SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA Izvršni svet
Ljubljana, dne 30 3.1984                                               ^- ~
Poročilo o delu izvršnega sveta
skupščine občine Ljubljana-Šiška
v letu 1983
Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Šiška je v drugem letu tega mandatnega obdobja delegatske skupščine deloval v sestavi, kot ga je izvolila skupščina občine ob volitvah organov družbeno-politične skupnosti v aprilu 1982, s tem da je med letom razrešila pet članov izvršnega sveta zaradi odhoda na nove delovne dolžno-sti in na novo izvolila štiri člane izvršnega sveta.
Izvršni svet je kot kolektivni izvršni organ skupščine občine v skladu s svojimi pristojnostmi, ki mu jih dajejo ustava, zakoni in statut občine Ljubljana-Šiška in v okviru delegatskega sistema, izvajal sklepe, stališča oz. usmeritve, ki jih je sprejela skupščina občine Ljubljana-Šiška. Vključeval se je tudi v programiranje dela delegatske skupščine, nastopal kot pretežni predlagatelj gradiv za zasedanje zborov. pri čemer je krepil vlogo in samostojnost posameznih upravnih organov.
S tem gradivom želimo prikazati najpomembnejše aktivnosti in glavne značilnosti delovanja izvršnega sveta pri uresničevanju svoje odgovornosti za stanje na posameznih področjih družbeno-ekonomskega življenja, za izvajanje politike in izvrševanju aktov, kj jih je sprejela skupščina občine pri usklajevanju, usmerjanju in nadzorovanju dela upravnih organov v občini. Poročilo zajema delo izvršnega sveta v letu 1983, medtem ko je bilo poročilo o delu v letu 1982 objavljeno v delegatskem gradivu v mesecu juniju 1983. Osnovna področja delovanja so v obeh letih ista, razlika je le v tem, da je bilo delo izvršnega sveta — tako kot vseh drugih sub-jektov — pogojeno z zaostrenimi družbenoekonomskimi razme-rami v letu 1983.
1   Način in oblike dela izvršnega sveta
Osnovne usmeritve za delo izvršnega sveta v tem obdobju so bili statut občine, družbeni plan z letno resolucijo za njegovo iz-vajanje, letni program dela skupščine občine, kot tudi stališča in usmeritve družbenopolitičnih organizacij občine.
Pri uresničevanju svoje odgovomosti za stanje v občini je izvršni svet spremljal stanje na posameznih področjih v občini, vztrajal na spoštovanju zakonitosti ter nastopal z ukrepi in aktivnostmi, ki so potrebne za zagotavljanje splošnih interesov družbe ter pravic ob čanov in ob tem nastopal tudi z ustreznimi pobudami; o vseh teh aktivnostih je sproti obveščal skupščino občine.
Poleg tega je izvršni svet skrbel za delo upravnih organov v občini, usklajeval njihovo delo, jih usmerjal in nadzoroval.
V  sedanjih družbenoekonomskih razmerah je skrb izvršnega sveta izražena v spremljanju gibanja na gospodarskem področju v občini, kjer izvršni svet opravlja funkcijo izvajanja politike in iz-vrševanja predpisov, ki jih je sprejela skupščina. Izvršni svet je tako predlagal skupščini določitev politike in izdajanja ustrezmh predpisov in drugih splošnih aktov, prav tako pa je tudi sam izdajal izvršilne predpise
Izvršni svet si je prizadeval izvajati svojo funkcijo tako. da je sodeloval pri ustvarjanju pogojev in rnožnosti za utrjevanje druž-benoekonomskega položaja organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij v naši občini.
Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram, v katerih se nahaja-mo, je izvršni svet pri svojem delu vztrajal, da so se gospodarski problemi organizacij združenega dela v naši občini reševali po samoupravni in delegatski poti na osnovi uveljavljanja sočasnega družbenega planiranja, večje vloge reproverig. združevanja dela in sredstev ter uveljavljanju medsebojnih dohodkovnih odnosih v okviru delovne organizacije, SOZD itd.
