p°$tn; Leto XXXV. Št. 268 (10.487) Jna plačana v gotovim ~ .. Abb. postale i gruppo Lena oOO lir ’Gov^^K.I PLEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 28. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* TRST, nedelja, 18. novembra 1979 cu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. KONČAN OBISK DELEGACIJE^ IS SR SLOVENIJE^ V FVRLA NI JI- JULIJSKI KRAJINI Comelli in Vratuša poudarila vso zavzetost ta nadaljnjo okrepitev medsebojnih odnosov Nujnost kvalitetnejšega gospodarskega sodelovanja - Predsednika izročila prometu odsek ceste ^ec? tovornima postajališčema pri Fernetičih - Vratuša o globalni zaščiti Slovencev v Italiji ^ S. svečano izročitvijo prometu cestnega odseka, ki povezuje suho-«k| n' »ei na novem mejnem prehodu, sta prerezala predsednika izvršnega taz*8 **r.' Anton Vratuša in deželnega odbora Antonio Comelli po kratkih Ji °v<)rih, v katerih sta oba poudarila pomen te strukture kot ceste, .Povezuje dve prijateljski sosed- kj. rju Še prej sta spregovo- ri Pvedsednikp avtoporta Lucia-Ho«s so Cirillo in Poslovne skupaj” suhozemni terminal Rudi Ko-(hC’ ki sta orisala tehnične znalk °Jii tovornih postajališč in ce-* *i ju povezuje. le„ ra.dni del razgovorov med de-jii?aci-i° Furlanije - Julijske kra-v rv!n ^ Slovenije se je končal jf^PPoldanskih urah na sedežu So a?ac*stva deželnega odbora, kjer 5, objavili skupno poročilo in kjer tuj Predsednika Comelli in Vra-a v izjavah za tisk poudarila dosedanjega medsebojnega j- a|°vanja in nakazala smernice phodoče delo. ^tedsednik deželnega odbora Anket ° ^omelli je ocenil razgovore Produktivne. Omenil je vsebino razgovorov in v zvezi z izva- ^kupno poročilo °6 koncu obiska Negacije IS SRS ® naši deželi Povabilo predsednika dežel-fCj odbora avtonomne dežele l 'anjje . Julijske krajine advo- dr. Antonia Comellija je biti,, °d JA do 17. novembra 1979 godnem obisku v avtonomni titČ ' Furlaniji - Julijski krajini if^aeija izvršnega sveta skup-pr® SR Slovenije pod vodstvom Urednika izvršnega sveta dr. bil-0”0 Vratuše. V delegaciji so t„ Podpredsednik izvršnega sve-,J°ie Hujs in člani izvršnega Ito®-' predsednik republiškega litji e'a za ekonomske odnose s pJernej Jan, predsednik re-ii% ‘Škega komiteja za promet in re*e Uvij Jakomin, predsednik iškega komiteja za razisko-tern° dejavnost dr. Iztok Winkler hri^amestnik republiškega sekre 'h Zn m arlvtnmrln/i za mednarodno sodelovanje pr a Poljšak in šef kabineta On ,dnika izvršnega sveta Dra-\Uirošič. Hm delegaciji deželnega odbora 1’islf 0?nne dežele Furlanije - Ju-hd’ kmjine, ki jo je vodii pred-bij| 'k dr. Antonio Comelli, so % te podpredsednik odbora in urnik za načrtovanje in pro- klsUn Sergio Coloni, odbornik za bčv° in kulturne dejavnosti ing. SUs"° Carpenedo. odbornik za in-d, rbo in trgovino Dario Ritmi-irM°db°rnik za prevoze m pro-bj 'Giovanni Cociannj ter šef ka-bi)t a Predsednika deželnega od-f? dr. Franco Richetti. ifef *9°v°rov se je udeležil tudi Sf'Lan Cigoj, generalni konzul u Jugoslavije v Trstu. It Jed obiskom v Furlaniji - Ju-. krajini je obiskala delega-je ri 'fvršnega sveta SR Sloveni-kipelni svet avtonomne dežele :Qnije - Julijske krajine, kjer ta J® srečala s predsednikom sve-tJjfUriom Collijem ter člani pred-ti , a in vodij, političnih skupin Obiskala je tudi vlad-ha9a komisarja v deželi dr. Ma-Marrosuja, ter Negacija si je ogledala neka-Klet pftTnembne industrijske ob-ter prometne povezave v p apiji - Julijski krajini. Ia edsednika dr. Anton Vratu-< dr. Antonio Comelli sta se tjj^ktnj delegacij udeležila otvo-«lt“e ceste, ki povezuje kamion-ttL terminale na obeh straneh klil "a Fernetičih. Delegacija tiei • 3a sveta skupščine SR Slo-Pot/e P0 ie biia poleg tega v po 'Jer* ^zadeti občini Bardo, Oost s? s finančno pomočjo Ju-zgradili številna stano- j^r*dsednik dr. Anton Vratuša d obivlcal tudi slovenski kulturni •est V Trstu, v Gorici pa se je Ce,, ^ z enotno delegacijo Slovenil v Italiji ter se tako nepos-pr ao seznanil z dejavnostjo in dost-erni slovenske narodne skup-O;./1 ter njenih organizacij v »tj Pernnj deželi Furlaniji - Julij-jL krajini. dr e“ uradnimi razgovori sta si K ~nt°n Vratuša in dr. Anto-]0 Comelli najprej izmenjala in-H-riocije o družbenopolitičnem in tiurOPiskem razvoju v obeh dr-lij ao ter v Socialistični republi-k.Jlodeniji in avtonomni deželi Vjeniji - Julijski krajini. Pri janjem osimskega sporazuma, poudaril, da je država poverila deželi Furlaniji - Julijski krajini pomembne naloge, ki jih bo deželna uprava izvedla. Naglasil je vlogo te dežele kot mejne dežele EGS, torej kot mostu z Vzhodom ter poudaril še zlasti odprtost Furlanije - Julijske krajine do bližnjih držav. Comelli se je nato ponovno zahvalil Sloveniji in Jugoslaviji za pomoč ob potresu leta 1976 in prizadevanje dežele za pomoč črnogorskemu prebivalstvu, ob koncu pa je dejal, da je z zadovoljstvom sprejel vabilo na obisk v SRS. Tudi dr. Vratuša je pozitivno o-cenil tržaške razgovore in poudaril še zlasti napore, da se ekonomsko sodelovanje dvigne na višjo raven od sedanjih zgolj trgovskih izmenjav. Poudaril je tudi, da je bilo delo le začeto in da bo treba z njim nadaljevati, nato pa je spregovoril o vprašanju narodnostne skupnosti in dejal: «Na,i povem še to, da sem imel možnost, ob vedno lojalnem sodelovanju vseh oblasti avtonomne dežele Furlanije - Julijska krajine, da sem se srečal z narodnostno skupnostjo Slovencev, ki živijo v tej deželi; obiskal sem tudi Kulturni dom in v pogovoru uvidel, kako kulturna in znan: stvena dejavnost slovenske skupnosti res predstavlja avtohtono dejavnost, zelo koristno ne samo za slovensko skupnost, ampak tudi za zbliževanje med slovenskim in italijanskim ter drugimi narodi. To je vsekakor garancija več, da v smislu osimskih sporazumov čimprej pride tudi do zakonske rešitve globalne zaščite manjšine, na drugi strani pa z naše strani do enakega nadaljevanja izvrševanja ustavnih obveznosti, da bi se tudi italijanska manjšina kot doslej svobodno razvijala kot skupnost na naši strani.» Ob koncu je dr. Vratuša poudaril, da so izhodišča sodelovanja na obeh straneh enaka a'i ze’o slična in da je treba pričakovati uspešno uresničevanje tega, o čemer so se dogovorili. Seveda pa tega ne morejo napraviti samo vlade, ampak se morajo za to angažirati vsi dejavniki na obeh straneh meje. BOJAN BREZIGAR Predsednika Vratuša in Comelli sta prerezala trak na no vi cesti pri Fernetičih ZARADI MEDNARODNE OSAMELOSTI IN KRITIK Homeini ukazal osvoboditev žensk in temnopoltih talcev Nadaljuje se gospodarska vojna med ZDA in Iranom brez zmagovalcev in poražencev TEHERAN — Islamski študen-je bodo vsak čas izpustili ženske in temnopolto osebje ameriškega veleposlaništva v Teheranu. Pokorili so se torej nepričakovani pobudi svojega duhovnega vodje, a-jatulaha Homeinija, ki je prekinil svoj komaj začeti «odmor» in u-kazal; »Ženske in črnce izročite zunanjemu ministrstvu, da jih izžene iz Irana. Islam, daje ženskam posebne pravice, črnci pa od vedno ječijo pod ameriškim jarmom.* Na ameriškem veleposlaništvu v Teheranu in v Washingtonu se je prižgala luč upanja. Strategija ki jo policija tolikokrat uporablja v podobnih primerih z navadnimi teroristi, je obrodila svoje sadove, čakanje je bilo tudi tokrat uspešno Politični opazovalci se sedaj sprašujejo, zakaj je Homeini klonil, ko pa so pred dnevi študentje z ogorčenjem zavrnili podoben predlog zunanjega ministra Bani-Sadra. Nedvomno je iranska revolucija pričakovala širše podpore pri svoji pobudi ob zasedbi ameriškega veleposlaništva, a je ostala osamljena. Predvčerajšnjem Je ajatulah Ali Mon-tazari z zagrenjenostjo obtožil A- DR. VRATUŠA SPREJEL PREDSTAVNIKE SLOVENCEV VIDEMSKE POKRAJINE GOSPOD PREUDENT OD CELE SLOVENIJE PRIZNANI HOČEMO BITI KOT MANJŠINA!> Poudarjena predvsem zahteva po ustanovitvi šol s slovenskim uenim jezikom - Zahvala Sloveniji in Jugoslaviji za pomoč po potresu leta 1976 ŽABNICE — Petintrideset slušateljev Geografskega inštituta iz Ljubljane, je včeraj pod vodstvom univerzitetnega profesorja Vladi-mira Klemenčiča obiskalo Kanalsko dolino. Gostje so se v pogovoru s predstavniki ukljanskega prosvetnega društva Lepi vrh zanimali za dejavnost kanalskih Slovencev, še posebno pa so pritegnile njihovo pozornost težave, ki so pred dnevi nastale v zvezi s pošolskim poukom slovenščine. Ljubljanski študenti so poleg U-kev obiskali tudi Trbiž, Žabnice in Ovčjo vas. (s.v.) Prisrčnejšega in bolj sproščenega srečanja med predstavniki Slovencev videmske pokrajine in predsednikom izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije dr. Antonom Vratušo bi si sploh ne mogli zamisliti. Na sicer uradnem sestanku so se predstavniki beneških, rezijanskih in kanalskih Slovencev zares po domače pogovorili z najvišjim predstavnikom slovenske vlade in mu obrazložili svoje probleme ter svojo neuklonljivo voljo, da se kot Slovenci ohranijo v teh najbolj zapad-nih predelih slovenskega ozemlja. Morda najbolj prisrčen je bil na-stopj bivšega župana iz Rezije Enza Lettiga, ki je, potem ko je dr. Vratušo nagovoril z «Gospod prezident od cele Slovenije*, povedal, kako žive Rezijani in kaj si želijo, v prelepem rezijanskem narečju, ki so ga vsi prisotni z zanimanjem poslušali, če ima še kdo kam dvom, da je rezijanščina eden izmed dialektov slovenskega jezika, potem mu je te dvoma odpravila prevajalka iz Slovenije, ki je ves Lettigev poseg lepo prevedla v italijanščino. Dr. Vratuša je prišel najprej v Bardo, zatem pa v Ter, v spremstvu deželnih odbornikov Cocian-nija in Tomeja, svojih sodelavcev ter drugih funkcionarjev deželne ^tadaljevanj« na 8. »tranij Predsednik IS SRS dr. Anton Vratuša v pogovoru s predstavniki slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini vlade in jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu Štefana Cigoja. Tu so ga sprejeli predsednik gorske skupnosti in bivši župan Sergio Sinicco ter župan Gior-gio Pinosa. V Bardu so si jugoslovanski gostje ogledali naselja, ki jih je z denarjem, ki ga je prispevala SFR Jugoslavija, zgradilo SGP iz Nove Gorice. Dr. Anton Vratuša in sodelavci so si zatem ogledali tudi podobno naselje v Teru. Tu so goste pričakali zastopniki Slovencev iz videmske pokrajine. Srečanje s krajevnimi predstavniki oblasti in slovenskih kulturnih društev je bilo v društvenem domu v Teru. Predsednik gorske skupnosti Sergio Sinicco se je zahvalil za solidarnost, ki so jo izkazali jugoslovanski narodi ob potresu, ki je prizadel videmsko pokrajino pred tremi leti. Dejal je da je ta pomoč prišla že v prvih dneh in se je nadaljevala z gradnjo 40 stanovanjskih hiš. Jugoslovanska pomoč je bila nesebična, je poudaril Sinicco, dana je bila brez vsakršne diskriminacije tem, ki so jo potrebovali. Prav zaradi tega so se ti kraji kot prvi odzvali akciji za pomoč Črni gori ob letošnjem potresu. V imenu Slovencev v videmski pokrajini in njihovih društev je zatem predsednika IS SRS pozdravil dr. Ferruccio Clavora. Dejal je, da se Slovenci v zamejstvu čutijo počaščene, da imajo v svoji sredi predsednika slovenske vlade. Obrazložil mu je z odločnim in ponosnim nastopom to, kar tare Slovence v videmski pokrajini, »Osnovni problem je za nas biti priznani kot narodna manjšina. Naše težave so znane vsem, ki nas danes tu poslušajo,* je nadaljeval dr. Clavora in dejal še, da beneški Slovenci nujno potrebujejo šole v svojem jeziku, sicer čez deset let ali petnajst let ne bo več ljudi, ki bi znali svoj materin jezik. »V zadnjem času smo imeli s tukajšnjimi oblastmi veliko težav na tem področju, hočemo in zahtevamo, da se te težave odpravijo,* je dejal dr. Clavora in izrazil željo, da bi osimski sporazumi odprli tudi konkretne perspektive za gospodarski razvoj teh krajev. Dejal je še: »Slovenci v videmski pokrajini želimo biti simbol prijateljskega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo.* Kot smo že omenili je Enzo Let-tig govoril v rezijanščini. Tudi on se je zahvalil za hitro in konkretno pomoč in povabil dr. Vratušo v to prelepo dolino, ko bodo v njej otvarjali kulturni dom in novozgrajene domačije. «Naš jezik hočemo ohraniti, zanj se bomo borili kot smo se v hudih časih borili za svobodo in enakopravnost. Prepričani smo, da nam bo Jugoslavija tudi v bodoče pomagala*, je dejal Lettig. Pozdrav Slovencev v Kanalski dolini je prinesel župnik Mario Gariup. Omenil je težave, ki jih imajo v tem kraju s poukom slovenskega jezika, napade, ki jih doživljajo s strani nestrpnežev, ki bi radi slovenščino v tej dolini docela izrinili. Poudaril pa je, da se bodo Slovenci tudi v tej dolini ohranili s kulturnim osveščanjem. Posamezne aspekte življenja v Benečiji in boja tamkajšnjih Slovencev za njihovo enakopravnost sta prikazala tudi Izidor Predan in dr. Viljem Čemo. Omenila sta razne posege pri državnih in deželnih oblasteh, željo da bi živeli kot italijanski državljani ne da bi bili primorani pozabiti na svoj slovenski jezik in narodnost, željo po sodelovanju z matičnim narodom na vseh ravneh. Dr. Anton Vratuša se je uvodoma zahvalil za priznanje, da je bila pomoč Slovenije in Jugoslavije namenjena tako Furlanom kot Slovencem v videmski pokrajini, brez vsakršnega razlikovanja. «Obisk v teh krajih nam dokazuje*, je dejal predsednik IS SRS, «da konkretno rešujete to kar je potres uničil. Solidarnost je bila namenjena predvsem ljudem, kajti ti so bili najbolj prizadeti v tej elementarni nesreči. To sodelova- nje je bilo le podlaga širšega sodelovanja med Slovenijo in Furlanijo - Julijsko krajino, možne pa so še številne oblike sodelovanja na obeh straneh. To izhaja tudi iz osimskih sporazumov*. »Narodnostne skupnosti lahko veliko prispevajo k temu sodelovanju. To sem poudaril že v petek zvečer v Gorici predstavnikom enotne slovenske delegacije*, je dejal dr. Vratuša. »Pravilno je, da Italija skrbi za svojo manjšino v Jugoslaviji, prav tako je pravilno da Jugoslavija skrbi za svojo manjšino, ki živi na ozemlju italijanske republike. Zaradi tega je in bo Jugoslavija, in še posebej Slovenija, tudi vnaprej skrbela za to, da bo uživala slovenska manjšina v zamejstvu vse pravice. Saj bo prav na ta način prišlo do boljšega sodelovanja med sosednima državama.* Dr. Vratuša se je zaustavil tudi ob vprašanju raznih slovenskih dialektov. »Pred vojno sem se ukvarjal s slavistiko, študiral sem razne dialekte od vaših do po-rabskih pa sem ugotovil, da pripadajo enotnemu slovenskemu jeziku.* MARKO VVALTRITSCH rabce »pasivnega stališča do naše kampanje proti ameriškemu imperializmu*. Če so Arabci mlačni, iranske pobude dosledno zavrača ves zahodni svet in vse države v razvoju, ki se sklicujejo na mednarodno pravo, omiko in diplomatsko integriteto. Predsednik italijanske vlade Cos-siga je v včerajšnjem odgovoru na Carterjevo poslanico izrazil solidarnost Italije, podobno so storili tudi drugi državniki in evropski parlament, ki je z izjemo francoskih komunistov, obsodil ravnanje iranskih oblasti v ameriškem veleposlaništvu v Teheranu. Homeini se je torej zbal mednarodne osamljenosti in je zato popustil. Sedaj pa s še večjo vnemo zahteva izročitev bivšega šaha in pravi, da ne bodo s preostalimi talci klonili, saj je bilo »ameriško veleposlaništvo leglo vohunov, talci pa ne zaslužijo mednarodnega spoštovanja*. Medtem se z nezmanjšano ostrino nadaljuje gospodarska vojna med ZDA in Iranom. Tokrat se je nečesa novega domislil Iran, ki je napovedal, da odslej ne bo sprejemal dolarjev kot plačilo za svojo nafto. Pobuda pa ne bo povzročila hujših zapletov, saj so o-stale proizvajalke že napovedale, da vztrajajo pri dolarju kot glavnem plačilnem sredstvu. Iran je torej ponovno osamljen, ker bi razširitev take pobude povzročila pravo krizo vsega svetovnega bančnega sistema, ki se je ne smejo privoščiti niti «sovražniki ameriškega imperializma*. Nad ameriškim veleposlaništvom v Teheranu se torej jasni .saj se med drugim širijo govorice, da bodo islamski študentje izpustili tudi vse neameriške talce. Še vedno pa so nepotrjene vesti o hudih trenjih v samih verskih in političnih vrhovih Irana. Ajatulah Homeini je sedaj napel vse sile, da bi postrojil svoje vrste. V ta okvir spada tudi včerajšnji sporazum s Kurdi, ki so jim končno priznali pravico do avtonomije. Ku-zistan pa se še vedno sooča z atentati arabskih avtonomistov, ki so predvčerajšnjim pognali v zrak neko elektrarno v Abadanu. Položaj torej se ni bistveno spremenil, islrmska revolucionarna sodišča in vodi, še vedno obsojajo in morijo ljudi, ki so se pregrešili zoper islamske nauke, (voc) FROSINONE — Organizacija »Formazioni combattenti comuni-ste* si je prevzela odgovornost za atentat na električni daljnovod, ki se nahaja v občini Castro dei Vol-sci in oskrbuje, skupaj s podobnim daljnovodom, večji predel južne Italije z elektriko. Pomoč OZN v Črni gori NEW YORK — Gospodarski komite generalne skupščine Združenih narodov je enoglasno sprejel predlog resolucije v zvezi s potresom v črnogorskem primorju aprila letos. V tem dokumentu je izraženo globoko sožalje generalne skupščine Združenih narodov narodu Črne gore in jugoslovanski vladi zaradi te tragedije. V predlogu resolucije se posebej zahteva od generalnega sekretarja OZN in izvršnih voditeljev specializiranih agencij, skladov in programov v okviru riste-ma OZN, naj računajo z dolgoročnimi potrebami za obnovite'-območja, ki g i je prizadel potres. (dd) Pri ffslni zapori ubil karabinjer GENOVA — Med streljanjem pri cestnem bloku blizu Genove, je bil v noči med petkom in soboto ubit 20 letni karabinjer Claudio Bacchelli. Po prvih zmedenih poročilih kaže, da so policijske enote začele slepo streljati, ko je neka vespa prebila policijsko zaporo. Voznik vespe, 18-letni Vittorino Ottonello, se je namreč ustrašil orožnikov, ker dokumenti njegovega motornega kolesa niso bili v V BOLIVIJI Natusch Busch prepustil oblast parlamentu LA PAZ — Prvič v zgodovini Bolivije je njen kongres imenoval za šefa države žensko, 53-Ietno Lidio Gueiler Ta-jado. Šestnajstdnevni odpor bolivijskega ljudstva, sindikatov in političnih strank je končno strl objestnost polkovnika Na-tuscha Buscha, ki se je poražen umaknil s političnega prizorišča. V La Pazu je bilo nepopisno slavje, rajanje po mestnih ulicah, vzklikanje priborjeni svobodi. Prav tako slavnostno je bilo v kongresni palači, »Palacio Quemado», kjer so parlamentarci soglasno izvolili Tajadovo, vztrajno borko za pravice bolivijskega delavstva, ki je tolikokrat okusila ječe in mučenja v obdobju bolivijskih reakcionarnih vojaških režimov. Novega šefa države sedaj čaka težka naloga utrjevanja dt mokracije v državi in priprav na neposredne volitve predsednika republike, ki bodo prihodnje leto. Sedanja zmaga pa ji bo nedvomno olajšala delo, saj so predvsem sindikati dokazali, da bodo vojaški «pronuncia menti* le s težavo kratili demokratične svoboščine v Boliviji. redu in je zato kar pritisnil na plin. Pri tem so karabinjerji začeli streljati s pištolami in kot kaže tudi z brzostrelkami Pod streli je padel Bacchelli, v nogo pa je bil ranjen tudi šofer tovornjaka, ki je v tistem trenutku bil tam. NA POSVETU O VOJAŠKIH^ SLUŽNOSTIH^ V BOLOGNI Smotrno porazdeliti vojaške objekte Varnost in obrambo uskladiti s potrebami družbenega razvoja (Od našega poročevalca) BOLOGNA — Furlanija — Julijska krajina je dežela v Italiji, ki je vse od povojnih let najbolj podvržena vojaškim služnostim in splošnim vojaško-obrambnim potrebam, ki predvsem na nekaterih področjih nedvomno pogojujejo njen gospodarski in včasih tudi širši družbeni razvoj. Treba je samo omeniti, da je področje namenjeno vojaškim služnostim v tej deželi kar enajstkrat večje kot v ostalih deželah in, da so imele vse do pred kratkim, ne samo skoraj vse občine v Karniji, ampak tudi drugod v deželi na svojem področju, vsaj vojaške poligone, da ne govorimo o smodnišnicah ali podobnih objektih, ki v primeru nesreče predstavljajo gotovo nevarnost za življenje prebivalcev. Že itak gospodarsko in socialno nerazvita področja so morala dolga leta prenašati še breme vojaških služnosti, ki so predvsem v nižini zavirale razvoj kmetijstva, v gorskem področju pa razvoj gozdarstva, turizma in podobnih dejavno- sti. Dolgoletni protesti, ki so se večkrat izrodili v zasedbe vojaških poligonov s strani prizadetega prebivalstva, so skoraj vedno naleteli pri vladi ter pri vojaških oblasteh na gluha ušesa. Dežela in drugi krajevni organi pa so bili pri rešitvi teh vprašanj skoraj brez pristojnosti, torej brez moči, da bi lahko posegli v to dramatično stvarnost. Šele v začetku 70. let in v sklopu vse večje demokratizacije družbe je začela vlada upoštevati zahteve in potrebe prebivalstva ter pod pritiskom demokratičnih strank, dala pobudo za zakon, ki bi na kak način urejeval vprašanje vojaških služnosti. Zakon namreč neposredno predvideva tudi soodločanje deželnih organov pri tej problematiki, tako da se sedaj lahko vojaške potrebe po varnosti in o-brambi bolje uskladijo z upravičenimi potrebami. To pa ne pomeni, da je vprašanje dokončno rešeno, saj dogodki na hribu v Karniji učijo, da prebivalstvo nima namena popustiti, ko je na teht- nici gospodarski ali v tem primeru turistični razvoj področja. O teh vprašanjih vojaških služnosti ter