Leto XVm.
f Celju, dne 10. avgusta 1908.
Štev. 90.
DOMOVIN
i

Uredništvo Jena Sehilleijevi cesti Si3.—Dopise blagovolitefran-kirati, rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Nasočnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej.
Za Inserate
se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinaijev za vsakokrat: za večje inserate in mnogokratno inserirauje znaten popust.	•
Kako se nam godi.
Iz Ptuja.
Zopet se je pripetil dogodek, ki jasno kaže, da nemštvo v alpskih deželah še ni nikoli tako drzno dvigalo glave, kakor v debi slovanske držav-nozborske večine in pod vlado štirih slovanskih ministrov.
Slučaj sam na sebi morda ni tako globokega pomena, važen pa je kot simptom na naše razmere.
V Ptuju se snuje ,.Sokol"' in se kaže zanj mnogo zanimanja. Cela četa mladih telovadcev se že marljivo vadi in upati je, da bo ta nova organizacija vlila sokolskega duha tudi v širje kroge nekoliko mlačnega ptujskega slovenstva. Umevno, da tukajšnjo nem-škntarijo to peče in da se trudi z vsemi sredstvi gibanje v kali zadušiti.
Začelo se je, kakor je to pri ljudeh, ki se nam je ž njimi boriti, navada, z denuncijacijo. Nemški revolverski žur-nali so prinašali strupene članke, v katerih se denuncira vse, o katerih se misli, da se jim bo dalo s tem škodovati. Zlasti je vsem trn v peti železniški uradnik F. Gregorka, kateri vodi telovadne vaje.
To ni še nič čudnega, tega smo že navajeni. Nečuveno pa je, da je železniško ravnateljstvo takoj na povelje ptujskih mogotcev, brez vsakega drugega povoda prestavilo gosp. Gregorka iz Ptuja.
Imenovani gospod je došel v Ptuj šele meseca marca tekočega leta, je rodbinski oče in ni zakrivil nobenega službenega pogreška; moral je toraj same zaradi tega po kratkem službovanju iz Ptuja, ker našim nemškim someščanom ni po volji. In vendar ni g. Gregorka nikjer javno nastopil, vsa telovadba se vrši v zasebnih prostorih in tedaj o kakem izzivanju ne more biti govora. Slučajna okolnost, da je g. Gregorka prestavljen na razmeroma ugodno službeno mesto, ne izpremeni načesar na dejstvu, da imamo opraviti z navadno politično perseku-cijo slovenskega uradnika.
To se drzne storiti železniška uprava Slovencu, dočim postopa Nemci docela drugače. Vsi tukajšnji nemški uradniki so člani nemških narodnih društev, posebno tudi „Turn vereina", eden izmed njih je v ozkih stikih z nemškim »Volksratom" in opravlja agitatorske posle za tukajš nje Nemce. Ali se ni glavnemu ravnatelju nič čudno zdelo, da je prišel k njemu poleg nekega poslanca (Ma lika?) celo nek tukajšnji uradnik, torej stanovski tovariš g. Gregorke denuncirat in zahtevat, da se le-ta prestavi ?
Seveda generalni ravnatelj Eger ni zastonj ptujski častni meščan in je zato naši koruptni nemškutariji tako uslužljiv. Kdo se ne spominja pri tem na dobo Kalchbergove pravde?
Komu v Ptuju ni znana pravda Siegl - Saharek ? V nji se je prav iz-cazalo, kako gnile razmere vladajo v uradniških krogih! Konec je bil, da e bil prestavljen od tod g. Saharek, ker ni nemški nacijonalec, dočim je njegov nasprotnik, kateremu se je tekom pravde toliko čudnega dokazalo, še vedno v Ptuju.
Ti ljudje so še danes na svojih mestih, opravljajo svojo službo na splošno nezadovoljnost slovenskega občinstva, terorizirajo in vladajo kakor se jim ljubi, slovenski uradnik pa mora iti. Na Gregorkovo mesto je seveda nastavljen hud nacijonalec, neki Mattausch, kateri bo gotovo, kakor vsi drugi, agitator za sveto nemško stvar.
Naša državnozborska delegacija pa votira Derschatti proračun.
Namen, ki so ga hoteli doseči Nemci s prestavljenjem g. Gregorke, se seveda ni dosegel.
»Sokola" naši nemškutarji ne bodo zadušili in prepričati se utegnejo v kratkem, da je naša organizacija trdnejša, kakor si mislijo. In če bodo kramarji, ki delajo tu nemško politiko z denarjem slovenskih odjemalcev, nadaljevali svoje hujskanje, jim bomo vedeli dati odgovor, ki ga bodo občutili najbridkejše. Tudi letargija slovenskega prebivalstva našega okraja bo prenehala.
Apeliramo pa tudi na ptujske meščane, da izvajajo posledice iz po stopanja nasprotnikov. Vse tiste ma-lomeške »miroljubnosti" in nezavednosti mora biti konec.
Oklenimo se svojih narodnih organizacij, kajti le v samopomoči je pot, po kateri pridemo iz nemškega jarma.
Zvezarska premišljevanja in vprašanja.
Državni zbor se je zaključil dne 17. julija in se bode pričel zopet 3. novembra t. 1. Dr. Korošec in prijatelji njegovi bodo pa ves ta čas torej 106 dni na dan vlekli po 20 K in za to ne bojo nič delali. Ali se ne bi marsikateremu kmetu z žuljavimi ro kami tudi prilegle take počitnice ? Kaj mislite pater Korošec?
