KULTURA POLETNI POTOPIS ■o -r<"> im ■in -t-■r- Zarjin Blazinec brez konkurence str. 14 Navdušite nas s p©t©pls©irti Kupone sprejemamo še do jutri! RADIO CELJE 90,6 95,1 95,9 100,3 OVI TEDNI VSAK CETRTEI Da bi ostalo le pri gasilskih vajah Brez skrbi, s celjskim Narodnim domom je vse v redu. Le gasilci so v soboto med prikazom gašenja in reševanja iz Mestne občine Celje takole zadimili prizorišče. Njihova usposobljenost je navdušila gledalce in ob tem so si mnogi gotovo zaželeli, da bi vedno ostalo le pri vaji. str. 27 GOSPODARSTVO Otorepec na čelu Celjskega sejma str. 5 REPORTAŽA Angleška trgatev sredi imenskih vinogradov str. 28 VELENJE Najemnikom ključi stotih stanovanj str. 6 Tam, kjer je župnik dobil spomenik str. 7-9 H Skriti kotiček za užitek v družbi konj str. 11-13 KRONIKA Česa ne smete, če srečate begunce? str. 15 SPORT Ko zmago podariš najhujšemu tekmecu str. 17 NAGRADNINATEČAJ ^— Najlepše balkonsko cvetje imajo v Laškem str. 42 ŽIVALSKI SVET . * <- - * f * Končno vadišče, o Feto:GrupA kakršnem so sanjali str. 43 2 IZ NAŠIH KRAJEV UVODNIK Begunski center ostaja naj "jejienia v središču mesta TATJANA CVIRN Ko sem se zadnjič pogovarjala s skupino energičnih, mladostnih in vitalnih žensk - vse so jih štele že krepko čez 60 - ki redno obiskujejo skupinsko vadbo in hodijo v fitnes, nekatere celo tečejo na maratonih, sem se za trenutek počutila zelo stara in brez energije. Ob njihovih navdušenih izjavah, kako dobro se počutijo ob redni vadbi in kako pomembna je ta za njihovo zdravje, so mi zbudile še slabo vest, ker se sama že dolgo nisem odpravila na kakšno bolj intenzivno telovadbo. Izgovori, da ni časa, so ponavadi za lase privlečeni, vse je le stvar organizacije. Ali kot mi je pred časom razložil eden od sogovornikov: časa imamo vsi dovolj, gre le za to, kako si ga razporedimo. Ko nastopi čas upokojitve, so mnogi prepričani, da bo to začetek novega življenja, da bodo lahko nadoknadili vse, kar so prej zamudili. Nekaterim morda celo uspe, drugi najdejo kup ovir pri tem, veliko je takih, ki jih premaga bolezen ali pa jih finančna stiska prisili v povsem drugačno življenje, kot so ga načrtovali. Zato je nesmiselno čakati na tisti dan, ko nekega jutra ne bo več treba v službo - tudi zato, ker se zadnja leta ta cilj vse bolj odmika. Bolje je polno živeti vsak dan posebej, skrbeti za svoje zdravje in dobro počutje, za telesno in mentalno kondicijo, za nenehno Nesmiselno je čakati na tisti dan, ko nekega jutra ne bo več treba v službo. ČETRTEK FEM SOBOTA NEDELJA »ED тшп [El EU ИЕЈ PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK Ф* o ЕЈШЕЈЕЗ □i mu Misel tedna K našem življenju ne štejejo leta, temveč šteje življenje v naših letih. (Adlai E. Stevenson) Obeta pa se selekcija beguncev, ki bodo tja prišli ob morebitnem novem valu odkrivanje zanimivosti in lepot okoli nas in v drugih ljudeh. Treba je torej početi vse tisto, kar nas napolnjuje z energijo in nam daje veselje do življenja. Čas je namreč neusmiljen, tako hitro je mimo vse, kar se je še pred kratkim zdelo zelo oddaljeno. In še eno dejstvo nas lahko skrbi - le kako si bomo s skromno pokojnino lahko privoščili stvari, ki jih zdaj prelagamo na kasnejši čas ? Težko ali nemogoče. Morda je tudi zato, da se spomnimo teh dejstev, 1. oktober v svetu namenjen prav starejšim in poudarkom o aktivnem in zdravem staranju, torej o kakovostnem tretjem življenjskem obdobju. Da se tudi vsi še aktivni zavemo, da je treba že zdaj narediti marsikaj, da bo starost lepa. Skoraj petina Slovencev je že zdaj starejša od 65 let, v prihodnje se bo ta delež le še povečeval. Vprašanja zagotavljanja pokojnin, ustrezne zdravstvene oskrbe in domskega varstva predstavljajo le nekatere od problemov, ki bodo vse težje rešljivi. Tudi kot posamezniki se bomo očitno morali spoprijemati z vse težjimi izzivi in biti pripravljeni, da nam bo socialna država, kakršne smo bili vajeni, nudila vse manj. Je ključ tudi v medgeneracijskem povezovanju?Zagotovo. Nič novega pravzaprav, to smo poznali že nekoč, ko so starejši ostali doma in so mlajši poskrbeli zanje. Danes nekateri celo s svojimi pokojninami rešujejo težaven ekonomski položaj svojih bližnjih in se zaradi tega celo odpovedo bivanju v domovih. V teh zadnja leta verjetno tudi zato ni čakalnih vrst. Ponujajo vse mogoče aktivnosti za tiste, ki se jih lahko udeležujejo, in vrsto programov za vse, ki jim bolezen to preprečuje. Sama pa upam, da bo do takrat, ko bom morda potrebovala domsko oskrbo, kje tudi takšen dom, ki bo odprt ne le za ljudi, temveč tudi za naše kosmate vseživljenjske prijatelje. Z nekdanjim Kajuhovim domom je vse v redu, dokler v njem niso begunci, so prepričani nekateri Celjani. CELJE - Ministrstvo za notranje zadeve nastanitvenega centra za begunce v Vodnikovi ulici ne bo prestavilo drugam. Takšna je odločitev ministrstva po ponedeljkovem sestanku s svetom staršev šolarjev III. osnovne šole Celje. Kot smo že poročali, so se starši pritoževali, da begunski center ne sodi v središče mesta, še manj pa v neposredno bližino šole. Z ministrstva so nam odgovorili, da bodo v primeru morebitnega prihoda večjega števila migrantov v Slovenijo le-te po potrebi nastanili na ostalih vnaprej določenih lokacijah. Med temi je nekaj centrov še na območju Velenja in Štor ter v Škofji vasi pri Celju. Šele v drugi fazi, dodajajo, če bo to treba, bodo v nastanitveni center v prostorih bivšega Kajuhovega dijaškega doma v Vodnikovi ulici začasno nastanili le ranljive skupine migrantov, torej predvsem družine z otroki. O jezi staršev šolarjev bližnje osnovne šole je bilo slišati že dan pred prihodom prve skupine beguncev v Celje, ko so pripadniki civilne zaščite in humanitarnih organizacij začeli opremljati prostore s posteljami. Sprva se je govorilo tudi o peticiji bližnjih stanovalcev, s katero bi prav tako zahtevali preselitev nastanitvenega centra na obrobje mesta, vendar so kasneje govorice o tem ponehale. Res pa je, da je kar nekaj občanov svoje nezadovoljstvo zaradi centra v središču mesta izrazilo tudi na Mestni občini Celje. Na ponedeljkovem sestanku sveta staršev so bili poleg predstavnika ministrstva za notranje zadeve tudi predstavniki ministrstva za izobraževanje, celjske policije, Mestne občine Celje in civilne zaščite. SŠol, foto: GrupA Topel objem in iskren stisk rok Obudili spomin na kalvarijo stotine slovenskih ukradenih otrok CELJE - Na letošnje vseslovensko srečanje ukradenih otrok v prostorih I. osnovne šole Celje je prišlo 140 osivelih fantov in deklet, ki so preživeli grozote vojne in se z močno vero ter voljo do življenja vrnili v domovino ter spisali drugo, srečnejše poglavje na svojih življenjskih poteh. Letos mineva 73 let od kal-varije stotin slovenskih ukradenih otrok. To so bili otroci, ki so jih avgusta 1942 zbrali v tedanji celjski »okoliški« šoli in jih nato nasilno ločili od staršev ter jih poslali v nemška taborišča na prevzgojo oziroma jih dali v posvojitev nemškim družinam. Ukradenih otrok se vsako leto spomnijo krajani mestne četrti Dolgo polje, ki spomin na temačne čase obeležijo v okviru krajevnega praznika. Vsakoletno srečanje in slovesnost so tokrat s kulturnim programom nadgradili dijaki Gimnazije Celje - Center. Slavnostni govornik je bil predsednik Društva taboriščnikov - ukradenih otrok, 82-letni Janez Žmavc, ki je bil eden od približno 650 ukradenih otrok. Kot pravi, so društvo ustanovili z namenom, da bi se ohranil spomin na nacistična genocidna dejanja. LK, foto: SHERPA Vseslovensko srečanje ukradenih otrok je dogodek, ki med drugim opominja, naj se grozote vojne ne bi nikoli več ponovile, seveda pa je tudi priložnost, da se nekdanji taboriščniki ponovno snidejo, izmenjajo spomine in ohranijo avtentična pričevanja tudi za prihodnje rodove. IZ NAŠIH KRAJEV 3 Raziskovanje se začne v vrtcu Razkorak med šolskimi programi, raziskovalno dejavnostjo in gospodarstvom vse večji CELJE - V Osrednji knjižnici Celje sta Regijsko študijsko središče in Komisija Mladi za Celje minuli petek, v okviru vseevropskega dogodka Noč raziskovalcev organizirala posvet z naslovom Raziskovanje mladih v koraku z gospodarstvom. Številne raziskovalne in izobraževalne ustanove v regiji so ta dan odprle svoja vrata vsem, ki jih zanima raziskovalna dejavnost. Na posvetu so predstavniki majhnih in velikih podjetij, razvojnih in obrtnih agencij ter mladi podjetniki razpravljali o tem, kako zmanjšati razkorak med šolskimi programi, raziskovalno dejavnostjo mladih in gospodarstvom. Ta je po besedah direktoric Regijskega študijskega središča Katje Esih v zadnjih letih vse večji. Neusposobljen kader Ta razkorak se najbolj kaže v pomanjkanju primerno usposobljenega kadra, je prepričan direktor Razvojnega centra orodjar-stva Slovenije Aleš Hančič. Velik problem vidi v pomanjkljivem in velikokrat neprimernem učnem programu: »Pri kakšnih specifičnih panogah, kot so na primer vodenje strojev, orodjarstvo in podobno, srednješolcem in tudi inženirjem manjka praktičnega znanja.« Obstoječe šolske programe je treba spremeniti, dodelati, nadgraditi, predvsem pa prilagoditi potrebam gospodarstva. Želi si, da bi v prihodnje stroka več in intenzivneje sodelovala pri pripravi učnih programov. Hančič med drugim zagovarja tezo, da je treba raziskovalno dejavnost vnesti že v vrtčevski kurikulum. Zaposlitev zagotovljena Na tehničnem področju se številna podjetja v zadnjih letih srečujejo s pomanjkanjem primernih zaposlitvenih profilov. »Dobri študentje imajo že v času študija zagotovljeno delovno mesto in v kolikor jih želiš zvabiti v svoje podjetje, jim moraš ponuditi več,« še pove Hančič. Kako lahko osnovnošolci učinkovito rešujejo zapletene probleme, za katere podjetja porabljajo na tisoče in tisoče evrov, so pokazali in dokazali v podjetju Štore Steel. Miha Kovačič, vodja področja kakovosti v štorski železarni, je na posvetu predstavil uspešen projekt delavnic za osnovno-in srednješolce, ki jih že nekaj časa organizirajo v podjetju. »Delavnice trajajo tri dni. V prvem dnevu vsaka skupina spozna posamezen problem, nato pa s pomočjo mentorjev v zgolj dveh dneh predstavi možno rešitev,« je pojasnil. Ne samo, da so na zabaven način mladim predstavili delovanje železarne, z neobremenjeno otoško miselnostjo so mladi uspešno rešili nekaj zapletenih ugank, njihove predloge pa so tudi uporabili v praksi, je še povedal Kovačič. LK Noč raziskovalcev je dogodek, ki je na pobudo Evropske komisije vsak četrti petek v septembru v številnih evropskih državah že vse od leta 2005. Geslo letošnjih prireditev je bilo Raziskovalci in znanstveniki v središču vsakdanjega življenja. _L Vsako leto pripravijo celjski učenci in dijaki vrsto raziskovalnih nalog. Fotografija je z ene od minulih razstav, na kateri so predstavili naloge, letos pa je razstava na ogled v osrednji knjižnici. (Foto: arhiv NT, SHERPA) NA KRATKO Rimske terme: druga sodba enaka Celjsko okrožno sodišče je v sredo vnovič presodilo, da so Rimske terme dolžne v državni proračun vrniti 3,5 milijona evrov. Vegrad in družba Rimske terme sta namreč leta 2009 na podlagi lažnega prikazovanja izvedbe in plačila gradbenih del od Evropske unije dobila 3,5 milijona evrov nepovratnega denarja. Nato pa se je izkazalo, da je šlo za preslepitev države. Gre za sodbo, ki je enaka sodbi leta 2013, ki jo je sicer vrhovno sodišče razveljavilo le v delu, ki se nanaša na Rimske terme. Lani je država vložila davčno izvršbo na finančna sredstva Rimskih term, čeprav so nekateri menili, da bi država morala terjatev prijaviti v stečajnem postopku. Specializirano državno tožilstvo je nato zagotovilo odvzem 3,5 milijona evrov protipravne premoženjske koristi. Nato so sledile pritožbe Rimskih term in vrhovno sodišče je odločbo o odvzemu koristi razveljavilo in primer vrnilo v ponovno odločanje. Sodnica Romana Gradič je drugič razsodila enako. Ministrstvo je bilo preslepljeno in zato so Rimske terme denar morale vrniti, saj gre za denar, ki je bil pridobljen s kaznivim dejanjem. Tudi na to sodbo je možna pritožba. SŠol Začenja se ogrevalna sezona CELJE - Zaradi pričakovanih nizkih temperatur in potreb po toploti v vrtcih in šolah se bo danes začela nova ogrevalna sezona. Kdaj se bo začelo ogrevanje posameznih objektov, je odvisno od dogovora etažnih lastnikov. Ti morajo svojo odločitev pisno sporočiti predstavniku ali upravniku, ta nato o tem obvesti pooblaščene vzdrževalce toplotnih postaj. Poslovni odjemalci si urnik in temperaturo ogrevanja v svoji toplotni postaji nastavijo sami. Etažni lastniki lahko preko vzdrževalca toplotne postaje ob toplejšem vremenu prav tako uravnavajo oziroma znižajo moč ogrevanja. V Energetiki Celje se pri odločitvi o začetku in koncu ogrevalne sezone še vedno opirajo na načelo, da se ogrevalna sezona začne, ko je v jesenskih mesecih zunanja temperatura tri dni zapored ob 21. uri 12 stopinj Celzija ali nižja, in konča spomladi, ko je zunanja temperatura ob 21. uri tri dni zapored več kot 12 stopinj Celzija. Vendar hkrati poudarjajo, da je točen datuma začetka in konca ogrevalne sezone odvisen predvsem od etažnih lastnikov. LK ИН novi tednik Odpisu zgolj simbolična podpora Sporazum o izvedbi odpusta dolgov, ki ga je država predlagala julija letos, je doslej podprlo 166 podpisnikov - to so predvsem občine, elektro, energetska in komunalna podjetja, banke, zavarovalnice ... Na zadnjih sejah občinskega sveta so v Šentjurju predlog simbolično podprli, v Vitanju trenutno za to ni izražene potrebe, na Dobrni in v Vojniku so se odločili za sklep o delnem odpisu dolgov. V Vrtcu Šentjur imajo na primer 50 dolžnikov, katerih povprečni dolg znaša 940 evrov, v tamkajšnjih osnov- nih šolah 40 posameznikov v povprečju dolguje 220 evrov. Predlog odloka o odpustu dolga je v teh javnih zavodih predvidel zgolj odpis dolga v višini 50 evrov. Ob to so se najbolj spotikali svetniki SMC, ki bi zgornjo mejo po potrebi dvignili tudi do tisoč evrov ali več in seznam še razširili na javno komunalno podjetje, zdravstvene zavode ... Za druge je bilo še 50 evrov preveč. Kot je dejal svetnik Jože Korže, je treba ljudem dati delo in dostojanstvo, ne pa miloščine. In to je bila ena redkih priložnosti, ko se je z opozicijsko SDS strinjala tudi županova koalicija. Država vse prej kot nesebična V istem tednu so podoben predlog obravnavali tudi v Vitanju. Po besedah župana Mirka Polutnika se za pristop k sporazumu niso odločili. »Preverili smo stanje v svojih javnih zavodih in doslej posebnega zanimanja za ta ukrep nismo zasledili. Če se bo situacija spremenila, se bomo seveda prilagodili. Tokrat se nam podpis ni zdel smiseln. Še posebej, ker gre zgolj za enkratni ukrep.« Vloge za odpust dolga je sicer možno oddati do konca oktobra. Več škode kot koristi? Po zakonu lahko občina določi višino zneska, do katerega lahko javni zavod odpusti dolgove dolžnim občanom. Vojni-ški občinski svet se je odločil, da bodo o višini tega zneska odločali kar v javnih zavodih. V tej občini so prejeli le dve vlogi dolžnikov, kar predstavlja skupni znesek dva tisoč evrov. Občinski svetniki so bili med razpravo do odpusta dolgov večinoma kritični, saj naj bi slabo vplival na plače- vanje obveznosti občanov. »Menim, da v naši občini to ne bo pomemben prispevek k boljšemu življenju občanov,« je komentiral vojniški župan Branko Petre. Podobne resne pomisleke je bilo mogoče slišati tudi na seji občinskega sveta Dobr- ne. Svetniki so opozarjali, da so v javnih zavodih takšne dolgove, ki jih ni bilo mogoče na noben način izterjati, odpisovali že doslej. Poleg tega so povedali, da je morala uslužbenka dobrnske občine zaradi pogojev za izvedbo morebitnega odpisa dolgov kar dvakrat na posebno izobraževanje. Tudi na državni ravni se s tem ukvarja precej ljudi, kar je povezano s stro- ški. »Opažamo, da bo učinek zelo majhen, kljub temu da se s tem ukvarjajo številni ljudje na državni in občinski ravni,« ugotavlja župan Dobrne Martin Brecl. Kljub vsemu temu so svetniki odločili, da bodo posameznemu dolžniku odpisali dolg v višini največ 50 evrov, kar je zgornja meja, do katere bo odpisovala dolg tudi država. BJ, StO VODOVOD - KANALIZACIJA _JAVNO PODJETJE, d.O.O._ Lava 2a, 3000 CELJE * Tel.: 03/42 5Q 300 * Fax: 03/42 50 310 E-mail: info@vo-ka-celje.si www.vo-ka4ielje.si Služba za prijavo okvar: 03/ 42 50 318 Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja. imate težave s hrbtenico? Vas boli križ? se težko gibate? Samoplačniška zdravstvena posvetovalnica v Rimskih termah Z vami bodo priznani specialisti medicine informacije: 03 574 2070 | zdravstvo@rimske-terme.si Rezervacije: 03 574 2011 | booking@rimske-terme.si RIMSKE TERME, Toplice 10, 3272 Rimske Toplice 03 574 2000 | info@rimske-terme.si | www.rimske-terme.si RIMSKE "TERME M.DCCCX1VII 4 GOSPODARSTVO V Standardu kresanje podjetniških idej Nekdanji elitni prostori v Velenju spet oživeli Z odprtjem Podjetniškega centra Standard (PCS) je Mestna občina Velenje storila pomemben korak pri uresničevanju strateške usmeritve, da v občini spodbujajo razvoj malega podjetništva in odpiranje novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. Prostori novega podjetniškega centra so urejeni v pritličju poslovno-stanovanjske stavbe na vpadnici v mestno središče, kjer je v svojih boljših časih Era imela blagovnico Standard, po kateri stavba še danes nosi ime. Pred leti je Era poslovne prostore prodala Mercatorju, kasneje so se v njih menjavali različni najemniki, na koncu pa so prostori Karla Sitar, direktorica Saša inkubatorja, je prepričana, da bodo v prenovljenih prostorih Standarda mladi podjetniki imeli odlične pogoje za delo. bolj ali manj samevali in mestu že dolgo niso bili v ponos. Dovolj hitri ponoči MOV je bila uspešna na razvpitem polnočnem 8. javnem razpisu gospodarskega ministrstva in je tako pridobila 1,3 milijona evrov nepovratnega evropskega denarja (edini merili sta bili administrativna ustreznost vloge in čas oddaje - MOV je vlogo oddala na Petro-lu v Žalcu 5. maja lani ob 00:00:16). S tem denarjem je velenjska mestna občina lahko za 900 tisoč evrov od Mercatorja kupila poslovne prostore, ostalo, z malo več kot 300 tisoč evrov lastnega udeležbe, pa namenila za opremo in druge stroške, povezane z ureditvijo podjetniškega centra. Na več kot 1.800 kvadratnih metrih Podjetniškega centra Standard je 12 pisarn (od 20 do 60 kvadratnih metrov), co-working prostor, v centru bosta tudi sedež Saša inkubatorja in Center ponovne uporabe Velenje. Ugodne najemnine Razpis za najem prostorov je MOV objavila prav na dan odprtja PCS. Prednostno bodo lahko prostore najemala start-up podjetja, stara do 5 let, ki so vključena v Saša inkubator. Za prvo leto znaša cena najema pisarn evro za kvadratni meter, za drugo leto dva evra in za tretje leto tri evre. Še pred objavo razpisa, po objavi tlorisov na spletu, je zanimanje za najem prostorov izrazilo 15 podjetnikov. »Naš cilj je, da podjetja v PCS preživijo prva leta svojega ustvarjanja, ki so najtežja in v katerih so tudi stroški največji, potem pa gredo na svoje in sprostijo prostore za nova podjetja,« je filozofijo delovanja Podjetniškega centra Standard povzel velenjski župan Bojan Kontič. »Sistem je zastavljen tako, da bomo sklepali pogodbe za šest mesecev, da podjetja tudi sama ugotovijo, ali je to primerno okolje za njihov razvoj, in da imamo tudi mi nekaj manevrskega prostora, da se lahko odzovemo, če bi podjetje zašlo v težave. Po šestih mesecih je seveda pogodbo mogoče podaljšati,« je bolj tehnični vidik sodelovanja z najemniki v podjetniškem centru razložila Karla Sitar, direktorica Saša inkubatorja in vodja službe za razvojne projekte in gospodarstva pri MOV. Brez zunanjega posega v stavbo Pri prenovi nekdanjega Standarda poseg v zunanji videz objekta ni bil dovoljen, prostori so vrhunsko tehnološko opremljeni in urejeni po najvišjih standardih energetske varčnosti. Dodatna zanimivost prenovljenih prostorov je tudi 25 vitrin v dolžini 100 metrov, v katerih že razstavljajo številne domače ustanove in podjetja, po naselitvi pa bodo svoje izdelke in storitve lahko predstavljala tudi start-up podjetja. ROBERT GORJANC Foto: RG, Saša inkubator Ekipa Mignumi, zmagovalka drugega Podjetniškega vikenda v Velenju, ki je komisijo prepričala z »žepnim« aparatom na baterije za pripravo smutijev. Odprtju sledil Podjetniški vikend Po odprtju Podjetniškega centra Standard v Velenju je Saša inkubator v novih prostorih pripravil Podjetniški vikend, na katerem je 30 mladih brusilo in na koncu predstavilo poslovne ideje. Komisijo predstavnikov velenjske občine, gospodarstva in start-up skupnosti je najbolj prepričala ekipa Mignumi z nekakšno žepno različico aparata za pripravo smutijev, ki za svoje delovanje na potrebuje električnega na- pajanja. Drugo mesto sta si razdelili ekipi Industrial Adrenaline - zmagovalka poletnega turistično-podjetniškega kampa v Velenju, ki je nadgradila idejo o adrenalinskem tematskem parku na ugrezninskem območju ob Velenjskem jezeru - in ekipa Interactive, sestavljena iz dijakov Šolskega centra Velenje, ki je predstavila interaktivno aplikacijo za predstavitev izdelkov, lokacij in za učenje. 4 ENERGETIKA k" CELJE PREKLOPITE na PLIN Odstopil prvi nadzornik Polzele Zaposleni prejeli tretjino avgustovske plače - Možen prodor na francoski trg Predsednik nadzornega sveta Tovarne nogavic Polzele Peter Kunstič, ki je to funkcijo opravljal od julija letos, je odstopil. Vodstvo podjetja je uspelo zagotoviti nekaj denarja za delno izplačilo avgustovskih plač, odločitve o dokapitalizaciji pa še ni. Kot kaže, turbulentnega obdobja v polzelski tovarni nogavic še ni konec. Iz osebnih razlogov je odstopil prvi nadzornik Peter Kunstič. Uradno zaradi nove službe v tujini. Odstop je na zadnji seji nadzornega sveta napovedal tudi Bojan Mandič iz Hranilnice Lon. Če bo res odstopil, bo kmalu sklicana nova skupščina, kjer bodo imenovali nove nadzornike, je povedal predsednik uprave Marko Klemenčič. Bo uprava prepričala? Kdo, če sploh, bo v pol-zelsko tovarno nogavic vložil denar, še ni znano. Klemenčič je delničarjem že predstavil poslovni načrt do konca leta, v prihodnjih dneh bo pripravil še poslovni načrt in vizijo poslovanja za prihodnja tri leta. »Na podlagi tega se bodo odločili, ali bodo podjetje dokapitalizi-rali ali ne,« pravi. Že njegov predhodnik Peter Kunstič je aktivno iskal tudi strateškega partnerja. Klemenčič to delo nadaljuje. Obiskal je partnerje, ki so se v preteklosti že zanimali za vstop v podjetje. »Dobil sem pozitivne odgovore, kar pomeni, da so nekateri še pripravljeni sodelovati,« je povedal Kle-menčič in povedal, da jim je v podpis že poslal sporazum o nerazkrivanju podatkov. Poleg strateškega partnerja vodstvo polzelskega podjetja intenzivno išče tudi poti na nove tuje trge. Kot je povedal Klemenčič. se odpira možnost prodora na francoski trg: »Tam še nismo prisotni in to bi bilo za podjetje in stabilno poslovanje v prihodnje izjemnega pomena.« Prihajajo meseci »debelih krav« Da se tovarni nogavic vendarle obeta nekoliko bolj mirna jesen, bi lahko nakazovali poslovni rezultati zadnjega meseca, ki je bil, kot je zatrdil Klemenčič, precej uspešnejši od prejšnjih. Poleg tega so bili jesenski meseci v preteklih letih praviloma najuspešnejši. Zaposleni so včeraj prejeli tretjino avgustovske plače. Na delo se jih je za zdaj vrnila dobra polovica, a se število iz dneva v dan spreminja. LK GOSPODARSTVO 5 Čas za spremembo Utrinek z letošnjega sejma. Od pripravnice do direktorice Otorepec na čelu Celjskega sejma Breda Obrez Preskar po 23 letih zapušča največjo sejemsko hišo v Sloveniji Po pričakovanjih je upravni odbor Celjskega sejma na ponedeljkovi seji za novega izvršnega direktorja družbe imenoval dosedanjega namestnika Roberta Otorepca. Ta bo štiriletni mandat na čelu Celjskega sejma začel 1. oktobra. Potem ko je prejšnji teden kot strela z jasnega udarila vest, da izvršna direktorica Celjskega sejma Breda Obrez Preskar zapušča podjetje, je predsednik upravnega odbora Franc Pangerl dejal, da bodo njenega naslednika najverjetneje poiskali znotraj podjetja. Izbira očitno ni bila težka, manj kot teden po podpisu sporazumne prekinitve delovnega razmerja z Obrez Preskarjevo je upravni odbor že ustoličil novega izvršnega direktorja. Robert Otorepec je svojo poklicno pot v družbi Celjski sejem začel leta 1996 po uspešno končani mariborski ekonom-sko-poslovno fakulteti. Po pripravništvu je najprej delal kot samostojni komercialist, leta 1998 je postal vodja marketinga, dve leti kasneje pa pomočnik direktorja za sejemsko dejavnost. Od leta 2010 je bil namestnik izvršne direktorice. V korak s časom Robert Otorepec bo prihodnje leto zabeležil 20 let dela v Celjskem sejmu, zadnja leta je deloval blizu vrha, tako da posebne priprave pri prevzemu nove funkcije ne bodo nujne. Kot je povedal, je podjetje v dobri kondiciji, zato potrebe po posebnih spremembah ni: »Obdržali bomo vse, kar je bilo dobrega, seveda pa bomo vpeljevali tudi nove stvari, skušali organizirati še kakšne nove dogodke. Skratka, šli bomo v korak s časom.« »Sejmi so ogledalo gospodarstva oziroma panoge, ki jo določen sejem pokriva,« odgovarja Otorepec na vprašanje o večletnem padanju prometa. Upad beležijo vse od leta 2008, ko je tudi Slovenijo zajela vsesplošna kriza. Podjetje je sicer v vsem tem času ustvarjalo minimalni dobiček, vendar je promet upadel za 1,7 milijona evrov. »Z veseljem lahko ugotovimo, da se je ta trend letos ustavil.« Kot je še povedal novi izvršni direktor Celjskega sejma, je bil za 30 odstotkov uspešnejši spomladanski sejemski četvorček, prvič po letu 2008 so rast minimalno prihodkov in obiskovalcev zabeležili na največjem sejmu, Mosu. V prihodnost zre optimistično in ob tem pravi: »V sejemski dejavnosti ne moremo delati čudežev, če celotnemu gospodarstvo ali posamezni panogi ne gre dobro.« Družbi Celjski sejem so se v zadnjih letih občutno znižali čisti prihodki od prodaje. Leta 2010 so znašali 5,3 milijona evrov, lani le 3,7 milijona evrov. Razlog za upad prometa sta po pojasnilih vodstva gospodarska kriza in njen vpliv na sejemsko dejavnost. Tako kot promet Celjskemu sejmu upada tudi čisti dobiček. Leta 2010 je znašal malo manj kot 300 tisoč evrov, lani pa le še 100 tisoč evrov. Neparna leta manj uspešna V tem letu načrtujejo približno toliko prihodkov kot lani, približno 3,7 milijona evrov. Tudi dobiček naj bi bil v mejah lanskega, približno 100 tisoč evrov. Ob tem je Otorepec poudaril, da so lani organizirali en uspešen sejem več, nekateri sejmi so namreč bienalni, kar se ponavadi odraža pri poslovni uspešnosti. »Neparna leta so pri nas običajno manj uspešna, a smo se letos uspeli kljub sejmu manj približati poslovnim rezultatom lanskega, parnega leta.« Glavnino prihodkov, 90 odstotkov, podjetje ustvari s sejemsko dejavnostjo. Preostalo prinesejo druge dejavnosti, kot so oddajanje kongresnih dvoran in manjši dogodki. LEA KOMERIČKI JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (SHERPA) Zelo tiho in javnosti skrito je s stola izvršne direktorice Celjskega sejma sestopila Breda Obrez Preskar, ki je družbo vodila v precej neprijaznih in sejemski dejavnosti nenaklonjenih časih. V podjetje je prišla pred 23 leti kot pripravnica in se leta 2010 povzpela na najvišjo stopničko ter zasedla mesto izvršne direktorice. Svoj drugi mandat na čelu je nastopila v začetku leta 2014, letos maja pa je upravnemu odboru naznanila, da želi iz podjetja oditi. Ker so se že začele intenzivne priprave na 48. Mos, je bilo sporazumno sklenjeno, da delovno razmerje prekine po sejmu. Interni dogovor je vodstvu Celjskega sejma uspelo skrivati vse do prejšnjega tedna, ko je Obrez Preskarjeva s predsednikom upravnega odbora Francem Pangerlom podpisala sporazum o predčasni prekinitvi delovnega razmerja. Čeprav oba drug o drugem in o delu v zadnjih letih govorita le dobro, se javnost vendarle sprašuje, kakšen je bil motiv, ki je Obrez Preskarjevo napeljal k tej odločitvi. Da razhod kljub vsemu ni bil povsem prijateljski, bi lahko razbrali iz tega, da je bila že dan po podpisu sporazuma telefonska številka Obrez Preskarjeve stvar preteklosti. »23 let je dolga doba, Breda Obrez Preskar redkokdo jo oddela v enem podjetju, ampak o tem nisem razmišljala prej, temveč šele zdaj po svoji odločitvi. Prišla sem do trenutka, ko moram narediti večjo spremembo v okviru svoje poslovne poti, kariere. V družbi Celjski sejem sem v teh letih prišla do najvišje stopničke,« je svojo odločitev pokomentirala Obrez Preskarjeva. Želja po spremembi ali nesoglasja? Še bolj skrivnostna je pri odgovoru na vprašanje o tem, kje bo nadaljevala svojo poslovno pot in kakšne bodo njene naloge. »Moj glavni moto je, da ostanem takšna, kot sem. Kompetentna in strokovna na svojem področju, pri čemer želim ob tem slediti svojim novim ciljem, ki mi bodo omogočali nadaljnji osebni in poslovni razvoj. V prihodnje si želim čim več poslovnih izzivov, novih odgovornosti, saj sem človek z veliko mero energije. Potrebujem okolje, ki se bo odzivalo na moje impulze. In seveda obratno. Pomembno je zaupanje sodelavcev, lastnikov, partnerjev, da lahko kompetentno deluješ na svojem področju,« je dejala in dodala, da brez ciljev ne gre in da morajo biti ti vedno postavljeni dovolj visoko. Pomembni so razstavljavci in obiskovalci Obrez Preskarjeva je ves čas vodenja podjetja v ospredje postavljala interese partnerjev, razstavljavcev in obiskovalcev. »Njihova mnenja in predloge je treba upoštevati in jim slediti,« pravi. Enako svetuje tudi svojemu nasledniku Robertu Otorepcu. »Naj le spoštujejo standarde, ki smo jih skupaj postavili, in sledijo viziji in ciljem, ki smo jih definirali. Predvsem pa naj imajo posluh za potrebe razstavljavcev in ob tem seveda spoštujejo zaposlene in vsakega še tako majhnega posameznika, ki lahko tudi s svojim na videz še tako majhnim prispevkom pomembno prispeva k razvoju sejma, sejemske dejavnosti in ostalih dejavnosti v okviru družbe,« novemu vodstvu sporoča nekdanja direktorica. LK Največja lastnica Celjskega sejma je še vedno Mesta občina Celje, ki ima malo manj kot 25 odstotkov vseh delnic. Drugi največji delničar je z 19-odstotnim deležem mariborsko podjetje Utilis, ki je po podatkih Ajpesa preko družbe Sestava, ki je prav tako iz Maribora, v lasti Dušana Mohorka. Od letošnjega junija je direktor Utilisa Robert Otorepec. Med večjimi delničarji so še Obrtno-podje-tniška zbornica Slovenije, Kovintrade in celjska družba Celuks v lasti Nine Ermenc Pangerl. Predsednik upravnega odbora Franc Pangerl je lastnik 6,8 odstotka vseh delnic Celjskega sejma. City/Center Vabljeni na zabavne in poučne znanstvene dogodivščine in eksperimente v družbi prof. Pipete. 6 IZ NAŠIH KRAJEV Najemnikom ključi stotih neprofitnih stanovanj Po številnih zapletih le končana gradnja PSO Gorica Približno sto neprofitnih stanovanj na Gorici bo v teh dneh dobilo najemnike, ki so bili uspešni na zadnjem razpisu MOV. Od leta 2002 se sicer število neprofitnih najemnih stanovanj po programu Stanovanjskega sklada RS zmanjšuje. »Od takrat je bilo zgrajenih 2.329 neprofitnih najemnih stanovanj, od tega jih je 1.052 v lasti stanovanjskega sklada. Z novim nacionalnim stanovanjskim programom želimo ta trend spremeniti, zato bo v prihodnje v programih stanovanjskega sklada, ki bodo kmalu na voljo, gradnja neprofitnih stanovanj v ospredju. Bo pa, ko gre za neprofitna stanovanja, več poudarka na funkcionalnosti kot na estetiki novozgrajenih stanovanj,« je še napovedal Črtomir Remec, novi direktor Stanovanjskega sklada RS. VELENJE - Torkova slavnostna predaja ključev najemnikom stotih nepro-fitnih stanovanj v novi po-slovno-stanovanjski stavbi na Gorici v Velenju je bila za Mestno občino Velenje zaključek obsežnega in dolgotrajnega gradbenega projekta, ki so ga spremljali številni zapleti. Vrednost celotne naložbe, v vključno s tržnim delom projekta, ki še ni povsem dokončan, je 24 milijonov evrov, velenjska mestna občina in Stanovanjski sklad RS pa sta zanjo prispevala polovico denarja, po tem ključu sta tudi lastnika polovice od 132 novozgrajenih neprofitnih stanovanj, občina tudi 198 pokritih parkirnih mest. Velenjska mestna občina se je leta 2008 prijavila na razpis državnega stanovanjskega sklada in od tega je prejela tudi več kot dva milijona evrov posojila. Občina je o imetnikih stanovanjske pravice na podlagi občinskega razpisa odločala za vsa novozgrajena neprofitna stanovanja na Gorici. Težavam ni bilo videti konca Soinvestitor v tržni del projekta, poslovne prostore, 15 stanovanj in 460 pokritih in 62 zunanjih parkirnih mest, je bilo podjetje Igem, tudi izvajalec gradbenih del na celotnem objektu, a so mu banke kmalu po začetku gradnje leta 2010 ustavile kreditiranje. Gradnja se je tako skoraj povsem ustavila, kasneje jo je nadaljeval nov gradbinec. Dodatne težave je povzročil tudi vdor vode v spodnjih nadstropjih garažne hiše. Po prvotnih načrtih bi morala biti gradnja PSO Gorica končana lani spomladi. Kmalu nov razpis V torek so predstavniki MOV prosilcem z zadnjega razpisa razdelili ključe stotih stanovanj, za preostalih 32 pa bo MOV konec oktobra objavila nov razpis. »To je po eni strani spodbudno za tiste, ki se bodo prijavili na nov razpis, saj je nekaj stanovanj že na zalogi, slabše je za občino, ker bomo nekaj časa imeli prazna stanovanja. Listo prosilcev z zadnjega razpisa smo tako >izčrpali< in čeprav je povpraševanje po stanovanjih veliko, jih brez razpisa ne moremo razdeliti,« je povedal velenjski župan Bojan Kontič. Dodal je še, da je velenjska mestna občina vključno z novimi stanovanji na Gorici letos rešila stanovanjski problem 150 občanov. Energetsko varčna stavba Direktor Stanovanjskega sklada RS Črtomir Remec je povedal, da je investicija na Gorici zadnja v nizu sofinanciranj najemnih neprofitnih stanovanj, ki jih je sklad v partnerstvu z občinami zasnoval v letih 2008 do 2009. »Skupaj je bilo po državi v okviru tega projekta zgrajenih 544 stanovanj, od tega jih je v lasti sklada 190,« je razkril številke Remec in izrazil posebno veselje, da je stavba na Gorici tudi energetsko zelo učinkovita. Končno na svojem Novi najemniki stanovanj so vsak po svoje do prejema ključev na Gorici reševali stanovanjsko stisko. »Na stanovanje sem čakal štiri leta in pol in zelo sem vesel, da sem ga dočakal. Doslej sem bil najemnik v zasebnem stanovanju. Zdaj bo naše družinsko življenje bolj urejeno in kakovostno,« je povedal Željko Stamenovič iz Velenja, ki se bo z družino s štiriletnim otrokom preselil v 55 kvadratnih metrov veliko stanovanje. »Novo stanovanje je seveda velika pridobitev, me pa mogoče malo moti razporeditev prostorov,« je svoje občutke pred prejemom ključev zaupala Zdenka Skledar iz Velenja, ki je bila sedem let podnajemnica in se bo z otrokoma preselila v podobno veliko stanovanje kot predhodni sogovornik. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA Razmočen teren in novi prelomi v Gubnem KOZJE - Potem ko se je na območju naselja Gubno po lanskih septembrskih neurjih močno povečal plaz, se je občina z ministrstvom za okolje in prostor prednostno lotila sanacije. Plaz je namreč ogrožal šest stanovanjskih in deset gospodarskih objektov, občinsko kategorizirano javno pot, vodovod, elektro omrežje in več kot trideset hektarjev kmetijskih površin. Dela naj bi bila končana konca oktobra. V prvi vrsti so morali prepre- nadaljevanju pa so urgentno čiti nadaljnje širjenje plazu, v izdelali projektno dokumen- tacijo in izvedli javni razpis za izbor izvajalca. Prijavilo se je kar 17 izvajalcev iz vse Slovenije, izbrali so podjetje IPI iz Rogaške Slatine. Pogodba za vsa zemeljska dela je vredna približno 300 tisoč evrov, od tega je država zagotovila 240 tisoč evrov. Predvidoma bo občina morala zagotoviti skupno sto tisoč evrov sofinanciranja. »Dela tečejo pospešeno, vendar nam težavo povzročajo razmočeno zemljišče in novi prelomni robovi, ki se pojavljajo. Izvajalec je že podal vlogo za podaljšanje roka izvedbe, vseeno pa računamo, da bo sanacija do konca oktobra končana,« je povedala županja Milenca Krajnc. Kot še dodaja, kljub težjim delovnim pogojem upajo, da se projekt bistveno ne bo podražil. V nasprotnem primeru bo dodatna sredstva morala zagotoviti občina. StO ; i l : , -----1*1 flrfrMMffSffifWfij'K^^ffiffi Tuš Kiosk, kjer je mogoče dobiti vse za hiter in okusen zajtrk, prigrizek ali malico. Pozabili niso niti na odlično kavo ali čaj za s sabo. V Celju odprli Tuš Kiosk Pred dnevi je svoja vrata odprl Tuš Kiosk, na novo oživljena prodajalna s svežo ponudbo, ki Celjanom omogoča vse za hitre in okusne zajtrke ter malice. Vsak delovni dan od ranega jutra bodo na voljo sveže pečen kruh in pekovsko pecivo, topli in hladni napitki, sadje za energijo, sveže pripravljeni sendviči in drugi prigrizki. Obuditev starega Klasjevega kioska v Celju so kupci že pozdravili z navdušenjem. Promocijsko besedilo Gradbišč jim ne manjka Župan Branko Petre pravi, da se okoliščine za delo spreminjajo - Kljub težkim časom veliko postorjenega V teh dneh praznuje Občina Vojnik. Od lanskega praznika je tam marsikaj novega, med drugim jo vod i nov župan Branko Petre iz Nove Cerkve. V0 občini izvajajo peat milijonov evrov vredne državne protipoplavne ukrepe, ki jih spremljajo resni zapleti, vendar se bližajo koncu. Poleg tega so v zadnjih dneh zaključevali sanacijo skalnega podora pod gradom Lemberg, od koder so grozile skale vaščangm in potnikomna državni cesti. Za oba projekta je zagotovljen evropski in državni senar, kiso mu dodsli denar iz abänskega proračuna. Od lanskega praznika so končali naložbo v kanalizacijo v Arclinu, dokončali vodovod vTomažu, na Frankolovem trenutno gradijo kanalizacijo in urejajo graščinski park. Kljub kriznim razmeram občima precej postori; sred drugim je poskrbela za popravilo več mostov, kupila zemljišče ob Tušrvemtrgovskpm centru, trenutno p olaga aa dvesto tisoč evaoa noaepa asfelta . Prizadevanja za nov občinski prostorsgi načrt so pred kon-rem, občina opravlja različne naloge za pridobitov listine Občina pro meri inaalidov. In še bi lahko naštevali. Ob prazniku Vojnika smo se pogo-aarjali n županom Brankom Petretom. Z novimi župani ponavadi zaveje nouvcter. In kako je v Vejnikuu Ne bi rekel, da je zavel nov veter, saj je beo delo prejšnjega žujaana drbro. Kljub temu je msasiksj drugače, saj se okoliščine za delo v abčinah zelo srreminjajo. V mislih imum predvsem zmanjševanje sredstev, kijih država namenja aa štelo občin in večanje sredstev za socialo. Prav tako imam v mislih popolnoma nejasno sliko na po- Župan Voiaika Branko Petre: »Ne bi rekel, da je zavel nov veter, saj je bilo delo eaejšnjega župana dobro. Kljub temu je marsikaj drugače, sajse okolišdin e za delo v občinah zelo spreminjajo.« »Gospodarski utrip je tudi pri nas pozitiven, najbolj je k rasti prispevalo izvozno usmerjeno gospodarstvo. Nepo-srednih učinkov it pozttivni smeri je še malo.«i dročju lmanciranja projektoe a aaslova gohezije, raj re dai ner ni jasnO1 katere projekte bomo lahko izvajali in kakšno bo njihovo financiranje. Vsi govorijo o tako imenovanih mehkih projektih, potrebe v občini pa so še kako na strani konkretnih projektov, kot so kanalizacije, pločniki, kolesar-rke steze,cesOe, ao dovodi, neprodana stanovanja in še kaj. Želim še okrapiti delo s predsedniki krajevnih skupnosti, saj ti dejanske potrebe krajanov še bolje poznajo. SERVIS JUTERSEK, Matej Juteršek s.p. ELEKTROINSTALATERSTVO, SERVIS ZA OLJNE IN PLINSKE GORILNIKE • dobava in montaža toplotnih črpalk, peči na plin, olje, drva, pelete ... SERVIS JUTERŠEK, Matej Juteršek, s. p. • servis gorilnikov in peči • meritve dimnih emisij Arclin 65, 3211 Škofja vas tel. 03 780 04 51 fax: 03 780 04 55 GSM: 041 380 680 E-mail: info@elektro-jutersek.si Vsem občankam in občanom čestitamo ob občinskem prazniku, našim strankam pa se iskreno zahvaljujemo za zaupanje! Občina Vojnik je v preteklih letih poskrbela za velike naložbe. In kako je z zadolžitvijo občine, koliko približno trenutno dolguje in koliko je to zanjo še znosno? V preteklosti smo izvedli veliko večjih naložb in se zaradi njih zadolžili. To so naložbe, ki so povezane z osnovnima šolama na Frankolovem in v Vojniku, s telovadnicama v Novi Cerkvi in Vojniku ter z mostom v Višnji vasi. Konec lanskega leta je znašal skupni dolg 2,6 milijona evrov, letos se bomo razdolžili za 350 tisoč evrov. Zadolženost je v okviru predpisanih meril, občina je tudi normalno likvidna. Zelo pomembno je tudi gospodarstvo, občina mora ustvarjati pogoje za njegovo delovanje. V kakšnem stanju je po vašem opažanju gospodarstvo v vaši občini in koliko je mogoče čutiti gospodarsko okrevanje Slovenije? Gospodarstvo v občini predstavljajo predvsem manjša podjetja, obrtniki in kmetje. Poslujejo dobro, njihove dejavnosti so okolju prijazne. Veseli smo, da je naša obrtna cona v Arclinu skoraj polna. Želimo si še več novih podjetniških pobud. Občina bi morala še bolj poskrbeti za ustvarjanje čim bolj ugodnih pogojev, predvsem za infrastrukturo, in za zmanjšanje administrativnih ovir. Žal je velikokrat nemočna, saj delujejo predvsem državne ustanove dokaj okorno in prepočasi. Posebno skrb zaslužijo mladi občani, -e so pretekla lrrizna leta v Sloveniji in po Evropi še pnrebej prizadela. Kako boste zanje poskrbeli v občini? Mladi trenutno res niso) v zaeidljivem položaju. Predvsem se tožko vključijo na trg dela in se zelo težko osamosvojijo. V naši obani jim bamo skušali pomagati z geadnjo stanovanj, namanje-nih mladim družinam, zato preurejamo stavbo v Novi Cerkvi, kjer bo na voljo devet stanovanj zanje. Občinski svet je ustrezne sklepe že sprejel, objavljen je bil razpis za prosilce, letos bo izveden prizidek. Prihodnje leto bomo začeli počasi urejati stavbo po nadstropjih. Vabim mlade, da se čim bolj vključijo v delo v občini preko društev ali kako drugače, saj se tudi tako vzpostavi stik z življenjem v kraju. Lanismo prejeH tudi naziv mladim prijazne občinr. Država izvaja v vaši občii ni obsežne državne ptotipo-plavne ukrspe. Zaradi njih se pojatljajo zaplet-r grozilo naj bi celo, da bi lahko izgubili del etropskega denarja-Kako vse to ocenjujete? OBČINA VOJNIK V ŠTEVILKAH: Površina km2 75 Število prebivalcev 8.507 Število moških 4.199 Število žensk 4.308 Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču) 3.380 Število zaposlenih oseb 1.377 Število samozaposlenih oseb 460 Število registriranih brezposelnih oseb 432 Povprečna mesečra bruto plača na zavoslecega (EUP) 1.t20 Povprečna mesečna neto plača na zaposlenega (EUR) 890 Število podjetij 58t Število osebnih ettomobilov 4.d49 Vir: podatki Statističnega urada RS za leto 2013 Osrednja priredite. občinskega praznika Vojnika jea biia včeraj, 30. septemb ra. Prireditev jo vsako leto vznamenju podelitve občinskih priznanje Letošnje najvišje ebčinsko priznanje so namenili predsedniku Gtsilske zeeze Voj-nik-Dobrna Benu Podergajsu, ki ga je prejet za delo na različnih področjih. Res je tako. Projektu je v zadnjem letu ves čas gsozilo, da se lahko tudi ustav-. Zelo veliko truda sta vložila tako občina in izvajalec1 družba Nivo Eko, kot Utah prajek-tant. Zdaj smo v zadnji fazi in upam, da se projekt ne ba več ustavil. Je ga to primer kako sa projekti naj ne bi peljali, še posebej zato, kerje eagotovlje-no finaneiranje iz evropskih virov. Kljub vsemu je pošteno povedati, da bodo krejani Voj nika in Arclina zaradi teua projekta bietveno bolj varni pred poplavami kotkadarkoli prej. Serado smo hvaležni mini stistvu za okolje in prrstor in drugim za njihoe napor za dokončanje projekta. Velika priložnost Vojnika je načrtovani center lovstvu in ribištva, podobno ko. je postal za Vitanje vesoljski center. Kakšna možnost je po vaši oceni, da bo ta velika želja tud0 uresničena1 Ta center vidim kot razvojno priložnost našeobčine in celotne eegije na področju Uoizma inoazvoja dopolnilnih dajavno-sti na tanetijah. Trenufiro tmo še vedno af^reve^^ fazi projekta, ki dobva šušo podporo. Ves čas od začetka so z nami lovska in ribiška zveza Slovenije tetzavodzaribKtovo. Če nambo uspelo prepričati v kakovost: tee zamisli tudi ministrstvo za gospodarstvo m turizem ter mimstis.tvo za kulturo, bo petdesetodstotnr verjetnost, da projekt uspešno izvedemo. Ta jeden imamo. razgovor na ministrstvu za kulturo in bomo vidah, kako naprej Vsekakor mora takšen c entec detovati loot; podjetniški centerin roe b ffi strošek, ob&ie. BRANE JERANKO Foto: arhiv NT mSNlSKA OPRAVI LA ^041 340 646 Andrej Maslo s.p. Želče 1 B, 3212 Vojnik sllkopleskarska dela (beljenje) različna popraulla ^ montaža maučnlh plošč urejanje okolice (košnja, obrezouanje grmounlc) pote.anje keramike 8 VOJNIK PRAZNUJE Tam, kjer je ž spomenik is Pogled na središče Črešnjic. Od leve proti desni nekdanja šola, Marijin dom s poslovilno vežico, župnijska cerkev in župnišče Živinorejca Avgusta Kračuna in njegovo ženo Kristino smo zmotili med delom. Črešnjice so med najlepšimi kraji celjskega območja. Opeva jih več pesmi, objavljenih na župnijski spletni strani. Vas je na južni strani Konjiške gore, zato tam tudi vinogradov ne manjka. Kraj je bil nekoč zelo znan po gostinskem lokalu Zidanica Čre-šnjice, kjer so ob koncih tedna plesali celo Celjani. To je nasploh zanimiv kraj, kjer so postavili svojemu nekdanjemu izjemnemu župniku spomenik. »V Črešnjicah se prijetno počutimo. Kraj je lep, v njem vlada mir, a tudi na zemljo smo navezani,« je v središču Črešnjic povedala kmetovalka Kristina Kračun. S soprogom Avgustom in sinom Milanom skrbi za osemnajst hektarjev zemlje. »Od same kmetije se ne da živeti,« je dodal mož Avgust Kračun in opozoril na strmo lego njihove zemlje. »Če tukaj ne bi odrasel, ne bi vztrajal. Nekdo iz doline bi že po nekaj dneh pobegnil,« je še pripomnil gospodar Kraču-nove domačije, kjer imajo v hlevu petindvajset glav živine. Oče mu je umrl, ko je bil star trinajst let, na hribovski kmetiji se je morala v novem položaju znajti mama s šestimi otroki. »Kljub temu da je zemlja tu strma, je povsod obdelana. Žal ni tako povsod po Sloveniji,« je s Črešnjicami zadovoljen Branko Podgoršek, člansveta Krajevne skupnosti Frankolovo, ki je obrtnik, mizar. Živi in dela v Podgorju pod Čerinom, ki je del širšega območja Črešnjic. Domačini hodijo v službo bolj na Celjsko kot na konjiško stran. Črešnjice povezuje s knežjim mestom celo jutranji avtobus, ki se zgodaj popoldne vrača. Podgoršek pogreša stičišče, kjer bi se lahko prebivalci tega območja bolj srečevali. Da bi imeli vsaj kakšen bife. »Niti skregati se nimamo kje,« se je pošalil. Poleg Podgorja spadajo k Črešnjicam še Brdce, kjer je bila doma Slomškova mati. Na celotnem območju živi približno dvesto krajanov. Od Santonina do kolesarjev V hribovite Črešnjice radi prihajajo kolesarji in pohodniki, skozi se vozijo tudi nekateri obiskovalci Žičke kartuzije. Od lani je speljana s Frankolovega v to hribovito vas označena Tončkova pot v spomin na znamenitega stenografa Antona Bezenška, ki je bil doma v bližnji okolici. Med njenimi točkami je Zidanica Črešnjice v lasti Turističnega društva Frankolovo. »Menim, da bi ta zidanica lahko postala točka s ponudbo, kjer bi se pohodniki lahko ustavili,« je povedal predsednik KS Frankolovo Dušan Horvat. Treba bi jo bilo seveda obnoviti. »Pot ima zanimivo vsebino, manjka le še gostinska ponudba,« je poudaril Horvat. Prvi znani popotnik v Črešnjicah je bil Paolo Santonino iz Furlanije, ki se je tu ustavil leta 1485. Bil je navzoč, ko je škof ponovno posvetil oltarja črešnjiške cerkve, ki so ju oskrunili Turki. V Črešnjicah spominja na nekdanje turške napade obrambno obzidje. In kdaj je pripeljalo v vas s Frankolovega prvo vozilo po asfaltirani cesti? To je bilo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, pred petimi leti pa so cesto celovito prenovili. Proti sedem kilometrov oddaljeni Žički kartuziji so v celoti dobili asfalt šele v zadnjih letih. Kraj tako pridobiva, kot tudi izgublja. Med pridobitvami zadnjega desetletja je javni vodovod, saj so bile Črešnjice žejne, kljub temu da je Konjiška gora polna vode. V vasi je bilo zgrajeno športno igrišče, ki je žal manj uporabljano, kot je bilo zamišljeno. V sodelovanju med občinama Vojnik in Slovenske Konjice so še razširili pokopališče, saj je prostora primanjkovalo. V črešnjiško župnijo namreč spadata kraja Sojek in Kamna Gora, zato je tam že od nekdaj tudi zadnji dom tamkajšnjih prebivalcev. Še več, pred dvema letoma so v spodnjih prostorih župnijskega Marijinega doma uredili tudi mrliško vežico. Zgornji prostori služijo za potrebe župnije, za verouk, Župnijski Marijin dom. Pod njim je v pritličnih prostorih poslovilna vežica. Pred stavbo predsednik domače KS Dušan Horvat. Poiščite nas na ■ (»■ NOVI JEEP. RENEGADE. Del mene. Povprečna poraba goriva: 6,1 - 4,61/100 km. Emisije CO.: 160 -120 g/km. Uradna vrednost emisijske stopnje: Euro 5 in Euro 6. Specifične emisije NOx: 0,1688 - 0,0168 g/km. Vrednost specifične emisije trdnih delcev pri dizelskih motorjih: 0,0006 - 0,0005 g/km. Ogljikov dioksid (C02) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM25 ter dušikovih oksidov. AVTO TRIGLAV PSC Celje, Arclin 100, 3211 Škofja vas, telefon (03) 780 68 53 VOJNIK PRAZNUJE 9 upnik dobil Črešnjicah že drugi Kušarjev dan - Vas je dobila ime po čereh in ne po češnjah Nekdanjemu župniku Štefanu Kušarju so oktobra lani postavili spomenik ob zidu župnijske cerkve. pevske vaje in sestanke župnijskega sveta. In kaj so Črešnjice izgubile? To je nekdanja podružnična osnovna šola, ki so jo zaradi pomanjkanja učencev zaprli. To je bil za črešnjiško območje žalosten trenutek. Od takrat zanimiva stavba roma od iz rok enega lastnika do drugega, zadnji je iz Celja. Stavba propada vsem na očeh in kazi podobo lepo urejene vasi. V dveh službah Še nekaj so Črešnjice pridobile v zadnjih dveh letih - novega župnika dr. Vinka Kraljiča. »Ljudje so se bali, da bodo ostali brez župnika, zdaj pa skrbi gospod Kraljič celo še za Svetino,« je zadovoljen predsednik krajevne skupnosti Horvat. Tako ima 81-letni župnik v nedeljo dopoldne maši tako v Črešnjicah kot na Svetini nad Štorami, kamor se odpelje s svojim avtomobilom. V Črešnjicah ima mašo vsak dan razen ob ponedeljkih, poleg tega uči verouk. Na vasi seveda veliko pomeni, da imajo ljudje svojega stalnega župnika. V Črešnjicah so že dolga leta pričakovali, da bo prišel v njihovo župnijo Kraljič, ki je na kraj močno navezan. Dolga leta je bil župnik v veliki nemški župniji v okolici Frankfurta, kjer je bil zelo priljubljen. Že v preteklosti je s pomočjo nemških vernikov pomagal takrat manj premožni slovenski župniji. Odkar je v Črešnjicah, je z župljani poskrbel za novo stavbno pohištvo župnijske cerkve, za nič manj kot šestnajst novih oken in tri nova vrata. Poskrbeli so tudi za nekatere tehnične pridobitve in ureditev okolice, velike načrte imajo tudi za prihodnje leto. Med drugim so oktobra lani ob župnijski cerkvi postavili spomenik nekdanjemu izjemnemu župniku Štefanu Kušarju (1910-2002). Ta je bil med svojimi ljudmi tako zelo priljubljen, da se po začetnicah njegovega imena imenuje celo kulturno in športno društvo Kušt, ki so ga ustanovili mladi. Letos je deset let, odkar je bilo ustanovljeno. Kušarjeva dneva »Med blagoslavljanjem hiš so mi župljani večkrat povedali, da jih je gospod Kušar zelo pogosto obiskoval,« je povedal sedanji župnik Kraljič. V Črešnjicah so želeli še zunanji znak spominjanja na Kušarja, zato je prišlo do postavitve doprsnega kipa. Kip je oktobra lani, na prvi Kušarjev dan, blagoslovil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. V nedeljo, 4. oktobra, bo že drugi Kušarjev dan, povezan z mašo, s procesijo in kulturnim programom. Osrednji gost bo dr. Marjan Turnšek. »To si je zaslužil s svojim dolgoletnim delom, z življenjem z ljubeznijo ter s svojo požrtvovalnostjo za črešnjiško župnijo,« je naštel Kušarjeve vrline sedanji župnik. Župljanom je poma- Kot v pravi kleti. Branko Podgoršek iz Podgorja pri Črešnjicah pred fresko, ki je delo Jožeta Žlausa. gal na različne načine, tudi s kurjavo in z denarjem, čeprav ga sam ni imel dovolj. Vsakega bolnega župljana je obiskal tudi v celjski bolnišnici, na travniku je celo prijel za grablje. Za interese Črešnjic se je osebno boril v občinskih stavbah v Vojniku in Slovenskih Konjicah, kjer se ga niso zlahka »odkriža-li«. Tudi zelo učen je bil, poleg maternega jezika je obvladal nemščino, latinščino in staro grščino. Nemščino celo tako dobro, da je nemško govorečim recitiral Goe- theja in Schillerja. »Ljudi je zelo usmerjal k branju in bil njihov učitelj,« je še povedal sedanji župnik. Skoraj pri vsaki hiši so imeli Mohorjeve knjige. Sedanji župnik Vinko Kraljič, ki je bil doma v Novi Cerkvi, je Črešnjice vzljubil že v otroških letih, ko je obiskoval strica. Nato je prihajal v vas vse življenje. Zaradi sodelovanja v delu črešnjiške župnije je že v preteklosti postal njen častni župljan. »Črešnjice so že od nekdaj moj drugi dom,« je povedal. BRANE JERANKO Foto: BJ Med vinogradi Črešnjic AVTO TRIGLAV PSC Celje, Arclin 100, 3211 Škofja vas, telefon (03) 780 68 53 5 i Povprečna poraba goriva: 6,9 - 4,0 1/100 km. Emisije C02:159- 105 g/km. Uradna vrednost emisijske stopnje: Euro 5 in ' Euro 6. Specifične emisije NOx: 0,1719 - 0,0236 g/km. Vrednost specifične emisije trdnih delcev pri dizelskih motorjih: 0,00088 - 0,0004 g/km. Ogljikov dioksid (C02) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje, i Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Pris-I PLUS i pevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM25 ter dušikovih oksidov. Cena velja za Fiat 500L1.4 16v Pop Star. Slika je simbolična. Podrobnejše informacije In pogoji storitve Fiat 5 Plus so na voljo na www.fiat.si Zidanica Črešnjice je bila nekoč zelo priljubljen gostinski lokal, kjer so ob koncih tedna rajali. Dandanašnji je tam tiho. 10 IZ NAŠIH KRAJEV Islamski verniki so praznovali CELJE - Ob največjem muslimanskem prazniku kurban bajramu je bilo v soboto praznovanje ob stavbi islamske molilnice v Celju. Namenjeno je bilo tudi širši javnosti. Gre za praznik, ki sledi postnemu mesecu ramadanu in traja štiri dni. Ob tem prazniku so domače mize vernikov bogato obložene. Praznovanje se je začelo v četrtek, ko so imeli jutranjo molitev, pri kateri je v Celju sodelovalo približno šeststo vernikov. Letos so bajram-ske molitve pripravili v sedemnajstih slovenskih krajih, med katerimi sta bila Celje in Velenje. V soboto je sledilo druženje ob bajramski bakla-vi, ki je eden od simbolov radosti tega praznika. Druženje, ki je bilo na prostoru ob celjski molilnici, so pripravili v sodelovanju med odborom islamske skupnosti v Celju in Kulturnim društvom Emina. Kulturno društvo je pripravilo plesno predstavo. Kot zunanji znak praznovanja kurban bajrama so gospodinje iz islamske skupnosti pripravile baklave in različne druge balkanske dobrote. Vernikom, ki izvirajo predvsem iz Bosne in Hercegovine ter s Kosova, je ob prazniku čestital in jih nagovoril celjski imam Nazif Topuz. V duhu medverskega sožitja v naših krajih se je praznovanja kurban bajrama udeležil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. BJ, foto: GrupA Ob največjem islamskem prazniku so udeleženke zaplesale kolo, kar je zunanji znak veselja ob kurban bajramu. Kurban bajram sledi postnemu mesecu ramadanu. Spoštovanje postnega meseca je namreč eden od petih stebrov islama. Ostale stebre predstavljajo izpovedovanje vere v enega boga, redna molitev, pomoč revnim in hadž, to je romanje v Meko. Golte in Vogel z enotno vozovnico Smučarska centra Golte in Vogel sta v Ljubljani predstavila enotno dnevno smučarsko vozovnico za prihodnjo zimsko sezono. S to vozovnico se bo mogoče za isto ceno smučati na obeh smučiščih. »Ideja je nastala na podlagi projekta Naj smučišče. Želeli smo, da bi na slovenskem smučarskem trgu ponudili nekaj novega, mikavnega in da bi predvsem smučarjem iz osrednje Slovenije dali širšo možnost izbire,« je povedal Mitja Škrabl, vodja prodaje v podjetju Golte. Glede na vremenske in snežne razmere se bo smučar tako lažje odločil, ali bo smučal na Voglu ali na Golteh. Kot je še povedal Škrabl, bo cena enotne dnevne smučarske vozovnice 24,50 evra za odrasle, 22 evrov za mladino in seniorje ter 16 evrov za otroke, kupiti jo bo mogoče samo do začetka zimske smučarske sezone, predvidoma do začetka decembra. Sicer se na Golteh že intenzivno pripravljajo na novo smučarsko sezono. Pregledali so že vse smučarske naprave in skoraj v celoti opravili vzdrževalna dela. Če bo šlo po načrtih in bo vreme ugodno, se bo zimska sezona začela v začetku decembra. Obe smučišči, Golte in Vogel, sta bili v zadnjih sezonah večkrat razglašeni za naj smučišči v kategoriji srednje velikih in velikih smučišč. RG Drugi največji nacionalni ponudnik energije ECE z največ odjemalci Energijo iz obnovljivih virov, skupen račun, ki na enem mestu združuje različne energente in več merilnih mest, grafični prikaz pretekle porabe in grafični prikaz tega, kam gre denar pri plačevanju računa za energente, spletno trgovino z energijsko varčnimi aparati in napravami z možnostjo plačila na obroke, brezplačno telefonsko številko in druge kakovostne storitve bodo od 1. oktobra lahko uporabljali odjemalci novega nacionalnega ponudnika energije ECE. Vanj sta se združili uspešni podjetji Elektro Celje Energija in Elektro Gorenjska Prodaja ter tako na trg vstopili z združenimi močni in s še več prednostmi za kupce. »Ponujamo jim unijo izboljšav obeh podjetij. Cilj je, da te prednosti izkoristijo. Za nami sta dve leti trdega dela. Od osnovne ideje do tega, da smo naredili poslovne načrte in projekcije, ki so pokazale, da je ideja dobra in sprejemljiva za lastnika, do priglasitve agenciji za varstvo konkurence, do cenitve, izdelave družbeniških pogodb in dogovorov s sindikati,« pove mag. Mitja Terče, direktor ECE. Nad združitvijo je navdušen tudi Rudolf Ogrinc, direktor podjetja Elektro Gorenjska Prodaja, ki pravi: »Iskrica je torej hitro preskočila in projekt združitve smo v pozitivnem vzdušju peljali naprej vse do zadnjega dejanja. Predvsem smo to delali z mislijo, da bomo končnemu SKUPAJ NAJBOLJŠI Dve energiji. Vsaka zase odlični. A ko se združita, dobimo najboljše. Član skupine elektro, ГО? Gorenjska Ц/ Elektro Celje Rudolf Ogrinc in mag. Mitja Terče kupcu energije skupaj ponudili več in bolje ter da bomo še bolj konkurenčni.« Zaradi združitve bo novo podjetje donosno, lahko bo raslo uspešneje, imelo bo več kapitala, kupcev in prihrankov. Slednje bo vlagalo v kakovostne storitve. »Smo povsem samostojno tržno podjetje, ki vse svoje prihodke ustvari na trgu, in sicer tako, da svoje kupce prepričamo, da energijo kupujejo pri nas,« dodaja Terče. Kljub združitvi poudarjajo, da odpuščanj zaradi tega ne bo. Odločili so se namreč za težjo pot, s katero bodo vse zapo- slene obdržali. Verjamejo, da lahko z vsemi dosežejo več. Združitev podjetij v ECE pomeni tudi konkurenčno prednost. »Združeni bomo lahko hitreje ukrepali. Če se bodo trendi spletnih strani spremenili, jim bomo svojo spletno stran takoj prilagodili. Bolje bomo spremljali dogajanje v svetu in želje kupcev v naši panogi ter to hitreje prenašali v prakso. To bo naša ključna konkurenčna prednost. Vedno bomo naredili kakšen korak naprej hitreje od drugih,« povzema Terče vizijo podjetja. Promocijsko besedilo PRILOGA »Tukaj sm o zarad i obča n ov« S sodobnim kulturnim centrom bi Polzeli vlili dušo - Obstoj Tovarne nogavic Polzela za občino izjemnega pom ena 2. oktobra občinski praznik obeležujejo na Polzeli. Na predvečer praznika že tradicionalno pripravijo slavnostno akademijo s podelitvijo občinskih priznanj. Letos bodo znova podelili naziv častnega občana,ki gabo odslejponosno ncsil Konrad Brunšek. Hkrati je občinski praznilo tudi priložncst za Vetno občinsko inventuro. Koj jebiSo v cbčini od zadnjr-ga praznovanja postorjeno, kaj bi šs lahko poctoiili in kakšni so razvojni potenciali občine, gm o se pogovarjali z županom Jožerom Kužnikom. »»Zagotovo smo zelo veseli in ponosni, da smo po več leaiV in številnih začetnih zapletih leSos vendaris končali pomemben medobčinski projeka gie-Vnje kanalizacije v Spodnji Savinjski dolini, prikaterem smo uspešno sodelovale tri občine1, poleg Polzeie še Brasiovče in Vransko. Polzelani smo bili hkraSi tudi nosilci Sega več kot dva milijona evrov vrednega investicijskega projekta,«« pravi Kužnik. »tPsojokt gradnje ka-nalivacije v sSrem delu Solzele in Ločici je zahteval posebej oeliko prieadevanja ne samo pei izvedbi del, ampak tudi pri pridobivanju finančnih sre-s ctev za njegovo poplačilp. Dela go na sredo končana, za oba zgrajena voda smo že pridobili uporabno dovoljenje, zdaj nas čaka le še slavnostno odprtje. Ta bo 7. oktobra. Enako veseli in ponosni smo tudi na dograditev Vrtca Polzela. Veliko je bilo tudi finančno lažjih, a za življenje? t občini izjemno pomembnih investicij.« Polzela se je to poletjar medijih večkrat pojavila zaradi težav v tovarni nogavic, ki set je po številnih menjapah na vrinit znašle tilt pred sie-čvjem. Ko je finančna uprava podjetju poleti blokvraSa račune, ste v reševanje posegli Pglzelski župan Jože iužnik je vesel in ponosen, da jim je uspelo brez dodatnega zadolževanja občino ohpaniti v relativno dobri kondiniji. Če|švav so obveznosti lokalne skupnosti vsako leto večje, denarja pa je vedno manj, pravi, da bodo še naprtj ostali ob činš s s rce m in pos luh om za ljudi. Ob tem poudarja, da se bo kot župae in kot član eredsedstva skupnosti občin zavzemal, da bi se prispevek, ki ga država nameni občinam za vsakega olsčana, zvišal. »Ker je praznik seveseümo, vendar niti za trenutek ne pozabljamo na tisten ki sejlm vsakodnevno ruši svet. Natedili bomo, kar zmoremo, da omilimo njihovo stisk o. Občudujemo jih ker ohra-n-ajo optimizem, čeprav niso obdarjeni dprivilegiji, kijih nekateri dožovljaj o kot samoumevne in se nitO ne zavedajo, kako dragocen. sotr membna tudi za občino, že zdaj se namreč bojujemo s precej visoko stopnjo brezposelnosti. Stečaj polzelske tovarne bi občino »udaril« dvakrat. V občinsko blagajno bi se steklo manj denarja od obdavčitve plač, po drugi strani bi morala občankam in občanom, ki bi tslali brez dela, nuditi pomoč in firančno poOpors, Občina je v tem ietu prevzela v upravljanje Zdravstveni dom Polzela, za kaieoega je pred tem skrbelo žalsko pod -jetje Sipro. Zakaj ste se odio-čili za takšen korak in kaUšni so oziroma bodo prihranki? S tem se je v prvi vrsti skrajšala pot med lastnikom Sn najemnikom. Občina odslej sama obračunava najemnino in ostale obratovalen stroške, skrbi za vzdrževalna dela in redne servise. Lahko rečem, da so uporabniki zdaj bolj zadovoljni. Nenazadnje je prihranek tudi pri stroških, kar je izjsmno pomembno v luči vseh varčevalnih ukrepov. Poleg tega si bomo v občini prizaderali, da bomo na različnihjarnih razpisih pridobili ntpoovatna sredstva za energetsko obnoeo ovoja stavbe. Pred časom je bilo kar nekaj govora o daljinskem ogrevanju na biomaso. Ju ta ideja še živa? Zadeva je zagotovo še aktualna, a je trenutno v mirovanju. Preprosto zaradi tega, Iver ni na vidiku nobenih »ovrstnih evropskih razpisov. Verjetno se vsi zavedamo, da takšnoga projekta sami z lastnimi sreS-slvi nismo srosobni ioprljati, rt s pa je, da to voVrebujeme oziroma duje tovisSno ogrevanje racionalno oziroma prinaša pozitivne učirUe, ki se b-do e prihodnje le šr stopnjevali. Pred kratkim ste na obiin-skem svetu predstavili tudi zeto ambiciozen projekt prenove kulnurnega doma in parka ier celoctno uredikev nago imenovsnega kubturne-ga cedtrg. Polzela jekulturno stediščet Spodnje SvvigjsUe doline, zato si takšen kulturni center zasluži. Vemo, da rma izjemno bogvto tradicijo na pevsUem in dramskem področju, zelo močna je tudi likovna sekcija. Hkrati bomo e obnovo doma uredili tudi park r neposredni bližini, ki v irenutni p odob- ne zaživi, koi bi si želeli. Trenutno projektanti pripravljajo najustreznejše idejne zasnove, izvedba projekta, katere-gavrndnost ocenjujemo na približno 1,8 milijona, evrov, pa bo počakala na morebitne evropske in druge razpise. Polzela, tukaj inji kulturni delavci in občanSe irr občani si takšinkulturni center zv-služijo in i colustno ureditvijo bo mesono judro dibilo tudi dušo. LEAKOMERSČKI Foto: SHERPA tudi sami in na predsednika države ter vlade naslovili pismo, v katerem ste ju prosili, naj država vendarle da podjetju še eno priložnost. Proti koncu avgusta se je nekaj sendarle premaknilo in ke-nutno je na delu približno polovica zapoaleniV. Kako podrobno spremljate dogajanje v tovarni? Tovarna nogavicje še vedno lavni delodajalec v -bčini. Vsi skupaj see moramo zavedati, da je dsuav» večinska lastnica podjetja. A nerealno bi bilo OBCINAPOLZELAVSTEVILKAH: Površita Število prebivalcev -4 km2 6.039 pričakovati, da bo država podjetje v celoti dokapitalizirala. Vsekakor bo treba poiskati strateškega partnerja, domačega ali tujega, ki bo pripravljen v podjetje vložiti lasten denar. Šele takrat lahko od države pričakujemo kakšno finančno injekcijo - bodisi s pretvorbo dolgov v lastniške deleže bodisi svež kapital. Če bo sedanji upravi, ki ji v celoti zaupam,uspelo prodajno mrežo razširiti na nove tuje trge, verjamem, da lahko to podjetje obdrn nrd vodo. Res pa je, da na dolgi rok brez temeljitega prestrukturiranja, očiščenja in seežega kapitala ne bo šlo. Žal bo nekaj ljudi pri tem ostalo brez zuposlitve, to je že jasno, a z voljo m rezi se da podjetje rešiti. In rešitev podjetja je po- PE Trgovina in storitve, "DAR ZATE", Celjska cesta 7, 3310 Žalec (v Mercator centru Žalec) M: 040/821-444, E: tina.lah@sSoU.com Pestra izbira skrbno izbranih kakovostnihuni katn ihdaril, nakita, keramičnih izdelkov, naravne kozmetike, lončnic, rezanega cvetja... PRAKTIČNO, NARAVNO, UNIKATNO- SLOVENSKO! »DAR ZATEutudi iofacebooku Število motlih 2.943 Število žensk 3.096 Šteeilo delovno aktivnih prebivalcev 2.326 Številozaposlenih oseb 957 Število samozaposl enih o sel Številoregistriranih brezposelnih oseb 304 364 Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega (euv)1.16s,90 Povprečnamesečnanetoplačanazaposlenega(EUR) 797,97 Število podjetii Število osebnih avtomobilov 410 3.097 Podatki Statističnega urada RS za leto 2013 Obiščite grad Komenda na Polzeli in spoznajte njegovo zgodovino! Info: ZKTŠ Polzela tel.: 03 703 32 28 e-mail: zkts-polzela@polzela.si OBČINA POLZELA 12 POLZELA PRAZNUJE Tina poleg redne službe vsak dan več ur preživi na ranču s svojimi najboljšimi prijatelji - konji. Pri delu ji redno pomaga sin Tjan, ki je z živalmi zgradil močno vez. Konji čutijo vir pozitivne energije in močne ljubezni in jo vračajo. »Konji so kot ljudje, tudi oni lahko imajo slab dan, ko se jim nič ne ljubi. Takrat rabijo malo več spodbude,« pravi Tina. Sicer pa ji pri skrbi za živali pomagata še dve dekleti, ki sta ljubiteljici konj. Tina Pihlar je s prijatelji in z enako mislečimi ranč zasnovala tako, da radovednim otrokom nudi kar najboljše pogoje za učenje in igro na prostem. Tako je v sprednjem delu zrasla tudi pristna indijanska vas, ki jo bodo spomladi še nadgradili in izpopolnili. Ko v središču male indijanske vasi gori ogenj, okoli njega plešejo otroci, čez ramo pa ti diha prijazen konj, takrat res lahko za kratek čas odpotuješ v svet pravljičnih junakov. Kot na divjem zahodu Skrit kotiček za užitek v družbi konj na Bregu pri Polzeli V začetku poletja so se na stežaj odprla velika lesena vrata Ranča Vinnetou, za katerimi se skrivajo domovi štirih konj in treh koz ter kotički številnih mladih ljubiteljev in raziskovalcev narave. Želja o postavitvi ranča je v Tini Pihlar, ki vodi Društvo za animacijo otrok Divji zahod in skrbi za ranč ter njegove prebivalce, tlela že nekaj časa. Ljubezen do mogočnih kopitarjev z iskrenim pogledom se je v njej prebudila, ko je bila še dekletce. Z leti je ta navezanost na konje le še rasla. »S konjeništvom sem se vedno ukvarjala zgolj ljubiteljsko in rekreativno. Tekmovalno jahanje, jahanje v maneži in preskakovanje ovir me niso nikoli zares zanimali. Užitek ježe v naravi je tisti, ki te s konjem resnično poveže in ti daje občutek svobode,« pravi Tina. Ljubezen do konj in gibanja v naravi je prenesla tudi na sina Tjana, ki ji pomaga skrbeti za živali, poleg tega pa trenira tudi preskakovanje ovir. Razigran osemletnik, ki ima doma pravi mali živalski vrt, z nasmehom pripoveduje o prvih zametkih ranča, ko so na travniku za hišo uredili prostor za prvega konja, ki so ga prejeli v rejo. Črn lepotec Rocky je hitro dobil žensko družbo. Tako je želja o konju pred domačimi vrati postala resničnost in dober temelj za ranč. Ko občina poda roko Idejo o postavitvi lesene ograje, ki bo objela veliko zeleno površino in znotraj nje lesen hlev, je Tina s sinom, prijatelji in donatorji tiho načrtovala za domačimi zidovi in ves čas iskala primeren prostor v bližini doma. Ko je bila ideja dovolj zrela za javno predstavitev, jo je zaupala polzelskemu občinskemu vodstvu. To je predlog pozdravilo in zanimanje osebne- ga kapitala zgrabilo z obema rokoma. »Nenazadnje takšne ponudbe v občini še nismo imeli,« pravi župan Jože Ku-žnik. Po številnih sestankih, ogledih primernega terena so naposled sklenili dogovor. Občina je društvu odstopila del zemljišča, na katerem je bilo nekdaj neregistrirano smetišče. »Še danes se marsikdo ustavi in želi odvreči, česar več ne potrebuje,« se nasmehne Tina, ko se pogovarjamo o tem, kako težka in umazana je bila pot čiščenja 1,3 hektarja velikega ozemlja. »S tem smo ubili dve muhi na en mah - očistili smo ozemlje, ker se je nelegalno smetišče že pošteno razraslo, hkrati pa lahko občanom in obiskovalcem ponudimo zanimivo dejavnost,« je zadovoljen Kužnik. Del zemljišča, kjer danes domujejo