Izvršni svet se zaveda, da lahko vsestransko usklajeni gospo-darski in družbeni razvoj občine v tem obdobju dosežemo le z izjemnimi napori vseh subjektov, zato je dal poseben poudarek nalogam, ki pomenijo stabilizacijska in razvojna prizadevanja, tako v občini kot širši družbenopolitični skupnosti. Pri lem je treba izpostaviti uresničevanje nalog iz dolgoročnega programa gospo-darske stabilizacije in še zlasti prizadevanja za ohranjanje rasti proizvodnje, povečanje izvoza na konvertibilno področje, pre-strukturiranje gospodarstva in na drugi strani usklajevanje vseh obiik porabe z razpoložljivim dohodkom.
Glede na sprejele programske usmeritve in številne probleme. ki so se pojavljali pred izvršnim svetom, je bilo delo izvršnega svela dokaj aktivno.
V  letu 1983 je imel izvršni svet 57 sej, na katerih je obravnaval 673 točk dnevnega reda. Od vseh točk dnevnega reda, ki jih je
izvršni svet obravnaval, je bilo približno 45% vsebinskih zadev, 30% normativnih in 25% formalnih točk dnevnega reda.
Na podlagi poslovnika o delu izvršnega sveta je izvršni svet imenoval in v svoje delo vključeval številne delovne skupine in komisije, ki so bistveno prispevale k njegovemu delu, še zlasti pri spremljanju in proučevanju posameznih področij oz. problemov, ki so se pojavljali med letom. Tako so tudi ta delovna telesa izvršne-ga sveta prispevala k vsestranskemu proučevanju vprašanj iz okvira pravic in dolžnosti izvršnega sveta, kvalitetni pripravi aktov in drugih gradiv, ki jih predlagatelji pripravljajo za izvršni svet in skupščino, kakor tudi k pravočasnemu pripravljanju ustreznih ukrepov izvršnega sveta v okviru njegovih pristojnosti.
Pri svojem načinu dela je izvršni svet vztrajal, da so bila vsa gradiva, ki so mu bila posredovana v obravnavo in sprejem, pred-hodno obravnavana na pristojnih organih ter da so bili v gradivo vključeni tudi predlogi in usmeritve za obravnavo na samih sejah izvršnega sveta.
Pri svojem načinu dela se je izvršni svet v letu 1983 posluževal tudi prakse organiziranja sej v samih organizacijah združenega dela z namenom, da se bolj konkretno seznani s poslovanjem in problemi teh organizacij združenega dela. saj so na takih sejah poleg poslovodnih organov sodelovali tudi predstavniki samo-upravnih in družbenopolitičnih organizacij. Glede na to usmeritev je imel izvršni svet v letu 1983 seje v SOZD IMP. DO IKO, DO Gorenje TIKI, DO LPP (2-krat), TOZD Fructal Alko. Iskra Mikro-elektronika kakor tudi v krajevni skupnosti Sora. Tak način dela izvršnega sveta se je pokazal kot zelo uspešen. saj je tako do-bival konkretne usmeritve oziroma osnove za reševanje določenih problemov.
Poleg konkretnega povezovanja izvršnega sveta z organiza-cijami združenega dela naše občine in sodelovanja z Ijubljanskimi občinami je v letu 1983 izvršni svet navezal tudi dobre delovne povezave s številnimi občinami v Sloveniji. Tako smo sodelovali z občinami Jesenice, Celje, Ptuj, Ajdovščina. Škofja Loka. Metli-ka, Grosuplje, Trebnje, Vrtinika, Idrija. Kranj. pri čemersmo razre-ševali skupne probleme in konkretizirali skupne interese ter usme-ritve za delo, predvsem na področju gospodarstva
Omeniti je potrebno tudi sodelovanje s pobrateno občino Ka-vadarci, precejšnje probleme ter prizadevanja izvršnega sveta za konkretizacijo dogovorjenih akcij Pri tem pa ne moremo mimo kritične ocene odziva odgovornih subjektov v Kavadarcih, ki ne izvedejo dogovorjenih akcij. Pri tem bi morali izpostaviti vprašanje odgovornosti obeh strani, zlasti pa dejavnikov v občini Kavadarci.