Vse te počitnice stanejo državo en miljon tri in devetdeset tisoč kron. — Tako država meče denarje ljudem v naročje, ki bodo brez poklica in brez opravila počivali. — Sicer pa pater Korošec ne more nič zato; ali nikdar še nismo slišali, da bi ta gospod daroval kakšno svoto recimo za kakšno vseučiliško podporno društvo ali pa da bi podpiral kakšnega revnega dijaka. To bi bilo krščansko in katoliško; ali pa naj bi ta gospod raje opravljal svojo duhovsko službo. Zakaj pa mu tako mrzi spovednica in priž-nica; ali menda njegova vera sama
peša ? Tisto hujskanje po zakotnih shodih, kjer se resnici kosti lomijo, nima za vero in za narodnost nobene vrednosti.
2.
Zakaj prodaja krščansko socijalna zveza svoje užigalice? Prvi njen namen je, kolikor mogoče oškodovati Ciril-Metodovo družbo. Če pri tem propadejo družbeni zavodi, kaj to tem brezdomovincem. Piše se pa na užigalice: Za obmejne brate. In zdaj vprašamo g. dr. Hohnjeca, koliko in kje ste izdali iz tistih dobičkov za obmejne brate ? Niti vinarja ne. Zadevo je torej treba pojasniti. Štajerskim klerikalcem manjka volilnega fonda. Oče Korošec preveč porabijo za svoje okroglo žegnano telo, da bi od dijet moglo za agitacijo kaj ostati. »Slov. Gospodar" je tisti fond že tudi popolnoma porabil in število naročnikov še nazaduje. Zato pa morajo užigalice ustvariti fond za klerikalne volitve. Torej le naprej »za obmejne brate"!
3.
Pater Korošec in njegovi tovariši se obešajo nemškim krščanskim soci-jalcem na suknje kjer morejo. Kakšne uspehe pa imajo od tega. G. Korošec je tistemu, ki mu je bil hišni prijatelj pač preskrbel nekaj kvinkvenij — saj se razumemo — a drugod nikjer nobenega uspeha. Nemške profesorje, nemške sodnike pošiljajo iz tujega v deželo, kakor nikdar poprej. In zdaj je postal general krščanskih socijalcev Gessmann celo minister. Pater Korošec se smuče vedno okoli njega in Šuster-šič se mu ljubeznjivo iffclanja. A uspeh? Gessmann vlada osemdeset miljonov državnega računa in ima stotino uradnikov v svojem ministerstvu, a niti jednega Slovenca. Če se jim obešate za suknjo, zakaj pa niste dosegli, da bi vsaj Šusteršič postal sekcijski šef Gessmannov. Mi nič ne bi imeli proti temu. Tako pa se prodajate za nemške koristi in za Slovenca nič ne dosežete. Gessmann ima v rokah 500.000 K za povzdigo tujskega prometa. Bomo videli koliko bodete za Slovence od tega zaklada pridobili?
4.
Kmečki zvezarji bojo kmalu najboljši podporniki »Schulvereina" in »Siidmarke". Graški »Volksblatt" piše v svojem listu od 26. julija t. L, da je nek nemški nacijonalni list tako-le poročal: »Celo krščanska socijalna stranka, ki se je dolgo vzdržavala od obrambenih društev, je postala njim prijazna. Krščansko socijalne korpo racije so redne darovalke, krščansko socijalni pristaši (lajiki in duhovniki) so pridni sotrudniki pri »Siidmarki" in pri »Schulvereinu". — In tem so največji podporniki naši zvezarji. — Nemški duhovnik agitira za liberalni »Schulverein", a slovenski podira družbo, ki ima cerkvena pravila in več duhovnikov v odboru. Kmečki
zvezar in renegat bosta kmalu enaka pojma.
Politični pregled.
Domače dežele.
Goriški deželni zbor bode sklican dne 20. septembra. Deželnim glavarjem bo imenovan zopet Italijan dr. Pajer, njegovim namestnikom pa slovenski klerikalec dr. Gregorčič, čeprav imajo ti le" 6 in slovenski liberalci 9 poslancev. Klerikalci zahtevajo tudi jednega deželnega odbornika. — Dopolnilne volitve za kranjski deželni zbor bodo razpisane baje. šele novembra, deželni
zbor se potem snide decembra. *
Včeraj so se vršile v Pragi ogromne manifestacije praškega meščanstva ter zastopnikov vseh društev v glavnem mestu in po deželi v prid čeških manjšin v nemških in ponemčevalnih krajih. Narodna nestrpnost »višje kultiviranih" Nemcev proti svojim češkim (in pri nas proti slovenskim) sodeželanom je že zdavnaj prekoračila meje človeškosti in civilizacije. Ne samo, da Nemci ne dovoljujejo Čehom potrebnih ljudskih šol, začeli so jim odpovedovati tudi stanovanja ter jim skušajo na vsak način onemogočiti bivanje in življenje v nemških mestih. To moderno nemškonaci-jonalno .divjaštvo zasluži, da se o njem enkrat tako glasno in jasno spregovori, da bode o tem vsa Evropa čula in spoznala, kako daleč od kulture so ti naši avstrijski nemški nacijonalci.
