Poštnina plačafCU p goiovini,
Štev. 25.
V LJubljani, dne 21. junija 1934.
.Posameznrffftv. Din 1«-.
Upravništvo „Domovine" v LJubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 d« 3126
tehaia vsak tetrtek
Naročnina ta tazemstro: četrtletna t M«, polletne 18 Dta, celoletno II Dii; u Im> xemstvo ruti Araerlkei Četrtletno 12 Din, polletno 34 Din, celoletno 48 Dla. Amerika letno I dolar. — Račun poštne hranilnice, podriiiiec t Ljubljani, it 10.711.
Srbski bojevnik o slovenskem bojevniškem gibanju
«Jutro» je v torek objavilo v srbščini zanimiv članek bivšega srbskega bojevnika iz skupine polkovnika Stevana Švabiča. V slovenščini se omenjeni članek, ki se bavi z bojevniškim gibanjem med Slovenci, glasi v glavnem tako-le:
Bojevniško gibanje v Sloveniji naleti na največji odmev med ljudmi, ki jim ni za red v naši državi. Zato to početje, ki temelji na ljudskem slepljenju, samo škoduje koristim države. To gibanje je razširilo svoje območje na politično področje, kar v vojski ni dopuščeno, ker to ne samo ubija ugled vojske, temveč tudi podira njene osnove in njeno disciplino. Ako bi bilo to pametno in upravičeno, bi tako gibanje vršili v vsej državi vsi bojevniki, posebno oni, ki so se prav za to državo borili.
Umestno bi bilo to gibanje, recimo, v času prevrata, če bi se takrat bojevniki pojavili kot organizacija za zaščito Slovenije pred neprija-telji, ki so prodirali proti Ljubljani od Vrhnike, in za upostavo reda v deželi, ki je bil takrat potreben, ker je vladal takrat povsod velik nered. Pa Koroško bi lahko takrat branili pred avstrijskimi četami.
Kdo je ustavil usodno prodiranje italijanskih čet pri Vrhniki? Kdo je napravil red in rešil Slovenijo? Kdo je na Koroškem tolkel avstrijske čete, jih nagnal v beg in osvobodil tamošnje brate avstrijskega jarma? Odgovor na ta vprašanja je vsakomur jasen, da tega niso storili današnji bojevniki okoli «Boja», temveč gredo te zasluge tistim ljudem, ki so proseč za pomoč svoji ožji domovini zadržali srbske čete v Ljubljani, da izvrše vlogo reševalcev. Prav tiste ljudi današnji bojevniki blatijo in obrekujejo, čeprav se zgodovinska dejstva ne dado zanikati. Mi smo v tistih hudih časih videli okoli sebe kot pomočnike prav te ljudi, katere zdaj bojevniki napadajo in obrekujejo.
Ni častno in ni dostojno za vojaka in bojevnika, da se v tej borbi skriva in ne pokaže imen oseb, ki jih obtožuje, kar je najzanesljivejše znamenje, da so to obrekovanja in ljudsko zaslep-Ijevanje. Vsakemu človeku je po zakonu dovoljeno, da za korupcijo ovadi sodišču krivca. Zakaj si niso bojevniki izbrali te častne poti? Ali je dobro, z zaslepljenjem dražiti ljudske množice? Ali j§ to pot k utrjevanju države? Ali je to delo v smernicah programa z dne 6. januarja 1. 1929., ki ga je odredil kralj, naš vrhovni zapovednik vojske.
Ali je rodoljubno, obrekovati ljudi, ki imajo zasluge za našo državo in njeno edinstvo, a ne imeti poguma, da bi prišli z njihovimi imeni na dan? S takim obdolževanjem brez kakšne osnove se nudi priložnost ljudem, ki ne želijo dobro naši državi, da ustvarjajo še večje nezadovoljstvo.
Koristi vseh nas bojevnikov niso prav nič ogrožene, ker se za nas briga vrhovni zapovednik kralj.
Vojska mora ostati samo vojska. Bojevniki \
so oborožena sila v primeru vojne in so na razpolago kralju in domovini. Ako mislijo bojevniki vodili politiko, ne smejo tega storiti pod naslovom bojevnikov, ker mi bojevniki za to državo tega ne bomo odobravali in podpirali. Mi smo to državo ustvarjali v velikih borbah z nepri-jatelji, prelili smo mnogo krvi in doprinesli velike žrtve. Ne maramo nastopati kot razdiralci na željo nekoliko bojevnikov okoli «Boja», ki zasledujejo svoje posebne smotre.
Lepe zmage JNS pri
volitvah
V	nedeljo dne 17. t. m. so se vršile zaradi prerazdelitve ponovne občinske volitve v štirih velikih občinah v raznih delih dravske banovine. Razume se, da so razni politični nasprotniki poizkušali izrabiti zlasti te volitve za to, da bi speljali vodo na svoj mlin. Čeprav pa so razvijali žilavo borbo in se posluževali vseh sredstev, ki so znana še izza polpretekle dobe najhujšega strankarstva, v svoji nakani niso uspeli in izid volitev je krasno izpričevalo treznosti in razsodnosti slovenskega ljudstva, pa tudi najbolj prepričevalen dokaz, da sodi naše ljudstvo stranke po njihovem delu, ne pa po visoko donečih in ble-stečih geslih, hujskanju in obrekovanju.
V	občini Tuhinju v kamniškem srezu se je vršila, volilna borba v znaku nacionalne fronte JNS in bojevništva. Iz Ljubljane komandirani bojevniki so izkušali na vse načine vplivati na vo-lilce, ki pa se niso zmenili za njihove obljube in ne za njihove grožnje, marveč so glasovali tako, kakor jim je narekovala zdrava pamet. Že v zgodnjih popoldanskih urah je bila zmaga JNS zagotovljena. Nacionalna lista z nosilcem g. Antonom Burkeljcem je dobila 299 glasov, nasprotniki pa 250, čeprav so pognali na volišče vse, kar so mogli. Udeležba je znašala 89 odstotkov. Zmago nacionalne liste so sprejeli volilci z velikim zadoščenjem. Zavednim Tuhinjcem vsa čast!
V	Ovsišah (Podnartu) je bila volilna borba
prav tako huda. Nasprotniki JNS so storili vse, da bi opravičili bojevniške napovedi, vendar pa je bilo vse zaman. Resni in trezni možje se niso dali zapeljati. Posledica je bila nova zmaga JNS. Nacionalna lista z nasilcem g. Cerarjem je dobila 145 glasov, nasprotniška pa 131. Volilo je od 316 volilnih upravičencev 276 volilcev.
Posebno značilne so tudi nedeljske volitve v veliki občini Gotovljah v celjskem srezu, ki so bile docela v znaku bojevniškega gibanja. Zaman je bil žalski shod. Ko so videli, da se ljudje nič ne navdušujejo za bojevniške evangelije, so razglasili vzdržnost. Bivši klerikalci so jih pri tem seveda krepko podprli. JNS je šla z jasnim programom v boj in dosegla nepričakovano lep uspeh. Njena lista z nosilcem g. Andrejem Antlo-go je dobila 143 glasov, to je nad polovico vseh volilnih upravičencev, ki jih je bilo 271.
Tudi v občini Sv. Lovrencu na Dravskem polju je doživelo razdiralno delo popoln poraz. Čeprav je agitacijo opozicije proti JNS podpiral domači župnik, se ljudje niso dali zbegati. Izid volitev je za vse nacionalne ljudi najlepše zadoščenje. Od 596 volilnih upravičencev se je udeležilo volitev 533. Lista JNS z nosilcem g. Beraničem je dobila 327 glasov in s tem absolutno večino, medtem ko je ostala opozicija s 106 glasovi v znatni manjšini. Zavednim Sentlovrenčanom vsa čast in vse priznanje!
Škropljenje hmelja proti peronospori
Hmeljarsko društvo v Žalcu nam je poslalo dopis, iz katerega posnemamo:
«V šesti številki ,Hmeljarskega vestnika' je Hmeljarsko društvo objavilo izjavo strokovnjaka glede hmeljskih škodljivcev in bolezni g. dr. inž. Blattnega na fitopatologiškem zavodu v Pragi, da na poslanih mu hmeljskih listih iz Savinjske doline ni našel peronospore. V začetku tega meseca je društvo vnovič poslalo navedenemu zavodu v Pragi več sumljivih listov in poganjkov v preiskavo in je 13. t. m. prejelo iz Prage odgovor, da je na poslanih listih in poganjkih ugotovil obilo hmeljske peronospore.
Hudo strašilo je torej prišlo in se razpaslo po naših hmeljiščih, ki so zadnji up v hudi gospodarski stiski. Kaj je torej storiti?
O pogubni bolezni in njeni zabranitvi je Hmeljarsko društvo že mnogo razpravljalo, in sicer ustno in pismeno, ter je v peti številki ,Hmeljarskega vestnika' še posebno opozorilo hmeljarje, naj bodo pripravljeni na prihod neljubega gosta. Pa ves pouk in vsi opomini niso pomagali. Niti najlažjega sredstva za zatiranje peronospore, namreč zbiranja tako zvanih kuštrovcev in njih uničevanja v ognju, se ne poslužujejo. Če pa to
delo opravljajo, zmečejo nabrane kuštrovce na cesto ali jih pa puste ležati v nasadu.
Pravilo pravi, da se mora škropljenje z ba-krenogalično apneno brozgo pričeti, preden se bolezen pojavi. Dasi je zvonjenje po toči prepozno, hočemo vendar kratko omeniti, kako zabranimo peronosporo na hmelju.
Starejši nasadi se morajo že maja škropiti s tričetrtodstotno bakrenogalično apneno brozgo. To škropljenje se po preteku treh do štirih tednov ponovi, in sicer z enoodstotno brozgo. Za primer mokrotnega vremena se mora škropljenje nadaljevati vsak drugi ali tretji teden s poldrugo-odstotno brozgo, med cvetjem pa le s tričetrtodstotno.
Enoodstotna brozga se pripravi takole: V večjo posodo vlijemo 50 litrov, ako mogoče, mehke vode ter obesimo v njo vrečico z lkg bakrene galice, ki se v 24 urah raztopi. Ako se nam pa mudi, vzamemo vročo vodo. V drugi posodi ugasimo 1 kg živega apna ali pa raztopimo 2 kg ugašenega apna i_
V «Jutru» je objavil narodni poslanec pod naslovom «Tožitelji in rešitelji) zanimiv članek, ki se nanaša na bojevniški shod v Šmarju pri Jelšah. Najprej naglaša g. poslanec, da ni nameraval izgubljati besed o tem bojevniškem cirkusu z godbo in možnarji. Toda ker so časopisna poročila o vsebini bojevniških govorov pomanjkljiva, jih hoče izpopolniti, da pokaže, kako je vse bojevništvo preračunano le na slepilni učinek, ne da bi imelo v sebi klice zdravega narodnega gibanja. Članek pravi nadalje med drugim:
cGospodje bojevniki, ki so v veliki večini po dolgih 15 letih odkrili svoja narodna in socialna
srca, so se postavili v položaj tožiteljev na eni in v položaj odrešenikov naroda iz ,teh hudih časov' na drugi strani. Pa je vsekako zanimivo čuti trditev, da smo krivci gospodarske in socialne stiske edino mi, ki smo se na kraljev klic z dne 6. januarja 1. 1929. odzvali in pohiteli na ustvarjajoče delo, ki smo v najhujši dobi svetovne gospodarske stiske prevzeli hudo odgovornost za obdržanje ravnotežja in ki smo ves ta čas sodelovali pri mirjenju političnih strasti med na-
Soteščan:	23
Dedinja grajskih zakladov
«Stolp je zaprt in ključ je pri graščaku ...»
«No, potem pa...) Tomaž ni izgovoril do konca.
Krištof mu je ugovarjal: ^Graščak ne hodi v stolp ne podnevi ne ponoči. Tam nima ničesar iskati.)
«In vendar. Krištof, ali si mož na mestu? Pre-pričajva se, odkod prihajajo glasovi.)
Hlapcu ni ugajala njegova misel. Izgovarjal se je, da stolpa ne moreta odpreti.
<Saj lahko ostaneva zunaj. Ako bi splezal na lipo, bi videl skozi okno ...)
«Tomaž!) Starega hlapca je spreletela groza. :«Pokojna grajska gospa je ležala v stolpu na mrtvaškem odru ...)
«Nič za tO), je odvrnil. «Gospa je mrtva in pokopana...)
«Ali bi odšla že nocoj?) Krištof se je naposled le ogrel za njegovo misel. «Paziti pa morava, da naju kdo ne vidi. Oskrbnik je strog in natančen.)
Tomaž je sklenil za poizkušnjo: «Nocoj bova začela. Počakajva, da ugasnejo luči. Skrila se bova za skedenj v bližini stolpa.)
Kakor sta sklenila, tako sta napravila. Ko je ugasnila v gradu zadnja luč, sta se splazila v svoje skrivališče. Sedla sta na otep slame ter se naslonila na steno.
in zlijemo naposled obe raztopini, bakrenogalično in apneno, med stalnim mešanjem z lesenim drogom v tretjo posodo. Ker je med apnom skoro vedno drobno kamenje, se apnova brozga prelije skozi sito. Za primer, da nimamo tretje posode, se lahko bakrenogalična raztopina vliva med neprestanim mešanjem z lesenim drogom v apneno — ne pa obratno. Mešanica se potem dopolni z vodo do 100 litrov. Tako pripravljena brozga ohrani svojo moč le 24 ur.
V pravilno pripravljeni brozgi mora rdeči lakmusov papir postati plav, beli fenolftalinov papir pa rdeč. Ako brozga na ta papir ne učinkuje na navedeni način, se ji mora dodati še apna.
Med škropljenjem je potrebno brozgo večkrat pomešati z lesenim drogom. Škropljenje se mora izvrševati temeljito, to se pravi, poškropljena mora biti vsa rastlina, posebno pa spodnji deli listja. Škropi se naj šele, ko je rosa izginila z rastline, in se naj opusti ob hudi vročini.)
rodom in se nam je to nedvomno tudi v znatni meri posrečilo.
Zanimivo je bilo dalje čuti gospoda glavnega govornika v položaju odrešenika! Kakor kak nov evangelij je čital svoje veliko razodetje, češ: dajte ljudem kruha! Vidite, ljudje božji, to veliko razodetje! Kaj pomenite vi, zastopniki naroda, ki ste že skozi vse lansko leto omogočili znatna javna dela, katera so tisočem in tisočem dala kruha! Kaj si ti, vlada, ki" si lansko jesen izdala uredbo o javnih delih, katera se že na osnovi te uredbe vrše po vsej državi in za katera bodo že letos prišli težki milijoni v žepe tisočev in desettisočev, ki so doslej bili brez kruha! Kaj so vaši načrti, sreski in banovinski odbori za javna dela, ki ste jih napravili na osnovi te uredbe za letos in za nadaljnja leta.
Ne, vse to ne pomeni za bojevnike nič, oni vedo to bolje in zato je treba dati vajeti države njim v roke! Oni bodo dali natisniti bankovce, bankovce in spet bankovce. Novega denarja bo torej v izobilju. Porabi naj se za to, da bodo vsi ljudje v državi imeli dela in kruha! Tako vsaj je
«Ali je okno zaprto?) je Tomaž pošepnil tovarišu.
«Menda je celo zakrito), je vedel Krištof.
Tomaž ga je dregnil s komolcem.
«Lučb se je stresel tovariš.
«Okno je nekoliko odkrito), je opazil Tomaž. «Nekdo ima v stolpu svoje bivališče...)
Krištofu so šklepetali zobje, ko je govoril: <Vsi grajski predniki so ležali tamkaj na mrtvaškem odru...)
«Ako bi imel ključ, bi šel pogledat), je bil Tomaž čedalje bolj pogumen. «Ali če bi našel lestvo, da bi jo pristavil k oknu ...)
<Nikar!) mu je branil Krištof.
«Kakor hočeš), je navidezno odnehal. «Pa poj-diva počivat)
Krištof je bil zadovoljen. Sedel je kakor na trnju. Hitro je zlezel na hlev ter se zaril v seno. Tomaž je legel zraven njega. Čakal je, kdaj bo starec začel smrčati. Potem se je spustil po lestvi in lezel nazaj na prejšnje mesto.
cškoda, da nimam ključa), se je grizel v svojem skrivališču. Všeč mu je bilo, da se je znebil bojazljivega starca, ki mu je bil le v napotje.
Pri vratih ob stolpu se je pojavila senca. Za-škrtnil je ključ in vrata so zaškripala.
Čink se je pritisnil k steni. Senca, katero je zapazil, je sličila graščaku.
«Vrata so odklenjena...) Urno je sedel in sezul čevlje. Skril jih je pod otep in smuknil proti stolpu.
izjavil glavni govornik na šmarskem shodu gospod Lorger, da mora država natisniti nove bankovce. En del teh novih bankovcev se mora porabiti za to, da bo država prevzela vse kmečke dolgove in dala kme.tom brezobrestna posojila, drugi del pa se mora porabiti za javna dela!
Če mi pride s takim evangelijem nekdo, ki nima nikake odgovornosti, mu ne zamerim. Ako pa s takšnim nedopustnim slepilnim geslom nastopi pred narodom nekdo, ki hoče priti na vodstvo države in bi moral imeti v sebi čut odgovornosti, mi zastane misel. Kam romaš, ti nepremišljeni bojevnik, v svoji slepi strasti, da pridobiš zase ljudske množice? Kam romaš, nesrečni od-rešenik, da kot čisto navaden slepilec naroda izzivaš špekulantska razpoloženja v dušah naroda, ki pod veliko težo sedanje gospodarske stiske morda trenutno z zadovoljstvom posluša takšne evangelije? Pojdi med narod, ti zmešani gospodarski modrijan, pa boš čul trezno besedo našega treznega kmeta o inflacijskem slepljenju! Naš v svoji korenini zdravi kmečki narod je, hvala Bogu, tudi glede teh vprašanj ohranil več zdrave pameti in trezne sodbe, kakor so jo obdržali bojevniški odrešeniki, ki svojo odrešeniško poslanstvo grade na tako trhle osnove ljudskega slepljenja.
Vse drugo, kar je bilo na tem shodu — ne govorjeno, ampak čitano — je le malo zanimivo. Zlasti razlaganje celjskega odvetnika o naših gospodarskih in zlasti cestnih vprašanjih v srezu so pokazala, da ta gospod ali našega sreza nikdar doslej videl ni ali pa je prespal najmanj zadnji dve leti. Kdor oznanja nekaj, kar se po velikem delu že vrši ali vsaj pripravlja, šele kot načrt za bodočnost, je vsekakor prepozno vstal. Ali pa so morda nastali taki in podobni načrti pri raznih krokarskih omizjih! Kot pogonska sila za ,veliki bojevniški valjar' so vsekako mnogo prekasni!
