veefc ¿to
(klJ 10 P
laiiiiko».
daily aacept
soxuy*
and Holidays.
PROSVETA
year XIYIL u
glmloslovenske narodne podporne jednote
Uredniški In upravniàkt proetorti M67 8. Lswsdak Ave.
Of floe of Pohlicatioai 1667 South Lawndala Ava. Telephone. Rook well IWA
U«ta r	—------------ --------------- _
-Iiw, »^ i^r^ J^^t^^ Chicago, III., pondeljek, 3. decembra (Dec. 3), 1931.	STK V.—NUMBKK 235
■ IIb» .t «___i .	--—1^———™
Komentarji
^no lakajstvo ni sposobno
pravilno «odbo.—A«nHAkI
^ in evropske burleskijade
»
cenika Domovina je zadnji up ponatisnila iz starokraj-m lista uvodnik proti Ada-f in je skušala opravičiti ta u »free lunch" z revolversko ujorobo, da Prosveta tudi po-Sgkuje "dnevno cele kolone in Kditsvlja to za svdj produkt", kj« zelo smešno. Vsi naši dnevni v Ameriki ponatiskujejo plodne vesti iz starokrajskih li-^ odkar eksistirajo, toda predse ni bilo, čegav produkt je ¡ponatisnjeni material prvot-i Enega pa ne more nihče oči-4 Prosveti: starokrajskih u-rfnikov ne ponatiskuje na me-¡1 gvojih!
V glavnem gre za Adamiča, hrokrajski list piše, da se je mig Adamič "izkoreninil" v In domovini in Ameriki in dami—nikjer. To je tudi smeš-l Nihče se ne more sam izko-liniti; vedno ga "izkorenini-fdrugi—oni, katerim je strašim poti in ki ga ne marajo v »ji sredi.
Fikt je, da napadati Adamiča farem kraju je danes lahko. ii,ki bi imeli zanj dobro bese-\ morajo tamkaj molčati. Mojo!
Dines je doba histeričnosti in histerični lakaji imajo bese-. Ta doba pa ne bo trajala dno. Pride čas — in morda ide kmalu — ko pride razum spred je in ko bodo imeli res-trezni in dozoreli ljudje svo-dno besedo. Takrat bomo šele hli pravično sodbo o Adami-tudi v stari domovini! tokrat bo starokrajske liste mi in pisali bodo drugače—in nt ho tudi Proseetafpmratfs-i marsikaj, da pokaže, kako
«¿asi izpremenili . . . ♦ • *
Imenska vrhnja družba ima dolarske kralje, ki se čutijo 'i«ene nad evropskimi monar-vendar so jim družabno naj-
(ji. To jasno odseva iz ame-kga kapitalističnega tiska, K zadnje dni posvetil največ «tora neki dvorni svatbi v idonu poleg domačih umorov ¡rugih vsakdanjih škandalov, ^•n izmed sinov angleškega Jja se je poročil z brezpo->ogrško princeso in o pompu lvatbe so imeli ameriški listi 1 «trani čtiva in slik. In kak-?<* čtiva? Takšnega, da se '«J'» muzati celo evropski rni laku j i, ki so bili rojeni za »lizce,
'ovprečni Američan, ki je še B" "pozabljen človek" in ka-t'' dni mori težka skrb za «rialni obstanek, se požviž-nil pomjiozne svatbe evrop-1 kraljevskih trotov in trotic mu se čudi, kako je to ^n" m v teh časih svetovne iom>k«- krize mogoče. Sko-De rameni in gre preko
L
"iil d« /enerirano časopisje 1(1 Američana je treba ' I'"kazati mu je treba. ' i"», dobro in svatov-nil ' •«' J —in kako silno važ-' 7il < ri^ke "suckerje", če *'" "igloAkoga kralja o-r,t k't potepuško grško
Acceptai)c« for mailing «t special r~i «	■ 1 —	■	-
» ■■	—___	provided for la action 1108, Act of Oct », 1917, authorised oc Jana 14, lilt.
PRIPRAVE ZATO VARRßKE VOLIT VE V AKRORU
Delaveki voditelji no prepričan da bo zmagala unija. Boj pri Goodvear kompaniji je težji kn pri ostalih družbah
«•k
z
ICi-v,
't ari;, )'>riar , :r« ..
ijurr.i , h'
f'wtball, Isiksanje, 1 razporočni škanda-"hceti v Evropi! '¡jeno z vsakdanjimi umorih in človeških
fx.v*
.show! — * a *r<at business!
»m
L ►
'i
'I -i
Akron, O.— (FP)—Za veliko večino od 21,000 delavcev pri Firestone Rubber in Goodrich Rubber kompaniji je bila vest tovarniških volitvah, katere j» odredil narodni delavski odbor vesela novica.
Volitve se bodo vršile pred 11 decembrom, datum pa ob času tega poročila še ni določen po pokrajinskem delavskem odboru. Ta odbor bo vodil tudi volitve.
Voditelji federalnih unij pri obeh družbah so sigurni, da bodo kompanijske unije poražene z veliko večino. Pri Goodrich kompaniji pričakujejo od 75 do 80% oddanih glasov za pravo, delavsko unijo in približno toliko tudi pri Firestone družbi.
Pred delavskim odborom v Washingtonu so argumentirali proti temu, da bi bila na glasovnici tudi kompanijska unija, oziroma da je že vzdrževanje teh "unij" kršenje točke 7a. Odbor je zavzel stališče, da o zadnjem vprašanju ne sodi, vsekakor bo do pa delavci pri tajnih volitvah lahko "popravili storjeno zlo."
Pričakuje se, da bo tudi federalna unija pri Goodyear kompaniji vložila zahtevo za tovarniške volitve. Položaj pri tej družbi je bolj kompliciran, ker obstoji v njenih ogromnih tovarnah žu 15 let stara kompanu*ka unija, poznana pod imenom "Goodyear Assembly." Ima mnogo delavcev na svoji strani. Kljub temu pa pravijo voditelji federalne unije, da bi se pri tajnih volitvah izreklo za pravo unijo nad polovico delavcev.
Pri prej omenjenih družbah— Firestone in Goodrich—so bile kompanijske unije ustanovljene po prihodu "novega deala," takoj ko se je delavstvo pričelo organizirati v svojih unijah. Vsled tega imajo med delavstvom zelo malo privržencev. In še teh bi ne bilo, vsaj pa ne funkcionarjev, če bi ne imeli posebnih ugodnosti, ki so podobne podkupovanju.
Pri India Tire & Rubber kompaniji v bližini Akrona so delavci že zadnjo pomlad izvojevali zaprto delavnico. Istotako se je podala tudi General Tire kom-panija, ki je po kratki stavki razpustila svojo "unijo" in podpisala kolektivno pogodbo. Ta pogodba med drugim tudi določa avtomatično izboljšanje mezdne lestvice, če pride do zvišanja pri ostalih treh največjih družbah _Firestone, Goodrich in Goodyear.
Francija odklonila Hitlerjevo ponudbo za nov pakt
Ako Hitler ren želi mir, naj dokaže! — je Hentiment francoske zbornice
Pariz, 1. dec.—Francoska zbornica je včeraj hrupno demonstrirala proti poskusu Adolfa Hitlerja, da bi pridobil Francijo za nova in samostojna pogajanja v prilog miru. Sentiment govornikov z desnice in levice v zbornici je bil, da mora Hitler najprej dokazati, če res hoče mir. Zunanji minister Laval, ki je imel glavni govor, je dejal, da Hitler bo najbolje dokazal, če vpiše Nemčijo v sistem kolektivnih nenapadalnih paktov, ki jih propagirata Francija in sovjetska Rusija in ki so znani z imenom "vzhodni Ix>carno".
Hitlerjev j>osebni poslanec, general Joachim von Ribbentrop, ki je prišel v Pariz s Hitlerjevo ponudbo za pogajanje, je sedel v diplomatični galeri-in poslušal, kako so poslanci in ministri neusmiljeno ibdelavali in brcali Hitlerjev načrt ter obtožili Hitlerja, da je hinavec, ki z eno roko ponuja mir, z drugo za hrbtom pa dela tajne priprave za maščevalno voj no.
Zunanji minister Laval je tudi rekel, da s strani Francije so vsi pogoji za trajni mir z Nemčijo. "Francija ne mara novih teritorijev", je rekel. Tp pomeni, da Francija ne bo pritiskala na prebivalce v Posaarju, naj v januarju glasujejo za francosko aneksijo.
Vojaški pat v predsednik aretira«
AOF DOBILA MILI HOV HAJOGU
Pred kongres bo Ala a svojim legialatlvnim programom
Zdaj bo morda konec bed ante vojne v Južni Ameriki
Mussolini pripravlja diktatorja za Španijo
fcpannki monarhinti konferirajo r bivšim kraljem Alfonzom v Rimu
kriv". je izjavil morilec
"'pmka in *ene
' -Jon. Lieb Stein-' ¿adnji t^d^n ustrelil
• 1 '¡«plana I/eonarda in ženo v sobi hote-r'>Iumbu*. je v pe-"•'I ^»dnikom, da ni j ' t", torej porotna!
Kim. 1. dec.—Španski monar-histični voditelji ho m- zadrij« dni zbrali v Rimu pod skrbno zaščito Musaolinija in zdaj tajno kon-ferirajo o uvedbi diktatur«* v Španiji. V Rimu je tudi bivši španski kralj Alfonzi». Konferenco vodi Antonio Goicoch««a, bivši notranji minister v Mau-rovi vladi, ki je bila zadnja pred padc<-m monarhije Goicoch«a je prišel iz Španije v letalu.
Santiago, Chile, 1. dec.—Da-niel Salamanca, predsednik republike Bolivije, je ujetnik svoje armade na bojišču v Chacu in podpredsednik Jose Luis Tejsda Sorrano je prevzel predsedni-štvo z dekretom. Salamanca je pred nekaj dnevi obiskal bojno fronto z namenom, da izvrši spremembo v vrhovnem poveljstvu boHvijake armade, ki je bi-a zadnje čase zelo tepena in se je morala precej umakniti pred zmagovitimi Paragvajci. Cim pa je prednednik dospel na bojišče, ga je vrhovni poveljnik, general Penaranda, dal aretirati. Predsednik je obdolžen, da je njegova trmoglavost kriva poraza in da je nesposoUm za svojo »lužbo. Nato je Penaranda razglasil, da je Salamanca odstopil in naj podpredsednik Sorrano zas<'d<' njegovo mosto.
Situacija v Boliviji je zdaj v m<'gli. Vse kaže, da je general Penaranda zdaj diktator, ni pa znano, ali bo nadaljeval vojno s Pa raz vaje m ali bo diktiral mirovno konferenco, ki naj konča trideset mesečno vojno s sone-dom.
Buenoa Alrea, Arg., 1 d«-c. Iz Paragvaja poročajo, da so tamkaj v k-ku vidik«* proslave zmage. Paragvajci *o prepriča ni, da j«* Bolivija kapitulirala Poraiena bolivijska armada j«* zdaj izlila svojo jezo nad bolivij sko vlado, katero j«- *trmogla vila.
Washington. — (FP) — Odkar smo dobili "new deal," je članstvo Ameriške delavske fe dcracijc naraslo na jugu za nad milijon. Toliko novih članov sc pridobile na jugu razne unije, k so pridružene federaciji, pravi George L. Googe, njen južni za stopnik.
Število članov, ki plačujejo prispevke, je manjše. Nad milijon delavcev se je le vpisalo v unije. Slične razmere je najti tudi po drugih krajih dežele, na primer v jeklarski industriji, kjer je aktivno ali dobrostoječe članstvo jeklarske unije razmeroma nizko, po vpisnini In p<> sentimentu pa mnogokrat višje. Vzroki za to razliko so deloma v brezposelnosti ali izredno slabem zaslužku in deloma pa v vi-gilantizmu podjetnikov proti delavski organizaciji.
Kakor zdaj izgleda, bo šla Ameriška delavska federacija s svojim programom prod prihod-nji kongres in se ne bo zanašala na administracijo. Sestavljajo ga razne skupine izvedencev.
