NAS ČASOPISA PRODAJA-SERVÍS IZHAJA ZA OBČINE VRHNIKA, BOROVNICA, DOBROVA-HORJUL-POLHOV GRADEC in BREZOVICA LETO XXIV, ŠT. 219 Cvetenje Včasih so imeli pri ljubljanskem Slovenskem Poročevalcu zelo duhovitega dopisnika iz Rima, še danes živi in je upokojen, kije zapisal, da se v Italiji začne Pomlad, ko Pad prestopi bregove, s povodnjo pa tjakaj pride gostovat ljubljanska opera. Na Vrhniki in Brezovici, kiju povezuje ena cesta in je včasih edina Peljala v Italijo, kamor je odhajala ljubljanska opera, kadar je Pad poplavljal, zaznajo nastopanje pomladi že prej. Vsako leto namreč začne cveteli cesarska (Tržaška) cesta in vsako leto se prebudijo prebivalci Drenovega Griča in Loga ter napovedo zaporo te cesarske ceste. Kakor trdijo, se ji je posvetilo upanje, ko je kot organizator Gira d'Italia po njej s kolesom peljal minister Kacin, toda upanje je bilo prazno.Zdaj je ta cesta naenkrat največja ovira za sovražnikovo (italijansko ali tatovo, ampak ali so to še sovražniki?) pehoto, če vzamemo obrambni besednjak. Dokler je še Cankarjeva rnati hodila v Ljubljano, štiri ure v eno in štiri ure v drugo smer, je zanjo najbrž zelo pozorno skrbel cestar, da niso bile hude luknje v njej in da kolesa vozov niso odskakovala. Letos je menda Petdeset let, kar je postala Sladka, kar je pogojno rečeno res, saj so jo v prvem naslednjem letu po drugi svetovni vojni zgradili tudi za 'o, da se niso izrabljale avtomobilske gume in da so se visoki funkcionarji vozili kot po maslu. Tako poznamo Še zdaj, vendar je postala slika in prilika prejšnjega fežima: se je že sesul, kakor Pravijo, toda še vedno kaže zobe. Ti zobje so udarne jame, ki kvarijo podvozja in uničujejo pnevmatike. Se je Že zgodilo, da je kupec zagledal, da ima avto vrhniško registrsko tablico in je takoj poskušal zbijati ceno. Ker mu ni uspelo zbiti cene, ni kupil avta. Ve se, kdo je obljubil, da °P cesta naposled popravljena '« ve se, kaj je morala vse ta cesta pretrpeti, ko so gradili avtocesto. Potem pa vse tiho je bilo. Naslednja številka Našega časopisa bo izšla 18. aprila, ko se bo vedelo, kaj vse Vrhnika pripravlja v Počastitev 120. obletnice rojstva svojega največjega sina Ivana Cankarja. Te dni o tem zelo razmišljajo. Vsekakor je možnosti, da se dostojno proslavi ta obletnica, veliko. TONEJANEŽIČ FEBRUAR-MAREC1996 JAVNA RAZPRAVA O NOVI VRHNIŠKI ŠOLI Šola naj bo zadosti velika V tem mesecu poteka, kakor je sklenil vrhniški občinski svet, javna razprava o graditvi nove vrhniške šole. Sklicana je bila tudi posebna javna obravnava o tem v domu Karla Grabeljška, kamor pa je prišlo bolj malo ljudi iz treh vrhniških krajevnih skupnosti. Zadeva se jim zdi samoumevna. Vendar so ti, ki so prišli, kljub nekaterim pomislekom rekli: naj bo nova šola. Na občini še zbirajo pripombe. Cesta kot vrhniški Jazon Tržaška cesta je zlasti na Drenovem Griču in Logu podobna vrhniškemu siru, ki ima luknje, ali pa svoji naravni okolici, ki je kot kraški sir. Ljudje ob njej so šli posebej izmerit luknje, kako globoke so, in so ugotovili, da brezna sicer še niso, ampak dosti ne manjka. Če se ne bo nič zgodilo, bodo cesto zaprli. Na Brezovici pa so na posebnem sestanku ugotovili, da bi bilo cesto skozi ta kraj čimprej urediti, pri čemer so bili osupli nad ugotovijo, da po njej kolesarjenje ni dovoljeno. Če bo vse po sreči, se bo na odseku od Gorjanca do Poka letos marsikaj premaknilo.Denar je menda zagotovljen, če bo dogovor, bo tudi cesta popravljena. Dvestoletnica Gregorja Riharja Nedelja, 3.marca, je bila za Polhov Gradec slovesen dan. Spomnili so se dvestoletnice rojstva njihovega rojaka Gregorja Riharja, ki seje uveljavil kot skladatelj v Ljubljani, kjer je bil stolni organist. Njegove pesmi še danes radi prepevajo pa ne le cerkvene. Spominsko podobo je blagoslovil ljubljanski pomožni škof Alojz Uran. Več o Gregorju Riharju na 16. in 17. strani. Vabilo Občinski svet, župan in občinska uprava Občine Borovnica vas ob občinskem prazniku vabimo na dneve odprtih vrat Občine Borovnica, v soboto, 9. marca 1996 od 9. do 18. ure in v nedeljo, 10. marca 1996 od 9. do 16. ure. Hkrati z ogledom razstave priznanega slovenskega akademskega slikarja g. Jožeta Ciuhe si boste lahko ogledali tudi prostore občinske uprave, predstavniki občine pa vam bodo na razpolago za pojasnila v zvezi z zadevami, kijih opravlja občina. Ogled slikarske razstave bo občanom na voljo do 22. marca 1996 v času uradnih ur. Praznovanje občinskega praznika bomo zaključili v nedeljo, 10. marca 1996 ob 16. uri s podelitvijo občinskih priznanj, priznanj civilne zaščite ter ogledom komedije Mož moje žene v izvedbi dveh igralcev, Iva Bana in Iztoka Valiča. Vljudno vabljeni. OBČINA BOROVNICA RAZVOJNE MOŽNOSTI KMETIJSTVA Barjanska zemlja tudi del Evrope V začetku februarja je bil na pobudo vrhniškega župana sklican posvet o možnostih kmetijstva, ki so se ga poleg domačega odbora za kmetijstvo udeležili številni ugledni kmetijski strokovnjaki. Povedali so, da nam bo na poti v Evropo pomagala samo kakovost. Bilo je tudi vprašanje, kaj z našo neugodno posestno stukturo. Povedali so, da najmanjše kmetije v Evropi nimajo veliko priložnosti, pa tudi večji kmetje s 6 do 15 hektari ne. Pač pa imajo možnost predvsem največji kmetje. Takih pa je pri nas zelo malo. Na posvetu so predvsem ugotovili, da moramp z različnimi intervencijami in pomočjo domačega kmeta ohraniti, prav tako kot tudi obdelano zemljo, tudi če je kmetovanje na njej bolj težavno kot drugod. Več na 3. strani. V BREZOVSKI OBČINI SO VOLILI Izvoljeni krajevni sveti V brezovški občini so bile prvo marčno nedeljo volitve v krajevne svete krajevnih skupnosti. Udeležba na volitvah je bila taka, kot je v demokratičnih državah, se pravi, da seje volitev udeležilo manj ljudi, kot so predvidevali, približno polovica volilnih upravičencev. Izvoljenih je pet krajevnih svetov v petih krajevnih skupnostih. Ugotovili pa so, daje težko dobiti ljudi za delo v krajevnih skupnostih. Še najbolj živahna je bila predvolilna propaganda v KS Rakitna, kjer sta se pojavili dve listi, in po večinskem volilnem sistemu je zdaj od sedmih svetnikov pet iz ene liste in dva iz druge. Tudi volilna udeležba je bila glede na ozračje večja kot drugod. Imena novih svetnikov objavljamo na strani, kije posvečena Brezovici. ČE JE SMETI PREVEČ -Tudi v Dragomeru je Komunalno podjetje Vrhnika postavilo zabojnike za ločeno zbiranbje odpadkov. Kakor pa je videti, prebivalci, ki so vsi pismeni, saj imajo v kraju najvišjo izobrazbeno strukturo v občini, ne dojamejo bistva te zelo ekološke ponudbe in puščajo odpadke namesto v zabojnikih pogosto kar na tleh ob njih. Se pa razločni vidi: papirja je odločno preveč, drugega je manj. Ali pa tisti dan, ko smo slikali, Dragomerčani niso imeli sreče in smo jih zasačili, ko so čistili kakšno drvarnico. Več sreče prihodnjič. Policija za otroke Skoraj vse izvozijo Hoja-Mobiles je še vedno edina tovarna v bližnji okolici Polhovega Gradca. Skupno premore kar 8.000 kvadratnih metrov proizvodnih hal. Zanimivo je, da skoraj vse, kar naredijo, tudi izvozijo. Tovarno podrobneje predstavljamo na 15. strani. Na podlagi 111. člena zakona o lokalnih volitvah ( Uradni list RS, št. 72/93,7/94, 33/94 in 70/95) in 58. člena statuta Občine Vrhnika (Ur.list RS, št. 34/95) RAZPISUJEM prve volitve v svet krajevnih skupnosti na območju Občine VRHNIKA 1. Prve volitve v svete krajevnih skupnosti Bevke, Blatna Brezovica, Dragomer-Lukovica, Log, Ligojna, Padež-Pokojišče-Zavrh, Podlipa-Smrečje, Sinja Gorica, Stara Vrhnika, Verd, Vrhnika-Breg, Vrhnika-Center, Vrhnika-Vas in Zaplana, bodo v nedeljo, 16.6.1996. 2. Za dan razpisa volitev, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, se šteje 17.4.1996. 3. Za izvedbo volitev skrbijo občinska volilna komisija in volilne komisije krajevnih skupnosti. Vrhnika, dne 4. marca 1996 Župan Občine Vrhnika Vinko TOMŠIČ, l.r. V -.hi' .....i Javne razprave se je udeležilo res premalo krajanov, mogoče so s tem izrazili mišljenje, da je šola na Vrhniki nujno potrebna JAVNA OBRAVNAVA SPREMEMB PLANA Šolo in telovadnico bo kar treba zgraditi V prejšnji številki NAŠEGA ČASOPISA je bil javno razgrnjen osnutek sprememb vrhniškega prostorskega plana, ki predvideva graditev nove šole in vseh infrastrukturnih objektov, ki sodijo zraven, na območju med Robovo cesto, Učnim centrom, Obrtno cono in naseljem Vrtnarija. Na podlagi sklepa župana Vrhnike je bila tudi javna obravnava za vse Vrhničane na zboru krajanov vseh treh vrhniških krajevnih skupnosti. Javna obravnava je bila v sredo, 21. februarja v dvorani doma Karla Grabeljška. Zbora se je udeležilo le malo krajanov, okoli 20 in še to predvsem tisti, ki stanujejo v neposredni bližini predvidene lokacije, ali pa jih je sama tematika zanimala. Predstavniki občine so prisotne seznanili z vsemi sedanjimi aktivnostmi, katere so vodili in pripravljali za predvideno lokacijo nove šole. V zanimivi razpravi so vsi potrdili, da Vrhnika mora dobiti novo šolo s pripadajočo telovadnico, tudi glede predvidene lokacije ni bilo večjih pripomb, razen nekaterih pomislekov, da bo šola preblizu obrtne cone in nekaterih zelo obremenjenih prometnih objektov. Razpravljalci pa so izpostavili nekatere zanimive probleme, ki jih bo treba upoštevati pri nadaljnjih aktivnostih in pri gradnji same šole. Strnemo jih lahko v naslednja mnenja: - šola in telovadnica morata biti takšni, da bosta v ponos Vrhniki - pri projektiranju naj urbanisti razmišljajo o racionalizaciji, izrabi vseh prostorov ter paziti morajo na širše okolje - urediti bo potrebno posredne poti za pešce, kolesarje in dovozne poti za avtomobile, - poseben problem je del Kolodvorske ulice, ki ni asfaltiran in se bo po njej ob gradnji šole promet prav gotovo bistveno povečal, zato jo je potrebno že prej urediti, - urediti je treba tudi križišče z magistralne ceste M 10 na Kolodvorsko ulico - takoj je treba začeti pridobivati vse dokumente in imenovati vse potrebne komisije za tehnično dokumentacijo in za ostale zakonske zadeve - voditi tudi vse aktivnosti za pridobitev sredstev iz republike, - gotovo pa bo potrebno voditi maksimalne aktivnosti za izvedbo referenduma za samoprispevek, če se bodo zanj odločili. S. S. Kulturno-priredltveni center in okrepčevalnica 1FÄ1 VOLITVE V SVETE K S Statut občine Vrhnika opredeljuje 15 krajevnih skupnosti, in sicer Bevke, Blatna Brezovica, Dragomer-Lukovica, Drenov Grič-Lesno Brdo, Log, Ligojna, Padež-Pokojišče-Zavrh, Podlipa-Smrečje, Sinja Gorica, Stara Vrhnika, Verd, Vrhnika-Breg, Vrhnika-Center, Vrhnika-Vas in Zaplana, V skladu z zakonom o lokalnih volitvah je treba v roku enega leta po sprejemu Statuta občine izvesti volitve v svete KS. Po sklepu župana bodo volitve v svete KS 16.6.1996. Volitve bodo potekale v vseh KS, razen v KS Drenov Grič-Lesno Brdo, ki je svoje volitve že opravila v skladu z novim zakonom preteklo leto. Občinskemu svetu predlagamo, da s sklepom določi, da je v vsaki krajevni skupnosti ena volilna enota in daje maksimalno število članov sveta, ki se voli v posamezni KS sedem (7). Volitve v svete KS vodijo Občinska volilna komisija in volilne komisije Krajevnih skupnosti, ki jih imenuje Občinska volilna komisija. Vse ostale podrobne informacije za izvedbo volitev v svete KS kakor tudi rokovnik OVK bomo objavili v naslednji številki Našega časopisa. Vaša morebitna vprašanja v zvezi z volitvami v svete KS lahko naslovite na OVK, ki ima sedež na Tržaški 1, ali na Občinsko upravo Vrhnika^ Občinska uprava Vrhnika Po zakonu o lokalni samoupravi morajo biti v roku enega leta po sprejemu statuta občine izvedene tudi volitve v svete KS. V Statutu občine Vrhnika je opredeljenih 15 KS, niso pa določena območja naselij, kijih pokrivajo. Za izvedbo volitevje potrebno s sklepom občinskega sveta določiti naselja, kijih pokrivajo posamezne krajevne skupnosti. Geodetska uprava je posredovala naslednji seznam krajevnih skupnosti s pripadnostjo naselij: Posamezne krajevne skupnosti v Občini Vrhnika obsegajo naslednja naselja: KS Bevke KS Blatna Brezovica KS Dragomer-Lukovica KS Drenov Grič-Lesno Brdo KS Log KS Podlipa-Smrečje KS Padež-Pokojišče-Zavrh KS Sinja Gorica KS Stara Vrhnika KS Ligojna KS Verd KS Vrhnika-Breg KS Vrhnika-Center KS Vrhnika-Vas KS Zaplana naselje Bevke naselje Blatna Brezovica naselji Dragomer in Lukovico pri Brezovici naselji Drenov Grič in Lesno Brdo - del naselje Log pri Brezovici naselji Podlipa in Smrečje naselja Pokojišče, Padež in Zavrh pri Borovnici naselje Sinja Gorica naselje Stara Vrhnika naselji Velika in Mala Ligojna naselja Verd, Bistra in Mirke mesto Vrhnika del mesto Vrhnika del mesto Vrhnika del naselje Zaplana. UPRAVNA ENOTA V LETU 1995 Gre tudi brez nepotrebnih težav Eno leto delovanja upravnih enot je za nami, prav toliko »stara« je tudi lokalna samouprava. Nekako pri tej starosti človek shodi, čeprav je korak pogosto še opotekav in negotov, za omenjeno družbeno reorganizacijo pa bi morda veljalo, da se spodtikamo zato, ker nekaterih osnovnih stvari preprosto nismo spravili v red. Za tisti del bivših občinskih uprav, ki se je po Zakonu o upravi organiziral v upravne enote, nekih bistvenih novosti ni bilo, v glavnem so ostali isti ljudje, ki so delali po istih predpisih in za iste stranke. Življenje smo si popestrili s tem, da smo hoteli na vsak način doktorirati na lastnini, na neki novi obliki »družbene lastnine«, čeprav vsi vemo, da so prostori last občin. Dogajanje v Kranju, ki ga je župan Gros v svojem značilnem slogu malce »popo-pral«, lahko komentiramo tako ali drugače, dejstvo pa je, da so neurejeni odnosi v zvezi lastnino povzročili cel kup nesmiselnih problemov po vsej Sloveniji. Druga stalnica brezplodnih razprav so vprašanja v zvezi z razmejitvijo pristojnosti med upravno enoto in lokalnimi skupnostmi, ki se pogosto zreducira-jo na izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj, pozablja pa se, da celotno področje urejanja prostora ostaja občinam in je to ena najpomembnejših in najzahtevnejših nalog lokalne skupnosti; izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj pa seveda ni urejanje prostora ... Če že omenjamo probleme, je treba (ponovno) poudariti, da na Vrhniki posebnih problemov, ki bi si jih sami povzročili, nismo imeli. Z Občino Vrhnika, s katero smo v istih (občinskih) prostorih, dobro sodelujemo, z Občino Borovnica pa tudi, čeprav je povezav, zaradi razmejenih pristojnosti, z Občino Borovnica bistveno manj. Upravna enota Vrhnika je organizirana v treh oddelkih: od- delek za okolje in prostor, oddelek za upravne notranje zadeve in oddelek za občno upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve. Od 1. marca dalje je na Upravni enoti 27 zaposlenih oziroma 28, če štejemo tudi pripravnico. Povečanja števila zaposlenih ne načrtujemo, morali pa bomo nadomestiti delavce, ki bodo iz takšnih ali drugačnih razlogov odšli. Občina Vrhnika je tudi v preteklosti vodila precej restriktivno politiko pri zaposlovanju; v tem smislu tudi nadaljujemo, čeprav je funkcionalni minimum včasih lahko tudi drag, če upoštevamo, da ob konicah ne moremo zagotoviti pravočasne ali zadosti kvalitetne storitve občanom. V nadaljevanju navajamo nekaj podatkov o opravljenem delu in kratek opis problematike, s katero se srečujemo. 1. ODDELEK ZA OKOLJE IN PROSTOR a) Urejanje prostora in gradbene zadeve Naše pristojnosti s področja urejanja prostora in gradbenih zadev vključujejo izdajo upravnih odločb in potrdil iz uradnih evidenc. Zakonodaja s področja urejanja prostora in gradbenih zadev se ni spremenila (kljub že pred leti pripravljenim tezam zakonodaje, ki bi združevala postopke za gradnjo objektov). Ugotovitveni postopki so še vedno dolgotrajni, nemalokrat zaradi zastarelega zemljiškega katastra in nerešenih premoženjsko pravnih odnosov, pogosto pa tudi zaradi nestrpnosti bivalnih okolij do novih posegov, ki jih čas nezadržno prinaša, dovoljuje pa jih tudi veljavna prostorska dokumentacija. V letu 1993 je na podlagi »interventnega« zakona 54 investitorjev nedovoljenih posegov v prostor (»črnograditeljev«) vplačalo depozit in zaprosilo za odlog prisilne izvršbe - rušitve. 43 investitorjev je nedovoljene posege v letu 1995 že legaliziralo (lokacijska dovoljenja), ostale pa smo v mesecu januarju pozvali k legalizaciji, saj jim v nasprotnem primeru grozi rušitev. Poleg omenjenih je seveda še veliko nedovoljenih posegov, to pa je predvsem stvar inšpekcijskih služb ... V letu 1995 je bilo izdano naslednje število odločb in drugih dokumentov: - lokacijska dovoljenja 159 - gradbena dovoljenja 111 - druge upravne odločbe (odmera odškodnine zaradi spremembe namembnosti zemljišč, odmera odškodnine zaradi uzurpacije prostora, določitev funkcionalnega zemljišča, pri lasitve del, uporabna dovoljenja, priglasitve del...) 602 - potrdila na podlagi podatkov iz uradnih evidenc 330 - poslani dopisi strankam, strokovnim službam... 350 b) Denacionalizacija Poleg splošno znane problematike v zvezi z denacionalizacijo, ki je v medijih pogosto zelo enostransko prikazana, žal včasih tudi s strani državnih organov (predvsem v smislu nestrokovnosti in počasnosti organov na prvi stopnji), se pri reševanju konkretnih zahtevkov srečujemo s številnimi objektivnimi problemi. Zaradi časovne razlike med po-državljenjem in vračanjem premoženja je stanje objektov in zemljišč v glavnem spremenjeno. V številnih primerih obstajajo neskladja med stanjem v naravi in stanjem v katastru, kot tudi neskladja med podatki zemljiške knjige in katastra. Družbena podjetja, ki v denacionalizacij-skih postopkih nastopajo kot zavezanci za vračilo, svojih zemljiško - knjižnih zadev niso imela urejenih, saj mnogi pravni posli niso zemljiškoknjižno sprovede-ni. Mnogo cest in vodotokov ni odmerjenih in vrisanih v katastrske mape, objektom niso določena funkcionalna zemljišča, problemi so tudi v primerih, ko je na zemljišču črna gradnja. Problematično je vračanje kompleksov zemljišč, kjer se stanje v katastru ni spremenilo, v naravi pa so meje med parcelami zabrisane, izdelani so jarki za odvod-njavanje itd. Težave so tudi z zemljišči, na območju katerih je bil uveden komasacijski postopek. Zlasti je pereč problem odškodnin, za katere je zavezanec Slovenski odškodninski sklad. Država jamstva nad obveznicami, kijih sklad izdaja, ni prevzela, sklad sam pa s svojim pristopom k denacionalizaciji precej zavlačuje in otežuje postopke. V vsakem primeru prereka pasivno legitimacijo (navaja, da ni stranka v postopku), ugovarja zahtevkom po temelju, obsegu in višini, zahteva, da se mu pošlje kompletna dokumentacija itd. Zakonodajalec pri sprejemanju zakona veliko naštetih, pa tudi drugih stvari ni predvidel. Na to kaže tudi zakonsko dolo- čeni enoletni rok za rešitev zahtevkov, saj se je v praksi pokazalo, da je popolnoma nerealen. Hitrejše reševanje zahtevkov dodatno otežuje stalno pisanje različnih poročil, vodenje vedno novih evidenc ter pošiljanje vedno novih podatkov o vloženih zahtevkih različnim ministrstvom in Vladi. Najnovejši problem, s katerim se trenutno ukvarjamo, je Zakon o začasnem, delnem zadržanju vračanja premoženja (Ur.list RS, št. 74/95), ki je začel veljati 31.12.1995. Zakon v določenih primerih, za dobo treh let zadržuje vračanje kmetijskih zemljišč in gozdov. Da bi zagotovili izvajanje tega zakona, je potrebno še ugotoviti, katere zadeve pridejo v poštev za moratorij, Ugotovit; veni postopek je stvar države, ki pa mora najprej pridobiti ustrezne podatke od upravni!1 enot. Do 29.2.1996 je bilo na podla; gi Zakona o denacionalizaciji (Ur. list RS, št. 27/91) vloženih skupaj 624 zahtevkov, 12 zahtevkov je bilo odstopljenih dru-gim pristojnim organom, tak" da je za reševanje ostalo 611 zahtevkov. Podrobnejši podatki so naslednji: ■ kmetijska zemljišča in gozdovi ■ posl. stavbe in posl. prostori ■ stan. hiše in stanovanja • stavbna zemljišča ■ podjetja število še ne zahtevkov rešeno reševano 442 73 100 35 8 2 21 0 3 103 29 29 10 1 1 c) Kmetijstvo Na področju kmetijstva smo iz pristojnosti upravne enote opravljali predvsem naslednje naloge: - vodenje upravnih postopkov (skupaj 31 vlog, največ za priznavanje statusa kmeta, ostale zadeve so se nanašale na zaščitene kmetije), - izdajanje potrdil iz uradnih evidenc (skupaj 145 vlog, za status kmeta zaradi prepisa zemljišč, razvrstvitev kmetij v območja z omejenimi dejavniki za kmetijstvo zaradi uveljavljanja premij idr.) 2. ODDELEK ZA UPRAVNE NOTRANJE ZADEVE Po Zakonu o upravi je bivši občinski oddelek z notranje zadeve prešel v organizacijsko strukturo Upravne enote in se preimenoval v Oddelek za upravne notranje zadeve, naloge in pristojnosti oddelka pa so ostale enake kot so bile prej. Po osamosvojitvi smo ime'1 nekajletno obdobje, ko je bilo potrebno zamenjati kar nekaj dokumentov, zato so bili delavc' oddelka precej obremenjeni. Raz' mere so se ustalile in tudi v bodoče na tem področju ne priča' kujemo večjih sprememb, fm pravlja se sicer projekt novil1 osebnih izkaznic, vendar je pred' log zakona šele v drugem branju v parlamentu, tako da je težk" napovedati, kdaj bo sprejet. Pred' log zakona je zasnovan tako, $ osebna izkaznica v bodoče ne b° več obvezen dokument, amp3' bo za identifikacijo potrebo" imeti pri sebi enega od nasleo' njih dokumentov: potni list, ose^ no izkaznico ali vozniško dovO' ljenje. Ponovno želimo opozoriti n? razmeroma perečo problema^' ko neprijavljanja oziroma p{C' poznega prijavljanja vseh vf* prireditev. Prijaviti je potrebo" praktično vse prireditve, tak" Športne, kot tudi vse druge jav^ prireditve, kjer se zbira večje Št6' vilo ljudi. V lanskem letu smo v zvezi5 prireditvami izdali naslednje štc vilo dovoljenj: RAZVOJ KMETIJSTVA V OBČINI VRHNIKA Prodajali bodo, če bo kakovost ■ V domu Karla Grabeljška na yrhniki je bila v začetku februarja okrogla miza , pravzaprav razširjen sestanek odbora za kmetijstvo vrhniške občine na temo Razvojne možnosti kmetijstva glede na naravne danosti., ki jih ima prostor. Prišli so številni kmetje in tudi nekateri Ugledni slovenski kmetijski strokovnjaki. Župan Vinko Tomšič, ki jih je Povabil, je med drugimi pozdravil med udeleženci tudi ljubljanske- ga podžupana Bogdana Bradača, kije prišel s še dvema. Izrazili so interes po sodelovanju. Sejo je delovno vodil dr. Janez Verbič, ki je uvodno poudaril samoumevno usmeritev vrhniških kmetov v govedorejo, kajti mleko je številnim družinam dajalo kruh pred prvo vojno, med vojnama in po drugi vojni. Seveda pa bo treba pogledati, kako j z ekonomiko pridelovanja. Priložnost vidi tudi v gojenju jagodi-čevja. Zanimivo je bilo slišati razmišljanje člana projektne skupine, kije pripravila analizo razvojnih možnosti slovenskega kmetijstva pri vključevanju v Evropsko unijo Miroslava Rednaka s Kmetijskega inštituta Slovenije. Povedal je, da je velika razlika pri pridelovanju pri nas in v državah članicah Evropske unije. Pri nas so razmere težje. Razlika v strukturi in organiziranju kmetijstva vpliva na produktivnost, razlika je tudi v zaščitenosti kmetijstva. Evropa ima skupno kmetijsko politiko. Če se Slovenija vključi, to pomeni od 20 do 40 odstotkov več dohodka, čeprav se bo položaj pri nekaterih pridelkih poslabšal (pšenica, sladkorna pesa, vrtnine) Ocenjuje, da se bo položaj v govedoreji in prašičereji izboljšal. Glede na to, daje Vrhnika kot tudi pretežni predeli Slovenije na zemljiščih, kjer so pridelovalne okoliščine otežene, obstajajo možnosti, da zanje pridobimo intervencije za sofinanciranje pridelave. Janez Drašler je predstavil leta 1987 narejeno agrokarto zemljišč in povedla, daje poljedelska proizvodnja v vrhniški občini namenjena predvsem pridobivanju krme za govedo. Pohvalno je, da naši kmetje pri tem dosegajo avstrijske. Janez Drašler je spisal tudi kratek prerez vrhniškega kmetijstva v številkah. Jože Lužovec s Kmetijskega zavoda Ljubljana je povedal, da bo ob vstopu v Evropo predvsem pomembno stanje, ki ga bomo tedaj v kmetijstvu dosegli. Darinka Koron je Kmetijskega instituta Slovenije je govorila o ameriških borovnicah na Barju. To so sadna vrsta, primerna za gojenje na šotnih tleh. Prvi nasad je tu od leta 1962 in je zdaj v polni rodnosti. Pravega zanimanja za gojenje še ni, ker so stroški visoki (ograje, mreže), borovnice zarodijo šele v sedmem letu, tudi obiranje je drago. Doma je po teh borovnicah majhno povpraševanje, edina priložnost je izvoz. Če bi hoteli nasade razpširiti, bi bilo treba urediti vprašanje lastništva nad zemljišči pri Bistri. Marjan Kržič, ki sam sadi te borovnice, je ugotovil, da so zlasti z naravo varstve-niki težave pri pridobivanju dovoljenj za namakanje. Tu bi občina lahko naredila veliko več. Tone Vidrih pravi, daje samo 100 hektarov zemlje na barju idealne za borovnice, vse drugo je treba z minimalnimi vlaganji še urediti. Zavzema pa se bolj za pašo, ki utrdi travno rušo, in ko je utrjena, se na barju lahko razvijejo tudi druge dejavnosti, ki ne pomenijo rudarjenja, kot pravi oranju barskih tal. Predsednik kmetijskega odbora Pavel Bradeško predlaga, naj bi država neobdelana zemljišča odkupila in jih dajala kmetom v najem. Jože Čudenje prepričan, da v Evropi malih kmetov ni, obstajajo le manjše kmetije, ki jih ohranjajo z intervencijami. Zaskrbljujoče je, ker se pri nas povečuje število kmetij z 2 ha zemlje. Miroslav Rednak je potem pojasnil, da je pri nas možno spremeniti strukturo kmetij, take do 2 hektara so lahko samo tako imenovane hobi kmetije, pri katerih gospodarski rezulotat ni pomemben. Najbolj so problematične kmetije od 6 do 15 hektarov (ni omenil vzroka, daje takih največ, kot da so vsi pozabili nekdanji zemljiški 10 hektarski maksimum). Težave kmetijstva vidi v tem, da ima preveč skrbnikov, kar tri ministrstva (kmetijsko, za okolje in za gospodarski razvoj), vsako s svojim pogledom na zadevo. Prodremo pa lahko samo s kakovostjo, je rekel. Dr. Janez Verbič pravi, da naj bo zemlja, če je le mogoče, čimbolj obdelana. Govorili so namreč tudi o tem, naj bi nekateri pisali formularje, da ne bodo nič prodajali na trg in bi tako pustili zemljo neobdelano. Kozjerejci pravijo, da ima tudi njihova panoga , če je dobero organizirana , vse možnoti, prav tako bi usopevala ovčereja. Dr. Andrej Šalehar z Biotehniške fakultete (sicer domačin s Pakega) pa sodi, daje pri ans premajhna prireja prašičev. Lepo bi bilo, če bi se v tem območju vsaj dva do trije kmetje bolj posvetili pitanju prašičev za trg. Kmet ima dovolj dohodka, če ima 3o do 40 plemenskih svinj. Marko Čepon je prepričan, da bo kakovost tista, ki jo je potrošnik pripravljen plačati. Kdo bo določal, kaj je kakovost? Odgovor Miroslava Rednaka: po svetu to počno rejska združenja, ki o tem izdajajo posebna potrdila. _ Zupan Vinko Tomšič je posvet sklenil z ugotovitvijo, da utegnejo biti pri obdelovanju barja zaradi različnih interesov velike težave. Vendar je evropsko danes razvijati podeželje, izboljšati bi morali agrarno strukturo in prilagoditi pridelovanje hrane delu v težjih razmerah. Občina Vrhnika skoraj v celoti leži v območju z omejenimi dejavniki, vendar bi si bilo smotrno ta obmnočja ohraniti kmetijstvu. Vsekakor mora kmet dobiti visoko mesto, ki gaje nekdaj imel in ga tudi danes zasluži. Vrhniško kmetijstvo v številkah Poljedelska proizvodnja poteka na 1.168 ha njiv, ki ležijo na Barju in obrobju. Na njivah kmetje pridelujejo koruzo za silažo (400 ha) in za zrnje (230 ha). Vsa koruza služi predvsem za krmo govedi, le v manjši meri kot krma za prašiče. Druga žita kmetje sejejo na približno 100 ha. Na preostalih 438 ha njiv kmetje pridelujejo okopavine (krompir, pesa, korenje in drugo) za lastno prehrano in za prehrano prašičev in perutnine. V največji meri je torej poljedelska proizvodnja usmerjena v proizvodnjo krme za govedo. Na pretežnem delu travnatega sveta, ki predstavlja 62% vseh kmetijskih površin v občini se prideluje krma za govedo (le na zamočvirjenih barjanskih travnikih to ni mogoče). Stanje kmetij v občini je v splošnem naslednje: — približno 1.000 kmetij ima v lasti 1 ha ali več zemlje — približno 500 kmetij proizvaja za trg (mleko, meso, ostalo) — 100 kmetij ima 5 ali več krav — od vseh kmetij je 150 čistih, 200 dopolninih in 250 mešanih Pri prireji mleka naše boljše kmetije dosegajo ali celo presegajo povprečne proizvodne rezultate Bavarske ali sosednje Avstrije. Vse ostale dosegajo povprečne rezultate v državi Sloveniji. Prireja govejega mesa je stranska dejavnost na naših kmetijah, le redke (približno 20) so usmerjene samo v pitanje govedi. Prireja prašičjega mesa obstaja le v obliki samooskrbe. Od dopolnilnih dejavnosti je glavna panoga gozdarstvo (predvsem hribovske kmetije) in pridelava ameriških borovnic. Na podlagi določil Statuta občine Vrhnika (Ur. list RS št. 34/95) in Poslovnika o delu občinskega sveta (Naš časopis št. 215/95), SKLICUJEM 12. sejo Občinskega sveta Vrhnika, ki bo v ČETRTEK, 14/3-1996, ob 18.00 uri v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Za sejo občinskega sveta predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Zapisnik 11. seje občinskega sveta občine Vrhnika z dne 1/2-1996 2. Predlog odloka o proračunu občine Vrhnika 3. Predlog odloka o ustanovitvi in izdajanju glasila Naš časopis 4. Predlog programske zasnove NČ in cenik oglasov 5. Volitve v svete krajevnih skupnosti 6. Informacija o odprodaji hotela Mantove na Vrhniki 7. Volitve in imenovanja 8. Vprašanja in pobude članov občinskega sveta PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA Brane JEREB, l.r. Vrhnika, 4. marca 1996 -prireditve 101 - uporaba zvočnih naprav 66 - Športne prireditve na cesti 9 " športne hitrostne prireditve 4 V letu 1995 je bil sprejet nov *akon o društvih, ki sicer ne pri-laša bistvenih novosti, bodo pa Potrebne določene spremembe, ki jih bodo društva morala urediti v naslednjih dveh letih. Števili društev, ki so registrirana v "aši upravni enote se iz leta v leto Povečuje, trenutno pa imamo naslednje stanje: " skupno število društev, 117 od tega: ~ kulturno prosvetna 16 "Strokovna 13 * športna 37 * gasilska 20 V pristojnost upravne enote sPada tudi sklepanje zakonskih *yez. Potrebno je omeniti, da se Povečuje interes za sklepanje zakonskih zvez v gradu Bistra. Sedaj se obred opravlja v kapelici, ki pa bo v kratkem prenovljena, *ato se dogovarjamo ureditev ^rugega primernega prostora. Število porok seje v zadnjih treh 'etih spreminjalo takole: 'leto 1993 51 " leto 1994 59 ~ leto 1995 66 Kot zanimivost navajamo še Podatke o številu rojstev in števi-'u umrlih: v matični evidenci sHo v letu 1995 zabeležili 210 r°jstev in 150 umrlih. 