Naposled naj mi gospodje bojevniki dovolijo še tole malo pripombo:
Jaz sem skoro teden dni pred zborom v Šmarju pisal glavnemu bojevniškemu odboru v Ljubljani, da želim na zborovanju govoriti. Obenem sem dal izjavo, da ne bom napadal nikogar in ničesar, ampak da bom govoril samo strogo stvarno. Šele v soboto popoldne pred zborom sem prejel kratko brzojavko, da bodo, žal, govorili le prijavljeni govorniki ,bojevniškega gibanja'. Šele v ponedeljek po shodu sem dobil tudi pismeno obvestilo, da na bojevniških shodih smejo govoriti samo somišljeniki gibanja. Čuden je vse-
Železna vrata so bila le priprta. Previdno jih je odrinil in stopil v tesno vežo. Tukaj je otipal stopnice, po katerih je prilezel na hodnik v prvem nadstropju. Ustavil se je pred sobo, z katere je slišal neko mrmranje. Hitro je počenil za pokrov, ki je bil prislonjen k zidu. Skozi razpoke v vratih je zapazil motno svetlobo.
Iz sobe se je začulo pritajeno ihtenje.
«To je ženska), je Čink spoznal po glasu.
«Vi ste v mojem oblastvu. Ne pomaga vam ne jok ne zdihovanje.)
Besede, katere je izrekel graščak Teodor, so bile trde in glasne. Nasilnik ni slutil, da ga nekdo posluša.
«Izpustite me!) je prosila jetnica. Strašna bolest je govorila iz njene besede.
•dzpustil vas bom, kadar boste ugodili moji želji...)
«Vi zahtevate preveč. Jaz sem zaročena ter vas ne morem ljubiti...)
«Gizela, ampak jaz vas ljubim. Moja ljwbezen hrepeni po vaši ljubezni...)
Čink se je zganil v svojem skrivališču. Nekaj ga je kar privzdignilo — zavriskal bi bil najrajši od veselja. Našel je Gizelo, po kateri poizveduje mestno oblastvo. Njegove slutnje ga niso varale. Zdaj bo izdal njeno bivališče onemu, ki mu bo bolje plačal.
«Če me ljubite ter mi hočete zares dobro, mi" vrnile ono listino, s katero bom dokazala svoje pravice), se je glasila njena prošnja.
Bojevniki na svojih shodih ne dado drugim besede
št. "25
kakor ta ,veliki valjar', ki sicer sklicuje javne, vsemu narodu dostopne zbore, ki pa ne uvažuje najprvobitnejšega prava naroda, da bi mogel izreči tudi tu svoje mnenje, ampak sme samo poslušati in ploskati ,govornikom gibanja'. Čudna je svoboda, ki jo prinašajo med nas gospodje bojevniki! Na mojih shodih pa ima pravico besede vsakdo, pa naj bo še tak moj nasprotnik!*
Tako zaključuje svoj članek poslanec gospod Spindler, ki h koncu še opozarja bojevnike, naj pazijo, da kdo izmed njih samih ne pride pod lastni valjar! Zlasti da naj bo pokoren oni gospod iz šmarskega pripravljalnega odbora, ki je tudi smatral za potrebno, da se postavi med bojevnike proti korupciij, ki pa je prav te dni dobil obtožbo državnega tožilstva zaradi dogodkov pri gradnji neke ceste!
Politični pregled
V	Bukarešti se vrši
konferenca Male antante,
ki obravnava poleg političnih tudi gospodarska vprašanja vseh treh držav. O konferenci bomo še poročali.
V	začetku preteklega tedna je skupščinski odbor za preučevanje zakona o mestnih občinah končal načelno razpravo in
zakonski predlog o mestnih občinah v načelu odobril. S pristankom notranjega ministra je bila seja nato odgodena za nekaj dni, ker se je naslednje dni znova sestal izvršni odbor Zveze mest, ki je ponovno preučil zakonski predlog. Nato se je v skupščinskem odboru pričela podrobna razprava o zakonskem predlogu.
Pred dnevi je bolgarski ministrski svet sprejel dva važna sklepa.
Vse politične stranke v Bolgariji se razpuščajo
in se pod nobeno obliko in imenom ne smejo več obnoviti. Za kršitev teh določb je določena celo smrtna kazen. Kar se tiče političnih in drugih listov je vlada sklenila, da morajo vsi listi v roku 10 dni vložiti pri direkciji za družabno obnovo prošnjo za dovoljenje nadaljnjega izhajanja. List, ki tega dovoljenja ne dobi, mora prenehati. V prošnji se morajo navesti imena vseh izdajateljev in urednikov, njihova starost in njihova šolska
cTukaj je tista listina*, ji je ugodil, da bi omajal njeno stanovitnost. «Poglejte, razločno je zapisano, da je brat vašemu očetu bogati graščak Robert z Robovja. Vzemite listino in skrbno jo shranite. Za plačilo pa utešite moje hrepenenje.* «Tega ne morem storiti.* Mladenka je ponovno zaječala.
«Morate!» je zapovedal rahlo. «Ugodil sem vaši prošnji. Tudi vi mi ustrezite.* «Ne morem. Srce se mi upira.. .* «Recite samo besedo ... Nihče vas ne čuje.. .* «Odgovorna sem svoji vesti... On, ki me ljubi, me išče ter me bo tudi našel.. .*
«Prazne nade, Gizela! Tukaj vas ne bodo iskali.*
Mladenka je milo zaihtela. Graščak je nadaljeval prav mehko: «Moja edina zahteva je, da postanete moja žena ... Smilite se mi, zato sem vam izročil listino. Vi pa ste trdi ko kamen..'.»
«Izpustite me! To je moja edina želja...» cGizela, sreča vas išče. Ali nočete spojiti dveh gradov?*
cNočem. Rajši umrjem*, je izrekla komaj slišno.
«Smrt je še daleč, golobica*, se ji je laskal zapeljivec. «Govoriva rajši o življenju. Poglej, bodočnost naju gleda s smehljajočim obrazom.*
«Zakaj ste mi vzeli prostost, najdražje, kar sem imela ?>
izobrazba. Noben novinar ne sme šteti manj kakor 80 let.
«Pravo Lidu» poroča z Dunaja, da ima docela zanesljive podatke o tem,
da je bila med Italijo, Avstrijo in Madžarsko sklenjena vojaška pogodba, in sicer ob priliki nedavnih pogajanj v Rimu, ko so sklepali tudi o gospodarskih vprašanjih. Na štajersko-madžarski meji je bilo v zadnjem času opažati živahen prevoz italijanskih železniških vagonov na Madžarsko. Pozornost je zbudilo dejstvo, da so bili ti vagoni za časa prevoza po avstrijskem ozemlju strogo zastraženi. To se je brez dvoma zgodilo zaradi tega, da bi se nepoklicanim preprečil vpogled v te vagone.
V	teh vagonih so namreč bili orožje in mii-nicija, sestavni deli strojnih pušk in razložena letala.
Od 24. maja do 2. t. m. so šli štirje taki prevozi iz Italije preko Avstrije na Madžarsko, skupno 22 vagonov. Na avstrijski obmejni postaji so italijanske vagone takoj po prihodu vlaka odklopili ter jih poslali preko meje na Madžarsko do Mono-štra. Tudi iz raznih drugih dogodkov se lahko ugotovi, da so bila nedavno pogajanja v Rimu bolj vojaškega značaja. Meseca maja se je vršilo na primer skrivnostno pregledovalno potovanje novega koroškega deželnega glavarja generalnega majorja Hiilgerta ob vsej jugoslovenski meji, pri čemer so ga spremljali italijanski oficirji v civilnih oblekah. Te vesti, ki jo je zapisal ves svetovni tisk, doslej nista zanikali niti avstrijska niti italijanska vlada. Ta pregledovalna potovanja se ponavljajo zdaj na raznih delih avstrijske meje. Italijanski oficirji pregledujejo avstrijsko mejo tako nasproti Jugoslaviji kakor nasproti Nemčiji in češkoslovaški. Teh potovanj se udeležuje med drugimi italijanski poveljnik v Bolcanu general Alberto Basacci. 1 Pri teh pregledovanjih so delali razne zabeležke ! v generalnoštabnih kartah. Vse kaže, da hočejo Italijani napraviti iz Avstrije svojo obrambno ozemlje za primer, da bi prišlo do kakega oboroženega spora.
V	Južni Ameriki je vojna med Paragvajem in Bolivijo. Po uradnem poročilu
so paragvajske čete pred dnevi prebile bolivijsko fronto ter zajele mnogo ujetnikov in zaplenile velikanske zaloge vojnega materiala. Pričakovati je ogorčenih bojev tudi v drugih odsekih fronte. ^
«Sama si temu kriva, ker se mi trdovratno upiraš... Toda še je čas, da se premisliš... Dam ti nekaj dni odloga. Do takrat se moraš odločiti.*
Mladenka je globoko vzdihnila, a vsiljivec je ni poslušal. Hitro je odšel in zaklenil vrata.
Cink je prilezel iz svojega skrivališča, ko so spodaj zaškripala železna vrata. Tedaj se je zavedel, da se je ujel v kletko. Zamišljen v usodo nesrečne mladenke, je pozabil na samega sebe. Zmotilo ga je, Uer se graščak pred odhodom ni poslovil.
«Kdo mi bo odprl?* ga je nekoliko zaskrbelo. «Bom li mogel odriniti zapahe?* Čakanje do prihodnje noči ga ni preveč veselilo.
Srečno je prilezel navzdol v vežo. Tu je zašel med staro šaro. Kot nalašč je otipal železen drog, kakršnega rabijo v kamnolomih. S tem orodjem bo izluščil zapahe; v skrajni sili pa bo privzdignil vrata ter jih vrgel s tečajev.
Nekaj mu je reklo, naj nekoliko počaka. Graščak mora poprej oditi v graščino ter se vleči v mehko posteljo. Kadar bo zaspal, tedaj ne bo več slišal, kaj se godi v stolpu.
Graščakovi koraki so se izgubili v daljavi. Potem je zabrnel ključ in graščak je smuknil skozi vrata. Prepričan je bil, da ga ni nihče videl.
Čink je stal pred vrati v grajskem stolpu. Sam je, nihče ga ne moti. Zdaj je priložnost, katere ne sme zamuditi. Hitro mora odvesti Gizelo v drugo skrivališče. Potem se bo pogajal za nagrado. Z Bistanom, zavetnikom lažne dedinje, in z mestnim oblastnikom. Z obema, ne da bi vedela drug
Dopisnik londonskega «Daily Telegrapha* poroča iz mandžurske obmejne postaje na vzhodni sibirski železnici, da ima
Rusija zbranih v vzhodni Sibiriji okrog 300.000 vojakov.
Že od Irkutska naprej vzdolž proge je v vseh mestih in vaseh nastanjeno vojaštvo. Neprestano pa prihajajo nove čete in ogromne količine vojnega materiala. Sovjetska oblastva ne skrivajo teh priprav. Poudarjajo pa, da gre izključno za obrambne ukrepe. Kakih 70 km od Čite, ki jo glavni stan poveljnika vzhodne rdeče armade generala Bliicherja, je dopisnik naštel na odprtem polju 50 težkih bombnih letal, v neposredni bližini Čite pa je zgrajenih devet velikih hangarjev, v katerih je ali 19 velikih bombnih letal ali pa 40 majhnih aparatov. Topništvo in pehota sta v glavnem zbrana okoli Čite, medtem ko je konjenica v neposredni bližini mandžurske meje. Vrhovno poveljništvo konjenice pa je v Dauriju. Dopisnik računa, da je ob mandžurski meji poleg 300.000 vojakov še 4000 težkih in lahkih letal.
DOPISI
CERKNICA. Cerkniško jezero spet vabi ljubitelje lepe narave na obisk. Zadnje deževje je jezero znova napolnilo. Gasilska četa na Dolnjem Jezeru priredi v nedeljo 24. junija popoldne s sodelovanjem priznane gasilske godbe iz Cerknice na jezeru tekmo veslačev in plavačev. Ob 14. bo v Vodonosu start veslačev. Najhitrejši prejme nagrado 50 Din in naslov najboljšega veslača. Ob 14.30 bo pri Goričici tekma plavačev, in sicer 100 m prsno, 100 m hrbtno in 500 m prosto. Ob 15. bo na Goričici ob jezeru koncert gasilske godbe in kopanje. Voda je odlična. Ob 16. skupna mala južina na senčnati Goričici. Prosta zabava in ples. Volila se bo tudi neizogibna Mis Goričica. Ker je zdaj Cerkniško jezero najkrasnejše in nudi prijetno kopel, naj ne zamudi v nedeljo nihče obiska.
IVANJKOVCI. Dne 1. t. m. je nastopil dosedanji občinski delovodja g. Peter Kociper učiteljsko mesto pri Svetinjah, za delovodjo pripravnika je pa občinski odbor imenoval g. Josipa Ve-selka, pomožnega pisarja občine Središča.
PODČETRTEK-SEDLARJEVO. V nedeljo so se vršile občinske volitve v občinah Podčetrtku in Sedlarjevem. V obeh občinah ste bili po dve
za drugega. Komu bo ustregel, za to se še ni odločil. Obeh ne bo mogel zadovoljiti.
Pogajanje bo trajalo dlje časa in mladenko bo treba medtem nekje shraniti. Stara Matilka bi jo sprejela z odprtimi rokami. Toda babnica ni zanesljiva ter bi jo izdala za prijazno besedo. Spomnil se je samotne koče ob gozdu, kjer životari Planinka, ki tare kmetom lan in prede volno. Tam bi je nihče ne našel.
Možak je skoro pozabil, da stoji za železnimi' zapahi. Brž je otipal ključavnico ter jo odtrgal z drogom. Tako so odnehali tudi zapahi in vrata so se odprla. Podprl jih je z močno preklo in zlezel* navzgor po stopnicah. cGizela!* je potrkal na« sobna vrata.
Mladenka se mu ni oglasila.
« Gizela!* je zaklical ponovno. «čas rešitve je« napočil.*
«Kdo me kliče?* se je plaho odzvala.
«Nekdo, ki te išče že dolgo časa. Odpri, da t9 rešim nasilstva!*
«Ne morem odpreti. Nasilnik je zaklenil vrata.. .*
«Tedaj bom odprl s silo... Nikar se nič n« plaši...!*
To je izrekel in odrinil vrata z železnim dro* gom.
Mladenka ga ni poznala. Zato se je tresla? «Ali nimate hudobnih naklepov? Kako ste ms našli? Odkod je vaša skrb za ubogo siroto?*
«Izvedela boš pozneje... Ali hočeš ubežati?*
ŠT. PETER NA MEDVEDJEM SELU. Društvo kmečkih fantov in deklet v Št. Petru na Medvedjem selu priredi v nedeljo 24. t. m. pod pokroviteljstvom sreskega načelnika g. dr. Dionizija Ma-raža tekmo koscev, združeno z veliko veselico. Spored: zbirališče ob 2. uri popoldne pred šolo v Št. Petru, sprevod na tekmovališče z godbo, tekme in nato veselica. Veselični prostor bo v košatem gozdu tik tekmovališča. Razni šotori bodo z vsem dobro založeni. Za razvedrilo pa bodo skrbeli godba na pihala, plesišče, ribolov, plezanje na mlaj, plezanje po vrvi, gugalnice, šaljiva pošta, metanje žog na dobitke in drugo. Upamo, da obiščejo to prireditev vsi prijatelji kmečke mladine.
TRBOVLJE. (Smrtna k o s a.) Te dni je za jetiko umrl rudar g. Koprive, ki je štel šele 32 let. Bolehal je že dalje časa in je pomanjkanje njegovo bolezen še pospešilo. Bil je priljubljen pri svojih tovariših, ker je bil mirnega in odkritega značaja. Tovariši so mu priredili lep pogreb, kakršnih je v Trbovljah le malo. Pokojniku blag spomin, preostalim naše sožalje!
Tedenski tržni pregled
GOVED. Na mariborskem sejmu 12. t. m. so bile za kilogram žive teže naslednje cene: debelim volom 3 do 4, poldebelim 2 do 3, volom za rejo 2 do 3.50, bikom za klanje 3 do 3.50, klavnim kravam 2.50 do 3.50, plemenskim kravam 2 do 2.50, kravam za klobase 1.75 do 2, molznicam 2.25 do 3, brejim kravam 2.50 do 3.25, mladi živini 3 do 4, teletom 4.50 do 5 Din. Cene mesu so bile: vdovskemu I. vrste 8 do 10, II. vrste 7 do 8, mesu bikov, krav in telic 4 do 5, teletini I. vrste 8 do 12, II. vrste 6 do 10, sveži svinjini 10 do 14 Din.
Sejmi
24. junija: Št. Jurij pod Kumom, Crmošnjice, Drnovo, Škofja Loka, Bohinjska Bistrica, Rov-te pri Logatcu, Mirna, Cešnjice, Ribnica, Višnja gora, Št. Jurij pod Taborom, Konjice, Laško, Št. Lenart v Slovenskih goricah, Pod-sreda, Zetale, Ljubno ob Savinji, Razkrižje (zaradi nedelje bodo ti sejmi v ponedeljek 25. t. m., kjer je to običajno).
27.	junija: Radeče pri Zidanem mostu, Pricerkev! (Struge), Beltinci, Ponikva.
28.	junija: Mozel, Dokleževje.
29.	junija: Sava (blagovni), Gomiljnica (kjer jei običajno, je sejem po prazniku).
30.	junija: Zagorje ob Savi, Mirna peč, Mala gora, Sv. Mohor, Rakek, Olimlje, Rajhenburg, Spodnja Poljskava, Zreče, Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah, Gornja Radgona.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili v devizah (k spodnjim tečajem se prišteje še premija 28.5 %): 1 nizozemski goldinar za 23.12 do 23.26 Din; 1 nemško marko za 12.95 do 13.06 Din; 1 angleški funt šterling za 171.64 do 173.24 Din; 1 ameriški dolar za 33.80 do 34.08 Din; 100 francoskih frankov za 225.15 do 226.27 Din; 100 češkoslovaških kron za 141.67 do 142.53 Din; 100 italijanskih lir za 293.57 do 295.97 Din.
Avstrijski šiling se je trgoval v zasebnem kli-ringu po 9.35 do 9.45 Din. Vojna škoda se je zaključevala po 303.50 do 305 Din.