splošno o odnosu med potrebami teritorija in ljudi ter vojaškimi interesi, je bil govor včeraj v Bologni, na zanimivem srečanju, za katerega so dale pobudo dežele Furlanija - Julijska krajina. Toskana ter Emilija - Ro-magna in, ki so se ga udeležili v imenu vlade podtajnik za o-brambo Petrucci, parlamentarci, predstavniki dežel ter drugih krajevnih uprav ih visoki vojaški častniki. Namen srečanja je bil sensibilizirati vlado ter javno mnenje, ki je o teh problemih večkrat slabo obveščeno, za dokončno uresničitev ter uskladitev o-brambnih potreb z družbenim razvojem. Kot smo že omenili, je bil na včerajšnjem srečanju govor predvsem o vprašanju vojaških služnosti v severni Italiji, v središču pozornosti, pa je bila dežela Furlanija - Julijska krajina, ki mora v sklopu mednarodnih odnosov in popuščanja napetosti v tem delu Evrope, igrati vlogo mostu za sodelovanje s sosedi. V ta namen je treba torej vprašanje varnosti in obrambe uskladiti v prvi vrsti s težnjami družbenega razvoja prebivalstva ter priznati naši deželi važno vlogo, ki ji pripada tudi v evropskem ter splošno mednarodnem merilu. Dežela Furlanija Julijska krajina, k. so jo v Bologni predstavljali številni parlamentarci ter deželni odbornik za šport in turizem, ki odgovarja tbdi za vprašanja vojaških služnosti, Bomben, zghteva, da bi vlada in vojaške oblasti enakomerno oorazdelile vojaške služnosti ter druge vojaške bbjekte na ostala področja države. Zadeva je še precej zapletena, obstajajo pa konkretne možnosti, da se i sodelovanjem predstavnikov prebivalstva dežel in drugih krajevnih uprav začenja o teh problemih učinkoviteje razpravljati na vladni in parlamentarni ravni ter jih postopoma tudi reševati. SANDOR TENCE PrBnorsl^i^Snevnlfc TRŽAŠKI DNEVNIK POSL CUFFARO ZAPUŠČA DEŽELNO TAJNIŠTVO KPI KPI bo jutri odločala o zamenjavi deželnega in pokrajinskega tajnika Pokrajinski tajnik Giorgio Rossetti glavni kandidat za mesto deželnega tajnika ■ Iz organizacijskih razlogov in glede na izjemni politični trenutek, ko čakajo stranko ostri spopadi, je glavni kandidat za mesto pokrajinskega tajnika Claudio Tone! 18. novembri V Trstu se bosta jutri sestala deželni in federalni komite KPI. Na zasedanju prvega, ki se bo sestal v dopoldanskih urah bo glavno poročilo imel deželni tajnik posl. Cul'-faro. razpravljal pa bo o seuanjem političnem trenutku ter o strankinih notranjih vprašanjih. Ista tema bo tudi predmet razprave na zasedanju federalnega komiteja, ki se bo sestal v večernih urah. Zasedanjema obeh organov KPI bo sledil vsedržavni organizacijski tajnik Giorgio Napolitano. Za zasedanji vlada v političnih krogih precejšnje zanimanje. Poleg periodičnega preverjanja političnega položaja na krajevni in deželni ravni, kateremu posveča stranka stalno pozornost, bo na zasedanjih govor o zamenjavi deželnega in pokrajinskega tajnika. Poslancu Cuffaru, ki je sedem let vodil deželno tajništvo je bila namreč poverjena odgovorna vloga v vsedržavnem vodstvu strankine sekcije za znanstveno in tennološko raziskovanje. Načeloval bo sektorju, ki mu strankino vsedržavno vodstvo daje veliko važnost; zato se bo lahko bolj poredkoma mudil v deželi. Deželni komite bo torej jutri odločal o njegovem nasledniku. Glavni kandhvat je tajnik tržaške federacije Giorgio Rossetti, kateiega kandidatura, kot kaže, je v celoti predrla. S tem pa se je avtomatično odprlo vprašanje- tajništva tržaške federacije, ki ga ja dosle'; vodil Rossetti. V predvidevanju teh zamenjav — 0 Cuflarovem odstopu se je govorilo že precej časa — je bil prejšnjo nedel jo v Trstu namestnik organizacijskega tajnika KPI Oliva, ki je meti člani stranke izvedel posvetovanje glede sestave tajništva ii zamenjave tajnika. Do izraza so prišla tri imena: Bordon, Poli in 1 ir tone. Predvsem iz organ izacij-s.ldh razlogov m zaradi sedanjega političnega trenutka, ko čakajo s.ranko ostri spopadi, je prevladalo ime Caudia Tonela. O teh vprašani h bodo jutri razpravljali strankini organi. O dru- šen sestanek s šolskim skrbnikom, na katerem bi ga poleg ostalega opozorili na neprimerno dejavnost delovne skupine, ki se ukvarja s problemom droge. šolski komisiji KPI in PSI sta se nadalje zavzeli za takojšnjo reformo pooblaščenih odlokov. Medtem pa bosta priredili vrsto pobud, ki bi morale privesti do resničnega sodelovanja med šolo in teritorijem, med šolo in krajevnimi ustanovami ter med šolo in družbenimi silami. Dcres volitve v meiSrazredne svete Na osnovnih šolah v vsej pokrajini se bodo itaucmob 8. uri začele volitve v tneilraz-redne svete, ki jih predvidevajo pooblaščeni odloki. Nepotrebno je ponovno ponavljati kak:nc važnosti je za starše, katerih otroci obiskujejo osnovno šolo, da lahko neposredno sodelujejo pri upravljanju samih šol, in da na la način iz-keristijo možnost odločati v korist svojih otrok na najbolj demokratičen način. Starši, ki imajo otroke na slovenskih osnovnih šolah, bodo danes volili na vseh šolah, ki spadajo pod vseh pet didaktičnih ravnateljstev. Vse volil-ce opozarjamo, da bodo volilni sedeži odprti ves dan, od 8. do 20. ure. Z veliko udeležbo na volitvah smo Slovenci že v prejšnjih letih dokazali visoko stopnjo zavesti in odgovornosti, zato lahko pričakujemo, da se bodo naši starši tudi letos polnoštevilno udeležili volitev in izkoristili možnosti, ki so jim dane s pooblaščenimi odloki. Kanalizacijo, pločnike in ceste v Barkovljah treba pošteno urediti Tržaška občinska uprava kljub tolikim pozivom prizadetega prebivalstva še ničesar ni ukrenila za ureditev cest, pločnikov in kanalizacije v gornjem delu Barkovelj. Ob slabem vremenu se zaradi dežja in delnega pomanjkanja greznic, oziroma njihove zama.šenosti vijejo navzdol po uličicah in stopnicah pravi potoki vsakovrstne nesnage in odpadkov. Vse to pomeni za pešce hudo nevarnost, posebno seveda za priletne, ki so bili doslej že večkrat žrtve zlomov na udih. S tem v zvezi je svetovalec Lokar (SSk) predložil resolucijo, v kateri zahteva od tržaškega občinskega odbora, da poskrbi takoj vsaj za najnujnejša popravitvena in ureditvena dela. Dijaki strokovnega zavoda se seznanjajo z novim okoljem Dijaki strokovnega zavoda za industrijo in obrt so včeraj pripravili manjšo proslavo pred vselitvijo v nove prostore, ki so jih pridobili v enem izmed paviljonov tržaške umobolnice. Pravzaprav je bilo včerajšnje snidenje nekakšna predpriprava na stik z novim, nenavadnim okoljem, v katero bodo vsakodnevno prihajali študentje. Nov am-bient je študentom predstavil psiholog dr. Sedmak, ni jim je orisal glavne značilnosti umobolnega človeka, ter^ nggjn, kaka ga moramo sprejemati, kako se z njim obnašati in kako uravnati odnose. S tem v zvezi so študentje videli tudi dva krajša filma Aljoše Žerja- la o umobolnici v Gorici in v Trstu. Za tem se je med dijaki in dr. Sedmakom razvila živahna diskusija, ki je trajala približno uro. Dijaki so se predvsem zanimali, kako se bodo morali obnašati z bolniki, ki so še nastanjeni v umobolnici in ki so nekje kronično prizadeti. Želeli so tudi globljih pojasnil o zakonu dr. Basaglie. Nato je stekel razgovor o umobolnicah v Italiji in drugod po svetu, o metodah zdravljenja in o uspehih najnovej-ših načinov, ki zavračajo npr. železno srajco in elektrošok. Vselitev v nove prostore je predvidena za konec prihodnjega tedna. ris Za nov zakon proti nasilju nad ženskami V mali dvorani tržaškega Verdijevega gledališča so ZŽI-UDI, ženski kolektiv cOlimpia De Gouges», Kolektiv za zdravje žensk, enotna ženska sindikalna organizacija, organizacija delegatk kovinarskega sindikata FLM, predstavnice krožka ARCI in zastopnice pravnic priredili včeraj zborovanje, na katerem so glasnice nekaterih omenjenih skupin obrazložile svojo pobudo za zbranje 50.000 podpisov, ki so potrebni za zakonito odpravo nasilja nad žensko. Zbiranje podpisov je že v teku tako v tržaški, kot v okoliških občinah. ženske zahtevajo nov zakon, ki naj vnese popravke v tiste dele kazenskega zakonika in kazenskega postopnika, ki so tako zamišljeni, da nima danes nobenega jamstva o zaščiti pred nasiljem (zlasti spolnim) in da se na sodnih obravnavah proti nasilnikom pravzaprav prelevi iz žrtve v obtoženko. Včerajšnjega shoda se je udeležila res velika množica, ki je do zadnjega kotička napolnila dvorano. Med navzočimi je bilo precej priletnih ljudi pa tudi moških vseh starosti, kar dokazuje, da niso ženske v svojem boju tako osamljene, kakor sta prvi videz izgleda. V SENATNI KOMISIH ZA ZUNANJE ZADEVE Senatorka Jelka Gerbec o obvezah do manjšine Vlada ni doslej storila nič takega, iz česar bi lahko upali v bližnjo rešitev odprtih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji Med razpravo o finančnem zakonu, o katerem je v prejšnjih dneh razpravljala senatna komisija za zunanje zadeve, je komunistična senatorka Jelka Gerbec med drugim poudarila, da zakonski predlog ne odgovarja sedanji državni stvarnosti in ne izpolnjuje pričako vanja volivcev. Vladni predlog se tudi ne loteva programske politike, v njem ni takih določil, kii bi zajezila val inflacije in podprla nujnost po kvalitetnem skoku za revnejše sloje. Komunistična senatorka je nadalje poudarila, da je bil zakonski predlog pripravljen brez sodelovanja deželnih uprav. Slovenska senatorka se je še posebej zaustavila ob, tistih vprašanjih, ki so v pristojnosti komisije za zunanje zadeve. Potem ko je komisarje opozorila, da so v posebni PO ŠTIRIH DNEH PRISILNE PREKINITVE Jutri končno spet reden pouk za dijake liceja in trgovske Delavci podjetja Sigest ugotovili okvaro na ogrevalnih napravah - Realčani in klasiki spet v matičnih prostorih • Delegacija dijakov pri pokrajinskem odborniku Spadaru Na lieeju Prešeren in na trgovskem tehničnem zavodu Zois bodo jutri spet pričeli z rednim poukom, ki so ga na prošnjo pokrajinske u-prave in po dovoljenju šolskega skrbništva prekinili v torek, da bi omogočili tehnikom podjetja Sigest, ki skrbi za ogrevanje obeh šol, popravilo okvare na ogrevalnih napravah, zaradi katere je bilo ogrevanje zelo pomanjkljivo. Tehniki podjetja so po dolgotrajnih pregledih končno iztaknili okvaro in jo bodo v kratkem tudi odpravili, medtem pa bodo del poslopja liceja Prešeren ogrevali z električnimi pečicami. Okvara je nastala na ogrevalnem omrežju v prednjem traktu liceja in zadeva predvsem ogrevanje vhoda, stanovanje hišnika, prostor bivšega bara in knjižnice v pritličju, ravnateljstva, tajništva in čakalnice v prvem nadstropju ter profesorske zbornice in majhne sobe ob njej^ v drugem nastropju. Delavci- so včeraj popoldne spet vklopili ogrevanje, ki bo delovalo danes ves dan, delovalo pa bo tudi vso naslednjo noč, tako da bosta šoli v ponedeljek primerno ogreti. Profesorsko zbornico, knjižnico in bivši bar ( v teh dveh prostorih bosta imela pouk razreda 4. in 5. vi- PO LISTI ZA TRST ŠE LISTA ZA MILJE gačni sestavi pokrajinskega tajništva pa bo govor v prihodnosti. Glede na pomembnost tržaškega vprašanja pa je že gotovo, da se bo Rossetti kot deželni tajnik v glavnem posvetil problemom Trsta, kar velja tudi za Cuffara, vendar pa v vlogi poslanca. Sekcija KPI Pratolongo ‘ tarča fašističnih mazačev Fašistični mazači so se v noči med petkom in soboto spet znesli nad sekcijo KPI Pratolongo, ki je bila v preteklosti že večkrat njihova tarča. Desničarski skrajneži so premazali ploščo z napisom sekcije, zidove pa so pomazali ssvojimi p-bičajnimi znamenji (runskim križem) in psovkami. Ob ponovnem vandalskem pohodu tržaških fašistov je tržaška federacija KPI izdala tiskovno poročilo, v katerem poziva oblasti javnega reda k večji budnosti in demokratične občane k še ostrejšemu boju j^oper naraščajoči fašistični škva-drizem. Šolski komisiji KPI in PSI m takojšnjo reformo pooblaščenih odlokov V prejšnjih dneh sta se sestali pokrajinski komisiji za šolstvo pri KPI in PSI. Glavno pozornost sta posvetili številnim problemom, ki so prišli še posebej do izraza v začetku letošnjega šolskega leta. Sedanje stanje sta komisiji označili za zelo naskrbljujoče, saj se nerešeni problemi kopičijo iz leta v leto. Neizpolnjene obveze in velike zamude pri izvajanju ustreznih določil ao privedle do takega kroničnega stanja, iz katerega bo težko najti hitro in učinkovito rešitev. Zaradi toga ata komisiji zahtevali, takoj- Po Listi, za Trst še Lista za Mi-l.e: včeraj dopoldne so v hotelu Lido uradno predstavili pihanje, ki aa miljski meloni ob pomoči ir žaških snujejo že dalj časa in ki se bo predstavilo z lastnim simbo lom na, spomladanskih upravnih vo litvah. Čemu Lista za Milje? Zakaj miljski del melonarskega gibanja nastopa z lastnim simbolom v milj ski občini, čeravno povsem soglaša s programom in cilji Liste za Trst? čeprav med vrsticami dokaj demapoške in samohvalne govorice je prišlo jasno do izraza, da je glavni namen gibanja ofenziva na demokratično in napi-edno mdjsko upravo, oblikovanje liste z milj-skim simbolom pa je bilo potrebno. da bi listarji lahko nič kaj prikrito pomežiknili vsem vrtičkarjem in lokalpatriatom. LpM bo namreč nastopala z avtonomnim simbolom le v miljski občini, medtem ko bo v pokrajinskem in deželnem obsegu sestavni del melone. Program tnovoustanovljenega» gibanja, ki so ga med včerajšnjo tiskovno konferenco orisali v skopih obrisih, češ cmeramo ga še izpopolniti in izoblikovati». je še kar ambiciozen, sai računajo, da bodo na prihodnjih volitvah dosegli vsaj 15 odstotkov vseh glasov. Ne da bi »e. spuščali v ugibanje. ali je račun osnovan na stvarnih podat-kih ali pa gre za pobožne želje, moramo pa vendarle ugotovili, da odziv občinstva ni bil tak, da bi to nado opravičeval. V sicer ne veliko dvorano miljskega hotela je prišlo, vključno z novinarji, kakih deset ljudi, tako da je bilo zastopstvo odbora LpM, ki je sedelo za miza znatno številnejše. Uradnemu rojstvu lističe pa so prisostvovali veljaki tržaške starejše sestre z županom Cecovinijem na čelu. Ni da bi v nadrobneje naštevali vsega, kar je bilo izrečenega v hotelu Lido. saj je šlo v bistvu le za ponavljanje tega, kar že dalj časa piše v glasilu liste Leonius. Vendar žolč so v tem primeru destilirali z znatno manjšo ihto, z umirjenostjo in gosposkostjo. Vsebina. kljub lepši zunanji embalaži, pa ostaja slej ko prej ista, To je jasno dokazal namig na slovenski šolski center, ki je listarjem še ved-do trn v peti. Pa ene zato, ker bi imel naziv slovenski, pač pa zato, ker obsojamo vsakršno nasilje, s katere koli strani prihaja». Če nam je dovoljena pripomba, je to kaj čudno tolmačenje pojma nasilja (tako označujejo vselitev slovenskih ofrofc in staršev v poslopje, ki jim ga dodelil miljski občinski svet), *®l naj H jpiek «• MU dejstvo, da država ne priznava naši narodnosti skupnosti pravic, ki so jasno in nedvoumno zapisane v republiški ustavi. Skoraj istočasno s tiskovno konferenco LpM je bilo na glavnem miljskem trgu zborovanje, ki ga je vodil župan Bordon in kateremu so se ljudje odzvali v precejšnjem številu. Bordon je v zavzetem govoru podal obračun dosedanjega dela miljske občinske uprave, ki je vsekakor pozitiven, ter na kratko orisal načrte za bližnjo prihodnost Obenem na je pozval vse občane, naj strnejo vrste v boju in prizadevanjih za Milje, ki bodo še bolj po meri človeka. Primerjava tona in vsebine govorov v tej posredni polemiki na daljavo med dvema miljskima stvarnostma je bila naravna: na eni strani, kljub napakam, ki so človeško mogoče, dejstva, načrti, na drugi demagogija in razdiraški poskus razpihovanja nezadovolja in kvalunkvizma. Ali je kakršno koli oklevanje možno? (vt) šje gimnazije) bodo ogreli z električnimi pečicami, ki jih je včeraj popoldne pokrajinska uprava že namenila šoli. Za profesorje in dijake znanastve-nega in klasičnega liceja pomeni jutrišnja vrnitev v šolo tudi povratek v matične prostore po več kot enomesečnem popoldanskem pouku na trgovski. Potem ko je voda 6. oktobra vdrla skozi streho na licej, so bili dijaki za teden dni brez pouka, nakar so našli zasilno rešitev v popoldanskem pouku na trgovskem tehničnem zavodu, kar pa je povzročilo dijakom in profesorjem nemalo preglavic. V sredo, 14. t.m., je po pregledu poslopja glavni inženir Petrossi končno izdal dovoljenje za ponovno vselitev v prostore liceja. Slovenski dijaki na rimski demonstraciji V Rimu je bila včeraj vsedržavna demonstracija dijakov , višjih srednjih šol, ld se je je udeležila tudi skupina tržaških dijakov, med katerimi je bilo tudi več predstavnikov dijakov slovenskih šol. Dvajsettisoč dijakov iz vseh italijanskih mest je protestiralo proti zadnjim u-krepom ministra za šolstvo, zahtevalo je preložitev volitev šolskih organov, da bi lahko pred tem parlament izglasoval zakon o reformi višje srednje šole ter zahtevalo odstop ministra Valituttija. Sprevod je odkorakal iz Trga Republike, dijaki so skandirali svoja gesla po mestnih ulicah, demonstracija pa se je zaključila pred ministrstvom za šolstvo. Med manifestacijo ni prišlo do hujših incidentov. Policija .je aretirala le nekaj skrajnežev, ki so bili oboroženi z lesenimi palicami. U.K. vendar le v prvi dve nadstropji, ker je tretje še dalje nevseljivo. Pouk na liceju bo tako jutri spet stekel, čeprav bodo možne majhne težave s prostori. Kot so se domenili na petkovi o-krogli mizi, se je včeraj skupina sedmih predstavnikov dijakov iz liceja in trgovske ponovno sestala s pokrajinskim odbornikom za šolstvo Spadarom, da bi vzpostavila temelje za nadaljnje preverjanje nadgradnje liceja. Spadaro jih je seznanil z uspešnim delom tednikov podje- tja Sigest, obljubil pa je, da si bo jutri spet ogledal šolsko poslopje ter se prepričal o položaju na šolah. «Trieste Stercosound 79» samo še danes in jutri Na tržaškem sejmišču se jutri zaključi štiridnevna razstava «Trie-ste Stereosound ’79», ki je naletela v javnosti na dokajšnji odmev. Danes ob 18. uri bo predsednik vele-sejemske uprave dr. Toresella podelil nagrade udeležencem natečaja za snemanje, razstava pa bo odprta neprekinjeno od 10. do 20. ure. Jutri si jo bodo ljudje ogledali lahko med 10. in 13. ter med. 15. in 21. uro. preglednici predvidena nakazila za izvajanje zakona štev. 73 o ratifikaciji osimskih sporazumov, je Jelka Gerbec poudarila, da ni v finančnem zakonu niti najmanjše sledi o nekaterih problemih, ki zadevajo celovito izvajanje osimskih sporazumov; še posebej ni v zakonskem predlogu tistih določil, ki izhajajo iz členov štev. 5 in štev. 8. V petem členu mednarodnega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo so upoštevana določila za rešitev zavarovalnega in pokojninskega vprašanja tistih oseb, ki so bile 10.6.1940 italijanski državljani in so imele stalno bivališče na ozemlju kot je predvideno v členu štev. 21 mirovnega sporazuma z Italijo z dne 10.2.1947. Čeprav je osnutek sporazuma za izvajanje teh določil že pripravljen, je vprašanje še vedno odprto, za njegovo rešitev pa bo verjetno potrebno še dolgo časa. Osmi člen osimskih sporazumov pa obravnava vprašanje narodnih manjšin. V svojem posegu je senatorka Gerbčeva opozorila, da še ni bil sprejet tisti dekret, ki govori o slovenski narodnostni skupnosti v Italiji. Ker ni odgovarjal potrebam Slovencev v Italiji ga je vlada umaknila. Ob priložnosti pa se je tudi obvezala, da bo čim prej sprejela zakon o zaščiti slovenske manjšine. Precej časa je že minilo, je poudarila senatorka Gerbčeva, vlada pa ni doslej storila še nič takega, iz česar bi lahko upali v bližnjo rešitev odprtih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. • Jutri se sestaneta na redni seji občinska sveta občine Devin - Nabrežina in Repentabor. Prvi se sestane ob 18. uri, drugi pa ob 19.30. • V četrtek, '22. t.m., ob 20.30, bo na sedežu krožka «Circ6lo della Cultura e delle Artis, Ul. S. Cario 2, koncert baritonista bolgarske Državne opere iz Sofije Veselina Damjanova, Na pobudo rajonskega sveta za Skedenj - čarbolo se nadaljujejo v Skednju kulturne, umetniške in športne prireditve v okviru mednarodnega leta otroka. Med najbolj zanimivimi naj omenimo razstavo o krajevni železarni, ki jo odprejo 24. t.m. v etnografskem muzeju in bo trajala do junija 1980. Dne 2. decembra pa bo v Domu «Jakoba Ukmarja* v Soncinijevi ulici 12 u-metniško-zabavna prireditev z začetkom ob 16. uri. Pločevinka piva v avomobil policije V noči med četrtkom in petkom je izvidnica policije v Drevoredu XX. septembra opazila skupino o-seb, ki so z glasnim govorjenjem kalile nočni mir. Policisti so jih pozvali k miru, v odgovor pa jim je v avtomobil priletela pločevinka piva. Agenti so takoj iztaknili storilca, 31-letnega Luigija Francese-ja, ki jih je tudi nahrulil s težkimi besedami. Slednji je presedel večer v samici, včeraj pa so ga prijavili sodstvu. MlllllllliilllllllllllllllllllHIlllllllIllIllilliiiniiiiiinilMlillilIllillllllIlHllIlIliiiilililIlllllIlHIIIlIliniiiiiiiiiiiiif SINOČI ODPRLI RAZSTAVO ZAMEJSKI FOTOGRAFI V DOLINSKI TORKU Fotografija je tipično izražanje današnjega časa in dobiva pomemb no funkcijo med ljudmi. S temi besedami je Fabio Smotlak odprl sinoči fotografsko razstavo v galerijo «Torkla» v Dolini. Otvoritev je doživela lep uspeh, pred polno torklo pa je izrekel nekaj strokovnih misli prof. Milko Rener iz Gorice. Na kratko je označil vsakega od nastopajočih, kot Janka Furla na. ki predstavlja zamejsko umetniško fotografijo, do domačinov a-materjev Saše Ote. Oskarja Kocjančiča in Ladija Komarja, ki so močno navezani na domače motive in jih tudi uspešno obravnavajo. Prof. Rener se je ustavil še ob posnetkih goriških fotografov Prinčiča in Zavadlava, ki sta draga gosta dolinske Torkle. Na koncu je ubrano zapel ženski zbor Valentin Vodnik, ki je izvenel kot uvod v družabnost. ki se je razvila po predstavitvi. Ob smrti Edmunda Košute izreka sekcija KPI iz Križa iskreno sožalje prizadeti družini. Dekliški pevski zbor Vesna izreka Ildegardi iskreno sožalje ob izgubi dragega nonota Edmunda. PD Vesna izreka globoko sožalje Ildegardi Košuti in družini ob izgubi dragega nonota Edmunda. Slovenska kulturno - gospodarska zveza izreka članu izvršnega odbora Edmundu Košuti globoko sožalje ob izgubi dragega očeta. Kolegi Tržaške knjigarne jo iskreno sošalje Ildegardi ob smrti nonota. ZAHVALA M ki Iskreno se zahvaljujemo vsem, ■ so bili 12. novembra 1979 pn*00 na pogrebu Antona Grka Žena Ivanka, sin Roman, W . ki Elda in Nadja z družin*"" Rožice, Mačkolje, Trst, 18. novembra 1979 Kot že rečeno, je razstava po tujoča in bo 25. novembra pristala v fogerju gledališča v Boljuncu, v \ organizaciji prosvetnega društva j France Prešeren. Urnik v Torkli pa je naslednji: | danes, v nedeljo, bo razstava od prta od 10. do 12. ure. v ponede Ijek, torek, sredo in četrtek pa vsak večer od 19. do 21. ure. Dru štvo Valentin Vodnik se priporoča za bogat obisk. Naši izletniki odšli v neznane Čuvaj tihotapil blago iz pristanišča Tržaški policisti so prišli na sled tihotapcu, ki je iz tržaškega pristanišča pretihotapil v več izmenah nad 300 kilogramov surove kave, blaga, kozarcev, kož, bakrenih izdelkov, čaja, pomaranč in še drugih predmetov. 