Izvršni svet je v tem letu navezal tudi prek Giposs-lnženiringa Ljubljana delovne stike z občinami Bosanska Krupa in Cazin za razreševanje skupnih problemov na področju inženiring poslov podobnih organizacij.
Pri svojem delu v tem letu se je izvršni svet povezoval. več ali manj uspešno sodeloval tudi z naslednjimi subjekti: skladom skup-nih rezerv gospodarstva naše občine pri razreševanju izgub in izplačevanju osebnih dohodkov, z medobčinsko gospodarsko zbornico oz občinskim odborom le-te ter družbenopoiitičnimi or-ganizacijami, delovnimi organizacijami in društvi občine in mesta.
2. Delo izvršnega sveta
Družbeno planiranje in gospodarstvo
Na področju družbenega planiranja in gospodarstva je bilo v tem obdobju delo izvršnega sveta usmerjeno v pripravo in spre-jem sprememb in dopolnitev srednjeročnih planskih dokumentov občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985. v oblikovanje dokončnega besedila dogovora o temeljih družbenega plana ob-čine za obdobje 1981—1985, pripravo resolucije o uresničevanju družbenega plana občine Ljubljana-Šiška v letu 1984, prav tako pa se je izvršni svet vključeval v pripravo planskih dokumentov »Ljubljana 2000«.
Zaradi spremenjenih pogojev gospodarjenja. razvojnih gibanj in zmanjšanih materialnih možnosti ter uresničevania dolgoročne-ga programa gospodarske stabilizacije je vso skrb posvečal sprem-Ijanju izvajanja družbenega plana občine in seveda resolucije za njegovo izvajanje. Glede na spremembe in dopolnitve planskih dokumentov konec leta 1982 si je za leto 1983 zastavil naloge za trajnejše in intenzivnejše vključevanje organizacij združenega dela v izvoz na konvertibilno področje, s poudartom na usklaje-vanju vseh oblik porabe glede na dosežene materialne možnosti. Te naloge in usmeritve so bile vgrajene tudi v letne planske do-kumente. pri čemer je frl dan poseben poudarek nalogam, ki izhajajo iz programa gospodarske stabilizacije.
Glede na težke pogoje gospodarjenja, ki so-nastali v letu 1983, se je izvršni svet intenzivno vključeval v spremljanje in v okviru svojih pristojnosti v razreševanje aktualnih problemov v gospo-darstvu. Izvršni svet se je konkretno vključeval v razreševanje ključnih in kritičnih vprašanj v organizacijah združenega dela, ki so poslovale z negativnim finančnim rezultatom, in v tistih orga-
nizacijah združenega dela, kjer so se pojavljale motnje v poslo-vanju.
Zato je od organizacij združenega dela, ki so poslovale z mot-njami, zahteval, da izdelajo sanacijske programe za odpravo motenj, in se pri tem ni zadovoljil le z iskanjem objektivnih vzro-kov, temveč zahteval, da so bili ugotovljeni tudi subjektivni vzroki za nastale težave.
Glede na omenjene ugotovitve se je v letu 1983 izvršni svet večkrat vključil v razreševanje nastalih težav v DO Tiki. kjer so nastali problemi zahtevali vključevanje širše družbenopolitične skupnosti.
Pri tem je potrebno omeniti, da je izvršni svet v okviru svojih pristojnosti zaradi nastalih motenj v poslovanju nekaterih organi-zacij združenega dela predlagal skupščini občine sprejem ukrepa družbenega varstva v DO PAP in dveh njenih TOZD ter DSSS. nato pa se je aktivno vključeval v razreševanje nastalih težav. Pn tem je konkretno sodeloval z začasnim kolektivnim poslovodnim organom in prek njihovih informacij stalno spremljal izvajanje ukrepa.
Poleg razreševanja aktualnih gospodarskih procesov je izvršni svet vložil velike napore tudi v razreševanju vprašanj integracij-skih procesov, ker je smatral, da kvalitetno ustvarjanjg le-teh pogojuje gospodarski napredek v naši občini in v širših družbeno-političnih skupnostih.