3. ODDELEK lA OBČO Upravo, Druge Upravne Naloge in skupne zadeve V oddelku se poleg upravnih |Jalog s področja varstva vojnih eteranov in žrtev vojne, uprav-Jj!" nalog s področja obrti, po-Jetništva in trgovine opravljajo tudi strokovno-tehnične naloge, ki so so skupnega pomena za celo upravno enoto (kadrovske zadeve, finance) in naloge, ki se opravljajo tako za upravno enoto kot tudi za druge uporabnike (sprejemna pisarna, arhiv, eko-nomat, sprejem in odprema pošte). Oddelek je zadolžen tudi za področje družbenih dejavnosti, vendar so na lokalni ravni predvsem vsebinske in organizacijske naloge, ki pa so pretežno v pristojnosti lokalne skupnosti. a) Varstvo vojnih invalidov, vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja To področje v zadnjem letu, predvsem pa po uveljavitvi nove zakonodaje, doživlja občutne spremembe. Do 31.12.1995 so se temeljne pravice vojnih invalidov, civilnih invalidov vojne in udeležencev vojne zagotavljale še z zveznimi predpisi, žrtve vojnega nasilja pa po tej zakonodaji niso imele pravic. Ko je Upravna enota prevzela to področje, je bilo število upravičencev majhno, ker je bila to populacija v visoki starosti in so jim pravice s smrtjo prenehale. Na znižanje števila upravičencev so vplivale tudi že spremembe v stari zakonodaji, ki so zožile obseg pravic. SLI. 1996 veljajo novi zakoni, ki zahtevajo usklajevanje vseh pravic vojnih invalidov, civilnih invalidov vojne in žrtev agresije na Republiko Slovenijo v letu 1991, ki so svojstvo obdržali od prej oziroma, katerih pravice izhajajo iz invalidnosti. Dva zakona pa uvajata novi kategoriji upravičencev - vojni veterani in žrtve vojnega nasilja. Med vojnimi veterani uveljavljajo svojstvo prvič tisti, ki so opravljali dolžnost pri obrambi med vojaško agresijo na Republiko Slovenijo v letu 1991. Svojstvo vojnega veterana pa morajo pridobiti tudi vsi ostali udeleženci vojn, ne glede na to, da so jim bile pravice že priznane po predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Svoj- stvo žrtev vojnega nasilja pa uveljavljajo tisti, ki so bili v vojni ali v vojaški agresiji na; Republiko Slovenijo izpostavljeni nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom okupatorja ali agresorja. Zakon o žrtvah vojnega nasilja omogoča pridobitev svojstva tistim, ki so bili internirani, poslani v taborišča, zaprti, prisilno mobilizirani itd. V ilustracijo navajamo, da je od 1.1.1996 Upravna enota prejela že 191 zahtevkov za priznanje svojstva žrtve vojnega nasila in 164 zahtevkov za priznanje svojstva vojnega veterana. Vlaganje zahtevkov še ni končano. Reševanje zahtevkov bo dolgotrajno predvsem pri žrtvah vojnega nasilja, kjer bodo potrebni postopki z dokazovanjem okoliščin. Pri reševanju bo potrebno upoštevati tudi podzakonske akte, ki pa še niso sprejeti. b) Obrt in podjetništvo Vodenje upravnih postopkov s področja podjetništva je potekalo v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah, Zakona o gostinstvu in Zakona o trgovini. Ugotavljanje ustreznosti poslovnih prostorov smo v enostavnejših primerih izvajali sami, v zahtevnejših primerih pa smo sodelovali z izvedenci Zavoda za varstvo pri delu Ljubljana in SOZ INVENT d.o.o. Kranj. Izdanih je bilo 141 odločb o izpolnjevanju pogojev za samostojne podjetnike in 83 odločb o izpolnjevanju pogojev za priče-tek poslovanja gospodarskih družb (d.o.o. in d.n.o.). Za obratovanje gostinskih obratov preko 22.00 ure je bilo na podlagi predhodnega mnenja občin izdano 15 soglasij, za prodajo izven poslovnih prostorov pa 8 soglasij. Za točenje nevstekleničenih vin z geografskim poreklom je bilo po predhodnem mnenju kmetijske inšpektorice izdanih 6 soglasij. Registriranih je bilo 300 pogodb o zaposlitvi. * * * Poleg navedenih so bile opravljene še številne naloge na področju notranje organizacije in ureditvi prostorov, marsikaj pa ostaja kot stalna naloga tudi za letošnje leto. Osnovne naloge ostajajo seveda upravni postopki na področjih iz pristojnosti upravne enote, posebej pa se bomo pozabavali z arhiviranjem gradiva in z računalniško podporo pisarniškega poslovanja. (Poročilo je pripravljeno ha osnovi področnih poročil, ki so jih pripravili: Mojca Simončič, Majda Peternel, Desa Mivšek, Cveto Mole, Elica Verbič in Nuša Cvetkovič) Andrej KOS, načelnik Upravne enote Vrhnika RENAULT VELIKA IZBIRA VSEH RENAULTOVIH VOZIL! Posebna ponudba v mesecu marcu: RENAULT 5 z radiom Enaka cena - več opreme V mesecu marcu bo Avto Center izvajal tehnične preglede za: - TRAKTORJE - TRAKTORSKE PRIKLOPNIKE - MOTORNA KOLESA • POČITNIŠKE PRIKOLICE in sicer v petek, 22.03.1996 od 08.00 do 17.00ure in v soboto, 23.03.1996 od 08.00 do 12.00 ure AVTO CENTER d.d. VRHNIKA Jelovškova 6 AVTOSALON - SERVIS - REZERVNI DELI BORIVOJ TERČELJ NOVI PREDSEDNIK ZLSD VRHNIKA Za socialne pravice Na nedavni volilni programski konferenci Združene liste socialnih demokratov Vrhnika je bil Borivoj Terčelj izvojen za novega predsednika stranke, to je območnega odbora za Vrhniko in Borovnico. Borivoj Terčelj je občan Vrhnike le nekaj mesecev, saj se je v Dragomer preselil v lanskem avgustu, kjer je kupil del stare hiše in jo delno že prenovil. Rojenje bil leta 1944 v Ljubljani, kjer je opravljal tudi vse šole. Diplomiral je na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Delal je najprej v pro-jektivi, nato pa ves čas v investicijskih dejavnostih, med drugim tudi na različnih objektih v tujini. Sedaj je že dve leti direktor podjetja Termika v Ljubljani, katera osnovna dejavnost je izolacijski inženiring. V delovanje stranke seje vključil zelo zavzeto in aktivno. Ob izvolitvi za predsednika stranke smo mu zastavili nekaj vprašanj. Kako ocenjujete delo stranke dosedaj? »Delovanje Združene liste socialnih demokratov v občini" Vrhnika dosedaj vsekakor ocenjujem pozitivno. Člani stranke so delovali v skladu s svojim prepričanjem, se pa niso izpostavljali in poudarjali svojih rezultatov. Posledica tega je bila premajhna popularizacija delovanja Združene liste. Zato je morda celo prevladovalo mnenje, da Združena lista ni več aktivna, da ni več članstva in podobno. Pa so moja opažanja kar precej drugačna. Se vedno imamo kar dostojno število članov in zelo mnogo simpatizerjev. Mnogo več, kot bi si na splošno mislili. Seveda pa je sedaj že jasno, da smo vsi člani Združene liste resnično iz prepričanja. Vsekakor je to zelo dobra osnova za dobro delo vnaprej.« Vaš pogled na delovanje občinskega sveta in vaših poslancev — svetnikov v njem? »Občinski svet deluje po mojem poznavanju kar dobro. Opaziti je, da člani sveta zasledujejo predvsem splošne občinske koristi ne glede na morebitno strankarsko pripadnost. In to je zelo dober in edino možen način dela tudi v bodoče. Edina resnično osnovna priprava na delo pa je naslednja: V Združeni listi želimo, da vsak novoizvoljeni svet takoj na začetku svojega mandata pripravi in sprejme kontinuiran program dela in razvoja občine Vrhnika. Samo na osnovi takega programa, ki bi moral biti vsekakor rezultat uskladitve predvolilnih obljub posameznih strank in kandidatov, je možno dolgoročno in predvsem ekonomično finansirati razvoj Vrhnike. Da ponazorim. Če Občinski svet sprejme strokovno podkrepljen sklep, da bo v roku petih let izgradil neko občinsko cesto, potem ni težko sestaviti letnih proračunov in zasledovati njihove realizacije. V nasprotnem primeru se dostikrat zgodi, da se sredstva trosijo po morebitnih trenutnih potrebah. Prave ekonomičnosti s tem seveda ne moremo zagotoviti.« Glavne naloge, ki jih vidite v nadaljnjem delu stranke ZLSD Vrhnika? »Glavne naloge stranke sledijo iz analize dosedanjega dela. Večja javnost dela je prva naloga. Verjamemo, da bomo s tem pritegnili v svoje članstvo naše simpatizerje, ki jih prav gotovo ni malo. Seveda ne samo s popularizacijo dela, ampak predvsem z dobrim in jasnim programom Združene liste. V osnovi pa je naš program predvsem borba za osnovne socialne pravice mladih in starih in tistih, ki so tako ali drugače manj sposobni za normalno preživetje ob trdih pogojih tržnega gospodarstva. Mislimo, da nam bo uspelo pritegniti predvsem mlade in ženske. V Združeni listi čvrsto verjamemo, da nam lahko ženske in mladi s svojim poznavanjem lastnih problemov mnogo pomagajo pri uveljavljanju osnovnih pogojev za normalno življenje. Za začetek smo se odločili, da bomo imeli na sedežu Združene liste vsak drugi torek v mesecu odprto pisarno za vse občane, ki se žele pogovoriti z nami o svojih problemih. Vsaj eno uro, to je od petih do šestih popoldne, od meseca aprila dalje pa od šestih do sedmih bodo posamezni člani predsedstva ali predsednik ter predstavnik občinskih svetnikov Združene liste na voljo občanom. Poudarjam, vsem občanom, ki se žele pogovoriti z nami, ne samo našim simpatizer-jem ali članom. Iz tega pa seveda sledi tudi večja aktivnost Združene liste tako pri delu občinskih organov, kot tudi same gospodarske dejavnosti. In še nekaj bi rad poudaril. V Združeni listi kar z velikim optimizmom zremo v prihodnost. Opažamo namreč, da seje veliko navdušenje ob vsemogočih obljubah novih strank precej poleglo. Mislimo, da so ljudje spoznali, da je Združena lista predvsem zanesljiva in umirjena stranka. Da se držimo dogovorov in izpolnjujemo obljube, kolikor je v naši moči. Zanesljivost pa je danes lastnost, ki si jo vsi še kako želimo.« Kateri so glavni problemi vrhniške občine, ki jih v tem trenutku vidite? »Občina Vrhnika ima seveda tako kot vse slovenske občine mnogo nerešenih problemov. Morda bi bilo potrebno podčrtati dva, ki bi ju bilo po našem mnenju treba čimpreje rešiti. Prvi je gotovo izgradnja nove devetletne osnovne šole, ki bi morala zagotoviti možnost eno-izmenskega pouka za vse šolarje na Vrhniki. Občinski svet ima to delo v svojem programu, zaupamo, da bodo vsi delali na tem, da se šola čimhitreje zgradi. Drugi problem je zdravstveno varstvo in delo Zdravstvenega doma Vrhnika. Upoštevamo vse okoliščine in možnosti dela v zdravstvu pod pogoji privatizacije. Vendar pa moramo zahtevati, da bo osnovna zdravstvena zaščita zagotovljena za vse občane. O podrobnostih ni možno govoriti v okviru tega prispevka, bomo pa v Združeni listi prav gotovo pripravili predlog rešitve, ki bo upajmo sprejemljiva tako za zdravstveno osebje, kot za vse občane.« Na koncu pa nam še zaupajte, kako bo stranka delovala v volilnem letu '96? »Združena lista se bo v volilnem letu 1996 držala svojega načela, da bo delovala na daljše steze, v skladu s svojim programom. Kaj posebnega za to leto ne pripravljamo, saj mislimo, da mora biti tudi naše letošnje delovanje samo del izpolnjevanja bolj dolgoročno začrtanih prizadevanj.« S. S. Združena lista ima novo vodstvo Združena lista socialnih demokratov Vrhnike je imela v petek, 23. februarja 1996 volilno programsko konferenco svoje območne organizacije, ki združuje člane iz občin Vrhnika in Borovnica. Konference se je udeležilo 28 najbolj zvestih članov ter gost Miloš Pavlica, predsednik delavske zveze ZLSD Slovenije in strankin državni poslanec. Prisotni na konferenci so naprvo izoblikovali kandidatno listi za novo vodstvo stranke. Kandidat za novega predsednika stranke Borivoj Terčelj pa je v kratkem nagovoru podal glavne aktivnosti stranke ter program dela za leto 1996. Med aktivnostmi v najbližji prihodnosti so prav gotovo priprave na državnozborske volitve, ko morajo povedati članom, pristašem in volilcem povedati, kakšna je prava podoba sedanje stranke ZLSD. Druga aktivnost pa temelji na povečanju števila članstva, s tem, da se vse sile napnejo za pomladitev in pridobitev novih mladih socialnih demokratov. V nadaljevanju pa se je Borivoj Terčelj dotaknil glavnih programskih aktivnosti, ki naj bi soustvarjale pogoje življanja za obe občini. Med drugimi je omenil naslednje naloge: • na občinski ravni sodelovati pri dodatnemu razvoju številnih podjetij in omogočiti zaposlovanje lastnih mla- dih občanov, ob razmišljanju za ustanovitev občinskega sklada za razvoj štipendiranja, • zagotoviti sklad za razvoj malega podjetništva, ki bi omogočilo zaposlovanje mladih in dobro šolanih ljudi, • reševanje stanovanjskega vprašanja za mlade družine, ki bi tako imele večjo perspektivo ostati v domači občini, - pozornost nameniti problemu zdravstvam predvsem reševanje splošne zdrav tvene oskrbe za manj premožne, • ureditev komunalne infrastrukture, večje aktivnosti pri ureditvi regijske deponije, kanalizacijskega sistema pripeljati v čistilno napravo in urediti čiščenje reke Ljubljanice, • angažiranje pri ureditvi cestnih sistemov, magistralna cesta Vrhnika - Ljubljana ter vseh vrst lokalnih, krajevnih in vaških cest ali poti. V razpravi, ki je sledila, so prisotni podprli programske aktivnosti za leto 1996 ter svojim poslancem v občinskem svetu naložili, da se na podlagi strankarskih aktivnosti še bolj zavzamejo za njihova stališča in mnenja ostalih občanov. Spregovoril je tudi Miloš Pavlica, ki je nanizal vzroke, zakaj je njihova stranka izstopila iz vladne koalicije. Na koncu konference so z tajnim glasovanjem izvolili novega predsednika stranke ZLSD območnega odbora Vrhnike in sicer Borivoja Terčelja iz Dragomerja ter novo predsedstvo območnega odbora, ki ga sestavljajo Remigij Beden (Borovnica), Vojko Jerina (Vrhnika), Janez Pečar (Vrhnika) in Mira Peršin (Borovnica). S. S. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Občinski odbor Vrhnika Tržaška 3 POSTOJ, KDOR MIMO GRES! Razmišljanje ob sedmi obletnici SDSS Zadnje volitve, na katerih smo dosegli 14,2% glasov so pokazale, da ima SDSS tudi v občini Vrhnika že velik krog simpatizerjev in somišljenikov, ki jim ni vseeno, kakšna prihodnost se piše naši domovini. Povečanje članstva v odboru SDSS občine Vrhnika, je dalo zagon tudi izvoljenemu predsedstvu, da povečuje aktivnosti na vseh področjih delovanja; od organizacijskih, političnih do gospodarskih. Aktivno sodelovanje svetnikov, članov odborov in komisij iz vrst socialnih demokratov potrjuje, da je problematika Občine Vrhnika v programih naše aktivnosti kot osnovna usmeritev. Naslednji nivo je sodelovanje v regiji (Noranjska) preko regijske koordinacije, kjer obravnavamo skupna organizacijska in politična uprašanja sosednjih občin in regije. Člani so lahko vključeni tudi v forume in interesne dejavnosti na nivoju države. Aktivnosti v občini in regiji pa seveda ne morejo dati željenih rezultatov, če je sprejemanje ključne zakonodaje na nivoju države nedemokratično; to je sprejemanje zakonov s preglasovanjem, brez upoštevanja utemeljenih predlogov strank opozicije. Ker posameznik nima možnosti direktnega vpliva na dogajanje v državi, je v demokraciji edina možnost vpliva na odločanje taka, da vsakdo ugotovi, katera od strank ima v svoj program vključene rešitve ključnih problemov in ne odstopa od osnovnih usmeritev. Ta kratek prelet da bralcu, ki mu ni vseeno, kakšna bo naša in naših otrok prihodnost v razmislek naslednje vprašanje: „Sem jaz, ki sem polno odgovoren za življenje naslednjih generacij v domovini Sloveniji, kaj ukrenil, da se sedanja negativna dogajanja, ki smo jim priče, zaustavijo?" Odtujevanje lastnine, stečaji tovarn, eksplozija javnega dolga itd. so le delčki v dolgi vrsti aktivnosti odločujoče garniture, kar negativno vpliva na človeka in državo z dolgoročnimi posledicami. Brez aktivnih ljudi, ki jim ni vseeno, kaj se bo z nami dogajalo, ne bo sprememb. Člani SDSS ob tem ugotavljamo, da se SDSS dnevno potrjuje kot načelna stranka, ki od svojih stališč ne odstopa. To ji daje ugled, mimo katerega ne morejo niti raziskave javnega mnenja političnih nasprotnikov. SDSS je postavila močno razvejano organizacijo forumov klubov in odborov in je odprta za vse. V reševanju različnih problemov se lahko vključi vsak, od mladine do starejših občanov, upokojencev, (predstavniki obeh spolov), vseh izobrazbenih struktur, veroizpovedi in poklicev. Zamanj je dober program in načelnost, če SDSS ne bo imela podpore velikega dela občanov Vrhnike. Deloma nas k temu zavezuje tudi naš rojak Ivan CANKAR, ki je kot dosleden socialdemokrat tudi vzornik SDSS. Vsi, ki imate željo po sodelovanju, se lahko oglasite v pisarni občinskega odbora SDSS na Vrhniki, Tržaška 3, vsak torek od 1800 do 1900 (poleg Mlečne restavracije), nadstropju. v prvem Pričakujemo Vas ! Skupaj bomo močnejši! SPSS SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Naš skupni cilj je živeti v pravičnejši, bogatejši in varnejši Sloveniji! Pridružite se nam! Predsednik SDSS Janez Janša PRISTOPNA IZJAVA In« inj)rihnete_ Naslov: Poštna številka: Kraj: Krajevna skupnost: Občina: Izobrazba: Poklic: Zaposlen(a) pri(v): Telefon doma: v službi: Vse mlade od 15. leta dalje vabimo k Socialdemokratski mladini. Velja ista pristopna izjava. V ,dne podpis Predsedstvo občinskega odbora Izpolnjeno pristopno izjavo pošljite na naslov: Socialdemokratska stranka Slovenije Komenskega 11, 61000 Ljubljana, Telefon 061/313 154 ali Občinski odbor SDSS Vrhnika Tržaška 3, 61360 Vrhnika Članstvo v naši stranki še naprej narašča in veseli smo vsake nove pristopne izjave, kajti skupaj smo močnejši in zmoremo stvari, ki se zdijo nemogoče. ZA DEMOKRACIJO! PRISEGA V 54. OKMB NA RASKOVCU Fantje postali vojaki ob srednjeveškem vitezu na konju Vojašnica Ivan Cankar na Raskovcu pri Vrhniki je v mesecu februarju sprejela že 8. generacijo mladih fantov na služenje vojaškega roka v svojo oklepno -mehanizirano enoto. Svečano prisego pa so opravili v petek, 16. februarja 1996, ko so se v vojašnici zbrali številni svojci in prijatelji vojakov ter številni gostje. Postroju okoli 100 mladim vojakom je spregovoril državni sekretar v Ministrstvu za obrambo Miran Bogataj, kije med drugim povedal: »Vojakova prisega je kratka, jasna in razumljiva. V njej ni le-porečja. V njej ni čustev. Je samo golo dejstvo, da prisegajo domovini, da bodo pošteno, moško izpolnjevali svojo državljansko dolžnost do obrambe države. S prisego vsak od nas daje svojo besedo, potrjuje, da bo z vsem ponosom branil to državo, kije mlada in jo imenujemo moja Republika Slovenija. Čeprav so besede skope, je dejanje veliko. Vedno znova, tudi v najtežjih preizkušnjah, se boste srečali najprej s svojo vestjo, spoštovanjem svojega ravnanja in dela, kadar vo potrebno besede prisege uresničiti v praksi. Prisega je dejanje, ki obvezuje vsakogar, njegovo zavest, osebnost, intimnost, če želite, in navsezadnje odgovornost do svojega naroda, njegove preteklosti, sedanjosti in ne prihodnosti. Zato želim, dajo izrečete nedvoumno in da se pri tem zavedate v celoti njenega pomena. V pravem vitežkem srednjeveškem oklepu je jezdec simboliziral nekdanje zgodovinske predhodnike tankov Prava zanimivost na prisegi pa sta vzbudila dvojčka Peter in Pavle Tr-ček iz Ligojne, katera sta vsak v drugem vodu, da ne bi prišlo do zanimivih zamenjav. Preraščanje nekdanje Teritorialne obrambe v pravo Slovensko vojsko v vsakodnevnem dogajanju vzbuja veliko pozornosti. Pogosto je ta pozornost tudi posledica dnevne politike. To ni najbolje, vendar je to realnost. Ne glede na to zagotavljam, da Ministrstvo za obrambo in še posebej Generalštab Slovenske vojske poskuša programe in odločitve našega parlamenta uresničevati dosledno in v realnem času. Želimo, čeprav je včasih težko, da nas dnevna politika ne ovira pri našem delu, še manj da vpliva na delo in aktivnosti slovenske vojske. Zagotavljam, da bomo tako ravnali tudi v bodoče. Naš cilj je, upam da tudi vaš, sodobna, učinkovita, nepolitična in racionalna vojaška organizacija, ki jo ponosno imenujemo Slovenska vojska. Ime, ki so ga generacije pred nami samo sanjele in ime, ki gaje naša generacija uresničila. Zbranim je spregovoril tudi vrhniški župan, ki je vojakom zaželel obilo uspehov pri usposabljanju, vsem gostom pa srečno vrnitev na domove. Nato pa je nastopil najbolj svečan in poseben trenutek za vse vojake in prisotne, ko je na ploščad prijahal srednjeveški konjenik v spremstvu dveh bobnarjev in oprode. Vsi so bili oblečeni v srednjeveške obleke, ponazarjali pa so nadaljevanje vojaške zgodovine, ki izhaja iz stoletne tradicije slovenskega bojevanja. Se posebno je improviral jezdec v srednjeveškem oklepu, ki je ponazarjal pravega predhodnika sedanjim tankovskim enotam. Za kratek kulturni program so poskrbeli pevci mešanega pevskega zbora »Tabor« iz Cerknice. Po svečani prisegi in njenemu podpisovanju so mladi vojaki svoje goste popeljali na ogled bivalnih in učnih prostorov. Na tankovski ploščadi pa so si lahko ogledali bojna sredstva oklepno mehanizirane enote. S.S. PRISEGA MLADIH VOJAK O V V UČNEM CENTR U NA VRHNIKI — 16. aprilje bil za vse mlade vojake sirom Slovenije najbolj svečan dan, daj so v vseh učnih centrih postali pravi vojaki Slovenske vojske. Tudi vrhniški učni center je pripravil svečanost, katere so se udeležili številni starši, prijatelji, dekleta in znanci mladih vojakov, kateri so svečano prisegli svoji domovini. V kratkem kulturnem programu je sodelovala vrhniška godba na pihala in oktet Raskovec. Vsem zbranim gostom in vojakom je spregovoril načelnik odseka za RKB obrambo v general štabu slovenske vojske podpolkovnik Tomaž Strgar. Od vrhniškega župana pa so prebrali pozdravno brzojavko, ker se prisege ni mogel udeležiti. Prisega je sovpadla s pustnim časom, zato so nastopili tudi ptujski kurenti, ki so na svojevrsten način popestrili svečanost. Po prisegi so vojaki razkazali svoje bivalne prostore ter nato odšli na prvi prost vikend v svoje domače kraje. S.S. PREDSTAVITEV NA RASKOVCU Emblem tankovske enote Uro pred svečano prisego vojakov v vojašnici Ivan Cankar na Raskovcu, je bila v tamkajšnjem vojaškem klubu otvoritev slikarsko - kiparske razstave akademskega slikarja Vrhničana Miligo-ja Dominka in kiparja samo-rastnika Bojana Stineta. V kulturnem programu so sodelovali moški pevski zbor »Tabor« iz Cerknice in povezovalec programa Jože Drenik. Razstavo je odprl poveljnik oklepnega bataljona podpolkovnik Bojan Končan, kije poudaril, daje razstava svojevrsten umetniški dogodek, kjer se znak oklepnega bataljona vrhniških tankistov -samorog, pojavlja in predstavi javnosti kot slika in kip, katere- Oba umetnika kipar Bojan Štirej in akademski slikar Miligoj Domniko ob otvoritvi razstave v vojaškem klubu. ga sta upodobila oba umetnika v razstavljenih delih. Oba umetnika in njune razstavljene umetnine je predstavil likovni kritik dr. Ivan Sedej z naslednjimi besedami: Z rastavo umetniških del akademskega slikarja Miligoja Dominka in kiparja Bojana Stineta ob prisegi mladih vojakov, se povezuje tudi krst emblema tankovske enote. Gre za podobo mitološkega enoroga, konja z rogomv ki jo je oblikoval kipar Bojan Štine, simbolizira pa (navidezno) moške značilnosti: moškost, plemenitost, moč in temperament. Srednjeveški slikarji so se natanko zavedali resnične moči te simbolne divje živali -zato so enoroga največkrat upodobili kot krotko capljajočo na svilenem povodcu za nežno devico. Simbolika je prav gotovo aktualna tudi danes, priča pa o kompliciranih razsežnostih živ-ljenaj in o resnicah, ki ne poznajo ne meja ne časov. Slikar in grafik Miligoj Do-minko (roj. 1932) je v svojem izjemno velikem opusu, ki ga bolje poznajo v Švici kot v domovini, precej podob posvetil konjem. Lepo in plemenito žival, kije bila nekja tisočletij osnova mnogim civilizacijam in umetniški navdih, je predstavil kot simbol lepote, neukrotljivosti in silovitega doživljanja. Dominko je s sproščeno potezo in z izjemnim znanjem (včasih je konjska anatomija veljala za preizkusni ka- men slikarskih veščin) uporabil konje tudi kot ognjemet barv in silovitih potez. Gre torej tudi za čisto likovno strukturo, kjer so »realistične« figure bolj po naključju podobne bitjem iz resničnega sveta in za Dominkov originalni prispevek k slovenskemu postmodernizmu. Kipar Bojan Štine, tvorec temperamentnega, arhaično zvenečega Enoroga, ves svoj talent posvetil upodobitvam konj. Že lepo število let študira konjsko (in živalsko) anatomijo, zanimajo pa ga tudi historične upodobitve. Kot metalurški strokovnjak in pedagog odkriva tudi tehnološke dimenzije oblikovanja v kovini in odlivanja. Realistične podobe konj v dramatičnih in vsakdanjih pozah in silno skrbna obdelava detajlov pričajo o umetnikovi ljubezni do živali, diskretna situacija pa tudi o njegovem poznavanju starejših upodobitev. Sicer pa ne smemo pozabiti, da je Štine oblikoval po arheoloških vzorih tudi zanimivega Keltskega konjička. V likovnem prostoru med arheologijo in naturalističnim odsevom iz resničnosti živi tudi Enorog, simbol in maskota tankistov, naslednikov nekdanje oklepne konjenice. Tako sta emblem in lepa razstava tudi svojevrstno umetniško vezilo mladim slovenskim vojakom ob svečani prisegi. Tako se je znak pripadnosti 54. OKBM SAMOROG še uradno predstavil širši javnosti, katerega bodo vojaki in častniki iz vojašnice na Raskovcu prav gotovo s ponosom nosili, saj enota predstavlja eno od udarnih pesti Slovenske vojske. S.S. DELO VRHNIŠKEGA ZDRUŽENJA BORCEV V arhivih so točni podatki Vrhniška organizacija Združenja borcev se je sestala v nedeljo, 18. februarja, v Cankarjevem domu na redni letni skupščini. Kljub starosti članstva in mnogim obolelim je na skupščini sodelovala več kot tretjina članstva. Pretresli smo svoje delovanje in si zastavili naloge za naprej. Razpravljali smo in ocenjevali aktivnost in položaj celotne organizacije Združenja borcev Slovenije in na Vrhniki. Ostanemo organizirani tako kot do sedaj — Vrhniko, Borovnico in krajevne skupnosti povezuje območni odbor. Kot uspešno srno ocenili sodelovanje : z drugimi podobnimi organizacijami, kot so Združenje častnikov, Veteranska organizacija 1991, Slovenska vojska, občinski organi in drugi. Dogovorili smo se, da letos praznujemo 27. april — dan upora proti okupatorju s srečanjem borcev in- občanov. Tudi 6. maj, dan osvoboditve Vrhnike, čeprav ni več občinski praznik, naj se spodobno obeleži, podobno kot dose-daj. Sprejetje predlog Odbora za glasbeno dejavnost pri ZKO Vrhnika, da se ura ko-memoracije 1. novembra ob grobnici na Drči pomakne z 9. na 10. uro. Dneva kome-moracije ne bomo spreminja- li, ker je že ukoreninjen. Izražena je želja, da se omenjenemu odboru predlaga, da pevski zbor ob komemoraciji zapoje tudi kakšno partizansko pesem. Podano je tudi pojasnilo o poteku priprav na obnovo grobnice in poškodovanih spomenikov. V preteklem letu je Zavod pregledal stanje spomenikov in nagrobne plošče na grobnici in ocenil predložene načrte obnove. Tako so bile opravljene vse priprave za obnovo. Sestavni del družabnega življenja združenja borcev so izleti in obiski znamenitih krajev in srečanj. V mesecu maju načrtujemo obisk koncentracijskega taborišča v Avstriji Mauthausen. Udeležili se bomo spominske slovesnosti na Ljubelju in organizirali nekoliko drugih izletov; na vse vabimo tudi druge občane. Organizacija se je aktivno vključila v zbiranje certifikatov za investicijsko družbo Krona-senior. Zato je naša predstavnica v skupščini družbe podala podroben pregled sedanjega stanja na tem območju. Dogovarjali smo se tudi o izvajanju veteranske zakonodaje — o vojnih invalidih, o žrtvah vojnega nasilja in o vojnih veteranih. Območni odbor je usmeril svojo aktivnost v pomoč članom pri uveljavljanju pravic iz teh zakonov. Pokazalo se je, da borce najbolj razburjajo razni današnji nastopi in aktivnosti tistih, ki hočejo na vsak način razvrednotiti NOB. Skupščina je odločno reagirala na predloge nekaterih predstavnikov mesta Ljubljane o spomenikih. Soglasno so sprejeli naslednjo izjavo: «Člani Združenja borcev in udeležencev NOB Vrhnika, zbrani 18. 2. 1996 na letni skupščini, smo odločno proti vsakemu poseganju v obstoječe spomenike, spominska obeležja in imena ulic. Podpiramo stališče ljubljanske organizacije Združenja borcev proti nameri premeščanja spomenikov Kidriču in Kardelju. To svoje stališče izražamo z vso pravico, saj je Ljubljana, kot glavno mesto Slovenije, tudi naša. Smo proti pritiskom tistih posameznikov, ki mislijo, da se je zgodovina začela z njimi in da imajo pravico podirati ali premeščati obeležja in spomenike ljudem, ki so soustvarjali našo svobodno Slovenijo.