Z35. Steviltao. vmm. v mu XLll.teto. „Slovenski Narod- velja: v Ljubljani na dom dostavljen: lo leto.......K 24 — leta........12*— »trt leta........ 6 — a mesec ........ 2*— v apravnlitva prejcman: celo leto.......K 22 — pol leta........11 — četrt leta........ 5 50 na mesec...... „ 1*90 Dopisi naj se karikirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, (I. nadstropje levo), telefon St. 34. Izhaja vsak dan zvečer izvzemii nedelje in praznike. Inseratt veljajo: peterostopna pejit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Upravnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari - Posamezna Številka velja 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon St. 85. „Slovenski Narod« velja po poŠti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 25*— ceJo leto...... . K 28- ce^leta | ' \ ] [ \ \ [ t*Q za Ameriko In vse druge dežele: na mesec 2*30 celo leto.......K 30*— Vprašanjem glede inseratov na| se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravništvo: Knaflova ulica St 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon Št. 85« Sablje — po5tnwloinec. Opravilni red deželnega zbora in deželni glavar Šuklje.) Deželnozborski opravilnik dolo-v ^ 21., da jo tistemu poslancu, ki o stavil nujni predlog, takoj dopu- tili, da ga vtemelji. Po § IG. opravil-iika in § 36. dež. reda določa dež. lavar dnevni red in vrsto predme-v, o katerih je razpravljati (be-immt die Reihenfolge der zu ver-iandelnden Gegenstande.) Določba § 16., po katerem dež. -lavar ustanovi dnevni red v dogo-oru (»im Einvernehmen«) z dež. rom, se je po e. sklepu 12. marca ]>64 vzela, na znanje z dostavkom, da lodatek v § 16. »v dogovoru z dež. zborom« ne sme prejudicirati dež. srlavarju ustavno pristoječe pravice, ;a samostojno določi dnevni red, ka-lar se ne doseže dogovor. Nad določbo § 12. o nujnih pred-gih se pa vlada ni izpodtikala, kar popolnoma naravno, ker po tem iirrafu predlagatelj utemeljuje samo nujnost predloga, stvar samo ki ie tedaj, ako se večina dež. zbora i .reče za nujnost. Ker dež. glavar mnogo nujnih d logov ne pusti utemeljevati, je . da je s tem kršil danes še ovni opravilnik. *? 41. pa določa, da mora glavar ■ed glasovanjem, ako to zahteva saj pet članov, za glasovanje dopu-odmora 10 minut. Glavar je na edlog dr. Kreka, da se preko takih i logov preide na dnevni red, in po iepu brutalne večine, prelomil to določbo opraviluika. Večina ravnodušno tudi čez § 41. opr. šla • • dnevni red. Ko poročevalca o Grmski i ni bilo v zbornici ter je besedo iz-. je glavar dopustil, da je drug ■daneo, Povše, poročal o dotični ilogi, akoravno ga odsek v to ni blastil (S 27. in 30. opr.) Dež. glavar je tedaj tudi pri tem panju kršil opravilnik. Opomniti je treba, da je deželni vnr zaupnik krone in da je prise-ravnati se po postavah torej tu-... opravilniku, pa je kakor pričali a vodeni slučaji, prisego prelomil. Deželni So? KrnnliKi. Nadaljevanje XIII. seje. L j u b j a na, 12. okt. Xa dnevnem redu je edina točka, ki je ostala od sinoćnjega zasedanja, namreč: poročilo ustavnega odseka i načrtu uvedbe k občinskemu redu občinskemu volilnemu redu. — < Iseki so izdelali celo vrsto refera-j v. od kateri b omenjamo zlasti pod-ore za šolske zgradbe v znesku 1 000 K, več melioracijskh, osobito ovodnh zadev. Jako čudno pa se : zdi, da so priloge o predlogih M a t j a š i č a., samostalnih loči h namreč, že tu, dočim o n dlogih narodno - naprednih poslancev ni niti duba niti sluha, dasi-ravno so bili vloženi morebiti že v zadnjem zasedanju, ali pa istočasno klerikalnimi predlogi. Deželni ar je pač res personificirani sainuni ius — suniina iniuria«. Otvoritev seje. Predseduje deželni glavar plem. > u k 1 j e , na vladni klopi deželni predsednik baron Se h w ari in rrof K ii n i g 1, zapisnikar Scaria. Začetek seje ob 12*25 popoldne. Deželni glavar otvori prekinjeno sejo. Generalna razprava. Poročevalec posl. Jarc (s tribuno) izvaja, da je v zadnjem zasedanju sklenjeno, da se dež. odboru naklada, da izdela načrt o izpremem-bi deželnega in deželnega volilnega reda na podlagi demokratičnosti. Deželni odbor je izdelal tak načrt in ustavni odsek ga je izpremenil le S nekaterih točkah. Vendar pa stvar ni definitivno rešena, kajti odsek predlaga, da se deželnemu odboru naroča, da izdela nov red, kakor ga zahtevajo današnje kulturne, socialne in gosi>odarske razmere. Da se stvar ni rešila definitivno, je vzrok, da se je moral upoštevati § 11 državne postave z dne 5. decembra 1862. Vse to, kar predlaga odsek, je le začetek zakonodaje na tem polju, ki bo šla v začrtani smeri naprej. Deželni glavar odredi, da se bo vršila generalna debata samo ena. Ne dopusti več, da bi se stavili že predlogi v generalni debati. Če pa kdo govori natančnejše, se dovoli to le izrecno pod pogojem, da se odpove razpravi k dotičnemu paragrafu v specijalni debati. Dr. Tavčar: Usta nam zašite. Dr. Pegan in dr. Krek naj dobita Šuštarja, da nam zašije usta. Deželni predsednik baron Schvvarz izjavi, da ni pooblaščen v to, da mu torej ni mogoče zavzet stališča v zadevi. Dr. Tavčar: Dr. Pegan nam je rekel v deželnem odboru, da imajo že predsankcijo! O ti presneta predsankcija! Dež. glavar: Dr. Tavčar, želite besede? Dr. Tavčar: O ne, ampak ust še nimam zašitih. Šuštarja bo treba! K besedi so oglašeni sami »contra« - govorniki. Torej predloga nima niti med klerikalci nobenega zagovornika. Prvi govori k stvari posl. baron Schwegel nemško. Klerikalci stoje okrog njega, kakor lipovi bogovi. Govornik obžaluje, da ni predloga tako stilizovana, da bi se takoj mogla videti razlika med staro in novo postavo. Tu pač ne more biti drugega ozira, kakor na stvar samo. Predlogo imenuje nezadostno premišljeno in prendarjeno. Prva točka, ki jo graja, je način sestave volilnih razredov, kajti ta sestava ne stoji več na podlag'] davčnih donosov, temne na podlagi števila volileev. Govornik pravi, da se morajo gotovo ščititi interesi vseh občinarjev, pred vsem interesi tistih, ki največ donašnjo k vzdrževanju občinskega gospodarstva. Take določbe ni v nobenem občinskem redu, da bi mogli odločevati o usodi občinskega gospodarstva ob-cinarji, ki absolutno nič ne don išajo k temu gospodarstvu. Je za. demokracijo, ali treba je barmoničnega sodelovanja vseh občinarjev.Zato bodita I. in II. razred slika interesnega zastopstva v občini. Ni za odpravo virilistov, ali njih število ne bi smelo iznašati nad 1/4 občinskega zastopstva. Je zato, da častni občani volijo v I. razredu. Izjavlja, da je za to, da se stvar čim prej reši, toda tako, da bo stvar jasna, ne pa še bolj zamotana. Danes naj se sklene postava, ki naj se v najkrajšem času zopet izpreraeni. To ni oportuno, saj ljudje ne bodo razumeli, kakor to, da se postava že v enem letu zopet iz-preminja. Nobena vlada ne bo potrdila takega zakona, ki ima celo pri-stavek, da se bo izpremenil v enem ali dveh letih. Deželni zbor naj ne stavi svoje časti na tehtnico. Predlaga, da naj se načrt vrne deželnemu odboru, da čimprej sestavi načrt, ki bo popolnoma odgovarjal kulturnim, socialnim in gospodarskim razmeram dežele. Drugi govornik »contra« je posl. dr. Triller. V začetku svojega govora pravi, da je bilo vse to, kar se je storilo včeraj proti narodno-napredni stranki, nasilno oropan je uzakonjenih obrambnih sredstev. Včeraj je bila naša večina še ponižna, danes pa je že ponosna, ošabna, že strelja v najživejše naših meščanskih volileev. Tendenca načrta občinskega volilnega reda nam je bila znana. Vzlic temu smo šli v ustavni odsek, da povzdignemo svoj svarilni glas. Seveda zastonj. Isto storimo tudi v zadnji uri, da zadostimo v polni meri svoji dolžnosti napram svojim vo-lilcem. Vse se je .porabilo proti manjšini, ki pa noče dati prilike večini, da bi tak važen zakon sklepala in eamera caritatis, ne pa pred javnostjo. Nasilstvo sledi nasilstvu, zakonski načrti prihajajo drug za drugim v zbornico, vsi z obilježjem silne nervoznosti. Dru^rje taki zakonski načrti prihajajo v zbornico le potom kompromisa med strankami. Če bi bili klerikalci pogumni, bi bili predložili načrt na podlagi enakosti in splošnosti, ali tega se niso upali. Zato je njihov demokratizem le talmidemokratizem. Tu bi bila sodelovala tudi narodno - napredna stranka. Predlaga, da se preko prvih dveh točk odsekovega predloga preide na dnevni red, tretja točka pa se obravnava. Z ozirom na to, da se deželni predsednik ni izjavil o zadevi, sumi govornik, da se bo napravila na Dunaju kravja kupčija, katere cena bo sankcija te predloge. In zaradi te radikalne zakonodaje ne bo trpel bosanski kmet, temveč kranjski kmet, in le čestitali je potem dr. Šusterši-ču in njegovi stranki na takih uspeli i h. Tretji »contra« - govornik je poslanec Gangl. Govornik je bil mnenja, da se demokratizacija občinske uprave da izvesti vsaj za sedaj na ta način tako, da bi se obstoječim trem razredom dodal četrti, čista četrta kurija. To pa se ni zgodilo. Zato, ker ta načrt ne sloni na direktnosti, splošnosti in enakosti, ni sprejemljiv za govornika in njegovo stranko. Stavil bo pa svoje predloge k posameznim točkam. Nekaj dobrega pa ima ta načrt, ker izključuje virili-ste in častne občane. — Govor posl. Gangla priobčimo v celoti. Dež. glavar vpraša, kdo podpira predlog dr. Trillerja. Dvignili so se vsi narodno - napredni poslanci. Nato je dal deželni glavar besedo posl. dr. Vilfanu: Dr. Vilfan je med drugim rekel: Priznavam, da je sedaj veljavni občinski red slab, zato soglašam z namero, da se ta občinski red izpreme-ni v modernem smislu. Toda, ko sem dobil v roke novelo, s katero bi se naj občinski red izpopolnil, sem bil razočaran, zakaj, ta novela je samo skrpucalo, ki ne odstranja glavnih hib in napak. Predvsem nisem zadovoljen s § 77, ki določa, da je potreba za vsak važnejši sklep občinskega odbora privoljenja tričetrt vseh odbornikov. Je zato, da se ne sme odvzeti ženskim davkoplačevalkam volilna pravica. Bil bi zato, da zadostuje za iz volite v župana dve tretjini občinskega zastopstva, da se tako izogne takim razmeram, kakor so na Jesenicah. Pritegniti je pa treba čim največ občanov k sodelovanju v občinskih zadevah, da čim največ občanov dobi aktivno in pasivno volilno pravico. Nato govori posl. dr. Eger, ki izjavi, da z ozirom na to, da načrt stoji v nasprotstvu z državnim zakonom, načrt ne more dobiti sankcije. »Pro« govori posl. dr. Susteršič in odgovarja posl. baronu Scbweglu, a obenem očita obema strankama manjšine, da gresta skupaj. Klerikalci so za demokratiziranje (Dr. Triller: Mi tudi!), dočim je manjšina konservativna. Loči pa manjšino od večine prepad, ki skoro ne dopusti kompromisa. Nato pravi, da dosedaj v prvem razredu večinoma odločujejo posamezni bogataši ali pa uradniki, učitelji ali duhovniki, ki nič ne plačujejo občinskih doki ad, pa častni občani, katerim pa to ni v čast. V Avstriji je vse provizorij, »politično živimo od provizorije v«, tako je tudi ta načrt provizo-ričen. Prizna, da je politična tendenca v načrtu, ali to le zato, Češ, ker ljudstvo zahteva tako zastopstvo. Na ugovore narodno - naprednih poslancev, zakaj ne marajo splošne in enake volilne pravice, se izgovarja, zakaj zastopnik narodno - napredne stranke na Dunaju ne predlaga pre-osnovo državnega občnega zakona v tem smislu. (Narodno - napredni poslanci: Zakaj pa vi ne predlagate, saj imate moč!) Izjavi, da bodo klerikalci glasovali proti vsakemu predlogu, ki bo pomenil zavlačevanje. (Klerikalci ploskajo. Dr. Triller: Ljudstvo odobrava!) Odgovarja mu posl. bar. S c h w e-g e 1 in odločno zavrne očitanje, da fie ve, kaj je interesno zastopstvo. Posl. dr. Vilfan stvarno popravlja, da v zadevi volitve župana načrt popolnoma odgovarja dejanskim razmeram. Poročevalec zavrača bar. Schvregla, češ, da načrt ni pr3nag-ljen, dr. Trillerja pa, zakaj Ljubljana ne uvede splošne in enake volilne pravice. (Dr. Triller: Štiri leta že leži radikalnejši načrt pri deželnem odboru, zakaj pa vi ne rešite!) Za čisto IV. kurijo ni, češ, ker je to kurija mimoidočih delavcev in vžit-karjev. Slovenska manjšina naj nikar postave ne obsodi pavšalno, usta-voverci pa naj ne bodo cokle napredku. Pri glasovanju pade predlog barona S c h w e g 1 a (glasujejo zanj samo Nerrci), predlog posl. d r. Trillerja ravnotako (glasujejo zanj slovenski napredni poslanci in veleposestniki), sprejme se pa prehod na specialno debato. Nato prekine glavar sejo ob 2*55 in odredi nadaljevanje seje ob 4. popoldne. * * * Nadaljevanje seje. Deželni glavar otvori ob 410 zopet sejo in določi štiri podrobne razprave. Otvarja podrobno razpravo o členu III. in stvareh, ki se tičejo reforme občinskega volilnega reda. Poročevalec omenja predloge deželnega odbora in predloge ustavnega odseka. Prvi govori »contra« posl. dr. Triller. Pravi, da se mu je očitalo, da je v generalni debati očital predlogi prenagljenost. Poudarja, da njegova izvajanja niso bila toliko naperjena proti obč. volilnemu redu, kakor občinskemu redu. Volilni red ima svoje dobre stvari, zato se tudi govornikova stranka udeleži rado-voljno specijalne debate. K § 1. predlaga, da se črta določba, da je treba dovršenih 24. let za izvrševanje volilne pravice. To pa zato, da niso izključeni mladoletni davkoplačevalci, seveda po svojih zakonitih zastopnikih. Očitalo se bo morda, da more to dovesti do anomalij, da bo morda kurator morda drugače volil zase, kot za varovanca, a z ozirom na to, da politično stran-karstvo v občinskih zadevah ne bi smelo odločevati, je vendar to priporočati. K § 4. predlaga, da bi ženske smele prostovoljno izvrševati svojo volilno pravico ali osebno ali pa po svojem soprogu ali pooblaščencu. K ^ 34 pozdravlja določbo, ki omogoča