Kratke vesti
= Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto celoletne šole 15. septembra. Sprejme se 34 učencev. Vsi učenci stanujejo v zavodu, kjer imajo vso oskrbo. Sprejmejo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki bodo ostali po končanem šolanju na kmetiji. Svojeročno spisane prošnje, kol-kovane s 5 Din, je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu najpozneje do 1. avgusta. Prošnji je priložiti: krstni list, domovnico, zadnje šolsko izpričevalo, izpričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, izjavo staršev, odnosno varuha (kolek 2 Din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja, obvezno izjavo staršev ali varuha (kolek 2 Din), ki prosijo za banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem primeru pa, da povrnejo zavodu prejeto podporo iz javnih sredstev. Navesti je tudi točen naslov in zadnjo pošto. Starost najmanj 16 let in z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz sloven-
listi, ker poizkusi za sporazumni listi niso vedli do uspeha. V občin; Sedlarjevem sta bila nosilca list Leopold Berglez, posestnik in trgovec v Sedlarjevem, in Avgust Dobrave, posestnik in trgovec v Polju; v občini Podčetrtku pa Tomo Kosi, posestnik in trgovec v Olimjem, in Josip Bovha, posestnik v Veračah. Nosilci vseh štirih list so organizirani člani JNS, in sicer je Berglei član občinske organizacije JNS v Sedlarjevem, Dobrave član organizacije JNS v Kozjem, Kosi in Bovha pa člana organizacije JNS v Podčetrtku. Medtem ko ste bili Berglezova in Kosijeva lista po večini čisti listi JNS, ste bili Dobravčeva in Bovhova lista močno pomešani tudi z bivšimi pristaši SLS. Zmagala je v občini Sedlarjevem Dobravčeva lista, ki je dobila 253 glasov, medtem ko je Berglezova lista dobila 170 glasov. V občini Podčetrtku je zmagala lista Josipa Bovhe z 248 glasovi proti Kosijevi listi, ki je dobila 157 glasov. Udeležba v obeh občinah je bila krog 80 odstotkov.
SV. BOLFENK PRI SREDIŠČU. Na praznik 29. t. m. (v primeru slabega vremena 1. julija) priredi naše Društvo kmečkih fantov in deklet veliko tekmo žanjic. Ob 15. uri odhod sprevoda od Sv. Bolfenka na njivo g. Tomažiča na Vitanu, kjer bo tekma. Zatem bosta kolesarska dirka in kmečka veselica istotam. Za dobro postrežbo je poskrbljeno. Pridite!
SV. JURIJ OB JUŽNI ŽELEZNICI. Društvo kmetskih fantov in deklet je priredilo preteklo nedeljo tekmo koscev, katere se je v obilnem številu udeležilo kmečko občinstvo. Med tekmovalci je odnesel prvo nagrado Franc Visočnik iz Koroške, zdaj gojenec na kmetijski šoli.
SV. KRIŽ PRI ROGAŠKI SLATINI. (Smrtna kosa.) Velika žalost je zavladala v nadžupniji Sv. Križa. Od svojih ljubljenih faranov se je za zmerom poslovil dušni pastir, ki je polnih 36 let vzorno župnikoval. Kanonik g. Franc Korošec se je rodil leta 1861. pri Sv. Marku niže Ptuja. iV mašnika je bil posvečen leta 1885. Nato je služil kot kaplan pri Sv. Vidu in v Cirkovcah, a leta 1898. je bil slovesno vstoličen za nadžupnika pri Sv. Križu. Ves obdan s cvetjem je počival gospod kanonik na mrtvaškem odru in ogromne množice so hodile kropit pokojnika. Ob odru je stala tudi gasilska straža. Sprevod, kakršnega Rogaška Slatina že dolgo ni videla, je bil dokaz, kako je ljudstvo pokojnika spoštovalo. Sprevod je trajal tri ure. Blagemu g. Francu Korošcu naj bo lahka domača žemljica! Pokojnik nam bo ostal v trajnem spominu.
«Rešite. me!* ga je prosila s povzdignjenimi rokami. «Spremite me v mesto, kjer me čaka Milan, moj zaročenec ...*
«Hitro, da ne bo kake ovire. Ali si pripravljena? Imaš li pri sebi ono listino?* «Imam. Kdo vam je povedal?* «Poslušal sem, ko sta govorila z graščakom.* Mladenka se je potipala po prsih, kjer je hranila pod obleko važno potrdilo.
cPojdiva!* Čink jo je prijel za roko. < K do pa ste?* mu je iztrgala desnico. «Ali naj vam zaupam?*
«Brez skrbi, Gizela. Prišel sem, da ti bom pomagal. Slišal sem, da je v nevarnosti tvoje življenje .. .*
«Hvala vam in nebesom!* Gizela mu je z zaupanjem podala roko.
Šla sta navzdol po stopnicah. Čink je oprezno odprl vrata ter jih priprl, ko sta bila že zunaj stolpa. Na dvorišču ni bilo nikogar. Vse je bilo tiho, celo pes se ni oglasil.
Pot za Malinja je držala proti mestu. Toda v dolini sta krenila po stranski stezi. Gizela je zaslutila nevarnost.
Čink jo je pomiril: «Ponoči ni varno hoditi v mesto. Ob cesti je vse polno postopačev, ki prežijo na potnike. .,.*
«Kam pa greva?* jo je zaskrbelo. «Nekam, kjer si boš mirno odpočila. Medtem bom sporočil Milanu, naj pride z vozom.*
Pot se je vila po samotni dolini ob potoku. Krog in krog ni bilo nobene hiše. Gizela je bila
silno utrujena ter je hodila prav počasi. Šele proti jutru sta dospela do koče na robu gozda.
Planinka, postarna, a še vedno dobro ohranjena ženica, je bila že pokoncu. Sedela je pri kolovratu in natikala kodeljo na lesene rogovilice, da bi začela presti. Pa ji je nagajala vrvica, ki ni hotela ostati na kolesu.
Čink in Planinka sta se morala dobro poznati. Takoj je pripravila mladenki posteljo, na katero je pogrnila nove platnene rjulfe. Za odejo ji je dala veliko volneno ruto. Potem ji je prinesla zajtrk — lonček kozjega mleka.
Možak se je naglo odpravil. «Kadar se zbudi, ji skuhaj kosilo*, je naročil starici ter ji pomignil, naj gre z njim iz sobe.
Zunaj pred hišo ji je zabičil: «Pazi na deklico, da ti ne uide. Moti jo, da bo ostala v hiši, dokler se ne vrnem .. .*
«Kdaj pa prideš?* ga je vprašala.
«Prav kmalu*, ji je odvrnil. «Ljudem pa reci, da je tvoja znanka. Mene ne smeš izdati.*
Starka mu je prikimala in odšla nazaj v sobo.
39.
Bistan, preganjalec grajske nečakinje, se pri «Belem orlu* ni preveč zabaval. V mestu se ni smel pokazati, ker se je bal biričev, ki so mu bili vedno za petami. Občevati z ljudmi se ni upal, zakaj tudi biriči so bili preoblečeni v meščane. Najrajši se je stisnil v kak kot, kjer je čakal poročila, kdaj in kje bi spet zagrabil svojo žrtev. Toda Cinka ni bilo odnikoder. ,
Slednjič se je pojavil, ko je bil zvijačnik pri obedu. Na obrazu mu je bilo zapisano, da prinaša važno novico.
cDolgo te ni bilo*, ga je nagovoril Bistan. «Pa te niso spet zaprli?*
«Kaj še!* je odvrnil in tožil, kako je utrujen.
«Ali si lačen?* Bistan je naročil jedi in pijače.
Potepuh je izpraznil krožnik, kakor bi ga bil obrisal s cunjo. Ko je še oplaknil grlo s pijačo, je povedal, da je prišel po nagrado. >
«Ali si jo pa tudi zaslužil?* je hotel vedeti Bistan. «Kje je Gizela?*
«To bom povedal šele potem, ko bom plačan .. .*
«Poprej moram vedeti, koliko si zaslužil. Na-tveziš mi lahko, kar hočeš. Kdo bo izpričal, da me nisi varal?*
«Vi sami*, mu je hotel kljubovati.
«Jaz? Nikar me ne imej za norca!*
«Vi!* je nagajivo poudaril. «Na Malinju ste menda dobro znani.. .*
«Sem*, je pritrdil. «A tam ni Gizele!*
Čink se je vznejevoljil: «Kdo pravi, da je ni na Malinju? Graščak Teodor je lisjak, ki jo zelo spretno prikriva. Toda moje bistro oko jo je izsledilo.*
«Lažeš!* je odklanjal njegovo poročilo. «Z graščakom sva dobra prijatelja. Tudi sam je radoveden, kje je deklina.*
-	«DOMOVINA»
ščine in računstva, katerega so oproščeni absolventi dveh ali več razredov meščanske šole ali kake nižje srednje šole. Hkratu se preišče njih zdravstveno stanje od zdravnika zavoda. Oskrbnina znaša do preklica od 25 do 300 Din po premoženjskih razmerah prosilca in se plačuje mesečno vnaprej. Prosilci za banovinsko znižano mesto morajo priložiti davčna in občinska potrdila o velikosti posestva in višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. Obenem pa naj zaprosijo za podporo še sreski kmetijski odbor. Izkazila o višini prispevka kmetijskega odbora je priložiti prošnjam.
= Banovinska kmetijska gospodinjska šola v Št. Juriju pri Celju začne šolsko leto 1934./35. dne 17. septembra. Pouk traja deset mesecev. Namen šole je izobraziti dekleta srednjih in malih kmetov za dobre kmečke gospodinje. Sprejemni pogoji so: starost vsaj 16 let, dovršena osnovna šola, moralna neoporečnost in popolno telesno zdravje. Pouk obsega poleg verouka, vzgoje-slovja, spisja, računstva, nauka o zdravstvu in ravnanju z bolniki vse važnejše kmetijske predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra kmečka gospodinja, kakor poljedelstvo, živinorejo, mlekarstvo, vrtnarstvo in sadjarstvo, gospodarsko in gospodinjsko knjigovodstvo in gospodinjske predmete: kuhanje, oskrbo perila, šivanje, pletenje, tkanje in podobno. Učenke stanujejo v zavodu, kjer imajo vso oskrbo. Mesečna oskrbnina znaša 25 (50) do 350 Din po gospodarskem stanju staršev, ker dovoljujejo banska uprava in sreski kmetijski odbori gospodarsko šibkejšim kmečkim prosilkam mesečne prispevke. Zato morajo one, ki žele biti deležne banovinske podpore, priložiti uradna potrdila o gospodarskem stanju, obsegu posestva staršev in višini državnega davka, najbolje po obrazcu cUverenje o imovinskem stanju*, ki se dobi pri občini ali srezu. Za prispevek domačih sreskih kmetijskih odborov mora prositi vsaka neposredno, zato je najbolje, če vloži prošnjo za sprejem na zavod po sreskem kmetijskemu referentu, Svojeročno spisane prošnje s kolkom za 5 Din je poslati vodstvu šole neposredno ali po sreskem kmetijskem referentu vsaj do 10, avgusta. Prošnji je priložiti: krstni list, domovnico, zadnje šolsko izpričevalo, nravstveno izpričevalo in obvezo staršev, odnosno varuha (kolek 2 Din), da bodo plačevali oskrbnino, in one, ki prosijo za štipendijo, predpisano uve-renje. O sprejemu in potrebščinah, katere mo-
št. 25 ===============
rajo prinesti s seboj, obvesti vodstvo vse pravočasno.
= Silna suša v žateškem hmeljskem okolišu.
Pretekli teden se je na žateškem hmeljskem trgu cena hmelja v skoku dvignila od 1500 do 1600 na 1850 do 2000 Kč za 50 kg. Udruženje hmeljarjev v Zatcu poroča, da je dolgotrajna suša že povzročila znatno škodo, ki se ne da več popraviti. Če bo ta silna suša nadalje trajala, tedaj bodo posledice za hmeljsko letino nepregledne. Znaten dvig cene v preteklem tednu je pripisati občutnemu poslabšanju upov za letošnjo letino.
»Domovina" za naročnike,
naročniki za »Domovino"
je naše staro geslo, zato ne prezrite današnji številki priloženih položnic. Prejme jih vsakdo, ki nima za letos še poravnane naročnine. Najbolje je, da opravi vsak naročnik svojo dolžnost takoj, da ima potem mir pred nami in da se mu ne bo treba bati, da mu uprava list sredi najlepšega čtiva, ki ga z vsako številko prinaša, ustavi. Zato plačajte naročnino brez odlašanja! Ker je cena tudi za vse leto malenkostna, jo pogreši lahko tako posameznik, a kjer je več družinskih članov, ki vsi bero, pa se vsota lahko med seboj zbere in odpošlje. Treba je le nekaj dobre volje in čuta za dolžnost. Naročniki naj tudi ne pozabijo, da je pri vseh listih običaj, da se mora naročnina plačati vnaprej. Zato prosimo še .enkrat: Plačajte naročnino redno!
Naročniki, ki so poslali naročnino v zadnjih treh dneh, naj ne smatrajo teh položnic, ki jih dobe z današnjo številko, za opomin, ker v tem primeru so se njihova vplačila z našimi položnicami sredi pota križala.	Uprava «D o m o v i n e*.
DOMAČE NOVOSTI
* Nacionalna zmaga r Hočah. Predzadnjo nedeljo so se vršile v Hočah ponovne volitve, ker se je opozicija po prvih pritožila, da se niso vršile v redu. Sodišče je pritožbi ugodilo in raz-
= Stran 5	==
veljavilo prejšnje volitve. Tako so Hočani dobili ponovno priliko, da pokažejo, kakšne ljudi hočejo v občinskem odboru. Krajevna organizacija JNS v Hočah je šla mirno in samozavestno na delo, a tudi opozicija ni počivala. Volitve so se vršile tako mirno in svobodno, da so celo predstavniki opozicije priznali, da lepše biti ne more. Izid glasovanja pa je bil naslednji: g. Papež, nosilec nacionalne liste, 357 glasov (prej 283), g. Novak, opozocija, 157 glasov (prej 228). Posledica pritožbe opozicije je bila torej ta, da so nasprotniki nazadovali za celih 71 glasov, a nacionalisti napredovali za 74 glasov ter tako dobili 200 glasov več kakor opozicija. Hoče so trdno v nacionalnih rokah. Pričakujemo, da bo o volilnem izidu poročal tudi «Slovenski Gospodar*, ki je razsodba glede neveljavnosti prejšnjih volitev v celoti objavil.
*	Ponovne volitve v Pesnici. Tudi v Pesnici
so se vršile ponovne občinske volitve. Vložena je bila samo ena kandidatna lista, lista JNS z dosedanjim županom g. Antonom Kerenčičem na čelu. Od 680 volilnih upravičencev je 350 glasovalo za JNS. Udeležba je torej znašala okrog 50 odstotkov. Te občinske volitve so bile za dobo treh let poslednje na levem bregu Drave. Od 18 občin je JNS dobila 17.
*	Sreska skupščina JNS v Kranju. Sreski odbor Jugoslovanske naci.malne stranke v Kranju sklicuje redno letno skupščino v Narodni dom v Kranju za nedeljo 24. t. m. ob 9. dopoldne.
*	Shod JNS pri Sy. Lenartu v Slovenskih goricah. Pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah se je vršil pred kratkim v Sokolskem domu shod JNS, na katerem je govoril v uvodu predsednik občinske organizacije g. dr. Gorišek o spojitvi občine Sv. Lenarta s Porčičem in Sv. Trojico ter prav nazorno razložil in s številkami podprl vse prednosti in dobrote, ki jih bo imelo prebivalstvo' pridruženih bivših občin v gospodarskem pogledu. Njegova izvajanja so navzočni zborovalci sprejeli z odobravanjem. Po predsednikovem poročilu je poslanec g. dr Pivko stvarno očrtal naš notranjepolitični položaj. Dotaknil se je tudi pogodb, ki jih je sklenila naša država z Nemčija in Bolgarijo, in naposled odločno obsodil početje raznih neodgovornih ljudi po shodih. Njegovim izvajanjem je sledilo viharno ploskanje. Po shodu je bil občni zbor organizacije, na katerem je bil izvoljen nov krajevni odbr r z g. dr. Goriškom na čelu.
~D DVA ČLOVEKA
Zdaj so prišli za Judito časi tesnobe. Zdravnika ni bilo. Bolne ljudi in bolno živino so ozdravili ljudje v Dolomitih z zdravilnimi zelišči, ma-žami in zagovori. Judita tudi ni potrebovala zdravnika. Za ozdravljenje je bilo treba le bolnikove odpornosti in skrbne nege. Ker tujčeve odpornosti ni poznala, se je mogla zanašati le na njegovo mladost in sama nase. Sami sebi je mogla zaupati. Zato je bila zdaj najskrbnejša bolnikova sestra, kakor je bila prej najmočnejša reševalka.
Marsikaj ji je bilo težko. Če je morala cele ure sedeti tiho pri njem in poslušati njegove blodnje. Menda je imel doma nevesto ali ljubico, ki ji je bilo Giudette ime. Prav pogosto je klical: «Giu-dette!* In to Giudetto je zmeraj zamenjaval s sveto Barbaro. Opisoval jo je: mogočna postava, prav kraljevska postava, prej podobna gospodo-valki kakor mučenici. Mogočno je stala pred njim, zavita v bogato, na prsih speto, plašču podobno rdečo obleko, kakor bi bila vsa škrlatna, in na prekrasni glavi, na čudovitih ognjenih laseh, ki so padali po njenem hrbtu, je nosila obroč s koničastimi roglji kakor krono. Svoje mučilno orodje je držala v dvignjeni desnici kakor palmo zmage, kakor žezlo, z drugo roko pa je držala gube svojega plašča. Nemogoče se je zdelo njej, Juditi Platterjevij da bi le v eni črti, v eni kretnji spo-
minjala na to zmagoslavno žensko podobo... Tedaj se je zgodilo nekaj, kar Juditi Platterjevi ni bilo prav nič podobno: stopila je pred zrcalo in se dolgo dolgo zvedavo opazovala v njem. In zgodilo se je, da je prvič v življenju spoznala svojo — lepoto, lepoto svoje postave, svojih črt.
In potem se je sramovala same sebe. Kakor bi bila s tem, da je samo sebe opazovala, da je spoznala svojo žensko lepoto, storila nekaj, kar ni bilo nje vredno.