konji in kjer se lahko vsakdo prelevi v junaka, je v lasti Javnega komunalnega podjetja Žalec. Veliko dela, še več ljubezni Ranč Vinnetou je prvi in za zdaj največji projekt novoustanovljenega društva. »Namenjen je predvsem našim malim raziskovalcem in seveda tudi odraslim. Otroci imajo možnost preživeti svoj rojstni dan v naravi, v sožitju s konji. Organiziramo različne ustvarjalne delavnice in družabne igre v indijanski vasi, otroci pa lahko na malce drugačnih igralih razvijajo in nadgrajujejo motorične sposobnosti,« pojasni Tina in zaskrbljeno doda, kako je današnja mladina nerazgibana in povsem odtujena od narave. »Kadar pripravimo rojstno-dnevno zabavo za mestne otroke, so ti po dveh urah iger, ježe in divjanja povsem izmučeni. Če praznujejo otroci s podeželja, pa bi lahko s konji dirjali še več ur,« pravi sogovornica. Ni pa ranč namenjen zgolj zabavi in igri, čeprav tega tam nikoli ne manjka. »Otroci se bodo pri nas naučili marsikaj o konjih in naravi, kajti naš namen je, da naši najmlajši doživijo sožitje z naravo, ljubezen do živali in njihovo razumevanje, saj nas vse to bogati in umirja ter pusti v srčkih lep spomin,« še pove sogovornica. Poleti so priredili tudi že prve poletne tabore, kjer so se lahko mladi dodobra spoznali z delom in življenjem na ranču. »Spoznali so, da s konji ni vedno lahko in da je z njimi veliko dela. Nista le ježa in crkljanje, so tudi čiščenje, hranjenje in nega. Ponavadi so presenečeni, ko spoznajo, da ježa zavzame le manjši delček dneva,« v smehu pripoveduje Tina o izkušnjah letošnjih tabornikov. Od kod ime? »Saj ga vsi poznamo,« se nasmeji sogovornica in potrdi, da so ranč poimenovali po knjižnem in filmskem indijanskem junaku iz plemena Apačev. Njegov lik je v književni obliki ustvaril Karl May, ki ga je upodobil v istoimenski zbirki knjig, po kateri je bilo posnetih več filmov. Tudi pri njih na Gmajni na Bregu pri Polzeli lahko vsakdo postane junak, vsaj za tisti čas, ko vstopi v njihov svet. V njem veljajo stroga pravila, ki se jih nikomur ni težko držati. Vsi spoštujejo vse in ostali spoštujejo njih. Tako je zgrajen tudi odnos do živali in z njimi. »Živali niso bile nikoli prisiljene v delo. Zanje je dobro poskrbljeno in to nam vračajo,« pravi Tina, medtem ko se dva od štirih konj veselo nastavljata fotoreporterju in zreta naravnost v objektiv. LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA POLZELA PRAZNUJE 13 Poleg konjev so na ranču svoj prostor našle tudi koze. Njihove družbe, meketanja in hrapavega jezička so ponavadi najbolj veseli najmlajši obiskovalci. Malce okrogla in sila prijazna Cvetka je tista, ki ob različnih dogodkih otroke z veseljem ponese na svojem močnem hrbtu. Vsak ranč mora imeti psa čuvaja. Toy delo nadzornika za zdaj dobro opravlja. Častni občan Polzele bo Konrad Brunšek Občanke in občani Polzele ter občinsko vodstvo se bodo nocoj ob 18. uri zbrali na gradu Komenda, kjer bodo s slavnostno akademijo počastili občinski praznik in se poklonili posameznikom, ki so s svojim delom in prizadevanji sooblikovali življenje v občini. Najvišje priznanje in naziv častnega občana bo občinsko vodstvo podelilo Konradu Brunšku. Konrad Brunšek si je najvišje občinsko priznanje prislužil z dolgoletnim družbeno aktivnim udejstvovanjem na področju ohranjanja kulturne dediščine, v kulturnem in športnem delovanju. S tem je doprinesel k razvoju lokalne skupnosti ter njenemu ugledu, prepoznavnosti in promociji po Sloveniji in v svetu. Občinski grb bosta prejela Jože Vrečko za izjemen prispevek k razvoju tenisa in drugega športa v občini in Ernest Obermayer za velikodušno predajo muzejske zbirke starih traktorjev lokalni skupnosti. Plakete bodo prejeli Tadej Zupan za požrtvovalno delo na področju prostovoljstva, zaščite in reševanja ter promocije občine, Srečko Rajh za prizadevno in uspešno delo na društvenem področju in vsestransko aktivno delovanje ter Društvo tabornikov Rod Pusti grad Šoštanj za 20-letno delovanje ter vzgojo otrok in mladine ter razvoj taborništva. Posebno priznanje Inovator bo polzelski župan Jože Kužnik podelil Mateju Podbregarju, ki je izumil napravo in metodo za nepretrgano merjenje arterijske vaskularne kompliance, utripnega volumna in minutnega volumna srca. LK V» 031 886 674 www.pc-doktor.si 14 KULTURA Blazinec brez konkurence Trnoveljski gledališčniki ustvarili najboljšo gledališko stvaritev pretekle sezone Režiser Tomaž Krajnc in ostali trnoveljski gledališčniki so ustvarili sodobno dramo, ki se dotika občutljive teme o zlorabah in nasilju nad otroki. To pa ni nujno edina osrednja tema. Morda gledalca najbolj presunejo izkoriščanje avtoritete, moč pisane besede, posledice nenormativnih dogodkov v človekovem razvoju. Besedilo tako pokaže marsikateri negativen vidik sodobne družbe, ki jo navsezadnje oblikujemo sami, pojasnjujejo v KUD Zarja Trnovlje. Prvič, odkar od leta 2005 na Linhartovih srečanjih, festivalih gledaliških skupin Slovenije in zamejstva, podeljujejo nagrade, je ena predstava požela vse štiri matičke in še posebno priznanje. Žirija je prepoznala izjemen prispevek komaj 21-letnega režiserja Tomaža Krajnca in igralcev, ki so večinoma njegovi vrstniki. Predstavo Blazinec Kultur-no-umetniškega društva Zarja Trnovlje, v kateri pisatelja Katuriana pripeljejo na policijsko postajo, kjer ga detektiva Tupolski in Ariel zaslišujeta zaradi podobnosti njegovih kratkih zgodb z umori otrok v njegovem mestu, je strokovna žirija na 54. Linhartovem srečanju razglasila za najboljšo predstavo v celoti. Večkratna Borštnikova nagrajenka Nataša Barbara Gračner, prevajalec in dramaturg dr. Primož Vitez in režiser Predrag Stojmenović so ocenili, da je Blazinec ponudil kompletno in kompleksno gledališko doživetje. Ustvarjalci predstave so uprizorili popolno zlitje dramaturgije, režije, zvočne in svetlobne zasnove in izdelanih igralskih likov. Svež veter v režiji Mlad režiser omenjene predstave Tomaž Krajnc, ki ga je žirija označila za pravo odkritje letošnjega Linhartovega festivala, je prejel matička za najboljšo režijo. Žirija je prepoznala, da je mladenič s poglobljenim razumevanjem besedila predstave in z občutljivim dojemanjem gledališke resničnosti pokazal, kakšno moč imajo v gledališču sveže razmišljanje, pozorno opazovanje sodobne gledališke produkcije, občutek za dramaturško mero ter sugestiven in spoštljiv odnos do igralcev. Da slednje še kako drži, je Krajnc že pred časom potrdil tudi v pogovoru za naš medij. Kot največjo prednost predstave je namreč izpostavil prav sposobne in zrele igralce, ki kljub temu, da nastopajo na ljubiteljskem odru, svoje vloge prepričljivo predstavijo občinstvu. Otrok v odraslem človeku Nejc Jezernik, prejemnik matička za igralsko stvaritev, igra Katurianovega brata Michaela, ki sta ga starša vse od osmega leta naprej mučila in grdo ravnala z njim, zato je umsko zaostal. Jezernik je po- jasnil, da je vlogo zasnoval na razumevanju, da gre pravzaprav za otroka v odraslem človeku, ki na svet gleda drugače kot ostali. »Pri snovanju lika mi je ogromno pomagal režiser. Dal mi je jasna navodila, kaj želi in kako on vidi dogajanje. Pomembno se mi je zdelo tudi sodelovanje s soigralci, ki so na odru že leta in leta. Izpostavil bi tudi sodelovanje z Alanom Mastnakom. Če on ne bi igral tako fenomenalno, tudi sam svoje vloge ne bi mo- gel ustvariti tako, kot sem jo.« Nagrade je Nejc Jezernik še posebej vesel, saj je to njegova prva večja gledališka vloga. V KUD Zarja Trnovlje sodeluje namreč šele leto. Baraba med policisti Žiga Medvešek, ki je svojo prvo vlogo v gledališki predstavi odigral pred 13 leti kot tretje-šolec, trnoveljskemu odru pa je zvest od sezone 2006/07, je prav tako prejemnik matička za igralsko stvaritev. Uprizoril je Ariela, enega od dveh detektivov. In sicer tistega, ki skuša podatke od osumljenih izvabiti z nasiljem. Žirija je prepoznala, da je Medvešek pokazal mnogo igralskih rešitev, s svojim likom pa je zrelo oblikoval psihološki lok globoko ranjene osebe, ki mora svojo družbeno vlogo speljati ne glede na rano, ki ga določa. Kljub temu se v predstavi pokaže, da je hkrati rabelj in žrtev obenem. Igralec je pojasnil, da je lik oblikoval po svoje, tako da mu je bil pisan na kožo. Predstava pa je po njegovem mnenju številne nagrade požela zato, ker je vsak soustvarjalec dal vse od sebe. »Iz ponovitve v ponovitev se je to le še stopnjevalo,« je pojasnil Medvešek. Zlili so se pravi dejavniki Med ustvarjalci Blazinca je Živko Beškovnik prejel še letošnjo posebno diplomo Direktor Linhartovega srečanja Matjaž Šmalc je pojasnil, da so za trnovelj-skimi gledališčniki leta izvrstnega dela. Kljub temu se je omenjena gledališka skupina pred časom soočila z generacijskim prepadom, zaradi česar je načrtno začela spodbujati delo v otroški in mladinski gledališki skupini. »To, da so začeli skrbno vzgajati podmladek in mu pustili, da sam ustvarja predstave, doživlja vzpone in padce, hkrati pa ga starejši v vsakem trenutku podpirajo, je vzrok zato, da so mladi ustvarjalci zdaj lahko naredili tako izjemno predstavo,« je dejal Šmalc. za igralsko stvaritev za vlogo Tupolskega. Beškovnik, sicer prekaljen kulturni delavec, spodbujevalec kulturne ustvarjalnosti po vsej državi, je v uprizoritvi Blazinca oblikoval premišljen dramski lik kriminalista, ki ni le dober profesionalec, temveč tudi poglobljen in izkušen motrilec življenjske resničnosti. Beškovnik, ki je tudi podpredsednik celjske zveze kulturnih društev in podpredsednik KUD Zarja Tr-novlje, je dejal, je bil uspeh predstave kot sanje. Za ta gledališki uspeh se je zlilo več različnih dejavnikov -režijski prijemi, načelo manj je več, drugačna postavitev predstave, energija mlajših igralskih kolegov. Med drugim je po besedah Beškov-nika pomembno vplival že izbor samega besedila, ki je na žalost še kako aktualno tudi za današnji čas. TINA STRMČNIK Foto: MATEJ MAČEK Zapeli so nebeški glasovi Skupaj zadonela pesem 260 pevcev iz treh držav Celje je minuli konec tedna preplavila pesem pevskih zborov iz alpsko--jadranske regije. Kulturno društvo Akademski pevski zbor Celje je namreč gostilo Mednarodni pevski festival Caelicantus. Vrhunec je bil sobotni slavnostni koncert v Celjskem domu. Moški zbor iz Monze je festival prvič organiziral leta 1998 in k sodelovanju povabil zbore iz Italije, Avstrije, Nemčije, Francije, Švice in Slovenije. Do leta 2006 je bilo srečanje bienalno, od takrat pa ga organizatorji prirejajo vsaka tri leta. Na Celjskem je tokrat odmevala pesem pevskih zborov iz Italije, Avstrije in Francije. Z domačim zborom je tako prepevalo približno 260 pevcev. So se pa gostovanju tokrat zaradi finančnih težav odpovedali pevci iz Švice, ki so pretekla leta svojo deželo predstavljali tudi z jodlanjem in zvonovi. Velika pevska družina Predsednik APZ Celje Igor Pintar je pojasnil, da sodelujoče pevce iz različnih držav zbližujejo prijateljske vezi, pri čemer srečanje nima tekmovalnega značaja. »Ne gre za konkurenco in ocenjevanje, kdo bolje ali slabše poje. Smo kot družina, poznamo se, veseli smo, ko pridemo skupaj. In menim, da za nas velja slovenski pregovor -kdor poje, slabo ne misli.« Festival je organizacijsko velik zalogaj, saj srečanje ne temelji le na prepevanju, am- Odpeli evropsko himno Slavnostno odprtje festivala je bilo v petek, ko so organizatorji v Celjskem domu pozdravili pevce in jim zaželeli dobrodošlico v Celju. Zbori so se ustavili na posameznih točkah po mestu in prepevali. V soboto so vsi udeleženci združili moči na celjskem Starem gradu in predstavili prve skupne »Idejo festivala Caelicantus, kar pomeni nebeški glasovi, predstavlja druženje ljubiteljev petja iz Evrope na malo drugačen način,« je pojasnil predsednik Akademskega pevskega zbora Celje Igor Pintar. pak tudi na predstavitvi kultur posameznih držav. APZ Celje pri organizaciji podpirajo Mestna občina Celje, zavod Celeia in sponzorji. Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje je gostom v pokušanje ponudila slovensko kulinariko, gostitelji pa so jih popeljali še na ogled nekaterih celjskih znamenitosti in Mozirskega gaja. pesmi. Zvečer so imeli v Celjskem domu slavnostni koncert. Vsak zbor se je predstavil s svojim programom, iz grl vseh sodelujočih je zazvenela evropska himna Oda radosti. Odpeli so tudi prekmursko ljudsko Vsi so venci vejli. TS Foto: GrupA Po sobotnem slavnostnem koncertu so sodelujoči zbori festivala določili tudi novo državo gostiteljico. Sklenili so, da bo naslednji festival Caelicantus čez tri leta v italijanski Monzi. KRONIKA 15 Česa ne smete v odnosu do beguncev, če spet pridejo? Kupčije Celjanov: SIM-kartica za 300 evrov, pijača za 30 evrov, droga za 100 evrov ... Begunski val je v začetku preteklega tedna dosegel tudi Celje, o čemer smo obširno že poročali. Policija, humanitarni delavci in civilna zaščita so pripravljeni še na drugi val, kar pomeni, da se Celje ne bo izognilo novim prebežni-kom, ki bodo Celje izkoristili le za prehod v severne ali zahodne države. Pretekli teden se je pokazalo, da Celjani na begunce niso »imuni«. Nekateri so se z njimi pogovarjali, nekateri so jih izzivali, nekateri so jim celo poskušali prepro-dajati mamila ... Celjski policisti so prijeli moškega, ki se je večkrat sumljivo potikal v okolici nastanitvenega centra v Vodnikovi ulici. Pri njem so našli celo večjo količino mamil. Po odvzemu prostosti so ga ovadili zaradi kaznivega dejanja prekupčevanja z drogo. Dogajalo se je, da so Celjani beguncem preprodajali ostale stvari in predmete, predvsem pijače po izrazito visokih cenah. V vseh primerih so bili storilci Celjani, ki so le izkoristili situacijo in so želeli zaslužiti. Kot je povedal vodja sektorja uniformirane policije Robert Videc, gre v tem primeru za sum kaznivega dejanja oderuštva. Denar za usluge V kazenskem zakoniku je oderuštvo opredeljeno kot zagotovitev nesorazmerne premoženjske koristi, pri čemer storilec izrabi slabo premoženjsko stanje, hude stanovanjske razmere, stisko, nezadostno izkušenost ali lahkomiselnost druge osebe. Kazen, ki jo zakonik predvideva za takšno kaznivo dejanje, je tri leta zapora. Ob tem storilca še denarno kaznujejo. Tako bi lahko bili kaznovani vsi, ki so v začetku minulega tedna (ali še bodo ob novem prihodu) beguncem prodajali pijačo ali celo SIM-kartice. Predvsem za slednje je bilo med begunci zelo veliko zanimanja. Nekaterim so uslugo naredili Celjani in jim jih odšli kupit v trgovino, vprašanje pa je, koliko denarja so za to sprejeli. Celo k naši novinarski ekipi je pristopil eden od Sircev, ki je bil pripravljen za SIM-kartico odšteti več sto evrov. Ker ni vedel, kje v mestu jo lahko kupi, je prosil mimoidoče, če bi mu jo kdo dobavil ali prodal. V nekaj minutah bi tako lahko zaslužili tudi 300 evrov samo zato, da bi šli v trgovino, kupili kartico za nekaj evrov in mu jo nato preprodali. Zaradi suma, da bi se pojavilo več primerov oderuštva, so policisti neka- tere prebežnike zaradi preprečitve takšnega kaznivega dejanja sami spremljali do trgovin, kjer so begunci kupili SIM-kartice po običajni ceni. Pri tem je treba omeniti, da so imeli nekateri begunci s seboj ogromne količine denarja in so bili pripravljeni odšteti večji znesek za stvari, ki so jih nujno potrebovali. Pogovor z begunci ni nikakor kršitev ali kaznivo deja- nje, saj imajo glede na odločbo o začasnem zadrževanju na našem območju, in sicer ob namestitvi v nastanitvenih centrih, pravico do neomejenega gibanja. Policisti v okolici begunskega centra niso bili zato, ker bi begunce vnaprej označeli kot možne storilce kaznivih dejanj, saj niso niti enkrat ukrepali zoper njih. Varovanje je bilo in bo organizirano tudi zato, da bi s tem preprečili tudi kazniva dejanja in prekrške nekaterih Celjanov. So pa morali policisti v Celju uporabiti svojo avtoriteto tudi zaradi izzivanja. »Že ob prihodu prve skupine beguncev v Celje smo opozorili skupino Celjanov, ki so izrekali neprimerne izjave. Po opozorilu so prenehali izzivati, eden se je celo opravičil,« pojasnjuje Videc in dodaja, da bodo policisti v primeru novih beguncev v knežjem mestu nastopili ostreje zoper takšne osebe. Kazen za prevoz beguncev V Celju so imeli prebežniki od nastanitvenega centra do železniške postaje, od koder so se vsi odpravili v smeri proti Avstriji, možnost oditi peš. Če bi nove skupine policija in civilna zaščita namestili na primer v Velenju, je vprašanje, kako bi se begunci znašli. V tem primeru bi do celjske železniške postaje morali imeti prevoz. Če bi kdo na železniško postajo želel prej ali samoiniciativno in bi za prevoz od Velenja do Celja prosili naše državljane, so lahko ti storilci prekrška. Ali pa ne. Zakaj? Ilegalni prevozniki so tisti, ki so člani kriminalnih združb, in policija, kadar jih odkrije, na podlagi svojih metod dela in preiskovanja v takšnem primeru ve, da gre za kaznivo dejanje. Zakon o tujcih pa v 146. členu določa kazen v višini od 2.000 do 4.500 evrov za posameznika, ki omogoči ali pomaga tujcu, da vstopi, potuje v tranzitu ali prebiva na ozemlju Slovenije. Skladno s kazenskim zakonikom tem osebam grozi zaporna kazen do 5 let. Vendar je, kot pojasnjujejo na policiji, treba upoštevati vse okoliščine. Primer: če občan naredi uslugo beguncu, ki ga prosi, naj ga zapelje na primer v neko trgovino v drugo mesto, to ni kaznivo niti voznik ni storil prekrška, če ga ustavi policija. Zato, ker z beguncem ob nastanitvi v centru policisti opravijo identifikacijski postopek in mu izdajo odločbo za dovoljenje za zadrževanje na našem območju. Na podlagi tega dovoljenja begunče-vo gibanje ni omejeno. Taksisti, previdno! Pri tem je treba vedeti, da gre za begunce, ki so državno mejo ne glede na izdano dovoljenje za začasno zadrževanje pri nas prestopili ilegalno. Zato je pri takšnih uslugah treba biti previden in razsoden, kajti nek voznik, ki nekomu želi storiti samo uslugo, se lahko kaj hitro znajde v preiskavi, kjer policisti ugotavljajo, ali je voznik morda član kakšne kriminalne združbe, ki za takšne prevoze pobira mastne zneske denarja. Vsekakor pa stori prekršek in v kazenskem postopku lahko, če od begunca sprejeme denar za prevoz. Tudi taksisti morajo biti previdni. Begunca lahko na primer odpeljejo neposredno do avstrijske meje, če za to zaračunajo znesek, ki ga pokaže taksimeter. Višji zneski pomenijo oderuštvo. Če bi ga odpeljali v Avstrijo, pa bi takšni taksisti bili že ovadeni zaradi nedovoljenega prehoda državne meje in bi bili enaki kriminalnim organizatorjem nedovoljenih prehodov. Če pa posameznik pomaga prosilcu za azil oziroma tujcu s priznano pravico do mednarodne zaščite, ni storil ničesar narobe. Vendar je treba vedeti, da begunci v nastanitvenih centrih ne zaprosijo za azil, saj želijo pot nadaljevati. Policija glede na nastalo situacijo svetuje občanom, ki bi jih begunci utegnili spraševati o tem, kako najhitreje prečkati državo in na najlažji način, naj jo takoj obvestijo o tem, saj so policisti tisti, ki izvedejo ustrezne nadaljnje postopke. SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (GrupA) Prva skupina ilegalno prestopila mejo na našem območju Policisti celjske policijske postaje za izravnalne ukrepe so v začetku tedna pridržali 55-letnega Ukrajinca in ovadili dva 19-letna Sirca, ki so čez hrvaško-slovensko mejo ilegalno prepeljali 22 Sircev. Gre za prvi takšen primer na obmejnem območju naše regije od začetka begunske krize. 55-letnika so policisti ustavili, ko je vozil kombinirano vozilo z romunsko registrsko oznako. Med 22 Sirci, ki jih je prevažal, so bili tudi otroci. Zoper 22 Sircev so začeli postopek za vrnitev na Hrvaško, saj so v Slovenijo vstopili od tam. Istočasno so policisti ustavili tudi avstrijsko osebno vozilo, v katerem sta bila dva mlada Sirca, ki ju sumijo organizacije nedovoljenega prevoza omenjene skupine. Tri osumljene kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države je zaslišal tudi preiskovalni sodnik. Grozi jim tudi do osem let zapora. Ravno o tem, da se bodo točno takšni primeri začeli dogajati na Celjskem, smo se že pred tedni pogovarjali tudi z vodjo oddelka za tujce na celjski policiji Vladom Koražijo, ki nam je takrat povedal, da policisti poostreno nadzorujejo območja predvsem v občinah Rogatec, Rogaška Slatina, Bistrica ob Sotli in tudi Šmarje pri Jelšah. Sojenje »za Tekačevo« se še ni začelo V ponedeljek bi se morala na celjskem okrožnem sodišču začeti prva sodna obravnava zoper Kristijana Kamenika, ki mu očitajo štiri umore v Tekačevem leta 1997. Obtožnica ga bremeni, da je na brutalen način umoril 73-letno Frančiško Poharc, 75-letne-ga Štefana Poharca, 17-letno Viktorjo Krušlin in 36-letno Heleno Krušlin. Sodili so mu že večkrat, a je vedno prišlo do zapletov, ki niso prinesli epiloga. Tudi tokrat se sojenje ni moglo začeti. Vprašanje je, če se letos sploh bo. Sodišče namreč še ni odločilo o zahtevi Kamenikovega odvetnika Tomaža Bromšeta. Ta je na junij- skem naroku, ko je Kamenik krivdo zanikal, zahteval izločitev ključnega dokaza iz kazenskega spisa. Po njegovem mnenju bi sodišče moralo iz dokaznega gradiva izločiti športne copate, ki so pravzaprav edina domnevna vez obtoženega s krajem zločina. Bromše trdi, da je bila hišna preiskava pri Kameniku po tragediji nezakonita. Ko bo sodišče odločilo o tej zahtevi, bo lahko začelo soditi. Kdaj bo to, še ni znano. Bodo pa v novem sojenju zagotovo zaslišali številne priče in izvedence različnih strok. Predlog tožilstva je bil še, da glede na razvoj tehnologije izvedejo nove DNK-analize obtoženca in jih nato primerjajo s sledmi, ki so jih fo-renziki našli na kraju tragedije. Naj spomnimo, da so Kamenika iz hrvaškega zapora, kjer je prestajal zaporno kazen zaradi prekupčevanja z drogami, izpustili 22. maja. Ker so ga po izpustu dosmrtno izgnali s Hrvaške, je prišel v Slovenijo. Zaradi umorov v Tekačevem so ga pred leti v Sloveniji že obsodili, a so nato razveljavili sodbo. V drugem sojenju so ga oprostili, nakar je višje sodišče razveljavilo tudi oprostilno sodbo. Ko so mu začeli soditi tretjič, so ga zaradi drog prijeli na Hrvaškem, zato se sojenje v Celju ni moglo nadaljevati. Kam je odpeljal golfa? V noči na torek je neznan storilec v Žalcu ukradel osebni avto znamke VW Golf, serije 6, registrskih številk CE CK-851, črne barve. Avtomobil je bil parkiran na parkirišču pred stanovanjsko zgradbo v Tomšičevi ulici. Policisti storilca še niso našli. Če bi kdo omenjeno vozilo morda kje opazil, naj pokliče na 113. 16 VSI NAŠI MOJSTRI RAZMIŠLJATE O PRENOVI, »OBRED NAKUPU ALI ODLIČNI STORITVI? Preberite aktualno -ponudbo Ln, si privoščite najboljše! F ^ ввтшртвтши PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KOVIN: NUDIMO KAKOVOSTEN IN CENOVNO UGODEN SERVIS MOTORNIH ŽAG IN VRTNEGA ORODJA: kosilnice, kose, vrtni traktorji, snežne freze... VSEH ZNAMK! (BHusqvarna Hi^fX INTER e_al PAN TIM d.o.o. | Industrijska cona Latkova vas 81d, 3312 Prebold T: 03 777 14 23 M: 051 665 566 E: trgovrnaBumforest.si www.uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek: 7.00-17.00, sobota: 7.00-12.00 Asfalt Kovač □.□.□., Planina pri Sevnici 47 A, 3225 Planina pri Sevnici ASFALTK +3B6 3 7491 031 +386 3 7491 032 ASFALT.KOVAC@SIOL.NET j> CENJENE STRANKE V OPTIKI TERZAN VAM NUDIMO: • STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA • KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA • STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE • KVALITETNE KONTAKTNE LEČE • ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE • SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV - LASTEN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE - 38-01 J l CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64 I05ß2®in^nkÄ I PRI UREDITI/I GROBOI/, DE10 BREZPUfNO! ?MLjflCl ЧвШ ЕШСА Td-on m oži \)L M. Gm/mbrviek 4, Nova vas, WO Celje siviljskiservisflikca. )POLNl ?E*.VIfl . IN VÄNjENlH Ol iL"' tS^m г DELOVNI ČAJ: pen. - pet.: oil do-Ture; sob.: o<oW.urt UMI rnmsh Z vami že 20 LET. ППШ IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH U I NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC TOTUMOE fERHOVŠEK d.o.o. Piožinska vas 34/d, Stoie, gsm: 041 682 907 Kupon za 25 EUROU Pri naročilu storiteu nad 500 evrov иаИл ^OPBAUNKA z{™. 10. PRAN IE ZASTON et želite oglaševati v rubriki vsi i^aši mojstri, -pokličite оз± £>32 g&o 0226281372920 ŠPORT 17 Ko zmago podariš najhujšemu tekmecu Veselje Zagrebčanov v Zlatorogu - Zarabec obnovil poškodbo Po daljšem zbiranju vtisov in predvsem izjav glavnih akterjev smo zapustili dvorano Zlatorog, pred katero se je množica »basala« s pleskavicami in pivom. Prav, tudi tako ali predvsem tako je treba zaključiti obiske spektaklov. Toda nato je, še preden je zasukal večno uspešnico, dežurni »didžej« zavpil: »Ni prave veselice brez Golice!« Veselice? Poraz z Zagrebom. In nato veselica? Po dogajanju, skregano s celjsko športno logiko, smo še bolj razumeli trenerja »pi-vovarjev«, ki je bil še dolgo po koncu tekme besen kot ris. Brez veselice Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v 2. krogu lige prvakov izgubili z Zagrebom z 21:20. Slovenski rokometni hram ni pokal po šivih kot nekoč. V drugi polovici tekme so slovenski prvaki na trenutke prikazali navdušu-jočo igro. V izjemno živčni končnici pa očitno niso bili kos psihološkemu pritisku, saj v zadnjih osmih minutah niso dosegli gola! Da je Branko Tamše sila nejevoljen, je nakazal že z daljšim monologom v slačilnici, dokazal pa po prihodu na novinarsko konferenco. Po malce netaktnem uvodu voditelja, ki seveda ni bil zlonameren, je skoraj vzrojil: »Ne vem, zakaj vas zanima, kako je bilo v garderobi. Dogajanje v njej je sveta stvar. Vsekakor ni bilo veselice, glede na to, kako smo bili poraženi.« Kasneje se je unesel in celo ponovil dva stavka iz slačilnice. Drugačen dogovor Odlični rokometni strokovnjak Tamše je zagotovo prelisičil mojstra z nasprotne strani, toda izdalo ga je več dejavnikov, tudi takšnih, na katere vsekakor ni zmogel vplivati. Za štiri gole je že vodilo Celje, v drugih obdobjih večkrat za tri. »Vzroki za poraz? Zapravljeni >zicer-ji<, otroške napake, tri žoge s sredine igrišča v njihov blok ob praznih vratih ... Morda zgrešen Zarabčev >penal<, morda Blagotinškov prestop. Vratar Urban Lesjak je trasiral pot do zmage, toda »otroške napake« so bile usodne proti najhujšemu tekmecu, ki ima zdaj dve zmagi več v medsebojnih obračunih. Vem, da je v zadnjem napadu Žiga Mlakar želel le najboljše, toda ob dveh igralcih več smo imeli drugačen dogovor. To te mora udariti po glavi. Manjkajo nam zrelost, izkušnje. Sami sebi skačemo v trebuh ...« Pojutrišnjem bo gostja Wisla, ki je odščipni-la točko Veszpremu. »Njena glavna značilnost je, da ji je vseeno, ali igra doma ali v gosteh. Popolnjena je na vseh položajih, odlično vodena.« Na njenem čelu je Manolo Cadenas - najhujši poraz je doživel v Zlatorogu. Tistih -13 ... Preveč samozavestni Na vrhu lestvice skupine A je Zagreb, edini s štirimi točkami; ni prav veliko manjka- lo, pa bi na njegovem mestu bilo Celje. Junak, čeprav ob porazu, je bil odlični vratar Urban Lesjak: »Navijačem polagam na srca, naj ostanejo z nami. Nam, igralcem, je sedaj najtežje. Ni enostavno igrati tovrstne tekme, ko imamo vsako leto novo, drugačno ekipo. Enostavno ne vemo, kako bo kdo reagiral v določeni situaciji. V pravi moški tekmi smo bili v ključnih trenutkih premalo zbrani in morda preveč samozavestni.« Sledil bo naporen ritem tekem proti Sevnici, Wisli, Gorenju in Flensburgu se bodo morali znajti brez prvega organizatorja igre Mihe Zarabca. V finišu tekme je obnovil poškodbo stegenske mišice. Še večje breme bo padlo na pleča Davida Razgorja: »Ko potegnemo črto, vzrok za poraz leži v naši igri z igralcem več. Zagreb je bil zelo neugoden v napadu, ko je vključil igralca namesto vratarja.« Razgor in klub sta pogodbo podaljšala za dve sezoni. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Je bila točka dragocena? Celjski nogometni prvo-ligaš še ni našel izhoda iz kriz, vodstvene (še najmanj kriv je direktor) in tekmovalne. V Novem mestu je dokaj nesrečno izgubil, nato pa doma izničil vodstvo Kopra v zadnjih sekundah. Še dobro, da je tekma trajala 94 minut. Okoli 400 gledalcev je že pošteno negodovalo, kajti obetal se je osmi poraz. Kapetan Blaž Vrhovec ni obupal, žoga mu je skoraj ušla v kazenskem prostoru, a je podrsal po travi in žogo uspel podati Enisu Đurkoviču. Ta jo je malce dvignil, potem pa z volejem usmeril v mrežo. Vmes je nekoliko spremenila smer in ukanila vratarja. Pred Celjani, ki so srečno iztržili točko proti Koprčanom, je zelo neugoden razpored. Na poseben način osvojena točka pa lahko marsikaj spremeni glede dviga samozavesti. Tekmeci bodo zgolj z zgornjega dela lestvice, Gorica, Zavrč in Domžale v gosteh, doma pa Maribor in Olimpi-ja. Glede na igralski kader se Lestvica 1. SNL OLIMPIJA 12 8 2 2 31:8 26 GORICA 12 8 0 4 23:20 24 DOMŽALE 12 6 3 3 19:10 21 MARIBOR 12 6 3 3 14:11 21 ZAVRČ 12 5 4 3 19:14 19 RUDAR 12 3 4 5 13:16 13 KRKA 12 3 4 5 10:18 13 KRŠKO 12 3 3 6 17:19 12 LUKA KOPER 12 2 3 7 6:20 9 CELJE 12 1 4 7 7:23 7 zdi, da bo nujen povratek na Sebastjan Gobec (desno) ob svojem nasledniku, sedanjem kapetanu Blažu Vrhovcu (levo), in Karlu Težaku, ki je »celjski višek« doživel proti Koebenhavnu. Kasneje je bil v 1. SNL štirikrat v začetni enaj-sterici in le enkrat je Celje izgubilo. Zdaj je poškodovan in najbrž pred izhodnimi vrati. igralni sistem 4-4-2. Novi športni direktor NK Celje je Sebastjan Gobec, dolgoletni kapetan celjske zasedbe. Novica je bila povsem pričakovana in je že dlje časa visela v zraku, potem ko je z mesta športnega direktorja odstopil Ambrož Krajnc. Novinec v moštvu je 22-letni hrvaški krilni igralec Marko Pajač, ki je pogodbo podpisal do zaključka sezone. DŠ, foto: GrupA Vse za Rio Slovenska odbojkarska reprezentanca se pospešeno pripravlja na evropsko prvenstvo. V Savinjski dolini je gostila reprezentanco ZDA, aktualno panameriško prvakinjo in obenem olimpijsko in svetovno podprvakinjo. »Za nami so tri zahtevne tekme, veliko smo se naučili. Pridobili smo prave izkušnje. Američanke so prišle v Slovenijo v izvrstni formi, saj so pred tem postale panameriške prvakinje,« je selektor reprezentance Simon Božič ocenil sklop prijateljskih tekem. Dve sta bili v Braslovčah, ena v Šempetru. Američanke so zmagale s 4:1, 3:2 in 3:1. Božič se bo konec tedna v Nemčiji udeležil skupščine Evropske paraodboj-karske zveze. Branko Mihorko bo kandidiral za podpredsednika zveze, tam pa bo tudi bivši rokometni reprezentant Roman Pungartnik, ki s svojim podjetjem v sodelovanju z Zvezo za šport invalidov Paraolimpijski komite organizira evropsko prvenstvo. To bo med 7. in 14. novembrom v Podčetrtku. Prva in druga ekipa prvenstva si bosta zagotovili nastop na paraolimpijskih igrah v Riu 2016! Prav zato Slovenija gosti EP, saj varovanke Simona Božiča srčno želijo v Brazilijo. DŠ Priznanje Štefanu Jugu Celje je gostilo člane tehnične komisije Mednarodnih iger šolarjev (ICG). Svetovna športna organizacija vsako leto organizira letne igre mladih do 15 let in vsako drugo leto zimske igre. Prve igre so bile v Celju leta 1968. Svetovne igre mladih je leta 1991 priznal tudi Mednarodni olimpijski komite. Sestanka so se udeležili gostje iz Nemčije, ZDA, Ukrajine, Rusije, Avstrije, Grčije in s Škotske. Razpravljali so o izvedbah iger v avstralskem Lake Macquarieju in nizozemskem Alkma-arju ter načrtovali zimske igre v avstrijskem Innsbrucku (januar 2016) in letne v tajvanskem New Taipei Cityju (julij 2016). Vrhunec srečanja je bila vročitev priznanja za dolgoletno delo v izvršnem odboru ICG celjskemu športnemu delavcu Štefanu Jugu ter Ravenčanu Maksimilijanu Večku. Slavnosti se je poleg predsednika ICG Tostena Rascha in generalnega sekretarja Richarda Smitha udeležil tudi celjski župan Bojan Šrot. Organizatorja srečanja Igor Topole (podpredsednik ICG in vodja tehnične komisije) in predsednik Športne zveze Celje Branko Črepinšek sta gostom razkazala mesto in grad, nato sta jih popeljala na rafting v srednjem toku reke Savinje. DŠ, foto: IT Dolgoletni celjski športni delavec Štefan Jug (desno spodaj), ki je zaslovel kot rokometni sodnik, je prejel priznanje organizacije International childrens' games. 18 ŠPORT Državnim prvakom Ipavčeva plaketa in superpokal Košarkarjem Tajfuna prvič lovorika na začetku sezone - Start v ABA ligi jutri v Golovcu Pred tednom dni se je vodstvo KK Tajfun dokončno dogovorilo s celjskim ZPO glede dvorane Golovec, nato je izvedlo skrbno pripravljeno novinarsko konferenco. Po njej je na občinski proslavi klub prejel Ipavčevo plaketo, dva dni kasneje pa je moštvo v Škofji Loki prekinilo niz Olimpije in Krke v superpo-kalu in prvič osvojili lovoriko že na začetku sezone. Bi lahko bilo bolje? V tradicionalnem uvodu v novo sezono na terenu novega prvoligaša so državni prvaki premagali pokalne zmagovalce, novomeške košarkarje z 72:60. Pred 500 gledalci je bil dvoboj precej neizenačen. Le ob koncu so Novomeščani znižali visok zaostanek, znašal je že 19 točk. Najboljši strelec je bil Sandi Čebular s 15 točkami, 12 jih je dodal Ceola Clark. Pravi značaj Trener Tajfuna Dejan Mi-hevc je od Združenja košarkarskih trenerjev Slovenije prejel nagrado za najboljšega trenerja v članski kategoriji v prejšnji sezoni: »Konkurenca je bila huda, Jure Zdovc, Sašo Filipovski, Aleš Pipan in drugi, skratka vsi trenerji, ki delujejo pri nas in v tujini.« Bržkone nihče ni pričakoval, da bodo njegovi igralci tako prepričljivi skozi domala celoten obračun v Škofji Loki. »Drži, res pa je, da smo se dobro pripravili in krenili zelo samozavestno in odločno. Imamo moštvo, ki je sestavljeno iz igralcev z ustreznimi značaji. Priprave na novo sezono so potekale po načrtu, ovirale so jih le poškodbe, ki pa so sestavni del športa.« To ni selitev Pred Tajfunom je sedaj »oktoberfest«, od jutri, petka, 2. oktobra, do 11. oktobra bodo odigrali kar pet tekem. V takšnem ritmu so sicer že bili, spomladi v finalni seriji proti Rogaški Slatini. Toda sedaj so vključena še dolga potovanja. Prve tekmice v dvorani Golovec bodo Sutjeska, Krka in Budučnost. »Za nami je burno poletje. Sestavili smo ekipo, za katero menim, da Ipavčevo plaketo je iz rok župana Marka Diacija prejel predsednik kluba Iztok Špan, ki je na odru dejal: »Nisem najbolj zaslužen, le najbolj privilegiran, da prevzamem priznanje. Štejem si v čast, da je Tajfun dodal nekaj karme k uspehom igralcev.