izvolitev župana. Določba pravi, da zadostuje za izvolitev župana, ako prvič ni bila seja sklepčna, da se v drugi seji lahko izvrši izvolitev ob poljubnem številu navzočih odbornikov. Z ozirom nato pa predlaga, da naj se zlajša manjšini, ki hoče z odstranitvijo demonstrirati proti izvolitvi, njeno stališče s tem, da se črta drugi odstavek § 34., ki določa za odbornike, ki se ne udeleže volitve župana, globo do 100 K. Drugi govornik, ki govori »pro«, je posl. Jaklič, ki stavi kratek iz-preminjevalni predlog. Nato govori »contra« posl. bar. Schwegel, »pro« pa posl. P i -b e r kot »poslanec delavstva«, češ, da je treba brezpravnemu delavstvu dati tudi zastopstvo pri občinskem gospodarstvu« »Contra« govori nato posl. Viš-nikar. Oglasil se je, ker je tudi danes iznova čul očitanje, da uradniki ne plačajo nikakega davka. Ob tej draginji pač vsak plačuje davek, kvečjemu le tisti ne, ki berači od hiše do hiše. Zemljiški davek je večkrat tako nizek, število takih volilnih upravičencev pa zelo veliko, a y resnici pa se največ prispeva k občinskemu gospodarstvu z indirektni-rai davki. Je za pravično interesno zastopstvo, katero naj bi se popolnoma ne odpravilo. Virilisti naj bi ostali, ali njihov davek naj bi se ne upošteval pri uzpostavitvi razredov. Uradniki naj bi vsi ne volili v prvem razredu, temveč samo akade-mično izobraženi, predstojniki uradov, šole, cerkve in drugi pa v drugem razredu. V prvem razredu volijo seveda najvišji obdačenci. Predlaga tozadevni predlog. Posl. dr. Pegan ugovarja dr. Trillerju, da bi se črtal zgoraj omenjeni stavek iz § 1, o 241etni starosti češ, da pooblaščenec ne more, ker je stvar tudi politična, zastopati svojega varovanca. Podpira dr. Trii-1 e r j e v predlog v zadevi § 34. Posl. Gangl je svoje preminje« valno stališče že označil v generalni razpravi. Predlaga k § 2, da se črta stavke, ki tiče onih,ki dobivajo javno podporo in nimajo zato volilne pravice, in sicer: ali so jo (podporo) uživali zadnje leto neposredno pred volitvami. Predlaga za ženske enako pravico, kakor za moške, da smejo osebno voliti. Nadalje predlaga, da se uredijo štirje volilni razredi, četrti bodi na podlagi splošne in enake volilne pravice. K § 27. naj se dostavi, da po za-ključitvi volitve smejo voliti še vo-lilci, ki so tedaj na volišču. Posl. dr. Krek se sicer strinja s poslancem dr. Trillerjem zaradi mladoletnikov, ali s praktičnega stališča ga ne odobrava, ker bi se tako uvajala neka kolektivna pravica in posestva bi se začela razdeljevati v svrho falsificiranja volileev. Izjavi se proti osebni ženski volilni pravici, češ, ker bi take ženske imele potem prednost pred drugimi. Poročevalec se izjavi proti vsem dr. Triller je vini predlogom. Strinja se s posl. G a n g 1 o m v zadevi volitev, ki so še na volišču in predlaga, da se sprejme enaka določba, kakor jo ima zakon v državno-zborskih volitvah z dostavkom, da smejo stranke imeti na volišču svoje zaupnike, kakor pri državnozborskih volitvah. Nato preide zbornica k glasovanju. .Dr. Triller in dr. Ganglov predlog k § 1 in 2 se odklonita. Predlog na osebno žensko pravico se ne sprejme ($ 4). 5 do 9 se sprejmejo po odseko-vem predlogu; tako tudi 10 do 12. Za predlog, da ostanejo častni občani v I. razredu, glasujejo samo Nemci. Za predlog poslanca Gangla, da se napravijo v vsaki občini štirje volilni razredi, glasujejo slovenski naprednjaki in Nemci. Predlog ni sprejet. ' Predlog poslanca Vi š n i k a r ja v zadevi uvedbe I. volilnega razreda se ne sprejme. Predlog poslanca Jakliča, ki ga je podpiral posl. Gangl, da imajo v občini stalno nameščene učiteljice ljudskih in meščanskih šol volilno pravico v občini, kjer so nameščene, se sprejme. Resolucija posl. Gangla, da naj se uvrste v IV. razred osebe, ki doslej niso imele volilne pravice, pade. Glasovali sta zanj narodno-na-predna in veleposestniška stranka. K § 21 se je sprejel predlog dr. Trillerjev. Predlog posl. Gangla, ki ga je priporočal poročevalec, je bil sprejet Predlog dr. Trillerjev, da ee odbornikom, ki se ne udeleže županske volitve, ne nalaga globe, pade. Sprejmejo se vsi ostali paragrafi po odsekovem predlogu. Občinski red. Specialno debato otvori poročevalec. Deželni glavar združi debato o členu I. in II. Prvi »contra«-govornik dr. Triller povdarja, da je nasprotna stranka v to izpremembo izlila ves svoj strankarski strup in proti kateri se je govornik uprl z vsemi svojimi močmi v generalni debati. K 2. in 3. povdarja, da nikakor ne gre, da bi se izpreminjala ta paragrafa. § 2. določa namreč, da sme deželni zbor po več občin združiti v eno, ako ne ugovarja politično deželno oblastvo, zato ^ 3 pa razdru-žujo. Naj f.e za tak sklep določi kvalificirana večina, ker sicer bodo politične stranke vedno izrabljale to. Ravno tako je s § 4. v zadevi izpre-memb občinskih meja potom komasacije, za kar naj se tudi odloči kvalificirana večina. K § 88. se je oglasil poslanec dr. Tavčar, da dejansko dokaže, da nima zamašenih ust, kakor piše o njem oficiozno glasilo ne deželnega glavarja, ne deželnega zbora, pač pa dr. Lampeta in dr. Ignacija Žitnika. — O stvari pravi, da je odsek določbo okvirnega zakona, po katerem se lahko združijo občine, ki ne zmorejo stroškov za izročeno področje, v eno, dokler je potreba upotrebil tudi za samosvoje področje občin. Ako se na ta način odvzame občini samosvoje gospodarstvo, je to kršenje avtonomije, ki so ne more pripustiti. Okvirni zakon določa to ravno za izročene posle, ne pa za samosvoje. De-želni zakonodajec nima pravice bolj obremeniti občin, kakor določa državni obrtni zakon. V nasprotju pa je ta paragraf tudi zato z državnim 7 k mom, ker se za tako uvedbo zahteva deželni zakon, ne pa samo sklep deželnega zbora. Nato utemeljuje svoje izpreme-njevalne predloge poslanec baron S c h w e g e 1. Glasovanje. Predlog dr. E g e r j e v , da se 2, 3 in 4 ne izpremene, pade. Glasujejo zanj le Nemci. Dr. T r i 11 e r j e v predlog na kvalificirano večino se ne sprejme. Glasovali so zanj narodni naprednja-ki in Nemci. Za predlog poslanca barona S c h w eg 1 a glasujejo samo Nemci. Predloga se torej sprejme v celoti v odsekovi obliki. C) členu IV. in V. je hotel glavar odrediti naravnost glasovanje, a po zahtevi dr. Šustcršiča otvori speei-■ bato. Ker se pa nihče ne oglasi, se sprejmeta. Sprejmeta se tudi naslov in uvod. Posi :iiec Bartol je predlagal resolucijo, ki zahteva od osrednje vlade odškodnino občinam za opravljanje poslov v izročenem delokrogu. Sprejme se soglasno. Ravnoiako se sprejme resolucija ustavnega odseka, ki naroča deželnemu odboru, da izposluje Najvišje potrjenje načrtu o občinskem redu in obč. volilnem redu. Resolucija ustavnega odseka: Deželnemu odboru se naroča, da čimprej, vsaj pa v tej legislativni dobi, predloži deželnemu zboru načrt občinskega reda in občinskega vo-livnega reda. kakor ga zahtevajo današnje kulturne, socialne in gospo-darske razmere — se ne sprejme, ker je poročevalec odstopil od nje. Nato se glasuje o zakonu v celoti. Dr. Triller predlaga kon-stantiranje razmerja glasov. Deželni glavar konstatira po izvršenem glasovanju, da je glasovalo za novi zakon 26 poslancev, proti pa 20. Za so glasovali klerikalci. Dr. Tavčar : Šest glasov iznaša naša večina. Interpolacije. — Peticije. — Odseki. Poslanec Lavrenčič je vložil interpelacijo v zadevi uravnave Kamniške Bistrice, poslanec Dular pa v zadevi mostu čez Krko pri Val t i vasi. Na interpelacijo posl. Lenarčiča odgovarja dr. Lampe, da proračun znaša 1,200.000 K, država da 50%, dežela 30%, interesent je pa 20%. Ker pa se zniža tudi ta prispevek na 9%, je stvar res majhna, ali interesenti se nočejo zediniti. Treba bo deželnega zakona in prisiliti interesente, da plačajo malenkostni prispevek, ko drugi faktorji plačajo tako ogromne svote. Došlo je več peticij, ki se izroče večinoma finančnemu ali upravnemu odseku. Odsek za deželna podjetja ima sejo v sredo ob 11. dopoldne. Deželni glavar zaključi nato sejo ob 630 in odredi prihodnjo sejo na jutri, v sredo ob 11. dop. Hejtta tantala 0r#- llmtlflL IJVIMIMm Ob njeat dvajeaileenloi. X. Organizacija. Vsakovrstne razmere so prisilile* hranilnice, da so se organizovale. Storile so to že češke, poljske in nemške hranilnice, in na vrsti bo ada j tudi slovenske hranilnice, da upoštevajo nove razmere v svojo korist. S časom vse napreduje in se razvija in pridobiva nove oblike. Hranilnice so del narodne organizacije. To stališče zavzemajo vsi narodi v Avstriji in se po tem načelu ravnajo. Ne bavijo se s politiko kot tako, ali delujejo na polju narodnega gospodarstva, kjer je temelj narodni blaginji in svobodi. Nikjer ne vidimo tega tako jasno, kakor na Češkem, kjer sta dva strogo ločena hra-nilnična tabora.V enem taboru so Cehi s svojimi hranilnicami, v drugem pa Nemci s svojimi nemškimi hranilnicami. V nobeni kronovini ni narodni boj tako ljut in gospodarski boj tako razvit, kakor na Češkem. Koncem 1. 1907. bilo je tam 225 hranilnic, od teh 104 hranilnice Češke, a 121 hranilnic nemških. Ljut gospodarski boj se tu bije med obema narodoma. Nemci strogo pazijo, da niti vinar ne pade Cehom v prid. Do službe v hranilnici ima pravico le prosilec, ki je pristen Nemec. Cisto naravno je, da je tudi vse delovanje nemških hranilnic posvečeno edino nemškim težnjam. Njih uradniki stoje v prvih vrstah. Iz tega se lahko Slovani mnogo uče. Nemške hranilnice so dobro organ izovane. Sicer jih je v to prisili^ la, konkurencija in državna bremena, ali združile so se in zdaj vidijo, da jim je v korist. Prve so se združile le nižeavstrijske hranilnice leta 1899., potem pa so jih posnemale ostale krono v i ne, tako da imajo Nemci danes 9 deželnih hranilnienih zvez. Vse te zveze so se zopet združile leta 1905. v »Državno zvezo nemških hranilnica (Reiehsverband dputscher Sparkassen) s sedežem na Dunaju. V procvit svoj in v podporo nemških zadrug, osobito v Cehih, osnovale so vse te nemške hranilnice »Osrednjo banko nemških hranilnic« (Zentral-bank deutseber Sparkassen), ki je začela poslovati dne 1. julija 1901. in ima svoj sedež v Pragi, kar zopet ^vedoei. da je banki naloga ščititi severne Nemce. Državna zveza nemških hranilnic ima dva svoja revizorja, ki nadzorujeta poslovanje hranilnic in ki skrbita, da se pri vseh hranilnicah uvede enotno postopanje. Sedanji deželni komisarji,ki jih imenuje država, niso revizorji, ne nadzorujejo hranil-ničnega poslovanja, ampak gledajo le na to, da hranilnice po svojih pravilih postopajo. Sicer se ta zveza sploh poteguje za hraniln^čne stvari. Njena zasluga je, da se je v pravosodnem odseku sprejel zakonski načrt, da se uloge sJrotinskih denarjev zvišajo na 3000 K. Vemo, da je tudi ta meja krivična, ker ni vzroka, da bi se visokost sirotinskih ulog tako omejevala pri hranilnicah, ki imajo po zakonu zajamčeno sirotinsko varnost. Izmed Slovanov so Cehi najbolj organizovani in s svojo organizacijo segajo na naš slovanski jug. kjer jih žal ne ponemanao. Češke hranilnice so se zdrnžiie leta 1900., osnovavši si »Svaz eeskyeh spofitelen v Ochneh, Na Moravč a ve Slezku«, ki ima svoje strokovno gladilo: »Sporitelni obzor«. Teško hranilnice osnovale so »i leta 1903. svojo osrednjo bnnko z imenom »Ustrcdni banka čcskyeh spoHtelon«, s sedežem v Pragi, ki ima 4 podružnice, in sicer na Dunaju, v limu, Lvovu in Trstu. Ta osrednja banka s podružnicami ne pospešuje samo koristi čeških hranilnic, to je, da ima revizorje in da skrbi za enotno poslovanje pri hranile.icab, nego tudi zadrug čeških in slovenskih. Ogromne svote denarja se stekajo v te banke. Uloge Osrednje banke čeških hranilnic iznašajo 82 milijonov kron, delniška glavnica se je 1. 1907. zvišala na 10 milijonov kron. Osrednja banka nemških hranilnic je imela 1907. le 67 milijonov kron, a delniške glavniee 10 milijonov kron. Priznati nam je, da so Cehi neumorni organizatorji. Vedno snujejo nove hranilnice in dosezajo velikanske uspehe. Delujejo pa tudi literarno na strokovnem polju. Dr. V. Klier je spisal zanimivo delo o češkem hrani lnistvu, a Ferd. Zachaf izdaja statistiko čeških hranilnic. Poljske hranilnice so se združile 1. 1900. in so osnovale »Zwiaaek gali-cvjskieh kas oszczednošci«. Ce tudi tvorijo Slovani ogromno večino v državi, vendar imajo Nemci večjo, obsežnejšo hranilnično organizacijo. Ugnezdili so se močno na čisto slovanskem ozemlju in zato jih Slovani ne morejo dohiteti, še manj pa prekositi. Doseči bi to Slovani le mogli, ako bi se držali načela »Svoji k svojim«, kakor to Nemei store, ka- teri nimajo svojega, narodnega pre-mnienja naloženega ▼ slovanskih hranilnicah. Na Slovenskem je mnogo mest in trgov, kjer imajo Nemei, n. pr. eelo v Ljutomeru, občinsko upravo v rokah in s tam tudi občinsko hranilnico. Kadar si pridobe Slovenci tudi ta mesta, pomnoeilo ae bode število njihovih hranilnic. Poslovni jezik v hranilnici jo znak narodnosti. Po zadnjem izkazu 1. 1908. uredovalo je iimed 656 (brez 11 podružnic) hranilnic, in sicer 424 v nemškem, 159 v češkem, 48 v poljskem, 13 (danes) v slovenskem, 8 v italijanskem, 3 v srbskohrvaškem in 1 v ruskem jeziku. Potemtakem iznaša poslovni jezik v nemških hranilnicah 65%, a v slovanskih hranilnicah le 34%. Kar se tiče nas Slovencev, ne smemo reči, da smo roke križem držali. Storili smo mnogo na polju hranilniŠtva, ali še več dela nas čaka. Storili smo prvi korak, a dalje ne. Organizovani sta močno obe sosednji deželi, Koroško in Štajersko. Štajerski Nemei imajo svoj »Verband steirisehen Sparkassen« od 1. 1905. s 36 hranilnicami, koroški Nemci pa »Verband der karntnerisehen Sparkassen« od 1. 