Češkoslovanska socijalna demokracija je priredila tudi včeraj v Pragi posebno manifestacijo: za češke manjšine in obenem za splošno in jednako volilno pravico za deželni zbor. Poleg tega izide po prizadevanju češkega socij alno - demokratičnega Ti skarskega odbora posebna številka svetovno znanega, v Parizu izhajajočega satiričnega lista „L' Assiette au Benrre", ki bode vsa posvečena češkim manjšinam in Slovakom na Ogrskem. Najboljši češki in pariški slikarji in karikaturisti bodo na tej številki sodelovali, za primeren, tujino informujoči tekst o zatiranju čeških manjšin na Češkem in Slovakov na Ogrskem bodeta skrbela češ. soc. dem. poslanca dr. Soukup in Hudec. Vsakdo mora priznati, da je korak čeških »rudečih internacij onalcev" v korist zatiranih čeških manjšin in Slovakov brez dvoma izdatnejši, ker bode napravil na tujino s tiskano besedo in sliko trajnejši utis, nego pa površna brzojavna poročila o zvršenih manifestacijah meščanskih strank. *
Ogrski parlament se snide zopet 23. septembra; najprej se bodo zvršile volitve delegatov, potem pride na vrsto državni proračun za 1909. 1., zakon o zboljšanju uradniških plač, zakon o volilni reformi. Kakor poročajo, sta iz-
delala Andrassy in Wekerle v resnici madžarsko volilno reformo, po kateri se nvede pač splošna, toda ne enaka, ampak pluralna volilna pravica. Po tem sistemu bodo imeli Madžari, (dandanes se skoro vsi šolani ljudje na Ogrskem priznavajo politično za Madžare,) po več glasov in s tem zagotovljeno ogromno večino v parlamentu. „Budapest", Ko-šutovo glasilo, je odkrito povedal, da »naloga, zavarovati Madžarom zopet vodilno vlogo na Ogrskem, ni mogla biti pri današnji razdelitvi komitatov drugače rešena", kakor z uzakonitvijo pluralnega volilnega sistema. Po novem volilnem zakonu, volitve tudi ne bodo tajne, ampak ustmene; z drugimi besedami, volilo se bode javno in ne prosto. Vsak volilec se bode izpostavljal nadlegovanju, sitnostim in pregovarjanju, ako ne -bo volil na komando — bodisi svojih političnih ali pa finančnih gospodarjev. Ako ta atentat na politično dostojnost v resnici kedaj postane zakon — potem bo Ogrsko v vsakem
oziru daleč za moderno Turčijo. *
Ban Rauch s svojim vohanjem za srbskimi „veleizdajalci" vznemirja celo deželo. Dal je zapreti sodnega pristava Pribičeviča, češ, da je na sumu, da stoji v zvezi z neko velikansko »zaroto". Pribičeviča so zaprli na ovadbo svetovnoznanega poštenjakoviča Na-stiča, ki je služil tudi črnogorskemu Nikici in njegovi policiji za ovaduha in vohuna v takozvani pravdi proti onim, ki so baje hoteli »gospodarja" Črne gore z bombami usmrtiti. Nastič je specialist v vohunstvu za »veleizdaj-niki" in je sedaj v Rauchovi službi. Žalostno je le to, da se te neutemeljene šikane gnale nesrečnega Pribičeviča v smrt. »Tagespost" poroča, da si je v zaporu prerezal žile, in da ni nade, da bi okreval.
Dopisi.
- Slovenski izletniki na južnem Češkem. V pondeljek smo prišli v Budjejovice, kjer nas je meščanstvo navdušeno in prijateljski sprejelo. Po kratkem odpočitku smo si ogledali mesto ter posetili kmetijsko šolo, nje kmetijo in ves nje ustroj. Pri tem ogledovanju so nas vodili učitelji šole, kateri so nam dajali potrebna pojasnila. Popoldne smo se odpeljali po železnici v Zlivo, kjer so nas čakali kmetski vozovi, na katerih smo se odpeljali v Pištin, kjer smo si ogledali tamošnjo konjerejo. V Pištinu nas je sprejel župan z učiteljstvom in velika množica prebivalstva s pravo slovansko presrčnostjo in gostoljubnostjo. Pištinskemu županu g. Šulisti je odgovoril v imenu Slovencev na sprejemni pozdrav g, Skalicky češki in slovenski. Pištinski in okoliški ko-njerejci so nas s svojo ljubeznjivostjo kar iznenadili. Da vidimo, kako je njih konjereja razvita, prignali so ko-njerejci iz Piština, in okolice svoje konje v Pištin, da si je ogledamo. Vsa potrebna pojasnila in razloge nam je dal g. J. Stančk, kmet iz Piština. Po pregledu konj smo si ogledali nekoliko kmetij. Potem smo se zopet zbrali v Dvofakovi gostilni, kjer nas je čakala južina. Vsak je dobil razglednico s spomenikom Kubatovim, slavnim boriteljem in mučenikom za svobodo čeških kmetov. Pisatelj g. M. Čapek nam je v češkem in slovenskem jeziku razložil zgodovino Blat in kmetskega junaka Kubata. Na to je spregovoril v imenu Slovencev gosp. dr. Božič. V svojem govoru je pokazal na potrebo slovanske vzajemnosti, posebno za Slovence, katerih je 1 in pol miljona in ki so obdani po eni strani od Nemcev po drugi od Italjanov. Govornik vidi poroštvo za očuvanje pro-
stosti slovanskih narodov v njih gospodarski moči in vzajemnosti. Že prvi dan svojega bivanja na Češkem so se Slovenci prepričali, da so Čehi narod dobrih delavcev in mislite 1 j e v, zato jim dajejo v tem obziru neomejeno hvalo. Govornik izraža nado, da bodo postali stiki med češkim in slovenskim narodom čedalje bolj živi in plodonosni ter kliče »Bog živi češki in slovenski narod". Burna pohvala je zadonela govorniku, Čehi so zapeli: »Lepa naša domovina", kateri je sledila še cela vrsta čeških narodnih pesmi. Govoril je še g. Stanžk, ki se je v imenu gospodarskega društva zahvalil Slovencem za poset, na to se je g. Skalicky v imenu izletnikov zahvalil gg. Stanjku, Čapku in vsem ppsamič-nikom, ki so nam tako ljubeznjivo dajali pojasnila ne ekskurzijah in vsemu prebivalstvu za bratsko gostoljubni sprejem. Slovenci smo zapeli: „Hej Slovani" in »Kje dom je moj" na kar smo se po presrčnem slovesu vrnili na zlivsko postajo ter se odpeljali zopet v Budjejovice, kjer smo si ogledali še nekatera javna poslopja.
