GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA
OBMURSKE OKRAJE
Uredništvo in uprava: Murska Sobota, Okr. odbor OF — Čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota 641-906-030 —  Naročnina: Celoletna din 100.—, polletna din 50.—. četrtletna din 25.—.
Štev. 1 — Leto II.
Murska Sobota, 5. januarja 1950
Cena 2 din
Novoletna poslanica maršala Tita
Naj bo srečno

novo 1950. leto
vsem državljanom naše socialistične domovine!
Ob vstopu v novo leto je potrebno, da se še enkrat ozremo na preteklo 1949. leto, da se vsaj bežno ozremo na tretje leto nadčloveških naporov v borbi našega delovnega ljudstva za ustvaritev lepše bodočnosti. Delovni ljudje naše Socialistične države so lahko ponosni na rezultate svojih naporov, na ogromne uspehe, ki so jih dosegli to leto na poti  socializem.
V referatih tovarišev v proračunski debati na zasedanju Ljudske skupščine se je izčrpno govorilo o doseženih rezultatih pri izvršitvi plana tretjega leta naše petletke. Jaz bi se dotaknil samo nekaterih stvari, za katere menim, da je treba o njih spregovoriti in jih podčrtati.
Leto 1949 je bilo za naše narode — kakor prejšnje — leto težkih naporov. To je bilo leto neprestane vztrajne b be za uresničen je našega petletnega plana, za zgraditev socializma v naši državi, borbe za zmago resnice nad lažmi in klevetami. Tempo te izgradnje je zelo hiter in zahteva od našega delovnega ljudstva največje prizadevanje na vseh poljih dejavnosti. Toda naše delovno ljudstvo je v tem letu zdržalo ta silen tempo, kar je kronano z velikanskimi uspehi v izvrševanju plana  
    brez ozira na mnoge ovire in vse mo goče težave.
Takšen tempo in takšne napore so zahtevale ne samo naše notranje potrebe, da čim hitreje ustvarimo boljše življenjske pogoje za delovno ljudstvo naše  socialistične države, temveč tudi zunanjepolitični in ekonomski razlogi, ki so nam vsiljeni iz sovražnih pobud od vodstev vzhodnih držav s Sovjetsko zvezo na čelu. Neznansko ravnanje z ukinitvijo trgovinskih in drugih pogodb, odlašanje s plačevanjem reparacij — primer Madžarske itd. — vse to je povzročilo nepotrebna, večja bremena za naše delovno ljudstvo. Toda to delovno ljudstvo je s svojim prizadevanjem in delovnim heroizmom dalo dostojen odgovor: nadomestilo je ono. kar so nam odrekli lažiprijatelji naših nardov.
Mi smo z uspehom končali treti e leto petletnega gospodarskega plana, z našimi lastnimi silami smo ga izvršili s 100.4 odstotki. Ko govorimo o naših lastnih silah, pri tem mislimo, da smo v polnem smislu te besede izvršili letošnji plan brez vsake pomoči od zunaj. Nismo propadli. kakor so prerokovali dozdevni prijatelji naše države, ki so vztrajno trdili, da brez njih ni mogoče graditi socializma. Nismo se prodali kapitalizmu, kakor so nas obrekovali in nas še danes obrekujejo. Nismo šli na obnovitev kapitalizma. kakor so trdili in kakor še vedno trdijo modrijani iz Informbiroja, nego vse hitreje in hitreje napredujemo v zgraditvi naše srečne in resnične socialistične države.
Mnogo pišejo v svetu o posojilih, ki jih je naša država dobila v Ameriki. Tem posojilom, ki so majhna glede na naše ekonomske možnosti, žele vsi dati veliko Večji pomen, kot pa ga za nas predstavljajo.
Mi smo doslej dobili posojilo od dveh ustanov v Ameriki: od Banke za izvoz in od Valutnega fonda. Verjetno bodo v kratkem odobrili posojilo od Mednarodne banke. Ta posojila se bodo mogla realizirati šele v letu 1950-51. Torej smo mi izvršili tri leta našega petletnega gospodarskega plana brez posojil v inozemstvu. V teh treh letih smo kupili mnogoštevilne stroje in surovine v inozemstvu samo s tem, kar so prigospodarile žuljave roke naših ljudi v rudnikih, gozdovih, tovarnah, v kmetijstvu itd. Bilo bi nespametno trditi, da ta posojila, ki smo jih dosedaj dobili, ne bi bila koristna in ne bi pomenila določene olajšave za naše delovne ljudi v zadnjih letih naše petletke. Predstavljala bodo olajšanje za naše delovne ljudi, kakor so olajšava razne trgovinske pogodbe, ki smo jih sklenili in ki jih bomo v bodoče sklepali z industrijsko razvitimi zahodnimi državami Toda sleherni naš državljan mora vedeti, da nihče od nas ne zahteva niti nismo mi nikoli pristali na to, da bi dali kakršne koli politične koncesije kot protiuslugo za sklenitev trgovinskih ali podobnih pogodb. To govore samo naši obrekovalci, ki pokajo od jeze, ker nas niso mogli izolirati od zahoda kakor so nas izolirali od vzhoda.
Mi smo do danes ekonomsko sodelovali bomo tudi v bodoče sodelovali z vsemi onimi državami, ki bodo spoštovale enakopravnost v tem sodelovanju. To in tako sodelovanje ni male koristi, ker nam omogoča, da pospešeno zgradimo socializem v naši državi, da olajšamo breme našemu delovnemu ljudstvu, da mu že sedaj izboljšamo življenjske pogoje. Na drugi strani pa ni nobenega dvoma, da enakopravno, samo ekonomsko sodelovanje brez političnih koncesij ne bi koristilo tudi državi, ki trguje z nami.
Državljani, državljanke!
V naši zunanji politiki je naša socialistična država v letu 1949 zabeležila vidne uspehe. Iz poročila zunanjega ministra tov. Kardelja, ki ga je imel te dni v Ljudski skupščini, se vidi, da je v tem letu propadel poskus politične osamitve naše države, za kar so se truditi predstavniki ZSSR v Organizaciji združenih narodov. Vlada FLRJ Jugoslavije je odločno šla po poti vodenja samostojne zunanje politike, ki je zasnovana na strogi načelnosti v vseh mednarodnih vprašanjih, načelnosti, ki sloni na vsestranskem mednarodnem sodelovanju za ohranitev miru na svetu, za spoštovanje neodvisnosti in suverenosti tudi malih držav. Prav tako 
je vlada naše socialistične države preko
svojih predstavnikov zastopala in se bo tudi v bodoče strogo držala načela, da narodom, k! teže za tem, da sami sebe upravljalo, ne bodo kratili pravice, da uresničijo te svoje težnje, da zares sami uravnavajo svojo usodo.
Taka načelna zunanja politika naše vlade je zelo dvignila ugled naše države v svetu. Mi bomo tudi v bodoče nadaljevali to pot, ker bomo samo tako največ prispevali k ohranitvi miru na svetu in okrepili neodvisnost naše socialistične domovine. Taka naša zunanja politika izvira iz značaja naše socialistične države in svobodoljubnega duha naših narodov. Ne zakulisna maklavelistična zunanja politika, temveč odkrita in poštena zunanja politika, ki mora biti zasnovana na strogi načelnosti prežeta z duhom miroljubnosti, takšna politika je v skladu s težnjami naših državljanov, ker ustreza koristim naše socialistične države.
Smatram za svojo dolžnost, da spregovorim nekaj besed o raznih slabostih, ki so škodljive za najvažnejše industrijske panoge, na primer za težko industrijo, rudarstvo, stavbinstvo in ki naravnost zahtevajo, da jih čimprej odpravimo.
Če vemo. kako ogromnega, odločilnega pomena je zgraditev naše težke industrije v splošnih naporih za zgraditev socializma v naši državi, potem moralo krajevne oblasti in za to odgovorni organi neprestano skrbeti kadar gre za mobilizacijo delovne sile za težko industrijo. Toda za to ni povsod dovoli razumevanja. So primeri, da ponekod krajevne oblasti in partijske organizacije ne ukrepalo vse potrebno za mobilizacijo delovne sile za težko industrijo. Še več, so primeri, da iz takih podjetij odvajajo delovno silo na razna druga dela, ponekod pa vzamejo celo tiste, ki so za te industrije nujno potrebni. S tako prakso le treba odločno prenehati. Preskrbeti delovno silo za težko industrijo, to je naloga krajevnih oblasti partijskih organizacij in Ljudske fronte posebej. Zlasti je potrebno, da organizacije Ljudske fronte v letu 1959 postavijo za eno prvih nalog, da pošljejo svoje člane kot delavce v našo gospodarstvo.
Isti primer je tudi v rudarstvu. Z ozirom na ogromne naloge, ki jih je imelo rudarstvo v letu 1949, moram posebej podčrtati, da so te napake prišle do Izraza najbolj v tej gospodarski panogi.
Znano je, kakšno vlogo ima rudarstvo v izvrševanju petletnega plana Dajati mora ne samo nepretrgano dovolj premoga in rud za našo vedno močnejšo industrijo in vedno večji transport in vse večja mesta in naselbine, temveč tudi vse več raznih rud za izvoz, ker je to eno izmed glavnih sredstev za plačevanje strojev, surovin in drugih stvari, potrebnih za zgraditev naše industrije, za mehanizacijo raznih gospodarskih panog in dviganje življenjskega standarda naših državljanov na sploh. Lahko rečemo, da se je prav v rudarstvu v preteklem letu najtežje občutilo pomanjkanje delovne sile, kar se je še stopnjevalo zaradi slabe mehanizacije.