1905. z 11 hranilnicami, a obe deželni zvezi spadata v »Državno zvezo nemških hranilnic« na Dunaju. Kako pa je pri nas Slovencih! Imamo lepo število hranilnic, že 15. Dalmacija lepo napreduje, ima jih že 5. Za Dalmacijo ima Avgust Endlichcr zasluge. Kaj pa Primorje? Snujmo, snujmo in delujmo! Povsod je še naše polje ^neobdelano. Imamo že 20 hranilnic, ali vsaka živi ali životari zase. Hranilnice bi si morale podati roke, stare bi se morale med seboj spoznati, a mlajšim še slabim posestrimam v Dalmaciji,ki potrebujejo podpore, treba priskočiti na pomoč. Osnujmo takoj zvezo jugoslovanskih hranilnic, nranilnično poslovanje se množi, tu je treba enotnega postopanja. Tudi hranilnice je treba strokovno nadzorovati, in tu nam je treba strokovnih revizorjev. Predejo časi, dobri, slabi, in tu je treba stika. Danes se mora vsakdo učiti, ako hoče napredovati. Ako ne moremo ustanoviti svojega strokovnega glasila, pa se pridružimo Cehom in podajmo roke Hrvatom. Or-ganizujmo se torej! Naš položaj je resen. Avstrijske hranilnice po višini ulog. Naštevamo 25 avstrijskih hranilnic. Hranilnice, zaznamovane z zvezdico *), so slovanske. 1. Dunaj, Prva avstrij. 516,097.987 ) 22. 23." 24. 25. 214,900.820 167.566.111 123,513.415 91,609.517 84,431.241 81,451.321 76,649.196 64,305.772 54,459.712 53,902.444 53.257.471 49,246.837 47,271.263 44,482.281 43,137.710 42.585.338 38,721.792 33.045.345 36,982.337 36,571.763 33,513.365 33,427.528 30.681.812 28,509.444 2. Praga, Boh m i se h e 3. Praga, Mestne *) 4. Gradec, Štajerska 5. Inom ost 6. Lvov, Gališka *) 7. Linec, Občna 8. Gradec, Občinska 9. Solnograd 10. Bolzan 11. Dunaj, Rudolfsheim 12. Liberec 13. Brno, I. moravska 14. Ljubljana, Kranjska h ranil niča 15. Trident 16. Celovec, Koroška 17. Steyr 18. Dunaj, Hernals 19. Krakov, Mestna * 20. St. Polten 21. Mestna hranilnica ljubljanska *) Plzen *) Dunaj, Nova Dun. Oberhollabrunn Karlovi Vari Beseda rojakom. Uzvišena je naloga, katero imajo in izvršujejo hranilnice. Navajajo ljudstvo do varčnosti in je s tem odgaja jo v kreposti, ki je za zadovoljno in srečno družinsko življeneje neobhodno potrebna. Blagostanje družine je temelj blagostanju vsega naroda. Iz vinarjev sicer nastaje jo male svotice. Ako pa se te varujejo in obresti donašajo, rase kapital. Kamen do kamena palača, zrno do zrna pogača, to so zlata vredne besede, katere baš manj premožnim ljudem na srce polagamo. Po vinarjih se v letih nabere kapital, ki je družini v slabih časih podpora. Po tem načelu si lahko vsak človek napravi mai kapital, le trdne volje in eneržije je treba. Ker pa ravno ta za življenje prepo-trebna svojstva predpostavlja in zahteva varčnost, zato so hranilnice za narodno vzgojo koristne naprave. Vsakem človeku, ki ima vsaj nekoliko stalne dohodke, preostaja nekoliko, kar bi lahko prinesel v hranilnico. Varčen bodi oče, ki ima sinove. Za mal obrt je treba malo kapitala. Kadar dorase sin in hoče pričeti obrt, tu ima prvi kapital na razpolago, tu ima podlago življenju. Drugi, ki si s krvavimi žulji služijo kruh in polagajo prihranke na stran, imajo za starost tolažbo in zavetje, da jim ni treba drugod trkati na vrata. Kjer je varčnost v hiši, tam je tudi red in delavnost, ker le delavni ljudje skrbe, da ai kaj prihranijo in blagostanje v družinskem krogu »temeljijo. Brez družinskega reda in delavnosti sploh ni pogojev za življenje. Bodimo torej delavni in imejmo v tem oziru trdno voljo. Le z delom ai moremo pridobiti več, kakor potrebujemo sa življenje, in to, kar je več, polagajmo v poseben zaklad. Delo in varčnost ata malone neraz-družna pojma, in mi lahko pravimo, kdor je delaven, ta je tudi varčen, ali pa, kdor je varčen, ta je tudi delaven. Hranilnice ga vspodbujajo do varčnosti a tem, da mu množijo kapital, netijo v njem plemeniti nagon, da si pomnoži domači zaklad. Narod, ki je delaven in varčen, je tudi močan. Tega, kar si je priboril sam, ne more mu nihče odvzeti. Vsi želimo, da zavlada blagostanje v našem narodu; vsi želimo, da bi nam narod bil telesno, duševno in gmotno močan. Ako pa to želimo, potem mu kazimo pot, ki ga vodi do gospodarske moči. ITcepljajmo že mladini v srca čut varčnosti, učimo jo reda, delavnosti in eneržije, odgajajmo jo v vrlinah, ki najširše sloje vodijo do blagostanja in sreče. _ A. T. Dva poraja na GMBRem. (Iz Gorice.) Prvi poraz smo doživeli pri volitvah iz splošne kurije, drugi je sledil v nedeljo pri volitvah v kmečkih občinah. Pri sedanjih dezolat-nih političnih razmerah na Goriškem ni nič čudnega. Takrat, ko so iskali naivni »agrarci« kompromis pri Gregorčiču, je bila že zapečačena usoda volitev. Razsodni napredni ljudje so se spogledovali in vsklika-li, kako je vendar mogoče sploh priti na misel, da se išče kompromise pri Gregorčiču po tem, kar je ta človek vse zagrešil na političnem polju. Ko so se ta pogajanja razbila, je pa pričelo v agrarni stranki razdor-no delo Mermoljeve struje. Brez vsakega povoda, kar na celem je napadel »Kmečki glas«, oficijalno glasilo agrarne stranke, na najnesram-nejši način napredno stranko, vrhu tega je neki drugi politiški otročaj doktorskim naslovom na klerikalno perfiden način obrekel gosp. Ga-brŠeeka v »Kmečkem glasu«. Kakor da bi bila ta dva človeka plačana od klerikalne stranke, da delata razdor v neklerikalnih vrstah! Ljudje so se prijemali za glavo in tisti, ki še mislijo pametno v agrarni stranki, so pihali opravičenega srda na oba raz-dirača. Napredna stranka je navzlic vsemu temu delala, tolažila ter blažila razdor, ali pomagalo je le tuin-tam, drugi so bili razdraženi, ni bilo mogoče zasnovati volilnega delovanja po točnem načrtu, tako da smo že takrat vedeli, pri čem smo. Vrhu vsega najneugodnejši čas, pritisk iz cerkve in farovža ter klerikalni tisočaki — to je kazalo že naprej poraz, ki tudi res ni izostal. Za kmečke občine je nastopila agrarna stranka kar svojo pot, katero je naperila prav očitno proti napredni stranki. Namesto da bi se bilo prišlo do kakega sporazuma glede učiteljske kandidature in kandidature kmetskega zaupnika iz ajdovskega okraja, smo imeli obe kandidaturi vsled trme agrarcev Mermoljeve baze. Pa tudi učiteljstvo tu ni postopalo popolnoma korektno. Dolžnost mu je bila, naznaniti svojo kandidaturo tudi napredni stranki, na kar bi se bila dobila zbliževalna pot, da bi bili mogli nastopiti v goriški okolici z enotno kandidatno listo. — Agrarci pa so mečkali šele zadnje dni, potem pa buknili na dan zadnji trenotek, misleč, da jim mandati kar pečeni prilete v želodce. Učitelji so šli v boj za svojega oficijalnega kandidata Krizmana ter mu priborili še precej glasov. Volilci, ki niso ločevali prav Medveščekove kandidature, ki je kandidiral le kot zaupnik ajdovskih naprednih kmetov, ni one dornberškega nadučitelja Krizmana, ki je bil učiteljski kandidat, so volili, kakor se jim je zdelo, eni tega, eni onega, češ, saj je vse eno. V goriški okolici je bilo treba polno dela in zopet dela, ne pa samo pisariti, da Obljubek moli vsak dan roženkranc ter ga spravljati eelo do izjav, da protestnje proti kandidaturi v napredni listi. Pojavilo se je razdorno delo v »Kmečkem glasu« zopet tako, kakor pred splošno kurijo. Ker so nekateri agrarni prvaki govoričili vse drugače, kakor bi bili morali, ter so le jezik brusili, delali v pra- njim ali V klerikalno stranko, ali v socialistične vrste, ker Mermol] vo agrarstvo poznajo od blizn. In Kras! Lani si klerikalci L upali postaviti niti kandidatov Kras, letos dobijo s Krasa enega slanca. Povedali smo že enkrat, je po Krasu neka čudna gonja p. družini Štrekljevi. Tu bi se bilo 10 še intervenirati tako, da bi ne la škodovala kandidaturi. Ali prisil čili so nekaterim na ponj agrarci ter uprizarjali gonjo, pa ko, da se je morala poštenemu človj ku gabiti. Proti Štreklju so posta; 11 Abramovo kandidaturo in rezt tat je bil ta, da sta padla Abram Štrekelj; izvoljen je samo Gregor: v ožjo volitev pa prideta 2 klerib ca. Klerikalna stranka je upoštevaj razprtije jako dobro ter postavi] nevarnega kandidata v sodnem sv? niku Štepančiču. Kraševec, sod^ svetnik, iz ugledne napredne h; doma, to je veliko. Vrhu tega hoi novus. Prišlo je tako daleč, da je pri šel Šter>ančič v ožjo volitev z ZloJ cem; v nedeljo bo torej izvoljen j Kras klerikalni deželni poslanec. jI riča že imajo, sedaj še enega; le J čast za Kras! Dosedanje volitve so pokazale, oru pa so obstruirali, da onemogočijo lopovova in krivice in da prisilijo klerikalce, postopati pravično in pošteno, in kn ko sijajno so naprednjaki izvedli boj. Prvo zaušnico so klerikalci dobili, ko je dr. Tavčar zahteval, da se morajo vsa poročila natisniti > 4^ ur prod s-.io razdeliti poslanem. To določa postava in izkoriščale postavno danega orožja, to je pač rva stvar, s katero se more opozi- i braniti. Potem se je začela ob--trukcija v odsekih. Mirna stvarna pozicija. Če odštejemo eno, zgolj ■ •rnialno in čisto brezpomembno se-.ieo, ni imel deželni zbor celih enajst ni seje. V tem č;>su so zborovali od-seki in pretresali duševno uboštvo, nevednost in nespretnost klerikalcev razodevajoče zakonske načrte. Kakor lasani šolarji, so klerikalci sedeli v Nekih, napredni poslanci pa so jim ri vsakem paragrafu brali levite in i m dokazovali.kaki nevedneži da so. Inajst dni deželni zbor sploh ni pri-do seje. To je velikanski uspeh redne obstrukcije. Ko so potem eno poskusili klerikalci izvršiti roje lopovstvo, s katerim so sami - bi položili vrv okrog vratu, ko so »oskusili ukrasti napredni stranki va mandata, sta Turk in Zupančič >egla vmes in eflkrat s hrupno ob-trukcijo nastopila proti klerikalen. Šukljeju je to zmešalo možga-. da je storil napredni stranki kri-iee in prelomil postavo. Kar je šuklje storil, to bo še drago plačal i za to se bo še krvavo kesal. Dokler > Šuklje deželni glavar, ne bo kranjski deželni zbor nikdar več red-no deloval. Vlada bo morala tega »/finega glavarja sramotno spodili z njegovega mesta. V vsakem drugem parlamentu bi ga bili z zaušnicami prepodili. Napredni poslanci se tega sredstva niso hoteli poslužiti, ker imajo drugih sredstev, s katerimi bodo Šukljeja ob glavo deli. Ponavljamo pa: dokler bo postavo-lomni Šuklje deželni glavar, ni nič več govora o mirnem delu deželnega zbora. V ponedeljek in torek so na-predni poslanei delali tehniško ob- trukcijo. Že v odseku je dr. Tavčar v lovski zakon spravil celo vrsto prememb, in sicer takih, da zaradi i jih lovski zakon ne bo sankcijoni-ran, in je torej ubit. Od 8. zjutraj do polnoči so napredni poslanci obstruirali. Zmagovali so velikanski napor / občudovanja vredno eneržijo. Ko so naposled klerikalci sklenili svoj načrt, so jokavo priznali, da je bilo vse njih početje brezuspešno in da lovski zakon ne bo potrjen, da je pokopan in da bodo pretekla leta, predno bo prišel zopet pred deželni zbor! To .'• prva posledica klerikalne nasilnosti in klerikalnih poetavolometev. Napredni poslanci bi bili lahko razpravo o lovskem zakonu še dalje vlekli, a tega nalašč niso storili, ker so hoteli, da se reši nekaj nujnih go--podarskih predlogov in zlasti, da se ne pokopljejo predloge v prid dež. ■i rad ni kov. Tudi pri občinskem redu je šlo tako in izjava grofa Chorin- kega kaže, da tudi ta občinski ^ red skoro gotovo ne bo sankcijoniran. Po so uspehi obstrukcije, doseženi vzlic vsem postavolomstvom in na-silstvom klerikalne večine. Mirno zdaj čakamo, kako se bo boj razvil naprej. Se do petfca ima deželni zbor čas. Bomo videli, koliko klerikalnih načrtov bo še — padlo v vodo. Se že oglašajo. »Grazer Tag-blatt« piše: Slovenci se bodo.v štajerskem deželnem zboru več ko enkrat spomnili na ljubljanske dogodke, ako se bodo pritoževali nad nasilstvom in se izigravali za poklicane varuhe poslovnega reda in pari amen t ar ičn i h navad. — Tako torej! Nemci že obljubu jejo, da bodo s štajerskimi Slovenci ravno tako nasilno in nepostavno postopali kakor klerikalna večina v deželnem zboru kranjskem z slovenskimi naprednjaki. Zakaj bi pa tudi ne? Če sme kršiti zakon slovenska večina, ga sme tudi nemška ali italijanska. Zapomnijo naj si torej izvenkranjski Slovenci, da je izvor vseh krivic, ki se jim dogajajo od strani nasprotnih večin — kranjski deželni zbor, ki služi našim narodnim nasprotnikom za — vzor. rf- »Slovenčeva« poštenost. Glasilo klerikalne stranke »Slovenec« je v svoji ponedeljkovi številki zapisal ta-le stavek: »To je tudi zelo častno, da vsi listi pišejo o Turku, da je bil »stockbesoffen«. Ljubljana — ponosna si lahko na take zastopnike! Kako lepo pravi n. pr. tržaški »Piccolo:« »II Turk e ubriaco« — »Turk je pijan«. — Čitali smo »Pic-colovo« poročilo o sobotni seji kranjskega deželnega zbora, zato smo se v ponedeljek kar prijeli za glavo, ko smo čitali »Slovenčevo« infamno trditev, da pravi »Piccolo« o Turku, da je bil pijan. »Piccolo« piše v svojem poročilu doslovno: »Alcuni cle-ricali gridano: II Turk e ubriaco«, kar se pravi slovenski: »Nekateri klerikalci so kričali: Turk je pijan«. Pošteni katoliški »Slovenec«, osebno glasilo katoliškega škofa, je torej enostavno falsificira! »Piccolovo« poročilo. S takšnimi poštenimi sredstvi se bore katoliški žurnilisti! A da se še bolj spozna vsa in fami ja, vsa propadlost in satanska zlobnost »Slo vencevih« mazačev, povemo še to-le: Poročilo o sobotni seji kranjskega deželnega zbora je telefonič-nim potom poslal uredništvu »Pic-cola« Terseglav sam. Terseglav je torej v »Slovencu« falsificiral svoje lastno poročilo. Slovenska javnost naj sedaj sodi o moralni kakovosti tega katoliškega moža! 4- Minolo nedeljo so zopet po vseh cerkvah vpili: dajte, dajte, škofova bisaga je zopet prazna. Škof je izdal poseben pastirski list, v katerem govori na dolgo in široko o svojih nesrečnih zavodih, kjer se še naj-pridnejši deček pokvari. Vsega dolgega besedičenja kratki smisel je: ljudje, dajte, da se bo v škofovih zavodih pokvarilo kar mogoče kmetske mladine. Od deklet in žena zahteva škof, naj raje njemu dajo denar, kakor da si kupijo rute in od fantov in mož zahteva, naj si pritrgajo pri pijaci, da bo škof več naberačil. Ker je naše ljudstvo ne le dobro in verno, ampak tudi neumno, se bo škofova, špekulacija gotovo dobro obnesla. Sicer so naši duhovniki vsi bogati in žive kakor mali kralji, a za škofove zavode še toliko nečejo dati, da bi mogli izhajati, marveč da mora škof ubožnemu ljudstvu neprestano »puščati«. + Čuden pojav. »Hrvatska«, glasilo hrvatske stranke prava, je priobčilo v sobotni številki pod naslovom »Narodni blagdan« reklamno notico za nedeljski klerikalni shod v Ljubljani. Čudom smo se čudili, ko smo čitali to notieo. »Hrvatska«, list, ki se vojuje doma proti klerikalnemu glasilu »Hrvatstvo«, organ stranke, ki se bori proti idejam, ki jih propagirajo na Hrvatskem Szlavik in drugovi, pa dela reklamo za slovensko stranko, katere eksponenti so na Hrvatskem Szlavik in somišljeniki! Ali se je kurz hrvatske stranke prava v zarlnjeni času tako korenito spremenil, ali pa so gospodje okrog »Hrvatske« tako malo poučeni v slovenskih razmerah, da se vsedejo na vsak lim, ki ga jim nastavijo slovenski klerikalci? Da bi se stranka prava izneverila svojim načelom, ne moremo verjeti, kakor tudi ne moremo verjeti tega, da bi ta stranka že pozabila na napade, ki jim je bila izpostavi jena s strani slovenskih klerikalcev in njihovega glasila »Slovenca« od 1. 