« bo konkurenčna v ABA ligi, obenem pa smo ostali v naših finančnih okvirjih. Tekme pokala FIBA in lige ABA bomo igrali v Celju, ki je od Šentjurja oddaljeno zgolj osem kilometrov in zato tega ne bi imenoval selitev. Oba župana, šentjurski in celjski, sta bila prizadevna in pripomogla, da bomo gostitelji v dvorani Golovec,« je razložil član upravnega odbora Dušan Debenak. V Bejrutu dovolili le do »meje« Celjske košarkarice so teden dni preživele v Bejrutu. Nastopile so na kakovostnem pripravljalnem turnirju. Pomerile so se z domačim klubom, z grškim Panathinaikosom in makedonskim Badlom. Celjanke so osvojile drugo mesto, potem ko so v velikem finalu s 75:71 klonile proti gostiteljici turnirja, ekipi Al Riyadi. V polfinalu so s 77:67 odpravile Panathinaikos. Zadovoljni z vsem V predtekmovanju so igralke Athleta ugnale skopski Badel, s preostalima ekipama pa so izgubile. V Libanonu so si nabrale neprecenljive izkušnje. Turnir je bil v prijetnem okolju izpeljan brezhibno, na visoki ravni. »Bilo je vrhunsko. Lahko smo se prepričali, zakaj je košarka v Libanonu šport številka ena. Bivanje v hotelskem kompleksu s petimi zvezdicami, neposredni televizijski prenosi vseh tekem, več kot dva tisoč gledalcev na tekmah domačega kluba, vse to so dejstva, ki so za slovenske razmere skoraj neverjetna. Za našo mlado ekipo je bil turnir neprecenljiva izkušnja. Odigrala je pet težkih tekem in skozi turnir rasli iz tekme v tekmo. Nasploh nas je Bejrut izjemno pozitivno presenetil in lahko rečem, da se ga ne drži zaman vzdevek >azijski Pariz<,« je pripovedoval podpredsednik ŽKK Athlete Borut Kop. Pet poletov Proračun za novo sezono bo znašal 800.000 evrov, navijaška skupina se imenuje Šentjurski vitezi in jo vodi Ivan Zupanc Ičo: »Gostilničar Bohorč nam je posodil prostor, kjer se dobivamo. V le treh dneh se je včlanilo 64 navijačev. Imamo svoj statut. Ne bomo huligani, klubu ne bomo škodovali, naš vzor so navijači celjskega rokometnega kluba. Naš cilj je, da se udeležimo vseh tekem v tujini.« Profesionalni sekretar je Danilo Fras, logistika organizacije potovanj zaradi tekmovanj na sprva dveh (kasneje pa na skupno štirih) frontah je zelo zahtevna. Letalske vozovnice za Dublin in Dansko so že rezervirane. V ABA ligi bodo »tajfunovci« leteli še na tekme v Skopju, Podgorici in Nikšiču, na ostale bodo odpotovali z avtobusom. Kakovost za finale V moštvu ostaja Milan Sebič, dolgoletni kapetan, čeprav je razmišljal o zaključku kariere ali prehodu v nižjo ligo. Ker bo po dogovoru s trenerjem nekoliko manj treniral, je mesto kapetana prepustil Dragiši Drobnjaku. »Drole« je bil v prejšnji sezoni najbolj zaslužen za senzacionalno osvojitev naslova prvaka. Še večja senzacija bi bila, če bi Tajfun lovoriko ubranil. »Odkar spremljam šport, so vsi govorili, da jo je lažje osvojiti, kot ponoviti. Po mojem mnenju je Krka sestavila močnejšo ekipo od Olimpije in Heliosa. Naše moštvo je boljše od lanskega. Če bomo do pomladi zadržali samozavest in bomo ostali mentalno močni, lahko pridemo v finale. V finalu pa se nikoli ne ve ... Vsekakor imamo kakovost za vrh.« DEAN ŠUSTER Foto: ZORAN BOROVŠAK Celjanke so bile zadovoljne s svojo predstavo v finalu turnirja, Marica Gajić (v prvi vrsti z belo majico) pa je bila izbrana v najboljšo peterko turnirja. Turnir v pravem trenutku Celjski štab je v Bejrutu obiskal Slobodan Subotić, nekdanji selektor reprezentance Slovenije, ki vodi moški klub. Je zelo cenjen, z Al Riyadijem je osvojil dva naslova prvaka, njegova plača je za naše razmere astronomska. Živi v krasni vili. »Bejrut je raj na zemlji. Res pa je, da so cene zelo visoke. Za pivo ali za kavo moraš odšteti pet evrov. Temperature zraka so vseskozi nad 30 stopinj Celzija. Zelo zahteven turnir nam je pokazal, da se dvigujemo. Prišel je v pravem trenutku. Lahko bi ga osvojili, a nam v končnici finala tega niso dovolili,« je pristavil trener Damir Grgič. Athlete je dve minuti pred koncem finala vodil za točko in se približal »meji dovoljenega«. Celjanke bodo sezono odprle prihodnji četrtek, ko bodo v 1. krogu Jadranske lige gostile Budućnost iz Podgorice. Ta v novi sezoni odločno cilja na prvo mesto. Domače prvenstvo se bo začelo 17. oktobra z derbijem s Triglavom. MITJA KNEZ Foto: arhiv ŽKK ATHLETE Žlahtni trojček s Češke Svetovno prvenstvo v street show plesih je bilo v Ostravi. Ekipa iz Plesnega vala Celje je na državnem prvenstvu priplesala dve zlati in eno srebrno medaljo ter je na SP nastopala kot del reprezentance Plesne zveze Slovenije. V absolutni članski kategoriji je skupina The Pharaohs, ki deluje pod vodstvom Mihe Pozniča, s točko Postreščki ubranila naslov svetovne prvakinje. Kristjan Terglav je postal svetovni prvak v street solo plesih. Kristjan in Va-nesa Krenker pa sta bila najboljša v street duo kategoriji. V Plesnem valu so zelo ponosni, da se lahko po 25 letih delovanja pohvalijo z rastočo plesno družino, odličnim vzdušjem v dvoranah in odmevnimi rezultati na mednarodnih tekmovanjih. DŠ DVOrana Predprodaja ugodnješik sezonskih GOLOVEC Celje vstopnic djggZlO. 2015*~~ - ein «J Li KK Tajfun KKSutjeska _^ C fTHDEIIl h Ol ПП гпл>г£, _ i Z-/>7l<ß Ct/čJci $£ip<*rpc>j(fj<\ I KK Tajfun кккгка fj 11.10. (NEDELJA] Ob 1S.0IT < У KK Tajfun KKBudučnost Voli > SKUPAJ ODLIČNA _ www.sentjur.net Ewww,mojekarte.$i L * i La & * * ABA MS ; ŠPORT 19 Podčetrtek gosti ligo prvakov Dobovčani med elito »malega nogometa« - Vsi zdravi in motivirani Državni prvak v dvoranskem nogometu Dobovec Pivovarna Kozel od včeraj do sobote gosti skupino lige prvakov, ki si jo je priboril v izvrstni pretekli sezoni. V njej so še Varna iz Bolgarije, Centar iz Bosne in Hercegovine in Benfica s Portugalske. Turnir je v Podčetrtku, kjer so se gostitelji v včerajšnji uvodni tekmi pomerili z Varno. Jutri bo nasprotnica ekipa iz Sarajeva (20.00), v soboto pa iz Lizbone (20.00). Zahtevna skupina Štiriindvajset ekip v ligi prvakov nastopa v šestih skupinah. Najboljši dve moštvi iz vsake skupine se bosta uvrstili med najboljšo šestnajsterico v Evropi (štirje udeleženci zaključnega turnirja pretekle sezone že imajo zagotovljen nastop). V taboru slovenskega prvaka nad organizacijo turnirja bdi trojica Slavko Pavlovič, Pa-trik Peroša in Jože Mordej. V Podčetrtku pričakujejo odličen obisk. V minulih tednih so precej energije vložili v promocijo tekem, nenazadnje ima futsal zaradi finalnega turnirja pokala Terme Olimia bogato tradicijo prav v Podčetrtku. Benfica je aktualni portugalski državni prvak, do zdaj se je naslova najboljšega na Portugalskem veselila sedemkrat. Leta 2010 je bila tudi evropska prvakinja. Bolgarska prvakinja Varna je lani pripravila prijetno presenečenje, saj se je uvrstila med 16 najboljših v ligi prvakov. MNK Sarajevo v Podčetrtku igra z osmimi reprezentanti BiH, domače lige še niso začeli. Če bi domači zasedbi uspelo zasesti vsaj drugo mesto, potem bi bil to lep uspeh. Mogoče je prav vse Dobovec se je pred novo sezono okrepil s povratni- Dobovec Pivovarna Kozel je na začetku sezone osvojil slovenski superpokal. koma Petrom Stresom in Alešem Vrablom, Gregor Janeš in Jure Kordiš sta prišla iz Extrema, ekipi se je pridružil tudi Borut Šket. Povratnik po poškodbi je Denis Lojen. Trenerja Aleša Poredskega je zamenjal Zoran Tesko, ki ima v ligi prvakov precej izkušenj. Li-tijane je popeljal med osem najboljših ekip v Evropi v sezoni 2004/05, pred petimi leti pa je bil z Oplastom korak do preboja med 16 najboljših na stari celini. »Fantje so vsi zdravi, smo v popolni postavi, določene zadeve smo dodelali, zato smo maksimalno pripravljeni pričakali ligo prvakov. Ne smemo si privo- ščiti, da bi o napredovanju odločala tekma z Benfico, ki je ena glavnih favoritov za osvojitev lige prvakov. Igralci imajo izredno veliko željo. Moram paziti, da ne bodo pregoreli, malce jih bom umiril, a ne preveč,« je dejal Tesko. MITJA KNEZ Foto: DRAGO PERKO Celjski hokejisti dobili ■ #■ v ■■■■■ pomembno finančno injekcijo Z leve: Sandi Sendelbah in Mitja Terče Hokejski klub Celje in podjetje Elektro Celje Energija (ECE) sta podpisala generalno sponzorsko pogodbo. Javnosti sta predstavila skupne načrte za razvoj kluba, ki bo poskusil narediti korak naprej. Odslej bodo celjski hokejisti igrali pod imenom HK ECE Celje, o čemer smo pisali že v prejšnji številki. »Smo domače podjetje in se nam zdi zelo pomembno, da vlagamo predvsem v mlade in šport. Nismo samo okolju prijazni, ampak želimo biti tudi družbeno odgovorno podjetje. Pomembna pri sodelovanju s Hokejskim klubom Celje je investicija v mlade. Njihovo drsališče je edina ledena ploskev v tej regiji, kjer lahko mladi profesionalno trenirajo celo leto. Zdelo se nam je pomembno, da ohranimo ta šport v Celju,« je ob podpisu pogodbe dejal direktor ECE Mitja Terče. Vrednost sponzorskih sredstev ostaja skrivnost, saj je niso želeli razkriti. Če lahko verjamemo neuradnim virom, potem naj bi vložek za leto znašal približno 20 tisoč evrov. »Podjetju ECE se zahvaljujemo za izkazano podporo. Sredstva bomo namenili razvoju hokeja v regiji s poudarkom na mladini kot tudi podpori članski ekipi. Hokejski klub Celje se ne more primerjati z večjimi klubi in finančna situacija vsekakor ni rožnata, zato pa je podpora več kot dobrodošla,« je pristavil predsednik kluba Sandi Sendelbah. Rojšek vabi otroke V ECE so si za glavni cilj zastavili bolj polne tribune domače dvorane, kajti v prejšnji sezoni in v preteklih letih so še kako pogrešali številne gledalce, s katerimi bi jim bilo lažje. V povprečju se jih zbira približno 150, kar je seveda pod pričakovanji. Rezerve so torej še precejšnje. »Sam sem v klubu zadnjih osem let. Stanje na začetku je bilo zelo slabo. Imeli smo malo več kot 40 članov. Dolgoročni načrt kluba je pridobivanje novih članov in veseli smo, da nam je podjtje ECE že pred tremi leti pomagalo postaviti člansko ekipo. Odkar imamo to ekipo, se nam je pridružilo že več otrok. Želimo pridobiti še več novih članov kategorije od sedem do deset let,« je o željah spregovoril trener prve ekipe Rok Rojšek. Zgodovina Hokejskega kluba Celje sega v leto 1945, ko so uredili drsališče v Celju. V sezoni 1946/47 so na njem že bile prve tekme. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Panorama MALI NOGOMET 1. SFL, 3. krog: Dobovec Pivovarna Kozel - Puntar 5:0 (1:0); Kroflič (4), Vojsk (24), Kordiš (27), Marot (37-10 m, 40). Vrstni red: Dobovec 7, Bronx, Oplast 6, Maribor, Litija 5, Benedikt 3, Sevnica 1, Puntar, Ajdovščina 0. NOGOMET 1. SL, 12. krog: Celje -Luka Koper 1:1 (0:1); Đurko-vić (94); Štulac (34), Zavrč - Rudar 3:2 (0:0); Cvek (68), Pihler (79, 92); Knezović (57), Trifković (84), Krško -Maribor 1:3 (1:1), Domžale - Olimpija 1:1 (0:1), Gorica - Krka 2:0 (0:0). 3. SL -vzhod, 6. krog: Šmarje - Dobrovce 5:4 (3:3), Dravinja - Šampion 1:4 (1:2), Videm - Mons Claudius 4:1 (2:1), Brežice - Šmartno 6:0 (1:0). Vrstni red: Brežice 14, Maribor B, Šampion 13, Videm 11, Fužinar, Mons Claudius 10, Šmarje 9, Šmartno 8, Lenart, Radlje 6, Dravograd, Dravinja 5, Dobrovce, Pod-vinci 3. MNZ MČL Celje, 5. krog: Žalec - Kozje 3:0 (1:0), Rogaška - Zreče 1:1 (0:0), Kovinar - Šentjur 4:1 (3:0), Mozirje - Vojnik 6:0 (5:0). Vrstni red: Rogaška 10, Šoštanj 9, Zreče 9, Žalec, Mozirje 7, Kovinar 5, Kozje 4, Šentjur, Vojnik 3. ROKOMET Liga prvakov, skupina A, 2. krog: Celje Pivovarna Laško - Zagreb 20:21 (10:9); Žvižej, Mlakar 3; Kovačević 4. Vrstni red: Zagreb 4, Ve-szprem 3, PSG, Flensburg, Celje, Kiel 2, Wisla 1, Be-šiktaš 0. 1. SL, 4. krog: Dobova -Gorenje 20:33 (9:15); S. Bu-rić 7, Golčar 6. Vrstni red: Celje, Gorenje, Koper 8, Ormož 6, Ribnica, Trimo 4, Loka, Krka, Maribor 3, Do-bova, Sevnica, Slovan, Izola 2, Slovenj Gradec 1. 1. SL (ž), 2. krog: Brežice - Velenje 21:36 (12:20), Zelene doline Žalec - Krka 30:28 (16:13). Vrstni red: Zagorje, Krim Mercator 3, Velenje, Ajdovščina, Celje, Ljubljana, Žalec, Krka, Branik 2, Jadran, Koper, Brežice 0. (MiK) Športni koledar Petek, 2. 10. KOŠARKA Jadranska liga, 1. krog, Celje: Tajfun - Sutjeska (17). NOGOMET 3. SL -vzhod, 7. krog: Maribor B - Dravinja (16). Sobota, 3. 10. ROKOMET Liga prvakov, skupina A, 3. krog: Celje Pivovarna Laško - Wisla (16). 1. SL, 5. krog, Velenje: Gorenje - Maribor (19). 1. SL (ž), 3. krog: Velenje -Krim (16), Novo mesto: Krka -Celje Celjske mesnine, Zagorje - Zelene doline Žalec (19). NOGOMET 1. SL, 13. krog: Gorica -Celje (16), Velenje: Rudar -Domžale (17). 3. SL -vzhod, 7. krog: Mons Claudius - Šmarje (16). MNZ MČL Celje, 6. krog: Kozje - Vojnik, Šentjur - Mozirje, Zreče - Šoštanj, Žalec - Rogaška (16). Nedelja, 4. 10. KOŠARKA Jadranska liga, 2. krog, Zagreb: Cibona - Tajfun (19). NOGOMET 3. SL -vzhod, 7. krog: Šmartno - Fužinar, Šampi-on - Podvinci (16). Torek, 6. 10. KOŠARKA Jadranska liga, 3. krog, Celje: Tajfun - Krka (21). Sreda, 7. 10. ROKOMET 1. SL, 6. krog: Celje Pivovarna Laško - Gorenje (20). 1. SL (ž), zaostala tekma 2. kroga: Celje Celjske mesnine - Ljubljana (19), zaostala tekma 1. kroga: Velenje - Branik (19). Plodno tudi v Solunu Veterani celjskega Atletskega društva Kladivar so se izkazali tudi na 25. balkanskih veteranskih igrah. V Solunu je slovenska vrsta, ki je štela 23 atletov in 7 atletinj, osvojila 68 medalj. Od šesterice iz Kladivarja je izstopal Marko Božiček (starostna kategorija nad 50 let) s petimi medaljami, tremi zlatimi (400 m ovire, 100 m ovire z rekordom balkanskih iger, »balkanska« štafeta), srebrno (400 m) in z bronasto (200 m). Jože Škodnik je prav tako osvojil tri zlate medalje (800 m, 1.500 m, »balkanska« štafeta). V zmagovalni štafeti sta bila še Aljaž Klarič (drugi na 400 m) in Damjan Grill (drugi v skoku s palico). Balkanska prvakinja je tudi Zvonka Blatnik na 400m, podprvakinja pa na pol krajši razdalji. Najboljše atletske veterane čaka še nastop na evropskih igrah v Nici. Tja bosta odpotovala naša najboljša predstavnika Blatnikova in Božiček, ki sta se letos uvrstila v finala na svetovnem prvenstvu v Lyonu. DŠ, foto: MATJAŽ VRHUNC Marko Božiček (v povsem modrih oblačilih) je tretjo zlato medaljo osvojil v štafetnem teku. 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE MOTORNA VOZILA PRODAM AVTO Opel astra klasik, letnik 2004, prevoženih 65.000 km, prvi lastnik, prodam. Telefon 041 882-422. 2093 OSEBNI avto Volkswagen hrošč, letnik 1974, prevoženih 51.500 km, lepo ohranjen, prodam. Telefon (03) 73402 77. L 227 I Ш Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 00. Bonafin ena d.o.o., Slovenska 27, 1000 Ljubljana. GOLF, letnik 1997, prodam. Telefon 041 429-567. 2293 KUPIM MANJŠI avto (Opel, VW, Ford), do 100.000 prevoženih km, po možnosti od 1. lastnika, kupim. Telefon 031 822-808. 2303 rti i M astrologinjaH jasnovidnost JPf BI0TERAPIJE Lil Jljjil VSE IZ INOXA NUDI Ramainoks d.o.o., Kopališka 3, Kidričevo Ograje, okrajni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki. Obiščite jih! Tel.: 02/780 99 26 www.ramainox.si POSEST PRODAM KUPIM Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2015 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Uredništvo NT&RC PRODAM OSEBNO vozilo, od letnika 2000, kupim. Telefon 041 708-497. š 140 STROJI STISKALNICO Strašek, na hidravliko, 100 l, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 896-044. 2215 ČELNI nakladalec za traktor Univerzal Stayer in New holland, razširjena platišča za UTB, plug Batuje, 12 col, obračalni plug Vogel noot in mikser Inox, za mi-ksanje krmne hrane, prodam. Telefon 041 999-910, 040 159-383. 2234 MANJŠO traktorsko prikolico (mere 220 x 150 x 40), dobro ohranjeno, prodam za 350 EUR. Telefon 051 605-413. 2306 ODKUP HRASTOVE HLODOVINE^ 041 420 111 Al DA d.o.o.. Prekopa 3, Vransko TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Deutz, Štore, Univerzal, Tomo Vinkovič in motokulti-vator ter ostalo kmetijsko mehanizacijo kupim. Telefon 041 678-130. p V TERMAH OLIMIA iščemo zunanje sodelavce na področju masaž in wellness storitev. Informacije na 03-82-97-892 ali sabina.stipcic@terme-olimia.com www.terme-olimia.com NA vrhu Žusma, ob vznožju stolpa ljubezni, je za smešno ceno naprodaj gostinsko-stanovanjski objekt, možna nastanitev dveh družin. Dostop do objekta z dveh strani po asfaltirani cesti. Energetska izkaznica 201570-104-8030. Telefon 041 987-864. Š 145 V ŠEMPETRU prodamo stanovanjsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon 031 754156. 2207 V ŠMARTNEM v Rožni dolini prodam stano- vanjsko hišo, veliko 240 m2, približno 1.172 m2 pripadajočega zemljišča, EI 2015-4-3-14890, prodam za 55.000 EUR. Telefon 041 898-986. 2218 ŠEMPETER. Prodam takoj vseljivo hišo, energetska izkaznica C. V račun vzamem stanovanje. Telefon 041 643431, 031 493-944. 2232 NEDOGRAJEN bivalni vikend na mirni lokaciji na Kalobju (z nekaj gozda, travnika, sadovnjak, vrt) prodam. Telefon 051 619-093. 2243 ROGAŠKA Slatina, Ratanska vas. Prodam stavbno zemljišče, 965 m2, z urejenim pristopom, komunalna infrastruktura v bližini, asfaltna cesta 20 m od parcele, na parceli lesen gradbeni objekt, za 19.800 EUR. Telefon 041 708-198. n ŠTORE. Prodam opremljeno dvosobno stanovanje v I. nadstropju večstanovanj-ske stavbe (Cesta na Svetino 5, 3220 Štore), 73,90 m2 s kletno shrambo 18,40 m2, skupaj s samostoječo garažo 17,50 m2 na dvorišču, skupaj za 43.000 EUR. Možna ločena prodaja, stanovanje za 36.000 EUR in garaža za 7.000 EUR. Stanovanje ima izdano energetsko izkaznico stavbe 2015-145162-9475. Telefon 041 708-198. n LAŠKO, Plazovje. Prodava stanovanjsko hišo (Plazovje 13, 3270 Laško), grajeno med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo - zemljišče pod stavbo 50 m2 in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri približno 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča približno 17.400 m2, priključki: voda, elektrika, skupaj za 99.900 EUR. Izdelan izkaz energijskih lastnosti stavbe. Telefon 041 708-198. n VIKEND hišo, primerno za stalno bivanje, v bližini Mozirja, prodam. Telefon 070 777-281. p CELJE - Teharje - Slance, prodamo starejšo stanovanjsko hišo (Slance 12, Teharje), cca. 1300 m2 delno stavbnega in delno kmetijskega zemljišča, po ceni 67.000 EUR. Stavba ima izdano energetsko izkaznico št. 2015-145162-14551. Informacije po telefonu 041 708 198. n NOVA Cerkev, Lemberg. Prodava stanovanjsko hišo na naslovu Lemberg pri Novi Cerkvi 9/b, 121,90 m2 neto tlorisne površine, s kletjo, odprtim balkonom, shrambo, kurilnico ter odprto teraso in pripadajoče zemljišče: travnik v izmeri 132 m2, travnik v izmeri 1.416 m2, travnik v izmeri 314 m2, pašnik v izmeri 111 m2, ogrevanje na kurilno olje ali trdo kurivo, priključki: elektrika, voda, telefon, za 68.500 EUR. Stavba ima izdano energetsko izkaznico stavbe št: 2015-145-162-22791. Telefon 041 708-198. n ODDAM NAJAMEM STANOVANJE PRODAM ŠENTJUR. Prodam dvosobno stanovanje v IV. nadstropju večstanovanjske stavbe (Na Lipico 1, Šentjur), 40,40 m2, s kletjo oz. shrambo 3,0 m2 in odprtim balkonom 5,00 m2, za 39.000 EUR. Stanovanje ima izdano energetsko izkaznico stavbe št.: 2015-145-16226915. Informacije po telefonu 041 708 198. n ODDAM PEČ Riello, za centralno ogrevanje na olje, rabljeno tri sezone, prodam za 200 EUR, 4-metrski regal za dnevno sobo, dvosed, dva fotelja, mizo, stole, klubsko mizico, vse ohranjeno, kot novo, prodamo. Telefon (03) 5826-506, 041 763-975. 2262 AKUSTIKA PRODAM DVOSOBNO pritlično stanovanje, 70 m2, mirna lokacija, lepo, delno opremljeno, oddam. Telefon 041 720-568. 2301 DVOSOBNO opremljeno stanovanje v Žalcu oddam v najem. Telefon 041 818-899. 2288 GARAŽA STAREJŠO klavirsko harmoniko Melodija, 96-basno, z registri, potrebno manjšega popravila, prodam za 100 EUR in magnetofon na trak za 40 EUR. Oboje staro čez 50 let. Telefon 031 475-194. 2291 ŽIVALI PRODAM PRODAM LOKAL, 43 m2 + mansarda, v Ulici mesta Grevenbroich 9 v Celju, z opremo ali brez, oddam Telefon 051 351-565. 2280 STAREJŠO hišo oddam v najem, potrebna je manjšega popravila. Prednost imajo upokojenci. Telefon 5824-611, 030 252-407. 2299 GARAŽO v garažni hiši, Vojkova ulica, vpisano v ZK, prodam. Telefon 031 833-784. 2269 PRODAM PRALNI stroj Matriks prodam. Telefon 040 543-008. 2267 PRAŠIČE domače reje, težke od 30 do 70 kg, za zakol ali za nadaljno rejo, prodam. Domača hrana, dostava! Tel.: 031-524-147 KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter-Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582-119, 070 270438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p BIKCA simentalca, starega 6 mesecev, prodam. Telefon 041 298-397. 2275 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Informacije po telefonu 041 560-249. 2278 TRAVNIŠKE površine najamemo za daljše časovno obdobje v okolici Vojnika ali Nove Cerkve. Telefon 031 355-870. 2270 ENOSOBNO stanovanje, 42 m2, letnik 2002, prodam za 55.000 EUR. Energetska izkaznica B2. Celje, telefon 040 229-743. 2109 VOJNIK. Mansardno stanovanje, 50 m2, 2008, stavba in stanovanje na novo obnovljena, vpis v ZK, nizki stroški, prodam za 33.000 EUR. Telefon 070 561-473. 2259 GARSONJERO v Čopovi ulici v Celju, EI 2015-252-258-5198, prodam. Telefon 041 708-203. 2301 TRAJNO DELO V ŠVICI - TAKOJ! Za redno delo v bolnišnicah in elitnih klinikah za ostarele (kanton Zürich in okolica) iščemo kandidate z naslednjimi kvalifikacijami: • dipl. medicinska sestra • dipl. zdravstvenik Pričakujemo: • zaključeno izobrazbo vsaj VI. stopnje zdravstvene smeri • slovensko državljanstvo • osnovno znanje nemškega jezika (ali pridobljen certifikat nivo B2) Prednosti za vas: • takojšen delovni vizum • pomoč pri iskanju stalne nastanitve (sobo dobite takoj) in urejanju administrativnih zadev • stabilna zaposlitev, zelo dobri delovni pogoji in okolje, dobro plačilo ter zavarovanje • smo vaš partner za vsakršna vprašanja tudi po začetku dela v Švici • vsi operativni in administrativni postopki na naši strani so naš strošek in so za vas seveda brezplačni Za dodatna vprašanja ali prijave pišite ali pokličite: info@siaehlipeisonal.ch * 004155 6101212 Govorimo tudi slovensko. Možen osebni termin v Sloveniji. Stähli Personal / Iris Stähli - Dečko / dipl. vodja doma / študij za menagement v zdravstvu www.staehllpersonal.ch .V 1 1 ТТГ 1 i 1 ■ i A 1 1 1 Prednosti posod TO GO: Moderno oblikovanje, izjemno kakovosten material brez BPA, 100% zrakotesnost, srajčka iz kakovostnega neoprena, obdrži temperaturo do 3 ure, enostavno shranjevanje hrane, ergonomičen način zapiranja, hitro čiščenje (pomivanje v pomivalnem stroju), velikost prilagojena priporočilu nutricistov ... www.zdravo-kosilo.si Prodajna mesta: Celje - Danstudio Celje, Teharska cesta 4 in vse trgovine Tuš p° Sloveniji. HiM tednik@nt-rc.si 13791 novi tednik Med vsemi naročniki, tako tistimi, ki ste nam zvesti že vrsto let, kot tistimi, ki se nam boste pridružili do konca leta, bomo ob novem letu izžrebali prejemnika čudovite nagrade: vgradne indukcijske plošče Simfer 6040 DEISP Indukcijska plošča Simfer s 5-letno garancijo vam nudi 4 indukcijske kuhalne površine: 2 x 0 16 cm, 1 x 0 16 cm, s Power Boost funkcijo in 1x 0 20 cm s Power Boost funkcijo. Ploščo upravljate na dotik, ima programsko uro/ti mer ter pokazatelja preostanka toplote. Plošča vam omogoča kakovostno in hitro kuhanje. K plošči pa lahko izberete svoj set gospodinjskih aparatov na www.simfer.si Simfer Darilo pripada samo novim naročnikom, ki pred tem vsaj 6 mesecev niso bili naročeni na časopis Novi tednik in plačajo naročnino za pol leta oziroma leto dni. Darilo prevzamejo na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje. Naročam Novi tednik za 6 mesecev in izberem posodo TO GO 1 oz. TO GO 2. Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Telefonska številka: Naročam Novi tednik za 12 mesecev in izberem posodo TO GO 3 oz. TO GO 4. Datum rojstva: Podpis: Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega ALOJZA KRIVCA z Lopate 57 b, Celje (23. 1. 1944 - 14. 9. 2015) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, cvetje in za svete maše ter izrazili pisna in ustna sožalja. Posebno zahvalo izrekamo vsem zdravnikom, medicinskim sestram in osebju bolnišnice Topolšica za nudeno zadnjo pomoč. Hvala pogrebni službi Veking za uslužnost, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem, trobentaču in govornici za ganljiv govor. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. p KOKOŠI nesnice - jarkice, rjave in bele, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p TELICO simentalko, staro 10 mesecev, težko od 300 do 350 kg, prodam. Telefon 040 879-405, (03) 5772-960. 2222 PUJSKE, težke približno 35 kg, okolica Laškega, prodam. Telefon 041 440-892. 2265 TELICO LS/LIM, težko 170 kg, staro 14 tednov, prodam. Telefon 031 840-282. 2292 KRAVE, lepe, simentalke, breje in teleta, prodam. Telefon 031 575-514. 2294 PAŠNO telico simentalko, 8 mesecev brejo, prodam. Telefon (03) 5772-362. 2298 TELICO simentalko, v 9. mesecu brejosti, prodam. Telefon 031 215-839. 2304 ZAJCE za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 561155. 2284 PRAŠIČE od 30 do 200 kg, ter brejo mladico, krmljene z domačo hrano, prodamo. Možna dostava. Telefon 030 311-476. p KUPIM PRODAM OSTALO PRODAM PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. p NA Tinskem prodamo sortno belo in rdeče grozdje. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5795-535, 070 897-897-014. 2096 GROZDJE, neškropljeno, jurka, izabela, nekaj šmarnice, prodam po simbolični ceni. Košnica pri Celju 10, telefon (03) 5488-081, 041 514-722. 2227 MLADO vino, mošt, belo in rdeče, žlahtnih sort, virštanjski okoliš, možna dostava, prodam. Telefon 041 407-130. 2070 KOCKE sena prodam. Telefon 5707-715. 2274 SUHO koruzo, v vrečah, prodam. Telefon 031 317-714. 2305 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Vsem, ki ste jo poznali, sporočamo žalostno vest, da nas je v 91. letu za vedno zapustila TONČKA HRVATIC iz Celja zadnja leta je živela v Krškem Od nje smo se poslovili v soboto, 19. septembra 2015, na pokopališču Dovško na Senovem. Žalujoči: sin Drago z družino in ostalo sorodstvo KROMPIR bio, jabolčni kis, mošt, rdeče vino, sadike jagod in malin prodam. Telefon 041 866-611. 2281 KORUZO, suho, v zrnju, zelo dobre kvalitete, ugodno prodam. Telefon 070 349-072. 2290 JABOLKA za stiskanje in ječmen prodam. Telefon (03) 5717-512. 2289 KORUZO in tritikalo prodam. Možna dostava. Telefon 041 742-334. 156Š LANSKO suho koruzo v zrnju, prodam. Telefon 031 505-049. 2296 GROZDJE - izabelo, prodam. Telefon 031 693-437. 2308 KAKOVOSTNO rdeče grozdje prodam. Telefon 041 851-411. p SADIKE za živo mejo - lavrikos, prodam po ugodni ceni. Telefon 031 445-932. 2309 ШИШН i astrologinja 0906430 cena pogovora za minutn јв 1,99 EUR oz. po ceniku vaSega operaterja Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. V SPOMIN 3. oktobra bo minilo žalostno leto, kar nas je zapustil naš dragi ANTON ŽELEZNIK iz Trobnega Dola Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižgete svečko in se z lepo mislijo spomnite nanj. Žalujoči vsi njegovi ZARADI preselitve ugodno prodam več slik znanih avtorjev: štiri večje in akvarele - akte Božidarja Zavška - Dareta iz Žalca; 3 x 45 x 45 cm in 6 x 26 x 26 cm, s certifikatom, dnevno sobo Bor Laško, regal dolg 5 m in spodnji regal, dolg 220 cm, kredenco bidermajer, staro približno 100 let in gugalnik z blazino. Za ogled in morebitni dogovor pokličite (03 ) 5443-224 ali 040 295-743. 2257 MASAŽNI stol Paradiso prodam. Telefon 041 633-712. 2264 DRVA, 45 EUR/m, prodam. Telefon 041 941-881. L 226 KUPIM DRVA, dolga v hlodih ter kratko žagana, možna dostava, prodam. Telefon 040 211-346. p OPAŽ, suh, smrekov, ladijski pod, bruna in kamen skrilavec prodam. Telefon 051 890-761. 2254 SENO v kockah, 250 kosov in dve mladi ovčki prodam. Telefon 031 801-960. 2266 NA kmetiji Zorko na Babnem prodajamo po konkurenčnih cenah brikete za kurjavo iz energetske rastline miskantus, lastna pridelava in izdelava. Telefon 041 741-028. 2279 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE ponudbe iz vse države, različnih starosti 031 836 378 www.zau.si PRODAM bojler Buderus, nov, 200 litrov, stoječi, informativna cena 320,00 EUR, navojno rezilnico Ridgid od 1/2-4'' kompl. z vozičkom - cena 2.200 EUR in vitlo za vinograd ali sadovnjak z enofaznim motorjem, 100 m jeklene vrvi in voziček. Telefon 041-630-390.p SUHA bukova drva prodam. Telefon 051 666-908. 2283 r \ui THERM AN A lusko OSTEOPATSKA-K1 ROPRAKTIČN A AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM dr. Vershinin Andrey DR. OSTEOPATlJt, ORTOPED, REVMATOLOG TEL.: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262 WWW.CENTERZDRAVJA.NET; E-POŠTA: VERS1N1NANDREJ@GMA1L.COM v_/ Umrla je upokojena sodelavka OLGA ULAGA Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Banka Celje d. d. GORILNIK za kurilno olje ugodno prodam, nemški Tisen. Kličite med 9. in 11. uro na telefon 031 646-411. 2295 PRESTAVLJIVI aluminijasti oder z dvema podestoma, višine 5 m, nov, v embalaži, prodam. Telefon 040 575-924. 2303 PONI KOBILO črno in krompir za ozimnico, prodam. Telefon 031 819-887. 2282 Pojdem na ravno polje, na ravno polje, kjer žito cvete, naj mi pod prsti bilke šume, naj se mi zemlja odpre. In bom poslušal, kako drhti, in se bom skril med njene dlani, da tam pri njej na sredi polja žalost ne bo me našla. (Tone Pavček) ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube žene, mame, babice, sestre, tašče in prijateljice MILENE MAČEK iz Ulice talcev 5, Šentjur se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za pisna in ustna soža- lja, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala vsem sorodnikom in sosedom za požrtvovalnost in pomoč v težkih dneh. Hvala prijateljicama Moniki in Lidiji, sodelavkam iz Ginekološko porodniškega oddelka Bolnišnice Celje, kolektivu Prevozi Maček, g. Zagajšku in vsem, ki ste nam na kakršenkoli način stali ob strani. Iskrena hvala tudi g. župniku Vinku Čonču ter g. župniku Petru Orešniku za lep cerkveni obred, pevkam KD Glasovir za doživeto odpete pesmi. Hvala govornicama, še posebej sošolki in prijateljici Miri Abram. Hvala vsem imenovanim in neimenovanim posameznikom in vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni MOTOKULTIVATOR, priključke, traktor, trosilec, drug stroj in manjše motorno vozilo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 2070 IŠČEM žensko, najraje vdovo ali ločenko, staro od 48 do 58 let. Telefon 030 676114, Joža. 2261 MOŠKI, 60 let, želi spoznati žensko za prijateljska srečanja, druženje in preživljanje prostega časa. Telefon 070 355-087. 2307 ZAPOSLITEV IŠČEM delo: barvanje ograj, ostrešij, stanovanj, polaganje pohorskega kamna. Roman, telefon 070 596-213. 2258 PODJETJE Bravus, Miroslav Maguč, s.p., Kajuhova 6, Slovenske Konjice, izdelava masivnih lesenih brunaric, zaposli delavca za ročno obdelavo lesa. Telefon 040 615-066. n. STRUGARJA ali CNC operaterja, z možnostjo priučitve, zaposlimo. SK Marjan Strašek, s. p., Mestinje 16, Podplat. Telefon 041 681-458. 2297 vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli- jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. NUDIM varstvo otroka v dopoldanskem času, ponedeljka do petka. Telefon 041 629-480. Ida Lešek, Pucova 2, Celje. 2255 ШШт L Vcimi V Z1UO tudi no vaši najljubši1 televiziji (sS&Ssr v^^SU uitAsu MM vedeževanje in astrologija e 090 77 77 % V-' w^ KUflfcr d o.o;, 2,19 €/mln POKLIČITE ZDAJ IN IZVEJTE SVOJO PRIHODNOST Zakupite minute in se z vedeživalkami pogovarjajte ceneje POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko n p p 22 VODNIK St. 39, 1. oktober 2015 TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 1. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Odkrivamo skrivnostni zvok, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PETEK, 2. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Odkrivamo skrivnostni zvok, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SOBOTA, 3. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Ku-hajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Celje) NEDELJA, 4. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom (Nataša Robnik), 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Celje) PONEDELJEK, 5. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Odkrivamo skrivnostni zvok, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, (Nataša Robnik), ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Celje) TOREK, 6. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Odkrivamo skrivnostni zvok, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje) SREDA, 7. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Odkrivamo skrivnostni zvok, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje) 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. CAN'T FEEL MY FACE - THE WEEKND (5) 2. DON'T BE SO HARD ON YOURSELF - JESS GLYNNE (4) 3. WHAT DO YOU MEAN - JUSTIN BIEBER (2) 4. FIGHT SONG - RACHEL PLATTEN (3) 5. LOCKED AWAY - R.CITY (1) 6. WALKING IN THE SUN - PANG! (5) 7. HERE FOR YOU - KYGO & ELLA HENDERSON (1) 8. AIN'T NOBODY (LOVES ME BETTER) - FELIX JAEHN (4) 9. DRAG ME DOWN - ONE DIRECTION (6) 10. UMA THURMAN - FALL OUT BOY (2) DOMAČA LESTVICA 1. SLADOLED Z VESOLJEM, PROSIM - NINA PUŠLAR (3) 2. ZADNJI POLJUB - NUDE & URŠKA TEKAVC (4) 3. PIKNIK - SIDDHARTA (2) 4. EDINO KAR - PLIŠ (5) 5. DOBER DAN - ALYA (1) 6. VANILIJA - LOS VENTILOS & TOMI MEGLIČ (4) 7. NA VRHU SVETA - DREAMON (5) 8. VSAK DAN - MIKA (3) 9. GOSPA MAGISTER - HAMO & TRIBUTE 2 LOVE (2) 10. SVETLOBA - UP N DOWNS (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: TODAY'S THE DAY - PINK ZERO - CHRIS BROWN PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: OD TEBE STRAN - KLEMEN BUNDERLA NA POLJU ZLJOMLJENIH BESED - DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Po slovensko s Katrco 1. Ans. Banovšek: Drobtinice kruha 2. Ans. Petra Finka: Ni veselice brez Golice 3. Veseli Dolenjci: Ti edina 4. Ans. Roka Žlindre: Mi ga pa žlindramo 5. Frajerke: Ljubi me KINO Spored od 1. 10. do 7. 10. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Everest - drama četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 18.50, 21.15 sobota, nedelja: 14.10, 18.50, 21.15 Everest - drama, 3D četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.50, 20.15 petek, sobota: 17.50, 20.15, 22.45 Hiljadarka - komedija, drama od četrtka do srede: 18.20, 20.20 Labirint: Pogorišče - akcijski, znanstvena fantastika četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.00, 20.40 sobota: 13.50, 20.40 Marsovec - akcijski. znanstvena fantastika od četrtka do srede: 15.30, 18.15, 21.00 Marsovec - akcijski. znanstvena fantastika, 3D četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.15, 20.00 petek, sobota: 17.15, 20.00, 22.35 Minioni - animirani, sinh četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.55 sobota, nedelja: 14.00, 15.55 Mun: varuh lune - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40 sobota: 14.20, 15.15 nedelja: 14.20, 15.40 Nore počitnice: Nova generacija - komedija petek: 22.20 sobota: 14.15, 22.20 nedelja: 14.15 Obisk - grozljivka, komedija četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.00 sobota: 16.25 Popoln dan - drama četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.40, 19.15 sobota: 16.40, 18.30 Pot do slave - drama, 3D od četrtka do srede: 18.40 Pripravnik - komedija od četrtka do srede: 16.15, 21.10 Trubadur - opera, prenos v živo sobota: 18.55 Zmajček Kokos - animirana družinska pustolovščina četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.30 sobota: 13.30, 15.30, 17.00 nedelja: 13.50, 15.30, 17.30 Idila - grozljivka četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.30, 21.20 sobota: 16.30, 22.20 ČETRTEK 19.00 Sprehod po gozdu - komična pustolovščina PETEK 18.00 Sprehod po gozdu - komična pustolovščina 20.00 Popoln dan - drama NEDELJA 18.00 Popoln dan - drama Film na oko! Mednarodni filmski festival za otroke in mlade SOBOTA 18.00 Ko smo sanjali - drama 20.30 Nočne poti - triler NEDELJA 10.00 Mali mož - družinska animirana komedija PONEDELJEK 17.00 Mami, rad te imam - drama 19.00 Program kratkih filmov AGRFT TOREK 17.00 To krasno življenje - pustolovska romantična drama 19.00 Ex machina - znanstveno--fantastična romantična drama SREDA 17.00 Program kratkih slovenskih animiranih filmov KINO VELENJE PETEK 18.00 Mun: Varuh lune - družinski animirani, sinh. 18.30 Dežela tujcev - drama, kriminalka OSREDNJA Knjižnica Celje SEZNAM DOGODKOV M£Q|.IN 8. OKTOBROM PONEDELJEK, ŠTUDIJSKA ČITALNICA 5. oktober, Dojenje in delo: naj deluje ob 11. uri Okrogla miza ob svetovnem tednu dojenja PONEDELJEK, UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO ■ 5. oktober, OBDOBJE I ob 17.30 Po poteh majev, tihotapcev in telenove ava Ditka Fidler TOREK, ШНЖј 6. oktober, obWilahS)'danes še sploH 17. uri Užitek kot ključni princip Predava mag. Tatjana Rozman' > filozofijo ? JIŽNICA PRI MIŠKU fravljične dogodivščine s pravljičarko Mojco SRED^ 7. oktobe loblT;® . _....... 4 ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA 8. oktober, Jesenske zasaditve na vrtu in grobovih ob m. v Predava Loreta Vlahovič NE Razstava raziskovalnih n SPREGLEJTE Mladi za Celjenš^j^BBtZ.lSHIhra vII. nadstropju ig ^zdelkom projekta (Ж40 19.45 Psi brezčasja - kriminalka 21.30 Everest - pustolovski tri-ler, 3D SOBOTA 18.00 Ko smo sanjali - mladinski film 20.00 Dežela tujcev - drama, kriminalka 20.15 Everest - pustolovski tri-ler, 3D 22.30 Psi brezčasja - kriminalka NEDELJA 16.00 Mun: Varuh lune - družinski animirani, sinh. 18.00 Mali mož - animirani, sinh. 19.00 Dežela tujcev - drama, kriminalka 20.00 Psi brezčasja - kriminalka PONEDELJEK 17.00 Kiki fest 9+ - kratki otroški filmi 18.00 Everest - pustolovski tri-ler, 3D 20.00 Volčji totem - pustolovščina PRIREDITVE ČETRTEK, 1. 10. 17.00 Pokrajinski muzej Celje Kulturnozgodovinska zbirka s Celjskim stropom javno vodstvo po razstavi 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Brezplačno javno vodstvo po stalni razstavi Živeti v Celju ob mednarodnem dnevu starejših 17.00 Kulturni dom Mozirje Dolina nudi veseloigra v izvedbi gledališke skupine KD Ljubno ob Savinji odprtje slikarske razstave Davida Holzingerja iz Avstrije 19.00 Muzej premogovništva Slovenije Velenje Snovalci podob -potovanje med črkami in barvami odprtje likovne razstave Stojana Špegla 19.19 Knjižnica Velenje Pot odločitve predstavitev knjige Mojce Bohak PETEK, 2. 10. 17.00 Dvorana Krajevne skupnosti Aljažev hrib Celje_ Jaka Štoka: Trije tički burka v izvedbi Ljubiteljskega gledališča Teharje 18.00 Knjižnica Rimske Toplice Črna gora potopisno predavanje Petre Draškovič 18.00 Velenjski grad 18.00 Galerija Kvartirne hiše Celje_ V Kozjanskem parku odprtje fotografske razstave in predavanje mag. Tea Hrvoja Oršaniča 18.00 Celjska kulturnica Ogenj, rit in kače niso za igrače predavanje, večerni klepet z gostjo Mileno Miklavčič 18.00 Knjižnica Šentjur Cvetje - sopotnik praznovanj od nekdaj do danes predavanje Nade Vreže 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Nič ni slučaj - slučaj ni nič Živalski svet odprtje fotografske razstave Franceta Jansterla ter nastop Šaleškega akademskega pevskega zbora 19.30 Dom kulture Velenje Zgodbe neke hiše Dragica Mavec in Nina Mavec Krenker; ciklus pogovorov ob 55-letnici Doma kulture Velenje 19.30 Velenjski grad Šaleški akademski pevski zbor in Mepz Vox Carniola z Jesenic koncert 20.00 Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje Kavarniški večer gost: Željko Perović SOBOTA, 3. 10. 10.00 Otroški muzej Hermanov brlog Glasbena sobotnica -pravljični zvoki 11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu 18.00 SLG Celje Svetlana Makarovič: Pekarna Mišmaš premiera izven abonmaja 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Delavska godba Trbovlje in Jože Vidic, baritonist večeri v atriju XX St. 39, 1. oktober 2015 VODNIK 23 20.00 Roblekova dvorana Žalec Severa Gjurin z akustično zasedbo koncert NEDELJA, 4. 10. 11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 15.00 do 18.00 Pokrajinski muzej Celje_ 560 let potrditve mestnih pravic Celja doživite srednji vek v Pokrajinskem muzeju Celje 15.00 Krstnikov dom Vinska Gora Trije vaški svetniki gledališka predstava v izvedbi Gledališke sekcije KPD Šentilj pri Velenju 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Koncertni večer s predstavitvijo prvič natisnjene notne zbirke Benjamina Ipavca Serenada za klavir štiriročno otvoritveni koncert Ipavčevih kulturnih dni PONEDELJEK, 5. 10. 17.00 Osnovna šola Petrovče Pravljične minute in ustvarjalnica 17.00 Kulturni dom Dobrna Predavanje o kulturni dediščini in kulinariki predavanje dr. Janeza 17.30 Osrednja knjižnica Celje Po poteh Majev, tihotapcev in telenovel: Gvatemala in Mehika potopisno predavanje Ditke Fidler TOREK, 6. 10. 10.00 Mohorjeva dvorana Celje Uroš Usenik, Mladen Bucić: Kitarski um -začetnica za mlade kitariste predstavitev izvirne pedagoške metode ob izidu učbenika 17.00 Osrednja knjižnica Celje Užitek kot ključni princip potrošnikove družbe predava Tatjana Rozman, prof. 17.00 Vila Mojca Velenje Torkova peta ustvarjalnica za otroke in starše 18.00 Knjižnica Velenje Učim se učiti predavanje Dušice Kunaver SREDA, 7. 10. 9.00 do 18.00 Dom kulture Svoboda Griže Ob tednu otroka: Dan odprtih vrat rudarskega muzeja 10.00 Galerija Velenje_ Z igro do dediščine vodstvo po razstavi 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljica pri Mišku Knjižku pravljične dogodivščine z Mojco 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic namenjena otrokom od 3. leta dalje; pripovedovala bo Metka Pivk Srdič 18.00 Knjižnica Velenje Spomini na NOB srečanje z Ivanom Jovanom 18.30 Glasbena šola Rista Savina Žalec Javna produkcija 19.00 Občinska knjižnica Prebold Kvadrat in krog, kocka in krogla odprtje regijske razstave JSKD Društva vabijo ČETRTEK, 1. 10. 8.00 do 15.00 Podčetrtek_ Četrtkov sejem 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje od ponedeljka do četrtka: učna pomoč, kuharske delavnice, družabne in športne igre... 15.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Ko spregovori srce, zmore glava, zmorejo roke srečanje stanovalcev Doma Nine Pokorn Grmovje, Doma upokojencev Polzela in Našega doma Vransko; gostja: Irena Vrčkovnik 16.00 Žalski »Keuder«_ Svečana trgatev trte Nikolaje, potomke najstarejše trte na svetu 18.30 Galerija Mozirje Izdelki članov društva Sožitje Zgornje Savinjske doline odprtje razstave 19.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje_ Samokultura v luči okultizma uvodno predavanje v študijsko skupino; predava: Domen Kočevar PETEK, 2. 10. 12.00 do 15.00 Celjski mladinski center Elektronski petki vrtenje elektronske glasbe 15.00 Ipavčeva hiša Zgornji trg Šentjur Trgatev potomke najstarejše trte na svetu, mariborske modre kavčine za domačo pesem bodo poskrbeli ljudski pevci Jesensko cvetje SOBOTA, 3. 10. 8.00 Cankarjeva ulica Velenje Jesenski sejem lepot in dobrot 8.00 Atrij Centra Nova Velenje Mestna tržnica s spremljevalnim programom Jesen na vasi 8.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica 8.00 do 12.00 Gotovlje_ Kmečka tržnica pod stoletnimi lipami 10.00 d0 13.00 Središče mesta Celje_ Podeželje v mestu dobrote slovenskega podeželja, degustacije, nakup domačih izdelkov 18.00 do 20.00 teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje San Annie Besant: Biti kreativno odgovoren v svetu predavajo: Tatjana Ružič, Domen Kočevar in Aristid Havliček - Tili NEDELJA, 4. 10. 9.00 Dom krajanov Podsreda Praznik Kozjanskega jabolka pohod po kozjanskih sadovnjakih 10.00 do 17.00 Ploščad pred Kulturnim domom Šmarje pri Jelšah 1. Čili festival v Sloveniji pikantne stojnice, bogata kulinarična ponudba 17.00 Kulturni dom Vransko Folklorno društvo Vransko letni koncert PONEDELJEK, 5. 10. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje od ponedeljka do četrtka: učna pomoč, kuharske delavnice, družabne in športne igre . 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Utrip domoznanstva Filatelistično društvo Žalec se predstavi TOREK, 6. 10. 9.00 Občinska stavba Bistrica ob Sotli Praznik Kozjanskega jabolka po učni poti Kunšperk-Klestje 17.00 Otroški muzej Hermanov brlog Družabna igra Spomin Hermana Lisjaka brezplačna družinska ustvarjalnica ob Tednu otroka 19.00 Uprava Kozjanskega parka Podsreda Praznik Kozjanskega jabolka Cvet in med - pogovor z Marijo Sušnik in Silvom Polovičem SREDA, 7. 10. 8.00 do 12.00 Uprava Kozjanskega parka Podsreda Praznik Kozjanskega jabolka z igro do dediščine - hiša v parku 16.00 Celjski mladinski center MCC uči: Od ideje do produkta predstavil jo bo Luka Verstovšek Dobrodelne prireditve PETEK, 4. 10. 10.00 »Špica«, pred prostori Kajak-kanu kluba Celje Humanitarna hoja in tek znesek zbranih štartnin bo v celoti namenjen za šolski sklad I. OŠ Celje za pomoč socialno ogroženim učencem Razstave Celjski strop: razstava Kri bo tekla za svobodo zlato, 500-letni-ca slovenskega kmečkega upora; do preklica Galerija Sodobne umetnosti Celje: razstava Se dobimo ob šestih. Pobude za skupnostne prakse in zelene prostore v Celju, do 18. 10. Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: zvočna instalacija Gašperja Piana Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, do nadaljnjega Celjska kulturnica: samostojna razstava fotografij Katje Bidovec, Odsevi ulic v ženskih očeh, do 30. 10. Likovni salon Celje: samostojna razstava Mito Gegič, do 4. 10. Galerija Nika Ignjatiča Celje: prva samostojna in prodajna razstava Sprejemanja, slikarska dela Milene Šimunič, do 10. 10. Osrednja knjižnica Celje: razstava raziskovalnih nalog z izdelkom projekta Mladi za Celje v okviru dogodka Noč raziskovalcev, do 17. 10. Galerija Železarskega muzeja Teharje: fotografska razstava Ptice sveta avtorja Gorazda Goloba, do 10. 10. Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke: olja na platno različnih avtorjev, do 31. 10. Grad Podsreda, galerijski prostori: razstava steklenih mojstrovin Razkošje v steklu -Design studio Gry, do 31. 12. Jakijeva hiša - Galerija Nazarje: razstava Gorana J. Horvata, Med peklom in rajem, do 11. 10. Dom kulture Slovenske Konjice: umetniška razstava slik, fotografij in kipov avtorjev, ki ustvarjajo na območju Hranic z naslovom Hraniceana 2015, do 26. 10. Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Srot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Strmčnik E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI Petnajst tisoč lučk in tisoč gibov Šole zdravja iz regije so se z domačini ob Družmirskem jezeru spomnile potopljene vasi V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je nekdanja vas Družmirje pri Šoštanju izginila zaradi ugrezanja tal in nastanka jezera kot posledice rudarjenja na tem območju. Potopljene vasi so se v Šoštanju spomnili s prižiganjem tisočih lučk na Družmirskem jezeru, ki je dobilo ime po nekdanji vasi, ter z regijskim srečanjem šol zdravja, ki so prikazale vaje tisoč gibov pod vodstvom ustanovitelja telovadne metode, ruskega zdravnika Nikolaja Grišina. Pobudnica dogodka ob Družmirskem jezeru je bila šoštanj ska skupina šole zdravja ob sodelovanju šo-štanjske občine in krajevne skupnosti, zavoda za kulturo, turističnega in olepševalnega društva. Blagodejnost telovadbe na prostem Šola zdravja - Skupina Šoštanj deluje od leta 2013 in jo vodi Ljubica Donko. Skupina, ki je generacijsko precej pestra, telovadi vsako jutro ob delovnih dneh v parku Vile Široko. »Človek mora najprej sam kaj narediti za zdravje, zelo koristno je, če telovadiš zunaj, na zraku, in v skupini. Telovadba med zelenjem in hortenzijami je še poseben užitek,« pravi Ljubica Donko, ena od dvanajstih vadite-ljic v skupini, ki so opravile seminar vodenja programa tisoč gibov. »Najprej razgibamo roke, na koncu noge, v tridesetih minutah vse sklepe, pri tem pazimo na dihanje, ki je zelo pomembno pri teh vajah.« Kot je še povedala Ljubica Donko, je posebnost šoštanjske skupine šole zdravja, da si članice vsako jutro pred začetkom telovadbe povedo navdihujo-čo misel. Njena najljubša je: И .......... • -t.- . -■- 4-• .-• -.-:.#' "JiVi^.; ,- ... - ____O.-'., . . U- ■ • — «rt«. ■ 4 S ti Ш v C'^ * * + * v * ! \ Љ - I Petnajst tisoč lučk je razsvetlilo Družmirsko jezero. Skupinska telovadba šol zdravja pod vodstvom Nikolaja Grišina »Pogovarjajmo se drug z drugim in ne drug o drugem.« Na sobotnem srečanju šol zdravja iz Savinjske in Po-dravske regije, ki sta se jim pridružili še šoli iz Črnomlja in Grosupljega, je sodelovalo 185 udeležencev, pretežno nežnejšega spola, ki so skupno telovadili pod vodstvom izumitelja metode tisoč gibov Nikolaja Grišina. Sodelovali so tudi šoštanjski ribiči, ki so telovadke tudi povabili na svoj svečani dogodek v ribiško kočo, in folklorna skupina vrtca v Šoštanju, ki je poskrbela za popestritev dogodka. Tresimirjev ukaz za množično prižiganje Po telovadbi in ogledu šo-štanjskih znamenitosti so zvečer s številnimi obiskovalci na Družmirskem jezeru prižgali petnajst tisoč lučk v jajčnih lupinah v spomin na potopljeno vas Družmirje. Pri izvedbi prižiganja lučk je strokovno pomagal Andrej Vidic z Bleda, ki tam pripravlja podobne dogodke. Ko se je na Družmir-skem jezeru prikazal knez Tresimir v svoji popolni opravi in dal znak za prižiganje lučk, je, kot se spodobi, prvo lučko prižgal župan Darko Menih. Potem so se prižiganju pridružili udeleženci šol zdravja in številni obiskovalci, ki so tako ustvarili čarobno dogajanje na jezeru. ROBERT GORJANC Foto: Bojan Šižgorič FOTO TEDNA Indijska umirjenost in balkanski temperament Foto: SHERPA V zibelki poskočnih polk in nežnih valčkov stran 45 Ce jih ni v gozdu, so vsaj na razstavi NOVI TEDNIK stran 26 St. 39 <2f 1. 10. 2015 PORTRET Čarovniški vajenec s čudežnimi kapljicami Jože Brilej, idejni oče Koče pri čarovnici v Olimju, je pri skoraj 92 letih poln energije in navdiha »V življenju sem bil trikrat rojen. Prvič 7. februarja 1924, drugič pri dveh letih, ko sem se cel poparil in za las preživel, in tretjič 6. junija 1944, ko sem bil kot nemški vojak ob izkrcanju zaveznikov v Normandiji. Če pekel obstaja, je bil tam. In jaz sem ga preživel nepoškodovan. Verjamem, da me je vsakič rešila mamina ljubezen.« »Pedagogika po moji mami je precej enostavna reč. Otroka je treba pripraviti na življenje; da bo prišel do poklica, ki mu bo v veselje, in da bo znal prosti čas posvetiti nečemu lepemu, pa naj bodo to šport, glasba ali kaj tretjega. To je najpomembneje za srečno in polno življenje - delo in prosti čas.« »Ob potočku Mrzleku sem se srečal z legendo o čarovnicah. Naredil sem mlinsko kolo in nanj obesil čarovnico. Ljudem sem želel povedati, da niso vse čarovnice slabe. Ta kotiček me je vedno napolnil z energijo. Tudi če me je kaj težilo ali me je doma bolela glava, bliže kot sem mu bil, bolj lahkoten in zdrav sem se počutil.« Čarovnice ga kot nekakšne dobre vile spremljajo vse odtlej. Na domačih vratih nas pričaka s širokim nasmehom in prisrčno dobrodošlico. V udobju njegove dnevne sobe vsak predmet pripoveduje posebno zgodbo. Mimogrede navrže, da kave ne misli kuhati, a bo z nami z veseljem delil svoje čarobne kapljice. Seveda prikimamo. Če je človek pri 92 letih zaradi njih tako čilega in mladostnega duha, v njih zagotovo mora biti nekaj čudežnega. »Sveti Peter me je sicer že vabil k sebi, a sem rekel, da se nič ne mudi. Da nisem nikomur na poti,« navihano razloži, medtem ko iz lesene čarovniške kočice Tončke ponudi stekleničke žganja s tavžentrožo. Menda rastlina ni zastonj dobila takšnega imena. Ne samo da pomlajuje, pomaga tudi proti tisoč in eni težavi. A je več kot očitno, da se Jože prav z nobeno ne ukvarja posebej. Ker življenje prinaša dobro in slabo, v vsakem primeru pa je treba s pozitivno naravnanostjo gledati naprej. Kaj Podčetrtek tudi obstaja? Jožetova zgodba je v Podčetrtku že ponarodela. Kot človeka, ki si je izmislil znamenito Kočo pri čarovnici v Olimju, ga poznajo tudi daleč izven meja občine. Ko je pred več kot šestdesetimi leti iz domačih Radeč odšel učit v Podčetrtek, sta šla z ženo takrat odročen in neznan kraj najprej iskat na zemljevid. »Bila je ena sama revščina. Še čistilka mi je rekla, da prav dolgo tu ne bom ostal. Tudi sam sem mislil, da bo samo za nekaj let,« se spominja. Obrnilo pa se je povsem drugače. Jože je že več kot tri desetletja upokojen. Pred tem je kot učitelj in ravnatelj v življenje pospremil generacije šolarjev v tamkajšnji osnovni šoli. Kot eden stebrnih članov turističnega društva je bil zraven tudi, ko je iz vrtine prvič prihrumela topla termalna voda in ko so z lese- nimi deskami ograjeno naravno kopališče povzdignili v Atomske toplice. Še danes je prepričan, da je turizem v njihovem kraju veliko več kot zgolj zdravilišče. Že otroke smo v šolskem turi- stičnem društvu vzgajali v duhu, da turistično zgodbo ustvarja vsak krajan. Vsako okno si zasluži rožo in noben prišlek v trgu ni tujec, ampak naš dragi gost, ki si zasluži topel pozdrav.« Referent za smeti Veliko je ljudi, ki so s svojim življenjem v domačem kraju, v delovnem okolju in še kje pustili vtis. Toda Jože je med tistimi, ki s svojim načinom razmišljanja in življenja navdihuje tudi v visoki starosti. Le ob omembi žene Vide se mu nekoliko zatrese glas. Ni še dolgo tega, odkar je izgubil svojo veliko ljubezen in celih 63 let zvesto življenjsko sopotnico. »Vsak dan grem v Olimje na njen grob, nesem ji kakšen cvet - tistega, ki ga je še ona vzgojila - in ji potožim, kako me >ta mladi sekirajo<.« A tega seveda ne misli zares. Tako kot ne more skriti svoje ljubezni do Podčetrtka, ne skuša prikriti velikega ponosa na obe hčeri, Dušico in Mojco, da vnukov niti ne omenjamo. »Vsak dan grem na sprehod do Koče pri čarovnici. Zdaj jo je v upravljanje prevzel vnuk Goran, jaz pa sem zdaj tam referent za smeti,« razloži s širokim nasmehom. »Narava nas bo rešila teže vsakdanjika, a ji moramo znati prisluhniti. Štirikrat na leto se preobleče, vendar -dragi ljudje - to je treba videti!« Pravljični vrt ob studenčku Mrzleku Hiša pri čarovnici je bila najprej družinsko zavetišče pred ponorelim svetom. Za razliko od drugih, ki so si za vikend-hišice želeli lepe razglede na obronkih vinogradov, sta se Brilejeva zaljubila v neugleden kos zemljišča ob studenčku Mrzleku. »Soseda, ki je živela malo višje, je kmalu ugotovila, da se je Brileju zmešalo,« se nasmejano spominja. In tudi drugi so začeli prihajati na obisk k čarovnici oziroma tistemu, ki je malo čez les.« A Jože še malo ni bil čez les. Kot »Ko sem prišel v Podčetrtek, ni bilo na oknih nobenih rož. Pa smo v šoli začeli gojiti asparagus in druge rože. Ko so otroci te sadike prinašali domov, se je počasi začela širiti zavest, da je lepo živeti v lepem okolju in da so za to pomembna dejanja, ne le besede.« učitelj fizike je praktično prikazal različne fizikalne procese. Njegova domišljija je iz legende o čarovnicah, ki naj bi se zbirale ob potoku, ustvarila pravljični svet, kamor še danes radi prihajajo turisti in predvsem otroci od blizu in daleč. »Sčasoma to ni bil več naš vikend in znašli smo se v precepu - ali naj zadevo povsem zapremo za javnost ali pa vrata na široko odpremo. Ker se je Koča pri čarovnici izkazala za tako obogatitev lokalnega turističnega razvoja, smo se odločili za drugo.« In potem s ponosom našte-je celo vrsto ponudnikov, ki so šli po njegovi poti. Če je bil Podčetrtek z okoliškimi vasmi nekoč od vsega sveta pozabljen kraj, se je med najlepše bisere v regiji dvignil prav po zaslugi takšnih zanesenjakov, kot je Jože Brilej. SAŠKA T. OCVIRK Foto SHERPA »Vsak dan imam tri naloge. Najprej moram vstati.Včasih sem vstajal ob pol petih, odkar sem v pokoju, vstajam ob petih. Vsak dan vozim avto in vsak dan delam na računalniku. Tako skrbim za svoj >verstandkesl<,« se zasmeji in se potrka po sencih. 26 REPORTAŽA Udeleženec »masterchefa« je za obiskovalce gobarske razstave v Planetu Tuš pripravili ajdovo kašo z jurčki. Razstavo Gobarskega društva Bisernica so si obiskovalci z zanimanjem ogledovali. Ana Ivanovič, predsednica Gobarskega društva Bisernica iz Celja, pravi, da je letošnja Nejc Pačnik, svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko, »si je na ti« tudi z gobami, sezona bolj klavrna, zato je bilo ob neugodnih vremenskih pogojih kar težko nabrati več a vendarle s harmoniko še bolj. kot sto primerkov gob za razstavo. Če jih ni v gozdu, so vsaj na razstavi Razstava gob GD Bisernica iz Celja privabila številne obiskovalce Priljubljena »marela« je sezonska goba tega zgodnjejesenskega časa, a je tako kot drugih gob v teh dneh ni prav v izobilju. Letošnja gobarska sezona je ena slabših v zadnjih letih. Tudi v tem času, ko naj bi bil njen vrhunec, je gob, sploh tistih, ki jih nabira večina ljudi, le malo. Gobarsko društvo Bisernica se je za razstavo v Planetu Tuš minuli konec tedna potrudilo in na ogled postavilo približno sto vrst gob, kar je lepa številka za te neugodne pogoje za njihovo rast. »Dolgo ni deževalo, zelo je suho, pred tem so bile prevelike temperaturne razlike, kar vse vpliva na rast gob. Bilo nas je tudi strah, da ne bo nič,« je povedala Ana Ivanovič, predsednica Gobarskega društva Bisernica iz Celja. Gobe je nabirala predvsem na Pohorju, Osankarici in Rogli, nekaj tudi v nižjih predelih. Kot je še dodala naša sogovornica, so v dneh pred razstavo rasli predvsem borovi gljivci in prožne lupljivke, skratka bolj malo vrst užitnih gob. Kljub temu je Bisernici za razstavo uspelo nabrati tudi nekaj »gobarske klasike« - lisičke, gobane, golobice, dežnikarice. Dolga tradicija razstav GD Bisernica ima zelo dolgo tradicijo postavljanja razstav. »Kar 35 let smo razstavljali na Celjskem sejmu, devetkrat na Celjski koči, sedmič tudi v Planetu Tuš. Razstave imamo že v malem prstu, čeprav je z njimi kar nekaj dela,« je malo za šalo, malo zares še povedala Ana Ivanovič. Opazila je, da zanimanje ljudi za gobarske razstave v zadnjih letih raste. »Slovenci smo pač narod gobarjev, prvi po množičnosti nabiranja gob, a bolj na dnu po kulturi nabiranja,« je še poudarila predsednica društva. Po njenem mnenju se sicer poznavanje gob pri ljudeh v zadnjih letih izboljšuje, saj na celjskem območju ni bilo hujših zastrupitev, sploh s smrtnim izidom. Je še kaj upanja za pravo gobarsko bero v letošnji sezoni? »To verjetno ve samo tisti tam zgoraj, a še tisti najbrž ne povsem,« nam gobarjem ni prav velikega upanja vlila predsednica GD Bisernica. Sezonske gobe najboljše Za kulinarični del sobotnega gobarskega druženja v Planetu Tuš je poskrbel Jernej Nejc Goličnik, udeleženec Masterchefa Slovenija. Za obiskovalce je pripravil klasično gobovo jed, ajdovo kašo z jurčki. »Gobe so zame sezonska hrana, čeprav jih tudi dajemo v zamrzovalnik. Ampak takrat, ko jih nabe-rem, so najboljše. Tako kot večina Slovencev tudi sam veliko uporabljam gobe pri pripravi jedi. Še posebna specialiteta so zame dežni-karice na žaru,« je svoj kulinarični odnos do gob pojasnil Nejc Goličnik iz Šmihela nad Mozirjem, kjer je še dan pred nastopom v Celju iskal srečo v gozdu. Za glasbeno spremljavo gobarske razstave v Planetu Tuš je poskrbel Nejc Pačnik, svetovno prvak v diatonični harmoniki, ki je priznal, da mu gre harmonika bolje od rok kot gobarjenje: »Nabiram tri vrste gob, ki jih najbolj poznam, jurčke, lisičke in >ma-rele<. Največkrat dopoldne, kadar imam čas, v okolici Velenja in Škal, kjer sem doma.« ROBERT GORJANC Foto: SHERPA Razstave zanimive in poučne Razstavo Gobarskega društva Bisernica je minuli konec tedna v Planetu Tuš obiskalo lepo število ljudi, ki so si z zanimanjem ogledovali »gobje eksponate«. »Preverili« smo, kako navdušeni gobarji so. Vida Bikovšek, Celje: »Prvič sem na takšni razstavi, prišla pa sem, da bi utrdila svoje poznavanje užitnih in neužitnih gob, in takšne razstave se mi zdijo zelo koristne in poučne. Sicer kar veliko nabiram gobe, a pobiram samo tiste, ki jih poznam. To so štorovke, ki jih bo kmalu kar veliko, jurčke, lisičke. Od strupenih poznam mušnice, tudi zeleno zelo dobro poznam, zato me ni strah, da bi jo zamenjala z g olobico. Letos sem že nabirala gobe in uspelo mi je najti nekaj jurčkov in dežnikaric.« Marjana Gregl, Sv. Štefan: »Sem ljubiteljica gob in gobar-jenja, pred leti sem bila tudi predsednica gobarjev na Planini pri Sevnici. Po avtomobilski nesreči nisem več aktivna v društvu, sicer pa je gobarjenje moj življenjski konjiček, zato še vedno rada nabiram gobe. In pogosto me tudi prijatelji povabijo na gobarjenje, da jim pomagam pri določanju gob. Letošnja sezona je zelo slaba in sem prav presenečena, da je Gobarskem društvu Bisernica uspelo nabrati toliko gob, tako da si zaslužijo pohvalo. Letos sem bila sicer približno desetkrat v gobah, še najbolje je bilo nekaj dni v avgustu.« Lado Čadej, Šmartno v Rožni dolini: »Na razstavo sem prišel, da bi videl nekaj gob, ker v gozdu jih je bolj malo. Sam sicer kar precej nabiram gobe. Letos sem nabral že nekaj gobanov, borovih gljivcev, lisičke, rumene maveljčke, ostalega pa je v nižinah bolj malo. Nekoč sem bil član gD Bisernica, kasneje zaradi zahtevne službe nisem imel več časa za aktivno članstvo. Zdaj razmišljam, da bi se ponovno včlanil. Gobarjenja me je naučil oče pri desetih letih. Zeleno mušnico poznam, prej kot z zelenkasto golobico pa se mi zdi, da jo je mogoče zamenjati z mladim >cigančkom<. Prav s košaro sem letos nabiral le enkrat, na Rogli, a sem bil prepozen, so že drugi vse pobrali.« FOTOREPORTAŽA 27 Gasilci svojo usklajenost pokazali Celjanom Z vajo pokazali, kako uspešni so pri svojem delu K sreči je bila samo vaja ... (Foto: SŠ) Celjski poklicni gasilci in prostovoljni gasilci Gasilske zveze Celje so ob 60-letnici delovanja minulo soboto v Celju pripravili vajo gašenja in reševanja iz stavbe Mestne občine Celje. Predpostavka vaje je bila porušitev strehe objekta, zaradi katere je prišlo tudi do požara. Celjani so lahko videli, kako bi gašenje in reševanje potekala v primeru, če bi se takšna nesreča res zgodila. Da se ljudje vedno bolj zavedajo pomena gasilcev in njihovega dela, kaže številčnost vseh, ki so si prišli ogledat sobotno vajo. Ljudje so tako lahko od gasilcev ob reševanju, kakšen blizu videli opremo gasilcev, kako so organizirali svoje delo od začetnega klica o dogodku do konca posredovanja na terenu, ob razlagi vaje so slišali tudi, kako se medsebojno obveščajo, kakšna je hierarhija je vrstni red reševanja in kaj vse je treba med posredovanjem upoštevati. Akcija je ljudem, ki so vajo opazovali, dali še eno sporočilo: kadar se resnično zgodi takšna nesreča, požar ali porušitev stavbe, je radovedno spremljanje dela gasilcev zelo nevarno. Mnogi so takrat preblizu kraja dogodka in s tem lahko ogrozijo svoje življenje, gasilcem pa V soboto naj bi v vaji sodelovala tudi Slovenska vojska s helikopterjem in Zdravstveni dom Celje z ekipo nujne reševalne pomoči. A sta oba v zadnjem trenutku sodelovanje odpovedala. V taktični vaji GZ Celje in PGE Celje je sodelovalo več kot 80 gasilcev. V PGE je sicer 48 poklicnih gasilcev, v GZ Celje pa je 14 prostovoljnih gasilskih društev, in sicer PGD Zagrad-Pečov-nik, Teharje, Štore, Šmartno v Rožni dolini, Svetina, Prožinska vas, Lopata, Lo-krovec-Dobrova, Ljubečna, Ostrožno, Celje Gaberje, Babno, Trnovlje, Škofja vas. včasih tudi onemogočijo delo. Zato sta tudi pri »firbčnem« opazovanju resničnih posredovanj nujni zdrava pamet in previdnost. Čeprav v soboto ni šlo za resnično situacijo, je vaja dokazala tisto, kar gasilci čutijo ob vsakem posredovanju: ko pomagajo ljudem, ni pomembno, ali si poklicni ali prostovoljni gasilec. Pomembno je le eno: rešitev življenja. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Če bi v občinski stavbi gorelo in prenos poškodovancev iz višjih nadstropij ne bi bil mogoč, bi bila rešitev takšna. Vstop gasilcev skozi okna, zavarovanje poškodovanca na nosilih in spust z višine. Usklajenost prostovoljnih in poklicnih gasilcev PGE Celje je druga enota v Sloveniji, ki za reševanje uporablja tudi reševalnega psa. Psička Cory je bila takole pripravljena za sodelovanje v akciji. Njeno nalogo je predstavljalo iskanje pogrešane osebe izpod ruševin, ki bi nastale ob porušitvi občinske strehe. V vaji je požela velik aplavz vseh gledalcev. V eni od prihodnjih številk Novega tednika jo bomo tudi pobliže spoznali. Dve ključni osebi za gasilstvo v Celju in okolici. Poveljnik Gasilske zveze Celje Vinko Sentočnik in direktor PGE Celje Janko Požežnik sta bila z izvedbo vaje zadovoljna. Vsi gasilci, ki so sodelovali v vaji, so hvaležni vsem, ki so si jo prišli ogledat. »Naše delo je vedno namenjeno vam,« so dejali ob pogledu na številne Celjane, ki so spremljali vajo. 28 REPORTAŽA Angleška trgatev sredi imenskih vinogradov Svoj košček raja so v Imenski Gorci odkrili tudi Angleži »Povedali so nam, da moramo med obiranjem grozdja žvižgati. A mi si raje brundamo pesmi Boba Dylana in mislim, da je tudi v redu,« se na široko zasmeji Ken, medtem ko nabrano grozdje Brianu daje v brento. Angleža imata v Imenski Gorci že nekaj let svojo posest. Na trgatev sta tokrat povabila še tri svoje prijatelje. Fantje so trgatev pri znanem vinogradniku Vinku Martinčiču spremenili v prvovrstno zabavo. »Smo kar malo izgubljeni. Ker žen tokrat nimamo s seboj, nam namreč nihče ne govori, kaj naj delamo,« stoično razloži Brian. Ostali pa, komaj zadržujoč smeh, razumevajoče prikimajo. »Popikani in pogrizeni smo od nog do glave, ampak dokler ni kač, ni hudega,« pravi Ged. Tudi breg jih ne gane preveč. »V glavnem zato, ker nas Vinko gor in dol zapelje z avtom,« si nad trpežnostjo svoji kolen ne delajo utvar. Vinko to seveda naredi z veseljem. »Res sem lahko vesel, da imam takšne sosede. Da bi sredi tedna dopoldne dobil pet tako pridnih trgačev, si sicer niti predstavljati ne morem.« Dobro varovana skrivnost Kenov sin je pred nekaj leti z nahrbtnikom potoval po Evropi in pot ga je zanesla tudi v Slovenijo. »Ko je prišel domov, ga je kar razganjalo od navdušenja. Z ženo nama je zabičal, da enostavno morava obiskati to deželo, in tako sva res prišla sem na počitnice. Bila je ljubezen na prvi pogled, ostalo je zgodovina.« Odločila sta se, da si bosta v Sloveniji kupila nepremičnino. Imenska Gorca je bila zadnja od dvajsetih lokacij, ki sta si jih ogledala. Neverjeten razgled z vrh hribčka ju je pustil odprtih ust in takoj sta se odločila. V novozgrajeni hiši sta najprej imela spodnji apartma, potem sta dokupila še zgornje nadstropje. S prijatelji in širšo družino v njej vsak mesec preživita teden ali Štirje Angleži prihajajo iz Birminghama, eden iz Liverpoola. Vsi so bili učitelji, Ken (na traktorju) pa je bil njihov ravnatelj. Kot pravijo, so najboljši prijatelji že več kot 30 let. V Slovenijo radi in pogosto prihajajo. Letalska karta jih namreč stane 60 funtov. »To je približno 40 manj, ko stane potovanje z vlakom do Londona,« pojasni Lee. »Preden smo odkrili Slovenijo, smo počitnice preživljali v Franciji. Še po desetletjih nismo uspeli navezati pristnega stika z domačini. Očitno Francozi niso tako navdušeni angleško >invazijo<. Tu pa se nam v štirih letih zdi, da smo resnično del skupnosti. Druženja s sosedi so vedno zabavna. Zadnjič smo skupaj pekli jagenjčka in je bilo super. dva. »Slovenija je bila enkratno odkritje. In te skrivnosti ne razlagamo ravno preveč naokrog. Všeč nam je, da jo imamo čisto zase,« se pošali Ken. Slovenščina je trd oreh Vsekakor je to skrivnost razkril prijatelju Brianu, ki je kmalu čez cesto kupil staro zidanico. »Posel sem sklenil, preden je moja žena v živo videla hišo. No, to je bilo res igranje z ognjem, ampak je navdušena.« Ona in Ken sta se na ljubljanski filozofski fakulteti udeležila tudi tečaja slovenščine. Čeprav nas Ken takoj na začetku pozdravi s prešernim »dober dan«, v isti »Zabave v Sloveniji so krasne. Sam sem tu praznoval 60. rojstni dan. Bilo nas je približno 40. Zasedli smo celo našo, Brianovo in Vinkovo hišo. In večino okoliških hotelov tudi,« se smeji Ken, ostali pa dodajo, da je bilo res nepozabno. »Domačini so nas pohvalili, da se vsekakor znamo zabavati.« sapi prizna, da je slovenščina vse prej kot lahek jezik. Poleg tega se je z angleščino tudi pri nas čisto preveč lahko sporazumevati, tako da motivacija za učenje kaj hitro skopni. A ima nadaljevalni tečaj kljub temu v načrtu. Z Vinkom do dobre kapljice Brian je poleg zidanice kupil tudi vinograd s tristo trsi. Nekdanji učitelj sicer s trto pred tem ni imel svoj živi dan nič opraviti. »Na srečo je tu Vinko,« se nasmeji. »Brez njega bi verjetno pridelali nekaj sto litrov kislice.« Vinko tako poskrbi, da je trta pravilno obrezana in pravočasno poškropljena. »No, trgatev je seveda naše delo. In pijemo ga tudi sami. Vsega težkega dela mu pač ne moremo naložiti,« z narejeno resnostjo doda simpatičen sogovornik. Zaenkrat je pridelal mešano belo vino, v prihodnje se bo lotil tudi sortnega. Kot pravi, so njegovi prijatelji v Angliji nad pridelkom navdušeni. »Slovenska vina niso nič slabša od veliko bolj znanih francoskih, vendar se jih zelo redko kje dobi.« SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA Kot pravijo fantje, z vinogradništvom nihče od njih nima posebnih izkušenj. Izjema je Ged, ki je pred leti že bil na trgatvi v Franciji. »Ker je izkušen, mu plačamo trojno,« pravi Ken. »Trikrat nič je nič. Ampak glavno, da me ne goljufajo,« se nazaj zareži Ged. Trgači so pod budnim očesom in mentorstvom priznanega vinogradnika Vinka Martinčiča (levo) postali že pravi vinski poznavalci. Kot pravijo, bi brez njega verjetno pridelali kakih 800 litrov kisa. »V zadnjih letih smo si ogledali že skoraj celo Slovenijo. Imamo nekaj Tomosovih motorjev, opremo za golf, več parov smuči in tako nam nikoli ni dolgčas. Izkušnje pa so samo pozitivne. O gostoljubju Slovencev lahko prav vsak od nas pove svojo zgodbo,« pravi Ken. Na Ptuju sem si hotel v trgovini s športnimi oblačili kupiti majico NK Maribor. So rekli, da nimajo. Da bi to lahko dobil kvečjemu kje v Mariboru. Potem je lastnik stekel v svoje stanovanje - trgovine še zaklenil ni - in mi čez minuto podaril majico, češ da je njegov sin ne potrebuje več,« takoj doda Brian. Lee Foster, Ken Nimmo, Vinko Martinčič, Paul Rodbourn, Brian Chapman in Ged Jones so nabrano grozdje skupaj pospremili na prvo postajo na dolgi poti do izvrstnega vina. Brian je ponosen na svoje vino v kleti. »Etikete bomo še malo dodelali, ampak naši prijatelji doma so nad vinom navdušeni. Čisto tako dobro je kot francosko, le da slovensko vino komaj kje najdeš.