Dne 4. t. m. smo si ogledali gospodarstvo Vondrovo (last kn. Schvvar-zenberga) in graščino Hluboko. Po po-ludne smo se odpeljali s postaje Za-mosti v Veseli, odkoder smo napravili poučen izlet v Zalše, kjer režejo šoto. Tu smo bili gostje grofa Vratislava. Zvečer smo se odpeljali v Tabor, kjer smo si ogledali tamošnjo akademijo. Toda o tem prihodnjič.
Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem.
—	Koncert ormoških narodnih društev, ki se je vršil včeraj popoldne na Kalchbrennerjevem vrtu je uspel kljub precej neugodnemu vremenu v vsakem oziru povoljno. Spored je obsegal celih 14 točk. Lepo okrašen vrt je bil poln občinstva. Razne točke sporeda so proizvajali moški in mešani zbori ter mestna godba varaždinska. Natančnejše poročilo prihodnjič.
—	S Polzele. Veselica, katera se je vršila dne 2. avgusta na vrtu gosp. Cimpermana se je izvrstno obnesla ter je bila pomenljiva za prebivalce tega kraja. Čeravno so hudourni oblaki obetali slabo vreme, je vendar prišlo na veselico mnogo gostov od blizu in daleč. Gotovo jih je silila na veselico radovednost, kako telovadijo »Sokoli žalskega odseka v Braslovčah". Marsikdo se je baf da uspeh prvega nastopa našega »Sokola" ne bode tak, kakor bi si vsakdo želel, a motil se je; vsak je videl več nego je pričakoval. Akoravno še ta »Sokol" ne obstaja dolgo, akoravno se ima boriti z različnimi silair', vendar je izvrševal proste vaje tako temeljito, da ga je bilo veselje gledati. (Želeti bi bilo, da v drugič proste vaje spremlja godba.) Še bolj nego proste vaje so nas presenetile vaje na drogu, bradlji in konju,
,ki so bile prvič zelo težke, drugič so trajale zelo dolgo, tretjič pa bile jako lepo izvršene. »Braslovškemu »Sokolu" častitamo in mu želimo, da bi tudi v prihodnje tako znatno napredoval.
Imeti smo pa tudi godbo in petje v razvedrilo. Polzelski mešani pevski zbor je zapel več pesmi z vzglednim predavanjem. — Polzelani pazite, da bodete imeli vedno tako delaven pevski zbor in videli bodete, da vaš trud ne bode zastonj.
Kot napredne in pridne narodne delavke so se pokazale tudi gospice, ki so prodajale šopke, razglednice braslovškega »Sokola", listke za šaljivo pošto itd. Mnogo zabave je nudil mlajšim kakor tudi starejšim ribnik v katerem so se lahko lovile razliv ne ribice.
Ko se je pa začelo mračiti, je začela neprisiljena plesna zabava.
Na Polieli smo imeli dne 2. avgusta res lepo nedeljo. Delajte še vstrajnejše, da bodete v kratkem zatrli vse nazadnjaštvo v celem okraju, naj se ti pojavljajo že kot nemčurstvo ali kako drugače.
Štajerske novice.
—	Požar v Sp. Hudinji. Včeraj zvečer okrog 10. ure je zažgala hudobna roka pri posestnici Jožefi Derča v Sp. Hudinji pri Celju. Pogorel je kozolec, pod in drvarnica. Škoda je zelo velika, ker je obenem zgorelo mnogo krme in žita. Zgorela je tudi jedna koklja s piščeti vred. Knjigovodja tamošnje opekarne g. Kincl je takoj telefoniral v Celje po požarno brambo. Ta je bila že pripravljena na odhod, ko se je naš ljubi požarni stražar na Miklavževem hribu vendar toliko zbrihtal, da je vstrelil. Mi smo že ponovno odločno in ostro grajali, da se na Miklavževem hribu tako zanikamo opravlja pazniško službo! To se mora zboljšati in odgovoren je zato celjski magistrat. Ko je malone že vse pogorelo, je prišla celjska požarna bramba na pogorišče; sosedje so bili na slamnati strehi hiše in jo čuvali, da se ni vžgala, ker so leteli celi šopi goreče krme na vse strani. Zato so bili opravičeno razjarjeni, ker so gasilci pustili brizgalnico na cesti (!!) in spočetka samo gledali kako je gorelo. Nek Nemec se je celo grobo izrazil: »Sollen wir aufs Feuer . ., wir sind nicht dazu da, um Wasser zu schleppen" (Ali naj na ogenj šč . ., mi nismo zato tu, da bi vodo nosili.) Brizgalno pa puste na cesti! Nato je nekdo zatrobil odhod in gospodje so šli na cesto nazaj; gg. Pušnik in obč. stražnik sta šla nato gospoda vprašat, ali hočejo gasiti ali ne? Razvil se je prepir, v katerem je hotel g. župan celjski igrati nekega gospoda v okolici! Ali mu je mesto premalo ali pa se meščani ne dado več komandirati ? Slednjič so se vendar ognjegasci z brizgalno vrnili. — Ta slučaj kaže, da je ustanovitev lastne požarne brambe v okolici nujno potrebna. Ako imajo male vasi lastne požarne brambe, zakaj bi je ne imela občina s 5—6 tisoč prebivalci?
