Poštnina plačana v gotovini. 8. V Ljubljani, dne 1. februarja 1924. Letnik VI. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI ljubljanske in mariborske oblasti. Vsebina.: 45. Uredba o vojaški disciplini. Kaiglasi osrednje vlade. — Razglasi velikega župana mariborske oblasti. — Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo. — Razglasi drugih uradov in oblastev. Zakoni in kraljevske uredbe, j Ml Alelcsa.nclez» I., po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, predpisujemo na predlog Načcga ministra za vojsko in m o mamko in na podstavi ('lena (i. zakona o ustroju vojske to-le Uredbo o vojaški disciplini.* i. Obće odredbe. Člen 1. Vojačka disciplina jo vrlina, ki se udejstvuje v dobrem znanju in voljnem izvrševanju vseh vojaških dolžnosti in vseh zapovedi naredb in predpisov pri vojski Vojakka dascdiplina je odlika vsakega vrlega vojaka ter se mora zrcaliti v vsakem vojaškem početju in opravilu. Člen 2. Vsak predpostavijenec je odgovoren za stanje disciplin« v svojem področju in mora z vojaškim vzgajanjem in poučevanjem, z osebnim zgledom in vsem starejšinskim vplivom razvijati in dvigati disciplino pri svojih podrejencili, tako da jo dragovoljno navoje in vzdržujejo. Zoper podrejence, pri katerih se to ne doseže, odreja ukrepe in uporablja potnočke. določene s to uredbo in ostalimi predpisi. Člen 8. Pogreški vojaških oseb zoper disciplino so ali disciplinski pogreški ali pa vojaški prestopki ter imajo po značaju in velikosti za posledico primerne disciplinske kazni. Disciplinsko kazni izrekajo predpostavljene! po Predpisih to uredbe ali pa jih izreka vojaško disoi-Plin.sko sodišč« po zakonu o vojaškem disciplinskem sl*Ušču_ n. Osebe, ki spadajo pod disciplinsko kaznovanje. Člen 4. Diesle disciplinskega kaznovtuija se smatrajo za vojaške osebe in spadajo pod to uredbo: kmrl''>-.-&USUli'ki podčastniki (podoficirji), p .u-p m redovi stalnega kadra subozemno vojske, orozmštva in mejno čete; častniki, vodje, podčast-Hiki m mornarji stalnega kadra vojne momamice in gojenci vojaških šol in zavodov — za vse prestopke v službi in izvun službe; “;) rvaervni častniki, podčastniki, kaplarji in ostali starejšine, nadalje obvezniki narodne suho-zorane vojske in rezervni častniki, vodje, podčastniki in mornarji vojne moniamice, dn sicer: * Razglašena v »Službotiih Novinah kraljevine '^rba^ IIrvati i Slovenaca* št. 9, izdanih dne 12. ja-fniarja 1924. (Prilog I. — 1924.) a) kadar so na vožbi, vojaških shodili, sklicih, smo-trah, pregledili ali v kakršnikoli vojaški službi ali dolžnosti — za vse prestopke v službi in izvun službe; b) od odhoda do prihoda, na poziv vojaškega ob-lastva kakor tudi po odpustu — za vse prestopke, učinjene spotoma; c) če se pregreše izvun vojaške službe, a v vojaški obleki ali pod vojaškim orožjem zoper pravila podrejenosti in rala ali zoper predpise o uporabi vojaške obleke, vojaškega orožja in vojaške Opreme; č) če vlagajo pri vojaških oblastvih prošnje, pritožbe. raporte ali pojasnila ali če prihajajo drugače službeno v stik z njimi, pa se pri tem izražajo zojatr pravila podrejenosti ali postopajo zoper vojaški red, najsi niso v vojaški obleki; in d) če spravljajo zoper odredbe službenih pravil v javnost to, kar so zvedeli v vojaški dolžnosti; 8.) stalni in pogodbeni vojaški uradniki in uslužbenci glode službenega delovanja, podrejenosti, točnega in pravilnega izvrševanja službe kakor tudi glede vedenja in ponašanja v službi im izvun službe, honorarni pa samo v službi; 4. ) stalni in honorarni vojaški duhovniki glede rednega izvrševanja službe in ponašanja v službi, stalni jsi tudi izvun službe; 5. ) častniki v nedojstvu (izvun službe) in odstranjeni od službe, — za vse prestopke; 6. ) častniki v pokoju in v ostavki — samo za vojaške prestopke, učinjene, ko so v častniški obleki; 7. ) osebe, pripadajoče takim nevojaškim napravam, ki se postavijo pod vojaško upravo — za vse pogreške, učinjeno v službi in v razmerju z vojaškimi osebami, kolikor se ne odredi drugače, ko se I »ostavi jo te' naprave pod vojaško upravo; 8. ) vojaška invalidi, če se pregreše v vojaški obleki zoper pravila podrejenosti in vojaškega reda in vobčo zoper predpise o uporabi vojaške (»bloke; 9. ) civilni zatvorjenci in pritvorjenci v vojaških zatvorih ali pri vojaških oblastvih — za vse prestopke; 10.) vojni ujetniki in talci — za vse prestopke; tl.) delavci pri vojaških dolih in pod vojaško upravo in služitelji pri vojaških zavodih, uradili in napravah — če se pregreše zoper svoji' dolžnosti; 12.) vse osebe, ki so v kakršnemkoli svojstvu na državni (vojni) ladji — za vse prestopke, učinjene od takrat, ko se vkrcajo, do takrat, ko se izkrcajo; 18.) vse osebe, ki z dovolitvijo vojaških oblastev stalno prodajajo, izdelujejo ali predelujejo potreb-ščine ali druge predmete v kaisamskih okoliših, taboriščih, lukah, pristaniščih in drugih vojaških napravah in zavodih; in 14.) ob času mobilnega in vojnega stanja tudi vse one osebe, ki so pri vojski im momarnici v službenih ali drugih (Kislih ali se mude pri njiju ali ju spremljajo. ni. Disciplinska kazniva dejanja. Člen 5. Disciplinski .pogreški ali vojaški prestopki, ki se kaznujejo po -tej uredbi kot disciplinska kazniva dejanja, so-: 1. ) nepravilnost v orožju, obleki in opremi; 2. ) no vzdrževan je čistote na sebi, v stanovanjih, kasarnah, vojaških zgradbah, okoliših in na plovnih edinkah; St) malomarno in netočno prihajanje v službo, mlačno izvrševanje službe in odtozanje od službe: 4. ) malomarnost in nepozornost pri vežbanju in pouku in pogreški na vežbanju; 5. ) netočno ali pogrešno raportiranje in predla- ganje netočnih raportov, poročil in priobčil, če so manjšega poanema im nimajo slabih posledic za službo; n . G.) malomarno izvrševanje predpisov o pozdravljanju in občevanju; 7. ) nedopustno odgovarjanje- im prepiranje v službi; 8. ) prestopki, ki slabč zaupanje, iskrenost In tovarištvo v službi in izvun službo ali ki drugače nasprotujejo vojaškemu redu, skupnemu vojaškemu življenju ali interesom vojske vobče; 9. ) neutemeljeno, nedopustno ali neprodpismo vla-g;uije prošenj .ali pritožb; 10. ) izrazi, razgovori ali dopisovanje, ki škodujejo interpsom službe in vojaškemu redu ali izpodkopavajo starejšinski ugled; 11. ) medsebojni prepiri, zabavljice, robate in neumestne šale ali drugo podobno početje ir/.vun službe, kolikor ni vse to sodno kaznivo; 12. ) opijanje, igranje, lahkomiselno zadolževanje, nepravočasno- izpolnjevanje obveznosti, neizpolnjevanje dane besede, nadalje laži, ukane, razuzdano, razvratno im vobče tako življenje, ki je za ugled vojske škodljivo; 13. ) poneverbe, manjše prevare im utaje proti tovarišem — kolikor niso sodno kaznive; 14. ) posojila, prejemanje ali zahtevanje kakršnekoli koristi od podrejence-v kolikor ni to sodno kaznivo; 15. ) malomarnost v čuvanju vojašfco-državne imovine ali poverjenih stvari; 16. ) nezadostno nadziranje podrejencev, nekaznovanje ali nepravilno kaznovan,je podrejencev za pogreške manjšega, pomena; 17. ) nepredpusno postopanje s jjadrejemci im nižjimi postavljene! — kolikor ni sodno kaznivo; 18. ) zloraba oblasti in pristojnosti v poveljniških razmerjih in v izvrševanju disciplinskih kaznovanj manjšega pomena; 19. ) nezadostna in nepazljiva skrb za vzgojo, pouk, vojaški red in vojaškega duha, za zdravje, oskrbovanje in opremljanje vojakov in svoje komande itd.; 20. ) izhod, odstranitev in bivanje izvun okoliša kasarne, taborišča, stanovališča in z ladje brez dovolitve pristojnega predpostavi jetrna — kolikor ni to sodno kaznivo; 21. ) prekoračitev odsotstva ali dopusta — kolikor ni sodno kazniva; in .22.) pogreški zoper vsako službeno naročilo, zapoved, naredbo,' prepoved ali vsak službeni predpis vobče — kolikor -niso sodno kaznivi. Člen (5. Predpostavijenci kaznujejo po predpisih te uredbe vojaške osebe tudi za občo ali za nevojaške prestopke, t. j. za prestopke, ki niso omenjeni v tej uredbi im v nobenem drugem vojaškem predpisu nego v kazenskem zakonu. Ker pa višji interesi discipline im vojske vobče izključujejo uporabo zatvonie kazni zoper vse vojaške osebe starejšimskega čina in položaja, dokler so v sestavu im v aktivni službi vojske, tako da se zanje niti ne navaja uporaba te kazni v tej uredbi, razen za one na ladjah — zato se ne izreka zatvorna kazen, predpisana za tako nevojaške prestopke, ampak kaznujejo se z utržkoin od plače, im sicer: aktivni častniki- z u-tržkom enodnevne plače namesto z dvodnevnim zatvorom, aktivni vodje, podčastniki kaplarji in mornarji I. razreda suhozemme vojske in momamice na'kopnem pa z utržkoan enodnevne plače namesto enodnevnim zatvorom — kolikor ne provzroča zna&ij in teža kaznivega dejanja ene izmed težjih kazni, določenih v zakonu o vo.jaškdn disciplinskem sodišču za častnike in v tej uredbi (odvzem čina) za vodje, podčastnike, kaplarje in mornarje I. razreda. Člen 14. Pritvor »me trajati od I do 80 -dni. Kdor je kaznovan s pritvorom, opravlja vse »tužbene dolžneeti; kadar (Ki, ni v službi, ne sme odhajati iz kasarne, taborišča ali iz svojega stanovanja in s svoje ladje. Člen 15. IV. Disciplinske kazni. 