« DOLENJSKI UST Gorenjski Glas tednik primorske novice štajerskih ГП INI IK VESTNIH Bodimo aktivni tudi vzrelih 1еШ Za zdravo telo in kondicijo je treba skrbeti vse leto - Čas in leta niso dober izgovor Evropske raziskave kažejo, da smo Slovenci, starejši od 65 let, podobno telesno aktivni kot vrstniki iz evropskih dežel, skrb vzbujajoče pa j e, da kar 40 ods totkov Slovencev nikoli ni telesno aktivnih. S aj kdo rad reče, da se veliko giba, kuha, hodi po stapnicah gor m dol, dela v hiši, na vrtu, škrbi za vnučke... Ampak to ni rekreadja° toje delo, nemalokrat povezano s stiesom in oaremtnitvaml. Rekreacija in sprosti-tevje, ko si obujemo športne co:.|о oa ovoje z dravj e, ne daj'et o poudarkS nekaterim miši cam , medtem ko marsüiateri n:i.lajši pride ia^k^j tednov pred mojem. pi stji^rndjUiL se veliko bolj zavadajo, da jetreba za zdravo telo, kondicijo in dobro počutje ^1о]]0|^г^ vse leto.«< Med tistimi, ki pogosto, večkrar tedensko, prihajajo v ci-tites, je nudJ-ii Anka Inhrof. »V;'e^enj;l^lsj in zimskih (anerl mi je to пој1ј ujjša re^jurti; i^cija,« pravi. »M o rd a bi kda vp rašiTl, vaj pa eeliš narediti iz sebo pri teh letih, pa pravim, da čisto nič, do ne hodmsv fitnes z nobanim posebnim namenom. Hodim predvsem zato, knr po potem bolfee počutim, sjj psihično razbremenim ј1г imam vas dan dovolj energije. Če pridec na vadbo ali rekteacijo zjutraj o]pravit vaje, imaš še vedno dovolj čooa za olružino, gospodinjstvo, delo v hjši in okoli hiše. vostoriš vsz, ktar mo raš, poteg tega pa št nekaj dobrega na-cediš zase. Vprašanje je, ali v tistem čatu, ke ne gre0 na re-Icr^^ccijo, naoedfe kaj kor ^ј.^сјг. Meni se včasih zcj če n e bri сј^1г ^п šl^ п^ tr^ninjl.' D^ cc^ j^ciii1 jirej loočič^ia ^li porpravila špiortno oprei^o v torlco, pa Anka Inhof: »So dnevi, ko vaje narediš zlahka, pa tudi taki, ko si za vajo nerazpoložen in se moraš malo prisiliti. Ampak ob koncu treninga se počutiš prav odlično.« fotografija nataša juhnov se mi še ni zgodilo. Resnično je fitnes čudovita sprostitev.« Pa je kdaj težko iti od doma? »Pozimi, ko je hladno ali pada dež, se je malo О^јс odpraviti, ampak se moraš a, pevske aktivnosti... Tistim, ki želijo bolj inei-vidoalne stike, zazotovijo oselho,ki jim je v oporo, pogovorin druženje. Vedeo pa je pomembno tudi vključevanje v zunanje oiKje z namenom okrantanja vpetosti v socialne m veže izven doma. PoskrbijKtudi za medjenejacijsčo delovanje. Tako kotljudje v domečem okoije tudi stanovalci potrebujejo prostor zase. Imajo 131 enopotteljnih sob, voana ji č balleoni in lasltno kopalnico, kar omogoča zasebnostin intimnost. Stanovalci lahkoizbirajo in se glele na svoje želje in potzebe krožek ohranjanja kulturne dediščine naših babic, kot se imenuje Deteljica z daljšim imenom, se je takoj pridružila. Hodi tudi k računalništvu, medtem ko ji jeziki, ki so najbolj obiskani, niso nikoli posebej »ležali«. Bogata ponudba krožkov Lani je žalska univerza za tretje življenjsko obdobje ponujala več kot trideset krožkov, koliko jih bo delovalo letos, se bo videlo v teh dneh, ko se bo končal vpis. Marijan Turičnik, podpredsednik društva, pravi, da imajo več kot tristo članov, ki so večinoma vsi aktivni. Obiskujejo delavnice in krožke. Največje zanimanje je za angleški krožek, h kateremu nekateri hodijo že toliko let, da so res pravi mojstri. »Več kot petnajst ljudi v eno skupino ne razvrstimo, leer je to optimalno število, da lahko posamezniki napredujejo,« poudarja Turičnik, kise kot nekdanji p edagog zaveda pomena ootrezne organizacije dela krožkov. Polzg krožka ongleščine je teto s univenza račpisala še krožke italij anš čine, špan ščine in iranco-ščine, računalništva, šivanja in krojenja, plesa, likovnega ustaarjanja, fotografije, joge, tai čija, fitnesa in še kojjco drugih. Najti nekaj zase ib za svoje zadovoljiv! torej ne bi smel biti problam. Turičnik ob tem poudarja, daje to zagotovo eno najoenejših izobraeevanj na sveto Če ne bi bilo prostoboljnega dela mentorjev krožkov, ne bi uspeh ke-lovati toliko časa, je prepričan, saj je nO evrov za 46 ur krožka, kolikor traja v povprečju o šolskem letu, res simboličen znesek. Člani univerze odštejejo še letno članarino 10 evrov. TCj foto: Grup A Za zdravo staranje Projekt medgeneracijskega druženja eden najboljših v Evropi V visoki zdravstveni šoli v Celju je v poletni šoli, ki je del razvojnega in raziskovalnega evropskega projelata Zdrav življenjski slog za zdravo staranje, sodelovalo približno trideset slovenskih in tuj ill šaudentov ter predavateljev. Namen projekta je s pomočjo medgeneracijskega druženja ugozoviti in anblizirati zdravstveno pihmenost in telesno aktivnost starostnikov. Predvsem pa želijo preučiti primere dobre prakse in najti rešitve za morebitne pomanjkljivosti na tem področju. Naslednja poletna šola bo prihodnjo pomlad. »O starosti se premalo pogovarjamo in emo nanjo slabo pripravljeni. Za stabilen zdravstveni sistčm je pomembno, da ljudje v starosti ostanejo zdravi, aktivni in neodvisni. Pomembno vlogo pri staranju imajo tudi medicinske sestre, ki ljudem svetujejo o zdravem načinu življenja,« pravijo v vodstvu celjske visoke zdravstvene šole. Cilj projekta je, da bi z dodatnim izobraževanjem, ozaveščanjem in aktiviranjem študentov zdravstvene nege omogočili izboljšanje kakovosti življenja in zdravja starejših ter jim pomagali, da bi ostali čim dlje aktivni člani družbe. Spletni portal V sklopu projekta naj bi do naslednjega poletja ustvarili nov spletni portal v različnih jezikih, ki bo namenjen zdravstvenemu opismenjevanju starejših. S svo- jim raziskovalnim delom in sodelovanjem s starejšimi na različnih področjih naj bi študentje pripravili priporočila za nadaljnje delo na področju zdravega življenjskega sloga starejših in smernice za etično ravnanje pri skrbi za starejše. Pripravili naj bi tudi DVD s posnetki izvajanja telesnih vaj (z navodili in s priporočili). Udeleženci letošnje poletne šole so si med drugim ogledali tudi Dom Nine Pokorn Grmovje, Dom upokojencev Kranj in Splošno bolnišnico Celje. Obiskali so jih tudi starejši, ki se v Celju srečujejo v skupinah za samopomoč. Z mladimi so razpravljali o različnih temah. Na ta način so se »družile« izkušnje, mladi pa so v Predsednik države Borut Pahor je pred časom obiskal Dom ob Savinji in poklepetal s stanovalci. Ob njem je direktorica doma Bojana Mazil Šolinc. vključujejo v različne skupiee oziro-mr lahko izberejo, da se no vključijo nikamor. Vtakšnem primeru jih šz vedno občasno povabijo. Živeti z demenco Pro-ekt Živbti z demenco predstavlja za sodelujoče poseben izz°v na področju celostne podpore ljudem z demenco in nji.ovim zvojcem. Partnerji projeZta so polete Doma ab Savinji Celja le Zavod za zaaiskave,iz-obraževanje in trajnostni razvoj Celje, Univerzizetni hNmčni center Ljubljaaa, Klieičnioddelek za bolezni živčevja, Center za socialno delo Celje, Združenje zahzdnoštajerske po°rajine za pomoč: pri demenci °pominčica Šentjur in Spavanger University hospital Norvešta. »»Pri izvedbi nam bodo v velilo pomoč izlušnle norveškeaa partnerja na podlo č, u o jvladovanja demencein pri razoojuitoritev v skupnosti. Namen projekta da bi se približali potrebam oseb z demenco in njihovih svojcev. V okviru projekta žeNmo ustanoviti center za spomin, ki uzj' bi osebam z demenco ter nji-(sovim oskrbovalcemin svojcem na enem mestu poz aal svetovanje raz- ličnih strokovnjakov, informacije o ponudbi storitev in druge pomoči, izobraževanja, različne delavnice in treninge, skupine za samopomoč ter mrežo usposobljenih prostovoljcev,« pojasnjuje direktorica doma. V okviru projekta Živeti z demenco so že pripravili dve zloženki, in sicer Primeri dobrih praks pri delu z ljudmi z demenco v Domu ob Savinji Celje in Abeceda možganov. Posebej so veseli, da v projektu sodelujeta in jih strokovno usmerjata prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., in asist. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med. Načrti Dom ob Savinji Celje se je z Mestno četrtjo Kajuh začel dogovarjati za uresničitev dolgoletne ideje o ustanovitvi centra dnevnih aktivnosti. Še naprej želijo razvijati informacijsko točko za uporabnike storitev na področju varstva starejših in razširiti izobraževalni program za občane Mestne občine Celje. »bNaš cilj je i meti mobiine stbo-kovne skupine, ki bodo v bomoz ljudem v stisji v domačem olbolju.« Ohraniti in razvijal želijo vse svoje storitve, saj ugotavljajo, da sta naj-pomeračiojša ^epletenje storitev/ in krog sodelovanja med uaooabniki, svojci iz Domom ob Saving Celje. Promocijsao besedilo Dem oO Savinji Celje Jurčičeva ulica 66, 3000 Celjo Telefon: 03/ 427-95-00 Faks: 03/ 427 915 42 e-naslov: dom.celje@s iol.net V miru lahko počneš, kar te veseli Kadar želijo kaj domačega popiti ali pojesti, si to pripravijo kar sami. V stanovanjski skupini Sonček so si namreč pripravili kar zajetno zalogo gostega soka z meto. Umestitev doma upokojencev Šmarje pri Jelšah v središče kraja in dogajanja je bila dobra zamisel. Zaradi bližine središča lahko stanovalci samostojno opravijo osebne zadeve sami ali ob spremstvu. Prav tako lahko obiskujejo lokale, posedajo ob kavici in se pogovarjajo z domačini. Radi sami obiščejo lekarno, trgovino in želijo ostati v dogajanju. Namestitev in počutje imata v življenju največjo vlogo. Prav tako je pripadnost oziroma primerna mera empatije izrednega pomena pri slehernem zaposlenem v odnosu do stanovalca.Te vrlineje treba sproti ohranjati, se o njih pogovarjati. Ob igranju vlog zaposleni razume in začuti, ali je izbral pravo delo v takšni ustanovi, saj lahko ob delu trpi in ga to uničuje ter izpuaznjuje in ne tuti nikakušnega zad ovoljstva. Vzdujjp se zelo odraža v delovnem tkolju, kar morn vod ilni kader zatnati in težave nu primeren način reševati. Zaposlenim je trebn ponuditi primerno delovno okoljej možnosti dodatnega izobraževanja, ustverjatja, tvoboUe in osebne rasti. Le zadovoljni zaposleni onročijo stanovalce, ki jim lahko zaupaj o svoje težave. Veliko a ktivnosti, pa tudi miru Naš dom nuaii izre°no volilnoaktiv-nosti, mogoče prevač. Zato se oadnja leta bo lj uluvanjamo s tem, kaj ljud em ponuditi. Večina sturejših ima rada min, ki ga mnogokje no zazuajoali ga pojmujejo kot to, da se nič: ne proune, nit ne uela, ustvarja, Oar ne V rži. Pre П desetletjije lailo življenje ljudi vse prej kot zabavno. Ob sprtjemu ntanova l- Zaood sv. Rafačla Vransko, kj tja je ustanovila Župnija Vransloo, pnaznu-je letos okroglo oUletnico - doset let domskega varstva.To jo priložnost, da zaposleni pregledajo dosodanje äelo in se zazrejo tudi v prihodnost. O tem je več povedala direktorica zavoda mag. Mojoa Hrastnik »V letu 2011 je v neposredni bližini doma zraol a depandaksa, tako da v otieh hišah ponojamo 6° mest za oskrbo jo ne°o starejših iz bližnje in daljne oUolice. Naša letošnja pridobitev je o°revaaa nadzamna povezava obeh hiš. Vlatu 2008 smo pod svoje okrilje pridobili todistoiitev pomoči na domu. Vse dni v lej oskrb nj emo občaneVranokegam Tabora na njihovih domovi Z zadovolj^vom gledm mo naaaj,soj smo postaN kom°uten-ten sogovornik na lokalnam področjo in širše °o Sloonr^öi, zanosljiv delodajalec in partner v poslovnih krogihj naše delo je stroktvno priznano na zoravstvenem in socialoo-varstve-nem podJočju,« pjavi Hrastnikova. Po njenem mnonju se najpomembnejši vioik njihovega dela odraža o tem, da so postali Oom stanovalcem, pjijatelj v stiski, velikokja^dini iogovornik trpečega, umirai'očega, svojcem upanje iu pom oč, °ementnemu pa znanec iz mladosti, brat, sestra, zaupnij . Oom spada sicer med manjše v Sloveniji, sicej pa stanovalcem nudi vse storitve. Majhnost našega doma so sa pogumoi posamezniki, ji so si na znčetku novega tisočletji na Vranskem dovolili razmišljati o ideji gra-dnj^ doma starejših, dobro oaveu^L Dokazali smo, dalahto živi in preävi tudi manjši dom, ki zmore zagote- cev opažamo, da so ti res veliko delali, a da so se znali tudi zabavati in veseliti. Manjkalo pa je časa in denarja za potovanja in oglede. Na vprašanje, kaj je med delom in zabavo, ugotavljamo, da je to nujno potreben mir, da lahko posameznik predela vse dogodke, ki so se zgodili v času njegovega aktivnega življenja. Pa ga ima? Vsi zaposleni bi radi nekaj delali, ustvarjali, radi bi bili izvirni v izdelkih in kreacijah. Nihče pa ne pomisli, kako bi bilo, če bi starejšemu omogočili mir v urejenem okolju, ki mu ni tuje, da bi imel iz mladosti znane pripomočke in surovine na razpolago in bi jih lahko uporabil, ko bi želel. Čas za tisto, kar prej ni bilo mogoče Biti v miru sie čen po meni, da preostanek življenja živiš tako, kot sam že!iš, da ob podpori m pomoči druge osebe lahjo počnešto, kar te veseli in osred. [Da izpolniš tisto željo, po kateri s1 pradhodno erepenel, a ti čas ni dopuščal, je želja mnogih starejših, ki zadnje čase prihajajjo v dom. Pogosto so to buanje knnig, beležke iz utrinkov življenja za mlajši rod, rokodelska dela. Določeno število starostnikov se na-gibajudi Ii slikarstva računalništvu, ^it^erft: uri . Vedno več starostnikov bi potovalo po eloveniji ln obiskovalo kraje, česar jim dosedanje življenje ni dopu^alo. Za ves ta opisan mir pa je predpogoj, via imajo stanovalci urejene odnose s svojci. V prihodnorti nas čakajo zakonske spireme mbe sa podroq u skrbi za sta-re^e osebe. Tu bo zagotovo vodilo naš dom v izbiro novih vsebin, k približevanju oskrbi v domačem okolju. vnjati vsej storitve, ki jih potrebujejo starejši. Po številu stanovnlcev smo še vodno med najmanjšimi domkvi v uloveniji, kar jam bo oudi v prednje omogoča lo individu d!e n pristop, pji-logojanje skupnosti in visoko stopajo urefmčpvanja iadividualnih potreb posameznika. Socialni stiki so zelo pomembni za varovan ce, naj gre za dru žino in Temu bodo sledile tudi strukturne spremembe. Vsekakor jedro ostaja starostnik, ki mu želimo nuditi kakovostne in zanj najboljše storitve. Stanovalci pretežno prihajajo iz lokalnega okolja, ki zajema širše Kozjansko in Obsotelje. Zato si tudi v sorodnike ali za stike s širšim oko-njem. Kako üih aagotavljate? Individaalen puistop nam daje možnost pri sonrtvarj'nnju reštiev po merah posamezniea. Pri tem, da je soustvarjanje mogoče,so najpomtmbnejši sogovorniki sfanovalci,rakojza uji mi pa nji-honi dolinski člani, strodniki, prijatelji in znanci. Ne ^гпо biti »odlagaNšče«« atiarejših, nč kateie družiea ali dru^ou prihodnje želimo dobro sodelovanje, konstruktivno povezovanje z vsemi formalnimi in neformalnimi ustanovami tega področja, da bomo skrb za starejše naredili resnično takšno, kot si jo zaslužijo. Promocijsko besedilo pozaujta. Vedno sn trudimo graditi koalicijo o svojci, s skupnostjo, iz katere prihaja starostnik. Tiste, ki kdaj pozaoi-jo °a svojega, orijazno kpominjamo in vabimo k stikom u njim is nami. Pomem ben je projekt Zeleno,v okviru katerega ste povezali oskrbovance in okoje, zagotavlja pa vam tunM neluatere pridelke za vso zimo. Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah Rakeževa ulica 8 3240 Šmarje pri Jelšah Telefon: 03 817 1453 E-pošta: tajnistvo@dusmarje.si Projekt smo zasnovali na predpostavki, da bi zavod lahko za potrebe svojih stanovalcev ter osebja na bližnjih kmetijskih zemljiščih prideloval zelenjavo in sadje ter se tako samoo-skrboval v bistveno povečanem deležu. Eden od ciljev tega projekta je tudi ustvarjanje novih delovnih mest za ranljive ciljne skupine. V prvem letu delovanja projekta (2014) smo na treh njivah pridelali krompir za celo leto, precej zelja, repe, rdeče pese, korenja, paradižnik, solato. V letošnjem letu smo projekt nadgradili s pridelavo krušnih žit in zelišč ter dišavnic. V obrisih se za stavbo doma na travnati površini že kaže zelenjavno-okra-sni vrt. Vrt bo imel logično in krožno urejen dostop in nekaj utrjenih poti za krožno sprehajanje ter možnost ogledovanja z vmesnimi klopmi za počitek in posedanjem stanovalcev in obiskovalcev v vrtu ter dodanimi športnimi napravami za gibanje ter druženje generacij. Največja vrndaost projektj, ji ni merjiva v denarju, kilogramihin metrih, pa je to, da nak stanovalci lahko luščijo fižol, po gnezdih pobirajo jajca domukih kokoši, lupijo bučke, pobirajo krompij, lijjajozelje, pijejo domači čaj, se o1) tem uJmijo |n dnevno okušajo neposreden sti jz najavo. PromocijsMo besedi!o Zavod sv Rafaela Vransko Vran sko144a,3305 V ra nsko Telefon: 03 703 42 20 Ftks: 03 703 42 21 Internet: www.nasdom-vransko.com E-pošta: info@oasdom-vransko.com Majhendom, ki ima vse, kar potrebujejo starejši Luščenje orehov v Našem domu, kot zavodu na Vranskem rečejo domačini. aktivna starost Za lepšo starost Redna vadba je pomembna za ohranjanje vitalnosti in za dobro počutje Konec septembra so po Sloveniji pripravili akcijo Simbioza giba. Nastala je iz projekta Simbioza, ki spaja mladost in modrost starejših. Iz začetkov z računalniškimi delavnicami za starejše, kjer so se ti učili od mladih in v enem tednu spoznali osnove uporabe računalnika, so se v zadnjih letih razvile še druge oblike medgenera-cijskega sodelovanj a.Letos so snovalci projekta želeli odpreti športne objekte in ponuditi priložnost, da starejši spoznajo nove športe in se udeležijo različnih vadb. Brezplačne vadbe so bile na voljo na 450) mestih po vsej Sloveniji, med ponudniki je bil tudi letos celjski Top-fit. Če so lani imeli medgene-racijsko obliko vadbe, ko so dijaki sreelnje zdravslrvino šolr spremljali starejše, so se letos po besedah vodje Centra za zdravje in rekreacijo Top-fit Nataše Šuster odločili za ponudbo rpeci-alnih jerogramov, a ne le za starejše e klubu senior temveč tuOi vadbo za mamice z dojenakii nosečnice) mole športnikk in vodene vadbo za najstnike. Nekateri ss namreč prepričani, da takšne posebne vadbe niso zane-katere skudine ljudi, na primer za starejše ali dojenčke. V praksi skje pokazalo, da to ne drži. Pri storejših na primer je brez težav dokazljivo, kakodobre učinke ima vadba nanjihovo boljše počutje m zdravje. »»Ko enkrat začnejo vaditi in ugotovijo, koliko se jim je kakovost življenja spkemenila, ne ne-hajo,«< pravi Šusterjeva, ki je vesela, da je skupina, ki obiskuje to vadbo, tako zagnana in vztrajna. Najprej vadba, potem kavica V čaauprojekta Simbioza se jim pridruži tudi kakšen »Vadbo starostnikov bi morali spodbujati tudi na ravni države, saj bi imeli potem zaradi zdravljenja manj stroškov. Starejši vidijo, da je kakovost njihovega žtvljenja boljša, če redno vadijo.« novinec, ki najprej pride le iz rado^vednosti. girer pa so v klubo senior za zdaj samo lenske, ki sp očitno bolj vztrajne kot moški. Nekatere jih štejejo že krepko čez 6(0 lei, toda po oidezu in telesni pripravljenosti so bistveno mlajeet kar jim je na dan našege obiska pokazala tudi posebna tehtnica. In kakšna je sploh vadba za rtarejše? Šusterjeva pravi, da imajo raznovrstne vsje, veliko pa je takšnih za večjo gibljivost, eavnotežje, vzda-žljivast in tudi za mišično шс^1 ker s starostjo mištfna masa upiahne,z redno vadbo pa se jo da ohranjati.Starejši imajo veliko z dravil, različne težave in manjše možnosti gibanja, zato je lahko problem tudi vzorževanje pri-mrrne relekne težee Z redno vadb s se tudi tu pokažejo rezultati, počutje je boijše. Pravzaprav ni omejitev pri vadbi starejših, zdravniki jo p riporočajo vsem. p ravi Šusterjeve, ki ugotavljal, da v skupini nihče ne pretioava, pelajo z glavo in toliko, kolikor zmorejo. Skupinsko vadbo imajo dvakrat tedensko, vmes lahko obiskujejo fitnes. Še eaj'bolj sprogčujoči p a so vetjetno trenutki po vadbi, ko je čas za skupno kavico in klepet. TC, foto: SHERPA Ker starejši nekaterih stvari ne morejo narediti, poiščejo vaditelji druge načine. Tempo vadbe je počasnejši, delati pa morajo vse vrste vaj, ki jih delajo tudi mlajši, če hočejo ohraniti gibčnost. Pomembne so zlasti vaje za ravnotežje in orientacijo v prostoru. Marina Bohinec: »Članica skupine sem že več let. Pred leti sem imela nesrečo in sem vedela, da bom tako lažje premagala poškodbo. Tudi poleti ne mirujem, ampak se ukvarjam z nordijsko hojo ob Savinji. Leta naredijo svoje in zdravo je, da se takole rekreiramo, izgubljamo kilograme in skrbimo za zdrave kosti.« Jožica Jager: »Prej sem hodila drugam, pa ostale niso bile tako zagnane kot jaz. Všeč mi je, da je vadba dopoldne. Rada imam gibanje, tek, hojo, kolesarjenje. Hodim na maratone, na ljubljanskega bom šla že četrtič, na teku DM pa sem bila druga med seniorkami. Vesela sem, da me je tehtnica danes pomladila kar za 15 let!« Vera Jager: »Hči je hodila na vadbo v Top-fit in je videla, da imajo program tudi za starejše. Zdaj prihajam že vrsto let. Tudi sicer se veliko ukvarjam z rekreacijo, tečem, pozimi smučam, hodim v hribe, ampak pri tej vadbi so drugi gibi, ki jih sicer ne delaš. Malo me muči obseg okrog pasu, sicer pa imam vse vaje rada.« Zlata Funkelj: »Dolgo že hodim na rekreacijo, saj že od nekdaj rada telovadim, a ne samo v tej skupini, sodelujem tudi pri vadbi proti osteoporozi, pri jogi ... Če kdaj ne morem priti, mi to zelo manjka. Zame je ta vadba pomembna zaradi počutja in ohranjanja telesne teže. Pri svojih letih se zelo dobro počutim!« Da bi lahko videli veliko lepega »Nič več me ne začudi vprašanje nekoga, ki ima za daljevo izmerjeno dioptrijo, ali imora sedajnositi očala ves dan. Oeroačm in mladostnikom, ki se jim vid še razvija, bi bilo skrajno neodgovorns reči, datonipotrebno. Nekomu, kiv vseh svojih najustvarjalnejših in inteeziv-nih letie življenja očal pi potsebovai in so mu dioptrijo za daljavo ugotoviM šela sedaj, ko je začel uživeti sadove minulih let, mirno odgovorim, da toni nujno,« pravimojstrica očesne optike And veja Weiz računalmkom, W-pknemi ..ј (nogca vožnjaj mokra cesto. snežnapovršmajvodna gladma „.) Med zelenjem se počutijo kot doma Dom upokojencev Polzela nudi namestitev 224 stanovalcem. Čaka ga preureditev sob, saj je treba do leta 2021 odpraviti večposteljne sobe. Prednostna naloga je zato gradnja prizidka, kjer bi bili prostori za zdravstveno dejavnost, v prvem nadstropju pa bi bil oddelek za demenco in v drugem nadstropju negovalni oddelek. Na ta način bi pridobili možnost namestitve za 50 stanovalcev, razliko do zagotovitve standarda pa bi dosegli še s preureditvijo depandanse. Dom upokojencev Polzela bo v prihodnjem letu praznoval 60 let delovanja na področju inštitucionalnega varstva starejših, kar nedvoumno dokazuje, da se je vsa leta razvijal, imel jasno zastavljene cilje in seveda ustrezen kader. Zadovoljstvo uporabnikov je tudi ena poglavitnejših nalog vsakega doma. K temu zagotovo pripomore tudi to, da je dom v parku graščine Šenek, sredi zelenih površin stoji na rahli vzpetini s pogledom na Polzelo. To skušajo v domu kot prednost predstaviti tudi prihodnjim uporabnikom. V parku so urejeni klopce, rusko kegljišče, gugalnice, v prihodnje bodo v paviljonu sred i par ka ponudi I i tudinapitke in prigrizke. Zapoeleni so pomembni Domje popolno maza seden, predvsem je mogoče zaznati povečano povpraševanje za namestitve v novem del u id na negovelnih oddeieiO. »V preteklih letih smo v domu uspešno izvedli program energetske obnoves lanipa smo na 1.200 Ovadratnih metrih novih površin uvedli gospodinjske Dom upokojencev Polzela Polzela 18,3313 Polzela tel.: 0П/703 34 00 Oaxe 03/572 00 223 e-pošta:info@dupolzela.si П Iz smeri Reven na Koroškem proti mejnemu prehodu Ho^ec vas popelje pot po glavni cesti mime stare preveljslte gostilne PriBra n-čurniku i n tik pod cerkvij o sv. Barbare. Peljete sei čez reko Mežo in v novo zgrajenem kronišču zavijetedesno proti farovškj cerkvi prav do Doma starejših Na Fari. Rumeno-oranžna moderna stavba v obliki črke j iz |€?ta 200 1, ko je nenembr a odprla svojm vrata i30 sjanovalcem, se še danes razcveta, živi in penuja ee le bivanje, oskrbe/, zdravsiveno nejo,tem več tudi veselje, varnostinzadovoljstvo. Dom razpolaga z 42 enopei-steljnimi sobami, 61 dvoposteljnimi^ 4 triposteljnimi in 3 šti ti posteljnimi sobmmi terzene garsonjero. V pritl^nih prostorih so paleg iecepcije judi manjši bar z letnim vrtom, kuhinja, Oralnica,knjižnicaj frizerski salon, prostooi za delovno terspijo. Imajo tuji wellness center, prostor za aromate-apije, pedieuro in masaže. V kletem prostokh sta manjša kapelica in pnslovil-na soba. V- delu, °ritličja in dveh nadetjopjih so sobe stanovalcev s slzupnimi dneoe|rei prostori,z skupnosti. Nadgraditi skušamo storitve v smislu razširitve tržne dejavnosti in prav tako zagotoviti ustrezne namestitve,« pravi direktorica doma Eva Lenko. K zadovoljstvu seveda najbolj prispevajo zaposleni. Prav njihov odnos do stanovalcev in svojcev ter obiskovalcev je tisti, ki na koncu doda svoj pečat. Domovi v veliki meri že prevzemajo vlogo negovalnih bolnišnic, kar zahteva bistveno drugačno kadrovsko shemo zaposlenih na področju zdravstva kot oskrbe. »Že leta opozarjamo, da so na tem področju spremembe nujne, saj domovi na področju zdravstva poslujemo z negativnim rezultatom. Zate je zelen pomembno, iako ob/nemo vsak evro. To seveda s eušamo doseči z nata nčnim načftovanjje m deln,jasnirai in tečno zastavljenimi cilji, optimizacijo ter natančnimi evidencami, ki nnm pomagajo feri na3alj njeh odločitvah,« esavi Lenko va. Kakovostno p reživljanje časa V demu se zavedaj, da ee nega osnova, / kooje zanjo poskrbljeno, je na vrsti dakovo-stno preživljanje časa.»Vsaka nova generacija stanova Icev in svojcev se že |ared sprejemom pozanima o druaabnem docjajanjuvdome. Ko sn lju dje odlodaeo za namestitev, so te infnnriacije zelo pommm3ne.« z aktivnostmi in j ejavnost-mi stanovalcem omogočajo manjšimi jedilnicami,ambulan-to, s fizinterapijo^estrsko setmo inzdrugimi srosto-ii Nmtranjost doma si lahko tudi ojledate na virtualnem posnatku ne domski spleini stranivnwva.ds-nafari.si. Vsak dan je n ekaj posebnega Poleg oskrbe im zdravstvene nege nudi dom svojim hitrejše prilagajanje novemu načinu življenja, socializacijo in medsebojno razumevanje. Stanovalci se lahko udeležujejo nastopov, kreativnih in tematskih delavnic, piknikov, telovadbe, kegljanja ... »Opažamo, da je zaradi aktivnega preživljanja prostega časa med stanovalci manj sporov, nerazumevanja, nasploh se stanevalcem tudi obiloaktiv-no јУ. V nj em delujejo Ž oga band, pevski zbor Kemis, ska-jina pohodnikov, elanincev in noadijske hoje ter litenarea skupina Živeti jelepo. Stano-valciobiskejejo gospodinjski krožek;, ččzo se nemščino, računalniotvo, rokovanji s »pametnimi« telefonjredno eineveo te tava d sV1 obirkujejo tako zmanjšuje monotonost in negotovost pri posameznikih. Sodeč po odzivu in komentarjih stanovalcev, smo na pravi poti.« Sodelovanje med generacijami Za stanovalce je pomembno, da se kljub selitvi v novo ure delovne terapije, izdelujejo različne izdelke (slike, »pir-he«, butare, venčke, prtičke, rokavice, voščilnice, vaze, rože ...). Uživajo ob vsakodnevnem pitju kavice, pago-voru, druženju ob glasbi. Ob koncu meseca organizirajo ob vesčli glasbi in veliki torti ter Sozarčku vina prazevvanje rojste^ dni vseh, kj so slav||i pretekli mesec. V domu ^aanujejo sicer večkrat letno, in sicer ob do-eodkih, koe so Teden vseži- V Domu starejših Na jariod 1.januarSv 2015 izvažajo tudi novo storitev -j pomoč druženi na domu kot socialna oskrba na domu za občane občin Črna na eoroškem, Mežica in Prevalje. Vse шformacije lahko pridobite tadi po e-poeti marjeta.strekelj@ds-nafari.si. okolje skrbi in spodbuja njihove vezi med sorodniki in domačim okoljem. Veliko sodelujejo tudi z lokalnimi skupnostmi doma, kjer je velik poudarek na medgeneracij-skem sodelovanju. V dom prihajajo otroci iz vrtca na Polzeli in iz tamkajšnje ter braslovške šole, kjer pripravljajo nastope, program za stanovalce, ki vljenjskega učenja, Sreča je v srečanju, Dan za spremembe, valentinovo, dan žena, kulturni praznik, razne obletnice ... Skratko, praznikov in vzrobov za praznovanje je dovolj in v domu Na Fari jih najdejo. Zaposleni v Domu starejših Na Fari se trudije narediti vsak dan deugačen, paazničen, ne/ kajj poeebnega. Certifika t za odličnost Doma starejših Na Fari ne odlileuje le pračueovita lega s pogledom ea Peco na zahodmi sSeani in aa Uršlj'o goro peoti juge, tamveč kakoeostno sero-kovno delo vseh zzзosldnih. V letu 2012 je dom prejel certifikat odličnosti za delovanje ee modelu E-qalin. Vcertificiran model E-qalina so vklju ceni stanovalci, njihovisvojni in zaposleni dom^ dskupnem delovanju,izjažanju tisti mesec praznujejo rojstni dan. V dom že 30 let prihajajo tudi prostovoljci, ki vodijo skupine za samopomoč. To so pogovorne skupine s stalnimi člani in z voditeljskim parom, kar jim omogoča občutek pripadnosti in varnosti. Zelo so ponosni na prostovoljko Anico Repnik, ki prihaja že 25 let. Promocijsko besedilo potreb, podajanju pripomb, tudi kritik in pohval se je odražalo delo, za katerega je dom prejel ta certifikat. Čakalne vrste ... daži .. tudi brez tega ne gre, če si v okolju prepoznan in cenjen. A vendar za vsakega pomoči potjebnada se najde rešitev. Jaenosti znana gospodarska ks^a stmnovalcem dome Na Fari ne sme biti znaea. Zaposleni v domu se trudijo, da staeovalcem nudijovse, karsi starostmki tudi za saoje novo življenjsko obdoije zajlužijo. Piomocijr3o be sedilo Dom sianejš ih Na Fari Na Fari 50 2391 Prevalže www.ds-nafarLsi Telefon: 02/82-40-920 ariNaPrevaljah Dom odprtih vra t Direkiorica doma Stanka Vauh: "Zaposleni v Domu sterejših Na Fari setrudijo narediti vsak dan drugačin, prazničen, nekaž posebsegi, vsak dan namenjen stanovalcem." aktivna starost Špesov dom Vojnik - dom dobrih ljudi contraco.si spesovdom.vojnik@contraco.si povabijo tudi svojce. Posebnost in dodana vrednost je redna maša v domski kapelici, za kar se lahko zahvalijo srečni okoliščini, da je stanovalec Špesovega doma upokojeni duhovnik Franc Brecl. Njegova prisotnost omogoča vsakodnevno duhovno oskrbo vsem, ki to želijo. Skrb tudi za zaposlene Za zaposlene v domu pripravljajo stalna izobraževanja na temo starejših. Hišni sindikat s podporo vodstva vsako leto pripravi izlet, ki vključuje tudi strokovni del z ogledom vsaj ene od ustanov iz dejavnosti. Prav tako poskrbijo tudi za zabavo. Ob koncu leta s skupnimi močm i pripjavljajo poseben program, ki traja ves december. S stanovalci in svojci se od starega leta poslovijo na zaključni prireditvi, na kateri ne manjka prtja in plesa. Zavedajo se,da predstavljajo stanovalcem novo, ve!ikokrat primarno socialno mrežo, zato skušap delovsti na n ačin, da si vzamej'o zanjb čns, jim prisluhnejo ie poskušajo približati domako živl|enje njih ovem dornačemu okolju. K temu prispevajo prav vsi zaposleni, naj priha-ajona delovdom s srcem, nasmejanim z veliko pozrtivne energob. Če starkvalci opazijo ejihovo ptijaznost in povedo,da sovŠpesovem domu lepo sprejeti in se dobre počutijo, je to najvekja nagrada za oaposlene. Promocijsko beseji lo Aktivna skrb starejših za zdravje Odzivajte se na vabila Svita, lahko vam rešijo življenje Celjska območna enota NIJZ je septembra na Celjskem pripravila predstavitve Programa Svit, na katerih je bilo mogoče videti model debelega črevesa in sprememb v njem, ki kažejo na morebitno rakavo obolenje. (Foto: arhiv NT) Kadar pišemo o aktivnem staranju, pri tem vselej omenjamo zdravje. Če je zanj poskrbljeno, je tudi starost lahko dinamična in dobro preživeta. Eno najhujših obolenj, ki so mu izpostavljene starejše generacije in kjer preventiva posameznikov še vedno šepa, je rak debelega črevesa oziroma danke. Zato je Slovenija letos celo spremenila pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni, ki je zdaj vključil v preventivne preglede v okviru Svita tudi populacijo do 741. leta. Kot je znano, je program Svit namenjen pravočasnemu odkrivanju predrakavih sprememb na debelem črevesu in danki. Če jih oekri-jejo zgodaj, je namreč rak. v večini primeeov ozdravljiv ozitoma ga tahko preprečijo. V Program Svit, ki ga vodi Nazionalni inštitut za javno zdravje ter v Sloveniji traja že od leta 20009, eo bili SpoOtovanj e, sočutje, odgovornost, ljubezen in resni-celjuZnost je pet vrednot,ki jih je Center stzrejših Zimzelen promoviral ob svoji lan -ski peti obletkici delovania. »Zato, ket je naše poslanstvo poleg socialnega varstva tudi širše. S svojim delovanjem želim o poglobiti čutenje! za vrednote, da bo naše ž.vlje-nje žlaZtnejše,ioli zd oavo in mirneiše,« praei direktorica Zimzelena Andreia Ztetan Bukovič. Tretje živlienssko obdobje je lahko mirno in tiho, lahko pa je -e°i aktivno in živah-no.