Ko je pater Pavel prišel na domačijo in zvedel, kaj se je zgodilo, je ukazal, naj ga odvedejo k rešenemu mladeniču. Ko je videl, kako mlad, lep in bolan je bil ubogi deček, se je hotel sam pobrigati za njegovo nego. Toda Judita mu je odrekla:
«V moji hiši leži in v svoji hiši sama odločujem. Zapomnite si vendar že to.»
«Ko bo minila vročica, ga bom dal prenesti v samostan.*
Toda tudi ta zahteva se superiorju avguštin-skega samostana ni izpolnila:
«Jaz sem ga našla na skalnati škrbini nad prepadom in moji ljudja so ga rešili, čeprav je bilo smrtnonevarno. Zato je tujec moj. Prej ga ne pustim odtod, dokler se ne pozdravi, dokler ne bo sam lahko šel, kamor se mu bo ljubilo.*
Jezno je nadaljeval prečastiti: «Ker je mladenič katoliški kristjan, imam pravico do njega, kakor jo imam do vas. Nič vam ne bo pomagalo, če se še tako branite.*.
Skoraj zasmehljiv je bil odgovor, ki ga je jezni menih dobil: «Sam o sebi je rekel, da je pagan. Nad takimi nimate oblasti — prav tako, kakor je nimate nad menoj, ker ne dovolim, da bi jo imeli. To bi že lahko naposled vedeli.*
Vedel je. In vzlic temu je zmeraj iznova prihajal s spodrecano obleko po daljni, utrudljivi poti iz svojega samostana na domačijo v Dolomitih. Pustil je, da so renčali psi, ki so sovražili njegovo temno postavo, da ga je služinčad boječe ponižno pozdravljala in da ga je gospodinja sprejemala kakor tujca ...
Danes pa je stal spet ob ležišču mladeniča, ki se mu je bledlo, prisluškoval njegovim zmedenim blodnjam, rdel in drhtel...
Sveto Barbaro je klical blodeči na pomoč v smrtni sliki. Sveta Barbara mu je pomagala — in nebeška svetnica je bila zemeljska žena. Stopila je k njemu, ko je visel med zemljo in nebom, dotaknila se ga je, na rokah ga je odnesla, sklonila se je čezenj, nagnila se je k njemu — in ga poljubila... Tedaj je šel duhovnik iz sobe in iz hiše. Pred hišo je čakal na gospodarico. Ko je po naključju prišla in ga videla, kako je zunaj stal, je hotela iti mimo njega. Tedaj ji je zastavil pot in jo prisilil, da je obstala in ga poslušala:
«Kaj pomeni to? V kakšni zvezi je mladi človek, ki imenuje samega sebe pagana, s sveto Barbaro? Kako je mogoče, da zamenjava vas in svetnico, in da v svojih blodnjah govori o vas? In na tak način! Ali je res, da ste ga vzeli v roke in ga —»
*	Zbori treh sreskih organizacij JNS t Mariboru. V soboto 23. t. m. ob 20. bo v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru redni letni občni zbor sreske organizacije za srez Maribor mesto, v nedeljo 24. t. m. ob 9. dopoldne pa redni letni občni zbor sreskih organizacij JNS za sreza Maribor levi breg in Maribor desni breg. Na zborih bodo med drugimi poročali tudi minister n. r. g. dr. Kramer, senator g. dr. Ploj in narodna poslanca gg. dr. Pivko in Krejči. Vsem krajevnim organizacijam v Mariboru in občinskim organizacijam JNS v srezih Mariboru levem bregu in Mariboru desnem bregu so poslana vabila, obrazci za pooblastila za odposlance in potrebna navodila. ^Udeležba naj bo polnoštevilna!
*	Doklada za regulacijo Savinje v Celju. Na posredovanje zastopnikov celjske občine je finančni minister odobril, da sme celjska občina pobirati v tekočem proračunskem letu 20odstotno doklado za regulacijo Savinje in 3odstotno do-klado za gasilce.
*	Posebne znamke po 0.50, 1, 2, 3 in 10 Din za irankiranje letalskih poštnih pošiljk so prišle v promet 15. t. m. Na področju poštne direkcije v Ljubljani jih bodo prodajale vse večje pošte. S temi znamkami se plačata redna in dopolnilna pristojbina za letalske pošiljke. Za pošiljke, ki se odpravljajo po rednem potu, se te znamke ne morejo uporabljati.
*	Ameriški Slovenci pridejo na obisk. Kakor smo že poročali, prispe letos v domovino zopet večja skupina ameriških Slovencev, in sicer pod osebnim vodstvom našega rojaka gospoda Avgusta Kollandra, zastopnika iz Clevelanda. Izletniki so se 16. t. m. vkrcali v New-Yorku na luksuzni francoski ekspresni parnik «Ile de Francex Nad 35 Slovencev bomo lahko že v nedeljo dne 24. junija pozdravili v Ljubljani. Našim dragim rojakom iz tujine, ki morda že desetletja niso videli drage domovine, bo prirejen na glavni postaji časten sprejem, kajti to bo največja in prva letošnja skupina ameriških izletnikov, ki jih bomo pozdravili v naši sredi. Glede natančnega prihoda teh izletnikov se izvolite informirati pri zastopništvu Francoske linije, FRENCH LINE Ljubljana, Masarykova cesta št. 14, palača :«Grafika>.
*	Bojevniška shoda v Sevnici in Rajhenburgu sta bila prepovedana. Po nalogu banske uprave je sresko načelstvo v Brežicah prepovedalo bojevniška shoda, ki sta bila napovedana za nedeljo, 17. t. m. v Sevnici in Rajhenburgu.
* Smrt industrijca in dobrotnika Franca Maj-
diča. Pred dnevi je umrl na Viru industrijec gospod Franc Majdič, lastnik znanega valjčnega mlina. Pokojnik je bil po rodu Kamničan in je bil znan podpornik sokolskih in gasilnih društev. Tudi v svoji oporoki se je spomnil številnih društev z večjimi vsotami, predvsem domžalskega in dobskega Sokola, kamniške Čitalhice, prvega slovenskega pevskega društva «Lire» in gasilskih društev. Na zadnji poti v Kamniku, kamor so prepeljali njegovo truplo, ga je spremila velika množica ljudi iz vsega okraja. Bodi mu ohranjen časten spomin!
Zdravnik.
Med. univ. dr. BRUMEN FHHN
je otvoril dne 19. junija privatno prakso v Ptuju. Ordinira v hiši Zupančičeve gostilne. 148
*	Zadnja pot starega pevca in gasilca. Predzadnji četrtek je bil položen k večnemu počitku v Šmartnem pri Litiji g. Franc Blanč, eden najstarejših gasilcev, pevcev in tamburašev v okolici. Ko je že pred 34 leti umrli učitelj in skladatelj g.Bartl ustanovil poleg pevskega društva <Zvona» še tamburaški zbor, je bil Blanč eden njegovih prvih in najvnetejših sotrudnikov. Kot pevec se je rajnki Blanč udejstvoval tudi pri razvitju so-kolske zastave v Zagorju. Bilo je malo pevskih in tamburaških prireditev, pri katerih ne bi bil sodeloval. Bil je tudi vnet gasilec in odlikovan za 401etno požrtvovalno delovanje v gasilski organizaciji. Kot višji sodni oficiant je bil upokojen že pred vojno ter je ostal kot upokojenec v Šmartnem. Priljubljenega in požrtvovalnega pevca in gasilca so spremljali na zadnji poti mnogoštevilni prijatelji. Bodi mu ohranjen časten spomin!
*	Smrt župnika Karla Hrabe. Dne 12. t. m. je umrl v Ormožu upokojeni župnik krške škofije in tajnik ormoške Posojilnice g. Karel Hraba. Pokojnik je bil po rodu Ceh. Rodil se je 1. 1872. v Piseku na Češkoslovaškem. Bogoslovne študije je dovršil v celovškem bogoslovju in je bil v mašnika posvečen 1. 1896. Karel Hraba je bil kaplan v več slovenskih župnijah in je povsod zapustil dobro organizirane slovenske trdnjave v izobraževalnih in pevskih društvih. Nazadnje je postal župnik v Šmarjeti v Rožu, kjer je bil eden
! najbolj marljivih pobornikov slovenstva v Rožni
dolini. Zaradi svojega narodnega delovanja se je še pred plebiscitom moral umakniti iz Koroške, kamor se tudi po plebiscitu ni več maral vrniti. Naselil se je v Ormožu, kjer ga je zdaj dohitela tudi smrt. Bodi mu ohranjen časten spomin!
*	Strela je ubila župnika. Predzadnji torek popoldne je razsajala nevihta po Kozjaku in okolici« Naenkrat je udarila strela v župnišče pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu in usmrtila župnika g. Jakoba Rožmana, ki je malo prej prišel iz šole domov. Pokojnik je bil po rodu iz Radgone. Bil je dober duhovnik in zaveden narodnjak. Bodi mu blag spomin!
*	Izpiti za vodstvo zasebnih trsnic. V smislu pravilnika o opravljanju praktičnega izpita za vodstvo zasebnih trsnic so opravili 14. aprila letos izpit za vodstvo zasebnih trsnic z dobrim uspehom gg: Anton Breznik, oskrbnik, Krvača vas, p. Slovenska Bistrica; Janez Čeh, posestnik, Trnovska vas, pošta Sv. Bolfenk v Sloveuskih goricah; Martin Horvat, posestnik, Juršinci pri Ptuju; Pavel Vodenik, posestnik, Konjice; Franc Obrul, posestnik, Čadram, pošta Oplotnica; Ivan Rataj, posestnik, Slovenska Bistrica; Josip Čreš-nar, posestnikov sin, Malakornja vas, pošta Oplotnica; Anton Berlič, vinarski upravitelj, Ritoznoj, pošta Slovenska Bistrica. Na podlagi odloka izpitne komisije na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru so izdana navedenim potrdila usposobljenosti za uspešno vodstvo zasebnih trsnic.
*	Cestna dela v ptujskem srezu. V ptujskem okraju se vršijo iz bednostnega sklada dravske banovine in sklada za javna dela, delno pa tudi s prispevki cestnega odbora ptujskega naslednja javna dela: regulacija potoka Grajene in gradnje novih cest Ivanjkovci—Lahonci, Ivanjkovci—Sta-novno, Središče—Šalovci, Ormož—Dobrava, Turški vrh—banovinska meja, Leskovec—Podlehnik in dravinjska cesta. Popravljajo se pa ceste Cir-kovce—Šikole, Šikole—Podoba in Cirkovce—Sveti Lovrenc. Ta dela si je ogledal 8. t. m. pomočnik bana dravske banovine g. dr. Pirkmajer v spremstvu sreskega načelnika g. dr. Antona Bratine, I sreskega poslanca g. Lovra Petovarja in banovin-| skega svetnika g. dr. Matije Senčarja. Dela lepo (napredujejo. Tudi s skromnimi sredstvi se dado i izvršiti prav koristne naprave.
*	Tekmo koscev v Št. Petru na Medvedjem I selu 24. t. m. popoldne si morajo ogledati vsi do-imačini in sosedje. Obeta se prav prijetno raz-I vedrilo.
Judita ga je tako pogledala, da je umolknil. Šele čez nekaj časa je rekla:
«Ni moja dolžnost, da bi vam na taka vprašanja odgovarjala, kakor tudi ni vaša pravica, da bi me po tem izpraševali. Toda odgovorila vam bom!... Sveta Barbara je tujčeva zaščitnica, kakor je bila nekoč zaščitnica nekoga drugega. Vendar pa tistega ni varovala, kakor je varovala tega nevernega mladeniča, nevernega v vašem zmislu. Zakaj tujec je umetnik, in umetnik, pravijo, je nekaj svetega... Seveda sem rešenca objela z rokami, ko so ga potegnili iz strašnega groba; in če bi ga mogel moj poljub pozdraviti, bi pritiskala svoje ustnice na njegovo čelo in na njegova lica, dokler ne bi bil zdrav.>
Tedaj je duhovnik vzkliknil: «Ali bi ga poljubili tudi na ustnice?» «Tudi na ustnice.* In šla je mimo njega.
Barbarova močna mladost in Juditina zvesta nega sta premagali vročico. Šele tedaj -e je prav pokazala Juditina ženskost, ki je bila proti mladeniču čedalje bolj podobna materinski ljubezni. Kakor je že nekoč v otroških letih napol suhe rastline pripravila do zelenja in cvetenja, tako je zdaj vlivala fantu, ki je zaživel novo življenje, novo življenjsko moč. Toda* med tujčevo boleznijo in njegovim zdravljenjem jo je neprestano preganjala mučna misel:
,Če bi namesto tega mladeniča ležal nekdo drugi smrtno bolan v tvoji hiši — aii bi tudi proti
njemu, ki je temu tako zelo podoben, tako zvesto opravljala svojo dolžnost? In ako bi mogel ozdraviti samo, če bi ga poljubila na čelo, na lica in na ustnice — kaj bi bilo potem? Umreti bi ga morala pustiti! Zakaj posvečenca Gospodovega se ne smejo dotekniti ženske ustnice. Tudi če bi te za rešitev svojega življenja s poljubom na kolenih prosil — bi ga morala pustiti umreti... Toda on te ne bi na kolenih prosil! Ne z besedo ne s pogledom.'
Kmalu bolniku, ki ga je mrzlica pustila, ni bilo treba več ostati v postelji in lahko so ga položili v udoben naslanjač. Če je bilo le mogoče, je ležal v bližini gospodarice. Da je bil čim bliže Juditi, je bilo zanj potreba in sreča. Na domačiji je vse ljubilo mladeniča, ljudje in živali. Juditina psa, ki sta posvečencu kazala zobe, sta se mu neugna-no dobrikala. Juditine dekle ga kar niso mogle dovolj pomilovati in občudovati. Hlapci, ki so ga bili potegnili iz prepada, so se delali, kakor bi bil zaradi tega samo njihov. Še celo mladi Martin ni mogel biti večno nejevo^en na prijaznega tujca, kakor v začetku, ker pri rešitvi ni pomagal. Saj je takrat tičal na planini pri čredi. Toda ko je svojo nejevoljo komaj pregnal, se je izpreme-nila v ljubosumnost. Zato je prihajal na domačijo le tedaj, kadar je moral priti iskat za čredo seli ali pa kadar je prinesel tovor svežega sirovega masla. Najbolj pa je tega divjaka mučila jeza nad samim seboj, ker ljubljenca vse domačije ni mogel sovražiti, ampak je vzlic svoji ljubosumnosti podlegel njegovi priljudnosti.
Nekega dne je Judita vprašala svojega varovanca, ali ne bi hotel — ker je imel desno roko še zmeraj v obvezi — da bi kdo pisal njegovim ljudem? Saj so brez dvoma v skrbeh zaradi njega. «Koga imenujete ,moje ljudi'?> «Vaše starše, brate ali sestre, prijatelje.. .> «Moji starši so mrtvi. Bratov ip sester nimam. Moji prijatelji se pa tudi nt menijo zame, kakor sami vidite.*
Najprej je hotela molčati, potem pa je vere? t rekla:
«Potem morda komu drugemu.* «Koga mislite s to besedo, ljuba gospa T> «Morda imate doma nevesto > «Ne.*
^Oprostite. Nisem vas hotela užaliti.* Barbaro je na njeno plašno vprašanje odgovoril z nenadno potemnelim obrazom in trdim glasom. Judita je bila sama nase huda. Kako je prav za prav prišlo do tega, da se ga je upala vprašati? Kaj jo je brigalo, ali ima tujec nevesto ali ne? Tisto Giulietto... Kar prav se ji je zgodilo, da je z istim obrazom, z istim glasom zdaj on njo vprašal:
«Zakaj mislite, da sem v Benetkah zapustil ljubljeno dekle? Povejte mi!>
«Pogosto ste klicali neko žensko ime... Morala sem ga slišati, ko sem skrbela za vas.> Poslednje besede so zvenele kakor opravičilo. «Ali sem morda v blodnjah klical Giulietto?* «Da.»
*	Zopet korak naprej. Z izumom učenjaka d rja. Braunlicha se je po dolgoletnih poizkusih posrečilo najti v sulforicinoleatu novo nad vse učinkovito sredstvo za odpravljanje zobnega kamna. Kakor je znano, se je odstranjeval zobni kamen doslej navadno mehanično, ne da bi se s tem mogla preprečiti njegova ponovna tvoritev. To zlo prepreči sedaj priljubljeni Sargov Kalo-dont, ki vsebuje sulforicinoleat po drju. Braunli-chu. Z rednim negovanjem zob s Sargovim Kalo-dontom se kamen polagoma odstrani in se prepreči tvoritev novih plasti brez vsake nevarnosti za občutljivo zobno sklenino. Sargov Kalodont izpolnjuje sedaj vse zahteve, ki jih stavijo občinstvo in zdravniki na idealno sredstvo za negovanje zob.
*	Cesta Radohova vas—Žužemberk se letos nadaljuje. Delajo zdaj v Selih pri Šumberku. Po tej cesti bodo imeli Žužemberčani za osem kilometrov krajšo pot, kakor je zdaj do postaje Stične. Delo se plačuje iz bednostaega sklada. Delavci dobivajo po 15 Din na dan ob svojem. Od tega zneska jim odtegnejo 1 Din za bolniško blagajno.
*	Po BO letih se je vrnil iz Rusije. V Zagreb ie prispel s svojo družino Nikola Čermak, doma iz Ulcinja v Črni gori. Mož se je vrnil po 30 letih iz Rusije, in sicer iz Vladivostoka. Cermak je pripovedoval, da so razmere v Rusiji zelo neugodne in da tujcem tam ni mogoče živeti.
*	Pod vlak je skočila. Na železniški progi Ko-toriba—Čakovec je skočila pod vlak posestnica Roza Ivačijeva. Vračala se je z možem domov in prepirala sta se, ker sta bila obsojena na 500 Din globe. Mož je miril ženo, ki pa ni mogla preboleti tega udarca. Ta čas je privozil proti njima posebni vlak in žena je naenkrat skočila •►od tretji vagon, da so ji kolesa odrezala glavo.