« Posebno nas je zjezilo obvestilo, ki so ga podali neka- teri člani o tem, daje gosopd Stane Knapič, Vrhničan, v posebni oddaji na T V 3 izjavil »da ve za 130 domobrancev, ki so odšli v partizane in se nobeden od njih ni vrnil. Pošiljali so jih v prve vrste, da so padli, ali pa so jih pobili.« Vsi odločno zahtevamo, da to svojo izjavo dokumentira. V arhivih imamo točne podatke o vseh, ki so z našega območja odšli v partizane. Prav tako podatke o padlih, pobitih s strani okupatorja in domače kolaboracije, umrlih v zaporih in taboriščih. Največ dokumentacije o tem je zbral pok. pisatelj Karel Gra-beljšek. Obstajajo pa tudi originalni italijanski, nemški in domobranski plačilni seznami MVAC in domobranskih enot iz obdobja 1942—45. F. P. NAS GLAS NAJ SEZE DO VAS NAS GLAS NAJ SEZE DO VAS Kronika dogodkov 13. februar: V počastitev nedavnega kulturnega dneva je nastopil pri nas pevski zbor iz Podlipe. Začeli so z Zdravljico, izkazali so se z arijo zbora Ciganov iz opere Nabucco. Vmes smo slišali čudovite Prešernove verze; na koncu pa smo skupaj — zbor in poslušalci — zapeli nekaj narodnih. Recital je vodil g. Ivan Malavašič. 20. februar: PUSTOVANJE! V pisano okrašeni avli so nastopile male maškare iz vrtca Dri Pošti in nekaj veli- kih hišnih maškar. Zaplesali smo ob glasbi iz kasetofona, postregli so nam s flancati in kuhanim vinom. Krofov je bilo na pretek kar dva dneva. Za pustni torek smo jih dobili iz sosednje pekarne Žito, na pepelnično sredo pa nas je počastil g. Berzo. Koledarsko se zima več ali manj umika, če pa pogledamo skozi okno, je še vse snežno. Naslednjič upamo, da bomo že lahko zabeležili kako bolj »spomladansko« novico. Lep pozdrav! . Vera Podlipški pevci so se predstavili stanovalcem doma v najlepši luči. Podlipški zvon! Prav lepa je podlipska fara, prav lepa je podlipska fara, še lepši je podlipški zvon. Lepo mi poje ta podlipški zvon, lepo mi poje ta podlipški zvon, lepo mi poje ta podlipški zvon, svet Brikcije je njegov patron. 13. februarja 1996 so nas prvič prišli obiskat podlipški pevci. Vseh je bilo okrog dvajset. Peli so tako lepo, da so poželi velik aplavz. Nam vsem je bilo zelo všeč. Vsi že- limo, da nas še večkrat obiščejo. Gospod Ivan Malavašič seje potrudil, da nas bi skupaj s pevci razvedril in razveselil, saj on dobro ve, kaj stari ljudje najbolj želimo. Saj hodi med nas vsak teden kot pe-vovodja, da bi nas napravil za »operne pevce«. Se trudi, pa ne vem, če mu bo uspelo, saj že pregovor pravi, da ima vsaka vas svoj glas, mi pa tudi vsak po svoje vlečemo. No tudi mi se bomo potrudili, da nas bo lepo slišati. Podlipskim pevcem pa še enkrat hvala za prijetno popoldne! Marjanca Menart DOM UPOKOJENCEV VRHNIKA Vrhnika, Idrijska c. 13 tel. 754-400 in 755-168 UPOKOJENCI! Če imate težave s pripravo kosila, vam lahko pomagamo! V dneh od ponedeljka do petka vam za 550,00 SIT pripeljemo kosilo na dom. Naročila sprejemamo na telefonski številki 754-400 in 755-168 S. VENDELINA ILC prireja na VRHNIKI s tečajnicami, ki so vsa štiri leta redno obiskovale njene tečaje na Vrhniki in na Brezjah ter spoznavale skrivnosti kulinarične skrivnosti naše mojstrice. RAZSTAVO RAZLIČNIH VRST PECIVA, SLAŠČIC, KRUHOV, TORT...., NA VELIKONOČNI PONEDELJEK, 8. APRILA, 1996 OD 10. URE DALJE V DOMU KARLA GRABELJŠKA. RAZSTAVA BO ODPRTA DO VEČERA. V popoldanskem času bo z nasveti na razpolago tudi s. Vendeli-na. Zadnji dve njeni knjigi, ki sta postali uspešnici, bosta v prodaji po zelo ugodnih cenih in z njenim podpisom. VABLJENI! Organizator: OO SKD Vrhnika MATERINSKI DAN 25. marca V DOMU KARLA GRABELJŠKA, BO TEGA DNE PRIREDITEV,POSVEČENA NAŠIM MAMAM. NASTOPILI BODO NAŠI NAJMLAJŠI, Z IGRICO, S PESMIJO IN Z GLASBO, S PRIČETKOM, OB 17. URI VABLJENI! OO SKD VRHNIKA Članstvo Dl pred preizkušnjo Prvi meseci v letu so običajno namenjeni pregledu dela v minulem letu in planiranju dela za tekoče leto. Ze nekaj let zaporedoma Društvo invalidov Vrhnika pustno soboto izkoristi za sklic občnega zbora, na katerem obravnava svojo dejavnost. Obenem na koncu poskrbi za kratko zabavo. Mala dvorana Cankarjevega doma je tradicionalno že premajhna za udeležbo vseh, včlanjenih v društvo — preko 600. Zbranim je bil podan predlog opravljenih del. V dobro ohranjevanja zdravja, za katerega je bilo porabljeno okrog 700.000,00 SIT, je bilo vključenih preko 50 oseb. Izpeljana naloga socialne pomoči ima težo 235.000,00 SIT. Športno udej-stvovanje in rekreacija članstva sta zahtevala 267.000,00 SIT, ni pa šlo tudi brez investicij v opremo, za kar je bilo porabljenih 390.000,00 SIT. Sledijo še postavke za nujno delovanje društva, katere pa so glede na opravljeno delo izredno majhne, saj obveznosti v višini 230.000,00 SIT pokrivajo: PTT stroške, pisarniški material, ogrevanje, elektriko in vse ostalo nujno potrebno za delovanje društva. Poudariti velja, da vodstvu društva v dosedajšnjem delovanju ni bil izplačan nikakršen honorar. Poročilo o dejavnosti je bilo ugodno sprejeto. Program predstavljenega dela za leto 1996 naj ne bi stagniral. Skrbeli bodo predvsem za izvajanje programa zdravja in socialne pomoči. Vsekakor se tudi od športnih zagnancev pričakuje dobre rezultate. Ljubitelji izletov bodo imeli na izbiro pestro paleto ponujene enodnevne rekreacije. Dolgoletna želja po pridobitvi lastnih prostorov — saj sedaj gostujemo v prostorih OO RK, kjer ne moremo razvijati svoje dejavnosti — počasi postaja stvarnost. Zupan — g. Vinko Tomšič in njegove službe so prisluhnili željam in potrebam društva in društvu ponudili obnovo kletnih prostorov v občinski stavbi na Tržaški 23 — »nekdanji rokodelski dom«. Prostori so v obupnem stanju, zato bo potrebno mnogo zagnanosti in obilo sredstev za dokončno ureditev, katera pa bo za društvo neizmerna pridobitev. Vodstvo društva pričakuje od svojih članov, da bodo v kakršnikoli obliki sodelovali pri obnovi teh prostorov, izpeljane pa bodo tudi širše akcije za pridobivanje sredstev. Po vsem sodeč, je DI na dobri poti še večjega napredovanja, seveda ob sodelovanju vsega članstva in institucij, katere so za to odgovorne. Zboru s.o kot gostje prisostvovali predstavniki društva Notranjske regije, predstavnica ZDIS-a, predstavniki DI Koper, predsednica RK Vrhnika in predstavnik Društva upokojencev Vrhnika. Vsekakor pa so bili člani navdušeni nad udeležbo župana g. Vinka Tomšiča. ZAHVALA DRUŠTVO INVALIDOV VRHNIKA SE ZAHVALJUJE DRUŽINI JESENOVEC ZA ODSTOPLJENO POSMR-TNINO V VIŠINI 20.000,00 SIT, PO POKOJNI MARIJI JESENOVEC, V KORIST DRUŠTVA INVALIDOV — ZA KOMBI. DRUŠTVO INVALIDOV VRHNIKA VABILO VSEM, KI STE PO SRCU MLADI IN SI ŽELITE DRUŽBE! Območna organizacija Rdečega križa Vrhnika, v sodelovanju s Športno zvezo Vrhnika, pripravlja uro rekreacije za starejše občane. V želji po ohranjevanju zdravja, vas vabimo, da se te rekreacije udeležite v čim večjem številu, saj je vodenje zaupano strokovnemu kadru. S telovadbo bomo pričeli v sredo, 13. 3. 1996, ob 16.30 v telovadnici Cankarjeve šole (nekdanja stara šola). Pridružite se, veselo bo v družbi nekdanjih sošolk in sošolcev! OBMOČNA ORGANIZACIJA RK VRHNIKA JANKO DEŽELAK minister za ekonomske odnose in razvoj, bo naš gost v ČETRTEK, 14. marca 1996 ob 19. uri V DOMU KRAJEVNE SKUPNOSTI VRHNIKA PREDSTAVIL NAM BO GOSPODARSKO PERSPEKTIVO V REPUBLIKI SLOVENIJI, DO KONCA LETA 1996. VABLJENI STE VSI, KI VAS ZANIMA AKTUALNA GOSPODARSKA PROBLEMATIKA. Organizator: OO SKD Vrhnika IZLET V MUNCHEN - avtobusni OBISK »OBRTNEGA SEJMA V MUNCHEN-u«, OGLED BIO KMETIJE IN GRADOV LUDVVIKA BAVARSKEGA 1. dan: Odhov v petek, 15. 3.96 ob 6.00 uri izpred Doma Karla Grabeljška — Pavza V VVerfnu ogled gradu v katerem je bil štab SS. Ob 15.00 uri prihod na BIO kmetijo. Ogled in pozno kosilo. Nočitev. 2. dan: Po zajtrku odhod na sejem in ogled sejma do 17.00 ure. Odhod v Pivnico Matevzar. Nočitev. 3. dan: Po zajtrku odhod iz Munchna. Na pot domov ogled 2-3 gradov Ludwika Bavarskega. • Vračamo se v večernih urah v nedeljo, 17. 3.1996. CENA: 190 DEM po osebi + vstopnica za sejem + vstopnina za obisk gradov. Ob prijavi je obvezno predplačilo 150 DEM. Prijave sprejema Anže Stržinar, tel.: 755-142 in Turistična agencija Pav, Cankarjev trg 4, tel.: 755-375 Kmetijski zavod Ljubljana Svetovalna služba za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Vrhnika svetovalka: Mojca Dolenc, ing. DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA VRHNIKA IN BOROVNICA VABILO NA IZLET Vabimo vas, da se nam pridružite na izletu v sredo, 27. marca 1996. Pot nas bo peljala preko Logatca in Godoviča do Idrije, kjer bomo obiskali čipkarsko šolo in si v gradu ogledali mestni muzej. V znamenitem »Antonijevem rovu« idrijskega rudnika se bomo spoznali z delom nekdanjih rudarjev (za ta namen se primerno obujte in tudi topla jopica ne bo odveč). Iz Idrije nas bo pot vodila v Zgornjo Soško dolino do Kobarida, kjer bomo obiskali muzej 1. svetovne vojne. Vračali se bomo mimo Nove Gorice in se v Šempasu ustavili na turistični kmetiji na večerji, kjer nas čaka tudi majhno presenečenje. Cena izleta je 3.600 SIT (vključuje prevoz, vse vstopnine in vodenje in večerjo). Prijavite se najkasneje do 20. marca 1996, na blagajni HKS, Kmetijske zadruge Vrhnika. VABLJENI! SKD VRHNIKA Moč medijev V organizaciji občinskega odbora SKD Vrhnika je bilo na svečnico, 2. februarja 1996, v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki omizje, katerega tema je bila MOČ MEDIJEV. Večer je povezoval moderator Iztok Kržič in vodil goste treh novinarskih hiš, po že prehojenih poteh njihovega dela in morda ravno zato toliko bolj zanimivih za poslušalce v dvorani. Verski tisk je zastopal direktor in glavni urednik tednika Družina dr. Janez Gril, po funkciji mu je bil enak predstavnik dnevnika Slovenec Janez Obreza, za vrhniški občinski časopis pa sedel za mizo njegov urednik Tone Jane-žič, ki je tudi urednik pri Nedeljskem dnevniku. Po uvodnem razmišljanju o samem naslovu omizja so gostje pričeli odgovarjati na vprašanja poslušalcev, ki so se dotaknila tako resničnosti napisanega, kakor tudi pisanja o Vrhniki v državnih medijih. Na vprašanja so uredniki odgovarjali kar se da zanimivo in duhovito, pri tem pa" seveda nekoliko izpostavili svoj časopis. Zanimiv je bil pogled v prejšnji sistem, v katerem so novinarji pravzaprav zapisovali misli vladajočih oseb, vendar so nekateri pogumni, kolikor je bilo mogoče, poskušali širiti obzorja svobode tudi s tem, da so si na različne načine širili manevrski prostor za pisanje. Slovenec tega pač ni počel, ker obnovljenega tedaj še ni bilo, bila pa je Družina, v kateri so ljudje dobili drugačno besedo in bili so drugi mediji. Po osamosvojitvi so se razmere zelo spremenile. Ponovno je začel izhajati dnevnik, ki naj bi bil drugačen od drugih, Slovenec. Urednik Obreza je prepričan, daje bila časopisna konkurenca, ki jo je sprožil nastop Slovenca, blagodejna tudi za druge časnike in druge medije. V njem kakor tudi v Družini in v drugih časnikih so tudi strani, posvečene krajevnim novicam. V teh rubrikah navadno objavljajo članke o življenju v naših krajih, vendar v skrčenem obsegu, saj noben časopis nima neizmerno prostora na razpolago, dogaja pa se tudi, da novica, kije krajevno pomembna, za tak »osrednji časopis« ni vedno zanimiva- Občinski Naš časopis pa je na Vrhniki in streh okoliških občinah tisti, ki vas obvešča o krajevno pomembnih stvareh in dogodkih. Vanj lahko dopisujete vsi, ki imate neko svoje stališče in želite Vrhniki vdihniti novo Nataša Medvešček RDEČI KRIZ Vabilo k sodelovanju Med mnogimi dejavnostmi, ki so zaupane Organizaciji Rdečega križa in ki jih tudi uspešno izvajamo, je vsekakor tudi skrb za opravljanje programa PRVE POMOČI. V prenekateri Območni organizaciji so te stvari že lepo urejene. Zal se v naši OO RK s tem ravno ne moremo pohvaliti. V programu dela za leto 1996 smo si zato postavili nalogo: usposobiti ekipo, ki bo zapolnila to vrzel in bi našo organizacijo lahko sirom po Sloveniji zastopala na raznih tekmovanjih. Vabimo vas, dragi občani mlajše generacije obeh spolov, ki imate posluh in veselje za to dejavnost, da se oglasite v pisarni Rdečega križa Vrhnika, Poštna ulica 7B ali pa pokličite po telefonu 752-105, kjer boste dobili potrebne informacije. Sodelovanje v skupini bo koristno za vas in vaše okolje-OO RK VRHNIKA VRHNIKA BODO JEZNI PREBIVALCI POSTAVILI ZAPORO? Cesta smrti tudi letos vzcvetela Tudi na Brezovici so govorili o Tržaški cesti Vsi uporabniki stare ceste Vrhnika se še spominjajo leta 1994, ko je bil del najslabšega cestišča v neverjetno hitrem roku obnovljen, ostali deli pa nekako sanirani, prav ko je šla po tej cesti slavna kolesarska dirka Giro DTtalia. No letošnji sneg pa je spet naredil svoje in še ne obnovljeno cestišče spremenil v prave jame, jamice, grebene in luknje, ki Ogrožajo varno vožnjo. Najhujše razdejanje cestišča je prav gotovo od Loga proti Drenovemu Griču in sicer na ovinku pri Marketu Mlinar (slika 1). Z metrom smo premerili marsikatero ko Vrčon (občina) ter Marko Zalar, Janez Urbančič, Franc Lenaršič, Martina Lenaršič, Albina Stefančič, Frančiška Ste-fančič, Marko Kermavner, Antonija Samsa in Robert Magajna (lastniki zemljišč). Župan je dejal, da je nekaj stvari v zvezi s cesto v postopku, pri čemer niso upoštevane želje in potrebe krajanov. Stroka naj torej pojasni možnosti. Andrej Berčič (DRSC) je povedal, da cesto čez Brezovico projektno rešujejo v dveh delih: od Poka do Gorjanca z že ozudelano pri-jektno dokumentacijo, od Poka do meje z občino Vrhnika pa je Takole so merili pri marketu. Brezno še ni, luknja pa je globoka. Meter pokaže resnico. Ni sicer 90-60-90, ampak minut deset depresije. Razžene tudi mišelinko. ''luknjo« in ugotovili, da bodo bile presekane marsikatere avtomobilske gume, da o poškodovanih amortizerjih ne govorimo oziroma pišemo. Meter je Pokazal tudi od 5 cm do 10 cm globoke luknje (slika 2). Govorili smo tudi z jeznimi krajani tako Loga kot Drenovega griča, katere jeze in ostre besede nebi prenesel papir. Posebno pa je poudariti, da obe krajevne skupnosti Loga in Drenovega Griča - Lesnega brda, Pripravljata opozorilno zaporo ceste, če se v najkrajšem času ne bo pristopilo k sanaciji vedno bolj prometne ceste M 10 Vrhnika - Ljubljana. Ob tem pa računajo na vso podporo tudi ostalih Porabnikov ceste in vseh krajanov, ki živijo ob njej. Na Brezovici dogovor o cesti Zadnji dan februarja (29. da le bo pomote in upati je, da bodo ta datum resno jemali, čeprav Je dan, ki ga druga tri leta ni) so se sešli v prostorih brezovške °bčine na povabilo in v navzočnosti župana Draga Stanovnika Lidija Rožen (Družba za državne ceste), Andrej Berčič (DRSC), Aleksander Grec (inšpekcija), Stanko Petrič in Vito Bilič (CPL), Marjan Zadravec (viška Policijska postaja), Janez Zni-daršič in Andreja Oblak (OMV *stra), France Kvaternik, Geno-vefa Drašler, Janez Miklič, To-•ttaž Sojer, Anton Slana in Sreč- dokumentacija v izdelavi. Rekel je, da mora pločnike in obcestno razsvetljavo financirati občina, cestišče pa država. Predstavnica Družbe za državne ceste je glede na zahtevo občine, da naredijo zavijalne pasove (križišča cest Remškarjeva, V Radno in Staro-vaška) prešteli avtomobile in ugotovili, da teh zavijalnih pasov ne more biti. Zatdrdila je, da projekt iz leta 1992 od Gorjanca do Poka ni sporen in bi lahko začeli delati ter porabili 27 milijonov tolarjev, da jih ne bi prenesli na druge projekte. V imenu brezovške občine je arhitekt Kvaternik poudaril, da Tržaška cesta čez Brezovico ni mestna cesta, zato je treba cesto narediti prometno varno. Pritegnil je predstavnik policije, ki je rekel, da je ta cesta po številu prometnih nesreč črna točka. Predstavnik vzdrževalca (Cestno podjetje Ljubljana) je pripomnil, da bi bilo treba na eni strani narediti pas za traktoriste, na drugi pa kolesarsko stezo. V razpravi so tudi pripomnili, da ni levega zavijalnega pasu na bencinski servis oziroma zavijanje prepoveduje tudi prometni znak. Vprašanje je bilo, kje lahko po obstoječi Tržaški pelje kolesar. Odgovor: po magiustralnih cestah ni dovoljen promet s kolesi, zato je treba narediti kolesarsko stezo. Iz razprave je bilo potem možno ugotoviti naslednje sklepe: 1. Pri izdelavi lokacijske dokumentacije se upošteva ureditev vozišča v minimalni širini 7.10 m z obojestranskim robnikom, za katerim se zgradi kolesarska steza in pot za pešce v minimalni širini 2.50 m. To velja na odseku od Gorjanca do meje z Lukovico, z možnostjo, da se od priključka k cerkvi nadaljuje z enostranskim pločnikom in kolesarsko stezo. 2. Zaradi prometne varnosti se predvidi razširitev vozišča v priključku cest (Remškarjeve in V Radno) za predpisano minimalno širino 2.00 m, da se omogoči levo zavijanje osebnih vozil. Za križišče Tržaške in Pod-peške ceste (Pok) pa je že v osnovi lokacijske dokumentacije predvidena rekonstrukcija razširitve. 3. Izdelovalec LD skupaj z občino predvidi vse obstoječe hišne priključke in lokalne poti ter določi režim vključevanja na Tržaško cesto. 4. Za odvodnjavanje meteorne vode cestišča in pločnika je potrebno predvideti izgradnjo cestne kanalizacije. 5. Občina preskrbi zasnove projekta za preboj povezovalnega cevovoda vodovodnega in kanalizacijskega omrežja. 6. Lokacija avtobusnih postajališč: avtobusno postajališče pri Kopaču ostane na isti lokaciji, za smer proti Ljubljani se zaradi širitve križišča (Pok) prestavi predvidoma na parcele št. 369/7, 369/42, 369/28 in 369/24. Ostaja vprašanje dodatnega postajališča v vzhodnem delu Brezovice. 7. Upravna enota Ljubljana bo vodila postopek pridobitve zemljišč, potrebno je da takoj pristopiti k delu in pridobi zemljišča. Občina sproži postopek za postavitev mej v naravi, ki ga financira DRSC. 8. DRSC je opozoril občino, da mora v skladu z Zakonom o cestah zagotoviti denar za gradnjo pločnika in javne razsvetljave. 9. Pooblaščeni predstavnik OMV-Istra g. Janez Znidaršič je zagotovil, da bo takoj naročil idejni projekt ureditve tretjega zavijalnega pasu in priključevanja od km 2-3, z upoštevanjem že izdelane PIZ obnove EM10 in pogojem avtobusne postaje. N. Č. Županov odgovor vrhniškim mladincem Res je, da moje neizpolnjene obljube vrhniškim mladim ne pomenijo mnogo, in vsaka, tudi vaša potrpežljivost, ima svoj konec. Kljub vsemu odgovarjam na vaše pismo, da bi primer osvetlil še z druge strani. Vsak sistem - bodisi napreden ali konzervativen -posveča mladim veliko pozornosti. Tudi pri nas ni bilo nič drugače. Bivša mladinska organizacija ZSMS je bila po pomenu v samem vrhu družbeno političnih organizacij. Morda je bilo preveč poudarka na političnem delu. Tudi na Vrhniki je bilo tako. Mladinska organizacija je imela vedno svoje prostore, v katerih je lahko delovala. V teh, za katere se dogovarjamo, je bila kar nekaj deset let. Ti prostori so last Krajevne skupnosti ter jih oddaja v najem po njihovi odločitvi. Odločitev vodstva Krajevne skupnosti, da so prostori še nadalje namenjeni mladim, je hvalevredna in jo podpiram. Problem je v tem, da so sedaj ti prostori zasedeni in je v njih mladinsko društvo, katerega predsednik je Damjan Kovač. Mladinsko društvo je nastalo ob reorganizaciji bivše ZSMS in ima manjše število članov. V samem kraju na Vrhniki njihovo delovanje ni dovolj opazno. Glede spornih prostorov je bila nato na občini Vrhnika sprejeta najbolj primerna odločitev. Sprejet je bil sklep, da najamejo prostore od Krajevne skupnosti, jih nato uredijo in oddajo v najem za eno leto ali več tistemu mladinskemu društvu, ki bi predložilo najboljši program. Za lansko leto so prostori po že opisanih sklepih pripadli Mladinskemu centru, katerega predsednik je Gregor Bule. Mladinski center pa se ni vselil vse do danes, ker g. Damjan Kovač ne izroči ključev od prostorov v Krajevni skupnosti, dokler mu ne povrnemo zahtevanega 1 milijona SIT, kolikor je Mladinsko društvo vložilo v obnovo prostorov. Po oceni uradnega cenilca so vložena sredstva minimalna in ne presegajo običajnega vzdrževanja. Ker med Mladinskim društvom, katerega predsednik je Damjan Kovač, in Krajevno skupnostjo ni nikakršne pisne pogodbe o najemu prostorov, adaptaciji in sovlaganju društva vanje, Občina Vrhnika zavrača denarno povračilo v celotnem znesku v zvezi z omenjenim zahtevkom. Zavedamo se, da bi ta čas, ko smo želeli sporno zadevo urediti na najbolj primeren in kulturen način, Mladinski center že lahko uspešno deloval. Urejati preko sodišča spor z g. Damjanom Kovačem ni po naši želji. Čudi me, da mladi iz obeh društev ne najdejo sami skupnega jezika in ne uredijo problemov na način, kije svojski le mladim - in povsod po svetu. Na koncu želim pojasniti način financiranja društev v občini. Mednje sodijo tudi Mladinska društva. Oblikovanje občinskega proračuna ni lahko delo, saj želje prosilcev presegajo običajno vsaj trikrat vsoto finančnih sredstev, ki jih imamo. Vsa društva morajo predložiti program dela za prihodnje leto ter jim nato na vsebinski osnovi programa razdeljujemo sredstva. Trdno sem prepričan, da bomo le z dobro voljo nas vseh rešili problem mladih Vrhničanov, v njihovo in v naše skupno zadovoljstvo. Naj ne bosta prostor in kraj ovira za realizacijo hotenj in načrtov. To velja posebno za mlade. Vas lepo pozdravljam! Vaš župan: Vinko Tomšič REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR GEODETSKA UPRAVA R SLOVENIJE OBMOČNA GEODETSKA UPRAVA LJUBLJANA IZPOSTAVA VRHNIKA Cankarjev trg 4 61360 VRHNIKA tel.: 061 755 121, 756 178 Škoda ne bo povrnjena! V zadnji številki Našega časopisa je več avtorjev obravnavalo posledice snegoloma in žledu iz začetka letošnjega leta. Prispevki na to temo so bili objavljeni tudi v drugih časopisih in ostalih medijih. Med drugimi informacijami je bilo v teh prispevkih več-kat omenjeno, da bodo lastniki gozdov za sanacijo nastalih razmer prejeli določeno stimulacijo. In prav tu so se začele številne nejasnosti. Nekateri lastniki gozdov so zgornjo informacijo razumeli tako, da jim bo nekdo poravnal nastalo škodo. Kaj hitro so si izračunali koliko drevja je bilo polomljeno, koliko je vse to manjvredno, za koliko so večji stroški poseka in spravila, koliko bodo imeli še drugih stroškov in potov. In ko so tako ugotovili, da bi se dalo od nekoga nekje stisniti kar nekaj tolarčkov, so že hiteli z vrtenjem telefonske številke tukajšnje krajevne enote Zavoda za gozdove. Zahtevali so, da naj jim za božjo voljo že enkrat povemo kje sedaj ta denar je. Vsem tem moram jasno in glasno povedati, da jim nastale škode ne bo povrnil nihče. Vseeno pa država skuša pomagati tudi tem lastnikom gozdov. Na osnovi Zakona o dohodnini jim pomaga z znižanjem katasterskega dohodka. To znižanje lahko lastniki gozdov uveljavljajo v vseh primerih, ko je bil donos na gozdni parceli manjši zaradi naravnih nesreč., ali zaradi drugih izrednih dogodkov, katerih lastnik ni mogel preprečiti. Ta olajšava se priznava za dobo šestih let. Oprostitev uveljavljajo prizadeti lastniki z vlogo, ki jo oddajo na tukajšnji izpostavi Republiške uprave za javne prihodke. V vlogi je potrebno navesti da se uveljavlja olajšava zaradi žledu, ter številke prizadetih gozdnih parcel. Seveda pa mora biti poškodovano drevje predhodno tudi označeno. Le tako bomo lahko na Zavodu za gozdove izračunali višino olajšave. Bolj kot olajšave, pa je sedaj pomembno, da se poškodovano drevje čimpreje pospravi. S tem se bomo najbolj učinkovito borili proti prenamnožitvi raznih škodljivcev. Med številnimi škodljivci so najbolj nevarni podlub- niki. V sredini aprila, ko se običajno začne njihovo rojenje, bi moralo biti čimveč poškodovanih gozdov že pospravljenih. V kolikor temu ne bo tako, se bodo ti škodljivci spet masovno namnožili. Naši gozdovi pa bodo na jesen ter v prihodnjem letu spet pordečeli. Tako bodo škode, ki so že tako velike samo še mnogo večje. Država bo tistim lastnikom gozdov, ki bodo s strani Zavoda za gozdove naložena varstvena dela opravili pravočasno in kvalitetno, izvedbo teh del delno subvencionirala. V primerih, ko je bil gozd prizadet do te mere, da bo potrebna obnova bo lastnik dobil subvencijo v obliki brezplačnih sadik, poleg tega pa bo dobil subvencionirano še del stroš-kov priprave in sadnje. Kaže, da se je tržna logika v naših logih že kar dobro prijela. Nekateri razmišljajo in predlagajo rešitve v stilu če mi subvencija za sanacijo žledoloma pripada mi jo dajte, delo bom pa že opravil. Vsem, ki tako razmišljajo, moramo povedati, da lahko Zavod za gozdove opravi obračun in izplačilo subvencije šele potem ko je v celoti in kvalitetno opravljeno. Janko Vidmar dipl.ing. Zavod za gozdove Slovenije MOP — GURS — OGU Ljubljana, izpostava Vrhnika, obvešča prebivalce k.o. Velika Li-gojna, da se bo v delu te katastrske občine (prikazan zaris meje območja) izvajal postopek nove izmere. Postopek bo vodil LGB (Ljubljanski geodetski biro), ki je bil izbran na razpisu. Pričetek del se predvideva v sredini marca 1996 oz. ko bo vsaj delno skop-nel sneg. Za hitrejši potek terenskih del vas prosimo, da se s sosedi že prej dogovorite o mejah in jih začasno označite. O točnem datumu postopka na terenu bo vsak lastnik-uporabnik obveščen po pošti. Plačnika izmere sta Občina Vrhnika in Geodetska uprava RS. OGU/I Vrhnika v.d. vodje izpostave ing. geod. Marina Korošec PESEM O ZIMI Ko pride zima in pade sneg, otroci gremo brž na breg. Vzamemo sani, smuči, sani in se igramo do noči. Zvečer, ko pridemo domov, kot truma lačnih smo volkov< Brž pogrenemo se v spanje, noč polepšajo nam sanje. Ko pa zjutraj se zbudimo, spet na sneg se zapodimo. Ta zimski čas bo brž minil, saj tudi sneg se bo stopil. Zato vzemimo brž smuči, dokler sneg nam ne zbeži. Mateja Ličer, 5. a OS Log-Dragomer Na podlagi 7. člena Pravilnika o subvencioniranju dela obrestne mere pri kreditih za pospeševanje razvoja podjetništva v Občini Vrhnika je župan občine dne 27. 2. 1996 sprejel SKLEP O RAZPISU ZA PODELITEV POSOJIL S SUBVENCIJO DELA OBRESTNE MERE PRI KREDITIH ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA PODJETNIŠTVA V OBČINI VRHNIKA Vsebina in pogoji razpisa: 1. Skupen znesek razpisanega posojila je: 95.000.000,00 SIT 2. Namen posojil: — nakup poslovnih prostorov na Vrhniki v podjetniški coni Pod Hruševco 3. Zahtevek za dodelitev posojil lahko oddajo: pravne in fizične osebe s sedežem v Občini Vrhnika in sicer: — družbe v zasebni lasti, ki imajo do 50 zaposlenih — Rsamostojni podjetniki, obrtniki in fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost 4. Doba vračanja: do 5 let 5. Izhodiščna obrestna mera, kije trenutno veljavna in je spremenljiva, je — komintenti Nove LB, d.d., Ljubljana T + 8% — nekomintenti Nove LB, d.d., Ljubljana + 9% Višina posojila praviloma znaša 50% predračunske vrednosti investicije. Obroki se plačujejo tromesečno v skladu s kreditno pogodbo. 6. Prošnjo za kredit s potrebnimi prilogami vložijo prosilci v Novi LB, d.d., Ljubljana Podružnica Vič-No-tranjska, Poslovalnica Vrhnika. 7. Prošnja za posojilo mora vsebovati: — ime in priimek ter stalno bivališče prosilca oziroma firmo družbe — dejavnost in naslov ter številko žiro računa in naslov banke — opis investicije z obrazložitvijo — predračunsko vrednost investicije z viri financiranja in terminskim planom investicije — višino zaprošenega posojila 8. Prošnji za posojilo mora priložiti naslednjo dokumentacijo: — potrdilo o vpisu obratovalnice v register obratovalnic oziroma sklep o vpisu podjetja v sodni register (registracija podjetja z vsemi prilogami) in dovoljenje za opravljanje dejavnosti ali potrdilo, da je občan pri pristojnem občinskem upravnem organu vložil zahtevek za izdajo obrtnega dovoljenja ter priložil vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oziroma dovoljenja za opravljanje dejavnosti podjetja — potrdilo o plačanih obveznostih državi — dokazila glede na namen posojila: — kupoprodajna pogodba, overjena pri notarju — če odgovorna oseba podjetja še ni v delovnem razmerju v tem podjetju, pisno izjavo ustanoviteljev podjetja, da bo odgovorna oseba sklenila delovno razmerje v tem podjetju najkasneje v šestih mesecih po odobritvi posojila — dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca, ki je za fizično osebo, zasebnika in samostojnega podjetnika: davčna napoved za leto 1995 in podatki poslovanja v letu 1996 (obrazec) ter prikaz denarnih tokov po letih za celotno obdobje vračanja kredita; za podjetja pa zaključni račun za leto 1995 (bilanca stanja in izkaz uspeha) ter tekoči podatki poslovanja v letu 1996 (obrazec), plan prilivov in odlivov po letih za celotno obdobje vračanja kredita. 9. Razpis bo odprt do porabe razpoložljivih sredstev. 10. Potrebne obrazce in informacije dobijo prosilci na sedežu Nove LB, d.d., Ljubljana, Podružnica Vič-No-tranjska, Poslovalnica Vrhnika, Trg Karla Grabeljška 3, vsak delovni dan (od ponedeljka do petka) med 8.00 in 15.00 uro. ŽUPAN OBČINE VRHNIKA Vinko Tomšič Na podlagi 7. člena Pravilnika o subvencioniranju dela obrestne mere pri kreditih za pospeševanje razvoja podjetništva v Občini Vrhnika je župan občine dne 27/2-1996 sprejel SKLEP O RAZPISU ZA PODELITEV POSOJIL S SUBVENCIJO DELA OBRESTNE MERE PRI KREDITIH ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA PODJETNIŠTVA V OBČINI VRHNIKA Vsebina in pogoji razpisa: 1. Skupen znesek razpisanega posojila je: 95.000.000,00 SIT 2. Namen posojil: - nakup poslovnih prostorov na Vrhniki v podjetniški coni Pod Hruševco 3. Zahtevek za dodelitev posojil lahko oddajo: pravne in fizične osebe s sedežem v Občini Vrhnika in sicer: - družbe v zasebni lasti, ki imajo do 50 zaposlenih - samostojni podjetniki, obrtniki in fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost 4. Doba vračanja : do 5 let 5. Izhodiščna obrestna mera, ki je trenutno veljavna in je spremenljiva, je - komintenti Nove LB d.d. Ljubljana T + 8 % - nekomintenti Nove LB d.d. Ljubljana + 9% Višina posojila praviloma znaša 50% predračunske vrednosti investicije. Obroki se plačujejo tromesečno v skladu s kreditno pogodbo. 