1.) Za častnike, člen 7. Predpostavijenci izrekajo častniknin P-4e kazni: a) ukor, b) pritvor, c) strogi pritvor, č) zatvor in d) utržek od plače. Člen 8. Ukor »e izreka ali ustno na raportu ali pa s pismenim odlokom, po preudarku onega, ki ga izreče. člen 0. Pritvor srne trajatvod 1 do 80 dni. Kdor je kaznovan s pritvorom, opravlja vse službene dolžnosti; kadar pa ni v službi, mora biti v svojem stanovanju ali na svoji ladji. Člen 10. Strogi pritvor sme trajati od I do 80 dni. Kaznovan ec ne opravlja službe, dokler traja ta kazen, in mora biti neprestano v svojem stanovanju, odkoder ne smo odhajati, niti ne sme sprejemati po-setov ali prirejati zabav, družb in veselic. Predpostavljenoc, ki izvršuje to kazen, naložiti kaznovancu izdelovanje službenega pada ali službene naloge v stanovanju, dokler prestaja kazen. Namesto s to kaznijo se kaznujejo rezervni častniki. dokler opravljajo vojaško dolžnost pri suho-zennni vojski in ,pri mornarnici na kopnem, za vojaške prestopke z utržkom od plače; kadar ne opravljajo vojaške dolžnosti, z zatvorom; za nevojaške prestopke, učinjene v vojaški dolžnosti pri »uhozemni vojski in mornarnici (tako na kopnem kakor tudi na ladjah), pa z zatvorom, toda tega .prestojajo samo |X) odpustu. Vojaški uradniki, duhovniki in uslužbenci se sinejo po oceni predpostavijenca, ki izreče kazen, kaznovati namesto s strogim pritvorom z utržkom od plače. Honorarni vojaški uradniki, duhovniki in uslužbenci se kaznujejo namesto s strogim pritvorom v odno z utržkom od plače. Častniki v nedejstvu (izvun službe), odstranjeni od službe, v pokoju in v ostavki se kaznujejo namesto s strogim pritvorom z zatvorom. Na ladji opravlja, kdor je kaznovan s strogim pritvorom, vse službene dolžnosti; kadar pa V>i v službi, mora biti v stanici, ki mu je odrejena za stanovanje, ali pa v prostoru, ki mu ga odredi komandant ladje. Strogi pritvor sme trajati od 1 do 80 dni. Kaznovane« ne opravlja službe, dokler prestaja strogi pritvor, nego mora biti ves čas v svojem stanovanju, svoji sobi ali svojem šatoru, ne »me nikoli odhajati odtod in tudi ne sme sprejemati posetov :u!i prirejati zabav, družb in veseli«. Dokler prestaja to kazen, mora izdelovati kazno-vano« v stanovanju ono službene posle in naloge, 3o-kritem prostoru v kasarni, taborišču, napravi ali na ladji, kjer je lahko tudi več takih, ki so kaznovani s to kaznijo. Dokler traja ta kazen, opravlja kaznovanec vs« službene dolžnosti; toda iz kasarno, taborišča ali naprava, kjer služi, hodi samo na izučavanja. Člen 29. Zatvor sme trajati pri suhozemni vojski Ln pri mornarnici na kopnem od 1 do 30 dni, na ladjah P:l od 1 do 5 dni. Prestaja se v celici pod ključem; če j«, je vojaštvo v taborišču, se prestaja zatvor pod stražo v posebe ograjenem prostoru pod milim nebom, kj1’^ je tudi lahko več kaznovan cev. r Dokler kaznovan ec prestaja to kazen, dobiva iz-1 uienoma. en dan samo kruh in vodo, drugi dan pa i hrano kakor ostali vojaki; ves čas ne sme no uživati aJkohoJnih pijač ne kaditi; izgubi vse denarne prejemke v korist državne blagajne ter opravlja pod ■stražo težje posle v okolišu k a same. taborišča ali garnizije. Kjer ni eelic, m; prestaja zatvor v navadni sobi pod ključem. Obvezniki (redovi in mornarji II. razreda) narodne vojske prestajajo zutvorno kazen, ki jim je izrečena, dokler opravljajo vojaško dolžnost, vedno šele po odpustu iz te dolžnosti pri svoji komaiuli voja-skega okrožja, ki se ji zaradi tega tudi pošiljajo bik oj po odpustu; če pa so kaznovani z zatvorom na ladji, ga prestanejo takoj na ladji. 4.) Disciplinske kazni zaostale osebe. ^ Člen 30. Kazni, določene za častnike, in vse odredbe, predpisane zanje v tej uredbi, veljajo tudi za vojaške uradnike, duhovnike in uslužbence, kolikor ni odrejeno v teh poedinih odredbah drugače. Ostale osebe, naštete v členu 4. te uredbe, kaz-mijejo predpostavljene! s kaznimi in po odredbah, predpisanih v tej uredbi za častnike, vojaške uradnike, podčastnike in redove, po položaju osebe, ki se kaznuje. < e bi se ena izmed teh vrst kazni ne mogla uporabiti na eno izmed takih oseb, so kaznujejo z zatvorom ali po dogovoru z denarno kaznijo. V. Poboljševalni ukrepi, člen 31. Za. manjše pogreške v službi in na vežbanju smejo uporabljati predpostavljene! zoper podčastnike, kaplarje in mornarje I. razreda poboljševalne ukrepe, kakršni so: prekoredna služba, prepoved izhoda, poedinski pregled orožja in oprenu). Take poboljševalne ukrepe je upravičen uporab-jati zoper svoje podrejence: prvi predpostavijenec do 1 dne, drugi predpostavljenec do 3 dni, tretji pred-r»ostavljenec do 5 dni. Člen 32. Zopei- redove in mornarje II. razreda smejo upo-'a ajati predpostavljenci za take manjše pogreške poboljševalne ukrepe: prekoredno službo, po-'taljšavo dnevntga vežbanja za 2 uri, poziv na ra-Port v odrejeni opremi, pregled telesa, orožja in opreme, prepoved izhoda, razna prekoredna dela, kakor; čiščenje okoliš:!, ribanje in umivanje sob, hodnika, stopnic, stranišča, posle v konjušnicah, koJ-■dcah, skladiščih in drugih krajih in vobče posle, ki 86 opravljajo pri vojaštvu. Take ukrepe smejo uporabljati zoper podrejence: kaplar ali mornar I. raz-reda, do 1 dno, podčastnik do 5 dni, vodnik ali sta-rd>Sma detaila pa do 7 dni. Člen 38. Kdor je po činu ali rangu nižji, ne sme nikoli kaznovati višjega, razen če je minister za vojsko in momamieo ali pa v tujih vodah komandant samostalne ladje ali sestava ladij. Člen 39. Poetlini predpostavljenci imajo pravico in oblast, J disciplinsko kaznovati, podrejence v mejah, nave-1 denih v pregledu na prilogi 1.; vpisane ladje označujejo v tem .pregledu, koliko dni traja kazen.. Ostali s tanjšim! pri suliozemni vojski in ]>ri mornaru ici imajo pravico in oblast disciplinskega kaznovanja onih predpostavljeneov iz pogledu na prilogi II., katerih položaju ustreza njih položaj po predpisih o .položajih, pristojnosti in oblasti starejšin pri vojski in marnarniei. V mobilnem in vojnem stanju imata načelnik štaba vrhovne komande in komandant flote pravico in Priloga 1. P Predpostavljenec na položaju Disciplinske kazni pri suhozemski j vojski in vojni mornarnici na kopnem narednika čete, baterije, eskadrona vodnika komandanta čete, baterije eskadrona komandanta bataljona, divizijona ; komandanta polka komandanta brigade i komandanta divizije komandanta armije ministra za vojsko. in mornarnico Za redove in mornarje 11. razreda Pritvor Zatvor 5 1 7 3 10 7 15 10 | 20 15 25 20 30 30 30 30 30 30 Pritvor 2 5 7 io i 15 20 30 30 30 , Za vodje, podčastnike Strogi pritvor Zatvor — 1 "T- 5 5 7 7 15 15 i 20 20 30 30 30 30 30 [ 30 ! In mornarje 1. razreda Utržek od plače — - 5 7 15 ! 20 30 j 30 30 Odvzem čina izreka prvi predpostavljenec onega, ki prevaja v ta čin; za vodje pri mornarnici samo načelnik za mornarnico. f Ukor Vsak predpostavljenec Za častnike, vojaške uradnike, duhovnike in Pritvor . — — 5 10 15 20 25 28 30 Strogi pritvor — — 2 6 10 14 20 26 30 uslužbence Zatvor —- — 2 6 10 14 20 26 30 1 Utržek od plače — — — 1 3 5 8 10 10 Disciplinske kazni I £ I c o, |!s = *■ c *£ ti st 1 S c 3 no 1 c iJ n s s na ladjah ' I ■3 3.Sg •3^0 3 -3 = 3 E sl 1 •§E 1 •5.5 t 43 1 >13 1 I 1!S lllJ 1 1 II S I .