1905. do danes. Umestno bi torej bilo, ako bi vodstvo stranke prava pojasnilo, ako je »Hrvatska« z njegovo vednostjo in njegovim odobrenjem priobčila gori navedeno reklamo za nedeljsko ljubljansko klerikalno prireditev? To pojasnilo bo merodajno za naš list in stranko, ki jo podpiramo, kakšno stališče bosta v bodoče zavzemala napram hrvatski stranki prava. -f- Proti idrijskim občinskim volitvam je svoječasno podpisal Oswaldov rekurz Jakob Kavčič, vložilo se ga je na vse tri instance in z razsodbo ministrstva za notranje stvari z dne 23. septembra se ga je tudi v zadnji instanci zavrnilo. Namen tega rekurza je bil, da se zavlečejo občinske volitve in pozneje, da se razveljavijo* Klerikalci so bili v svesti na vladno naklonjenost trdno prepričani, da bo zloglasni gerent Zazula najmanj še eno leto paeeval v napredni idrijski občini. Rekurz je bil tako nesmiseln in naravnost neumen, da se ga je sramoval podpisati c. kr. katehet Oswald, ki sicer vse klerikalne rekurze sestavlja in podpisuje, dal pa ga je podpisati Jakobu Kavčiču, češ, priprost rudar se lahko blamira. V rekurzu se je namreč zahtevalo, da se mora v letu 1908 javno razpoloženi volilni imenik sestaviti na podlagi davčnih podatkov iz leta 1909. Vsak otrok ve, da je to ne le protipostavno, marveč tudi absolutno nemogoče, ker vendar ne morejo biti v letu 1908 znani davčni postavki in predpisi za leto 1909. S to svojo neumnostjo so šli idrijski klerikalci v vse tri instance in povsod naravno pogoreli. To se pravi naravnost norčevati se iz postavnih določb in vladnih instanc. Idrijski klerikalec je pod Oswaldo-vim jerobstvom res za vse sposoben! -f- Iz srednješolske službe. Učiteljski kandidat Nikolaj Omerza je imenovan za suplenta na višji državni realki v Idriji. -f- Iz srednješolske službe. Mesto tukajšnji višji realki dodeljenega suplenta Vinceneija Marinkota pride na prvo državno gimnazijo v Ljubljani suplent Andrej Prebil. -f- Iz ljudskoŠolske službe. V brezplačno šolsko prakso je sprejeta učiteljska kaudidatinja Josipina Franke za Vič. — V Železnikih je imenovan za provizoričnega učitelja Ivan Tavčar. — Mesto obolelega učitelja Bogomira G o v e -k a r j a pride k D. M.v Polju učiteljska kandidat inja Frančiška Man-d e 1 j. Za pomožna učitelja sta imenovana za I. deško ljudsko šolo v Ljubljani Marija A r z e 1 i n, za II. učiteljski kandidat Fran Zupan. — V Kočevje pride učiteljska kandi-datinja Ana G a n s 1 m a v e r , v Koprivnik Marija S t i m p f 1 in v Stari log Elizabeta H 6 n i g m a n n. -f- Iz ljudskoŠolske službe. Učiteljski kandidat Bogomir Račič je imenovan za prov. učitelja na Kalu. Prov. učiteljica Ana Grebene je premeščena iz Trzina v Čemšenik. -(- Naslov profesorja je podeljen ravnatelju deželnega muzeja kranjskega, dr. M a n t u a n i j u. — Slovensko deželno gledališče. Jutri, v četrtek, se ponavlja tretjič Fallova opereta »Dolarska p r i c e s a« in sicer za par-abonente. — V soboto, 16. t. m. se igra prvič J ose Echegaraveva žaloigra »G a 1 e-o 11 o«. Med modernimi španskimi dramatiki je Echegarav prvak in njegove drame so vseskozi umotvori. Znamenito delo izbornoga pisatelja in pesnika, ki je pomagal španski drami, ki si po smrti Cal-deronovi ni mogla več pridobiti nekdanje veljave in starega ugleda, v novejšem času zopet do viška, je povsem moderno, efektualno ter se obrača tendenca dejanja proti malomeščanski opravljivosti in obreklji-vosti. — Plodoviti pisatelj je spisal blizu 50 dramskih del, ki se zaradi svoje dramatske umetnosti uprizarjajo z uspehom po vseh večjih odrih. — Slovensko gledališče. Sinoč-na repriza »Dolarske princese« je enako premieri uspela v vsakem oziru. Posamezne pevske točke so prišle do popolnejše veljave, na primer lepi dnet v drugem dejanju, ki ga pojeta gdč. L v o v a in g. F i -ah«. Izzvala sta buren aplavz, ki se je ponovil v tretjem dejanju. Jako je ugajal valček »Me smo dolarske, princese«, ki je ena najlepših partij operete. Solisti so krasno uveljavili svoje zmožnosti, prav tako orkester, in tudi zbor je v lepem skladu vršil svojo nalogo. Gdč. Hadrbolčevi sta bila poklonjena dva bukeja, a pri premieri, kar dostavljamo, je bila gdč. L v o v a odlikovana z lovor-jevo liro. — Napredno politično in izobraževalno društvo za Kolizejski okraj ima danes ob polu 8. zvečer mesečni sestanek v vrtnem salonu restavracije »Novi svet«, katerega naj se blagovole člani polnoštevilno udeležiti. Na dnevnem redu so jako važne točke. — »Ljubljanski Sokol« naznanja, da je dijaška telovadba vsak ponedeljek in četrtek od V A do V*6-ure zvečer. Telovadbo nadzoruje društveni vaditelj. Članska telovadba II. oddelka je vsak ponedeljek od 7. do 8. ure in vsako sredo in petek od V27. do 1/28. zvečer. — Pevske župe za Ljubljano in okolico ustanovna skupščina se vrši v nedeljo 17. t. m. ob 10. dopoldne v dvorani »Glasbene Matice«. Pripomniti je, da imajo na to skupščino.« pristop razen delegatov in odbornikov sploh pevci in člani pristopivših pevskih društev, ki se smejo tudi udeležiti razprav. Pravico glasovanja in volitve imajo seveda samo delegati. Nadejamo se torej ogromne udeležbe s strani članstva v župi stoječih društev. —Svarilo. Osrednji odbor »Slovenskega planinskega društva v Ljubljani« je prejel od »Meščanske korporacije & Kamniku« to-le pri- tožbo: »Prihajajoči turisti in drugi izletniki v Kamniško Bistrico streljajo s samokresi, režejo sadikam vršiče mladik, spuščajo kamenje s pota in mečejo tam napravljeni les v vodo. S streljanjem in s spuščanjem kamenja se lahko pripeti velika nesreča in zelo vznemiri divjačina; s pok var jen jem sadik in metanjem drv v vodo pa se povzroča občutna škoda. Dostavlja se tudi, da je prepovedano pse v Bistrico seboj jemati in pustiti prosto okoli letati. — Z ozirom na te pritožbe opozarja osrednji odbor »Slov. planinskega društva« cenjene obiskovalce Kamniške Bistrice, da se blagovole takega nepremišljenega ravnanja vzdržati in da po svojih močeh upli-vajo na to, da se taki nedostatki, ki so tudi kaznivi, -preprečijo. — Zaroka Ljubljančanke v Novi Gradiški. V »Pokretu« čitamo: »V svobodnem in naprednem rodoljubnem delu v Novi Gradiški stojita med prvimi dve najuplivnejši, najuglednejši in najpriljubljenejši hiši. To sta hiši Janka Šnajdara in Stjepana Mvohla. Te dni se je zaročil g. Stjepan Myohl z dražestno nečakinjo Janka Šnajdara, navdušeno rodoljubkinjo gdč. Zorko Juvanči-čevo. Zbližauje teh odličnih rodbin pozdravljamo rodoljubni novogradi-ški krogi z veliko radostjo kot zalog še večje konsolidacije društvenih in političnih razmer v Novi Gradiški. Tudi mi čestitamo našim prijateljem! Bilo srečno! Sokol v Št. Vidu pri Ljubljani priredi 17. t. m. veliko vinsko trgatev pri bratu Fr. Šusteršiču p. d. pri »Slepem Janezu« v prid sokolskemu skladu. Na sporedu bo tudi godba, ples, prijazno sodelovanje Zirovni-kovega zbora, srečolov, šaljiva pošta in druga zabava. — V nedeljo torej v Št. Vid! — Odbor. V Idriji se ustanavlja »Stavbna in kreditna zadriiga« z neomejenim jamstvom. Pravila so že registrirana. V kratkem se skliče občni zbor. Deleži so po 10 K, vstopnina 2 K. Kdor želi postati član nove zadruge, naj se prijavi mestnemu tajniku J. Novaku, ki daje tudi potrebna pojasnila. Potres. Iz Ilirske Bitsrice se nam piše: Dne 11. popoldne ob 4. uri 5 minut čutili smo tu še precej močan potresni sunek. Dijaška »Marijina družba« v Novem mestu. Klerikalci so začeli uporabljati že vsa dopustljiva in ne-dopustljiva sredstva, da dobijo mladino na svojo stran. Tako so ustanovili v Novem mestu že »Marijino družbo« za dijake - srednješolce in to poročajo javno po časopisih, sam škof je bil pri ustanovitvi, a od me-rodajnih faktorjev se pa nobeden ne zgane, dasiravno je to proti vsem paragrafom disciplinarnega reda. Kje je novomeški ravnatelj, kje je I>rofesorski zbor? Ako bi se od nasprotne strani kaj takega storilo, vsi organi bi bili pokonci, kareerjev bi bilo vse polno. Ali je klerikalcem res vse dovoljeno? Ali smejo klerikalni dijaki - srednješolci res javno že politično delovati, medtem ko drugi niti ganiti ne smejo? Ako smejo imeti klerikalni dijaki »Marijino družbo« ravnotako smejo imeti ne-klerikalni dijaki organizacijo »Svobodne misli« in nihče jim ne more nič zalega storiti. Kam bode ta klerikalna ]xditika naše dijaštvo privedla se vidi že zdaj, ko jih vzgoju-jejo le s pijačo za svoja društva. Pač lepo je zahajati v klošter, saj tam se dobi pijače kolikor se hoče, ali kje je potem učenje? Posledice te »Marijine družbe« se bodo videle kmalu v šoli. Dolžnost profesorskega zbora pa je, da se postavi odločno proti temu manevru klerikalne stranke. Čuden naravni pojav. G. Friderik Skušek, trgovec v Metliki, je nam poslal vejico vinske trte, na kateri visita bel in črn grozd, s tem-le pismom: »Pošiljam Vam nekaj nenavadnega: na vejici vinske loze bel in črn grozd. Na beli trti »kraljevina« je dozorelo 36 belih grozdov in eden popolnoma črn. Nikdar nisem še kaj takega videl, niti o tem kaj slišal ali čital. Kako razlagajo strokovnjaki ta čuden pojav?« Iz Begunj pri Lescah se nam piše: Na nedeljski cerkveni poziv odposlali smo ravnokar za škofove zavode v Št. Vid dva vagona lesnik in lesničnjakov in en vagon gorenjskih »tefk«. Petsto svilenih rut je naprodaj, ker so že danes vse tukajšnje Marijine device te zamenile s hvad-ničnimi, narejenimi po Marijinode-viškem kroju, iz starih žakljev. — Škofovi zavodniki. Radi dvojnega zakona sta tožena Nežika Dečman in rudar Franc Levičnik iz Hrastnika. Nežika je bila prej omožena z rudarjem Mihaelom Novakom, katerega je pa Levičnik popolnoma izrinil iz njenega srca. Novak je iz jeze odpotoval v Ameriko. Nežika in Levičnik sta dobila potrebne izkaze in sta se v Ljubnem ob Muri poročila. Mislila sta baje, da je Novak v Ameriki umrl. Oproščeni izgrednik!. Najvišji sodni dvor je oprostil dva celjska nemškutarska razgrajača, ki sta bila svojčas obsojena pri celjski okrožni sodniji radi razbijanja slovenske imovine povodom lanskih demonstracij. Dotična nemškutarja sta Derganc in Melzak. Avstrijska pravica je res vsega občudovanja vredna. Iz Brežic. V celem okraju se je pričela vinska trgatev in kmalu bo* do prihajali k nam vinski kupci, posebno iz Kranjskega, kupovat mošt, oziroma vino. Večkrat smo že opazili kakega slovenskega vinskega trgovca v eni ali drugi nemškutarski gostilni v Brežicah. Ne pripisujemo te-ga greha sicer narodni malomarno* sti, ker smatramo da je bil dotičnik mnenja, da se nahaja v slovenski gostilni. Naši nemškutarji posebno v gostilnah namreč prav radi govorijo v slovenskem jeziku, samo da izvabijo od tujca groše, katerih so zelo potrebni. Opozarjamo raditega vse slovenske vinske kupce in trgovce, da so slovenske gostilne, kjer se tudi lahko prenoči, pri kolodvoru v Brežicah Volčajnšek in Zorko, v mestu Brežice pa »Narodni dom« (prej hotel Klembas), gostilna Klaužer in gostilna Grobnšek. Iz Huma pri Ormožu se nam piše: Trgatev se tu po malem pričenja, ker grozdje, posebno poščipanec vsled dežja silno poka. Večina pa bode še počakala, da bode kapljica boljša. Humsko vino bode sedaj še bolj zaslovelo, ko je g. Martin Vtičar dobil v Gradcu srebrno kolajno c. kr. kmetijske družbe za svoj izborni pridelek. Akad. tehn. društvo »Triglav« v Gradcu. V. redni občni zbor akad. tehn. društva »Triglav« v Gradcu se vrši dne 16. vinotoka 1909 ob 8. uri zvečer v prostorih društva z običajnim sporedom. Koliko je vreden volilčev glas. Ob zadnjih volitvah na Goriškem je agitiral devinski nune s tem, da je pripovedoval ljudem, da je en glas oddan za klerikalca toliko vreden, kakor če bi bil človek pri 30 mašah. Ni torej čudo, če so ljudje oddajali svoje glasove klerikalnim kandidatom, saj so s tem oproščeni 30 maš! Umrl je včeraj dopoldne v Šmarjah na Goriškem pravnik Ivan Fa-vetti, vrl slovenski narodnjak. Nesreča. Te dni* se je dogodila v tramvaju, ki vozi iz%3arkovelj v Trst mala, a za dotično osebo velika nesreča. V vozu se je naenkrat zaslišalo nekako piskanje, podobno cviljenju. Potniki so se spogledovali, pa nikdo ni mogel razumeti, kaj naj bi to piskanje pomenilo. Po daljšem opazovanju so ljudje opazili, kako neka «gospa ali gospiea spreminja barve. Oči radovednežev so se uprle vanjo, in zagonetka je bila rešena. Nesrečnica, ki je bila prej na prsih lepo vzbočena, je vsled piskanja izgubila — eno stran prsi! Kavčuk je bil počil in adijo — polovica lepega ženskega okraska! Slavni poljski romanopisec v Lovrani. V Lovrani pri Opatiji biva že nekaj dni slavni poljski romanopisec Henrik Sienkiewicz, ki je slovenskemu čitajočemu občinstvu znan po svojih glasovitih romanih »Z ognjem in mečem«, »Mali vitez« in »Quo vadiš«. Skrivnostno pismo. Začetkom tega meseca je izročil pismonoša hotelirju »de la Ville« na Reki pisme s tem-le naslovom: »Njegovemu ce* savskemu in kraljevskemu veličan« stvu, Reka, Hotel de la Ville«. Hotelir je izročil pismo policiji, ki ga je odprla, da se prepriča o njegovi vsebini. Policija Čuva najstrožjo tajnost o vsebini tega pisma. Kako se sodi frankovce na Hrvatskem? Snoči je sodišče izreklo sodbo proti frankovcu dr. Mariniču, ki je iz strankarske mržnje ustrelil naprednjaka Ljubomira Puceka. Dasi so bili dani vsi znaki uboja, vendar ga je sodišče proglasilo za krivega samo radi prestopka prekoračenega silobrana ter ga obsodilo v Hotno ječo. Sodišče je razen tega razsodilo, da mora obtoženec dr. Marink? plačati vdovi 2000 K odškodnine in trem njegovim otrokom po 100C kron, torej skupaj 5000 K. Ta obsodba je vzbudila na Hrvatskem veliko začudenje, ker se jo primerja z obsodbo v »veleizdajniškem« procesu. Dr. Marinič je ubil uglednega meščana, zato je bil obsojen v lletno ječo, a srbski »veleizdajnik!