6. Prošnjo za kredit s potrebnimi prilogami vložijo prosilci v Novi LB d.d. Ljubljana Podružnica Vič-Notranjska, Poslovalnica Vrhnika. 7. Prošnja za posojilo mora vsebovati: - ime in priimek ter stalno bivališče prosilca oziroma firmo družbe - dejavnost in naslov ter številko žiro računa in naslov banke - opis investicije z obrazložitvijo - predračunsko vrednost investicije z viri financiranja in terminskim planom investicije - višino zaprošenega posojila 8. Prošnji za posojilo mora priložiti naslednjo dokumentacijo: - potrdilo o vpisu obratovalnice v register obratovalnic oziroma sklep o vpisu podjetja v sodni register (registracija podjetja z vsemi prilogami) in dovoljenje za opravljanje dejavnosti ali potrdilo, daje občani pri pristojnem občinskem upravnem organu vložil zahtevek za izdajo obrtnega dovoljenja ter priložil vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oziroma dovoljenja za opravljanje dejavnosti podjetja - potrdilo o plačanih obveznostih državi - dokazila glede na namen posojila: - kupoprodajna pogodba, overjena pri notarju - če odgovorna oseba podjetja še ni v delovnem razmerju v tem podjetju, pisno izjavo ustanoviteljev podjetja, da bo odgovorna oseba sklenila delovno razmerje v tem podjetju najkasneje v šestih mesecih po odobritvi posojila - dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca, ki je za fizično osebo, zasebnika in samostojnega podjetnika: davčna napoved za leto 1995 in podatki poslovanja v letu 1996 (obrazec) ter prikaz denarnih tokov po letih za celotno obdobje vračanja kredita; za podjetja pa zaključni račun za leto 1995 (bilanca stanja in izkaz uspeha) ter tekoči podatki poslovanja v letu 1996 (obrazec), plan prilivov in odlivov po letih za celotno obdobje vračanja kredita. 8. Razpis bo odprt do porabe razpoložljivih sredstev. 9. Potrebne obrazce in informacije dobijo prosilci na sedežu Nove LB d.d. Ljubljana, Podružnica Vič-Notranjska, Poslovalnica Vrhnika, Trg Karla Grabeljška 3, Vsak delovni dan (od ponedeljka do petka) med 8.00 in 15.00 uro. ŽUPAN OBČINE VRHNIKA Vinko Tomšič OBČINA VRHNIKA OBČINA BOROVNICA Komisija za dodeljevanje posojil iz sredstev za pospeševanje razvoja podjetništva v občini Vrhnika in Borovnica OBVESTILO PODJETNIKOM IN ZASEBNIKOM Vse zainteresirane podjetnike in zasebnike, ki opravljajo registrirano dejavnost, na območju občine Vrhnika in občine Borovnica obveščamo, da se je sprostil določen del sredstev namenjen za dodeljevanje posojil pod ugodnejšimi pogoji za pospeševanje podjetništva. Posojilo lahko pridobijo: • podjetja oz. družbe v zasebni lastnini, ki zaposlujejo od 1 do 50 delavcev, • zasebniki — fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost in • občani, ki so pri pristojnem organu vložili popolno vlogo za registracijo obrtne aH druge dejavnosti. Doba vračanja: do 3 leta, Obrestna mera: — 10% letna obrestna mera — valutna klavzula v DEM Vsi zainteresirani lahko dobijo podrobnejše informacije o pogojih za pridobitev posojila na enoti Nove Ljubljanske banke, d.d., Ekspozitura Vrhnika, Trg Karla Grabeljška 2. Rok za vložitev vlog je en mesec po objavi obvestila. PREJELI SMO PREJELI SMO PREJELI SMO PREJELI SMO PREJELI SMO PREJELI SMO PREJELI SMO PREJELI SMO Javna razsvetljava in pogodbe V »Našem časopisu« januarja 1996 je Marjan Sebenik objavljen kot neplačnik pri sofinansi-ranju udeležbe postavitve javne razsvetljave na Dobovičnikovi ulici. Pogodbo štev.: 05/121-95 od 4. 7.1995 smo z dopisom dne 27. 7. 95 preklicali kot neveljavno, zaradi pomanjkljivosti iz naslednjih razlogov: — Po čl. 3 pogodbe ni bil priložen seznam investitorjev po odmerjenih prispevkih, kar je sestavni del veljavnosti pogodbe. — Predložen ni bil predračun — finančna konstrukcija, ki mora vsebovati vire sredstev. — Ni nam jasno, kaj pomeni v čl. 1 predložene pogodbe navedba »prispevek deleža štirih parcel«. Zaradi gornjih navedb (in slabih izkušenj pri sofinansiranju asfaltiranja ceste) bomo svojo obveznost takoj poravnali ob predložitvi seznama že vplačanih deležev oz. zneskov po posameznih investitorjih. Zato smo pogodbo zavrnili in smatrali za neveljavno. Preklic pomanjkljive pogodbe je bil priporočeno poslaa dne 27. 7. 95 predsedniku Občine Vrhnika, kot podpisniku pogodbe in izvajalcu del »Primis« Vrhnika. Vendar kljub večkratnim telefonskim urgencam do danes, 9. 2.1996, torej več kot pol leta, nismo bili deležni kakršnegakoli odgovora. Toliko v vednost »ANONIMNIM RAZUMNIKOM«. Hermina in Marjan Šebenik P.S. Zahvaljujemo se občanom - razumnikom za vsa anonimna pisma, telefonske klice in onesnaženje okonskih stekel ter jih prosiva, da v bodoče poskrbijo za svojo razsvetlitev. Hermina in Marjan Šebenik V januarski številki »Naš časopis« so bila na zahtevo številnih krajanov (kakor piše pisec članka POTREBA PO SOLIDARNOSTI) objavljena imena tistih krajanov, ki nočejo sodelovati z »razumniki glede luči« (izjava pisca članka). Med temi imeni iz navedenih ulic je bilo objavljeno tudi moje ime Pečnik Jožefa, s čimer se javno sramoti in žali moja osebnost. Gospoda občana (pisca članka, ki nima toliko poguma, da bi se pod svojim pisanjem podpisal s polnim imenom) javno naprošam, naj pove, kateri od aktivistov KS ali od članov gradbenega odbora ali kdo drug se je pogovarjal z menoj, Pečnik Jožef, o javni razsvetljavi. Do danes se ni nihče. Po ustavnih, zakonskih in pravnih določilih sem namreč popolnoma samostojna osebnost, odgovorna samo za svoja dejanja in izjave. Zato nasprotujem javnemu obrekovanju in blatenju mojega imena. Pričakujem opravičilo. Jožefa Pečnik Na članek POTREBA PO SOLIDARNOSTI in na zahtevo po objavi imen krajanov ulic Dobovičnikova in Ob potoku zaradi nesolidarnosti do izgradnje javne razsetljave v navedenih ulicah in zaradi nesodelovanja z »razumniki glede luči« sem dolžan dati pojasnilo o tej zadevi —samo v svojem imenu: Pečnik Franc. Resnici na ljubo moram priznati, daje prišel k meni aktivist KS in mi razlagal, da nameravajo postaviti drogove za javno razsvetljavo Ob potoku in na Dobovičnikovi ulici. Začetek pogovora je potekal nekako tako: Francelj, tukaj bomo postavili drogove za javno razsvetljavo. En drog bo stal nižje, eden pa nekje na sredini vrta — sadovnjaka in tako naprej. Na tako razlago sem tudi približno tako odgovoril: Nikakor ne soglašam, da stoji drog sredi vrta sadovnjaka in tudi razložil svoje vzroke za tako stališče. S tem se je razgovor o javni razsvetljavi z menoj končal. Da investicija javne razsvetljave temelji tudi na samoprispevku krajanov, sem izvedel mnogo kasneje od sokrajanke, katera mi je pojasnila, da so vsi krajani dobili v podpis soglasje in pogodbo o sofinanciranju. Meni ni nihče ničesar ponudil v podpis, zato o tem tudi ničesar nisem vedel in tudi nisem mogel plačati prispevka. Gradbeni odbor pa vprašujem, ali je vsak član vsake družine dolžan podpisati pristopno izjavo? Pisec omenjenega članka tudi razlaga, da ve, koliko truda in dela je potrebno vložiti v pripravo podobnih akcij v KS, kar se spominja še iz časa polaganja asfalta na cestah v omenjenih ulicah. To trditev mu zelo rad priznam, saj sem bil tudi sam član gradbenega odbora, a tega gospoda ni bilo zraven, pri delu ga nisem ne videl ne slišal. Temu gospodu občanu želim tudi povedati, da naj se vsakokrat, ko gre od doma ali proti domu, zaveda, da sem od dela zemljišča, na katerem je cestišče, vseskozi plačeval in še vedno plačujem vse pristojbine. Zaključujem to svoje razmišljanje — pojasnili (ki ni opravičilo) z mislijo, da nekateri občani pač ne morejo brez dušebrižniš-tva — ne v preteklosti ne v sedanjosti, verjetno tudi ne v prihodnosti. Franc Pečnik V zvezi z objavo seznama ne-plačnikovpri sofinanciranju javne razsvetljave na Dobovičnikovi, na Tičnici in ulici Ob potoku daje Gradbeni odbor naslednje POJASNILO: Gradbeni odbor je na pobudo uredništva glasila Naš časopis in na zahtevo številnih krajanov (krajani so objavo podatkov zahtevali že ob podpisovanju pogodb!) posredoval podatke o tem, kateri krajani niso podpisali pogodb oziroma kljub podpisani pogodbi niso plačali pogodbenega zneska. O razlogih, ki so jih posamezni krajani navajali, ko so odklonili sodelovanje, smo obširneje pisali v decembrski številki, sedaj lahko le še enkrat ponovimo: ne moremo sprejeti vaših argumentov, kakor koli že obračate vašo modrost, plačali smo tudi namesto vas! Pa vendarle: vsi primeri niso enaki. G. Marjan Šebenik je pogodbo podpisal, kasneje pa je podpis umaknil, zato je bilo na seznamu neplačnikov objavljeno tudi njegovo ime. Dejstvo pa je tudi, da je g. Šebenik 27.7.96 Občino Vrhnika (kot kreditoda-jalca) obvestil, da »preklicuje podpis pogodbe«, hkrati pa je zagotovil »da bo svojo obveznost poravnal ob predložitvi seznama že vplačanih deležev oz. zneskov po posameznih investitorjih«. Teh podatkov, kijih dejansko predvideva tudi besedilo pogodbe o sofinanciranju, v času podpisovanja pogodb gradbeni odbor še ni imel, vsaj kompletnih ne. Seznam soinvestitorjev in pogodbenih deležev se je dokončno oblikoval šele med samo izvedbo, to pa je bilo kar nekaj mesecev kasneje. Takrat se, žal, gradbeni odbor in g'. Šebenik nista našla. »Našli smo se« šele po objavi za nekatere spornega seznama in tudi strpno razjasnili vse nejasnosti. V razgovoru sta Marjan in Hermina Sebenik zagoto- vila, da bosta po objavi ustreZ' nega pojasnila svojo obveznost tudi poravnala. Da sta zahtevan' podatke dobila z zamudo, nos' krivdo tudi gradbeni odbor, v tem smislu se jima opravičujemo, ne moremo pa prevzeti odgovornosti za nekorektne poteze nekate' rih krajanov. . za Gradbeni odbor: Andrej KO' Kaj počenja današnja mladina! Sem občan iz Bevk. Že dolg0 časa nekateri posamezniki naj' stnikov kalijo nočni mir. Dogaj? se ob sobotah ponoči. Prosil b' osebje v gostilnah, da ne bi toč1'1 alkoholnih pijač mladoletni"1 osebam. Zaradi tega ponoči maf' sikaj ušpičijo. Pred njimi nis° varni niti poštni nabiralniki. P0' dijo se z motorji po vasi in kalija nočni mir. Bilo bi dobro, če P kdaj ob sobotah ponoči šla po'1' cija skozi vas in bi kmalu opazj'3 gručo mladine, ki to počnej0' Morda bi tudi starši prispeval'" temu, da se stvar enkrat neha. Tudi Našega časopisa največ krat ne dobimo. Raznašajo J? učenci drugega razreda, kivše " poznajo vseh hiš po vasi. Žel"£ da bi naš časopis raznašal ka* šen študent ali upokojenec iz Y? si. Pred leti tega problema ni Dl lo. HVALA. „ MM OBČINSKI SVET V BOROVNICI Občinska vreča za vse potrebe Na zadnji seji borovniškega občinskega sveta, ki je trajala dobre štiri ure, so svetniki dobili v obravnavo osnutek občinskega proračuna. Predvideni prihodki in odhodki naj bi znašali 191.680.000 tolarjev. Od dohodnine naj bi Borovnica zbrala okrog 100 milijonov tolarjev, kar je približno deset odstotkov več kot lani, sicer pa so poglavitni prihodki občine različni davki, na primer od premoženja, od nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča, ekološke takse itd. Na strani izdatkov so večje postavke dejavnost občinske uprave, izobraževanje 26.070.000, otroško varstvo 36.950.000, kulturne dejavnosti 32.200.000, pri čemer so manjši del izdatkov delo izvajalskih organizacij ali kulturnih društev, veliko več, 24 milijonov, je namenjenih varstvu dediščine, vzdrževanju kulturnih objektov in investicijski dejavnosti. Občino zelo bremeni vzdrževanje cest (25 milijonov), pol manj komunalno gospodarstvo in varstvo okolja. Zanimivo je, da je občinska postavka na strani aktive tudi davek na dobitke od iger na srečo. Lani so Borovničani zadeli toliko, daje imela občina od tega 260.000 tolarjev, kar pomeni, da če bi bila v kraju poslovalnica loterija, bi bilo tudi po verjetnostnem računu mogoče, da bi kaj več zadeli Borovničani in s tem posredno tudi občina. Od septembra dalje ne deluje niti igral-niški avtomat, ki je občini na mesec prinašal 90.000 tolarjev za nalepko. Saj se Borovničani s tem strinjajo. Upravne takse, ki so bile nekdaj glavni dohodek občin, so zdaj prešle na notarje. O proračunu je javna razprava do 20. marca, ko lahko naslovite pripombe. Združenje podjetnikov je že razposlalo zapisnik s svojega sestanka, v katerem pravi, naj bi nekoliko znižali stroške za sejnine občinskih teles, predlagajo pa tudi ustanovitev sklada stavbnih zemljišč. Prav v zvezi s plačevanjem nadomestil za uprabo stavbnih zemljišč se je na seji občinskega sveta razvila živahna razprava o tem, zakaj vojaščina ne plačuje tega nadomestila. Po zakonu je vojska izvzeta iz tega plačevanja (to velja tudi za cerkvene objekte in diplomatska predstavništva) , pač pa to šlačujejo vsi drugi: šole, zdravstveni domovi, vrtci in seveda tovarne, ki so najbolj polnile te račune in jih ponavadi napolnile do treh četrtin vseh nadomestil v občini. Danes marsikatera tovarna v krizi tega računa tudi ne zmore poravnati. Občinski svetniki so ob tem, da vojska ne plačuje, vprašali tudi to, ali ne bi nemara Borovnica dobila tudi rento, ker živi v ogroženem območju. Vsekakor namerava borovniški občinski svet to vprašanje posrdovati v državni zbor. Odlok o nadomestilu v višini 0,022 tolarja za kvadratni meter pa so svetniki sprejeli. V proračunski razpravi so nekateri svetniki vprašali, kaj je z računalniško učilnico na šoli. Tam pravijo, da zanjo ni prostora, čeprav so se nekateri svetniki na lastne oči prepričali, da prostor je. O tem naj bi se s šolo še pogovarjali. Občinski svetnik Čebela je načel vprašanje, kdo oddaja šolske prostore v najem in po kakšni ceni, ter zahteval večji nadzor občine nad tem. Ima namreč celo predlog, naj bi s prostori, ki niso namenjeni čisto šolski dejavnosti, upravljal nekdo drug, ki bi bil za to usposobljen. Zaplet je nastal, ker košarkarji niso mogli nekega večera trenirati v šolski telovadnici, kjer je bilo med počitniško obnovo zloženo orodje, pred seboj pa so imeli pomembno tekmo. Ali bodo svetniki, ki tokrat niso sprejeli pomislekov, sklenili kaj drugače, kot že so, je vprašanje: sklep o pooblastilu šoli za sklepanje pogodb in oddajanje prostorov je bil komaj sprejet na prejšnji seji, s pripombo, da če se najde boljša rešitev, se jo prouči. Tudi so svetniki menili, da morajo različna društva v občini s pretežno finančnim planom že pred sprejetjem proračuna dostaviti poročilo o delu v prejšnjem letu, dokler tega ne bo, tudi denarja zanja ne bo. Društva imajo prav te dni v večini svoje občne zbore in bodo bržkone to pripravila, tako da bo njihova dejavnosts nemoteno potekala. Svetniki se tudi niso strinjali, da bi podjetju za urejanje podeželja Vitra iz Cerknice, ki je te dni v šoli pripravilo razstavo o delovnih taborih, prispevalo denar za anketarja, ki bi popisal stanje na kmetijah v vaeh borovniškega kota. Vitra naj bi na podlagi tega izdelala katalog stanja in razvojnih možnosti. Rekreacija pri TVD Partizan Borovnica Minilo je že več kot leto dni, odkar deluje Borovnica kot samostojna občina. V tem kraju obstajajo in delujejo različna društva, od kulture, turizma, športa... V okviru športnega društva TVD Partizan Borovnica poteka več panog. V njih sodelujejo najmlajši — cicibani in najstarejši — upokojenci, tako daje telovadnica zasedena vse dni v tednu. Za vzdrževanje fizične kondi-cije žensk in starejših občanov je organizirana tudi rekreacija za ženske in upokojence. Prva poteka vsako sredo ob 20.30 in sejo udeležujejo ženske mlajših in srednjih let. Tu poskrbimo, da se temeljito razgibajo in sprostijo od naporov vsakodnevne službe in utrudljivega dela, ki ga zathe-vata dom in družina. Rekreacija za upokojence — ženske in moške je organizirana vsak ponedeljek od 16.30 do 18.00 ure. Te dejavnosti se redno udeležuje od 10 do 17 ljudi, kar kaže, daje telesna aktivnost zelo potrebna tudi za starejše občane. V pomladanskem času, ko bodo vremenske razmere boljše, se bomo rekrei-rali tudi v naravi, bodisi s kolesarjenjem ali peš hojo. Seveda pa je čas, ki ga prebijemo v telovadnici, pomemben tudi za medsebojno druženje in klepet, saj človek s tem lažje prenaša skrbi in težave. Za konec pa še naslednja misel: Rekreacija — primerna starosti in sposobnosti ljudi — v telovadnici ali v naravi je vir telesnega in duševnega zdravja, vabimo vse enakomisleče, da se nam pridružijo v čim večjem številu. Vera Celarc Na sliki: rekreacija v telovadnici. Obvestilo lastnikom traktorjev Avtohiša Ljubljana bo v sobo- • to, 30. marca 1996 pri gasilskem domu na Bregu pri Borovnici opravljala tehnične preglede za - kmetijske traktorje, - kmetijske priklopnike, - motorna kolesa - osebne bivalne priklopnike. Po opravljenem tehničnem pregledu bodo lastniki lahko uredili tudi zavarovanje in podaljšanje registracije. Obvestilo najemnikom grobov v Borovnici Vsi najemniki grobov na pokopališču v Borovnici bodo te dni prejeli najemne pogodbe, ki bodo osnova za plačilo najemnine, in položnice. Višino najemnine vsako leto s sklepom določi občinski svet. Morebitna nestrinjanja v zvezi z določili pogodbe (najemnik, vrsta groba..) boste reševali na občini v času uradnih ur. Za vse, ki ne bodo podpisali pogodbe oz. najemnine ne bodo plačali v za to določenem roku, bomo sklepali, da se odpovedujejo najemu prostora. OBČINSKA UPRAVA Ponovljen razpis za vzdrževanje javnih površin Po sklepu Komisije za odpiranje ponudb, ki so prispele na javni razpis za vzdrževanje javnih površin (parki, zelenice, športni park, pokopališče) se razpis ponovi pod enakimi pogoji, kot so bili objavljeni v Našem časopisu, januar 1996, s tem da se zainteresirani informativno prijavijo do 18. marca 1996 zaradi predhodnega ogleda površin, ki so predmet vzdrževanja. Svoje prijave pošljite na naslov Občina Borovnica, Pa-plerjeva 22, Borovnica, do 18. marca 1996. O datuma ogleda bomo vse prijavljene pravočasno obvestili. Rok za oddajo kompletnih ponudb (reference, registracija, cene) bo 7. dan po ogledu. OBČINA BOROVNICA Občinska uprava Novice iz Borovnice Kakor je opaziti, se v kolibi, kjer je bilo gostišče Cokla na borovniški železniški postaji, nekaj dogaja. Zvedeli smo, da bo lokal prevzela nova lastnica iz ljubljanskega Trnovega, kraja nesrečnega imena. Trafika sredi Borovnice je že nekaj časa pusta in prazna. Borovničani so očitno postali zavedni nekadilci, da kupčije niso uspevale. K sreči so tudi drugi kraji, kjer se dobi tobak in dve možnosti za nakup časopisov. Poleg trafike je tudi nekdanji borovniški HiT. Tudi tista igralnica zdaj sameva. Zahvala Turistično društvo Borovnica se zahvaljuje trgovini Stik na Paplerjevi 14 in trgovini Pri Petrič na Zalarjevi 27, ker sta ob kulturnem prazniku omogočili, da so njuni izložbi lahko okrasili in vanju postavili obeležji dr. Franceta Prešerna. Občinski praznik v Borovnici Kakor se je ustalilo od lani, je tudi letos občinski praznik borovniške občine na obletnico, ko so Italijani usmrtili obsojene na tako imenovanem preserskem procesu. Kakor vsa leta doslej bo Gramozno jamo v Ljubljani obiskala posebna borovniška delegacija in se spominu žrtev poklonila ter položila cvetje, nazaj grede pa se bo ustavila tudi ob spominski plošči v Bistri. Lani je o tem izšla knjiga Most, ki je podrobneje popisala doživljanja na smrt pred eksekucijo in usode obsojenih na zaporne kazni. Letos je je občina, ki ima obnovljene in urejene prostore, na praznik bolje pripravila, saj je občinska uprava izpopolnjena, delujejo že vsi odbori. Morda ni odgovorjeno na glavno vprašanje: kaj na občini delajo, ker ne izdajajo osebnih izkaznic, potnih listin, prometnih in vozniških dovoljenj. Če boste občinsko zgradbo na Paplerjevi obiskali na odprti dan občine, se pravi v petek zvečer od 18. ure do 20. ure, v soboto od 9. do 18. ure ali v nedeljo od 9. do 16. ure, vam bodo to pojasnili. Sicer pa si oglejte prispevek na 2. strani, kaj je delala državna uprava, ki je na Vrhniki, in boste opazili, da ima kar precej pristojnosti, ki jih občine še nimajo. Odprti dan borovniške občine se bo začel z otvoritvijo razstave slikarskih del Jožeta Ciuhe, starejša generacija ga gotovo pozna po njegovih značilnih ilustracijah v reazličnih mladinskih publikacijah. V zreli dobi seje preselil v Pariz, kjer je ustvarjal najlepša dela. S slikami slikarja Ciuhe bodo polepšali stene v občinskih prostorih, in razstavljene slike si boste lahko ogledali na dneve odprtih vrat in potem med uradnimi urami občine tja do 22. marca. Razstavljeni bodo gvaši in akvareli. Razstavo bo odprl likovni kritik dr. Ivan Se-dej, ki je spisal tudi oznako Ci-uhovega dela za posebno zloženko, ki jo je občina izdala ob razstavi. Tretje dejanje letošnjega borovniškega občinskega praznika bo v večnamenskem prostoru osnovne šole v nedeljo popoldne ob 16. uri. Tedaj bodo podeljena občinska priznanja po novih pravilih. Letos jih bodo prejeli Andrej Hrovatin za nesebično sodelovanje v Narodni zaščiti, Franc Drašler za prizadevanja, ki jih je imel kot predsednik KS za ponovno ureditev Pekla, Edo Bregar, ki je vložil veliko življenjskih moči inčasa v posameznike, zlastio v mladino, ter Lovska družina Borovnica, ki letos proslavlja 50 plodnih let. Izročili bodo tudi pruiznanja civilne zaščite, in sicer plaketo civilne zaščite Prostovoljemu gasilskemu drušrtvu Borovnica kot enemu izmed najstarejših društev v Sloveniji, srebrni znak CZ Ivanu Japlju, ki je vzgojil številne rodove mladih gasilcev in bronasti znak CZ Cirilu Kosu, v katerega času predsednikovanja je PGD Borovnica zgradilo nov dom. Po županovem nagovoru bosta igralca Ivo Ban in Iztok Valič izvedla najbolj noro komedijo avtorja Mira Gavrana Mož moje žene. Za razliko od lanske komedije o detektivu Megli, ki seje godila na ozemlju današnje borovniške občine, se dogajanje tokratne komedije ne zgodi v Borovnici, vendar se lahko zgodi tudi v Borovnici. Kajfi(navcdek iz komedije): BI: Čez eno uro se moja žena vrne iz Pule, s službene poti. B2: Oba dobro veva, da vaša žena ne bo prišla čez eno uro domov. BI: Vaša, kot pravite, žena je na poslovnem vlaku... Kdo bi stavil, da nista Borov-ničana. Vlaki, tudi iz Pule, imajo do Borovnice na eno uro vožnje še najmanj običajnih stalnih dvajset minut zamude, če ne celo več... TURISTIČNO DRUŠTVO BOROVNICA Pred pomembno stoletnico Po občnem zboru, ki bo sredi meseca marca, ima Turistično društvo Borovnica že zarisanih nekaj nalog, o katerim mora razmišljati že prej. Predvsem gre tudi za vsakoletno veliko akcijo, v kateri očistijo svoj kraj oziroma vse kraje v borovniški občini. Tako bodo na prebivalce naslovili poziv, naj uredijo kraj pred velikonočno nedeljo, ki je letos prva nedelja v aprilu, s čiščenjem kraja bodo nadaljevali tudi na dan Zemlje, kije 22. aprila, če pa še ne bo vse urejeno pa bodo čistili še pred 27. aprilom, dnevom upora in prvomajskimi prazniki. Saj je pravzaprav ves mesec april posvečen urejanju okolja. Čiščenje kraja bo potekalo tako kot prejšnja leta, računajo tudi s sodelovanjem šolskem mladine. V tem sklopu pripravljajo tudi predavanje hortikulturnega stro- kovnjaka Slavka Zgonca, ki naj bi enkrat sredi aprila, datum bodo določili kasneje, predaval predvsem o balkonskih in okenskih rastlinah. Zavedajo se namreč dejstva, da so lastniki hiš že zelo prizadevni pri tem, ko na okna svojih hiš postavljajo lončnice, dopolnjevanje njihovega znanja pa tudi ni odveč, saj cvetice rastejo v zemlji, gojene pa so tudi z ljubeznijo in znanjem. V tem pogledu, pravijo, bo nasvet strokovnjaka dobrodošel. Poskusili bodo tudi z nekaterimi dogovori doseči, da bi okna vseh hiš v Borovnici in okolici spet vzcvetela. Veliko pozornost bodo namenili tudi urejanju oziroma nujni spomladanski obnovi poti v Peklu. Za tiste, ki težko zmorejo pot v hrib mimo slapov, bodo pripravili krožno stezo v spodnjem delu soteske, kar bo ideal- no za lepe sprehode. Prihodnje leto je stoletnica organiziranega pohodništva v Pekel, ko so naredili mimo slapov prve stopnice, zato se nameravajo že letos bolje pripraviti na to obletnico. Kakšne bodo promocijske akcije za to obletnico, še ne vedo, ker bo to naloga novo izvoljenega upravnega odbora. Vendar pravijo, bo stoletnica zanesljivo tista priložnost, ko se bo lahko promovirala tudi borovniška občina, pri kateri ima zastran tega društvo popolno razumevanje. Med zgodovinskimi objekti v občini je izjemno dragocena cerkev v Zabočevem, kjer je znamenita freska sv. Krištofa. Spodbudili naj bi v sodelovanju s župnijskim uiradom in nekaterimi ustreznimi ustanovami, da ne bi bil še naprej podvržena propadanju. Turistično društvo Borovnica vabi člane društva in ljubitelje narave na 3. redni občni zbor, ki bo v petek, 22. marca 1996 ob 19.uri v lovskem domu v Borovnici. Na občnem zboru bo tudi priložnost, da člani poravnajo članarino. BOROVNICA BOROVNIŠKI GASILCI PRVO LETO PO 110-LETNICI Kaj narediti s starim domom? Člani borovniškega gasilskega društva so se tokrat zbrali v večjem prostoru, ki ga imajo zakurjenega - tam, kjer običajno parkirajo orodna vozila. Veseli so, ker so lani dobili mlajše orodno vozilo TAM 75 za 8000 mark, staro vozilo IMV, ki je štelo 24 let, pa so za simbolično ceno 100.000 SIT odstopili društvu iz Šentjošta. Kakor je povedal predsednik društva Ciril Kos, so se gasilci po lanskem občnem zboru in pred 110 letnico društva kljub temu, da je bila blagajna prazna, kot vselej dobro znašli, popravili in posodobili gretje v domu ter naredili stopnice v zadnji garaži. Praznofanje 110. obletnice društva je potekalo v dveh delih ( o tem smo v Našem časopisu lani obširno poročali). Prvi del je bil slavnostna seja v večnamenskem prostoru šole, čez dva dni, ko bi morala biti parada in veselica pa je lilo kot za stavo. Kot je omenil društveni predsednik Kos, je predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eory društvu izročil visoko gasilsko odlikovanje, tudi drugi člani so bili deležni številnih priznanj, od občinskih do državnih. 25. junija je bil gasilski praznik v Borovnici. V povorki je sodelovalo več kot 150 gasilcev, iz okolice in tudi iz Preddvora, s katerimi je dobro sodelovanje.-Domačinka Katja je odkrila kip. sv. Florjana, ki ga je darovala društvu in krasi pročelje doma. Kip je blagoslovil borovniški župnik Janez Šilar, potem se je nadaljevalo slavje pred domom ob zvokih ansambla bratov Pol-janšek. Predsednim društva se je zahvalil pokroviteljema slovesnosti, občini Borovnica, ki je poskrbela za asfalt pred domom, GZ Vrhnika ter botrci, ki je daroval kip. Po gasilski plati je bilo za Bo-rovničane leto pokalov. Dva so osvojili v Preddvoru, kjer tamkajšnje društvo organizira tekmovanje v spretnostni vožnji z OV in AC. Dva pokala so prejeli na tekmovanju GZ Vrhnika, enega pa na regijskem tekmovanju. Članska A ekipa seje uvrstila prvič v zgodovini društva na državno tekmovanje. Predsednik je samokritično pripomnil, da bi z nekaj več udeležbe na vajah na tekmovanje šla vsaj še ena ekipa. Dva člana društva sta uspešno opravila tečaj in opravila izpit za pridobitev naziva gasilski častnik I. stopnje, udeležili so se tudi tečaja za višja poveljstva na Igu. Borovnica ima z ustanovitvijo občine zdaj tu gasilsko poveljstvo. Za letos borovniške gasilce čaka priprava za državno tekmovanje, sodelovanje na vaji Potres 96, urediti pa morajo tudi problem s starim gasilskim domom. Kot se ve, je gasilski, samo dokler stoji, če ga podro, čeprav je borovniška črna točka, vzameta parcelo nazaj v last in posest dediča prejšnjega lastnika Suhadolnika( France Leben in Polonca Dobrajc), ki je to volil pod tem pogojem. Tako je povedal župan Andrej Ocepek, ki je najprej dejal, da se lahko na borovniške gasilce vselej opre. Kaj bo z domom? Lahko ga tudi podro, lahko naredijo skozenj pločnik za pešpot in ob strani lokale. Zadevo naj uredijo prometni strokovnjaki. Tudi stolp je postal nevaren in ga bo treba obnoviti v najkrajšem času (povojno pomanjkanje cementa je včasih sililo k naglim rešitvam). V razpravi je bilo tudi opozorjeno, da se morajo gasilci bolj kot doslej posvečati ekološkim havarijam, ki se prav lahko zgodijo, saj je blizu kemična tovarna. Med drugimi dejavnostmi v lanskem letuje treba omeniti, da je dom po novem kraj, kjer je na veliko soboto velikončni blagoslov jedil, gasilci so se udeležili Florijanove maše v čast svojega zavetnika in za duše pokojnih gasilcev. Na pustno soboto pa so tudi imeli prvič svoje pustovanje, ki so se ga udeležili najbolj zavedni člani društva in njihovi sosedje. PGD BREZOVICA PRI BOROVNICI Zmagovali na tekmovanjih PGD Brezovica pri Borovnici je v nedeljo, 3 .marca pregledalo delo društva v preteklem letu. Občnega zbora seje udeležilo 68 članov, od tega 34 mladink, mladincev in pionirjev. Ocenjeno je bilo, daje bilo delo v letu 1995 uspešno in delavno, plan pa izpolnjen. Zelo uspešno je bilo po operativni in tekmovalni plati. Na tekmovanju gasilske zveze Vrhnika so dosegli tri prva mesta (mladinke, mladinci, člani) in eno 4. mesto (pionirji) Na tekmovanju regije Logatec, Cerkni- ca in Vrhnika so mladinke osvojile prvo mesto, mladinci drugo, člani pa peto mesto. Rezultati so zavidanja vredni, saj so v občini Borovnica prepričljivo najboljši, v gasilski zvezi Vrhnika in regijski zvezi pa 2. po uspešnosti. Vitrine jim krasi kar 5 novih pokalov. Ekipi mladink in mladincev imajo s tem pravico do sodeloavnja na državnem prvenstvu, ki bo konec maja. Društvo se je polnoštevilno udeležilo vseh akcij, ki jhi organizirata občinsko poveljstvo Borovnica in Gasilska zveza Vrhnika. Požara s sreči na njihovem ni bilo, pomagali pa so pri požaru v Borovnici. Napeljali so centralno kurjavo, dokončali 50 kompletov miz in klopi, vanje vložili 500.000 tolarjev in 400 ur prostovoljnega dela. Preteklo leto je bilo leto prireditev. 