-J v, * šć 1 * * ! s I Za mornarje 11. razreda Pritvor 5 10 | 20 ,30 30' 30 r so 30 30 in redove Zatvor — 2 4 4 4 4 1 4 5 5 Pritvor 5 10 20 20 30 30 j 30 30 30 Strogi pritvor — 5 10 20 20 25 J 25 30 30 Za Vodje, podčastnike, Zatvor — 5 4 4 4 4 L 4_.. 5 5 mornarje I. razreda in Utržek od plače — 5 10 20 | 20 25 | 25 30 1 30 1 kaplarje Za vodje načelnik za mornarnico, v tujih vodah )a komandant ! 1 ~ - Odvzem čina samostalne ladje ali komandant sestava ladij; za ostale prvi pred-postavljenec onega, ki prevaja v ta čin, v tujih vodah pa komandant ladje. Ukor Vsak predpostavljenec, pričenši s komandantom ladje Za častnike, vojaške uradnike, duhovnike in uslužbence Pritvor - — 25 25 25 28 I 28 30 30 Strogi pritvor — — 16 20 20 24 i 24 28 30 Zatvor — — 16 20 20 24 | 24 28 30 Utržek od plače — — — 1 3 5 1 8 10 10 1 Člen 33. Vsak uporabljeni poboljševalni ukrep mora sta-fojšhia, ki ga je uporabil, takoj po pristojni poti naznaniti stare,jši.ni dotične osnovne edinice. VI. Pristojnost pri disciplinskem kaznovanju. člen 34. Pravica in oblast, disciplinskega kaznovanja pri-*tpji praviloma samo predpostavljencem. Izjemoma pa pristoji ta pravica in oblast tudi ^1Kai niso predpostavljena, če jim je to za po-primere in zoper poedine osebe izrečno nri-znano s to uredbo. Člen 35. Meiah^1,0^110 Pra,vIIno disciplinsko kaznovan hi jo ^ I30 Prftdpisih te uredbe je dolži vojake vofi^If .r 3 g. Redna številka Kaznovančevo zvanje, njega komanda in čin Kaznovančevo 1 ime in njega ; priimek t Dan in kratek popis učinje-nega prestopka Pritvor Strogi pritvor Zatvor Utržek od plače Odstranitev iz službe Je li, po kom in kako poostrena ali omiljen Prejšnja kaznovančeva niva dejanja in nji prejšnje kazni - (Če sta prejšnje kaznivo dejanje in prejšnja kazen iste osebe vpisani v isti knjigi, je treba tukaj postaviti o njiju samo redno številko in leto, kjer sta vpisani. Če pa prejšnja kazniva dejanja in prejšnje kazni niso vpisane v isti knjigi, nego v prejšnji knjigi ali v knjigi prejšnje kaznovančeve komande, je treba tukaj vpisati ta prejšnja kazniva dejanja samo z njih nazivom, izrečene kazni zanje, v katerem letu in v katerem zvanju in pri kateri komandi je bil kaznovanec takrat kaznovan.) > k- % — — S > ■ oblast kaanovauja kakor min is tor 7,a vojsko in tnor-uamico. Oblast kaznovanja imajo tudi uradniki nad svojimi podrojenci, razen nad častniki. Člen 40. Predpostavi jenec ne kaznuje podrejen ca zaradi dejanj, učinjenih v izvunslužbenih razmerjih zoper njega kot privatno osebo, nego za to se mora obrniti z raportom na svojega predpostavijenca. Kazniva dejanja, ki bi jih učinil podrejenec zoper predpostavljen ca osebno, pretresa ob vložitvi pritožbe ali tožbe zoper njega ali zoper njegovo početje oni predpostavi jene c, ki je pristojen, odločiti tudi o vloženi pritožbi ali tožbi. Te odredbe se ne uporabljajo, če gre za -kazniva dejanja, učinjena zoper ministra za vojsko in mor-narnico. Člen 41. Višji prodj{M»stavljenee sme podrejencem neposredno izreči disciplinsko kazen; a) če se učini prestopek vpričo njega; b) če je naperjen ]>ogrošek zoi>er njegovo uradno avtoriteto; c) če u činijo prestopek skupno osebe raznih vrst vojske ali stroke ali razne edinice, ki jim je on prvi obči predpostavljenec; č) čo mu je naznanil učinjeni prestopek nižji pred-postavljenec, češ, da pre&eza obsc'g njegove oblasti za odločitev o njem; in d) v primerih, določenih v členu 40. te uredbe. Člen 42. Komandanti mosta, trdnjav, kasarn, -taborišč in ladij imajo, vsak v svojem področju, pravico in oblast, kaznovati tudi ono, ki jim niso podrejeni: a) zaradi vseh prestopkov zojrer mir, red in varu ost v garniziji, trdnjavi in njenih delih, taborišču, kasarni ali na ladji; b) zaradi vseh pogreškov v stražniški im patrolni službi na onih stražah in v patrolah, ki jih razvrščajo sami; c) zaradi vseh pogreškov tudi v vsaki drugi službi, na katero razvrščajo sami; č) zaradi vseh potreškov zoper svoje naredbo in zapovedi; d) one vojaške osebe, katerih predpostavljenci niso v kraju, nadalje vse častnike v nodejstvu (izvun službe), odstranjene od službe, v pokoju in v ostavki, ali vse osebe, ki so v kakršnemkoli svojstvu na ladji; in e) v primerih člena 55. te uredbe. Člen 43. Prikomandiranci imajo pravico in oblast disciplinskega kaznovanja starejšine omili komand in uradov, katerim so prikomandirani. Za prikomandiranega se smatra vsakdo, ki služi pri tuji edinici, komandi ali napravi nad 24 ur. Glede odkoman diran ih oseb in oddelkov, postavljenih samo pod nadzorstvo drugih starejšim, so ti starejšine pristojni za disciplinsko kaznovanje. Člen 44. Starejšine samostalnih oddelkov, ki so začasno tzvun sestava svoje edinice, imajo pravico im oblast disciplinskega kaznovanja neposredno višjega predpostavljen ca, čc so od tega toliko daleč po kraju ali času, da ne morejo prejeti njegove zapovedi in naredbe istega dne. Člen 45. Če se nižji vpričo višjega -pregreši zoper red im disciplino v službi ali zoper red in mir na javnem kraju ali če se nedostojno ponaša, ima višji pravico, da ga opomni na rod in da odredi zoper njega, če je treba zaradi težo izgreda in njegovega nadaljnjega ponašanja, tudi kot predhoden ukrep začasen pritvor. Če odredi pritvor, mora višji takoj o tem in o kaznivem dejanju, ki ga je učinil nižji, izročati njegovemu predpostavljencu ali komandantu mesta, ki vzame stvar takoj v postopanje. Če pa je po oceni onega, ki je predpostavljen višjemu im pritvorjencu, višji pritvoril nižjega neutemeljeno, je višji za to odgovoren. Ce v gorenjih primerih nižji no sluša opomina višjega postavljenca ali se protivi pritvoru, je odgovoren za prekršitev starejšim-stva, storjeno s tem, da ni uvaževal višjega, tor se kaznuje po odredbah vojaškega kazenskega zako-nika. Člcn 46. Za pregreške zoper zgolj vojaške dolžnosti se sme krivec, če zasluži s svojim dotedanjim vede- njem iu službovanjem, ka zrno vati disciplinsko namesto s sodno kaznijo, ako je to koristno za disciplino in ako disciplinska kazen po svoji vrsti in velikosti približno ustreza sodni kazni. O tem odloči oni predpost.avljem.ee, ki je pristojen. krivca izročiti sodišču. Vil. Postopanje pri kaznovanju. Člen 47. Ko sc odreja disciplinska kazen, mora oni prod-postavljenec, ki izreka kazen, čuvati podrejenčovo častiljubje in njega ponos ter ga kaznovati samo po skrajnji potrebi in edino v interesu službe in zaradi vzdrževanja reda in discipline, v-poštovaje pri tem potrebne stopnje v kaznovanju in njega dotedanje kazni, vedenje in službovanje; šele po tem im po hladni in vsestranski oceni pogreška in vseh okolnosti, v katerih je bil učinjen, kakor tudi po njegovi obrambi, kolikor je dopustna, mu odredi vrsto in odmeri velikost kazni. Člen 48. Disciplinska kazen se smo izreči šele, ko »e je pozval podrojemec zaradi učinjonega prestopka na odgovor, ali ustno, če je bil učinjen prestopek vpričo predpostavljemca, ki izreka kazen, ali v vseh ostalih primerih pismeno, če je podrejenec častnik, vojaški uradnik, duhovnik ali uslužbenec, ali pa s protokolarnim zaslišanjem., čo gre za eno izmed ostalih oseb. Člen 49. Ker služijo disciplinske kazni izključno za vzdrževanji! reda im disciplino in ker je njih učinek v prvi vrsti zaviseri od tega, da se hitro izrečejo in hitro izvrše, mora vsak predpostavljenec vsak prestopek, čim je učinjen, takoj, breiz vsakega odlaganja vzeti v postopanje ter v najkrajšem času pribaviti in pripraviti vse, česar je treba, za odločitev o njem, ter takoj potem, najkesneje pa v 24 urah, ko je vse pribavljeno, izreči kazen aJi pa v ta namen predmet izročiti višjemu ali ga vrniti nižjemu predpostavljencu, ki mora istotako v 24 urah, ko prejme predmet, odločiti o prestopku. Vsako zavlačevanje odločitve o prestopkih »o kaznuje kot mlačno izvrševanje službe. Člen 50. En disciplinski pogrešek ima za posledico samo eno kazen. Co se snide več nerazpravljenih disciplinskih pogreškov ali prestopkov ene osebe, se izreče za vse istotako samo ena, toda stroga kažem. Če se snidejo vojaški prestopki z nevojaškimi prestopki, se izreče za vse strožja kazen orne vrsto, ki je- odrejena s to uredbo za nevojaške prestopke. Člen 51. Strožja ali poostrena kazen se uporabi tudi, čo