• • * i'./;-:' / 'V * **.'■• - ' ■ : ■ • - • - 2% 86 '^Brateffla&ifcB SBBSSSfflte RS t •S' V H^JI''SfiEM* —p—a—i^M glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva. titovo Velenje, 27. < >eptembra 1984 Predsedstvo OK SZDL Velenje Pristopimo k izdelavi srednjeročnih načrtov Na zadnji razširjeni seji predsedstva občinske konference SZDL Velenje — udeležil se je je tudi podpredsednik republiške konference SZDL Jože Knez ter delegatih zborov republike in predstavniki temeljitih nosilcev planiranja — so namenili vso pozornost aktivnostim pri sprejemanju planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje 1986—1990. Izrečenih je bilo veliko kritik, da se temeljni nosilci planiranja še ne vključujejo v pripravo teh dokumentov, sprejetih pa tudi vrsto obvezujočih sklepov. Tako morajo vsi temeljni, strokovni in politični nosilci planira- nja pospešiti aktivnosti za pripravo planskih dokumentov. Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja mora v procesu načrtovanja zagotoviti medsebojni pretok informacij med nosilci planiranja.. Do sredine oktobra pa mora pripraviti tudi konkreten predlog strokovnega nosilca, ki bo izdelal srednjeročni plan občine Velenje. Občinska konferenca SZDL mora pipraviti vse aktivnosti v samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih, občinski sindikalni svet pa v organizacijah združenega dela, da bodo nosilci planiranja vrnili komiteju za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja do 15. oktobra potrjene sklepe o pristopu k izdelavi planskih dokumen- Zasedanje vseh treh zborov Predlogi za priznanja in nagrade občine Velenje V ponedeljek, 1. oktobra bodo zasedali vsi trije zbori skupščine občine Velenje: zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor. Vsi trije zbori bode obravnavali predlog za podelitev priznanj in nagrad občine Velenjje. Za častnega občana občine Velenje je predlagan Nestl Žgank iz Titovega Velenja, za srebrni grb občine Velenje Miran Topolovec in Stane Šmajdl, za nagrado 8. oktober Vali Žohar in Herman Rigelnik, za nagrado Karla Destovni-ka-Kajuha Karel Kordež, Rado Pungartnik in Jože Založnik. Prav tako bodo vsi trije zbori obravnavali tudi osnutek družbenega dogovora o Driznavalninah udeležencev NOV, zbor združenega dela in družbenopolitični zbor bosta obravnavala še kadrovsko problematiko v občini Velenje, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa osnutek odloka o priznavalninah udeležencem NOV, predlog sklepa o cenah geodetskih storitev in predlog sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za delno odpravo posledic elementarnih nesreč. Zbor krajevnih skupnosti pa še predlog odloka o preimenovanju naselja Sv. Flotjan pri Šoštanju v Florjan pri Šoštanju. VAŠ NAKUPOVALNI CENTER PRODAJNI CENTER »HUDINJA« Zavodnje 11. mala Napotnikova kiparska kolonija Jutri in v nedeljo se bodo et oglasila v Zavodnjah nad »Stanjem kiparska dleta in kladiva. Tričlanske ekipe mladih likovnikov iz osnovnih šol velenjske občine ter osnovne šole iz Prebolda, Radelj ob Dravi in Podvelka se bodo namreč zbrale na 11. mali Napotnikovi koloniji. Pridružil se jim bo tudi kipar Janko Dolenc. Z delom bodo pričeli jutri, 28. septembra ob 9. uri, ko bodo pripravili priložnostno slovesnost, kolonijo pa bodo zaključili v soboto ob 14. uri, ko bodo pripravili razstavo izdelanih lesenih skulptur. Malo Napotmkovo kiparsko kolonijo organizira občinska zveza prijateljev mladine Velenje. tov. Do takrat pa morajo izdelati tudi svoje programe aktivnosti za izdelavo srednjeročnega plana. Strokovni nosilec mora krajevnim skupnostim nuditi vso konkretno strokovno pomoč v vseh fazah planiranja. Vse družbenopolitične organizacije morajo usmeriti svojo aktivnost v spremljanje, iz-podbujanje in usklajevanje planskih aktivnosti, v želji, da bodo vsi temeljni nosilci načrtovanja pravočasno opravili vse faze dela in odločanja — do končne potrditve planskih dokumentov. Pri tem, so poudarili člani predsedstva občinske konference je potrebno posebno pozornost nameniti kadrovski politiki in načrtovanju kadrov. V vseh okoljih moramo teme- Titovo Velenje Šilihove plakete Jutri, v petek, 28. septembra bo ob 18. uri v Domu kulture v Titovem Velenju slavnostna seja skupščine občinske izobraževalne skupnosti Velenje. Na seji bodo podelili Silihove plakete, značke in priznanja ter priznanja občinske izobraževalne skupnosti za uspešno in ustvarjalno delo v vzgoji in izobraževanju v občini Velenje za leto 1984. Ob tej priložnosti bodo učenci Centra srednjih šol pripravili tudi kulturni program. /EL grgj ŠPECIAL IST MED I PROIZV^ - .....* •žtuMSMUi iJALCI HLAČ j Srečanje slušno prizadetih To soboto 29. septembra bo v Rdeči dvorani v Titovem Velenju srečanje slušno prizadetih iz vse Slovenije. Predstavnike zveze slušno prizadetih bo v dopoldanskih urah sprejel predsednik skupščine občine Velenje Janez Basle, ob 12. uri pa se bo v Rdeči dvorani pričel kulturni program za okoli 800 udeležencev tega srečanja. Vsi nastopajoči bodo v programu sodelovali brezplačno. ■ Na srečanju, kije organizirano prav na mednarodni dan gluhonemih bodo slušno prizadetim podelili tudi priznanja za športne uspehe dosežene na republiških, državnih in drugih prvenstvih za gluhoneme. Po prireditvi si bodo gostje ogledali velenjski grad, nato pa se bodo ponovno zbrali na družabnem srečanju v Rdeči dvorani. Ijito analizirati v kolikšni meri smo uresničili srednjeročni program občine Velenje za obdobje 1981—85. Takšna analiza naj služi kot osnova in izhodišče za nadaljnje načrtovanje. Pri prostorskem načrtovanju pa je potrebno dati vsem nosilcem planiranja, zlasti pa krajevnim skupnostim sintezo prostorskega dela družbenega plana. Delegati in skupine delegatov za zbore republiške skupščine morajo na seji republiške skupščine opozoriti na postopek planiranja oziroma zakonske določbe, ki urejajo to področje. Predsedstvo občinske konference SZDL Velenje je namreč ocenilo, da je postopek preveč zapleten. Delovne ljudi in občane v procesu načrtovanja preveč obremenjuje, zato se pogosto osredotočijo predvsem na potek sprejemanja teh dokumentov ne pa na samo vsebino. Delegati in skupine delegatov za republiško skupščino pa morajo skupaj s komitejem za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, Savinjsko šaleško gospodarsko zbornico in strokovnimi službami TES, RLV, REK pripraviti konkreten predlog republiških smernic za področje energetike in na seji skupščine predlagati dopolnitve republiških dokumentov. K pripravi srednjeročnih planskih dokumentov za obdobje 1986 — 1990 moramo pristopiti z vso resnostjo Informacija o poteku evidentiranja in kandidiranja kandidata za predsednika izvršnega sveta Tovariš Božo Lednik, predsednik IS SO Velenje je 5. 6. 1984 zaprosil skupščino, da ga razreši funkcije predsednika IS SO Velenje z utemeljitvijo, da se zaradi nastalih razmer in kadrovskih potreb želi s 1. 1. 1984 zaposliti v Gorenju in na ta način pomagati pri izpeljavi sanacijskega programa. Takšna odločitev Boža Lednika je skladna s prizadevanji organov DPS, da se Gorenju lahko konkretno pomaga tudi s kadri, ki so pripravljeni in sposobni prevzeti pomembne dolžnosti pri razreševanju nastalega stanja. Občinska konferenca SZDL je v skladu s statutom občine in na podlagi volilnega pravilnika takoj začela z aktivnostmi za evidentiranje, kandidiranje in izvolitev novega predsednika ter članov IS SO Velenje, čeprav je bilo ocenjeno, da evidentiranje in izvolitev ne sme biti opravljena na škodo kvalitete nadaljnjega dela IS. To še toliko bolj, ker izvolitev predsednika izvršnega sveta pomeni hkrati kadrovski pretres celotnega izvršnega sveta. Predsedstvo OK SZDL Velenje je v začetku junija sprejelo rokovnik za vodenje postopka. Med organi DPS je bilo doseženo poenotenje, da se kot možnega kandidata za predsednika IS evidentira Franc Avberšek. V javni razpravi so se temeljne sredine izrekle za podporo Francu Avberšku, zato ga je predsedstvo OK SZDL določilo za kandidata za predsednika izvršnega sveta. Predsedstvo OK SZDL je z vso politično odgovornostjo nekajkrat razpravljalo o kadrovskem vprašanju kandidata za novega predsednika IS. Po prvotni in nedvoumni podpori h kandidaturi Franca Avberška, je bilo P OK SZDL kasneje seznanjeno s poročilom SDK Slovenije, v katerem se v zvezi z razpolaganjem s sredstvi rudarske škode, omenja tudi odgovornost Franca Avberška. Takoj po tej informaciji je P OK SZDL dan pred zasedanjem skupščine (Nadaljevanje na 2. strani) Usposabljanje članov ZK Premalo pobud 00 ZK Na področju idejno-političnega izobraževanja in usposabljanja članov zveze komunistov so v mozirski občini v preteklih letih zabeležili precejšen napredek. Predvsem to velja za lansko in delno za letošnje leto. Ob ocenjevanju dosežkov za preteklo sezono so na občinskem komiteju ZK ugotovili, da so program usposabljanja v celoti uresničili. Predvsem velja to za tisti del, katerega nosilec je občinski komite. Z uresničitvijo tega programa so v celoti zadovoljni, manj pa z delom na tem področju v posameznih osnovnih organizacijah zveze ko- munistov, pri čemer še posebej pogrešajo njihovih lastnih pobud. Slaba točka usposabljanja je tudi dejstvo, da precejšnje število evidentiranih kandidatov na izobraževalne oblike ne prihaja. Velja seveda tudi ugotovitev, da jih vsi ostali, ki se jih redno udeležujejo, tudi uspešno opravijo. Na komiteju so se zato dogovorili, da bodo zaostrili odgovornost osnovnih organizacij, ki člane sicer kadrujejo, ne spremljajo pa njihovega dela ter udeleževanja in tudi po uspešno končanem usposabljanju teh članov ne vključujejo v svoje delo. Večjo pozornost bo torej treba nameniti usposabljanju in izobraževanju v osnovnih organizacijah samih. Predvsem bodo morali usposobiti referente za idejno-poli-tično delo, ki bodo oblike usposabljanja spodbujali in vodili. Dejstvo namreč je, da ima večina osnovnih organizacij v svojih vrstah dovolj usposobljenih članov, ki bi to nalogo zmogli. S tem bi usposabljanje popestrili, okrepili in približali že-jjam in potrebam posameznih komunistov in osnovnih organizacij. Prav v njih namreč najbolje vedo, kakšne so želje in potrebe članov, žal pa je pobud s te strani odločno premalo. V počastitev občinskega praznika občine Velenje PRIREJA Avtomoto društvo Velenje na Rekreacijskem centru Trebeliško MOTO CR0SS PRIREDITEV za nagrado Titovega Velenja in za prvenstvo Jugoslavije 7. oktobra 1984 ob 14. uri. Pokrovitelj: Izvršni svet SO Velenje Titovo Velenje * 27. »optambra 1984 Informacija o poteku evidentiranja in kandidiranja kandidata za predsednika izvršnega sveta (Nadaljevanje s 1. strani) sprejelo sklep, da postopek za izvolitev predsednika in flanov IS miruje do časa, da bo postopek o ugotavljanju krivde Franca Avberška zaključen. S tem se je povsem strinjal tudi kandidat. Delegati OS so se strinjali, da izvolitev predsednika in članov ISn preložimo do pridobitve ocene UNZ o možnosti kakršnekoli materialne odgovornosti Franca Avberška v zvezi s poslovanjem stanovanjske zadruge LIPA. Delavci UNZ Celje so ugotovili, da predsednik izvršilnega odbora stanovanjske zadruge LIPA Franc Avberšek, pri gradnji svoje stanovanjske hiše ni koristil sredstev zadruge, namenjene za rudniške oškodovance. Iz navedenega izhaja, da v ravnanju Franca Avberška ni zaznati znakov kaznivega dejanja, tako da zoper njega kazenskega postopka ne bodo uvedli. Zal pa še vedno ni končan postopek s strani SDK o ugotavljanju gospodarskih prestopkov na REK, ki so nastajali tudi zaradi dolgoletnega nerazčiščenega položaja energetike v naši družbi. Predsedstvo OK SZDL Velenje je na zadnji seji menilo, da bi bilo bolje in primerneje, če bi se pred glasovanjem v občinski skupščini do konca razčistilo to vprašanje. Kasnejše javno obravnavanje, ko bi tovariš Avbršek že bil izvoljen, bi gotovo oteževalo njegovo delo in mu onemogočalo zagotavljanje družbenega ugleda, ki pripada funkciji predsednika Izvršnega sveta. Ker postopek ugotavljanja odgovornosti Franca Avberška v zvezi z omenjenim vprašanjem ne bo mogoče zaključiti v krajšem času, smo se odločili, da umaknemo njegovo kandidaturo iz kandida-cijsjega postopka. V kolikor v tem postopku ne bo dokazana njegova neposredna krivda in odgovornost, ostaja tov. Avberšek še naprej kandidat za najodgovornejše dolžnosti v občini. Na 14. seji P OK SZDL smo sprejeli sklep, da začnemo nov postopek za evidentiranje in kandidiranje predsednika in članov IS. Ta odločitev'- je bila soglasno sprejeta v vseh organih DPO občine Velenje, ker se zavedamo tudi svoje odgovornosti za delovanje Izvršnega sveta, ki je še kako pomemben organ Skupščine občine v teh zaostrenih družbenih in gospodarskih razmerah. Predsedstvo se je odločilo za ta sklep, ker postopek predolgo traja, hkrati pa to ne pomeni nezaupnico Francu Avberšku. OBČINSKA KONFERENCA SZDL VELENJE 1 Novi proizvodni prostori V delovni organizaciji Elektrostroj-na oprema bodo 5. oktobra, v počastitev občinskega praznika odprli nove proizvodne prostore za hidravliko. Novi prostori, ki merijo 1000 kvadratnih metrov, veljali pa so približno 55 miljonov dinaijev, bodo za kolektiv Elektrostrojne opreme izrednega pomena. saj je proizvodnja hidravlike v nenehnem vzponu. 0 uporabi hišnih računalnikov Savinjsko šaleška gospodarska zbornica bo v sodelovanju z Gorenjem in Iskro pripravila več seminarjev o uporabi hišnih računalnikov. Prvi bo v zdravilišču Topolšica, nanj pa so povabili poslovodne delavce, ki jih bodo seznanili z možnostmi, kijih ti računalniki nudijo. Po tem prvem seminarju bodo pripravili še več podobnih, namenjenih tudi drugim delavcem, ki bi si lahko kakorkoli pri svojem delu pomagali z računalniki. SŠGZ - komisija za promet in zveze izkoristimo proste zmogljivosti Pri Savinjsko Šaleški gospodarski zbornici deluje tudi komisija za promet in transport. Pred dnevi so sklicali predstavnike vseh tistih delovnih organizacij, ki v občinah Velenje in Mozirje opravljajo transportne storitve oziroma razpolagajo s težko gradbeno mehanizacijo, ki jo tudi sami vzdržujejo. Transportni stroški predstavljajo v enoti izdelka pri nas iz- redno velik strošek — kar okoli 20 odstotkov. V svetu pa je ta strošek bistveno manjši, saj se giblje okoli 6 odstotkov. To pomeni, da imamo na tem področju še velike rezerve, ki bi jih bilo potrebno izkoristiti. Da je temu res tako priča podatek, da imamo v občini Velenje in Mozirje številne organizacije združenega dela, ki jjoleg svoje osnovne dejavnosti opravljajo Organizacije združenega dela v občinah Velenje in Moziije imajo veliko vozil in strojev, ki niso v celoti izkoriščeni. tudi prevozne storitve, razpolagajo s težkimi gradbenimi stroji, imajo lastne vzdrževalne službe. Ta dejavnost je močno razkropljena. prevozna sredstva in gradbena mehanizacija pa neizkoriščena. Tudi vzdrževalne službe, ki jih imajo v organizacijah združenega dela, ne morejo biti zadovoljivo opremljene. Pa še ena težava je. Glede na to. da v delovnih organizacijah nabavljajo le po en stroj oziroma vozila, ali morda dva. so znamke zelo različne. To pa seveda spet povzroča težave pri zagotavljanju rezervnih delov in sploh pri vzdrževanju. Vozni park, s katerim razpolagajo v ozdih občin Velenje in Mozirje pa je velik. Imajo kar okoli 190 kamionov in 28 prikolic s skupaj okoli 2200 ton nosilnosti. Poleg tega razpolagajo še z okoli 50 specialnimi vozili (avtomešal-ci, vozila z grabilci itd). V obrtnih zadrugah pa je še okoli 50 avto-prevoznikov. Težko gradbeno mehanizacijo imajo v Avtopre-vozništvu in servisih, Vegradu. HPH. Vekosu in GG Nazarje. Skupaj imajo 13 buldožerjev, 7 bagrov, 2 nakladalca, 10 nakla-dalcev — kopačev, 5 grederjev, 4 valjarje in 4 kompresorje. Skupno dela na teh strojih oziroma kamionih okoli 300 delavcev, 170 pa jih ta vozila vzdržuje. Pogoji za vzdrževanje vozil oziroma strojev so zelo različni po posameznih organizacijah' združenega dela. Vozni in strojni parlc je torej resnično zelo bogat, žal pa ni vedno izkoriščen in prav toje tisto, kar v veliki meri vpliva na visoke transportne stroške. Na seji so prav zato menili, daje potrebno na tem področju zagotoviti več sodelovanja med omenjenimi delovnimi organizacijami in storiti vse, da bodo zmog Ijivosti v celoti izkoriščene. Komisija ima več pomembnih nalog. Med drugim morajo opredeliti dolgoročni in kratkoročni program delovanja na področju transporta. Pripraviti pa je treba tudi analizo transportnih potreb in tokov. Sodelovanje na tem področju je vsekakor nujno potrebno. Več kot jasno pa je tudi, da bo prineslo koristi prav vsem. Komisija za promet in zveze si je tudi prizadevala, da poenoti mestni in primestni promet. Na našem območju sta dva avtobusna prevoznika — APS REK in Izletnik. Uspelo jim je, da sta obe delovni organizaciji predložili programe linij mestnega in pri mestnega prometa. Trenutno pa pripravljajo razporede, katere vožnje bo kdo opravljal. Stremijo za tem. da bi kar največ prevozov opravljali z rednimi linijami in ukinjali pogodbene prevoze, ki so v številnih primerih dražji. Ta analiza bo izdelana v kratkem, po novem pa bodo prevoze uveljavili z novim letom. ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE RAZPISUJE v sodelovanju z družbenopolitičnimi skupnostmi in organizacijami v občinah, kjer bodo organizirana območna srečanja in v Gradišču v Slovenskih goricah, RS ZSS, RK ZSMS, tednikom Mladina, revijo Antena, časopisom Kmečki glas in Društvom slovenskih pisateljev: 13. »rečanje pesnikov In pisatalj«v lačetnlkov Območna srečanja bodo jeseni in pozimi 1984/85 v Ljubljani, Izoli, Mariboru, Ravnah na.Koroškem, Škofji Loki, Krškem in Titovem Velenju. Sodelujejo lahko pesniki in pisatelji začetniki, ki svojega dela še niso izdali (razen v samozaložbi) v knjižni obliki in še niso bili uvrščeni med najboljše v dosedanjih zaključnih republiških srečanjih pesnikov in pisateljev začetnikov. Avtorji lahko sodelujejo z literarnimLprispevki v slovenskem jeziku,, ki morajo biti napisani s pisalnim strojem. Organizatorji bodo upoštevali prispevke vseh vrst proze, poezije in dramatike: — črtice, novele, satire, humoreske, romane; — pesmi, epigrame, basni, aforizme; — dramska besedila, dramske prizore, skeče, enodejanke, tragedije, groteske, TV igre, TV nadaljevanke, filmske scenarije, scenarije za proslavo; — kritiške prispevke, eseje z vseh področij umetnosti, kulturnega in družabnega življenja: kritike, eseje, družbeno angažirana razmišljanja. ' Svoje prispevke naj avtorji pošljejo v treh izvodih, označijo naj jih s šifro, ne s pravim imenom. Poslanim tekstom s šifro naj priložijo zapečateno ovojnico s podatki: ime in priimek, točen naslov, izobrazba, poklic, starost in šifra. Vse poslane prispevke odstopijo avtorji za morebitno objavo brezplačno. Organizatorji bodo objavili dela izbranih avtorjev (območnih srečanj oziroma republiškega srečanja) na način in v obsegu, ki bo ustrezal gmotnim in organizacijskim možnostim. Tričlanske žirije (imenoval jih bo organizator območnega srečanja) bodo med pravočasno prispelimi prispevki s svojega območja izbrale najboljše avtorje za nastop na območnem srečanju. V primeru, da bo število uvrščenih v zaključno srečanje preseglo organizacijske zmogljivosti gostitelja, si odbor za literarno dejavnost pri ZKOS, upoštevajoč izključno kvaliteto, pridržuje pravico zadnjega izbora. Prispevke pošljite najkasneje do 15. oktobra 1984 na naslov: Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Ljubljana, Kidričeva 5, za 13. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Morebitne dodatne informacije dobite na naslovu ZKO Slovenije, Ljubljana, Kidričeva 5, (tel. 061 - 211-828, interna 18). Odbor za literarno dejavnosti pri ZKOS Sklici sej skupščin samoupravnih interesnih skupnosti Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje V torek,- 2. oktobra bo v sejni sobi zdravstvenega doma v Titovem Velenju 2. seja Občinske skupnosti za zaposlovanje. Pričela se bo ob 16. uri. Dnevni red: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov 2. Določitev dnevnega reda in potrditev sklepov zadnje seje skupščine 3. Osnovne značilnosti zaposlovanja v prvem polletju — uresničevanje polletnega programa dela 4. Realizacija finančnega načrta občinske skupnosti za zaposlovanje — 1. polletje 5. Informacija o poteku priprav gradiva za izdelavo srednjeročnih planskih dokumentov za obdobje 1986—1990 6. Predlog podelitve štipendij iz združenih sredstev za šolsko leto 1984/85 7. Obravnava gradiva za skupščino Zveze skupnosti za zaposlovanje in imenovanje delegata 8. Imenovanje delegata za občinsko skupnost socialnega varstva 9. Delegatska vprašanja Občinska skupnost socialnega skrbstva Velenje V sredo, 10. oktobra se bodo v sejni dvorani skupščine občine Velenje sešli na 11. sejo delegati obeh zborov občinske skupnosti socialnega skrbstva Veienje. DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in ugotovitev udeležbe; 2. Pregled zapisnika in sklepov 10. seje zborov z dne 27. 6. 1984 in poročilo o delu SKUPNOSTI med sejama; 3. Predlogi in vprašanja delegatov; 4. Analiza mladoletnega prestopništva v občini Velenje; 5. Poročilo o uresničevanju finančnega načrta OSSS Velenje za obdobje 1. 1,—30. 6. 1984; 6. Ankes k Sas: predlog za povišanje cene oskrbnega dne v Domu za varstvo odraslih Titovo Velenje; 7. Razno Občinska kulturna skupnost Velenje Delegati občinske kulturne skupnosti Velenje se bodo na 9. sejo sešli v mali dvorani doma kulture v Titovem Velenju v četrtek, 4. oktobra ob 17. uri. DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov 2. Potrditev zapisnika zadnje seje 3. Poročilo o realizaciji finančnega plana Kulturne skupnosti za prvo polletje 4. Rebaians finančnega načrta Občinske kulturne skupnosti 5. Sklep o ustanovitvi kulturnega centra ,,Ivan Napotnik" Velenje 6. Sklep o razpisu natečaja za podelitev Napotnikovih priznanj 7. Problemi in perspektive muzeja na velenjskem gradu 8. Razno Krajani Šoštanja Pripravimo se na naš praznik Letos bomo krajani Šoštanja že dvaintridesetič praznovali svoj krajevni praznik, 8. oktober. Tudi tokrat želimo dogodek izpred triinštirideset let dostojno proslaviti s kulturnimi in drugimi prireditvami, ter podelitvijo priznanj krajevne skupnosti najzaslužnejšim krajanom in organizacijam. Praznovanje našega praznika pa je tudi priložnost, da ocenimo v čem in koliko smo napredovali v tem letu. Tudi v tem letu smo uspeli z nekaterimi pridobitvami za kraj kot so: dokončanje izgradnje sekundarnega toplovodnega omrežja, toplifikaci-ja nekaterih stanovanjskih hiš, ukrotite v hudourniškega potoka ob Šlandrovi poti z regulacijo struge, kar bo poleg preprečitve izliva vode omogočilo ureditev prijetne poti na izletniško točko »PUSTI GRAD«, izveden je pomemben del priprav za razširitev telefonskega omrežja in še kaj. Šoštanjsko Planinsko društvo je dostojno proslavilo 80-letnico svojega delovanja. Dokaj zadovoljivo sta bila izvedena turistični teden in meddruštveno tekmovanje ribičev, prostovoljno gasilsko društvo je uspešno pripravilo meddruštveno tekmovanje gasilskih desetin veteranov s starimi brizgalnami. Prav bi bilo, da bi naš praznik praznovali čim bolj množično in v urejenem okolju. Zato vabimo krajane SošPanja, da v teh dneh do 8. oktobra postorijo kar največ za lepo, urejeno okolje, ter da se v čim večjem številu udeležijo vseh prireditev v tednu od 1. do 8. oktobra. Predsednik sveta KS Šoštanj Martin Primožič „NAŠ ČAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10. ,,NAŠ ČAS", je bil ustanovljen t. maja 1965; do t. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik ,.Šaleški rudar" kot tednik pa izhaja ,,Naš čas" od prvega marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik) Bogdan Mugerle, Janez Plešnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič Planine (novinarji), izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 855-450, 856-955, 854-761. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 17 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 720 di- narjev (na mesec 60 dinarjev), za tujino 1530 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800—603—38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za ,,Naš čas" se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421—1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Izboljšajmo izobrazbeno strukturo zaposlenih Zaposlovanje pripravnikov - eden od najpomembnejših premikov Pri Strokovni službi občinskih skupnosti za zaposlovanje Velenje se v tem času ukvarjajo z oceno, nekakšnim posnetkom stanja mobilnosti in zaposlovanja kadrov v obdobju 1981-1985. S to analizo bodo ugotovili osnovne značilnosti zaposlovanja in nasploh kadrovske reprodukcije v tem obdobju, ki bo najbrž odločilno vplivala tudi na možnosti zaposlovanja v naslednjem srednjeročnem obdobju, prav tako pa vse tja do leta 2000. Ker smo v uredništvu menili, da so izsledki te analize lahko zanimivi tudi za vas, smo nekaj vprašanj postavili vodji skupine za analize, plan in informiranje, Ljubišu Sa-voviču. Nismo pa se pogo-, vaijali samo o tem, temveč tudi o trenutnem stanju in ocenah, ki se nam na tem področju obetajo v prihodnje. KATERE SO GLAVNE ZNAČILNOSTI ZAPOSLOVANJA V PRETEKLIH LETIH? Ljubiša Savovič: »Ugotavljamo, da se je že v letu 1981 ustavilo ekstenzivno zaposlovanje v občini Velenje, v letu 1982 in 1983 be ležimo negativne stopnje, letos pa smo se približali planirani stopnji, ki zadostuje in zadovoljuje tudi potrebe kadra, ki ga imamo v občini. Z resolucijo o razvoju družbenopolitične skiupnosti in z letnimi načrti zaposlovanja smo za letos planirali 1 odstotno rast in mislim, da bo ta tudi dosežena. Tudi v naslednjem letu laKko pričakujemo podobno stopnjo v celem prihodnjem obdobju pa naj bi zaposlenost v poprečju narastla tudi za 1 odstotek.« KAKŠNE PA SO BILE TE STOPNJE V PRETEKLIH LETIH? Ljubiša Savovič: »V preteklem srednjeročnem obdobju je bila ta stopnja več kot 7 odstotna. Torej smo zaposlili v enem letu več kot bomo v prihodnje v celem srednjeročnem obdobju. Takšne stopnje zaposlovanja so povzročile, da DO nismo mogli posredovati potrebnega delovnega potenciala iz občinskih rezerv, ampakje šlo predvsem za selitveni priliv, ki je bil kar trikrat večji od naravnega priliva v občini. Vemo, kakšne težave je to v občini povzročilo. Najprej ogromne potrebe družbenega standarda, disperzijo industrijskih con, razširjanje prostora odkopa premoga ... Najtežji problem po našem mnenju pa je ta, da se je s takim selitvenim prilivom povečal generacijski priliv. Posledice tega bomo čutili zlasti v prihodnjem in naslednjih srednjeročnih obdobjih. Iz preteklega sred- njeročnega obdobja, ko smo morali razmišljati o zaposlitvi 400 do 450 mladih ene generacije, bomo morali proti letu 1990 razmišljati že o zaposlitvi 800 do 900 oseb,« ALI SE JE ISTOČASNO SPREMINJALA TUDI KVALITETA ZAPOSLOVANJA? Ljubiša Savovič: »Pozitivne spremembe, ki smo jih doživeli v tem srednjeročnem obdobju, vsaj glede ustavljanja ekstenzivnega zaposlovanja, se niso održale na kakovosti zaposlovanja. Združeno delo še vedno zaposluje pretežno nekvalificirano delovno silo. Sicer ne tako, da bi povečevalo število teh delavcev, ampak gre to zaposlovanje na račun fluktuacije. Menimo, da je bil največji napredek dosežen znotraj sozda REK, zlasti v DO RLV, kjer je visoka stopnja mehanizacije proizvodnje vplivala tudi na spremembo izobraz- Ljubiša Savovič: »V preteklem srednjeročnem obdobju je bila stopnja zaposlovanja več kot sedem odstotna. Torej smo zaposlili v enem letu več kot bomo v prihodnje v celem srednjeročnem obdobju.« bene strukture zaposlenih, ki je na evropskem nivoju, predvsem zato, ker imajo le 20 do 25 % delavcev ozkega profila. V občini Velenje kot celoti, pa je ta odstotek enkrat večji. Ni se bistveno izboljšala struktura visoko kvalificiranih kadrov, ki pa bj jih občina zaradi razvojnih programov še najbolj potrebovala.« ZAPOSLOVANJE PRIPRAVNIKOV JE ŽE NEKAJ ČASA AKTUALNO — KAKO JE S TEM V OBClNI VELENJE? Ljubiša Savovič: »Zlasti v zadnjih dveh letih, z uveljavitvijo letnih načrtov zaposlovanja, ki postajajo vse bolj instrument realnega načrtovanja, je zaposlovanje pripravnikov eden od najpomembnejših premikov na področju kadrovske reprodukcije. Lani nam je uspelo zaposliti skorajda cel generacijski priliv, ki konča šolo za katero je potrebno opravljanje pripravništva. Menimo, da bomo tudi letos uspeli zaposliti planirano število pri- pravnikov. Težave pa se pojavljajo pri poklicih, ki so namenjeni družbenim dejavnostim. Pri tem moramo omeniti enostransko pojmovanje razvoja teh dejavnosti, saj ima občina Velenje samo 9,6 % zaposlenih v njih, republiško poprečje pa je več kot 17 odstotkov. Menimo, da bi nadaljnje zaviranje razvoja, kljub pomanjkanju denarja in vseh težav, ki jih imamo, imelo veliko posledic. Med njimi tudi to, da bo dei populacije, zlasti deklet, ostal zunaj zaposlitve. Letos je največji problem z medicinskimi sestrami, ki jim ne moremo zagotoviti pripravništva, s tem pa vemo tudi, dajim ne zagotavljamo možnosti, da bi sploh lahko kandidirale za zaposlitev.« problem brezposelnih medicinskih sester je v obclni velenje že dalj časa prisoten, že dalj Časa pa v vaši strokovni službi tudi razmišljate o razrešitvi tega problema, kako daleč ste pri tem? Ljubiša Savovič: »Dolgoročna rešitev tega problemaje najbrž nadaljnje usklajevanje izobraževanja deklet za medicinske sestre, delno pa tudi nadaljevanje razvoja družbenih dejavnosti, zlasti zdravstva v občini Velenje. Toda pred nami je letošnja generacija in moramo ji omogočiti, da opravi vsaj pripravništvo. V sodelovanju z zdravstvenim centrom smo začeli v tem mesecu akcijo, da zagotovimo pripravništvo štirinajstim brezposelnim medicinskim sestram. Oblikovan je konkreten predlog, v katerem je zdravstveni center pripravljen financirati prva dva meseca pripravništva, skupnost za zaposlovanje pa bo financirala ostali del. To omogočajo sredstva, ki se zbirajo pri Skupnosti za zaposlovanje za najbolj pereče probleme. Problem medicinskih sester pa je kratkoročno največji problem zaposlovanja v občini.« KOLIKO PA JE V OBClNI VELENJE BREZPOSELNIH? Ljubiša Savovič: »Danes je pri Skupnosti za zaposlovanje prijavljenih 251 oseb, kar je približno enako kot v lanskem istem obdobju. Težko paje ugotoviti, koliko je tistih, ki so brezposelni, ne pridejo pa se prijavit na skupnost. Ocenjujemo, da je v tem trenutku zunaj zaposlitve približno 20 odstotkov letošnjega šolskega generacijskega priliva v občini Velenie.« kakšen je delež nekvalificiranih delavcev v primerjavi z ostalimi prijavljenimi iskalci zaposlitve PRI SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE? Ljubiša Savovič: »Skorajda polovica je delavcev brez poklica. Toda to so v večini primerov osebe, ki so težje za-posljive zaradi določenih psihofizičnih in drugih motenj in osebe, ki ne želijo opravljati vsakega dela. Drugačen problem pa je z delavci, ki razpolagajo s V. stopnjo strokovne izobrazbe in naprej. Tu pa lahko govorimo o dejanski brezposelnosti, saj gre za mlade lj udi, ki si na vsak način želijo delati, ne pa seveda zunaj svoje stroke, kar pa moramo razumeti. Najbolj je narasla brezposelnost profila tehnik, v zadnjem času pa se med brezposelnimi pojavljajo tudi osebe z višjo in visoko izobrazbo suficitarnih poklicih, predvsem pedagoških. Na stopnji KV delavcev pa je najbolj problematičen poklic prodajalca, ki ga povzroča težak položaj terciarnega sektorja, zlasti trgovine, gostinstva in turizma.« V PRETEKLOSTI SMO VELIKO PRIČAKOVALI OD AKCIJE ZMANJŠANJA NADURNEGA IN POGODBENEGA DELA ZATO, DA ZAPOSLIMO NOVE DELAVCE, DA NAJDEMO DELO BREZPOSELNIM. SO BILI UClNKI TAKŠNI, KOT STE PRIČAKOVALI? Ljubiša Savovič: »Na področju nadurnega dela zagotovo ne. No, moramo pa pri tem omeniti, da gre za nadurno delo v tistih DO, ki so bile prisiljene povečati fizični obseg proizvodnje in povečati izvoz. Zmanjševanje nadurnega dela ne bi bistveno vplivalo tudi na zmanjšanje brezposelnosti, saj gre v teh primerih večinoma za nekvalificirano delo. Drugo pa je, kako ocenjujemo same socialne in druge efekte takšnega dela tam, kjer lahko govorimo o preobremenjenosti že zaposlenih, zlasti tam, kjer delajo za stroji. Pogodbeno delo pa se iz leta v leto bistveno zmanjšuje. Menimo, da je akcija, ki smo jo pričeli skupaj z Izvršnim svetom, Skupščino občine, inšpekcijskimi službami in SDK tudi prispevala k večjim možnostim zaposlovanja mladine. Vsaj v nekaj konkretnih primerih smo uspeli namesto pogodbenega delavca zaposliti brezposelnega. Poseben problem paje delo oseb, ki bi se lahko upokojile. Letos je to razširitev benifi-kacijske dobe za rudarje. Pojavila se je številka 90, torej tistih, ki bi se lahko upokojili. Toda menimo, da njihovo upokojevanje ne bi prispevalo k večjemu zaposlovanju mladine, saj gre za kader, kije pri najboljših močeh, z veliko izkušnjami. Učinki takšnega upokojevanja pa bi bili prej negativni kot pozitivni.« (Nadaljevanje prihodnjič) Gorenje Gospodinjski aparati - tozd MGA Nazarje Na tržišču že nad 8 milijonov izdelkov V Gorenjevi tovarni malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah, temeljni organizaciji združenega dela Gorenje Gospodinjski aparati, so od njene iistanovitve pa do letošnjega avgusta izdelali že več kot 8 milijonov malih gospodinjskih aparatov. Letos je prišel s tekočega traku 2 mi-lijonti električni ročni mešal- nik ter milijonti kavni mlinček. Električni ročni mešalnik in kavni mlinček pa sta tudi izdelka, ki jih pretežno večino Gorenjeva tozd Mali gospodinjski aparati Nazarje proda na tuje. V Nazaijah so doslej izdelali 2,854.000 stenskih tehtnic, 2,063.000 električnih ročnih mešalnikov, 1.062.00 kavnih mlinčkov, 954.000 varilcev vrečk, 231.000 havb za sušenje las, 195.000 rezalnih strojev 86.000 mlinov, 509.000 stenskih ur ter 74.000 priključkov za rezanje. Omeniti velja, da si v Go-renjevem tozdu Mali gospodinjski aparati v Nazaijah prizadevajo, da bi z nenehnim posodabljanjem prpizvodov, z izboljševanjem njihovih lastnosti in nadaljnjim dvigom kakovosti zadržali obstoječa tržišča, tako doma kot na tujem ter osvojili nova inozemska tržišča. Zato tudi ni slučaj, da vsako leto dobro polovico proizvodnje prodajo na tuje. 00 ZK Skorno Florjan Utrditi moramo svojo vlogo »Naša osnovna organizacija Zveze komunistov je zelo mlada, deluje šele od janu- i aija leta 1982 dalje. V preteklem mandatnem obdobju smo tako skoraj iskali samega sebe. Kot gonilna sila se v svoji krajevni skupnosti zaenkrat še nismo posebej izkazali,« je samokritično Drago Dvoršak ocenil dosedanje delo članov osnovne organizacije Zveze komunistov v krajevni skupnosti Skorno — Florjan njen sekretar Drago Dvoršak. Delovni program komunistov te krajevne skupnosti Šaleške doline posega na vsa področja dela in življenja. Nalog je precej, članov osnovne organizacije ZK pa komaj sedem. Njihovo delo usmerja tričlanski sekretariat. Sklepi 13. seje Zveze komunistov Jugoslavije so »prinesli« nove dolžnosti, ki jih bodo komunisti v krajevni skupnosti Skorno —Florjan poskušali kar najbolje uresničiti tudi v praksi. »Na sekretariatu smo se dogovorili o poteku razprav. Na svojih sestankih bomo poskušali analizirali in odgovoriti na nekatera vprašanja, kot so, kaj predstavlja osnovna organizacija ZK v naši krajevni skupnosti, idejna enotnost, razmere v lastnem okolju, njeno učinkovitost pri odpravljanju vprašanj. Skratka, sklepe bomo prilagodili svoji sredini in izhajali iz razmer, v katerih delamo in živimo. Vztrajali bomo pri teh usmeritvah, zato upam, da bomo vse naloge uspešno »pripeljali do konca«. Prednostna naloga članov osnovne organizacije Zveze komunistov v krajevni skupnosti Skorno—Floijan pa je postaviti se na lastne noge in postati gonilna sila razvoja in napredka v kraju. Poleg reševanja perečih vprašanj bodo komunisti namenili pozornost še idej-no-političnemu izobraževanju ter sodelovanju z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami v krajevni skupnosti. Društvo ekonomistov Velenje Z »okroglimi mizami poživiti delo Prihodnje leto bo Društvo ekonomistov Velenje prazno valo že 10. obletnico obstoja. Od ustanovitve pa do danes je bilo to društvo precej aktivno, predvsem v začetku, ko se je skušalo čim bolj aktivno vključiti v družbenoekonomska dogajanja občine. Žal pa je ostalo vse bolj ali manj le pri organizaciji različnih predavanj, ki so jih pripravili nekajkrat na leto. Proti koncu lanskega leta pa so v Društvu ekonomistov z novimi kadri in novimi idejami poskušali še bolj poživiti delo in se še tvorneje vključiti v ekonomsko življenje naše občine. Predsednik Društva ekonomistov je Bruno Zagode. O tem, kako nameravajo to narediti nam je povedal: »Kot prioritetno nalogo za obdobje 84/85 smo si zadali organizacijo tako imenovanih okroglih miz. To naj bi bila oblika posebnih strokovnih razprav, ki bi imele večkraten pomen. Služile naj bi kot izmenjava izkušenj ter prenosa znanja, način dela strokovnih delavcev iz delovnih organizacij kot pomoč pri delu. Po tovrstnih razpravah bi se naj izoblikovala določena stališča, pripombe, mnenja, ki bi bila v pomoč pri oblikovanju strokovnih odločitev tako izvršnemu svetu, družbenopolitičnim organizacijam, gospodarski zbornici, kot tudi delegatom za skupščino SR Sloveniie.« Z okroglimi mizami bodo pričeli že prihodnji mesec, natančneje, 2. oktobra ob 18. uri v prostorih Ljubljanske banke. Tema bo aktualna in sicer bo to razprava o razvoj-'•nih možnostih občine Velenje v prihodnjem srednjeročnem obdobju 1986-1990. »Glede na to, da bodo to dokaj strokovne razprave, bomo nanje vabili predvsem Bruno Zagode člane društva ekonomistov oziroma vse ekonomiste. Želeli pa bi, da bi se teh razprav udeležili vsi tisti, kijih zanima tovrstna problematika«, nam je povedal predsednik društva. Sicer pa ne bo odveč, če povemo, daje v vrste Društva ekonomistov vključenih preko 100 članov. Z različnimi strokovnimi in na posamezna področja usmeijenimi temami, pa bi jih radi pritegnili še več, »saj vemo, da je teh v občini Velenje veliko. Ocenjujemo, da okoli 180, morda pa še več. Zato smo velik del svoje aktivnosti posvetili tudi temu, da bi še vse ostale ekonomiste pritegnili v društvo«, je pogovor sklenil Bruno Zagode. mkp 4. stran * naši kraji in ljudje Titovo Velenje * 27. septembra 1984 ' ■ s • ** i "-** *' 'r i . m, ^ j «. - * > $ * " -V > , J*. ■ . k m - Ob občinskem prazniku bodo predali svojemu namenu primarni del vodovodnega omrežja v Gavcah Krajevna skupnost Gorenje Uresničili največjo naložbo sedanjega srednjeročnega programa Za letošnji občinski praznik bodo bogatejši za pomembno pridobitev tudi krajani krajevne skupnosti Gorenje, natančneje krajani zaselka Gavce. Prihodnjo nedeljo bodo namreč otvorili primarni del vodovodnega omrežja. V tem predelu krajevne skupnosti so imeli krajani z vodo vedno težave. Skoraj vsako gospodinjstvo je imelo svoje zajetje. V sušnih dneh so bile vodovodne pipe velikokrat suhe. ,,Lastniki novih zazidalnih parcel so si sami gradili vodovod in pri tem pretrgali večjo žilo. Tako so ostala tri gospodinjstva celo brez osnovnega vira za življenje pa tudi ostala gospodinjstva niso bila najbolje preskrbljena. Ni nam preostalo drugega, kot da pristopimo k izgradnji vodovodnega omrežja, čeprav te naloge nismo predvideli v srednjeročnem programu naše krajevne skupnosti. Pred dvema letoma smo zasadili prve krampe in lopate ter se lotili te prednostne naloge, ki je bila za celotno krajevno skupnost velik zalogaj," je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Gorenje Jože Drev. Predračunska vrednost za izgradnjo tega objekta je bila 360 starih milijonov, končni znesek pa bo precej večji, kar 460 starih milijonov. Od kod vse se je natekal denar za uresničitev te naloge? 150 starih milijonov so krajani namenili za izgradnjo ceste v Slati- Krajevna skupnost Šalek - Gorica Kmalu otvoritev novega dela Merxove blagovnice V krajevni skupnosti Šalek Gorica bo Mera konec oktobra uredil prvo etažo velike blagovnice ter s tem bistveno obogatil ponudbo, ki jo to naselje v katerem živi nekaj tisoč občanov, močno pogreša. Pritličje je Merx končal že leta 1981, v njem pa je takrat odprl tež- ko pričakovano samopostrežno trgovino. Čeprav je bila blagovnica pozidana v celoti, je za nadaljnjo ureditev tega objekta tudi Merxu primanjkovalo sredstev. Tako so šele v letošnjem letu pričeli usposabljati ostale prostore. V prvi etaži bodo nudili kupcem tehnično blago in tekstil, uredili pa bodo tudi manjši bife. Spomladi prihodnje leto pa bo v drugi etaži dokončana tudi restavracija in takrat bo nova velika blatovnica v Titovem Velenju dobila svojo končno podobo. Celotna naložba, v katero sodi tudi ureditev okolice, bo stala okoli 170 milijonov dinarjev. Z njo bo prebivalcem te krajevne skupnosti bistveno olajšana preskrba, seveda pa bo nova blagovnica zanimiva tudi za druge občane naše doline. ne. Menili so, da je vodovod pomembnejši, zato so ta denar namenili za izgradnjo vodovoda v Gavcah. S prispevno stopnjo 0,4 odstotka od bruto osebnih dohodkov zaposlenih in prispevkom krajevne skupnosti se je v blagajno „nateklo" okrog 300 starih milijonov dinarjev, 37 starih milijonov je primaknila samoupravna komunalna interesna skupnost. Krajani pa so celotno naložbo pocenili kar za 100 starih milijonov, saj so se v izgradnjo vključili zelo marljivo. Vsa zemeljska dela so naredili prostovoljno in zanje porabili 5000 ur. Vsako gospodinjstvo je moralo narediti 90 udarniških ur ter prispevati še milijon 500 tisoč dinarjev. Nanj se bo lahko priključilo 60 gospodinjstev, njegova zmogljivost pa je še večja. ,,Na zadnji seji sveta krajevne skupnosti so člani gradbenega odbora sklenili, da bodo vsi tisti krajani, ki se bodo nanj priključili kasneje, 10 let po prevzemu plačali krajevni skupnosti 165 udarniških ur, saj drugače krajevna skupnost ne bi dala soglasja za priključitev" je poudaril sogovornik. Tako bodo krajani Gorenja lahko črtali s seznama največjo naložbo tega srednjeročnega obdobja. Do konca prihodnjega leta jim dela kljub temu ne bo zmanjkalo. Na dolgu imajo še izgradnjo ceste v Slatine. Nekatera najnujnejša dela so že opravili, preostalih pa se bodo lotili takrat, ko bodo imeli denar, ki pa ga gotovo ne bo dovolj, da bi cesto tudi asfaltirali! Bolj razveseljivo pa je to, da imajo za razširitev pokopališča, za izgradnjo avtobusnih postajališč v Gorenju in Skornem, ter za rasvetljavo v Paški vasi, dovolj sredstev. Vse te naloge bodo uresničili takrat, ko bo zgrajena cesta.• Krajevna skupnost Lokovica Pomembna delovna zmaga Zadnje dni preteklega tedna je v okolici doma družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti Lokovica vrelo kot v panju. Krajani so namreč hiteli urejati še to in ono za krajevni praznik, ki ga slavijo to soboto. Svojstven pečat pa bosta k letošnjemu praznovanju dala še dva pomembna objekta, in sicer vodovodno omrežje ter večnamensko športno igrišče. Krajevni praznik praznujemo krajani Lokovice pravzaprav 27. julija. Na tadanje okupator odpeljal v ujetništvo največ ljudi s tega področja. Mnogi med njimi se niso vrnili na svoje domove. Letos nekoliko kasnimo predvsem zaradi tega, ker bi radi predali namenu nadvse pomembno in obsežno nalogo tega srednjeročnega obdobja, vodovodno omrežje,« je ob našem obisku dejal predsednik sveta krajevne skupnosti Lokovica Herman Mrak. Za to naložbo so morali Lokovičani seči globoko v žep. Predračunska vrednost je znašala kar 17 milijonov 600 tisoč dinarjev. Naložba, ki jo je v današnjih časih težko izpeljati do konca. Toda krajani Lokovice se te težke naloge niso ustrašili, ampak so se v to akcijo vključili zelo množično. Za izgradnjo vodovoda v dolžini 5150 metrov so zbrali 9 milijonov 500 tiso£ dinarjev. Največ so zanj prispevale šoštanjske termoelektrarne, svoj delež sta primaknila še delovna organizacija Vekos in sis za varstvo pred požari. nekaj denarja pa so krajani zbrali s samoprispevkom. Delež krajanov je pri uresničitvi te naloge zelo, zelo velik, saj so se v izgradnjo vključili množično in nadvse prizadevno. Opravili so kar 11 tisoč prostovoljnih ur, kar niso mačje solze. Vsako gospodinjstvo je moralo narediti 170 udarniških 'ur. Zaradi nekaterih nujnih in nenačrtovanih del in da bi nalogo kar najhitreje »spravili pod streho«, so skoraj vsa gospodinjstva presegla obvezno število prostovoljnih ur. »Le s toliko dobre volje, pripravljenostjo in zavzetostjo smo bili lahko kos* tako velikemu zalogaju. Zato bo ta pridobitev za vse nas še toliko bolj pomembna, je pa tudi nujno potrebna.« Poleg vodovodnega omrežja bodo zlasti mladi veseli še ene pridobitve, večnamenskega športnega igrišča. Zanj so do sedaj porabili 500 tisoč dinarjev, vendar tudi pri tem krajani niso stali križem rok. Igrišče še nima končne oblike. Zmanjkalojim je denarja za asfaltno prevleko. Krajani krajevne skupnosti Lokovica so torej lahko na svoje pridobitve zelo ponosni. Ob tej priložnosti se bo na razširjeno telefonsko omrežje priključilo še 40 novih naročnikov. Ob praznovanju krajevnega praznika so pripravili Lokovičani tudi pester kulturni program, v katerem bodo sodelovali moški in ženski pevski zbor iz Lokovice, mladinci ter godbeniki Zaije iz Šoštanja. Letošnji krajevni praznik bo v krajevni skupnosti Lokovica nadvse slovesen Obiskali smo Drevove iz Šmartnega ob Paki Imeti moraš veselje in biti potrpežljiv, pa gre! Turobno čisto jesensko petkovo popoldne je bilo, ko smo se odpravili na obisk k Drevovim v Šmartnem ob Paki. Dež in megla nista pustila še zadnjim poletnim sončnim žarkom »prostih poti«. Za marsikoga je bil petek zadnji dan delovnega tedna. Za Franca, Jožeta, Terezijo in Marijo pa je bil petek enak ponedeljku, torku ali kakšnemu drugemu dnevu v tednu. Oče Jože in sin Franci sta pripravljala sode za žlahtno kapljico. Oče je povedal, da letos letina ne bo kaj prida, mama Terezija in snaha Marija pa sta se ob našem obisku mudili v hiši. Ko smo prestopili prag kuhinje, je prijetno zadišalo po pravkar pečenem domačem hlebu. Drevovi so zgolj kmetje. Vsi pridno in skrbno obdelujejo »ped« zemlje. Kmetija meri dobre štiri hektarje, dva hektaija pa imajo v najemu. Že dolgo časa je od takrat, ko so svojo kmetijsko proizvodnjo usmerili v živinorejo. Pred 20 leti so pridno hmeljarili. »Prišla je bolezen in pridelovanje zelenega zlata je bilo prenaporno za naju z mamo. Opustili smo to dejavnost in začeli z vzrejo piščancev — brojlerjev. Tako se s tem ukvarjam že 15. leto.« je povedal oče Jože. Na leto vzredi pet partij po 13 tisoč piščancev, težkih od 1,70 do 1,80 kilograma. »Za vzrejo brojlerjev so pomembne tri stvari: dobra jata, kalorična krma in skrbna nega. Brez vsega tega ni nič.« Seveda pa je treba o vzreji tudi kaj vedeti, na primer kakšna mora biti temperatura, katera krmila so najprimernejša. .. . »Ja. z malimi piščanci je veliko dela in skrbi, pri velikih pa je večja odgovornost.« Jože je bil eden od prvih, ki seje v Šmartnem ob Paki začel ukvaijati z broj-lerji. Po njegovih besedah delo v hlevu ni naporno, prijetnejše pa je zanj obdelovati njive, kjer je svežega zraka na pretek. Sin Franci in snaha Marija imata na skrbi bike, telice in nekaj krav molznic. Vsega Jože Drev skupaj 19 glav. Na leto oddata v zadritgo po pet pitancev. Takole pravi Franci: »Z biki je malo manj dela, je pa treba poskrbeti za krmo. Tako imamo na naših njivah največ silažne koruze, dvakrat na leto pa tudi kosimo.« Franci se je izučil za avto-mehanika in bil 10 let za- Franci Drev poslen v združenem delu. Izvijače, razne kliuče pa je raje zmenjal s traktorjem in drugimi kmetijskimi pripomočki. Po tolikih letih mu ni žal, da je ostal doma, na kmetiji. Pravi, da ie kmečki kruh resda nekoliko trši od tovarniškega, vendar mnogo slajši in okusnejši. »Delati moraš povsod, le da si na kmetih malo manj prost in več skrbi imaš. Nihče ti ne reče narediti moraš to in ono, tu te priganja delo samo. Toda, če človek rad dela, uspešno premaguje vse napore. Ničesar ni tako težko, da se ne bi dalo narediti. Mlad se moraš naučiti delati, paje prav vseeno ali si služiš kruh za trakom, ali pa-obdeluješ zemljo.« Oče Jože pa je pristavil:*) Kmet denarja nima, saj vsak dinar sproti vnovči. Nimamo mesečnega zaslužka, ampak dobiš plačilo za ves trud letno. Treba je delati dalj časa. da si kaj ustvariš, da se pokažejo sadovi tvojega dela. Delo na kmetiji je ostalo, le da so nam danes v veliko pomoč stroji, škropiva, čeprav niso zdrava ne za živino, ne za človeka, tudi zemlji ne koristijo.« Po besedah naših sogovornikov bi ostalo na kmetijah več mladih, če bi bile mehanizirane in bi imele dovolj zemlje. Čeprav se na kmeta sedaj gleda z drugimi očmi, zamujenega ne bomo mogli več nadomestiti. Kreditna politika za kmeta še zdaleč ni več ugodna.« Stroji so nujno potrebni, vendar dragi, krmila in umetna gnojila prav tako. Visoke obrestne mere bodo razvoj kmetijstva znova nekoliko zavrle, pridelek pa precej podražile,« sta modrovala sogovornika. Jože, Terezija, Franci in Marija delajo z roko vroki, kot pravimo. Če jim le zdravje ne bo preveč nagajalo, bodo umno in skrbi\o gospodarili na svoji domačiji še dolgo let. HHB^HHIHHSEBHHEZiS^*11 27. septembra 1984 ★ Tiiovo Velenje ZANIMIVOSTI nas cas * Stran 5 Kulturni center Ivan Napotnik Velenje Svet za kulturno-umetniško dejavnost PROGRAM kulturnih prireditev v sezoni 1984/85 I. TITOVO VELENJE a) glasbene prireditve Narodno-folklorni ansambel TAHITI, plesno-glasbeni spekta-kel (3. 10. 1984); Koncert SLOVENSKEGA OKTETA (14. 11. 1984); Koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije (program: Tajčevit, Haydn, Prokofjev, dirigent Milan Horvat, dne 22. 2. 1985); Opera Maribor, G. Verdi: TRAVIA-TA; Koncert TRIO LORENZ; MPZ CONSORTIUM MUSICUM in Angela Tomanič, orgle, (v cerkvi); pianistka Nevena POPO-VIČ, Beograd; Koncert Mešansga pevskega zbora iz Esslin-gena; Rudarska godba Titovo Velenje, novoletni koncert; Dekliški pevski zbor Srednje družboslovne šole Titovo Velenje; MPZ ,,Gorenje"; MPZ „Svoboda" Šoštanj. b) gledališke prireditve E. Filipčič: AILTAMIRA, Drama Ljubljana; W. Wicherley: PO-DEŽELANKA, SLG Celje; A. Miller: LOV NA ČAROVNICE, MG ljubljansko; R. Oueneau: VAJE V SLOGU, produkcija Cankarjevega doma in SLG Celje; Hoffmanstahl: SLEHERNIK, Gledališče pod kozolcem Šmartno ob Paki; Hašek: ŠVEJK, Loški oder Škofja Loka; POKVE-ČENA SONCA, AG Pirniče; Srdjan Sehovič: ME NISMO KURBE, SMO PLESALKE, KUD Zarja Trnovlje; Amatersko gledališče Titovo Velenje. II. ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI Tone Partljič: SEKRETAR ZA HUMOR, SNG Maribor; 1 predstava amaterskega gledališča III. PRIREDITVE ZA MLADINO Nace Simončič: KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE, Lutkovno gledališče Maribor; Jan Malik: ŽOGICA NOGICA, Lutkovno gledališče Maribor; predstava lutkovnega gledališča Ljubljana; Svetlana Makarovič: PESMICE IZ MAČJE PREJE, Svetlana Makarovič; Kari May: VINETU, Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane; Aishil: PER2ANI, SMG Ljubljana; E. Filipčič: UJETNIKI SVOBODE, SMG Ljubljana. IV. RAZSTAVE J. čop: planinska fotografija; grafična zbirka Kulturnega centra Jvan Napotnik"; Jože MUHOVIČ: risbe, grafika, objekti; Franc KLEMENČIČ, retrospektiva sopotnika impresionistov; razstava otroške risbe na temo OSTRŽEK, ob 100-letnici Ostržka; Borut PEČAR: karikature kulturnih delavcev; samostojna razstava člana Društva šaleških likovnikov; Alenka GERLOVIČ, razstava ob 8. marcu; Ludvik PANDUR: olja; grafična zbirka ESSLINGENA; začetni bralni pouk — razstava prvih čitank; nagrajena dela industrijskega oblikovanja; Foto-klub ZRNO Titovo Velenje. V. KULTURNI VEČERI Predavanja z diapozitivi 2 x, Kinoklub Gorenje 2 x, literarni večeri 2 x, monodrama 2 x, glasbeni večeri 4 x, nastopi učencev Glasbene šole 3 x, Srednja družboslovna šola 2 x, ostalo 2 x. VI. OBISKI Oblak v Cankarjevem domu v Ljubljani, dne 13. 10. 1984: Simfonični orkester Slovenske filharmonije, dirigent Serge Baudo, Francija, solistka: Anne Oueffelec, Francija, sopran Program: Ravel, Berlioz, Gerschvvin (Amerikanec v Parizu) in ogled razstave A. Karingerja v Narodni galeriji. Odhod avtobusa ob 16.00, na avtobusni postaji. Cena 1.000 dinarjev. Prijave sprejemamo do 5. 10. 1984. Obisk v dvorani V. Lisinski v Zagrebu: Program koncerta in termin odhoda bo javljen naknadno. Ogled razstave KITAJSKA 8.000 let. Šesto kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije V Mariboru je bilo pretekli teden 6. kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije. Pripravil ga je republiški odbor sindikatov gradbenih delavcev Slovenije, organiza-.torji srečanja pa so bili gradbeni delavci Stavbarja Maribor. Na likovnem področju se je s svojimi deli predstavilo 45 likovnikov, iz velenjskega Vegrada so svoja likovna dela razstavljali Milan Jenko, Peter Jovanovič, Olga Andric in Miodrag Miloradovič-Mičo. Na literarnem večeru pa so prebrali svoje pesmi ali prozo Peter Jovanovič. jože Vodušek in Nada Koblar. V svojih pesmih Jože Vodušek govori o težkem delu gradbenih delavcev, Peter Jovanovič razmišlja v svojih aforizmih o jedrski vojni, o medčloveških odnosih, Nada Koblar pa se je predstavila s črtico Tabletomanka in kratko socialno črtico Samomor. Vsi udeleženci 6. kulturnega srečanja gradbenih delavcev Slovenije so si ogledali kulturne znamenitosti Maribora. Slovenski pisatelj Janez švajncer pa je literatom dejal: ,,Pišite in ne ozirajte se na svojo okolico. Tudi takrat, ko vam vaših del ne bodo objavljali, treba je vztrajati. Tu ne sme biti nobene nestrpnosti. Vaša struga pisateljevanja in pesnikova-nja bo morda suha za več mesecev. Ko bom v nočnih urah prenašal svoje misli na papir, bom mislil na vas." Nada Koblar Dopisujte v„Naščas" mpSEl f®!'! ; '''f.; ■ Tu]E MOŠKO IME NAJVEČJI AMERIŠKI POL OTOK OSEBNI ZAIMEK MAZANJE VTIRANJE ZDRAVILA JlBtlSKI VELETOK KRAT OB M 0RMI SPODNJI DEL POSODE Obrt. Kmet. Z adriuja SVETOPISEMSKA OSEBA RIMSKA f- Jak.cn/ hjnjalo\/i6 RIMSKA A SLAVNO MESTO TA3SKE VELIKA OPLETENA STEKLE« NIČA NEKDANJE NOMADSKO PLEME NA KAVKAZU SVEiSKI kemik iw iznajdit. (filpvd...) ribiška priprava rimski p0idrav Sestavit '"! i nansa! •, LoM HRVAŠKA REKA DEL 1/03AKOVE OPREME roa£iv mm HS8ED.AM, PUSTINJE PREBIMLCI N'NA VELENJSKA krajevna SKUPNOST drobec. od PILJENJA STARO IZRAELSKO MESTO NAIVNOST Anton v Cehov BREZMRVfl OSTROtlSEČ PLIM DESNI PRITOK DRINE REKA NA SEVEROZAH ITALIJE ORGAN VIDA Projekcija kina 16 Odslej ob torkih Film Aleksandra Petroviča »Tri" je v torek, 18. septembra zaigral uvodne takte v jesenski ciklus projekcij KINA 16, ki se tem najavlja tudi časovni premik: projekcije bodo poslej vsak torek ob 19.00 v kadilnici Kulturnega doma, obvestila o naslovih pa bodo posredovana s plakati in v ,,Našem času". ,,Programski svet" KINA 16 se je bil zaradi finančnih in organizacijskih težav dosedanjega ,,distributerja" prisiljen začasno nasloniti na zakladnico zagrebške Filmoteke 16, iz katere bo v mesecu ali dveh poizkušal posrkati najboljše, kar ta premore. In treba je reči, da se med več kot 100 kinotečnimi filmi da poiskati tudi takšne, ki na platna kinodvoran ali TV ekranov redko ali nikoli ne zaidejo. To poudarjamo zaradi prepričanja, da nekakšno ,,ekskluzivnost" KINO i6 vendarle mora gojili še naprej, pa čeprav živino - RE76KA farma Svoboda Pesje Iščemo najstarejšo fotografijo Tole fotografijo nam je prinesla Emica Čas iz Plešivca 19. Na njej so plešivški mladinci, ki so se zbirali ob nedeljah popoldne, zapeli, zaplesali in pokramljali po napornem kmečkem delu. Tiste nedeljsko popoldne leta 1927, ko je nastal tale posnetek so se zbrali na Poševnikovi domačiji. Za začetek folklornih prireditev - velik spektakel plesa in glasbe ta najde svoj raison d'etre v distributerskem omalovaževanju ali cenzuriranju posameznih avtorjev in filmskih projektov. V torek, 25. septembra je bila na sporedu psihološka drama ,,Zadnja kino predstava" Američana (jugoslovanskega porekla) Petra Bogdanovich-a, 2. oktobra pa si lahko ogledate film P' riše Dordeviča ,.Jutro". Var.e G. TAHITI - folklora z južnega morja V domu kulture v Titovem Velenju, bo v sredo, 3. oktobra, ob 19.00, prva predstava pod prenovljenim stropom. Nastopila bo folklorna skupina iz Tahitija, ki šteje 38 plesalcev in glasbenikov. V dveurnem programu nas bodo temperamentni domačini s tega daljnega otoka popeljali po tem otoku, ki je od nekdaj mikal nas Evropejce vendar pa bomo mnogi o njem lahko samo sanjali. Organizatorji te prireditve nam obetajo, da nas bodo Polinezijci popeljali ne samo po Tahitiju, temveč tudi k Maorom na Novo Zelandijo, na otok Samoa in na Havaje. Pravijo, da so dekleta s teh otokov najlepša na svetu, njihovi dolgi črni lasje s cvetličnimi venčki in dolge biserne ogrlice pa pogosto njihov edini okras. Enolični ritem bobnov in kitare bodo dopolnili še z igranjem na tikve in izdolbene bambusne palice ter prepevanjem starih havajskih pesmi. Vsekakor se obeta pravi spektakel glasbe in plesa ter edin- stvena prilika, da doživimo atmosfero tega daljnega otoka, kjer je vse leto poletje . . . Vstopnice po 300 din prodajajo v knjižnici v Titovem Velenju, vsak dan od 10.00 do 18.00, v četrtek in soboto do 13.00. Enoletni tečaj teorije in prakse za igranje tamburice Člani delavsko prosvetnega društva Svobodo Pesje bodo v začetku prihodnjega meseca pripravili enoletni tečaj teorije in prakse za igranje tamburice, saj želijo ohraniti in nadaljevati tradicijo igranja na ta lep instrument. Tečaja se lahko udeležijo učenci in dijaki, ki se bodo po končanem pouku lahko vključili v tamburaški orkester. Udeleženci bodo plačali okrog 1000 dinarjev tečajnine na mesec, odvisno od števila tečajnikov bodo stroški višji ali nižji. Vsi tiste, ki se želijo naučiti igrati na ta prijeten instrument vabijo. člani Svobode iz Pesja. da se udeležijo razgovora in vpisovanja. ki bo v soboto. 29. septembra ob 16. uri v prostorih doma krajevne skupnosti Franca Leskoška Luke v Pes-ju. Na razgovor seveda vabijo tudi starše. 6. stran * nSS C3S od tu in tam Titovo Velenje * 27. aapta tnbra 1984 ------ Srečanje Edi Vodeb in njegov štirinožni prijatelj Edija Vodeba iz Jenkove 19 v Titovem Velenju ni potrebno posebej predstavljati, saj ga večina Velenjčanov dobro pozna. Zlasti kot pridnega, vestnega delavca pa ga poznajo v Gorenju, kjer opravlja delo telefonista. Pri njegovih štirinajstih letih starosti se je je Ediju namreč tako poslabšal vid, daje oslepel. Najprej je v Celju obiskoval šolo za videče, kasneje pa je odšel v zavod za slepo mladino v Ljubljano. Od tam ga je pot vodila v Škofjo Loko. kjer se je izučil za kovinarja. To delo je opravljaj osem let v celjski Libeli. Čeprav ga je delo kovinarja veselilo, seje odločil za prekvalifikacijo. Ponovno je odšel v Škofjo Loko in po 18. mesecih šolanja postal telefonist. Delo je našel v Gorenju. »V začetku sem imel na poti v službo in nazaj nemalo težav, še zlasti zato, ker nekateri vozniki parkirajo svoje avtomobile kar na pločnikih to pa je zame precejšnja ovira. Odvisen sem bil od žene in otrok. Pozneje sem se poti in prehodov čez cesto kar privadil, pa tudi ljudje so mi priskočili velikokrat na pomoč. Edini in nepogrešljivi pripomoček mi je bila bela palica, s katero si pomagam pri hoji. Pred nedavnim pa sem bil prijetno presenečen, ko so mi v Gorenju dejali, če bi hotel imeti za lažjo in varnejšo pot po mestu psa- vodnika. Seveda bi ga imel, sem jim odvrnil, . vendar je to zame prevelik strošek. Toda v Gorenju so naredili drugače. Takoj so organizirali akcijo in s pomočjo delavskih svetov, sindikatov in odbora invalidov Gorenja zbrali pretežni del potrebnega denarja za nakup Edi Vodeb s svojim štirinožnim prijateljem, ki ga povsod zvesto spremlja. učenega psa vodnika. Nekaj denarja pa je prispeval še občinski sindikalni svet.« Pes — vodnik, ki so ga izšolali v Podutiku pri Ljubljani v šoli za službene pse, pasme Labrador, je zelo inteligenten. Je pa tudi najmlajši vodnik, ki je prišel iz omenjene šole. »Nekaj časa sem bil v Ljubljani. kjer sva se skupaj s psom pripravljala na mestni vrvež se drug na drugega privajala ir»skupaj prehodila velik del Ljubljane. Pot na delo v Gorenje in domov mi je pes precej olajšal, pred vsako najmanjšo oviro se namreč ustavi in me opozori na nevarnost. Zelo pozoren in previden paje še zlasti na prehodu za pešce. Vse štiri ure, ki jih vsak dan preživim v telefonski centrali, je pes ob meni, nato pa me varno spremlja domov. Dobro že pozna tri osnovne poti, v službo in domov, v trgovino ter na vikend. Zelo sem vesel tako velike pozornosti delavcev Gorenja in sem jim seveda zelo hvaležen. Prepričan sem, da bodo tudi druge delovne organizacije, kjer so prav tako zaposleni slabovidni ali slepi, našle lep zgled pri Gorenju,« nam je povedal Edi Vodeb ob našem nedavnem obisku na domu. B. Mugerle Ženski rokometni klub Velenje Cilj - uvrstitev od 6. do 9. mesta To soboto bodo startale v II. zvezni rokometni ligi tudi rokometašice Velenja. Na jesenski del prvenstva v drugi rokometni ligi sever so se Velenjčanke marljivo pripravljale. V pretekli tekmovalni sezoni so Velenjčanke osvojile 5. mesto. Še boljšo uvrstitev pa so ekipi onemogočile številne poškodbe igralk in menjava trenerskega kadra. Po končanem prvenstvu je vrste ženskega rokometnega kluba Velenje zapustilo kar 9 igralk prve postave. Sestri Sanda in Tanja Bašič sta se z bivšim trenerjem Bašičem vrnili v Ljubljano, Če-farinova je odšla na študij v Ljubljano in se pridružila igralkam Olimpije, Džordževičeva nadaljuje svojo športno kariero na Japonskem, v tujino (Italijo) paje odšla tudi Špoljarjeva. Omero-vičeva in Kotnikova sta prekinili igranje zaradi osebnih razlogov, od aktivnega igranja rokometa pa sta se poslovili tudi Hlebova in Pozničeva. Pomlajena ekipa rokometašic Velenja se bo v jesenskem delu prvenstva potegovala za uvrstitev od 6. do 9. mesta Uprava rokometnega kluba Velenje seje tako znašla v velikih težavah, ne samo zaradi osipa igralk, ampak je morala zapolniti še vrzeli v trenerskem kadru. Po neuspelih razgovorih s trenerjem Požunom (Šoštanj) in Ivezičem iz Celja je ekipo znova prevzel Franc Ramskugler, ki je Velenjčanke uspešno vodil že v tekmovalni sezoni 1978/79 in 1979/80. Vrzeli v igralskem kadru pa je zapolnilo kar sedem mladink (Kričej, Misaljevič, Zidar, Hrast, Felle, Budžinski, Cosič). Steber ekipe pa bodo gotovo Goličeva, Podrzavnikova, Matitzova, Petkova. Rednakova, Bovhova ter sestri Nada in Božena Jurič, ki sta prišli iz Gradiške. Velenjčanke so se začele pripravljati na jesenski del tekmovanja v drugi zvezni rokometni ligi — sever v začetku meseca avgusta. Na kondicijskih pripravah so bile na Kopah na Pohorju, do sedaj pa so odigrale že 16 prijateljskih srečanj. Trenirajo petkrat ali šestkrat na teden v Rdeči dvorani. »Marljivost in pripravljenost vseh tekmovalk in trenerja. skupaj z upravo kluba, nas kljub velikim spremembam navdaja z optimizmom. Res paje, da je konkurenca v tej tekmovalni sezoni v II. zvezni ligi-sever zelo močna, saj v njej nastopa kar sedem bivših prvoligaških ekip. Težko je od naših igralk zahtevati ali pričakovati ponovitev uvrstitve iz pretekle tekmovalne sezone. Naš cilj je uvrstitev od 6. do 9. mesta. Žal pa je precej odvisno tudi od razpoložljivih finančnih sredstev. Teh v klubu kljub dobremu sodelovanju z velenjskimi organizacijami združenega dela (Rek, Gorenje, RLV, Modni salon in Vegrad) nimamo dovolj,« poudarjajo člani uprave. Enake pozornosti kot članice so deležne tudi mlajše rokometašice, ki vadijo štirikrat na teden. V vadbo-se vključuje 70 pionirk in mladink, v tem mesecu pa se jim je pridružilo še 60 mlajših pionirk, letnik 1973/74. Takšno prakso nadaljujejo v rokometnem klubu Velenje že nekaj let, saj tako vzgajajo mlade nadatjene igralke za prvo člansko ekip >. Mladinske rokometno ekipo dokaj uspešni, vodita Adi Hudarin iti Branko Dobnik. K delu z mladimi pa bi radi pritegnili še dva trenerja, da bi bil tako razvoj ženskega rokometa v Šaleški dolini še kakovostnejši. * N aj ob koncu zapišemo še to, da je rokometni klub Velenje pretekli petek prejel priznanje kot drugi najboljši rokometni klub v Sloveniji, tri igralke pa zlate značke za nastop v republiški kadetski reprezentanci. Kako se je pomlajena ekipa pripravila na jesenski del prvenstva v drugi zvezni rokometni ligi sever, bodo lahko Velenjčanke pokazale že v sobotnem srečanju. V prvem kolu gostujejo v Splitu. Šaleška balinarska zveza Čaka jih veliko dela ki je obravnavalo delo velenj-balinarjev v prvem pol- Prvo nedeljo v septembru je bila v klubskih prostorih območne, šaleške balinarske zveze (na kratko ŠOBZ) razširjena seja predsedstva zveze ki je skih letju 1984. Obravnavali smo finančno poslovanje v tem obdobju. Predsedniki posameznih klubov so poslali poročila o delu svojih sredin. Dogovorili smo se o skupni akciji. Že to jesen naj bi pokrili brunarico (garderobno hišico) ob igrišču pri plavalnem bazenu v Titovem Velenju. Bolj pomembno pa je morda to, da široka javnost spozna, da balinanje ni le »upokojenski« šport, ampak je to prava športna zvrst. Imamo članska,, mladinska in pionirska moštva, ustanavljamo pa tudi prvo žensko ekipo. Balinanje smo ločili na tekmovalno, z vsemi mednarodnimi pravili in na ljubiteljsko balinanje. V območno balinarsko zvezo SOBZ je vključenih pet klubov: Matični klub Titovo Velenje, BK Vegrad. BK REK, BK Tre- beliško in BK »Partizan« Trbovlje. Vsi ti klubi so do sedaj organizirali svoje tradicionalne turnirje, kamor so vabili klube iz vse Slovenije in tudi zamejstva. (Zgonik pri Trstu). Ob dnevu rudarjev je izvedel turnir REK, ob dnevu gradbincev BK Vegrad ... Naši klubi so sodelovali širom po Sloveniji in Trstu, na občasnih turnirjih. Vedno so bili lepo sprejeti v Zgoniku pri Trstu, kjer so nas zamejski Slovenci že skoraj razvajali. In kaj