*	Velik požar v Velesovem. Komaj sto korakov od znane božjepotne cerkve Matere božje v ""elesovem je na nekoliko zvišanem prostoru domačija Janeza Zarnika, po domače Blejca. Do nedavnega časa je bila v tej hiši tudi gostilna. Hiše se je držal zidan hlev. Ze lansko jesen je Zarnik 3 nosestnico Marijo Šimenčevo iz Olševka napra-v «< zameno. Njegova domačija bi pripadla Šimen. " jvim, on bi pa v zameno dobil hišo v Olševku. TJer pa neke reči še niso bile urejene, se Zarnik z* dosedaj ni izselil iz hiše. Nedaleč proč od Zar-r. 'ka imajo Šimenčevi velik travnik, na katerem ro te dni spravljali seno. Zamiku so naročili, naj
hlevu napravi prostor, da bodo tja spravili se-
no. Zarnik je vso krmo znosil na skedenj. K hiši sta prišla tedaj, ko so bili Zarnikovi vsi na polju, sin Marije Šimenčeve Ludovik in dninar Miha Logar, ki sta kosila na bližnjem travniku. Pogledala sta na hlevu, ali je Zarnik napravil prostor za seno. Logar je hodil naprej, Šimenc pa nekaj korakov za njim. Nato šta odšla v uto na koncu hiše. Komaj sta se oba kosca mudila kakih deset minut v uti, je zadaj na hlevu nastal požar, ki je naenkrat objel vso domačijo. Na kraj nesreče so kmalu prihiteli z motorko vrli velesov-ski gasilci, katerih hitri pomoči se mora sosed škrjanc zahvaliti, da ni zgorel tudi njegov skedenj, ki se je že vnel. Poleg velesovskih gasilcev so prihiteli gasit še gasilci iz Cerkelj, Luz, Kranja in Brnka. Pri požaru so bili takoj na mestu tudi orožniki iz Šenčurja.
DOLENJSKE TOPLICE
reorganizirane.	Celotni obrat.
Pošta Toplice pri Novem mestu.

J
* Na motornem kolesu ga je zadela kap. Te
dni sta se pripeljala 301etni mehanik Ivan Gerčar z Jesenic in neki njegov prijatelj skupno z motornim kolesom v Celje. Gerčar je nato kupil v Celju pri nekem mehaniku že rabljeno motorno kolo. Kmalu popoldne sta se Gerčar in prijatelj odpeljala vsak s svojim motornim kolesom iz Celja po državni cesti v Savinjsko dolino. Gerčar je vozil za svojim prijateljem. Delavci, ki so delali pri železniškem prelazu v Medlogu pri Celju, so opazili, da vozi Gerčar počasi in da zanaša njegovo vozilo z ene na drugo stran ceste. Ko je Gerčar prevozil železniško progo, je kakih 30 me trov daleč od nje nenadno padel z vozilom na hodnik za pčšce. Ko so prihiteli ljudje na pomoč, je bil Gerčar že mrtev. Njegov prijatelj, ki se je medtem odpeljal že daleč naprej, ga je kmalu pogrešil in se vrnil. Gerčar je ležal na hodniku, poškodovano motorno kolo pa na cesti. Gerčarju je očitno postalo med vožnjo slabo, menda ga je zadela kap. Pri padcu si je pa prebil lobanjo.
* Truplo neznane ženske je naplavila Sava v Renkah. Truplo je v vrbovju ob bregu opazil ta-mošnji čolnar ter o tem obvestil orožniško postajo v Zagorju. Utopljenka je močne postave, visoka okrog 170 cm, okroglega obraza, zdravih zob, dolgih črnih las in srednje starosti. Njeno truplo je ležalo v vodi najmanj 14 dni. Znakov nasilja pa ni videti.
*	Samomor Slovenke v Zagrebu. Te dni se ji
v Zagrebu služkinja Anastazija Šusterjeva iz Linfcj buša pri Mariboru obesila na okensko kljuko v? kuhinji. Šla je prostovoljno v smrt zaradi nesreč-/ ne ljubezni.
*	Požar v Gradcu pri Litiji. V četrtek zvečer1 je Litijane opozoril plat žvona na požar v Gradcu pri Litiji. Gorel je kozolec gostilničarja g. Ker-i žena. Litijskim gasilcem, ki so bili pod vodstvom načelnika g. Emila Koprivnikarja z avtobrizgalno takoj na licu mesta, gre pohvala, da so preprečili nadaljnje širjenje ognja.
*	Strela je zažgala gospodarsko poslopje. Nad Ptujem in Ptujskim poljem je 15. t. m. spet divjala nevihta, med katero je tudi treskalo in j® padala toča, vendar ne v taki meri kakor dan poprej. Med najhujšo nevihto je strela udarila v gospodarsko poslopje posestnika in tesarja Franal Kukovca na Mestnem vrhu pri Ptuju. Gospodar-! sko in stanovanjsko poslopje s hlevi in svinjaki je bilo na mah v plamenih. Domači so komaj še rešili pohištvo in živino, medtem ko je ogenj vso drugo uničil do tal. Na pomoč so prihiteli ptujski gasilci z motorno brizgalko.	'
*	Ogenj je uničil gospodarska poslopja dvema kmetoma. Pred kratkim je nastal požar v vask Vinici, občina Šmarjeta na Dolenjskem. Gorelo je! pri posestnikih Antonu Kosu in Jožetu Štrazber-j gerju. Gospodar Kos je bil ob času, ko je začeloj goreti, v hiši pri svoji ženi, ki je pred nekaj dnevi porodila. Naenkrat je zaslišal pokanje šip. KeB je pa imel okna zagrnjena, se mu je zdelo, da se je vsula toča. Šel je ven in opazil plamen in gost dim nad svojo domačijo. Prestrašeni Kos je skoj čil nazaj v hišo, da je rešil svojo ženo. Požar je hitro zajel vse gospodarsko poslopje. Zgorela je vsa živina. Tudi prašiči niso ušli smrti. Štrazber-j gerju pa so zgoreli skedenj in kleti, ki so bile spodaj. Takoj so bili seveda na pogorišču škoci-janski gasilci z motorko, za njimi pa tudi gasilci iz Šmarjete, Bučke, Bele cerkve in Grumlj. Ker so bili po hudem deževju polni vsi vodnjaki, se je gasilcem posrečilo pogasiti požar vsaj toliko, da ni objel še drugih zraven stoječih poslopij. (
*	Smrten padec po stopnicah. V ljubljanski bolnišnici je umrl g. Andrej Uranič, ključavničar-l ski mojster, star 48 let. Njegova smrt je bila po" sledica nesreče, ki se je Uraniču primerila dn< pred smrtjo. Andrej Uranič je na stopnicah svO' jega stanovanja v Pražakovi ulici št. 8 tako usod no padel, da so ga morali nezavestnega s hu-<! dimi notranjimi poškodbami nemudoma prepe^j
«Ali sem klical ime hrepeneče, nežno strastno? Prosim vas, povejte mi.»
Tedaj je odkrito povedala: «Ni se mi tako zdelo.»
cNo, zdaj vidite!> «Toda —>
Iznenada je umolknila in m »■. t spregovorila. Ni mu mogla povedati, da je v blodnjah pogosto ■ gienjal Giulietto z Giudetto — Judito — in klical to ime z docela drugačnim glasom.
Pogovora je bilo konec z Barbarovo opazko: <Nekega dne vam bom še kaj povedal o tej Oiulietti. Nič prav veselega ne bo. Ne bo kaj tako dobrega in velikega, kakor bi lahko govoril — o vas.»
Judita se je odločila, da ga na to obljubo ne bo nikoli spomnila ...
Drugič ji je pripovedoval legendo o sveti Barbari, o kateri je Judita vedela le to, da je bila \elika mučenica in da je postala velika svetnica. Zdaj pa jp slišala:
«Takšna, kakršna je bila v resnici, ne maram prav nič, čeprav je meja svetnica zaščitnica in me e z vašo pomočjo ohranila živega. Zakaj preklinjala je mogoče božje kipe starih časov. Zato io je lastni oče privlekel pred rimskega pokra-nskega upravitelja in jo obdolžil bogokletstva. torala bi bila priznati svojo krivdo in moliti ogove, ki jih je užalila. Ona, skrivna kristjanka, hi bila morala moliti z večnim bleskom lepote osvetljene bogove starih Grkov in Rimcev. Tega oa ni marala storiti. Javno je klicala na pomoč
križanega, krvavega Boga kristjanov in so jo zato javno mučili. Cez noč pa so se zacelile njene strašne rane, da so jo drugi dan v vsej deviški lepoti iznova privlekli pred sodnika. Ta ji je dal strgati vso obleko s telesa in jo voditi golo, nago po vseh ulicah velikega mesta, da bi laliko ves svet gledal njeno skrivnostno lepoto, njene božansko lepe ude. Tedaj je prosila Barbara Boga, da bi jo zavil v goste tenčice, da se ji ne bi bilo treba do smrti sramovati. Ostala je gola po vsem telesu. Toda od vseh tisočev, ki so prišli, da bi oskrunjenko videli golo in jo zasramovali, ni nobeno oko videlo njene nagote. Samo njeno nebeško lepoto. Po tem novem čudežu so jo Rimci izročiii njenemu lastnemu očetu, naj ji soli. Na visoki gori je možak svoji hčeri odsekal glav >.»
Judito je pretreslo. Zlasti ji je prijala pravljica o skrivnostnem zagrnjenju deviškega telesa pred pohlepnimi očmi množice. To je bilo lepo! Toda s kakšnim navdušenjem je pripovedovalec govoril o bogovih poganov! In zdaj je vzkliknil: «Sveta Barbara Palme Vecchia bi bila lahko Polykletova Hsra ali pa Palas Atena Fidije. Seveda nikoli Venera! Nikoli boginja ljubezni ali pa drugače ženska, ki bi bila zmožna božanske ljubezni
Pri tem je pogledal Judito ... Ona naj bi bila podobna sveti Barbari veli kega Benečana, tisti devici, ki ni nikoli mogla občutiti ljubezni!
Skoraj bi se bila Judita Platterjeva nasmehnila. Prav tiho, skrivaj.
Peto poglavje.
Kako je prišla sveta Barbara Palme Vacchia v dolomitsko divjino in v samostan svetega Avguština.
Na Juditini domačiji je bilo vse poletje v znamenju zlatih kodrov Juditinega varovanca —i tudi njegove oči so imele barvo rjavkastega aha-t ta — in njegovega živega bitja. Ko se je lahkof začel gibati, je hodil za Judito kakor njena psa;, kakor zdaj že prastari dvorni maršal, čapljai tako da je tudi on, Barbaro Rossi, postal odtlej z dušo in s telesom del njenega zverinjaka. Toda mladenič je moral le s težavo hoditi z dvema palicama in še prav nič gotovo ni bilo, ali bo še mo gel kedaj veselo hoditi po hribih ali pa celo plesati. To je bilo žalostno. In še bolj žalostno je bilo, da je bila hroma njegova desnica, ki je še zmeraj trdno in težko ležala v obvezi, kakor na-| lašč umetnikova desnica! In njegova umetnost je bila njegovo življenje in njegov^ vera.
Cim manj je kazal svoje bolečine, tem bolj je bila v skrbeh Judita. Zdaj je vendar poslali v Bozen po zdravnika, ki je nerad prišel to dolgoj nevarno pot. Izpraševal je, preiskoval, kazal re-? sen obraz in naposled rekel, da ne more dati nobenega trdnega zagotovila; povedal je pa, da doslej ni bilo še nič narobe storjeno. Eskulapov učenec je predpisal vroče kopeli iz gorskih zelišč, ukazal popoln mir in šel nazaj v dolino. Barbaro je bil v dno duše zadovoljen in je kar žareč o<3 veselja rekel:	(Dalje prihodnjič.)
ljati v bolnišnico, a je bila, žal, vsa pomoč zdravnikov zaman.
*	Ogenj uničil dom odpuščenega rudarja. V
Vrbju pri Žalcu je te dni nastal ogenj v hišici odpuščenega rudarja Šestirja. Gasilci so bili takoj na mestu. V nevarnosti so bile tudi okoli stoječe hiše, ki so tudi .delno pokrite s slamo. Grozen udarec je zadel družinico, ki si je prigospo-darila skromno stanovanje. Hišica je bila zavarovana le za majhno vsoto, ki nikakor ne bo krila škode.
*	Strela je užgala. Pred kratkim popoldne je udarila strela v gospodarsko poslopje g. Zaplotni-ka Franca, po domače Princa, v vasi Gozdu, občina Križe na Gorenjskem. Rožen tega poslopja je pogorelo tudi še drugo gospodarsko poslopje istega nesrečnega posestnika. Rešiti so mogli malenkost. Poleg stoječa hiša se je tudi že vnemala, toda so jo s pomočjo kriških gasilcev rešili. Škoda je velika in je le delno krita z zavarovalnino.
*	Nove tožbe in terjatve zaradi Vzajemne pomoči. Po likvidacijskem naroku, ki se je 15. marca vršil pred ljubljanskim okrožnim sodiščem v zadevi konkurza Vzajemna pomoči, se je prijavilo naknadno še 26 zanimancev, ki zahtevajo, da jim sodišče prizna terjatve. Te pa bi se mogle obravnavati le v primeru, da bi upniki zložili stroške novega likvidacijskega naroka v smislu člena 120. konkurznega zakona. Stroški bi znašali do dvanajst tisoč dinarjev, kajti o novem naroku bi bilo treba obvestiti vse upnike Vzajemne pomoči. Ze
tiskovine same bi zahtevale čedne vsote. Vsi upniki, katerih terjatve je sodišče obravnavalo pri prvem likvidacijskem naroku, so bili pismeno obveščeni, ali so jim bile terjatve priznane v celoti ali le v delnem znesku. Dva Dalmatinca tožita Vzajemno pomoč, odnosno nj§no konkurzno maso na ugotovitev in priznanje posmrtnin. Bivši član uprave Vzajemne pomoči in njen uradnik O. pa toži Vzajemno pomoč za 511.000 Din. Predsednik nadzorstva Vzajemne pomoči pa s tožbo zahteva za sejnine 2400 Din. Naposled je vložil tožbo proti Vzajemni pomoči tudi neki dobavitelj pisarniških potrebščin. Strokovnjaka v knjigovodstvu, ki sta natančno pregledala vse poslovne knjige propadle Vzajemne pomoči, sta že končala delo ter sestavljata poročilo, na podlagi katerega se bo nadaljevalo tudi kazensko postopanje proti odgovornim činiteljem Vzajemne pomoči. Za pohištvo, ki je bilo nedavno prodano na javni dražbi, je konkurzna uprava prejela na izkupičku 82.852 dinarjev.
* Truplo umorjene ženske najdeno v gozdu.
Te dni so našli otroci pri nabiranju gob v gozdu nad cesto, ki drži iz Sevnice v Mokronog, truplo neznane ženske. Sodna komisija je ugotovila, da je bila neznanka umorjena s topo sekiro. Odbita sta ji bila cela spodnja čeljust in nos. Stara je bila kakih 35 let. Oblečena je bila v črn jopič in karirasto krilo. Najbrže se je izvršil ta umor po sejmu, ki se je vršil 1. junija v Boštanju. Denarja ni bilo pri nji nič.
Vrhovno vodstvo JNS je obsodilo bojevništvo
Predsedništvo JNS v Beogradu je na seji z dne 16. t. m. razpravljalo o resoluciji, ki je bila soglasno sprejeta na posvetovanju odposlancev JNS v Ljubljani 4. t. m., v kateri je bilo rečeno: «da je. smatrati tako zvano bojevniško akcijo kot pogubno za utrditev političnih razmer v dravski banovini na osnovi državnega in narodnega edin-etva in šestojanuarskega manifesta».
V obširni razpravi, v kateri so sodelovali ekoro vsi člani vrhovnega vodstva stranke, je bilo ugotovljeno, da stranka popolnoma soglaša z mnenjem svojih poverjenikov in da je potrebno, da se napravi konec stanju, ki ruši ugled obla-etev in slabi vero v neizpremenljivost narodne politike. Glede na slične, četudi manj razkrojne pojave v nekaterih banovinah je vodstvo stranke 6prejelo sklep, ki natančno določa stališče stranke
do vseh teh pojavov v državi. Vrhovno vodstvo stranke je sklenilo, da niti en organiziran pristaš JNS ne more biti član bojevniške organizacije v dravski banovini, niti ne sme sodelovati pri tako zvani bojevniški akciji. Istočasno je vodstvo stranke opozorilo kraljevsko vlado, da tudi ona v svojem območju izda in izvrši potrebne ukrepe.
Seji so prisostvovali predsednik JNS g. Nikola Uzunovič, podpredsedniki glavni tajnik dr. Albert Kramer, dr. Vojislav Marinkovič, Ivan Pu-celj, dr. Kosta Kumanudi, dr. Svetislav Popovič, Boža Maksimovič in Juraj Demetrovič in glavni blagajnik Ilija Mihajlovič. Prisotni so bili tudi ministri gg. dr. Dragutin Koj.6, dr. Ilija Šumen-kovič, Bogoljub Jevtič, Zivo;in Lazič, dr. Franjo Novak in dr. Grga Andjelinovič.
Kakšni meteorji padajo na zemljo
Največji meteorji, pa tudi največ drobnih meteorjev pade na prostrana, redko naseljena zemljišča, kakor so Greenland, Arizona, Sibirija in Sahara. Če bi padali meteorji v gosto naseljene kraje, bi seveda zahtevali mnogo človeških žrtev in bi povzročili tudi veliko škodo. Pomislimo samo, kakšno razdejanje bi bil zapustil ogromni meteor, ki je padel 80. junija 1908. v Sibiriji blizu reke Jeniseja. Pot tega ogromnega meteorja, ki je tehtal najmanj 1600 milijonov kilogramov in ki se je zaril baje nešteto kilometrov globoko v zemljo, so spremljali visoko švigajoči plameni in temni oblaki dima, obenem pa čudno bobnenje, ki se je slišalo 500 km daleč naokrog. Zemlja se je tako močno potresla kakor ob velikem potresu. Zračni pritisk je bil tolik, da je pognal vodo iz rek.
i Ko je leta 1927. posetil te kraje ruski raziskovalec Kulik, se je prepričal o strašnih posledicah padca orjaškega meteorja. Vsa drevesa prostrane tajge so bila 25 km daleč naokrog obžgana in prelomljena kakor vžigalice. Plini okrog padajočega meteorja so imeli nad 1000 stopinj toplote. Kulik meni, da ni padel samo en kamen, temveč cel roj kamnov, težkih do 260.000 kg. Vsekakor gre za največji meteor, kar so jih ljudje doslej videli pasti na zemljo.
i Zgodovina nam pripoveduje o mnogih primerih, ko so meteorji zanetili požare in ubili I ljudi. Tudi iz novejših časov imamo več takih primerov. Pozimi so imeli na Poljskem nekje med silnim bobnenjem kamenit dež na snežno odejo in nekemu kmetu je padel tak kamen izpod neba naravnost v sani, njega pa k sreči ni zadel. Za hudo rano ali celo za usmrtitev človeka zadostuje že majhen kos, zlasti če je železen. Slabše so odrezali svatje v vasi Zvezdanu pri Zaječaru leta 1929. Prav ko so odhajali iz nevestine hiše v cerkev, je priletel na njihov voz 40 cm dolg kos meteorja in hudo ranil dva moška, neko žensko pa smrtno. Svatje so se seveda hudo prestrašili. V prvem trenutku so vsi mislili, da je kamen nekdo vrgel. Ker pa ni bilo nikjer žive duše, so se še bolj čudili. Šele domači učitelj jim je dopovedal, da gre za meteor, kajti kamen je bil še topel.