«, o katerih je ves pošten svet prepričan, da so nedolžni, so bili obsojeni na 7 do 12 let teške ječe. Takšne so pravosodne razmere na Hrvatskem! »Nov veleizdajniški« proces v Zagrebu. V petek 15. t. m. se prične v Zagrebu nov »veleizdajniški« proces. V tem procesu bo samo en obtoženec — kmet Branko Paić. Zakrivil je hudodelstvo »veleizdaje« s tem, da je baje nekoč v Majdancih pri Petrinju vzkliknil: »Živila Srbija, živio kralj Peter!« Senatu bo zopet predsedoval znani Tarabocchia, ki se hoče, kakor se kaže, izobraziti za specijalista v »veleizdajniški« stroki, vo-tanti pa bodo svetniki Rakoč, Meix-ner, Trbujevič in dr. Fink. Paiča bo zagovarjal odvetnik dr. Hinkovič. — Koliko veleizdajniških procesov bi imeli pri nas v Avstriji, ako bi sodišča zasledovala radi veleizdaje vsakega Nemca, ki bi klical: »Heil Deutschland, heil Kaiser Wilhelm«t! Uboj v zaporih zagrebškega so« dišča. V zaporih zagrebškega sodišča se je nahajal že dlje časa Vladoje Jo-nović iz Boke Kotorske. Dve leti je bil vojak, iz vojaške službe pa so ga odpustili, ker so dognali, da je slaboumen. Vkljub njegovi slaboumnosti so ga izročili sodišču, češ, da je pred svojim odhodom k vojakom zagrešil hudodelstvo razžaljenja veličanstva. V svoji slaboumnosti je Jo-novič v zaporu semtertja razbijal in razgrajal. To je storil tudi pretekli petek. Paznike je to tako razjarilo, da so ga dali prevesti v samotno celico, kjer so ga pretepli na žive in mrtve. Po tej proceduri so ga zopet prepeljali v njegovo celico. Ker je Jonovič v soboto zjutraj zopet jel kričati in razbijati, je šel nadenj paznik Klarič, o katerem se govori, da je v zaporu ubil že dva človeka, ter ga s sabljo tako udaril preko glave, da se je na mestu zrušil na tla.Drugi pazniki, ki so med tem prihiteli, so poklicali zdravnika, ki je dal ranjenca prepeljati v bolnico. Tu so konstatirali, da ima Jonovič 6 težkih in 8 lahkih ran. Jonovič sedaj umira v bolnici. — Pa naj še kdo reče, da ne vladajo evropske razmere pri sodišču v Zagrebu! Eomanca na ulici. — 06e, hi hoes bežati s fečer&o. Neki Herminio Fini iz Trsta se je pred kakimi tremi leti poročil v Buenos- Aviesu — kjer ima malo trgovino — s Tržačanko Malvino Braun, ki se je tudi tja preselila. — Iz tega zakona se je rodila hčerka Eleonora, ki je danes stara dve leti. Finijeva soproga ima v Trstu svoje starše in druge sorodnike, katere je pred več meseci prišla obiskat in vzela seboj tudi malo Eleonoro. Malvini se je pa v Trstu najbrže bolj dopadlo, kakor pri svojem možu v Buenos-Avresu, in sklenila je, ostati pri svojih starših ob sinjem Jadranskem morju. iMož je ponovno pisal ljubljeni soprogi, naj se vendar že enkrat vrne k njemu, a ona mu je naposled odgovorila, da jej starši povratka ne dovole. Fini se je na to ves obupan sam podal v staro domovino, da si poišče ljubljeno ženico in srč-kano hčerko.^Prišedsi v Trst se je takoj podal na dom staršev svoje žene, kjer se je ž njo sestal in jo milo prosil, naj se vendar vrne ž njim v Buenos-Ayres, kjer ima on dober zaslužek. Ali konec vsemu je bil, da so domačini pognali ubogega Finija z brahijalno silo iz svojega doma in zaklenili za njimi vra+a. Nesrečni mož je taval par eni žalosten in obupan po Trstu, naposled je pa sklenil, da se vrne v Bucnos-Avres, a seboj mora na vsak način odpeljati Ijubčkano hčerko — dveletno Eleonoro. V ponedeljek popoldne ob peti uri je čakal v uiid Sanita št. 8, vedoč, da pride tod miinn Brauncva služkinja z njegovo hčerko. In res ni čiikal dolgo, ko ugleda svo-jega ljubljenega otrorica, se jej približa, vzame v naročje, jo plakaje poljubuje in pritiska k sebi in hipoma začne bežati po ulici. Na vpitje pestunje se je na lici mesta takoj zbrala množica ljudi, a za bežečim je tekel siražar in ga ustavil. Ali Fin: se je branil stražarju z vsemi štirimi in mu tudi raztrgal bluzo. Šele, ko je priteklo več stražarjev, so besnega očeta ukrotili. Pri mahanju in pehanju, je bila ranjena tudi mala Eleonora, katero je obupani oče pritiskal k sebi, a revica je v groznem strahu milo plakala. Fini je bil odpeljan na policijski inspektorat, kamor je vsa razburjena prišla tudi v družbi odvetnika dr. Tevinija njegova soproga Malvina. Policijski komisar se je seveda izjavil v tej stvari nekompetentnim, ker spada vsa zadeva pred civilno sodišče. Mala Eleonora je bila zopet izročena materi. Oba — mož in žena — sta vsak zase vložila tožbo pri deželnem sodišču. Nesrečni Fini je ostal brez ljubljene soproge in brez srečkane hčerke. — Take so — zakonske sladkosti! Tatovi koprske stolne cerkve pred tržaškimi porotnik!, Pred tržaškim porotnim sod'ščem se vrši te dni tridnevna razprava proti 12 tatovom raznih narodnosti, starosti in po-klicov, ki so izvršili v noči od 16. na 17. julija t. 1. v stolni cerkvi v Kopru rop, ki je bil vzbudil tedaj splošno senzacijo. Med obtoženci je tudi ena ženska in en zapriseženi sodni cenilec imenom PeterNorbedo, bratranec cerkovnika koprske stolne cerkve, kateri je bil poleg obtoženega Viktorja Fumija duša vsemu roparskemu podjetju. Obtožnica pravi, da znaša sodno cenjena vrednost ukradenih predmetov 31.520 kron, med temi je cenjen umetniški kelih iz 15. stoletja 30.000 kron. Ta kelih je na skrivnosten način odkupil od roparjev lastnik „Piccola" za 300 kron in ga potem izročil stolnemu kapitelju v Kopru. Ko je bilo dne 22. julija po časopisih naznanjeno, da je prišel omenjeni kelih skrivnostnim potom v roke „Piccola", je šel takoj drugi dan 23-letni Viktor Fumi, pristojen v Palma-novo v Italiji, — ki je piišel prvi na idejo koprskega cerkvenega ropa — na policijski komisarijat v ulici Luigi Ricri in tam ovadil, da hrani ukradene predmete nek Kad Plojer in da do-tičnik zna imena vseh drugih »sotrud-nikov" na tel tatvini. Pumi je mislil, da s to ovadbo reli sebe, aH motil ae je, kajti s Plojerjem so istočasno zaprli tudi njega. Sedaj je seveda prišlo vse na dan in kmalu so bili pod ključem vsi udeleženci na cerkvenem ropu. Tatvino sta izvršila Janko Russich in Alojz Bassi, katera oba sta specijalista v tatvini in radi vlomov bila že več-krat kaznovana. Drugi so na raznih mestih previdno stražih. Ukradene predmete sta hranila zakonska Plojer. Vsi obtoženci so priznali svojo krivdo in soudeležbo na izvršenem ropu. Ta obravnava vzbuja mnogo zanimanja v Trstu in bomo o konečnem izidu iste poročali tudi mi. Orožen samomor 251etaega mladeniča. V ponedeljek ob dveh popoldne se je vrgel v samomorilnem namenu nek mlad človek raz petnajst metrov visok zid z ulice Romagna v ulico Fabio Severo v Trstu. Temu groznemu prizoru je prisostvovalo več mimoidočih pasantov. Okoli nesrečnika — ki je obležal na trdem kamenitem tlaku nezavesten, z razbito Črepinjo, iz katere so gledali možgani in v luži krvi — se je nabrala na mah množica ljudi in poklicana je bila zdravniška pomoč. Došli zdravnik je sprevidel, da je tu vsaka zdravniška pomoč zaman, vendar je odredil, da se nesrečnika odpelje v bolnišnico. Ali še predno so ga hoteli dvignit na ambulančni voz, je izdihnil. Truplo neznanca je bilo prepeljano na zdravniško postajo, kjer se je takoj sestala zdravniška, policijska in sodna komisija. Ker samomorilec ni imel pri sebi nikakega dokumenta, komisija ni mogla konstatirati njegove identitete. Pač pa je vzel policijski funkcijonar seboj samomoril-čevo čepico. Truplo so prepeljali v mrtvašnico Sv. Justa. Ob štirih popoldne je prišel na policijo nek Štokel iz Trsta s svojo hčerko, rekši, da je njegov 251etni sin istega predpoldne ušel iz mestne bolnišnice, kjer se je že nekaj dni nahajal, ter prosi, naj bi policija po njem poizvedovala, ker se boji, da bi si česa ne storil. V onem trenutku, ko je oče govoril z uradnikom, je hčerka opazila, da visi v pisarni policijskoga funkcijonarja čepica in s strahom vskliknila: „To je čepica mojega brata!" Policijskemu komisarju ni preostalo drugega, kakor povedati vpraŠ3jočima ves žalosten dogodek in kraj, kjer se nahaja mrtev njih sin, oziroma brat. Oče in sestrica sta vsa obupana bežala v kapelo Sv. Justa in se tam na lastne oči prepričala o strašnem činu njiju sina, oz. brata. Kinematograf »Pathe«. Lastnik tega podjetja g. M. Lavrenčič je dal napraviti krasne posnetke iz Postojne in Postojnske jame ob priliki jamske slavnosti dne 15 avgusta t. 1. Na slikah se med drugim vidi prihod vlakov z izletniki, panorama Postojne, vhod v jamo, razne zanimivosti iz notranjosti jame itd. Vse te krasne in zanimive slike bo videti v kinematografu od sobote dne 16. do vključno torka dne 19. t. m. Opozarjamo občinstvo na to veleinteresantno serijo. Kakor se nam javlja, bo kasneje v kinematografu videti tudi Planino, izvir Pivke, Windisehgraetzov grad, Predjamski grad itd. Kinematograf »Pathc«. Dunajska cesta št. 22, nasproti kavarne »Evropa« ima od srede, 13. do petka, 15. oktobra bledeči spored: Slabo skrivališče. (Komično.) Sla]»ovi v Italiji. (Po naravij Doživljaji mesarja. (Komično.) Boj za vero (Drama.) Kmetje v mcvstu. (Jako smešno.) Vsak ponedeljek sodeluje pri predstavah »Slovenska Filharmonija«. EJcktro - Radiograf »Ideal«. Franc Jožefova cesta št. 1, hotel »pri Alalieu«, zraven glavne pošte ima od srede, dne 13. oktobra do petka, dne 15. oktobra 1900 sledeči spored: Pogumna avtom obi lka. (Projekcija o avtomobilski dirki.) Madras. (Po naravi.) Preiskovalni sodnik. (Drama v 25. slikah.) Pik in Pok. (Komična, umetniška projekcija.) Vsak petek sodeluje pri predstavah »Slovenska Filharmonija«. j Silovit mož. V Trnovem stanujoči 381etni dninar Fran Miklavčič, rodom iz Št. Ruperta na Dolenjskem je mož, ki ga je treba iskati daleč na okoli. Vedno se prepira z ženo in drugimi strankami ter jim naprav-Ija škodo koder le more. Zadnjič je raztrgal ženi obleko in ji potem grozi] s sekiro. Drugič je zmetal neki stranki drva v vodo, ji raztrgal obleko, po celi hiši pa poškodoval ključavnice. Tudi nekega delavca je čakal s sekiro, katero mu je bil ta še pravočasno izpulil iz rok. Ko je žena nekoč prala, jo je polil s petrolejem in jo hotel potem zažgati. Napomoč klici so privabili druge stranke, ki so ženo re- I šile iz mučnega položaja. Ko je pa v soboto srečal svojoženo v »Zvezdi«, jo je napadel z nožem in jo na vratu znatno telesno poškodoval potem jo pa še osuval. Ker je bila pa že mera polna, je žena ljubeznjivega moža ovadila policiji, ki ga je aretovala in izročila deželnemu sodišču« Mlad navlkaaee. V ponedeljek je prišel k oskrbniku hotela »Bran« na Vrbskem jezeru g. Mihaelu Falle-jn nek okoli 16 let star fant ter mu začel pripovedovati!, da ga je poslal Fallejev brat, ki je prišel is Amerike ter ga čaka pri »Starem tišlerju« v Kolodvorski ulici v Ljubljani. Na-tvezil mu je, da je brat zadel na srečko 16.000 K ter prosi, da pride v Ljubljano, da bode dokazal, da je to faktično njegov brat, ker sicer denarja ne more dvigniti. Dejal je tudi, da je brat rekel, da naj Falleta obdari z mesnino in sadjem. Ker je Falletov brat res v Ameriki, je to verjel, pogostil mladeniča ter mu potem naložil poln kovčeg mesnine in drugih je-stvin, potem pa sta šla skupaj na kolodvor, kjer je Falle fantu kupil vozni listek do Ljubljane in sta se potem skupaj odpeljala. Med vožnjo je mladi navihanec nekje izginil in ko je Falle prišel v navedeno gostilno, ni nihče vedel niti za njegovega brata, niti je bilo komu kaj znanega o 16.000 K. Falle je videl, da je prišel v past navihanemu goljufu, katerega še niso izsledili in se sploh ne ve, kdo bi zamogel to biti, ki pozna Falleje-ve zasebne razmere. Neusmiljenost. Včeraj sta prignala dva gonjača iz semnja iz Št. Vida na Dol. 13 kosov govedine, ki je bila tako izstradana, da se je naslanjala drugo na drugo. Gonjača ubogi živali nista dala neki celih 24 ur nič krme in je še čudno, da ni med potjo na cesti popadala. Krivcem zaslužena kazen gotoVo ne odide. Aretovan je bil na Južnem kolodvoru posestnikov sin Peter Iskra, rodom iz Žabice pri Voloskem, ker je hotel v Ameriko odpotovati z napačnim potnim listom. — Tudi 191etna brezposelna služkinja Marija Novakova, rodom iz Polemšaka je bila aretovana, ker je nekemu hlapcu, med tem, ko je v hlevu zaspal ukradla iz žepa 16 K denarja ter odšla potem popust i vsi spečega hlapca iz hleva. Na ulici jo je policija izsledila in odvedla pod ključ. Aretovanka je imela pri sebi še ves denar, katerega dobi oškodovanec nazaj. Oba sta bila izročena pristojnemu sodišču. Prijet vtihotapec. Leta 1877. v Gornjem Brniku rojeni in v Cerklje pri Kranju pristojni Ivan Marn, po domače »Volčev Janez« se je pred kratkim vtihotapil v neko hišo vSto-žieah in tam vlomil v omaro z namenom, da kaj pokrade. Bil je pa po dekli prepoden in ko so ga potem va-ščani prijeli, so mu odvzeli delavsko knjižico, potem ga pa izpustili, zadevo pa naznanili orožništvu. Marn je prišel s praznim žepom nato v Ljubljano ter se vtihotapil v Treotov hlev. kjer je hlapcu ukradel čevlje, hlače in manšete in to takoj oblekel. Dohitela ga je pa tukaj roka pravice ter odvedla v zapor. Malopridnež je tudi proganjan v policijski tiralici od okrajnega sodišča v Litiji zaradi prestopka tatvine. Marn je delomr-žen in tujemu imetju zelo nevaren individij ter je bil pri raznih sodiščih zaradi njegovih »dobrih del« že ITkrat predkaznovan in tudi sedaj ima pričakovati enake usode. Ukradena je bila svetlormena sprehajalna palica s srebrnim držajem, vredna 6 K. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 214 Hrvatov in 23 Slovencev in Slovenk. Izgubljeno in najdeno. Postrež-nir»a Jeliea Vrečova je izgubila zlat uhan. — Posestnikova hči Ana Bra-• dačeva je izgubila rdečo usnjato denarnico v kateri je bil bankovec za 20 K. — Najden je sir klobuk, dežnik in krnvatna igla z črkama M. P. — Profesor g. Nerat je našel svilnato ročno torbico. — Uradnica Pavla Omejceva je izgubila sivkasto denarnico z svoto 1 bankovec za 10 K 8 K in nekaj drobiža. Poročnik Stanislav Prašek je našel zlato brožo.— Dok tor jeva soproga Mana Sajoviče-va je našla uanjato denarnico z svoto 18 K in nekaj drobiža. — Šivilja Marija Koširjeva je izgubiš svilnat dežnik. — Profesorjeva vdova Marija Ved ral ova je izsrubila svilnato pom-padnro. — Služkinja Marija Avgu-stinčičeva je pozabila v neki prodajalni denarnico z manjšo svoto denarja. Ušel je kanarček, mladič, rumen s črno glavo, dne 6. t. m. Kdor ga je ujel, se prosi, naj ga blagovoli oddati proti dobri nagradi na Starem trgu št. 26, I. nadstropje. Bankovec za 20 K je pobral nekdo včeraj med polu 10. in 10. uro na j poti od pisarne dr. Pirea do poste Dotična oseba naj prinese bankovec v pisarno dr. Pirca ali pa v naše uredništvo, j Uradne vesti. Dne 18. t. m. bo pri okrajni sodniji v Idriji dražba zemljišča vi. št. 16 in 49 kat. obč. Godovič. cenjenega na 4032 K M v. Najmanjši ponndek znaša 2689 K. — Dne 20. novembra t. 1. bo pri okrajni sodniji na Vrhniki dražba zemljišča vlož. štev. 242 kst. obč. Preser, cenjenega na 2130 K. Najmanjši po-nudek znaša 1420 K. DflHflftn seli deželnega zbora Rnnnshesv. (XIV. seja.) Ljubljana, 13. oktobra. Dnevni red« Prva točka današnjega dnevnega reda po obligatnem čitanju zapisnika in predsedniških naznanilih je: poročilo deželnega odbora, a katerim se predlaga načrt zakona glede iz-premembe občinskega reda in občinskega volilnega reda za deželno stol* no mesto Ljubljano. Pripomnimo naj, da je to sicer prvo branje, ali dotična priloga menda še ni dotiska-na, kajti poslanci priloge še nimajo, seveda ravno tako tudi poročevalci ne. Nato pride na vrsto drugo branje zakona o šolskem nadzorstvu, cela vrsta melioracijskih zadev, potem dr. Lampetov predlog o deželnem kulturnem svetu in zopet cela vrsta poročil o prošnjah za podpore. V celem ima današnji dnevni red 26 točk. Otvoritev seje. Preseduje dež. glavar pl. Š u k-1 j e , na vladni klopi dež. predsednik baron Schwarz in grof K u n i g 1, zapisnikar U r š i č. Začetek seje ob 11. uri 15 min. Dež. glavar konstatira sklepčnost in otvori sejo. Zapisnik zadnje seje se prečita in odobri. Dež. glavar naznani, da sta poslanca Mandelj in Dular odložila svoje mesto v odseku za deželna podjetja. Odredi, da se nadomestna izvolitev izvrši po končanem sporedu. Posl. Mandelj izjavi, da ostane toliko časa, da dokonča svoje poročilo o deželni banki. Dež. glavar odgovarja na interpelacijo posl. G a n g 1 a , in poslanca Dularja, da so sicer tozadevni načrti že deloma izdelani, a vendar še ni bilo primernega časa, da se izvedejo. Dež. glavar odgovarja, da je proračun že izdelan, a še ni pasiral deželnega odbora. To pa se zgodi še ta teden in potem se dostavi poslancem. Občinski red ljubljanski. Dež. glavar hoče odkazati stvar ustavnemu odseku. Posl. dr. T r i 11 e r predlaga, da se stvar odloži z dnevnega reda, ker priloga še ni dotiskana, ali pa vsaj razdeljena ne. Dež. glavar trdi, da je priloga že zdavnaj dotiskana in da se razdeli tekom seje, a končno vendar odstavi predmet z dnevnega reda, ker zahtevajo narodno - napredni poslanci, da vendar vidijo prej predlogo in jo študirajo, predno se odkaže odseku. Posl. dr. T r i 1 1 e r pripomni, da naj se stvar eventuelno pozneje postavi na dnevni red, ko dobe poslanci prilogo. Šolsko nadzorstvo. Debato uvede poročevalec posl. Lavrenčič, ki kratko zavrne tudi, da je reforma bila nujno potrebna. Kot prvi »contra« govornik govori Gsngl. Pravi, da je sam član šolskega odseka in da se je več njegovih predlogov vpoštevalo. Ni torej* proti načrtu v toliko, temveč obžaluje le, da ni prišel pred tem zakonskim načrtom v razpravo načrt zakona, ki naj uredi gmotne in prav- j J ne razmere učiteljstva. V naši krono- I vini se še vedno ne upošteva § 55. dr- I 1 žavnega zakona, ki določa, naj uči- i teljstvo dobiva take dohodke, da bo moglo vedno vršiti svojo dolžnost. Na Kranjskem pa je učiteljstvo navezano na postranski zaslužek. Krivdo na tem, da se to ni še upoštevalo, ima pred vsem država, ki za ljudsko šolstvo ni prevzela skoraj nobenih stroškov, komaj Vi o in še to le za učiteljišča in remuneracije šolskih nadzornikov. Dne 22. septembra je prinesel »Slovenec« poročilo o zasedanju S. L. S., kjer je dr. Lampe izjavil, da bo stranka predložila zakone, ki bodo stali popolnoma na moderni de-mokraški podlagi. Ali ta obljuba se ne kaže izvedena v predležečem načrtu. O avtonomiji šolstva bomo mogli govoriti le tedaj, ko bo izvedena avtonomijo naroda. Dotedaj bo pa le imela država glavni vpliv, ker bo nadzorstvo vedno le delovalo v prid države. Razne učiteljske organizacije so mnenja, da krajni šolski sveti tudi niso tako potrebni, kakor se trdi, saj so bili že velikokrat učiteljstvu le v škodo, in po tem tudi šoli. Seveda so častne izjeme. Za dobo ko so bili ustanovljeni so bili pač zelo primerni. V vseh takih zastopih bi morali imeti prvo besedo vendar strokovnjaki. Veliko funkcij kraj nega šolskega sveta bi moral prevzeti deželni odbor, a odločevanje o zamudah naj bi se prepustilo okrajnim učiteljskim konferencam. Glede na ostavo krajnih šolskih svetov je poudarjati, da more biti tisti, ki bodi učitelj ljudstvu pred ▼sem sam neoporečen; če mora biti učitelj tak, morajo biti tudi ci krajnega šolskega sveta. Odločno je vse učiteljstvo za odpravo kr nih šolskih nadzornikov, zlasti \ se večkrat izvolijo možje, ki nim« niti najmanjše sposobnosti za ta n sel, in ki le ovirajo učiteljstvo. vj vaja slučaje, ko so bili krajni šol/ nadzorniki pravi alfabeti. Tako bil v Izlakah nadzornik neki upoy jeni orožnik, ki je rad gledal v Jj zarček in le tedaj prišel šolo nadzr rovat, ko se ga je nekoliko navle^ in je ob neki taki priliki celo zasn v šoli. Taki nadzorniki gotovo niso korist šolstvu. Ako torej že morajo biti kraj; šolski nadzorniki, naj se da nadzor ništvo takim možem, ki imajo sprj sobnost zato, n. pr. upokojeni učitel! — strokovnjak naj nadzira stroko j njaka — ali ti so ravno izključen Če so pa tu izključeni, morajo bi tembolj kot okrajni in deželni šols nadzorniki. Novi načrt določa, da imajo v člani krajnega šolskega sveta prav co, da prihajajo v šolo, kadar hočejr ali to ni koristno šolskemu pouk Če prihajajo, naj prej naznanijo p>; hod, da ne bo motenja, kakor je t določeno za člane okrajnega šolskee sveta. Učitelji, vsaj dotičnega razreda, naj bi imeli pristop k sejam, kjrt gre za šolske zamude, ker so jim razmere gotovo najbolj znane. Glede razpisa in oddaje služ pripominja, da se večkrat pripeti, rlaj je samo en prosilec, a vendar ni dol bil službe, ker so iskali drugega. ZaJ to naj se v takšnem slučaju odbitij prošnje utemelji in dopošlje okr,-;-nemu šolskemu svetu. Izjavlja, da ne bo mogel glasa vati o vseh tistih paragrafih, ki govore o krajnih šolskih nadzornikih. Glede okrajnih šolskih svetov pravi, ki naj se terno-predlogi sestav, ljajo edino le po okrajnih šolskih svetih. Pri tem naj se pa ozira edino le na službeno starost in zmožnost Uvede naj se javna kvalifikacija. Imenovanja naj se izvršujejo v zbrani seji, tudi provizorična mesta naj se oddajajo tako. Deželni šolski svet naj se oziraj edino le na ternopredloge in ne iroc nuje oseb izven tcraopredlogov. Učiteljstvu naj se da prilika, da samo odpošlje svoje zastopnike v deželni šolski svet, kakor jih pošilja \ okrajni šolski svet. Z ozirom na te stvari se je oglasil kot contra - govornik. Predlagal bo več izpreminjevalnih predlogov. Šolstvo je merilo narodne kul-I turne sile in če se to šolstvo reforroi-I ra naj se reformira tako. da bo kaza-I lo visoko kulturno stopnjo naroda, j (Odobravanje narodno - naprednih I poslancev.) 1 Za njim govori poslanec Kav. nikar, ki se je spravil pred vsem. I sicer ne vemo natančno, kajti iz nje-I govega žlobudranja to ni bilo spo-I znati, na našega poročevalca I in kazal s prstom na galerijo, češ. I da je tam gori oseba, ki piše kakor I čifutski žurnalist na Dunaju. No, naš j poročevalec zaradi te Ravnikarjeve modrosti ne bo pisal nič manj ne-I pristransko kakor do sedaj, j Kvasil je na to Ravnikar nekaj I o učiteljskih plačah, predbacival na-rodnonapredni stranki, češ da ni nikdar zboljšala učiteljskih plač (dr. Tavčar: dvakrat se je to zgodilo). Švefla toliko časa, da ga deželni glavar opozori, da naj neha, češ, da to ne spada k stvari. M^ž je ves zmešan, kakor hitro mu dr. Tavčar pade v besedo, da hi bilo dobro, I da hi bil državnozborski poslanec, ker tako dobro govori. Dr. Tavčar je ves »obupan«, ko mu »govornik« pravi, da tudi dr. Tavčar ni govor-I nik. (Dr. T r i 11 e r : No, dr. Tav-| čar, zdaj si pa mrtev!) Končno pred-I laga resolucijo, da naj se reformira-I jo vsi šolski zakoni. (— Za narodno-napredne poslance in poslušalce na galeriji je bil »govor« poslanca Kav niharja prav fleten špas. Poslanec dr. Triller pravi, da zakonski načrt res, nosi v vsem znak S. L. S. Je res tudi nekaj dobrega zrna v stvari, a pomešano je dobro zrnje v velik kup ljulike. Zato to vse ni sprejemljivo kot čisto žito. Vodilna ideja celega načrta je, da mora biti pri šoli vedno odločilna občina. Čudno pa je, da je pri tem Ljubljana popolnoma eliminirana od šolskega nadzorstva, dasiravno žrtvuje velikanske svote za šolstvo, tudi za ono, ki prihaja v korist tudi ljudstvu na deželi. Koliko je žrtvovala za II. gimnazijo, koliko bo za obrtno šolo; poleg tega pa plača celo tretjino deželnih doklad. To je glavni razlog, da bo govornikova stranka glasovala proti prehodu v specijalno debato. Drugi povod pa je ta, da stoji stranka na stališču, da deželni zbor nima važnejše stvari, ki jo je predvsem treba rešiti, rešitev gmotnega vprašanja našega učiteljstva. Stavil pa je to še v zadnjem tre-notku, da se odvrne krivica, ki jo hočejo klerikalci prizadejati napredni Igubljani s.svojo maščevalno zako nodajo, primerne izpreminjevalne predloge. (Odobravanje.) Nato govori posl. Eger in pravi, da Nemci ne bodo glasovali za predlogo, če se ne izpremeni v njihovem smislu. Poslanec dr. Susteršič pravi, da njegova stranka ne smtra načrta za dognano in da bo upoštevala stvarno kritiko. Stvarno je utemeljena kritika dr. Trillerja v zadevi ljubljanskega mestnega šolskega sveta. Res bi bila ljubljanska občina pri tem načrtu prikrajšana, in zato bo stranka tudi pristala na primerne izpre-membe. Poročevalec polemizira z narodno-naprednimi poslanci in v nebesa povzdiguje »junake in junakinje« — Slomškarje in Slomškari-ce. Ker se ravno ne more spomniti vsega, mu deželni glavar pošlje listek, da mu ne zmanjka »štofa«. Sprejme se na to predlog na prehod v specialno debato. Zanj glasujejo samo klerikalci. Deželni glavar odredi, da se bo vršila podrobna razprava v petih razdelkih. Nato prekine sejo ob 1*15 pop. Seja se nadaljuje ob 3'15 pop. Odgovor na interpelacije. V današnji seji deželnega zbora je deželni glavar odgovoril na dve interpelaciji poslanca Gangla z dne 9. t. m., ki se tičeta regulacije potoka Nikave in mesta Idrije ter ceste Idrija-Dole Rovte. Glavar je dejal, da bo načrt regulacije Nikave kmalu gotov na podlagi tega glede regulacije mesta Idrije pa pravi, da se bo moral napraviti načrt mesta, kar je pa v prvi vrsti dolžnost mesta samega. Razgovor o cesti Idrija Doie-Rovte pride danes v razpravo (25. točka). * * Blamaža bivšega liberalca Hav- nikarja« Danes je prišlo v razpravo v dež. zboru kranjskem poročilo šolskega odseka giede načrta novega zakona o šolskem nadzorstvu. Kontra je govoril mirno, popolnoma stvarno in temeljito posl. E. Gangl, pro pa je govoril posl. Ravnikar 1 Njegov govor je bil nekaj groznega, da je bilo celo njegove sedanje somišljenike sram. Najprej je Ravnikar gri^el po naprednih poslancih, da ga je moral sam deželni glavar opominjati, naj govori k stvari. Zaganjal se je tudi v »Učit. Tovariša«, ki ga bo sedaj seveda takoj konec. Cula so se vprašanja, če se morda iz gospoda pro-governika oglaša alkohol. To ga je seveda čisto zmedlo. Ni znal ne naprej, ne nazaj. Nazadnje je hotel prebrati neko resolucijo, pa je tudi ni mogel (Klic: Brati tudi ne zna!) in je končno ves izmučen in osramočen sedel. Torej popolna bla maža! * Spomenik postavijo v Pragi .i prvoboriteljici Hani K vapilo vi. * Hrvatske hranilnice v Ameriki. „Prva hrvatska štedionica v Zagrebu« ustanovi v New Jorku, Pitts- rgu in Chicagi svoje podružnice. ^ ta namen je poslalo ravnateljstvo Združene države upravitelja po-družnice »Prve hrvatske štedionice ia Reki, da zbere potrebne podatke. * Latham o Berolinu. Znani farn-oski aviatik Latham, ki se je udeleži zadnjih zrakoplovnih tekem v Berolinu, se je vrnil te dni zelo razočaran v Pariz. Odnesel si je iz Berolina zelo neprijetne utise in izjavil se je o berolinski gostoljubnosti jako neprijazno. Dejal je med drugrim: »V Berolinu so nas izkoristili. V bodoče si premislim iti tja. V Frankfurtu je še dalo prenašati, v Berolinu ! a nam niso mogli odpustiti, da ni-smo Nemci. Razen Zeppelina ni za Berolince ničesar drugega na svetu. Vesel sem, da sem zopet na Francozi.