°ea od možnosti za to se izmenjave stanovalcev prek programa Livkedage.Zimze-lense jejulija S0i4 vključil v prvo mednarodno izmeniavo stanovaloev demov za starejše, potem pa izveZel še dve. KaOšne so vaše izkušnje pri tem? Ker rade zagrizemo v nove ideje in jih sprejmemo kot izziv, smo se pridružili tudi ponudbi programa Linkeea°e z« izmenjavo staoova I cev. Po treh izmenjakah ocenjujemo, ds je io lepa izkušnja za stanovalca, ki -e izmenjave udeleži, a tudi za druge stasevalce m zsposle-ne.Pravzaprav obogati celotno hišo. Z izmenjavami damo drug druvemu priložnest za no\/a znavstva, izk^nje, ojpr1:oct in znanje- Četudj gre za starejše ljudi, ki imajo večinoma vsi zdrav-tvvnealigibnlne tažave, doslej vabljeni vsi prebivalci Slovenije, stari od 50 do 69 let, z urejenim osnovnim zdravstvenim zavarovanjem, zdaj pa bodo vabljeni tudi starejši. Do konca leta bodo tako vabilo za pregled blata prejeli tudi vsi, ki so se rodili v letu 1941. Bolezen se dolgo razvija »Pomembno je, da prebivalci program poznajo in s e nanj odzovejo, ko prejmejo osebno vabilo. Program lahko začnemo šele takrat, ko posameznik privoli v sodelovanje. V celjski regiji se vabilu v Program Svit v povprečju odzove e1 odstotkov vabljenih posameznikov, želimo pa si, da bi odzev-nost vabljenih še povečali,«« pravi Tatjana Škornik Tovornik, oegijska koordi-natorica preventivnega Programa Szitea Ceijskem. Več kk- a0 adstotkov easeb, ki imajo raka debalega črevesa ali danke, je starejših od 50 let, zato je so prvi pre- je odločitev za takšne poči tni-ce dobra. Spoznajo nove ljudi, nove kraje in vidijo, kako smo domovi m od scbkj različni, kaj peoujamo. Stanovalci iz za-pos leni v naši hi-i pa za ne kaj dni sprejmemo novega sostanovalca in mu predstavimo življenje pri nas jer ga vklju čioo v dogajanjej V Zim ze len r smo do zdaj .ostiligo-poda iz Špa-nijes dva gospoda s HIovaške in nazadnje goepo izdomz starej-eih v Luciji. Mnogi starezši ob przseli-tvk v dom p ogrzšajo svoj vrt, atik z zemeo in naravo. Vaš dom leži ob gozdu in njivah, stanovalcem pa stikzzemljo in rastlinami omogočate tudi na dvorišču... Zezščarjtvo js nota, ei je v Zimzeleru motneje izražena. Že ime eašega centra opreke-ljuje to usmeritev, poleg tega je nkvarjenje z zelišči nezaj, Oa^e blizu starejšim. Przvtzko tudi našim sodelavkam, saj so ve večji mesi doma s pokieže-ljz in imajo m tem t>odročju jz°i veliko znanja, izlzvšenj. F3rl gojenju,prioravi zelišč za uporabo in sestavljanju čajnih mešanis so prave mojstrice. Pri projektu zeNščarstva smo povzzalitudi sinergije kraja in v sodelovanju z Lonča.stvom Bahoz v Topolšio ustvaaili unikatne lončke za čaj in čaj-nike,v .aterih postrežemo čaj zbiekozalcem na srečanjih in prireditvah1 V slovenskih- domovih za starejše vč/i veli ko oseki, ki gledi smiselni pri teh letih, čeprav ni zagotovila, da te vrste raka ljudje ne morejo dobiti že prej. Rak na debelem črevesu ali danki je bolezen, ki se v telesu razvija imajo demenco na različnih stopnjah bolezni in tudi v Zimzelenu imate z njo veliko izkušenj. V Zimzelenu se zaposleni tudi na tem področju stalno izobražujejo. Kot svoje poslanstvo smo opredelili ozavešča-nje lokalne skupnosti o demen-ci. Želimo biti opora, pomoč in smerokaz za osebe z demenco in njihove svojce ter vsem, ki želijo vedeti več o demenci ali iščejo odgovore pri srečevanju s to boleznijo. Poleg rednih mesečnih srečanj svojcev oseb z demenco v pogovorni skupini smo lani organizirali tudi svetovalnice za demenco. Glede na potrebe ljudi smo z njimi šli na teren, in sicer imamo štiri svetovalnice: v Zimzelenu: Črni na Koroškem, Mozirju in na Rečici ob Savinji. Svetovalnice, ki jih vodijo naše sodelavke, so brezplačne, odprte pa so vsako za°njo sredo v mssacu med 17. in is. uro. Svetkval-nice so ue pokazale kot zele dobrod ošle m co do bro ob° skase. Promoczszo besedilo Foto: D. Janežič Center starejših Zimzelen Topolšica 78 a 3326 Topolšioa Teletooe 03 896-3700 E-pošta:.nfo jj.pvzimeelen.si www.ce-elmzelen.si več let, preden se pojavijo prvi simptomi. S testiranjem na prikrito krvavitev lahko zdravniki ugotovijo, da se v telesu nekaj dogaja, še preden do bolezni sploh pride. Zaznajo lahko že predrakave spremembe, ki se pojavijo na steni črevesa, jih odstranijo in s tem preprečijo razvoj bolezni. Ker pri spremembah ni vedno krvavitve, je pomembno, da starejši opravijo testiranje vsaki dve leti, ko prejmejo vabilo za sodelovanje v Programu Svit. SŠol Sobivanje nas bogati Stik z naravo ugodnovpliva na človeiovo fizično in duševno dobro. V Programu Svit so do zdaj odkrili več kot 1.600 takšnih rakavih obolenj v Sloveniji. Po podaekih prvega poesejalnega kroga je bilo več kot 70 odstotkov te vrste raka odkritega kzlo zgodaj, zato ljudje niso potoebovali nobenega dodatnegaonkološkega zdravljenja. aktivna starost Aktivni in povezani z mlajšimi Kot medgeneracijski center, kizagotavljakakovostno preživljanje prostega časa veem generacijam, predvsem pa tretji generaciji, v Centru starejrih Hipi generacij I^šIjo omogočamo aktiono in kakovostno bivanje starejšia v njihovem domatem okolju inpovezo-vanje z mlajšimi geraeracijanci. S erogramom, kei ga stroiov-novodi Cen-er zn ecccialno delo Laško,finančno pa ga podpirp Občina Laško, prispevamo h kapovosti socialnegain djuž-beaegaokolja občine v ožjem in širšem pome ne. Poaamezni -ku dajemo občutek secialdp vkt'učeno-ti, ki j'e mlajšam ge- neaacijam tako samoumevna, starejei pa j'o ob pomanjkano'u Coživljajo kot boleč »dodatek« jeseni njihovega življenja. Neprenehoma se trudimo, da so naše; aktivnosti za vse udeležence brezplačne in tako dphtovne veem ne gleda na ifnaačni in socialni status, kar nam v veliki mer i uspevt s pompčjo srčnih prosjovoljp in prostovoljcev, ki večinoma pripadajo tretji generaciji. Ovoje znanje so prieravljeni pesebič-no deliti s tvojimi ^vrstniH in ga hlmrati p redajati mlajšim /Aktivnosti so organizirane iadividuahoin skufjinsm na podlag i željain potre t uporab- nikov in so v obliki mesečnih programov. Celo leto so pri nas izobraževalni tečaji, krožki, ustvarjalne delavnice, predavanja, kulturne prireditve, predstavitve, športne aktivnosti, razstave, srečanja skupin ... V dnevnem prostoru so na voljo dnevni časopis in računalniki, na katerih je mogoče brskati po spletu. Prav tako so vedno na voljo družabne igre in majhna kuhinja. V letu 2014 smo pripravili 513 aktivnosti, ki jih je obiskalo 6.640 ljudi. Naših 34 prostovoljcev pa je opravilo 2.028 prostovoljskih ur. Promocijsko besedilo Delovni čas: pon., tor., čet. 7.00-15.00 sre. 7.00-17.00 pet. 7.00-13.00 oz. po programu aktivnosti Ш CENTER STAREJSIH HIŠA GENERACIJ Center za socialno delo Laško Center starejših Hiša generacij Savinjsko nabrežje 6 3270 Laško Telefon: 03/734-18-80 051-436-240 E-pošta: center.starejsih@siol.net www.csd-lasko.si Starovidnost in o čala Boris Gleščič: »Zdrava prehrana in zdrav način življenja sta najboljša preventiva za vse bolezni. Antioksidante najdemo predvsem v sadju in zelenjavi. Še posebej veliko karotenoidov je v temno zeleni zelenjavi (špinača, ohrovt, brstični ohrovt, brokoli, grah ...). Vnos hrane z dovolj sadja in zelenjave, predvsem temno zelene, naj bi zmanjšaltveganjezanastanekinrazvoj starostnepegein tuditveganjeza razvoj sivemrene.« Očesna leča je pčožna in a pomočjo mišice spreminja svojo obliko eer tako omogoči, do siiea predmeta nastane Ukco na mrežnici. V starosti od 40 do 50 lnt začne leča počasi izgubljati prožnost in se pri glgdanhu od blizu ne more več toliko iabočiti, zato dovekod blizu no vidi več tako dobro. Pri 60 letih pa te prožnoat popolnome izgine in napenjanje ciliarne mišice nima nobenega učinka. Boris G leočič pojasnjuje : »»Starovidno-sti te smemo enačiti z ECOBČIČEVA UL i 3000 QUE - VELIKA IZBIRA MODNIH KORE0 - p«Vl pridobili SQ CERFITIKAT ZA KAKOVOST q [EONA [)OBROTinSkA 3 ANNE KLEIN VFRSACF t^sfrsa fflvngLR O uuiusuuit» •'l " 1 00 «JK™ GUCCI FERRE OiMMMh Valentino >• Novodobnim »graščakom« nič ne manjka Sajenje dišavnic in zelišč Trubarjev dom upokojencev je svoj prostor našel v graščini v Loki pri Zidanem Mostu. Umeščen je v čisto in lepo naravno okolje. Danes v njem v jeseni življenja uživa 221 starostnikov, za kate re skrbi 98 zaposlenih. V Loki so za krajane in stanovalce doma na šazpolaLo enota pošte z banko, trgovina, železniška postaja, kulturnidorrii knjižnica, bife, frizer in v neposredni bližini dome tudi cerkev. Stanovalcem zagotevljajo bivanjz v opremljenih, vzdrževanih in ogrevanih sobah ter souporabo skupnih proatorov. V lastni kuhinji pripravlje-jo uravnotežeee obroke. Zagotavljajo zdaavstveno nego in oskrbo, ki oblega fizično pomoč, oskrbo jn verstvo, reZabilitacijo ter dodatne storitve, šot so frizerske in pedikerske, prevozi s spsemstvom in podobno. Del je služ- be etn tudi fzioterapija in delovna teraejja. Sodobno unejen dom V dolgih letih stalnih vlaganj v posodabljanje jim je uspelo zagotoviti prijetno bivaleo okolje v sodobnem domu, kjer so sjojaj vse sobe klimo z individualnim upravljanjem, priključek digitalne televizije-, direktni tele-jonom,v ei prostori dom a imajo brez-žičniinternet, dom je priključen na optično omrežje. »Ponudimo lahko tudi eno-in dvopostzljne garsonjere z lastne kuhinjo in sanitarijami,« pra- Trubarjev dom upokojencev Loka pri Zidanem Mostu 48 1434 Loka pri Zidanem Mostu Telefon: 03 565 81 (jO E-pošta: loka@zssz-slo.si Pekovska urica s prostovoljcem vi direktor doma Robert Potočnik. Dom razpolaga tudi z lastno zobozdravstveno ambulanto. »Zavedamo se, da je še pomembnejša od bivalnega standarda vsebina, torej dogajanje, možnosti za različne aktivnosti stanovalcev. A najpomembnejši je odnos zaposlenih. Ta mora sporočati stanovalcem, da so pomembni, in jim dajati občutek sprejetosti, varnosti ter jim omogočati izpolnjeno življenje.« Kot pravi direktor Robert Potočnik, se zato trudijo za odprt in spoštljiv odnos do stanovalcev ter upoštevanje potreb posameznika v čim večji meri v okviru danih možnosti. »Poleg dobrega počutja, lepega in udobnega življenja je namreč pomembno tudi čim bolj aktivno preživljanje starosti. Vsemu naštetemu so namenjene prireditve in aktivnosti, ki jih organiziramo, in sicer koncerti, nastopi folklor, čarodeja, slikarske razstave in podobno. Sodelujemo s skupino Kosmati smrčki iz ŠKD Celeia, z OŠ Loka, Sevnica in Radeče ter vrtcem iz Loke.« Cene med najnižjimi Cene se že nekaj let niso spremenile. Težava je plačilna sposobnost ljudi, ki potrebujejo domsko oskrbo, tako da se delež samoplačnikov vztrajno manjša in se veča delež doplačil svojcev in občin. »Stroški bivanja pri nas se začnejo že pri 480 evrih mesečno, s potrebami posameznika po zahtevnejši oskrbi in negi pa cena seveda sorazmerno naraste. So pa cene v Loki med najnižjimi v državi, kljub razmeroma zelo visokem standardu, za kar si bomo prizadevali tudi v prihodnje.« Do novembra bodo v domu zamenjali eno od dvigal z novim in ga nadgradili za eno postajo, konec leta pa se bodo začeli urejati mansardo dvorca, s katero bodo pridobili deset novih enoposteljnih sob z lastnimi sanitarijami. V prihodnjih dveh letih načrtujejo še preureditev dela enega od objektov v oddelek za stanovalce z demenco, ki bo urejen po najsodobnejših strokovnih standardih. Tudi pesnica Neža Maurer Škofič zadnja leta živi v domu v Loki. »Tukaj se počutim kot doma. Urejenost doma je čudovita, prav zaradi tega sem si ga pred leti, ko sem nastopala na Razbor-ju, tudi izbrala. Sem bolj samotarski človek, zato ne iščem veliko družbe, na 0 tiste, s katerimi se zbližam, pa se res ^ zanesem. Tudi tukaj sem si tako našla $ dva takšna sostanovalca. Zaposlene si -a upam vse vprašati in jih prositi, oni pa ü mi vedno tudi zelo prijazno vse pojasnijo. Z vsemi sem povsem zadovoljna | - in to od čistilke do direktorja.« o med i maj medicinska oprema PRODAJA, IZDAJA IN IZPOSOJA MEDICINSKIH PRIPOMOČKOV . Invalidski vozički AKCIJA SKUTERJEV IZ ZALOGE - • Negovalne postelje in pohištvo za dom k SoZrsa dvigala u Sto pniščni vn pe njairnki za poč neinele krsomoto rne vozičke (popeničarji ) j pi etaričm n^eazZ1 L SomLasni iz kojalniški fjLinomočtt s Hodzjje, šorgle, spremenine malico • PlšzicervloZni, Olačke, hoešeljnepoS iogz • Urlnste vrzčPei шšnalkondo mizSUomo mpturlal •VumeOm co m b Ipš ine^eei.ze.ežaninam n MeriNi nosnega čloku iz siaOitohin • Ortooe, križniin künloasavi, komprunijškenogavice g PnpumoOLirz nogn m oreOnohigieno Holpinkv na domu • XXOjroOokO Vabljeni v naprazstavnisalon, Hi ue nahkja naMeotnemUrgh 1 1, v 5110/6051001 Konjinoin Veselimo se vašegaoboska0 ljč^Uimajrj.^.n. Mestoi tu^l^lO Slovenspe Konjjce 0)80 11 9 LP mfohĐme^maj.oom wwwrmekimajjc0m Veanomodfcjnoljjh pripomohkov j^i^ipoo^^ za inSnntinenco va ^plaar^od^^e^^imonav^šn^s Pogodbeni dobavitelj medktarkZjjLljnU0!0 pripomočauv DELOHZNICAS pon: 7:30 -15:30 Zopzk: 30-lPiUU pnej0i30- P6:00 eeohi 30- p6rh0 pot: 7:00 - i0:30 V podjetju Medimaj vam svetujemo: Kako do medicinsko-tehničnega pripomočka? Preprosto! Z naročilnico, ki jo izda pooblaščeni zdravnik ali specialist, se oglasite v naši specializirani prodajalni na Mestnem trgu 11 v Slovenskih Konjicah, kjer boste prejeli predpisani pripomoček v izposojo ali v trajno last. Z veseljem vam bomo pripomoček pomagali izbrati in vam ga tudi pripeljali na vaš dom. Za svetovanje nas lahko pokličete na brezplačno modro številko 080 11 98 in skupaj bomo poiskali najenostavnejšo ter najugodnejšo rešitev za vas. V našem velikem prodajnem salonu v Slovenskih Konjicah si lahko MTP ogledate ter ga tudi preizkusite. Kaj storiti, če vam pripomoček ne pripada? Brez skrbi! Lahko ga najamete tudi brez naro-čilafcc.^r^ek nnjkma vem mesečno obračunamo on pol^nicL PravLcpdopripomDČkpv ModrcinunonteJsnkkni prioomočin so ssoCopoa, poOreOnr za zdnnvSjenjs ali mediarnsko rehobiiiZn-eijei Osaeiro dotnh pripZ)-mookpv doto&ja^kme zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja. Na osnovi teh predpisov Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije zagotavlja zavarovanim osebam uresničevanje pravic do medicinsko-tehnič-nih pripomočkov v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Natančneje so vrste pripomočkov ter bolezni in zdravstvena stanja zavarovanih oseb, pri tota10 jim je zagon povOjen .oszmezm meOjj prneko-tu0!1^ pripcZmo-čunZH sooZoaHzauveljk-еаапје ^z^^^ po scanon-pZmt ^^ne^^^i in pojnod-0emc[n eEonmr opredelje-niv sezпnmu p arOrantom-z meOrcinZkltmi Orirerijk, rpokMaatili, |^orZo^0i jn cenovn1m- stUZ0ae0i. Wj udnooaMjuni-o&nk пиро mtrsnetnu Opguamo l-uho.t^ovina^edm-aS.com REPORTAŽA 39 Takole množično je bilo na dvorišču Celjskega mladinskega centra, kjer je bila že četrta Tržnica generacij. Tržnica generacij in prostovoljstva Medgeneracijski center Celje podelil priznanja štirim uspešnim šolam Ana Špat: »Mlade je treba učiti prostovoljstva, da ga bodo sprejemali kot način življenja.« vrt poleti že s pridom upo- Stojnice, pri katerih so mladi predstavljali programe svojih srednjih šol in drugih ustanov, na eni strani in ponudba domov za starejše na drugi, vmes pa oder z mladimi pevci, plesalci, glasbeniki. Takšen je bil utrip na dvorišču Celjskega mladinskega centra pred tednom. Na prvi pogled nezdružljiv preplet dejavnosti in predstavitev, vendar ne za Tržnico generacij. To je v sodelovanju z mestno občino in mladinskim centrom že četrtič pripravil Medgeneracijski center Celje, ki si je ob ustanovitvi za svoje poslanstvo izbral pot inovativnih pristopov delovanja na področju udejanjanja medgeneracijske solidarnosti s prostovoljstvom. Prav Tržnica generacij predstavlja enega od promocijskih prostovoljskih dogodkov centra in je namenjena druženju prostovoljcev vseh generacij ter predstavitvi vsebin, s katerimi ti prispevajo k prijaznejšemu življenju. Kot pravi Ana Špat, pro-kuristka Medgeneracijskega centra Celje, je na začetku tržnica predstavljala le medgeneracijsko druženje, srečanje vseh generacij dijakov v šolah, aktivnih prostovoljcev in starejše generacije. »Vsako leto ji dodajamo nove vsebine in nove programe. Tržnica se tako vedno bolj uveljavlja kot prostor, kjer imajo ustanove priložnost za predstavitev svojih programov, ki mladim dodajajo širše kompetence in jim prostovoljstvo privzgajajo kot stil življenja. Za srednje šole je to tudi priložnost za drugačen dan odprtih vrat, kjer lahko predstavijo pestrost in inovativnost svojih učnih programov. Sicer pa povabimo vse, ki kakorkoli prispevajo k medgeneracijski solidarnosti in delujejo na področju prostovoljstva,« pojasnjuje Špatova. Vrt za mlade in drugi projekti Letos so podelili priznanja za dosežke v prostovoljstvu. Prejele so jih štiri celjske srednje šole: Gimnazija Celje - Center za humanitarni dogodek za pomoč družini, I. gimnazija, ker je utemeljila obvezne izbirne vsebine v sistemu prostovoljstva, in srednja zdravstvena šola, ki že dvajset let organizirano razvija prostovoljstvo. Priznanje je prejela tudi srednja šola za gradbeništvo, ki se je na področju prostovoljstva uspešno povezala z gospodarstvom, rezultat tega pa je tudi urejen vrt v celjskem kriznem centru za mlade. Kot je povedala Mojca Premelč Pečenko, stro- kovna delavka v centru, so dijaki med poletjem skoraj dokončali vrt, manjka mu le še mozaik, ki naj bi ga postavili v dneh. »Smo pa rabljali, saj ni le lep, ampak tudi uporaben. Vsi smo zelo zadovoljni. Ravno lani se je na Tržnici generacij porodila ta zamisel, zaprosili smo za sodelovanje in šola je takoj priskočila na pomoč. Najprej so dijaki izdelali načrt, potem so sledila izvedbena dela. Največji del k projektu je prispevala šola ob pomoči donatorjev, ki jih je našla. Dela so nato opravili dijaki in mentorji,« je bila navdušena sogovornica, ki pravi, da imajo še veliko zamisli in da je delovanje mladih za mlade najboljša možnost. Marjeta Petriček, mentorica iz srednje gradbene šole, pa je Marija Tekavc in Pavla Gmajner (desno) iz Doma sv. Jožefa sta bili prvič na takšni prireditvi. Pavla je povedala, da ji je najbolj všeč, ker so okoli nje sami mladi, saj se zato tudi sama počuti mlajše. Sicer pa se je pohvalila, da se v domu veliko dogaja in da so bili pred dnevi celo na trgatvi v Zibiki. povedala, da je bila ureditev vrta del praktičnega in teoretičnega pouka in da so bili vsi učenci zelo ponosni na to, da so naredili nekaj uporabnega in koristnega. »Vedno sodelujemo v različnih projektih in vedno se pojavi kakšna nova potreba, zato bomo zagotovo še pomagali. Dijaki se s tem učijo tudi solidarnosti in vrednot, ki bi jih šola rada privzgojila.« Še premalo prostovoljcev Med mladimi prostovoljci, ki pomagajo ne le v šoli, temveč tudi izven nje, smo na tržnici srečali Jerneja Stoparja z Gimnazije Celje - Center. S prostovoljstvom se ukvarja leto dni, sodeluje pa v društvu Pikataj iz Laškega, kjer pomaga učencem z učnimi težavami, v društvo pa so vključene tudi osebe, ki imajo duševne motnje. »Dvema fantoma, ki prihajata iz Albanije in imata težave s slovenskim jezikom, pomagam pri slovenščini in razumevanju snovi. Za to možnost sem izvedel v šoli in se povezal s svojo osnovno šoli in profesorji. Mladi bi to morali početi bolj pogosto in pomagati tistim, ki si pomoči ne morejo privoščiti ali ne upajo povedati, kakšne probleme imajo. Šola nas spodbuja in vabi, odziv pa je odvisen od posameznika.« TC, foto: GrupA Ekipa iz Šolskega centra Šentjur je takole vabila s sladkimi dobrotami, ki so jih pripravili v šoli. Kot je povedala Polona Kramer (levo), profesorica nemščine in angleščine, imajo dijaki radi praktični pouk, ki zajema tudi delo na posestvu, v delavnicah, v okviru mednarodnih izmenjav ... Ekonomska šola Celje je predstavila zanimive projekte, s katerimi dijaki nabirajo izkušnje tudi v tujini. Na osnovi lastnih izkušenj iz sodelovanja v projektu Erasmus+ K2, v katerem osveščajo o pozitivnem življenjskem slogu in spodbujajo podjetništvo, sta Patricija Kastelic in Zorica Momirović (sedita) delili svoje vtise z obiska na Češkem. 40 BRALCI POROČEVALCI Mlad karateist na svetovno prvenstvo i Člani izvršnega odbora v Karate zvezi Slovenije so potrdili seznam reprezen-tantov za nastop na 9. svetovnem kadetskem, mladinskem in U21 prvenstvu, ki bo novembra v Indoneziji. Med potniki je tudi član Karate kluba Kozjansko in Obsotelje Bor Hartl, uspešen učenec 9. razreda II. OŠ Rogaška Slatina in prav tako zelo uspešen univerzalni karateist. Trenutno velja v Sloveniji za najboljšega karateista v kategoriji kadetov v disciplini kate. Je komaj 14-letni fant, ki se mu izpolnjujejo in uresničujejo življenjske sanje - nastop in zastopanje slovenske države na svetovnem prvenstvu. Bor Hartl je začel trenirati karate nekoliko kasneje, kot se sicer otroci vpisujejo v karate šolo, in sicer pred šestimi leti, v tretjem razredu osnovne šole. Že na uvodnih treningih je pokazal velik talent, zbranost in veliko voljo ter željo po treniranju. Šel je skozi celoten proces treningov in tekem, skozi katerega gredo vsi najboljši športniki. In zdaj je pred novo življenjsko preizkušnjo, ki je svetovnega formata. Ko pogledamo v preteklost, vidimo, da je bila Borova kariera zelo razgibana, kot je to običajno pri vrhunskih športnikih. Na začetku tekmovalne kariere je iz ozadja prihajal do želenih osvojenih stopničk. V zadnjih dveh do treh letih pa je začel stopnjevati svoj tek- movalno-trenažni proces. Z veliko volje, želje, veselja do karateja in z vsakodnevnimi treningi je prišel do točke, kjer sam »diktira« tempo sebi in ostalim, kako se bodo razdelila najvišja mesta v državi in tujini. Seveda takšne kariere oziroma uspehov ne bi bilo, če mu ob strani ne bi stali njegovi najbližji. V prvi vrsti njegov brat dvojček Jan Hartl, starejši brat in prav tako uspešen karateist Andrej Hartl ter seveda starša Silvi-ja in Jože Hartl, ki ju takšni dogodki v polni meri navdihujejo. Vsem članom Karate kluba Kozjansko in Obsote-lje je lahko zgolj v ponos in veselje, da so del ekipe, kjer dihamo vsi za enega in eden za vse. Nedvomno gre tudi velika zahvala za tekmovalni razvoj glavnemu sponzorju, uspešnemu podjetju Ges iz Rogaške Slatine, ki pomaga pri pokrivanju vseh nastalih stroškov nastopa na svetovnem prvenstvu. Hvala vsem športnim navdušencem in simpatizerjem karateja za popolno podporo pri vsem, kar delamo. MIHA ROMIH Tisoč delavcev na Gorenijadi Društvo za športno rekreacijo Gorenje je 12. septembra priredilo 14. športne igre Skupine Gorenje. Letos se jih je prvič udeležilo več kot tisoč udeležencev, če med športnike prištejemo poho-dnike, ki so obiskali hrib Lubelo nad Velenjem. Prišli so iz treh držav, v katerih ima Skupina Gorenje svoje tovarne - iz Srbije, s Češke in iz Slovenije. Športnice so se pomerile v sedmih, športniki so tekmo- vali v osmih disciplinah. Udeležence je v imenu vodstva Skupine Gorenje pozdravil izvršni direktor Jure Marjano-vič. Tekmovalci so se razvrstili po velenjskih telovadnicah, teniških igriščih, kegljišču v Šoštanju in na štadionu ob jezeru. Zaslužene pokale je tudi letos podeljeval Tomaž Korošec, izvršni direktor za proizvodnjo. Hkrati je izrekel priznanje za organizacijo iger in imenitne športne uspehe, posebej še predsedniku organizacijskega odbora Dušanu Jerihi in tajniku Društva za športno rekreacijo Skupine Gorenje Mateju Prušu. Seveda igre ne bi bile tako uspešno izpeljane, če pri tem ne bi sodelovali vodje ekip in ostali organizatorji rekreacije. V nogometu in odbojki sta pri moških slavili ekipi Me-kom, v teku in kegljanju je slavila ekipa HZPA, v namiznem tenisu je slavil Klub upokojencev Gorenje, v badmintonu AQL, v tenisu in veleslalomu pa sta zmagali ekipi Skupne službe. Pri ženskah so v odbojki, badmintonu in kegljanju zmagale ekipe Mora Moravia, v tenisu je slavila ekipa IPC, v veleslalomu Gostinstvo/keramika, v namiznem tenisu Servis - Point-GTI-GSI-Stu-dio in v teku Skupne službe. Med moškimi ekipami so bile najboljše Skupne službe, med ženskami pa je bila najbolj uspešna Mora Moravia. HINKO JERČIČ Navdušite naз 3 petepissrc; Glasovanje se začenja! Na nagradnem natečaju Navdušite nas s potopisom je letos sodelovalo šest potopisov naših bralcev, objavili pa smo tudi nekaj potopisov svojih sodelavcev. Zdaj se začenja glasovanje za najboljši potopis po izboru bralcev. Septembra bomo objavljali »foto spisek« potopisov, ki ste nam jih poslali in ki se potegujejo za nagrado. Kupon izpolnite tako, da vpišite svoje podatke in obkrožite številko pred tistim potopisom, za katerega glasujete. Kupon nam do 2. oktobra pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. V ponedeljek, 5. oktobra, bomo v sodelovanju z našim pokroviteljem, s podjetjem Optimist, izžrebali enega od bralcev glasovalcev in prešteli glasove, ki jih boste namenili posameznim potopisom. Darila za izžrebanega bralca in za pisca najboljšega potopisa že čakajo! P, k v Novi VfH (Mil liku svtilhtml Irska PETRA GREGORC . J Kirgizija STAŠA LEPEJ / \\Jl\ l/ IMikhouček 'Man&Lhovčćh. e * ■ МцЈШИвисећ." Nagrada za glasovalca;, Denannica rovansa MARJANA KOVAČIČ * Šrilanka ANJA DEUČMAN V Novem tedniku bomo 8. oktobra objavili, kdo je s svojim potopisom zbral največ glasov bralcev in kdo od bralcev je bil izžreban kot glasovalec. X KUPON Navdušite nas s potopisom! Obkrožite zaporedno številko potopisa za katerega glasujete: L 2 3. 4. 5. 6. IME IN PRIIMEK: NASLOV: KRAJ, POŠTNA ŠTEVILKA: TELEFON/GSM: E-NASLOV: 4 Г ...............................................fc:.....11::........^......:........................................................ V Zapisane podatke bomo uporabili izključno za namen te akcije in ne v komercialne namene. BRALCI POROČEVALCI 41 Gnezdo krompirja in velikan z več glavami Na domačiji Mlakarjevih v Lahomnem nad Laškim je zraslo nekaj nenavadnih krompirjev. Morda zato, ker niso bili deležni posebne skrbi in nege kakor ostali, saj so spomladi kot ničvredni pristali na kompostu. A je vseeno kasneje iz njih pognala krompirjevka. Zadnjič so iz radovednosti pogledali, kaj je nastalo pod njo, in bili presenečeni nad gnezdom krompirja, v katerem je zrasel pravi krompir velikan z več izrastki, težak približno dva kilograma (na fotografiji). VM »Oženjeno« grozdje Gizela in Jože Bolha iz Celja sta pri trganju grozdja naletela na nekaj, česar doslej še nista videla. V vinogradu pod Vrbo v okolici Virštanja sta pomagala na trgatvi in pri delu odkrila nekaj grozdov, ki so se po njunem mnenju »oženili«. Na enem v celoti dozorelem grozdu sorte sivi pinot je zraslo kar nekaj grozdnih jagod sorte beli pinot. VM Gizela in Jože Bolha se čudita neobičajnim igram narave. Šentjurski rejci s šestimi pokali Na drugo septembrsko soboto je bila v Šentjerneju na Dolenjskem prva razstava konj slovenske hladnokrvne pasme. Slovenski rejci redijo več kot tri tisoč konj slovenske avtohtone pasme. Strokovna komisija je že tri mesece pred razstavo iz vseh slovenskih hlevov izbrala 50 plemenskih žrebcev in 130 kobil z žre-beti ali brez. Za to razstavo so izbrali tudi 14 kobil in štiri žrebce rejcev in lastnikov Konjerejskega društva Šentjur. S ponosom lahko povemo, da so naši razstavljeni konji poželi nepozaben uspeh, saj so lastniki oziroma rejci prinesli domov kar šest pokalov. Največji uspeh je dosegel Franc Salobir iz Jelc, lastnik in rejec treh kobil, ki jih je pripeljal na razstavo. Je edini razstavljavec, ki je domov prinesel kar tri pokale. S kobilo po imenu Loterijica (A--rodovnik) je v kategoriji od 6 do 9 let zasedel 1. mesto. Prav tako je prvo mesto zasedel z žrebico Selmo, letnik rojstva 2013 kategorije A+B. S triletno kobilo Rumenko (A-rodovnik) pa je zasedel tretje mesto. Od leve stojijo: Martin Vahen, Franc Bevc, Janko Novak in Franc Salobir, spodaj Franc Ogrizek, predsednik KD Šentjur, in Uroš, sin Franca Salobirja. Janko Novak iz Vodic je lastnik kobile Miše, B-rodov-nik, letnik 2002 (rejec Jakob Vehovec), ki je zasedla drugo mesto. Martin Vahen iz Zibike je lastnik kobile Špe- le (rejec Franc Žurej), ki je v kategoriji od 4 do 5 let zasedla drugo mesto. Štiriletni žrebec Piran (A-rodovnik), katerega lastnik in rejec je Franc Bevc iz Dobrine, je zasedel drugo mesto. To je brez dvoma velik uspeh naših rejcev konj, nagrada za dosedanji trud pri reji in velika spodbuda. BORIS ZUPANC Sprejem najboljših dijakov Že tradicionalno je župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič sprejel najboljše dijake Šolskega centra Rogaška Slatina, ki so postali zlati maturanti oziroma so končali vsa leta šolanja z odličnim uspehom. Sprejema so se udeležili trije od petih najuspešnejših dijakov. To je že 12. generacija gimnazijskih maturantov, tradicija programa steklar in optik pa je še bistveno daljša. Ves ta čas si občina prizadeva skrbeti za prijetno okolje (urejenost kraja, pestrost prireditev), kjer bi se dijaki dobro počutili. Župan se je Na koncu je povabljenim dijakom čestital za doseženo in se jim zahvalil za družabni in družbeni doprinos. Izročil jim je tudi spominska darila. Sprejema so se udeležili Estera Gjuras, Hana Nova- ković in Jernej Mlinarič, vsi iz programa gimnazija. Andraž Flis in Sara Kovač, ki sta obiskovala program tehnik optik in sta bila med najuspešnejšimi dijaki, pa sta se opravičila zaradi odsotnosti. PGK www.muzej-nz-ce.si www.hisakulture.si v otroškem muzeju Hermanov brlog _ Hermanov brlot GlaSbeneAce ika glasba Velika glasba za male otroke v kratkem nagovoru dotaknil pomembnosti prave izbire študija in prevelikih pričakovanj mladih od družbe. Danes namreč za pridobitev želene zaposlitve ni dovolj, da uspešno končaš šolanje, temveč se je treba nenehno dokazovati tudi z delom. Glede na uspešen zaključek srednješolskega izobraževanja je izrazil prepričanje, da prisotni z iskanjem ustrezne službe ne bi smeli imeti težav. Za trud na pedagoškem področju in vložen napor, da bi šolski center obstal vsaj v takšnem obsegu, kot je danes, se je zahvalil tudi ravnateljici. Pravljični zvoki Luka Železnik, flavta in Aleksandra Verbitskaya, harfa Cena abonmaja Glasbene sobotnice je 15 EUR in vključuje obisk 6 prireditev, kupite pa ga lahko v Muzeju novejše zgodovine Celje ali naročite preko e-pošte info@hisakulture.si. Možen je tudi obisk posameznih dogodkov z vstopnino 3 EUR. m м7Г 42 VRTNARIMO Ш Pmne fnl^e-Vrtn^rke l^igulsljena bitka Priznam,ko smo začeli gospodariti in vrtnariti na svojem, semimela takoko-renite ideje, da bi lahko njihova uresničitee pripeljala do daljnosežnih poiledic. Ker sem sejim z realnim stanjem na bančnem računu kmalu odrekla, so ostale samo tiste, ki so izvedljive lažje in zlasti z domačimi razpoložljivimi rokami in orodjem. Ena teh mini idej se je porodila iz želje po privlačnem prekritju ogromnega pokrova za kanalizacijo, ki sicer poteka skoraj po meji med našim in eosedovim, ampak vseeno toliko po našem, da »>gepira««nam. Ideja je? na papirju izgledala takole: okrog tega pokrova s premorom približno meter in pol naj bi rasle izmenjaje vrtnice in sivka (kombinacijo, ki n> zgolj lepa na pogled, mar-vec tudi korivtna, saj sivka odganja uši, ki bi znale naseliti katero od dehtečih lepotic), čez pokrov pa naj bi poveznili eno od starih lesenih kadi, ki smo jo našli v gospodarskem poslopju. Tisto kad sem imela narisano na papirju in vglavi vso cvetočo in dehtečo. Pa je ostalo nekje pri papirju in v glavi. Mož je sicer skrbno uresničil idejo o sivki in vrtnicah, kad smo postavili in napolnili z mešanico zemlje in komposta, ampak zasaditev česarkoli lepega v tisti kadi ostaja neizpolnjena. Najprej sem zasadila trajnice, ki so propadle zaradi suše in majhnih čreičkov, ki so se zaredili v zemlji ter pojedli vse, ker se je dalo. Tudi čebulico so dažive-le isti neslaven konec. Ne samo da iz njih ni zrasio nis> celo izginile so. Do zadnje. Lani, ko se je pri nas povečala potrebn po zdravih in trdoživih koprieah, sva jih z moaem zasadila v tisto kad, misleče ».Koprive pa bodoja rasle! Da be za zelene napitke m čaj.« Lani so sicer bile, lato s pa tam niti koprive oe rastejo več. Človek bi obupal , ampak jaz in moja trma ve1 ne dava. Za zdaj se tolažim s cvete-čim in z dehtečim vijolično> -rdečim morjem okrog tpga presnetega ksrita. Zima pa bo čas za iemeljit peemislek in kakšno novo izvedljivo idejo. Drevesni »paradižnik« ШШ Dragica Kerec ob svojem tamarilu, starem šele dve leti. »Pridite pogledat moj šti-rimetrski drevesni paradižnik,« nas je že pred časom povabila naša stara znanka in prijateljica Zelenega vala Dragica Kerec. Tako visokega paradižnika človek res ne vidi vsak dan. A ker smo bili le malo pred tem v vrtnariji, kjer smo se srečali s precej visokimi »paradaj-zi«, strašnega presenečenja nismo pričakovali. Izkazalo se je, da Dragičin lepotec z vrtnim paradižnikom sploh nima nič skupnega. Drevesni paradižnik ali tamarilo zdaj predstavljamo tudi vam. Dragica, ki sicer živi v Šmarju pri Jelšah, je dve leti staro rastlino spravila v varstvo in oskrbo k svakinji v Črnolico pri Šentjurju. V živo smo si tokrat lahko ogledali cvet in zelen plod. Da je ob prerezu v resnici zelo podoben paradižniku, smo Dragici verjeli na besedo. A za razliko od vrtnega paradižnika rdečih in rumenih tamarilovih plodov ne jemo celih. Ko jih olupimo, je meso vsestransko uporabno tako sveže kot predelano v sokove, marmelade in še kaj. Še posebej je bogato z antioksidanti, vitamini in minerali. Tamarilo je drevo, ki so ga poznali že stari Inki, saj izhaja iz Peruja, Ekvadorja, Kolumbije in Bolivije. Od tam so ga prenesli povsod po svetu. Danes za največji izvoznici tega sadeža veljata Nova Zelandija in Portugalska. Zraste do šest metrov v višino in ob dobrih pogojih se lahko vrtnar nadeja tudi več kot 60 kilogramov plodov na drevo. Vzgojimo ga iz semena kot običajen paradižnik, rad ima vlažna tla, vendar morajo biti prepustna, saj ne prenaša zastajanja vode. Rad ima sončno lego, ne pa tudi visoke vročine, še manj zmrzali. V našem podnebju ga je treba torej skupaj z loncem pred zimo prenesti v notranjost. In kakšen okus ima ta rdeče-rumeni čudež? Poročajo o mešanici okusa med kivijem, paradižnikom in pasijonko. To bomo lahko potrdili šele čez nekaj let. Približno osem centimetrov, kolikor je sicer velik jajčast sadež, je trenutno velika šele naša sadika. StO, foto: SHERPA Setveni koledar Čas za presajanje je od 4. do 18. oktobra od 11. 