Letos je padel v Greenlandu v Ameriki na farmo meteor in jo zažgal. Več ljudi je videlo, kako je padla na skladišče žareča obla, iz katere so švigale iskre. Poslopje je bilo na mah v plamenih in kmalu so švigali ognjeni jeziki visoko pod nebo. Vsi prebivalci farme so bili nevarno obžgani, farmarjeva žena je pa s svojim poldrugo leto starim nečakom zgorela.
Po poročilu iz leta 1928. je padel na neko mestece v Sibiriji ogromen meteor, ki je izravnal z zemljo štiri hiše in pokopal v njihovih razvalinah osem ljudi. Nesreča se je pripetila ob polnoči. Zemlja se je tako močno stresla, da so se ljudje prebudili in vsi prestrašeni zbežali iz hiš. Šele zjutraj so zagledali strašne sledove meteorja. Dvonadstropno betonsko poslopje je bilo v razvalinah in tudi tri sosedne hiše so bile do tal perušene Na njihovem mestu je pa zijal velik prepad, globok 20 in širok 100 metrov. Na dnu je pa ležal meteor. Nesrečne žrtve so dolgo iskali zaman. Padec meteorja in spremljajoče pokanje se je slišalo 30 do 40 km daleč naokrog, bobnenje zemlje pa celo 200 km daleč.
Pred leti je predrl velik meteor streho skladišča nekega podjetja blizu Tromsoja na Norveškem. Poslopje se je takoj vnelo. K sreči pa ni bilo nikogar v njem, tako da človeških žrtev ni bilo.
Iz Toleda v državi Ohiu so v juniju leta 1931. poročali, da je padel pri Malinti velik meteor. Zračni pritisk je bil tako močan, da so se razbila okna daleč naokrog. Padec meteorja so čutili tudi v drugih bližnjih krajih.
V	marcu 1. 1931. je blizu štiri tone težak meteor pri Prescottu v Ameriki do tal porušil hišico nekega gozdarja ter pokopal pod seboj njega in njegova dva sinova. Več sto kilometrov daleč naokrog so videli žarečo oblo in slišali silno bobnenje. 300 km od kraja, kamor je padel meteor, so zabeležili potresomeri tresljaje zemlje. Cez dva dni je prišla v Prescott vest, da je padel meteor v gozdu, kjer je izkopal 160 m široko in šest m globoko jamo. Orjaška drevesa je lomil kakor bilke. Daleč naokrog so ležala zoglenela debla dreves.
Pred leti je padel meteor na dirkališče v Naunanu na Kitajskem. Bil je sicer debel samo kakor pomaranča, vendar je povzročil med občinstvom silno prestrašenje, kajti praznoverni ljudje so videli v njem glasnika nesreče.
Nekoč bi meteor v Angliji kmalu ubil kolesarja. Ponoči se je peljal kolesar po cesti. Naenkrat je pa zaslišal neko čudno sikanje in že je zagledal modrozeleno luč. Sikanje je postajalo vedno močnejše in tedaj je kolesar opazil, da je padla pred njim na cesto žareča kroglica v velikosti kokosovega oreha. Stopil je s kolesa in našel na cesti kupček čudnega pepela. Mnogi ljudje so potrdili, da so ob istem času res videli meteor.
V	februarju 1. 1931. so prinesli nekateri listi sliko ameriškega avtomobila, ki ga je bil prebil manjši meteor.
Podobnost
Pri Žagarju so praznovali vesel družinski dogodek. «Fantka imajo>, je šini'o po vasi in ženske, ki se silno zanimajo za take novice, so bile radovedne, kakšen je novi sosed.
Kajžarica je hotela prva čestitati mlademu očetu, kateremu se je uresničila želja, da je dobil sina. Brž se je odpravila 1» sosedu, da bi se iz-klepetala in napasla radovednost.
Ko je stopila v hišo, se je že mračilo. V sobi še ni bilo luči. cFrance, poglej, kako si srečen!) je stisnila roko gospodarju. «Bog te ima rad, zato te je uslišal.>
Žagar ji je prikimal zadovoljen. «Kje ga pa imate?» Babnica je začela plesati okrog zibke, ki je stala sredi sobe. «Jej, kako je srčkan!» je gostolela, sklonjena nad zibelko. «Oči, nosek, usta, vse je tvoje, France. Prav ves ti je podoben.>
Mož se ni mogel zdržati smeha. Oboževani novorojenček je spančkal namreč pri materi na postelji v mračnem kotu, v zibki pa je ležal maček, ki ga ženica v svoji zgovornosti ni opazila.
S o t e š č a n.
Ali si že obnovil članarino Vodnikove družbe?

*	Požar pri Poljčanah. V eni zadnjih nogi je nastal ogenj pri posestniku Danilu Čaru v Globokem pri Studencih. Domači so se komaj rešili iz goreče hiše. Ker v bližini ni vode, ni bilo mogoče misliti na gašenje, tako da je hiša do tal pogorela.
*	Najdena utopljenka. Pri Markovcih niže Ptuja so potegnili iz Drave žensko truplo. Neznana ženska je stara od 18 do 24 let, 160 cm visoka, okroglega obraza in zdravih zob. Oblečena je bila v bluzo z belordečimi črtami in v karirasto krilo. Neznanko so pokopali na pokopališču v Markovcih. •
*	Vlomilec t cerkveni nabiralnik obsojen. Ljubljanski mali senat je obsodil 291etnega sedlarskega pomočnika Ivana Kosirnika, ki je maja letos v župni cerkvi v Krašnji pri Kamniku z dletom odprl nabiralnik ter iz njega pobral 45 Din gotovine, na osem mesecev strogega zapora. Ko-sirnik je nesrečen človek, ki je že dolga leta presedel po jetnišnicah.
*	V enem mesecu peti požar v Cerkniški dolini. Požari so v Cerkniški dolini zelo pogosti. Zato je upravičena domneva, da vrši požige v Cerkniški dolini zlobna roka iz naslade, kakor svojeoasno po Gorenjskem in pozneje na Dravskem polju. V teku dobrega meseca je gorelo na petih krajih Cerkniške doline in je bilo poizvedovanje po vzrokih požara v vseh primerih brezuspešno. Zadnji požar, ki je bil v sredo ponoči okoli 21. ure v Begunjah, zgovorno priča, da je bil ogenj podtaknjen od zlobne roke, kajti goreti je začelo hkratu na obeh koncih kozolca, lasti Vinka Otoničarja. Obenem je plamen zajel tudi žago. Na pomoč so prihiteli cerkniški in dolenjski gasilci, ki so mogli ogenj le omejiti.
*	Ubit pred lastno hišo. Predzadnji ponedeljek zvečer je prišel posestnik Ferdinad Burglec k hiši posestnika Matije Bogatina in ga poklical iz hiše. Nato pa ga je začel pretepati s kolom, dokler se je kaj gibal. Hudo poškodovanega Bogatina so domači zanesli v hišo, kjer je kmalu izdihnil, ne da bi se bil zavedel. Zapušča ženo in tri sinove. Burglec je izvršil napad na Bogatina zaradi neke pravde, pri kateri je bil Burglec obsojen na mesec dni zapora. Napadalec je znan kot nasilen človek in je že pred leti zabodel do smrti nekega fanta.
*	Zagonetna smrt kmečke ženske. Te dni se je vršila pri okrožnem sodišču v Celju razprava proti 741etnemu posestniku Jakobu Divjaku z Dobrove pri Rajhenburgu, ki je bil obtožen, da je lani meseca decembra po zrelem preudarku usmrtil svojo 56 let staro ženo Ano Divjakovo, rojeno Bitančevo, s tem, da ji je primešal v jed ali pijačo strihnina. Obtoženec je tajil, da bi bil ženo zastrupil. Prav tako je zanikal, da bi bil ženo sovražil in jo pretepal. Sodišče je glede na pomanjkanje dokazov izreklo oprostilno sodbo. Upoštevalo je ugotovitev, da pokojna Ana Divja-kova, ki naj bi bila obolela zaradi zastrupljenja s strihninom, ni kazala znakov tega zastrupljenja, zlasti ne krčev, ki po mnenju zdravnika izvedenca g. dr. Raišpa nujno sledijo kot posledica zastrupljenja s strihninom. Fiziološki institut v Ljubljani je ugotovil v drobovju Divjakove manjšo količino strihnina, ki bi po mnenju instituta ne zadoščal za smrt. Slednjič tudi niso bili dokazani spori in prepiri, ki bi jih bila imela obdolženec in njegova žena v zadnjem času med seboj.
*	Nevarna vlomilska tolpa razkrinkana. Notranjsko in del Dolenjske je zadnje čase straho-vala zelo nevarna vlomilska tolpa. Orožnikom in policiji se je posrečilo, da so tri člane te družbe že spravili pod ključ. Nedavno se je na policiji sam javil France Zalar in skesano priznal, da je vlomil pri nekem posestniku na Blokah. Policija je pa slutila, da ima fant najbrž več masla na glavi in da se je prijavil samo zato, da zabriše sled za drugimi tatvinami in vlomi. Res so mu kmalu dokazali več tatvin, medtem ko za nekatere vlome noče ničesar vedeti. Te dni sta pa prišla v past tudi Zalarjeva prijatelja 181etni Alojzij Z. in njegov 181etni bratranec Anton Z., oba z Ravnika, občina Bloke. Pri zaslišanju sta Anton in Lojze
priznala vrsto manjših tatvin. Tako sta ukradla posestniku Rudolfu Galetu v Repčah, občina Do-brunje, zlato uro, a na binkoštni ponedeljek sta vlomila v Stari vasi pri nekem posestniku. Orožniki so pa na njunem domu zaplenili razno manu-fakturno in specerijsko blago, ki izvira od vloma na Brezovici pri Vrhniki, pri katerem sicer Lojze in Anton nista sodelovala, temveč sta samo razpečavala ukradeno blago. Ostala dva člana te vlomilske družbe sta pa najbolj nevarna in ju še niso mogli izslediti.
PROGRAM RADIA LJUBLJANE
od 24. do 30. junija.
Sobota, 30. junija, ob 12.15: vesele slovenska pesmi v reproducirani glasbi; 12.45: poročila; 13.00: čas, reproducirane operne uvertire; 18.00: Michele Fleta poje na gramofonskih ploščah; 18.30: zabavno predavanje «Med potujočimi igralci* (Ferdo Delak); 19.00: koroška ura (Staudegger); 19.30: zunanji politični pregled (dr. Jug); 20.00: ruska glasba (radijski orkester) j vmes samospevi Popove; 2100: eroica na ploščah; 22.00:čas, poročila, harmonika solo (Stanko).
IZ POPOTNIKOVE TORBE
Nedelja, 24. junija, ob 8.15: poročila; 8.30: gimnastika (Ivko Pustišek); 9.00: versko predavanje (dr. Regalat Cebulj); 9.15: prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve; 9.45: plošče; 10.00: Predavanje za delavce o Trbovljah (Mrzel); 10.30: slovenske narodne s spremljevanjem radijskega orkestra (Ramšakova, Mišičeva, Gostič in Janko); 11.15: slovanska glasba (radijski orkester); 12.00: čas, reproducirani orkestralni koncert narodnih pesmi; 16.00: O vrtnicah (Anton Virant); 16.30: ljudska igra «Duše* (Društvo rokodelskih pomočnikov); 17.30: naši pevski kvarteti in okteti (reproducirani koncert); 20.00: operetni dueti (Štagljar-Kogejeva in Janko); 20.45: Dolinškov šramelkvartet; 21.15: radijski orkester; 22.00: čas, poročila, lahka glasba.
Ponedeljek, 25. junija, ob 12.15: reproducirani citraški koncert; 12.45: poročila; 13.00: čas, pevski jazzansambli na ploščah; 18.00: Priprava zelenjave in sadja (Zemljanova); 18.30: Zgodovina slovenske žene (Zajc-Boškovičeva); 19.00: radijski orkester; 19.30: zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna); 20.00: prenos opere iz Zagreba, v odmoru čas in poročila.
Torek, 26. junija, ob 11.00: šolska ura: Kosovo in slepi guslar (Mlekuž); 12.15: ruska instrumentalna glasba na ploščah; 12.45: poročila; 13.00: čas, reproducirani dueti slovanskih narodnih; 18.00: otroški kotiček (Gabrijelčičeva); 18.30: polke in koračnice v reproducirani glasbi; 19.00: Dolžnost Sokola glede na državno vzgojo (Ambro-žič); 19.30: Stanje akcije za vseučiliško knjižnico v Ljubljani (Fran Petre); 20.00: ob 701etnem rojstnem jubileju Riharda Straussa: predavanje (dr. Dolinar) in vokalni koncert (Gostič); 21.00: radijski orkester; 22.10: čas, poročila; 22.30: angleške plošče.
Sreda, 27. junija, ob 12.15: reproducirani operetni venčki; 12.45: poročila; 13.00: čas, pesmi iz zvočnih filmov (plošče); 18.00: komorna glasba (radijski kvintet); 18.30: O verstvih (Fran Terse-glav); 19.00: radijski orkester; 19.30: Literarna ura: Povojna poljska književnost (profesor France Vodnik); 20.00: <Dediščina» (Ribičič), dramski prizor s petjem); 20.30: Slovenski vokalni kvintet; 21.15: slovenske zdravice (Janko) s spremljevanjem harmonike (Cvirn); 22.00: čas, poročila, lahka glasba.
Četrtek, 28. junija, ob 9.00: šolska ura: vidov-danska proslava (III. državna realna gimnazija, prenos iz Filharmonije); 12.15: jugoslovenska glasba (plošče); 12.45: poročila; 13.00: čas, repro-duciran koncert slovanskih narodnih pesmi in plesov; 18.00: Kosovska bitka (Vlado Puc); 18.30: srbohrvaščina (dr.Rupel); 19 00: plošče po željah; 19.30: Pogovor s poslušalci (profesor Prežel j); 2000: prenos iz Beograda; 22.00: čas, poročila, lahka glasba.
Petek, 29. junija, ob 8.15: poročila; 8.30: telo vadba (Ivko Pustišek); 9.00: orgelski koncert (Pavel Rančigaj); 9.30: versko predavanje (doktor Regalat Cebulj); 10.00: prenos iz stolnice; 11.00: radijski orkester; 12.00: čas, reproducirane Dvofakove kompozicije; 16 00: filozofsko predavanje (dr. France Veber); 16.30: radijski orkester, vmes klavirska harmonika (Breznik); 20.00: klavirski koncert Šmalc-Švajgerjeve; 20.45: radijski orkester, vmes skeč «Kamen do kamna pogača*; 22.00: čas, poročila, reproduciran koncert valčkov.
STRELA JE ZAŽGALA VINICARIJO IN USMR-j TILA DVA DELAVCA.
Ivanjkovci, junijaj V petek 15. t. m. med 13. in 14. uro smo imelil silno nevihto z bliskanjem in grmenjem in je strela udarila v Strezetini v viničarijo ge. Ide Martinčeve iz Ormoža. Pod streho viničarije so prav v usodnem času vedrili delavci, zaposljeni na cesti Ivanjkovci—Stanovo. Strela je usmrtila dva delavca, in sicer Andreja Javšovca, rojenega v Štrigovi, stanujočega v Litmerku, očeta petih otrok, in pa Leopolda Kolariča, rojenega v Iža-* kovcih, očeta štirih otrok. Poleg tega je strelai oplazila enega delavca po roki in glavi, enega pa* po nogi. Vendar sta ta dva bila le neznatno po-j škodovana in sta lahko čez nekaj časa šla samaj domov. Hiša je začela takoj goreti. Kolikor se jej dalo rešiti, je rešila gasilna četa iz Ivanjkovcevr| ki je bila takoj na licu mesta. Škoda je krita » zavarovalnino.
En dan prej je ubila strela v Litmerku, torej tudi v naši občini, posestnika Martina Lesjaka izj Lešnice, ki se je peljal na vozu s parom volov.1 Strašne nesreče so zbudile v vsej okolici velika sočuvstvovanje.
POSLANEC PUSTOSLEMŠEK MED VOLILCI.
Ljubno ob Savinji, junijaj Predzadnjo nedeljo dopoldne je imel narodni poslanec g. Rasto Pustoslemšek shod na Ljubnem. Ker je deževalo, se je vršil zbor v prostorih Petkove gostilne. Shod je vodil predsednik sre-skega odbora JNS dr. Teodor Sbrizaj. Iz poročila, objavljenega v « Jutru*, prinašamo:
«G. poslanec je v daljšem govoru očrtal splošni politični položaj, poudarjajoč zlasti, da ostanejo smernice notranje politike slejkoprej neizpreme-njene, to se pravi: državna politika bo tudi v bodoče slonela na načelu narodnega in državnega edinstva. Posebno obširno je razpravljal o vprašanju agrarne reforme v okraju in očrtal trenotno stanje tega vprašanja. Glede na nove občinske volitve na Ljubnem, ki so razpisane na dan 8. julija, je poudarjal potrebo, da se vsi narodni ljudje združijo in pošljejo v občinski odbor može, ki bodo s svojo sposobnostjo, delavnostjo in poštenostjo jamčili za dobro občinsko upravo. Njegova1 izvajanja so bila sprejeta s splošnim odobravanjem.
Popoldne je imel g. poslanec glede na občin-1 ske volitve, ki bodo 1. juliia, sestanek v Bočni. Tudi tu je obširno poročal o političnem položaju, zlasti pa o stanju agrarne reforme v okraju. Izčrpno je govoril tudi o davčnem vijaku, ki je postal v zadnjih dveh letih v okraju že naravnost neznosen. Obljubil je, da bo napravil odločne korake v zaščito z javnimi dajatvami preobremenjenega ljudstva. Po njegovem govoru se je razvila! živahna razprava o davkih in davčni praksi Vsi govorniki so naglašali, da so siromašnejši sloji preobremenjeni z davki, medtem ko se imovitej-šim često gleda skozi prste. Kazali so pri tem na graščino, ki je največji podjetnik v srezu, a plačuje razmerno najmanj davkov, ker izkazuje v svojem poslovanju vsako leto samo izguba. Davčna uprava graščini gladko verjame, ne verjame pa nič ostalim davkoplačevalcem. Po zborovanju je bil pomenek o kandidatni listi za občinske volitve. Doseglo se je lepo soglasje, kar jamči, da bo Bočna kakor doslej ostala trdno v rokah zavednih narodnih mož-.