V delavskih krogih gledajo bolj in bolj sumljivo na Roose-veltovo administracijo, ker slutijo, da so karte "novega deala' vsak dan bolj naperjene prot. njim. Zdaj je že povsem jasno, da bo delavstvo dobilo od novega kongresa le toliko, kolikor energično in solidarno bo podprlo program federacije. L.Ta bo od novega kongresa za htevala poleg socialnega zavarovanja tudi skrajšanje splošnega delovnika na 80 ur v tednu, nadalje sličen delavski odbor kakor ga je v zadnjem zasedanju določal Wagnerjev osnutek In več drugih točk. Izvojevanje absolutne in ne samo teoretične pravice do organizacije je za federacijo gotovo eno najvažnejših zahtev. In Wagnerjev osnutek se temu najbolj približuje, ker izloča kompanijske unije, d«*lav-skemu odboru pa daje moč- za enforsiranje svojih odlokov.
Sovjeti spat povečali mezdo deset odstotkov
Krušne karte «»dpravljene /. novim letom
M«mkva. 1 dec. — Sovjetska vlada je včeraj naznanila, da bo s 1. januarjem zvišana <U*lavnka mezda v splošnem deset odstotkov po vsej Sovjetski uniji,
Pr«»d t«*m naznanilom j« prišla uradna vest, da l>odo i novim letom odpravljene krušn«* kart«* v sovj«»t*ki Rusiji in kruh prid«* na odprt trg, vsled č«'har h«* nedvomno |k»draži. To j«* vzroka da ho d<*lavsk«' nvzde zvišane.
Senator Norria je za čakanje boljših čaaov . . .
Wahington. — Senator Norria je prcaenetil t«* dni marHikMt"r«'-ga *voj«-ga prijatelja, ko j«- r«*-k«*l, «la j«* i. uv«'dbo aplošnega za-varovanja proti brez|Kiai*lnoatl In za h ta ros t "treba jH/akati boljših čaaov." On pravi, da je na-klonjen spl«#*nemu aocialfU'mu zavarovanju, «matra pa. «la bi h«' v«e skupaj »zjal«»vilo, d«ikl«'r ne mine ta Ntrašna kriza To !>«< m«*r»da n«>v Izgovor za
Američan v Nemčiji kaznovan, ker je ponlal dolar domov
Berlin, ! dec.—Neki Američan je zadnje dni pisal svojcem) odÎMkànlt z zavarovanjem Zna v Združenih državah in v plamOj ^¡|no vaekakor je, da Je prišel iz je priložil ameriški d«ilar. Dva u„t ijlM-ralrieya aenatorja in ne dni kasneje je bil tiran pred kakšnega zakrknjenega 1«>rija lici Jo, češ, da je kršil nemški za j
kon, po katerem ae ne ume p«>ši- PeMriJa na nt rani p«*d jetnika
Plain field, N i,—Pred «»bla-
čilno tovarno H Pol «k in A S«#ne
Potre« «>b Jadranskem m«»rju	jj^j ^narja iz NVmčiJe. Ameri-Trst 1 dec.—Včeraj zjutraj je dokazal, da je dolar pri
jo hud potres zmajal italijansko » m»M iz Amerike, kljub	j. bilo v zadnjih dveh t*dnih
in jugoalovanftko obal Jadran-	temu so mu ga zaplenili in pla	aretiranih M .Uvkarjev, med
akega morja Iz Dalmacije poni-	fiMti je moral še tri marke povr-	njimi tudi organizator W Cene-
Trupi« njegove ne-lčajo o dveh močnih sunkih n.	hu. Ta vat dokazuje, da cenzu-	v. čeprav *o plket.ral, puvaem
celini in «dokih P»>dr«>bn«H.ti še	r, odpre vom ko pismo, ki »rre iz; mirno l'«,llclja Je izk«n>ala raz-
Nemčije.	ne prsdpoiopDt zakone, od kate-
uNewdealT,se je izneveril delavstvu na vsej (rti
Smrtne obsodbe v R««l|l naraslo na 33 v dvah tednih
štirje nemški kmetje uatreljeni v zapadni Sibiriji
Leningrad. 2. dec.—Sergij KI-rov, Ujnlk centralnega odbora komunistične stranke in ena mogočnih oaebnoMtl v političnem biroju, je bil včeraj umorjen v Smolnem Institutu. Atentator je bil aretiran. Uradna veni se glasi, da je Klrov žrtev "velike zarote, katero ao razpredli sovražniki aovjetakega slatema."
Novosibirsk, U88R, 1. dec. — Štiri kmetje c nemške kolektivne kmetije "Rdeča fronta" v tukajšnji okolici so bili obsojeni na smrt pred tukajšnjim sovjetskim okrožnim sodiščem zaradi tatvine iita.
Taškent. 1. dec.—Smrtne obsodbe nad mualimanskiml kmeti v Uzbekistanu zaradi sabotaže bombažne letine se Ae vedno množe. V zadnjih desetih dneh je tukajšnje sodišče obsodilo 21) sabotažnikov na smrt.
Dardonas, novi predsednik Mehike, nastopil službo
160,000 oseb priaoatvovalo lnav*
gu raci ji v glavnem mestu
Msatee City, 1. dec.—Oneral Uzaro M. Cardenas, novoizvoljeni predsednik republike Mehike, je včeraj nastopil svojo šestletno slutln». Cardenas Je devetnajsti mehiški predsednik In obenem najmlajši med vsemi; star je 39 let.
Inavguracija novega predsednika se Je izvršila z običajnim pompom v Narodnem stadionu ob navzočnosti 60,000 gostov iz vseh krajev republike, dočlm se Je zunaj stadiona nagnetlo 100,-000 oaeh, ki so poslušale Carde-nasov govor s pomočjo zvočnikov in navdušeno aplavdirale vsaki njegovi lx>*edi. Med navzočimi diplomati je bil tudi a-meriški poslanik Josephus Daniels. Senator Enrique Gonzales Flores, predsednik novega kon-groaa, je zapriMeg«*! predsednika,
CardenaM je v svojem Inavgu-racljskem govoru rekel, da glavna skrb njegove a«iministracije bo, da se čim bolj izboljša položaj mehišk«ga delavca. Čeprav ima Mehika Jako mal«> brezpo-aelnoati v primeri z drugimi deželami, Ihi viada razvila velik program javnih del z namenom, da bo delal in služil vsakdo, ki hoče. Dalje J«* rekel, da bo vlada skrbela za socialno enakopravnost V Mehiki s«i š«* cele p«»-krajiiH-, kjer bivajo indijanski rodovi, ki n«- poznajo nobene civilizacije in med katerimi vlada nepopisna nevednost in prazn«>-verj«- Te kraj«* in lju«li Is» treba dvigniti k civilizaciji in prosvc-tl. (¡lede mednarodnih odnoAa-jev Je novi pr«*diw*dnik dejal, «la bo M< bika nadaljevala politiko prijateljstva, iskrenosti in a|si-razumrnsiti.
"Naša Ž4*lja Je, da nas tuji na-r«sli razumejo", je r« kel Cardenas "Mehika j«* mlad narod, ki dan«-« ckuna izbrisati za a<'lsij aie«lo\e režima, ki j«' barbarsko izkoriščal nevedno ljudstvo, in položiti temelj višji, človečanaki in aoeialni ur««lbi",
M«'d člani Ca rden a mi vega kabineta, katerih je štirinajat, Je tudi bivši predsednik Krnili«» I'«»rte* Gil, ki ima zunanje zadev* v oak r bi.
Delavci se lahkko zaneeejo le na avoje organizacije, ao p<»vedali zastopniki na konferenci tehnikov
'*vni mrtvašnici;'
■glasi zanj.
niso znan«.
rih e«l«»n pre|s#VeduJe motenje IjUffi pri alužbl Ihi* jI !
Krojaška unija Amalgamated Chrfhing Worker» m- Je «jbrnila na Arriéra an Civil Liberties unijo za pomoč.
New York. — (FP) — "New deal" se je izkazal v veliki mert le iluzija kolikor se tiče po zakonu zajamčene pravic«» do organizacije. To splošno znano dejstvo so poudarili na konferenci Mednarodnega instituta za ekonomske odnošaje, katere m je udeležilo nad 300 inženirjev, ekonomov in drugih, tehnikov, zastopnikov "rank and file" delavstva.
"Rudarji smo bili aelo naveličani prejemanja plačilnih kuvert, na katerih Je bil znak dolarja, v njih pa nobenega denarja", Je rekel neki rudar. "8 sprejetjem NRA smo se sigurno organizirali. Tudi nam ni bilo treba praviti o pomenu organizacije. Potrebovali smo le pravice do organizacije in pa protek-clje pred kompanijakimi poboj-niki in deputlji. NRA nam tega ni dala".
Neka mlada rudarska žena je pa pripovedovala o razmerah, v katerih žive rudarji. Ona stanuje v stanovanju, v katerem ao je rodila pred 27 leti. Stanovanje je (»odrtija. O kakšnih modernih udobnostih rudarji večinoma nič ne vedo. Za rasa veti Javo navadno rabijo pet role j ke—«kadar imajo denar za petrolej. O ku-rivnem plinu, tekočI vodi In notranjih atraniAčih ne vedo v praksi.
Kljub vsemu temu pa rudar-ak« ž*ju» prav tako eenijo unijo kakor njih možje, ako ne Ae bolj, "Rudarske žene smo 100% z« linijo. Pravijo, da nekatere žene toliko čaaa brusijo jezike v stavkah, da prisilijo avoje može do atavkolomatva. Tega me ne delamo. Skebati pa ie ne maramo. V stavkah ae borimo ob strani naših mož. Ce bi Ael moj mož ake-bat, takoj povežem svoje atvari in ga puatim!" Je rekla govornica.
Otto Kleinert «hI splošnega sveta avtnlh delavcev Je rekel, da ima avtna unija 10H postojank. "Toda te krajevne unije ne bodo več dolgo individualne skupine. Zgradili bomo močno unijo". Zborovalcem Je povedal, da ao avtnl delavci Izgubili vm« zaupanje v avtnl delavuki odbor. Od ameriške delavske federacije pričakujejo čarter za uatano-vitev splošne industrijske unije.
"V jeklarski industriji ne more biti nobenega premirja in no-I lenega miru, dokler delavci no dola» prilik« za izravnanje svojih pritožb m pomočjo lastne linije", Je naglasi! William l/<ing, predsednik kiaj«\n<* jeklarske unije v Weirtonu, W V», kjer imajo delavci Isigate izkušnje z "novim dealom". "Sekcijo 7a NIKA smo spr«'jeli kot vladno garancijo naAib pravic do organiziranja in kolektivnega poga Janja Pričakovali srno, da bomo pri tem proUktirani. Da se ni zgodilo nič takega, j«* znano". !<ong je ptikazai slueaj jeklarskih delavcev v njeg«#vem kraju, raamere pri ./«iiiea and Utugblin kompaniji in veC drugih podobnih slučajev.
fehoalovaklja protestira proti demona! rad jam v Nemčiji
Berlin, 1. dec—Cehoslovaški poslanik je vč«*raj «slločn«* pro-lotirai proti «lemonstrarfjam višješolskih st u« len to v v več rne-atih Nemčije zoper dog'sike na univerzi v 1'ragi
Aretsri> «latkarjev « I Am As-geleau
lAm Angel« e, ( si —Trinajst o-aeb j« bilo aretiranih zadnji listek v zvezi z nemiri v teku tukajšnje stavke nameičsnesv y-
lične M« znke, Hta\ka traja A« osem dni,
19611148
FRO
TA
PROSVETA
THE ENLIGHTBNMENT slasilo in lAMTMWA »lovei««m kasodkk roorobnb jkonots
»„.. •I	PM
£ |J.M - Wu. « ^^ '» ,TM u <*W uw. HH - »-»5 -
MMt«« H-M.
liitirV'— r«Ua: for U* U-lt-4 Bimlm
JÜZi ^«M ."<«	M HJ r-r
Cbl«-««*	,7 M ***	f *
«Mttrlw H »	"»r.
CrM <«lM<if I»«	M I*
mtei*.
Ad»»rtUL®f "im oa M'*™*^ -Ito»«-atripU will «w» U
Nuw, a* V*. k*f »"»• »«Ii • UMom« FROHVKTA MIT M A.	Av... ChfaM* »»••M
MtMbfcb «k thk kkdkkatku hlem
Domač drobiž .