7. maja so bili pri gasilski maši v Borovnici, popoldne so razvili društveni prapor in blagoslovili kip sv. Florjana. Priredili so veliko vrtno veselico in 5.tradicionalno srečanje godcev in pevcev, ki je bilo zelo dobro obiskano, čeprav je bilo slabo vreme. Ali je bilo lansko srečanje tudi zadnje? ZKO Borovnica jim je za 6. namenila le 20.000 tolarjev, kar ne zadošča niti za zrak v mehovih harmonik. Upamo, da se bodo gasilci znašli, kot se zmeraj, naredili iz nič bogastvo -in ohranili prireditev. Najmlajše je obiskal Miklavž, seveda brez kačanskih parkelj-nov ni šlo v Miklavževem sprevodu po Borovnici. Tako razposajeni so bili, da so bruhali ogenj. Pripravili so še vsakoletno proslavo ob materinskem dnevu. Letos čaka gasilce asfaltiranje parkirišča, ureditev shrambe, celijo si dodatnega izobraževanja, imajo pa tudi dolgoročni cilj: do leta 2000 novo orodno vozilo. Trije kulturni dogodki Borovničani so imeli priložnost v februarju poslušati dva koncerta, ki sta napolnila večnamenski prostor osnovne šole. Najprej je za kulturni praznik nastopila domača pianistka Marta Kržič in naletela na prijazen odziv občinstva, pred katerim je prvič nastopila na solističnem koncertu. Prav gotovo je to zelo spodbudna poteza tako občinske uprave kot MK Slap, ki je prireditev organiziral. Drugo pomembno glasbeno srečanje je bilo komaj deset dni kasneje, ko so nastopili saksofonisti z Dunaja. Tudi na tem koncertu je bilo veliko predvsem mlajšega občinstva. Gostje, ki jim je bila Borovnica zadnja postaja na koncertni turneji po Sloveniji, so izpolnili pričakovanja glasbenih sladokuscev. Prav prisrčen je bil tudi nastop gledališke skupine Dejmo sti-sn't, ki deluje pod pokroviteljstvom Mladinskega centra z Vrhnike, in je pripravil igro z naslovom Bog, v Borovnici. Morda gredo včasih dogodki vse prehitro mimo nas. Vsekakor pa je tudi v Borovnici zdaj kulturna sezona, ki se je ne bi sramoval tudi kakšen večji kraj. ZLSD- Borovnica ima mlajše vodstvo Občinski odbor ZLSD — Borovnica je na letošnjem občnem zboru izvolil novo mlajše vodstvo. Vsi naši člani so tako ali drugače vpeti v delo v našem kraju. Zato smo se odločili, da bomo s povezovalnimi aktivnostmi, v obliki predstavitev naših pogledov začeli po občinskem prazniku. Torej: prvič se dobimo na odprtem sestanku v torek, 12. 3 ob 18. uri v prostorih občine. Tam bomo predstavili program našega dela. Vabljeni! Matjaž Osnutek proračuna v javni obravnavi Občinski svet Občine Borovnica je na svoji seji, dne 22. 02. 1996 sprejel osnutek Odloka o proračuna za leto 1996, ki bo v javni obravnavi do 20.03.1996. Vsi zainteresirani si lahko osnutek proračuna za leto 1996 ogledajo na Občini Borovnica v času uradnih ur do 20. marca 1996. OBČINA BOROVNICA Občinska uprava POROČILO O DELU GASILSKEGA DRUŠTVA BREG - PAKO V LETU 1995 IN PLAN ZA LETO 1996 Želja je gasilski avto Gasilsko društvo se je v preteklem letu spet pričelo v večji meri posvečati tudi osnovni dejavnosti - gasilstvu. Seveda vse še ni tako, kot bi bilo potrebno oz. bi si želeli. V preteklem letu smo začeli obnavljati gasilsko opremo. Iz sredstev požarnega sklada nam je bilo odobreno 260.000,00 SIT, ki smo jih v celoti porabili za nakup opreme (nakup oblek za gasilsko desetino - 100.000,00 SIT, sofinanciranje nakupa 5 uniform - cca 70.000,00 SIT, ostalo - cca 90.000,00 SIT pa za drugo opremo). Gasilska desetina je spomladi začela z vajami in se jeseni udeležila občinskega gasilskega tekmovanja na Ulovki. Bili so uspešni in se uvrstili na regijsko tekmovanje, kjer so zasedli četrto mesto. Vsa pohvala tako članom desetine za prizadevnost kot tudi poveljniku za vodenje in za odločitev, da kljub neprimernim izjavam nekaterih posameznikom, ostane poveljnik društva. Člani društva so se udeležili tudi parade ob 110. letnici Gasilskega društva Borovnica, šest članov je obnovilo znanje za strojnike, udeležili pa smo se tudi vaje Gasilske zveze Vrhnika v Bevkah. Društvo je organiziralo pustno veselico, ki je privabila precej ljudi. Upam lahko, da bo ta nekoč tradicionalna veselica spet dobila svoje mesto v koledarju prireditev in da se bo obisk še povečal. Izkupiček je bil namenjen adaptaciji prostorov. V prednovoletnem času smo ponovno razveselili vse naše pod- NOVI TV PROGRAMI Vse občane obveščamo, da je prišlo v javnih glasilih do nekaterih napačnih informacij glede višine prispevka za sofinanciranje novih TV pretvornikov. Višina sofinanciranja na gospodinjstvo znaša 6.000,00 SIT, plačljivo v treh obrokih. Kaj smo v tem času že naredili? - izdelane imamo projekte za vse tri pretvornike, - POP TV je projekt plačal in pridobil začasno dovoljenje, nadaljuje se s postavitvijo pretvornika, - za ostala dva (Kanal A in TV3) se še dogovarjamo, - opravljena je bila tudi anonimna telefonska anketa 300 naključno izbranih telefonskih številk z razpršenostjo po celi občini. Anketirancem sta bili zastavljeni dve vprašanji, in sicer ali so zato, da se preko pretvornika na Pokojišču omogoči sprejem treh novih programov tudi v Občini Borovnica, 91% anketirancev je zato, 84% vseh anketirancev pa je pripravljeno sofinancirati ta projekt v znesku 6.000,00 SIT na gospodinjstvo in to poravnati v treh obrokih. OBČINA BOROVNICA Občinska uprava pome člane s koledarjem, se jim zahvelili za podporo in seveda priporočili še za naprej. Odziv občanov je bil dober, izkupiček od koledarjev bi koledarjev bi letos radi namenili v gasilske namene. Seveda pa je v preteklem letu še vedno največ časa vzelo delo pri obnovi doma. Strinjam se, da ne gre le za obnovo doma za gasilske namene, ampak tudi za oživitev kulturnega in športnega življenja. Dejstvo pa je, da bomo v letošnjem letu lahko že začeli uporabljati prostore prizidka tudi za gasilstvo. Urejena bo lepa sejna soba, v kateri v jesenskem in zimske času pričakujem tudi vašo udeležbo. Določili bomo redne sestanke članov, na katerih se GASILSKO DRUŠTVO BREG - PAKO se zahvaljuje vsem krajanom za finančno in materialno podporo v letu 1995. Ker bi radi v letošnjem letu zaključili investicijska dela na objektu, se priporočamo za udeležbo na delovnih akcijah ali za druge oblike sodelovanja. Vsem podjetjem, drugim organizacijam in zasebnikom, ki so nam s svojimi izdelki omogočili izvedbo sre-čelova na pustni veselici, se iskreno zahvaljujemo. Enako tudi vsem obiskovalcem veselice, vsem maš-karam in glasbenikoma, ki sta skupaj z nami vztrajala do zgodnjih jutranjih ur, še posebej pa prizadevnim članom društva, ki so s svojim delom poskrbeli za prijetno vzdrušje. bomo pogovarjali predvsem o gasilstvu - o usposobljanju, o novostih pri opremi, o uresničevanju načrtov, sodelovanju na gasilskih vajah in tekmovanjih. In kakšni so naši načrti za naprej? Prioritetna naloga za letošnje leto je vzpodbuditi izobraževanje članov. Zato smo zelo veseli, da je v Borovnici organiziran tečaj za gasilca. To je osnovno usposabljanje, ki bi ga moral imeti vsak član društva. Prajavi-lo se nas je dvanajst, prve učne ure pa smo imeli v četrtek, 1. fe- Obveščanto vse občane občine Borovnice, da bo RUJP Izpostava Vrhnika pobirala izpolnjene davčne napovedi občanov 20. in 27. marca 1996 od 7. ure do 12. ure in od 13. ure do 17. ure v prostorih občine Borovnica. OBČINA BOROVNICA Občinska uprava bruarja. Vsi tisti, ki ta tečaj že imajo, pa bodo ob prvi priložnosti opravili naslednjega, to je nižjega gasilskega častnika. Upamo, da bo organiziran v okviru Gasilske zveze Vrhnika še v letošnjem letu. Moja želja je tudi, da bi se nekdo od starejših gasilcev posvetil delu z mladimi. Kajti prav mlad' so tisti, ki bodo naše društvo v prihodnosti lahko ohranjali dejavno. Za mesec maj načrtujemo izdelavo karte hidrantov, označitev le-teh in postopno zamenjavo z zunanjimi hidranti. Od opreme si želimo nakupit' še nekaj zaščitnih čelad in plaŠ-čev, v kolikor bi se mladina organizirala še v eno desetino, bi jim morali kupiti delovno obleko. V lanskem letu smo sofinancirali nakup petih paradnih oblek, postopno bi radi več članov ustrezno opremili. Naša največja želja pa je gasilski avto. To ni le želja, to je predvsem potreba. V kolikor bomo iz občinskega proračuna dobili planirana sredstva, bomo skupaj l izkupičkom od pustne veselice in od koledarjev lahko kupili primerno ohranjeno rabljeno vozilo. Od medobčinski vaji v Bevkah smo namreč lahko ugotovili le to, da ima vsako društvo vsaj en avto, nekateri pa tudi po dva ali več. Krivda za to, da ga mi še nimamo, je verjetno predvsem na naši strani, saj je denar občit-no bil, le da ga mi nismo znali pridobiti. Menimo, da naši načrti niso preveliki in da jih bomo ob podpori krajanov in občine lahko uresničili. Prvi korak k pridobivanju sredstev bomo naredili z organizacijo pustne veselice. Obračam se na vas tukaj, in pa tudi na ostale krajane, da pomagate pri organizaciji in izvedbi, če drugače ne, pa z obiskom veselice. PREDSEDNIK GD BREG - PAKO Slavka Gerdina Občni zbor Kulturnega društva Borovnica V petek, 15. marca bo v sejni sobi občine Borovnica 2. redni letni občni zbor Kul' turnega društva Borovnica. Dogovorili se bomo o de' javnostih v letošnjem letu. Vabljeni člani in simpati' zerji društva. KD Borovnica Na sliki: s pustne veselice na Bregu. Mask je bilo veliko, najlepše s tudi nagradili. Vidi se, da je pustna tradicija v tem domu * vkoreninjena. »PREJELI SMO« Vrt za pokopališče V Našem časopisu (december 1995, str. 17), je župan občine Borovnica g. Andrej Ocepek v kratkem poročilu v zvezi z neopravljenim delom, ki občino še čaka, zapisal: »Težko bo rešljiv tudi problem širitve pokopališča, ker župnišče ni pripravljeno odstopiti dela vrta.« Zajetna mapa v župnijskem arhivu govori drugače. Že jeseni leta 1984 je Nadškofijski Ordinariat v Ljubljani, ki odloča o prodaji oziroma odtujitvi župnijske zemlje, zaradi prostorske stiske na borovniškem pokopališču, dovolil, da župnija za pošteno odškodnino odstopi del vrta (do zoba v pokopališkem zidu v višini obstoječe mrliške vežice). Takratni župnik je priskrbel uradno cenitev zemljišča, predvidenega za širitev pokopališča in izvedel geodetske meritve z delitvijo parcele. Do konkretne ponudbe glede višine odškodnine za zemljišče s strani Krajevne skupnosti Borovnica ni nikoli prišlo. Po drugi strani pa je Krajevna skupnost ves čas po vojni upravljala s pokopališčem, ki je cerkvena last in pobirala najemnino od grobov. Obstoječa mrliška vežica je last župnije in je do danes brezplačno na razpolago občanom Borovnice, i Vrt je bil z odlokom Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine proglašen za naravno dediščino kot edini gojeni sadovnjak v strnjenem naselju. Zemljišče pomeni župniji več kakor denar, a je še vedno pripravljena prodati del vrta, za katerega je škofija dala dovoljenje, če bo načrt razširitve pokopališča dolgoročna rešitev problema. Po tehtnem razmisleku del župnijskega vrta ne reši problema pokopališča. Postavlja se vprašanje parkirišča, dostop za mrliški avto, mrliška vežica s sanitarijami, poslovilni prostor in pa možnost kulturnega in pie-tetnega pogrebnega sprevoda. Zato je smotrno iskati rešitev v smeri proti Borovniščici, kjer je že delno rešena infrastruktura. Pred štirimi leti ustanovljen gradbeni odbor za ureditev pokopališča je seznanjen z zgoraj navedenimi dejstvi. Alojz Pezdir, član gradbenega odbora za ureditev pokopališča PLANINCI! Članarino za leto 1996 lahko poravnate vsak četrtek od 19. ure dalje, spomladi in poleti od 20.00 ure dalje, v prostorih Planinskega društva Borovnica (stari Lovski dom, nad Mavčevim blokom). Borovniško planinsko društvo vas vabi v soboto, 9. marca 1996 na zimski pohod na Snežnik. Pred šolo se bomo zbrali ob 6.00 in se s posebnim avtobusom odpeljali do Sviščakov. Čakajo nas 4 ure hoje (do vrha in nazaj). V Borovnico se bomo vrnili predvidoma ob 16.00 uri. Obvezna je prava planinska obutev, priporočamo gamaše in palice, dereze. V nahrbtniku imejte topel čaj, dobro malico, rezervna oblačila, kapo in rokavice ter kremo za obraz in ustnice, prav bodo prišla sončna očala. Ljubitelji turne smuke lahko vzamete s seboj smuči in se z vrha Snežnika do Sviščakov popeljete z njimi. Prijave in vse ostale informacije na tel. št. 746-415 (Miro Ce-larc) in 747-022 (Alenka Petkov-šek). Zadnji rok prijav je 6. marec oz. dokler so prosti sedeži v avtobusu. Cena prevoza: učenci 800 sit, odrasli 1000 sit. Planinsko društvo Borovnica ZIMA Zima je nastala, kup snega poslala, drevju škodovala, avte pomečkala. Vzeli smo smuči in v Kranjsko Goro šli, tam sem zlomil si nogo, joj, kako je hudo blo. So v bolnico me odpeljali in na nogo mavec dali, zdaj težko čakam noč in dan, da bo mavec stran dejan. Jure Marinko, 5. b OS Log-Dragomer OBČINA IN INFORMACIJSKI SISTEM (2) Moč ima, kdor ima podatke Pred vami je drugi del »odmevov« s seminarja Informacijske storitve za lokalno samoupravo. Splošna ocena seminarja je slaba. To so potrdili tako obiskovalci, med njimi tudi peščica prisotnih županov, kot tudi nekateri razstavljalci in celo posamezniki iz kroga organizatorjev. Vsa predstavitvena vsebina organizatorjev, t.j. statističnega urada RS (SURS), MNZ, Geodetske uprave RS (GURS), Centra vlade za informatiko (CVI) in službe Vlade RS za lokalno samoupravo, je bila — žal — namenjena predvsem in samo upravnim enotam, torej državnim ustanovam. Občine (sploh) so bile omenjene le pri težavah, kijih imajo z upravnimi enotami kot zakonci pri ločitvi. Tako je šlo zgolj za napihovanje mišic soorganizatorjev o tem, kakšne storitve imajo in kaj vse novo nastali subjekti v državi lahko dobijo iz tega naslova. Tehnično je preprosto, toda... Odprta je bila problematika občin in upravnih enot, kjer se praviloma prepirajo med seboj o nasledstvu premoženja, med drugim tudi računalniške opreme, kjer so tudi izjeme, ko občina in upravna enota še naprej zelo dobro sodelujeta. Ta razdrušitev ni bila enostavna, tudi zaradi tega, ker so morali prejšnje skupne baze podatkov na več načinov ločiti. Tehnično je takšna zadeva enostavna, problem pa je, če ti nekdo mora dati dovoljenje, da prideš do svojih podatkov. Pri tem je bilo razvidno, da kdor je lastnik podatkov, torej informacij, ima večjo moč. Ideja, da bi se občine povezale preko računalniške mreže z upravno enoto ali s katerim drugim (gornji naslovi) partnerjem, čigar podatke potrebujejo pri svojem delu, je zamrla v tistem trenutku, ko so ugotovili, da povsod ne vedo, kakšne so pristojnosti proizvajalcev podatkov in uporabnikov le-teh. Ni se vedelo, kdo bi moral v resnici pridobivati podatke, kdo je njihov pravi lastnik in komu se sme posredovati določene podatke. Gre za cel kup nerešenih vprašanj, ki pa seveda morajo dobiti odgovor, preden prižgemo računalnik. Tisti, ki so pričakovali, da bodo na seminarju dobili kakršne koli usmeritve, namenjene občinskim upravam, kako naj pristopajo k izgradnji lastnih informacijskih sistemov (IS) ali vsaj naslov, kjer to pomoč (enostavno in poceni) lahko dobijo, so žal bili razočarani. I Učinkovito in poceni? Lahko rečemo, da je država, Zimski tabor na Kriški gori Gore so tudi pozimi zelo lepe, zato smo se mladi planinci iz OS Borovnica in Planinskega druš- tva Borovnica odpravili na dvodnevni zimski planinski tabor (8. in 9. februar) na Kriško goro nad Krizami pri Tržiču. Tja so nas povabili osnovnošolci iz Križ, s katerimi hodimo skupaj v hribe. Iz Borovnice nas je bilo 6 osnovnošolcev in dva vodnika. S kombijem smo se odpeljali proti Križam. Ker je bila cesta poledenela, nam je opremo do spodnje postaje tovorne žičnice pripeljal prijazen domačin s traktorjem. Naša oprema je šla do koče na Kriški gori po »zraku«, mi pa smo jo skupaj s Križani mahnili proti vrhu. V koči smo se najprej nastanili po sobah, nato pa smo poteptali smučišče, kjer je bila postavljena prenosna vlečnica. Oba dneva sta bila sončna, tako da so nam bile kot na dlani Karavanke in Julijske Alpe. Na smučišče so nam prinesli tudi čaj, tako da smo se malo ogreli, saj je bilo kljub soncu zelo mrzlo. Večerje bil namenjen za zabavo in druženje. Prehitro je prišel čas odhoda. V dolino smo se dričali po zadnjih plateh, nižje pa nas je čakal spust s sankami po sankaški progi v Križe, kjer nas je že čakal kombi. Na svidenje na poletnem planinskem taboru pod Bogatinom! Bogomir Celarc ko je pripravila reformo lokalne samouprave, pri tem dokaj jasno določila naloge novih skupnosti, precej manj jasno pa je definirala sredstva, namenjena za izvedbo teh nalog, sploh nič pa ni naredila v smeri, da bi nove uprave delovale učinkovito in poceni. Novonastale občine se kljub temu oblikujejo in organizirajo. To delo, kot sem že omenil v prejšnji številki, je enkratno, torej zgodovinsko in vsebinsko zelo pomembno. Pri tej izgradnji se istočasno gradi tudi infomacijski sistem občine. Predvsem gre za organizacijsko strukturo, ravni odločanja, pretok dokumentov itd. To pomeni, da so občine pri izgradnji učinkovite in poceni uprave popolnoma prepuščene same sebi. Pomeni tudi, da bodo same izgrajevale svoje informacijske sisteme in organizacijo. In to delo naj ne bila stvar vsakega mandata posebej. Kdo bi v slovenski državi o tem odločal, se še ne ve. Najmanj to je bilo razvidno na dnevih v Portorožu. Seveda se lahko vprašamo, kdo bi sploh to bil? Morda ministrstvo, zadolženo za lokalno samoupravo? Da bi se sisteme delovanja občinskih uprav dalo v veliki meri poenotiti, govori dejstvo, da imajo vse lokalne skupnosti v državi večinoma enake naloge in pristojnosti. Morda pa te usmeritve nekje obstajajo, problem pa je z njihovo uporabo? Volitve ne prinesejo strokovnjakov Zakaj bi morali nosilci reforme lokalne samouprave prevzeti odgovornost tudi za učinkovito in poceni delovanje lokalnih uprav? Zato, ker vsi vemo, da kadrovanje z demokratičnimi volitvami ne daje niti najmanjše možnosti, da so osebe, ki prevzamejo neko delovno mesto, za to delo tudi usposobljene. Še posebej to velja za področje organizacije in izgradnje informacijskih sistemov. Dobra organiziranost občinske uprave pomeni cenejšo upravo in administracijo. Res pa je vprašanje, če je to cilj sedanjih občinskih uprav in koliko od njih razume ali vsaj verjame, da je učinkovitost možno doseči s pomočjo informacijskega sistema? Mimogrede! Če kupiš računalnik ali mrežo računalnikov, Gesla, ki so ostala doma še ne pomeni, da si zgradil IS ali organiziral delo. Zal ni nihče natančno poudaril, zakaj občina sploh potrebuje IS, kot da je to samo po sebi umevno. Tudi v Portorožu ne. Vsi nastopajoči so ponujali svoje parcialne rešitve, nihče pa ni predstavil celotnega koncepta izgradnje in pomena IS za občino. Še največ si upajo povedati ponudniki rešitev, ki pa pri risanju zaključenega koncepta še ne zmorejo dokončati kroga. Kupci za določen čas Zelo koristno bi bilo, če bi ministrstvo ali kdo drug, ki razume poslovanje neke občinske uprave z vso njeno specifiko, naredil strokovni pretres vseh rešitev, ki jih premore slovenski trg. Še bolje bi bilo, če bi se tega lotil nekdo izmed ponudnikov, torej proizvajalcev integriranih informacijskih sistemov, kar pa je še manj verjetno. Tveganje pri takšni investiciji je preveliko za podjetja, ki se ukvarjajo z informatiko. Ne gre samo za tveganje pri proizvodnji aplikativnih programskih rešitev, ampak tudi za neugodnega kupca. Le-ta ima praviloma pomanjkljivo znanje za tovrstne probleme, drugi problem pa je: vsi ti kupci so vezani še na mandat. Vsekakor bi potrebovali usmeritev, kako delati, naloge pa so pri tem lahko različne. Največji in najkoristnejši posel bi se v prvi fazi dalo narediti z izobraževanjem akterjev občinske uprave. Potrebujemo naročnika — plačnika, vsebinsko krovnega koordinatorja in izvajalca. Prve so glede na demokratične volitve prav gotovo stranke, drugo vlogo vsekakor mora prevzeti ministrstvo, in če tadva objavita svoj »da«, potem bo brez težav možno izbrati tretjega — torej izvajalca. Kar se tiče le-tega tretjega, ima MNZ zelo pozitivno izkušnjo t.i. aplikativnega izobraževanja. Če se o temah, ki ste jih ravnokar prebrali, še niste začeli pogovarjati v vaši občini, potem začnite razmišljati o njih. Nikar ne čakajte na državo, istočasno pa se ne prenaglite z investicijami, razen če točno veste, kaj želite. Prava organizacija in dober IS sistem ustvarjata pogoje za učinkovito poslovanje. To je najbolj aktualen cilj večine podjetij. Kdaj bodo ta cilj imele »proračunske« občine? Tomaž Sojer Med borovniškimi upokojenci se je nekaj dni po tistem, ko je vesoljna slovenska televizija kazala velikanski zbor pred ljubljanskim parlamentom, o katerem danes Lojze Peterle trdi, daje bil največja razstava kožuhov na Slovenskem, razvedelo, da so bili tudi pripravljeni, in to s parolami. Zakaj niso šli potem v Ljubljano, se sicer ni zvedelo, saj jih ne bi veliko stalo. Po eni strani lahko uveljavijo upokojenski popust na železnici, marsikateri od njih pa je tako ali tako delal pri železnici in se še ceneje pelje. To bodo opravili med sabo, vendar je - razumljivo - demonstracije bolje gledati po televiziji kot stati na mrazu. Kaj bi borovniški upokojenci napisali na svoje transparente, če bi šli v Ljubljano. V poštnem predalu uredništva Našega časopisa se je neke noči znašlo pisanje, ki naj bi izrazilo to, kar naj bi upokojenci napisali na transparente. Ali je šlo za barvo črk ali za barvo podlage, pri katerih so bila mnenja deljena, in zato gesla niso bila spisana na veliko, ni pomembno, pomembna pa je vsebina, ki je takale: Tovariši čez noč ste gospodje postali. Obljubljali ste Nemčijo, Švici. Niste pa znali, kje bi jemali! Peterle, bil si naš ideal, zdaj si naš as, spravil sijih že preveč na tvoj Karitas. Naivni narod bil vedno na volitvah je v potuhom, zdaj pokojnine, drugič pa še drugo. Slovenija je za domačo rabo PARADA, pri brezposelnih in upokojencih ter mizernih plačah se pa vidi, da propada. Drnovšek, Gaspari, Kopač na TV s procenti ljudi zavaja, kakor da smo vsi navadna raja. Sprejeti zakon kaže, da oblast nam laže. Pogruntali so prejšnjo oblast. Zdaj pa pod parolo enostrankarsko naj propade, da se naivnim legalno krade. Zdaj se že kaže, s čigavim denarjem se oblast maže. Tole smo torej prejeli s podpisom C. F. Borovnica, menda je to okrajšava za Centralno Far-banje, d. o. o ali za kaj podobnega. Se bodo že še oglasili. Veliki brat PROJEKT SUHOROBARSKA CESTA Razstava: Mednarodni prostovoljni delovni tabori V prostoru, kjer deluje VITRA, je vse bolj očitna apatičnost in staranje prebivalstva, ob hkratnem zmanjševanju natali-tete in begu mladine s podeželja. Razvojni projekt SUHOROBARSKA CESTA smo zasnovali kot odgovor na splošno nazadovanje, neaktivnosti, opuščanje delovnih mest in opuščanje kmetijstva. Vanj smo vključili hribovite predele občin Loška dolina, Cerknica, Vrhnika, Borovnica, Brezovica, Ig, Velike Lašče, Ribnica in Loški Potok. Znano je, da je opuščanje kmetijstva začetek zaraščanja kulturne krajine. Zaradi ohranitve podobe in vitalnosti bomo spodbujali revitalizacijo opuščenih stanovanjskih in gospodarskih objektov, razvoj biološkega kmetovanja in ekoturizma, predvsem pa spodbujali sodelovanje javnosti na področju varstva okolja. To je naše poslanstvo, katerega vizijo že uresničujemo s pomočjo konkretnih akcij. Mednarodni prostovoljni delovni tabori so akcijski in promocijski del projekta SUHOROBARSKA CESTA. Namenjeni so spodbujanju naravovarstvene osveščenosti odraslih in otrok, pozitivnega odnosa do prostovoljnega dela, pomoč ostarelim in onemoglim, omogočanje kreativnih počitnic za podeželske otroke, seznanjanje tujcev z načinom življenja in dela v tem območju ter navezovanje stikov med domačini in tujci. Za zaključek Taborov 95 smo pripravili razstavo fotografij, v katere smo skušali ujeti delovni, raziskovalni in bivalni utrip. Namen razstave je popularizacija prostovoljnega dela, prikaz aktivnosti in delovnih rezultatov, srečanje ljudi, pogovor o bivših in bodočih taborih, iskre-nje idej in predlogi za naslednje tabore v območju projekta SUHOROBARSKA CESTA. Razstavo smo skupaj z občinskim vodstvom, vodstvom projekta, tehnično ekipo in prostovoljci zasnovali v spodbudo in zahvalo vsem, ki so nas na kakršen koli način podprli pri oranju ledine. Zahvala velja tako institucijam, posameznikom, mentorjem, predavateljem, predvsem pa vsem donatorjem. Vsi ti so bili dovolj hrabri, da so videli tabore kot pomemben del revitalizacije podeželja in so jih na optimalni način tudi podprli. Za bralce Našega časopisa smo pripravili informacijo, da se bodo lažje odločili in si razstavo tudi ogledali. Razstavo bomo odpirali po naslednjem vrstnem redu: Občina Borovnica V OŠ dr. Ivana Korošca je bila razstava odprta 1. 3., zaključena bo 21. 3., ko jo bomo prestavili v OŠ Preserje. Na ogled vas vabimo vsak delovni dan od 13. do 18. ure. Občina Brezovica V OŠ Preserje bo odtvoritev razstave 21. 3. ob 17. uri, v sklopu tradicionalnega praznovanja prvega pomladanskega dne. Zaključena bo 12. 4. 1996, ko jo bomo prestavili v občino Vrhnika. Na ogled vas vabimo vsak delovni dan od 8. do 17. ure. Občina Vrhnika Predvidoma bomo razstavo postavili 12. 4. 1996, v vasi Pod-lipa. Zaključili jo bomo konec aprila, ko jo bomo prestavili v občino Ribnica. Natančnejši podatki bodo objavljeni v naslednji številki. Pripravil: Bojan Žnidaršič, d.i.k.a. ZUPANOVA BESEDA Naša kultura se odraža v odnosih med sosedi Spoštovane bralke in cenjeni bralci Našega časopisa! Na svetu se vse spreminja. Nekatere stvari hitro, spet druge počasi. Mnogim med njimi pa tudi pravimo, da rastejo in da se starajo. Ob tem potovanju skozi čas so si naši predniki izmislili koledar in ga opremili z najrazličnejšimi praznovanji, spomini in običaji, med katerimi je gotovo največji tisti, ki je s formulo duhovne in kulturne prenove — primerne za vse ljudi — sprožil začetek štetja. Nekateri taki običaji so se ohranili še od prej (npr. kresovanja...), druge spet pozabljamo (npr. dan borca...) Poglavitno pa je to, daje važnejši od vzroka cilj tovrstnih skupnih srečanj. Ta je v skupnem bivanju in sprejemanju vseh različnosti v skupnosti. To modrost so torej poznali že naši predniki in preko celega leta, še posebej pa spomladi posnemali naravne zakonitosti v medsebojnih odnosih ter v odnosih do okolja. Seveda tudi občino gradimo na tovrstnih trdnih domačih temeljih, zato Vas vabim k posnemanju dobrih izkušenj naših prednikov. V povprečju je to prekrito z materialističnim izkoriščanjem posameznikov in skupnosti, čeprav je vsem jasno, da denar ne prinaša miru in ljubezni. Vedno več pa je dokazov, da vodi iz splošne krize le medsebojno sodelovanje in prostovoljno delo v korist skupnosti. Je naš osebni odnos do skupnosti, primeren samostojni Sloveniji, ali smo tudi na tem področju enaki ali še slabši, kot smo bili v Jugoslaviji? Videti je, da se nas omedlevica preteklosti še kar drži in celo več, mnogim to bolj godi kot pa samostojno celostno življenje. Izgovarjajo se na predpostavljene in zakonodajo, kot da ne bi vedeli, daje vse odvisno od živih ljudi in ne robotov, ki izpolnjujejo le obrazce in navodila od zgoraj. Le samoiniciativnost in lastna ustvarjalnost koristita posamezniku in skupnosti, seveda v sorazmerju z odprtostjo in sodelovanjem. Vse to nas spodbuja k pozornemu sprejemanju vseh življenjskih priložnosti. Marec je kot nalašč za to. Moralna kriza se začenja v družini in med sosedi. Medsosedski odnosi kažejo našo kulturno raven in merijo kakovost bivanja v skupnosti. Povsem enako velja za širše skupnosti, kjer nastopamo kot člani posameznih institucij in skupnosti. Gledano z vidika realnega stanja, postane svetovni nazor nepomemben. Poudarja pa se pripravljenost sodelovanja posameznih članov skupnosti v skupno korist. Letošnje pričakovanje ima še poseben pomen. Poleg SOSEDOVEGA DNE (21.3.) in približevanja visokemu obisku iz Vatikana se spet pripravljamo na novo mašo, ki bo letos v brezoviški župniji in spet v Vnanjih Goricah. V preteklem letuje bilo to največje občinsko srečanje, kar se predvideva tudi za letos. Pri vsem tem pa so vsa zunanja dela le sredstvo za srečanja ljudi, ob katerih se med seboj zbližujmo in ne razdvajajmo še bolj. Do nesporazumov seveda prihaja povsod. Od nas samih pa je odvisno, ali jih bomo razreševali ali podpihovali. V preteklem letu smo po vaših zaslugah rešili kar nekaj problemov in tudi letos upam, bo med tovrstnimi uspehi tudi dogovor o gasilskih obletnicah. Celostni videz naselij Prične se v domači hiši in vrtu in nadaljuje v domači vasi, fari in občini! Kako žalosten je na primer odsev naše kulture v razmetanih kontejnerjih po cestah... Bliža se čas za posipanje cest, zato vabim uporabnike, da se organizirajo podobno, kot so se v preteklih letih. Prav tako vabim starše otrok, da skupaj s sosedi in našimi vzgojiteljicami pomnožimo varne otroške igralne površine v naši občini in izboljšamo varnost na poti do šole. Istočasno pa vse vabim k pravilni vzgoji v odnosu do narave. Ta se kaže tudi v spoštovanju in ohranjanju rastočega cvetja. Brezvestno odmetavanje in onesnaževanje okolja je v prispodobi žal enakovredno trganju cvetja v naravi! Spet pa vas vse vabim k čiščenju skupnih, predvsem zelenih površin in to takoj, ko bo spomladansko vreme to dopuščalo. Saj ni potrebno peljati na smetišče. Dovolj je, da pobrano odvržete v katerikoli zabojnik za smeti. Za tovrstno delo je potrebna le dobra volja in sprehod z vrečko, v katero pobiramo smeti. Kako malo je potrebno, da združimo prijeto s koristnim. Je pa to tudi najlepši zgled sosedom in zlasti mladim, saj iz malega raste veliko.. Na občini pa se lahko vpišete v seznam oškodovanih v zadevi Sa. Tel. Ing. Podpise bomo priložili tožbi. Zahvale — Marjanu Prebilu, Igorju Pristavcu in vsem drugim za dober zgled vsem drugim občanom (prostovoljno pluženje). — vsem izvoljenim v krajevne svete za odločitev, da ob svojih družinskih obveznostih skrbijo tudi za kvaliteto bivanja v širših skupnostih, — članicam in članom občinske volilne komisije, krajevnim volilnim komisijam in odborom za prizadevno izpeljavo prvih volitev v krajevne svete po novem zakonu v Sloveniji, — družini Zore za povabil in organizacijo srečanja mladih z Brigito Bukovec, Dušanom Mravljetom in Bojanom Rakov-cem (tudi dober zgled ostalim družinam...), — mladim raziskovalkam in mentorici Goranki Kreačič iz OŠ Preserje za raziskovalno nalogo (tudi v zgled ostalim OŠ ...). Drago Stanovnik Vabilo na Žalostno goro Obisk svetega očeta Janeza Pavla drugega Je državnega in cerkvenega pomena! Dobro bi bilo, da ga izkoristimo v dobro našega naroda in domovine. Zato Vas skupaj z duhovniki naše občine vabim na nedeljska popoldanska srečanja, ob 15. uri na Žalosti gori, naši najbolj znani romarski poti in največjem kulturnem spomeniku v občini. Gostje: 10. marca p. Miha Žužek: SV. OČE — PAPEŽ DRUŽINE 17. marca dr. Anton Štrukelj: TI SI PETER SKALA 24. marca škof Lojze Uran: LIK SVETEGA OČETA 31. marca g. Franci Trstenjak: TISOČ LET JE MINILO Vabijo: župniki in župan Izvoljeni novi krajevni sveti Občinska volilna komisija občine Brezovica je na svoji seji, dne 4. 