se kaziiovaueo v času, ko prestaja kazen, pregreši zoper disciplino ali zoper predpise o prestajanju kazni, ali če se zve v času, ko prestaja kazen, za drug večji prejšnji njegov pogrešek ali -prestojmk. Manjši prejšnji pogreški ali prestopki se v tem primeni ne vpoštevajo. Člen 52. Predpostavi jem ec sme poostriti ali zvišati kazen, ki jo je izrekel njegov podrejenec, ne glede na to, ali jo je kaznovanec že prestal popolnoma ali deloma ali ne. Toda če se poostri kazen ene vrste na kazen druge vrsto ali če se ta izvrši, so mora vzeti prva. v poštev, ako jo je kaznovanec že prestal, razen če s« poostri na kazen odvzema čina ali če je bila prvotno izrečena kazen ukor. To zviševanje kazni pristoji glede vseh nižjih častnikov zaključno komandantu armijsko oblasti, glede višjih častnikov pa ministru za vojsko im moril arnico. Člen 53. Predmet disciplinskega pogreška ali prestopka pošlje predpostavljenec višjemu predpostavljencu samo, če preseza pregrešek ali prestopek po značaju in teži njegovo oblast disciplinskega kaznovanja, im v primerih člena 40. te uredbe. V teh primerih stori to predpostavljenec s pismenim raportom, v katerem razloži jasno in izrečno kaznivo dejanje, materialno škodo, če se je prizadela s kaznivim dejanjem državi ali komu drugemu, dokaze o kaznivem dejanju in o škodi, dotedanje krivčeve kazni, njegovo obrambo, nadalje okolnosti im pobude za način, kakor so je izrekla odločba o kaznivem dejanju. Predpostavljenec, ki se mu priobči tak predmet, ga sme, čo spozna, da zadošča za odločitev o ujem tudi oblast nižjega predpostavljenca, temu vrniti v odločitev; drugače pa odloči o njem sam ali ga, čo spozna, da jo tudi njegova oblast nezadostna, priobči višjemu predpostavljencu v odločitev s svojim mnenjem, kako bi kazalo odločiti o njem. Člen 54. Predipostavljemec, ki je vzel prestopek v postopanje, mora odločiti o njem aii pa ga priobčiti višjemu predpostavljen eu v odločitev, ne glede na to, ali jo krivec še v njegovem področju ali je kakorkoli odšel iz njegovega področja. Tako izrečena kazen ec priobči v izvršitev onemu, ki je v tem času za to pristojen proti kazne j vamcu. Člen 55. Če učinijo prestopek osebe, ki spadajo pod to uredbo, a so iz raznih komand, vrst vojske ali strok, izvrši disciplinsko preiskavo in odloči o dejanju njih prvi obči predpostavljenec, ako je v kraju; drugače stori to komandant mesta, razen če je kdo izmed obdolžencev višji po činu ali rangu nego komandant mesta; v tein primeru pošlje ves predmet v odločitev svojemu višjemu predpostavljencu. Člen 56. Čo učinijo vojaške osebe prestopek skupaj s civilnimi osebami, kaznuje vojaške osebo pristojno vojaško, civilne pa civilno oblastvo. Člen 57. Prestopke, ki jih učinijo vojaške osebe na od-sotstvu ali na začasnem odpustu, preiskujejo krajevna vojna oblastva, če pa teh ni, civilna oblastva. ter pošiljajo preiskovalno spise pristojnim stare j-šinam, ki jih rešijo, zaradi česar smejo po potrebi krivce tudi takoj pozvati v službo. Člen 58, O prestopkih, učinjenih v civilu, izrekajo kazen civilna oblastva, če so vstopili krivci v stalni kader, ter jo, če je to zatvor, priobčijo pristojnim vojaškim 1 obiastvom v izvršitev. Tako preslana kazen zatvora se kaznovancu ne štetje v rok službe; za hrano, porabljeno v tem času. I [wi mora kaznovanec odškodovati državo. Člen 59. O vsaki disciplinski kazni za častnika, vojaškega | uradnika in duhovnika se postopnjema takoj jioroča | ministru za vojsko in mornarnico, o kazni za voja-škega uslužbenca pa onemu starejšjni, ki ga sprejme | v službo. Istotako je treba o vsaki kazni oseb izmed pod- j častnikov takoj poročati inšpektorju dotične vrste vojske ali stroko aii mornarski komandi, V poročilu o kazni je treba navesti: kaznovan- I čev-o ime, njega čin, zvanje, komando, ime in pri- J imek, kratek, toda jasen popis kaznivega dejanja dan, ko se je izrekla kazen, vrsto in mero izrečen* j kazni, ozire in okolnosti, zaradi katerih se je upo- | rabila mila ali stroga kazen, dan, ko se začne kazen | izvrševati, in prejšnjo ka-znovančeve kazni v istem | letu. Predložitev poročila o izrečeni kazni no vpliva , na njeno izvršitev, ampak kazen se mora izvršiti v° f členu 63. te uredbe, če je izvršna po tej uredbi. Člen 60. Če se jo s prestopkom prizadela tudi materialna škoda, bodisi državi, bodisi komu drugemu, jo krivec razen tega, da se kaznuje, odgovoren za povračilo te škode. icf Ce je škoda popolnoma dokazana in njena ven', kost doc ista dognana, odločajo o njenem povračil11’ bodisi ko izrekajo kazen, bodisi pozneje, in sicor: d« 500 dinarjev starejšima administrativnega organ III. atopnje; do 1000 dinarjev starejšima administr^ livnega organa II. stopnje; do 2000 dinarjev komun dant armije ali starejšina ustreznega položaja; _ d 3000 dinarjev pa minister za vojsko im mornarni0* I Če jo imelo disciplinsko kaznivo dejanje za P » sladico poškodbo na plovni edinici (ladijskega 1'".^ sa, strojev, orodja, inventarja itd.), se sme r0®|j)[ vprašanje o povračilu škode po zgoraj naveden odredbah samo na podstavi ocene strokovne ko” sije, ki jo odredi načelnik oddelka za mornarn1^ Odločba o odškodnini se izvrši šele, ko izvršna, t. j. če ne vložita v 8 dneh od dne, ^ priobči, ne kaznovanec ne oškodovanec pritožb«^ če se po vloženi pritožbi odločba pristojno od° Čo znaša, škoda nad 3000 dinarjev ali če tudi pod to vsoto ni dočista dognana, mora st are jS in a oško-• 'iovanca, bodisi da je to država, bodisi privatna oseba, napotiti glede zahtevane odškodnine na civilno pravdo. Člen 61. Će so je odločilo o dejanju disciplinsko, a bi se bilo moralo odločiti o njem sodno, no izključuje disciplinska kazen sodne kazni; toda. pri odločanju je treba vzeti v poštev, v koliko je izvršena. Člen 62. Ce jo dejanje sodno kaznivo, pošlje predpostav-Ijeinec po končani preiskavi predmet preiskavo po pristojni poti onemu predpostavi jen cu, ki jo pristojen, krivca izročiti sodišču, ter mu predloži tudi obtožni raport, v katerem se morajo navesti: a) obdolženčev Čin, njega zvanje, komanda, ime in priimek, rojstni kraj, leta starosti, dan, ko je vstopil v vojsko, poklic, preden je vstopil v vojsko, šole, v katero jo hodil, odlikovanji!, zakonsko in rodbinsko stanje, veroizpovortanje im prejšnje kazni z označbo, zaradi kakšnih dejanj (o čemer so mora priložiti tudi izpisek iz knjige kaznovan cev); '•'*>) kaznivo počet,je, ki tvori dejanje, zaradi katerega so obtožuje, kakor tudi vse stvarne in osobne-okolnosti, v katerih se jo dejanje učinilo; ’■) dokazi, tako oni, ki so zoper krivca, kakor tudi oni, ki zlajšujejo, zmanjšujejo ali opravičujejo njegovo krivdo; če jo nastopil kdo kot privatni tožitelj, in če je kaj prič, tudi njih imena, prebivališče in kratko snovimo njih izpovedb; obdolženčevo izpovedbe: ali priznava krivdo in « čim se brani; če pa je ne priznava, s čim in kako jo izpodbija; t‘) razlogi, iz katerih je obramba in koliko utemeljena ali neutemeljena; zlajšujoče in obtežujoče okolnosti, ki jih je treba i obdolžencu priznati ali s katerimi ga je treba1 obremeniti; f) velikost materialno škesio, prizadete s kaznivim dejanjem državi ali komu drugemu, v čem jo obsežena, dokazi o njenem obstoju in kolika od-kodmna so zahteva od obdolženca; .in t-.i ali jo obdolženec in od katerega dne v pritvoru i ali jo na svobodi in kje. . Ce spozna pred postavi jenoc, ki je pristojen, osiV??' i'zrc^'^ ^blišču, da krivda ni sodno kazniva, °či o njej disciplinsko ali pa jo vrne podrejoncu °oločitev. VIII. Izvrševanje disciplinskih kazni. Člen 63. Vsaka izrečena disciplinska kazen, razen kazni 'rzenia čina, utržka od plačo in denarno kazni, je , *-oj tudi izvršna in izvršiti se mora v 24 urah, od-ar 8® je izrekla ali odkar se je prejela v izvršitev. 