V torek 12. t. m. se je zglasila pri graščinski upravi komisija banske uprave, ki je imela nalogo, da skupno z graščinsko upravo določi one gozdne parcele, ki bi se naj v smislu zakona vrnile po že izvršeni razlastitvi gozdov škofovskemu veleposestvu. Moralo bi se vrniti 3000 ha gozdov. Upravitelj inženjer Zumer je vrnitev teh 3000 ha gozdov odklonil. Ostal je torej v veljavi odlok kmetijskega ministrstva, ki je razlastil vse gozdove, kolikor presegajo 1000 ha, kar je vodja komisije inšpektor dr. Šapla izrecno ugotovil. Komisija je s tem svoje delo izvršila.>
OKROG 1500 ZBOROVALCEV NA ZBORU JNS
V MEDVODAH.
Medvode, junija.
Na poziv odbora medvodske občinske organizacije JNS se je v nedeljo popoldne zbralo pri Tometu okrog 1500 ljudi, da so čuli izvajanja o političnem in gospodarskem položaju v državi, zlasti pa tudi o vprašanju tkaninske tvornice, ki jo nameravajo nekateri domači industrijci osnovati v Medvodah. Zborovanje je otvoril predsednik občinske organizacije g. J a n h a r, nato pa je prvi izpregovoril poslanec g. K o m a n.
Govornik je naglasil važnost složnega delovanja vseh delovnih sil naroda. Preživela so se zastarela načela, ustvariti je res treba na ruševinah sedanje družbe nekaj boljšega, trajnega. Pozival je v prvi vrsti na nravnost, saj je ozdravljenje razmer možno v glavnem le z dvigom nravnosti v vsem javnem delovanju. Ko je opisoval državni proračun, je poudaril, da je JNS v najodličnejši meri storila svojo dolžnost. Dala je vladi s svojimi nasveti neizčrpen vir za nadaljnje izvajanje proračuna na osnovi strogega varčevanja. Seveda prav zaradi varčevanja ni mogoče vsem težnjam naroda takoj ustreči. Toda počasi bo prišlo vse na vrsto. Nadalje je govornik poročal o ukrepih vlade, ki naj vzdržujejo proračun v ravnotežju in ki naj nadalje olajšajo narodu bremena. Potem je govoril o vseh novih zakonih in slednjič prešel na gospodarske razmere v dravski banovini, opozarjajoč na važnost industrializacije našega ozemlja. Proti ustanovitvi nove tkaninske tvornice v Medvodah ne more biti nika-kega razloga, saj bo prav pri tem podjetju soudeležena domača glavnica v taki meri kakor sicer nikjer v državi. Vsekakor bo novo podjetje velikega gospodarskega pomena za medvodski okoliš. Peslančeva izvajanja so poslušalci sprejeli z vnetim odobravanjem.
Nato je izpregovoril tajnik ljubljanske sreske organizacije JNS g. Borštnik, za njim pa in-dustrijec g. M e d i č, ki se je posebno vnemal za to, da se zgradi novo tkaninsko podjetje v Medvodah, čeprav so nastopile težave zaradi nekater-nikov, ki izkušajo iz nelepih razlogov preprečiti ustanovitev. Govorili so še gg. S e š e k, J a n -h a r, M i k 1 a v c in Jenko, nato pa je bila sprejeta obširna resolucija. Z navdušenjem sta bili odposlani vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravna ministru g. Demetroviču.
POLJANSKO PISMO.
Poljanska dolina, junija.
Prejšnjo nedeljo so se vršile ponovne občinske volitve za občni Poljane in Javorje. Obe jeseni združeni občini sta se, kakor smo že poročali, spet razdružili v samostojni. Volitve so potekle v najlepšem redu. V obeh sta bili vloženi sporazumni listi. V Poljanah je volila skoro polovica vseh volilcev, v Javorjah pa nekaj manj.
Prav to nedeljo je imela shod v Gorenji vasi tako zvana Jugoslovenska narodna stranka. Shod je bil bolj pičlo obiskan. Največ iz radovednosti se je zbralo okrog 150 ljudi. Vsi govori so nekako izveneli v željo po obnovi starih strank, četudi v drugačni obliki. Vtiska shod ni zapustil v dolini. Dosti je že pri nas drugih skrbi in zdaj naj bi se znova cepili v razne stranke in stran-čice, da bi le ne prišli nikdar do reda in pravih
uspehov. Le velika in močna stranka lahko kaj naredi, in ta je prav Jugoslovenska nacionalna stranka, ki je po vsej državi razširjena.
Deževno vreme, ki je toliko časa zadrževalo košnjo, je zadnje dni vendar že prenehalo. Ce bo zdaj vreme držalo, se bo ta teden spravilo obilo prav lepega sena.
SMRT ZGLEDNE NARODNE MLADENKE.
Št. Lambert pri Zagorju, junija.
Pred dnevi je v najlepši mladosti preminila v Št. Lambertu gdč. Zorka Vrtačnikova, hčerka občinskega predsednika in predsednika občinske organizacije JNS g. Lana Vrtačnika. Pokoj-nica, ki je bila prav nadarjena mladenka, je po končani trgovinski šoli v Ljubljani stopila v očetovo trgovino in jo vzorno vodila do smrti. Kakor je svojemu očetu pomagala v pisarni, tako je tudi drugim občanom ustrežljivo opravljala razna pisarniška dela. Rajnka je bila napredna narodna mladenka in je z veliko vnemo širila med kmečkim prebivalstvom «Domovinox Prav njena največja zasluga je, da se je <Domovina» v našem okolišu tako razširila.
Kako priljubljena je bila med prebivalstvom, je pričala grmada cvetja ob njeni krsti. Na zadnji poti v torek je prerano preminilo rajnko spremljalo številno občinstvo. Naši mladi prijateljici bodi ohranjen najlepši spomin! Njenim globoko užaloščenim svojcem naše iskreno sožalje!
150LETNICA VUZENIŠKE ŠOLE.
Vuzenica, junija.
Šola v Vuzenici proslavi ra praznik sv. Petra in Pavla 29. t. m. 1501etnico, odkar je bila ustanovljena kot obvezna, obenem pa tudi 501etnico, odkar se poučuje v sedanji šoli. Prvotno so poučevali učitelji v svojih stanovanjih, potem je kupila šolska občina sedanjo Crešnikovo gostilno, jo prezidala in uredila za enorazrednico. Tu se je pričelo poučevati leta 1834., torej pred sto leti. Leta 1883. so sezidali sedanjo staro šolo in se vrši pouk v njej od januarja 1884., torej 50 let. Vabimo k tej proslavi vse, ki so posečali našo šolo in tudi vse gospode katehete in učitelje, ki so delovali na šoli.
Po sv. maši, ki bo ob 8., bo sprevod na prostor proslave. Sledijo pozdravni govor, poročilo o zgodovini šolstva v Vuzenici (govoril bo gospod Hren iz Maribora), deklamacije in petje. Popoldne ob 15. bo uprizoritev igre cPogumni Tonček». Obiščite nas!
dober prijatelj naših ljudi in jim je v vsakem pogledu šel na roko.
V Newburnu je umrl eden najstarejših slovenskih naseljencev, Krist Šuster, doma iz Manr.ce vasi pri Krki na Dolenjskem. Pokojnik je štel 64 let. Zapustil je ženo, tri hčere in šest sinov.
Iz Milwaukeeja (Zedinjene države) nam pišejo: V Milvvaukeeju sta praznovala srebrno poroko g. Jože Bašel in ga. Antonija. Naša Antonija se je rodila v Sodražici pri Bobnarjevih, kakor se pravi po domače, in je kot 141etno dekle prišla v Ameriko. Po devetih letih hudega dela se je poročila z g. Jožetom Bašlom iz Mirne peči. Kot mlad fant je g. Bašel rad vlekel harmoniko in razveseljeval ljudi. Za harmoniko je navdušil tudi svojega drugega sina, ki je znan po Milvvaukeeju kot dober harmonikar. Srebrnoporočenca imata tri otroke. Prijatelji so obema slavljencema napravili prijetno domačo zabavo prav na dan 251etnice. Dal Bog, da bi dočakala še zlato poroko, saj sta oba še čvrsta in zdrava!
Uspehi našega rojaka v Boliviji. Hrvatsko Primorje je med vsemi našimi pokrajinami dalo največ izseljencev za Severno in Južno Ameriko. I Med rojaki, ki se obupno borijo za obstanek po j obeh Amerikah, je tudi nekaj srečnih mož, ki so ; se v najhujših življenjskih borbah obdržali na nogah. Največ uspeha so imeli oni, ki so se napotili v zapuščene kraje. Tako so mnogi našli srečo v Boliviji, ki je bila pred 20 leti še prava pustinja. Tak mož je Stepan Brozovič, rojak iz Selc v Primorju. Brozovič je velik stavbni podjetnik iz La Paza v Boliviji, graditelj mnogih velik cest in železnic. Pred 25 leti je kot mlad zidar zapustil domovino. Zdaj pa se je prvič vrnil domov, da preživi tu v domovini nekaj mesecev. Šteje 55 let. Na obisk pa ni prišel samo kot eden najuglednejših podjetnikov Bolivije, temveč tudi z naslovom bolivijskega častnega konzula. Tvrdka Brozovič in drug v La Pazu uživa velik ugled. Gradi ceste na daljavo sto in sto kilometrov ter ima zaposlenih nad 3000 delavcev. Nedavno je dovršila dela na cesti, ki je dolga 300 km in velikega pomena v bojih med Bolivijo in Paragvajem.
NOVICE IZ AMERIKE.
Cleveland, maja.
V	predmestju Clevelanda Belfordu se je pripetila 24. maja huda prometna nesreča. Na križišču sta trčila skupaj dva avtomobila. Franca Vidmarja je vrglo z voza in je priletel tako nesrečno na tlak, da si je prebil lobanjo. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je drugega dne podlegel poškodbam. Lastnik drugega avtomobila Besid Bedrič zatrjuje, da je nesrečo zakrivil Vidmar sam.
Smrtna nesreča je doletela 121etnega Roberta Miheliča iz Clevelanda. Ko je šel v klet, mu je na polzkih stopnicah spodrsnilo in padel je tako nerodno, da si je zlomil vrat in je bil" takoj mrtev. Za njim žalujejo starši in sestrica. Pokojnik se je rodil v Ameriki.
Nedavno je policija našla na Lawrence Aveju blizu Chicaga neko starko, ki se je onesvestila zaradi gladu. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer se je kmalu zavedla in povedala, da se piše Ana Slobodnikova in da šteje 86 let.
V	kraju Elizabethu je 15. maja umrl dr. Viktor Mravljag, star 86 let. Pokojnik je bil po rodu iz Gradca, študiral je pa v Celju in Mariboru. Zdravniške študije je dokončal na Dunaju. Bil je
JfciS 3EH m Jht sE&<
15, Rue L?fayette, PARIŠ
odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkiilantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Ho-landiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 1117-94. Pariš; llolandija: št. 1458-66; Ned. Dienst; Luksemburg: št. 5967, Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.	56
Za kuhinjo
Kavina torta. Mešaj v skledi, da narase, 2 jajci, 3 rumenjake, 15 dek sladkorja, 7 dek sirovega masla, sok in lupinico od pol limone, potem primešaj še 8 dek zmečkane čokolade, 15 dek zmletih mandeljnov, orehov ali lešnikov, 4 deke z rumom poškropljenih drobtin in sneg treh beljakov. Tortni model dobro pomaži in posuj z drobtinami, nato zlij vanj testo, ga razravnaj in peci. Pečeno in hladno torto prerezi in jo nadevaj. Nadev: stolci četrt litra sladke smetane, primešaj žlico vanilijevega sladkorja in osminko litra močne črne kave ter smetano še dalje tolci, da postane spet trda. S tem nadevaj torto, jo prevleči s čokoladnim ali kavnim ledom ter jo postavi na hladno.
Makova torta. Mešaj, da narase, 20 dek sirovega masla, 24 dek sladkorja in 7 rumenjakov. Nato primešaj 13 dek zmletih lešnikov in 24 dek zmletega maka in nazadnje še sneg 7 beljakov. Tortni model dobro namaži, potresi z drobtinami,
zli j testo noter, razravnaj in peci približno tri četrt ure v neprevroči pečici. Pečeno torto posuj s sladkorjem. Lahko pa jo tudi, ko je že popolnoma hladna, prerežeš in pomažeš s poljubno mez-go in jo obliješ z ledom.
Zrezki v omaki. Vzemi meso od stegna (telečjega, svinjskega ali pa srnjega), nareži zrezke, jih potolči, osoli,- prevleči s slanino in malo po-popraj ter jih na vroči masti hitro prepeci. Ko so zrezki na obeh straneh opečeni, prideni žlico sesekljanih kaper, malo limonove lupinice in tri žlice kisle smetane, zalij še malo z juho ali vodo (sok mora biti bolj gostljat) in ko prevre, daj hitro na mizo. Zraven daš dušen riž, makarone, rezance in podobno. Daš lahko tudi solato zraven.
Pečene ribe. Manjše ribe, kakor karpe ali ščuko, pripravi cele, velike morske ribe zreži na kose. Ribe očisti luskin in jih prevri v slani vodi z malo količino korenčka in petršilja. Prekuhano ribo položi v pomazano pekačo. Korenček In petršilj pa drobno zreži. Na masti duši z malo čebule pest jurčkov in zrezano zelenjavo. S tem posuj ribo, potresi na ribo tudi žlico kaper, katere sesekljaj, in dve sardeli ter pokapaj po vrhu še z mastjo ali z raztopljenim sirovim maslom in z limonovim sokom, nato speci.
Praktični nasveti
Da se nam čevlji prehitro ne premočijo, jih
namažimo, preden jih obujemo v deževnem vremenu, z ricinovim oljem.
Konserve. Če se hočeš prepričati, ali je kon-serva, ki jo kupiš, res nepokvarjena, pritisni s palcem na pokrovček, da se ta malo vda. če ostane ta vdolbina in se ne povrne v prvotno 1(^go, tedaj je konserva dobra, če pa skoči vdolbina takoj nazaj, je konserva slaba.
Umazane igralne karte najhitreje očistimo, če jih zdrgnemo s kolonjsko vodo. Če pa hočemo tudi robove očistiti, tedaj karte enostavno zvežemo skupaj in s krpico, namočeno v kolonjsko vodo, zdrgnemo še robove.
Vlažne sobe in kleti vsaj za silo osušimo, če postavimo v nepropustni posodi žaganja v prostor, in ko postane žaganje vlažno, ga spet zamenjamo s suhim. Vlažno žaganje enostavno spet posušimo in ga ponovno uporabimo. Lahko pa tudi postavimo v vlažen prostor pločevinasto posodo in nanjo nasujemo negašenega apna, ki vsrka vlago. Ko apno razpade, je treba dobiti novega negašenega apna.
zanimivosti
X S podmornico na severni tečaj. Znani raziskovalec Hubert Wilkins pripravlja za prihodnje leto potovanje na severni tečaj s podmornico. Podoben poizkus Wilkinsa v letu 1931. bi se bil kmalu končal z nesrečo, to pa zavoljo tega, ker je Wilkins potoval v stari, obrabljeni podmornici, ki mu jo je ameriška vlada odstopila za en dolar. Nova podmornica se zdaj gradi v angleških ladjedelnicah in bo v vsakem pogledu prvovrsten izdelek. Wilkins izjavlja, da bo nastopil vožnjo poleti 1935. Prepričan je, da mu bo uspelo dospeti do Beringove ceste. Dve tretjini vožnje bo opravil s podmornico pod vodo.
X Daljnovidno gledališče. V Blackpoleu bodo v najkrajšem času odprli nenavadno gledališče. V gledališču, ki bi ga lahko imenovali daljnovidno, bo občinstvo gledalo prizore, ki se bodo vršili na neki irski slovesnosti. S posebnimi pripravami bodo prenašali slike z narodne veselice na Irskem v gledališče na Angleškem. To je gotovo zgodovinski dogodek prvega reda. Dolgo se je človeški um trudil, da uresniči te sanje. Vsekakor je zabavno gledati v Londonu ljudsko veselico, ki je prav tistem času na Irskem. Kmalu se bo to vsakomur zdelo tako preprosto in navadno, kakor se danes prav nič ne čudimo zvočnemu filmu.
X Morje bljuva jantar. San Francisco je doživel razburljive dneve, ki so oživili spomine na
nekdanjo dobo iskalcev zlata. Vihar, ki je razburkal morje v začetku aprila, je vrgel na obalo veliko množino jantarjevih kep. Ljudje so ves dan brskali po pesku. Marsikdo je postal nepričakovano bogat. Največjo kepo je našel in prodal za 20.000 dolarjev neki stari brezposelni, ki je stradal že več let. Neki pismonoša je našel 7000 dolarjev vreden kos jantarja.
X Divji narodič, ki še ni videl belokožcev. Chinnery, ravnatelj okrajnih uprav na otoku Novi Gvineji, se je pred nedavnim vrnil s potovanja v notranjih delili tega otoka, ki so bili doslej neznani in ki so jih smatrali za gorato puščavo. Odkril pa je tudi mnogo zanimivosti, med drugim novo ljudstvo, o katerem znanost doslej ni imela niti pojma. Dežela, ki jo je Chinnery raziskal, se je izkazala za najrodovitnejši del Nove Gvineje. Tu je odkril nad 3000 metrov visoko gorsko skupino, v kateri izvira več neraziskanih rek. Na površini kakšnih 1000 kvadratnih kilometrov živi narod, ki šteje okrog 200.000 duš in ki ni prej nikoli slišal kaj o belem plemenu. Raziskovalcev novoodkriti divjaki niso nikoli tako nadlegovali, da bi prišlo do rabe orožja.
X Mesto bodo prenesli. Angleški podjetnik Robert Bell je kupil v čilski republiki celo mesto, ki šteje pet tisoč prebivalcev. Podrl bo vse stavbe in izplačal meščanom nad šest milijonov dinarjev, da si bodo lahko postavili bivališča na novem kraju. Mesto, ki se imenuje Caleta Coloso, je bilo nekoč središče ležišč nitrata. A družba, ki jih je izkoriščala, je propadla, ko so izumili umetna gnojila.