Prav posebno skrb je posvečal razvoju kmetijstva ter uresniče-vanju kmetijske zakonodaje. Uresničevanje usmeritev, ki jih je sprejela skupščina občine, ter prizadevanja izvršnega sveta in odgovornih subjektov v občini so prispevali k temu, da so bili do-seženi zadovoljivi rezultati Povečala se je tržna proizvodnja kme-tijskih pridelkov, dosežena večja samooskrba in povečane so bile blagovne rezerve. Na podlagi normativne ureditve je izvršni svet ustvaril tudi boljše pogoje za intenzivnejšo izkoriščenost kmetijskih površin.
Poleg izvajanja omenjenih ključnih nalog iz svoje pristojnosti, v katere se je izvršni svet intenzivno vključeval, je mesečno spremljal tudi informacije o osnovnih kazalcih razvoja občine Ljubljana-Šiška v primerjavi z mestom Ljubljana in SR Slovenijo in uresničevanje družbene usmeritve razporejanja dohodka glede na sprejet dogovor.
Pri uresničevanju sprejetih planskih dokumentov in razreše-vanju tekočih gospodarskih pogojev se je izvršni svet ob podpori skupščine občine Ljubljana-Šiška zavzemal za aktiviranje notra-njih rezerv, opiranja na lastne sile, intenzivno vključevanje gospo-darstva v mednarodno delitev dela in ustvarjanje reproveng, kakor tudi za kakovostne spremembe v načinih gospodarjenja in razvoja.
Urejanje prostora
Ob tem je treba poudariti, da se je izvršni svet intenzivno vklju-čeval v razreševanje problemov, ki so nastali kot posledica varo-vanja kmetijskih zemljišč v skladu z zakonom o varovanju kme-tijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti, saj so z uvelja-vitvijo tega zakona postali še bolj problematični nekateri izrazito lokalni interesi glede nasprotovanja organizirani stanovanjski gradnji na sicer kmetijsko manj kvalitetnih zemljiščih.
Ugodno je potrebno oceniti stanovanjsko izgradnjo, ki je kljub težavam, ki so se pojavljale kot posledica družbenoekonomskih razmer, bila v celoti realizirana v okviru resolucijskih nalog. Ob tem je vidno viogo odigral koordinacijski očbor pri izvršnem svetu, ki ga vodi podpredsednica izvršnega sveta. To je čutiti predvsem v bolj usklajenem delu vseh udeležencev v gradnji in v spošto-vanju rokov izgradnje.
Ta ocena pa ne velja za nekatere že zgrajene objekte. kot je npr. ploščad v soseski ŠS7/1 Dravlje, ki še sedaj ni v celoti sanirana in ne predana v upravljanje uporabnikom. Prav tako tudi ne za sanacijo ter odpravo napak na objektih v Preski (Kala-nova ulica), ker zanjo izvajalci del nimaio pravega posluha ne odgovornosti do stanovalcev.
Pri razreševanju problematike stanovanjskega gospodarstva je bila posvečena vsa skrb izvršnega sveta dokončni sanaciji dveh objektov v soseski Draveljska gmajna in izgradnji stano-vanjske soseske Stara cerkev, kot tudi statusni ureditvi Nastanit-venega centra v naši občini.
Na področju komunalnega gospodarstva je izvršni svet v okviru razpoložljivih sredstev poskušal doseči izboljšanje komunalne infrastrukture v naši občini. Pozival je organizacije združenega dela, da dosledno izpolnjujejo sprejete obveznosti po samouprav-nem sporazumu za združevanje sredstev za komunalno infra-strukturo, saj se je tudi tu pojavljal vse širši problem neizpolnje-vanja samoupravno sprejetih obveznosti. Še zlasti pereče je bilo neizpolnjevanje obveznosti za industrijsko cono SP4 in ŠP5, o kateri je tekla razprava tudi na skupščini.
Pri razreševanju komunalne problematike je potrebno omeniti dobro in uspešno sodelovanje izvršnega sveta s komunalno skup-nostjo občine Ljubljana-Šiška. Na osnovi tega sodelovanja so bile dokončno realizirane naloge, začete že pred leti.