2^ Samo v primerih, navedenih v členih 11., 16. in to uredbe, so zatvorna kazen, izrečena osebam, . Ro na vežbi a,Li ki vobčo začasno opravljajo vo-^ dolžnost, ne izvrši zoper nje, dokler so ne PoSr^8 'J' v°ja*5J °^vzema Cina, utržka od plače in denarne tejcl1,‘Vr^ujejo šele, ko postanejo izvršne, t. j. po pre-dni od dne, ko so bile izrečene, če se v ^;LSU ne vloži pritožba zoper kazen, drugače Prkt ^ Urnh, odkar je bila po vloženi pritožbi kazen 'st°jno odobrena. Člen 65. te ^ Praznuje vojaška ali domača slava, svatba, Stan^Uxpi v kaznovan če vi rodbini težka bolezen ali božičnih in velikonočnih praznikih ali ob °b nuJli.h llrazn‘kih nekrščanskih veroizpovedanj ali krvi: v mobilnem in vojnem stanju pa ob kakršni- mi Hl,jkv U1 Plimski, , '-‘ni potrebi se sme izvršitev izrečene disci kazni pritvora, strogega pritvora in zatvora kihjtj. ^jaej&i Vložil* ali začeta izvršitev pre-Ž4 u’ , ()r'tvoru a'li zatvoru oboli, ako je treba po topnega zdravnika kazen prekiniti. Cleu 66. Vselej, kadar so prvotno izrečena kazen zviša ali poostri, prestane kaznovanoc novo izrečene kazen samo toliko, kolikor še ni prestal prvotno izrečene kazni. Pri tem se mora vštevati prvotno izrečena kazen v noli pristojni komandant divizijske oblasti. Člen 71. Kazen odvzema čina [niobči predpostavi jen ec, ki jo je izrekel, z naredbo vsemu svojemu območju, izvrši pa jo {>o predpisu starejšina ediuice, ki ji pripada kaznovanec. Člen 72. Kazni utržka od plače, denarno kazni m povračila škodo se pobirajo iz denarnih pristojbin ali iz denarnih prejemkov kaznovancev pri vojaških oblastvih. Če teh ni, so zahteva izterjava plačila od pristojnih civilnih izvršilnih oblastev. IX. », Pritožbe. Člen 73. • Zoper kazen utržka od plače, denarno in odvzema čina ima kaznovanoc pravico pritožbe v treh dneh, odkar mu je bila kazen priobčena, in v tem času se to kazni ne smejo izvršiti. Pravočasno, t. j. v treh dneh, vložena pritožba ustavlja izvršitev teh kazni do odločbe onega predpostavi jen ca, ki je pristojen zanjo. Pritožbe zoper ostale disciplinsko kazni se smejo vložiti samo, ko je kazen prestana, in sicer v treh dneh po prestani kazni. Zoper odločbo o povračilu škode, učinjeno « kaznivim dejanjem, se sme vložiti pritožba v osmih dneh, štetih od dne priobčitve. Člen 74. Pritožba zoper disciplinsko kazen je lahko ustna na raportu, protokolarna v obliki zaslišanja in pismena; vložiti jo sme samo kaznovanec osebno. Pritožba zoper odločbo o povračilu škode se smo vložiti samo pismeno ali protokolarno, upravičen pa jo je vložiti tako kaznovanoc kakor tudi oškodovanec, če mu ni z odločbo priznana odškodnina, ki jo je zahteval, vsak zase osebno. Člen 75. Pritožba, se vloži po redni poti pri prvem višjem predpostavljencu onega »tarejšine, ki je kazen izrekel, poostril ali odredil izrek kazni ali izdal odločbo o povračilu škode. \ Ta predpostavljenoc pretrese pritožbo z vsem predmetom o izrečeni kazni ter razveljavi izrečeno kazen z vsemi njenimi posledicami, če nasprotuje tej uredbi. Odločbo o povračilu škodo sme pristojni pred-postavljenec na pritožno razveljaviti, bodisi da obenem razveljavi izrečeno disciplinsko kazen, bodisi brez tega, če spozna, da nasprotuje zakonu in tej uredbi, ali da vprašanje o obstoju ali velikosti škode ni dočista dognano; sme pa jo izpremeniti In zamenjati s svojo odločbo, če spozna, da je bila izdana nepravilno ali nepristojno. Odločba prvega višjega prod posta vijenca o pritožbi mora biti vedno pismena tor je izvršna. Čleai 76. Zoper disciplinsko kazen, ki jo je izrekel minister za vojsko in momaraico, in zoper odločbo o povračilu škode, ki jo je izdal, ni pritožbo. Člen 77. Vsaka pritožba zoper' disciplinsko kazen, če je vložena protivno odredbam te uredbe, se mora zavrniti; če pa navaja neresnico, ima za posledico tudi poostritev izrečene kazni ali novo disciplinsko kazen, ako ne prehaja v sodno kaznivo dejanje. Člen 78. Vsak prodpostavijenee ima pravico in dolžnost, tako na kaznovančevo pritožbo kakor tudi brez nje razveljaviti disciplinsko kazen, ki jo jc izrekel njegov podrejenec, bodisi pred njeno izvršitvijo, bodisi ob času nje izvrševanja, bodisi pozneje: če jo je izrekel pristojen starejšina ali če vobče kazen ni bila dopustna ali če izrečena kazen po načinu izvršitve, po velikosti ali času trajanja ali sploh nasprotuje odredbam te uredijo ali če je treba.odločiti o kaznivem dejanju sodno, ne pa disciplinsko. X. Zastaranje. Člen 79. Disciplinski pogrešek zastara, če se no zve sanj v treh mesecih od dne, ko je bil učinjen, ali če so v tem času ni vzel v postopanje, ali če je bilo postopanje, uvedeno o njem, prekinjeno, pa se ni nadaljevalo v treh mesecih. Člen 80. Izrečena, disciplitiska kazen istotako zastara, 6e se v treh mesecih, od dne, ko je postala izvršna, ne izvrši in se tudi. jK) pristojni poti ne poizkusi izvršiti. Člen 81. V primerih iz člena 6.r), te uredbe teče in se računi čas treh mesecev, potreben, da kazen zastara, od dne, ko se mora po odločbi, s katero se je odložilo ali prekinilo prestajanje kazni, začeti izvrševanje odložene ali nadaljevati izvrševanje prekinjene kazni. če se mora izvrševati kazen šele, ko se kazno-vanec odpusti iz vojaške službe, se računi čas, potreben za zastaranje, od dne, ko se j«« kaznovane« odpustil iz vojaške dolžnosti. Člen 82. Naš minister za vojsko in momamico naj izvrši ta ukaz. V Beogradu, dne 9. julija 1928.: F L)j br. 28.100. ... . Aleksander s. r. Minister za vojsko in mornamico, častni adjutant Nj. Vel. kralja.: general Pet. Pešič s. r. Razglasi osrednje vlade. Razglas glede veljavnosti konvencije o zaščiti strojev z Italijo.* Doba zafitiiranja disciplinskega pogreška in kazni se prekine z vsakim pismenim opravilom, ki je neizogibno potrebno za izrek ali izvršitev kazni. Člen 83. Če pa so je disciplinski pogrešek vzel v postopanje, a se ni kazen izvršila niti v šestih mesecih od dne, ko je bil pogrešek učinjen, in to ni obdolženčeva krivda, se smatra, da je že s tem zastarana, tudi če se ni postopanje, uvedeno v tem času, nikakor prekinilo v treh mesecih. Istotako se smatra izrečena disciplinska kazen, ki se ne izvrši brez kaznovančeve krivde v šestih mesecih, odkar je postala izvršna, že s tem za zastarano, ne glede na to, ali in kolikokrat se jo doba zastaranja v tem času prekinila. Odredbe tega člena se ne tičejo prestopkov zoper kazenski zakonik in zoper druge nevojaške predpise in tudi ne kazni, izrečenih zaradi takih prestopkov. Konvencija o zaščiti strojev je bila objavljena v št. 33. a »Službenih Novini, z dne 19. junija 1920. V tej konvenciji je določeno, da obvezuje našo državo, dokler se no sklenejo nove pogodbe in konvencije, prav novel ja. vn o vsaka pogodba, konvencija in vsak sporazum, v katerih so bile kraljevina Srbija, na eni in ena izmed glavnih zavezniških ali pridruženih sil na drugi strani pogodnice dne 1. avgusta 1914. ali pozneje. Med njimi je tudi konzularna konvencija, sklenjena med kraljevino Srbijo in kraljevino Italijo. Ker kraljevina Italija, do sedaj ni bila razglasila te konvencijo, je nastal v praksi dvom, ali se ta konvencija popolnoma, uporablja tudi v kraljevini Italiji. Ta dvom je sedaj odpravljen, ker jo je kraljevina Italija razglasila v uradnem listu (»Gazzetta Ufficia-le») ter s tem prevzela obveznost nje uporabljanja. Iz pisarne ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 16. januarja 1924.; II br. 26. Člen 84. Za zastarano. kaznivo dejanje se ne izreka nobena kazen, zastarana kazen pa se ne sme izvršiti, nego »e izbriše iz knjige kaznovan cev in smatra se, da je niti ni bilo. člen. 85. Kdor dopusti brez zadostno utemeljenih vzrokov, da zastara kaznivo dejanje njegovega pod-rejenca ali kazen, za katere izvršitev je dolžan skrbeti, jo disciplinsko odgovoren. XI. Knjiga kaznovancev. Člen 86. Pri vsaki komandi, vs:ikem uradu ki vsaki napravi se vodi posebe za častnike, vojaške uradnike, duhovnike in uslužbence in posebe za vse ostale vojaške osebe knjiga kaznovancev po obrazen priloge II. (stran 51). IM ministrstvu za vojsko in mornainuco se vodi I>o istem obrazcu glavna knjiga kaznovancev: častnikov, vojaških uradnikov in duhovnikov vse vojske in momamice. Za civilno osebje v pomorskem arzenalu in ostalih podobnih napravah se vodi knjiga kaznovancev pri njih upravah. Kazni obveznikov (suhozemne in pomorske) vojske se vpisujejo v ustrezni razpredelek ediničnega seznamka; zato morajo predpostavljene!, ki jih kaznujejo, o izrečeni kazni takoj obvestiti onega, pri katerem se vodi odmični seznamek. Člen 87. Če oni, ki je pristojen, ne vpiše izrečene kazni v knjigo kaznovancev ali v odinični seznamek ali je ne priobči onemu, ki ju vodi, da bi jo vpisal, so kaznuje disciplinsko. XII. Prehodne odredbe. Člen 88. 