—	Umrl je na Bukovem žlaku pri Celju lastnik opekarne v Ljubečni in Štef. Koželj, star 44 let. Pokojnik je bil dober narodnjak. N. v m. p.! — V Celju je umrl v soboto naddavkar v p. g. A. Kukovič, star 79 let. Pokojnik je bil v Celju in daleč naokoli priljubljen. N. v m. p.!
—	Ubil se je včeraj na Glaziju nek tovarniški delavec. Splezal je na kostanj, da bi videl Torrero Tiberija in njegove umetnosti v areni, pa se je zlomila veja, na kateri je stal, in je padel tako nesrečno na tla, da je bil takoj mrtev.
—	Odlikovan je bil orožniški po-stajevodja g. Štefan Stokojnik (Sto-kovnik) doma iz Šmartna v Rožni dolini službujoč v Kotoru v Dalmaciji s črnogorsko srebrno medaljo Danilovega reda.
—	Jubilejno vojaško zdravilišče
je sezidala avstr. družba belega križa v Rogaški Slatini. Zdravilišče je bilo v sredo otvorjeno. Blagoslovil ga je škof dr. Napotnik v navzočnosti namestnika grofa Claryja in več vojaških dostojanstvenikov.
—	Čistite zelje metuljevih jajec! Na tisoč črno-pikastih metuljev obletava naše zeljnate sadike. Poglejte liste in videle boste kupčke kakor proso debelih, rumenih jajček. Iz teh se izležejo čez nekaj dni grde gosenice, ki oglodajo zeljnate liste, da kažejo samo
gola rebra. Ako hočete poleg svinjskih reberc pozimi prigrizniti okusnega zelja, preiskujte zeljnate liste in zmečkajte jajčeca. Boljše z enim potegljajem 50 jajček ugonobiti, kakor pa celi dan ostudne gosenice obirati.
—	Nemška brzojavka dr. Benkoviča „Slov. Gosp." »Slov. Narod" vzdržuje vest, da je državni poslanec slovenskih kmetov, dr. Benkovič, poslal lani ob času znane častne afere »Slov. Gospodarju", ki hoče biti slovenski list, nemško brzojavko. Na čast »radikalno-narodnemu" dr. Benko-viču !
—	Ljudska slavnost v Vojniku
se je včeraj navzlic težavnim vojniškim razmeram lepo obnesla. Udeležba je bila dobra; prišlo je razun domačinov mnogo gostov iz Novecerkve, Franko-lovega, Šmartna, Celja, celo iz daljnega konjiškega okraja. Natančnejše poročilo priobčimo v sredo med poročili »Zveze nar. dr."
' — Slovenski izletniki na Češkem so bili v Taboru, kjer so si ogledali češko kmetijsko akademijo, sijajno sprejeti. Istotako jih je sijajno sprejel razstavni odbor v Pragi. Več med dopisi.
—	Veliki nalivi na Vipavskem.
Deževje v petek in soboto na Vipavskem tako silno, da je cela vipavska dolina pod vodo. Škoda na poljih in travnikih je ogromna. Utonila sta v soboto dva moža.
—	Graško poštno ravnateljstvo mislijo razdeliti v štajersko in koroško poštno ravnateljstvo. Objednem bi se imenovala po praškem vzgledu na čelu uradom predsednik in podpredsednik. Da Slovenci pri graškem poštnem ravnateljstvu niso primerno zastopani, je za naše razmere samoobsebi umevno.
—	Učiteljski mesti. Razpisano je mesto učitelja na 6 razrednici pri Sv. Marjeti pod Ptujem, 3. pl. r. in mesto učiteljice na štirirazrednici pri Št. Janžu na Dr. p., 3. pl. r. mesto učiteljice. Prošnje do 31. avgusta.
—	Vlak je povozil blizu Rač nekega moža, pravijo, da je iz Frama. Odtrgalo mu je levo nogo in na glavi ima težke rane. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
—	Podpora po suši. V soboto dopoldan se je vršilo v Gradcu posvetovanje zaradi nakupa sena štajerskim živinorejcem, za katerega je določilo poljedelsko ministerstvo 300.000 kron. (Reklo se je, da naj služi ta podpora za prvo silo.) Posvetovanja so se udeležili' zastopniki namestnije, deželnega odbora, kmetijske družbe in nemške zadružne zveze v Gradcu. Protestiramo proti temu, da se ni povabilo k posvetovanju zastopnikov slovenskih kmetijskih korporacij na S p. Štajerskem, dasi rabimo uprav na Sp. Štajerskem najnujnejše državne podpore za nakup potrebnega sena.
—	Kako se pri nas precenjuje škoda po sušil Gg. štaj. namestnik grof Clary in dež. glavar grof Attems v spremstvu ptujskega okr. glavarja pl. Schleussenburga so si ogledovali minul petek v automobilu škodo katero je napravila suša na Dravskem polju. Peljali so se čez Poljčane, Stu-denice, Makole in Ptujsko goro v Ptuj, od ondot pa po cesti v Ormož in nazaj v Ptuj. Graška »Tagespost" poroča, »da so gospodje celo na več krajih stopili z automobila in obhodili intere-santnejša mesta." V soboto pa so že vedeli po lastnem, nedvomno temeljitem, ogledovanju pri posvetovanju v Gradcu o suši v ptujskem okr. glavarstvu poročati. — Gospoda, tako se ne pregle-juje in ne precenjuje škoda po suši Žalostna nam majka, da javni funkci-jonarji na tako površen način »precenjujejo" škodo. Upamo, da ta ,cenitev
ne bo merodajna, če ne, bodemo mi in pa naše ljudstvo drugače govorili!
—	Iz Ormoža. (Zahvala.) Povodom sklepa šolskega leta se je vršila v nedeljo, dne 19. julija 1.1. na ormoški okoliški šoli prav dobro uspela šo-larska veselica. Po večernicah so učenci najprej pod vodstvom učitelja g. Serajnika proizvajali v šolskih prostorih spevoigro »Letni časi", potem pa se je vršil izlet v četrt ure oddaljeni hardeški gozd. Naprej je korakala godba hardeške požarne brambe, za tem se je vrstila šolska mladina, zadaj pa so šli mnogobrojni starši in prijatelji šolske mladine iz Ormoža in okolice.
V gozdu so se s šolsko mladino proizvajale različne igre, vmes pa so donele pesmi, ki so jih peli posamezni razredi ali pa tudi sknpno učenci vseh razredov. Vsi učenci so bili s teletino, kruhom, bidri, slatino in citronovim sokom v izobilju pogoščeni; tudi navzoči stariši so dobili primerno krep-čilo. Otroci so užili par veselih ur, ki jim ostanejo gotovo v prijetnem spominu.
Vse nemale stroške za prireditev veselice so pokrili: slavna ormoška ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda in obe ormoški posojilnici. — Velikih zaslug za veselico pa so si stekli tudi učitelj g. Serajnik z uprizoritvijo spevoigre, nadalje častite ormoške gospe in gospodične, nadalje častite ormoške gospe in gospodične z darovanjem bidrov in s tem, da so pri veselici šolski mladini stregle ter gosp. Maks Robič v Središču, ki je brezplačno podaril potrebno slatino.
Vsem imenovanim korporacijam in osebam kakor sploh vsem, ki so si stekli za šolarsko veselico na kterikoli način zaslug, izreka podpisano šolsko vodstvo v imenu šolske mladine prisrčno, iskreno zahvalo in prošnjo, da ostanejo ormoški okoliški šoli naklonjeni tudi v bodoče.
šolsko vodstvo Ormož-okolica, dne 5. avgusta 1908.
Jos. Rajšp, nadučitelj.
—	Poziv. »Slov. Gosp." je priobčil v štev. 31 z dne 30. julija 1. 1. sledeče obrekovanje:
»Zveza liberalnih društev vabi k sebi tudi naša izobraževalna, veteranska, požarna in druga društva. Da bodo vedela, v kako družbo se jih Vabi, moramo povedati, da so v tej zvezi tudi liberalna učiteljska društva. Liberalni učitelji in dohtarji hočejo po tej sveži izrabiti poštena slovenska društva za svoje nečedne namene. Za to pa pozor!
Javno pozivam gospodo okrog „SIov. Gosp.", da naj povedo v katere in kake »nečedne" namene hočemo izrabiti poštena slovenska društva.
A. Pesek, predsednik »Zveze nar. dr. na Št. in K."
—	Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal »Klub slov. napr. akademikov v Celju" 21.000 navadnih in 3.400 jubilejnih rabljenih poštnih znamk, dalje okoli 17 kg cigarnih odrezkov, izmed katerih je 15 kg daroval g. učitelj Kranjc, okoli pol kilograma stanjol-nega papirja in nekaj starega denarja. Zbiralo in prispevalo je staro in mlado brez razlike na stan celih šest mesecev, klub pa je zbral vse po geslu: Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. Hvala iskrena!
—	Nekatere podružnice niso še letos uposlale doneskov, ki so jih morda nabrale v prvem polletju 1908. Prosi se uljudno, da se pošljejo še ta mesec.
—	Vsaka podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda bi lahko napravila na leto dve veselici, eno v zimskem, drugo v poletnem času. Po mnogih
krajih se prirede veselice, ne da bi jim dali kake posebne narodne tendence. Vsakem takem slučaju naj stopi družba sv. Cirila in Metoda v ospredje: »Družbi sv. C. i. M. v procvit, moč in rast!"	'
—	Razglednic Družbe sv. Cirila in Metoda se je v mesecu juliju malo prodalo. Rodoljubi, prosimo vas, storite svojo dolžnost ter segajte le po druž-binih razglednicah. Povsod zahtevajte naših razglednic. Čestite člane podružnic prosimo uljudno, da pridno agitujejo za prodajo razglednic.
—	Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala mala Marica Vernikova večjo zbirko rabljenih poštnih znamk. Da se zanima za našo družbo in hoče biti pomožna slovenskim bratcem in sestricam na obmejnih krajih, hvala jej!
—	Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. dr. Vlad. Sernec, odvet-' niški koncipijent v Mariboru 10 K katere je daroval g. Jos. Brinšek iz Trnovega, ko se je oglasil na potovanju v Prago v mariborskem »Nar. domu". Omenjeni rodoljub se je spomnil tudi nabiralnika v »Narodnem domu". Hvala!