Poleg tega je treba omeniti, da se je izvršni svet uspešno vključil tudi v ureditev spominskega parka Goričane v okviru akcije »88 dreves za tovariša Tita«, v izgradnjo Poti spominov in tovarištva in v zagotavljanje sredstev za Dom invalidov in borcev.
V zvezi s preoblikovanjem samoupravnih komunalnih in stano-vanjskih skupnosti je izvršni-svet vztrajal na ureditvi še vedno nedorečenih odnosov med njimi in Staninvestom ter Zavodom za izgradnjo Ljubljane, vendar kljub nekaterim pozitivnim premi-kom z doseženimi rezultati še ne moremo biti zadovoljm.
Razreševanje premoženjsko-pravnih zadev je še vedno dokaj težavno, predvsem pri razlastitvenih postopkih in pri uveljavljanju prednostne pravice odkupa zemljišč, saj so postopki še vedno dolgotrajni in zapleteni. Zato je izvršni svet podal več predlogov za ureditev stanja na tem področju in pri svojem delu poskušal usklajevati interese delovnih Ijudi in občanov z interesi širše družbenopolitične skupnosti.
Kljub nekaterim še nerešenim vprašanjem na področju urba-nizma, komunale in stanovajskega gospodarstva ugotavljamo, da se zadeve urejajo tudi s pripravljenostjo občanov. da z lastnim delom in sredstvi pripomorejo k reševanju nekatenh problemov.
Družbene dejavnosti
Splošna stabilizacijska prizadevanja so se v letu 1983 še prav posebno odražala na področju družbenih dejavnosti Obseg sred-stev za družbene dejavnosti se je realno zmanjšal, kar je povzro-čalo izredno težko situacijo pn usklajevanju finančnih možnosti za optimalno realizacijo sprejetih programov. Prav to pa so bili vzroki za večkratno spreminjanje planskih osnov in zakonodaie, ki je omejevala sredstva skupne porabe in povzročala tudi spre-minjanje planskih dokumentov samoupravnih interesnih skupnosti med letom.
Izvršni svet se je aktivno vključeval v spremljanje resolucije o izvajanju družbenega plana za leto 1984 na področju družbenih dejavnosti in poskušal glede na zmanjšan obseg sredstev doseči čimbolj kvalitetne premike.
Za dosego temeljnih ciljev so vse samoupravne interesne skup-nosti družbenih dejavnosti v letu 1983 pripravile predloge ukrepov in sprememb ter dopolnitev planov za leto 1983 z usmentvami za leto 1984, ki zahtevajo resno stabilizacijsko obnašanje vseh izvajalskih organizacij, ob tem pa je del ukrepov vezan na večjo soudeležbo uporabnikov.
Glede na to je izvršni svet redno spremljal poslovanje organi-zacij združenega dela s področja družbenih dejavnosti Izvršni svet se je aktivno vključil v reševanje problematike, ki se je po|av-Ijala v nekaterih organizacijsh med letom. usmerjal načrtovano akcijo integracije vzgojno varstvenih organizacij. spremljal izva-janje družbenih skrbi na področju varstva borcev in vojaških vojnih invalidov v občini, anaJiziral organiziranje in delovanje samouprav-nih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, posredno pa |e so-deloval pri varstvu, vzdrževanju in obnavljanju spomenikov, spo-minskih plošč in drugih obeležij NOB z območja občme. Poseben poudarek pa je posvečal realizaciji programa samopnspevka II in III glede na omejena sredstva skupne porabe.
Družbeni prihodki
Na področju družbenih prihodkov je izvršni svet posvečal po-sebno skrb izvajanju davčne politike in seveda racionalni porabi proračunskih prihodkov. V letu 1983 je bila dosežena 94.3 o/o iz-terjava vseh davkov in prispevkov in je bila s tem izvršena reali-zacija prihodkov proračuna 99%. S tem pa niso bili doseženi kal-kulativni prihodki, ki po dogovoru o splošni porabi v SRS vpliva/o na proračunske prihodke v naslednjem letu.