0 prestopkih, o katerih se ne bi bilo odločilo, ko stopi ta uredba v veljavo, je treba odločiti po tej uredbi. Člen 89. Disciplinske kazni, izrečene, preden stopi ta uredba v veljavo, ki ne bi bile dotlej izvršene, se morajo izvršiti po predpisih dosedanje uredbe o vojaški tlisciplind. Člen 90. Ta uredba stopi v veljavo, ko jo kralj podpiše, obvezno moč pa dobi z dnem razglasitve. Takrat prestanejo veljati uredba o vojaški disciplini S 0 br. 756 z dne 20. novembra 1914. in vse izpremembe in dopolnitve te uredbe. Razglas o kurzih listin, izdanih na zlato ali inozemsko valuto, za Čas od dne 1. do vštetega dne 29. februarja 192A.** Da bi se pravilno pobirale takse po zakonu o taksah in pravilno določala pristojnost za sojenje, je določil gospod minister za finance z odločbo I br. 2306 z dne 23. januarja 1924., ker se menjava vrednost listin, izdanih na zlato in inozemsko valuto, proti dinarju, nastopne kurze, po katerih se morajo preračunavati na vrednost dinarja vse listine, ki slovejo na zlato ali inozemsko valuto: 1 napoleondor .... . Din 300-— 1 turška lira v zlatu . . . » 340— 1 angleški funt .... 370-— 1 ameriški dolar .... 87— 100 francoskih frankov . . . » 390— 100 švicarskih frankov . . . » 1500— 100 grških drahem .... . 160— 100 italijanskih lir .... , » 378—- 100 češkoslovaških krem . . » 252— 100 madžarskih kron . . . . » 0-30 100 romunskih lejev . . . . » 43-50 100 bolgarskih lovov . . . . » 62— 100 španskih požet . . . . » 1090— 100 nizozemskih goldinarjev . » 3230— 100 danskih kron .... 1480— 100 avstrijskih kron . . . . » 0-12 1.000.000 poljskih mark .... 2-50 100 belgijskih frankov . . . » 360— Ti kurzi morajo veljati za Čas od dne 1. do dne 29. februarja 1924. Po teh kurzih se pobirajo tudi luške takse. Iz pisarne generalnega inspektorata ministrstva za finance v Beogradu, dne 23. januarja 1924.; I br. 2306. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. Št. 602. Razglas. Namesto umrlega. Martina Orožima je imenovan za gereota okrajnega zastopa na Vranskem Franc Schauer, graščak pri Sv. Jeronimu. V Mariboru, dne 19. januarja 1924. Za velikega župana mariborske oblasti: dr. Vončina s. r. * Priobčen v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 20 z dne 28. januarja 1924. ** Priobčen v »Službenih Novinah kraljevine Srba, I Hrvata i Slovenaca* št. 21 z dne 29. januarja 1924. Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo. Št. 1729. Tedenski izkaz o prenosnih boleznih na ozemlju pokrajinske uprave za Slovenijo. (Od dne 13. do dne 19. .januarja 1924.) £3 I ra S Okraj =3 S §3 S 1 6 ra £ Z o *c3 O st ■OŠ Ošpice (Morbilli). [ Brežice 1 *. 1 Celje 114 1 105 • ! io | Kranj 16 . 4 . : 12 Ptuj .... • 1 1 Pertussis. Kranj 7 1 6 Krško i 1 Ljubljana, okolica . 2 . O r Ljubljana, mesto . 3 4 • > i Parotitis epide m ica. Črnomelj 3 1 • ! 2 { Ljutomer 14 3 14 .,13 Trebušni tifus (Tvphus abd omin a lis) Črnomelj .... 1 Konjice i i 1 j Kranj 2 i f l Ljubljana, mesto . 1 Maribor 1 ] ! Novo mesto . . . 3 • : ; 3 Radovljica .... 3 l 2 Paratyphus. Celje 1 - i Ptuj 1 . i Slovenjgradec. . . 1 • 1 Griža (Dysenterift). Konjice 5 5 ! Litija 2 i i Maribor 3 • 3 j Škr latinka (Scarlatin a). Brežice 3 1 ? Celje 30 27 5 Z A7 Celje, mesto . . . 5 1 5 ] Kamnik 3 3 ; Konjice 3 , 3 Kranj 11 l 4 8 Ljubljana, okolica . P • • i ! Ljubljana, mesto . 6 1 4 3 Logatec 4 1 3 2 1 I i Maribor, mesto . . 10 2 i 7 Novo mesto . . . 5 • 1 5 Ptuj . 1 . i 1 Prevalje 2 2 . i . Radovljica .... 1 2 3 Slovenjgradec. . . 1 3 - 1 4 Da vi ca rD i p h t e r i a et croup). Kranj .... 1 1 1 Ljubljana, mesto . 1 2 • 1 3 Maribor 1 J 1 1 Radovljica .... • i i 1 . Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani, dne 26. januarja 1924. Sanitetni šef: dr. Katiiič r. Razglasi drugih uradov in nblastev. j Preda. 180/4/24—1. 3—2 Razpis. Pri okrožnem sodišču v Mariboru, oziroma ludi drugje, so odda mesto dežeinosodnega svetnika. Prošnje naj se vlože do dne 10. marca 192 4. pri podpisanem predsjedništvu. Obširni razpis glej v Uradnem listu 7. Prcdsednifttvo okrožnega sodišča v Mariboru, dne 28. januarja 1924. U VTI 545/28—4. 72 V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Podpisano okrajno sodi&čo jo razhodilo z razsodbo z dno 8 . maja 1923., da je Marija Pote k, 33 let stara, po poklicu snažilka pri južni železnici v Mariboru, kriva prestopka po členu 9. zakona o’pobijanju draginje življenskili potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da je nakupila dne 29. marca 1923. 5 litrov mleka po 14 K in ga dala takoj z dobičkom prodati po 30 K liter na Glavnem trgu v* Mariboru. Zaradi tega je bila obsojena po členu 9. zgoraj navedenega zakona na 1 dan zapora in na 50 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 1 dne zapora. Cg la 1617/23—S. Oklic. Marija Ižanc, Šivilja v Ljubljani, Poljanska cesta St. 25, je vložila zoper Raiaela Ižanca, bivšega člana opernega gledališča v Ljubljani, sedaj neznanega bivališča, tožbo zaradi ločitve zakona. Spravni poizkusi so določeni na dne 7., 14. in 21. februarja 1924., vsakokrat ob pol devetih pri tem sodišču v sobi št. 124. Ker je bivališče Rafaela Ižanca neznano, se mu postavlja za skrbnika dr. Fran Frlan, odvetnik v Ljubljani. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek L, dne 24. jamuirja 1924. S 5/23—2. 121 Družbeni oklic. Dne 15. februarja 1924. ob osmih in po potrebi naslednjega dne 16. februarja 192 4. ob osmih se bodo prodajale v Velikem Mengšu št. 89 na javni dražbi v konkurzni stvari prezadolženke Milke Kosove nastopne premičnine: več tvorni-skih in drugih strojev, pohištvo, zaloge najrazličnejšega tvomiškega in drugih vrst blaga, dragocenosti itd. K draženju se bodo začeli pozivati interesenti šele pol ure po zgoraj navedeni uri; v tem si pred mete lahko ogledajo. Okrajno sodišče v Kamniku, oddelek L, dne 25. januarja 1924. Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek VII., dne 12. nuija 1923. U 258/23—tt. IM V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Podpisano okrajno sodišče jo razsodilo z razsodbo z dne 12. oktobra 1923., opr. št. U 258/23—8, da je Josip Kavčič, 30 let star, jiosostmčin mož v Ribiče-vem lasni, kriv prestopka po členu 8. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da je zahteval začetkom meseca junija 1923. za liter kravjega mleka 28 K, torej za živi jensko potrebščino višjo ceno, nego je ona, ki zajamčuje čisti in dovoljeni trgovski dobiček. Zaradi tega je bil obsojen po členu 8. zgoraj navedenega zakona na 5 dni zapora in na 500 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 10 dni zapora. Deželno kot vzklicno sodišče v Ljubljani je to razsodbo potrdilo. Okrajno' sodišče v Radovljici, oddelek III., dne 3. decembra 1923. C 3/24—1. 1U'’ Oklic. Agata (Ir(iškovnjak v Gornji Bistrici, zastopana po odvetniku drju. Janku Pikušu v Dolnji I^endavi, je vložila zoper Ignacija Kosija iz Tmja tožbo zaradi 3800 K. Narok z-a ustno razpravo se je določal na dan 1 1. f e b r u a r j a 1 9 2 4. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 17. Ker je bivališče Ignacija Kosija neznano, so mu postavlja za skrbnika dr. Janko I^eskovec, odvetnik v Dolnji Lendavi. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek H., dne 21. januarja 1924. 339/23—2. 1-28 Oklic. Ivan Levašič v Murskem Središču, zastopan po odvetniku drju. Janku Pikušu v Dolnji Lendavi, je vložil zo[)er Arpada Nemšiča, mehanika v Dolnji Lendavi, in Ignacija Nemšiča, posestnika v Dolnjem Lakošu, tožbo zaradi 6 metrov pšenice in 1 metra rži. E 1488/23—10. 135 Dražbeni oklic. Na predlog Marije P u š e v e, zasebnice v Ljubljani, bo dno 14. februarja 192 4. ob desetih pri tem sodišču v sobi št. 15 na podstavi odobrenih pogojev dražba nastopnih nepremičnin, vpisanih v zemljiško knjigo za Stožice: Označba nepremičnin: vi. št 31 parcela št. 959 (gozd), parcela št. 1288 (njiva), parcela št. 1311 (njiva) in vi. št. 475 parcela št. 1310 (njiva in ko-zelc). Cenilna vrednost: 1.) glede vseh parcel 30.106 Din 40 p; 2.) glede posameznih parcel: št. 1288 4803 Din, št.. 1311 7868 Din 25 p, št. 959 1298 Din 40 p, št. 1310 15.762 Din 50 p. Najmanjši ponudek: v višini cenilne vrednosti. K nepremičnini vi. št, 31 spada nastopna pri-teklina: lesen kozelc s 7 okni in z leseno, streho, v cenilni vrednosti že vpoštevana. Pod najmanjšim jxmudkom se ne bo prodajalo. Vse drugo je razvidno pri sodišču. Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek V., dne 21. decembra 1923. 8* 1/24-2. ' 96 . Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Jo-sipine Letonj e, trgovke v Mariboru, registrirane pod firmo: J. Ihtenja v Mariboru. Poravnalni sodnik: Janko Serncc, deželno sodni svetnik okrožnega sodišča v Mariboru. Poravnalni upravnik: dr. Ferdo Lašič, odvetnik v Mariboru. Narok za »klepanje poravnave pri imenovanem sodišču v sobi št. 27 dne 5. marca 1 92 4. ob devetih. Rok za oglasitev do dne 2. marca 1 924. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L, dne 18. januarja 1924. Sa 2/24—2. ^ 97 Poravnalni oklic. Uvedba* (>oravnalncga postopanj:!.o imovini. Ivana U o r u p a, trgovca v Marilioni, S trossm ay er jo va ulica št 29/1. Poravnalni sodnik: Janko Semec, deželnosodm ■svetnik okrožnega sodišča v Mariboru, Poravnalni upravnik: dr. Vekoslav Kukovec, odvetnik v Maribora. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem ^dišču v »obi št 43 dne 2 7. februarja 1924. °b devetih. Rok za oglasitev do dno 2 4. febru-^ r j a 19 24. Okrožno sedišče v Maribora, oddelek L, dno 19. januarja 1924. 15/23_..3 IS Poravnalni oklic. rUsta'lx>ravna^neffa postopanja o imovini Av-ktoom v l>t^ 6 T ^a' >s steblom in porce- sodnik: Ivan Semec, dežetoosodni 1 okrožnega sodišča v Maribora. Poravnalni upravnik: dr. Anton Brumen, odvet- nik v Ptuju. Narok /.a sklepanje poravnave pri okrajnem so-•Usču v Ptuju v »obi št. 12 dne 11. marcal924. 1 9 ^evetih- ^ok za oglasitev do dno 8. marca - 4. pri okrajnem sodišču v Ptuju. Okrožno sodišče v Maribora, oddelek I., dne 25. januarja 1924. Narok za ustno razpravo se je določil na dan 13. februarja 1 92 4. ob pol (Tonetih pri tem sodišču v sobi št 21. Ker je bivališče Arpada Nemšiča neznano, se mu postavlja za skrbnika dr. Janko Leskovec, odvetnik v Dolnji Lendavi. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek II., dne 27. januarja 1924. A I 874/23—5. 134 Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki. Alojzij Grile, delovodja tobačne tvornice v Ljubljani, Tržaška cesta št. 8. je dne 19. septembra 1923. umrl. Vsi, ki imajo terjatve do zapuščine, »e pozi vi jejo, naj jih napovedo in dokažejo pri tem sodišču dne 2 6. februarja 1 924, ob devetih v sobi št. 34 ustno ali pa do toga dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki ki niso zavarovani z. zastavno pravico, nikako nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla. Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek L. (bie 25. jamuirja 1924. E 1187/23—8. ij2 Dražbeni oklic. j Na predlog Karla R e p o 1 u s k a, posestnika v spodnjem Doliču, sedaj v Novakah pri Nori cerkvi, bo dne 8. f e b r u a r j a 1 9 2 4. ob desetih pri tem sodišču v sobi št 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nastopnih nepremičnin, vpisanih v zemljiško knjigo za Novake, vi. št. 38: Označba nepremičnin: Mša št. 5, cenilna vrednost 5000 Din, hiša s kozolcem, cenilna vrednost 6000 Din, gospodarsko poslopje, cenilna vrednost 5000 Din, »rimjski hlev in drvarnica, cenilna vrednost 1250 Din, zemljišča, cenilna vrednost 121.203 Din, skupaj 138.453 Din. Vsa površina znaša 5 ha 20 a 8 m2. Najmanjši ponudek znaša 96.012 Din. K nepremičnini spadajo te-Ie pritekline: 1 vol, 1 krava, 1 plug, 1 brana, 2 voza, 1 slarAorezni stroj v cenilni vrednosti 9465 Din. | Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo, i Vadij znaša 14.800 Din. Okrajno sodišče v Celju, oddelek III., dne 22. decembra 1923. E 150/23—11. 2« Dražbeni oklic. Dne 13. februarja 1 924. ob desetih Im pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin Ivana Jereba, trgovca na Dolenji Dobravi, zemljiška knjiga Dolenja Dobrava, vi. št. 33. Cenilna vrednost: brez bremen 70.000 Din, z bremeni 12.250 Din. Najmanjši ponudek: 4083 Din 25 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri ven. Drugače pa se opozarja ua dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Škofji Loki, oddelek II., dne 2. januarja 1924. L VII 21/23—4. . 122 Sklep. j Skrbstvo glede Antona Sagadina, rojenega i dno 20. maja 1873., posestnika v Slovenji vasi, ki I je bil zaradi slaboumnosti s sklepopi toga sodišča I L VII 4/15—17, odobrenim s sklepom okrožnega sodišča v Mariboru Nc 1 831/16, zaradi slaboumnosti preklican, je odpravljeno. Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek VIL, dne 19. decembra 1923. P 4/24—it. IW Razglasitev preklica. S sklepom podpisanega okrajnega sodišča z dne 22. novembra 1923., opr. št. L 7/23—9, je bil Franc P e r u č, užitkar, stanujoč v Zadragi št. 5, zaradi zapravljivosti omejeno preklican. Za pomočnika mu je postavljen Tomaž Jelar, posestnik v Zadragi. Okrajno sodišče v Tržiču, dne 18. januarja 192i. Št. 44/1924. 133 Opozorilo izseljenikom za Brazilijo (Sao Paulo). Ker se v poslednjem času izseljevanje v Brazi lijo j<'iko množi, je treba one, ki so namerjajo tja izseliti, obvestiti o tamošnjih razmerah. Doseljenik!, ki se selijo na razne obljube v Brazilijo, se pošiljajo redoma na kavne plantaže v provinco Sao Paulo, kjer opravljajo pri tamošnjih veleposestnikih (fazendeirih) — zlasti za naše ljudi, ki temu niso vajeni — težko in absolutno neznosno raboto. Pogodba, ki jo sklepa veleposestnik z doseljenikom (kolonistom), obseza po navadi to-le pogoje: 1. ) Veleposestnik (fazendeiro) mora zagotoviti kolonistu dovoz od najbližje železniško ijmstaje do fazemde (posestva), stanovanje, pašo za živino, kar se ravna po številu kavnih dreves in izvestni površini plantaže (zemljišča) — zasajeni s kavnimi drevesi ali mladikami — ki jih dobi v oskrbovanje in vzdrževanje. 2. ) Kolonist mora prejeta drevesa oskrbovati ter zasaditi nova, če se jih kaj posuši. Razen tega mora kositi travnike kolonije, enkrat na leto popraviti cesto, ki drži do glavne železniške postaje, gasiti eventualne požare gozdov, hiš im ograj, in sicer vse takrat in tako, kakor mu odredi fazendeiro ali njegov upravitelj. Ce kolonist opusti katero izmed opravil, za katera je zavezan, jih dA fazendeiro lahko izvršiti ob njegovih stroških. 3. ) Fazendeiro mora zagotoviti najpotrebnejšo hrano samo novodošlemu kolonistu. 4. ) Pogodbo smeta razvezati obe stranki, in sicer fazendeiro, če je kolonist trajno bolan, malomaren, pijanec, nepokoren in če no zadošča predpisom pogodbe; kolonist pa, če je za delo nesposoben, če fazendeiro ali njegov upravitelj grdo ravna z njim ali krši predpise pogodbe. Ce ga fazendeiro brez razloga odtira z zemljišča, mu mora plačati dvakratni zaslužek, združen z oskrbovanjem dreves. Za oskrbovanje 1000 kavnih dreves se plačuje 150 mil-reisov. (Na londonski borzi je znašal zadnji tečaj 1 milreisa 4 ponče; v naši valuti je 1 ponča 1-60 Din, torej 6-40 Din.) Za čiščenje 1000 kavnih dreves se plačuje 20 milreisov, za 50 litrov požeto kavo pol milreisa, za Vsak delovni dan brez hrane 21/2 mil-reisa. A kakšno življenje jo to? Spati je troha na goli, razhojeni zemlji; v kočah ni ne stropa, ne steklenih oken ne stranišča. Treba je živeti skupaj z govedi in svinjami. Hrana je redno grah in «farihai, pražena moka iz manjoka, zakaj kruha — brez katerega naš narod, najsi je kruli kakršnekoli oblike, ne more živeti — n i. Takšno najprimitivnejše življenje utegnejo prenašati ljudje samo iz krajin, ki so na najnižji stopnji civilizacije. Naši ljudje, najsi skromni v svojih zahtevah, ga ne bi mogli prenašati. Zakoni in naredbe — ki jih je veliko — so tolikanj prožni, da se lahko vedno tolmačijo v korist gospodarjevo, a v škodo ubogega, doseljenika. Kar se tiče zdravja, jo že spanje na goli zemlji za doseljenike jako nevarno. Tudi je neka vrsta žuželk, ki provzroča, Često jako težke bolezni. Glede rumene mrzlice so se razmere Izboljšale. Dandanes se more govoriti o endemični rumeni mrzlici samo še v severovzhodnih krajih Brazilije. Ko so odkrili kal te bolezni, se je uvedla zoper njo kampanja — omogočena z Rockefellerjevo ustanovo 18 milijonov dolarjev — v velikem obsegu in do meseca junija 101 D. so bile že vse prej okužene krajine popolnoma ozdravljene. Od te strani preti našim ljudem manjšaj nevarnost. Glavno zlo je ekonomskega značaja. Lahko se torej reče, da je delo na braziljskih kavnih plantažah proti ostalim deželam onkraj velikega morja za naše ljudi ena izmed najneugodnejših možnosti za delo, zaslužek in prihranke. Nikjer ni tu niti najmanjšega zametka blaginje, nikjer možnosti, da bi si kdo kaj prihranil; samo izšel jeniki izvest-nih plemen in krajin (Japanci, Kalah rezi) utegnejo od tega siromašnega zaslužka kaj pošiljati domov ali si kaj prihraniti. Nikjer ni pozitivnega dobička — povsod le golo robovanje braziljskim veleposestnikom, v škodo imetka, zdravja in človeškega ponosa,. Izseljeniški komisariat v Zagrebu, dno 18. januarja 19l24. Sef izseljeniškega komisariata: dr. F. Aranicki s. r. Št. 1172. 