3. 1996 ugotovila, da so bili na volitvah dne 3. 3. 1996 v posamezne krajevne svete izvoljeni naslednji kandidati: KRAJEVNI SVET KS BREZOVICA SLANA SLAVICA SKODLAR PETER ARTAČ MIHELA ZDEŠAR JOŽE URBANČIČ FRANČIŠEK BELIČ DUŠAN PREBIL MARIJA SOJER IVAN PREBIL JANEZ 9.5.1949 17.10.1951 10.3.1960 10.3.1937 13.9.1943 5.11.1946 11.8.1951 4.12.1932 20.8.1933 KRAJEVNI SVET KS VNANJE GORICE TRČEK BOJAN MARINKO VINCENCIJ-PETER MLINAR TOMAŽ ZUPANČIČ MARIJA-MARTA KOVAČ MARJETKA KOBE JOŽE SLAK SANDI ROŽMANEC CECILIJA SUSMAN JANEZ KRAJEVNI SVET KS NOTRANJE GORICE GOLC OLGA 5.12.1957 24.6.1939 29.11.1968 29.7.1948 23.7.1952 1.8.1962 21.12.1965 9.11.1956 16.5.1958 PLEŠIVICA 25.10.1964 BUDISAVLJEVIČ SLAVICA 13.6.1943 NOVAK JOŽE 26.1.1963 OBLAK STANISLAV 11.11.1948 ŽAVBI VILKO 11.5.1945 SOJER JOŽE 19.8.1932 ČUDEN MARKO 11.4.1961 ČUDEN FRANČIŠEK 13.10.1926 ARTAČ VINKO 7.12.1946 KRAJEVNI SVET KS PODPEČ - PRESERJE MIŠIC MATIJA 15.2.1952 SMOLE STANISLAV 11.11.1932 SVETE MARJAN 23.7.1947 SVETE PETER 5.3.1963 LIPOVEC FRANČIŠEK 19.9.1951 KRALJIC PETER 25.4.1970 PUŠENJAK FELIKS 7.8.1951 PETELIN JANKO 3.5.1959 ŽITKOJOŽE 27.4.1963 ŠVIGELJ JERNEJ 24.8.1952 URŠIČ MARJAN 24.12.1958 REPARJOŽE 25.3.1958 ROGELJ JOŽE 27.2.1959 KRAJEVNI SVET KS RAKITNA KRANJC RUDOLF 16.2.1965 BORŠTNIK BOJAN 9.1.1960 KNAP STANISLAV 9.5.1967 BEČAJ PETER 27.6.1968 BEZEK VALENTIN 29.1.1959 KOVAČIČ MATIJA 26.2.1942 PETRIČ MARKO 7.8.1965 16. SEJA OBČINSKEGA SVETA BREZOVICA Sprejet proračun za leto 1996 Svetniki občine Brezovica smo izkoristili edini prestopni dan v svojem štiriletnem obdobju za 16. sejo Občinskega sveta. Pred tem smo si lahko ogledali preurejene občinske prostore. Ob zelo okusni opremljenosti smo zatrjevali, da so župan in delavci občinske uprave s tem pridobili pogoje za normalno delovanje. Na predlog župana so svetniki potrdili medobčinsko strokovno komisijo za delitveno bilanco, saj do sedaj na tem področju ni bilo strokovnega pristopa, namesto sodelovanja je mesto ustanovilo Komisijo za zaščito mestnega premoženja. V poročilu župana smo bili obveščeni, da za odkup Hojine vile v Podpeči ureja vse dokumente pooblaščena občinska odvetnica ga. Bradačeva v sodelovanju z odvetnikom Hoje g. Župevcem in pravnico Službe za reformo lokalne samouprave go. Podjetniki in obrtniki, želite sodelovati s svojo reklamo pri izdaji knjige LJUBLJANA Z OKOLICO A — Ž ki bo izšla pri Pomurski založbi, kot priročnik za popotnika in poslovnega človeka? Izdana bo v slovenskem in nemškem jeziku in bo na voljo tako doma kot v tujini. Vsi zainteresirani podjetniki in obrtniki, ki želite, da vas tudi na ta način prepoznajo v domovini in svetu, to sporočite do 20. 3. 1996 na Občino Brezovica. Ob sklenitvi pogodbe z Založbo za objavo vašega reklamnega oglasa pa vam tudi občina nudi 10% popust. Podrobnejše informacije pa lahko dobite pri zastopniku Pomurske založbe Murska Sobota, g. Kozjaku, vsak dan do 8.00 ure zjutraj in popoldan po 15.00 uri na tel. 061/621-708 ali direktno v Murski Soboti 069/32-420. Knjiga pa bo našla svoj prostor na policah vseh knjižnic, v šolah, vrtcih, trgovinah, občinah in bo takoj trajno zaznamovala sedanji čas. Zdravko Kojzak Juvanovo. Sprožila se je procedura pri reševanju problemov Tržaške ceste, prav tako se v sodelovanju s KS in gradbenimi odbori pridobiva dokumentacija za celostno ureditev Podpeške ceste. Svetniki smo bili seznanjeni, da so za cesto proti Črni vasi podpisane vse pogodbe in ob ugodnem vremenu se lahko prične z gradbenimi deli. Komisija za volitve in imenovanja je imela veliko dela ob odhodu svetnika Janeza Mikliča med uslužbence občinske uprave. Nadomestil ga je nov član Občinskega sveta Marjan Šivic iz Rakitne, naslednji po vrstnem redu iz stranke SDSS. Svetniki smo potrdili podpredsednika Občinskega sveta Viktorja Polični-ka. Odbor za vzgojo, izobraževanje, otroško varstvo, raziskovalno dejavnost, kulturo in šport je dobil nadomestnega člana Srečka Sojerja. Novi član Občinskega sveta Marjan Šivic je bil imenovan v Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo, ter v Odbor za požarno varnost. Ker poteče mandat svetu šole Brezovica in Svetu šole Preserje smo potrdili člane ustanovitelja v Svet šole Brezovica in sicer Mihelo Artač, Cilko Rozmane in Milana Lenarčič. Svet šole Preserje pa bodo zastopali Marko Kocjan, Zdenko Zalar in Janez Legiša. Občinski svet je potrdil Časopisni svet v sestavi Mtha Černetič, Jernej Zdešar, Marija Marinko in Marija Bezek. Svetniki smo obravnavali finančno poročilo za leto 1995 in predlagali, da se presežek 8 mil. tolarjev upošteva kot prihodek za letošnje leto. Pri obravnavi proračuna se je delovna temperatura dvignila. Proračun obsega 404.100.000 tolarjev. Želje posameznih odborov so presegle ta znesek. Vsak odbor bi za uspešno delo potreboval večja sredstva. Ker pa teh sredstev ni bilo možno vzeti nikjer, je Občinski svet sprejel predlog proračuna za leto 1996, kjer naj bi se sredstva za posamezne dejavnosti razdelila takole: občinski organi 23.600.000 tolarjev, občinska uprava 27.000.000, izobraževanje 55.000.000, otroško varstvo 106.000,000, za kulturo smo namenili 5.000.000, športu 5.500.000, socialnemu varstvu 13.000.000, zdravstvu 38.000.000, kmetijstvu in gozdarstvu 16.000.000, gospodarstvu, turizmu in gostinstvu 5.000.000, komunala naj bi razpolagala z 91.000.000, varstvu okolja 1.500.000, enako 1.500.000 urejanju prostora, požarno varstvo naj bi dobilo 10.000.000, civilna zaščita 2.000.000, za druge javne potrebe naj bi bilo 1.000.000 tolarjev sredstev za rezervo 2.000.000 in 1.000.000 tolarjev za tekočo proračunsko rezervo. Že na 15. seji smo svetniki obravnavali Odlok o plakatiranju in koncesiji za plakatiranje v občini Brezovica in ga v dopolnjenem besedilu na 16. seji tudi sprejeli. Svetniki si bomo to sejo zapomnili tudi po dolžini, saj se je prvič končala v treh urah. Marija Bezek POMLAD Iz snežno belega snega že kukajo beli zvončki. S pustega neba je posijal prvi svetli in topli sončni žarek. Zapeli so drobni ptički. Skozi majhno okno sem videla pomlad, kako prihaja. Razodela mi je vse skrivne poti, kijih prej v snežnem metežu nisem poznala. 3. Pomlad je nekaj posebnega. Kot bi prebudila gozdove, tako je razkošna. Ker je ta opojna pomlad res nekaj posebnega, jo preživite čimbolj lepo. Urša Šuštaršič, 5. b OŠ Preserje Cesta na Rakitno dobro vzdrževana Zelo dobro se Rakičani spominjajo preteklih zim, ko smo zvečer pozorno poslušali vremensko napoved, preverili avtomobilske verige in si za vsak primer naravnali budilko uro prej. V snežnem jutru smo se v skrajnem primeru odpravili na avtobus, ki je bil ob teh dneh bolj zaseden. Pogum-nejši so jeklenemu konjičku nadeli verige in se z veliko mero poguma odpravili v dolino. Ker so bile zime v dolini milejše, je bilo potrebno verige na Lazih pospraviti nazaj v prtljažnik. Večkrat nas je na delovnem mestu misel obrnila na vreme, pogledovali smo v nebo in poskušali čimprej oditi domov. Klanci,klanci, nad smetiščem, Kamniški klanec, klanec v Mesnicah, vmes pa montaža verig. Vozniki smo bili srečni, da nismo nikogar srečali, ali pa »naleteli« na ustavljeno vozilo sredi ceste! Veliko je bilo vnaprej izrečenih besed, kakšna bo »nova« cesta na Rakitno. Ta bo imela asfaltno prevleko, tu pa je poledica neizbežna, kaj če bo cesta nesplu-žena,... Po dveh zimah moramo Rakičani zelo pohvaliti ljudi, ki skrbijo za pravočasno pluženje in posipanje ceste. Vemo, da so imeli v letošnji zimi ogromno dela in astronomske stroške, vendar njihov trud ni bil zaman. Cesta je bila vedno prevozna in tudi v najhujših metežih si vozniki nismo nabrali zamud. Vsi si želimo samo to, da bi bila cesta na Rakitno tudi v naslednjih letih vzdrževana tako kot do sedaj. Marija Bezek Odvezani psi S pristojnimi inšpekcijskimi in drugimi službami se občinska uprava dogovarja o odstranitvi odvezanih psov —potencialnih prenešalcev stekline in ostalil1 bolezni. Prav tako je v postopku odlok o kaznih za lastnike odvezanih psov, v skladu z zakonO' dajo. Na občini Brezovica zbf rajo tudi vaše tovrstne konkretne pisne pritožbe in priporočila. FEBRUAR—MAREC 1966 BREZOVICA NAŠ ČASOPIS 13 Telefonski priključki Od Telekoma smo prejeli odgovor v zvezi z problematiko novih telefonskih priključkov na področju občine Brezovica. Podatki so od oktobra 1995, do danes pa se je število prošenj le še povečalo. Posredujemo vam torej odgovore Telekoma Slovenije na županova vprašanja: Občina Brezovica obsega naslednja območja telefonskih central (ATC) po stanju 1. 10. 1995: ATC zmogljivost izkoriščenost % Brezovica 1.600 1.574 98 _Notranje Gorice 992 815 82 J'reserje 992 1782 79 Rakitna 248 233 94 ^Skupaj 3.832 3.304 87 Število registriranih vlog za nove priključke (stanje 1. 10. 1995): ATC vloge Brezovica 105 _Notranje Gorice 212 Preserje 10 Rakitna 27 Gostota telefonskih priključkov abčir Bre: zovica Ljubljana-mesto »stale občine v 061 štev. prebivalcev 8.294 276.341 251.924 gostota 41 47 25 Posamezne telefonske centrale (ATC) obsegajo naslednja območja: ATC Brezovica ATC Notr.Gorice ATC Preserje ATC Rakitna Brezovica Notr. Gorice D. Brezovica Rakitna Bevke Plešivica G. Brezovica Dragomer * V. Gorice Goričica Log Zabnica Jezero Lukovica pri B. Kamnik pod K. Pako Planinca Podpeč Preserje pod K. Nova telefonska centrala v Brezovici je predvidena v obdobju 1997/98. Plan predvideva zagotovitev novih prostorov, medkrajevni kabel Ljubljana-Bre-zovica, telefonsko centralo s 3.000 priključki, krajevno kabelsko omrežje ter sistemi prenosa Ljubljana-Brezovica. Predvidena investicijska vrednost: 210.000.000 SIT. Premikanje mej območij telefonskih central zahteva precejšnje vlaganje sredstev v omrežje, ki je začasnega značaja. Pomočnik generalnega direktorja: Pavel Zakelj, dipl. ing. VEM ZA DEŽELO, KJER ROŽCE CVETO, VEM ZA DEŽELO, KJER PTIČKI POJO... TAM JE DOBROTA NESKONČNO ŽIVELA, VSE NAM JE DALA, VSE, KAR JE IMELA. Dane Zaje Stopnice nas ne ločujejo Pomlad bomo na Osnovni šoli Brezovica pričakali s prodajno likovno razstavo CVETLICE ZA SREČO. Sprehodite se z nami med pisanimi šopki, ki so jih ustvarili učenci, in izberite enega zase... Stane 400 ali 600 tolarjev. Vsečana otvoritev razstave je bila v ponedeljek, 4. marca v šolski avli. Razstava bo odprta tudi v ponedeljek, 11. marca, od 16. do 18. ure. S prodajno razstavo začenjamo učenci in delavci OŠ Brezovica skupno humanitarno akcijo NAS STOPNICE NE LOČUJEJO, AMPAK ZBLIŽUJEJO. V njej bomo skušali z Vašo pomočjo in razumevanjem ter z dobro voljo in naklonjenostjo vseh občanov zbrati čim več denarja za nakup posebnega dvigala, ki bo omogočilo učencem, odvisnim od pomoči drugih, nemoteno nadaljevanje šolanja na OŠ Brezovica. Na razredni stopnji sta deklica in deček, ki bosta to dvigalo potrebovala že v naslednjem šolskem letu, saj so učilnice predmetne stopnje v prvem nadstropju, stopnice do njih pa zaenkrat vsakodnevna nepremagljiva ovira. Želja njunih staršev, sošolcev ter vseh učencev in delavcev šole je, da bosta učenca jeseni ostala med nami, saj je v humani družbi to tudi njuna pravica! Predvidena cena dvigala je 27.000 DEM. Pridružite se naši akciji! Pomagajte nam pri iskanju sponzorjev! ^Svoje predloge nam lahko sporočite tudi po telefonu — 653- Denarne prispevke lahko nakažete na žiro račun: 50106-603-50059 — Osnovna šola Brezovica (s pripisom: ZA DVIGALO). V okviru humanitarne akcije NAS STOPNICE NE LOČUJEJO, AMPAK ZBLIŽUJEJO načrtujemo več dobrodelnih prireditev, na katere Vas že zdaj vljudno vabimo. POMLADNE CVETICE NAJ PRINESEJO SREČO ŽE TO JESEN! Učenci in delavci OŠ Brezovica VRTEC BREZOVICA — To je idejna skica zasnove za gradnjo vrtca Brezovica. V postopku so urbanistični dokumenti. Kako dolgo bomo čakali na prvi otroški vrisk v novi zgradbi? Prvi koncert za otroke iz naših vrtcev Dan pred slovenskim kulturnim praznikom — 7. februarja smo se z avtobusom odpeljali v prenovljeni dom KS Vnanje Gorice na koncert kantavtorja Bojana Rakovca z gostoma Brigito Bukovec in Dušanom Mravlje-tom. Otroke smo vzgojiteljice na to srečanje že prej pripravile. Bojan Rakovec — povezovalec tega srečanja je otroke navdušil s pripovedovanjem o njegovih levih in slonih, ter s pravljico o Rdeči Kapici, za katero pa so otroci sproti, med petjem ugotavljali, da je malo čudna in smešna. Otroci so Brigito Bukovec hitro spoznali in simpatična športnica jim je bila všeč. Še posebno ponosni pa so bili, ko jim je razdelila svoje slike. Dušan Mravlje je kratko opisal svoje vtise na teku v Ameriki. Razdelil je nekaj koledarjev in zaključil svoje pripovedovanje, predstavil je tudi svojo družino, ki ga je spremljala. V nadaljevanju programa so otroci skupaj z Bojanom zapeli pesmico Ringaraja, druge popevke pa so spremljali s ploskanjem, topotanjem, pripeva-njem... Na odru jim je kantavtor razdelil nekaj Orffovih inštrumentov. Ob spremljavi otrok na odru so zapeli vsi otroci v dvorani. Nastopajoči otroci so odhajali z odra veseli. Še posebno je bil na svoj zasulženi plakat ponosen naš »mali orgličar«. Plakat je trdno držal v rokah in njegove oči so mi povedale vse — koncert je uspel. Ob tej priliki se zahvaljujemo g. županu Dragu Stanovniku za gostoljubje v topli in lepi dvorani, družini, ki je sponzorirala goste (želi ostati neimenovana) ter kuharicam vrtca Vnanje Gorice za topel čaj. Bilo je lepo — hvala! Magdalena Lenarčič vzgojiteljica Prima Moja Pokojnina je najpopolnejše dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje v SLOVENIJI. Zagotavlja lastno socialno varnost, saj Vaš privarčevani denar z leti ne izgublja na vrednosti, marveč je vezan na valutno klavzulo in se plemeniti iz naslova dodatnega pokojninskega zavarovanja. Svetovanje na domu Vam nudi PMP, d.o.o. BORIS UJČIČ, Na Lazih 46 Tel.: 061/653-928 Novice iz Vnanjih Goric Marijan Bavcon veže najnovejši računalnik v zakristiji cerkve v Gulču. V Domu krajanov Vnanje Gorice jim je uspelo obnoviti dotrajane sanitarije, sproščeno babi-čino stanovanje pa je omogočilo ureditev čakalnice, garderobe in sobe za patronažno službo, kar bo sprostilo prostor za laboratorij v pritličju. V dvorani sta bila montirana odštevalnika toplotne in električne energije, obnavljajo pa tudi električno napeljavo. Ob februarskem molku cerkvenih zvonov pa se je razvila prava zgodba, katere srečen konec je prinesel v cerkev svetega Duha na Gulču posebno darilo — nov najmodernejši računalnik za zvonjenje, bitje in pritrkavanje. To je daroval mojster Marijan Bavcon iz Cerknega v zahvalo, ker ga je brezoviški župan, 10. februarja civilno poročil na Ljubljanskem gradu. Omenjena cerkev slavi letos pomemben jubilej, saj je bil prav pred sto leti sezidan sedanji zvonik in cerkev razširjena, o čemer priča letnica 1896 na podboju vrat. Zaradi naštetega se je povečala varnost ljudi pred udarom strele, ozemljili so inštalacijo in zamenjali posamezne dele dotrajane električne napeljave. Pred letošnjo novo mašo načrtujejo obnovo simsa na zvoniku in prebelitev cerkvene notranjščine. Vsem dobrotnikom se v imenu domačink in domačinov zahvaljujemo za dosedanjo pomoč in se še priporočamo. Sredstva zbira Župnijski urad Brezovica, (ds) Prva poroka, ki jo je zvezal brezoviški župan Drago Stanovnik Biti zahteven do sebe, do bližnjega pa prizanesljiv Vzdrževalna dela na Barju Hidrotehnik izvaja vzdrževalna dela na naslednjih vodotokih-jarkih na Barju: — KUŠLANOV KANAL — BEVŠKO LOŠKI KANAL — CORNOVEC, ŽLOFARICA (Kar je razvidno iz priložene karte Barja) Izvajali bodo čiščenje vodotokov-jarkov, to je strojni izkop materiala, ga odlagali na bregove in pozneje z buldožerjem splanirali; na parcelah ob vodotokih-jarkih. Prav tako bodo ob teh vodotokih-jarkih posekali grmovje in drevesa, kijih bodo delno razžagali in deponirali na parcelah ob vodotokih tako, da jih bodo pospravili v kupe. Lastniki lahko les (vejevje, drevesa) odstranijo in uporabijo v svoje namene. Opozarjamo jih tudi, naj požganega lesa ne mečejo v vodotoke. Čim več človek zatheva od samega sebe, tem bolj uspešno izžareva v okolico, jo ogreva in razsvetljuje. Ta misel naj nas vodi skozi letošnji post. Kaj je post? Čas, ko se mrtvi-čimo in razdraženi sitnarimo nad drugimi? Ko se odpovedujemo hrani, obenem pa se prerekamo in obsojamo vse okrog sebe? Mar boš to imenovat post, pravi prerok Iz-aija. Čemu se odpovedati, ko pa vse teži za tem, da bi čim več imeli, užili, ničesar ne zamudili. Če hočemo v življenju napredovati, se je treba včasih tudi čemu odreči. Opazujte ljudi v trgovini: kdor hoče kaj imeti, mora plačati, torej nekaj žrtvovati. Kupiti pomeni: odreči se nečemu dobremu (danes), da bi imeli še boljšo stvar. Ne žalujmo za stvarmi, ki smo se jim odrekli. Če kolesar vedno toži, ko zapušča nek kraj. ne bo prišel daleč. Pripravljamo se, da se bomo znali čemu odreči zato, da bomo pozneje roke napolnili z boljšim. Vsak dan se lahko vodimo v odrekanju; zjutraj se hitro dvignemo iz posteje: ne jejmo preveč; pozorno poslušajmo bližnjega; dajmo bližnjim prdnost; ga pohvalimo... Po trpljenju pride veselje, po dežju sonce. Vse življenje smo v procesu rasti, spreminjanja, spreobrnjenja. Otrok umre, ko stopa v odraslo življenje, odreči se je treba igračam, vzeti knjige v roke in iti v šolo, pustiti knjige in iti v službo... «Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove samemu sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj«. (Lk 9,23) Kdor hodi za Njim (Kristusom) se bo vedno bolj bližal svojemu bistvu, postajal bo resnična osebnost, postajal bo drugačen in rodoviten za druge. Ko seme umre, se pomnoži. V trpljenju, smrti in vstajenju je Kristus postal odreše-nik vseh ljudi. Je post odpravljen? Koliko milijonov ljudi je lačnih, ker so v to prisiljeni; drugim je post svetoval zdravnik — kako se držijo diete; športniki se držijo posta za ohranitev telesne kondicije, da dosegajo čim boljše uspehe; nekateri iz preventivnih razlogov; nekateri iz asketskih razlogov, da bi dosegli najvišje dobro, kristjan pa se posti iz hvaležnosti do Boga za njegovo ljubezen in iz ljubezni do bližnjega, da ima skoznje dobro. Post ima tudi danes pomen. Vsakdo je dolžan skrbeti za svoje zdravje. Vernik vidi v tem odgovornost pred Bogom; zdravje pa je dragocenost, je božji klic. V današnjem času so zdržanost, post, pokora potrebnejši kot kdajkoli, tudi zato, da izvršujemo dobrodelnost. Na materialne stvari smo zelo navezani, ker vidimo v njih srečo. Najhuše zlo je: žrtvovati ljudi stvarem; to je smrt. Kaj pomaga kopičenje blaga v zakladnicah, ko pa... Če pogledamo resnici v obraz, bomo priznali; v srcih današnjih ljudi je tako malo sreče in zadovoljstva tudi zato, ker vedno manj resno jemljemo Jezusove besede o odpovedi in žrtvi. Kristusove rane so bile na velikonočno jutro poveličane. Tudi naše bodo ob vstajenju — pa tudi že prej. Saj se človek počuti zares srečnega samo tedaj, ko z notranjo močjo, ki prihaja od Boga, premaga svojo sebičnost. Na začetku postnega časa se obrnimo k Bogu s prošnjo, naj nam pomaga vsak dan pogumno in velikodušno stopiti na pot za njegovim Sinom. Janez Kompare PREJELI SMO Žrebanje da toda kako? Skupina občanov Demokratične stranke upokojencev in društva upokojencev Slovenije je izkoristila z zakonom zagotovljeno pravico, da predlaga svoje člane v bodoči Krajevni svet Brezovica. V predpisanem roku je preko svojega poverjenika vložila pri občinski volilni komisiji kandidatne liste oseb za člane krajevnega sveta. Volilna komisija je ugotovila zakonitost kandidatur, ter izdala potrdila o pravilnosti kandidiranja predlaganih članov. Volilna komisija je odločila, da se določi vrstni red kandidatur z žrebom. Postavlja se vprašanje, na katerega je vezan tudi naš protest; zakaj ni volilna komisija pisno ali telefonsko obvestila o žrebanju poverjenike strank. Naslovi in telefonske številke so bili navedeni na zadnji strani kandidatnih list. Postavlja se vprašanje zakonitosti postopka in misel o planirani postopni izolaciji upokojencev od družbenih dogajanj, ki bodo sledili. Predsednik Ladislav Šebenik Pojasnilo OVK Brezovica Občinska volilna komisija je o volilnih aktivnostih obvestila vo-lilce preko javnega glasila (Naš časopis, št. 218, januar 96). Objavljen je bil tudi ROKOVNIK z datumskim razporedom vseh volilnih aktivnosti. Po 74. členu Zakona o lokalnih volitvah in 60. členu Zakona o volitvah v Državni zbor je treba vrstni red kandidatov na glasovnicah izžrebati. Ravno v primeru KS Brezovica, kjer smo prejeli dva seznama kandidatov, smo prve izžrebali kandidate iz vrst upokojencev, ker so prvi vložili svojo kandidaturo. O datumu žrebanju je bil njihov predstavnik še posebej opozorjen ob izročitvi odločbe. O poteku žrebanja je shranjena vsa dokumentacija in je na vpogled predstavnikom kandidatur. Komisija dela v skladu z Zakonom o lokalnih volitvah in v enaki sestavi, kot je bila določena v Uradnem listu za volitve 1994. Upokojenci Brezovice so vložili svojo kandidaturo za člane krajevnega sveta kot »Skupina občanov - upokojenci«, in so imeli svojega predstavnika. Če pa bi vložili kandidaturo kot stranka Desus, bi morali priložiti dokumentacijo, ki jo zahteva 72. člen Zakona o lokalnih volitvah. OVK Brezovica LUDVIK ŠPAN — MOJSTER VULKANIZER IN AVTOMEHANIK »Od krpanja gum do modernega servisa« Ludvik Špan je utelešena zgodba o uspehu. Je tako rekoč prava podjetniška legenda, vredna posnemanja: Začel je namreč pred petnajstimi leti v majhni podnajemniški delavnici s skromnim krpanjem gum. A mu je do danes uspelo svojo dejavnost razširiti še na kup drugih reči. Sedaj svojim strankam nudi poleg skrbi za gume še avtooptiko, avto-pralnico, avtokozmetiko in tudi avtomehaniko. Na tem mestu Špan želi zgraditi pokrito delavnico in skladišče Španova velika in moderna avtopralnica Gospod Špan, pa začnimo pri gumah še mi. Te so komaj opazni, vendar prepotrebni del vsakega avtomobila, kar ugotovimo takrat, ko je gumo treba zamenjati. Kaj od tega najdemo pri vas? Pri nas se najde marsikaj. Svojim strankam nudimo široko paleto avtomobilskih gum vseh večjih svetovnih proizvajalcev. Naj naštejem le nekatere: Miche-lin, Goodyear, Yokohama, Pirelli, Semperit, Bridgestone, Kumho, Matador, Sava in Nokia. Da ne bodo bralci v skrbeh, naj povem, da imamo v skladišču stalno na zalogi več kot 500 vrst in dimenzij gum, tako za osebna kot tudi za poltovorna vozila. Bralce bodo nedvomno zanimale predvsem cene. Pri tem naj poudarim zanimivo razliko v cenah, kar se tiče gum za uporabo na osebnih vozilih: najcenejšo se dobi že za 4.000 tolarjev, medtem ko stane najdražja guma pri nas — to je Mic-helin SX X GTV Pilot — do 80 tisočakov. Seveda pa bodo bralci gume izbrali sami — tiste, ki jim najbolj ustrezajo glede na ceno, tip njihovega avtomobila, način vožnje in vozne razmere, na primer letni čas. Poskrbite tudi za montažo in potrebne nastavitve? Ker želimo svojim strankam kar najbolj 'olajšati življenje', poskrbimo seveda tudi za to. Gume, ki jih kupijo pri nas, jim namreč brezplačno montiramo, le uravnoteženje je treba plačati posebej. Ker celotno opravilo ponavadi ne traja več kot pol ure, lahko stranke kar počakajo, dokler ni opravljeno — bodisi v sprejemni pisarni ali pa spremljajo postopek od blizu, če jih zanima. Naj povem še to, da popravljamo tudi manjše poškodbe aluminijastih platišč. V primeru, ko popravilo ni mogoče, pa vam svetujem nova plastišča svetovno znanega proizvajalca O. Z. WHEELS, ki s svojimi izdelki oskrbuje tekmovalce v vseh avtomobilskih športih. Seveda se strankam ni treba bati, da bi od nas odšli z opletajočimi kolesi, saj jim jih tudi scentriramo oziroma uravnotežimo, ko so že pritrjena na avtomobilu. 'Zdravje' gum naših avtomobilov je torej odvisno od marsičesa. Kaj kot mojster z obilico izkušenj svetujete našim bralcem, da bi gume trajale dlje? Na žalost povečani obrabi gum v znatni meri botruje nepravilno nastavljeno podvozje in stekanje koles, kar pri nas uredimo na sodobni optični napravi, ki hrani podatke za kar poldrugi tisoč vozil. Sicer pa bi veljalo bralcem podati tale nasvet: Zakon določa zimski profil gum na pogonskih kolesih, vendar, če je le mogoče, ga uporabljajte še na ostalih dveh. Pri zimskih gumah namreč zahtevnejšim razmeram ni prirejena samo lamelna zgradba in konstrukcija, ampak prav tako tudi sama zmes gume, saj je odpornejša proti nizkim temperaturam. Zimske gume torej niso zgolj nepotreben luksuz. Pa še to: V zimskih voznih razmerah se na kolesih nabira več nesnage, čemur včasih sledijo tresljaji, podobni tresljajem neuravnoteženih koles. Zato vam svetujem, da vsekakor čim večkrat operete platišča. Toliko torej o gumah. A to še ni vse. Kot vemo, ste že pred časom odprli tudi svojo avtopralnico... Res je, avtomobile tudi operetno. Pranje je ročno, kar pomeni, da se lahko avtomobilu res posvetimo. Nazadnje ga še obrišemo, s čimer odstranimo kapljice, ki pri avtomatskih pralnicah nekatere znatno motijo. Poleg tega vam lahko avto tudi spo-liramo, zato potrebujemo vsaj en dan časa. Kadar pa želite temeljito očistiti in obnoviti notranjost avtomobila, vam ga očistimo globinsko: To pomeni, da odstranimo vse sedeže, tapete in preproge in jih kemično očistimo in posušimo. Ko vse skupaj sestavimo nazaj, je vozilo zopet kakor novo. Opravimo tudi razna manjša popravila, kot je na primer zamenjava končnika, menjava olja in podobno. Nazadnje naj dodam še to, da se po svojih močeh trudimo vsaki stranki čim hitreje, poceni in strokovno ustreči. Res, Ludvik se spozna na svoj posel, kar dokazuje tudi dejstvo, da je njegov servis lani dosegel status največjega Michelinovega zastopnika v Sloveniji! Za konec mi še rakaže svojo avtomobilsko 'ordinacijo': Vidi se, da tod kraljuje pridna in izvedena roka. Roka, vajena poštenega dela. — Ta vrlina pa, roko na srce, manjka dandanašnji marsikateremu podjetniku... Je že tako, da je hiter uspeh jalov uspeh; veliko več je vredno, če se do njega dokopljemo z znanjem in sposobnostjo! To je Spanovemu servisu nedvomno uspelo, zato mu želimo še naprej vse dobro. Pogovarjal se je Miha Černetič SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA PODRUŽNICA BREZOVICA V marcu, mesecu medsosedskega sodelovanja Vabim vas k reševanju skupnih težav in nesporazumov. Seveda pa tudi na medsosedska srečanja: v nedeljo, 10. marca, na Presenečenje, ob 16. uri v Domu krajanov Vnanje Gorice in na razstavo o oživljanju po- deželja ob Sosedovem dnevu (21. 3.) v OŠ Preserje. Za družino gre! V občini Brezovica se dobro zavedamo pomembnosti družine, kot osnovne celice družbe. V ta namen so usmerjene tudi mnoge aktivnosti namenjene vsem generacijam. Tako vse zakonce in ostale vabiva na srečanja vsako četrto nedeljo v mesecu. Pogovori so v dvorani Doma krajanov Vnanje Gorice, s pričetkom ob 19. uri. Program: 24.3. 1996: dr. Rudi Koncilija: O ZLU IN PREKRŠKIH 28. 4. 1996: dr. Metka Klevi-šar: ŽIVETI Z BOLNIMI IN UMIRAJOČIMI 26. 5. 1996: Ligija in Imre Jerebic: PRAZNOVANJE V DRUŽINI V imenu župnij in občine Janez Komparc in Drago Stanovnik Vabilo na strokovna predavanja Vljudno Vas vabimo na strokovna predavanja, ki jih prirejamo pod geslom: »ŽIVLJENJE N^ŠE VSAKDANJE«. Predavanja so brezplačna in bodo VSAK ČETRTEK ob 18.00 uri v sejni dvorani nekdanje občine Ljubljana Vič-Rud-nik, Trg MDB 7. Predavanja bodo trajala približno 45 minut, sledila pa jim bo snov iz našega vsakdanjega življenja. URNIK PREDAVANJ: 14. 