<-ii% Jjerolin me ne vidi več.« — Te kritike si iierolinci najbrže ne bo-do dali v okvir. * Brez alkohola na severni te-taj. Ze prej so poudarjali potovalci, flu mora arktični raziskovalec iz seznama svojih pijač črtati alkohol. -j iiiev potrjujeta sedaj zopet Cook eary. Peary je že pred začetkom svojega potovanja izjavil, da ta, kdor hoče na sever, ne sme misliti na alkoholne pijače. In zdaj javlja neka danska korespondenca, da tudi Cook vzel seboj niti kaplje alkohola in Se je celo odrekel kajenju. Telefonska h brzojavni poročila. Pade« Bienerthevefa kaMaet*. Dona] 13. oktobra. Biener-thovo ministrstvo je padlo. Kakor barona Becka, tako so tudi Bienertha strmoglavili krščanski so-cialci. Bienerthovo ministrstvo je bilo mrtvo v tistem trenotku, ko je baron Bienerth z ministri Hochenburgerjem, Schreinerjem in Stilrgkhom Nemcem obljubil, da bo zakonske načrte o proglasitvi nemščine kot edinega uradnega jezika v nemških alpskih deželah predložil vladarjevi sankciji. Češka ministra dr. Braf in dr. Žaček sta izjavila, da se ne udeležita prihodnjo soboto ministrskega sveta, ki bi se imel pečati o imenovanih zakonskih načrtih, ter sta podala svojo demisijo. S tem je prisiljeno vse ministrstvo, da poda svojo ostavko. Izgorela katoliška cerkev. Miti o vica 13. oktobra. V Peći je izgorela tamošnja katoliška cerkev. Splošno se trdi, da so jo po višjem nalogu zapalili sami menihi, da bi s +em dokazali, da vladajo v sandžaku >Jovipazar ne irejene razmere, ki bi naj dale Avstriji znova povod zasesti sandžak. Med popi. Skop?je 13. oktobro. Med grškim popom Atanasom in arnavtskim popom Vasiljem v vasi Negovan je prišlo do prepira radi tega, kateri izmed njih bo imel večernice. Atanas je prvi stopil pred altar, to je Arnavta Vasilja tako razjezilo, da je hitel za njim ter ga pred altarjem ubil. Ogromna dedščina. London 13. oktobra. Miliarder Harriman je zapustil svoji ženi 1 milijardo 1 milijon 325.000 dolarjev, vsakemu izmed svojih otrok 30 milijonov, svojim sorodnikom pa 15 milijonov dolarjev. Dedinski davek bo znašal 15 milijonov. Atentat na cesarja? Dunaj, 13. oktobra. »Extrablatt« javlja v svoji večerni izdaji, da je neki neznanec vrgel danes v smeri proti kočiji, v kateri je sedel cesar, kovinasto puščico. Moža so prijeli. Izkazalo se je, da je bil popolnoma pijan in da je bila puščica prazna. Kaj bosta storila poljska ministra? Dunaj, 13. oktobra. V političnih krogih pričakujejo z veliko napetostjo, kaj bosta storila vspričo demisije svojih čeških kolegov poljska ministra dr. Dulemba in vitez Bilinski. Dobro poučeni politiki izražajo bojazen, da se poljska ministra ne bosta izrazila solidarna s svojima češkima tovarišema. Minister dr. Žaček. v Dunaj, 13. oktobra. Češki minister - rojak dr. Žarek se je danes opoldne napotil v Brno, od koder se vrne šele v soboto, da se udeleži ministrske seje, ki bo zanj zadnja. Poljedeljski minister dr. Braf. Dunaj, 13. oktobra. Poljedeljski minister dr. Braf se takoj po svoji demisiji preseli v Prago, kjer bo nadaljeval svoja predavanja o narodnem gospodarstvu na češkem vseučilišču. Kakšna bo nova vlada? Dunaj, 13. oktobra. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da ho ZL 5£?ejmo izurjenega za trgovino mešane stroke, sprejme tafcol V Službo v svoje trgovine Hrpelje-Kozina, Karlo Šiško vi £, Černlkal pri Trstu. 3806 Plača po dogovoru. 14 dnevna poskusnja. je od danes naprej menažerija z naJrecSkojsinii živalmi iz vseh delov sveta. Predstave ml ta olj 5. popil. Ob 7. zveče? vsak dan 3780 glavna predstava Borba anedvodOT in veščega slovensko-nemške stenografije. Strojepisci imajo prednost. 3835 otV II * i pripravne z& SS.dfe, prav močne, v ?gu 20 cio 22 hI, preda po prav nizki ceni 3 I M. Rosncr & Co. v Ljubljani psHeg Eoslerjeve pivovarne- krmljenje zverin. Ob nedeljah in praznikih ob 11. dop. in od 2. naprej vsako uro predstava. Na ogled tega zanimivega podjetja vabi in prosi obile podpore s po- lastnik. H* Suttsier Ljiljana, Mestni trg razpošilja 3656 ure, zlatnino in srebrnino na vse kraje sveta Obrnite se zanesljivo na domačo slov, fvrdko! Veliki no**i cenik zastonj! sovos % i Gradaške ulice št. 20. Ceno. Hi leska, prave na 6 kamnov, po :rovi ostanejo vedno beli. prav natančno 36 ur idoča. — £MP K 4'50. S-erirne ure cd 6 kron naprej. Večletno jamstvo. — Ako blago ne ugaja, se denar vrne. Sokolske veniižice s slov. trakovi nikclnasta K 1-20, srebrna K 5-—. RUBAR Krasna umetniška reprodukcija v več barvnls nasaeiilfe Groharjeve slike a ustanovitelja slovenske književnosti visoka 66 cm in široka 55 cm je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovršenejša kar »ih imamo Slovenci. Cena s pošto K 3'20. Dobiva se v Horodnl knjigarni v Ljubljani, Prešernova ulica št. 7. Dobro, manjšo ovlno mešanega blaga v Ljubljani ali tudi na deželi se želi prsvseSii. Ponudbe pod „F. M. T." na uprav. »Slov. Naroda.« 3805 se sprefme t&koj v trgovina žele znin s in spočili*©, ki je dovršil vsai ljudsko šolo in je star 14 let. Trgovina z mešanim blagom Fran Onštin v Metliki. 3799 ligoBsia prilika >/rMc^V - fosfate Jfarcčik takoj! naznanja si. p. n. občinstvu, da se 356 nahaja njegova ■ H vr •33 Karlo?ski cesti št. 2, pa pod Trančo. Izdelovale šopkov, vencev t« t. d. Qkasno delo ln uaeroe cen«. Velika zaloga suhih vencev. :: Znnsn'a naročila tačro,:: 1 1 ki ga mora imeti nabitega vsak gostilničar, vsak vinski trgovec in tsak vino-.*. gradnik .. .". M wto Mi M .-. .*. se dobiva v .*. *. Ini Mirni i v Ljubljani Prešernova ulica št. 7 po 70 vin s pošto 80 vin. (dober prodajalec) in učenec SO sprejmeta v trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki pri Friderik« Sknšku v Metliki. 3754 Išče se Ha predaj poštenih staršev, 1 dobrimi spričevali, v starosti nad 19 let v manjšo trgovino na deželi, ki bi ob enem irnela veselje do kuhinje in postrežbe v gostilni. Ponudbe naj se pošljejo do konca meseca tvrdki Hinko Knez, Sv. Jurij, p. Radeče. 3809 Naznanilo. Tem potom vljudno naznanjam svojim p. n. naročnikom, da so vsi moji pomočniki v ponedeljek t. j. 4. oktobra t. L zahtevali, s stavko preteč, zvišanje plač. Ker sem temu privolil, sem primoran tudi delo neznatno podražiti. Svoje p. n naročnike bi pa prosil da mi Jostanejo kljub temu tudi Še nadalje naklonjeni. 3801 Šiška, 4. oktobra 1909. Z odličnim spoštovanjem inko Sopšak. Ako Iščete dober, zanesljiv vir za vporabne predmete in predmete za darila, zahtevajte takoj po dopisnici bogato ilustriran glavni katalog s 3000 slikami. C. kr. dvorni zalagatelj Jan Konrad, Most *L 4S2 (Četko). 3>: .Orehe, suhe gobe, fižol, I in sploh vse deželne pridelke kupole *** Aat. Kolenc v Celin« Hotel Tivoli 3419 t mesečnih od. 24 IZ n.apre3- Zaradi rodbinskih razmer se takoj proda 3783 majhno d1 tv s trgovino, gesfito, trafika in Zpiettfoi Letnega prometa je 25—30.000 kron. Proda se za izredno nizko ceno 16.000 kron. Posestvo leži v bližini rudokopa in ob državni cesti na Spodnjem Štajerskem. Naprodaj je tudi več velikih in manjših novih hiš in vil z vrtovi v Ljubljani in na deželi. Pojasnila daje prometna pisarna Peieir iViatelič v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7, pri Malica. Dne 18. oktobra 1909 se bo prodajalo posestvo gospe Marije Graul na prostovoljni dražbi obstoječe iz hiše, kjer se nahaja starodavna gostilna okoli velik vrt, njive, travniki in gozti;. Podrobnosti se zve v Zatični v ŠOli. 3S0C J. Za m I jen čevljarski mojster v Uo&IobI, Rontresnl trg št?v. 13 se priporoča za vsa v svojo stroko 349 spadajoča Dela. izdeluje prave gorske in telovadske čevlje. Ceno posteljno perje! i kg sivega skubljenega perja K 2f polbe-lega K 2-80, belega K 4, finega K 6. najboljšega skubljenega K S. sivega puha K 8, belega K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg nadalje poštnine prosto. Oofftrce postelje L°CsSS>£tk£ nega rdečega, modrega, belega ali rmene-ga inlct-nanking-blaga, 1 pernica velika J80x 116 cm z 2 blazinama, velikost 80x58, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 20, s puhom K 24; posamezne pernice K 12, 14, 16; vzglavnica K 3, 350, 4. — Pernice 180x140 cm velike K 15, 18, 20; vzglavnica 90x70 ali 80x80 cm K 4*50, 5,5*50. Spodnja pernica iz gradla 180x116 cm K 13, 15, razpošilja proti povzetju poštnine prosto pri naročilu od 10 K dalje. M. BEBGER v Dsšenici štev. 1012. Češki les. Za neugajajoče denar nazaj ali se blago zamenja. Ceniki o žimnicah, odejah prevlekah in vsem drugem posteljnem blagu zastonj in poštnine prosto. 3653 Redka prilika Nakupil sem od pogorele tvornice vso zalogo nekoliko skvarjenih težkih najnovejših vzorcev, na katerih je opaziti docela neznatne, komaj vidne madeže od vode, in jih pošiljam 3 komade za 9 K na izbiro. Odeje so primerne za vsako boljše gospodinjstvo za pokrivanje postelj in oseb ter so zelo tople in mehke. JU* Pnbnn odsluženi c. kr. nadzornik fin. straže UtU DcRela, Nachod, Češko. 3769 Vinske sode iZ hrastovega lesa, zdrave, močne od 56 do 65 litrov, „ 100 „ 200 „ 59 „ 200 „ 220 „ „ 600 ,5 800 „ nadalje 8 komadov prav močnih zdravih hrastovih sodov z vrati-časni v obsegu hI 36, 36, 39, 39, 40, 46, 42 in 50 ima naprododa, po primerno nizki ceni tvrdka M. Rosner & drisg v Ljubljani, poleg Koslerjeve pivovarne. P. I Kdor -~ le bolan na ielodcu, črevih, nima teka, in nagibi je k hujšanju, naj rabi že več let preizkušeno želodčno «€»1 lekarnarja Schanmanna v Steckeran. za uravnave in vzdrtanje dobro prebave rabi Scbaumannove tU{|e želodčne soU eprimerjajoči uspeh zapazil v dobrem ;P o čut en ju. 126 odstrani tako] preobilo želodčno kislino in pospešuje prebavo. Škatlica stane K150. Želodčna sol Pastilje žeodčne soli pripravne in prijetne, so natančno odmerjene in učinkujejo kakor želodčna sol. Omarica s 3 fiolami po 10 pastilj želodčne soli K 1*50. — Po pošti pošilja najmanj 2 škatljici _____—— po povzetju ■ Dobiva to v vseh lekEHMfc. iz hrastovega lesa, nekaj skoro novih, od 2C0—400, 700, 1200, 3000, 6000 litrov proda po nizki ceni. FRAN CASCIO Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Delniftka glavato« K 3,000.000. Stritarjeva ulica Štev. 2. Rezervni fand 300.000 kron. Podružnica v Spljeto. Podružnica v Celovcu. Podružnica v Trstu. Sprejem vloge u knjižice ia aa tekoS racaa ter jih ^T*L®L » sreQce fa vrečaostae papirje vsefc vrst u obrcstijc oi lat vlage pi astfli .^mm WT |2 [O po iaevaeu kana. 31 mmm mm sjSBSaunUSBl Slovenske tvnfke v LjubUrml. Cevljarne: „Združeni čevljarji** trgovina s čevlji za gospode, dame in otroke, Wolfove ulice Štev. 14. Gostilne, restavracije: Avguštin Zajec restavracija, Sodnijske ulice Stev. 6. Galanterijsko blago: A. Skulj trgovina s papirjem, Poljanska oesta štev. 12. Knj ugarne: Narodna knjigarna Zaloga papirja, Šolskih in drugih knjig Ljubljana, Prešernova nlioa St. 7. Ivan Vrečko trgovina s papirjem in galant. blagom, Sv. Petra cesta štev. 31. Knjigoveznice: Knjigoveznica Katol. tiskovnega društva Kopitarjeve ulice, II. nadstropje. Lekarne: M. Ph. Josip Čižm&f lekarna „pri Zlatem orlu", Jurčičev trg. Lekarna Leustek „pri Mariji pomagaj", eva cesta, (poleg jubilejn. mosta). Lekarna Trnkoczy Ljubljana Mestni trg (poleg rotovža). Manufakturno blago: Janko Češnik ,(pri Časniku" trgovina z manufakturnim blagom Stritarjeve ulice Ljubljana Lingarjeve ulice. J, Kostevc modna trgovina, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4. ^-----—— Lenasi & Gerkman trgovina s suknenim blagom, Stritarjeve (Špitalske) ulice. J. Lozar manufakturna trgovina Mestni trg št. 7. Manufakturna trgovina „pri Cirilu in Metodu** (lastnik Ivan Miklavc) Lingarjeve ulice štev. 1. A. & E. Skaberne trgovina z manufakturnim blagom na debelo in drobno, Mestni trg štev. 10. Franc Ksav. Souvan manufakturna trgovina na debelo, Francovo nabrežje. Franc Ksav. Souvan manufakturni trgovini na drobno, |£ estni trg, nasproti mest. magistrata. Franc Šoiivan, sin manufakturna trgovina na drobno, Mestni trg 22, stara Souvanova hiša. Franc Souvan, sin manufakturna trgovina na debelo, Mestni trg štev. 23. Feliks Urbane manufakturna trgovina na debelo in na drobno Vogal Miklošičeve in Sv. Petra ceste. Feliks Urbane trgovina z manufakturnim blagom Pod Trančo št. 2. Modno in meš. blago: Matej Orehek trgovina z mešanim blagom, zaloga modernih oblek, Kolodvorske ulice štev. 26. Josipina Podkrajšek modna trgovina, ^ _Jurčičev trg._ ETSkušek modna trgovina za gospode, Mestni trg it. 19._ A. Šinkovic dediči modna trgovina, Mestni trg Štev. 19. Katinka Widmayer **govina z vsakovrstnim blagom za otroke dame in gospode, pri „Solncu" za vodo. Peki: Avgust Jenko pekovski mojster, Marjja Terasija oeata it. 7. Perilo: Marija Alešovec perilo za gospode in dame, opreme, učililče za