1. ČE plod do 11. ure, od 12. ure korenina 2. PE korenina 3. SO korenina 4. NE cvet; začetek presajanja 5. PO cvet 6. TO list 7. SR Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega pri- ročnika Marije Thun za leto 2015, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. NAGRADNI NATEČAJ: NAJLEPŠE BALKONSKO CVETJE Glavna nagrada v Laško Avgusta in septembra smo vas vabili k pošiljanju fotografij lastnih zasaditev balkonskih korit in drugih cvetličnih posod. Vaš odziv je bil velik, prejeli smo veliko čudovitih fotografij. Zato je bila naša naloga, da bi izbrali vsak teden samo eno, res zahtevna. Ob koncu smo v naši medijski hiši izvedli glasovanje in izbrali tri najlepše. Zmagala je zasaditev družine Bregar - Aleš iz Laškega, drugouvrščena je zasaditev Špele Maček iz Roginske Gorce, tretja pa je zasaditev družine Rezec iz Laškega. Vsi trije nagrajenci prejmejo nagrado Vrtnarstva Vengust v Šentjurju. Družini Bregar - Aleš, Laško 3 Špela Maček, Roginska Gorca Družina Rezec, Laško ŽIVALSKI SVET 43 V soboto so člani društva s svojimi kosmatimi prijatelji pokazali, kaj vse znajo. Končno vadišče, o kakršnem so sanjali ŠKD Celeia v soboto odprlo nov prostor za šolanje, vadbo in druženje Sobota je bila za člane Športnega kinološkega društva Celeia pravi mali praznik. Po dveh letih napornega urejanja novega vadišča je bilo to pripravljeno za uradno otvoritveno slovesnost. Novo središče društvenega delovanja je točno takšno, kot so si ga ves čas želeli: odmaknjeno od naselja, kjer ne moti nikogar, dovolj veliko, ob gozdu, z ustreznim parkirnim prostorom. Najdete ga malo stran od glavne ceste med Bukovžlakom in Proseniškim. Društvo, ki deluje že od leta 2002, je imelo vrsto let prostor za delovanje na travniku v Škofji vasi, ki ga je dobilo v brezplačen najem. Vzdrževalo ga je po svojih najboljših močeh, toda zaradi širitve dejavnosti je prostor postal premajhen, poleg tega je bil vse manj primeren zaradi bližine stanovanjskih hiš in težav s parkiranjem. Dolga leta je društvo iskalo boljši prostor in vedno naletelo na kakšno oviro. Za osnovna šolanja psov in vzgojo se inštruktorji izobražujejo pri kinološki zvezi in dobijo licenco, za nekatere ostale discipline pa ni posebnih izobraževanj, na primer agility, temveč se vsak, ki vodi skupino, udeležuje tekem in ko doseže najvišjo težavnostno stopnjo, lahko poučuje. Članice Kosmatih smrčkov pa so se udeležile posebnega izobraževanja v Avstriji in lahko naprej usposabljajo terapevtske pare. Veliko truda in denarja Pred dvema letoma so ga našli v sodelovanju s cinkarno in celjsko občino, ki sta lastnici sedanje parcele. Leta 2013 so začeli člani društva urejati zemljišče. Kar nekaj časa je trajalo, da so dobili vsa soglasja za zemeljska dela in odstranitev napol porušenih objektov, saj je bil prostor prej namenjen drugi dejavnosti. Letos so do- končno uredili vse potrebno, tako da je šest tisoč kvadratnih metrov parcele ograjene in ozelenjene ter opremljene z razsvetljavo za vadbo v večernih urah. Postavili so tudi dva zabojnika za društveni prostor in enega za skladišče. V urejanje so vložili približno 35 tisoč evrov društvenega in sponzorskega denarja, zato so se s sobotno predstavitvijo na novem vadišču želeli zahvaliti vsem, ki so pomagali z denar- jem, materialom, delom, moralno in z nasveti. Ogromno dela so prostovoljno opravili člani društva. Šolanje, šport, terapija Kot pravi predsednik društva Karl Gorjup, delo na poligonu še ni končano. Nad zabojniki bi radi uredili streho, da bi bil prostor za druženje prijetnejši. Sicer pa je novo vadišče primerno tudi za pripravo različnih tekmovanj in eno od teh - tekmovanje v delu s pasjim nosom - bo že letos. Gre za novo športno disciplino, v kateri psi iščejo določeno snov. Ta dejavnost je le ena od mnogih, s katerimi se ukvarjajo v društvu, ki šteje približno 120 članov. Poleg osnovnega šolanja psov - male šole, osnovnega in nadaljevalnega tečaja - se ukvarjajo s športnimi disciplinami, kot so rally obedience, agility, canicross in IPO. V teh tudi uspešno tekmujejo. V okviru društva deluje tudi skupina za aktivnost in terapijo s psi, Maja Štraus in Karl Gorjup, zadovoljna, da ima ŠKD Celeia končno odličen prostor za delovanje. DELOVNltAS deiursWoM« ^Ј Ж - veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentj ur.si Cesta Leona Dobrotinška 12 3230 Šentjur, Slovenija GSM: 041 618 772 Tel.: 03 749 3210 Fax.: 03 749 3211 E-mail: veterinarstvo.sentjur@siol.net V ambulanti se vsakodnevno izvajajo: 14 ш NOVO' - zdravstveni in laboratorijski pregledi živali - preventivna cepljenja psov in mačk - rtg slikanja skeleta in kolkov - kirurški posegi na mehkih in trdih tkivih živali - diagnostika notranjih organov in ostale storitve. DELO NA TERENU! VETERINARSKA BOLNICA ŠENTJUR NUDI 24 URNO NUJNO VETERINARSKO POMOČ TUDI V ENOTI LJUBLJANA (Glonarjeva 2, Ljubljana)! imenovana Kosmati smrčki, ki je usposobljena za terapijo v raznih ustanovah, domovih, šolah, vrtcih. Počasi se premika Kot pravi predsednik Gor-jup, je glavna naloga društva delo z lastniki psov, da bodo ti bolj osveščeni glede ravnanja s svojim štirinožcem, da bodo razumeli njegovo obnašanje in znali pravilno ravnati ter da ne bodo moteči v urbanem okolju, kjer vsi ne marajo psov. Njegove izkušnje pri delu s štirinožci so bogate, saj je v društvu že deset let in je tudi inštruktor, nemški ovčar pa je očitno pasma, ki mu je prirasla k srcu, saj ima že drugega. Da ljudje premalo poznajo pasmo, preden se določijo zanjo, meni Maja Štraus, ena od ustanoviteljic društva, sicer pa inštruktorica za osnovno šolanje psov in za rally obedience, kjer sta bila z mejnim ovčarjem dvakrat državna prvaka. »Tudi zaradi modne muhe si ljudje omislijo določene pasme, ob čemer ne vedo, kakšen dedni zapis nosi pes v sebi. Včasih so jih vzrejali za določene namene in v šoli lahko lastniku to razložimo ter ga naučimo, da je za zgled ostalim lastnikom psov, da pobira iztrebke za svojim kosmatincem in da razume tiste ljudi, ki se psov bojijo.« Sicer pa oba sogovornika menita, da v Sloveniji zelo počasi spreminjamo nekatere ustaljene napačne predstave o psih. »To najbolje vidimo v skupini Kosmati smrčki. Še pred kratkim je bilo zelo težko vstopiti v kakšno ustanovo zaradi predsodkov o čistoči in zdravju psov. Počasi se premika na bolje. V tujini lahko gredo psi v lokale, trgovine, domove upokojencev, pri nas je še vedno cel kup omejitev,« pravi Štrausova. Zato so v društvu veseli pobude, da se bodo lahko s svojimi živalmi 3. oktobra v Planetu Tuš predstavile različne organizacije. »Pogovarjamo se, da bi lahko tudi ostale dni do trgovin lastniki pripeljali pse, ki sicer živijo z njimi in jih povsod spremljajo, v trgovski center pa ne smejo.« TATJANA CVIRN Foto: BOŠTJAN KOZAMURNIK 44 PODLISTEK ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Šolska leta Hermana Potočnika Noordunga (1892-1929) amra www.kamra.si Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. V letih 1898-1903 je obiskoval petrazredno deško ljudsko šolo II (Fünfclas-sige Knabenvolksschule II am Domplatz 1) na sedanjem Slomškovem trgu. Več podatkov o šolanju ni znanih, ker arhiv šole ni ohranjen. Zanimiv je podatek, da je isto šolo v letih 1842-1846 obiskoval tudi Hermanov stric Gustav Kokoschinegg, ki jo v svojih spominih na kratko tudi omenja. Na Herma-novo vzgojo je zelo vplivala družina Kokoschinegg, ki je bila izrazito nemško usmer- jena. O tem priča podatek, da je Hermanov stric Gustav Kokoschinegg v dunajskem parlamentu zastopal trdna stališča mariborskih Nemcev. Pred enajstim letom se je Herman Potočnik jeseni leta 1903 preselil v Bad Fischau pri Dunaju. Prebival je v de- škem internatu, ki je bil nekaj let pred njegovim prihodom namenjen posebej za osirotele sinove častnikov, šolal pa se je v vojaški nižji realki, ki je delovala v letih 1898-1918. Njegov skrbnik je bil stric dr. Gustav Kokoschinegg, odvetnik v Gradcu. Na vpisnem Cuprablau Z Škropljenje sadovnjakov po obiranju Jablanov škrlup ШН i Jablanov škrlup-močna okužba Škropljenje opravimo s pripravkom Cuprablau Z v odmerku 2 kg/ha (škropimo po spravilu pridelka). Irnablau Z zmanjšuje potencial jablanovega škrlupa (Venturia inaequalis), ki prezimi v obliki askospor v odpadnem listju, z uporabo pa bistveno zmanjšamo potencial glive za prihodnje leto. CuprablatfZ pospešuje olesenitev lesa, odpadanje listja, s tem zmanjšuje možnost zimske pozebe, ki lahko poveča napad jablanovega raka (Nectria galligena). Cuprablau Z uporabljamo tudi za učinkovito varstvo koščičastega sadja pred okužbami glive breskove kodravosti (Taphrina deformans) in rožičavosti češpelj (Taphrina pruni). Breskve in češplje poškropimo jeseni in spomladi in tako pravočasno zatremo brstiče glive, ki prezimijo pod lubjem. Hkrati pripravek .Cuprablau Z zatira tudi glivo, ki povzroča listno luknjičavost koščičarjev (Stigmina carpophila). Rožičavost češpelj Jablanov rak CINKARNA www.cinkarna.si Kontaktni številki: 051 367 008 / 031 504 512 Herman Potočnik je v letih 1898-1903 obiskoval petrazredno deško ljudsko šolo II (Fünfclassige Knabenvolksschule II am Domplatz 1) na sedanjem Slomškovem trgu. Zgradba je bila ob koncu druge svetovne vojne bombardirana. (Vir: Zasebna zbirka družine Robnik/Hajnrih, Maribor) listu je tudi podatek o predhodnem šolanju: zabeležena je zasebna vzgoja. Na klasifikacijskem listu cesarsko-kraljeve vojaške akademije v Mödlingu je kot osnovno šolanje že vpisana petletna deška šola. Uspešen dijak Na vpisnem listu prvega letnika nižje realke je bil Herman opisan kot vesel, dobrosrčen in s spodobnim vedenjem. Sredi drugega letnika je bilo med opažanji zapisano, da je občasno raztresen, nadpovprečno sposoben. Poleg učenja materinščine, nemščine, se je v prvem letniku začel učiti češčino, v drugem pa tudi francoščino. Oba jezika se je učil tudi na vojaški akademiji, tako da ju je dobro obvladal. V prvem in drugem letniku je bil pri razrednem ocenjevanju skoraj vedno v prvi tretjini najuspešnejših dijakov. Med predmeti je bil z oceno zelo dobro (sg - sehr gut) ocenjen v verouku, nemščini, prostoročnem risanju in telovadbi. Šolanje je v letih 1907-1910 nadaljeval na triletni vojaški višji realki v Weisskirchnu (Mähr. Weisskirchen, zdaj Hranice na Moravskem, Češka). Ob koncu šolanja je maturo opravil 22. septembra 1910 na državni realki v Prossnitzu (zdaj Prostjov na Moravskem, Češka). 20. septembra 1910 se je že vpisal na vojaško tehniško akademijo v Mödlingu, ki jo je uspešno končal 18. avgusta 1913 kot poročnik, strokovnjak za železniške in mo-stovne gradnje. Na vpisnem kvalifikacijskem listu je bil kot skrbnik tokrat vpisan dr. Josef Kokosnig (?), odvetnik v Gradcu. Kratkoviden Po opisu je imel Herman Potočnik rjave oči, lase in obrvi, širok nos, majhna usta, okroglo brado, podolgovat obraz in brazgotino pri levem očesu. Kratkovidnost je bila označena z dioptrijo -6. Oka-rakteriziran je bil z močnim značajem. Leta 1911 je meril v višino 177 cm in je tehtal 63,5 kg. Po prvem letniku je bilo zapisano, da potrebuje navodila, sicer pa je zelo lepega vedenja, ob koncu akademije pa nekoliko samovoljen in samozavesten, vendar resen in prizadeven, očitna je posebna marljivost. Na dan konca študija je bil vpisan v temeljno vojaško evidenco. Ustreznost za služenje v vojski je bila preverjena pri okrajnem dopolnilnem poveljstvu tehnične vojaške akademije v Mödlingu pod zaporedno št. 76. Po vrsti vpisa so mu bila dodeljena tri leta prisotnosti in devet let v rezervi. Dodeljen je bil v železniški polk. Kot zdravstvena tegoba je bila zabeležena kratkovidnost (-7). Pri znanju jezikov je bilo navedeno samo ustno in pisno obvladanje nemščine. PRIMOŽ PREMZL Nadaljevanje prihodnjič Popravek V št. 38, ki je izšla 24. 9. 2015, je bilo na strani 38 ob fotografiji 8. b razreda osnovne šole v šol. letu 1972/73 objavljeno spremno besedilo z netočnimi podatki. Pravilno besedilo se glasi: Na fotografiji, ki je nastala ob koncu šolskega leta 1972/73, je ob osmošolcih tudi razredničarka profesorica Jelka Voušek s takratnim ravnateljem profesorjem Martinom Lupšetom in učiteljem Alojzem Zabukovškom. NAMIG ZA IZLET 45 V zibelki poskočnih polk in nežnih valčkov Begunje na Gorenjskem v znamenju Avsenikove zapuščine Tisto soboto je kazalo, da bo naši družini dež pokvaril prav vse načrte. Delovna akcija, ki smo jo za ta dan pripravljali, je odpadla. Pa je pogovor pri zajtrku naplavil idejo o izletu na Gorenjsko, tja, kjer sta se rodila zdaj že povsem ponarodela polka in valček. Ko smo po približno uri vožnje prispeli do tega podalpskega bisera, nama je bilo z možem jasno, da se je pri Avsenikovih v zadnjih nekaj letih veliko spremenilo, bistvo pa je vseeno ostalo isto. Najprej smo se podali v prostore muzeja Ansambla bratov Avsenik, kjer si je tik pred nami dokumentarni film o razvoju ansambla ogledala skupina nemških turistov v nemščini, za njimi smo si to približno 15-minutno predstavitev v slovenščini ogledali še mi in en par. Po ogledu, ki je tudi otroke pritegnil bolj kot kakšna risanka z domačega kavča, smo si z veliko mero spoštovanja oči napasli še na muzejskih eksponatih in glasbilih, ki so bila last članov ansambla, na različnih priznanjih in nagradah, turnej skih načrtih, še posebej pa je slikovit prikaz ovitkov gramofonskih plošč Ansambla bratov Avsenik. V muzeju smo si ogledali še prenovljeni sobi spominov te znamenite gorenjske družine. V galeriji Nato smo se čez cesto odpravili še v galerijo. Brigita, žena Slavka Avsenika, ki je že od nekdaj gojila ljubezen do slikarstva in jo je tudi prenesla na sina Martina, je umetniška vodja galerije. Vizija galerije je, kot pravi, izbor umetniških del, ki poosebljajo Avseniko-vo glasbo. Od leta 1989 se je v tej galeriji, ki je še pred dvema letoma skrbela tudi za postavitev muzeja ansambla, zvrstilo več kot 180 razstav številnih domačih in tujih avtorjev. Gostila je tudi tri mednarodne likovne kolonije, med katerimi je bila najbolj odmevna tista, na kateri so Avsenikovo glasbo upodabljali priznani likovni ustvarjalci iz različnih držav. V galeriji smo izvedeli, da bo v njeni založbi kmalu izšla nova knjiga, Diskografija Ansambla bratov Avsenik. Ima tudi oddelek z glasbili (harmonikami, orglicami, med njimi smo opazili Avsenikovo diatonično kraljično »Golico«), mnoge zgoščenke, plošče, Avsenikovo literaturo, notne zbirke še vedno dejavnega Vilka Ovseni-ka, celotno gorenjsko narodno nošo in Avsenikove spominke. Še posebej omembe vreden je novi učbenik igranja na orglice, kjer se lahko povsem enostavno sami doma naučimo zaigrati nekaj izbranih Avsenikovih melodij. Med zadnjimi projekti založbe (ki deluje v okviru galerije) je serija treh zgodovinskih DVD-posnetkov s festivala ob 60. jubileju Avsenikove glasbe, kmalu pa bo sledil projekt priprave posnetkov zadnjega festivala ob 60-letnici Golice. Glasbena šola Novost v Begunjah je glasbena šola, ki smo si jo ogledali zgolj od zunaj, deluje pa pod zaščiteno blagovno znamko Avsenik. V tem šolskem letu je vpisanih več kot sto učencev, kar je za »mlado« šolo, ki izobražuje po predmetniku, ki ga je potrdilo šolsko ministrstvo, lep uspeh. Tudi šola deluje pod vodstvom Brigite Avsenik in strokovne ekipe šole. Tam se strokovna ekipa in učitelji trudijo omogočati kar najbolj kakovostno izobraževanje na področju glasbene zvrsti, ki sta jo utemeljila legendarna brata Slavko in Vilko. Poučujejo harmoniko, trobento, klarinet, kontrabas, bariton, kitaro, violino in petje. Polni vtisov in novih spoznanj smo se za konec okrepčali še v gostišču. Mladenič Aleš, ki nas je sprejel pri vratih in za katerega se je izkazalo, da je brat Saše Avsenika, nas je pospremil do mize v novem, lepem in domačnem kotičku, ki ga imenujejo soba s kaminom. Še ena novost v Avsenikovih Begunjah, kjer še vedno izvajajo glasbene večere, na katerih se ob mnogih drugih odličnih glasbenikih predstavlja tudi Ansambel Saša Avsenika. Glasba, ki je ponarodela, tako živi naprej z novo generacijo. Tisti sobotni dež nam tega dne nikakor ni pokvaril. Popeljal nas je na nenačrtovano pot in zlasti otrokom odkril delček naše narodnozabavne zgodovine, pri čemer so se ob zvokih, ki so prihajali iz zvočnika, ne samo enkrat razveselili: »To pesem pa poznam!« MRL Foto: osebni arhiv Za dedkom in očetom Gregorjem glasbeno tradicijo nadaljuje Sašo Avsenik s svojim ansamblom. Galerija ob svoji siceršnji dejavnosti v pomladnih mesecih pripravlja tudi glasbeni dogodek - srečanje orgličarjev. Med današnjo galerijsko ponudbo lahko občudujete tudi nekaj del akademskega slikarja Martina Avsenika, sina Slavka in Brigite. Priročnik, ki je primeren za vsakogar in je že velika uspešnica. Prve začetke Avsenikove glasbe beležimo leta 1953, ko je Slavko Avsenik v Ljubljani ustanovil trio. Ta je leta 1955 prerasel najprej v Gorenjski kvartet, kmalu zatem pa v Kvintet bratov Avsenik. V vseh letih delovanja so Avseniki prejeli 31 zlatih plošč, dve platinasti in eno diamantno. Evropska komisija jim je dodelila tudi kristalnega oskarja za izvirno glasbo. Pomembna prelomnica pri razvoju ansambla je bil prodor na nemško govoreči trg. Urednik bavarskega radia Fred Rauch je dobil posnetek pesmi Na Golici od tedanjega urednika glasbene oddaje Slovenska ura Helmuta Hartmana v Celovcu. Ansambel sta poimenovala Oberkrainer. Že leta 1987 so Avsenike zapisali kot najbolj ploden ansambel na področju »folk« glasbe v Gu-innessovo knjigo rekordov. Tri generacije Brata Slavko in Vilko sta napisala več kot tisoč avtorskih skladb. Večina je posnetih na približno 200 uradnih ploščah v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, Švici in na Nizozemskem. Njuno glasbo poučujejo tudi v višjih razredih v glasbeni šoli Avsenik v Begunjah. V gostišču lahko razvajate svoje brbončice tudi v sobi s kaminom ... Foto: Peter Škrlep ... ob glasbenih večerih pa se zavrtite v ritmu nežnih polk in poskočnih valčkov v dvorani »pod Avsenikovo marelo«. 46 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Spraševali smo vas, koliko potopisov se letos poteguje za nagrado Optimista. Pravilen odgovor se glasi: 6. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnice Alline Bek iz Celja, ki ji bomo poslali brisačo Novega tednika in Radia Celje. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE V Novem tedniku je tokrat priloga, v kateri pišemo o temah tretje generacije, Kako se imenuje? Ime in priimek Naslov ж Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Zmore! V neko gostilno v Mariboru vstopi Ljubljančan in zavpije: »Slišal sem, da ste Štajerci hudo odporni pivci, sam pa sem prepričan, da ste navadne reve. Grem stavit, da nihče med vami ne more spiti štiri litre vina drugega za drugim. Če komu uspe, mu dam petsto evrov.« Cela gostilna obmolkne. Nihče se ne prijavi, le en molče odide iz gostilne, kot da je v zadregi. Ljubljančan zadovoljen sede in naroči pijačo. Pol ure pozneje se možakar, ki je odšel, vrne. Stopi do Ljubljančana in ga vpraša: »Čuj, kaj tvoja stava še velja?« Ljubljančan prikima in naroči štiri litre vina. Štajerec zagrabi prvi liter in ga kot za šalo spije. Rojaki ga na ves glas spodbujajo. Litri se praznijo drug za drugim, dokler v grlo ne pljuskne pijača iz zadnjega. Gostilna je v ekstazi, Ljubljančan osupel sede in junaku izroči denar. Toda nekaj ga vseeno tare: »Oprosti, ker te tole sprašujem, ampak zanima me, kam si izginil za tiste pol ure?« Štajerec: »Aja, to misliš. V sosednjo gostilno sn šo sprobat, če res lahko. Ja, pa sn zmogo.« Zasledovalec Dekle vpraša fanta, ki že pol ure hodi za njo: »Zakaj me zasleduješ?!« »Zdaj, ko si se obrnila, se tudi jaz sprašujem isto.« Srečka Lepa žena se vrne zvečer domov in ljubljeni mož jo seveda čaka in opazi, da ima nov prstan. »Kje pa si kupila to prekrasno reč?« »Danes sem kupila srečko in zadela.« Čez kakšen teden žena pride z novimi uhani. »Krasni so,« pravi mož. »Kje pa si jih dobila?« »Ah, v časopisu je bila srečka in mestna zlatarna je srečno dobitnico nagradila z uhani. In srečna dobitnica sem bila jaz.«V naslednjih mesecih prinese žena domov še nekaj zlatnine, a mož ne sprašuje več, od kod vse to. Čez nekaj časa se odpravita na počitnice in na vročem soncu si žena zaželi ohladitve. Zakoraka v morje in ko je do kolen v vodi, ji mož svetuje: »Draga, ne hodi naprej, da si ne zmočiš srečke!« Nudista Mož predlaga ženi, da gresta na nudistično plažo. Žena pa ni za to in pravi: »Nočem, da vsi vidijo, da sem se poročila zaradi denarja!« Šalo nam je poslala bralka Mira Milec. Kratice Kaj pomeni s. p.? Sami »pufi«. Kaj pomeni d. o. o.? Dolžni okrog in okrog. Nima nič na računu Na vprašanje Tatjane Cvirn, ali ima kdo od novinarjev na zalogi kakšno šalo ali pa se je zgodilo kaj takega, kar bi lahko bilo v rubriki Na svoj račun, se je oglasila Simona Šolinič: »Jaz nimam na svojem računu nič, čakam na 15., ko bo plača.« Ni dvoma Dilemo, ali se reče v Ložnici ali na Ložnici, je pred dnevi presekala Savinjčanka Tea Podpečan in podučila novinarje: »Reče se na Ložnic' pr' Žalc'!« Oblina, ups, občina Zatipkano napako v besedilu, kjer je celjska občina postala oblina, je lektorica Tanja Drolec takole pokomentira-la: »Mhm ... In čigava je ta celjska oblina, komu pripada?« Ne vemo, še raziskujemo. ANEKDOTE Angleški državnik David Lloyd George (1863-1945) je bil originalen človek, ki ni nikoli skrival svojega mnenja. Nekoč ga je med kosilom kralj Jurij II. vprašal, zakaj so njegovi prihodki tako majhni. Slavni državnik je iz srebrne posode za šampanjec vzel kos ledu in ga dal sosedu s prošnji, naj ga poda naprej, dokler led ne bo prispel do kralja. Nazadnje je v kraljevih rokah pristal le še majhen košček. Lloyd George mu je dejal: »No, zdaj vidite, zakaj so prihodki vašega veličanstva tako majhni.« Ali trg ali zvezdico Kulturno-umetniško društvo Zarja Trnovlje je na nedavnem 54. Linhartovem srečanju, festivalu gledaliških skupin Slovenije, pobralo skorajda vse nagrade, ki jih podeljujejo na tem tekmovanju. Navdušenja nad uspehi trnoveljskih gledališčnikov ni skrival niti direktor Linhartovega srečanja Matjaž Šmalc. »Mislim, da je KUD Zarja Trnovlje naredilo res izjemno predstavo. Če Celjani ne boste poimenovali svojega glavnega trga po tej gledališki skupini, naj vas koklja brcne,« je dejal. Če ta pobuda ne bo uspela, pa ta strokovni svetovalec Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti predlaga, da mestna občina v celjski grb za Zarjo doda še eno zvezdico. Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 6. oktobra, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili brisačo NT&RC. 7 9 4 5 7 3 9 4 5 5 2 8 6 6 2 4 7 1 2 5 9 4 1 3 7 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV / Moja pot na Triglav »A ti, da si bila na Ojstrici?!« je kolegici oni dan od začudenja čeljust padla skoraj do kolen. Seveda sem se najprej narepenči-la, da imam v ilegali bogat planinski dosje in da to ni edini omembe vreden vrh, ki sem ga kdaj pospravila v žep. No, takoj nato pa sem se malo bolj poglobljeno zamislila nad zadevo. Da očitno dajem vtis, da še do Petrička ne prilezem, mi vsekakor ni v posebno čast. Še dobro, da sem svoj čas kljub pomilovalnim pogledom planinskega starega mačka ob sebi tako navdušeno zbirala žige v svojo izkaznico. Narod naš dokaze hrani, ali kako se že reče. Ampak začnimo na začetku. Ker sem se v hribih praktično rodila, je razumljivo, da naša družina v hribe ni nikoli hodila. Moji starši so še danes prepričani, da gora ni nora. Nor je tisti, ki rine gor. Blagoslov vikend-hribovske rekreacije je bil tako meni dan kot vsakodnevna pot v šolo. Še sreča, ker očitno še danes črpam kondicijo iz tistih časov. Nekoč mi je nek skavt-ski prijatelj povedal napol resničen vic: kaj rečejo novincu v vojski, ko pove, da je bil skavt? Pešadija! Ko sem postala skavtinja, sem to torej vzela v zakup. Res pa sem prvi popotni tabor zamudila. Še dobro. Moji prijatelji so po vrnitvi nekaj mesecev komaj še govorili drug z drugim. Pričakovanja gorniških pripravljavcev poti in gorniško popolnoma nepoučenih udeležencev so se dokončno razšla po desetih urah hoje ob previsnih vrveh tik pod vrhom Velike planine. Ker se je ena poho-dnica čisto dokončno uprla, so se morali vrniti v dolino in se na vrh povzpeti z vzpe-njačo. Lahko si predstavljate, da so zvečer namesto vesele pesmi ob tabornem ognju le mrko premetavali razkuhane makarone v me-nažki. Ne boste verjeli, ampak tudi na Triglavu sem jih že dobila po riti. Noč pred od- REŠITEV SUDOKU 171 i 3 7 5 9 6 8 2 4 6 5 2 4 7 8 3 9 1 9 8 4 3 1 2 5 7 6 7 9 3 2 5 1 4 6 8 5 4 6 8 3 9 2 1 7 2 1 8 7 6 4 9 3 5 8 7 9 1 2 5 6 4 3 3 6 5 9 4 7 1 8 2 4 2 1 6 8 3 7 5 9 hodom nisem oči zatisnila niti za trenutek. »Sori, ne grem. Kondicije nimam nobene, izkušenj tudi ne, pa še vliva kot iz škafa,« sem zjutraj zdrdrala v telefon. Ampak kaj, ko je odprava že stala pred vrati. Na mojo smolo sem nekje tam čez dva kilometra višine ugotovila, da se moj strah pred višino resno stopnjuje in da to ni zgolj kaprica, zaradi katere se pač izogibam raznim stolpom in prepadom. Vklopila sem turbo pogon in lezla navkreber tako hitro, da so me komaj dohajali. Tako namreč nisem imela niti sekunde časa za gledanje v dolino. Roko na srce so sem mi triglavski prepadi še vsaj kak teden ali dva neprestano slikali pred očmi. Malo pred koncem tistega leta me je vodja ekspedicije poklical in čisto resno povabil na božični vzpon na Triglav. Ker tako izkušeno in kondicijsko pripravljeno planinko menda redko sreča. Skrušeno priznam, da sem za nekaj neodgovornih trenutkov celo razmišljala, da bi rekla ja. Čudna so pota gospodova, ker sem se pri vsem svojem planinskem »navdušenju« poročila s precej zagnanim planincem. In ker človek za ljubezen naredi marsikaj, sva kako leto ali dve imela bolj ali manj vse zmenke nekje na visokem. Da ne bo narobe razumeti - lepi razgledi so v vsakem primeru čisto primerna romantična kulisa. Potem so prišli otroci, ki so za hojo zdaj bolj zdaj manj razpoloženi. V nahrbtniku na očetovih ramenih pa sila radi sedijo. Lahko si predstavljate, da nas naš »pater familias« zdaj v kompletu v hribe bolj redko povabi. Ampak res ... tista Ojstrica se je zgodila kake pol življenja nazaj na najbolj topel in sončen 31. oktober. Če se za kratek čas neham delati, da hribov ne maram, in če od nekod izkopljem svoje planinske čevlje, pa mogoče svoji kolegici s te gore letos pošljem celo razglednico. PLANINKA V Novem tedniku novice iz 33 občin RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka RIŽAh E LITERARNO a DELO IZ USAM E TREH DELOV REKREACIJSKA DEJAVNOST KDOR RECITIRA IRENA KOHONT IZVOR (ZASTAR.) NEMŠKA TURISTIČNA AGENCIJA ŠVICARSKI SLIKAR (JOHANNES) ŽENSKO IME IVAN CANKAR NEKD. SL. TV-VODITELJ TREFALT GL. MESTO ALBANIJE ŽIVLJENJEPIS AMERIŠKI SMUČARSKI CENTER EVGEN CAR Povsod z vami MERA ZA RITEM GRŠKI BOGOVI VELIKANI 20 ASTRONOMSKA ENOTA SLOVENSKI PESNIK (VALENTIN) LATINSKI PREDLOG ZASLEDOVANJE DIVJADI NOVOZEL. STAROSEL. Pozabite na papigo, letos so ... VRV ZA OVITJE KONJSKIH NOG GOVORNIŠTVO EGIPČANSKA BOGINJA PLODNOSTI EMIL ADAMIČ GRAD V DESETEM BRATU AMERIŠKA IGRALKA SPELLING PRIPRAVA ZA REZANJE RAZLIČNA VOKALA GOROVJE V SREDNJI GRČIJI DRŽAVNI PREVRAT ERMIN RAKOVIČ SREDOZEMSKO RASTJE AVSTRALSKA ROCK SKUPINA GOGOLJ: .. BULJBA NOVINAR BABAČIČ PODSTAVEK ZA KOVANJE IGRALKA TKAČEV BEOGRAJSKA PEVKA (ZANA) 14 THOMAS JEFFERSON SLOVENSKI KIPAR FR. POET (MAX) RDEČELASA MANEKENKA ŠKUFCA 10 IN TAKO DALJE ZDRAVILNA RASTLINA VPLIVEN ČLOVEK VELIKOST (STAR.) NAŠA IN TUJA ČRKA ONDULACIJA (POG. NAŠA ZAHODNA SOSEDA VLADAR, MONARH OBLIKA UMETNIŠKEGA DELA ANGLEŠKI IGRALEC (JEREMY) ŽELEZOV OKSID AZIJSKA DRŽAVA AMERIŠKI SKLADATELJ (CHARLES) Vse ostale kolegice vas tožijo zaradi spolnega nadlegovanja. Jaz vas bom tožila zaradi... VEČJI OGNOJEK 19 PEVEC IRGOLIČ INDIJSKA ZAČIMBA PEVEC VOZELJ STARA PLOŠČIN-SKA MERA KELTSKA RODOVNA ZVEZA PRIPADNIK BASKOV PODIPL. ŠTUDIJ MANAGEM. GLAVNO MESTO JORDANIJE IVAN TAVČAR PERNATA ŽIVAL MOČNEJŠE SVETLO PIVO DAVID COULTHARD SMUČAR PROST. SLOGA (FILIP) RIM. BOG. JEZE PROFES. KOŠAR. LIGA V ZDA CANKARJEV JUNAK (MARTIN) EVA MOŠKON SAMO UDRIH EKSPLOZIVNO TELO KDOR JEDKA SKESAN ČLOVEK 12 ITALIJANSKO MESTO OB JADRANU KOMUNALNE DEJAVNOSTI (POG.) Nagradni razpis 1. nagrada: bon za kosilo v Gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku in za refleksno masažo stopal v Centru znanja in zdravja Avrora v Celju 2. nagrada: bon za dve kosili v Gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku 3. nagrada: bon za dve pici v Gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 6. oktobra 2015. Rešitev nagradne križanke iz št. 38 Vodoravno: OPTIMIST, VARIANTA, ČRN, PTUJ, AF, AIDA, BRUNO, ME, CU, MARIANA, SOFOKLES, ACID, ČK, PRO-GRES, KREG, MAT, ADOLF, AKI, AMINI, CITA, GRANT, NALIV, EN, RJA, TORTURA, LAW, UDAR, ARMENKA, ALIEN, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 PRVA SLOVENSKA REVIJA s kombinacijskimi KRIŽANKAMI Ona: Bodite pozorni na prijateljeve besede in mu poskusite tudi sami povedati kaj lepega. Zgodilo se vam bo nekaj zelo neprijetnega, a se boste po temeljitem razmisleku vsemu skupaj le smejali. Premislite o nasvetu za počitnice. On: Hitre odločitve vam bodo prinesle obilo pozitivnega na vseh področjih življenja, zato se ne obirajte, temveč z obema rokama zgrabite priložnost, ki se vam bo ponudila. Potrudite se in si naredite življenje lepo. Ona: Prijatelj vam bo sicer voljan pomagati, vendar bo zahteval tudi »plačilo«. Premislite, preden se boste odločili, da vam kasneje ne bo žal. Kdor ima takšne prijatelje, ne potrebuje sovražnikov. On: Opletanje z jezikom vas bo pripeljalo v dokaj nenavadno situacijo, a jo boste hitro izkoristili v svoj prid. Konec tedna boste preživeli z osebo, ki vam pomeni nekaj več kot le dobro prijateljico. TEHTNICA И Ona: Ponovno vas bodo skušali prepričati v nekaj, kar ni dobro za vas, zato nikar ne nasedajte lepim besedam in praznim obljubam. V nasprotnem primeru se vam lahko hitro zgodi, da boste ponovno ostali praznih rok. On: Pazite na besede prijetne neznanke, saj vam bo poskusila nastaviti zanko. Na koncu se bo vendarle vse skupaj dobro izteklo, vendar ne po vaši zaslugi, ampak po zaslugi prijatelja, ki vam bo priskočil na pomoč. ЦЦ-шш.чиа Ona: Na poslovnem področju ne delajte hitrih korakov, temveč raje dobro premislite, preden boste ukrepali. V nasprotnem primeru pa se pripravite na posledice, ki ne bodo niti najmanj prijetne. On: Ta teden boste končno tudi vi prišli na svoj račun -vsaj kar se ljubezenskega življenja tiče. Partnerka vas bo presenetila na način, ki vam bo vsekakor nadvse všeč, zato se nikar preveč ne obirajte. DVOJČKA ** ■ STRELEC £ Ona: Spet se okoli vas potikajo nekakšni grabežljivci in ponovno se morate dokazovati, kdo ste. Ne smete izgubiti poguma, pa naj izgleda situacija še tako brezizhodna. Ob primernem nasvetu boste tudi vi našli pravi izhod iz krize. On: Doživeli boste precejšen poslovni šok, vendar ni nobenega razloga za panično obnašanje. Situacija se bo slej ko prej umirila. Povsem drugače bo na ljubezenskem področju, kjer se vam obeta prava pravcata avantura. Ona: Uspeli se boste pobotati s partnerjem, saj bosta oba spoznala, da sta se prepirala zaradi povsem neumnih zadev. Na nek način bo ta teden v veliki meri prelomen za vajino partnerstvo. On: Kritično obdobje je sicer za vami, vendar vam sploh ne bi škodilo, če bi pazili na svoje besede. Na delovnem mestu se vam ne piše nič dobrega, zato se raje potrudite, da vam bo ostalo vsaj to, kar imate. Ona: Tudi ljubezen ne bo uspela nadomestiti vaše velike želje po uspehu, ki vas že dolgo preganja. Srečali boste osebo, ki vam bo sicer veliko obljubljala, vendar bi bilo dobro, da bi se zadeve lotili karseda pazljivo. On: Če bi si vzeli malo več časa tudi za partnerko, bi se še vedno lahko vse skupaj prav dobro izteklo. Premislite, do česa vam je več: ali do stalne življenjske sopotnice ali do nore in tvegane avanture. KOZOROG Si Ona: Stopili boste iz oblakov na realna tla in to bo imelo takojšen pozitiven učinek na poslovnem področju. A tudi v odnosu s partnerjem vam bo to več kot koristilo. On: Čeprav ste se uspeli otresti predsodkov, vam ne gre in ne gre. Treba se bo precej potruditi, da si boste življenje uredili tako, kot ste si zamislili. Za srečo se je treba boriti, torej nikar ne odlašajte. MAKSIMA, LL, BENFICA, REKA, GEO, TEJA, STROJARNA, EK, TORA, ONEIL, PORTO, BAČE, RADKO, URS, GERMAN-KA, RA, ZLATO, VON, ADIDAS, THETA, NEČAST, AKRIL. Geslo: Nogomet, brazilski igralec Izid žrebanja 1. nagrado, bon za kosilo v Gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku in za refleksno masažo stopal v Centru znanja in zdravja Avrora v Celju, prejme: Majda Kajzba iz Nove Cerkve. 2. nagrado, bon za pedikuro v Centru znanja in zdravja Avrora v Celju, prejme: Martin Aškerc iz Košnice pri Celju. 3. nagrado, bon za dve pici v Gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku, prejme: Jože Jurc iz Slovenskih Konjic. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti. Ona: Ponovno srečanje z bivšo ljubeznijo vas bo iztirilo. Ne sprejemajte prehitrih odločitev, ki se vam lahko hitro maščujejo, zato dobro premislite, preden storite naslednji korak. Lahko se vam pripeti prava katastrofa. On: Odlično boste obvladovali svoje ljubezensko življenje, zato bo partnerka več kot presenečena nad vašim novim pristopom. Iz vas bosta žareli samozavest in želja po uspehu, ki ga boste nenazadnje tudi z lahkoto dosegli. DEVICA Ona: Iz težav, v katere ste zabredli, vas lahko reši le dober mehanik, zato nikar ne odlašaj-tez obiskom pri njem. Res je, da je vaš problem precej specifične narave, vendar se za vsako napako najde pravo orodje. On: Čeprav se boste držali bolj ob strani, se boste naenkrat znašli v središču pozornosti. To vam bo vsekakor zelo koristilo predvsem za izpeljavo ljubezenskih načrtov, a tudi sicer se boste zabavali kot že dolgo ne. VODNAR Ona: Če vas tarejo finančne težave, dobro napnite oči in možgane, kajti rešitev je tik pred vašim pragom. Pri tem vam lahko v obilni meri pomaga nekdo, ki ste ga spoznali pred kratkim. Naj vam ne bo nerodno prositi za pomoč. On: Kmalu se vam bo odprlo in dosegli boste vse, kar ste si zamislili. Stroškov bo končno manj, tako da boste zlezli na zeleno mejo. S partnerko bodo nastopile določene težave, ki bodo vse prej kot prijetne. Ona: Na prvi pogled se vam bo mogoče zdelo, da vam ni uspelo, toda kmalu se boste prepričali, da se je vse skupaj končalo še bolje, kot ste pričakovali. Prijatelji vam bodo malce zavidali, vendar ne v slabem pomenu besede. On: Vaša prizadevanja se bodo sicer uresničila, a vendar se boste uspeha kmalu naveličali. Poglejte malo okoli sebe in ugotovili boste, da vas uspeh ni povsem osrečil. Posvetite se raje partnerki. OČE 15 6 3 16 OBER IRIDIJ 2 8 7 NOBELIJ 13 18 5 4 9 DELNICE 11 17 48 RUMENA STRAN Mlada Zrečanka Laura Škvorc je letošnja mis Zemlje, v dvorcu Novo Celje pa je nastopila kot manekenka. Baročno okolje za dobrodelnost Pred tednom je ponovno oživel dvorec Novo Celje, ki žal večino časa sameva in propada, tokrat pa je po sili razmer - zaradi slabega vremena - postal prizorišče Stylish ego-fit utripa, kot so pri Fundaciji Utrip humanosti poimenovali preplet mode, glasbe in dobrodelnosti. Fundacija je v petih letih zbrala več kot 66 tisoč evrov in podelila več kot 50 celoletnih štipendij mladim, ki imajo raka. Tudi tokratna prireditev, ki jo je vodil Boštjan Romih, je bila namenjena temu. Številna znana manekenska imena, misice in mistri so predstavili športna oblačila Brine Romih Mlakar in elegantnejša Petra Thalerja. Za neobičajne pričeske nekaterih nastopajočih je poskrbel Gašper Sedminek, Urška Sed-minek Tamše pa je manekenke naličila. Blestela je Maja Založnik, ki je ob sprehodu manekenk zapela vrsto uspešnic, na koncu pa so se predstavili še Simon Vadnjal, Frenk Nova in Kristina M. NC, foto: SHERPA Iris Mulej je predstavila obleko Petra Thalerja, ki jo je ta podaril za dražbo. Predsednik uprave fundacije Utrip humanosti Gašper Puhan s soprogo Vito Omladič Puhan Dejan Tamše (levo) je Boštjanu Romihu prizadevno pomagal pri dobrodelni dražbi dveh modnih oblačil in slike Katarine Čas slikarja Srečka Romiha. Kljub temu za slednjo ni bilo ravno veliko ponudnikov. Če je pa Katarina menda že oddana ... Od sladoleda k baklavi Saj se še spomnite znamenite izjave celjskega škofa dr. Stanislava Lipovška, da če nič drugega, gre k bratom muslimanom vsaj na sladoled? Obdobje sladoleda je mimo in škof se je odločil k bratom muslimanom na jesenskemu času bolj primerno baklavo. In baklav ter drugih balkanskih dobrot je bilo med sobotnim praznovanjem kurban bajrama ob celjski islamski molilnici res v izobilju. Če ne veste, ob kurban bajramu, ki sledi postnemu mesecu ramadanu, je podobno kot pri kristjanih ob veliki noči, ki sledi krščanskemu postnemu času. Za oba praznika so domače mize bogato obložene. In ne nazadnje, ampak v bistvu na prvem mestu: treba je seveda pohvaliti tudi medversko sožitje. BJ, foto: GrupA Pika Nogavička z jezera v vitrino Ob Velenjskem jezeru se je končal še en Pikin festival, v zadnjih dneh sicer v bolj slabem vremenu. To je zagotovo vplivalo, da je bil obisk nekoliko manjši kot lani, a še vedno velik, saj si je največji otroški festival v Sloveniji ogledalo 80 tisoč obiskovalcev. Nov Podjetniški center Standard z lično urejenimi vitrinami so v Velenju odprli ravno v pravem času, da se je v vitrino lahko preselila tudi Pika Nogavička in tako še nekaj časa ne bo šla v pozabo. Mnogo pripadnikov močnejšega spola pa bi si najbrž želelo, da bi se Piki Nogavički v vitrini pridružila tudi Katarina Čas, letošnja častna pokroviteljica in ambasadorka Pikinega festivala. RG, foto: RG