56-letnega zapriseženega stražnika v tržaškem prista nišču Domenica Cerra iz Ul. Mar-gherita 21 je prijavila policiji hčerka njegove žene iz drugega zakona po enem od številnih prepirov v družini. Izkazalo se je, da je Cerra nato tihotapil predmete v Jugoslavijo, sadje pa je prodajal bližnji prodajalni jestvin. Vespa podrla deklico V Ul. Broleto je včeraj popoldne vespa 125, ki jo je upravljal 17-let-ni Silvano Cergol, zbila na tla 8-letno Barbaro Masi iz Ul. M. Polo 24. V nesreči se je najhuje poškodovala sopotnica na mopedu 17-let-na Giuliana Slama iz Ul. Pittoni 11, ki se je med padcem močno udarila v glavo. Sprejeli so jo na nevro kirurškem oddelku glavne bolnice s prognozo okrevanja v 30 dneh. Malo Barbaro so prepeljali v otroš ko bolnico Burlo Garofolo, kjer se bo morala zaradi lažjih ran in o-drgnin zdraviti 7 dni. V četrtek zvečer je 42-letni Ar-mando Sain, kljub temu da ga je imel že dovolj pod kapo, zahteval | v gostilni v Ul. Tesa naj mu natakarica natoči. Na njen odklonilni odgovor ga je začelo razganjati, spravil pa se je tudi na goste. Ob prihodu policije se je moški sicer nekoliko pomiril, ko pa so ga ho teli možje postave odpeljati na hlad no, je v njem ponovno zavrelo: z vso močjo s komolci nekajkrat u- 1 daril v šipe, tako da je po lokalu zažvenketalo. Izlet v neznano. Okrog 250 izletnikov se je včeraj popoldne pogumno odpravilo s petimi avtobusi na izlet. Nihče ni vedel kam. Lahko je le ugibal in svoja ugibanja napisal na papir pred odhodom. Kdor je uganil, je prejel nagrado, čeprav tudi sami ne vemo, kam je neslo naše izletnike, smo vendarle prepričani, da se v neznanem dobro počutijo PD Vesna izreka družini Košuta iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta in nonota Edmunda. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi oče, brat, ded in praded EDMUND KOŠUTA Pogreb bo v torek, 20. novembra, ob 14.30 izpred hiše žalosti v Križu. Žalujoči sin Edmund, hčeri Marica in Ivanka z družinami, brat Lad® in drugo sorodstvo Križ, Gorica, 18. novembra 1979 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob hudi izgubi naše drage mame in none MARIJE LOZAR vd. DANEU Sin Ruggero in hči Marija z dri -‘n° Opčine, 18. novembra 1979 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami na katerikoli način sočustvovali ob izgubi naše drage ANGELE KOČEVAR por. ŽERJAL Družine Žerjal in Proda* Boljunec, 18. novembra 1979 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi našega nepozabnega FRANCA CAHARIJE se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Trst, Nabrežina, 18. novembra 1979 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega JOSIPA MILIČA se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili »J* gov spomin. Posebna zahvala zdravnikom in bolniškemu osebju univerzitetne klinike - patološka kirurgija. SVOJCI Repnič, Melbourne, 18. novembra 1979 ZAHVALA Ob izgubi dragega brata ANGELA BEVKA se iskreno zahvaljujemo vaščanom Trebč in Badjič » iei**' zano sočustvovanje. Posebna zahvala župniku iz TVebč. SVOJCI Trebče, Padriče, Rim, 18. novembra 1979 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvoval1 in spremili na zadnji poti našega ljubega in nepozabnega FRANCESCA GI0VANNINIJA Posebna zahvala vsem darovalcem cvetja in g. župn*** Kosmaču za lepe besede. Žena Pierina in sorodni Sydney, Log, 18. novembra 1979 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega JOSIPA KLARIČA se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali M na katerikoli način pdčastili njegov spomin. žalujoči žena Olga, Ml sin Albino Cerovlje, 18. novembra 1979 z družino in ^runoršfci "dr. *yti; k 18. novembra 1979 POMEMBNA PRIDOBITEV ZA NAŠO SKUPNOST V ŠTUDENTSKEM DOMU TRŽAŠKE UNIVERZE Jutri pričetek tečajev «150 ur J4- Valdes s predstavo # 1 J I TTZTNA TN FPFTJVTF 2a diplomo nižje srednje šole Kino Koncerti Gledališča Tečaji bodo potekali na šolah «S. Gregorčič» v Dolini, «1. Cankar» pri Sv. Jakobu, «S. Kosoveh na Opčinah in «V. Šček» v Nabrežini ta,-—‘u je rešeno tudi vprašanje jj cnega osebja in tak„ se jutri, »' -1®.. začnejo tečaji «150 ur« za di- Plomo nižje srednje šole, .prvi v slo- »enščini; d.ltev- ker se je s tem uveljavila Vica nas' čeprav z zamudo, pra-rf.™. izobraževanja za vse sloje, (o ečaji bodo trajali eno šolsko le-* ‘remi učnimi urami na dan, e in nedelje bodo proste. Zaklju-Hj‘lnse bodo 31. maja 1980. Sledil bo |j ‘Vski izpit z istimi profesorji, t0t_s° poučevali med šolskim le-Vanih0^ osnov* P°g°vora 0 obravna- brnj^ je f-jjj določen na skupnem po želji večine tečajnikov; fc.®9va so po potrebi še vedno možne : ynlse spremembe, j.. Popoldanskih urah se bo odvi-p kčaj na nižji srednji šoli « S. ftirifc* v Dolini, in sicer od 16. “o 18.30, Ostali štirje tečaji bolj , ®erni, z začetkom ob 19. uri, j J ce*" na srednjih šolah «1. Can-l, J Prt Sv. Jakobu in «S. Kosovel« j. Opčinah ter na osnovni šoli «V. v Nabrežini. Jj^.iaženei tečajev naj se zberejo Jj 1 na posameznih šolah, ob urah, raznih občinah tržaške pokrajine. Ministrska odredba določa za vsak tečaj 20 - 25 obiskovalcev; najmanjše dovoljeno število za en tečaj je 16, v okviru strukture štirih tečajev na 80 udeležencev. Nujno je, da ohranimo predvideno število tečajnikov. Odprla so se tudi nova TIŠINA IN KRETNJE Slovensko občinstvo ga že pozna z lanskega gostovanja v naših krajih SPD IGO GRUDEN NABREŽINA priredi v sredo, 21. t.m., ob 20.30 v prosvetni dvorani v Nabrežini predavanje DANAŠNJI POLITIČNI TRENUTKI in 25 LET DELOVANJA SKGZ Predaval bo tov. BORIS RACE, predsednik SKGZ. Vabljeni! delovna mesta: 8 za neučno osebje in 6 za učno osebje. Upati je, da bedo naši tečaji ste-, kli v duhu, v katerem so nastali, to je v duhu pravice do izobraževanja za vse delovne ljudi. Italijansko šolstvo še vedno sloni na Gentilejevi reformi iz leta 1923; vsako upanje na reformo šolstva je trenutno pokopano. Tečaji «150 ur« so edini, ki izstopajo iz te šolske strukture, ampak se razvijajo v skladu z razmerami današnjega časa in potrebami delovnih ljudi, katerim so namenjeni. • Letoviščarska in turistična ustanova iz Trsta organizira v Centru Barbacan razstavo fotografij Virgi-lia Giuricina in slik Alda Mameča, o dimnikih v Rovinju in Gradžeu. Otvoritev razstave bo v torek, ob 18. uri. Univerzitetni gledališki center prireja zanimivo in kvalitetno predstavo z znanim mimom Andresom Valdesom. Pobuda univerzitetnega centra je nadvse zanimiva, ker odpira vrata z zunanjim dejavnikom, ki so vedno težko našli pot v ate-nejski prostor. Študentski dom tržaške univerze postaja vse pomembnejše kulturno središče in tudi žarišče, kajti na tržaškem vseučilišču je mnogo tujih SLOVENSKI KLUB TRST Ulica sv. Frančiška 20/n sporoča, da zaradi tehničnih ovir torkovega večera 20. novembra ne bo: prenavljamo dvorano kluba, pa tudi Černigojeva monografija še ni izšla. l,s? določene. V Nabrežini se bo ^aJ odvijal n ker je sle sni na te Se\Tfan.?ki urnik ni sprejemljiv, naj ITN odvijal na osnovni šoli «V. v*?1 ker je slednja bliže centru. 6(JJilsan* na tečaj v Dolini, ki jim ^Poldai ' 2^as>jo na večernem tečaju pri lj ak°bu: tisti, ki bi raje obiskova-kjOpoldanski tečaj pa naj gredo julij J1® dolinski tečaj. Zainteresirani, Uai° ^mudili rok za vpisovanje i-V010 *e vedno možnost vpisa; do-th a i se javijo na izbranem tečaju počeni uri. ltjC’Segli smo skupno 96 vpisov in u-: °vljeni so bili štirje tečaji po ..........................timu..imuni,,,,........................ VPRAŠANJE OTROŠKEGA VRTCA V OSPREDJU Openski starši še v boju za 3. sekcijo Združenje staršev ostro obsodilo zadržanje listarske občinske uprave SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA ? Ir.e.ia tečaj za fotoamaterje . acetna in izpopolnilna stop-Ja/ in kinoamaterje (začetna |opnja) Tečaji se bodo pred-. doma pričeli v januarju prilega leta. Vsi, ki jih za-dejavnost, se 1 tovrstna v 'ko prijavijo na sedežu Sionske prosvetne zveze, v Ul. 3 Frančiška 20 (tel. 767303) ^ 15. decembra. Vprašanje tretje sekcije openskega otroškega vrtca je zadeva, ki jo openski starši in z njimi vsa slovenska krajevna skupnost ne nameravajo požreti kar tako. Za- njo se bodo še naprej borili z vsemi svojimi močmi. Listarski ob- činski odbor, kj je z besedami sicer pokazal pripravljenost, da reši to vprašanje, a je v dejanjih popolnoma in brez utemel jenih razlogov prezrl upravičene potrebe in zahteve staršev, bo moral tako ali drugače poskrbeti, da se zadeva dokončno uredi. O nadaljnjih akcijah bodo starši sklepali na sestanku, ki so ga sklicali za sredo, 21. novembra, ob 20. uri v Finžgarje-vem domu in ki se ga bodo udeležili tudi predstavniki vaških organizacij ter izvoljeni slovenski predstavniki. Sklep za sklicanje tega srečanja so sprejeli na nedavnem občnem zboru Združenja staršev openske osnovne šole «France Bevk« in o-troškega vrtca, potem ko so pre gledali--dosedanje pobude. Med temi velja omeniti zlasti akcijo po- HllillliilillIliiiiiilMlliiiiiuiiiiiituiinaiiiiirtiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiliHimiiiiiiiilillllimiiimiliiiiliilll SMRTNA KOSA V REPNIČU POSLEDNJE SLOVO OD JOSIPA MILIČA čkega dela, saj je izgubil očeta že pri šestem letu starosti in je moral tako dati svoj aktiven doprinos za preživljanje številne družine in razvoj družinskega gospodarstva. S kmečko dejavnostjo se je ukvarjal z ljubeznijo skoraj do zadnje ure, le nekaj časa pa je bil v povojnih letih zaposlen pri cestnem podjetju. Že v mladih letih so ga preganjale fašistične oblasti in večkrat so ga zasliševali, leta 1937 pa je bil poklican v vojsko in se je dokončno vrnil domov komaj po osvoboditvi. Vključil se je v par tizansko gibanje in kot član Gradnikove brigade deloval na območju Trnovskega gozda in Benečije, kasneje pa so ga nacisti prestregli in odpeljali v Nemčijo. Poročen je bil z domačinko Olgo Zenic. ki mu je povila tri . inove in mu bila vseskozi živi jenska družica. Eno mandatno dobo je bil izvoljen tudi za upravitelja zgoniške občine in bil v upravi zadolžen za javna dela. Zelo je bil ponosen, da je bil tudi on član leta 1952 delegacije zamejskih Slovencev, ki je v Beogradu obiskala maršala Tita. Ob tako hudi in prezgodnji izgubi izrekamo prizadetim svojcem izraze iskrenega sožalja, njemu pa naj bo lahka domača gruda. -bs- tokrL k>rka počiva na zgoniškem Pališču Josip Milič iz Rephi-tj’* ie Po kratki zavratni bolezni 8ih , 0 zapustil krog svojih dra- bijj Y. starosti 63 let. V vasi in v kot J* .°k°liti je bil zelo priljubljen *'atiift>*ren 'n dosleden človek z tok s srcem, ki si je ustvaril ši-tje kr°g prijateljev, ki so se od . i polnoštevilno poslovili. {te Josip je izhajal iz kme-ii! v družine v Repniču in se je 'dladih letih lotil težkega kme- skusnega vpisovanja v tretjo sekcijo, ki je povsem uspela in jasno pokazala, kakšne so potrebe na Opčinah. Poleg vpisov za napolnitev dveh že obstoječih sekcij, so zbrali še sedemnajst prijav, če upoštevamo, da je po zakonu dovolj petnajst otrok za odprtje sekcije otroškega vrtca, potem je bila zahteva staršev povsem upravičena Vendar občinski upravitelji tega očitno niso upoštevali ter s tem kompromitirali možnost odprtja sekcije tudi za prihodnje šolsko leto, ker .je namreč 31. oktobra zapadel rok za vlaganje prošenj. Na občnem zboru so govorili tudi o drugih pobudah, ki bi jih bilo treba izvesti v tem šolskem letu. Gre zlasti za uvedbo pošolske otroške telovadbe ter za prirejanje raznih predavanj, izletov in podobnega. Posebno pozornost so posvetili današnjim volitvam v medrazredne svete ter predlagali imena staršev, ki naj bi jih izvolili v nove organe. Pregledali so tudi prehojeno pot ter se zlasti zaustavili pri lanski osrednji šolski manifestaciji, to je slovesnem poimenovanju šole po Francetu Bevku, ki je zahtevalo veliko truda,, je pa tudi globoko odjeknilo v zavesti vsega prebivalstva. Delovanje Odbora za kulturo pri SKGZ Na drugi seji Odbora za kulturo pri SKGZ so člani pod prvo točko obravnavali predlog vsedržavnega ARCI-ja, da bi se konec marca vršila v Osimu konferenca, ki naj bi predstavljala pregled tega, kar je bilo od sedaj storjenega ali ne v duhu osimskega sporazuma. To srečanje nedvomno predstavlja izredno priliko, da se opozori na našo problematiko širši krog prebivalstva. Poleg konference v Osimu je bilo na dnevnem redu tudi vprašanje izbire kriterijev za opremo Slovenskega doma v Gorici. Predlagana je bila komisija, ki naj bi se ukvarjala izključno s tem vprašanjem. Gotovo je kriterijev, ki bi prišli v poštev, več. Vendar so si bili vsi člani enotni, da mora biti glavni kriterij, ki bo vodil pri izbiranju opreme, kriterij kvalitete. Obstaja pa odprto vprašanje, ali naj se pri izbiri upošteva samo delo zamejskih ustvarjalcev, ali tudi dela ja- PD VALENTIN VODNIK in PD SLAVEC Koncert godbe na pihala BREG Koncert godbe na pihala iz RICMANJ v gledališču F. Prešeren v v Boljuncu goslovanskih in italijanskih umet. nikov. -lr- Obvestilo TPPZ pevcem In orkestrašem Vodstvo TPPZ sporoča celotnemu ansamblu, da bo v petek, 23. t.m., ob 20.30 v Bazoviškem domu srečanje s tov. Tonetom Poljšakom, namestnikom sekretariata SR Slovenije za sodelovanje s tujino. Obenem bomo imeli kratko vajo za nastop, ki bo naslednjega dne v Pie-risu, kjer se bo TPPZ, s svojim programom, ponovno predstavil šolski mladini, njihovim pedagogom in javnim ter družbenim predstavnikom. Pevci in orkestraši se bomo odpeljali iz Bazovice v soboto, 24. t.m., ob 9. uri zjutraj z avtobusi. Ravnateljstvi znanstvenega liceja F. Prešeren in trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois sporočata učnemu osebju in dijakom, da se jutri, 19. t.m., začne zopet redni pouk za oba zavoda ob 8. uri. 16. novembra sta v Nabrežini praznovala 50. obletnico poroke IVANKA in PEPI MIHELIČ še mnogo let skupnega življenja jima želijo Nada, Anton, Peter, Nadja, Marjana in Martina. Slavico in Borisa je razveselilo rojstvo prvorojenčka ERIKA Srečnima staršema čestitata družini Peric in Gruden. f Čestitke Jutri praznuje TJAŠA PETAROS 3. rojstni dan. Vse najboljše ji želijo mama, oče in vsi v družini. Jutri bo praznoval svoj rojstni dan KORADO SULLI. Vse najboljše mu želijo žena Klara, hči Monika, tašča in tast ter svak in svakinja. Tovarišu DAVORINU, ob njegovi 75-letnici, bivši aktivisti OF od Sv. Ivana, iz Podlonjerja in Lonjerja, ki so z njim sodelovali, iskreno čestitajo in želijo še mnogo let zdravja in zadovoljstva. Jutri praznuje 19. rojstni dan NATAŠA KRALJ. Vse najboljše ji voščijo oče, brat Marko, sestra Eva, nono in nona. Včeraj - danes tronski tehnik Paolo Prelli in učiteljica Nerina Maccori, uradnik Giuseppe Pusante in gospodinja Emilia Geralda Maria Grado, gasilec Franco Dell’Agata in zdravstvena asistentka Anna Maria Lombardi, kurir Giuliano Babuder in učiteljica ^SrrSfpjtosn^) Grazia Cioch, trgovec Roberto Gre-gorio in gospodinja Žita Pariš, trgovec Silvano Buffa in otroška vrtnarica Alba Delise, delavec Bruno Altin in uradnica Maria Rupolo, pri-staniščnik Maurizio Grubelli in trg. pomočnica Cinzia Bali, zobotehnik Francesco Mauro in poklicna bolničarka Sonja Cehic, električni va rilec Giancarlo Scoria in uradnica Elisabetta Baldacci, strugar Marino Ocovich in trg. pomočnica Eriča Sa-varin, vojaški častnik Gioacchino Prisciandro in bolničarka Bruna Lucia Dal Mas. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba' za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM. INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441. nočni pa na številki 732-627. LEKARNE V OKOLICI Bol junec tel 228 124, Bazovica; tel 225165; Opčine: tel 2111101, Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Ospedale 8, Ul. delllstria 35, Drevored Miramare 117, Ul. Com bi 19. (od 8.30 do 13. ir od 16. do 20.30) Largo Piave 2, Trg della Borsa 12. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Piave 2, Trg della Borsa 12 68 63 16 46 39 82 34 63 68 70 7 45 1 64 38 59 *........................................................m.............................m...minil............................................. ^"ss, NEDELJA, 18. novembra ti*1.„?avlje' MILKO tel- 213-137; Milje: tel. 271-124. K6 ^ide ob 7.08 in zatone ob " Dolžina dneva 9.24 — Lu-Z|de ob 5.22 in zatone ob 16.15. 11 Ponedeljek, 19. novembra LIZA V?® včeraj: naj višja temperatu-18, ,,51 stopinje, najnižja 9,4, ob % ri U stopinj, zračni tlak 1009,6 Vrašča, veter 15 km na uro Stoul/ ~ severovzhodnik, vlaga 62-od-skorna.’ nebo malo pooblačeno, morje 13 r mirno, temperatura morja st<>pinje. $>VA, SMRTI IN POROKE ^adri tLl so SE: Luca Vertuani' lija ®oneb>. Alberto Sandre. ti, 5U SO: 82-letni Carlo Gregorič 7,na Maria Vodičar vd. Sta-Aj’ kletni Alfiero Crevato, 59-letni Iftin Codarin 83-letna Luigia Bal-^ Vd. Benedetti, 51-letni Giovan-hiHj Vi, 75-letna Maria Iolanda Fran-N ail *etni Vasco Vascon, 85-iet,-l*thir? Vitelli por. del Greco, 85-Siiv* F-milio Mildo, 65-letna Lelia 4ltjnstri vd. Bessi, 55-letna Maria P°r- Cherbocci, 79-letna Giu-WtP?-a Tondato, 76-letna Emilija Kjip J vd. Vertovec, 77-letna Maria tij yP°c. Bartoli, 82-letna Giuseppi-. erooggg vc] Moncalvo. 1« y ICI; finančni stražnik Carme-lo^lderaro in gospodinja Anna tw ?se, zdravnik Bernardo Spazza-* uradnica Nadia Fabris, elek- BARI CAGLIARI FIRENCE GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURtN BENETKE 84 59 25 40 8 42 72 83 63 17 69 41 24 70 32 .57 74 13 70 77 54 74 3 71 PELLICCERIA CERVO priporočena trgovina za vaše nakupe KRZNA - JOPE elegantni modeli najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst. Bogata izbira! TRST, Vlaie XX. setlembre 16 Tel. 796301 študentov in študentov iz mnogih italijanskih mest, ki nato prenašajo v svoje kraje demokratično sporočilo vsebine predstav v študentskem domu. Zadnji dogodki, s podlim fašističnim napadom so v našem mestu okrepili •budnost in strnjenost svobodoljubnih študentskih množič in v takem vzdušju je potekal pred kratkim tudi koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Srečanje z Valdesom organizira sicer univerzitetni gledališki center, na sporedu pa bo v sredo, 21. novembra, ob 21. uri. Predstava nosi naslov cTišina in kretnje» in je razčlenjena na enajst mimskih i-ger. Priznani umetnik Andres Val-del pa bo v okviru svojega gostovanja imel tudi eno predavanje, združeno s seminarjem, in sicer v četrtek, 22. novembra, v Ul. dell'U-niversita štev. 1. Andres Valdes je bil zadnjič v Trstu, ko je bilo pri Sv. Ivanu 0-troško srečanje Ringa ringa raja, kot gost SPZ; z daljšo turnejo pa lani, ko je imel celo vrsto nastopov na šolah in po društvih ter v Kulturnem domu. Našemu slovenskemu občinstvu je splošno znan. Njegovemu ponovnemu prihodu v Trst pa je botrovalo prav Slovensko stalno gledališče, kateremu se Univerzitetni center v posebnem lepaku, izdanem za to priložnost izrecno zahvaljuje. • Pokrajinski odbor je izdelal predlog resolucije, ki jo mora proučiti pokrajinski svet, v kateri predvideva za konec februarja organizacijo zasedanja o odpravi pokrajine kot upravnega organizma ter njeni nadomestitivi s sorodnim vmesnim med občinami in deželo. • V petek, 23. t.m., ob 11.30 bo v novinarskem krožku, Corso Italia 12, tiskovna konferenca Združenja krvodajalcev iz Trsta o nezadovoljivi situaciji v zvezi z darovanjem krvi v tržaški pokrajini. Tudi F-JK na komemoraciji pokola na Trgu Fonlana Predsedstvo deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine se je odzvalo vabilu dežele Lombardije za sodelovanje v posebnem promocijskem odboru, ki bo pripravil spored manifestacij ob 10. obletnici pokola na Trgu Fontana. Stalni antifašistični odbor iz Lombardije in lorabardijska-deželna .uprava- namreč pripravljata vrsto pobud, ki bi morale zaobjeti široke mase državljanov z„namenom. da bi podkrepile vsedržavno kampanjo splošne mobilizacije in političnega boja proti terorizmu. V promocijskem odboru naj bi sodelovala predsedstva vseh deželnih svetov in odborov iz države. Predstavniki predsedstva deželnega sveta F-JK se bodo nadalje udeležili srečanja med predstavniki dežel, občin in pokrajin, na katerem bodo razpravljali o reformi krajevnih avtonomij in krajevnih finančnih vprašanjih. • Danes bodo v prostorih «Cap-pelle Underground« predavajali film v petih delih »Hitler - film iz Nemčije« režiserja H.J. Sberberga. Zaradi dolžine filma bo projekcija, ki jo organizira «Cappella Underground« in Goethe Institut, v dveh delih: prvi del od 10.30 do 12. ure in drugi ob 15. uri. Danes, 18. novembra, bo ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu VESELO POPOLDNE Nastopil bo ansambel »GALEBI« z Opčin, pevski tercet »MAVRICA«, g. Tone Bedenčič pa bo ob besedi in glasbi ter barvnih diapozitivih prikazal lepote Doline Trenta. Vabljeni! Alpinist MARJAN MANFREDA član jugoslovanske odprave na Mont Everest bo v torek, 20. t.m., ob 20.15 v Slomškovem domu v Bazovici govoril in z diapozitivi prikazal zadnjo zmago slovenskih alpinistov na najvišjo goro sveta. Slovesni ..ačetek praznovanja mednarodneg leta otroka po vseh tržaških župnijah. KOZMETIČNI SALON BOLJUNEC Tel 040/228313 Dipl. kozmehčar Ružiča Stefančič NUDI: popolno nego obraza, dekolteja (acne, cooperose itd.) masaže: shujševalne, utrjeval ne, stimulativne depilacijo, epilacijo višinsko sončenje POSLUŽUJEMO SE KAKOVOSTNIH KOZMETIČNIH PREPARATOV Ob sobotah zaprto! .a Lappella unuerground 18.-20.00-22.00 «Falstaff». Orson Wel-les. Črno-beli film. Nazionale 15.15 «Casablanca passa-ge». Anthony Quinn, Christopher Lee, Patricia Neal. Barvni film. Ariston 15.30 - 18.30 - 21.30 »Nel corso del tempo«. Wim Wenders. Ritz 16.30 - 18.20 - 20.10 - 22.15 «Ara gosta a colazione«. E. Montesa no Claude Brasseur, S. Dionisio. Eden 16.30 «Tre sotto il lenzuolo«. Walter Chiari, Lian Tronche. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. ExecIsior 15.30 «11 campione«. Jon Voigbt. Barvni film. Grattacielo 16.00—22.15 »Uragano« Fenke 16.00 »Manhattan«. Woody Allen. Barvni film za vsakogar. Mignen 15.00 «Lawrence d'Arabia». Filodranimatico 15.30 »E continuano a fare le pornomogli«. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Crisiallo 15.30 «Uno sceriffo extra-terrestre...poco extra e molto ter-restre«. Bud Spencer. Moderno 15.00 «11 dottor Jeckill e gentile signora«. P. Villaggio. Aurora 16.30 »Ratataplan« Capital 16.00 «11 corpo della ragas-sa«. Barvni film. Prepovedan mla dini pod 18. letom. Vittorio Veneto 15.15 «Grease». Volta (Milje) 15.00 »Cosi come sei«. M. Mastroianni, Nastasja Kinski. Aldebaran 15.00 «Ricorda ii mio no-me». Geraldine Chaplin, Anthony Perkins. 'I S S o Od danes, bodo v Avditoriju ob- Slovensko stalno gledališče v Trnovih »nedeljske koncerte«. Prvi bo stu gostuje danes, 18. t.m., ob 15. posvečen Vivaldiju, nastopil pa bo | urj v Črnomlju s predstavo Mihaila komorni ansambel Verdijevega gle- j Bclgakova «Ivan Vasiljevič«, dališča. Začetek ob 11. uri. Vstop-; roSSETTI Šolske vesti Ravnateljstv o Državnega poklicnega zavoda za industrijo hi obrt sporoča, da bo roditeljski sestanek jutri, 19. t. m., ob 18. uri na sedežu učiteljišča A.M. Slomšek v Trstu, Ul. Caravaggio 4. Glasbena malica - Trst vljudno vabi starše, da se udeležijo sestanka mladinskega pevskega zbora Glasbene matice - Trst, ki bo jutri, 19. t. m., ob 17.30 v foyer-ju balkona Kulturnega doma, Ul. Petronio A Zaradi važnosti sestanka je prisotnost izredno zaželena. Razna obvestila Planinski odsek smučarskega klu ba Devin sporoča, da 3. jesenski pohod, ki je zaradi slabega vremena odpadel, bo danes, 18. t.m. Start in cilj bo na istem mestu, odhodi od 9. do 12. ure. Sindikat s' venske šole sklicuje redno sejo odbora v torek, 20. novembra, ob 16. uri. Na dnevnem redu so zelo važne točke, zato je obvezna polnoštevilna udeležba. OBVESTILO KMEČKE ZVEZE Kmečka zveza opozarja svoje čla ne vinogradnike, da zapade 29. novembra rok za prijavo količine pridelanega vina Kdor prijave ne bo vložil pravočasno, ne bo dobil dovoljenja za prodajo vina na osmici. Vinogradniki iz tržaške občine lahko izpolnijo prijavnica na- obeinskih izpostavah ali v uradih Kmečke zveze Ul. Ciceronz, 8/b. Za ostale okoliške občine naj se vinogradniki obrnejo na pristojne občinske urade. Občina Dolina sprejema prijave na županstvu od 8. do 11. ure v sobi št. 5 in v naslednjih krajih: Boršt (občinska hiša) jutri, 19. t.m.. in v torek, 20. t.m., od 17. do 19. ure. Rcmanje (občinska hiša) v sredo, 21. t.m., od 17. do 19. ure. Prebeneg (gostilna) v četrtek, 22. t.m., od 17. do 19. ure. Mačkolje (gostilna) v petek, 23. t.m., od 17. do 19. ure. Ob priliki bo tudi, vpisovanje za osmice. ('pozarjamo, da so za izpolnjevanje pri;av potrebni naslednji podatki: Za vinogradnike proizvajalce: Ime in priimek, količina pridelanega vi na, površina vinograda ter DAVČNA ŠTEVILKA (Codice fiscale vinograd nika). Za vino iz kupljenega grozdja morajo proizvajalci navesti poleg n---’inih podatkov in davčne števil '•-j tudi podatke in davčno številko prodajalca ter pokrajino in občino kjer je bilo t -odnje pridelano Tajništvo Kmečke zveze OBVESTILO Uprava občine Devin - Nabrežina opozarja ča lorajo vsi vinograd niki in vsi pridelovalci grozdja in mošta prijaviti nrjkasneje do 29. IOVEMBRA 197S količino vina. Ki so ga pridelali ta ko iz svojega kot iz kupljenega grozdja. Prijavnice so na razpolago in se sprejemajo na županstvu, soba štev 16, od 9.00 do 11.30. Občina ne bo izr’a' spremnega iz kazila za prodajo vina tistim, ki ne bodo spoštovali veljavnih določb. Kdor bi prijave ne predložil v omenjenem roku tvega globo od 100 tisoč do 1 000.000 lir in objavo raz sodbe v časopisju. m STATIC KIROTERAPIJA DIAGNOZE IN TERAPIJE ZA ZDRAVLJENJE OBOLENJ HRBTENICE odprto od 8.30 do 12.30 14.30 do 18.30 in od TRST. Ul. Udine 11 . tel 43-733 niča stane 500 lir. Razstave V občiuski galeriji razstava učencev grafične šole »Carlo Sbisa«. Razstava bo trajala do 25. novembra. V galeriji Tribbio bo do 30 novembra odprta razstava Uga Caraja. V prostorih Gledališča Primorsko dramsko gledališ^J Novi Gorici se bo v tem tednu r- P stavilo domačemu občinstvu z s Senovo «Noro». Predstave bodo sporedu vse dni do sobote, 24-» jj vembra. Jutri bo predstava ob 1 'j za red BP, v torek pa ob 20. za red S torek in KL. V deželnem avditoriju v Goru torek, 20. novembra, nastopil U. id* ski Teatro popolare z delom A®^, starorimskega komediografa Terencija Afra, v priredbi ______________ . „_______ Ni^ ja Machiavellija. Predstava 20.30 in je izven abonmaja. Razna obvesti^ sn° NA OSNOVNIH ŠOLAH DANES STARŠI VOLIJO MEDRAZREDNE SVETE V goričkem šolskem berdobskem pa 430 okolišu je 680, v do-volilnih upravičencev Starši osnovnošolskih otrok bodo danes odšli na volišča, da izvolijo svoje predstavnike v medrazredne svete. S tem bodo uveljavili svojo pravico, ki izhaja iz pooblaščenih odlokov, da sodelujejo pri upravljanju šole. Volišča bodo na vseh slovenskih osnovnih šolah. V gori-škem didaktičnem okolišu jih bo sedem kolikor je tudi šol, v dober-dobskem pa pet, čeprav je šest šol; v Jamljah bodo namreč volili tudi starši otrok iz Dola. V goriškem o-kolišu je 680 volilnih upravičencev, v doberdobskem pa 430. Na volišču, ki ga bodo vodili predsednik, tajnik in skrutinator, bo vsak upravičenec prejel votlinico, na katero bo lahko napisal priimek enega ali največ dveh kandidatov. Lahko napiše tudi njegovo številko, ki jo ima vsak kandidat, katerega ime je zapisano na seznamih ločeno po razredih, v katere njegovi otroci (ali otrok) zahajajo. Na vsaki šoli bodo izvolili toliko staršev v medrazredne svete, kolikor je učiteljev. V slovenski osnovni šoli v Ul. Brolo je, denimo, pet razredov s petimi učitelji in bodo starši izvolili v medrazredni svet pet svojih predstavnikov. Izidi volitev bodo znani predvidoma v torek. Takšne volitve razpisujejo vsako leto ob začetku šolskega pouka. Doslej so slovenski starši z visokim odstotkom na voliščih pokazali, da želijo aktivno sodelovati pri urejanju tistih šolskih zadev, ki so po pooblaščenih odlokih v ^jj hovi pristojnosti. Prav bi b®0^ bi tako ravnali tudi danes. ;jj|t naj gredo na volišča vsi, ki ^(ll volitve tičejo. Volišča bodo ob 8. uri. Dražba drv v Sovodnj^ Sovodenjska občina sporoča.,^, bo v nedeljo, 25. t.m. dražba 1o ^ Dražba se bo v kraju imenoval®^. špiku», pričela ob 9. uri, «Pr?jf ii> cionu* pa bo pričetek dražu® 10.30. -------- . -d? Zaradi izgradnje kanalizacij' ga omrežja na področju Star® na, bodo jutri zaprli prometu & ja pokrajinske ceste Pieris - Trz* -v sicer v dolžini kakih 500 i®® Cesta bo zaprta predvidoma ® decembra letos. Ob izgubi dragega očeta Slovenska prosvetna zveza c.eIatf nadzornega odbora in nekda"U|ji tajniku Edmundu Košuti najŽ* sožalje. Članice goriškega Mladi®?, centra izrekajo Edmundu Košu® boko sožalje ob izgubi očeta- Teritorialni odbor za Gorlšk® Jereka svojemu članu Edmundu ** ti iskreno sožalje ob smrti oteV' GORIŠKI DNEVNIK m*. m 18. novembra 1979 llKVIH LETIH DVAJSETEGA STOLETJA RAZMIŠLJANJA SREDNJEŠOLCA. Dve leti je izhajala «Nuova idea» Dijaške plesne zabave: kakšne prvo socialistično glasilo na Goriškem so bile nekoč in kakšne so danes Razmišljanje o razpoložljivosti dvoran za najrazličnejše kulturne prireditve Zaradi majhnega števila sindikalno in politično organiziranih delavcev je Trst kmalu prenehal izhajati ■ Močnejša centrala je bila v Trstu litih farnem zborovanju Slovenki „ z°°dovinarjev v Novi Gorici, •fečfl0 nu na-deli naslov «Goriška ts so bila predmet razpra-gJ^Hna vprašanja delavskega na Primorskem. Drago Sed-sios Goriškega muzeja v Hjj °erku, je orisal nastanek in kj ,0j Prvega socialističnega lista, leta 1902. Podnaslov je bil «Orga-no del proletariat« del Goriziano*. Razprava na četrtem kongresu italijanske socialdemokratske stranke, ki je bil v Trstu 3. in 4. januarja 1904, je ugotovila, da je do lokalnih izdaj časopisov prišlo zaradi j V stolpcih, ki so bili namenjeni izpopolnjevanju delavcev pa so ob-I ravnavane različne teme. Tako je j Silvio Spazzal pisal o delavskem j razredu in nezgodnem zavarovanju, | ki se je uvedlo v Trstu in prinesel nekaj statističnih podatkov. Nada- potrebe po obveščanju in prikazo- j 1 je so razprave govorile o odnosu vanju lokalne problematike tako na ! socializma do religije, bilo pa je flnfišlr/im I*-»4 T\..l___i . ..i- m i___•« ...• .. Htf -^hojal nekaj časa v Gorici Goriškem kol; v Istri in Dalmaciji, i tudi veliko polemik z duhovniki i jjCe^u stoletja. Gre za list «Nuo- i Zaradi teh lokalnih časopisov pa je ' . «lea» It nolrlorln Tl ‘l___ ^ daljšega Sedmakovega InjP0 no omenjenem srečanju po-. am° glavne misli. Do Ionizirano delavsko socialistični anje se je na Goriškem ponj0 v devetdesetih letih prejš-iJi. stoletja. V primerjavi z o-Hj “h slovenskimi deželami, zlata l?.& s Trstom, je njegov razni011 šibak. To je pogojevala u-tJena rast industrije in pretežno znac'a.i dežele. Večja indu-kil- .a središča so poleg Gorice joj Se Ajdovščina, Nabrežina, Pod-p« Ul Trži o cj.i-4?. .ugotovljeni pomembnejši so-ttj ,‘°ni sestanek je bil 30. avgu-Gojj v Dreherjevi pivovarni v vodil ga je Carlo Ucekar tL.„a- Vendar pa je za ta prva lj J.’ania, ki jih je organiziralo r^ška centrala, značilno, da •»Sr- -.....- Pronajjia zaradi malega števila ,. — socialistov. delavski nemiri, ki so prelij *’ Trst, so našli odmev tudi Ij^^riškem, kjer imamo aprila So s^3jk krminskih mizarjev, ki [Lotevali zvišanje mezd, konec .a '887 štrajk delavcev v Drv™', leta 1890 pa so v znani °;a,iski stavki pokazali svojo • ''amnarski delavci v Nata g®-. Ti so tudi ustanovili, prvi C^kem, svoje strokovno dru-• V avcMicm 1897 svojo stro: kov,!. v avgustu Jojja?. organizacijo ustanovili tudi Pa ;Kl grafični delavci. Leta 1899 v Goriei obstojala skupina o-ifr °je sindikalne organizacije »Fe-® ^ei lavoratori e lavora-W' aien glavni sedež je bil v letjj ■ Na prehodu v dvajseto sto-k(w^a so obstojale še druge stro-ielJf .arganizacije. ki pa niso vse 2dj.|.ale na socialistični podlagi. Cev °Vale so delavce istih pokli-tk „ gkede na narodnost, po ve-so bili v njih Italijani. ^išt°V'na delavskega gibanja na S1« i še ni raziskana do tiste 4 Mot je n.pr. za Trst, ki je *k(! e°ej obdelan tako v slovenil J* v italijanski historiografiji. tj q? .?ga gibanja pri Slovencih' taC0r‘škem sta se v spominih do-%^a le dr. Tuma, ki je v socia-ki »7*1 gibanje prišel Sele leta 1907 Petejan, ki se je v sin-' udejstvoval že nekoliko po- Petejan je v »Spominih na Ulj,! lsMčno gibanje na Goriškem Ušli svetovno vojno*, ki so W,G°riškem zborniku leta 1957, v ?! na pomembno vlogo, ki jo ^ pfnkem socialističnem gibanju “riškem v prvih letih dvajse-!#k poletja imel pekarski pomoč-Hifrance Milost, ki je urejeval t-a» ui socialistični list «Nuova UVo' bil dopisnik tržaškega «11 jičnj, lt°re» ter slovenskih sociali-■ijuj \t listov v Trstu in v Ljub- jjfc _ y _________________ _ forj' V.Trstu je izhajal «Rdeči pra-Jke 'Mi je bil glasilo Jugoslovanki! r^aldemokratske stranke. Po-t®a sta izhajala v Pulju «H m*10*, v Dalmaciji pa «H so Wa». ki je bil dvojezični, hr-' italijanski list. °va Idea* je pričela izhajati Ni, padla naklada tržaškega «11 lavo ra to res. V goriški državni biblioteki ni «Nuova idea* ohranjena v celoti. Tu najdemo le 32 od 75 številk, kolikor jih je izšlo v času izhajanja. Precej podatkov o tem glasilu daje sodobno časopisje, predvsem goriški dnevnik «J1 gazzettino popolare*, »Soča* in tržaški «Rdeči prapor*. Prva številka je izšla 5. decembra 1902, sporen je kraj izida. «H Gazzettino popolare* navaja, da je list izhajal v Gradišču ob Soči, tržaški «Rdeči prapor* pa je kot kraj izhajanja omenjal Gorico. Tudi na to socialistično glasilo je udarjala takrat stroga avstrijska cenzura in marsikdaj so bili stolpci prazni z napisom »zaplenjeno*. Tako je oblast zaplenila časopis, ker je 28. avgusta 1903 poročal o štrajku go-riških šivjlj in o procesu proti delavskemu sindikalistu Luigiju Zeiu. To novico je potrdil tudi urednik »Nuove idee* v naslednji številki, t.j. o prvi številki, ki je v Gorici ohranjena. Anton Gorkič je napisal, da je časopis bil zaplenjen zaradi napadanja na orožnika Furlana, ki je brutalno postopal s stavkajočimi šiviljami in prišel v spor s Zeiem. Ohranjene številke nam povedo, da so list tedensko tiskali v tiskarni Spiridiona Skerta v Gorici. Anton Gorkič je list urejal do vključno 72. številke, nadaljnje številke, prvomajska v letu 1904, in še nadalj-ni dve, pa je uredil France Milost. časopis je bil vseskozi antimili-tarističen in je objavljal številne članke, tudi povzetke iz drugih socialdemokratskih časopisov, ki so objavljali protivojne članke. Veliko je poročil o položaju v Rusiji za časa rusko - japonske vojne. Delavec - emigrant Betronio pa je v podlistku opisal razmere v Južni Ameriki. Po krajevnih novicah, ki so bile objavljene v «Nuovi ided», je razvidno, da so jo zanimale le razmere v furlanskem delu Goriške in deloma okolica mesta samega. Poleg Gorice so se javljale vesti še iz naslednjih krajev: Gradišča ob Soči, Podgore, Zdravščine, Romansa, Medeje, Stražic, Tržiča, Krmina, Za-graja, Fare, Štandreža, Nabrežine, Vileš, Mariana, Verse, Ločnika, Fogliana, Gradeža, Števerjana, Ta-pogliana in Šempetra ob Soči. Od 25. septembra do 5. decembra 1903 pa so se javljali z novicami tudi dopisniki iz Reke. Veliko poročil pa je bilo tudi iz Trsta. Kljub temu, da sta urednika Nuove idee bila Slovenca, pa iz slovenskega dela Goriške ni bilo nobene novice. Krajevne novice so obravnavale razne pritožbe proti delodajalcem in prikazovale razmere v industrijskih obratih, zlasti je bilo veliko pritožb proti nadzornikom v tovarni v Podgori, veliko pa je bilo tudi napadov na krajevne razmere in posameznike iz česar je sledila vrsta polemičnih člankov. Veliko je tudi poročil o strokovnem gibanju, delavskih zborovanjih in njih organiziranju v teh krajih. posebnem stolpcu z naslovom Sacco nero. Te novice so prihajale ne le iz Avstrije, ampak tudi iz ostale Evrope, zlasti pa še iz Italije. Dogodkom v Italiji in v italijanskem delavskem gibanju so stalno posvečali nekaj stolpcev. List je veliko povzemal iz Lavo-ratora in tudi iz Rdečega prapora. V listu najdemo napade na stavkokaze. Objavljali so njihova imena in jih tako kazali vsej javnosti. Zaradi premajhnega števila delavcev pa se nista razvila niti sindikalna niti socialistična organiza cija na Goriškem. Prav tako je kma lu prenehal izhajati tudi list «Nuo-va idea*. Zadnja številka je izšla 13. maja 1904, ni pa pri tem objg vila nobenega obvestila ali komen tarja o svojem prenehanju. DRAGO SEDMAK Pred leti je bil šolski ples simbol zdrave zabave. Skrbni starši so ob sobotah pripeljali hčerko na plesišče, da bi tu preživela vesel večer v pristni slovenski družbi. Kratko ostriženi mladeniči so se ravnali po strogih pravilih plesnega «bon-tona»; diskretno so se približali vitkim mladenkam, jih s trepetajočim glasom povabili ter se zavrteli ob veselih zvokih domačih motivov. Deklčtu so nato pri mizi ponudili osvežilno pijačo: bila so leta coca-cole. Ob sproščenih pogovorih je minil večer. Odbila je polnoč in starši so prišli po svojo ljubljeno hčerko, Kdaj pa kdaj so celo profesorji zašli na tako prireditev. Spomnili so se na svoja dijaška leta; oči so jih zaskelele v melanholičnem občutku. Davno je že tega. Oči te tudi na današnjih plesih skelijo, ne pa zaradi obujanja romantičnih čustev, temveč zato, ker je dvorana prava dimnica. Strauss je že šel davno v pozabo. Disco-music še kraljuje, čeprav se tudi tu že občuti začetek dekadence. Disco-frajer z mrkim pogledom se na vso moč preteguje, da bi ranil srce dekleta v bleščeči bluzi. Najbolj se namreč uveljavi tisti, ki je tako oblečen, da odbija žarke mogočnih žarnic. Take pretirane kretnje so, kot pravijo, način dialoga. Kako bi se pač mogel dru- gače sporazumeti v bobneči, zakajeni dvorani? Starejši «1 atin - loverjh, ki zahajajo na te plese, gledajo nekako z viška na vse to češ: tGolobradci naj se sedaj razpištolijo, raje počakamo na kaj počasnega*! Disc-jockeji pa so po navadi gluhi na njihove zahteve. Disco-music je vedno njihov bojni konj. Disc-jockej je namreč ali vsaj hoče biti, osrednja figura plesa. Njegov način uveljavitve je ta, da si v primernem času priskrbi nove plošče. Čez par pa postanejo že sred njeveško stare. Ples je postal skratka, vsaj na prvi pogled, neokusna stvar. Treba pa je osvetliti tudi drugo plat medalje. Dijaki priredijo ples predvsem za zaslužek. S tem denarjem si vsaj delno plačajo šolske izlete. Če hočeš kaj zaslužiti je organizacija zahtevna. Vloži prošnjo, najemi dvorano, plačaj razne takse, pazi, da bo vse potekalo v redu. Trdo moraš delati tudi na plesu samem. Ni prijetno s prijateljskim nasmehom prepričevati zadnje kliente bara, da je treba zapreti; naj na hitro spijejo še zadnji kozarček teč se počasi odplazijo domov. Končno moraš še počistiti dvorano; če ti gre torej vse dobro, si okoli treh zjutraj končal. Res posebne vrste zabava! An. M. Ni Gorica dovzetna za sprejemanje kulture? To bi lahko trdili po ugotovitvah o slabem odzivu gori-ške publike na običajne gledališke sezone v našem mestu. Verdijeve ga gledališča ni več na razpolago, zaradi tega sta morali v druge dvorane tako slovenska kot italijanska gledališka sezona. Slovensko stalno gledališče gostuje letos v Katoliškem domu, italijansko stalno gledališče pa v telovadnici UGG. Slovenska publika je svojemu -gledališču ostala kljub tej spremembi zvesta, čeprav ne v tolikšni meri kot v prejšnjih letih, italijanska publika pa je popolnoma odpovedala. Na prvi predstavi stalnega deželnega gledališča, ki je bila v ponedeljek (na sporedu je bila igra «11 funzionario Krehler* Georga Kaiserja v izvedbi tržaške gledališke skupine), je bilo, reči in piši, petdeset gledalcev. Goriške publike ni bilo nikjer. V tukajšnjem italijanskem dnevniku kronist pikro ugotavlja, da so postali Goričani copatarji in da so čepeli doma pred televizijskim sprejemnikom. V pozabo so šle tiste gledališke sezone, v katerih je imelo tržaško italijansko gledališče v Gorici blizu dvatisoč abonentov in gledal-cev. Že lanska sezona v Verdijevem gledališču ni imela posebnega odziva. Letos pa smo padli na ničlo. Najbrž gre dejstvo pripisati predvsem pomanjkanju ustrezne dvorane. Publika je iz časopisov izvede- la, da znanih gledaliških skupin iz i osrednje Italije letos v Gorico ne bo prav zaradi pomanjkanja ustrezne dvorane. Tako Tino Buazzelli, ki je gostoval v naši deželi prejšnji mesec, ni hotel priti v Gorico v telovadnico, prav tako so obisk v Gorici odpovedali igralci svetovno znanega rPiccolo teatro» iz Milana. Zakaj ni na razpolago dvorane Verdijevega gledališča vemo. Zasebnim lastnilcom, dvorane ni bilo do tega, da bi dežela in občina postavili od zakona prepisani železni zastor med odrom in dvorano. V ta namen bi omenjeni dve javni u-pravi porabili približno sto milijonov lir, v zameno naj bi občina razpolagala letno z dvorano za nekatere gledališke in operne predstave. Policijska oblast je zahtevala spoštovanje zakonskih predpisov. Gledališke skupine so morale iz te osrednje dvorane, v njej so le kinopredstave. Rezultat je danes na dlani. Publike ni, ali je je zelo malo. Nekateri očitajo občini in deželi, da sta se pri lastnikih Verdijevega gledališča premalo zavzeli zato, .da bi se omenjeni zastor postavil. Prišlo je do javnega spora med goriškim županom De Simonom in predsednikom deželne gledališke ustanove Agatijem. Gre v tem primeru za prepir med dvema demokrisljanski-ma prvakoma in žalostno je, da mora publika plačati kazen za te prepire in medsebojne očitke. Nekaj podobnega se dogaja v Kr-minu in v Gradišču. V obeh krajih imajo lepi dvorani mestnih gleda- PRED TELEVIZIJSKO ODDAJO O REZIJI «TA ROZINA DOLINA - REZIJA» Dokumentarni film o najbolj zahodnih Slovencih je pripravila RTV Ljubljana v sodelovanju z agencijo Alpe Adria iz Trsta - Mladi Rezijani porok za narodnostni in socialni preporod Rezije TV-ekipa snemanjem Korito Kaninom (julij 1979) Kolikokrat še peljemo mimo Re-siutte ob glavni cesti Videm - Trbiž, pa ne vemo, ali pa nočemo vedeti, da se tam «Na Bili*, kot pravijo Rezijani, odpre čudovita dolinica Rezija, ki sega vse do podnožja Kanina. Rezija in Rezijani! Kolikokrat smo slišali o njihovem težkem živ- ""......................................................................mi................i.... UGOTAVLJANJA OB ZAKLJUČKU LETA Umanjkanje sredstev hromi razvoj Novogoriške knjižnice «F. Bevk» Letos so lahko nakupili le 2.600 novih knjig, kar je očitno premalo za širok krog obiskovalcev jš E^Vci Goriške knjižnice France- v Novi Gorici so 25. ok Vali ^ na svojem zboru obrav-!>iih J Poslovanje ustanove v letoš-!* fihaVv^M mesecih in ugotovili, da Hko ritno stanje izredno kritično, !Vb»a se °b zaključku leta obeta Ust’ Sai ni možnosti, da bi lah-Benova sama krila nastajajo- r^Pikljaj. fš jj.risebno kritično je s sredstvi j Kup knjižničnega gradiva, ta-fš HstJe Goriška knjižnica prisilje-Nji„ aviti vsakršen nakup novih Jš huri ktošnjem letu. To je seve-Kfai/a odločitev, ki bo imela dol-JUe Posledice, ki jih več let ne Stii °8°če popraviti. To npr, • bodo bralci v osr na severnem Primorskem . Se]c„lskali zbrana dela Marxa in Vuisi?’ Mi jih je te dni izdala be-|%th!:a Prosveta in predstavljajo za n založniški podvig ter osno-»lo. pVsakr.šno resno marksistično NLrav tako bodo brez uspeha fvslton i P° zbranih delih Dosto-Nbj if,a' Mi so izšla pri Državni za-ha;, Venije, in še in še bi lah-Slm VaU- Zavedati se namreč Se da je vrh izdajateljske se-%jveie Pred nami in da je večina Sgr Pospešeno izpolnjevala svoje Vili i Prav v teh zadnjih me-Vižnj tošn.)ega 'eta, ko Goriška %?5a ne bo več kupovala knjig. po osrednji iSiU,a*a s'tliacija je posledica le-‘S te„„v's°Mih podražitev knjig, po- N tfa Pa je ‘tudi Kulturna skup-'°v* Gorica zmanjšala sred- stva za nakup knjižničnega gradiva za deset starih milijonov, kar predstavlja nekako šestino vseh to-namenskih sredstev. Goriška knjižnica je po finančnem planu razpolagala s 54 starimi milijoni za nakup knjižničnega gradiva; do 30. septembra smo porabili 585.115,40 din, poleg tega pa smo v oktobru že porabili še dodatnih sedem starih milijonov, ki jih bodo morali delavci knjižnice verjetno nadoknaditi iz lastnega ostanka dohodka. S tem so postavljeni v situacijo, ko izgleda, da je knjižničarstvo domena zaposlenih v knjižnici, in ne zadovoljevanje splošnih družbenih potreb vseh delavcev v združenem delu in vseh občanov. Navidezno zelo visoka sredstva za nakup knjig se izkažejo za bistveno prenizka, če pogledamo, kaj je Goriška knjižnica lahko kupila z njimi. Za študijski oddelek smo kupili 375 enot ali 37 knjig na mesec, za ljudski 813 enot ali 81 knjig na me- ^OCCCCOOOCCSCOCCCCCCx BERITE REVIJO iittči sec, za pionirski 317 enot ali 32 knjig na mesec. Z drugimi besedami: okrog 170 obiskovalcem, ki povprečno vsak dan obiščejo knjižnico, je bilo na razpolago le sedem novih knjig. Najbolj paradoksno pa je, da smo za potujočo knjižnico, ki gostuje v treh občinah in obiskuje nad sto iz-posojevališč, lahko kupili le 1116 knjig. To pomeni, da smo komaj ob vsakem desetem obisku v posameznem izposojevališču lahko ponudili obiskovalcem deset novih knjig! Ob tem je potrebno upoštevati še en vidik vse problematike. Knjižnica mora s svojim delom bralce tudi vzgajati in oblikovati njihove potrebe po kvalitetni knjigi. To pa je dolgotrajen proces, ki v nobenem primeru ne more biti uspešen, če prihaja do takšnih motenj. To nam dokazujejo tudi izkušnje iz prejšnjih let. Leta 1976 Goriška knjižnica zaradi finančne krize praktično ni kupovala knjižničnega gradiva. To leto je število obiskovalcev in izposojenih del še naraščalo. Posledice neizpolnjenih želja bralcev v tistem letu so se pokazale šele v naslednjih dveh letih, ko je ustanova beležila upad zanimanja za knjigo, čeprav je bilo v letu 1977 in 1978 kupljeno pričnemo število novih knjig. Posledice okrnitve osnov-' ne dejavnosti se kažejo šele v ne-[ kaj naslednjih letih in jih je praktično nemogoče nadoknaditi. ZOLTAN JAN ljenju in sezonskem delu, ne le po širni slovenski zemlji, ampak po Celi Avstroogrski, Istri in B'urlaniji; bili so med Slovenci prvi, ki so morali zdoma, da bi prehranili nekoč številne družine! Radi prisluhnemo njihovi pesmi; ki je med najbolj pristnimi slovenskimi ljudskimi pesmimi in štejemo korake «Re-zijanke*. plesa, ki nas spominja na Stare čase, ko so se pod starimi lipami vrteli rodovi naših pradedov. In Rezija je tudi danes prijazna alpska dežela pod visokim Kaninom, ki vsakogar toplo sprejme: gostoljubnost in prijaznost domačinov nas je na vsakem koraku ohrabrila, da smo naše filmsko popotovanje dokončali, tako kot smo si ga bili namerili. Nekoč so stari Rezijani svojo dolinico imenovali «Ta rožina dolina*, narava jp je resnično odela v cvetje. Visoki vršaci jo še vedno krasijo z vseh strani, toda njene prijazne vasi so uničene. Ljudje živijo v barakah, razmišljajo, ali bi ostali in pričeli znova. Hudo je. Doma trdnega zaslužka ni, pašniki in travniki so o-puščeni, mladi se vozijo na delo v daljno Furlanijo. Če je Rezija štela leta 1900 blizu 5.000 duš, jih danes premore le 1600. Pa vendar Rezijan ni nikoli hotel za vedno od doma, tudi sezonec se je vračal za košnjo, za «šmarno mišo», za božič. Danes je velik del Rezijanov raztresen ne le po severni Italiji, ampak tudi po drugih' zahodnih deželah Evrope; najdemo jih v Ameriki, celo v Afriki. Negospodarska in hkrati nacionalistična politika povojne Italije, je Rezijane, tako kot Beneške Slovence, spravila od doma. mnoge za vedno! Njihov arhaični slovenski dialekt je bil in je še Oddaja o Reziji bo na sporedu na ljubljanskem televizijskem ekranu v torek, 20. novembra, ob 20. uri, takoj po večernem televizijskem dnevniku. Dolžina oddaje je eno uro. Pripravili'so jo Walter Ferfolja, Pavel Hrovatin, Žarko Šuc in Danilo Baša iz Trsta (agencija Alpe Adria) ter Olga Jež, Ludvik Burnik, Pika ■ Lukežič, Mija Janžekovič in Dorica Makuc iz Ljubljane (TV Ljubljana). Sodi v serijo televizijskih oddajah o Slovencih izven meja SRS, ki jih pripravlja novinarka, goriška rojakinja, Dorica Makuc. tudi danes privlačen za mnoge jezikoslovce, tako da je Ravanca letos doživela celo mednarodno srečanje znanstvenikov, ki so vedeli povedati, kakšne vrednote hrani «Ta osamljena vejica na slovenskem deblu*. Toliko stoletij skrita očem sveta, je Rezija lahko tudi ohranila največ jezikovnih arhaizmov, pa tudi ljudskih običajev, ki gredo od pesmi do načina življenja. Zaprta kar s treh strani v dolino ob veliko «u6di», je Rezija ,živela življenje; bilo je trdo, toda po svoje lepo. Le vprašajte Rezijana, ki ga boste srečali na svoji poti, za- ■ "ii a ‘kL aJ J C* »i« ,i J , «Ai4j J kaj tako hrepeni po svojem domu; Nekoč so bili ena sama velika družina, čeprav so se po govoru razlikovali med seboj prebivalci Osojan, Bile, Solbice in Ravance, in jih je poljski plemič Boudoin de Courte-nay, ki se je bil pred stoletjem resnično zaljubil v njihov govor, podelil kar na več tatarskih plemen, ki da so se pomešala s Slovani. Odtod tudi govorice nekaterih, celo vidnih mož, ki jim ni znan razvoj slovenskega jezika in naroda, da so Rezijani pač Rusi, med drugim naj bi tudi zato, ker ob rusko-francoski vojni so rezijanska dekleta ruskim vojakom na Bili kar lepo po domače ponujala »pijte vino!* No. in če že niso Rusi, potem naj bi bili Južnoslovani. Pa je prof. dr. Fran Ramovš, največji poznavalec slovenskega jezikoslovja, eden od ustanoviteljev slovenistike in slavistike na ljubljanski univerzi jasno ugotovil: »Rezijanski dialekt je vmesni člen na dialektični verigi od koroščine, beneščine, do goriščine, kar ustreza tudi njegovemu geografskemu položaju in spada v to zvezo tako lepo, da si lepše ne moremo želeti in misliti.* Danes se rezijanski otroci, ki sodelujejo v natečaju «Moja vas*, ali pa pišejo v župnijski «Bollettino» (Po Čaninovo sinco) morajo zelo truditi, da napišejo pesemco, ali povest, ki so jo slišali praviti doma v lepem rezijanskem narečju. Za nekatere glasove morajo uporabiti kar tri črke, saj italijanska a-beceda ne pozna šumnikov! Pa bi otroci radi pripovedovali, tudi ra-vanski župnik to čuti in še mnogi, predvsem tisti mladi Rezijani, ki so spoznali, da morajo korenine svojega naroda iskati drugje, in ne «dol na Laškem*, kot nam je dejal mladi Solbičan Renato Quaglia, ki ob vodenju prve gorske zadruge «Ta rožine doline* najde tudi čas za pesnikovanje v domačem jeziku. Rezija se prebuja, navzlic vsem slabim poznavalcem njenega jezika in zgodovine, navzlic tistim, ki so jim celo Čedermaci bili odveč, tako, da so zadnjega, don Artura Blasutto, spravili čez Mužce. Potres lišč. Zgrajeni sta bili že pred prvo svetovno vojno. V kasnejših letih sta služili tako kot gledališki in koncertni dvorani pa tudi za kinopredstave iz razne društven plese. Ti mestni gledališči sta bili pravo središče družabnega življenja v teh krajih. Včasih se njuna vrata od-pro, na odru nastopajo pevski zbori, solisti, gledališki igralci ali kaki sindikalni govorniki, vendarle niti oder niti dvorana nista več primerna in še manj privlačna. Ko hodiš po odru ali po dvorani, vse škriplje, stolice so napol pokvarjene. Obe dvorani sta nujno potrebni temeljitih popravil in prizadeti občinski u-pravi nimata na razpolago dovolj finančnih sredstev. V Gradišču so se odločili, da zaprosijo za pomoč deželno upravo, v Krminu imajo že več let pripravljen sanacijski načrt. Dodajmo tema dvema še Tržič, kjer je pred nekaj leti občinska uprava kupila dvorano gledališča Azzurro in jo bo preuredila, tako da bodo možne gledališke predstave. Dvoran torej danes ni nikjer, v manjših krajih si sicer prizadevajo dobiti nekaj novega. Gorica pa o-j staja na repku. Gledališke dvorane ni, niti na vidiku je ni. Vse zanimanje g m: iške italijanske publike je vperjeno v avditorij, kjer se vrste koncerti, srečanja s pisatelji in pesniki, razstave. Tu smo aktivno soudeleženi tudi Slovenci z našimi kulturnimi društvi in ustanovami. Pa še v dvorano deželnih stanov na grad, v Attemsovo palačo in še v marsikatero častitljivo dvorano gre goriška publika. V telovadnice drvi predvsem mladina na koncerte raznih pevcev in orkestrov sodobne glasbe. Slovenci bomo kmalu na boljšem, saj bo dvorana v Slovenskem domu kmalu nared in to bo ena najsodobnejših gledaliških' dvoran v naši deželi. Ponosni smo, da bomo s to dvorano, z vsem Slovenskim domom. obogatili naše mesto. Dvorana in vse naprave v Slovenskem domu pa bodo ne samo sodobne, marveč tudi udobne, že več let ugotavljamo, da hoče publika na raznih kulturnih prireditvah ne le kvalitetnega umetnika ali skupine, marveč tudi udobnost. Lepo opremljeno dvorano, udobne naslanjače, toplo zakurjen prostor, itd. Stanovanjska kultura naših ljudi se je izboljšala, zaradi tega postaja tudi povsem razumljivo, da se je izbolj• je bil zadnja grenka kaplja, ki je j šal tudi njihov okus in povečala nji-kanila na deželico pod Kaninom, i kova zahteva. V zakoten, star in toda mi ne bi smeli dovoliti, da' slabo opremljen prostor malokdo usahne njena pesem in beseda Za ! danes zahaja. vsako najmanjšo skrb, ki ji jo l>o- i Zato je razumljivo, da je bilo na mo posvetili bodo rekli lepo po do- j gledališki predstavi v telovadnici l* mače «Bugalonaj»! pičlih petdeset, gledalcev. • DORICA MAKUC I MARKO WALTRITSCH SAM SOCIETA ARREDAMENTI METALLICI Cesta GORICA - TRST tel. 83-873 (nasproti letališča) Sovodnje - Gorica ■ IZDELAVA KOVINSKE IN LESENE OPREME ZA URADE. TRGOVINE, GOSTIŠČA ■ RAZSTAVA IN PRODAJA POHIŠTVA ■ SESTAVLJIVE POLICE GORICA, Korzo Italija 76 tal. 81-032 i EKNOMEC d n PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE — OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ TV-ckipa med snemanjem folklorne skupine na »N ji vi* v juliju 1979 RAZPRODAJA! RAZPRODAJA! RAZPRODAJA! FANTASTIČNA JESEN. Z NAJBOLJ FANTASTIČNIMI CENAMI NA SVETU ELIO «IN» PRODAJA... skoraj zastonj! ■ ŽAMETNE KAVBOJKE (v vseb merah) LIR 7.900 ŽAMETNI ŠPORTNI JOPIČI »» 21.900 ■ ORIGINALNE KAVBOJKE SUPER RIFLE M 11.900 ■ MOŠKE IN ŽENSKE MAJICE » 4.000 ■ OPRANE IN NEOPRANE KAVBOJKE 6.500 ■ DEŽNI PLAŠČI M 2.000 ■ DEŽNI JOPIČI W 3.900 ■ ŽENSKI, MOŠKI IN OTROŠKI PULIJI >» 2.000 ■ OPRANE KAVBOJKE SUPER JORDAN S 9.500 ■ MOŠKI IN ŽENSKI PULIJI IZ ANGORA VOLNE u 5.000 ■ OTROŠKI PULIJI JU 3.900 ■ ŽAMETNI JOPIČI 250/R DO 12 LET PODLOŽENI S KRZNOM »» 18.900 ■ KRILA (vseh mer) f* 11.900 ■ ŽENSKE OBLEKE IZ BOUCLEJA M 21.900 OMENJENE CENE VELJAJO DO POPOLNE RAZPRODAJE NAVEDENIH ARTIKLOV OBIŠČITE NAJMANJŠO, NAJPRIVLACNEJSO IN NAJBOLJ POCENI TRGOVINO NA SVETU I Poskusite ne stane nič, kupiti pa pomeni... skleniti dobro kupčijo I ELIO «IN» MODE Ulica Formica 28 GORICA KULTURA 18. novembra V KULTURNEM DOMU V TRSTU V TEM TEDNU DVE PREMIERI NA ODRU NAŠEGA GLEDALIŠČA Igra za najmlajše «Alinur» Vsevoloda Majerholda in Jurija Bondija ter «Neznani Benečan» Ciuseppa Berta z Miro Sardoč in Stanetom Starešiničem v režiji S. Verča V tem tednu se bosta na odru Kulturnega doma v Trstu zvrstili kar dve premieri. V sredo bo ansambel našega gledališča igral najmlajšemu občinstvu igro Vsevoloda Mejerholda in Jurija Bondija Alinur. Prav gotovo bo ta predstava, kot vse prejšnje mladinske, zbudila veliko zanimanja med najmlajšimi gledalci. Omenjeno delo je dramatizacija Wildove pravljice Zvezdan v prevodu Cirila Kosmača in Miroslava Košute. Pravljica govori o najdencu Alinur-ju, ki ga posvojita drvar in njegova žena. Deček raste in je med vsemi vaškimi otroki najlepši, vendar mu je lepota le v pogubo. Sam se namreč dobro zaveda te svoje od-■ like in dan na dan se z lepoto njegovega obraza veča tudi ošabnost, okrutnost in sebičnost njegovega srca. Nobenega sočutja ne pozna, ne smilijo se mu slepci, pohabljenci in drugi siromaki; vse te ljudi, ki jih je življenje tako prizadelo, zaničuje, sploh pa prezira vse, ki so mu ob strani in ki ga imajo radi. Končno zadene Ali-• n ur ja pravična kazen in pokoriti se mora za ' se, kar je krivičnega in zlobnega počenjal. Pravljica se končno, v skladu z vsemi pravili, ki določajo njen potek, dobro zaključi in gotovo bodo najmlajši s takim zaključkom kar zadovoljni. Pri predstavi sodelujejo skoro vsi igralci gledališkega ansambla, za sceno in kostume je poskrbel Marjan Kravos, za režijo pa Mario Uršič. , V petek bo na vrsti premiera lzvenabonmajske predstave »Ne-znani Benečan*, katere avtor je italijanski pisatelj Giuseppe Berto. Berto pripada generaciji italijanskih pisateljev, ki je nastopila tik po drugi svetovni vojni in se je tedaj morala spoprijemati s težkimi razmerami povojnega časa; to je bil trenutek, v katerem ni imela preteklost nobene veljave več, prihodnost pa se je kazala v nejasni in megleni podobi. V tej stvarnosti so se morali tedanji avtorji nujno oprijeti krute sedanjosti, ta pa se je javljala v propadu in razvalinah, ki jih je \ zS' sabo pustila vojna. Berto se vi, posvečal z intenzivnim preučevanjem in natančnim raziskovanjem samega sebe. Delo govori o glasbeniku, ki se tragično bliža koncu svojega življenja, ob njem pa se živo javljajo nekdaj mogočne Benetke, ki prav tako neizbežno propadajo. Odsev tega propadanja se jasno kaže v duševnosti smrti zapisanega človeka — Benečana — in v njegovi pripravljenosti na slovo od tega sveta. Usoda mesta je torej tesno povezana z usodo človeka in na tej povezanosti gradi avtor svoje delo. Človekova čustva dobivajo na tem zaslonu umiranja izrazitejše in stvarnejše poteze, v njih ne prihaja do izraza le človeška tragika, pač pa tragika sveta, tragika vsega tistega, kar je tako neusmiljeno obsojeno na smrt in propad. V igri nastopata naša igralca Mira Sardoč in Stane Starešinič. Delo je režiral Sergej Verč, sceno je zasnoval Klavdij Palčič, kostume pa Marija Vidau. Za prevod teksta je poskrbela Lelja Rehar. Deželna podpora muzejem in knjižnicam Deželni odbor je na predlog odbornika za kulturo Mizzaua razdelil finančna sredstva, namenjena za podporo muzejskim in knjižničarskim dejavnostim za leto 1979. Podporo je odbor podelil ustanovam vseh štirih pokrajin Furlanije - Julijske krajine. Skupna rapoložljiva vsota je znašala pol milijarde lir. Tristo milijonov lir si bodo razdelile javne knjižnice in knjižničarske ustanove, dvesto milijonov pa bo šlo v blagajne muzejev. ZAMUJENI OBLETNICI Anton Kufolo-Bevkot V' kaplan Martin Čedermac 90 - letnica rojstva in 20 - letnica smrti Mira Sardoč in Stane Starešinič v »Neznanem Benečanu*. Prizor z vaj Letošnjo jesen sta šli mimo nas dve spominski obletnici zelo zaslužnega in znanega beneškoslo-venskega duhovnika — Antona Ku-fola — in sicer: 90-letnica rojstva (16. sept.) in 20-letnica njegove smrti (13. okt.). Zasluge tega moža, ki je zlasti med obema vojnama branil v tej slovenski deželici domačo besedo, katero so vladajoče fašistične oblasti silovito preganjale — so res velike. In v tej neenaki borbi ni klonil; ostal je vse do konca svojega življenja vzoren borec preganjenih ljudi in njih teptanih pravic. Anton Kufolo (Cuffolo) se je rodil 16. septembra 1889 v vasi Ple-tišče v Beneški Sloveniji. Mladostna leta so mu potekala v domačem kraju v revni kmečki družini. In ker je bil nadarjen, so ga vaščani podpirali, da je šel lahko študirat v Videm, Izbral si je duhovniški stan in prav na dan, ko, je bil posvečen v duhovnika (12. jul. 1914), je prejel vpoklic k vojakom. Služboval je v raznih krajih in po izbruhu vojne med Italijo in Avstrijo 1. 1915 je bil poslan na Soško fronto ter je bil tam tudi ranjen. Deloval je kot vojaški kurat in s svojo tolažilno besedo bodril ranjence ter blagodejno vplival tudi na novince, da so lažje preživljali vojne čase. In kot se bere so se ga mnogi s hvaležnostjo spominjali še po končani vojni. Na fronti je tudi sam zbolel za tifusom ter je le za las ušel smrti. Ker pa ni bil več sposoben za fronto, je bil imenovan za upravitelja neke župnije na Goriškem. Po vojni je bil poklican spet v domače kraje, kjer je dobil leta 1921 v upravo kaplaniijo v Lazali v Nadiških dolinah. In v tem kraju je služboval do svoje smrti do leta 1956 kot kaplan, zadnja tri leta pa kot župnik, ker je bila po njegovem prizadevanju kapla-nija v Lazah povzdignjena v župnijo. V tem dolgem času bivanja in delovanja med svojimi ljudmi ob Nadiži si je Kufolo pridobil Je bolestno vživel v to realnost in jo je doživljal vse do'svoje nedavne smrti. Igra »Neznani Benečan* je splet prizorov iz romana, napisanega po istoimenskem filmskem scenariju. Tekstu se je avtor, kakor sam pra- ODPRTO PISMO KOMORNEGA ZRORA GLASRENE MATICE V TRSTU Pišemo ga pevci in zborovodja, potem ko smo se zbrali, da bi začeli novo sezono, a je na sestanek prišlo le trinajst pevcev; po štirih sezonah poskusov se zagrenjeno sprašujemo, ali res ni dano, da bi komorno zborovsko petje na Tržaškem ponovno zaživelo. Položaj je torej še obupnejši kot prejšnja leta, ko smo vsaj optimistično začeli z rednimi vajami kljub kritično nizketnu številu okoli dvajsetih pevcev. To nizko število je seveda nato močno oviralo študij in onemogočilo vsako živahnejše delovanje. Vendar smo trmasto vztrajali ne glede na dejstvo, da za vloženi trud nismo imeli skoraj nobenega zadoščenja: preskromna izvajalska raven je namreč odsvetovala nastope v širši javnosti in zbor je le nekajkrat pel na prireditvah. Glasbene matice, nekaterih ožjih kulturnih večerih in na reviji Primorska poje. Vztrajali smo v prepričanju, da bo ta zborovska zvrst pritegnila še koga, da bo en komorni zbor na Tržaškem mogel opraviti koristno nalogo, in zdelo se nam je tudi potrebno, da gbstaja tak zbor v samem mestu Trst. Ko je Glasbena matica sprejela zbor pod svoje okrilje, mu je omogočila materialen obstoj in dala možnost široke programske realizacije, ni ji pa uspelo, da bi iz lastne srede priskrbela zboru novih pevskih moči; tudi se ni doslej zaradi tega problema obrnila za nasvet in pomoč do drugih mestnih in centralnih kulturnih ustanov. Zdaj je mera . . . prazna! Naj si kdo ne dela napačnih utvar, da mora nositi odgovornost za slovenski pevski■ zbor„,p„piestu ,Tnst pečica entuziastov, ki naj brezupno išče pevcev z individualnimi prijateljskimi vabili! To ne zaleže! Potrebni so organizacijski ukrepi in senzibilizacija javnega mnenja s strani naših ustanov, saj gre za široko kulturno odgovornost, mimo ideoloških in strankarskih pomislekov; gre za slovensko pevsko vizitko (si je ne prilaščamo!) v samem Trstu, ki bo le s svojo reprezentančnostjo in glasbeno vrednostjo pričala, da imamo Slovenci tudi na zborovskem področju še trdne kulturne temelje v mestu in da se ne pustimo naivno odrivati v folklomost! Ali ;vj obstoj slovenskega komornega zbora v Trstu nikogar ne zanima? Tudi s prevodnega področja o-beta mariborska založba »Obzorja* v tem in naslednjih mesecih izid vrste knjig, ki bodo zagotovo našle hvaležne bralce med našimi ljudmi. ‘ Urednik prevodne literature pri Obzorjih Branko Avsenak nam je povedal, da imajo tudi na tem področju vrsto zbirk, ki so pri bralcih zelo priljubljene. Takšni zbirki1 sta predvsem Moj roman in Ljudje in vojna. «Zlasti bi rad na prvem mestu omenil zbirko Ljudje in vojna. V njej bo izšel tudi Gobbelsov dnevnik 1942-43, ki je že pred dvajsetimi leti izhajal v Večeru. Knjiga razgalja zakulisje nacizma, saj je Gobbels ni pisal za;javnost. Jas--ni postanejo spoij med vladajočimi , ,^ulifsn9.,^re,, obre- kovanja, intrige ,-t Omenja tudi* naš osvobodilni boj in ga očitno to zelo skrbi ( . . . vsa Slovenija je v uporu . . .). Ljudje bodo iz dnevnika razbrali, da nacistični stroj na vrhu le ni bil tako monoliten, kot si včasih lahko mislimo. Seveda pa knjigo spremlja obsežno razlagajoče besedilo. Iz te zbirke bi dalje omenil roman Richarda Beilbyja «Afrodita brez medalje*. Roman opisuje napeto bojno pot dveh Avstralcev med nemškim vdorom v Grčijo leta 1941. Turk in Harr.y popelje- •iiiiiiiHMiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriuiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiimimii Novembra 1979 Komorni zbor Glasbene matice v Trstu SLOVENSKE ZALOŽBE V PRIHODNJEM LETU (2) Prevodi pri mariborskih «Obzorjih» Kaj bomo brali v zbirkah «Ljudje in vojna», Aloj romam, «Nova ohsorja», «Svet v knjigi» in «Veliki možje» Kulturno pismo iz Ljubljane Peter Klepec, ki to ni. Jesen se je prevesila v drugo polovico novembra, ljubljanska gledališka sezona pa še vedno noče in noče prav zaživeti. Mestno gledališče je imelo sicer res dve kar uspešni premieri — Sartrova »Zaprta vrata* in Kmeclovega »Friderika z Veroniko* — zato pa je klavrno zabingljalo s tretjo predstavo. »Smrtjo predsednika hišnega sveta*, delom zagrebškega gledališkega uspešneža Iva Brešana. Noben kritik ni našel dobre besede za ta v zasnovi sicer duhovit, »aktualen*, predvsem pa družbeno satiričen igrokaz, čeprav naše odre in naše občinstvo kar žeja po takih odrskih delih (kako bi si sicer lahko razlagali tak senzacionalen uspeh Partljičevih »ščukovskih* variant?). TVida Brešan žal ni ostal pri zasnovi idejo o predsedniku hišnega sveta, ki svojo funkcijo »jemlje zares* in pri tem' odkriva moralno skvarjenost in poniglavost «svojih» prebivalcev, je zmogel kvečjemu do polovice, potom pa se mu besedilo sprevrže v banalnosti, klišeje, neokusnosti in nazadnje stoji sredi odra krsta, v kateri »mrtvec* prisluškuje, kaj govore »pogrebci*. Najbrž ni treba posebej povedati, da v tem komadu, ki naj bi bil «komedija», na koncu res nekdo umre. Celo manj zahtevnemu občinstvu je bilo nazadnje zaradi avtorja nerodno. In kaj je še videti v Ljubljani? Eksperimentalno gledališče «Glej» še ni začelo s predstavami, polprofesionalni Šentjakob se je za začetek posvetil otrokom in uprizoril prisrčna Vandotova «Kekca in Mojco*, osrednje slovensko gledališče, Drama SNG, pa ponavlja predstave iz lanske sezone in če ne bi bilo >b koncu prejšnjega tedna premiere komedije Ferda Kozaka »Profesor Klepec*, bi redni gledališki gost sklepal, da se je upravi v Gradišču pokvaril stenski koledar (V nadaljnje «o-pravičilo*; vsak hip bo napočila tudi druga premiera, uprizoritev ene izmed dram angleškega pisatelja Harolda Pinterja). Kakšen je »Profesor Klepec* F. Kozak; Profesor Klepec (prizor iz drame). Od leve: Dare Valič, Polona Vetrih, Majda Kohek: Danilo Benedičič (Foto Stoviček) po štiridesetih letih? Natančno pred tolikimi leti ga je namreč pisal razgledani in kultivirani profesor Kozak. Zdi se, da komedija v teh desetletjih ni ravno mnogo pridobila in že okrat ji niso prisojali vrhunskega dometa. Ideja o preplašenem in neodločnem, nerodnem in vplivom prepuščajočem se profesorju, ki nosi ime po nikomer drugem kot po pravljičnem silaku, orjaku in junaku Petru Klepcu, pa se le enkrat povzpe do odločnega ravnanja in neustrašene besede, ko se namreč zavzame za upornega, danes bi rekli revolucionarno angažiranega dijaka, potem pa spet »popusti* in se celo pusti ujeti v ženitne mreže brhke vdove, ta snov je gotovo polna možnosti za žlahtno komedijo s serijo globljih pomenov — toda v Kozakovi igri niso bile izrabljene. Ali bi v drugačni interpretaciji prišlo kaj na dan, kar v tej nismo zaznali? Režiser predstave je bil Janez Pipan, mladenič iz ljubljanske i-gralske akademije, ki menda še ni- ti diplomiral ni, velja pa pri vseh poznavalcih metičrja za bodočo »zvezdo*, vsekakor za najbolj talentiranega med mlajšimi gledališkimi nadobudneži. Ta sloves si je — upravičeno —■ pridobil s svojimi dosedanjimi režijami v Celju in Ljubljani. «Klepec* je bil njegov prvi nastop na osrednjem odru in priložnost je izkoristil tako, da je komičnost te komedije upognil v grotesko, odrsko dogajanje pa obdal z nekakšno mešanico vrtne veselice in telovadnega nastopa, kar pa se proti koncu sprevrže v alegorično napoved fašizma, nemške okupacije, vojnih strahot in bratomora. V taki postavitvi je bilo marsikaj zasuto z doslednostjo ražiserjeve logike, ki ni bila nujno tudi avtorjeva, nekatere figure — na primer ravnateljeva ali Skočirjeva — pa so povsem zgubile motivacijo. Najbrž tudi Klepčeva. Pač pa je dobila pomembno dimenzijo figure kakšnega detektiva Erazma Žu-laja ne da bi je seveda zmogla zapolniti. Ni bil navdušujoč večet* toda ljudje so ploskali, tako zaračfi pietete do odrskega dela pomembnega Slovenca, pa zaradi simpatične režiserjeve fantazije in tudi t-he nazadnje — zaradi nekaterih dobrih igralski h stvaritev. Dare Valič je bil na primer kar briljanten v svoji polizani brutalnosti in prilagodljivosti, Danilo Benedičič v Severjevi maski (kmalu po vojni je Klepca igral pokojni prvak SNG Stane Sever) je bil v okviru možnosti, ki mu jih je puščal režiser, prav tako prepričljiv, sicer pa je ponovno presenetila Polona Vetrih z dovršenim obvladovanjem vseh o-drskih veščin — na koncu se je predstavila celo kot odlična pevka. 0-membe vredni so tudi drugi igralci — Majda Kohek, Andrej Kurent, Zvezdana Mlakar, Zvone Hribar, Kristijan Muck, Marko Okoren (ta morda celo več kot samo omembe) in Marjan Hlastec. Scenograf je bil Boro Rotovnik, kostumografka Jožica Brodarič. S Pipanom: trojica mladih, obetajočih. TEVŽ MALEJ ta med umikom s seboj lepo, mlado Grkinjo in med skupnim begom vzklije ljubezen med vojakom • iz tuje dežele in Afrodito. Vojni prizori, polni, silovitosti in groze, se prepletajo s humorjem in ljubeznijo, polno prisiljene odpovedi. Sicer pa je avstralski pisec Beilby novo ime pri nas, ki nas ne bo razočaralo. O knjigi Edgarja Hilsenratha »Nacist in frizer* lahko rečem, da je bizaren opis transformacije e-sesovca Maxa Schulza v Žida It-zigo Fihkelsteina, njegovega mladostnega prijatelja, ki ga je bil sam ubil. Avtor v svojem imenitnem ooisovanju prehaja včasih že v fantastiko, knjiga pa pomeni obsodbo vsakršnega nasilja. Tako kot je Schulz neusmiljen do ži dovskih državljanov, je kasnejfe kot lažni Žid krivičen do arabskega prebivalstva Palestine. In končno bomo našli v tej zbirki še roman Johna Leeja »Deveti mož*. Osnova za roman je bila resnična. Nemci so med vojno poslali v ZDA diverzantske vohunske skupine, ki pa so jih A-meričani polovili in uničili. John Lee je na to navezal izmišljeno zgodbo — eden od diverzantov naj bi prodrl v Belo hišo, vse tja do predsednika ZDA. Ameriški kapetan Blaszek sluti, da je nekje še »deveti mož*, ta skrivnostni diverzant. V drugi naši priljubljeni zbirki Moj roman pa bo izšlo šest knjig. Na prvem mestu naj omenim roman Eriče Jong «Rešiti svoje življenje*, v katerem nadaljuje Isa-dora Wing, junakinja knjige Strah pred letenjem, ki smo jo v naši zbirki izdali lani, tri leta kasneje opisovanje svojega življenja. Brajcu daje nekaj veselih, nekaj žalostriih in nekaj zelo človeških odgovorov na razna Vprašanja našega bivanja. Ozadje romana Richarda Ma-sona «Veter ne zna brati* je druga svetovna vojna, ko Japonci prodiram skoži Burmo proti Indiji. Zgodbo pripoveduje glavni junak, nekdanji pilot, ki se zbliža z a-meriško Japonko, doživi z njo nežno ljubezen in končno smrt dekleta, ki umre po težki operaciji. Roman je tako zagovor ljubezni, človekovega srca in bratstva med ljudmi. Tretje delo v tej zbirki je roman «Dolores» znane, žal . že umrle ameriške pisateljice Jaeque-line Susan, ki je zaslovela s svojim romanom «Dolina lutk*. V tem romanu pripoveduje o vdovi ubi-* tega ameriškega predsednika, o njenem življenju v velikem svetu Združenih držav. Pisateljica zelo nazorno opisuje, kako se ta u-gledna, bp&ata in zahtevna ženska poroči z najbogatejšim moškim sveta. Najbrž ni treba posebej praviti, koga je imela v mislih naša avtorica! Frank Yerby je napisal roman «Usode Foxovih». Roman se dogaja v New Orleansu v nemirnih letih med 1825 in razdobjem po secesijski vojni. Irski naseljenci Foxovi si ob Mississippfju v Har-rowu postavijo plantažo. Knjiga je polna barvitosti in dogajanja, razbeljenega sovraštva in konfliktov. Potem je tu še roman Richarda Hookerja »M.A.S.H. doma*. Tiste, ki so prebrali roman M.A.S.H, bo razveselilo srečanje z glavnimi junaki, vendar zdaj v povsem drugačnem okolju. Naši znanci, zdravniki iz armadne bolnišnice na Koreji, so se vrnili domov v ZDA. Živijo in delajo v malem mestecu ob atlantski obali, vendar se svojim vragolijam niso odrekli. , šesta knjiga te zbirke pa je roman Willija Heinricha »Počitnice v onostranstvu*, ki pripoveduje o tem, kako mlada Američanka Helen Brazzi išče skupaj s poročnikom ameriške armade svojega moža, ki je med drugo svetovno vojno izginil na Siciliji. Med iskanjem pade v roke razbojnikov, ki spoštujejo le svoj moralni ko- deks, V gorskem skrivališču spozna moškega, ki je izšel iz drugačnega okolja kot je sodobna a-meriška družba. In med njima se vname ljubezen, Helen pa prepozno spozna, koga v resnici ljubi. V zbirki Nova obzorja pripravljamo štiri dela. V knjigi Shouri Danielsa «Punčka iz soli* pripoveduje glavna junakinja Indijka Mira Cheriyan in nastopa v njej kot priča, hkrati pa v povesti tudi sodeluje. Odkriva nam neznani svet Indije in njenega življenja. Pred nami se razkriva živa paleta ljudi raznih narodnosti, ras in veroizpovedi. Knjiga je napisana ž barvito simboliko, ki zadeva v živo in je prežeta z globokim sočutjem do čtoveka. Naslednja knjiga je delo J. P. Don-leavyja «Neprijetne blaženosti Bal-thazarja B.». Življenje bogatega brezdelneža Balthazarja B. nam pisec ponuja v obliki «razvojnega romana*. Fant odrašča brez staršev, ob guvernanti, internatskih prefektih in prijatelju Beefyju, svojem šarmantnem Mefistu. Beefy išče denar in užitke, Balthazar pa ne najde ljubezni niti v zakonu in ostane naposled prazen in sam. Avtor nevsiljivo opisuje ter v kratkih psihogramih in modernem dialogu ustvarja prozo, ki pritegne z jezikom in slogom. Tretja knjiga te zbirke je roman Ladislava Tjažkega »Amenmarija*. Roman je značilno in najboljše delo tega slovaškega pisatelja. Opisuje nam doživetja in usode mladih slovaških vojakov v času druge svetovne vojne, njihove avanture in predvsem velike moralne stiske na bojiščih ruskih step. Ukrajine in Romunije. Glav ni junak Matuš Zraz pripoveduje svojo tragično zgodbo, v bistvu pa je roman pretresljivo pričevanje o izgubljeni mladosti, nesmiselno zapravljeni za Sovražnika. Zadnje delo iz te zbirke pa je delo Margueerite Yourcenar »Milostni strel*. To je zgodba, ki jo poznamo po odličnem filmu in nam pripoveduje o nenavadnem razmerju med dvema mladima člo vekoma v Kurlandiji sredi strašnih bojev med intervencionisti in boljševiki po ruski revoluciji. Po čudni logiki njunih src in 'hkrati trenutnih razmer pa ne pride do sproščene ih polne ljubezni. Vse se konča s tem, da on ubije njo ih to na njeno željo — namesto da bi jo ustrelil drugi. Zbirka Svet v knjigi pa obsega letos kar sedem knjig. Najprej je tu delo Josepha Joffa «Ana in njen orkester*. Pisatelj je bij literarna senzacija Pariza in pričujočo knjigo so kar na mah prodali v 350.000 primerkih. Avtor opsuje mladostno zgodbo svoje matere, ruske Židinje, ki je morala bežati pred pogromi carskih kozakov. Prek Odese iz Budimpešte ter Dunaja se je z i-granjem na gosli prebila do pariškega predmestja. Tu je dalje roman Henryja Kana «Kavč», v katerem je ta ameriški pisatelj pogledal za zaveso, ki skriva življenje lepih, bogatih in tako imenovanih «uspešnih» Američanov. Nepristranski opazovalec nam razkriva te ljudi v vsej njihovi resničnosti in bralec jih iahko spozna v vsej nagoti. Spolnosti se oklepajo kot rešilne bilke — kot da jih bo dvignila nad vrtoglavo goltanje življenja, polno praznine. Tretje delo te zbirke je roman bolgarskega pisatelja Pavla Veži-nova »Ponoči z belimi konji*. Ve-žinov nam v tem svojem delu pripoveduje o vsakdanjem življenju, o odnosih med ljudmi, človekovi odtujenosti in o zmagovanju razuma, o skladnosti življenja in naravnem in nujnem absurdu — smrti. Osrednja tema dela je polemika o raku, bolezni, ki ji akademik Urumov posveča svoje življenje in delo. Johna Knittla in njegovega «E1 Hakima* pa ni treba posebej predstavljati,, saj gre za ponatis znanega dela še bolj znanega ih našim bralcem priljubljenega švicarskega pisatelja. Vsekakor zanimivo delo je knjiga Phi-lippa Vanderberga »Nefretete*. Iz več kot 30.000 posameznih kamni-•tih fragmentov je nastala ta prva «arheološka biografija* o Ne-freteti. Pripoveduje nam doslej neznano zgodbo o legendami egipčanski kraljici, ki je vladala velikanskemu kraljestvu in odstavljala, stapa božanstva, ustvarila novo razdobje in vtisnila svoje značilnosti življenju tedanjega sveta vse tja do poslednje ,pqde- NA RADIU rI-,« ‘Jt>j Ou-JUKieu z 1 nh 1 A DANES, NEDELJA,1 OB" 16.30’ «€ccilijanka 1979» Danes bo Radio Trst A neposredno prenašal izvajanje zborov, ki se udeležujejo zborovske revije «Cecilijanka 1979». Revijo že vrsto let prireja Zveza slovenske katoliške prosvete. Po obsegu in pomenu spada ta revija med največje letne kulturne prireditve na Goriškem. Letos se je prijavilo osemnajst zborov: osem jih je pelo sinoči; deset jih bo nastopilo danes popoldne. JUTRI PONEDELJEK, OB 18.05 Kulturno pismo iz Zagreba Ponedeljkov «Kulturni prostor* je posvečen glasbeni kroniki s Hrvaškega. V svojem dopisu nas Radiotelevizija Zagreb seznanja z novostmi bogatega oktobrskega glasbenega dogajanja pa Hrvaškem. Poleg redne zagrebške sezone teče beseda še o »Varaždinskih baročnih večerih*, o ciklu «Od gregorijanskega korala do dvorske ljubezni*, gostovanju Filharmonije iz Budimpešte ter o koncertni dejavnosti solistov in ansamblov. Zadnji del oddaje pa je posvečen lahki g’asbi. Pred kratkim se je končal festival zabavnih melodij ZAGREB 79. Tudi o tem jubilejnem petindvajsetem festivalu poroča zagrebški kulturni dopis, ki bo na sporedu v ponedeljek, 19. t.m., ob 18,05, ter naslednji dan ob 12. uri. želske koče. Svojevrstna je tudi knjiga znanega igralca, režiserja, scenarista in dramatika Gar-sona Kanina «Tracy in Hepburn*, v kateri nam je avtor ustvaril podobo dveh velikih igralcev: nepozabnega Spencerja Tracyja in njegove nič manj slavne prijateljice Katherine Hepburn. Slika se vrsti za sliko, dogodek za dogodkom. V knjigi zlaga avtor spomine nanju v bleščeč mozaik, s katerega razberemo zgodbo o dveh profiliranih osebnosti igralske u-metnosti. Zadnja knjiga te zbirke pa je roman nemškega pisatelja VVillija Heinricha »Moški vedno po-tuje*. Tudi v tem delu se nam predstavi kot ironično - kritičen avtor. Lastnik Rectanusovih tovarn se fizično loti predsednika obratnega sveta in zatem brede vse globlje v težave. Krog njegovega čudnega početja plete Hein-rich živahno zgodbo o vodilnih ljudeh teh tovarn in njihovi resnični naravi, o ljubezenskih prigodah in nezgodah in o lažni u-grabitvi tovarnarja. V zbirki Veliki možje bodo iz-D. Z. (Nadaljevanje na 7. strani) In mnogo naklonjenosti in priznanj -ker je njegovo delovanje sefP tudi izven cerkve. Pomagal jejv jim faranom reševati gosp°“aj\ ske in druge posvetne zadeve, so težile tamkajšnje ljudstvo, kot pravijo, so se vsi radi kali k njemu, tudi nasprotij kajti bil je usmiljen in zelo Pra' čen, zato ni odrekal dobrega0 janja ali nasveta nikomur. Bil P je tudi trdnega in odločnega čaja, ki se ni nikdar uklonil. PjJ sebno v narodnostnih zadevah- V Ijenja nepopustljiv borec, živ- tako (1* je bil glede tega podoben svjj učitelju mu velikemu Trinku. Kot že med prvo svetovno v°j no se je Kufolo tudi v zadnj* Jvj, ni razdajal in pomagal prizade® ljudem v mnogih dramatičnih m nutkih. Tako je rešil domačo/8 Laze, ko so jo hoteli Nemci ropati in požgati, ker je od tam r begnil neki ruski ujetnik: sam je ponudil za talca, le da pN*. nesejo prebivalcem vasi. Nem® popustili in vse se je srečnoJ* teklo. Rešil je tudi 36 zaveznisf vojakov, ki so pobegnili iz u|« ništva, zato so ga Nemci h®0, ustreliti; a tudi takrat se j® L deva končala brez hujših P0?' dic za pogumnega kaplana iz zic. In tudi po vojni se je ena vneto zavzemal za pravice, jih niti povojna demokratična h8 lija ni hotela priznati beneški Slovencem. Kufolo, ki je vedno in z vejjjjj pozornostjo spremljal grenkobo ® V MIP jo. kroniko ali «dnevnik», ki je F, nes dragoceno pričevanje tak°a nih splošnih razmer v tamk*P njih krajih. «Dnevnik» je P18"« v obeh občevalnih jezikih, t° y v slovenskem in italijanskem-njem se kaže verna slika in tega sicer skromnega, a pJeIIy nitega sina Beneške Slovenije- ^ ta svoj dnevnik je izpovedal zabeležil ne le dogodke, ki so odigravali v njegovi bližini in o1/, Ijenja- svojega ljudstva, je vse dogajanje marljivo zapisoval god v svetu, zlasti v času svetovne vojne — ampak je dr oš8 va"l izlival tudi svoja notranja ^ n ja, ki pa so bila, na žalost, N gbsteje bridka kot pa radost0 ’ saj je ljudstvo živelo v zelo kih življenjskih pogdjih, katere J še posebno težilo krivično rav° nje in nerazumevanje italijans* oblasti do njegovega, slovensko i vorečega ljudstva. In dejstvo, so ga- k>-preziranju in pregaC-b nju domače beneške govorice r družili tudi nekateri njegovi 0 hovni sobratje, ga je še P°°eV težilo in žalostilo. Zato je tudi gov dnevnik poln vsakovrstnih »J, pisov: prošenj, izrazov hvale*0 sti, očitkov, opazk o ljudeh godkih z vseh področij in “OS janj tistega časa. O tem svojem pisanju Pra'jj «Moj dnevnik ni za javnost, V časih bi znal škodovati ose°aJ ki se v njem imenujejo. More Py biti koristen v bodočnosti. • njem je zabeleženo le kar s osebno videl ali slišal od za° . ljivih oseb — vse resnično t°r ( Ni literarno delo, ker nisem ' koli študiral svojega jezika: mi je bilo prepovedano* ... Izvirni Kufolov dnevnik hran' jjj, štitut za zgodovino delavskega » banja v Ljubljani in dolgo se o njem le- malo vedelo. Ko P8 ga pred nekaj leti preslikali-/, postal dostopen iskalcem vinskih zanimivosti o Benečiji v* v našem mestu. (Delno je bij . javljen tudi v Jadranskem k® darju). Iz te bogate zaklad0_ dragocenih pričevanj iz življc™ v Beneški Sloveniji povzema.j, nekaj drobcev, ki naj nudijc ^ tateljem vsaj bežen vpogled v edinstveno pisanje. Dec. 1940 Posledice vojske jih že čujemo: pomanjkanje in drag10j. kafe in — šladkor, olje, Špeh, na karte. Karte imamo, Špeha, Fk pa ne najdeš nikjer — P00',^ da pride . . . pravijo! Kruh j« -kakor da bi biu pečen v pek/1,:e in še tega je težko dobiti. Llu0-2 pravijo, da je iz vsega, sam0' * moke ne . . . Stiskamo pas v dan bolj, dokler bo kaj lukenj •' Sent. 1941 .11 Zopet so orožniki poizvedo/ če res tukajšnji kaplan in moli slovensko. Je sedaj Pj,, tični tajnik snopa v Lazah " - sicer T. Lin, ki bi rad se F vzpel do dučeja, in že več let ,u. sleduje in nadleguje slovenske hovnike. Stara boiezen! ' Sept. 1943 Desetletnica ,, Dne, 20. 8. 1933, je tenente Čedada, na spletke fašistov in mazonov in podlih fašistovskih 0 hovnikov dal strog ukaz, da °vj. rajo odslej slovenski duhovnik1 j demske nadškof-ije pridigati, n8 j, učiti in moliti le v italijanšC1^, Nastala je velika borba, a v. y dar ker cerkvena oblast se je la črnih srajc, duhovniki so * morali vdati. V teh desetih ‘e so jih veliko prestali: vedno sledovani in preganjani... Le lo jih je prestalo. No! božji n11 f meljejo počasi pa sigurno. P®1!« praznik žalostne M. B. 1. ned®N sept., črnosrajčniki, špijoni Lj, vsi^ prestrašeni vsled dogodkov našnjih dni, so morali po ^ese„A-letih zopet požreti slovensko P..# digo v Lažeh, v veliko vese LADO PREMRL (Nadaljevanje na 7. strani). Pfimoršl^i^evmfc 7 18. novembra 1979 «PRODUCTRONIEA 79» V MUNCHIJU Prikaz silnega razmaha elektronske industrije Oznanjanje z naj novejšimi dosežki pogoj za uspešen razvoj gospodarstva • Prevodi pri «Obzorjih» (Nadaljevanje s ti. strani) v.?d do 10. novembra je bil v W C*lnu tretj* mednarodni sa-»Productronica ’79», na kate-Je bilo moč videti razstavo i»i jtev. opreme in strojev za pro-elektronike. Hkrati s sa-®j><*n je bila tudi vrsta znanstve-j stapozijev, sestankov in kon-t®1® o tem, kaj je novega na J*”1 Področju. Zato lahko reče-v iw'-a b''a *Pr°ductronica '79* 1 JVinchnu zares zvesto ogleda-frenutnega stanja na tem zelo w™emben področju elektronike. čerir’ deJstvo Je. da je naš čas J?alje bolj usmerjen v elektro-.tJ0, Ta razvoj pa ne bi bil moža .z najmodernejše tehnike knt i>r°*zv°dnjo elektronike. Bolj j nenehni konkurenčni pritisk moč v Miinchnu videti pred-, 01 nenehen svetovni napredek »a področja, ki je čedalje bolj jo^oalen in na katerem delujejo kar cele armade raziskovalcev ta, sP^cialist°v. V Miinchnu smo jT8® lahko videli nenehno izbolj-. na tem področju, izmenjavo Usenj med kolegi iz iste pano-s O1 seveda predvsem smo lahko "anili s trenutno ravnijo med-a tehnike proizvodnje za e-tronike jn njene pogoje za njen oaljnji jutrišnji razvoj. ^naao velik in pomemben je .aachenski salon Productronica 0 ui*8 nam P°ve *e nekaj številk udeležencih, velikosti razstavne- 68 Prostora itd. joS® je Prvi salon Productronice s. '■ leta zajemal 32.600 kv. m raz-JjVrie površine, smo letos videli vstavljene artikle že na 46.000 5, • m. Leta 1977 je bilo 365 razbijalcev, medtem ko jih je bi-]97 et°s že 572. Kooperantov je tik : *eta razstavljalo 133, letos pa J n Je bilo že 211. 5teyil° razstavljalcev po posa-s,^ih deželah pa je bilo letos na- kihTi6" Avstriia 2- Belgija 1, Špa-IjL8 L Finska 2, Francija 22, Ve- 1 8 Britanija 49, Irska 1, Izrael sjttalija 11, Japonska 4, Liechten-llern-Nizozemska 7, Poljska 1, r niška demokratična republika 2, Ši/203 republika Nemčija 364, ska 4, Švica 48 in ŽDA 51. kot ^ torej 572 razstavljalcev in, tov St'° že orncnil‘. 211 kooperan-Zanimivo je, da so iz treh ltZ4y razstavljale posamezne tvrd-ci. skuPaj, tako 12 tvrdk iz Fran- 'n 42 *• ^4 tvrdk iz Velike Britanije tvrdk iz ZDA. Pfp^čhenski sejem je bil zaradi jjJjtndnosti in lažje orientacije HgPljen na tako imenovane co-^ *ii območja, ki so bila oznaka8 s posameznimi barvami. Tako StTl0 na rumenem območju lah-i^jndeli dosežke s področja foto-^odukcije, rjavo območje je za-trol* ° °Premo za meritve in kon-^en°’ rc*e®e območje je bilo posve-hju°, proizvodnji polprevodnikov, ki j*uni tehniki in mikroelektroni-tuii lo območje tehniki navijanja jorn Y’ P'avo območje pa je ženo a*° področje montaže. In konč-10’Ze'ono območje je obravnava-nnohanično in kemijsko obde- lavo elektronskih sestavnih delov. Kot smo že omenili, je bila med sejmom «Productronica ’79» tudi vrsta znanstvenih posvetovanj, konferenc, simpozijev in seminarjev, vse skupaj pa je bilo združeno s praktično demonstracijo in prika zovanjem obravnavanih tem. Teme teh posvetovanj so zajemale varnost na delovnem mestu, funkcionalno galvanoplastiko za elektroniko, opremo in metode kontrole za izdelavo sestavnih delov za polprevodnike, programirane o-peracije za meritve in kontrolo med proizvodnjo, nove metode za proizvodnjo tiskanega vezja ter zagotavljanje kvalitete in zanesljivosti v elektroniki. Številna udeležba strokovnjakov iz vsega sveta, med njimi so bili tudi številni slovenski strokovnjaki, zlasti iz Iskre, pa je najbolje pričala o tem, da je bil Miinchen v teh dneh zares svetovno središče in pregled najsodobnejše in najmodernejše tehnike za proizvodnjo sestavnih delov za elektroniko. Sam salon pa je pokazal, da je razvoj elektronike v najširšem smislu, kot tudi v njenih posameznih specializiranih vej, zares nenehen, velikanski in tudi revolucionaren. D. Ž. lllUIMMIIIIIIIIIIMIIIIIIMHIlIlttltllllllltlllltUllimiiimtiMiiiiiiilHilMIIIIIIlilllinillllfltlllllllllltiliiililimiiiii • Anton Kufolo Bevkov kaplan (Nadaljevanje s 6. strani) ljudstva, ki želi božjo besedo v domačem jeziku. Jan. 1944 Ljudstvo z odprtimi usti posluša pridige v slovenskem jeziku. Snoparji, ki svoj čas so bili to prepovedali, črne grenke sline po-žerjajo, a nič še si ne upajo reči... Jan. 1945 Zgodovinska zanimivost. Ob pregledovanju starih listin krajevne zgodovine, mi je prišel v roke neki zapis o ljudskem štetju 1. 1811 iz katerega je razvidno, da je omenjenega leta živelo v Videmski škofiji 26.906 Slovencev... Feb. 1945 Vina nimajo gostilničarji! Hvala Bogu: to je gotovo prvič v zgodovini! Da bi ponavljali čudeže Kane Galilejske pa ni barve, sladkorja itd ... Gostilne so zaprte ali pa odprte za kako uro na dan: vina nimajo, ali pa ga imajo skritega, ker se jim ne splača ga točiti za listje četudi ga lahko že prodajajo po 80 — 100 lir na liter. V tem pogledu, taki časi bi morali trajati do slednjega dne ... Jan. 1945 Fašistično ustrahovanje. Popoldne v nedeljo 10. junija, je poslal poveljnik Badoljanske postojanke v Podbonescu svojega odposlanca k kaplanu v Laze, da ga opomni, da preneha pridigati in moliti v slovenskem jeziku. Kaplan mu je odgovoril dobesedno takole: »Povejte vašemu poveljniku, da kaplan iz Laz niti ne jemlje na znanje njegovega opozorila pristne fašistične marke ... Recite mu, da kaplan iz Laz se požvižga na propagando in ustrahovanje tistih, ki so 29. aprila letos pohiteli zakriti črno srajco s tribarvno — in da bo nadaljeval po svoji vesti ko do sedaj. Sept. 1952 V nedeljo, 7. sept. popoldne se je pojavil avtobus iz Trsta z 40 člani cerkvenega pevskega zbora iz Mačkolj iz svobodne tržaške države, v spremstvu njih mladega župnika, ki so prišli na romarski izlet v Barnas, kjer so zjutraj peli mašo in pesmi. Tukaj so pevci očarali vernike pojoč zelo ubrano v cerkvi, noto pa zunaj cerkve čudovito ljudsko petje, kakršno se le redkokdaj sliši, — v veliko veselje domačinov. Kaplan se jim je zahvalil v imenu ljudstva, ter jih povabil na kozarec vina . .. Nov. 1954 Skupina plačanih ljudi, poslanih v naše doline takoj po končani vojni s točno določeno politično nalogo, ki izrablja zasurb-ljenost vlade glede varnosti me je — ter v lastno korist — in ki jim pomanjkuje tehtnih podatkov o varnosti meje, so prisiljeni si izmisliti razne spletke proti slovenskim duhovnikom teh krajev, ki nadaljujejo govoriti in pridigati v tukajšnji govorici, kot se govori že 1000 let — in ki naj bi ustvarjalo nevarnost za »domovino*. Zato bi jih bilo treba odstraniti iz teh krajev ter poslati v južno Italijo ... Kufolo je tudi zbiral in zapisoval narodne pesmi, zgodovinske podatke o domačem kraju. Sodeloval je pri izdaji Molitvenika za beneške Slovence ter dopisoval v list svojih rojakov — izseljencev v Belgiji. Tega plemenitega sina Nadiške doline je ovekovečil pisatelj France Bevk v knjigi »Kaplan Martin Čedermac*, ki jo je izdal v Ljubljani 1. 1938 pod imenom Pavle Sedmak, in je bila po vojni že nekajkrat ponatisnjena. O tej povesti je F. Koblar zapisal: »Kaplan Martin Čedermac je poleg Cankarjevega Hlapca Jerneja naša najlepša moderna povest.* Res, oba sta iskala pravico! šle tri knjige: Prva je avtobiografija Dukea Ellingtona. Ko je pre dleti Duke Ellington umrl, je glasbeni svet izgubil poslednjega velikana klasičnega jazza. Pred nami je zdaj njegova avtobiografija — knjiga, v kateri je opisal svoje bogato življenje. Sočasno pa je to široka paleta zgodovine jazza. Ellington je v tej zgodovini odigral imenitno vlogo in ji tudi vtisnil svoj pečat. V knjigi se bomo srečali tudi z neposrednimi opisi življenja in dela odličnih osebnosti jazza. David Weiss pa je napisal biografijo o Williamu Harveyu, knjigo o življenju tega angleškega zdravnika, ki je v zgodovini . medicine pomembno ime. Kajti njegovo odkritje je bilo temeljno in veliko: razkril je skrivnost krvnega obtoka. In tu je še ena biografija o velikem Angležu. Elliot Warner, je napisal biografijo o lordu Nelsonu- V zgodovini pomorstva in vojskovanja ima vsekakor britanski lord . Nelson posebno mesto. Angleži ga častijo kot enega svojih največjih junakov. Pisec E. Wamer je zelo resno preučil življenje in1 delovanje tega nenavadnega in sposobnega pomorščaka. Iz obilice dokumentov je izluščil bistvena dejstva za življenjepis tegh zmagovalca nad Napoleonom na morskih Širjavah. Za konec bi omenil'še dve zbirki. V zbirki Iz antičnega sveta bo izšel prevod Platonovega dela »Sofist*, ki sodi v skupino dialektičnih ali metafizičnih dialogov skupaj s Parmenidom, Teaitelom in Politiko. Druga zbirka pa je Domače in tuje gore, v kateri bosta izšli dve deli in sicer knjiga Walterja Bo-nattija »Moje gore* in Tonija Hie-belerja »Pustolovščina na Evere-stu*. Bonatti sodi med naji dlič-nejša imena v alpinizmu našega časa. Pokazal je nedoseženo mojstrstvo v vseh elementih alpinističnega udejstvovanja ih čudovita notranja uravnovešenost mu .je dovoljevala dejanja, ki so skoraj nedosegljiva. Knjigo je Bonatti napisal v času. ko je dosegel vrhunec mojstrstva. Tudi Toni Hiebeler je znani pisec knjig o ljudeh v trorah. In v svojem poročilu uoodablia čudovite dneve v gorah Hima!a;e. Obe knjigi pa seveda krasim številne barve fotografske priloge.* Vse to nam Je povedal o letošnji prevodni literaturi pri mari borski založbi »Obzorja* njen u-rednik Branko Avsenak. Primossijeva razstava v «Tavolozzi d'oro» Od 20. do 30. novembra bo v u metndšihi galeriji «Tavolozza (Toro* na Trgu Puecher 3/b pri Sv. Jakobu, osebna razstava slikarja Eviilia Pnmossija. Na razstavi, ki bo odprta vsak dan (razen ponedeljka) od 10. do 13. in od 17. do 20. ure (ob praznikih od 10. do 13. ure), bo Primossi razstavil nekaj doslej še neprikazanih del. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 20. DO 24. NOVEMBRA 1979 TOREK,20. novembra „, LJUBLJANA b ,»”• 10.00 in 15.55 TV v šoli; Da«5 Poročila; 17.20 Srečanje ob Canski pesmi; 17.40 Pisani 2a V 18.20 Obzornik; 18.30 Odpor IV žicami; 19.15 Risanka; 19.30 b Ovnik; 20.00 »Ta rožina dolina V/u a>>: 21.05 Človek hoče na-g°r; XV nadalj.; 21.55 Komor-Sj, glasba skozi stoletja: Med kla-0 ‘h romantiko; 22.35 Dnevnik. KOPER Odprta meja; 19.50 Stičišč 1958 Dve minuti; 20.00 Ri-20.15 Dnevnik; 20.30 Gero-22-®- film; 22.00 Aktualna tema; Va n ^osmi in plesi sveta - No-(! ^vineh; 23.00 Stičišče: revija ^ battana. SRe» \, 21. novembra 17, LJUBLJANA Pob - ^ Sosedo in sliko: Hrčkova gača; 1745 Potovanje v deželo lutk; 18.10 Ne prezrite; 18.30 Obzornik; 18.40 Na obisku pri ansamblu Mostovi; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Film tedna: Kota Zabriskie; 21.50 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov; 21.55 Miniature: Dane Zajc; 22,20 Dnevnik. KOPER 19.50 Stičišče; 19.58 2 minuti; 20.00 Risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Nogomet: Jugoslavija - Turčija; 22.15 Niente di grave suo marito e incinto - film. ČETRTEK, 22. novembra LJUBLJANA 9.10, 10.00. 10.30 in 14.45 TV v šoli; 16.05 Poročila; 16.10 Jakec in čarobna lučka; 16.25 Hokejski pokal evropskih prvakov; 18.45 Tehtnica za natančno tehtanje; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Tretja razsežnost; 22.05 Dnevnik. KOPER 19.50 Stičišče; 19.58 Dve minuti; 20.00 Risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Šo'a strahu, film; 22 00 Dokumentarna oddaja o notranji politiki; 22 30 Obrazi jazza, 3. del. PETEK, 23. novembra IJUBIJANA 8.55, 10.00 in 14.55 TV šoli; 17.25 Poročila; 17.30 Usoda nekega Char-lieja; 17.45 Raznašalci časopisov; 18.10 Tri srca - Radenci '79; 18.35 Obzornik; 18.45 Za naše otroke: Otrok in film, otrok in tatvina; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Zabava vas Zdravko čolič; 21.00 Petrocelh - TV film; 21.50 Dnevnik; 22.05 Nočni kino; Noč čednosti v javni hiši. KOPER 19.25 ODPRTA MEJA; 19.50 Stičišče; 19.58 2 minuti; 20.00 Risanke; 20.50 Dnevnik; 20.30 Ledene prsi - TV film. SOBOTA, 24 novembra LJUBLJANA 8.40 Z besedo in sliko: Hrčkova pogača; 8.55 Tehtnica za natančno tehtanje; 9.25 Pisani svet: Ne maram; 10.00 Helsinki pod Alpami; 10.50 Trnova pot - TV nadalj.; 14.55 Nogomet: Borac - Vojvodina; 17.00 Poročila; 17.05 Peter in njegov žrebec - film; 18.35 Naš kraj; 18.45 Človek naš vsakdanji; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 London je moj, TV film; 20.55 Kako se oblačimo; 20.55 Adela ni večerjala - film; 22.35 Dnevnik; 22.50 TV kažipot. KOPER 14.05 Nogomet: Borac - Vojvodina; 19.30 Otroški kotiček: Vesele pravljice; 19.50 Stičišče; 19.88 2 minuti; 20.00 Risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Maščevalec s plantaže film; 22.00 Italija * neba: Umbrija; 22.45 27. kanal. NIKONOV PADEC Bob Woodward Carl Bernstein i i 33. Prevede! Dušan Dolinar mmmtmimKsm h0 ^ajvažnejša vprašanja so bila zdaj povezana z vsebi-j)Q’. ?aPisano na trakovih, ne pa več s tem, da bi bilo treba VgL^hiti, zakaj nekaterih trakov ni. Buzhardt je 14. no-končno sedel k poslušanju predsednikovih po-°V' čutil le' da do tega Prišel samo zato’ ker i® kosil Nixonovo nepopustljivost s svojo vztrajnostjo, h aig je kar naprej trdil: .Predsednik bo odločal o Vqj?’ kdo bo kaj poslušal in kdo česa ne bo. Te odgo-tfsL°sti ne bo prelagal na pravnike.. Toda zdaj so bili j6 °vi nared, da jih pošljejo sodniku Siricl, In nekdo Pač moral presoditi, koliko se bo iz tega izcimilo škode. ^reostalih sedem trakov, za katere je obstajala pi-^6lla sodna zahteva, so presneli prejšnji dan, izvirnike hj *avarovali s sodnimi pečati. Buzhardt je skupaj s Sa-P°wersom čemel v eni od sob blizu ovalne pisarne, ženiti sta nameravala vsebino vsakega pogovora in Nedelja, 18. novembra 1979 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.30 Bučna leta kinematografije: I mostri 13.00 DNEVNIK 13.30 DNEVNIK 1 - Vesti 14.00 V teku nedelje ... 14.15, 15.15 in 18.55 Športne vesti 14.30 Disco ring 15.30 Giuseppe Balsamo — 7. in zadnji del nadaljevanke 16.50 Bis 17.30 V teku nedelje ... retrospektiva 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Com'eTa verde la mia val-le — 6. in zadnji del 21.40 športna nedelja 22.40 Napoved programov za prihodnje dni Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12:30 Risanke 13.30 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Alla conquista del West - 7. del 15.00 Napoved programov za prihodnje dni 15.15 DNEVNIK 2 — športe vesti Rim: konjske dirke 16.30 Pomeridiana: Pignasecca in Pignaverde - TV nanizanka 18.40 DNEVNIK f - Gol flash 18.55 Joe Forrester; Un poliziot-to in ostaggio - TV film Vremenska slika 19.50 DNEVNIK 2 - Odnrti studio 20.00 DNEVNIK 2 - Nedelja sprint 20.40 Alberto Sordi v . . . Zgodba nekega Italijana Dalla Repubblica al miraco-lo economico - II. serija 22 00 DNEVNIK 2 — Dossier 22.55 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti 23.10 Koncert JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.35 Korenine - TV nadalj. 10.35 Trije hrošči - otroški film 11.30 Ljudje in zemlja 12.30 Poročila 15.15 Botanik 15.40 Kako se oblačimo 15.45 Mehika pod svojim nebom: Nenavadna Mehika 16.10 Poročila 16.15 Komorna glasba skozi stoletja : Barok 16.50 športna poročila 16.55 Bratje Karamazovi, ameriški filir. Igrajo Yul Brynner, Maria Shell. Lee J. Cobb, Claire Bloom 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 Njen prijatelj Filip - TV drama 20.55 Svet na razpotjih: Zrn - moč različnosti 21.35 DNEVNIK 21.50 Čudovita predstava 22.25 športni pregled Koper 19.30 Otroški kotiček: Dragi Billy: Kajak fil - TV film 20.00 27. kanal 20.15 Stičišče: Revija La battana 20.35 Veliki bazar - film 22.00 Musicalmente: Andrej Šifrer in skupina Sedmina 22.30 Preiskava inšpektorja Lauba - TV Ulm Zagreb 10.30 čebelica Maja 14.00 Mladinski film 15.30 Nedeljsko popoldne 20.00 Celovečerni film 21.35 Popotovanja ŠVICA 14.15 Eno uro za vas 15.15 Charlie Chaplin 16.10 Verso 1'avventura 17.00 Srečati se doma 19.20 Ob prijetni glasbi 20.45 La marchesa di Bordeaux Ponedeljek, 19. novembra 1979 TRSTA I 8.00, 12.00, 14.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro po naše; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Poslušali boste; 10.15 15 minut z orkestrom Burta Bacharac! a: 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 11.00 Pregled slovenskega tiska v Italiji in Aktualnosti; 11.05 Mladinski oder; «Psiček v prepadu*. Radijska pravljica v petih nadaljevanjih, 2. del; 11.30 Nabožna glasba; 12.15 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 13.00 Glasba pč željah; 14.10 »ORuole o-gnjišča — pred studencan* — snopič prafe in muzike naših ju-‘dii J'15:00 Nedeljskb' popoldne: Šport, glasba ter neposredni prenosi z naših prireditev. KOPER (Italijanski program) 7.30, 10.30, 12.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.00 Dobro jutro z g'asbo; 8.30 6h 1=7, in je nedelja; 9.15 Poje Eida Viler; 9.30 Lucianov! dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.32 Popevka dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Nedeljske pesmi; 11.30 Kirn, svet mladih; 12.00 Pogovor s poslušalci: 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pike na I; 14.00 Automobile story; 14.30 Izbrani za vas; 15.00 Stisk roke; 15.15 Poje Gilberto Gil; 15.30 Koncert na trgu; 16.00 Free show — ni sam,, glasba: 16.30 Crash; 17 00 Pesmi tedna: 17.30 Disco hits; 18.15 Poje Edvvin Starr; 18.30 Male skladbe velikih ustvarjalcev. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.55, 13.30 Poročila; 7.00 - 9.00 Otvoritev, veselo v nedeljsko dopoldne, koledar, reklame in objave, najava sporedov; 8.00 Kmetijski nasveti; 8.05 - 8.55 Jutranji spored narodnozabavne in zborovske glasbe; 8.30 - 8.40 Reportaža; 8.59 Zaključek; 13.00 O-tvoritev: Sosednji kraji in ljudje; 13.20 Minute s folklorno skupino France Prešeren iz Bol junca; 13.37 Glasbeni notes, objave; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Naša ustvarjalnost; 15.15 Igra plesni orkester RTV Ljubljana; 15.30 Sijaj mi son-ČMtf spored slovenskih ljudskih pesmi; 16.00 Primorski dnevnik; 16.15 Reklame in zabavna glasba; 16.25 Programi tedna; 16.30 Male skladbe velikih mojstrov: Saint Saens in Verdi; 17.00 Nedelja na športnih igriščih; 17.50 Zaključek. RADIO 1 8.00, 10.10, 13.00, 18.30, 19.000 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 6.30 Glasba na praznični dan; 7.00 Slišal sem; 9.10 Nabožna od- daja; 10.13 Mojstri jazza; 11.15 Radio match; 12.00 Rally; 12.30 Stadioquiz; 13.15 II Calderone, radijska priredb*; M'20 JBbr papir f‘" 15.20 Šport; l6.:i0 Stadioquiz; 20.20 Adriana Lecouvreur; 23.00 Mi... čarovnice. '• ... «<*.<„ RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 12.30, 13.30, 16.25, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 7.55 Sobota in nedelja; 8.15 Danes je nedelja; 8.4^ Videoflash; 9.35 Prijetna nedelja vsem; 11.00 Alto gradimento; 12.15 Tisoč popevk; 12.45 Hit parade; 13.40 Sound - Track; 14.30 Športna nedelja; 15.20 Nedelja je z nami; 20.50 Spa-zio X; 22.45 Lahko noč Evropa. LJUBLJANA 5.00. 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 13 00, 14.C0, 15.00, 19 00 Poročila; 4.30 - 8.00 Dobro jutro! — vremen- ska napoved in poročila — vmes: Minute za EP; 6.15 Danes je nedelja; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.32 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Panorama lahke glasbe; 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.10 13.00 Naši po- slušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.10 Obvestila in zabavna glasba; 13.20 Za kmetijske proizvajalce 13.50 Pihalne godbe; 14.05 Humoreska tega tedna - Nagrada za življenjsko delo: 14.25 S popevkami po Jugoslaviji- 15 10 Listi iz notesa: 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Pri nas doma; 16.20 Gremo v kino; 17.05 Popu'arne operne melodije; 17.50 - 18 20 Zabavna radijska igra; 18.20-Godala v ritmu; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V ne del.io zvečer; 22 20 Skupni pro ‘ gram JRT - Studio Zagreb: 23.05 Lirični utrinki; 23 10 Mozaik melodij in plesnih ritmov: 0.05 4.30 Nočni program - glasba. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Zgodovina in njeni protagonisti: Sicilija 1943-1947 13.00 Vse o knjigah 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Posebna oddaja iz parlamenta 14.25 Didaktične perspektive za obnovo šole 17.00 Remi - 20. del risanega filma 17.25 Con un colpo di bacchetta - 6. del 17.55 Braccio di ferro 18.00 Obletnice: Giuseppe Lombardo Radiče 18.30 Napo orso capo - risanka 18.50 Osmi dan 19.20 Družina Smith: Una vita da salvare - TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 L’ombra del passato - film 22.15 Zgodbe v zrcalu Ob koncu DNEVNIK Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Jedilni list za letni čas 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Vzgoja in dežele - vzgojna oddaja Program za mladino 17.00 Barbapapa - risanke 17.05 Rdeča rokavica, TV film 17.30 Spazio dispari 18.00 Tečaj za prvo pomoč, 2. del - vzgojna oddaja 18.30 Iz narlamenta DNEyNIK 2 - šport 18.50 le piceole meraviglie della grande natura 19.05 Dober večer z . ., Albertom I.upom Vmes film iz serije Mork in Mindy: Attentato a Mork Napoved vremena 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Don Giovanni Glasba Wolfganga Amadeusa Mozaria Ob koncu DNEVNIK 2 - Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.55 - 14.55 TV v šoli: Čarobna palica, Stari mojstri, Po Sloveniji, Materinščina, Risanka, Biologija 16.10 Kmetijska oddaja 17.10 Poročila 17.15 Vrtec na obisku: Moj dedek je bil' partizan 17.35 Botanik, dok. 18.00 Merila osebnih dohodkov po dejanskem prispevku 18.20 Spekter 18.35 Obzornik 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 TV DNEVNIK 20.00 V. Ivanovič: M. V. - drama 21.05 Kulturne diagonale 21.45 Mozaik kratkega filma: Spo-minjaniei sovjetski film 22.00 TV DNEVNIK Koper 19.50 Stičišče 19.58 Dve minuti 20.00 Risanke 20.15 TV DNEVNIK 20.30 Teresa Venerdi - film Režija: Vittorio De Sica: i grajo: Adriana Benetti, Vit torio De S:ca, Anna Magnani 22.00 Baletni večer: Balet za vsa kogar. Začetki baleta danes, Trnjulčica 22.40 Tale - 7. del TV nadalj. Zagreb 17.35 TV koledar 17.45 Smešna družina 18.00 šola za junake 18.15 Kako preživeti v gorah 18.35 Ali ste vedeli? 19.30 TV DNEVNIK 20.00 TV drama 21.10 Glasbeni trenutek 21.15 živlienie filma ŠVICA 18.00 Program za najmlajše 18.25 Program za mladino 19.05 Iz segreto della Southern Belle - film 20.30 TV DNEVNIK 20.45 Medicina danes 21.55 Jazz club TRSTA 7.00 , 8.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.10 Jutranji almanah: «Bratje, le k soncu, svobodi!* podobe iz NOB; 9.00 Dnevni pregled tiska; 9.05 Iz naših oddaj; 9.45 Socialna problematika; 10.05 Radijski koncert; 11.35 Zakonski tandemi; 12.00 H‘ ob večjem številu moštev zmanjkalo igralcev, obenem pa je z združitvijo »vseh sil* v naraščajniško moštvo doseglo boljše uspehe. Varovanci požrt/ovalnega trenerja Alda Ferletiča so namreč trenutno na odličnem drugem mestu lestvice. Sovodenjci nimajo mladinskih e-kip, medtem ko nastopa štandreška Juventina v mladinskih ligah v prvenstvu začetnikov in naraščaj- leto bolj razvilo. D. N. KOLIKO JIH JE Na Tržaškem BREG: cicibani (2 ekipi) 18; začetniki 15; naraščajniki 15. KRAS: najmlajši 15. PRIMOREC: cicibani 21; naraščajniki 16. PRIMORJE: cicibani 25; začetniki 18; najmlajši 18. VESNA: najmlajši 16. ZARJA: naraščajniki 16. Na Goriškem MLADOST: najmlajši 15. JUVENTINA: začetniki 18; naraščajniki 28. nikov. Začetniško in naraščajniško ekipo trenira Zdenko Ožbot in Danilo Nanut. b. 1. JADRANJE: Sirena z «optimistb V zamejstvu se ukvarjata z jadranjem: Čupa iz Sesljana in tržaška Sirena. Sirena se je izrecno posvetila najmlajšim, dečkom in dekličem, starim približno od 8. do 14. leta. Sirena si je pravkar uredila lastno zemljišče v Barkovljah. Trenutno ima na razpolago sledeče plovila, ki so društvena last: 4 optimiste (3 tekmovalne, 1 pa uporabljajo za treninge), 2 večji jadrnici, kategorija 420 in 470, 1 flying ju-nior in 1 gliser. Pravkar pa opremljajo še 4 optimiste, ki bodo društvu omogočili, da ba tudi samo organiziralo tečaje. V klubu se približno 10 otrok u-deležujejo regat. Lanskega tečaja v Ankaranu, v sodelovanju s klubom Jadro iz Kopra, pa se ie udeležilo 14, letošnjega pa je obiskovalo že 38 najmlajših. Tudi Čupa vsako leto prireja tečaje za začetnike. Delovanje pa močno pogojuje še nerešen problem društvenega sedeža. Zato ie pekai jadralcev kategorije optimist prestopilo k barkovljanski Sireni. Čupa ima samo 2 jadrnici onti-mist, v najkrajšem času jih bo kupila še nekaj, tako da se bo delo- Pri prvih elementih akrobatike je potrebna asistenca (Športna šola Trst) Smučarsko delovanje v zamejstvu gojijo naslednja društva: SPDT, SPDG. SK Devin. ŠD Mladina in I kulturno društvo «Lepi vrh* iz U F kev v Kanalski dolini. To delovanje S pomeni predvsem smučarske teča- J je, izlete ter tekmovanja. Začnimo s pregledom po društvih. I SPDT: v zadnjih letih so smučar- ■ ski tečaji tega društva na Zonco- ■ lanu dobro obiskani. Pred dvema I letoma je bilo tečajnikov kakih 100, I lani 150, letos pa jih bo predvido- ■ ma preko 200. Odstotek mladih pa ■ se suče okoli polovice. Na zimskih | športnih igrah leta 1979 je nastopi- | lo rekordno število: 302 tekmovalca; * najmlajših je bila tu spet kaka polovica. Pri SPD iz Gorice že dve leti pri- ■ reja Na žlebeh (Nevejsko sedlo) 1 smučarski tečaj s približno 60 mladimi, prav isti pa se polnoštevilno udeležujejo avtobusnih smučarskih i izletov. Kakih 10 do 15 mladincev ! pa se je v zadnji sezoni ude- I ležilo dveh deželnih ter enega inter- | nega tekmovanja. a Na smučarskem tekmovalnem po- ■ dročju je najbolj aktivno društvo I SK Devin, ki uspešno nastopa na | državnih in celo mednarodnih tek- ■ movanjih na rolkah. Ekipa šteje ka- I kih 20 tekmovalcev, ki nastopajo 1 tudi v smučarskem teku in v alp- I škili disciplinah. Omenili bi še, da j sta dva mlada tekmovalca SK De- * vin osvojila na pokrajinskih mladin- | skih igrah prvo in drugo mesto, v | alpskem smučanju pa deveto. w------_-------------------- Tudi pri ŠD Mladina iz Križa je J at*a a| JKa smučanje dobro uveljavljeno. V lan- I tivIvllC Ulj IVU ski sezoni se je kakih 15 mladin- “ cev udeležilo štirih tekmovanj, o-koli 25 se jih je udeležilo pokala »Skdanc*, kakih 20 pa pokala «Lepi vrh* v Kanalski dolini. Kulturno društvo »Lepi vrh* iz Ukev prireja (s sodelovanjem SK Devin) tekmovanje za pokal «Lepi vrh*, redno pa tekmuje na raznih I tekmovanjih s kakimi 10 mladinci. D. J. TENIS: le na Padričah S to panogo se ukvarja pri nas le padriška Gaja, ki prireja tečaje tudi za najmlajše. Žal, zaradi dragih igrišč in možnosti do njih igrata istočasno le po dva igralca, v I tej panogi ne moremo računati na I večjo množičnost. Namizni tenis priljubljen IZ FRANCIJE Vsekakor pa ki lahko bilo število mladik igralcev večje j caprice des f /£\\ 12a“9 - 1480^ Na Tržaškem se ukvarjajo z namiznim tenisom društva Bor, Kras, Mladina in Sirena; na Goriškem pa Dom, Juventina in tudi prosvetno društvo Kras - Dol - Poljane ima nekaj mladih, ki se navdušujejo za to športno panogo. Bor ima 8 mladih igralcev, katere trenira Ervin Žerjal. Več mladine je pri športnem odseku Krasa, kjer se z mladimi u-kvarjata Sonja Milič in Nataša Škrk. Kras ima v svojih vrstah 22 igralcev. V Križu so člani namiznoteniške sekcije vsi zelo mladi, kljub temu pažanjejo dobre uspehe na raznih turnirjih. Kriška Mladina ima 25 igralcev, za katere skrbijo Walter Pertot. Mauro Sedmak, Just Fabjan in Darko Pahor. V barkovljanski Sireni imajo nekaj mladih igralcev, ki z veseljem primejo za loparje in .trenirajo pod vodstvom Maura Bogatca in Draga Miliča. Na Goriškem je društvo Dom šele na začetku svoje tovrstne dejavnosti in ima trenutno 5 deklet. Trenira jih novogoriški trener Andrej Lukeš. Pod vodstvom Srečka Vižintina vadi približno 10 fantov društva Kras (Dol Poljane). Končno je še štandreška Juventi na, kjer vadi približno 5 tantov, ki pa nimajo trenerja. ODBOJKA: tekmovalno šele starejši Pri odbojki lahko tekmujejo mladinci in mladinke letnika 1961 in mlajši, deklice in dečki letnikov 1963 in 1934 ter mlajši. Naraščajniki in naraščajnice pa so lahko lit—=1-700 100 g lir-408- letnikov 1965, 1966 in 1967. Mlajši . od letnika 1967 ne morejo igrati. V I primerjavi z drugimi športnimi pa- I nogami so najmlajši prijatelji igre j ob mreži prikrajšani. Pred nekaj J leti pa je bila spodnja starostna do- I ba še višja, saj so lahko nastopali | samo starejši od štirinajstih let. Pri naših društvenih mini-volle.v ■ (letnik 1967 in mlajši) še ni bil | vpeljan. Pri Bregu, Slogi, Kontovelu, So- J kolu in Boru je kar precej mladih I deklet, ki so precej mlajše od 14 | let, a že kar dobro obvladajo os- i novne prvine v te igre. Posamezna J društva organizirajo turnirje za naj- I mlajše odbojkarice in letos je bil | že prvi v organizaciji Konto vela, i konec preteklega meseca, na kale- * rem so igrale mlade igralke roje- I ne 1965 in kasneje. I Torej tudi pri odbojki prihaja ■ zadnje časa do sprememb, ki bodo * 75 cl lir tej panogi samo koristila. brie 388 francoski sir ementalec 100 g lir 358 piper 75 cl lir champagne 9270 pemod i i i i i i i I rdeče 72 cl lir 3580 108 rezin prepečenec auga lir 1245 bordeaux madeleinette i i i | alsacienne 175 g lir I----------------- I I I 1370 540 Čokolada cantalou raznovrstna 100 g lir 490 .# S pomočjo obroča lahko tudi staneš spreten (siečanje TS - slavia GO) pivo \__6 steklenic po 1/4 i lir 1190 nogomet ŠPORT ŠPORT ŠPORT V VČERAJŠNJI PRIJATELJSKI TEKMI 18. novembra 1979 Zaslužena zmaga Italije * Nabito polnem stadionu v Vidmu so «azzurri» z zadetkoma Grazianija ln Tardellija premagali Švico, s prikazano igro pa niso zadovoljili Žvižgi ob koncu tekme - Mladi najboljši - Švicarji skromni l,al'ja - Švica 2:0 (2:0) „ (Od našega dopisnika) ^TRELCA: v 26. min. Graziani, v J?*". Tardelli. ,‘TALIJA: Zoff (v 46. min. Borkah Gentile, Maldera, Oriali, Col-rVatii Scirea 83. min. Bellugi), ^teio (v 70. min. Giordano), Tar-Rossi, Antognoni, Graziani. ^ner: Bearzot. ŠVICA: Berbig, Schnyder, Her-,.ann. Bizzini, Zappa Barberis, Pfi-Andrey, Sulser (v 46. min. Brig-* V’ Ponte, Egli. Trener: Walker. “ODNIK: Eriksson (švedska). GLEDALCEV: 33.000, za inkaso ,£9.632.000 lir. VIDEM - V včerajšnji prijatel-nogometni tekmi, v nabito polka? stadionu v Vidmu je Italija ZariT*eno Pomagala Švico z dvema petkoma, ki sta ju Graziani in £Jelli dosegla že v prvem pol- Sploh pa o včerajšnjem srečanju .On omeniti le prvi del igre. V jA.Prvih 45 minutah je namreč i^uja na splošno pokazala dopad-AV0 igro in je bila tudi občasno .fnkovita v napadu. Že po prvih J“«jah je bilo na dlani, da sicer frtvovalni Švicarji niso glede o-tj.Dne tehnike in tudi glede tak-Priprave dorasli «azzurrom». „ bi lahko povedli že v 14. mi-de?’ Je švicarski branilec Schny- £ Posredoval na sami gol črti, po-k. . ko je Rossi spretno z glavo «Občinstvo pa z igro "azzurrov” ni bilo zadovoljno*, je bilo eno od vprašanj. «Gledalci so seveda želeli visoko zmago. Po vodstvu 2:0 v prvem polčasu je občinstvo pričakovalo, da bomo igrali na vse ali nič in zmagali, ne vem s 6:0. Nogomet pa ni le napad. Proti koncu tekme smo zadrževali žogo. Občinstvo nas je izžvižgalo. Toda tudi zadrževanje žoge je izredno važen nogometni element, ki ga v nekaterih državah tudi nagrajujejo s ploskanjem. No, prepričan sem. da bo prav zadrževanje žoge na evropskem prvenstvu še kako koristno.* Vprašanje: «Kaj pa s posamezniki?* «Zadovoljen sem predvsem z mladimi.* (bi) t, - žogo proti švicarski mreži, j/vzurri* so nadaljevali z napadi trJn ??■ je Antognoni lepo Položil v nasprotni kazenski pro-*. kjer je bil najspretnejši Gra-jan>. ki je z glavo prvič ukanil idrskega vratarja Berbiga. ^stje so reagirali, bili pa so ze-, Neučinkoviti v italijanskem ka-itn iem Prostoru, tako da Zoff ni k e’večjega posla. «Azzurri» so ta-i. nnugi gol dosegli v 40. minuti. K,„.lj° je začel Causio, Maldera je J?®* obramba je odbila, žogo je po-i,yn° v vrata preusmeril Causio, 'ski vratar jo je odbil, toda le 1. *ardellija, ki pa ni zamudil pri-ji?nosti in je tako povedel za Ita-* na 2:0. lasu komentar tega srečanja bi se lil v končal pri tem, drugem go-r.. v. drugem polčasu je bila nam->gra ričzanimiva, raztrgana. . afzot je poskušal z Giordanom dal en!a je Causia) ojačiti napa-^ vrsto. Očitno pa je bilo, da “hi «azzurri». z osvojeno predno-LJ° yeč kot zadovoljni in jim ni [£. do tega, da bi poostrili tem-Sv 'Sre, saj so tako lahko ohranili pr Ze svoje ^dragocene noge* za v^nstvene nastope. Z igro pa se-kj a niso bili zadovoljni navijači, jjes° Proti koncu tekme in po le-tej Uj^zotove varovance bučno izžviž- J&jani so si zmago povsem za-O tem ni dvoma. S prika-V v? ’gro pa gotovo niso zadovoljili. *ad -^"skih vrstah so predvsem Lr^nljili «mladi* in še posebno Collovati. V napadu gre o-i)0 Grazianija zaradi požrtvoval-w/!■ Od Švicarjev zelo dobro sta W j Zappa in kapetan Bizzini. V v v?du se je dokaj trudil plavola- Branko Lakovič Miljan Miljanic: Italijani zelo dobri v prvem delu srečanja» ^čerajjnje srečanje v Vidmu si ^.°8l«dal tudi trener jugoslovan-ijan >°S°nietne reprezentance Mi-j Miljanic. jj ,S°slovanski zvezni trener, ki »£e Pridno beležil igralne sheme kaj lTov>>. .ie zapustil tribune ne-^ .Minut pred koncem tekme. Le in ias nam ga je uspelo ustaviti vprašati za mnenje o tSianič: «Italijani so pokazali ^si veliko vrednost v prvem pol-, hilj • ko so zelo dobro igrali in so 1 V |Udi zelo učinkoviti v napadu, ^drugem delu so očitno hranili Hud poraz ftijeke V antiicipirani tekmi 16. kola prve jugoslovanske lige je včeraj Rije-ka doživela pravo katastrofo v Zagrebu, kjer jo je Dinamo premagal kar s 5:1. Poraz je prišel toliko bolj nepričakovan, ker je v zadnjih dveh tekmah moštvo z Reke dokazalo, da je dobri formi, saj je pred dvema tednoma odpravilo splitski Hajduk, v pokalu pokalnih prvakov pa kar s 3:0 češko enajsterico Lokomotiva Košiče. Ljubljanska Olimpija bo igrala danes doma proti Borcu, ki se je pred dvema tednoma izkazal z visoko zmago proti drugouvrščenemu Veležu, medtem ko so v istem kolu Ljubljančani v slabi tekmi izgubili v gosteh proti Slobodi iz Tuzle. DANAŠNJI SPORED - 16. KOLO Hajduk - Sarajevo C. zvezda - Partizan Radnički - Napredek Olimpija - Borac Željezničar - Osijek Budučnost - Velež Vojvodina - Sloboda Vardar - Čelik Mladinski turnir v Montc Carlu V finalu Italija in Francija Italija in Francija se bosta pomerili v finalu mednarodnega mladinskega turnirja v Monte Carlu. Včeraj je namreč italijansko moštvo po izredno razburljivi tekmi (kar pet igralcev jiijjiknzačasnn izključenih, Jugoslavija pa je končala tekmo v 10, ko je moral kapetan Lulič dokončno z igrišča) premagalo jugoslovanske mladince. Italija ima sicer na skupni lestvici isto število točk kot Španija vendar ima boljšo razliko v golih. A skupina Francija - ČSSR 1:0 Španija - Belgija 1:0 Lestvica: Francija 5, ČSSR 3, Belgija in Španija 2. B skupina Italija - Jugoslavija 3:2 škotska - Švedska 1:0 Lestvica: Italija in Škotska 5, Jugoslavija 2, Švedska 0. vzemalo trenutno stanje slovenskega športa na Goriškem, kjer v zadnjem času aktivnost naših društev vsekakor presega sedanje zmožnosti vodstvenih struktur mnogih naših športnih organizacij. Pri tem je bil govor tudi o valorizaciji novega športnega centra v Gorici, o pretakanju športnih kadrov v druge zamejske držbene aktivnosti, o narodnostnem vprašanju pri nekaterih naših organizacijah itd. V drugi točki dnevnega reda, razpravi o telesni kulturi naših najmlajših, je prišlo do izmenjave informacij o razvoju te aktivnosti na Tržaškem in Goriškem. Pogovor je pokazal v glavnem enotnost stališč glede usmeritve otroške telesne vzgoje, pokazala po se je tudi potreba po večji koordinaciji vadbe, ne le med obema pokrajinama, ampak tudi v notranjosti vsake izmed obeh. Načetih .je bilo še nekaj drugih vidikov naše telesne kulture, o katerih pa bo tekla bolj poglobljena razprava na prihodnjem zasedanju odbora. KOŠARKA PRVENSTVO A-2 LIGE Goričani zopet favoriti Huriingham v Pordenonu V 10. kolu A-2 italijanske košarkarske lige bo goriški Pagnossin i-gral doma proti moštvu Bancorome. Goričani, ki so v sredo zanesljivo v gosteh premagali Cagliari, bi morali tudi danes slaviti zmago in tako ostati na vrhu lestvice. Pred težjo nalogo bo tržaški Huriingham, ki bo v Pordenonu igral proti Postalmobiliju. Tržačani so že v sredo zamudili lepo priložnost, da bi v Vidmu premagali Mobiam. No, tokrat bodo Lombardijevi varovanci imeli zopet priložnost, da slavijo v gosteh. DANAŠNJI SPORED Pagnossin - Bancoroma Postalmobili - Huriingham Honky - Diario Mercury - Cagliari Liberti - Šarila Mecap - Canon Rodrigo - Mobiam A-1 LIGA Derbi današnjega, desetega kola bo v Rietiju, kjer bosta igrala domači Arrigoni in Sinuayne iz Bologne. DANAŠNJI SPORED Arrigoni - Sinudyne Antonini - Superga Grimaldi - Eldorado Gabetti - Scavolini Jolly - Billy Isolabella - Pintinox Acqua Fabia - Emerson Vse tekme v obeh ligah se bodo pričele ob 17.30. PRIHODNJI TEDEN V GORICI V ORGANIZACIJI DOMA Bogat tekmovalni spored Na vrsti bodo odbojkarska, košarkarska in namiznoteniška srečanja V okviru proslave «29. novembra*, ki jo že tradicionalno prireja odbor Mladinskega centra iz Gorice, bo športno združenje Dom, član centra, priredilo ob tej priliki tudi vrsto športnih turnirjev in tekmovanj. Tekmovanja se bodo začela v soboto, 24. t.m., z odbojko, nato pa se bodo zvrstile še košarkarske tekme in namiznoteniški turnir. Vsa tekmovanja se bodo marala vsekakor zaključiti do četrtka, 29. t.m saj bo tedaj v večernih urah osred nja proslava Mladinskega centra v prostorih Dijaškega doma v Gorici, na kateri bodo nagradili posamezne nastopajoče ekipe. Tudi letošnjo proslavo «29. novembra — rojstva nove Jugoslavije*, kot je že tradicija, bo Mladinski center organiziral v sodelovanju Občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije iz Nove Gorice ih bodo na posameznih športnih tekmovanjih sodelovali tudi novogoriški športniki. Glede datumov posameznih športnih tekmovanj je doslej znan le moški odbojkarski utrnir, ki bo pač prvi na vrsti. Turnir bo v Gorici v soboto, 24. t.m. zvečer. Na turnirju pa bodo nastopile sledeče odbojkarske šesterke: OO ZSMS Salonit - Anhovo (Nova Gorica), Tol- min. Juventus iz Štandreža ter Dom. s V košarki pa bi se morale pomeriti med seboj peterke Gostola iz Šempetra (Nova Gorica), Jadrana iz Trsta in pa Doma. Organizator namerava v lem ok viru prirediti tudi vsaj eno žensko odbojkarsko srečanje med odbojkaricami Doma in novogoriške gimnazije Vsa ta tekmovanja, vštevši namiznoteniški turnir, bodo od ponedeljka, 19., do četrtka, 29. t.m. Kot je razvidno bo torej program letošnjih športnih prirediiev v okviru proslave Mladinskega centra precej bogat, medtem ko so prejšnja leta bile le posamezne športne tekme, ki so imele v glavnem prijateljski značaj. Letos se je šte- vilo nastopajočih ekip povečalo in to bo vsekakor pripomoglo, da bodo postali posamezni turnirji zanimivejši. Naj pri tem še omenimo, da bodo letošnji turnirji marsikateri ekipi služiii tudi kot. trening; I. K. RADIO Gost jutrišnje radijske oddaje «Glasbeni ping-pong», ki jo od 15. do 17. ure vodi prof. Ivan Peterlin, bo referent za šport pri na-brežinskem društvu «Igo Gruden Sokol* Martin Petelin. Govor bo o splošni športni problematiki, o stanju telesne kulture v nabrežinski občini in o vzporednem delovanju prosvetnega ter športnega društva NllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlllllIlllIlIllllllllIMlIlliilillliiillilillIlllllllillililiillMIIIIlilllllllllllIlliiiiiiiiiiHiiiiiiiiHiiilllllIllIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIllimillllliiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii, ATLETIKA V LETOŠNJI TEKMOVALNI SEZONI Z NAŠIMI DEČKI SMO LAHKO RES ZADOVOLJNI Priborili so si vrsto visokih uvrsti tev, s svojimi rezultati pa je izstopal predvsem Aljoša Gašperlin Po lestvicah za deklice objavljamo danes še za dečke, katerih je bilo številčno manj, toda s kakovostnejšimi rezultati, saj smo v tej kategoriji uspeli poslati enega atleta (borovca Gašperlina na zaprekah) celo na državni finale. KAT. A (letnik 1965-66) V Gorici je zasedal odbor za telesno kulturo pri SKGZ V četrtek je v Gorici zasedal odbor za telesno kulturo pri SKGZ. Govor je bil o nekaterih področjih naše telesne kulture, ki zahtevajo še posebno podrobno proučitev. Posebno točko je v razpravi za- 21’45"5 10”9 11”3 11”5 12”0 12”1 1?”4 Hoja 4 km: 1. G. Gavinelli (CSI) 80 m: 1. R. Pizzamus (S. Giacomo) 10”0 3. Igor Meden (Bor) 10”3 11. Aljoša Gašperlin (Bor) 10”6 Fausto Bonanno (Adria) Edi Škerlavaj (Bor) Peter Furlan (Levstik) Vasilij Pečar (Adria) David Gregori (Adria) Aleksij Tavčar (Bor) Z dobrim..Časom, doseženim v začetku sezone, vidimo borovca Medena na tretjem mestu, čas bi gotovo še popravil, če se ne bi sredi sezone odločil preiti k nogometu, kar bi mu lahko tudi očitali, glede na še velike, neizkoriščene možnosti pri atletiki. 300 m: 1. Aljoša Gašperlin (Bor) 10. Fausto Bonanno (Adria) Peter Furlan (Levstik) Franko Hrvatič (Levstik) Čeprav je Gašperlin le enkrat nastopal v tej panogi je dokazal že precejšnjo zrelost pri porazdelitvi moči, ki je tu potrebna in je s tem dosegel celo najboljši čas v pokrajini. 2000 m: 1. C. Licata (Marathon) 6'15”4 9. David Gregori (Adria) 6'58”9 Mario Ban (Levstik) 7’22”4 Andrej Pangos (Bor) 7’23”4 S trdno voljo in vestnim treniranjem skozi vso sezono, je Gregoriju uspelo v teku leta izboljšati za pol minute svoj rekord in pristati na času pod 7 minutami, kar predstavlja že dober tehnični rezultat in ga postavlja v vlogo enega favoritov v prihodnji sezoni, glede na to da je tako v pokrajinskem kot deželnem 42”7 45"6 48”7 56”4 te i NOGOMET V C LIGI bji| ■ ko so zelo dobro igrali in so V ,ludi zelo učinkoviti v W. 'ugem delu so očitno kgi ! ,za prvenstvene nastope. Reti^1 ■tore.i. ha je bila tekma dveh Ctlih polčasov. V prvem delu fj,*0 Italijani dokazali, da so za boljši od Švicarjev.* (bi) Roberto Bcttega: Graziani mc jc dobro zamcnjal» t&erto Bettega, sicer stalni član ganske reprezentance, Kam tajske reprezentance, včeraj . Poškodbe ni igral. ,