Dogovor o splošni porabi zavezuje občine, da dosežejo določen procent izterjave davkov in prispevkov. Na podlagi le-tega je re-publiška uprava za družbene prihodke izdelala metodologijo kal-kulalivnih prihodkov tervišino posameznih davkov, ki jih je morala občina doseči v letu 1983. Pri tem pa metodologija ne upošteva vrsto primerov, ki aktivno vplivajo na odstotek izterjave davkov in prispevkov. Izvršni svet si je prizadeval za realno oceno kaiku-lativnih prihodkov, vendar z doseženim stanjem ni povsem zado-voljen.
Vzroki za slabšo izterjavo so tudi v nelikvidnosti organizacij združenega dela, ki prav na koncu leta izpolnjujejo svoje obvez-nosti do samostojnih obrtnikov in s tem posredno vplivajo na slabši priliv davkov in prispevkov.
Ne glede na to pa zahteva družbenoekonomski položaj, v ka-terem se nahajamo, maksimalne napore, da se z doslednim izva-janjem davčne politike zagotavlja načelo, da vsak prispeva k za-dovoljevanju splošnih in skupnih družbenih potreb po svoji eko-nomski moči.
Finance in proračun
V letu 1983 si je izvršni svet prizadeval za izboljšanje in po-ostren nadzor nad porabo proračunskih sredstev in za usklajeno politiko na področju financiranja v naši občini. Upoštevajoč stabili-zacijska prizadevanja je izvršni svet poostril nadzor nad dotacijami za določene namene ter s preverjanjem dogovorjenih in oprav-Ijenih nalog ugotavljal upravičenost dodelitve sredstev proračuna. Izvršni svet je tekoče spremljat poročilo o izvršitvi proračuna, skupščini občine pa je predlagal v obravnavo in sprejem predlog proračuna za leto 1983 in 1984, rebalans proračuna za leto 1983 in poročilo o realizaciji proračuna za leto 1982.
Glede na stabilizacijska prizadevanja si je izvršni svet prizade-val za čimbolj racionalno porabo proračunskih sredstev pri še za-dovoljivi realizaciji nalog s področja splošne porabe.
Prav tako je aktivno in ustvarjalno sodeloval pri vsebinskem oblikovanju kriterijev in meril za ugotavljanje in razporejanje sred-stev splošne porabe Ijubljanskih občin in mesta.
Ljudska obramba in družbena samozaščita
Na področju Ijudske obrambe in družbene samozaščite je bila aktivnost izvršnega sveta usmerjena predvsem v nadaljnje po-družbljanje, dograjevanje obrambnih in vamostnih priprav, dopol-njevanje obrambnih in varnostnih načrtov ter usposabljanje de-lovnih Ijudi in občanov za naloge v primeru naravnih in elemen-tarnih nesreč.
Zvezni in republiški zakon o splošni Ijudski obrambi in družbeni samozaščiti in vrsta drugih dokumentov, ki so jih sprejela vodstva družbenopolitičnih organizacij, so veliko prispevali k uspešnemu opravljanju nalog na tem področju. Za programsko delo na posa-meznih področjih Ijudske obrambe in družbene samozaščite so bili izdelani in sprejeti tudi programi in načrti, ki so vključevali naloge, ki jih mora opraviti občina in izvršni svet na podlagi nove zako-nodaje, program aktivnosti enot in štabov civilne zaščite v akciji »NNNP 83« in program aktivnosti za zaključni del vaje »Go-Iovec83«.
Poleg tega je izvršni svet posvetil vso pozornost usklajevanju elementov obrambnega načrtovanja v skupščini občine in njenih organih ter redno seznanjal vse potrebne subjekte v občini z in-formacijami o stanju in organiziranosti civilne zaščite, usposab-Ijanju delovnih Ijudi in občanov za naloge splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite.
Prav tako je izvršni svet skupno z upravnimi organi določil ukre-pe, ki jih morajo načrtovati in izdelati krajevne skupnosti, organi-zacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter upravni organi.
Izvršni svet je redno spremljal in se prek upravnih in strokovnih organov vključeval v vse aktivnosti, ki so bile opravljene na pod-ročju usposabljanja za obrambo in zaščito. Tako je bil s komiteji in upravnimi organi neposredno vključen v vse vaje, ki so bile iz-vedene v tem letu kot oblike usposabljanja in praktičnega prever-janja znanja.
Na področju varnostnih zadev je izvršni svet namenil veliko po-zornost zaščiti družbenega premoženja, večji vamosti v cestnem prometu in požarnovarnostni problematiki. Ob obravnavi navede-ne problematike je izvršni svet sprejemal usmeritve in zaključke, na pcxllagi katerih so pristojni organi in skupnosti s svojimi aktiv-nostmi in s svojim delom prispevali velik delež k preprečevanju in odpravljanju družbeno škodljivih in nevarnih dejanj.
Zal usmeritve in zaključki izvršnega sveta niso dosegli priča-kovanih učinkov. Še vedno je čutiti premajhno vlogo organov sa-moupravne delavske kontrole v organizacijah združenega dela, kar se kaže tudi v naraščanju gospodarske kriminalitete.
Kadrovska politika
Na področju kadrovske politike je izvršni svet v okviru svojih pristojnosti ob reelekcijah poslovodnih organov ocenjeval njihovo delo in podal svoje mnenje. Ob tem so se pojavljali precejšnji problemi in težave pri pridobivanju ustreznih kadrov za poslo-vodne struktiire, ki bi ob bolj ustrezni kadrovski politiki v naši druž-benopolitični skupnosti ne smeli biti problem, še zlasti upoštevajoč dejstva, da je naša občina glede na število prebivalcev in na šte-vilo zaposlenih ena izmed največjih občin v Sloveniji.
Krajevne skupnosti
Izvršni svet je dokaj uspešno tudi v tem letu sodeloval s kra-jevnimi skupnostmi pri razreševanju njihovih problemov. Tako je uredil financiranje dejavnosti kravjenih skupnosti s sprejemom po-sebnega samoupravnega sporazuma, h kateremu so pristopile vse krajevne skupnosti na območju naše občine. Še vedno pa niso zadovoljivo rešeni prostorski problemi za delo vseh krajevnih skupnosti, kljub temu, da je izvršni svet v letu 1983 določil po-sameznim krajevnim skupnostim poleg sredstev za redno dejavnost tudi dodatna sredstva v skupni višini 4,721.000 din za razrešitev
prostorskih in drugih izrednih stroškov. Dopolnilna sredstva so prejele naslednje krajevne skupnosti: Senica, Zg. Šiška, Preska, Komandant Stane I, Dravlje, Ljubo Šercer, Na Jami, Vaše, Gori-čane in Podutik. To problematiko bo potrebno v prihodnje še hitreje razreševati.
Glede samoupravne organiziranosti delavcev krajevnih skupno-sti je bila na podlagi usmeritev izvršnega sveta ustanovljena de-lovna skupnost krajevnih skupnosti, h kateri pa niso pristopile le krajevna skupnost Komandant Stane I, II in III. K novoustanovljeni delovni skupnosti bo izvršni svet tudi v bodoče vztrajal, da se vklju-čijo tudi te krajevne skupnosti, še zlasti zaradi racionalizacije do-ločenih nalog in opravil.
Ugotavljamo pa, da je pri delovanju krajevnih skupnosti še ved-no premalo prisotno stabilizacijsko obnašanje in da se še vedno pojavljajo lokalistični interesi pri obravnavanju zadev s področja širše družbenopolitične skupnosti.
Sodelovanje s pravosodnimi organi in postajo milice Šiška
Izvršni svet je tudi v letu 1983 sodeloval pri razreševanju pro-storskih, kadrovskih in finančnih problemov, ki seže več let pojav-Ijajo pri delu pravosodnih organov Kritično je ocenil zaostanke pri razreševanju sodnih postopkov. Vendar je kljub temu poskušal vsaj finančno zagotoviti uspešno delovanje pravosodnih organov.
Sodelovanje med izvršnim svetom in postajo milice Šiška je bilo neposredno in dobro. Ob obravnavi poročila o delu postaje milice je izvršni svet zavzel stališča, da je postaja milice Šiška z oddelki svoje delo opravila zadovoljivo. Pri tem je izvršni svet poudaril, da je potrebno posvetiti več pozornosti razreševanju kadrovskih problemov, predvsem s stališča strokovnosti, izkušenj in pozna-vanja terena, ter da je razreševanje stanovanjske problematike delavcev milice treba urediti z enotnim dogovorom na ravni mesta. Prav tako se je izvršni svet zavzemal za razrešitev prostorskih problemov za izgradnjo novega objekta postaje milice v Šiški in v te namene dbločil v proračun potrebna sredstva za izdelavo investicijsko-tehnične dokumentacije.
Med samim letom je izvršni svet tudi zagotavljal sredstva postaji milice za nekatere aktivnosti, ki niso bile predvidene v programu, so pa bile uspešno izvršene.
Delo upravnih organov
V letu 1983 je izvršni svet v okviru svoje funkcije nadzoroval delo upravnih organov in strokovnih služb. Aktivnosti izvršnega sveta so bile predvsem usmerjene v izvajanje na skupščini občine sprejetega akcijskega programa potrebnih aktivnosti za odpravo problemov in pomanjkljivosti v organiziranosti in delovanju uprav-nih organov in skupne strokovne službe. Pri izvajanju akcijskega programa moramo ugotoviti, da vse aktivnosti še niso bile oprav-Ijene ozlroma dokočane v dogovorjenih rokih, kar pa je pogojeval tudi dolgotrajen proces dogovarjanja o organiziranosti občinskih upravnih organov v okviru zakona o državni upravi. Na podlagi akcijskega programa se je izvršni svet zavzemal za čimprejšnjo samoupravno organiziranost delavcev upravnih organov ter za izboljšanje delovnih pogojev za delo upravnih organov in skupne strokovne službe.
Pri obravnavanju zadev iz pristojnosti posameznih upravnih organov je izvršni svet izhajal iz njihove samostojnosti in vloge, opredeljene v zakonskih aktih. Prav to stališče pa je prihajalo do izraza pri pripravi gradiv za izvršni svet in skupščino občine. Iz-vršni svet je pri tem upošteval odgovornost za stanje in spremlja-nje razmer in stanja na posameznih področjih, za katere so bili upravni organi ustanovljeni, odgovorni za izvajanje politike in izvrševanje zakonov ter odgovornost za predlaganje ukrepov.
Izvršni svet je tudi v okviru svoje funkcije in pristojnosti koordi-niral delo upravnih organov, tako pri pripravi posameznih rešitev kot tudi pri izvajanju nalog na področjih, kjer je bilo sodelovanje med upravnimi organi potrebno.
Izvršni svet je med letom tudi kritično ocenil nedoslednost pri programiranju in poročanju posameznih upravnih organov o opravljenih delih, na kar je izvršni svet opozoril tudi predstojnike le-teh. Hkrati pa ugotavlja, da se delo upravnih organov stalno veča glede na novosprejeto zakonodajo, ob tem da družbene usmeritve o zaposlovanju družbene režije ne dovoljujejo dodatnih zaposlovanj. Sistem nagrajevanja teh delavcev pa je žal neustre-zen, kar pogojuje, da s težavo pridobivamo nove kvalitetne kadre ter da kvalitetni kadri v upravnih organih odhajajo v gospodarske stmkture, ker so tam bolje nagrajeni.
3. Zaključek
Vse opravljene naloge izvršnega sveta v letu 1983 kažejo, da je v sistemu organov občine izvršni svet postavljen kot organ z iz-razito aktivno in operativno funkcijo, da je bil dokaj dobro obve-ščen o dogajanjih v občini in je dokaj dobro poznal in usklajeval potrebe in interese organizacij združenega dela in delovnih Ijudi
ter občanov. Glede na mesto izvršnega sveta v delegatskem in skupščinskem sistemu občine je izvršni svet nastopal ob skupščini kot njen politično-izvršilni orpan znotraj delegatskega sistema. Na obseg in kvaliteto dela izvršnega sveta so vplivali tudi kadrovski problemi tako v samem izvršnem svetu, še bolj pa na vodilnih in strokovnih delih v posameznih upravnih organih.
Izvršni svet