šivanje perila, Poljanska cesta Stev. 22. ♦ — Anton Sare velika zaloga platna, sifona, namiznega perila, brisalk, žepnih rut, švicarskega vezenja itd. _Sv. Petra cesta štev. 8__ Anton Šare lastna šivalnica z elektr. Obratom, izdelovanje raznega perila za dame, gOspode in otroke. Opreme za neveste. Sv Petra cesta št. 8 Posojilnice: Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta štev. 17. Obrtno pomožno društvo r. z. z o. z. Judovske ulioe, sprejema hranilne vloge in daje posojila. Slaščičarne: Rudolf Bischof slaščičarna, Židovske ulioe št. 8. Jakob Zalaznik slaščičarna, kavarna in pek arij a, Stari trg št. 21. Špecerijsko blago: Josip Boltar trgovina z mešanim blagom, Flori j anske ulice Št. 17. Štefan Mencinger trgovina s špecerijskim, delikatesnim in mešanim blagom, Martinova cesta štev. 18. T. Mencinger trgovina s špecerijskim blagom in delikatesaml, Sv. Petra oesta št. 37 in 42. Urarji in zlatarji: Milko Krapeš urar in trgovec z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Jurčičev trg št. 3 Usnje: Fran Mally trgovina z usnjem Besljeva oesta štev. 2. Josip Seunig zaloga vsakovrstnega usnja ia čevljarskih potrebščin na debelo in drobno, Prešernove ulice. Slikarji: Vezenine itd.; Toni Jager trgovina ročnih del Židovske ulioe štev. 5. F. Meršol trgovina z drobnim in modnim blagom, vezenine, ročna dela, predtiskarija. Mestni trg štev. 18. Vrtnarji: Anton Bajec ovetlični salon pod Trančo, vrtnarija Karlovska oeata it. 2. Zastopstva: Jakob Bončar zastopnik in zaloga valjčnega mlina Vinko Majdiča v Kranju, Vegove ulice štev. 6. Jakob Bončar zastopnik in zaloga valjčnega mlina Peter Majdiča v Jaršah, Vegove ulice štev. 6. Železninske trgovine; Valentin Golob trgovina s šeleznino in kuhinjakimi predmeti, Mestni trg štev. 10. Ključavničarji ; Jos. Rebek ključavničarski mojater, Frtnoovo nzbreije štev. 9. Filip Pristou slikar ipeoialno le za napise in grbe, Prešernove ulioe št. 60. Razne tvrdke: Ivan N. Adamič prva kranjska vrvarna in trgovina konopnine, _Sv. Petra oeata št. 33. M. Drenik Kongresni trg sokolske potrebščine, izdelovanje in vezenje zastav, kakon vsakovrstne druge vezenine itd. M. Franzl mehanično pletenje na stroj, _Privoz štev. 10. Brata Hlavka izdelovatelj kirorgičnih in otropedičnih predmetov in bandaž, Prešernova ulioe. G. F. Jur&sek uglaševaleo glasovir j ev, Sv. Petra oesta štev. 62 al. Fran Kollmann zaloga porcelana in steklenine Mestni trg. Lavrenčič & Domicelj naal. Karel Meglic žitna trgovina, Dunajska oesta št 32. Fr. Mally & dr. parna opekarna Besljeva oesta št. 2. Fr. Sevčik puškar in trgoveo z orožjem, Židovske ulice štev. 8. Josip Škerlj spedicijsko podjetje Dunajska oest št. 29. Jos. Škerlj- prevoz pohištva, Dunajska cesta štev. 29. Josip Vidmar zaloga dežnikov in solnčnikov Pred škofijo št. 19 Prešernove ulice it 4 Stari trg št 4. Fr. Parkelj plakater, reklamno podjetje in snaženje stanovanj in oken j. Šelenburgova ulica št 6. Prva jugoslovanska tvornica droi Josip Košmeri Ljubljana, priporoča svoje izborne drože (kvas). ■Slovenski elektrotehnik f r. Sax Ijubljana, gradišče 17. Uvaja vsakojake elektrosignalne naprave, kot zvonila, telefone, elekt. ključavnice za blagajno in navadna vrata, preskusevanje Strelovodov, nasvete za njih popravo, oziroma oskrbi popravo in novouredbe. Izven Ljubljane se priporoča za uvajanje jaka točnih elekt. naprav za luč in moč. Na razpolago dobro in zanesljivo blago. Pokličite ne. oko je m efektrICnI obrat moten. 27950 I Uši debelo Ia drobno po nizkih cenah priporočam svojo bofjoto SftlOiOM trgovino z Murtemsklm In vseh vrst kramarskim blagom «< in pleteninami. Devocionalije in vie vrste bl.go m fe«i|a ft« TvraUkfl zilifii kal. itarattoi. •Jtaton Skof usHm AS* Speletič & Remžgar I Rimska cesta št. 16 v Ljubljani I se priporočata slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela v Ljubljani kakor na deželi. Delo solidno! 1296 Cene primerne! St. 15.112. Razpis ustanov, 3781 raz Na podlagi deželnozborskega sklepa X. seje z dne 28. septembra 1909 pSsuJe podpisani deželni odbor pet ustanov za slušatelje medicine v znesku letnih 700 kron (sedem sto kron) s pripomnjo, da se štipendistom plačajo tudi takse za rigoroze. Pravico do teh ustanov imajo dijaki, rojeni na Kranjskem, ki se zavežejo z reverzom, da bodo vsaj tri leta služili v deželni bolnici kot sekundarji. Prednost imajo tisti, ki se nadalje še zavežejo, da bodo izstopivši iz bolniške prakse služili vsaj 10 let kot okrožni zdravniki na Kranjskem. Tozadevne s krstnim listom in izpričevali o dosedanjih študijah opremljene prošnje je vložiti pri podpisanem deželnem odboru nag&al£@ sle 2 §. oktobra t l eželrai v Ljubljani, dne 7. oktobra 1909. m m dobite vzorce najmodernejših angleških, francoskih in avstrijskih izdelkov vseh vrst damskega sukna, ševiotov ia drugega volnatega blaga, za kostume, obleke, krila in bluze. Takisto vzorce barhentov in flanel velelepe izvršitve. Nadalje vzorce platna, posteljnega blaga, gradla, sifona in namiznega blaga za opreme, gje^- Samb SIVrSiHO blago velikanske izbire. Cenovnik na zahtevo. Pri naročilu vzorcev naj se navede natančen naslov in željeni predmeti. /. /. jtejvečja modna vsetržnica in razpošiljalmca moBnega blaga .% .\ Komenda J and a & Cae. Nikolsbnrg, Zffisfke namesti 13, Moravsko. 3477 St. 29421. 381C Razglas. V smislu §§ 3. in 6. ministrskega ukaza z dne 23. aprila 1898 drž zak. št. 56 in § 3. ministrskega ukaza z dne 22. avgusta 1908 drž. zak. št. 181 se javno naznanja, da bodo volilski Imeniki za volitev prisednikov in namestnikov obrtnega in priziv, sodišča razgrnjeni vsakomur na vpogled od vštetega 11. do vštetega 24. iktoftni 1909 v posvetovaloici msstosga magistrata. V tem roku je podati reklamacije zoper volilske imenike pri mestnem magistratu. Reklamacije se smejo nanašati na to, da se ni oziralo na lastno volilno pravico reklamantov ali pa na vsprejete druge osebe, ki nimajo volilne pravice ter morajo biti v prvem slučaju opremljene s pripomočki in listinami, ki služijo v presojo pravnega vzroka reklamacije. Vpogledati se smejo volilski imeniki le med uradnimi urami to je od 8. ure zjutraj do 2. are popoldne. Mestni magistrat ljubljanski, dne 9. oktobra 1909. Županov namestnik: Vončina 1. r. i C- kr. avstrijske državne železnice. Izvleček iz voznega reda. >&faaw€*aa *»< Odhod te Ljubljana (Jui. zaL) 7*03 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drl. žel.. Trst, c. kr. drž. žel., Beljak (čez Podrožico), Celovec. 7*25 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straio-Toplice, Kočevje. 0*30 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin. 11*40 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel., Trst. c kr. drž. žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec •32 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 2*28 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec 9*22 zvooor. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin. 7*40 zvooor« Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. O ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel., Trst, c ar. drž. žel., Beljak, juž. žel., (čez Podrožico) Prago, Draždane, Berlin. 8*42* zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Gorica, drl. žel. Trst, c kr. dri. tel, (od 30. maja le ob ncdeUah ia praznikih na progi Ljubljana juž. žel.-Trbiž, od 1. julija na progi Ljubljana jui. žel-, — Jeseni f o vsak dan). I zjutraj s Osebni vlak v Kamnik, popoldne 1 Osebni vlak v Osebni vlak v U nsmamjam mi lO-OO ponoči: Osebni vlak v Kamnik« (Le ob nedeljah in praznikih). Prihod v Ljubljano (jetno železnice 7M2 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draždan. Prage, Beljaka, juž. žel., Trbiža, Jesenic) Gorice, Trsta, Tržiča. 8aB2 zjutraj: Osebni vlak Iz Kočevja, Stražo-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11*23 dopoldne: Osebni vlak is Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, juž. ŽeL, čez Podrožico in Trbiž, Gorice, dež. ŽeL, Jesenic, Tržiča. 2-58 popoldne: Osebni vlak is Kočevia, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4-15 popoldno: Osebni vlak is Beljaka, jui žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Gorice, drž. žel., Trsta c kr. dri, žel., Jesenic, Tržiča. 6a40 zvoder: Osebni vlak is Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Jesenic 8*42 zvoder t Osebni vlak is Beljaka, jui žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c kr. drl. žel.. Gorice, dri žel., Jesenic, Tržiča. 0-07 zvoder: Osebni vlak u Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. H-08 ponodl 1 Osebni vlak is Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trata, c kr. dri, žel., Gorice, dri žel.. Jesenic I Mftod t Ljubljen* (državne 8-46 zjutraj i Osebni vlak h Kamnika iOH»e dopoldne s Osebni vlak is etO zveden Osebni vlak is Kamnika. 331 zvooor: Osebni vlak is Kamnika (Le ob nedeljah in praznikih). Cael prihoda ia odhoda so navedeni v C. kr. aržavao-želeiaisko ravnateljstvo ? Trsta 28 * —- . 2621 Modni salon JUST- MASCHKE Ljubljana, Židovska ulica štev. 3.9 Ljubljana priporoča po najnižji ceni ravnokar došle najnovejše lunajske in pariške Volih* Ubira p modele 35 »nit klobukov, cepič L 1.1. sa dame in deklice. Žalni klobuki vedno na razpolago. Popravila in naročila točno In vestno. tsll 8 Si se. Podjetje betonskih stavb sravnili & Pontello Slomškove ulice štev. 19, Ljubljana. r\3a?js*v© šsi tvornica umetnega kamna. Rf.-Iičnn kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevi, stopnic, postameniov, balustrad. strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje teras, vodometov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in samotne opeke. Vsa c*c*c: so so!ian3> in strokovnjaftko izvedena. Cena najnižja. Jamstvo. Zastopnik svodov patent yfTki-ul". 4518 £ % s 2 S M Slovenska tvrdka čevljev domačega ia tvorniškega izdelka TEJ OBLAK čevljarski mojstes* Kongresni trg stev. 6 v £jublani se slavnemu občinstvu priporoča. 347 fo meri naročena dela se najsMIOncje izvršujejo v lastni Selavnid. .*. .*. /. 4% ♦ v", ^ I "V Naznanilo preselitve. Slavnemu občinstvu si usojam vljudno naznaniti, da sem preselil svoj brivski in frizerski obrt v hišo na Sv. Petra cesti 32 poieg kavarne „Avstrija". Salon za dame s posebnim vhodom in separiranu:.! oddelki. Poleg umivanja glav, vsakovrstno friziranje in barvanje las. priporočam svoj gorki in mrzli zdravniško priporočeni sušilni aparat. Izvršujejo se vsa lasna dela. Vpletke (kite) stri ž eni h In zmešanih las v veliki izbiri. 3749 Z vsem spoštovanjem se priporoča M. Podkrajšek frirer za gospele in limz, Sv. Peira usta ste?. 32. nsj © za dai ti HI 2)0 saano najaštiih cenah, priporoča ml Krasns BLUZ Ev največja labeni s avlli In H modnem blaga tudi po meri. :-: Vsakovrstna krila, perilo In otroftjo oblakoa priporoča po ■■juHjth osi M. KRISTOFIĆ PSS* STASI TSO «.18. ur IZ na prometnem kraju, z velikim prometom, ki se lahko dokaže, SO proda radi posebnih razmer. Potreben kapital 10.000 do 20000 kron. 3725 Kupci naj pošljejo svoje naslove tra uorav, »Slov. Naroda«. 13 X X X X X X X r nnn LJ^feSjana, Stari trg 21. KifibsMs snrelemam v popravilo, imm naročila tanffln totao. aini klobuki vedno v zalogi. ORJ 1449 najboljšega sistema, telesne blagajne, stavb, potrebščino, mline Ia sflskalalos ss greta sadje Ia vso drugo islesalas dobavlja po najnižjih cenah slovenska veletrgovina s **"fiHnt Fr. Stupica v Ljubljani. Marije Terezije cestah Izdajatelj in odgovorni urednik Baato Pastdsleaiek. it salon Častitim damam priporoča : klobuke:. I le najfinejšega okusa 3to Škoj-Vanek :: pod Trančo. :: Žs'ni klobuki vedno pripravljeni. £ako fciSi venci s trakovi in razne cvetlice, :: soma {zgotovljene. :: X *C X K K X K pristni kranjski lanenooljnati J irnež Oljnate barve v posodicah po V21 1 kg fcafeor tudi v veslih pGsodak. rasatae barvi za hiše, po vzorcih. Slikarski vzorci ia papir za vzorce. £aki . pristni angleški za vozove, za pohištva in za pode. Steklarski klej (kit) priznano Ia stroko vas preizkušeno najbolJSL Karbolinej JKlavec (gips) za podobarje in za stavbe. prve vrste Čopiči 219 lonacega izdelka za zidarje in za vsako obrt priporoča jfRIolJ }(auptmann v fjiUjani. Zaitevajtc cenike t 00 Atelile »Viktor fotosraflčnl umetni: = Jeethovenove ulice štev. Jfa Jfc Al* *7v* -/v* 3C Privatna plesna šola. 35letnica. Čast imam naznanjati slavnemu občinstvu, da bodem letos, kakor sem imel prejšnja leta, otvoril plesni tečaj za gospodične in gospode iz boljših slovenskih rodbin v mali dvorani hotela ,Uniona. Otvoril bodem tudi tečaj za otroke. Poučujem tudi v privatnih društvih, kolegijih in hišah po zahtevi posamezno ali v večji skupini. Estetika! Eleganca! Vprašuje in vpisuje se od 11 do 4. popoldne v hotelu pri „Slonu* Z odličnim spoštovanjem do 12. dopoldne in od 2. soba št. 73. 3812 Giulio Morterra. avt. plesni učitelj. 3C 2E1G prasne damske klobuke kakor tudi 3a deklice in otroke, najnovejše mode, v največji (jfc/ri, po selo ugodnih cenah priporoča J^odni salon P. J^agdić Ljubljana, nasproti glavne pošte. 3550 ^ Pozor kolesarji S Edino zastopstvo za Kranjsko za prava 860 Puciioufl koles ' ■_ fe vsled tega blago veliko ceneje. „CUrier"-kOlO K 115 | CeDiki zastonj in poštnine prosti. HajboliSe pnevmatike Relttfoffcrjeve \ z odUčai™ sP°štovanJem Ktmm^^^oi* od j pr- Čuden Za prekupovalce ista cena, kakor l upap ^ v Liubliani. i sua v tovart1^ * ^p^^ Ljubljana Mestni trg št 5 likansha zaloga nalnovelše konU za dame, gospode, deklice, dečke in otroke. Čez 30.000 svežih komadov. . % Čadovlto sliko ceae, kakor vobče priznano. 3746 lastnina te tlak »Nirudae tiskarne«« ssstsstissss« JMm 93 .D