Umrl med potjo za pogrebom
Conemaugh, Pa.—Avgust Samec, star 53 let in doma iz Ustja v vipavski dolini, je šel 24. novembra za pogrebom v jami ubitega tovariša Malnariča. Med potjo v. povorki pogrebcev mu je prišlo slabo, zgrudil se je na tla in v nekaj minutah je bil mrtev. Pokojnik je bil v Ameriki 30 let. Zadnja tri leta je bil brez zaslužka, kljub temu je ostal član SNPJ (št. 168) SSPZ in JBKJ. Zapušča ženo, tri sinove in štiri hčere.
Ae en nov grol)
Conemaugh, Pa. — Umrl je John Bric, star 51 let in doma iz Jlotiča pri Litiji. Bil je član društva št. 168 SNPJ.
Hrvaški pevec v operi
Chicago. — Puško AlujeviČ, bivši član hrvuškegu pevskega zbora Zore, poje zdaj pri čikuski operi. Zadnjo soboto zvečer je pel glavno vlogo v "Aidi". Njegovo ime v opernih repertoarjih je Teodor Lovich.
Nesreča
Calumet, Mich.—Rojak John Brozovič se je nevarno ranil na roki, ko je imel opravek z razbitim steklom v vratih cementnega hodnika.
$e ena nesreča
So. Chicago.—Rojakinja Eva Spari je zadnje dni padla po stopnicah v klet in se hudo pobi-lu na gluvi.
PONDEUEK, 3.
Glasovi iz naselbin
Zanimiv* beležke Iz raznih krajev
Važnost delavskega tlaka | va iz različnih razlogov, katere Detroit, Mich. — Volitve so za bom enkrat P<»neje opteal. Dane«
nami in zmagali so spet dolarski
kandidatje. Delavci, ki so jih izvolili, so pokazali, da so zadovoljni z obstoječo mizerijo in razmerami. Dokler bodo delavci ver, jeli obljubam kapitalističnih kandidatov, bodo trpeli pomanjkanje. Večina izvoljenih kandidatov je ¿la na počitnice v Florido in Califomijo, ker ne potrebuje več delavskih glasov. Delavci Modo pozabljeni, dobiček pa bodo teli bankirji in drugi, ki so »ri-spevali velike vsote v volilni kampanji, v kateri so blufali nezavedno maso. v tem jim je služilo časopisje, radio in drijga sredstva. Tukajšnje časopisje je delavske kandidate popolnoma ignoriralo pred volitvami in po volitvah in poročalo ni niti, koliko glasov so prejeli. V tem, je dokaz, da se jih boje in upam, da bo prišel čas, ko bo treba dati odgovor in obračun.
Danes se nahajamo v dobi razpadanja kapitalističnega sistema, ki se vrši tako rapidno, xia vsak lahko opazi, ako ima zdrave oči. Predsednik Roosevelt fiu hoče podaljšati življenje, tqda vse reforme mu ne bodo pomagale, kajti profitni sistem je obsojen na pogin. Blago ae kupi-či v skladiščih, ker delavci nimajo denarja, da bi ga pokupili. Dokler bodo delavci služili le toliko, da se obdrže pri življenju, ne more biti blagostanja. Ogromno število delavcev je še brez de-la in odvisnih od skromnega reli-fa.
Tudi fašizem in diktature ne morejo rtšiti kapitalizma pred polomom. Dokaze vidimo v Italiji, ki je na robu bankrota, Nemčiji, kjer je Se večja mizerija, v Jugoslaviji in drugih državgh. Velik preobrat prihaja, žalostno je le, ker tega delavstvo ne opa-Potrebno je, da se delavstvo
ima SND le svoj lokal na John R. street poleg zemljišča SND. Nekoč sem bil tudi jaz zainteresiran v gradnjo doma, v dom, ki bi bil v ponos naši nazelbini, ki bi služil izobrazbi naše mladine in v katerem bi lahko vsi našii zatočišče. Danes sem drugačnega mnenja in imam za to tudi dober vzrok.
Kakor aem že omenil* imamo lokal, ki ga težko vzdržujemo, čeprav so majhne obligacije. SND ima nad 400 delničarjev, toda dela in trudi se le kakih 40 delničarjev in prijateljev, oatali pa so brezbrižni. To je jaaen dokaz, da nismo sposobni vzdržava-
nam pripovedovali, da je SNPJ mati, ki skrbi v slučajih bolezni in nesreče za svoje člane. Jaz ae tega prej nisem zavedala v toliki meri ko sedaj, zato bom ostala članica SNPJ do smrti. Očetove besede mi bodo ostale v spominu do amrti.
Moj oče je imel veliko prijateljev zlasti med rudarji, ki so se udeležili tudi njegovega pogreba. Nad sto jih je prišlo in spremilo očeta na zadnji poti. Lahka naj vam bo ameriška gruda in jaz vas bom ohranila v trajnem spominu.—Josephine Kramer.
Vabilo na sejo SDD Detroit, Mich.—Vsi delničarji SDD ste vabljeni, da se udeležite seje v nedeljo, 9. decembra, točno ob 2. popoldne v domovih prostorih. Mislim, da ni treba, o-menjaii, da je ta seja letna t in
ti večjega doma, ker nam je še ¡zelo važna in da bo treba spreta lokal preveč. v Detroitu ne'jeti več zaključkov v korist
maramo doma in zato ga nima-|nju, ako hočemo, da bo ostal in mo. To je vzrok, da sem tudi jaz( napredoval, obenem pa bo treba danes drugačnega mišljenja ko, voliti odbor. Izberite take, da bo-pred leti.	. do «krbeli za obstanek doma in
Odbor se trudi in dela razne da boste z njimi zadovoljni. Se-načrte, da vzdrži lokal. Tuhta in premišlja, kaj bi bilo treba na-
Roosavelt te |o odločil za kompromisni bonus
"Najpotrebnejši" bivši vojaki dobe izplačilo, drugi naj počakajo
Washington. I). (!,—Senator Pat Harrison, demokrat iz Mis-sissippija, je zadnje dni izjavil, da bivši vojaki, ki so služili v svetovni vojni, dobe bonus v prihodnjem letu, toda ne vsi. Izplačani bodo le oni bivši vojaki, ki no brez zuslužka in denar zelo potrebujejo.
Harrison je dejal, da je pravkar dospel iz Warm Springsa, kjer jo konferiral a predsednikom Kooseveltom. Senator ni hotel direktno citirati predsednika, rekel pa je, da bi Roose-vdt raf*i vHdel, Ha *e veMna v novem kongreszediui za kuk kompromisni načrt glede bonu-sa, kakor pa da bi bila forsirana po opoziciji. Administracija je pripravljena na kompromis, da .se izplača bonus le onim, ki no v najhujši potrebi.
Senator Harrison j«- tudi iz-juvil, da pride pred novi kongres načrt za starostno pokojnino. Ta načrt Imi tak, du ls> federalna vlada kooperirula /. državami. Državljani, ki dosežejo starost 65 let in bodo brez dohodkov, IhkIo deležni neke "pri-merne" mesečne pokojnine.
Hopkins umaknil minimalno plačo pri relifnent delu
\Vanhingtoit.—Umaknit«-v minimalne pla« e .'i<H- na uro pri re-lifnem delu po administratorju ilopkiiisu smatra William Green «hI Ameriške delavske federacije za "škodljivo m krivično." T«» j«- m h (ireetiov komentar o tej akciji, ki Imi stanje relifuih de-laveev *« |M>Nlal*šala. ^
ilopkinx opravičuje to akcijo len», «la se okrajne relifne ob-la«ti \ mnopth kraiih sploh ne orirajo na to minimalno plačo. Sigurno je lula storjetiH tudi na pritink \MHijetnikov na jugu in pa kot koiieesija Veleltirnisu la koo|ier a^ijo.
Zl.
organizira strokovno in politično, da bo sposobno prevzeti kontrolo nad vlado in industrijami.
Povsod se opaža priprave za bodočo vojno, ki se ne bo vodila samo na front? v strelskih jarkih, kmveč bodo pobijali tydi ženske in otroke v mestih. Ako se bo delavstvo pravočasno organiziralo, bo lahko preprečilo tako klanje. Vojne se vrše na ukaz kapitalizma, ki pošilja milijone delavcev na bojišča, da drug drugega pobijajo, sam pa vleče iz tega profite.
Delavci se morajo učiti, da bodo spoznali manipulacije obsto-ječegu sistema. Citajo naj delavske časopise, iz katerih se lahko mnogo nauče. Slovenci imamo dnevnik Prosveto in tednik Pro-letarcc, ki zagovarjata delavske interese. List Prosveta je last članov SNPJ, last delavcev, katerega bi morali vsi delavci čita-ti. Prosveta prinaSa vesti iz vseh krajev sveta, dopise, povesti in podučile članke. Proletarec se tudi bori za interese delavstva že trideset let in vzbuja pravo zavednost med našimi ljudmi. O-ral je ledino mini nami in stoji vedno na straži delavskih pravic. Prestal je mnogo kriz in us) ešno vodil boj proti reakciji, ki mu je napovedala pogin. Dolžnost slovenskih delavcev je, da podpirajo Prosveto in Proletarca, da postanejo člani politične organizacije in se tako usposobijo in izobrazijo za samovlado. Delavsko časopisje, politična organizacija in volilna pravica so nase orožje v boju firoti sovražnikom. Kadar pride do tega. da Ušlo delavci organizirani v močnih organizacijah, lx> konec mizerije in pomanjkanja.
Nobenega vzroka ni zn nesporazum med nami. Slovenci imamo vsi' preveč strank in stran-čic, kar zlasti kaže detroitska naselbina. Tu živi okrog pet tisoč rojakov, tmla le okrog pet-j sto jih je. ki držijo življenje in napredek v tej naselbini. Človek |M»Hoča igre. koncerte, shode, društvene in klubove seje in |H)V!»od opazi ene in iste obraze.
Kje so vzroki, je težko povedati. Meti nami je mnogo brez-, brižnih ljiuTW ki niti ne vedo, da živijo. Nekateri so domišljavi in smatrajo za Američane, dasi ne znajo pravilno govoriti jezika te dežele. To so hibe, katere je treba na vsak način odpraviti.
I Ved denetimi leti se je tukaj iproftila iileja za gradnjo doma. Tisti, ki »«> se takrat navduševali ta to idejo ali pa ji nasprotovali, *e dan««* več ne oglašajo v javnosti. Ideja nI bila kvedljl-
rediti, da bi bil bolj privlačen,in da bi bile njegove priredbe uepe-šne. Skoro vsak večer je nekaj na programu, da bi »e ljudje zabavali. Ob petkih in sobotah je ples, v nedeljo pa je goetom na razpolago okusna večerja, da se lahko vsak pošteno naje za malo vsoto. Vrše se razne zabavne i-gre in marsikaj drugega, zato ni nobenega vzroka, zakaj ljudje ignorirajo te priložnosti, ki bi vsem koristile.
Na tukajšnje Slovence apsli-ram, da prihajajo v svoj lokal, kar bo le v splošno korist. Ženski odsek SND ima v načrtu za božični večer nabavo daril, da se obdari otroke, ki bodo navzoči. To se bo zgodilo 23. decembra in o tem boste slišali še več pojasnil. Ženskemu odseku gre priznanje, ker ženske najbolj delajo in pomagajo pri vdrževanju lokala in SND sploh.
Nobenemu ne priporočam, da bi prišel sem za delom. Mestna uprava je nedavno sprejela resolucijo, da se ne sme uposliti delavcev, ki pridejo v Detroit v Času večjih aktivnosti v avtni industriji. Resolucija je bila poslana tudi odboru zveze avtne industrije, ki jo je odobril. Vsak, ki bo iskal delo, bo moral dokazati, da biva najmanj eno leto v Detroitu. Vseeno, naj delajo kakršnekoli načrte, ni 4ovolj dela za vae brezposelne. Anton Jurca.
' dan ji odbor je delal po svoji najboljši previdnosti v teh kritičnih časih in je storil vse, kar je bilo mogoče. V danih razmerah ni mogel delati boljše, kar T*aj delničarji vzamejo na znanje. . Slišijo se različne kritike, ki pa so večinoma brez podlage. Tri leta s«m že tajnik doma, toda na nobeni seji nisem videl vseh delničarjev, dasi sem jih opozarjal in vabil na seje. Na vsake tri me* sece se vrši seja doma, toda delničarji se jih ne udeležujejo v polnem številu. Mnogi se zgovar-jajo na slabe čase, toda ta izgovor ne drži. Časi so res mizerni, toda nobenega ne silimo, da bi trošil denar v domu. V domu ste lahko ves teden in treba vam ni zapraviti niti centa. Kdor ne more trošiti denarja, naj vseeno pride na sejo.
Kot tajniku so mi razmere dobro znane in lahko rečem, da bi .šlo pri domu trdo, če se ne bi druge narodnosti posluževale doma. Italijani, Madžari in drugi radi podpirajo dom, ki je delavska ustanova. Vsi delničarji in rojaki v Detroitu, naj si zapomnijo, da bo njih krivda, če se kaj pripeti pri domu. Udeležujte se sej in dajte navodila odboru, da »e, bo vedel ravnati. Ako mislite, da odbor ne dela pravilno, izvolite drugega. Vedeti morate, da lahko izgubimo to shajališče, če bodo tujci zapustili dom in če se bo odbor naveličal stalnega dela. V tem slučaju boste morali krivdo sami sebi pripisati, ne pa odboru, kateremu kot delničarji ne daste pomoči in navodil.
Detroitski Slovenci se radi ponašajo, da nekaj štejejo in bilo bi zelo žalostno, ako bi izgubili poalOpje, ki nas je stalo že toliko dela in truda. Citamo in vidimo, da manjše naselbine kot je naša napredujejo. V Detroitu biva nad šest tisoč Slovencev, kar skoro ni verjeti, ako opazujemo delo v interesu skupnosti. Ce nas je res toliko, bi bilo vsekakor že-lostno, ako ne bomo mogli vzdr-žavati svojega doma. Pomisliti je treba, da so domovi prostori na razpolago društvom in klubom po zelo nizki ceni. Tu lahko prirejamo naše veselice in zaba-
kot
ja, moramo iti na delo, da se pre rinemo akezi krizo in obdržimo dom. Stvar ni tako enoetavna kakor nekateri mislijo. Gremo naprej, Čeprav so dohodki majhni. SNPJ razume obstoječi položaj, a zavedati ae moramo, da bo treba enkrat tudi tam plačati. To omenjam, da boste spoznali, da se lahko zgodi, da izgubimo denar, ki smo ga vlažili in da bo vse naše delo in trud zaman. Krivdo ne bomo mogli potem zvračati na druge, kajti prepričan sem, da bi bilo več napredka, če bi hilo več zanimanja, sloge in skupnega delovanja.
Cas je, da vas na vae to opozorim. V zadnjih treh letih ni bila še nobena delničarska seja polno-številno obiskana. Parkrat ne bi mogli niti odpreti aeje, ako ne bi bili po hišah vabili delničarjev na sejo.
Rojake širom Detroita vabim, da se udeleže zabave in igre dne 1. januarja, ki bo prirejena v korist domu. To bo nekaj izrednega, kajti igra iz delavskega življenja vam bo nudila veliko u-žitka. Več o tem prihodnjič.
Joe Obranovich, tajnik.
decembJ
Žalostna vest
Sharon, Pa. — Naznanjam že-lostno novico, da je moj ljubi oče umrl 17. novembra. Star je bil 62 let in v Ameriko je prišel 1. 1905. V naselbini East Palestine je bil 26 let in je moral trdo delati, da je prihranil denar, katerega nam je poslal, da smo prišli za njim mati, dve sestri in dva brata. Očeta sem prvič videla, ko sem bila stara štiri leta, kajti v starem kraju ga nisem poznala.
Ko sem bila informirana o o-četovi nesreči, sem se hitro odpravila in odšla 40 milj daleč, toda ko sem dospela na cilj, sem našla očeta mrtvega. Ljubi oče, borili ste se za delavske pravice ve in če dom izgubimo, se bomo in skrbeli, da nas je osem otrok morali spet potikati po privat-pristopilo v SNPJ. Vedno ste nih stanovanjih.
'X.	■—riMI ftftora
KrancU lllddle (z dvignjeno roko), novi prednednlk federalnega delavnkega odbora, je zaprt«e#en za svojo novo »hiiho. V oradju je delavnka tajnica France« l*erkin«ova. Hiddle je tfonlej pokazal precej llherateonti sa delavce.
'<	i«,,' iio
Poročilo zastopnika .
Herminie, Pa. -j- Dne 24. novembra aem obiskal naselbino Henpinie No. 1, toda uspeh ni bil zadovoljiv. Čeprav je bil takrat plačilni dan, ni prišlo v moj žep zaželjenega cvenka, kajti stari naročniki so že ponovili naročnino, nove pa je težko dobiti. Slednje sem iskal do polnoči in pri tem mi je pomagal tudi Frank Smolich, a uspeha vseeno ni bilo. Kdor dobi prazno kuverto, se seveda ne more naročiti na Prosveto.
Zdi se mi, da ne bi nič pomagalo, če bi se zastopniki odpovedali skromqj proviziji. Naši glavni uradniki se zelo trudijo na raznih proslavah, da bi Prosveta dobila več naročnikov. To vem iz njihovih govorov, ki nem jih slišal na proslavah v Penni. Urednik in upravnik pozivata naše ljudi, naj se zanimajo za napredne stvari in tudi jaz se trudim podnevi in ponoči, da dobim Čim več novih naročnikov na (Prosveto. Sicer sem jih dobil že lepo število, a to dosti ne pomaga, ker jih mnogo izgubimo. Društveni tajniki, ki agitirajo. in si prizadevajo, da dobe nove naročnike, imajo še manj uspeha kakor jaz. Lahko rečem, da naročniki ne bodo leteli skupaj, ako se odpravi zastopnike. Tisti, ki tako mislijo, se zelo motijo. Ce jaz ki me rojaki po Pennsylvaniji poznajo, ne morem dobiti naročnikov, jih tudi drugi ne bodo.
Nekateri ljudje govore, da i-ma jednota milijone in nam bi lahko dnevnik pošiljala brezplačno. Ce bi se to zgodilo, bi bil tudi jaz vesel, ko mi bo potekla naročnina v prihodnjem letu, ako bi meni in drugim kdo plačal naročnino. Člani bi bili tudi zadovoljni, ako Ibi prejemali list brezplačno.
Pred deveto konvencijo, ko sem pisal o zadevi zastopnikov, sem prejel prijazen odgovor od upravništva, da bo stvar predložena delegatom. Ko konvencija še ni bila zaključena, sem bil že upravičen odšteti pri večjih družinah tri Člane, deseta konvencija pa je določila, da dobi družina, ki ima pet članov v jednoti, list brezplačno namesto več glasil.
Br. F. Dormishu avetujem, naj se najprej sam naroči na dnevnik, da s tem pokaže dobro voljo in da čimprej dobimo tisoč novih naročnikov. Kar sam naj pošlje $4.80 upravništvu, ker sovraži zastopnike. S tem bo tudi društvo št. 262 pokazalo, da so zastopniki nepotrebni in jaz bom zadovoljen, ker bom imel trajen počitek.
le 33 let se klatim po naselbinah in v tem času sem izkusil veliko dobrega in slabega, nedavi no pa sem doživel v naselbini Herminie nekaj izrednega. Louis Sebir in njegova soproga živita namreč skupaj že 25 let in oba sta ponosna na SNPJ. Dne 24. novembra sta obhajala srebrno poroko in ob tej priliki sta sklenila, da bosta živela skupaj, dokler ju smrt ne loči. Vest o tem se je hitro raznesla okrog in prišli so ljudje iz naselbine Library in drugih. Dospeli so sinovi in hčere SNPJ tej naročniki Prosvete, in ker jih je bilo toliko, jih ne morem vseh imenovati. Jaz sem prišel v spremstvu F. Smo-licha in njegove soproge krog 12. in našel veliko in veselo družbo, ki nas je sprejala z velikim navdušenjem. Tudi če bi bil prišel predsednik Roosevelt, ne bi bil
.vete in njegova ^ Odbili so mi. da Cd
ve naročnike, kadar j* to novno obiskal. Hvala za « in prijazno obljubo. V tei družbi sem se tudi parkrat
1,1 1 novoporočencema"
se Je završila poroka, mi'n no, ker sem prišel pre.^z veseli družbi sem o,tal d £a dne in gospe Cirar, UrM bar in Lazar so nas zaba lepim petjem. Lepa hvala i stoljubnost, "novoporote^ in družini pa želim zdravja »elJ a še mnogo let.
Anton Zidaašek, zastopnik Pros
Naznanilo Sharon, Pa. — Naznanja nom društva št. 3.1 in drud jakom, da me je tudi letos va Proletarca pooblastila j pečevanje Ameriškega < skega koledarja, pobiran
ročnine na Proletarca in pr
nje knjig iz njegove zalo, menim naj, da to delo opri brezplačno, ker se gre za stvar. Koledar stane 75 0 i.--,. nj Miha«l Lenai
"Slab* vest" v Shebo.v« Sheboygan, Wis. — Di odsek soc. kluba se je ved trudil, da je spravil na predstave, ki so ugajale rztvu. Za letošnjo sezono u bili nekaj novih iger iz s kraja. Prva, ki jo bomo tu prizorili, je "Slaba vest", janka iz sedanjega časa, ri se vrste veseli in šaljii zori. Nastopijo hlapci in ki s petjem odhajajo na J se vračajo od dela. Ko boi šali in videli te junake, mislili, da ste tudi vi koščt ta, ki ga predstavljajo. Sj li se boste, da ste tudi vi tako prepevali, ko ste odha, travnike, polje in v gozd. boste, da se domovina vz losalni politični in kulturn membi v enem oziru ni si nila, temveč ostala koraj: vesela.
Igra "Slaba vest" še r igrana na slovenskih odril meriki, zato priporočamo, pride vsak pogledat, za ki ne bo žal. Zal bo le tistemu ne bo videl. Vstopnice v prodaji so samo 30 cento vratih pa 35 centov. Sez njih, ker se vam obeta ' zabave.
Dosedaj so se nase prin vršile vedno v nedeljo več« so se pa časi tako spremen je postala sobota takorek< del j a, ker na ta dan nobe varna ne obratuje, smo s postaviti "Slabo vest" na 22. decembra ob polosmih čer. Po igri bo prosta zaba ples. Vsi ste uljudno vsi da se udeležite.
Dramski odi
Plesna veselica Enumclaw, Wash.—Želi" ročiti javnosti, da smo tuki in okoliški Slovenci zgradil venski dom, ki bo odgovarj šim potrebam. Dne 15. dec« se bo vršila prva plesna ditev v novem domu, na 1
vabimo Slovane od blizu in
Na tisti večer si boste lsl
jlodali dqm in tako spozna
lahko napravijo ljudje, združeni in pomaga jo drui gemu. V slogi je moč', prav govor. Posameznik ne mol praviti ničesar, posebno ' času ne, v skupnosti pa rr
Tudi mi smo imeli pree sprotnikov, a se jih ni*nw šili, temveč šli na delo. j mi čudno, da nekateri tal di nasprotujejo dobrim/«* ker jim prav tako kor.sUj kor drugim. Sramota »<* ste, ki so nasprotoval» i" rili proti koriatni »deji. bodo apoznali, ds napako in jo bodo praviti, toda takevatvar. pozabijo tako kmalu.
Glede vstopnine na v< morem poročati, k. r » zedinili, znano pa mi K-bo visoka in da jo bo lahm
zmogel. Na avidenjenave
Matilda PHr'1
so nai »ku*a
V Cleveland a ne nt» esto»"
Cleveland. -
stu je pričela r**ti ' zeh) nagi« Zdaj tisoč novih ' kin ' in bo v decewbru <l na podlagi t« koč gU bo število *
sjka
it« >
ih pru«k
000 Jrui
-pO.S'PELJEK,
decembra.
EIQ8KKXA
Vesti iz Jugoslavije
Clsvtrva psroäts Is InfsslsTl)«.)
„VE ZRJVP^™
a Jezeràka naôM mr-
Kamniški« sedlom S5e«i mrtva Ljubljančanka
Cerničeva^
Lni tri tedne je, kar je od-jkftiške Jože Jezeršek v pla-L i obljubo, da se vrne čez E dni Čez štiri dni ga ni bi-
r«inil j« teden, minilo je 14 ¡; a Jezerška ni bilo domov.
go domnevali, da se je Jrdi zaradi slabega vremena ¡A oziroma v planinah sneg '„tekel v kako planinsko ali Irsko kočo ter čaka lepega Cena. Ko pa je le minilo 14 L*, se starši zbali za usodo ¡¡¡ga sina, obvestili so kam-Oe reševalce, ki so šli Jezer-k, iskat ter so poizvedovali za L Toda v nobeni koči niso Jeii samotnega mladega turi*
tkanje je bilo zelo olajšano, i jo zdaj — skoraj po tr<?h te-^ L dognali, da Jfezeršek ni
[suni v planinah, marveč dq ti» i njim njegova dekle, 21 kitara Ema Cerničeva iz Ljub-jme. Ko so to zvedeli reševalci, j bilo njih delo lažje in res ttidi ppešno. Našli so oba, toda mr-
Dne 15. novembra sta za pr-m dvema ekspedicijama od-
¡v planine še dve ekapediciji, tudi dva lovska čuvaja sta tnila preiskati svoj revir, ipine so si razdelile revirje, »r bodo iskale, treba je bilo vreč preiskati vse Kamniške knine, ker niti malo ni bilo ino, kam sta oba turista šla. tili so ju torej v petih sme-u. Bilo je nevarno, bil je soln-mdan in opoldne je bilo pričarati v planinah plazove. Doki io se morali oskrbeti reše-llci i vsemi pripravami. Dne 16. novembra popoldne je | od petih ekspedicij, v kate-t «ta bila brata Peter in Lojze kjavšek, dospela na Kamniško iAo. Pogledala in pobrskala i okrog koče — ki je v tem M zaprta — na to pa še v koči mi ter našla sledove, o kate-»ta bila reševalca prepriča-da so sledovi obeh pogreša-t Oba turista torej nista motiti daleč odtod. Reševalca »odila, da sta napravila naj-kakšen izlet v okolico, na lj, Brano ali na Planjavo, sta premislila ter mahnila OkreSelj. Pot je bila polede-,klini za oprijemanje na ne-ih mestih so bili zasneženi.
sta prodirala dalje. Po mi dveurni hoji pa sta zala pod seboj moško in žen-truplo. Trupli sta ležali na ^ini, kakih dve sto metrov ■ od najnevarnejšega mesta Jezeršek je ležal navzdol pivo v ledu in pesku, Cerniče-*J»k*k meter v stran na hrb-
w domnevanju sta oba turi-nreino prehodila nevarno pot
številu. JM poneverb so odkrili doslej v tem letu, vse skupaj so oškodovale mestno občino za 3 milijone in pol Din! Se poldrug mesec je do konca leta, pa lahko odkrijejo dotlej še kakšno poneverbo, da se bo številka še neko-
Naj
lekes za rtvizijo plaž gradbenih delavcev
nje dni. Nista imela ne vrvi ne,	l-Ji__
derez. Ko se nista nič oglasila, !liko navzgor zaokrožila, je šel brat Cerničeve na Veliko preJ «o odkrili poneverbo 1. mar planino iskat sestro, pa mu je ca- je "»amo" za četrt mili-oskrbnik koče na Veliki planini ,J°na- Ta številka je tudi prese-povedal, da sta se v nedeljo ll.'netila' še bolj pa jih je presene-nov. napotila proti Konju in tjl° d«j8tvo, da je izvršil pone-Kamniškemu sedlu. Tako so ve- V€rbo zel° u«leden, dostojen, nad deli reševalci vsaj približno, kje V8e rodoljuben in na videz naj-«aj iščejo oba turista. In res so bolj **nesljlv visoki uradnik ju našli, toda mrtva.	¡mestne občine. Ta visoki rodo-
<41«ni.r h «Hv.n« L. j, , Uub in poštenjak je imel toliko
Kril."» JWU8 ¡čaati' da * ob <>dkritiu ^par-¡stva izvršil samomor. Dne 1.
Poleti se je pojavil v Ljublja-jmaja pa so odkrili novo slepari-ni debelušen tujec, za Steina se jo, največjo: šlo je za dva mili-je izdajal in da je doma iz Za- jona in pol v škodo občine in greba, predstavljal pa se je od- ¡300,000 Din v škodo gasilcev, ličnim ljudem kot zastopnik Ion-'Slepar se je javil sodišču sam. donske zavarovalne banke "Fins- Dne 1. septembra so odkrili spet bury. Imel je s sabo svojega novo poneverbo za okrog 100,-tajnika in cenilca, Štefana Kom-¡000 Din. Slepar si je hotel vzeti felda, v Ljubljani pa je našel življenje, pa je okreval in s« bo še nekega mladega gospoda, ki moral zagovarjati pred sodi-mu je bil za posredovalca. Stein ščem. se je seznanjal z odlično družbo1. . .. . ter se kazal bogatega, dolarje je J^fvi a bo spravila marsej-
metal v neki kavarni muzikan- ^ atentat pred U*° narodov tom. Kmalu je mesto vedelo, Jugoslovanska vlada bo v spo-kakšnega imenitnega gosta ima-!razumu 1 mal° »ntanto, Balkan-mo. Stein se je oglašal pri bo- isko zvezo in Francijo predložila gatejših Ljubljančanih ter po- narodov spomenico glede nujal dolarska posojila. Izkazal .marsejskega atentata. Liga nase je kajpak z nekim potrdilom, Irodov ***** z sedanjem 20. in nekateri so mu sveto verjeli. nov-in znanji minister Jugosla-In tako se je vozil Stein s svoji-|viJe Jevtič Je imel ie tozadevne ma pomočnikoma v avtu ocenje-1 raz«ovore H turAkim zunanjim vat poslopja, na katera bi izpo-1 mini8trom Rudii ^m, iugo" sloval posojilo. Za cenitev je^ovanski dele*ttt Pri U*[ nar°-kajpak zahteval povrnitev stroš- idov Konstantin Fotič pa je i-kov ter je tako kasiral precej!™1 zaradi vgžn* P°«®vow tisočakov. Stanoval je v lepem,v Becfradu, od koder se j« od-hotelu, obiskoval le odlične dru-!^1 v Pariz' kJ'er je konferiral žine in odlične lokale, plačevali0 tej zadevi 8 francoskim *un»-
NVashington. — (FP) — De-
avski krogi v Washingtonu so 3rez posebnega razburjenja vzel na znanje propozicijo notranjega tajnika Ickesa za znižanje mezd ne lestvice stavbinskih delavcev v zameno bi jim vlada pa garantirala delo skozi vse leto in minimalni letni zaslužek.
William Green je rekel, da stvar še ni prišla oficielno pred Ameriško delavsko federacijo, n dokler se to ne zgodi, slednja tudi ne bo podvzela nobene ak» cije za ali proti. Vsekakor je pa on pripravljen "z veseljem razmotrivati" stvar, Če bi zniža-nje plač na uro pomenilo večji etni zaslužek kakor znaša zdaj v tej indutriji.
Ickea je sprožil to idejo v, zvezi z večjim vladnim programom za gradnjo delavskih stanovanj. Mnenja je, da bi vlada la|iko stavbin8kim delavcem, zaposlenim pri tem delu, garantiraia de-o skozi vse leto, v zamenu naj bi pa pristali na revizijo letvice. Na ta način bi delavci lahko več zaslužili na leto, vlada pa gradila cenejša stanovanja radi gradbenih stroškov.
je za šampanjec in dobil zveze celo z mestno občino v Ljubljani in Mariboru, češ, da bo Ljubljani priskrbel 100 milijonov, Ma
njim ministrom Lavalom. Tako se bodo zainteresirane države domenile glede postopanja na zasedanju Lige narodov. Fran-
riboru pa 40 milijonov posojila. |C08ki znanji minister Laval Potem pa so postali nekateri le Prftvi- da bo na zasedanju Lige nezaupljivi, sleparija je prišla narodov odkril ozadje in podrobna dan, Stein je pobegnil, Kom- nosti marsejskega zločina, spn-
felda in tistega Ljubljančana pa čo kat€rih 1)0 vf 8Vet sturmel-so prijeli in zdaj sta stala pred Poslanica Jugoslavija zahteva, sodniki	ida Je treba d°Sfnatl ne le fizič-
Komfeld se je zagovarjal, da' ne morilce, marveč tudi moralne ga je Stein vzel v službo, da m* k"vcf, *n organizatorje in je plačeval 50 Din na dan in sta- <H*> ki Je morilce PodPiralo novanje. Opravljal je zanj vso Države, ki so imele kakršne-korespondenco, pisma pa je se- koli zveze z atentatorji ter jim stavljal šef v baptističnem duhu daja>e potuho, bi seveda rajši, s stalnim uvodom: "Gelobt sei.da zad«va ne pride pred ta med-Jesus Christus!" (Hvaljen Jezus, narodni forum. Zato so začele po Kristus!) Ljubljančan pa je iz- svojem tisku govoriti o tem, da javljal, da je prav tako žrtev je po paktu o Ligi narodov ne-Steinova, češ, da mu je obljubil mogoče in nedovoljeno, razprav-službo s 5000 Din mesečne plače.! U»ti na zasedanjih o zadevah, ki Komfeld je bil obsojen na 8 jih predhodno zasedanje m po-mesecev strogega zapora, Ljub- «tavilo na dnevni rod. To^j« ms, ljančan pa je bil oproščen.
Zanimivo je, da tisk oba prva sleparja imenuje z imeni, ime
toda spet druga točka pakta pra vi, da se smejo na zasedanjih razpravljati tudi stvari, ki jih
Ljubljančana pa taji. Gotovo je poslednje redno zasedanje
kakšen gizdalinček z lepim ugle-1 postavilo na dnevni red, če so dom, ki mu ga kajpak ne smejo
kvariti. Ce bi bil to kak brezposelni delavec in bi vzel na posta ji z vagona kepo premoga, bi bil
predstavljajo resno vojno nevar nost. Marsejaki atentat je taka zadeva in zaradi tega bo Jugo-
kaznovan a tremi meseci zapora j alavija z z»^zniki zahtevala .1« in listi bi debelo natisnili nje- .« o tem PNM^J« n»
govo ime.
AmerikanHki cigan—V
j prvem rednem zasedanju, ki se Humi prične čez nekaj dni
Zelo alaho vreme smo irm-li v Sloveniji prvih štirinajst dni Skoraj ni bilo dne
- 11----------, v Sr€mu razpravlja sodišče o ob-
Konja in Presedlaja na^ tožnici proti skupini ruskih « " kvo in na KamniAko sedlo,1 ganov, obtoženih, da "T^J <^T ne
BfcI. | Prišla najbrže že v (in oropali r«mskega I^jet^a | va, da ne	M
V koč! sta prenočili v Frdnca Dreherja. Glavni obtože-, <tni j« ou ; s	^ Lilnr
¡¡^Uek pa »ta najbrže napra-■» izlet na Rrano, kjer so rav-P^Jinji dan prebarvali drog, ■ttb-rem so planinci raavili
•	uutavo po atentatu na kra-ronesrečila sta se najbrže
^ ratku z Rrane. Tla so po-T» in jo hoja po taki str-' ; t< m času zelo nevarna. IJtJ|> je enemu od obeh spo-nakar sta oba zdrsela
*	600 metrov navzdol po po-plazu ter obležala ne-od udarcev frl umrla.
a • mo zavedala in nju-PWkodln. niso bile smrtne, to-j«" storil svoje. Erjavška sama irisU kaj zaroti. Zato sta se vr-^ »Ur!
nec je cigan Giga Petrovič iz Ru me, človek z zagonetno pretek lost jo. Cigani so izvabili Dre
v poletnih nevihtah. Nekajkrat »e je bilo bati velikih poplav in
Pri vladnih delih naj bi ac mižale, vlada naj bi pa garantirala delo skoti vMc loto
ZAHVALA
Pol mMJoia več brezposelnih kokor Ionsko loto
tGreen poroča, da j« bilo v oktobru 10,671,000 delavcev brc« /.aalužku
Waahington, D. C.—William Green, predsednik Ameriške de lavske federacije, poroča, da je bilo v letošnjem oktobru 550,000 delavcev več brez dela kakor lanskem. Poročilo pravi, da je bilo v lanskem oktobru 10,122,-000 ameriških delavcev brez dola, v letošnjem pa 10,71,000. Aktivnost ameriških industrij je letošnjo jesen več ko dva odstotka manjša od lani.
Green dalje poroča, da bo ro lifni problem to zimo največji > zgodovini Združenih držav. Število brezposelnih se je povečalo in tudi število onih, ki delajo le dva ali tri dni v tednu, je veliko večje, dočim so oni delavci, k so že dolgo brez vsakega zaslužka, izčrpali svoje rezerve. .' Meseca oktobra je bilo 508,000 delavcev uposlenih pri federal nih javnih dolih, J162.000 v kom pah OCC in 1,392,000 pri rclif nem delu, ki ga daje FERA.
Druga poročila iz VVashingto-na so pa glaso, da bo federalna vlada skrčila podporo po novem lotu in odrinila brezposelne siromake na državno, okrajno in— privatno podporo, katera je v neštotih mestih docela bankrotirala.
Spodaj podpisana se najpri-srčnejše tahvaljujcva aa prijetno in resnično presenečenje (surprise party), ki je naju t^letelo dne tretjega novembra tako nepričakovano ob priliki potindvaj-ictletnice (srebrne poroke) najinega zakonskega življenja v kroju toliko prijateljev in prijateljic iz Chicaga ter ii drugih bližnjih in oddaljenih naselbin, da 4\'a bila v resnici nud vseh pri-etno iznonadona videč toliko skrenih, veselih in vso najboljši1 lelečih obrazov, kar naju je napolnilo i neskončno radostjo, ki ostane za vedno nepozabna v najinih srcih,
l)a je bilo presenečenje tako popolno, sta poskrbela mrs. in mr. Keržan, ki sta naju odpelja-a na obisk k prijateljski družini Gruska v South Chicago ter zrazila Željo, da naj bi nekaj malega popravil na njih avtu. Odgovoril sem: "Za prijatelja pa zmiraj!" Tako smo so odpeljali —in niti slutila nisva, kuj so je medtem doma delalo in kaj naju čaka. Ko smo se vrnili, so bila vsa okna zakrita, čemur som se začudil, misleč: kaj pa je to za en vrag . . . Dočim jo moja žena mislila kar na dve nenreči, hkrati; skočila je iz avtomobila ter zletela v hišo. Takoj ko smg vsto. pili, je pa gromovlto zudottüo iz vseh kotov: "Surprise!" Hljp sva tako presenečena, da s j ryu ni« iva verjela, da smo na pravem mestu. Bilo je vse v evof.ju in drugače okinčano, ter tr\požica ljudi kot v kaki dvorani ti^ sulici. Ni čuda, da svojega doma nisva takoj spoznala. Mr. L. J. Kovačič je pravi mojster v kin-an ju, zu kar zasluži priznanje in pohvalo.	,
Nato naju je miss Dorothy Ivanšek pozdravila z lepim vo-ščilnlm govorom in nama je podarila krasni srebrni šopek v porast. Radostno ja bilo slišati lepo slovansko izgovarjavo deklice, dasi je tukaj rojetm. DrugI šopek jo podarila miss liuvdek, tretjega pa mr. Stanley J. Kobilca. Vsem trem najlepša zahvala! Ta dan nama hu ostal zu vedno v spominu, Vkijui> krizi je nuju prišlo pozdraviti toliko prijateljev, du naju njih uaklo-njonoat In lojalnont z radostjo napolnjuje in sva jim za vso skupil iz vsega area hvaležna.
"Oh.rf j<- bila MlO inuMiilnn. kor so bile navzočo izvrstno kuharice pri mrs. Kovačič ko so delale na pripravah. U pu hvala vsem za |x>žrlvovaluost, kakor tudi onim, ki so sj>ekle tako o-kusne potic«, krofe, kolačku in štrudeljne; nadalje onim, ki so skrbelo zu red in stregle gostom, Oha«. Habinu, ki je bil izvrsten natakar, ter posobno A«» gospom Mary Kovačič, Mary Kuržan in Agnes Juročič, ki so imele na o-
herja na »amoten kraj ob Savi z ; mno.i hudourniki in potoki obljubo, da b. dobil dobro pona-1 nared, , r*.¿e veliko »kodo 8,-rejenih bankovcev za 100,000, ved« tudi Savinja m zaoatala.
Din ie iim prinese 10,000 Din V Celju je narasla za dva metra nraveita denarja. Podjetnik je'nad normalo. zaprla dotok poto-KLnb!v,r«i. baje ie kov i" »ak° - ^ P<-^j Kam veikrat bavil s podobnimi lila J na) razlivali jh pol)» in zadevami, domov pa U ni bilo vdirali v n.kaUre hi4e,1 udi 8a-
Î
♦•r
mi'
v Kamnik, odkoder s|x»ročila novico nakar sta se
več. Ko je Sava nekaj dni za tem naplavila Drehorjevo truplo na breg. so osumili cigane roparskega umora, češ, da so ga oropali, ubili ter vrgli v Savo. Cigani so tajili, ko pa so našli pri nokom 9 tisočakov, so priznali, da so se srečali z Dn her-jem, a da ga ubili niso. Vroč**
k tu
Ski
¡CO V še ni končan. Voditelj te cigan- smo
....... _ n„ takoj Hke skupine Petrovič j<- prod dol- "
KamniAko BlÄj irimi leti živel v Ameriki bil ut ! Nova kej^a. ' zbrala osem Ifvežba-	ter gangež, zaradi čosar ga druga v
vin j a sama je prestopila bregove ter je bilo nekajskoga predmestja preplavljenega. K sreči je kmalu nehalo liti in voda je upadla. Zelo aevarno je bilo tudi v Slovenski Bistrici. <*»tali smo si od novembra *e nekaj 1<' pih jesenskih dni, a šde sr«-d. mbra ro j^ nebo z a»nllo t« r imeli zdaj že nekaj'Itplh
Tekat lini baroni ne marajo unij-hke — kooperacije
Washington. — Tekstilna unija ni dobila niti ene dopisnic« od tekstilnih p«Hljetnikov, katerim je pred nekaj tedni jKjnudl-la "kooperacijo za povečanje trga in kompletno sharmonizlra-nj« delavskih odnoAajev", pravi njen podpredsednik Franois ll. Gorman, vodja zadnje stavke.
Po njegovem zatrdilu je podjetniški antagonizem do unij« skoraj prav tako velik kakor Je bil med stavko, ko Je bilo proti tekstilnim delavcem postavljenih 40,(Kg) vojakov v raznih dr-žavah, v Georgiji I* tal>orišče za stavkarje jm> zgledu nacijske Nemčije. Podjetniki tudi Ae niso tdnehali z diskriminacijami.
novel
ju t W>t«h 'far-1
dO po izredno nevar-' i* Amerike. BU je nekaj
4» \
F>
N t
/ n
Ti-kovtia za
Ljubljani Je izdala sr«-
I ------,. . s ^ ; |„tl i/irna- di novembra ih »niAko rhtrko Mi
t« r lx>do šli po trup-' J* policija PMa KIo.k m a. ki ga lunarno tu
di kot siit rudnika nakega tiska. Zbirki je naslov "Preprost« i« smiH. V knjigo Je vloženih *e«t Z4-lo uoHIh litografij a kadi ni okers slikarja Franceta Mihe liča Knjiga sUne 3H Din Ur « naroča .na naslov: Tiskovna za druga. LJubljana, Dalmatinova ulica 10.
Za-
mini iir< ni - — —
■ ~ v Kamnik ali tudi osumljen, da je bil med
- <J<,lino.	| grabitelji in morilci Lindberg
»n Cerničeva sta od-	hovega otroka ^m
ne 27. oktobra, do-!	Milijonalie poneverb*
a hrano, a slabo o-	greb ima let/»s senr^eje s |x>ne-
^ zimske, poledone-	verbami v blagajnah mestne oo
planinah, kjer Je že	čine. Ze več let ni bilo poneverb
f» L»padel prvi sileg	na zagrebškem magistratu |m
o tixli skoraj vse zad-	bo se pojavile zdaj v tem vet jem
skrbi celo prireditev; dalje tudi mr. Jurečiču, ki nam je igral do ranega dne; ter M. J. Turku za komične in mojsterske poroč*-valne ceremonije ob priliki najino drugo "Ženitve". Razšli smo se š« le ob jutranji zarji, ko so nama prijatelji segali v roke, ie-luč nama, da bi srečno in veselo dočakala najino zlato poroko. Srčna hvala vsem sledečim udeležencem za voščila in darila, posebno pa še onim, ki so prišli iz zunanjih naselbin, da prisostvujejo slavju najine srebrne poroke:
Is Chteaga^—družinu Kovačič, družina Korian, družina Juročič, družina Kegel, druiina Vesel, mrs. Tončka Krdek, miaa Fannie Pichmau, mrs. in mr. Vurhovnlk, mr.H. in mr. Kuržel, mr. Habjan, mr. Vcrbaik, mrs. in mr. Golen-ko, mrs. in mr. Türk, mrs. in mr. 2efran, mr. J. Andel, mrs. A. Ivanšek, mrs. in mr. Berger, mrs. Aht^un, mrs. in mr. Koche-var, mrs. in mr. T. Gradišuk, mrs. in mr. L. Grudišuk, mr. Cainkar, mrs. in mr. Vogrich, mrs. in mr. Udovloh, mrs. in mr. Bavdeki mr. Ji.«-Wintor, mrs< In mr. Pintar, mrs. in mr. Max O-morzol, mrs. in mr. Skavlch. mrs. in mr. Boršnik, mrs. in mr. Jot Grom, mr. F. Zbašnik, mrs. in mr. Rudy, miss Jenny Gabor, mrs. In mr. Balasich, mrs. in mr, Jelene, mrs. in mr. Pavlich, mrs. Cookie, mrs. in mr. Dolmovich, mr. F. Gornel, mrs. Luiar in mama. mrs. In mr. Ph. Godlna.V mr. J. Vidmar, mrs, In mr. Zu- 1 1 gol, mrs, in mr. Kolman, mrs, in mr. Alosh, mrs. In mr. Kyupy, mrs. in mr. Schwab, mrs. In mr. Lukanich, mr. Hamm, mrs, in mr. Jerlna, mrs. in mr. Hayuk, mrs. in inj. Andrejai, mr. Sttivu Gyura. I* Kenoshe, Wls.-^mrs. In mr. L. Rabsol, mrM. in mr. Sta-rušlna, mrs. in mr. M, Kastelle, mrs. in mr. J. Hrovat, mrs. in mr. F. Zerovc. iz I>etroita, Mich.
mrs. in mr, Anton Jurca. It VVaukoguna, lil.-—mrs. in mr. Grohar, mrs. in mr. Boršnik. Iz Kast Chicaga, llh-^mrs. iti mr. Verbuk, mrs. iiffcir. .Benedict, min» Katty Triler. — It Houth Chicaga, HI,—mrs. in mr. Gruska. It Cicero, lil,—mrs. In mr. Ilabat, mrs. In mr. Zupuuk. It North Side. Chicago, III.—mrs, Fannie Godina, mrs. in mr. 8u-stursich, mrs. Josophine Prežel, mrs. Alojtiju Hren, miaa Minno Urslch.
Končno toruj vsum skupaj šo enkrat najprisrčnojša zahvala ta obisk, zabavo in darila! Vaša iskrena voščila nama bodo ostala ra Vidno v najslajšem upornimi! Ce Je katero ime izpuščeno, prosiva da oproatu.
Lucija In Frank Jurca, (Adv )	Chicago, lil.
DOMA
V NAZNANJK IIKLNIfAIUKM HU)V, DKI. Itedna letna n«*J« korporacije
"SLOVENSKI DELAVSKI DOM"
1M!A Wstorlo« Uti . ( Isvslsnd, Oht«
sr vrli
DNE 16. JANUARJA 103rt
v audliorlju K.D.I). Za direktorlj Hlov. Del. Doma
VINCKNT corr, tajnik.
RTS
Remembtr
Tho/e
S*o\s
NAZNANILO IN ZAHVALA
H polrllsi »rrsm n««n»njss<«' »or«nlml»«»»i, «nunrrni la |tr|)sl»l|*M its lu" i n«, «ml, ds j« |iriuii»tulM mojs IJuhs hnu In ahrlinii m«ll
MARIJA RIHTER
fm)*ns ivrsj)
i o (ftr Irinl mu/nI ImMsrrI, um ris 1* d— II. n«« . IS.14 <* II srl «ft min., *»»/rr. IC«j.n» )r lills f l.utrh pri |.|wlinr«N n« Hls|rr-krm IS. met« IMS«. 1'sri^lls m> m Krsnk MilHri).«. m».d u» 1*0 is * Amrriku i» pri41« Mk IVI I, l'wk«i|sks »spuA/s m$prmg», »in« In «I»» Meri, Allri MMlrs, MMrW Annu KmiiI, !., T*r»il|e Turk n« « hl«k«i)ms. M»m» , tilku * < I**»uimji<, Oh »i», is Krsnrr« Jrm) v	inl. 1>«s hrsls,
asmrsll Kmi»r isrsls v A»»lrl|l In Jokn J»r«|« v Mll»s«k«s, in tri «nuki*. Muifc. IMIr In llo»»»o llokur ns C kUMaiu, Mlns. N« I «m mMlu m» na)l*-|ii«- »«hvalimo «mm, ki il« nam ns r« sil drsfi na/i« k s) | «h« a k ali » «altMinlh urah U|>i hvala *»• Hrkiffr*fiM »s «diiad». kakor tudi ilarovabrm as mmi* In »•»», ki a« dali ns rs«* pmUgo a ii «on» «il» I«- In *«wlll krttpUUmt pri |im«iHhi Nadall« l*|M hval« rs daniva ur v»n r# In Ilira In a drnllMiM )n ikimni««-nlUi« mt. in »rs. L. Tnrk, »r. I« n»ra. Jua Kupai mrs. A HallAnlk, mr. in mra. Msmld. «nr, in mrs. U Mili. Is l*|i« k«als «udi drnMv« *i.l»l|« * »rln" M. HI HM I'J rs oarr in rs idiilnl a|ir»|am »n,kii|Nlra ns Mtiiidtur k radn|«»mii |Ki#l<kn. Hrt*» hvala nsAim *M*a«^«iin, ki an nsm n*imas»H In nsa infeMll * urah trnhmll. I<*|ia h*sls va»m. ki an 1« i*rifcli Krn i« In *a»m. ki '«»• «»•» *l*"*m mrttakhr« ««drn. kskor l««dl um. ki mi fu aprrmili ns strni #sSn|i |i*Hi. fU rafcrai »na »kueaj na|l#pAa hvala (* |r kalrrr«a Ima ItpuUtnv prmlm«*. ds ••n wf»r<»ali(s.
Mkrhns ft*ns sl mi lilla, Iliri iAtitk» g-rl itradil« h/arki d*s In «Ins «Iva
vnjs Ui>a s umrla r*a lokah sl Hi
j« Ifcpulnils, ds Ishko. as*|»sln Ii« In mojih mirno,
ar
lahk'j
VmIiki trials »mnil naj nsrs^s isk Ti d"hra IrU« ifi vr*-m«' iskrsl ns) lio kia»ru
I ru « krsano j« aljslo, v»ij<alu i j« ftnrk« ns somllo, k jar '»vala M«'* a*'isj mimo,
7 a Im i «alslit Krsnk HiMa» nmpt*§. i«din in Krank Mar» is I raiMa», hit i. *•! ns < hi-kad m, Minn #
ir.
FROSyjEXA
GERMINAL
POSLOVENIL ALFONZ Q8PAN
Dansaert ni je kljub temu prizadeval, da bi vzdržal red. Oborožen s krampom je grozil, da bo razklal črepinjo vsakomur, kdor ne bo ubogal; hotel jih je postaviti v vrsto in kričal je, da He bodo nakladači odpeljali poslednji, ko bodo naložili tovariše. Niso ga poslušali, zadržal je Pierrona, ki je hotel preplašen in bled pobegniti med prvimi.
Vsakikrat, ko se je koš dvignil, ga je moral oplaziti in odriniti. Pa tudi sam Je šklepetal z zobmi, kajti «amo še minuto, pa ga bo pogoltnilo: vse se je zgoraj rušilo, bilo je kakor reka ob poplavi in padal je morilni dež tramov. Priteklo je še nekaj delavcev, tedaj pa je blazen od strahu planil v hunt in pustil, da je skočil Pierron za njim. Koš se je dvignil.
V tem trenotku je prišla Štefanova in Q»a-valova skupina v nakladališče. Videli so izgi njati koš, planili so; a morali so se umakniti nazaj, ker se je opaž popolnoma porušil; šaht je bil zatrpan, koša niso mogli več spustiti dol. Katarina je ihtela, Chaval se je davil od kletvic. Bilo jih je kakih dvajset; ali jih bodo predstojniki, ti prasci, kar tako zapustili? Oče Mouque, ki )e ^,legnatjo prignal Veterana, ga je še zmerpm držal zjf obadva, starec in Žival, sta bila prepadla zaradi naglega naraščanja poplave. Voda je segala že do beder. Štefan je molč^Iskal zobe in dvignil Katarino v naročje. In vseh dvajset je rjovelo, zroČ navzgor, dvajset jih je nepremično in topo strmelo v šaht, v to porušeno luknjo, ki je bruhala vodo in odkoder jim ni mogla več priti pomoč.
Ko se je Dansaert zunaj izkrcal, je zagledal Negrela, ki je pravkar pritekel. Gospa Henne-beaujeva ga je bila davi, takoj, ko je vstala, po nesreči zadržala, da sta listala po cenikih, ker je bilo treba kupiti poročno darilo. Ura je bila deset.
—	Tak, kaj se pa godi? je kričal že od daleč.
—	Rudnik je izgubljen, mu je odgovoril višji paznik.
Jecljaje je pripovedoval o katastrofi, a inženir je neverjetno zmajal z rameni; kako, ali se opaž kar tako meni nič tebi nič podre? To pretiravajo, treba se je prepričati.
—	Nihče ni ostal spodaj, kajne?
Dansaert se je zmedel. Ne, nihče. Vsaj tako upa. Ali pa, če so se delavci zakasnili.
—	Ampak, tri sto hudičev! je rohnel Negrel, čemu ste se pa potem dvignili? Kaj se tako pušča ljudi na cedilu?!
Takoj je odredil, naj preštejejo, svetilke. Zjutraj so jih razdelili tri sto in dvajset, zdaj pa so jih našteli le dve sto in petdeset; a nekateri delavci so priznali, da so jih pustili spodaj, ker so jim v gneči in preplahu popadale iz rok. Skušali so izklicevati delavce, toda m bilo mogoče dognati točnega števila: nekateri so se razbežali, drugi pa niso niti več vedeli, kako jim je ime. Niso se mogli sporazumeti, katere tovariše pogrešajo. Bilo jih je morda dvajset, morda štirideset. In le to je vedel inženir zanesljivo, da so spodaj ljudje, kajti Če so jo človek sklonil nad ustje šahta, je razločil njihovo rjovenje sredi bobnenja vode in gred, ki so se rušile.
Prva Negrelova skrb je bila, da pošlje po gospoda Hennebauja in da zapre rudnik. A bilo je že prekasno, delavci, ki so zdirjali v kolonijo Dve sto štirideset, kakor bi za njimi prasketale grede, so prestrašili družine; in cele trope žensk, starcev in otrok so v diru vrele vkup ter kričale in ihtele. Morali so jih odganjati, vrsta rediteljev jih je morala zadrževati, ker bi sicer ovirali delo. Mnogi delavci, ki so prišli iz šahta, so postajali tojmglavi tod okrog, in še na misel jim ni prišlo, da bi se šli preobleč, tako jih je zadržal in omamil strah kraj te strašne jame, ki bi bili skoraj ostali y njej.
Preplašene ženske, stoječe okoli njih, so jih rotile, jib izpraševale in poizvedovale po imenih. Ali je ta oetal notri, ali tisti, ali oni? Niso vo-deli, le jecljali so, trepetali in kakor blazni krilili z rokami, kakor bi odganjali od sebe grozovite prikazni, ki se jim venomer spovračajo. Množica je naglo naraščala, ječanje se je dvigalo s cest. Zgoraj na nasipu, v Bonnemortovi kolibici, pa je sedel nekdo na tleh; bil je Suva-rin, ki ni odšel, pač pa je le gledaL
—	Imena! Imena! so kričale ženske m glas se jim je dušil v solzah.
Negrel se je pokazal za trenotek in jim za-vpil:
—	Takoj, ko bomo vedeli imena, jih bomo razglasili. Saj ni še nič izgubljenega, vsi bodo rešeni . . . Sam grem dol.
Množica je onemela od tesnobe ter čakala. In res se je inženir z mirno hrabrostjo pripravljal, da se spusti v jamo. Dal je sneti koš in ukazal, naj privežejo na konec jeklene vrvi na-mestu koša čeber; ker pa se je nadejal, da mu bo voda ugasnila svetilko, je odredil,- naj pritrdijo drugo pod čeber, kjer jo bo le-ta ščitil.
Pazniki so mu z bledimi in izpačenimi obrazi trepetaje pomagali pri teh pripravah.
—	Vi pojdete z mano, Dansaert, je kratko ukazal Negrel.
Ko pa je opazit da nima nihče poguma in da se je višji paznik pijan od groze opotekal, ga je prezirljivo zavrnil.
—	Nič, bili bi mi v napoto . . . Rajši grem nam.
2e je bil v ozkem čebru, kf je nihal na koncu vrvi, in držeč v eni roki svetilko, v druffi pa stiskajoč signalno vrvco, je sam zavpil strojniku:
—Počasi!
Stroj je zatočil bobne, Negrel je izginil v brezno, odkoder se je še zmerom slišalo vpitje siromakov.
Zgoraj se ni nič zgodilo. Negrel je ugotovil, da je gorenji opaž dobro ohranjen. Gugajoč se sredi šahta, se je obračal in svetil po stenah: prenicanje skozi špranje je bilo tako pičlo, da svetilka pri tem ni nič trpela. A tri sto metrov globoko, ko je prišel do spodnjega opaža, je luč ugasnila, kakor je pričakoval, in curki so mu napolnili čeber. Odtlej je videl le tisto, kar mu je razsvetljevala svetilka, ki je bila obešena spodaj in ki se je pogrezala pred njim v temi. Kljub vsej srčnosti je prebledel in se zgrozil, ko je na svoje oči videl grozo tega razdejanja. Samo nekaj gred je še ostalo, druge so strmoglavile z okviri vred. Za njimi so bežale ogromne votline, rumeni pesek, droben kakor moka, se je usipal v velikih množinah, medtem ko so se vode "hudournika", toga pdd-zemskega morja z neznanimi viharji in brodolomi, valile, kakor da tečejo čez jez. Spustil se je še niže, gubeč se sredi te zmerom hujše praznine, vodna troba, ki je vrela iz teh izvirov, ga je sukala, in rdeči plamenček svetilke je tako slabo svetil, da se mu je zdelo, kakor da vidi v daljavi med velikimi premikajočimi se sencami ceste in križišča razdejanega mesta. Nikakršno Človeško delo ni bilo več možno. Sa-mo rešiti je skušal ljudi, ki so bili v nevarnosti. Bolj ko se je spuščal, bolj je slišal, kako narašča tuljenje; toda moral se je ustaviti, ker mu je neprehodna zapreka zastavila šaht; grmada hlodov, zlomljeni tramovi vodniki in pregrada med stranskim šahtom, vse to se je prepletalo s potrganimi ostanki črpalne napeljave. Ko se je tako dolgo časa razgledoval in se mu je srce stiskalo, je na mah rjovenje utihnilo. Najbrže so siromaki zaradi naglega naraščanja vode zbežali v rove, če jim tok že ni žalil ust.
(Dalj« prihodnjič.)
Stroj-človek
Robot, ki rešuje zamotane enačbe. — Mehanizem prekaša največje matematike vseh ča-Mov.—1'npehi z roboti i/, aluminija in jekla. — Detektorska uše*a. električne oči
Ameriška inženirja Push in VVilIburg sta si dala pravkar patentirati stroj, ki nadomešča delo človeških možganov za izvršitev najtežjih računskih nalog. Najbolj zamotane enačbe s tremi neznankami rešuje ta aparat z lahkoto in hitreje nego Inaudi, kralj ratunaleev na pamet, ne. zmotljiveje nego \eliki (¡auss, kralj matematikov vseh časov.
Misleči stroj obeh Američanov je nekaj čudovitega, menda najpo|>olnejša mehanična priprava, ki so si jo človeški možgani izmislili doslej za te svrhe. A najnovejši čas nam je |x»klo-nil v področju mislečih strojev *«• marsikaj, kar je nemara celo eudov itejae. Postav imo za primer kovinsk<ka raziskovalca stratosfere in Jononfere. o katerem je bilo na tem mestu že nekaj govora in ki »i ga je omislil londonski Narodni laboratorij za fiziko. Profesor 1'tccard in v »i rekorderji* najvišjih o/rač-inh plati i se lahko skrijejo pred t« in railskovakt* m i* jekla in a-luininija. ,Njegovi Izdelovalci m?
niso niti potrudili, da bi dali svojemu izumu, kakor je bilo nekoč navada, podobo nepopolnega vzora, človeka. Cemu neki? Človeško telo Ima tisoče prip-prav, ki so namenjene ]>ov8em drugim stvarem nego poletom v stratosfero in so pri takšnih poletih tudi hudo v napoto. Po čemu bi neki stratosferni robot potreboval Človeške noge in roke? Saj ga nosi balon. Čemu bi mu src« in pljuča, ki v razredčenem zraku klaverno odpovedujejo? Cem u človeške oči, ki so baš za bistveno žarkov je višin, kozmič-tio žarkovje, slepe? Robot Narodnega laboratorija lahko vztraja brez vseh stvari, kajti vse, kar je na njem, je rojeno za stratosfero, kar gotovo ne velja za organizem prof. Piccarda. Nima živcev, ki bi kdaj odrekli, nima potrebe po jedi. pijači in spanju, njegova detektorska ušesa slišijo vsak brezžični signal, njegovo oko s svetlobno električno slanico «»pazi vsak val skrivnostnih žarkov, ki hrzijo skozi stratosfero, njegov spomin je nezmotljiv in neizčrpen, ker ima obliko fotografske plošče, ki si zabeleži zvesto vsak vtis in si ga o-hrani dolga, dolga leta nespremenjenega.
Kačunalni aparat obeh Američanov in angleški stratosferni robe* sta le dve (sisamezni figuri it ogfjpmne armade mi*Wih strojev, ki koraka v zadnjih letih naprej iu preti irastl svojemu
ustvaritelju Človeku, čez glavo kakor homunkulus pokojnega Paracelza. Ti stroji krmarijo letala, prižigajo in ugašajo natančno ob uri svita mestno razsvetljavo, stražijo s previdnimi očmi oklopne blagajne in prodajalne, onemogočajo trčenja na železniških progah, opravljajo tisoče raznih del in so pri teh delih neprimerno zanesljivejše? močnejše in pametnejše nego človek, ki jih je ustvaril.
Kakšna razlika med njimi in njihovimi predniki, nedolžnimi igračami v človeški podobi, kakršna je bil mister Teleluks, ki je odkrival pod vplivom svetlobnih žarkov spomenike, dr. Mistl-kus, ki je telefoniral in držal govore, ali gospod Televoks, ki je atregel obiskom v trgovini 1 Iz njihove vrste stopa samo (Xkul-tus, prvi strojni vojak, ki ga je brvziično valov je ravnalo na daljavo. Navzlic svojemu stote težkemu kovinskemu telesu je bil hiter kakor lahek tank, njegove oči so bile probojni reflektorji, stokrat ostrejši od človeških oči in silovitega zamaha njegove gumijevke bi ne V7<irtal niti slon. Vojak, ki je neranljiv, moreč velikan, prava pošast iz nekega norega človeškega sna današnjih dni . . .
Ali ste naročeni na dttev-nik "Pros ve to"? Podpiraj!« *voj Uat!
Napisal Aladar Lasek»
Žena: Cez dva tedna napoči veliki dan. Preseliva se v lepše in večje stanovanje. In koliko cenejše bol . ..
Mož (plaho): Za koliko?
Žena: Za 2600 Din na leto.
Mož (že bolj plaho): Pa ga ne bo treba preslikati?
Žena: O pač, a to ni takšna reč. 2600 dinarjev. In v predao-bju . . .
Mož (poln zle alutnje): Kaj je s predsobjem?
Žena (zelo živahno): Saj veš, kako velika je veža. Ce bi tam postavila stekleno steno s premakljivimi vrati, bi pridobila predsobje in še kos veže. Za 8S00 Din se dobi že prav lepa steklena stena.
Mož (z grozo): Kako si rekla? Tri tisoč pet sto?
Žena: Majhne izpremembe so pri vsaki selitvi potrebne. Ce že preurediva predsobje v vežo, morava tudi plinsko uro preložiti. (Tiho.) In tudi električni števec. Zid bo treba predreti in cevi izpeljati ven. Vse skupaj z žicami in stikali ne stane več ko 1300 Din.
t Mož (strašno razburjen): Ce je tako, pa sprejmi n¿t znanje, da se ne bom selil, temveč bom tu ostal. Rajši vidim, da mi ara zapade!
Žena: Zakaj nisi tega že poprej rekel! Zdaj so že zidarji v novem stanovanju. Mož: Zidarji?
Žena: Da. Vrata prestavljajo iz spalnice v kopalnico za dva metra na levo.
Mož (energično): Koj jutri grem tja in vse zidarje poženem.
Žena: Zidarji bodo danes svoje delo končali. Za jutri sem naročila mizarja.
Mož (mrliško bled): Kakšnega mizarja?
Žena: Mizarja, ki bo vdelal garderobno omaro v kopalniško izdolbino.
Mož: V kopalniško izdolbino? Tam, kjer stojita plinska peč in umivalnik?
Žena: Da, prej sta tam stala. Prejšnji teden sem ju dala premoliti rati v drugi kot. To je bilo delo! Toda instalater je bil zelo poceni. Računal je vsega skup samo 1000 Din.
Mož: Ne plačam niti pare!
Žena (zajoka): To imam za plačilo, ker hočem varčevati! Za 2600 Din je stanovanje cenejše. (Zaihti.) Tega ne pomisliš.
Mož: Novo stanovanje mi ni nič mar. Rajši se preselim v hotel
Žena (si obriše solze): Vidiš, tako je prav! Prihodnja dva tedna bo pri nas že itak velik dirin daj, in zato . . . zato bo res najpametnejše, da se za nekaj dni kar v hotel preseliš.
Kavalir
"Gospod, vi ste stopili moji ženi na nogo, pa se ji niste opravičili. Seveda moram zahtevati od vas zadoščenje . . ."
"O, prosim. Tamle v kotu sedi moja žena. Pojdite k njej, stopite ji na nogo in se ji nič ne opravičite!"
o
Tudi on ima oči
Inkasant: "Kaj pravite, da gospodarja ni doma? Saj sem ga malo poprej videl na oknu."
Služkinja: "Je že ... Pa kai mislite, da on nima oči!"
PONDEUEK, 3. dece.m
Dobre žene
Govornica stoji na odru in vneto reče: "Kje bi bili možje, ako bi ne bilo žensk? Vse tiho.
Se potem, čez dolgo se oglasi nekdo iz ozadja:
"V raju!"
Govornica zardi.
"Pa so vendar tudi dobre ženske na svetu!" pravi nato.
In spet pride odgovor iz ozadja:
"Res —na pokopališču!"
o
Domača znamka
Pijanec se je ponoči opotekal domov. Po nerodnosti je stopil nekemu gospodu na lakast šoln, na kar mu je gospod prisolil zvenečo klofuto. Pijanec je osupnil:
"Hk ... kaj sem ;.. hk ... res že ... hk ... doma?"
Otroški sp«r
Pa jokaš, Pepče ni dal pol jabolk» "O. saj mi ga je dal. i črv& mi noče dati."
O^Shoppinq
^VJ'til Christ
*
Božič v Jugosla\
, Dva božična odplutja parnikov potm
JUŽNE PROGE
"solnčsa atraa Atlantika"
NARAVNOST V JUGOSLAVIJ
Saturnia—7. decembra. Pripluje v Dubr 21. decembra
Mimo Genove—15 ar do Jugoslavije
CONTE DI SAVOIA 14. decei
Poslužite se in izkoristite NOVO ZNIŽANO I NO CENO, ako ostanete v Jugoslaviji samo ] Cena je za TJA IN NAZAJ le 1/3 višja kakor p« vožnja aamo v eno «tran, v evropsko luko.
Za rezervacijo se obrnite na pooblaščenega i nika, ali pa na
333 N. Michigan Ave., Chicago, III.
i
■	Ako nameravate HI v
■	Jugoslavijo
U4.J patajla ■ tm •¿•feM.tJ« »raka
■	Hint ■ arjaikln Frtii k Lin* g ak.praanl« parnlka»
'"PARIS"
* 15. decembra—9. marca
- "ILE DE FRANCE"
■	29. decembra—19. januarja
■	S ti rs valuj. Ii*mm paatratha
■	trat)»*« rsir*4a M 4»« »II »Url H**«,trmm.
m •«*• kaM«>a Vin. M aartlra pr*ala
■	V.*. prtljaga pat.). ™ ■ V..I 4a Hlf.
■	X« ».4.1)». pa>«a»Ua bi nw llatk. _ pil«ta ml
. LEO ZAKRAJSEK
m General Travel Service, Inc.
Sil Raat 72ad Street "	New York City
I SLOVENIC PUBLISHING CO,
m	Travel Bureau
21« Went IStk Street "	New York City
I 9reoekaQn«
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
Po sklepa 10. redne konvencije so lahko naroči na list Proavel šteje eden, dva, tri, itiri ali pot članov iz ono druiine k eni naroči Prosveta stane za vse enako, za člane aH aečlaae $6.00 ia eno leti nino. Ker pa člani fte plačajo pri asezmentn $1.20 za tednik, se ji šteje k naročnini. Torej sedaj ni vzroka, reči, da je liât predrag S. N. P. J. List Prosveta jo vaia lastnina In goto™ je v vsaki draži ki bi rad čital list vsak dan. Cena Uatu Prosveta je:
Za Zdrvi, države in Kanado $4.00
1	tednik la................ 4.80
2	tednika Ia...............1.00
3	tednika ia................ 2.40
4	tednike la............... 1.20
5	tednikov in.............. nič
Za Evropo je.,
Za Cicero in Chicago Je.
1	tednik in............
2	tednika in...........
S tednike in...........
4	tednike in...........
5	tednikov in..........
........19.00
Izpolnite spodnji knpon, priložite potrebno vaoto denarja al Order v pismu In si naročite Prosveto, Ust, ki je vais lastnina.
Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh člsnov preneha biti ili ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj list ted moral tisti član iz dotične družine, ki je tako skupno naročena n« Prosveto, to takoj naznaniti upravniltvu lista, in obenem doplača! vsoto listu Prosveta. Ako tega ne store, tedaj mora upravniitv datum za to vsoto naročniku.
PROSVETA, SNPJ, 2057 So. Lawndale Ave., Chicago, III. Priloženo pošiljam naročnino za list Prosveto vsoto $.......
1)	Ime.........................................Cl. drnitva it.
Nsslov .......................................................
Ustavite tednik in ga pripišite k moji nsročnini od -ledenih ¿Ia druiine:
2)	............................................Cl. druitva it...
3)	.................................(..........Cl. drnitva it...
4)	............................................Cl. društva it..
3) ............................................CL druitva it..
VIosto ..«..................«.Država.••••v
Not naročaIV .......i:...'!».*...^.^Ur ukMnÜ/?!
TISKARNA S.N.P
SPREJEMA VSA
v tiskarsko obrt spadajocaj
Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, i knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, brvi slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku »o
VODSTVO TISKARNE APKURA NA fLAl S.N.P.J., DA TISKOVINE NAK^A V SVOJI TISKARNI
Vsa pojasnila daje vod.tvo tiskarn« Cone smeri)«, aaijsko delo prvt mU
Pilita po informacije na našlo*:
S.N.P.J. PRINTER
2657-5» 80. LAWNDALE AVENV* Telefon Rockwell 4*04 CHICAGO. ILL
Tam M dobo as fteUo tddi vsa wt»«oa