132 Objava glede novega doseljeniškega zakona Združenih ameriških držav. Najnovejša osnova vseljen iškega zakona Združenih ameriških držav, ki stopi bržkone dne 1. julija t. 1. v veljavo, razlikuje baje tri kategorije doseljenik o v, in sicer: 1.) Doseljenike, ki ne spadajo na kvoto. To so najbližji sorodniki ameriških držav- ljanov: mož, žena, oče, mati in neporočen maloleten otrok. 2. ) Doseljenike, ki bodo obremenjali rodbinsko kvoto; semkaj spadajo mož, žena in neporočen maloleten otrok izseljenika, ki je zakonito puščen v Združenih ameriških državah in tam nastanjen najmanj dve leti ter ima vsaj eno leto že prvi državljanski papir. 3. ) Doseljenike, ki bodo obremenjali občo kvoto; v to kategorijo se uvrste ostali izseljeniki. Za izračun se vzameta 2 % števila onih izselje-nikov izvostne države, ki so bili leta 1910. v Združenih ameriških državah, za drugo in tretjo kategorijo (rodbinsko in občo kvoto) pa 200 številk več. S teritorija naše kraljevine je bilo po ameriškem računu 1910. leta 42.550 doseljenikov; zato bo znašala naša kvota 851 -j- 200. Rodbinska kvota naše kraljevine bi znašala torej 1051, istotoliko pa tudi obča kvota, skupaj 2102 številk ali oseb, ki se bodo smele v fiskalnem letu 1924./1925. v breme omenjenih dveli kvot izseliti v Združene ameriške države. Po novem zakonu bo naša kvota za tretjino manjša od dosedanje kvote, ki je znašala 0 4 2 6 številk. Izseljeniški komisariat zasleduje ta novi zakon ter poda, čim stopi v veljavo, javnosti podrobna navodila. Izseljeniški komisariat v Zagrebu, dne 24. januarja 1924. Sef izseljeniškega komisariate: dr. F. Aranicki s. r. Št. 40/24. Razglas o razgrnitvi načrta o nadrobni razdelbi menjalne senožeti, solastne posestnikom št. 21, 23 in 68 v Zalogu (sodni okraj kamniški). Načrt o nadrobni razdelbi parcele št. 209 (travnika), ležeče v katastralni občini Zalogu in vpisane v zemljiškoknjižni vlogi št. 21, 24 in 70 kot solastnina, bo na podstavi § 90. zakona z dne 26. oktobra 1887., dež. zak. št. 2 iz leta 1888., od dne 9. februarja 1924. do vštetega dne 22. februarja 1924. v občinskem uradu v Zalogu pri Komendi razgrnjen na v]K>glod vsem udeležencem. Obme ji te v načrta s kolci na mestu samem kakor tudi njega pojasnjevanje ste se že izvršili To se daje splošno na znanje z pozivom, da morajo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper te načrt v 30 dneh od prvega dne razgrnitve dalje t. j. od dne 9. februarja 1924. do dne 9. marca 1924., pri krajnem komisarju vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik. V Ljubljani, dne 29. januarja 1924. \ Krajni komisar za agrarske operacije: dr. Spiller-Muys s. r. Št. 33/24. 129 Razpis. Z dovolitvijo zdravstvenega odseka za Slovenijo v Ljubljani .so razpisujejo v zakupno oddajo nastopni obrtni in trgovski prostori zdravilišča Rogaške Slatine: 1. ) Hotel »Aleksandrov dom» z restavracijo (dietetična in navadna kuhinja) z delnim inventarjem; 2. ) dva trgovska lokala za. urarski in zlatarski obrt brez inventarja v pokritem šetališču. Vsi ti prostori se oddado v najem za leto 1924. ob pogoju, da so podaljša veljavnost najemne pogodbe vsakokrat za ono nadaljnje leto, če se ni odpovedala do dne 1. oktobra vsakega leta. Ponuditi se mora temeljna najemnina. Ponujeni znesek velja samo za leto 1924. Najemnina za vsako nadaljnje leto se določi iznova. Inventar za trgovska lokala ad 2.) mora najemnik nabaviti sam ali pa ga odkupiti od lastnikov. Oddaja ni vezana na najvišjega ponudnika; prav tako je pridržana pravica, da se lokali sploh ne oddado ali pa da so razpišejo na novo. Oddajati lokah', v podzakup, najemniku ni dovoljeno. Ponudbi jo treba priložiti [H/trdilo zdraviliščne blagajne o položenem vadiju 10 % ponujene vsote. Z vadijem jamči ponudnik, da ostane v besedi do končnoveljavne rešitve svoje imnudbo. Ponudbam je treba končno priložiti dokazilo o strokovni usposobljenosti, državljanstvu ali domo-vinstvu in o zadostni višini obratne glavnice. Pismene ponudbe, opremljene po pričujočih pogojih in pravilno kolkovane, naj se vlože do dne 15. februarja 1 924. pri podpisanem ravnateljstvu, ki daje na zahtevo tudi vsa podrobna pojasnila. Ravnateljstvo državnega zdravilišča Rogaške Slatine, dne 28. januarja 1924. Št. 336/24. ~ mo Razglas. Dne 17. marca 192 4. ob enajstih so bo oddajal v zakup lov krajevno občine is m 1 c d n i k a za dobo od dne 1. aprila. 1924. do dne 31. maja 1929. na javni dražbi, ki se bo vršila na tukajšnjem okrajnem glavarstvu. Zakupni in dražbeni pogoji se lahko vpogleda jo na tukajšnjem uradu med navadnimi uradnimi "i.uni Okrajno glavarstvo v Kranju, dne 9. januarja 1924. Okrajni glavar: Žnidarčič s. r. Št. 337/24. tCi Razglas. Dno 17. marča 1 924. ob desetih se i«j oddajal v zakup lov krajevne občine 8 v. Jošta za dobo od dne 1. aprila 1924. do dne 31. maja 1929. na javni dražbi, ki se bo vršila na tukajšnjem okrajnem glavarstvu. Zakupni in dražbeni pogoji se lahko vpogleda jo na tukajšnjem uradu med navadnimi uradnimi uiami. Okrajno glavarstvo v Kranju, dne 9. januarja 1924. Okrajni glavar: Žnidarčič s. r. Št. 1289/24. Razpis babiških služb. V kranjskem političnem okraju se namestijo okrajne babice na nastopnih službenih mestih: v Brodeh (občina Zminec), na Jezerskem (občina Jezersko), na Štefan ji gori (občina Cerklje), v Borici (občina Sorica) s prejemki ipo 200 Din na leto. in v Bukovščici (občina Selca) in v Žabnici (občina Stara Loka) s prejemki po 175 Din na leto. Prošnje, opremljene z rojstnim in domovinskim listom, nravstvenim izpričevalom, zdravniškim izpričevalo«! o telesni sposobnosti in z diploipo. naj vlože pri podpisanem uradu do dne 2 9. f e b ru ar j a 1 9 2 4. Okrajno glavarstvo v Kranju, dne 21. januarja 1924. Okrajni glavar: Žnidarčič s. i. Št. 42. 137 Razpis službe. Okrajni cestni odbor v Krškem razpisuje začas no službo cestnega mojstra za deželne ceste svojega cestnega okraja, in sicer za čas od dne 1. marca 1924. do dno 28. februarja 1925. Ce se služba ob nese, bo okrajni cestni odbor svoječasno sklepal o tem, ali naj se podaljša. Prejemki: Temeljna plača 900 Din na leto, osebna draginjska doklada 14 Din na dan, draginjska doklada za vsakega rodbinskega člana 5 Din na dan, obhodna povprečnina in diete 200 Din na mesec, prispevek za obleko in steno: vanje 1600 Din na leto, prispevek za 'vzdrževanje lastnega kolesa 1000 Din na leto. Ti prejemki se bodo izplačevali v mesečnih obrokih za nazaj. Zakonito zavarovanje zoper bolezni in nezgode plača okrajni cestni zaklad sam. Za obe stranki velja eno mesečen odpovedni rok. Prosilci morajo biti jugoslovanske narodnosti s primerno strokovno spsobnostjo. Ob enaki kvalifikaciji in enakih okolnostih imajo invalidi prednost po zakonu o začasni pomoči inva Udom (Ur. 1. št. 30 iz lota 1923.). Kolkovane prošnje naj se vlože pri podpisanem okrajnem cestnem odboru najkesneje do dne 10. februarja 192 4. Prošnji je treba priložiti krstni list, domovinski list, rodbinski izpisek, šolska izpričevala, nravstveno izpričevalo, vojaške dokumente in izpričevalo o do sedanjem službovanju. Okrajni cestni odbor v Krškem, dne 29. januarja 1924. Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.