X 300 žrtev francoskega krvnika. Francoski krvnik Deibler je te dni v Bastiji na Korziki ob-glavil svojo 300. žrtev. To je bil ropar Jean Baptiste Torre, dolgoletni pajdaš razvpitega razboj-i nika Spade, ki je zdaj na opazovanju v neki umobolnici. Pomočnik Deiblerja je ob veliki pozornosti korziškega prebivalstva pomagal postaviti giljotino. Torre je bil obveščen o tem, kaj ga čaka. Ko so mu povedali, da je že .prispel- Deibler, je skomignil z ramami in rekel: «Kaj se hoče, takšno je življenje. Vsi govorijo samo o Spadi, mene pa pozabljajo, kakor da se nisem rodil.» Deibler ga je nato potolažil, da to ni res. Že dejstvo, da je Torre 300. žrtev njegove prakse, ga bo napravilo zanimivega. Torre je bil te novice vesel. «Torej se bo vendar tudi o meni govorilo ?> je vprašal. In vzradoščen, da njegova smrt le ne bo vsakdanji dogodek, je vzravnan stopil na morišče in položil glavo pod sekiro.
X Afganistan se modernizira. Ne da bi se zmenil za bridko usodo, ki je zadela prvega pre-osnovalca Afganistana, kralja Ammanula, nadaljuje novi mladi kralj Zair Šah delo svojega izgnanega prednika. Afganistan sprejema zdaj pod pritiskom razmer prostovoljno z zapada marsikaj, kar mu je izkušal Ammanula vsiliti. Posebno trgovci kažejo vedno večje zanimanje za zapadno kulturo. Še nedavno so vladale v Afganistanu prave srednjeveške razmere. Po ulicah so sedeli za svojimi mizicami menjalci denarja, ki je bil v njihovih rokah ves denarni obtok. Zdaj jih počasi izpodriva Narodna banka. Letos v avgustu bo v Afganistanu otvorjena prva trgovinska razstava, na kateri bodo imeli svoje paviljone ne le neposredni sosedi Afganistana, temveč tudi nekatere evropske države. Tam, kjer še nedavno tujca niso mogli videti, zdaj kar tekmujejo med seboj, kdo bo privabil več tujcev. V Afganistanu so zdaj tujcu na razpolago tolmači, vodniki in vse udobnosti, kar jih premore ta dežela. Železnic Afganistan še nima, pač pa ima dobre ceste in avtomobilizem se naglo razvija. Afganistan ima tudi nekaj letal in piloti so sami domačini. 201etni kralj Zair Šah z vso vnemo modernizira svojo državo. Celo tako daleč gre, da je proglasil versko svobodo. Za obrambo proti svojim notranjim in zunanjim sovražnikom ima 70.000 vojakov.
X Sredi ulice je hotel zažgati a*to s 140 (lina-mitnimi patronami. Te dni se je na newyorških ulicah zgodil razburljiv dogodek. Neki šofer je zblaznel in napolnil avto s 140 dinamitnimi patronami in z nekaj litri nitroglicerina. Nato je se-
del za krmilo in zagrozil, da bo takoj spustil avto v zrak, če se bo kdo približal. Policija je zasedla vso mestno četrt in počasi obkroževala smrtno-nosni avtomobil. Ponoči so avto osvetljevali z žarometi, zjutraj pa so privedli 141etno šoferjevo hčerko, ker so upali, da bodo s tem omehčali; blaznega šoferja, da bo odnehal. Najpogumnejši redar se je nato približal avtu z deklico. Redar mu je obljubil 200 dolarjev, če se odstrani. Hčerka pa ga je prosila, naj odide v bolnišnico. Šofer se je dal preprositi in je bil prepeljan v umobolnico.
X 500 dolarjev zaslužka na minuto. Soproga ameriškega predsednika Roosevelta je imela te dni šest minut trajajoče predavanje v radiu. Za svoj trud je prejela 3000 dolarjev nagrade. Ko je bilo predavanje končano ter nagrada že izplačana, so izročili Rooseveltovi pismo z vprašanjem, kaj; misli o zaslužku. Predsednikova soproga je izjavila, da ni na svetu človeka, ki bi mogel s svojim trudom po pravici zaslužiti 500 dolarjev na minuto. Zaradi tega je nakazala vseh 3000 dolarjev neki dobrodelni ustanovi s pripombo, da ji te nagrade ni prinesel njen osebni trud, marveč položaj njenega moža, ki stoji na čelu Zedinjenih! držav.
X V Rusiji se je kruh podražil za trikrat. Za-< radi suše bo letošnja žetev v Rusiji najmanj za eno tretjino slabša od lanske. Zda] so se podražila mnoga živila, tako moka, sladkor, rž, najhuje pa kruh, katerega cena se je potrojila. Svet ljudskih komisarjev je sklenil, da se mora odslej kruh, ki se dobiva na karte in ki je doslej veljal 20 ko-pejk, prodajati po 60 kopejk. Ponekod je zaradi te ogromne podražitve kruh iz svobodne prodaje čisto izginil. Oblastva so izdala odredbo, da bodo prav strogo pazili na tiste, ki bodo izrabljali to v spekulacijske namene. Osrednje vodstvo Komunistične mladinske organizacije je izdalo razglas, v katerem poziva svoje člane, naj z vsemi silami pomagajo pri letošifji žetvi in zelo skrbno pazijo, da ne bo nihče pridržal zase žita, namenjenega za državo. Kakor se vidi, bo vprašanje prehrane letos v Rusiji delalo velike težave.
X Izredno slaba letina po svetu zaradi suše. Letošnji žitni pridelek v Ameriki bo najslabši v zadnjih 25 letih. Predsednik Roosevelt je napovedal, da bo treba zaradi suše zaklati več mili-' jonov živine. — Bolgarska vlada je prepovedala izvoz žita in sena zaradi slabe letine. Izvažati se sme samo smala. — Strahovita suša' in vročina vladata v Tunisu, kjer kaže termometer 40 stopinj Celzija v senci celo ob 2. ponoči, in 32 stopinj. V južnem Tunisu pa so ugotovili celo 49 stopinj Celzija v senci. — Tudi na Irskem vlada huda suša.-^ Minister 0'KelIy je izdal na-redbo glede varčevanja z vodo. Živina poginja zaradi pomanjkanja vode.
X Sleparstva s kokainom in saharinom. Vsake premeteno sleparstvo najde posnemovalce. Tako je tudi razprava, ki se je pred meseci vršila pred mariborskim okrožnim sodiščem o sleparstvih s kokainom, dala pobudo za nova taka sleparstva. V Mariboru obsojeni sleparji so namreč kokaini-stom drago prodajali neko kokainu podobno zmes ter si tako prisleparili precej denarja. To sleparstvo pa je navdušilo tudi v Ljubljani družbo pre-metencev, ki je bila prepričana, da ima še boljše zvijače, kakor so jih imeli tovariši, ki so se znašli pred mariborskim sodiščem. Zvijača ljubljanskih sleparjev se je enkrat res obnesla in nekega meščana so oškodovali za okrog 24.000 Din, potem je pa tudi z njimi bilo tako kakor z mariborskimi' razpečevalci ponarejenega kokaina. Preiskava1 proti osemčlanski družbi je že končana in se be v kratkem vršila pred malim senatom v Ljubljani razprava. Sodišču pa je prijavljeno tudi podobne sleparstvo s saharinom. Dva sleparja iz Maribora sta nekemu kmetu ponudila naprodaj večjo množino saharina. Kmet je plačal vnaprej okrog 8000 Din, izročil pa je tudi hranilno knjižico, ker so se pogodili za 16.000 Din. Sleparja sta odnesla denar in knjižico. Ker pa ni bilo saharina od-nikoder, je kupec postal nestrpen. Nato pa sta si sleparja izmislila novo sleparstvo. Najela sta nekega pajdaša, ki se je z avtomobilom pripeljal h

kmetu ter se predstavil za finannčega organa. Kmet se je tako prestrašil, da ni več govoril o prepovedani kupčiji s saharinom. Proti njegovi volji pa je zadeva vendarle prišla na dan.
X Mrlič toži šoferja. V Moskvi se je pripetilo te dni nekaj nenavadnega. Hitro vozeči tovorni avto je zavozil v pogrebni voz tako močno, da je padla krsta z voza in prišla pod kolesa tovornega avtomobila. V Rusiji vozijo mrliče k pogrebu ali v sežigališče v odprtih krstah. Izpod tovornega avtomobila se je začul naenkrat grozen krik. V sežigališče so namreč peljali mrliča, ki ga je močan sunek zdramil iz navidezne smrti in je zdaj ležal pod avtomobilom z zdrobljeno nogo. Zadeva je prišla seveda pred sodišče. Čudežno rešeni in obenem pohabljeni mož je težil šoferja avtomobila in zahteval od njega dosmrtno rento. Toženec pa njegovo zahtevo odklanja, češ, da bi mu moral biti tožitelj hvaležen, ker bi sicer prišel v peč, če bi se ne bila pripetila prometna nesreča. Tožitelj pa ugovarja, da bi se to ne bilo zgodilo, kajti v sežigališču vedno še enkrat ugotove, ali je človek res mrtev, preden njegovo truplo sežgo. Sodba v tem zanimivem sporu še ni izrečena.
X Konec železa. Nemški učenjak kemik doktor Frowein je imel te dni predavanje, ki je zbudilo veliko pozornost. Napovedal je konec železne dobe. Ce bi sedanja potreba po železu naraščala letno samo za tri in pol odstotka, je izračunal Frowein, se morajo evropski železni rudniki izčrpati v 58, vsi svetovni pa v 64 letih. O silnem narastu svetovne potrebe železa dobimo pravi pojem, če izvemo, da so okrog leta 1500. pridelali na svetu približno 50.000 ton, danes pa znaša letna produkcija 100 milijonov ton.
X Ribje oko drugače gleda kakor človeško. Francoski naravoslovec Roule se peča v knjigi •cživljenje rib» z vprašanjem, kako ribe vidijo. Ribe imajo oči navadno na straneh. So pa tudi vrste slepih rib. Take rib« nimajo pravih oči. Žive v podzemskih vodah, v globokih jamah. Ta nedostatek je v skladu z večno nočjo, v kateri žive. Slepe so tudi nekatere vrste morskih rib, živečih globoko v morju, kjer ni nobene svetlobe. Pri nekaterih ribah so oči zelo majhne in skrite pod kožo. V splošnem pa imajo ribe navadne oči, nameščene tako, da čim laže izpolnjujejo svojo nalogo. Človek bi mislil, da je ribje oko, brez vek in neprestano izbuljeno znak posebne bistrosti in vztrajnosti pri gledanju in razvito bolj kakor pri drugih bitjih. Če si pa ogledamo ribje.oko bliže, vidimo, da njega ustroj nikakor ne ustreza ustroju, ki bi bil potreben za tako dober vid. Ribje oko ni prav nič podobno našemu očesu, niti očesu na suhem živečih živali. Njegovo okroglo zrno, podobno kroglici, ne more izpolnjevati naloge leče, ki jasno odraža slike zunanjih predmetov. Ustroj ribjega očesa bi lahko primerjali s fotografskim aparatom iz prejšnjih časov, ko so se na plošče ujele le nejasne slike. Ribe sicer vidijo, toda ne dojemajo ali vsaj ne točno. Imajo oči, pa ne razločujejo podrobno oblike ali lege predmeta, kakor jo lahko razločujemo s svojim očesom ljudje. Ribe so kakor izgubljene v megli, po kateri plavajo, in sicer tudi v povsem čisti vodi. Razločujejo samo gotove posebnosti predmetov, nikakor pa ne vseh njihovih podrobnosti. Človek spoznava obenem obliko, barvo in gibanje predmeta. Slike vsega tega se odražajo v naši zenici, ki je dovolj popolna, da lahko vse dojema, napravi vse dostopno. Človeško oko združi obliko, barvo in gibanje predmeta v eno celoto, a v ribjem očesu to ni tako skladno, se ne spaja tako. Ribje oko vidi vse nekako razmazano. Slik predmetov, njihovih barv in obrisov ne dojema jasno. Pač pa prideta pri ribjem očesu bolj do veljave blesk in barva. Še bolje pa vidijo ribe gibanje, in sicer zaradi razpršitve svetlobnih žarkov na zenici. Ni torej prav nobene podobnosti med očesom ribe in očesom ribiča, ki jo hoče ujeti. To, kar vidimo mi in kar vidi riba, se bistveno razlikuje. Obe očesi sta si na zunaj sicer podobni in bi nas utegnili zavesti v zmoto, toda v resnici se bistveno
razlikujeta. Riba je v vodi navezana samo na omejeno službo svojega očesa. Da pa vendar lahko živi polno življenje, ji je dala narava tem boljši okus in sluh.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Konj.
A: «Konj, ki ste mi ga prodali prejšnji teden, stalno poveša glavo.»
B: «To dela iz ponosa. Kakor hitro ga boste plačali, bo držal svojo glavo pokoncu.*
V šoli.
Katehet pripoveduje učencem, da čaka na onem svetu jok in škripanje z zobmi tiste, ki umro v grehu.
«Kaj pa one, ki nimajo zob?* vpraša Janezek. «Si jih bodo že preskrbeli*, odgovori katehet osorno. N
Pomoč bližnjemu.
A: «Kje si bil?* B: «Na samaritanskem tečaju.» A: «Česa si se pa tam naučil? B: «Po nesreči priskočiti bližnjemu na pomoč.>
A: dzvrstno! Ali mi lahko priskočiš na pomoč s sto dinarji?*
Tudi ovira.
Trgovec: «Čujte, mladi mož, radi bi vedel, kaj je med vami in mojo hčerkoL*
Uradnik: «Vi, gospod ravnatelj.»
Na grobu.
Tu počiva Gašper Motovileč; umrl je v 70. letu starosti. Komaj je zagledal luč sveta, že ga je strlo kolo voza.
Naročilo.
Ravnatelj: cAli ste bili pri Klopotaču? Kaj je dejal ?»
Sluga: «Nisem mogel z njim govoriti.» Ravnatelj: «Za vraga, ali vam nisem naročil, da ga morate dobiti!*
Sluga: «Pa ni bilo mogoče. Prvič je predvčerajšnjim umrl.. .*
Ravnatelj: «No, in drugič?*
Točen račun. A: «Ali verjameš, da je stara ta gospodična že 75 let?»
B: «Beži no, kaj pa govoriš!* A: «Res je, kar pravim. Odkar jo poznam, je bila že trikrat stara 25 let.»
Dobra kuharica.
Žena: «Pred vrati stoji berač. Ali naj mu dam ostanke današnjega obeda ?>
Mož: cSeveda, ker ga potem nikoli več ne bo k nam.»
Iskrenost.
Zdravnik: «No, gospa, kako se kaj počuti vaš mož?*
Žena: «Hvala, gospod doktor, te tri dni, ko vas ni bilo, mu je močno odleglo.*
Nesreča.
A: cPred nekaj tedni se je moj bratranec ponesrečil z motornim kolesom in je moral dva tedna ležati.*
B: «Strašno! Kaj ni bilo nikogar v bližini, da bi ga pobral.*
Prebrisanec.
A: «Kaj, vi veste, kdo vam je ukradel avtomobil, pa ga nočete1 ovaditi?*
B: «Ne, ker hočem počakati, da ga na novo prepleska.*
Previdnost.
Deček: «Dajte mi kilogram mesa, samo ne premehkega.*
Mesar: «Zakaj pa nočeš mehkega, dečko?* Deček: <d)a bi oče spet sam vsega ne pojedel.*
Sapo mu je zaprl.
Oče: «Sinko, če mi prineseš še enkrat tako slabo izpričevalo, me ni treba več smatrati za očeta.*
Sin: «Očka, ali je vredno za tako malenkost siliti v nevarnost, da začno ljudje zopet govoriti o tej kočljivi zadevi?*
Za Vas Imamo t
Violine . . 69DinOitare . . 138 Din Mandoline 95 „ Harmonike 69 „ 1 ambure . 68 „ Gramofone 465 „
Zahtevajte brezplačni katalog.
MEINEL & HEROLD
tovarna glasbil
pr.podr. MARIBOR it. 104
Fizična ppeutpujenost.
Znanstveno je dognano, da regulira ekstrakt iz živ-ljenjetvorne žleze mlade in močne živali (cKale-fluid»), doveden v organizem, sekretarno delovanje vseh žlez. krepi ves organizem in uravnoveša živčni sistem tako, da postane človek zopet močan, aktiven v življenju in sposoben za delo in borbo za svoj obstanek. — Onim, ki se zanimajo za zdravljenje s <Kalefluidom», pošljemo brezplačno detajlno literaturo. Zahteva naj se jo pod naslovom: Beograd, Njegoševa 5, Miloš Markovie. «Kalefluid» se prodaja v lekarnah in drogerijah.
Reg. S. br. 10.537/33	140
ZA ZDRAVLJENJE
VSEH VRST RAN,
hrast, lišajev, turov in ostalih kožnih bolezni
ter kot prvo pomoč pri vseh nesrečah, poškodbah in opeklinah priporočajo mnogi zdravniki
„FITONINM.
«Fitonin» prepreči infekcijo, ustavi krvavljenje, ne dovoli
rani, da se usmradi in jo naglo zaceli. Steklenica stane 20 Dia v lekarnah. Po poštnem povzetju 50 Din 2 steklenici. Poučno knjižico št. 16 pošlje brezplačno cFiton>, družba z o.
Zagreb 1-78. Registrirano pod S. br. 1281 z dne 28. julija 1933.
MALI OGLASI
Jabolčnik,
kakršnega sem pred vojno na tisoče zavojev raz-pečal pod imenom «Jablus», je izborna domača pijača, ki si jo lahko vsakdo sam doma naredi za majhen denar, in sicer po navodilu gospoda doktorja J. V o š n j a k a, in ki se izborno obnese. Pišite po navodila na: «J a b 1 u s» — Franc Renier, Podčetrtek.	144
Proda se enonadstropna hiša
s krasnim obrtnim lokalom v središču večjega trga v Posavju. Cena 50.000 Din. Polovica tega zneska se lahko poravna s hranilnimi knjižicami dobrega zavoda. Prodajalčev naslov se zve pri upravi »Domovine*.	146
Prodajamo na
obročna odplačila švedske posnemal-nike za mleko in brzoparil-nike za krmo. Sprejmemo potnike. tTehna», Ljubljana, Mestni trg št. 25/1.
ili.2
Pletilne stroje prodaja na obroke Tehna, Ljubljana, Mestni trg št. 25/1.
Dobra oblačila
Vam nudimo za majhen denar. A. PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 14
Izdaja za konzorcij »Domovine* Adolf R i b n i k a r.
Urejuje Filip 0 mlad iS.
Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek,