Naročnina meeeSno 12 Liri ca inozemstvo 30 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, r* Inozemstvo SO Lir čok. rai. Ljubljana 10.650 ca naročnino fal0349ca imerate. Podrufnioal Novo mesto. Izključna pooblaščenka ca oglaSevan}« Italijanskega Ia tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. M>EMEC Izhaja r»«k daa zjutraj razen ponedeljka In dneva po praznika. g Urednlitvo la apravai Kopitarjeva 6, L|obl|«n«. a E Redazlone, Amministrazionei Kopitarjeva 6, Lubiana. i | Telefon 4001—4005. i Abbonamentl: Met« 12 Lire; Estero, mete 20 Lire, Edizione domenica, anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C C. P.l Lubimu 10.650 per gli abbo-oamenU: 10.349 per le inserzioni. Filiale! Novo mesto Concessionaria esclnslva per la pnbblicitS di provenienza italiana •d estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milana. Aspri combattimenti in Marmarica II Quartier Generale delle Forze Armate co-mnnica: Sul campo di battaglia della Marmarica le forze dell'Asse hanno leri aspramente combattuto per tutta la giornata. Nella zona di B i r e 1 Gobi, a conclusione di una manovra di accerchiamento iniziata il giorno 23. la divisione »Ariete« e le di-visioni corazzate tedesehe hanno annientato la 22. brigata corazzata inglese. Sono stali catturati altri prigionieri e si sla procedendo alPulteriore ra-strellamento del tcrreno, dissiminato di carri armati britannici immobilizzati o incendiati. Nulla di variato nello investimento della piaz-zaforte di Tobruk dalla quale il nemieo, con appoggio di artiglieria ed aviazione, ha effetluato puntate di carri armati, tutte respinte dalle nostre (ruppe. Sono stati distrutti dodici cari ed abbattuti tre aerei. Sul fronte di S o 11 u m le truppe italo-tedesehe hanno sostenuto fermamente gli attacchi, che l'av-versario ha incesantemente rinnovato col impiego di nuove d i vis ion i fatte affluire da oriente. E da segnalare il magnifico comportamento della divisione »S a v o n a«, che combatte accani-tamente e mantiene il possesso dei principali ca-posaldi. Le aviazione alleaie si sono prodigate nella battaglia, concorrendovi con intense azioni di bom-bardamento e mitragliamento. Anche la piazza ed il porto di Tobruk sono stati ripetutamente bombardati dall'aria. In combattimenti aerei la nostra aviazione ha latto precipitare in fiamme otto aparecchi nemici. Altri dodici sono stati abbattuti da quella germa-nica che ne ha anche incendiati sei al suolo. Nel compresso della dura giornata sono state inflitte gravi perdite al nemieo in uomini, mezzi motocorazzati e materiali. Anche le nostre perdite sono sensibili. Nel sud Cirenaico il piccolo presidio dela oazi di G i a 11 o resiste con tenaccia alla pres-sione delPavversario. La nostra aviazione ha aneora sottoposto ad intensa offesa la formazione corazzata, che ha puntalo sulla oasi. Numerosi altri automezzi della co-k>na nemica sono stati colpiti ed incendiati. Velivoli inglesi hanno effettuato incursioni, senza causare vittime ed arrecando soltanto leg-geri danni, su Tripoli, Benghazi e qualche minore abitato della Libia. Nel cielo di Tripoli un nostro caccia ha abbattuto un»BIenheim<. In Sicilia nel pomeriggio di ieri, l'artiglieria contraerea ha abbattuto un »Hurricane< il cui pilota i stato catturato. NeH'Africa Orientale il nemieo ha preso con-tatto con ie posizioni avanzate della piazza di Gondar ed ha elfettuato azioni aeree e di artiglieria sulle nostre difese, che hanno attivame.ite rea-gito. Sulla fronte settentrionale della piazza, davanti al caposaldo di Chercher (Ualag) elementi avver-sari sono stati attaccati e dispersi dai nostri reparti. Eni Srditi boji v Marmariki 22. angleška oklepna brigada uničena - Pri Sollumu odbija divizija Savona" vse sovražne napade - Velike angleške letalske izgube >> lja: Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objav- Na bojišču v Marmariki so se včeraj sile Osi srdito vojskovale skozi ves dan. Na ozemlju Bir el Gobi je kot zaključek obkroževalnega manevra, ki ga je dne 23. t. m. začela divizija «Ariete« skupno z nemškimi oklepnimi divizijami, uničila 22. angleško oklepno brigado. Zajetih je bilo še več ujetnikov in nadaljuje se čiščenje ozemlja, ki je posejano z angleškimi tanki, ki so onesposobljeni ali pa zažgani. Nič izpremenjenega pri obleganju trdnjave Tobruk, iz katere je sovražnik s pomočjo topništva in letalstva izvedel izpadne poskuse, ki so bili vsi odbiti od naših čet. Uničenih je bilo 12 tankov in sestreljenih troje letal. Na bojišču pri Sollumu*so italijanske in nemške čete odločno vzdržale napade, ki jih je sovražnik ponavljal in uporabljal nove divizije, ki so prihajale z vzhoda. Podčrtati je treba odlično obnašanje divizije »S a v o n a«, ki se žilavo vojskuje in drži glavne postojanke. Zavezniško letalstvo se je odlikovalo v bitki, ko je sodelovalo z bombnimi napadi in obsipavalo sovražne postojanke s strojnicami. Tudi trdnjavo Berlinska konferenca: Boj proti boljševizmu - glavna politična naloga nove Evrope Berlin, 25. novembra. AS. Nemški tisk piše tlanes zelo obširno o berlinski konferenci, katere se udeležujejo odlične osebnosti iz držav, ki so pristopile k pogodbi proti kominterni. Ves nemški tisk piše, da .je sest*anek te konference zgodovinsko važen, kajti ta konferenca je simbolično orisala skupnost Evrope proti skupnemu sovražniku — boljševizmu. >Vtilkischer Beobachter« piše, da se vsi državniki, ki so se zbrali v Berlinu, zavedajo, da je misel o boju proti boljševizmu postala temelj za novi red na svetu. Vsi listi pišejo, da bo 25. november eden najvažnejših datumov v novi svetovni zgodovini, kajti na ta dan bodo vsi mladi in zdravi evropski narodi potrdili svojo voljo in Svojo skupnost bojevati se proti največjemu sovražniku, ki izpodjeda sodobno civilizacijo. Ta sovražnik grozi vsem tradicionalnim vrednotam Evrope in grozi obstoju vseh njenih narodov. Berlin, 25. novembra. AS. Berlinski politični krogi z zadovoljstvom poudarjajo, da bo konferenca v Berlinu imela velikanski zgodovinski pomen, kajti konference se bodo udele- Japonska pogajanja v Washingtonu se zaključujejo Tokio, 25. nov. AS. Vodilni japonski listi obsežno pišejo o pogajanjih v Washingtonu. Vsi listi poudarjajo, da 6e Japonska nc bo dala vplivati z grožnjami prav tako pa 6e ne bo dala zapeljati na stranpota, ker je njena smer že določena. Tokio, 25. nov. AS. Agencija >Domei« objavlja, da je imel zunanji minister Togo te dni neprekinjene razgovore z vodilnimi uradniki svojega ministrstva in sicer o poročilih, ki so prihajala z japonskega veleposlaništva v VVashingtonu. Poleg tega se je izvedelo, da so razgovori ameriškega državnega tajnika Cordella Hulla z zastopniki Anglije, Avstralije, vlade v Cungkingu in Nizozemske Indije ustvarili novo vprašanje v pogajanjih med Ameriko in Japonsko. Tokio, 25 nov. AS. Voditelji japonskih časnikarskih družb in podjetij so imeli posvet, na katerem so sklenili postaviti tudi časnikarstvo na vojni temelj. Bolgarski minister za gospodarstvo v Berlinu Berlin, 25. nov. AS. Na vabilo nemškega go- i spodarskega ministra in predsednika nemške državne banke dr. Funka je prišel včeraj zjutraj ' v Berlin bolgarski minister za trgovino in industrijo prof. Zagorov, ki bo ostal v Berlinu nekaj dni. Na postaji ga je pozdravil nemški gospodarski minister dr. Funk in mnogo drugih osebnosti. Sofija, 25. nov. AS. Mnogo srbskih Judov je na nezakonit način prekoračilo bolgarsko mejo. Bolgarska policija je vse aretirala in jih spremila nazaj v Srbijo, kjer jih je izročila oblastem. Berlin, 25. novembra AS. Nemški gospodarski minister dr. Funk je sprejel člane nemško-bolgarske trgovske zbornice. V svojem poročilu jim je orisal zgodovino gospodarskih stikov med Nemčijo in Bolgarijo v zadnjih 20 letih in je poudaril, da je sedaj gospodarska izmenjava med Nemčijo in Bolgarijo popolnoma v okviru nove Evrope, zlasti pa Podonavja. Bolgarija se je popolnoma priključila novim razmeram na tem polju. Parlamentarne počitnice v Bolgariji Sofija, 25. nov. AS. VeSina v sobranju je sklenila odložitev parlamentarnih sej do 9. decembra. V tem času bo vlada pripravila bodoči proračun. Volilna reforma v Turčiji Istambul, 25. nov. AS. Listi javljajo, da je vlada pripravila spremembo volilnega zakona. Po tej spremembi bo 50 poslancev direktno voljenih v parlament in ne šele po delegaciji, kakor do sedaj. Razprava o zunanji politiki Madžarske Budapest, 25. nov. AS. V madžarskem parlamentu se je končala razprava o zunanji politiki. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister Bardossy je v svojem govoru ponovii smer- nice madžarske zunanje politike, pri čemer je posebno poudaril ozko povezanost Madžarske z Italijo in Nemčijo. Spomnil se je obletnice, kar je Madžarska pristopila k trojnemu sporazumu in skupne borbe na vzhodnem bojišču, kj je uposta-vila krvno vez med tremi državami. Končno je Bardossy podčrtal prispevek Madžarske k novemu redu v Evropi. žili zastopniki iz devetih držav. Poudarili bodo idejno edinost med seboj. Danes je namreč pet let, odkar je bila sklenjena pogodba proti kumintemi med Italijo, Nemčijo dn Japonsko. K tej pogodbi so potem pristopile Španija, Madžarska in Mandžukuo. Ta pogodba je bila sklenjena za pet let in bo danes obnovljena in vsi narodi, ki se udeležujejo boja proti Sovjetski Rusiji, bodo imeli priliko potrditi svojo voljo obrambe ne samo svojih koristi proti tujemu imperializmu, ampak tudi svojo vzajemnost v vseh vprašanjih, ki so socialne, gospodarske in duhovne narave. ' t " Zapisnik o podaljšanju ' pogodbe proti kominterni Berlin, 25. novembra. AS. Besedilo zapisnika o obnovitvi pogodbe proti kominterni se glasi: Kraljeva italijanska vlada, nemška vlada in ccsar.ska japonska vlada kakor tudi kraljevska madžarska vlada, cesarska mandžurska in španska vlada priznavajo, da so mednarodne pogodbe, ki so jih sklenile za pobijanje delavnosti komunistične internacionale, rodile najboljše sadov, v prepričanju, da njihove skladne koristi zahtevajo tudi v bodočnosti tesno sodelovanje proti skupnemu sovražniku, sklenejo, da naj se podaljša veljavnost teh pogodb in so se v ta namen sporazumele o naslednjem: 1. Pogodba proti komunistični internaciona-li se podaljšuje za pet let in sicer od 25. novembra 1941. Pogodba proti kominterni izvira iz sporazumov in dodatnih zapisnikov z dn,? 25. novembra 1956 in iz zapisnika z dne 6. novembra 1937, pri katerem so se priključile Madžarska z zapisnikom od 24. februarja 1939, Mandžukuo z zapisnikom od 24. februarja 1959 in Španija z zapisnikom od 27. marca 1939; 2. države, ki hočejo na vabilo italijanske Kraljevske Vlade, nemške vlade in japonske cesarske vlade pristopiti kot izvirne podpisnice k pogodbi proti komunistični internaciona-li, bodo pismeno dostavile svojo pristopno izjavo nemški vladi, ki bo s svoje strani obvestila druge članice pogodbe, da je sprejela to izjavo. Pristop stopi v veljavo na dan sprejema izjave pri nemški vladi; XNadaljevanje na 2. strani) Tobruk in pristanišče so letala ponovno bombardirala iz zraka. Med letalskimi boji je naše letalstvo sestrelilo v plamenih osem sovražnih letal, I Eksc. minister Serena je ob prihodu na ljubljansko postajo obšel s spremstvom Eksc. gen*""la Rohnuija in Eksc. Graziolija častno reio sardinskih grenadirjev. Eksc. minister Serena je na Visokem komisariatu sprejel tudi rektorja univerze dr. M Kosa. nemška letala pa so sestrelila 12 sovražnih letal, šest pa so jih uničila na tleh in zažgala. V okviru hudega dne so bile prizadefane hude izgube sovražniku v moštvu, oklepnih sredstvih in vojnem gradivu. Tudi naše izgube so občutne. Na jugu Cirenaike se majhna posadka v zelenici G i a 11 o vztrajno brani pred sovražnim pritiskom. Naše letalstvo je še močno napadlo motorizirano skupino, ki napada zelenico. Številna oklepna vozila sovražne kolone so bila zadeta in zažgana, Angleška letala so izvedla napade, ne da bi bila povzročila žrtve, prizadejala pa so malo škode, na Tripolis, Benghazi in še na nekaj manjših krajev v Libiji. Nad Tr i p o 1 i s o m je naše lovsko letalo sestrelilo eno letalo vrste »Blenheim«. Nad Sicilijo je včeraj popoldne protiletalsko topništvo sestrelilo lovsko letalo vrste »Hurri-cane« in pilot letala je bil zajet. Vzhodna Airika: Sovražnik je v stiku s prednjimi postojankami Gondarja in je izvedel letalske napade na našo obrambo, na katero je streljalo tudi topništvo. Naša obramba pa je živahno odgovarjala. Na severnem bojišču od trdnjave pred postojanko Chercher (Ualag) so bili sovražni oddelki napadeni in razpršeni od naših oddelkov. Rim, 25. nov. AS. Angleška propaganda je napovedala z velikanskim hruščem in truščem, da bodo naše čete v severni Afriki premagane v najkrajšem času (po Churchillovetn mnenju v 2 urah). Sedaj pa je angleška propaganda spremenila svoj način in včeraj jc Reuterjev dopisnik iz Kaira s stisnjenimi zobmi moral priznati, da Italijani še niso bili premagani, prav tako pa ne kažejo nobenih znakov panike. Včerajšnje vojno poročilo angleškega poveljstva v Kairu pa priznava, da se bitka razvija s čvrsto odločnostjo na obeh straneh. Iz drugih sovražnih virov se začenja priznavati, da velika bitka še ni odločena in da po šestih dnevih poteka boja še ni dopuščeno objavljati drznih napovedi. Londonski radio je včeraj ob 13. uri trdil, da je položaj zmeden in da so italijanske oklopne sile povečale svoj odpor. Ob 18. uri je ista radijska postaja izjavila, da izida bitke ni mogoče predvideti. Radijski napovedovalec je dodal, da sc lahko reče samo to, da sc vojskujemo z največjo odločnostjo in da isto dela tudi sovražnik. Amsterdam, 25. nov. AS. Angleška uradna agencija je objavila komentar k bojem v severni Afriki in v tem poročilu pravi, da so bile angleške izgube tankov in oklopnih vozil zelo velike. Prav tako priznavajo, da jc angleško letalstvo v bojih v Libiji do 6edaj izgubilo 24 letal. Položaj na afriškem bojišču »Stampa sora< sledeče komentira položaj na afriškem bojišču: 2e teden dni neprestano traja bitka, ki so jo pričeli Angleži pretekli torek z velikim ropotom in obširno propagando. Kako obsežen je razmah tn bitke, kažejo uradna poročila, ki javljajo o stotinah razrušenih oklepnih voz in avtomobilov in n uničenju desetin letal. Italijanske sile so z ie-lezno silo zavrnilo vse poskuse tnhruške posadke, da bi mogla prebiti obroč. Mogoče je. da je sedanja bitka samo prva faza vojske v Severni Afriki, vendar jc prva faza najbolj težka in nevarna, ker mora prenesti najhujši sunek. Do sedaj Angležem ni uspelo, da bi dosegli kak strateški ali taktični uspeh. Uspešni napadi na vzhodnega Hitri čolni potopili 4 angleške pamike - Odbit angleški poskus na srednjem bojišča delu francoski obali Nemško vojno poročilo Hitlerjev glavni stan, 23. novembra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Napadi na srednjem odseku vzhodnega bojišča potekajo še vedno ugodno. Pred angleško obalo so hitri čolni pod vodstvom poveljnika oddelka Bethgeja napadli močno zastraženi konvoj in po hudem boju z angleškimi rušilci potopili štiri močno oborožene trgovska parnike s skupno 16500 tonami, med temi petrolejsko ladjo s 6500 tonami. Vsi čoln! so se brez poškodb vrnili na svoja oporišča. Ponoči so liojna letala na področju okoli Anglije poškodovala dve večji trgovski ladji, ki sta vozili v konvoju. Letala so na angleški jugovzhodni obali bombardirala pristaniške naprave. V Roknvskem prelivu je letalstvo potopilo angleški hitri čoln. V noči nn 24. november so Angleži skušali z nekaterimi čolni pristati na francoski obali Rokavskega preliva. Obrežne nemške obrambne naprave so jih odbile in so bile njihove izgube velike. V Severni Afriki se nn vseh odsekih nadaljuje hud boj. Severno ml Sidi Baranija je dobila večja angleška bojna ladja zračni torprdo. Angleški letalci so skušali prileteti nad zasedeno ozemlje. Tri sovražna letala so bila sestreljena. Berlin, 25. novembra AS, Na pristojnem vojaškem mestu izjavljajo, da je položaj na srednjem odseku vzhodnega bojišča ugoden. Brez dvoma so bili doseženi važni uspehi, ki jih deloma priznavajo tudi boljševiki. Dasi je poročilo nemškega vrhovnega poveljstva še zelo rezervirano, je vendarle jasno, da sc na srednjem odseku vzhodnega bojišča še pripravljajo odločilni dogodki. Helsinki, 25. novembra AS. V zadnjih 24 urah so sovjetske čete razvile živahno delavnost na bojišču v Vzhodni Kareliji, kjer so ponovno napadale finske postojanke, vendar pa so bili vsi ti sovjetski napadi odbiti in so finski oddelki imeli krvave iz- Berlinska konferenca - temelj novega svetovnega reda Rim, 25. nov. (Štefani.) Berlinski sestanek zastopnikov tistih narodov, ki se vojskujejo proti boljševizmu, je treba smatrati za nekako splošno mobilizacijo najboljših sil Evrope za obrambo celine pred boljševiškim barbarstvom in pred proti-evropskimi silami, ki to divjaštvo podpirajo. Odkritje strahotnih zalog orožja, ki jih je boljševizem na tihem nagrmadil, da bi z njimi napadel, ter slovita odločitev Angležev in Amerikancev, da podpirajo boljševizem v njegovem osvojeval-nem programu, to je Evropi dalo misel, da je nujno potrebno dati celinski vzajemnosti 6kupno bojno zastavo. Berlinski sestanek je zgodovinski dogodek. V prestolnicah osi poudarjajo naslednje bistvene točke o tem sestanku: 1. Berlinski sestanek, do katerega je prišlo Preureditev železničarskih združb Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo naredbo z dne 20. aprila 1941-XIX št. 291 in smatrajoč za potrebno, preurediti številne združbe železničarjev in jih prilagoditi položaju, ustvarjenemu s priključitvijo Ljubljanske pokrajine h kraljevini Italiji, odreja: Krajevne organizacije naslednjih združb železničarjev: 1. Združenje jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev — oblastni odbor Ljubljana, 2. Društvo železniških uradnikov, Ljubljana, 3. Strokovno udruženje strojevodij, Ljubljana, 4. Strokovno udruženje vozovnih preglednikov, Ljubljana, 5. Strokovno in humanitarno kulturno udruženje kur-jačev državnih žcleznic in brodov — oblastna uprava, Ljubljana, 6. Udruženje vlakospremnega, pre-mikalncga in kretniškega osebja državnih železnic, Ljubljana, 7. »Dom«, društvo železniških uradnikov, 8. Zelezničarska splošna gospodarska zadruga z o. z. v Ljubljani, 9. Organizacija železniških upokojencev, 10. Podporno društvo železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani, 11. Zelczničarski športni klub »Hermes«, 12. Narodno železničarsko glasbeno društvo »Sloga«, 13. »Bajtar«, registrovana stavbna in kreditna zadruga železniških uslužbencev, 14. Kreditna zadruga uslužbencev državnih železnic, 15. Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic. 16. Čebelarska zadruga uslužben cev državnih železnic in 17. Zelezničarska jubilejna knjižnica v Novem mestu, se preimenujejo takole: 1. Društvo železničarjev Ljubljanske pokrajine, 2, Društvo železniških uradnikov Ljubljanske pokrajine, 3. Društvo železniških strojevodij Ljubljanske pokrajine, 4. Društvo železniških vozovnih pre glednikov Ljubljanske pokrajine, 5. Vzajemno podporno in prosvetno društvo železniških kurjačev Ljubljanske pokrajine, 6. Društvo železniškega vlakospremnega, premikalnega in kretniškega osebja Ljubljanske pokrajine, 7. »Dom«, društvo železničarjev Ljubljanske pokrajine, 8. Splošna gospodarska zadruga železničarjev Ljubljanske pokrajine, zadruga z o. j., 9. Društvo železniških upokojencev Ljubljanske pokrajine, 10 Podporno društvo službujočih in upokojenih železničarjev Ljubljanske pokrajine, 11. »Hermes«, športni klub železničarjev Ljubljanske pokrajine, 12. »Sloga«, glasbeno društvo železničarjev Ljubljanske pokrajine, 13. Stavbena in kreditna zadruga železničarjev Ljubljanske pokrajine, zadruga z o. j., 14. Kreditna zadruga železničarjev Ljubljanske pokrajine, zadruga z o. j., 15. Nabavljalna zadruga železničarjev Ljubljanske pokrajine, zadruga z o. j„ 16 Čebelarska zadruga železničarjev Ljubljanske pokrajine, zadruga železničarjev Ljubljanske pokrajine, zadruga z o. j., 17. Zelezničarska knjižnica v Novem mestu Člen 2. Vse združbe iz predniega člena so postavljene pod nadzorstvo Visokega Komisarja, ki ga izvršuje po posebnem odposlancu, kateremu je v pomoč sosvet, sestavljen iz predsednikov vseh posameznih združb. Za odposlanca Visokega Komisarja se imenuje fašist komendator Cesare Guglielmotti. Člen 3. Po pregledu imovinskega, gospodarskega in finančnega stanja združb, naštetih pod št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, in 17 člena 1. te naredbe, bo odposlanec Visokega Komisarja proučil in predlagal njih spojitev v eno ali več organizacij, ki bodo obsegale in razvijale delovanje, kakršno je vsaka teh združb opravljala doslej v kolikor je bila umestna in potrebna razpustitev in likvidacija nekaterih izmed njih. Člen 4. Združbe, naštete pod 8, 13, 14, 15 in 16 iz člena 1. te naredbe, ustanovljene po zakonu o gospodarskih zadrugah bivše kraljevine Jugoslavije z dne 11. septembra 1937., spadajo še nadalje, čeprav so postavljene pod nadzorstvo Visokega Komisarja, ki ga izvršuje po svojem odposlancu, pod revizijo tukajšnje Zadružne zveze, kateri so pristopite po priključitvi Ljubljanske pokrajine h kraljevini Italiji. Člen 5. Ta naredba je takoj izvršna in se ob|avi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino, Ljubliana, dne 18. novembra 1941-XIX. Visok! komissr za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli na ideološki in duhovni podlagi, predstavlja eno temeljnih podlag za novi svetovni red, ki bo odločno protiboljševiški. 2. Ko je bila na vzhodnih bojiščih odstranjena vojaška nevarnost boljševizma, je treba zdaj uničiti še prijatelje boljševizma in podtalno ro-varje, ki so jih judovska internacionala ali spletke anglosaških bogatinov zasejale v Evropi. Življenjska evropska sila je nasprotna finančnim koristim judovsko anglosaške plutokracije, ki čuti potrebo iskati v Evropi najbolj pokvarjene in najbolj ne-značajne ljudske množice. Zveza proti kominterni je dozdaj zatrla svojstveno ruski boljševiški pojav in je mobilizirala prave in močne evropske sile proti vsem zmqša-niin naukom in težnjam na mednarodni podlagi, s katerimi judovstvo skuša izkljuvati mozeg in spiti kri Evropi, da bi ji vladalo po svoji volji. 3. Države osi, ki so zdaj vojaška vprašanja usmerile proti neizogibnemu zmagovitemu koncu, so zdaj zaposlene s tein, da določijo duhovne in moralne temelje bodočemu miru na svetu, miru. ki ne sme biti samo politični, temveč gospodarski in socialni mir. Kot žarišče te duhovne in moralne organizacije je os zbrala okrog sebe in s seboj vse tiste države, ki so si zastavile isti program in ki čutijo potrebo, zavzeti mesto v zgodovini. 4. Boljševizem kot nov izraz starega ruskega imperializma, ter komunizem kot nov socialno-politični stvor judovskega spletkarstva. nimata prostora v novem svetovnem redu, ki ju izganja iz omikanega življenja na svetu. Novi svetovni red tudi izključuje veliko politično in diplomatsko dobičkarstvo boljševizma ter mednarodno judovsko-anglosaško bogataštvo z ys»e-mi njegovimi priveski. 5. Trojnemu judovskemu pojmovanju gospodarskega internacionalizma, filozofskega ma-tcrializma in socialnega razrednega boja, po-stavlja berlinski sestanek nasproti trdno silo vseh mladih narodov na svetu, ki so se združili, da bi ustvarili pravičnejšo in častnejšo mednarodno organizacijo, ki bi v njenem okviru vsak narod lahko svobodno skrbel za svoj napredek po lastnih težnjah in stališčih brez političnega nadvlndja in brez gospodarskega trinoštva. Nad vsem tem je skupni načrt za socialni red, gospodarsko varnost, politično enakopravnost in duhovni dvig. Sestanek na Atlantskem morju je oklical nadvlado^ anglosaksonskega plemena in ruskega boljševizma nad razoroženim svetom, ki bi ga upravljali judje, kakor bi pač. kazale koristi visokih mednarodnih financ. Berlinski sestanek zatrjuje, da je svet svoboden za vse in da svetovne ceste pripadajo tistemu, kdor dela. Nobene nadvlade, pač pa pravičnost, kruh in pravica do napredka za vse narode. Edina dovoljena nadvlada j" nadvlada duha. Zastav, ki bodo predstavljal gube. Finske čete so na področju jezera Segozano zaplenile mnogo sovjetskega topništva, pet sovjetskih vlačilcev in skladišče lesa, ki ga cenijo na več desetin milijonov. Na bojišču pri Hangoju narašča delavnost sovjetskega topništva. Sovjeti so včeraj tudi začeli streljati s protiletalskimi topovi, da bi razbili zbiranja iinske pehote. Vojni opazovalci menijo, da skušajo Sovjeti s temi napadi zavarovati svoje krilo, dejansko pa nameravajo odpeljati iz Hangoja čete, ki jih v trdnjavi ne morejo več oskrbovati. V zvezi s tem so tudi ugotovili povečano plovbo sovjetskih ladij po Finskem zaliva. Finsko topništvo pa medtem razbija posamezne utrdbe in je uničilo več skladišč v trdnjavi. Na bojišču pri Si-vaeriju se je tudi razvil topniški ogenj z obeh strani. Položaj na vzhodnem bojišču Dopisnik Stetanija javlja: Nemci so dosegli v bojih za Moskvo velik uspeh. Nemške oklepne divizije, ki so zasedle Kalinin, so prodrle dalje in zasedle mesto Klin, ki je na pol pota med Ka-lininom in Moskvo. Nemške oklepne divizije so pomandralo sovražno obrambo in osvojile mnogo utrjenih postojank. Sovražnik se pa umika tudi na odsekih pri Volokolamsku in Možajsku. Med Klinom in Volokolamskim prodira nemška pehotna divizija naravnost proli Moskvi. Reka Nara je že prekoračena. Nemško letalstvo silovito posega v bitke in ruši sovražna bojna vozila. Sovjeti mečejo v boj za svojo prestolnico vse svoje rezerve. Zato so bitke tako divje in krvave kakor do sedaj še niso bile na vzhodu. Toda tokrat so Nemci odločeni, da za vsako ceno dosežejo svoje cilje. Na severu so Rusi poskušali prekoračiti zamrzlo Ne-vo in tako zlomiti obroč okrog Petrograda. Izpad pa se je ponesrečil. Sovjetske čete so pustile na mestu 500 mrtvih in 1000 ujetih. V Donški kotlini italijanske čete pritiskajo na Vorošilovgrad. Včeraj so odbile tri boljševiške protinapade. V odseku pri Rostovu Nemci utrjujejo svoje postojanke, medtem ko njihovo topništvo na oni strani Dona ruši sovjetska utrjevalna dela. Sovjetske čete, ki so ostale še tostran Dona, se med neprestanimi boji hitro umikajo čez reko. Na splošno se lahko reče, da je borba za Moskvo v polnem teku. Nemci med hudimi boji povsod prodirajo proti vzhodu. Angleški tisk že pripravlja javno mnenje na padec sovjetske prestol- (Nadaljevanje s t. strani) \ ta zapisnik je sestavljen v italijanskem, nemškem in japonskem jeziku in vsako bese-dilo v?lja za izvirno. Visoke pogodbene stranke se bodo v koristnem času pred potekom roka pet let posvetovale o načinu nadaljnjega Sodelovanja. .... . Zaradi tega so podpisniki podpisali, pooblaščeni po svojih vladah, ta zapisnik in so ga podpečatili1 s svojimi pečati. Izdelano v š -stih izvodih v Berlinu dne 25. novembra 1941-XX, kar odgovarja 25. dnevu 11. mecesa 16. leta Syowejeve dobe. Finska pristopila k pogodbi proti kominterni Helsinki, 25. novembra. AS. Vse finsko javno mnenje je sprejelo z največjim zadovoljstvom novico, da je Finska pristopila k pogodbi proti kominterni. Sicer pa je bilo že dolgo jasno, da mora Finska pristopiti k tej pogodbi, kajti finsko razpoloženje proti kominterni je bilo enako od osvobodilne vojne v letu 1918 do zimske vojne v letu 1939-40. Pa tudi v sedanji vojni se je to razpoloženje še bolj podčrtalo Mali, toda junaški finski narod je na ta način najbolj učinkovito odgovoril na angleške in masonske intrige. Angieži in Amerikanci so računali na to, da bi bila Finska oslabljena, toda Finska tem intrigam ni nasedla, ker se je vedno imela za branik evropske civilizacije proti vzhodu. Anglija napove vojno Finski Stockholm, 25. nov. AS. Dopisnik lista »Sven-ska Dagbladet« poroča iz Londona, da je med angleškimi političnimi krogi izvedel, da bo Anglija takoj napovedala Finski vojno, ko bo ta država pristopila k pogodbi proti kominterni. Anglija bo najbrž na|K>vedala vojno Finski že ta teden. Danska pristopila k zvezi proti kominterni Kopenhagen, 25. novembra. AS. Danska uradna agencija objavlja, da je Danska sklenila pristopiti k pogodbi proti kominterni. Uradno poročilo o tem bo vsak trenutek objavljeno. Danski zunanji minister je snoči z letalom odpotoval v Berlin. Bardossy in Lorkovič v Berlinu Berlin, 25 nov. AS. Včeraj zjutraj 6ta. prišla v Berlin madžarski zunanji minister Bardo66y in hrvatski zunanji minister Lorkovič. Na postaji Anhalt, ki je bila vsa v zastavah držav, ki so pristopile k pogodbi proti komkerni, je zunanji minister von Ribbentrop z odličnimi zastopniki vlade, stranke in vojske 6prejel oba državnika. Gospodarstvo Vprašanje našega gozdnega gospodarstva Visoki komisar je predsedoval sestanku lesnih interesentov prehranjevalne potrebe. 8. Prevozi, tudi glede prehrane kooj in potreb, pogon^ih, sredstev, ne bi bilo mogoče pretvoriti avtomobilskih sr i .. _ 1___X__- __n A IaLmi, Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je v vladni palači predsedoval sestanku, v teku katerega 6e je proučeval ves 6kupek vprašanj našega gozdnega gospodarstva, ki je eden izmed najvažnejših odsekov gospodarstva nove pokrajine. Razen funkcionarjev Visokega komisariata so bili navzoči glavni tajnik Trgovskoindustrijske zbornice Ivan Mohorič in tajnik dr. Pless, član pokrajinskega sosveta in predstavnik indu6trijcev Franc Heinrihar ter g. Skrbeč, ki je zastopal lesne trgovce. , , . , ., Visoki komisar je z iskrenimi besedami odobril jasno poročilo g. Mohoriča, v katerem je ta razdelil vprašanje lesa po naslednjih vidikih: 1. načrt za ukrepe v letu 1942 v smislu intenzivnega izkoriščanja, vendar v celoti čuvajoč gozdno posest. 2. ZajKjslitev delovne 6ile tudi z ozirom na njene kjer sredstev na potrošnjo avtarkičnega goriva. 4. tehnična oprema podjetij in zasebnikov za izkoriščanje gozdov in zgradbo naprav ter cest. 5. Cene lesa, potrošnja v pokrajini in izvoz. Pri obravnavi teh vprašanj je bila vpoštevana zamisel izkoriščati do najvišje mere vse obstoječe naprave v pokrajini z namenom, da se popolnoma izkoristi ves le6. O različnih vprašanjih, ki so bila obravnavana na globoko in v podrobnostih, 60 govorili vsi navzoči. Visoki komisar je povzel glavne misli iz razprave in je naznačil cilje, ki morajo biti doseženi v interesu narodnega gospodarstva in po6ebno v interesu gospodarstva pokrajine. novi red na svetu, je toliko, kolikor je narodov v tem novem redu. Vsaka bo imela svoje barve. Vse te zastave pa so protiboljševiške, proti bogataške in protijudovske. Pogreb slovitega nemškega letalca Moeldersa Berlin, 25. nov. s. Truplo slovitega letalskega polkovnika Moeldersa, ki je žalostno končal v znanih okoliščinah, so včeraj prenesli v kapelico vojaške bolnišnice v Breslau. Popoldne so truplo slovesno prepeljali v Berlin. Vrhovni poveljnik nemškega letalstva, maršal Goring, je ob žalostni smrti polkovnika Moeldersa dal letalstvu dnevno zapoved, v kateri izreka globoko sožalje vseh to varišev ter slavi jasne bojevniške vrline pokoj nega letalca. Letalska nesreča nemškega generala Berlin, 25. nov. AS. Med rednim službenim poletom je postal žrtev letalske nesreče letalski general Helmuth Vielbert. Nesreča se je zgodila dne 20. nov. General je bil eden najstarejših častnikov nemškega letalstva. V juliju 1937 je sodeloval pri organizaciji legije »Condor«. Pri tej letalski nesreči 6e je ubil tudi polkovnik Oueron. Ameriška vojska na Filipinih Manilla, 25. nov. AS. Do sedaj so na Filipinih vključili 80.000 Filipincev v ameriško vojsko. Sestavljali bodo del ameriške vojske na Daljnem vzhodu in jim bo poveljeval ameriški general Douglas Me. Artliur, ki ima svoj glavni stan v Manilli. ' Hud poraz srbskih komunistov Belgrad, 25. nov. AS. Nemški poročevalski urad poroča, da je bclgrajski list »Obnova« objavil, da so bili srbski komunisti hudo poraženi v bitki, ki je na Rudniku trajala pet ur. Zajetih je bilo mnogo komunističnih oboroženih prostovoljcev. 150 komunistov je obležalo mrtvih na bojišču, 000 komunistov pa je bilo zajetih z orožjem v roki. 300 komunistov pa se je predalo, ko so izvedeli, da je padel njihov voditelj Leonid Reško- | vii« »Ohnova« poroča, da so pri Kučevu komunisti po dveurnem spopadu izgubili 63 mrtvih. 20 jih , je bilo ranjenih, 20 pa zajetih. ' Pojasnilo glede prodaje strojev in kovinskih predmetov Tiskovni urad Visokega komisariata sporoča: Glede na stavljena vprašanja, kateri stroji in kovinski predmeti so mišljeni v čl. 4. Predpisov o prodaji oblačilnih izdelkov in drugih porabnih predmetov z dne 9. okt. 1941, SI. 1. št. 484/82 iz 1. 1941-X1X, se pojasni, da so mišljeni šivalni stroji, pisalni stroji, radio aparati, fotografski aparati, kinematografski aparati, poljedelski 6troji itd. Izvzeti so le stroji velikih dimenzij (n .pr. lokomotive, tovarniški stroji itd.). Pod kovinskimi izdelki pa so mišljeni izdelki, ki so v celoti ali deloma iz kovine. Pošiljanje poštnih zavojev na Hrvatsko S 1. decembrom t. 1. bodo poštni uradi v Ljubljanski pokrajini začeli odpremljati navadne poštne pakete brez spremnice na Hrvaško. Osrednji urad za odpremljanje teh pošiljk bo Ljubljana II. (kolodvor). Tarife 60 določene takole: Zavitki, težki do 1 kg . . . 8.50 lir „ do 3 kg . . . 10.50 lir „ „ do 5 kg . . . 12.50 lir „ do 10 kg . . . 22.50 lir „ do 15 kg . i . 32.50 lir „ do 20 kg . , . 42.50 lir Pojasnila o nakupu oblačilnih predmetov. Z ozirom na pojasnilna vprašanja, ki so bila fiostav-ljena oblastvom v zvezi s prodajo oblačilnih predmetov, piše »Eco di Roma«, da morajo kupci poleg oblačilne nakaznice predložiti tudi eno izmed legitimacij, ki opravičujejo v smislu zakonitih določil k nakupu. Pri prodaji oblačilnih predmetov pojasnjujejo sedaj ministrska mesta,' da je treba vpisati v seznam kupoprodaj tudi vse one kupce, ki kupijo za manj kot 20 lir. Sami odrezki tudi niso veljavni. Odrezek je veljaven le tedaj,^če ga odreže trgovec sam potem, ko ee je prepričal, da je oseba, ki predloži karto, resnično upravičena za nakup. Trgovce pozivajo oblastva, naj v izložbah vedno označijo pri predmetih tudi število točk, ki je potrehno za nakup dotične vrste blaga. Poleg tega morajo imeti v svojih lokalih na vidnem mestu razobešfcno navodilo o prodaji oblačilnih predmetih, zlasti tako da je razvidno število točk. potrebnih za nakup posameznih predmetov. Dohodninska taksa za izvoz v zasedena ozemlja. Agencija »Eco di Roma« poroča, da se nahajajo v proučevanju ukrepi, ki bodo v kratkem izdani, za predmete, ki so podvrženi zbiranju in so namenjeni kraljevini Albaniji, pokrajinam, ki so bile na novo ustanovljene (Kotor, Split in Ljubljana) in za ozemlja, ki so jih zasedle italijanske čete (Jonski otoki, Camurija, Grčija in Črna gora). Agencija piše, da bodo v smislu novih določil morali kupci plačati sekciji za gojitev žitaric na osnovi dajatve za depozit, odgovarjajoče zneske k skupni vsoti cene razen povrnitve v primerih, v katerih bo ministrstvo financ odredilo izjemo, v breme kupcev potrebnih zneskov. Kar se tiče porabe predpisov o splošnem davku na dohodke, poroča omenjena rimska agencija, da velja oprostitev ne samo za predmete, ki eo namenjeni izvozu, temveč tudi za predmete, ki so namenjeni novim jx>krajinam Ljubljani, Kotorju in Splitu, pričakovati pa je, da bo finančno ministrstvo izdalo še bolj točna navodila. Proizvodnja električnega toka v Italiji. Na osnovi podatkov hidrografske službe v Ljubljani piše »Eco di Roma«, da znaša površina vseh porečij v Italiji okoli 300.000 km2 in da znaša na 1 km® razpoložljiva energija 0.8 kilovatne ure. Tako je ceniti, da znaša vsa naravna energija, ki je je na razpolago okol i240 milijard kilovatnih ur, t. j. količina, ki jo daje padec vode od izvira do izliva v morje. Če upoštevamo samo porečja, kjer je možno izkoriščanje vodnih sil, se te številke reducirajo na 57 milijard kilovatnih ur. Če pa še nadalje upoštevamo gospodarski odstotek izrabe, pridemo do številke 32 milijard kilovatnih ur. Dejanska proizvajalna možnost se giblje nekako v sredi in bi torej znašala po teh računih 45 milijard kilovatnih ur. Državni urad za oblikovanje cen in metd na Hrvatskem je osnovan. Urad je osnovan pri ministrstvu za obrt, veleobrt in trgovino. Urad ima svojega upravitelja in je naloga urada odrejati cene, plače ter mezde. Zunanji organi urada so velike župe. Hrvatsko rečno brodarstvo. V Zagrebu je bila osnovana d. d. Hrvatsko rečno brodarstvo, ki mora skrbeti za plovbo na rekah, kanalih in na morju. Okrajšano ime za družbo je Hrebrod. Od delniške glavnice se plača 60% takoj, lahko pa se plača tudi z aportom. Nadpolovična večina glavnice je v rokah države. 6 članov uprave imenuje država, predsednika in glavnega ravnatelja družbe prav tako. Družba z« vnovčevanjc mleka na Hrvatskem je bila ustanovljena. Imenuje se Mopag., Poleg hrvatskih zadružnih krogov je udeležen pri novi družbi tudi nemški kapital in sicer s 80 %. Za predsednika družbe je bil izvoljen Ivan Derežič, podpredsednik Zveze hrvatskih mlekarskih zadrug. Pogod — Plodina. Prejšnji hrvatski Pogod m> sedaj prekrstili v Plodino, kakor je odredil minister za obrt, veleobrt in trgovino. Prehrana Ljubljanske pokrajine Kaj fe dala Italija Meseca aprila je bila Ljubljanska pokrajina odrezana od prejšnjih nabavnih virov :a življenjske potrebščine. Sama pa tudi ni imela tako razvitega kmetijstva, da bi preskrbovala z glavnimi življenjskimi potrebščinami vse prebivalstvo, slasti pa ne veliko glavno mesto pokrajine Ljubljano, ki ima nad četrtino prebivalstva vse pokrajine. Ljubljanska pokrajina je glede živil izrazito pasivna pokrajina. V takem položaju je Italija izpolnila vrzel, ki je nastala, in začela dobavljati velike količine življenjskih potrebščin, ki so nujno potrebne za življenje pokrajine. Številke, ki jih sedaj objavljamo, kažejo, kako velike so bile količine živil, ki jih je Italija dala na razpolago civilnemu prebivalstvu Ljubljanske pokrajine, kar je prišlo predvsem v korist mestu Ljubljani. Zato so te številke zgovoren dokaz, kako je skrbela in še skrbi Italija ler njena oblastva za Ljubljansko pokrajino. Te številke pobijajo tudi trditve partizanov, da so Italijani samo odnašali iz naše pokrajine. Povzpeli so se celo do trditve, da Italijani odnašajo vse in da mrtvičijo gospodarske sile naše pokrajine. Toda dejansko stanje, katerega dokazujejo naslednje številke, poslavlja na laž njihove trditve, ker se iz številk vidi skrb Italije in njenih oblasten za prehrano prebivalstva Ljubljanske pokrajine, kar moramo pravilno in pravično oceniti. Seznam uvoženih predmetov za prehrano, zlasti pa njihova količina, so najbolj očividen dokaz, katerega ne more nihče ovreči, da je Italija veliko žrtvovala za Ljubljansko pokrajino in da še vedno prilaga tam, kjer je potrebno. Evo številk o uvozu racioniranih in drugih življenjskih potrebščin is Italije v Ljubljansko pokrajino v dobi od prvegr dne zasedbe do 31. ckt., t. j. konec preteklega meseca: pšenična moka koruzna moka testenine moka za izdelovnaje testenin riž sladkor milo mast slanina olje maslo oves sir brezjanske Marije v Ribnici Preteklo nedeljo je ljubljanski škof r. dr. Gre-gorij Rozman blagoslovil v ribniški župnijski cerkvi nov oltar, posvečen hrezjanski Mariji Pomagaj. Domača duhovščina je izpred glavnega oltarja dvignila krasno sliko Marije Pomagaj in jo odnesla skozi špalirje vernega ljudstva, deklet v na- 10,644.800 kg 162.200 kg 1,784.000 kg 304.200 kg 1,666.100 kg 1,140.000 kg 240.000 kg 69.911 kg 77.345 kg 132.282 kg 106.550 kg 270.000 kg 10.108 kg Na delo za pobožnost devetih prvih petkov! Danes se začne pripravljalna devetdnevnica Slovenci! Na poziv našega nadpastirjo se /si strnimo v eno vrsto in vsi do zadnjega vsak prvi petek prejmimo zadostiino sveto obhajilo in preživimo ta dan v duhu pokore in zadošče-vanja za grehe Evrope in našega naroda! Posvetitev slovenskega naroda Presv. Srcu pred 25 leti Slovenci smo na raznih veličastnih shodih in kongresih javno zatrjevali in prisegali zvestobo božjemu Kralju. Na 5. katoliškem shodu 26. avgusta 1923 smo se slovesno posvetili pre-svetemn Srcu Jezusovemu v posebni molitvi, ki se glasi kakor mogočna obnova krstne obljube. Takole smo tedaj obljubili: Presveto Srce Jezusovo, neskončno veličastno, vzor krepost?, Tebe proglasimo za kralja nad svojimi srci. Po tvoji dobroti so naši pradedje v davnih vekih stopili v tvojo Cerkev. Tvoja ljubezen je z božjo voljo narod krepila in tolažila. Iz studenca milosti narod vsekakor zajemne moč, da se rešuje nizkih strasti in vzdignje k lepoti poštenja. Srce Jezusovo, dobrote in ljubezni polno: Zahvalimo te in v zahvalni dar poklanjamo sebe. Sprejmi našo nepreklicno zavezo: Odpovemo se vsemn, kar obsoja tvoja pravičnost; ljubimo vse, kar je ljnbo Tebi; obžalujemo vse, kar je Tebe žalilo. Kraljuj nami Kraljuj našemu razumu z resnico svetega evangelija, kraljuj naši volji z lepoto kreposti, kraljuj našemu srcu s sladkostjo svoje božje ljubezni. Tebi posvetimo svoje radosti in svoje bridkosti, svojo upe in skrbi, svoje sklepe jn svoja dejanja: Tvoji smo, tvoji hočemo biti. Sprejmi za svoje vse naše družine, naše občine, naše pokrajine, vso domovino: posvečen bodi Tebi ves naš slovenski narod. O božje srce, sladkost svetnikov, blagoslovi nas, da te bomo v življenju in smrti ljubili in v rajski domovini večno slavili. — Amen. Ali smo izpolnili te obljube? Izprašujmo si vest in priznajmo pred Bogom, da smo dolžni, krivi! Naša pokvarjenost, naše hudobije nas tožijo pred Bogom in izzivajo kazni. Ne godrnja jmo, oklenimo se molitve in pokore! Popravimo našo nezvestobo z radevoljnim zadoščeva-njem. Naše zadoščevanje nos bo rešilo^ Za-upajnW * Dan-s bo začetek pripravljalne devetdnev-nice za pobožnost deveterih prvih petkov. Udeležimo se teh pobožnosti in v pripravljalni de-vetdnevnici prosimo blagoslova božjega, da bi vsak izmed nas postal goreč apostol in pridobil za pobožnosti še vse svoje znance, neglede na njihovo prepričanje. Zadostimo presv. Srcn Jezusovemu za naše grehe in napake vsi brez razlike! \ rodnih iošali in članov Marijine kongregacije k novemu oltarju v desni ladji, kjer kraljuje Marija in deli tolažbo vsem, ki se z zaupanjem k Njej zatekajo. Globoke in klene besede g. škofa so padale na mehka srca dobrega ljudstva Ribniške doline in bodo ostale vsem v trajnem spominu na lepo spominsko nedeljo, ko je ljudstvo postavilo v najlepšem svetišču v Ribniški dolini — v ribniški župnijski cerkvi — spomenik na te čase in njegove stiske kraljici Slovencev — Mariji Pomagaj. Marijina slika, posnetek brezjanske Matere •božje, je eno najlepših del našega akademskega slikarja g. Kregarja. Morda so prav okoliščine, v katerih je slikal g. Kregar to podobo, vplivale na slikarja, da je izlil v to sliko vse svoje finese in upodobil delo. ki prav malo zaostaja za izvirno sliko Matere božje na Brezjah. Novi oltar je lesen in zgrajen v popolnoma domačem narodnem slogu, zato daje s krasno Marijino podobo še posebno očarljiv in vabljiv pogled. Oltar je delo arhitekta g. Vurnika. Oltar so po blagoslovitvi postavili ob steno, kjer je visel misijonski križ, kjer je vsekakor primernejši prostor, kakor pa lam, kjer je stal oltar pri blagoslovitvi. K Mariji Pomagaj v Ribnici, kjer gori vedno lučka, prihajajo vsak dan Marijini častilci. Marija vabi tudi vas. da pohitite v Ribnico k Njenemu novemu svetišču I Naibolj se sebe boj! Katoličani »e bojimo le tistih katoličanov, ki gledajo preveč sebe, pa premalo Kristusa; preveč zaradi sebe, a premalo zaradi Kristusa. Bati pa se moramo samo sebe in nikogar drugega. Pravijo, da živi na zemlji okrog 2 milijardi ljudi. Kateri človek pogleda sebe v tem razmerju ali v razmerju s tistimi kostmi, ki se bo nekoč spre-mend vanje in v svoje črvivo telo? Res je, človek ima tudi neumrjočo dušo, ki mu je tolikrat dobrodošla, da pokaže, kdo je on — človek. Človek, to silno bitje, ki neprestano želi, da poveča radi) kroga svoje osebnosti! In če ta človek še bol) veča svoj krog, postaja zmeraj manjši, je le točka, pika, beračija. Človek bi rad, da bi ga videl ves svet, (oda svet vidi le neskončno majhno pičico. In zgodi se, da ta človek umre, pa ni niti te male pičice več. Človek povsem napačno išče svojo neumrjočnost in napačno deluje zanjo. Saj poznamo res nekaj takih, kot je, na primer Napoleon, ki ga ves njegov narod kuje v zvezde in ga mnogi obožujejo. To je bil človek, ki je njegova zamisel zahtevala toliko strašnih in tako številnih ljudskih žrtev! Prav nič čudnega ne bo, čc bo nekoč v bodočih rodovih spomin na Napoleona isti kot na kakega svetovnega zločinca — pa to v eni in isti knjigi. Pa vsi tisti veleučenjaki, filozofi, umetniki, li tako z viška gledajo na druge smrtnike! In vendar, koliko je tega, kar zna dandanes vsak šolarček, pa tega nista vedela ne Platon ne Aristotel! Ce bi se vsi ti velikani duhS hoteli le malo pomeriti z vsem, kar bo v tridesetem stoletju, ali ne bi našli poleg sebe tudi kaj prostora za nas, navadne Zemljane? Pa mi vsi, ki se ne moremo sprijazniti s tem, da bo naše ime nepoznano, da smo nizkega stanu, da imamo malo zaslužka, da nas nihče ne upošteva, ampak se drzno in ošabno napihujemo in hočemo, da nas vidi ves svet! Človek je preveč zaverovan v sebe samega in hoče le sebe samega. Ali nemara zaradi Boga, zaradi svojega bližnjega? Nikakor, le zgolj zaradi samega sebe. To je znak ne le liberalca, kapitalista, socialista, komunista — ampak tudi marsikaterega katoličana. To je poglavitno vprašanje posameznikov, v tem so zasidrani najnižji napotki, ki so obdani in okrašeni z vsem tistim, kar videvajo ljudje kot odlično masko za najgloblji »jaz«. Razmerje človeka do Boga in svojega bližnjega pa se sploh ne razmotriva ali se pa razrešuje tako, da je človek prva in poglavitna točka, da je načelo najvišjega reda, ki iz njega izhaja vse drugo. In to je tisto, da se naj človek najbolj boji samega sebe. V takšnem gledanju in obožavanju lastne osebe izgubi človek pogled na neumrjočnost svoje duše in na p>omoč bližnjemu. Vprav ti časi v svoji trdi skrbi za želodec grozijo, da vidi človek le svojo osebo in se peha le zanjo. Kristjani pa vemo za nauk: »Ljubi Boga iz vsega srca in bližnjega kot samega sebe.« Ne pozabimo! Vpisovanje v vseučiliško organizacijo v Lubi.ani Daje se na znanje, da se je začelo vpisovanje v Vseučiliško Organizacijo v Ljubljani. Vpisovanje je ob delavnikih od 10 do 12 na sedežu organizacije — v vseučiliški knjižnici — Turjaška ulica. Rdeči križ sporoča Pošto naj dvignejo: Ahčin Marija, Medvedova ul. 5, Andrin Nikola, pismo nazaj, Boncelj Janez, Povšičeva, Bregant Sonja, Jarška 36, Burger Ema, soproga notarja, Cizerle Josipina, Dijaška 13, Fur-lan Vitomir, dijak, Grum Mira, urad. fin. dir., Hra-stelj Joža, Zarnikova, Hrašovec Marta, S. Roka 4, Inkret Dora, Korunova 10, Kovalski Julija, Prebi-lova, Kodre dr. Anton, Haszlakiewicz Valdemar, Kocjančič M., Učiteljska somopomoč, Košenina Fr., dijak, Lokar Dušan, Prijateljeva 8, Lipovšek Karel, Prijateljeva 8, Lovšin Kristina, Matičič Franc, Celovška 72, Orožen Rezi, Pirkovič Jelka, Podporno društvo žel. usl., Remše Dani, Jegličev dom, Rott Ana, Šiška; Repanšek Marija splošna bolnica; Rudolf Mimi; dr. Sbiroj Teodor, odvetnik; Stritih Fani, Devova 5, Strman Božo, Mandeljčeva 1; Sušnik Marjan, Svarc Ivo, Sraj Josip, Trontelj Alojzij, Mrdjen Danica, Cegnarjeva 12, Vidmar Fr., Slomškova 12, Vidic dr. Igor, Zidarič Dušan, Zamejc Ema, Zupančič Alojz, tehnična sekcija, Zemljič Jo-ško, del. zbor., Zmavc Olga. Dalje naj dvignejo pisma še sledeči: Bežan Marija, Ljubljanska 29, Bro-zovič Franc, Kopališka 2, Baje Frančiška, zavetišče sv. Jožefa, Greif Ivan, Poljanska 20, Jančar Lizika Za Gradom 2, Jordan Vinko, Šmartinska 15, Križnik Angela, Mivka 11, Kavar Janez, Resljeva 4, Kolenc Marica, Galjevica, Požar Majda, Osoje 3, Semič Viktor, Privoz 13, Tesič Dobrila, Radeckega 46, Zlokarnik Marija, Moste, Albreht Tone, Bleiweiso-va 52, Grbec Franc, Vodovodna 84, Mrak Marija, Povšetova 44, Kladnik Tilda, Tyrševa, Mešič Fr., Satler Pavel, Dolnice 10, Šajn Matko, Suster Janez, glav. carin., Zupančič Božena, Tyrševa 121. V tajništvu naj se zglasijo: Petrič Alojz, Suvo-borska 14, Štangel Frančiška, Zvokelj Marija, Ribniška 4. Nadalje naj dvignejo pošto na Tyrševi 11-I: Aplenc Boža, Knafljeva 9, Ham Karlo, Valvazor-jeva 4, Lavrač Marija, Linhartova 20, Miklavc Breda, Linhartova 18, Roco Anton, Bleiweisova 35a, Kurilnica, Meglen Francka, Detelova 3, Jenko Poljanšek Ivanka, Gradišče 10, Novak Štefan, Se-meniška 4, Dejak Henrik, Tomislavov trg 19, Gregorc Metod, Kurilnica, Meglen Francka, Detelova 3, Jenko Marica, Zabjak, gostilna, Mislej Tina, Dolenjska 23, Mergenthaler, tovarna Indus, Melik Anton, univ. prof., Plesničar Tatjana, Rožna dolina Cesta VIII., Rus Sonja, Cankarjevo nabrežje 7, dr. Vrhovee Stane, Zobozdravnik, Selan Franc, Potočnikova ul., dr. Senčar Drago, Senčar Mirko, pošt. ur., Traven Janko, uradnik TOI, Zdcšar Angela Vič 31, Zupančič Alojz, tehn. sekcija, Kristan Ivana, Linhartova, Kolina Mirko, dr. Zenko Fran, Koro tanska 18. — Po vrnjeno pošto naj pridejo pošiljal ci na: Ante Ljubičič, Pilarjevo, dalje Pirih Milko, Trpin Rihard, cand iur., Novak Milka, gostilna Kajfež, Kolar Gabrijela, Rojic Vida, pri Florjančič Ludvik, Znidarič, Vitek Gvido, Oflag VI-B, Spetič Marija, pošt. ur., Kranjc Andrej, Vunred, Franc in Marija Gregorij, SI. Bistrica, o. Gorazd Deklcva, Visoki Dečani. Razprave zaradi navijanja cen se nadaljnjo Ljubljana, 25. novembra. V ponedeljek je kazenski sodnik poedinec na okrožnem sodišču reševal prav delikatne in trgov-skoposlovno zanimive, za sedanje čase značilne navijalske zadeve, ki pokažejo tudi miselnost trgovskega sveta. Neki mesar je imel hujšo zadevo. Naprtili so mu kar 3 prestopke zaradi prekoračenja najvišjih cen mesu in hkratu še prestopek podkujx»vanja službenega organa. Mesar je bil zaradi 2 prestopkov po čl. 7 uredbe o cenah obsojen na 7 dni zajsora, 400 lir denarne kazni ali v nadaljnih 18 dni zaf>ora v slučaju neplačila ter na 114 lir povprečnine. Oproščen je bil zaradi podkupovanja trošarinskega organa, ker se je izkazalo, da obtoženec ni imel zlobnega namena in zaradi prestopka navijanja cen v slučaju Ivana Komana. V zadnjem primeru je prišlo sodišče do prepričanja, da gre tu za anonimno ovadbo, ker sodišče ni moglo nikjer najti tega Komana. Pri raznih avtomobilih rabijo za mazanje zavor in važnih avtomobilskih sestavnih delov posebna mazila. Velika italijanska tovarna Fiat ima v prodaji specialno olje za mazanje zavor pod imenom »lockingc. To olje je v Ljubljani zelo redko. Tovarna sama je olje rezervirala za vojsko, dočim ga ni na prodaj za civilne osebe. Neki LJUDSKA KNJIGARNA. LJUBLJANA Pied Skotijo 5 je pred kratkim izdala krasno in prevažno knjigo, ki je namenjena našim fantom ■POMLADNI VIHARJI ■ Napisal to ie sloveči vzgojnik m nnadinoljub Msgr. Tihamer Toth, ter spada med najlepša dela, ki so bila kdat v vsej svetovni literaturi napisana o spolni vzgoji mladega človeka. Zato je tudi knjiga doživela nešteto izdaj in prevodov v vse svetovne jezike. Pisana v krasnem slogu, odkrito, pa vendar z vsem potrebnim razumevanjem brez vsakih meglenih sentimentalnosti. Pisatelj, ki ježi vel med mladino in za mladino je znal čudovito prisrčno in prijateljsko govoriti mladi duši za najnevarnejša leta njenega dozorevanja. Knjiga je pravi zaklad, ki mora or>ti v roke vsakemu mlademu fantu, da mu bo vodnica ln kažipot, nam vsem pa jamstvo za nov zdrav in krepak rod. Knjiga v lep' opremi ima 204 strani in velja L. 21'—, vezana L. 25'—. Starši! Za Vaše fante najvrednejše Miklavžem ali božično darilo. ljubljanski trgovec je dobil nekaj tega olja iz Zagreba po precej mastni ceni. K temu trgovcu, ki prodaja razne avtomobilske dele in potrebščine, so prišli nedavno neki kupci, da bi kupili nekaj olja. Trgovec je olje prodal po 57 lir, ko je cena drugače mnogo nižja. Bil je ovaden in sedaj teče proti njemu obsežna pravda. Včeraj je bila že druga razprava. Trgovec je navajal,, da olja ni imel na prodaj, marveč ga je hranil jjosebej za svojo lastno rabo, hotel pa je napraviti tem kupcem le uslugo. Zadeva pa se je na podlagi prič začela zelo zapletati. Kupci, ki so bili zaslišani, so sodniku pojasnili, kako je prišlo do nakupa olja in pozneje do ovadbe, obtoženčeve priče nasprotno so skušale jx>trditi obtožencev zagovor, toda mnoge so prišle v navzkrižja. Razprava je bila preložena na nedoločen čas, da se izvedejo novi dokazi o primernosti cene olju. Neka prodajalka je bila obtožena, da je 17. septembra prodajala salamo po 29 lir, ko je bila takrat določena najvišja cena zanjo 18.25 lir kg, dalje da je po višjih cenah prodajala sladno kavo in cikorijo »Meko«. Obtoženka je priznala višje cene za salamo in sladno kavo, glede cikorije »Me-kac, ki je zmes iz fig, pa je zatrjevala, da ji je ceno določil zastopnik te cikorije. Ta je potrdil njen zagovor in omenil, da je bila cena za cikorijo primerna in ni bila nad maksimalno ceno. Prodajalka je bila zaradi salame in sladne kave obsojena na 7 dni zajiora in 200 lir denarne kazni. Prodajalka, ki je že starejša ženska, je kazen sprejela. Glede »Mekec pa je bila oproščena. Iz Trsta Smrt znanega iredentista. Umrl je v Trstu uradnik mestnih podjetij Rihard Valle, star 67 let. Pokojnik se je zlasti pred prvo svetovno vojno živahno udejstvoval v tržaških italijanskih ireden-tističnih krogih, velikokrat je bil zaprt od avstrijske policije, med svetovno vojno pa interniran. Po vojni je bil eden najbolj vnetih pripadnikov fašistične stranke. Smrt staro kmečke korenine. V Borštu pri Trstu je umrl nagle smrti, zadet od kapi, 71 letni posestnik Andrej Zaliar. »Drcja s Podrevja* so ga nazivali vaščani. Pokojnik je bil najuglednejši in najbolj priljubljeni prebivalec v Borštu. Njegova modra beseda je veljala pri vseh, njegov nasvet je bil od vseh upoštevan. Bil je vedno vesel, nikoli ni godrnjal, vse težave je prenašal z izredno potrpežljivostjo, dasi ga je življenje hudo preizkušalo. Posebno vnet je bil za cerkev, nobeno nedeljo ni zamudil sv. maše. Ko je v Borštu manjkalo kladivo za zvon, je sam šel na Sv. Višarje, kjer je vedel za tako kladivo, ga tam kupil ter ga spravil v Boršt. Kako priljubljen je bil jiokojnik, je jjokazal pogreb. Divjala je tisti dan strahovita burja, pa se je vseeno zbralo ogromno štcviio iju- Iz Spodnje Štajerske Pri preseljevanju na Krškem polju pomagajo. V graški »Tagespošti« beremo: »Od 10 novembra dalje je iz marenberške in apaške okolice kakih 50 mladcev v Krškem, okraj Brežice, kjer pomagajo okrožnemu preseljevalnemu štabu SS Tabore v lepem in obširnem župnišču, kjer dobivajo tudi hrano, za katero skrbita dve gospodinji. Vkljub težavam so se mladci naglo in dobro navadili tega nemirnega življenja in vrvenja, ki je v zvezi s preseljevanjem, ter so vsak dan vsak na svojem mestu. Njihova naloga je, da morajo hiše za preseljence osnažiti ter potem te preseljence voditi v njihove nove domove. To je težavna, toda lepa naloga! Danes že lahko povemo, da so se mladci vkljub svoji mladosti naglo znašli v novem položaju ter da svojo nalogo vzorno opravljajo. Ta njihova naloga je morda zanje najboljša šola za poznejše življenje. Mladci se bodo vrnili domov s ponosno zavestjo, da so sodelovali pri velikem delu,« Tudi gimnazija v Mariboru je začela delovati. Poleg višje realke, ki že nekaj časa deluje, je zdaj odprta tudi gimnazija, katera je nastanjena v hiši 1. višje realke. Okoli zastavišča 1. višje realke so se v četverokotu zbrali dijaki, da prisostvujejo dvigu zastave. Gimnazijski vodja študijski svetnik dr. Manfred Straka je pozval dijake, naj izvršujejo svojo dolžnost. Ponosna zavest, da sredi vojne lahko sodelujejo pri mirnem obnovitvenem delu, naj vsakogar vzpodbuja k največjim naporom. Ko je bila zastava sneta, se je pouk v vseh razredih začel. Prvi betonski šaht na kontinentu. Graška »Tagespost« poroča, da so pred nedavnim izročili v obrat nov rudniški šaht v Kisovcu pri Zagorju. Novi rov je zgradila Trboveljska premogokopna družba, ki ima svoj glavni sedež v Trbovljah že od leta 1873. Ta družba je že v bivši Jugoslaviji pridobivala več kakor polovico vsega premoga, ki ga je Jugoslavija potrebovala. Kakor hitro pa so se ti kraji vrnili k nemškemu rajhu, je družba takoj začela v revirju Kisovcu graditi popolnoma nov betonski šaht, ki je bil te dni slovesno izročen prometu. Pri uvozu v šaht, kateri je bil okrašen z zastavami, je govoril gradbeni vodja inž. Pra-protnik, ki je omenil, da je ta rov najmodernejše, kar more pokazati sodobno rudarstvo in da je ta rov izveden v betonu prvi na evropskem kontinentu. Ves rov, ki sega v globino 180 m, je v celoti zgrajen iz betona, tako da je popolnoma varen pred ognjem. Posebnega pomena pa je dejstvo, da se je posrečil ,tudi poskus zgraditi v betonu vse podrobnosti, kakor razdelitev šahta v nadstropja, potrebna za dviganje premoga. Dalje so bile zgrajene vse vmesne stene in vsi dovodi za stisnjeni zrak, za vodo in cevi za napeljavo električnih kablov v betonu. Notranji premer vsega rova meri 5.5 m. Ko bodo postavljene še potrebne strojne naprave, bodo vozili štirje vozički, ki bodo držali 5 ton premoga, lahko istočasno po rovu. — Prihodnje leto nameravajo zgraditi nad tem rovom še 20 m visok stolp, ki bo prav tako iz betona in bo nosil strojne naprave, ki bodo služile dvigalu v rovu. Ko bo opravljeno še to delo, bo ta šaht najmodernejši v vsej Evropi. Z njegovo pomočjo bo mogoče izkoristiti bogata loiišča ki-sovškega revirja zelo hitro. Glasbene šole za mladino in ljudstvo na Spodnjem Štajerskem. Štajersko glasbeno šolstvo lepo napreduje tudi v Spodnji Štajerski, kjer bodo v kratkem odprte v vseh okrožnih mestih Spodnje Štajerske glasbene šole za mladino in ljudstvo. Šole bodo omogočile, da bo prebivalstvo lahko pod strokovnim vodstvom napredovalo v glasbi. V M ari boni in Celju so bile take šole že odprte. V nedeljo 2:1. novembra je bila odprta šola v Trbovljah, kjer se je prijavilo v šolo 235 Trboveljčanov, ki so že delj časa znani po otroškem zhoru Trboveljskih slavčkov. V ponedeljek 24. novembra pa je bila odprta glasbena šola tudi v Ptuju. di, da so ga spremili na zadnii poti. Ko so »o pogrcbci razhajali, je bila soglasna misel vseh »takšnega moža. kakor je bil fx>kojni Dreja, v Boršlu kmalu več ne bol« Bodi mu ohranjen trajen spomin, preostalim naše sožalje. novice Koledar Sreda, 36. novembra: Silvester, opat; Leo-Vard Portomavriški, »poznavalec. Četrtek. 27. novembra: Marij, čudodelna avetinja; Virgilij, škof. Novi grobovi + Učitelj v p. Alojzij Kecelj. V Ljubljani je umrl učitelj v p. g. Alojzij K ene 1 j. Pogreb bo v •redo (26. novembra) ob pol 3 popoldne z Zal — kapelica sv. Jožefa. Naj počiva v miru! Žalujočim •vojeem naše 6ožaljel •f Na Dunaju je umrl dne 8. novembra vladni »vetnik v pokoju g. Josip Rasp. Naj počiva v miru! Žalujoči 6estri naše sožalje! Zastopniki »Slovenčevega koledarja« In »Slovenčeve knjižnice« Pošljite nam takoj sezname naročnikov. »Slovenčev koledar«, Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a — Dogoni klavnih prašičev. Dne 1. de- eembra bo ob 9 v Stični dogon prašičev za zakol. Vsi rejci iz občine Stična, Višnja gora. Št. Vid, Primskovo, Krka in Veliki Gaber, ki imajo prašiče, godne za zakol, naj jih pripeljejo t Stično na sejmišče, kjer bodo odkupljeni r smislu čl. 4 Uredbe o klanju prašičev. Dne 4. deccmbra bo ob 9 dogon prašičev v Trebnjem za občine: Trebnje, Mirna. Vel. Loka, Sv. Križ—Vel. Loka, Dobrnič, Sela— Šumberk, in Žužemberk. — Vreme. V torek zjutraj močno oblačno, nekoliko hladneje. Jutranja temperatura je padla za skoraj 2 stopinji. Vedno lahno rosi. Barometer se dviga. V ponedeljek najvišja dnevna temperatura +7.2 stop. V torek barometer 771.9 m'm. Pojavlja se severovzhodnik. Ker vedno rosi. se ceste ne morejo popiolnoma posušiti. Na poljih je le tu in tam še kako Odpošiljanje pošlnih paketov na Hrvatsko. Od 1. decembra t. 1. dalje bodo poštni uradi v Ljubljanski pokrajini prevzemali odpošiljanje paketov na Hrvatsko. Glavni urad za odpošiljanje teli paketov bo na poštnem uradu Ljubljana 2 (na kolodvoru). Tarife bodo naslednje, paketi od 1 kg 8.50 L, od 3 kg dalje 10.50 U od 5 kg dalje 12.50 lir, od 10 kg dalje 22.50, od 15 kg dalje 32.50 in od 20 kg dalje 42.50 L. — Darovi Rdečemu Križu. Rdečemu Križu, sekciji za socialno pomoč, je poklonil Kreditni zavod za trgovino in industrijo znesek Lir 5000.— v počastitev spomina pok. g. Andreja Šarabona, veletrzovca v Ljubljani. Za velikodušen dar najlepša hvala! — Namesto venca na grob pok. Remic Ivana j« darovalo uradništvo Pokrajinskega namestitvenega urada v Ljubljani Lir 100.— . — Gregorc Ivan, veletrgovec v Ljubljani v počastitev spomina pok ge. Tonejčeve Lir 200.-. — Dr. Bogdan Žužek v Ljubljani, namesto venca na grob pok. prof. dr. Stanka Lapajneta Lir 200—. — Zveza gospodinj, namesto venca na grob dr. Stanka Lapajneta Lir 100.—. — Nameščenci Pokojninskega zavoda meeto venca na grob dr. Bohinjca Lir 268.—. — Družina Gorkičeva daruje Rdečemu križu v počastitev spomina pok. ge. šarabonove Marije Lir 60.—. — Gospod Lokar Hinko daruje Rdečemu križu mesto venca na grob pok. gospoda šarabona Andreja Lir 100.—. Vsem darovalcem iskrena hvala! — Knjiga o jaslicah — njih zgodovini, pomenu za naš čas, s praktičnimi navodili za postavljanje — izido prvega. Obsega 100 strani in 38 slik. Napisal jo je prof. Niko Kuret. Božična knjiga, kakršne še nismo imeli Lepo darilo za Miklavža in božič. Cena vkljub umetniški opremi in bogati vsebini nizka — osem lir — a le za tiste, ki knjigo še ta mesec naroče z dopisnico ali javijo svoj naslov po telefonu, številki 47-46. Založba »Nova stvar«, Ljubljana. Ljubljana Studijska zborovanja kongresov Kristusa Kralja se pričnejo danes v sredo ob 5 popoldne v po-svetoTalniei Ljudske tiskarne. S tem ho spopolnje-na in utemeljena centrala Regnum Christi v Ljubljani. Udeleženci, kateri bodo želeli, se bodo še lahko udeležili danes začete devetdnevnice, če ne drugod, gotovo v stolnici, kjer se začne šele ob 7. 1 Anagrafični ured. V čudnovi hiši št. 23 na Mestnem trgu, kjer je bila pred vojno velika in moderno urejena Suttnerjeva trgovina ur, je sedaj nameščen anagrafični urad mestnega magistrata in register prebivalstva. Urad je že začel poslovati. Je lepo in pregledno urejen. Ima lepe uradne prostore. V to hišo se je nameravala potem, ko je trgovino izpraznil trgovec Suttner, po vojni vseliti Telika zagrebška tvrdka z manufakturo, toda več ljubljanskih trgovcev je rajši plačevalo najemnino, kakor da bi bila v teh prostorih nastanjena njihova velika konkurenca. I red leti jc bila v tej hiši tudi velika obrtniška razstava. _— Kavarna »Slon« zopet odprta 1 Pri Sadjarski in vrtnarski podružnici Ljubljana l. bo v kemijski predavalnici na I. drž. real. gimnaziji v Vegovi ulici predaval v sredo dne 26. novembra 1941, upravnik dre-Tesnic Kmetijske družbe g. Br^celjnik Ivan o »Sadnem izboru za mesto Ljubljano in okolico ter o izkušnjah v zadnjih dveh zimah«. Začetek točno ob 18 (šestih). 1 Sopranistka Maria Fiorenza Ciampelli bo izvajala v petek dne 28. t. m. v veliki Filharmonični dvorani naslednji spored: Monteverdi: Tožba Aria-ne; Rossini: Beneška regata, ki ima tri dele in sicer Anžoleta pred tekmo. Med tekmo in po tekmi. Pizzetti: Iz treh pesmi: Bile so tri sestre; Respighi: Ce bi 6e vrnii; Devico: Toskanskc pesmi: O luna i« Voda iz Rija; Mortari: Pasfirice. Nato sledijo tri arij« iz oper in sicer: Ave Maria iz Verdijeve opere Othello: Boito: Arija Nenie iz opere Mefi-stofel* in iz Puccinijeve Toske Vissi d-arte. Na klavirju bo spremi j nia odlično milansko pevi«o p;a-nietka Cesarina Buonerba. Začetek koncerta bo točno ob pol 7. uri zvečer. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. 1 Koncert violinista Karla Rupla. V včerajšnji številki smo priobčili spored njegovega koncerta, danes in v naslednjih dneh pa bomo na kratko orisali dela, ki jih bo naš umetnik izvajal na svojem koncertu v torek, dne 2. decembra v veliki Unionski dvorani. Najprvo bo zaigral virtuoz Karlo Rupel Tartinijevo Sonato, ki ie znana pod imenom Vražja sonata aH Vražji trilček. Nastanek te sonate je združen s sledečo fabulo: Nekoč, ko je bil Tartini ves obupan in preutrujen od igranja, se mu ie prikazal baje 6am vrag. Vzel mu je iz rok violino in začel sam igrati, pri tem pa trilafi kakor obseden. Ko je privid izginil, je poskušal Tartini sam posnemati vraga in glej čudo, šlo je izvrstno. Takoj je vzel papir in napisal Vražjo sonato. Sonata je izredno težka za izvajalca. Na klavirju bo spremljala umetnika naša odlična pianistka profesorica Zora Zarnikova. Začetek koncerta ob pol 7. uri zvečer, opozarjamo, da v Unionski dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. 1 Na veliko povpraševanje sporočamo, da bo Rokodelski oder ponovH Jalnovo motivno bogato igro iz kmečkega življenja — »DOM«, v nedeljo 30. t. m. ob 5 popoldne. Pridite! 1 Kršitve zdravstvenih predpisov. Vsakdo, ki prispe v Ljubljano iz različnih karantenskih postaj, je dolžan in obvezan se v najkrajšem času zglasiti se pri mestnem fiziku in tam predložiti vse zdravstv. dokumente. Mnogi so to opustili. Snnitarnopolicijska kontrola pa je zelo stroga, kajti vse karantenske postaje pošljejo na fizikat sporočilo, da je bila ta in ta oseba od|>oslana v Ljubljano z vprašanjem, ali se je zglasila. Ker mnogi niso vpoštevali sanitarnih predpisov glede prijave mestnemu fizikatu, so bili naznanjeni sodišču zaradi kršitve sanitarnopolioijskih predpisov. Gledališče Drama. Sreda, 26. nov.: »Donv. Red Sreda. Začetek ob 17.30. — Četrtek, 27. nov.: »O, ta mladina!«. Red A. Začetek ob 17.30. — Petek, 28. nov.: »Hamlet«. Izven. Ljudska predstava. Zelo znižane cene. Začetek ob 15. Opera. Sreda, 26. nov.: »Aida«. Dijaška predstava. Zelo znižane cene. Začetek ob 16.30. — Četrtek, 27. nov.: »Rigoletto«. Red Četrtek. Začetek ob 17. — Petek, 28. nov.: Zaključena predstava za Dopolavoro. Začetek ob 17.30. Radio Ljubljana Sreda, 26. novembra: 7.30 Radijska poročila v slovenščini, 7.45 Lahka glasba, vmes ob 8 napoved časa, 8.15 Radijska poročila, 12.13 Koncert kvarteta sester Stritar, pri klavirju g. Marjan Lif>ovšek, 12.35 Trio Ambrosiano, 13 Napoved časa, radijska poročila, 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini, 13.20 Moderne pesmi, orkester pod vodstvom Zemeja, U Radijska poročila, 14.13 Operetna glasba. 14.45 Radijska fioročila v slovenščini, 17.15 Koncert violinista Karla Ruplja s spremljavo pianista L. M. škerjanca, 19 »Par-linmo 1'italiano« prof. dr. Stanko I.eben, I9."0 Radijska poročila v slovenščini, 19.45 Pisana glasba. 20 Najx>ved časa, radijska poročila, 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini, 20.30 Pesmi in napevi, 20.45 Lirična sezona EIAR-ja: Simfonični koncert pod vodstvom Willyja Ferrera, v odmoru pogovor v slovenščini, 22.20 Pesmi in napevi na ploščah, 22.45 Radijska 'poročila. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resi jeva cesta I, mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič — Tržaška cesta 43. Poizvedovanja Izgubila sem v nedeljo okrog pol šestih zvečer, nekje ob žel. skladiščih za kolodvorom v šiški, ročno torbico. Najditelja lepo prosim, naj mi vsaj legitimacijo za polovično vožnjo in pa uro, vrne na »Slovenčevo« upravo, v6e drugo pa si lahko pridrži. V soboto opoldne sem zgubil črne naočnike od trga proti tromostovju. Pošten najditelj naj ji odda proti primerni nagradi v upravi »Slovenca«. tamošnjim posestnikom. Občina ni izbrala oddaje katastrske občine Zg. šiškb brez preudarka, ampak je ujjoštavala, da se v ta del, ki je terensko najbolj prikladen za zidavo, sedat najbolj širi naše mesto. Pričakujemo ter smo prepričani, da bo mestno vodstvo, ki si je znalo pridobiti naklon jenost novih oblasti, takoj nadaljevalo s pričetim delom ter bomo že v najkrajšem času lahko izvedeli, da je mastno poglavarstvo oddalo v izmero tudi k. o. Dravlje in Brinje, ki sta za enkrat najbolj prizadeli [io nujnosti regulacije. Občani dobro vemo kako velike važnosti so vsa ta dela, ki jih sedaj izvršuje mestna občina ter moramo samo javno dati priznanje spretnemu vodstvu našega mesta. MSI Predstav« ob 16 m 18.15, oo natfaljaii In oranžnih «» «" 10.30. U.»n, 1MP -n 1P.3P Vetezabaona in komična filmska barka J tir II, pogum) Ge rgp Formbv — Od nlado^rtarla dn zmneovalca na kontsklh dirknh ie ka.t težavna pot . . . KINO SOOrt* . ritk. 27-3« Zabaven film iz brezskrbnih dijaških let Slabo -v vedenju Roberto Villa, Vera Bergman, Viiorio de Sica TIN > Velefilm visokih planin Moeofnn povest o globoki llubeznt drzopea dekletu Dekle z jastrebom Heirtemarie Hatbeier - Sepp Rist KINU MATICA - TEL. 22-41 Akviziterjem »Slovenčeve knjižnice« Vljudno prosimo vse nabiralce naročnikov »Slovenčeve knjižnice«, ki bivajo v Ljubljani, da se zaradi ureditve provizije takoj zglase v upravi »Slovenčeve knjižnice«, Kopitarjeva ulica 6. S seboj naj prineso nabiralne bloke. Uprava »Slov. knjižnice«. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M Nova izmera priključenih občin Vojna vihra, ki je v začetku letošnje pomladi, kolikor toliko zadela tudi naše mesto, je ustvarila pesimistično naziranje, da bo do konca te vojne treba opustiti vsako večje delo. Ne moremo pa tega trditi za našo belo Ljubljano, ki je baš v tem trenotku pod spretnim vodstvom župana in njegovih neumornih sodelavcev, mestnih svetovalcev se lotila enega največjih in najpotrebnejših del, ki so toliko let znatno ovirala razvoj našega mesta, to je naprava regulacijskega načrta in v neposredni zvezi s tem nove izmere inkorporiranih občin. Že konec meseca maja je mestno jx>glavar-stvo po osebnem prizadevanju gospoda župana razpisalo novo izmero dela bivše upravne občine Zg. Šiške, katastrsko občino Zg. Šiško, ki jo je mestno županstvo konec junija oddalo privatnemu podjetju v izdelavo. Na ta način občina ni napravila samo dela, ki bo ohranjeno desetletja in desetletja ter je prenujno potrebno /a napravo tako težko pričakovanega regulacijskega načrta, ampak je dalo možnost večjemu številu mladih de-lazmožnih in tehnično naobraženih ljudi, ki so zaradi izrednih razmer izgubili svoja službena mesta, prav dober zaslužek. Po informaciji, ki smo jo dobili od podjetja, ki izvršuje to novo izmero, se terenska dela tega dela sedaj zaključujejo in je pričakovati, da bomo že konec meseca februarja namesto starih, že povsem nepravilnih ter v premajhnem meriiu risanih map, dobili nove najmodernejše, strokovno popolnoma dovršene mape v | ...„_ ji.. i . iQO0 ut r»j. Kodo samo kot sigurna pod- ! laga regulaciji, ampak bodo tudi v znatno korist Iz Hrvatske Kako naročite naše liste na Hrvaškem. »Slovenca«, »Slovenski dom«, »Domoljub«, »Bogoljub«« knjige »Slovenčeve knjižnice« in »Slovenčev koledar« naročite za vse kraje hrvaške države pri Press-Import d. d., Kataničeva 3, Zagreb, Poštno ček. račun 31.985, Zagreb. Imenovana tvrdka sprejema stalne abonente na naše listo, kakor tudi vsa naročila za razprodajo. Zahtevajte po trafikah naše liste in knjige! Organizirajte razprodajol * Poglavnik imenoval višje nstaške funkcionarje. Na osnovi določil ustaške ustave je jiodpisal jioglavnik več odredb, s katerimi^ je imenoval višje ustaške funkcionarje (sto-žer-nike) na še nezasedena mesta. Za nove ustaške stožernike so imenovani: Veliki župan, ustaš Jurica Frkovič, za stožernik« v stožeru Gacka in Lika v Gospiču. ustaš Ivica Terzič, bivši okrajni predstojnik za stožer Posavje v Brorlu, ustaš Nikola lkic, ustaški zastavnik poglavnikove telesne straže v stožeru Gora v Petrin ji, ustaš Ivan Zovko v stožeru H um v Mosta r ju, ustaš Mijo Hačck, v stožeru Modruš v Ogulinu, ustaš Drago Žuhrinič, knjigarnar v stožeru Vinodol in Podgorje v Senju, ustaš Vlado llerceg v stožeru Dubrava v Dubrovniku in ustaš Božo Kavran v stožeru Zagreb — mesto v Zagrebu. Novoimenovani višji ustaški funkcionarji morajo vsak v svojem delokrogu storiti vse za čim skora jšnjejšo izvedbo ustaške organizacije in ustaške vojske. V to svrho morajo glavnemu ustaškemu poveljstvu tudi predložiti v odobritev vse ostale ustaške funkcionarje. Imenovanje novega poverjenika za glavni ustaški stan. Poglavnik je imenoval ustaša Ni-kolo Jurišiča za poverjenika v glavnem usta-škem stanu. Podražitev nedeljskih številk hrvatskih dnevnikov. Zaradi splošne podražitve tiskarskih stroškov so. se trije vodilni hrvatski dnevniki »Hrvatski Narod« ter »Nova Hrvatska« v Zagrebu in »Hrvatski List« v Osijeku sporazumeli, da bodo odslej svoje nedeljske številke prodajali izvod po tri kune. Glavni štab ustaške vojske sporoča, da je oficir Alimed Cerič odpuščen iz ustaške vojske in razrešen vseh svojih dosedanjih funkcij. Nova šola za funkcionarje ustaške mladine. V ponedeljek 1. decembra bodo v Makar-ski odprLi novo šolo za funkcionarje ustaške mladine. »Viteški red Hrvatskega zmaja«. Izšla je uredba o ustanovitvi »Viteškega reda Hrvatskega zmaja«. Organizacija, ki jo vodi maršal Kvaternik. ima nalogo negovati hrvatsko izročilo in sfiomine na preteklost hrvatskega naroda, hraniti in obnavljati hrvatske spomenike, hraniti in poživljati spomine na zaslužne Hrvate s postavljanjem spomenikov in plošč, zbiranje hrvatskih duševnih delavcev in podpiranje kulturnih stremljenj vsega duhovnega življenja hrvatskega naroda. Državna ženska realna gimnazija v Zemn-nn. Dosedanjo mešano realno gimnazijo v Ze-munu so spremenili v državno žensko realno gimnazijo. Zakonska odredba o postranskih prejemkih uslužbencev državnih prometnih ustanov. Izdana je zakonska odredba o postranskih prejemkih uslužbenstva državnih prometnih ustanov. Po tej uredbi bo minister za promet in javna dela v sporazumu s finančnim ministrom izdal še zadevni pravilnik za izvrševanje omenjene odredbe. Okraj Vrgin Most izločen iz področja velike župe Gora. Na predlog notranjega ministra je poglavnik podpisal zakonsko odredbo, s katero je izloči! področje okraja Vrgin Most iz področja velike župe Gora v Petrin ji ter ga priključil veliki župi Pokuplje v Karlovcu. Frančiškanska gimnazija v Sinju ima pravico javnosti. Poglavnik je podpisal zakonsko odredbo, s katero je dal frančiškanski klasični gimnaziji v Sinju pravico javnosti. Nova privatna popolna ženska realna gimnazija. S posubno odredbo je poglavnik dovolil provincialnemu starešinstvu »Družbe hčerk Božje ljubezni« v Sarajevu, da lahko odpre v Koprivnici j>opolno privatno žensko realno gimnazijo. V Zenici so odprli rudarsko šolo. V nedeljo so odprli v Zcnici rudarsko šolo. Doslej je ministrstvo za gozdarstvo in rudarstvo že odprlo eno tako šolo v Varaždinu. Proslava stoletnice obstoja Matica Hrvatske. Pod okriljem Matice Hrvatske so v Zagrebu ustanovil,; poseben pripravljalni odbor za proslavo stoletnice obstoja te važne hrvat ske kulturne ustanove. Simfonični koncert v spomin 150 letnice Mozartove smrti v Zagrebu. 130 letnico Mozartove smrti bo Zogreb proslavil z več koncertnimi prireditvami. Prvi simfonični koncert bo v petek 28. t. m. Sprememba zak. odredbe o ustaški nadzorni službi. Zak. odredba o ustaški nadzorni službi je spremenjena in snonolniena v toliko, da ima sedaj ustaška ' nadzorna 'služba 5 oddelkov in sicer: ustaško redarstvo, u6taško informativno službo, u6laško obrambo, ustaški personalni urad io uata-žko varnostno 6lužbo. , Ženska veja ustaikega pokreta. Poglavnik ie izdal zak. odredbo o ustanovitvi ženskega odseka ustaškega pokreta. Za voditeljico ženskih ustaških organizacij je imenovana profesorica Irena Javor iz Zagreba. . . „ , Hrvatski Radiša izdatno podprl pomožno akcijo hrvatske vlade. Hrvatski Radiša je nakazal za »Pomoč«, ki je podporna organizacija hrvatske vlade za podpiranje vdov in 6irot, znesek 100.000 k1"1 škofijske konference ie vedno trajajo. Škofijske konlerence. ki 60 se pričele v ponedeljek, so v petek še vedno trajale, vodi jih, kakor znano, zagrebški nadškof, dr. Stepinac. Zidanje palače za novo Ekonomsko-komercial-no šolo lepo napreduje. Kljub slabemu vremenu dela pri zidanju nove palače za Ekonomsko-komer-cialno šolo v Zagrebu lepo napredujejo Popolnoma pa bo palača dogotovljena šele leta 1943. Uspehi slovenskih Igralcev v Sarajevu Ljubljana, novembra. Sedanje razmere so slovenske kulturne delavce razcepile na razne kraje in tudi igralska ali gledališka šola, ki jo je imel gospod Vladimir Skrbinšek svoj čas v Mariboru, je šla na razne strani, delno v Ljubljano, delno pa na Hrvatsko ali celo v Srbijo. Krožek bivših mariborskih igralcev se je zatekel v Sarajevo in tam poskusil z nastopi. Bivši mariborski, sedaj sarajevski igralci, so se obrnili na upravo narodnega gledališča v Ljubljani s prošnjo za dramatsko literaturo. Narodno gledališče je seveda tej prošnji ustreglo in poslalo dosti knjig. Marljivi Slovenci v Sarajevu so pričeli vloge študirati in so pogumno tudi nastopili. Iz do- Eisa, ki so ga poslali Narodnemu gledališču v jubljani sklepamo, da so z doseženim zadovoljni. Prva njihova predstava je prav dobro uspela. Igrali so komedijo dr. Stolbe »Stari grehi«. To igro e režiral g. Josip Lukeš. Glavni sarajevski dnevnik »Sarajevski Novi list« poroča med drugim: »V soboto 19. oktobra je bila v Delavskem domu gledališka predstava s plemenitim namenom, da OfcTO 0A*OtA 5&E.DOZLMSICO SOLIUM SIDI 8ARANI V 3* WATT % Iz Srbije Za predsednikom srbske vlade in gospodarskim ministrom govori sedaj odmetnikom tudi minister za kmetijstvo in prehrano. Član srbske vlade, minister za kmetijstvo in ljudsko prehrano, dr. Radosavljevič je imel te dni govor na belgrajskem radiu ter je v njem popisoval strašne politične in gospodarske razmere v sedanji Srbiji. V svojem govoru jc poudarjal, da imajo odmetniki na ustih samo to krilatico: »Naj propade tudi Srbija in srb-stvo, samo da zmaga naša ideja.« Z ozirom na to krilatico minister izjavlja: »To pomeni, da je potrebno, da mi izginemo in da pride nekdo drugi na naše mesto in samo zaradi njihove ideje. Srb, jaz te pa vprašujem, kaj dobrega moreš pričakovati od teh meglenih idej, v črnino zaviti Kragujevac, Gornji Milanovac, Cačak in Kraljevo, opustošena Mač-va, v prah spremenjena Posavina in požgane tvoje vasi in mesta in na tisoče in tisoče postreljenih tvojih sinov?« Srbski notranji minister Ačimovič ozdravel. Srbski notranji minister Milan Ačimovič, ki je dobil od vlade Šesttedenski bolezenski dopust za šport in telovadba V telovadbi na orodju prevladujejo športna načeta Konje so poslali v muzej telovadnega orodja zdravljenje v Vichyju v Franciji, jc že toliko okreval, da jc zopet lahko prevzel zaupani mu resor. »Srpsko Selo« o trenutnem političnem položaju v Srbiji. Tednik za srbsko podeželje »Srpsko Selo« prikazuje trenutni politični položaj v Srbiji takole: »Poročila, ki prihajajo zadnje dni od vseh strani države, jasno dokazujejo, da -e je naš kmet tudi lo pot po tavanju, kmalu otreeel vseh drugih vplivov in da ga zopet vodi zdrava pamet. Drugačnega njegovega postopanja, človek tudi ne bi mogel razumeti. Kmet ne prenaša negotovosti in nereda, ki zadevata ludi njega Njegovi življenjski p°g°j' 60 takšni, da to od njega zahtevajo. Zadnjič smo dejali, da se je osnova vlade generala Nediča zelo razširila v narodu. Danes lahko to trdimo še v mnogo večji meri kot poprej. Zato je bil srečno izbran trenutek, v katerem je prejšnji teden predsednik srbske vlade general Nedič v svojem zgodovinskem govoru poslal svoj jionovni apel ljudem, ki se dotedaj še niso bili vrnili. Apeliral je na razum, ker se svoboda, ki je- srbskemu narodu najdražja, ne more več vrniti s silo, temveč samo še z razumom in pametjo. Poudaril je, da je vsem v prvi vrsti potreben mir. R;lnc so pregloboke in trpljenje preveliko. Treba jih je zdraviti.« Akcija za srbske vojne ujetnike. Skupina mlajših srbskih umetnikov jo pričela prirejati ljudske koncerte, katerih čisti dobiček je namenjen za srbske vojne ujetnike v Nemčiji. Dolgoletni protestantski pastor v Belgradu prestavljen. Dolgoletni protestantski pastor v Belgradu in duša nemške narodnostne skupine v Belgradu Teo Turek je bil zadnje dni prestavljen za protestantskega pastorja v Brno. Po zaslugi pastorja Tureka jo bila v Belgradu postavljena nova nemška ljudska šola ter so pred voino že pričeli graditi tudi novo nemško |>rolestan1ovsko cerkev. Biv. senator Miliifin Dragovif pri predsedniku vlad«?. Znani nacionalni in čelniški borec biv. senator M i l u ti n Dragovič je bil prejšnje dni pri predsedniku vlade, katerega je obvestil, da se njegovi četniki v Jablanici in Toplici pridružujejo predsedniku vlade. Bivši senator Dragovič je bil viden funkcionar v prejšnji JNS ter je bil znan kot osebni prijatelj Petra Zivkoviča. Iz Novega mesta Domači konj ga je udaril. 1 > letni posestni kov sin Ciril Rom i/ Obrha pri Toplicah se. ie stnukal okoli domačega konja, ki ga je s kopitom s tako silo udaril po glavi, dn mu je razbil čelo. Fanti so na zdravljenje pripeljali v kaudijsko bolnišnico. Telovadba na orodju je bila tudi med Slovenci zelo priljubljena. Med društvi, ki so bila razdeljena na dve zvezi, je bilo precej tihega tekmovanja, ki sicer ni prišlo do izraza na tekmah, pač pa na nastopih, pri katerih sta se oba kulturno nasprotna si tabora nadzirala glede napredka. Za orodno telovadbo so se zanimali najširši krogi, tudi tisti, ki stoje izven telesnokulturnih organizacij. Do medsebojnih tekem ni prišlo. Kolikor nam je znano, so si telovadci tu pa tam želeli domačih srečanj, vendar vodstvi nista sprožili tozadevnih predlogov. Uspehi, katere so dosegli slovenski telovadci na olimpiadah in drugih mednarodnih tekmah obeh zvez, pomenijo za majhen narod izredno priznanje. Ugotoviti moramo, da so bili slovenski telovadci med najboljšimi na svetu in da so dosegli neprimerno večje uspehe od Športnikov. Nedavno smo poročali o važni spremembi v »rodni telovadbi, ko je zbor nemških telovadnih načelnikov sklenil ukiniti telovadbo in tekmovanje na konju z ročaji. Glede na priljubljenost orodne telovadbe med Slovenci smatramo za potrebno, da osvetlimo novi in pomembni dogodek v sodobnem razvoju orodne telovadbe. — Dolga desetletja smo opazovali tihe borbe med telovadbo in športom. To sta bila dva svetova, ki drug drugemu nista priznavala enakopravnosti. Telovadci, zakoreninjeni v svoji tradiciji, so si tekom stoletnega razvoja pridobili čisto določene pojme o nalogah in sredstvih telesne vzgoje. Njihov ideal telesnega oblikovanja je bil čokat in mišičast človek, .čigar moč je bila zlasti v ramenskem ogrodju poudarjena. Za krepitev nog in utrditev notranjih organov se prvotno niso kaj več zanimali. Telovadci so bili navajeni na gotov red v telovadnicah, na taiko imenovano sistematično delo z redovnimi in prostimi vajami, športniki pa so se pojavili pod vedrim nebom, v glasni borbi za žogo, v krutih boksarskih rokavicah, v napornih in nevarnih dirkah in podobno. Od začetka je med obema taboroma precej vrelo. Kmalu pa je bilo opaziti, da se mladina navdušuje za nogomet, smučanje, atletiko, plavanje in razne nove športe. Telovadne organizacije eo uvidele, da bo treba zastarele sisteme pomla- diti in so uvedle v svoje telovadne ure več lahke atletiko, ustanovile so sekcije za plavanje, smučanje, športne igre in slično. Tako so se nemška telovadna društva (in pozneje tudi nekatera naša) približala ši>ortu, med telovadci pa se je pojavilo precej odličnih lahkoatletov. Športni napredek je približal tudi pripadnike svobodnega udejstvova-nja pod vedrim nebom bližje telovadskemu krogu. Uvideli so, da so sodobne proste vaje odlično in prepotrebno dopolnilo treninga, pozimi so začeli prihajati k »zimskim treningom«:, ki so se vršili v telovadnicah in tudi na telovadnem orodju. — Glavna razlika je obstajala le še v stilu izvajanja. Medtem ko so telovadci zagovarjali stilizirane vaje, so preskakovali športniki konje, mize in druga orodja v naravnem stilu, ki je ekonomični izvedbi bližji. Tudi med telovadnimi strokovnjaki so se pojavili možje, ki so zagovarjali načelo, naj se orodje uporablja pri začetnikih kot ovira, katero morajo učeči se telovadci na razne načine premagovati. Umetna telovadba na orodju pa naj bi bila stvar tistih, ki čutijo zanjo posebno veselje in nadarjenost. Najnenaravnejše orodje in najtežje je bil konj z ročaji. Telovadba na konju ni nudila onega užitka, katerega ima telovadec v vrtenju in kole-banju na drogu ali bradlji, dajala pa je prednost tistim, ki so več ali manj enostransko razviti. Ce so v zadnjem času sklenili, da ne bodo več telovadili na konju z ročaji in če bo bodoča generacija videla take konje le še v muzejih telovadnega orodja, ne moremo Imeti ničesar proti reformi, ki bo dopuščala orodnim telovadcem več časa za trening na preostalem orodju in za urjenje v lahki atletiki, ki je navadno združena s tekmami na orodju. Telovadbo na drogu in krogih cenimo zlasti zaradi tega, ker razvija srčnost, o vajah na konju pa tega ne bi mogli trdili. Najbrž se ne motimo, če trdimo, da bo šel podoben razvoj še naprej. Dejstvo, da so na drogu opustili tezne vaje, da so dali prednost kolebu, da so poleg telovadnic urediti tudi telovadišča pod vedrim nebom, da so zastarele sisteme telesne vzgoje pomladili s športnimi vajami in končno, da so opustili vaje na onem orodju, ki je modernemu pojmovanju telesne kullure najbolj tuje, potrjuje, da je telovadba na dobri poli reformacije. —ga Pro!eqqst« adequalam»nte 1 Vostrl orehi ujando eompr« I« lcrapad« Osram H cho a parila di spesa Vt danno maggior quantita di luce. Ščitit e Vaše oci, uporabljajo!! vedno žarnice Osram 0 k i Vam nudijo za enako ceno večjo količino luči. OSRAM* B] dce luee, a bitati mepento Vam nudi lucpoe$rt1 Deset najboljših v troskoku Svetovni rekord v troskoku je postavil Japonec Tajima 1. 1936, ko je skočil točno 16 ni daleč. Slovenski rekord v troskoku je tri leta mlajši in 2.33 m krajši. Postavil ga je 1. 1933. Daniel Per-par (Primorje), ko je s tremi poskoki dosegel 13.77 m. Letos se naši fantje v tej lepi disciplini lahke atletike niso kaj prida izkazali. Evo najboljših deset: 1. Nabernik (Pl.) 13.14 m ali 667 točk, 2. Smolej (Pl.) 13.11 m, 3. Bratovž (II.) 12.76, 4. Pleničar (il.) 12.57, 5. Lončarič (Pl.) 12.32, 6. Kraner (Pl.) 12.25, 7. Boltavzer (H.) 12.23, 8. Pribovšek (II.) 12.02, 10. Sbil (Elan) 11.89, 10. Bra-niselj (II.) 11.88. Šport v kratkem Ponovna alirmacija bolgarskega nogometa. Po zmagi sofijske nogometne reprezentance nad Berlinom so povabili bolgarsko enajstorico v Monako-vo. Na tekmi, ki se je vršila preteklo nedeljo, se je sofijsko predstavništvo ponovno postavilo, ko je izsililo na tujih tleh remis 1 :1. Sodil je nemški •odnik Alois Pennig. V italijanskem nogometnem prvenstvu je po petem kolu, o katerem smo poročali včeraj, vrstni red klubov sledeči: na čelu skupine najboljših je tržaška Triestina z 8 točkami, sledita pa ji Venezia in Roma s sedmimi. Lanski prvak Bologna je na predzadnjem mestu razpredelnice. Italijanski teniserji v Kopenhagenu. Na povrat-ku z mednarodnega dvoboja na Švedskem se bodo italijanski igralci tenisa ustavili na Danskem, kjer bodo nastopili v Kopenhagenu proti danski državni reprezentanci. Igrali bodo štiri single in dva doubla. Za italijanske barve se bodo borili Bossi, Caniato, Romanoni, del Bello in Cucelli. Boksarski menažerji še vedno polnijo žepe. O zmagi Joe Louisa nad Novo smo na kratko že poročali. Naknadno smo zvedeli, da je padlo na blagajni za kratko prireditev šestih rund 584.000 dolarjev. Večino tega denarja so pospravili prireditelji, manjši del pa je pripadel obema borcema. Janes in Lehner spadata med najzasluženejše nemške nogometaše. Doslej sta nastopila po 62 krat v državnih dresih. Kitzinger je nastopil 42, Kupfer 37, Conen in Rohde pa spadata med mlajše igralce, ki imata za seboj le 24 odnosno 18 reprezentativnih srečanj. Meddržavne tekme juniorjev? General Vacca-to, predsednik Italijanske nogometne zveze se bavi Z organizacijo mednarodnih tekem, pri katerih naj bi sodelovali samo juniorji, mlajši od 20 let. Vac-caro stremi za tem, da bi se dala mladim igralcem zadostna in pravočasna možnost razvoja in da bi se tako državne reprezentance okrepile in pomladile. Kakor sodijo, se bo prva taka tekma vršila med Italijani in Nemci. Ragnhild llvcger, znana danska plavačica je gostovala te dni na Švedskem, kjer je postavila v prostem stilu spet dva dobra časa: 100 m prosto 1:08.6 min, 200 m prosto 2:27.4. Ob tej priliki je postavila Gunvor Nielsen nov švedski rekord v prostem slogu na 200 m s časoin 2:41. min. Nemški smučarji bodo imeli pred mednarodno prireditvijo v Garmisch-Partenkirchenu dva skupna treninga. Tekači na smučeh se bodo vadili od 14. do 22. decembra na llochkonigu, tekmovalce za kombinacijo smuk-slalom pa bodo povabili v januarju v Zeli am See. V Augsburgu bodo imeli v soboto, 29. t. m. boksarske tekme med Italijansko liktorsko mladino in Hitlerjevo mladino. Dunajski Rapid je premagal SK Sturm iz Gradca z 8 :1 (4:1). Zemljevid Marmarike, kjer zdaj divja silna bitka. Kap jih je zadela..'