—	Šolski sklep na Zidanemmostu.
Ob pol 8. uri 30. jul. t. 1. so se zbrali učenci veselih src pred šolo. Ob tri četrt na 8 korakali so s precej veliko množico tukajšnjih prebivalcev zalvrlo tukajšnjo železniško godbo, katera nam je brez vsake nagrade igrala do poldne in tako povzdignila našo slavnost. Ob pol 9. uri dospeli smo v lepe zračne Širje k slovesni šolarski maši, katero je služil preč. katehet g. Gmeiner. Po maši se je vršila na velikem ravnem travniku, ki nam ga je radovoljno prepustil graščak gospod Julij vitez pl. Hornig. Tu se je vršila dopoludne v proslavo 60 letnega vladanju našega cesarja šolska veselica z nagovori, deklamovanjem, petjem in igrami. Tukajšnje za šolo toli vneto prebivalstvo je učence pogostilo z malinovcem in sladkim pecivom, za kar jim gre velika zahvala, kakor tudi vrlim erodcem, ki se niso ustrašili strme poti in vročine.. Posebna zahvala pa gre tukajšnemu šolskemu načelniku in krajnemu šolskemu ogledi gospodu Hubert Skalakn za njegovo požrtvovalnost in ljubezen do otrok, kajti on je dal inicijativo za to slovesnost. Pa tudi gospa Skalakova je velika prijateljica šole in šolske mladine, katero ljubezen vrši dejanski s tem, da daje celo leto dvajsetim otrokom iz najbolj oddaljenih krajev vsak dan tečno in toplo kosilo, na čemur ji bodi izrečena v imenu otrok in šolskega vodstva najpresrčnejša zahvala. Hvala bodi tudi ekscelenci FML g. vit. pl. Hornigu, ki je s svojim bratom graščakom vred podaril nad 30 K in nam tudi drugače še pomagal prirediti to veselico.
Hvalo izrekam tudi prebivalstvu tukajšnje šolske občine, ki se je veselice vdeležilo in tudi drugače pripomoglo, da se je slavnost tako lepo obnesla.
V imenu učiteljstva in šolske mladine kličem vsem presrčen: Bog plati!
Ivan Logar, začasni šolski vodja.
—	Cene živine v Gradcu, dne 6. avg. Na sejm se je prignalo 1693 glav. Cene so se za pitano živino zboljšale. Plačevalo se je za 50 ker žive teže: pitani voli 37—41 K, napol pitani 30—34 K, suhi voli 27—28 K, voli za pitanje 27—30 K, pitane krave 25—32 K, napol pitane kiave 20—24 kron, sune 13—18 K, biki 20—32 K, mlade molzne krave 25—29 K, starejše 20—24 K, breje 20—25 K. Največ so pokupili Zgornještajerci (256), Ti-rolci (324), Tržačani (135) in Švicarji (170 glav). — V Slov. Bistrici se je
prodajal na zadnjem sejmu kilogram žive teže po 50—64 vin.; lepe krave so se tržile po 8Q—100 K. — O zelo slabih cenah tožijo s Teharja in Laškega trga. Tuji kupci odvažajo sedaj od nas cele vagone lepe živine, ker jo dobe po ceni.
Loterijske števiiKe.
Gradec, dne 10. avg. 1908: 14, 9. 50, 42, 45. Dunaj, „ „ „ „ 2. 52, 76, 70, 47.
Listnica uredništva.
Gospod F. L. T. v G. Hvala za poslano ; pisal Vam bom y London. Zdravi!
Solicitatorja
sprejme
dr. R. Pipuš, odvetnik
v Mariboru. 428 3-1
Mu ponudba.
Mlad, samostojen trgovec, v lepem mestu na Sp. Štajerskem, želi se radi ženitve seznaniti z gospodično, ki ima veselje do trgovine in nekaj tisoč premoženja. Samo resne ponudbe naj se pošljejo pod „štev. 24" na upravništvo »Domovine".
430 2-1
Zahvala.
Podpisani Jožef Podgoršek, veleposestnik v Vrbnem, Okolica-Št. Jur se zahvaljujem zavarovalni družbi »Franco Honarroise", ki mi je za pri njej zavarovane poslopje, koje je 2. julija 1.1. pogorelo po svojem zastopniku g. Josipu Drofeniku, posestniku v Št. Jurju ob j. ž. točno in natanko izplačalo zavarovalnino. Zato jo vsem kmetovalcem v zavarovanje priporočam. 432 1	Jožef Podgoršek
veleposestnik v Vrbnem.
Andrej Oset Anton Knafelc
priča.	priča.
Trpki učenec
z dobrim šolskim spričevalom se sprejme v trgovino
Alojzij Pinter
trgovec v Slov. Bistrici.
425 3^2
Hiša naprodaj
nova, zidana, ob okrajni cesti pol ure peš od Ptuja s tri četrt orala zemlje. Prav primerno za penzi-joniste. — Več pove g. Dragotin Zupančič, posestnik v Ptuju.
424 3-3
Mlad
izvežban v trgovini mešane stroke se sprejme pri
Anton Vodeniku, trgovec,
Kostrivnica pri Rogaški Slatini.
429 2-1
Slovenska pevska in druga društva dne 30. avgusta 1.1, v Konjice na veliko ljudsko slavnost.