3. 1996 Mirjana Hafnar, dipl. defektolog: Komuniciranje slepih v okolju videčih 21. 3. 1996 mag. Marija Kodel: UZdrava prehrana 28. 3. 1996 Marjan Podobnik, dipl. ing.: Vizija SLS za prihodnost Slovenije 4. 4. 1996 mag. Jožica Rozman: Podeželje okolice Ljubljane 11. 4. 1996 Stane Žerovnik: Promet v Ljubljani ZNANJA NI NIKOLI PREVEČ, ZATO PRIDITE! Predsednica Ženske zveze pri Mestnem odboru SLS Ljubljana Vera Buser Skavti so zgradili čisto pravi iglu v katerega se jih je natlačilo tudi do deset. Zimovanje barjanske čete Gore nad Idrijo, majhna, prijazna in zasnežena severnopri-morska vasica, ki leži na 850 metrih nadmorske višine je od 22. do 25. februarja gostila skupino 35 brezoviških skavtov. Prav na Prešernov dan je bilo, ko je devet skavtov prvič obiskalo veliko župniške in gospoda Danila z namenom, da raziščejo teren, pripravijo program in aktivnosti zimovanja. Primorska burja je pošteno brila po obrazih in vsi smo bili enotni — tu bo super zimovanje. Vendar do začetka je še dva tedna, pripraviti bo treba opremo, sestaviti jedilnik, organizirati prevoz, prirediti sestanek za starše in še sto drobnih stvari, na katere se ne sme pozabiti. Končno napočijo šolske počitnice. Dnevi se že odštevajo in že je tu četrtkovo jutro. Avtobus natovorjen z nahrbtniki in razposajenimi skavti požira kilometer za kilometrom in doseže cilj že ob deseti uri. Predvsem fantovski del odprave hvali spretnostno vožnjo Benota, ki je že stari znanec brezoviških skavtov. Ko smo prenesli vso opremo z avtobusa, nas je na pragu žup-nišča že čakal Danilo, tamkajšnji župnik in naš gostitelj. Seveda nismo dolgo zdržali v hiši, kajti neprostrana belina snega nas je vabila v svoj objem. Edino lakota je bila tako močna, da smo se odpovedali snežnim igram in šli potolažit želodčke. Popoldne je minilo v'znamenju priprav na večerno praznovanje. Ravno na ta dan, 22. februarja, skavti po vsem svetu praznujemo rojstni dan našega ustanovitelja lorda Baden-Poweila. Tako smo veseli pričakali naše brate in sestre skavte s katerimi smo obhajali mašo daritev. Zunaj smo prižgali bakle in s pesmijo kljubovali peklenskemu mrazu. Po veselem večeru smo prisluhnili našemu duhovnemu asistentu Janezu, ki nam je pripovedoval o papeževem življenju. Tako smo umirili svojo notranjost in v tišini zaspali. «Joj, a je treba že vstati?«, je bil najpogostejši stavek, ko se je zjutraj po hiši razlegala budnica iz Matejeve trobente. Ta dan pa je bil za vse nas nekaj posebnega. Voditelji smo svoje naloge zamenjali z vodniki in tako postali »navadni« skavti. Sprva smo mislili, da bo to čisto preprosto, vendar smo se ušteli. Dopoldne so zaznamovale tehnične delavnice, kjer je vsakdo lahko našel nekaj zase. Peter je navdušeno razlagal uporabo UKW postaje, pri Mateju so preizkušali razne bivake in na koncu naredili iglu, Mate pa je skupaj z Janezom odkrival čare pioneristike. Vse o prvi pomoči, signalizaciji in preživetju v naravi so nam povedale Urša, Eva in Mirjam. Popoldne smo se vživeli v gorske reševalce in po zasneženih prostranstvih iskali dva ponesrečenca. Eden je imel poškodovano nogo, drugi glavo, ko smo ju oskrbeli, jima skuhali čaj in oživeli odmrle ude, je bilo naše reševanje uspešno. Hvala Bogu je bila to le igra, kije ponazarjala našo požrtvovalnost in pripravljenost pomagati bliž- njemu v nesreči. Kljub rahli utrujenosti smo se po večerji vsi nasmejali in napeli pesmi. Tudi ta večer smo zaključili z zbranostjo, žvižg piščalke pa je naznanil dokončno tišino. Skavtsko geslo se glasi: »Biti pripravljen«, kjerkoli in kadarkoli. Zato je nočna igra le eno izmed sredstev pri vzgoji mladih skavtov. Prav nič ni prijetno, ko te nekdo strese za ramo in ob tretji uri zjutraj zamenjaš toplo spalno vrečo za mrzel zimski zrak. Po eni uri nočne rekreacij« so nekateri navdušeni, nekateri zaspani hiteli, da ulovijo še košček spanca pred novim dnem. Skavt Jure V soboto nas že navsezgodaj pozdravi toplo sonce in nam zaželi dobro jutro. Njegova svet; loba nas prepriča, da bo z nam' cel dan in zagrizeno se podam0 na desetkilometrsko krožno pot' Razdeljeni po skupinah vadim0 osnove orientacije in spretnost opazovanja, saj moramo do ko' sila poiskati štirinajst postaj' Vsem štirim skupinam je uspelo, zato si popoldne zaslužijo mal^ počitka. Toda nemirni skavtsk' duh ne potrebuje počitka, hitr° se odločimo in zgradimo snežn) poligon, na katerem bomo ime'1 nočno tekmo. Prvi del proge je bilo potrebno preteči in preplf zati ledeni zid, drugi del pa J6 sestavljal slalom navkreber in p8 vratolomni spust po bob stez1-Sodelovali so pretežno fatnje. dekleta pa smo skrbela za tekmovalno vzdušje ob progi. Bakle, ki so gorele ob tekmovališču. so dogodek izvrstno dopolnil^ Sama tekma je bila zelo napeta, vse do zadnjega se ni vedelo, kd°. bo za eno leto svetovni skavtsk' prvak. Prva tri mesta so si razde; lili Uroš, Dejan in Matej vS' ostali pa smo se še dolgo v večef veselili ob ognju, kije počasi do-goreval. Zadnja noč je kar prehitro m1' nila in nedeljski zvon je že vabil jt maši. Hvala za sneg, hvala za H! movanje, hvala za toplo bivališč smo ob koncu vzklikali in s pes' mijo še potrdili, da je bilo nase bivanje na gorah lepo. Le še p0' spraviti je bilo treba, potem prl' dejo starši in vsega bo konef Nato zopet šola, vsakdanje del0' ah škoda ostanimo še kakšc1 dan, take misli so se nam motale po glavi. Zmotno smo razmij' ljali, ne bo vsega konec, kajti od' šli bomo bogatejši, saj smo'. S; drug od drugega veliko nauči'1' se bolje spoznali in počitnic preživeli brez televizije, radija 'f se ob tem še sijajno imeli. S kraja dogajanj3 Meta Kastel"- k. FEBRUAR—MAREC 1996 DOBROVA — HORJUL — POLHOV GRADEC NAŠ ČASOPIS 15 NA OBISKU V HOJI-MOBILESU V POLHOVEM GRADCU Prek 90 odstotkov pohištva gre na tuja tržišča V Hoji-Mobilesu v Polhovem Gradcu, kije od leta 1991 samostojno podjetje, hkrati pa tudi drugo največje podjetje v občini Dobrova-Horjul-Polhov Gradec, se po najboljših močeh trudijo, da bi obdržali korak s časom. Po letu 1970 je tovarna doživela korenito posodobitev, več proizvodnih objektov je povsem novih, vse več pa vlagajo tudi v nove, sodobnejše stroje in ekologijo. Zadnja desetletja je proizvodnja v Hoji-Mobilesu usmerjena predvsem na izdelavo pohištvene opreme po naročilu, medtem ko so poprej izdelovali v glavnem le pohištvene elemente (je-dilniške garniture). Leta 1945 je bila tovarna — tedaj še Žaga Božnar — nacionalizirana. Žaga je sicer delovala že pred vojno, a seje ukvarjala le s primarno obdelavo lesa. Lani je 110-članski kolektiv Hoje-Mobilesa ustvaril za slabih 7 milijonov mark prometa, za letošnje leto pa planirajo še 25-odstotno rast. Kakih 70 odstotkov proizvodnje Hoje-Mobilesa gre v izvoz, pohištvene opreme pa izvozijo kar prek 90 odstotkov. Pri prodaji pohištva, tako Pridobitev, vredna 230.000 mark: avtomatsko vodeni brusilni stroj DMC. Z njim bodo še povečali kakovost površinske obdelave lesa. Pormatna žaga: tu opravljajo formai ni obrez. Ledeni slapovi Letošnje nizke temperature so v nekaterih potokih, pa tudi v strmih bregovih, kjer seje tajal sneg, ustvarile pravcate umetnine. Oledeneli slap na sliki je nastal tik ob cesti, ki pelje iz Polhovega Gradca proti Zalogu. (Foto: B. Vrhovec) posledice ledene ujme bodo dolgotrajne — Sneg in mraz preprečujeta lastnikom gozdov, da bi začeli odpravljati posledice nedavne ledene in snežne ujme. Nekateri kmetje v horjulski in polho-Srajski dolini so kljub temu že začeli s sanacijo gozdnih površin, večina Po seveda čaka, da se bo vsaj umaknil nadležni sneg. Posnetek je iz °laškovega brega v Horjulu, kjer je žledolom hudo poškodoval mlad bor: ov sestoj. (B. V.) kot povsod, beležijo velika sezonska nihanja: prodaja najbolje teče spomladi in jeseni, najslabše pa v poletnem času (razlika med najslabšim mesecem junijem in najboljšim novembrom je skoraj 300 odstotna!). V realizaciji žage, ki predstavlja manjši del proizvodnje Hoje-Mobilesa, je manj nihanj, zato ima žaga vlogo nekakšnega »stabilizatorja« v tovarni. In kakšno pohištvo izdelujejo v polhograjski Hoji-Mobilesu? V glavnem opremo za hotele in poslovne prostore, opremili pa so tudi nekaj bolnišnic. Po besedah direktorja Rajka Kozjeka so se v zadnjih petih letih dodobra zasidrali na nemško govorečem področju, prek Avstrijcev pa so prodrli tudi na madžarsko tržišče. Razen tega na referenčni listi Hoje-Mbbilesa najdemo tudi opremo za hotele in poslovne stavbe v Švici, na Švedskem, Hrvaškem, Češkem, v Rusiji, Izraelu, Egiptu, Saudski Arabiji, Libiji in celo v Senegalu. »Kar zadeva trženje, gre naš razvoj v smeri inženiringa. Smo delovno intenzivna panoga, saj prodajamo svoje delo, ne pa prekladamo material. Prek 50 odstotkov našega kadra je kvalificiranih delavcev (mizarjev), zato lahko dosegamo takšno kakovost, ki jo lahko sprejme vsak zahodni trg. Še največ težav smo imeli 1991. leta, ko seje Slovenija osamosvojala; tedaj je bil velik problem pridobivanje garancij za izvajanje poslov v tujini,« je povedal direktor Rajko Kozjek. Okoli dvajset odstotkov premoženja Hoje-Mobilesa je v postopku denacionalizacije. Nekaj tega bodo vrnili v naravi, nekaj pa v obliki solastništva. Vendar pa, kot pravi Rajko Kozjek, to ne bo ovira za nadaljnje delo firme. Kar zadeva lastninjenje, pa so se tudi pri njih odločili za interno lastninjenje. Velika večina zaposlenih v Hoji-Mobilesu je domačinov, le nekaj strokovnega kadra je iz Ljubljane (pomočnik direktorja, na primer, je Miran Tepeš, nekdanji državni reprezentant v smučarskih skokih). Dolgoročno v tovarni računajo, da se bo število zaposlenih povečalo še za kakih 20 odstotkov, zato imajo tudi še naprej odprta vrata za novo kvalificirano delovno silo. Branko Vrhovec REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE REPUBLIŠKA UPRAVA ZA JAVNE PRIHODKE IZPOSTAVA LJUBLJANA VIČ RUDNIK Občane obveščamo, da bodo lahko oddali davčno napoved za odmero dohodnine za leto 1995 tudi v soboto, 23. marca 1996, na naslednjih sprejemnih mestih: DOBROVA (v prostorih krajevne skupnosti) Ul. VI. Dolničarja 2 HORJUL (v prostorih krajevne skupnosti) Horjul 57 POLHOV GRADEC (v prostorih krajevne skupnosti) Polhov Gradec 13 ČRNI VRH (v prostorih krajevne skupnosti) Črni vrh 34 ŠENTJOŠT (v prostorih krajevne skupnosti) Sentjošt 13 od 8.00 do 11.00 ure od 8.00 do 12.00 ure od 8.00 do 11.00 ure od 9.00 do 11.00 ure od 9.00 do 11.00 ure Občinski svet potrdil program javnih del za letošnje leto Svet občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec je na svoji zadnji (februarski) seji med drugim potrdil tudi program javnih del za leto 1996. Dali so mu naziv »Vzdrževanje komunalnih objek- tov«. V program je vključenih vseh pet krajevnih skupnosti, kolikor jih je zdaj v občini, skupno pa je za opravljanje javnih del predvidenih dvanajst delavcev. Krajevni skupnosti Polhov Gradec in Črni vrh že imata vsaka po enega delavca, v ostalih krajevnih skupnostih pa bodo javna dela stekla, kakor hitro bodo podpisane pogodbe z Zavodom za zaposlovanje. Pričetek javnih del je predviden za 1. marec. V zadnjem času, kot ugotavljajo na občini, za tovrstno delo ni posebnega zanimanja, pa čeprav je tudi pri nas kar nekaj mladih brez redne zaposlitve. B. V. NA OGLED POGRINJKI IN KOKTAJLI — K izvedbi naravoslovnega dne o prehrani sta učiteljici gospodinjstva in biologije na horjulski osnovni šoli povabili k sodelovanju še gostišče Boter iz Vrhnike, Paradiž iz Horjula in kmečki turizem Ramovš. Piko na i temu pedagoškemu projektu mentoric in šestošolcev je dodal barman, državni prvak Aleš Ogrin iz vrhniškega Botra. O tem zgovorno priča fotografija. (F. D.) POLHOGRAJCI SE PRI TELEFONIJI POČUTIJO OPEHARJENE Telekom, impulz, hribi in doline Krajani Polhovega Gradca in bližnje okolice so lahko naposled tudi javno povedali, kaj si mislijo o gradnji telefonskega omrežja v njihovem kraju. V natrpani kulturni dvorani zadružnega doma so brez ovinkov zastavljali vprašanja predstavnikoma Telekoma, Pavlu Žaklju in Ivanu Useniku, pa tudi županu Leopoldu Oblaku, in zahtevali jasne odgovore: kako to, da seje telefonski priključek prav pri njih tako podražil (160.000 + 103.000 tolarjev), ko pa je bila vendar prvotno določena enotna cena za vso državo? Zakaj so v sosednjem Horjulu plačevali le po 63.000 tolarjev za priključek? Ali lahko kaj primakne tudi občina? Zakaj Telekom prav pri njih, kot majhnem kraju, išče profit, ko vendar lahko svoje poslovanje pokrije z večjimi projekti? Zakaj Telekom kot državna firma nima enotne cene za vso državo? Kaj mu bo koristil novi optični kabel, napeljan iz Ljubljane (financira ga Telekom), če še ne bo sekundarnega omrežja in podobno. Pomočnik direktorja Telekoma Pavel Žakelj je pojasnil, da je glavni problem Telekoma pomanjkanje danarja, ker je cena telefonskega impulza pač prenizka (»s tem impulzom lahko pokrivamo samo nujna dela«). »Dobrova in Brezje bi dobila telefon že leta 1994, če bi bil impulz tako drag, kot je bilo planirano. Ker pa je vlada podražitev zavirala, tega ni bilo mogoče izpeljati^ je med drugim povedal Pavel Žakelj. Telekom ne more iti v gradnjo tako velikega projekta, kot je telefonija na polhograjskem območju, smo slišali na sestanku, če ne bo 50-odstotne participacije krajanov (interesentov za priključke). Omrežje na Dobrovi, v Brezju in Polhovem Gradcu brez Črnega vrha naj bi skupaj stalo 550 milijonov tolarjev. Po mnenju Pavla Žaklja bi bilo smiselno, če bi se pri tem projektu združila vsa občina, potem bi laže reševali problem. Prispevek za posamezni telefonski priključek znaša 160.000 tolarjev, sam priključek pa še dodatnih 103.000 tolarjev. Torej skupno 263.000 tolarjev. Največji problem in največje finančno breme je pravzaprav gradnja sekundarnega telefonskega omrežja na polhograjskem območju, so povedali na sestanku, medtem ko bo novi optični kabel položen in priključen na novo telefonsko centralo v Polhovem Gradcu že letos (na stroške Telekoma). Novi kabel naj bi omogočal odprto pot vsem, ki bodo telefonirali iz Polhovega Gradca in okolice, medtem ko zdaj od 200 naročnikov, kolikor jih je v kraju, naenkrat lahko normalno telefonira le 12. Izginili pa bodo tudi dvojčki. Za zdaj ima Telekom kakih štiristo vlog za nove telefonske priključke s tega območja, na novo centralo pa jih bo moč pri-klopiti kakih tisoč. Projekti za omrežje na območju Polhovega Gradca so že v celoti narejeni. Veliko težje bo z gradnjo telefonskega omrežja na Črnem vrhu, saj bi bila tu klasična, ka- Sprejet Odlok o začasnem financiranju javne porabe občine Svet občine Dobrova-Hor-jul-Polhov Gradec je na svoji februarski seji sprejel in potrdil Odlok o začasnem financiranju javne porabe občine, ki naj bi omogočil normalno delovanje občine tudi v času, ko še ni sprejet proračun za letošnje leto. Odlok, ki ga določa 43. člen Zakona o financiranju občin ima samo štiri člene in se glasi: 1. člen Do sprejetja proračuna občine Dobrova-Horjul-Pol-hov Gradec za leto 1996 se javna poraba občine Do-brova-Horjul-Polhov Gradec začasno financira po proračunu občine za leto 1995. 2. člen V obdobju začasnega financiranja se javna poraba financira po dvanajstinah odgovarjajočih postavk iz proračuna za leto 1995. 3. člen Prihodki in njihova razporeditev po tem odloku so sestavni del proračuna občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec za leto 1996. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 1. januarja 1996 dalje. Vsi brez zaposlitve, ki bi se želeli vključiti v javna dela, naj se zglasijo na sedežih KS, kjer bodo v zvezi s tem dobili vse potrebne informacije. COMING belska varianta predraga (za priključek bi bilo treba odšteti kar 670.000 tolarjev). Prav zato bo treba za Črni vrh poiskati kako drugo tehnično rešitev (radijaski pristop). Župan Leopold Oblak je povedal, da bo občina lahko prispevala »samo delček«, ker pač nima proračunskih sredstev, da pa bi bili s skupnimi močmi laže kos problemu. »Če se bomo zmenili in skupaj zbrali denar, bo to področje v dveh letih pokrito s telefonom«, je med drugim dejal in za ilustracijo povedal, kako so se v njegovem domačem Šentjoštu složno lotili gradnje krajevnih cest. Po njegovem tudi ne bi bilo dobro, da bi dali Črni vrh »ob stran«, saj imata kraja skupne turistične interese. Ena učinkovitih rešitev za čimprejšnjo izgradnjo telefonije na polhograjskem območju bi bil prav gotovo krajevni samoprispevek. Na kraju so krajani Polhovega Gradca in okolice soglasno podprli predlog, da naj se vsem gospodinjstvom na dom razpošljejo anketni listi, potem se bo jasno videlo, katera varianta je ljudem najbolj sprejemljiva. Na anketnih listih pa naj bo poleg drugega tudi, koliko telefonskih priključkov bi kdo rad imel. B. V. 16 NAŠ ČASOPIS DOBROVA — HORJUL — POLHOV GRADEC FEBRUAR—MAREC 1996 KULTURNI PRAZNIK V POLHOVEM GRADCU Spomin na dva pomembna Slovenca Letošnji kulturni praznik smo v Polhovem Gradcu praznovali s posebnim veseljem, s posebnim poudarkom, s posebnim ponosom! Kako to? Zakaj? V letu 1996 praznujemo okrogli obletnici rojstva dveh pomembnih mož, dveh domačinov — umetnikov. Ti dve obletnici sta: — 200-letnica rojstva imenitnega skladatelja GREGORJA RIHARJA — sodobnika Antona Martina Slomška in Franceta Prešerna in — 150-letnico rojstva Jerneja Trnovca — mizarja, podobarja, rezbarja in kiparja. Gregor Rihar, 1796 — 1863 (slikano po smrti) Jernej Trnovec, 1846 — 1933 Pograjci smo lahko upravičeno ponosni na oba domačina, ponosni na njuna dela, ki jih še vedno občudujemo s svojimi očmi in ušesi, z vsem svojim srcem. Prireditev v krajevni dvorani je bila namenjena osvežitvi našega vedenja o življenju in delu teh dveh pograjskih kulturnih ustvarjalcev. Beseda in pesem Darja Malovrh in Romana Jankovec sta v besedi predstavili življenje in delo GREGORJA RIHARJA, njuno izvajanje je spremljal zbor Pograjski slavčki pod vodstvom Marije Nartnik, ki je pel samo Riharjeve pesmi. Najprej je zapel pesem Življenje. Kratek opis w ■ ■ ■ ■ ■ življenja in delovanja Gregorja Riharja — Rodil se je 1. marca 1796 na Pristavi pri Polhovem Gradcu. — S 13 leti postal organist v domači župniji. — Z 19 leti odšel v šole v Ljubljano, nato v bogoslovje. — Pomagal stolnemu organistu Hol-lerju pri orglanju, v zameno ga je poučeval generalbas. — Po njegovi smrti postal stalni organist in zakristan v ljubljanski stolnici. To službo opravljal 44 let do svoje smrti 1. 1863. — Takoj se je lotil prenove slovenske cerkvene glasbe. Do takrat smo imeli malo cerkvenih pesmi, orgel ni bilo veliko, na korih je ob večjih slovesnostih igrala vaška godba. — Postavil je temelje slovenski zborovski glasbi — cerkveni in posvetni. — Začel je skladati pesmi za štiriglasni zbor spreprostimi melodijami in tudi zahtevnejše skladbe. — Izšlo je okrog 350 njegovih pesmi, 200 jih je ostalov rokopisu. — Petje v ljubljanski stolnici je hitro zaslovelo, in to daleč preko meja Kranjske. Bilo je eno najboljših v tedanji Avstriji. — V času njegovega delovanja se je število orgel na Slovenskem podvojilo. Poleg komponiranja, orglanja in zborovodstva se je ukvarjal še z: — bil je kolavdator pri nabavi novih orgel (za Kranjsko) — bil je svetovalec orglarja Malahov-skega pri izdelovanju orgel — uglaševal je nove in stare orgle ter jihpopravljal — bilje svetovalec pri vlivanju in ugla-ševanju zvonov pri zvonarju Samassi Zaradi izredne glasbene nadarjenosti so ga vabili na Dunaj in v Trst, da bi izpopolnil glasbeni študij in tam deloval, a je odklonil, ker je videl svoje poslanstvo v delovanju med slovenskim ljudstvom. Skladatelj Anton Hajdrih, praški konservatorist, je o njem dejal, da če bi le dve leti obiskoval muzikalno šolo, bi dosegel največje evropske glasbene velikane ali jih celo presegel. Nato smo spremljali Riharjevo življenje od rojstva 1. marca 1796, preko časa, ko je moral 12-leten služiti za pastirja, do učenja za orglarja pri patru Robertu v gradu, kije večkrat posegel z roko v Gregorjeve lase in ušesa, do službe pograjskega organista, ki jo je sprejel, ko je bil star komaj 13 let, jo opravljal 6 let in za plačilo od kmetov dobil nekaj bere. Življenje se mu je spremenilo, ko je že 19-leten odšel v ljubljanske šole. Že kot dijak je pričel po malem skladati. Slišali smo pesem »Bod' Marija počaščena...«, ki velja za njegovo prvo delo. Ko so to pesem peli v ljubljanski stolnici, je bila stolnemu kapitlju tako všeč, da mu je dal napraviti mestno ukrojeno obleko, saj je do takrat moral hoditi po mestu v kmečki obleki. Vsak prosti čas je izrabil tako, da je po korih ljubljanskih cerkva opazoval organiste in se tako učil orglanja. Najraje je gledal postarnega organista v stolnici — Antona Hollerja. Hollerju je postala s časom fantova navzočnost nadležna, zato mu je enkrat kar med mašo prepustil orgle, daje slišal, koliko Gregor zna igrati. Stari organist odšel s kora Čeprav so se Gregorju roke zelo tresle, so že prvi akordi, ki jih je privabil iz orgel, Hollerja tako zadovoljili, daje vzel klobuk in palico ter odšel s kora. Vso mašo je mladi Rihar orglal in si prizadeval v igranje vplesti vse lepe akorde, ki sijih je po dobrem posluhu prisvojil. Holler je bil tako zadovoljen, da se mu je ponudil za učitelja. In res! Holler je Riharja začel poučevati, on pa je za plačilo vsako nedeljo pri jutranji maši orglal namesto priletnega Hollerja in potem v stolnici orglal 44 let. Kot Hollerjev učenec je kmalu postal pomožni organist in vedno bolj prevzemal skoraj vso organistovsko službo. Ko je bil Rihar v osmi šoli, je po Hollerjevi smrti nastopil službo stolnega organista in dobil stanovanje v semeniški hiši. Gospodinjila mu je njegova sestra Mica, sestra Jerica pa je z lepim sopranom postala najboljša pevka njegovih pesmi na koru. Po končanem šolanju na liceju, seje odločil za študij bogoslovja. Tudi kot bogoslovec in potem kot duhovnik, je bil vse do svoje smrti stolni organist. Spoznal je, da manjka dobrih cerkvenih napevov. Zato je skladal, navadno za štiriglasni zbor, kar je v razvoju slovenske cerkvene glasbe pomenilo velik napredek. Domačnost in preprostost njegovih skladb je posebno ugajala čustvovanju slovenskega ljudstva. Ljudje so njegove pesmi osvojili na mah, peli so jih po cerkvah in doma pri delu. Radi so se pohvalili: »Mi pojemo samo Riharjeve!« Šele po vztrajnem prigovarjanju prijateljev, ko je imel že skoraj 20 let službe in je ugotovil, da delajo napake pri prepisovanju not, je začel z izdajanjem skladb. Po Riharjevi smrti je nadaljevala z izdajanjem njegovih del še sestra Jerica. Petnajst zbirk Vseh njegovih zbirk je izšlo 15, v 13 so cerkvene, v dveh pa posvetne pesmi. Skupaj je bilo objavljenih 392 skladb, menda je v rokopisu ostalo še 200 del, ki se žal niso ohranila. Riharjeve cerkvene pesmi bi lahko razdelili v masne, obhajilne, Marijine, pesmi za različne praznike, odpove za ljudske pobožnosti in pesmi raznih svetnikov. Zbor je zapel: — božično — Na polnoči grede... — velikonočno — Zveličar naš je vstal iz groba... — Marijini — Češčena bodi o Kraljica... — O Marija, naša ljuba mati... — odpev za ljudske pobožnosti — Mi svoja srca ti damo... — svetniško za Petra in Pavla — Pridi vsa krščanska čreda... Skladal je tudi posvetne pesmi, čeprav seje bal, da bi elemente teh pesmi vnašal v cerkvene. Sam je rekel: »Ne smem, ne smem se preveč pečati s svetno godbo, ker se bojim, da bi se svetih pesmi svetno krožiti ne navadil.« Na Prešernovem grobu Med posvetnimi velja omeniti »Na Prešel novem grobu«, ki jo je Rihar zložil na Levsl I kovo besedilo za odkritje Prešernovega sp menika v Kranju in je izvedbo na Kranjska \ pokopališču tudi sam vodil 7. julija 1852. Zbor nam je zapel pesem »Strunam«, kijB je zložil na Prešernovo besedilo. Ko so v cerkev uvedli šmarnične pobožfl1 sti, je Rihar od dne do dne skladal pesmi'11 ves mesec. Znana je pesem za zadnji & šmarnic »Zbogom dan's Marija pravi«..... Kot pevovodja je bil silno natančen. Pe' cev ni nikdar pohvalil. Navadno je zmeral ramami migal, nikdar mu niso mogli dovuj dobro zapeti. Njegovo orglanje je bilo mojstrsko. Tisk1'1 nih prediger ni nikoli rabil. Sposoben je bil11 lo uro izvajati predigre, ne da bi kakšen ak°| ponavljal. Zadnja leta življenja mu je pro^ tako skrčil prste, daje pri orglanju uporabil [ le 5 ali 6 prstov na obeh rokah, a so ljudje'1 kli: »Rihar s petimi prsti boljše orgla, 1" drugi z desetimi!« * < ti Orgle je popravljal Posebno veselje in sposobnost je imel zn delovanje orgel in klavirjev. Tudi šenklaVnj orgle je velikokrat sam popravljal, porrtfl ^ mu je pri tem prijatelj — duhovnik BlaŽ r točnik. Izdelovalci orgel in župniki so sef9 j. posvetovali pri Riharju, predno so posta' nove orgle ali prenavljali stare. Čudovit sluh mu je pomagal tudi pri ¡3 jI sevanju zvonov. Ljubljanski izdelovalec z*1 nov Samassa se je večkrat posvetoval. T"! j polhograjski zvonovi so po njegovi zasIC ubrano peli. Kot duhovnik in človek je bil zelo pobo: Veliko je molil. Rad je hodil na božja p skladbe pisal na slovenske tekste, na slov^ ska besedila. Ostal je v središču zanima°l slovenskega cerkvenega glasbenega živije ,(j vse do danes prav zato, ker je znal prisluh'') pesmi slovenskega ljudstva iz katerega je'" in zanj tudi ustvarjal. v * danes jih pojejo efa [ Riharjeve pesmi so še danes v pesmaricah, vst Judje jih pojejo po vsej Sloveniji in povsod spi ^m, kjer v tujini žive Slovenci, to je pa tisto, M ja kar smo Pograjci ob 200-letnici Riharjeve-fcjprojstva in ob 100-letnici postavitve spo-kilinske plošče na njegovi rojstni hiši lahko Pfavičeno ponosni. Pripoved o Riharju je zaključil zbor, kije Pel še tri njegove: jf Veseli godec Zgodnja cvetka m Večerna ^rugi del sporeda je spremljal s petjem )V«Joški pevski zbor iz Briš pri Polhovem ^adcu pod vodstvom Marijana Malovrha, 'e najprej zapel: i Pleničke je prala .... 