. »Ah, v tej sobi še nisem bil! — O, dober dan, mik»tliiiva! — Kaj, vi ste že izdelali posmrtno iroreko? — Dovršeno delo! — Tako, in to je doprsni kip? Hm, kako bi bilo z dvesto in petdesetimi funti za prvi odlivek?« Chappell se je naslonil na podboje. »Gospod ta in ta, motite!« reče dobrodušno. Lyngby pokima. 1 »Midva razpravljava sama, milostljival« Helena Chappell vpraša ironično: »Morda zopet v mrtvaški sobi?« »Tudi tam!« Po teh besedah odide. Cetvorica mož se zmedeno spogleduje. »Kdo pa ie ta človek?« vpraša Chappell. Helena Chappell mu pokaže Lyngbyjevo po-Mtuico. »Tako? Trgovec z umetninami? — Higgins, te bo vaše prvo delo! Vprašajte pri Yardu, kdo je ta Lvngby...» Higgins motri v zadregi Amerikanca. vKako pa naj to storim?« »Ali ne kontrolirate pri vas zastavljalnic in »tarinarn?« »Ne; jih kontrolirate pri vas?« »Se vprašate! Vsak lastnik zastavljalnice ali trgovec s staro/itnostmi mora oddati zvečer pi-emeno kratek opi6 zastavljenih ali prodanih vrednostnih stvari.« »Sijajno! In uspeh?« »Veliki Na ta način dobimo nazaj mnogo ukradenih stvari.« »Toda na žaiost, nismo v Amerikii« zagotavlja Hijjgini. »Sem opazil!« je prišlo Chap|iellu od srca. Reg Chappell je najjel vse svoje sile Lastnoročno je privlekel iz konjušnice (iz katere so brez prezidave bili napravili garažo) skoraj popolnoma razbiti avtomobil »Mercedes«, na katerem ni bilo več delca, ki bi ga še lahko pokvaril. Preiskal je vsak centimeter notranjosti. Kam se je odpeljal gosjxxl Montgoinery, če smem vprašati?« Chappell se dvigne. »A, kolega Higgius! To pa je lepo, da ste mi prišli pomagat. Lahko pregledate prstne odtise na zunanji strani avtomobila.« Pri tem je dal nadzorniku Scotland Yarda v roke mehak čopič in škatlico z argentoratnim praš-škom (neka vrsta fino zmletega srebrnega brona, ki se prime najbolj rahlih mastnih odtisov). »Montgomery se je peljal k zdravniku Glourieju po instrumente.« »Zdravnik Glourie? Ne poznam tega gospoda.« »Je uradni zdravnik tukajšnje grofije.« Higgins zasoplo: »Gospoda kolega! Kaj pa delate tu?« »Tu razjasnujemo umor, v katerega ne verjame moj kolega iz Scotland Yarda.« »Se — secira — secira morda doktor — doktor Glourie Cassertonovo truplo?« »Ga je že!« »Ga je že? Saj ni imel niti...« ■»O da! Zadostuje dovoljenje najbližjega sorodnika!« »Oh!« Chappell se je nasmejal. Všeč mu je bil ta Anglež. Čeprav je bil Higgins počasen in neodločen, vendar je bil zmeraj brezhibno korekten. Nikoli mu ni prišlo na iiumiL da bi bil koga sumničil po krivici. Higgins zastoka: »ln kaj pravi doktor Glourie?« »Da ni nekaj v redu.« »Pa je pravilno postopal?« »Kaj naj to pomeni?« »Na! Zdravnik vendar ne more sam secirati.« »O, pozabljate, da je doktor Glourie uradni zdravnik. Vzel je s sabo zdravnika, ki ima prakso. »In kdo zastopa urad?« »Murdoch!« reče Chappell smeje. »Oni neumni vaški stražnik? Pa se lo lahko...?« »Saj je že popil pol 6teklcnice škotskega whiskyja...« »Zakaj?« »Ker mu je prišlo 6labo pri delu obeh zdravnikov.« »Toda, toda ...« »Glej, glej! Kdo pa prihaja?« ga prekine Chappell. Prikrevlja gospod Lyngby. »Iščete tudi tukaj starožitnosti?« ga vpraša amerikanski komisar. Lyngby ga besno pogleda. Chappell nadaljuje ironično: »Potem bi vam svetoval, da kupite ta-le avtomobil. Je samo šo za staro šaro.« Trgovec z umetninami se čemerno zare|i. »Gosi>od —« »Chappell.« • Gosjiod Chappell, mi verjamete, da je to napravilo strašilo?« »Kaj?« »Pripravilo vozača do tega, da se jc zapeljal v steber ob vratih ...« Amerikanec ga začudeno opazuje. »Kaj mislite prav za prav o strahu?« nadaljuje Lyngoy zamolklo. »O kakšnem 6trahu?« »O strašilu heatlierstonskega gradu...« »... da mu je lahko priti do živega z enajst in pol milimetrsko kroglo!« odgovori ostro Chappell. Kako?« vpraša Lyngby. Očitno je prebledel. Amerikanski komisar privleče iz žepa škatlico, jo odpre in pokaže Lyngbyju. »Poznate to-le?« »O. naboji avtomatske pištole, očitno kalibra štiristo pet in petdeset. .« Trgovec z umetninami se nalahno prikloni Chapjiellu m lligginsu ler hoče oditi. »Halo!« ga pokliče Chappell. Lyngby se obrne. »Ali veste, za kakšno pištolo so tile naboji?« Lyngby prikima. »Kolikor vem, so ti naboji porabili samo za eno orožje. In to ?o pištole na sedem strelov z zapahnjeno zaklopko, ki jih izdeluje tvrdka Web!ey in Scott.« Osupljcno gleda Chappell za odhajajočim Lyng-byjem. Higgins vpraša nervozno: »In kaj jf ugotovil doktor Glourie?« »Da je imel povsem zdravi Casserton razširjeno srce. kar je presenečalo Razširjenje mu je moralo, ko je še živel, povzročati velike težkoče.« »Zakaj ne bi bilo razširjenje srca povod njegove smrti?« Ker bi morala njegova sestra o tem kaj vedeti ...« »Pa nc ve?« »Ne!- pravi Chappell neslrpno. »Morda pa laže...« •Morda! — Toda to me sedaj r»> zanima!« Higgins pristopi k Chappellii. »Zakaj pa ne?« vpraša tiho. KULTURNI OBZORNIK »Slovenski pravnik« Zadnja, pctorna številka Slovenskega prav-nika, je posvečena smrti predsednika društva Pravnik, ki izdaja to revijo, dr. hon. c. in dr. inris Metod« Dolenca, enega najboli agilnih slovenskih pravnikov sploh. Univ. prof. dr. .Sajovic, urednik Slovenskega pravnika, mu je napisal topel nekrolog. Priložena je podobu velikega pokojniku, kakor jo je I. I95S naslikal akademiki slikar Gojmir Anton Kos. Potem se nudafjujejo deloma že začete, deloma nove pravne razprave. Tako nadaljuje razpravo o Osnovnih problemih reforme delniškega prava sodniški pripravnik dr. Božidar Kobe, članek, o katerem smo žo zapisali, tla je za današnji čas izredno zanimiv ter informativen ter bo zanimal vse gospodarstvenike, knj-ti navaja smernice razvoja delniških družb, kakor se deformirajo drugod, ter opozarja na nujnost prcosnovc delniških družb. Razprava še ni zakl jučena. I)r. Avgust Mundu priobčil je iz kazenske prakse pod naslovom Procesunlne težkoče pri praktični uporabi določbe S 184. k. z., ki govori o tepežih ter o udeležbi pri tepe-žih. Razprava bo prišla gotovo pruv vsem ju-ristom. zlasti v sodni praksi ter advokaturi. Dr. Lev Svetek govori o odpravnini ter razčlenjuje pomen pojma ter nje zgodovinski razvoj, potem pa pravne lastnosti odpravnine ter postopke ob njej. S temi razpravami so glavne razprave končane. V Obzorniku dr. A. Trofenik informira o novem švicarskem kazenskem zakoniku, ki nastopi s pravno veljavo I. januarja (942 ter je doslej najmlajša kazenska kodi-fikacija ter bo šo mnogim drugim služila za vzor. V književnih poročilih je ocenjenih več pravnih knjig, prvo tir. I )a bi novica o hrvatski državi in pravni zgodovini, je ocenil še pokojni dr. Dolenc, druge knjige pa so ocenjevali tir. F. Skaberne (Mulaček: Gradbeni predpisi), dr. A. Urbanec (Gobbi L'Assicurazioni in Generali) ter nekaj drugih. Pod Raznimi vestmi je podan življenjepis pokojnega dr. Dolenca ter govor dr. Sajovica. ki se je poslovil od pokojnika v imenu društva Pravnik ter njegovih prijateljev. Potem se revija spominja smrti Julija Polen, dvornega svetnika v 'pokoju. Kronika društva Pravnik ter osebne spremembe njegovih članov zaključuje teh pet številk, ki zaključujejo tudi XXI. in XXII. letnik. Vestnik Prosvetne zveze Izšla je It. št. »Vrstnika Prosvetne zveze< z aktualno in zanimivo vsebino. V uvodnem članku je ponatis članku, ki ga je prinesel »Slovenec« dne 7. X. izpod peresa I. D. »Ob obletnici Krekove smrti«. Prav ta članek daje v svojem bistvu vzpodbudo, kako naj se članstvo društev prilagodi sedanjim časom. Drugi članek, »Nove smernice Pija XII.«, govori o preroški napovedi sv. Očeta, kako naj bi svet sodil o osnovnih vrednotah t. j. raba tvarnih dobrin in o delu. O tem jc primeren pouk žo sedaj. Članice društev pa bo posebno zanimal članek »Dekliška delovna služba na Finskem«. Vidi se, kako so se finska dekleta znašla na svojem področju v sedanji vojni in kako ogromna je njihova korist delovne službe domovini. Nato slcdii društvena kronika, Film in Knjižnica. _ . Zanimivo jo: Poročilo o stanju Ljudske knjižnice v Ljubljani v letu f940-4-1. Na novo jc bilo dobavljenih 854 knjig in sicer 260 slovenskih, 241 nemških. 516 italijanskih in 37 hrvatskih. Knjižica šteje sedaj 17.544 knjig (S.5S0 slovenskih. 7.550 nemških, 970 hrvaških, 504 italijanske, 210 francoskih in 90 drugih). Izločenih je bilo 150 knjig. Obiskovalcev je bilo 15.942. Ti so si izposodili 30.555 knjig in sicer I8.2SI slovenskih. I0.4>2 nemških ' 826 hrvaških, 532 italijanskih, 13? francoskih in 29 drugih. V lotu 1959/40 si jc izposodilo 12.831 obiskovalcev 25.752 knjig, v letu 1955-56 pa 8878 obiskovalcev 15.798 izposojenih klijig. Te številke pričajo, daje število ljubiteljev dobre knjige vedno vecjc. »Prosvetni oder« je "naslov priloge prosvetnega »Vestnika«. Novemberska številka objavlja zanimivo in poučno tvarino: »Osnovna načela in navodila o tehniki govora in petja«. Članek je spisal strokovnjak g. Radko Simoniti. Dobro bo slu/il vsem onim, ki se pečajo z govorom in petjem. Nadvse zanimiv jc članek »Iloja na odru«, v katerem podaja g. prof. Jože Potoka r nače a hoje igralccv na odru. Ta članek seveda bodo z veseljem proučili vsi igralci in igralke društvenih odrov. Knjižice Zbirka Knjižice jc doslej v par letih dosegla že število 100. Izdaja jih vsakih štirinajst dni Sa.e-zijanski zavod ter imajo namen zanesli v najširše vrste naroda katoliško pojmovanje najvažnejših sodobnih problemov, napisanih v poljudni in vsakomur dostopni obliki. Tako je sedaj št. 17 izsk ze v drugi izdaji, namreč zakonski jioduk. V novo življenje, kakor ga je napisal župnik Vinko Lovšin, ki predstavlja potrebno besedo ženinom in nevestam. Tu tovori pisatelj o vzvišenosti zakonskega stanu, o pripravi za zakonski stan. o poroki ter o družini kot svetišču. Ljubezen je resna stvar ter velika odgovornost. in če hočemo imeti zdrave družine, moramo gojiti čisto pripravo na sv. zakon. — Št. 187. je napisal dr. Knific in govori o dvojnem sadu, o dvojni vzgoji v eni družini nekje na Španskem, Mati — verna je vzgojila dva otroka po svoje v veri, oče — nasprotnik veri pa prvorojenca v svojo smer, kar je dalo dvojen sad: enega, ki je pripravljal revolucijo in izdal brata, ki je padel za vero. Smrt brata in že prej matere je vse zopet spravila na pot vernega življenja. — Št. 188 ima lep naslov Sile* pelinkovca, zgodba za jietek in svetek, kakor jih je napisal znani katoliški francoski pisatelj Pierre fErcmitc, poslovenil Alojzij Nemec. Knjižica ima pet skromnih, pa živahnih zgodbic, naperjenih proti obrekovanju duhovnikov (Kako se je dal stari Couffiot napetnajstiti?). proti socialnemu hujskanju (Socialno vprašanje), proti premali miloščini bogatašev ter proti premalemu vzpodbujanju od 6trani duhovnikov (Kako je prišel župnik v vice), proti pijančevanju (Šiice pelinkovca) ter o sosedi, ki je ventil grešne duše. (Ventil). Te zgodbice so doživljaji vaškega župnika, ki na lep način in na pisateljsko zanimiv način pokaže na nekaj napak v duhovnem življenju. — Št. 18P govori o Letih, mladih letih in jo je napisal dr. Fr. Knific ter vsebuje v kratkem pouk o spolnem nagonu ter vzgoji mladoletnikov, ki jo položi v usta zdravnika. Na živahen, dijakom prijeten način je podan nauk, naj mladostnik premaguje sebe, kajti sebe nremagati. ie največja umetnost. Knjiga hoče j»-speševati čist rod, ki je poroštvo velike narodne bodočnosti. — št. 100 je napisal župnik J. Filipič in govori o Veliki obljubi, ki jo je dal Jezus sveti Mariji Alakok glede češčenja presveiega Srca Jezusovega. V sedanjem času proglašeuja pobožnosti tega presvetega češčenja je knjižica pomagala k slovenski skupnosti v pobožnosti, kakor jo je proglasil škof. v češčenju prvih petkov ter v prošnji za narod in njegovo usodo. Knjižice stanejo 50 cent. ter jih priporočamo. » Lučka « Ko se jeseni znova odprlu šolska vrata, je med šolsko mladino spet posvetila »Lučka« in o/urila svoje prijateljčke. Nastopila je VII. letnik, ravnokar je izšla 2. številka. Ali je I.učka — verski list — mladini potrebna? »Luč mojim no,jam jc tvoja beseda in svetilka mojim stopinjam«, |M>je sveti pevec. Koliko je teme po poti skozi življenje, koliko strunpotov, tudi prepadov koliko! Kako luliko mlad človek krene na stranpot, lahko tutli trešči v brezno! Kako potrebno jim je prižigati lučko, da nc zaidejo! Kar šola v tem oziru premalo stori, se mora dopolniti izven ali poleg šole. In temu numenu' služi listič »Lučka«. Majhen listič, a veliko je njegovo poslanstvo. Katehetom in krščanskim učiteljem izdaten pripomoček, zato ga bo vsak, kar najbolj more, priporočal in širil. Letošnji letnik ima prikupljivo naslovno sličico. Prepro ti nedolžni otroci k rase in Ču-šte brezjansko Mater božjo v poljskem znamenju. Ker romarji ne morejo do nje na lire/je. so se otroci v duhu zbrali okoli nje. 1 udi v lističu samem lepe sličice osvetljujejo berivo. Poučni sestavki, zgodbice in pesmico se v listu vrstijo. Vse merijo na to, da poleg veselja in zabave, ki jih otrokom napravi jajo, poglabljajo otročičem vero in ljubezen do vsega svetega. Nekaj posebnega so »Jezusovi dnevi«: razpredelnica, v katero otroci zaznamujejo vsak dan svoja dobra tlela, izvrševanje pobožnih vaj. Posebno važno je vprašanje: »Ali sem danes komu napravil(u) kako veselje?« To bi bilo vredno debelo tiskati! To jc srčna vzgoja, ki je ljudem tuko manjka. Ta vzgoja naj l>i se tudi v listu samem posebno gojila. Otroci naj se pridno vadijo dobro delati, ljudem .po svoji moči veselje napravi jati, da njih krščanstvo ne bo preveč viianje, amjiak praktično, d ej ansko. »Lučki« želimo kakor veliko naročnikov, tuko tudi pra,v dobrih sotrudnikov, da ljubi nežni mladini nudijo kar najbolj okusnega Goriški misijonarji nekdaj in zdaj Delež goriške pokrajine na misijonskem po-prišču ni bil majhen nekdaj in ni manjši niti danes. Mons. G. Kren iz Gorice je izdal letos precej izčrpno monografijo o goriških misijonarjih. Knjiga je hvalevredna in skrajno objektivna. Po njej je posnet tudi naš pregled. 