Malo posestvo
išče se v celjski okolici ob vodi in pri gozdu, ne-predaleč od železnice, hišica s 4— 5 prostori ter drugimi prostori za kmetijo in 2—4 glave živine. Ponudbe: Franjo Počkaj,
Trst, Hotel Balkan. 402 6-4
Čvrstega
učenca
poštenih starišev ter zvestega in pridnega
sprejme takoj mešana trgovina And. Elsbacher
Laški trg.
426 3-2
Učenec
z dobrim šolskim spričevalom iz boljše hiše, vešč nekoliko nemščine, se sprejme takoj v mešano trgovino
R. Jaklin v Mislinji.
420 3-3
Ivan Naraks
v Gornji Ložnici pri Žalcu
izdeluje
soda-vodo in pokalice
najizbornejše kakovosti.
Razpošilja na vse strani točno, cene nizke, postrežba solidna.
V zalogi imam vedno oglikovo kislino (Kohlensaure).
P. n. gostilničarjem se priporoča za obilna naročila.
Zaradi preselitve
se prodaja v vili „Agricola" v celjski okolici št. 26 B razliCno pohištvo kakor omare, divan. pisalna miza. postelje, mize, svetilke itd. 436 1
Kupujte narodni kolek!
iz boljše hiše. ki obiskujejo spodnjo gimnazijo ali mešC. šolo, sprejme na stanovanje in hrano bivša nCiteljica, sedaj hišna posestnica v Celju. Staro, dobro znano stanovanje, izvrstna hrana, zdravo stanovanje, velik vrt, ljubeznjivo ravnanje z dijaki. Vprašati je treba v Gosposki ul. 30, Celje.
435 3—1
prostov. gasilnega društva Sv. Lenart p. Hrastnik se bo vršil v torek dne 18. t. m. pri g. Roš-u v Hrastniku ob 3. uri popolne z na-slednim dnevnim redom:
1.	Volitve.
2.	Poročilo blagajnika.
3.	Nasveti in predlogi.
Alojzij Podmenik
t. č. načelnik.
434 1
Hmeljarsko društvo v Žalcu.
P. n. hmeljarjem!
Poskuševalni in učni zavod za pivovarstvo v Berlinu priredi odfdne 10.—18. oktobra t. 1. mednarodno razstavo hmelja v Berlinu,
katera je velevažna tudi za naše hmeljarstvo. Spodnje-štajerskim hmeljarjem je dovoljeno 20 vzorcev in in sicer vsak vzorec po 4 kg in po I kg ene in iste vrste hmelja. Vzorce, kateri pridejo v posebne, po c. kr. kmetijski družbi na Dunaju preskrbljene vrečice, treba je vpošlati hmeljarskemu društvu v Žalcu vsaj do 5. septembra t. I. Oglasila za razstavo in število vzorcev treba je odposlati vsaj do 12. av-
v
gusta t. 1. imenovanemu društvu v Žalec.
Hmeljarji! potrudimo se in pokažimo svetu naš lepi, skrbno obrani in pravilno posušeni hmelj, da ga do vedemo do zaslužene veljave v svetovnem prometu; sami pa si skušajmo ohraniti najizdatnejši vir blagostanja.
Društveno vodstvo.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest o smrti našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, oz. starega očeta, tasta in brata, blag. gospoda
Anton Kukoviča
c. kr. naddavkarja v pok.
ki je danes, dne 8. vel. srpana 1908, ob ^Uh. uri po mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 79. letu v Gospodu zaspal.
Truplo predragega rajnkega se bode v pondeljek, dne 10. srpana, ob 5. uri pop., v hiši žalosti, Graška cesta 24 blagoslovilo in na okoliškem pokopališču položilo k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v torek ob 8. uri v tukajšnji župni cerkvi sv. Danijela.
Rajnika priporočamo v blag spomin in pobožno molitev. CELJE, dne 8. vel. srpana 1908.;
Amalija Kukovič roj. Orožen, soproga. Fran Pirkmaier, šolski vodja, zet. Lucija Kukovič roj. pl. Haager-Wanderhaag, sinaha. Anton Kosi, c. kr. profesor, zet. Marija Janežič roj. Kukovič, Jožefa Ocvirk roj. Kukovič, sestri. Ignacij Kukovič, stric. Mici Pirkmaier roj. Kukovič, Gabriel Kukovič, ravnatelj Varaždinskih toplic, Malči Kosi roj. Kukovič, Friderik Kukovič, župnik na Dobrni pri Celju, otroci. Franc, Mici, Fric, Otmar, Tonček, Gabrijel, Milko, ljubica, Božo Pirkmaier, Nike, Tonček, Ema, Mira, Areta Kosi, vnuki in vnukinje.	433 1
G*.-
itf
preiskan in preizkušen na ces. kr.
poljedelskem pre-'zkuševališču na Dunaju.
4311
Savinski liker
je pripravljen iz planinskih in gorskih zelišč, ter se priporoča kot krepčilni napoj v zdravstvene namene. Lastnik znamke
VINCENC KVEDER fe S«*!
13 130—80


t eo »o
je ravnokar izšel, cena kartoniranemu izvodu K 1*20, po pošti K 1*30. Založila Zvezna trgovina v Celju.
jS|| - ""■-'■'-"' -	..........-'V-	24 24-83
lfiU Nova vinska postava rr™ Zvezni tr«ovini v Ce'iu
Cena GO vinarjev, po pošti 70 vinarjev. Znesek se pošlje po nakaznici ali v znamkah, j^j
47	Moderno sukneno, volno svileno in perilno
blago radi prevelike zaloge odslej po iz-nenadno znižanih cenah priporoča tvrdka
Karol VatiičmCelic & jMtti dom