1 Dečle, to mi povej .... si iU cd ■oi -letnica Jerneja Ternovca kC,°b 150-letnici rojstva JERNEJA TER-PVCA je njegovo življenje in delo predsta-"a Jožica Kavčič. JERNEJ TRNOVEC — ali kot se je sam 'odpisal — TERNOVEC seje rodil gostaški rx'i Mariji Ternovec v velkavrški bajti na 'ett\iku, 18. avgusta 1846. Oče daje bil kmet „ toizar, a ne vemo ne imena ne priimka. Oba vSptatka, da seje rodil gostaški hčeri in v baj-i3j! ,'iam povesta, daje imel v otroških letih tr-r Ff° življenje. ; mladosti je bil Jernej pastir kot mnogi avtorski otroci. Osnovno šolanje je opravil v I °lhovem Gradcu, nato seje izučil mizarstva i«r' očetu v Polhovem Gradcu in Francu Bu-zvf v Horjulu. M, Kot mlad mizar je bil izvrsten delavec in ¡11 °.vel kot mizar, ki zna svojo stroko. Nastanil J Je pri Čeponu v Polhovem Gradcu. Ko je W^agal podobarju Tomcu in potem mizarju )0|, Podobarju Simonu Rupniku pri delu za ve-Jm oltar v cerkvi sv. Lovrenca na Polhograj-idR gori, se je navdušil za podobarstvo — rez- prstvo. Potem se je šel učit podobarstva k i*Uriju Tavčarju v Idrijo in Simonu Rupniku v °lhov Gradec, dela v umetnem kamnu k , J»ntonu Rovšku v Moravče. Delal pa je tudi lii*r' Romanu v Ljubljani. Marsikatero njego-jP delo iz tega obdobja ne nosi njegovega V6114' ampak ime njegovega učitelja — i. i%jstra. priženil se je v naprej pa je mlademu smučarju želja, da bi postal član državi)' mladinske reprezentance ter S* večkrat ponovil uspehe iz letos' nje sezone. Tudi za pokal EMU' NA 96' računa na eno izmed prvih treh mest, saj je po petih tekmah uvrščen pri samem vrhU' Ob vseh teh letošnjih uspeha je potrebno povdariti, daje Mih* ob veliki konkurenci v same"1 klubu COMING dolga leta staj nekoliko ob strani in nekako i>' bilo pravega rezultata. Toda 1 neverjetno trmo, voljo in delaV' nostjo je letos vsem pokazal zoh{ in presenetil vse smučarske strov kovnjake. Upamo samo lahk" na napredovanje rezultatov. S.S Tekači TSK Corning z medaljami in diplomami na državnem prven-stu Brdo'96. PREDSTAVLJAMO VAM Smučarji tekači TSK Corning se lahko pohvalijo s številnimi medaljami za osvojeno prvo, drugo in tretje mesto. Že v letošnji sezoni so osvojili 7 medalj od tega 4 zlate. Med državne prvake sta se letos vpisala tudi Mateja Mole pri mlajših deklicah in Miha Plahutnik med mladinci' Oba mlada športnika vam predstavljamo. MIHA PLAHUTNIK Izhaja iz družine znanih in dobrih športnikov Stare Vrhnike, kjer že po tradiciji prihajajo dobri smučarski športniki. Rodil seje 30. julija 1979. Osnovno šolo je končal na Vrhniki, sedaj pa je dijak srednje trgovske šole v Ljubljani. Z suhimi teki seje pričel ukvarjati zelo zgodaj, že v prvem razredu pa ga je za smučarske teke navdušil njegov prvi trener Zoran Grom. Sedaj ga trenira Roman Rupnik, kije tudi zaslužen za največje njegove uspehe, ravno v tej smučarski sezoni. Prav na višku sezone je treniral vsak dan, drugače pa ima planirane štiri treninge na teden. Tako da praktično ni prostega časa, vendar se vseeno najde tudi prso-ti čas za obisk kakšnega disco kluba. Mihov največji uspeh je prav gotovo, ko je postal državni prvak pri starejših mladincih v malem maratonu (21 km - klasično) ter zasedel drugo mesto ma 10 km (klasika). Najbolj pa mu je v spominu osmo mesto pred dvema letoma v Italiji, kjer je za pokal TOPOLINO nastopal pri starejših dečkih. To tekmovanje je tudi neuradno evropsko pr- Mateja Mole Najmlajša državna prvakinja v tekaškem smučarskem klubu Corning je prav v letošnji sezoni dosegla najboljše rezultate. Še ne dvanajstletna učenka petega razreda osnovne šole Ivan Cankar je postala državna prvakinja pri mlajših deklicah v klasični tehniki na 3 km ter v štafetnem teku v isti kategoriji. Z rednimi treningi je pričela že v prvem razredu in njen prvi trener je bil Zoran Grom, trener vseh mladih smučarjev tekačev na Vrhniki. Sedaj jo trenira Roman Rupnik, ki zelo uspešno nadaljuje delo prejšnjega trenerja. Za letošnjo tekmovalno sezono je imela zelo pestre priprave in treninge. Tudi petkrat na teden je opravila razne aktivnosti treniranja, ko je bil sneg pa je ta-korekoč vsak dan prebila na tekaški smučini. V poletnih mesecih pa se je udeleževala številnih tekem na rolkah ter suhih tekov. Pač vseskozi je bila aktivna in rezultati so se morali pokazati. Nekakšna vzornica ji je bila klubska nekoliko starejša tekmovalka Špela Jerina, ki ji je povedala, koliko medalj je osvojila. Mateja pa si je zadala cilj, da jih bo osvojila še več in temu cilju se z letošnjimi uspehi res hitro približuje. Želja ji, je tudi, da bi še letos osvojila ŽITOV pokal, za katerega tekmujejo mlajše kategorije na večjih tekmah in skupni seštevek vseh tekem bo dal vrstni red v tem pokalu. Do sedaj je bilo pet tekem in Mateja je enkrat zmagala, dvakrat je bila dri tako da je v skupnem vrstna redu pri vrhu. . Čeprav Mateja Mole veži", časa preživi na tekaških srn1? kah, pa je njen največji hobi!' hanje. S sestro imata na Dre* vem griču, kjer je Konjeni društvo Vrhnika svojega in če je le malo prostega časa," z užitkom zajaha. Tri leta I obiskovala glasbeno šolo i" I učila igranja klavirja, vendaf j, to morala opustiti. Se pa Pr'vL no uči igranja na sintesajzer, ko da ima še vedno stik z glasr| Če. bo Mateja tako vztraft kot sedaj, bomo o njeni tek3 j,, poti še slišali, najbrž še s W šnimi naslovi državne prvak^j Vrhniški SNOWBOARDERJI na zmagovalnih stopničkah na tekmi B16 JUMP v Budimpešti: 1. mesto Tomaž Baškovč in 2. mesto Borut Kržič. Uspešna sezona snowboarderjev Vrhniški snowboarderji so uspešno opravili dobršen del sezone in dosegli odmevne rezultate: POKAL WEST - slovenski pokal BLED, 6. januar 96' 1. VRENKOJ^OK 2. BASKOVC TOMAŽ 3. MAJITINEC MARTIN 5. KRZIC BORUT 10. BARBO MATEVŽ U. SOTLER, JURE 15. KRAPEZ KLEMEN 17.VISCEK TIT SNURFCLUB SPORTWAY CASINO Ljubljana SNOWBOARD KRANJ SPORTWAY CASINO Ljubljana SPORTWAY CASINO Ljubljana SPORTWAY CASINO Ljubljana SPORTWAY CASINO Ljubljana SPORTWAY CASINO Ljubljana POKAL WEST MARIBOR, 20 januar 96' 1. KRŽIČ BORUT SPORTWAY CASINO Ljubljana 2. MARTINEC MARTIN SNOWBOARD KRANJ 3. BARBO MATEVŽ SPORTWAY CASINO Ljublja SPORTWAY CASINO Ljubljana SPORTWAY CASINO Ljubljana SPORTWAY CASINO Ljubljana SPORTWAY CASINO Ljubljana 9. SOTLER JURE 12. VISCE^C TIT 15. KRZIC BOJAN 19. LEBAN ROK Najbolj odmevna tekma pa je bil zagotovo nočni AERO COMBAT za pokal WEST CONTINENTAL OPEN na BLEDU. Nočni spektakel, ki si ga je ogledalo približno 2000 gledalcev je dobil 16-letni Vrhničan Borut Kržič, član kluba Sportway Casino Ljubljana pred klubskim kolegom Baškovčem in Čehom Radekom. Barbo seje uvrstil na sedmo mesto. Tekmo je spremljala ljubljanska funk zasedba Heavy Les Wanted. Prav gotovo najboljšo snowboard prireditev v državi so obiskali tudi vsi slovenski ter nekateri tuji mediji. Na podobnem tekmovanju v Budimpešti, na Madžarskem sta 1. in 2. mesto z Bleda izmenjala Kržič in Baškovč. S četrtim mestom se jima je pridružil Višček, tako da so se skoraj vse nagrade •z Budimpešte odpeljale proti Vrhniki. Na tekmi za svetovni pokal WORLD PRO TOUR v avstrijskem Ischglu so nastopili Kržič, Barbo in Baškovč ter med svetovno elito zasedli mesta na začetku druge polovice. Podobno se je zgodilo tudi na odprtem evropskem prvenstvu v Madon-ni di Campiglio, kjer je bil najboljši slovenski tekmovalec Baškovč z doseženim 51. mestom. Rezultati so v pričakovanjih, saj so naši tekmovalci še vsi mladinci. Prepričani smo, da bodo po enomesečnem- treningu v kam- Smučarski praznik Podlipi V soboto,- t bruarja96jesonce Privabilo srrroč in veliko število ijedalcev v Celarje, kjer je ŠD Lipa Priredilo tradicionalni SMUK CE-LARJE. Lepo pripravljena proga, Predvsem pa nenevarna, je na preizkušnjo privabila 152 smučarjev od vsepovsod, ki so se pomerili vil. kategorijah. Nič ni moglo pokvariti dobrega razpoloženja ljudi, saj nas je Prav takrat Urška razveselila z bronasto medaljo na svetovnem prvenstvu. Poleg medalj, ki so jih prejeli Prvi trije tekmovalci v vsaki kategoriji, je društvo pripravilo še žrebanje nagnili, ki so jih prejeli prav vsi tekmovalci. Zato se ob tej priliki zahvaljujemo vsem sponzorjem, ki so prispevali lepe nagrade in popestrili ' Vev;. j sobotno popoldne v prečudo-' ;ti naravi. Istočasno se zahvaljuje- pih na Finskem in Norveškem drugo leto mnogo boljši. Na žalost nas letos ves čas pestijo poškodbe, še zlasti državnega prvaka in zmagovalca pokala prejšnje sezone Jureta Sotlerja. V trenutku, ko se pripravlja članek, pa se naši pripravljajo na 3. svetovno mladinsko prvenstvo, ki bo prvi teden marca na Japonskem. Slovensko mladinsko reprezentanco za prosti slog sestavljajo PETRA ŠKRABAR, BORUT KRŽIČ, TOMAŽ BAŠKOVČ in MATEVŽ BARBO, vsi iz TEAM-a Casino Ljubljana. Za prvenstvom nas čaka še nekaj domačih tekem, tekma za WEST CONTINENTAL OPEN. Tekmi za svetovni pokal, pokal narodov v LES MANUI-RES-u in pokal WEAST BEACH v Kanadi. S tem se letošnja sezona zaključi ob veliki pomoči CASINO Ljubljana, RCG, SUBARU SERVIS Vrhnika, Pekarna BAŠKOVČ, COPIA in SLED d.o.o. iz Ljubljane, ATED rent a car, U'REDU in drugih. Zahvalili bi se radi tudi osebju smučišča na Ulovki, ki nam je pripravilo skakalnico za trening pred Blejsko tekmo WEST CONTINENTAL OPEN. V naslednji številki NČ boste lahko med drugim prebrali vse o svetovnem mladinskem prvenstvu na Japonskem. BOŠTJAN ERČULJ mo lastniku smučišča in vsem krajanom, ki so članom društva pomagali pri delu in tako omogočili, da so smučarji dosegli rezultate, ki jih v nadaljevanju navajamo: I. Deklice do 15 let: 1. Brenčič Irena, 40.63 2. Malovrh Tina, 45.49 3. Oblak Erika, 46.47 II. dečki do 10 let: 1. Kraševcc Aljaž, 48.09 2. Gabrovšek Zan, 54.28 3. Jurca Robi, 55.02 III. dečki od 11 do 15 let: 1. Prek Aleš 37.58 2. Hočevar Žiga, 39.72 3. Ščukovt Domen, 39.95 IV. mladinke od 16 do 20 let: t. Grom Nina, 50.27 2. Vičič Marjeta, 51.23 3. Kržišnik Joži, 58.22 V. veteranke nad 30 let: 1. Kraševec Lidija, 45.03 2. Gabrovšek Damjana, 49.18 3. Malovrh Marija, 51.35 VI. članice od 21 do 30 let: 1. Gregorin Martina, 41.00 2. Možina Darja, 42.38 3. Malovrh Teja, 45.34 VII. mladinci od 16 do 20 let: 1. Vučko Emil, 40.23 2. Mesec Peter, 41.12 3. Marolt Mitja, 41.26 VIII. veterani nad 50 let: 1. Jelovšek Gabrijel, 40.53 2. Sluga Tone, 42.51 3. Merlak Marjan, 42.70 IX. mlajši veterani od 41 do 50 let: 1. Leskovec Brane, 39.56 2. Malovrh Frenk, 40.26 3. Kraševec Iko, 40.74 X. člani od 31 do 40 let: 1. Podobnik Marko, 38.46 2. Gabrovšek Peter, 39.36 3. Sluga Robi, 39.67 XI. starejši mladinci od 21 do 30 let: 1. Krvina Andrej, 37.90 2. Oblak Robert, 38.11 3. Sluga Matjaž, 38.42 Upajmo, da narava tudi drugo leto ne bo skoparila s snegom in se bomo tako lahko spet srečali na SMUKU V CELARJIH 97. M. M. ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA RAZPISUJE OBČINSKA REKREATIVNA TEKMOVANJA - OBČINSKA LIGA V BALINANJU - OBČINSKO TEKMOVANJE TROJK V KOŠARKI - OBČINSKO TEKMOVANJE V MALEM NOGOMETU Vse zainteresirane obveščamo, da bomo podrobne razpise poslali vsem, ki se bodo prijavili. V primeru, da bo zanimanje za ta tekmovanja tudi izven občine, bomo organizirali tudi medobčinska tekmovanja. Informacije: Športna zveza Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika; telefon 754-484. Medobčinska košarkarska liga v sklepni fazi Košarkarski klub Borovnica je organizator medobčinske košarkarske lige, v kateri sodeluje devet ekip iz občin Vrhnike, Borovnice, Logatca in Ljubljane. Vse tekme so se odigrale v telo- vadnici osnovne šole Borovnica. Po prvem delu tekmovanja, ki se odvija že od meseca novembra 95, je vsaka ekipa igrala enkrat med seboj, je bil vrstni red naslednji: l.ECONOCOM (Logatec) 8 8 0 612 424 % 188 16 2. LOŠKI KOMARJI (Log) 8 7 1 732 593 % 139 15 3. GROGARJI (Vrhnika) 8 6 2 675 648 %27 14 4. DRAGOMER 8 5 3 599 479 % 120 12 5. TRIM BOROVNICA 8 2 6 534 593 -59 10 6. MESNICA BLATNIK (Vrh) 8 3 5 520 597 -77 10 7. SEČNIK, d.o.o. (Vrh) 8 2 6 616 693 -77 10 8. UNICOM (Ljub.) 8 2 6 486 598 -112 10 9. VERD 8 1 7 530 679 -149 9 Nato so sledila razigravanja in tekme za 5. in 8. mesto ter za uvrstitev v polfinale: REZULTATI RAZIGRAVANJA: ECONOCOM LOGATEC: UNICOM DRAGOMER: TRIM BOROVNICA GROGARJI: MESNICA BLATNIK LOŠKI KOMARJI: SEČNIK, d.o.o. RAZIGRAVANJE OD 5. UNICOM: MESNICA BLATNIK: DO 8. MESTA TRIM BOROVNICA SEČNIK, d.o.o. POLFINALE ECONOCOM LOGATEC: DRAGOMER LOŠKI KOMARJI: GROGARJI 96 79 (49:37) 79 67 (44:23) 106 70 (54:37) 118 69 (63:31) 78 71 (32:34) 77 66 (36:33) 72 77 (36:39 118 89 (51:35) Na podlagi teh razigravanj so se v finalni del, ki bo 9. marca, prav tako v dvorani osnovne šole Borovnica, uvrstile naslednje ekipe: za 3. mesto (ob 12.00 — 9. 3. 1996) GROGARJI (VRHNIKA: ECONOCOM LOGATEC in za 1. mesto (ob 14.00 — 9. 3. 1996) LOŠKO KOMARJI (LOG) : DRAGOMER Vse ljubitelje košarke pa vsekakor vabimo na zaključek medobčinske košarkarske lige, ki bo v Borovnici v soboto, 23. marca 1996 ob 14. uri, ko se bosta srečala ZMAGOVALCA lige in selekcija igralcev ostalih ekip, ki so tekmovale v medobčinski košarkarski ligi. S. S. ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA RAZPISUJE OBČINSKO REKREATIVNO LIGO V BALINANJU Prijavijo se lahko vsi, ki želijo tekmovati. Ekipo sestavljajo najmanj štirje tekmovalci. Vsaka tekma vsebuje štiri igre. Prva igra: trojka, druga igra: posamezniki, tretja in četrta igra: dvojka. Igra se po pravilih BZS oziroma po dogovoru. Prijave in informacije: Športna zveza Vrhnika, Tržaška 9, Vrhnika, telefon 754-484 do 25. marca 1996. SKAKALNA PREDSTAVA V BOROVNICI Pristal pri 41 metrih Borovnica ima skakalni center, kakršnega jim lahko po besedah Jožeta Berčiča, klubskega trenerja reprezentanta Jureta Radija ter sodnika iz Ljubljane Marjana Zupaniča, zavida večina klubov iz Slovenije. Zakaj je potem skakalni šport zamrl? No, nekaj zim ni bilo pravega snega. Toda na teh skakalnicah so se kalili nekdanji in sedanji mojstri skakanja, kot so Mrjan Urbančič iz Logatca, najbolj poznan po padcu v Oberstdorfu leta 1981 oziroma po pobegu z nosil, ko so ga hotlei odnesti v rešilca, njegov klubski tovariš in olimpijev Samo Gostiša (183 m), prav tako olimpijec Matjaž Zupan (2. meto na ekipnem tekmovanju na OI v Calgariju). Ljubljančana Jure Radelj ter Žonta, predvsem pa danes vsem Slovencem in svetu znani Moravčan Primož Peterka in njegov mlajši in obetavni brat Uroš (Kako Moravčani izstopajo iz avtobusa. V telemark.) Ne smemo pozabiti zagnanega organizatorja letošnje tekme v Borovnici Francija Roglja z Jezera, tudi nekdanjega reprezentanta, kije leta 1991 v Planici kot pred-skakalec poletel na 174 metrov, ekipe delavcev iz bližnjega Jezera ter iz Podpeči, ki so vrhunsko izpeljali tekmovanje. Kljub hudemu mrazu je privabilo ogromno gledalcev: To priča, da je v Borovnici zanimanje za skakalni sort velikansko. Pri organizaciji je veliko pomagal domačin Jože Demšar (leta 1977 je bil s 164 metri državni rekorder), pri pripravi skakalnice in podaljšanju prekratkega zaletišča sta se izkazala nekdanja zagnana borovniška skakalca Tone Debevec in Brane Mihevc. Tekmovanje je popestil ansambel Gamsi iz Ihana, katerega člani so tudi skakali in so se dostojno borili za dobro uvrstitev. Na veteranski tekmi na sedanji pred nekaj leti podaljšani 40-metrski borovniški »velikanki« in na manjši, 18 metrov veliki napravi, je nastopilo 66 tekmovalcev v več kategorijah. Med bolj znanimi imeni je bil Franci Rogelj, Matjaž Žagar (13. na svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih) in seveda večkratni olimpijec in eden izmed najboljših slovenskih skakalcev vseh časov Miran Tepeš, kije bil poleg svojega 6-letnega sina Jureta, hrabrega predskakalca na 18-metr-ski skakalnici, deležen največjega zanimanja gledalcev. Po končani tekmi, ko se je že začelo temniti, kar pomeni, da bi bilo koristno smučarski praznik ob podobni priložnosti nekoliko reorganizirati v dopoldanski in popoldanski del, je bila na vrsti posebna serija , v kateri so preskakovali rekord skakalnice iz leta 1983, ko je stara naprava skakalca nesla 34 metrov - Marjana Urbančiča (v vlogi trenerja logaških skakalcev je bil tudi tokrat v Borovnici). Najbolje se je odezal mladi Ihanec Miha Rih-tar, ki je doskočil pri 41 metrih in za rekordni skok odnesel zasluženo bogato nagrado. Skakalnica je zdaj močno povečana in prenovljena po načrtih nekdanjega skakalca, danes športnega novinarja Ota Giacomelli-ja, ki je doma iz Žirov. Kot nam Prvi med veterani Franci Rogelj, spodaj sklonjen Miran Tepeš in njegov sin, ki je nastopil kot predskakalec. je povedal Brane Mihevc, ki je skakalnico pripravljal za to tekmo, je treba za tak dolg skok posebej pohvaliti nekdanjega predsednika KS Borovnica Franca Drašlerja in Marjana Kermav-nerja, ki sta decembra 1991 v hudem mrazu brezplačno zgradila današnje leseno zaletišče 40 metrske skakalnice in tako omogočila tekmovanje in daljše skoke. Prav nič odveč pa ni povedati, daje tokrat s prireditvijo res zaživela vsa borovniška dolina, kar kaže, da so organizatorji tekmovanje res pripravili tako, da seje o njem govorilo še dolgo v noč. Kajti ni je bilo odprte borovniške gostilne, kjer ne bi razpravljali ta dan samo o skakanju in skakalcih. Rezultati so po posameznih kategorijah takile: skoki na 18-metrski skakalnici: starejši veterani: 1. Sašo Kurent (Ihan Gamsi), 2. Franc Oražem (Ihan Gamsi), 3. Franc Erjavec (Zagorje Kisovec), mlajši veterani : 1. Jože Demšar (Borovnica), 2. Stanislav Krajnik (Zagorje), 3. Stane Bolhar (Ihan Gamsi), člani 18 do 35: 1. Arsen Blaško (Predmeja), 2. Stane Mar-tinjak (Zabrdje), 3. Dušan Bizjak (Predmeja). skoki na 40 metrski skakalnici: do 14 let: 1. Gašper Cvetko (Mengeš), 2. Andraž Stergar (Ihan), 3. Matjaž Doles (Ilirija), od 14do 18: l.Samo Lazar (Ilirija Center), 2. Žiga Kosi (Ilirija Center), 3. Miha Rihtar (Triglav Kranj). od 18 do 35 let: 1. Franc Rogelj (Borovnica), 2. Miran Tepeš (Dolomiti), 3. Boštjan Habič (Ilirija Center). T. J. Prošnja za pomoč pri alpinistični odpravi Bogomir Celarc, alpinist iz Dola pri Borovnici se oktobra letos odpravljam v Himalajo, kjer nameravava s soplezalcem iz Ljubljane preplezati prvenstveno smer v 1300 m ><''< 'd steni gore Ganchempo (6378 m), ki leži v , 1 Langtang, te ••• odkaihmanduja v Nepalu. Predvidena smer poteka v celoti v ledu, naklonine do 80 stopinj. Uspešen vzpon bi bil pomemben tudi v svetovnem merilu. Ker so stroški odprave zame preveliki (sem študent), letos pa so se povišale tudi takse za vrhove v Nepalu, naprošam vse, da mi v okviru možnosti pomagajo in mi omogočijo uresničitev mojih športnih želja. Naprodaj bodo tudi majice z motivom odprave. Celarc Bogomir VSE 0 DOHODNINI, KI JO MORAMO ZA LETO 1995 NAPOVEDATI DO 31. MARCA 1996 Napovedi za dohodnino — vijolične — lahko kupite v Cankarjevi založbi na Vrhniki, sprejemni pisarni občine Vrhnika, Tržaška 1 in v vseh založbah v Ljubljani. Napovedi je prilo- » ženo obširno navodilo, ki ga najprej pazljivo preberite, nato pa natančno izpolnite vse rubrike. VIRI DOHODNINE Tako kot doslej, mora tudi letos vložiti napoved za dohodnino vsak, ki ima prebivališče v Republiki Sloveniji in je imel v letu 1995 dohodke iz naslednjih virov: • osebni prejemki (plače, nadomestila, bonitete, regres, odpravnine ob upokojitvi, jubilejne nagrade, prejemki od priložnostnega opravljanja dela, pokojnine in nadomestila, izplačana pri ZPIZ, plače in pokojnine iz tujine, drugi prejemki, vključno z nagradami in podobnimi prejemki • dohodki iz kmetijstva (katastrski dohodek) • dohodki iz dejavnosti (dobiček zasebnikov) • dohodki iz kapitala (dobiček, dosežen s prodajo nepremičnin pred potekom 3 let od pridobitve, • dohodki iz premoženja (udeležba pri dobičku, obresti na posojila, dana drugim, dohodke od najemnin stanovanjskih, poslovnih prostorov in opreme) • dohodki iz premoženjskih pravic (od avtorskih pravic, izumov, znakov razlikovanja in tehničnih izboljšav). Podatke o posameznih dohodkih skrbno prepišite iz obvestil, ki ste jih prejeli od izplačevalcev v posamezne rubrike v napovedi. Lastniki zemljišč bodo prejeli obvestila o višini katastrskega dohodka njihovih kmetijskih in gozdnih zemljišč od Izpostave Republiške uprave za javne prihodke. OBVESTILO SAMOSTOJNIM PODJETNIKOM IN NAJEMODAJALCEM PROSTOROV Tudi samostojni podjetniki posamezniki in drugi zasebniki, ki opravljajo samostojno dejavnost (odvetniki, zdravstveni delavci, kulturni delavci, inovatorji itd...) ter tisti, ki oddajate v najem stanovanjske in poslovne prostore, morate vložiti napoved za dohodnino do 31. marca 1996. V napoved vpišite vse razpoložljive podatke, manjkajoče podatke pa bo vpisal davčni organ po izdaji odločbe o odmeri davka iz dejavnosti, o odmeri davka od najemnin. NAPOVEDI ZA ODMERO DOHODNINE NE VLOŽIJO: • zavezanci za dohodnino, katerih osnova za dohodnino ne presega 11% poprečne plače zaposlenih v RS v letu, za katero se dohodnina odmerja —to je 147.835 SIT, • zavezanci za dohodnino, ki so imeli prejemke iz naslova plačila za začasno ali občasno opravljeno delo učencev in študentov, prejetih preko študentskih ali mladinskih organizacij, ki opravljajo dejavnost posredovanja dela na podlagi pogodbe o koncesiji, v skladu s predpisi na področju zaposlovanja in katerih osnova za dohodnino ne presega 51% poprečne letne plače zaposlenih v RS v letu, za katero se dohodnina odmerja — to je 685.416 SIT, • zavezanci, katerih edini vir dohodnine je pokojnina, če med letom, za katerega se dohodnina odmerja, niso plačevali dejanske akontacije dohodnine in nimajo nobenih, drugih po zakonu o dohodnini obdavčljivih prejemkov npr. katastrskega dohodka,... OLAJŠAVE, KI ZMANJŠUJEJO OSNOVO ZA DOHODNINO Osnova za dohodnino se zmanjša za znesek, ki znaša 11% letne poprečne plače zaposlenih v RS v letu, za katero se odmerja dohodnina, kar za leto 1995 znaša 147.835 SIT. Posebna olajšava za invalide s 100% telesno okvaro, če jim je priznana pravica do tuje nege in pomoči, v višini letne poprečne plače zaposlenih v RS, to je 1.343.952 SIT. Olajšava za občane, starejše od 65 let — 8% poprečne letne plače — 107.516 SIT. 40% poprečne letne plače zaposlenih v RS v letu, za katero se dohodnina odmerja, zavezancem, ki so imeli prejemke iz naslova plačila za začasno ali občasno opravljanje dela učencev in študentov, prejetih preko študentskih ali mladinskih organizacij, to je 537.581 SIT. Zmanjšanje osnove za namene, opredeljene v 9. členu zakona, lahko znaša največ 3% in je nazorno navedeno na tretji strani napovedi za dohodnino pod točko B.I. OLAJŠAVA ZA VZDRŽEVANE DRUŽINSKE ČLANE Če je davkoplačevalec vzdrževal družinske člane vse leto 1995, bo lahko uveljavljal olajšavo za vse leto, za krajši čas pa sorazmerni del olajšave. Za vzdrževane družinske člane se štejejo: • zakonec, ki nima lastnih sredstev za preživljanje ali pa so ta manjša od višine olajšave in razvezani zakonec, če mu je s sodbo ali sporazumom priznana pravica do preživnine. Za vzdrževanega družinskega člana se šteje tudi oseba, kije v celem letu 1995 živela z zavezancem v izvenzakonski skupnosti in nima lastnih sredstev za preživljanje, • otroci oz. posvojenci do 18. leta, če se šolajo, pa do 26. leta, za delo nezmožni pa ne glede na starost. Za vzdrževanega se šteje tudi otrok, starejši od 18 let, ki se ne izobražuje in je za delo sposoben, če je prijavljen pri službi za zaposlovanje in živi s starši v skupnem gospodinjstvu ter nima lastnih sredstev za preživljanje, • pastorek — če prava starša nista zavezanca za dohodnino (noben zanj ne uveljavlja olajšave), • vnuk — če ima zavezanec pravico do posebne olajšave za enega od njegovih staršev ali če vnuk nima staršev, • starši — oz. posvojitelji zavezanca, če nimajo lastnih sredstev za preživljanje oz. so ta manjša od višine posebne olajšave, in to pod pogojem, da živijo v skupnem gospodinjstvu z zavezancem oz. ta za njih krije del stroškov (oskrboval-nine), če so v oskrbi v socialnem zavodu ali drugi družini. Potrebno je potrdilo centra za socialno delo. Vsi ostali sorodniki, ki živijo z zavezancem v skupnem gospodinjstvu ali pa ta za njih plačuje oskrbovalnino, se ne štejejo za vzdrževane družinske člane (nekoliko drugače je le pri kmetih). Olajšava za prvega otroka in za vse ostale vzdrževane družinske člane je za vse zavezance enaka, in sicer 10% povprečne slovenske plače za leto 1995 — to je 134.395 SIT. Za vsakega naslednjega otroka se ta olajšava poveča za 5%: za 2 otroka 10 + 15 = 25% (335.988 SIT) za 3 otroke 10 + 15 % 20 = 45% (604.778 SIT) itd. Za otroka, z zmerno, težjo in težko motnjo v telesnem in duševnem razvoju znaša olajšava 50% letne povprečne slovenske plače ali 671.976 SIT. Zavezancem, ki jim je kmetijstvo edini vir dohodkov, se prizna posebna olajšava za vzdrževane družinske člane, tudi za vse člane gospodinjstva, ki sodelujejo pri doseganju dohodka iz kmetijstva in jim je to edini vir, če njihov zakonec nima drugih lastnih dohodkov. V tem primeru jim pripada posebna olajšava tudi za otroke družinskih članov. Za istega vzdrževanega družinskega člana se prizna posebna olajšava samo enemu zavezancu, drugemu pa le morebitna razlika do cele olajšave. Lastni dohodki vzdrževanih družinskih članov Če ima vzdrževani družinski član lastne dohodke, se znesek olajšave zmanjša za toliko, kolikor so znašali letni dohodki tega člana. Znesek olajšave se ne zmanjša za prejemke iz naslova varstvenega dodatka k pokojnini, denarne pomoči za breztposelnost, družbene pomoči otrokom, denarne pomoči kot edinega vira preživljanja ter denarnega dodatka po zakonu o socialnem varstvu, enkratne denarne pomoči po posebnih predpisih, prispevek za preživljanje otroka, štipendije in plačila učencem, dijakom in študentom za opravljeno obvezno praktično delo v vzgojno izobraževalnem procesu, za prejemke iz naslova plačila za začasno ali občasno opravljanje dela učencev in študentov, prejetih preko študentskih ali mladinskih organizacij in za sorazmerni del družinske pokojnine, ki jo prejema vzdrževani družinski član. Če ste med letom uveljavljali olajšave za vzdrževane otroke, sedaj pa jih uveljavlja drug zakonec ali oba ali pa je imel otrok lastne dohodke, se sprijaznite z dejstvom, da bo potrebno doplačati dohodnino! Lestvica za odmero dohodnine 1995: Če znaša letna osnova SIT Znaša davek nad do SIT SIT 668.131 17% 668.131 1.336.262 113.582 + 35% nad 668.131 1.336.262 2.004.394 347.428 + 37% nad 1.336.262 2.004.394 2.672.525 594.637 + 40% nad 2.004.394 2.672.525 4.008.787 861.889 + 45% nad 2.672.525 4.008.787 1.463.207 + 50% nad 4.008.787 OPOZARJAMO VAS ŠE NA SLEDEČE 1. Uveljavljanje olajšav Olajšave, ki zmanjšujejo osnovo za dohodnino, se lahko uveljavljajo le do poteka roka za vložitev napovedi, to je 31. marca 1996. Kasnejše uveljavljanje olajšav tako za različna vlaganja (3% zmanjšanja osnove) kot tudi za vzdrževanje družinskih članov (tudi v pritožbenem postopku) ni več možno! Vse dokumente, s katerimi se dokazuje resničnost navedb v napovedi, je potrebno hraniti še 2 leti po pravnomočnosti odločbe o odmeri dohodnine. VLOŽITEV NAPOVEDI Naj še enkrat poudarimo, daje potrebno vložiti napoved za odmero dohodnine do 31. marca 1996 pri Izpostavi Republiške uprave za javne prihodke na Vrhniki, Cankarjev trg 4 (Črni orel). Če uveljavljate kot olajšavo nakup vrednostnih papirjev, morate napoved z vrednostnimi papirji in potrdilom o njihovem nakupu prinesti osebno. Drugače pa lahko napoved oddate tudi po pošti — najbolje priporočeno na naslov Izpostave RUJP s pripisom »napoved za dohodnino«. Na upravi za javne prihodke bodo napovedi sprejemali v času uradnih ur, torej ob ponedeljkih, sredah in petkih, zadnji teden v marcu pa vse dni. Čim prej si nabavite obrazce napovedi, skrbno proučite navodila, priložena obrazcu in obvestila, ki ste jih dobili od izplačevalcev svojih dohodkov, ter pazljivo izpolnite napoved. Pazite na pravočasno oddajo napovedi, kajti 50.000 SIT kazni za prepozno ali pa sploh ne oddano napoved je kar lep znesek, ki ga gotovo lahko bolj koristno porabite. Najmanj 400.000 SIT pa je kazen za tistega, ki napove manjšo osnovo za dohodnino, če utaja ne pomeni kaznivega dejanja. V napovedi pazljivo izpolnite še vse ostale rubrike. Če ste v letu 1995 prejeli sredstva na vaš žiro račun, prepišite znesek iz izpiska, ki ste ga prejeli od banke ter v primeru, da ne gre za sredstva, ki predstavljajo vir dohodnine, napišite ustrezno pripombo (npr. sredstva od poseka lesa, prodanih kmetijskih pridelkov ali živine, prodaje avtomobila ali druge opreme pravni osebi itd.), da davčnemu orgau ne bo potrebno dodatno preverjati, za kakšne dohodke je šlo. Na koncu vpišite datum in napoved obvezno PODPIŠITE! RUJP Izpostava Vrhnika OTROŠKI DODATEK ZA LETO 96 VSI SEDANJI IN BODOČI UPRAVIČENCI O OTROŠKEGA DODATKA, kateri imajo stalno bivališče v občini Vrhnika in občini Borovnica, morajo do 31. 3. 1996 PONOVNO VLOŽITI VLOGE ZA OTROŠKI DODATEK, na CENTER ZA SOCIALNO DELO VRHNIKA, Cankarjev trg 8, na podlagi teh pa bodo otroški dodatek prejemali od 1.5. 1996 do 30. 4. 1997. Vloge z natančnimi navodili lahko kupite v knjigarni. Vstopni cenzusi in višina otroškega dodatka v letu 1996 glede na povprečni bruto mesečni dohodek na družinskega člana v letu 1995 bruto mesečni dohodek na višina otroškega dodatka družinskega člana v letu 1995 od vključno manj kot v SIT* v % zaj. plače 28.111 7.106 22 28.111 33.711 6.137 19 33.711 44.910 5.168 16 44.910 50.510 4.199 13 50.510 61.710 3.230 61.710 123.196 2.261 7 * Nominalna višina otroškega dodatka od 1. 5.1996, izražena v SIT, je izračunana ob predpostavki, da bo zajamčena plača v maju 1996 enaka zajamčeni plači v februarju, to je 32.300 SIT. Pri izpolnjevanju podatkov o dohodkih in prejemkih družine se vlagatelji in delojemalci poslužujejo podatkov, ki jih uporabljajo za napoved dohodnine. NOVOST DODATEK ZA NEGO HUDO BOLNEGA OTROKA OZIROMA OTROKA S TELESNO IN DUŠEVNO PRIZADETOSTJO Dodatek za nego otroka se bo uveljavil s 1. 5. 1996. To pravico pridobijo hudo bolni oziroma telesno in duševno prizadeti otroci NA PODLAGI MNENJA IZVEDENSKE KOMISIJE. Dodatek za nego otroka bodo prejemali hudo bolni otroci z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju za obdobje, ki ga predlaga izvedenska komisija oziroma najdalj do 18. leta starosti. Upravičenec je otrok, ki je državljan Republike Slovenije in ima v Republiki Sloveniji stalno prebivališče. Višina dodatka za nego otroka znaša 30% zajamčene plače. Če ima otrok brezplačno oskrbo v zavodu, znaša višina dodatka za nego 20% zajamčene plače. Dodatek za nego otroka ne pripada otroku, ki je zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima brezplačno oskrbo v času, ko je v zavodu. SPREJEMANJE VLOG CENTER ZA SOCIALNO DELO VRHNIKA SPREJEMA VLOGE VSAK PONEDELJEK, TOREK IN ČETRTEK OD 7.30 DO 14.30, V SREDO OD 7.30 DO 12.00 URE IN OD 13.00 ure do 16.30. OD 18. 3. 1996 DALJE PA BOMO VLOGE SPREJEMALI VSAK DAN V TEDNU (RAZEN V SOBOTO) OD 7.30 DO 17.00 URE. PRVO IZPLAČILO PO NOVEM BO 15. 6. 1996. CENTER ZA SOCIALNO DELO VRHNIKA IZVAJAMO VSA SOBOSLIKARSKA IN PLESKARSKA DELA, IZOLACIJSKE FASADE, NOTRANJE DEKORATIVNE OMETE, MOZAIKE, BELJENJE FASAD. VRHNIKA SUHADOLNIK ROMAN 754-018 SLAVEC JANEZ 754-170 Poštni nabiralnik spet na preskusu Krajani Krajevne skupnosti VAS so v lanskem letu 1995 ugotovili, da poštnega nabiralnika na Voljčevi c. 1, to je pri gostilni "TURSIC« ni več oz. je odstranjen. Z razočaranjem krajani niso Vedeli, kam naj bi se obrnili, da bi dobili nazaj svoj »kaselc« za nabiranje dopisnic, kuvert in pisem. Za vsako omenjeno zadevo so morali na pošto Vrhnika, ki Pa za ostarele občane ni tako majhen problem (za eno samo kartico!). Krajevna skupnost Vrhnika se je za ta problem na pobudo krajanov zavzela in prosila pošto, da ponovno obesi nabiralnik na istem mestu. Povedali so, da so nabiralnik odvzeli zato, ker ni bil rentabilen oz. v njem ni bilo nič pošiljk. Dogovorili smo se, da bo obstoječi nabiralnik pošte deloval cca 4 mesece, da se ugotovi stanje, ali je potreben ali ni. Zato naprošamo krajane območ- Voljčeva cesta, Idrijska cesta, Kurirska pot, Betajnova, Pri Lipi, Dobovičnikova ulica, Stara cesta, Ul. 6. maja, Ob potoku, da se izkažejo, da je nabiralnik pošte pri »Turšiču« potreben in za ostarelega občana še kako dobrodošel. KS VRHNIKA SPEEDY ECOLOGIC _3 SISTEM ZA GLOBINSKO IN KEMIČNO ČIŠČENJE zastopanje in posredovanje: JOŽE ŽAKELJ, s.p. Smrečje 4 61360 VRHNIKA telefon: 061/755-454 TURIZEM IN RENT - A - CAR d.o.o. CANKARJEV TRG 4, 61360 VRHNIKA M. (061) 755 375, («x. (061)755 380 Prišla je nova BMW Serija 5, ki predstavlja novo podobo ravnovesja avtomobilskih odlik. Vabimo Vas, da doživite izjemnost tega vozila, v katerem so se navidezna nasprotja združila v popolno celoto. Vabimo Vas na predstavitev nove BMW serije 5 dne 22. marca 1996 od 10. ure dalje BMW MOLK PRODAJNO SERVISNI CENTER TURNOVSE 29 1360 VRHNIKA-SLOVENIJA TEL.:FAX: 061/752 878 VESELJE DO VOŽNJE LIKO VRHNIKA LIKO VRHNIKA Tržaška 28. Vrhnika tel 061 75.1 311. lil«