2e s tem, da je pisatelj ugotovil kraj in dan rojstva o. Ivuna Mesarja, našega prvega misijonarja mučenika, je doprinesel veliko uslugo na tem polju. Ivan Mesar je bil rojen v Gorici in krščen v naši stolnici dne 12. avgusta 1073. Oče mu je bil Mihael, mati Katarina. Oče je bil iz Rihenberga in bil premožen meščan, ker se v matrikah imenuje »Messer Michael Messarr«, kar pomeni gospod Mihael Mesar. Naš misijonar je bil najmlajši izmed petih bratov in treh sester. Poleg o. Mesarja poznamo še enega rojaka iz Goriške, ki je kot jezuit leta 1749 odšel v misijone v Peru. Njegovo ime je o. Nikolaj Sušit. Svoje življenje pa je zaključil v redukciji Magdalena, v sedanji Boliviji med Indijanci, znanimi pod imenom Mokos. V Tiflis-u na Kavkazu je deloval od leta 1784 do leta 1804 o. Avrelij Zanulič, rojen v Gorici dne 10. julija 1749. V Braziliji, v pragozdovih med divjaki, je deloval eden najslavnejših naših misijonarjev o. Serafin Madon. Rojen dne 29. maja 1829 na Banj-šicah je bil najprej inženir, nato kapucin in od leta 1872 do leta 1918 v Braziliji med Indijanci eden najbolj znanih pionirjev krščanstva in kulture. V državi Parana misijonari od leta 1939. naš duševnega kruhka. To delo je nad vse hvaležno. »Lučka« stane za vse leto 5 lir. Uprava: Ljubljana, Kopitarjeva 2. Ka. Slovenske narodne pesmi, prirejene za kitaro, so izšle in je tako zamašena velika vrzel, kajti pomanjkanje domačih kitarskih not je najbrž bilo vzrok, da pri nas za kitaro ni bilo toliko zanimanja kot ga to domače in eno najcenejših glasbil zasluži. — Pesmi so izšle v dveh zbirkah (po 15 jn po 6 pesmi); dobite jih v Ljudski, Matični in Učiteljski knjigarni. Nove muzikalijc. Izšla je zbirka 26 slovenskih narodnih pesmi za kitaro. Priredila in izdala sta jo .losip Turšič in Stane Kranjc. Pesmi so prirejene preprosto, lahko umljivo. Druga (Sonce čez hribček gre) bi morala biti pisana pravilno v % taktu. Če so mišljene pesmi tako, da se ob spremljanju inštrumenta tudi pojejo, potem bodo zaradi svojih višin prišle v poštev predvsem za tenorski glas. Ljubiteljem kitare zbirko priporočamo. M aH oglasi V malih oglasili velja pri iskanju službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročila. B Sliižbc B Dobe: Kmečkega fanta sprejmem za hlapca h konjem ter za vsa domaČa dela. Javiti se je takoj, fsušteršič, Sp. llru-šlca pri Ljubljani. b | Uajeim B Vajenca poštenega ln zdravega -iščem. Model, mizarstvo Krajnc Milan - Tyrševa cesta M, Ljubljana. v 8501 dolenjskega cvička pristnega, prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12805. 1 Filatelisti, pozor! Najugodneje kupite ln vnovči te s n a m k e vseh kontinentov do poslednjih okupacijskih znamk v knjigarni Janez Dt'.žan, LJubljana, Stritarjeva 6. __ jKupImcB Kože domačih zajcev plačuje najbolje krznar-stvo L. ROT, Ljubljana, Mestni trg B. k Vse vrste odpadke krojaške in šiviljske ter žakljovino, kupujem. -Hrenova ulica 8. Zavese za zatemnitev tz papirja nudi solidno ln poceni Puc Danilo' tapetnik Ljubljana, Slomškova 9 Telefon fit. 85-71. iDenntl Posojilo 50 do 100.000 lir na hišo v centru, iščem. Ponudbe na ogl. odd. »Slov.« pod »Prva vknjižba« št. 12974. flAvto-motorj Poltovorni avto enotonski, v dobrem stanju, naprodaj. Naslov \ upravi »Slov.« št. 12983. ' I Sebe B Oddalo: Nemeblovano sobo s kopalnico oddam eni ali dvema gospema ali gospodičnama. - Ponudbe na upr. »Slov.» pod »Mir in snaga« št. 12920. s mladi rojak o. Patricij Kodermac, kapucin, brat volčanskega župnika. Rojen je bil v Neblem, s zahodnih Brdih dne 4. aprila 1911. Tudi Salezijanska družba ima štiri misijonarje v daljnih deželah, ki so rojeni in vzgojeni na Goriškem. V Patagoniji in Cileju je od leta 1924. do leta 1935. misijonari! Josip Malit iz Mirna. Sedaj je v domovini. Karol Mlekui iz Bovca ja od leta 1925. do svoje smrti leta 1933 v salezi-janskib misijonih v Assamu bil goreč misijonar. Bovec šteje med Rvoje pa še enega misijonarja. V Kolumbiji je študiral bogoslovec in bil posvečen v duhovnika dne 3. decembra 1939. salezijaneo Mirko Rijavec, rojen v Bovcu dne 21. dec. 1910. Početkom je bil med gobavci, letos pa deli svoje delo med profesorsko službo zavoda Maldonado in med Indijanci. Salezijanski pomočnik Slanko Pavlin, rojen v Grgarju dne 14. nov. 1914, je dane« vodja salezijanske tisifarne v Tokiu na Japonskem. Med misijonarji Božje Besede je deloval v začetku najprej v Braziliji nato v Portugalski Se-negambiji p. Ciril Seigerschidt Rojen v Idriji jo umrl v Madridu dne 5. dec. 1918. Prvi, ki se je odzval klicu v Ameriko iz gor. nadškofije, je bil Ivan Mozetič. Mož je bil rojen dne 13. nov. 1797. Početkom profesor v goriškem bogoslovju je leta 1847 odšel v Pitt6burg v Ameriki. Vstopil je pa le pet let. Umrl je kot goriški kanonik. Drugi duhovnik, ki je iz Goriške odšel v Ameriko, je bil Ivan Stibiel, rojen dne 31. oktobra 1821. Leta 1850. je odšel v Ameriko, kjer je deloval do smrti leta 1869. Bil je posiednjič generalni vikar pittsburškega škofa. Goriška pokrajina pa je danes prav častno zastopana tudi po ženskah, ki delujejo v misijonih. S. Angela Medveiček, rojena v Gorioi, dne 10. februarja 1905, je po končanem tolminskem učiteljišču bila nekaj let učiteljica v naši deželi. Leta 1929. je stopila med Hčere device Pomočnice, končala študije na vseučilišču v Genovi in je leta 1934 odšla v misijone v Venezuelo, kjer je danes profesorica na učiteljišču v Mesida. V Podsabotinu je bila rojena s. Florijana Je-ricijo. Z 20. leti je stopila med nvisijonarke sCon-solate« v Turinu. Od leta 1933. misijonari v Abe-siniij v apost. vikariatu Gimma. V Gorici je bila že pred 70. leti ustanovljena kongregacija Sester Boije Previdnosti. Na generalnem kapitlju leta 1926. je rajni nadškof Sedej pozval kongregaeijo na misijonsko delo. Odziv je takoj sledil. Že istega leta so prve sestre odšle v misijone. Med temi so bile Slovenke s. Alojzija Hutter, rojena v Ajdovščini, ki je umrla kot misijonarka v Tietic v Braziliji leta 1940, in s. Olivela Lupin, rojena v Štandrežu dne 10. nov. 1897., ki je danes goreča misijonarka v Uruguaju. Izmed slovenskih šolskih sester je s. Maria Serapija Černe, rojena v Konbergu dne 8. marca 1908. misijonarka v Paraguaju in s. Pavla Rupnik iz Idrije v Uruguaju. V južni Ameriki so še s. Huminata Reven, s. Margareta Grosar in s. Agripina Stem• berger. Kot prava misijonarka v divji Oceaniji je s. Metoda Fabiii med misijonarkami sv. Marije is Liona. Rojena je v Št. Vidu pri Vipavi leta 1907. Če prištejemo še naše častite sestre v Egiptu, številni mladi naraščaj pri Salezijancih in Mari-stih v Turinu (10 dečkov) in še tupatam koga, ki je v tem pregledu prezrt, moramo s ponosom ugotoviti, da je goriška dežela tudi na tem polju dala svoj lep prispevek za razširjenje kraljestva Kristusovega. Veleč. g. kanoniku Krenu gre zasluga, da nam je ta material zbral. Posteljne vložke izdeluje iz močne žice ln sprejema popravila Alojz Andlovlc - Gregorčičeva ulica 5. g Službi B Jttelo: Prenos kuriva v stanovanja prosim dobre ljudi, da mi poverijo. Ponudbe na upravo pod »Pošten« št. 12S00. a Parceli 10 minut od postaje v Zalogu, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov « pod -št. 12980. p Lep sadni vrt (stavbna parcela) v izmeri 2672 ni', na lepem kraju, v bližini mešč. šole, naprodaj. - Polzve se v upr. »Slov-« št. 12977. p Čitajte in širite »Slo venca-s j Osebje tvrdke A. Sarabon & Co. sporoča, da je umrl njihov srčno dobri in nepozabni šet, gospod Andrej Sarabon veletrgovec in posestnik Ohranili ga bomo v trajnem in hvaležnem spominu V Ljubljani, dne 23. novembra 1941. Zverinski načrti ameriškega Juda V javnosti se je že večkrat slišM glas o zločinskih načrtih ameriškega juda Nathana Kauf-mana zoper Nemce, če bi bili premagani. 0 tem je pisal v »Neues VViener Tagblattu« z dne 20. novembra t. 1. tudi Manfred Jasser, ki se zgraža nad temi nekulturnimi načrti in pravi dobesedno: Theodore Nathan Kaufman je predsednik »American Federation of Peace« ter je obenem z La-guardio in Bernhardom Baruchom v najožjem Hooeseveltovem krogu. Njegova knjiga »Germany must perish« je izšla v založbi Argyle-Press, Newark, New Jersey. Več izvodov je po zračni poti prišlo v Nemčijo, en izvod je i>il predložen tudi zastopnikom zunanjega tiska v Berlinu. Knjiga, ki je bila natisnjena v velikanski nakladi, je bila z uradno ameriško pomočjo razširjena v Anglijo, ameriško in angleško časopisje je pisalo o njej obširno in navdušeno. Prevedba v tuje jezike je na drugi strani zavoja izrecno prepovedana, razen tega je pisatelj najstrožje, tudi v izvlečkih, prepovedal razširjanje vsebine v nemščini. Nas ta prepoved ne veže. Zadeva se tiče v prvi vrsti nas, pravi člankar v »Neues VViener Tagblattu«:. Posledica Kaufmanovih »raziskovanj« je vsebovana v kratkih stavkih: »Nemčija je vsilila svetu totalno vojno. Za to mora dobiti totalno kazen. Je pa samo ena edina taka totalna kazen: Nemčija mora za vedno umreti«. Smrtna obsodba obsega devet členov. Da bi pokazali, da ne gre samo za jeznoriti pamflet, ampak za dobro premišljeno, skoro juridično delo, jih Manfred Jasser tudi navaja. Člen 1.: Nemška armada bo brez odloga in docela razorožena, vse orožje bo spravljeno z nemškega področja. Člen 2.: Celotna nemška industrija bo postavljena pod strogo nadzorstvo, nemški delavci bodo nadomeščeni z delavci iz zavezniških držav. Člen 3.: Nemška vojska bo razdeljena v skupine, ki bodo skoncentrirane po strogo razmejenih prostorih in vojaki bodo takoj sterilizirani. Člen 4.: Civilno prebivalstvo, možje, žene in otroci, bodo porazdeljeni v okrožja in sterilizirani. Člen 5.: Nemška vojska bo (po popolnoma izvedeni sterilizaciji) razdeljena v delavske bataljone, ki bodo obnavljali porušena mesta. Člen 6.: Nemčija bo razkosana in dodeljena drugim. Priloženi zemljevid kaže možnosti za razdelitev, ki se lahko izvede v zvezi s prenehanjem Nemčije. Člen 7.: Nemški civilisti ne smejo potovati preko določenih meja, dokler ni sterilizacija popolnoma končana. Člen 8.: Nemci se bodo morali naučiti jezikov držav, katerim bodo pride-ljeni. Po poteku enega leta bo ustavljena izdaja nemških knjig, listov in objav, nemški radio bo omejen in nemške šole zaprte. Člen 9.: Od strogo prisilne in brezobzirne sterilizacije bodo izvzeti tisti nemški državljani, katerih svojci, državljani raznih zmagujočih držav bodo prevzeli denarno odgovornost za njihovo izselitev in vzdrževanje ter moralno odgovornost za njihovo obnašanje. (Ta člen bi lahko imenovali »emigrantski« člen.) K vprašanju sterilizacije dodaja Kaufman še nekaj izvajanj, da bi že vnaprej pomiril tiste, ki bi utegnili sočustvovati z Nemci: »Sterilizacija je neškodljiva operacija brez bolečin in pacient z njo ni resno okrnjen. Njene posledice so manj škodljive kakor posledice navadne injekcije in ne resnejše od posledic izdrtega zoba. Če pomislimo, da so zdravstveni ukrepi, kakor cepljenje in opravki s serumom redne dobrote za človeštvo, tedaj lahko smatramo tudi sterilizacijo nemškega ljudstva le za velik zdravstveni ukrep, da bi se za vedno ubranili pred bacilom nem-štva... Sterilizacijo bi najlažje in najhitreje izvedli po vojaških enotah. Če pomislimo, da bi lahko to delo opravljalo 20.000 zdravnikov, od katerih bi lahko opravil vsak na dan najmanj 25 operacij, bi sterilizacija vojaštva -trajala kvečjemu mesec dni. Po jiopolni sterilizaciji bi ljudski naraščaj z rojstvi prenehal. Če vzamemo za osnovo normalne številke umrljivosti, to je 2 %, bi nemški živel j padel letno za 1,500.000 duš. Tako bo v dveh pokol jen ji h postalo dovršeno dejstvo tisto, kar bi sicer veljalo milijone Človeških življenj in stoletne napore, namreč izbrisanje nem-štva in njega nositeljev« Nato nadaljuje Manfred Jasser: Iz zemljevida, omenjenega v čsenu 6., je razvidno, da naj bi dobila Vzhodno Prusijo, Pomorjansko, Branden-burg, Šlezijo in Berlin Poljska; Dresden, Leipzig, Dunaj in Avstrijo Češka; Porurje, Turingijo in Bavarsko z Monakovim Francija, ki meji /. novo Češko; Hamburg in Lubeck Nizozemska, Poronje pa Belgija. Manfred Jasser nato nadaljuje: Na jasnem si moramo biti o sledečem' Členi tega »mirovnega programa« niso iznajdba Teodorja Nathana Kauf-mana, temveč zgolj njegova nova formulacija in sislemizacija. Za vsak tak predlog so dokazi v angleškem tisku. Vsebina prvega člena se bistveno strinja z zahtevo osme točko Chnrchill-Roose-voltove izjave na ladji »Potomac«. Angleški listi so že dolgo prod Kaufmanovo knjigo pisali o sterilizaciji nemškega ljudstva. Prav tako je priljubljen predmet angleškega tiska brezobzirna razdelitev Nemčije, samo potek mej je malenkostno različen od Kaufmanovega. Sedaj tudi razumemo, zakaj taka knjiga ni izšla v Londonu, marveč v Ne\vyorku. Angleške razlage o razkosanju Nemčije namreč redno povzročajo huda razburjanja med zastopniki v Londonu »akreditiranih« držav. Če pa pridejo taki načrti iz Amerike, tedaj jim lahko dajo videz »privatnega«. Pravijo, kako naj Zedinjene države formulirajo mirovne pogoje, če sploh niso v vojni. Toda to nikogar ne vara. Anglija bi lahko jTOvedala, da odklanja morilski program. Teodorja Nathana Kaufmana. Angleški tisk bi lahko knjigo odklonil in njegove predloge odvrnil daleč od sebe. To se ni zgodilo. To se tudi ne bo zgodilo. Ne bodo odklonili ničesar, kar je spregovorjeno iz duše, kar so itak sami predlagali tako čfesto, samo ne tako sistematično, ker so morali, žal, upoštevati neke ozire. Mi smo tudi že pred Kaufmanovo knjigo vedeli, kaj bi nas čakalo, če bi vojno zgubili. Nam pa je vendar v korist, če nam vedno potrjujejo, da se ne moremo umakniti in ne bežati, da si nam ni treba muviti možganov, kako bi naše ljudstvo spravljali v žerjavico s krvavimi »mirovnimi cilji«, marveč lahko naš vojni cilj povemo v enem stavku: če hočemo živeti, če naj tudi v bodočnosti živi nemško ljudstvo in Nemčija, potem mora biti Anglija premagana. Ali veste tole! Če naročite »Slovenčevo Knjižnico« boste podprli tudi številne grafične delavce, ki bodo ostali pri delu Uradništvo in nameščenci Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani naznanjajo pretresl jivo vest, da je v soboto, dne 22. nov. 1941, mirno v Gospodu zaspal dolgoletni zavodov predsednik, gospod Andrej Šarabon veletrgovec Blagemu pokojniku, ki je bil vedno naklonjen težnjam osebja, bomo ohranili trajen in časten spomin. V Ljubljani, dne 23. novembra 1941. mjmrnm & - Naznanjamo žalostno vesl, da je preminul naš dolgoletni predsednik, gospod ANDREJ ŠARABON VELETRGOVEC V preminulem smo izgubili skrbnega in velezaslužnega voditelja, ki si je pridobil nevenljivih zaslug za dobrobit našega podjetja in je bil nastavijencem podjetja vedno vzor in zvest prijatelj. V Ljubljani 22. novembra 1941. Upravni svet, ravnateljstvo, uradništvo in nastavljenci DELNIŠKE DRUŽBE PIVOVARNE UNION V LJUBLJANI Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš predobri in neumorni družabnik, gospod ANDREJ SARABON velctrgovec in posestnih. Na zadnji poti smo ga spremili v torek 25. novembra 1941, ob 3. uri popoldne od doma žalosti, Hrvatski trg 1, na pokopališče k Sv. Križu. Neumornega in za tvrdko prezaslužnega družabnika ohranimo v trajnem in hvaležnem spominu. Ljubljana dne 22. novembra 1941. A. ŠARABON d CO. Upravni svet in ravnateljstvo Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani naznanjata žalostno vest, da je v soboto, dne 22. novembra 1941 ob 19, umrl njihov prezaslužni in nepozabni dolgoletni predsednik, gospod Andrej Šarabon veletrgovec Naš zavod, ki ga je pokojnik vodil nesebično dolgo vrsto let s svojo neumorno delavnostjo, utrpi z njegovo smrtjo nenadomestljivo izgubo. Vzornemu predsedniku ohranimo trajen, časten spomin. Ljubljana, dne 23. novembra 1941. m . • It M.t_____ ..t »-.Lil__I. I.t. L a LJUDSKO IISKarno V LlUBlJUli; JO« imuihui« izdajate!}: Inž. Jože Sodiš llrfiftnn,. UlUnp PnnM* u • vumn > v iniui wvnw»»