Razen težke industrije ima prioriteto pri nabavah v inozemstvu tudi naše rudarstvo. Večji del posojila, ki ga dobimo v Ameriki, gre za nabavo strojev in sredstev za mehanizacijo v našem rudarstvu, da bi se tako nadomestilo pomanjkanje delovne sile in povečalo pridobivanje sredstev za plačilo naših obveznosti v inozemstvu. Po drugi strani bo to ugodno vplivalo na znižanje Izvoza tistih predmetov, ki so nam samim potrebni, katere pa smo danes prisiljeni izvažati in ki so še vedno glavna podstavka v našem izvozu.
Toda ena osnovnih slabosti v našem rudarstvu je izredno velika fluktuacija in izostajanje od dela v rudnikih. Zakaj je to? V glavnem zaradi tega, ker dela v naših rudnikih veliko število kmečkih ljudi, ki imajo svoj košček zemlje in hišo ter v poletnem času izostajajo zaradi obdelave svoje zemlje. Drugič pa je to tudi zaradi tega, ker je prav v največjih rudniških revirjih ta polovica kmečkih ljudi pripadnikov raznih ver in pogosto praznujejo. To ovira pravilno delo v rudnikih. Fluktuacija in izostajanje od dela sta pripeljala  že to jesen naše rudnike v težak položaj, ker ob nastopu zime v mestih sploh nismo imeli moga za prebivalstvo. V nevarnosti, da ostanejo	razni  prebivalci brez kuri-
va, je KPJ apelirala na svoje člane in 14.000 članov KPJ se je prostovoljno prijavilo in šlo na delo v rudnike, da nakopljejo dovolj premoga. Tako je bila odstranjena kriza kuriva v mestih. Medtem ko so na eni strani slabosti, na katere sem opozoril, pa je ogromno radarskih delavcev delalo velike napore, da nadomeste pomanjkljivo mehanizacijo in da dajo čim več premoga in rud. V redarstvo so se pojavili taki heroji dela kot so: Sirotanovič, Babalič, Ibrahim Trako, Risto Mijalovič, Anton Zagorišek, Ante Bičič, Spiro Todorov, Sujo Vreva, Ljubiša Jovanovič, Djordje Pavlovič, Jože Risti, Kosta Mitkvski, Seiko Hukič in mnogi drugi, ki so dali s svojimi metodami dela velike rezultate v pridobivanju rude in premoga in postati nosilci socialističnega udarniškega dela, s čimer so dali svetel zgled tudi drugim.
Prepričan sem, da bodo naši rudarji v letu 1950 s še večjim zagonom in množično vodili borbo za izpolnitev četrtega leta našega petletnega piana. Pri tem pa je treba odpraviti tiste slabosti, ki sem jih tu navedel. Treba je odpraviti izostajanje od dela, fluktuacijo in pretirano praznovanje. Ljudska fronta pa mora zastaviti vse sile, da naši rudniki ne bodo trpeli pomanjkanja delovne sile. Ljudska oblast mora temu vprašanju stalno posvečati največjo pozornost, ker je od uspeha v rudarstvu močno odvisna uspešna izvršitev naše petletke. Država bo svoje strani storila vse, da se bo stanovanjsko vprašanje še hitreje reševalo, da se bo zgradilo zadostno število stanovanj in dragih ustanov v radarskih naselbinah.
Vprašanje zgraditve stanovanjskih poslopij je bilo postavljeno v preteklem letu kot vprašanje, ki ima prioriteto v kapitalni izgraditvi petletnega plana. Skupno je bilo v letu 1949 popolnoma dograjenih 29.021 objektov s 6,070.643 kvadratnih metrov stanovanjske površine, nedovršenih je ostalo 14 tisoč 431 poslopij. Od tega je za stanovanja popolnoma zgrajenih 5497 visokih stanovanjskih zgradb z 1,863.289 kvadratnih metrov stanovanjske površine, a 1069 stanovanjskih poslopij je ostalo še nedovršenih. Poudarjam pa, da so tu navedene samo visoke stavbe, niso pa upoštevane razne adaptacije in kmečke hiše.
Zgrajenih in položenih je 202,8 km železniških prog in 197 kilometrov spodnjega ustroja, ne računajoč pri tem ozkotirne, gozdne in pomožne gradbene proge.
Posebej je treba podčrtati dejstvo, da smo leta 1949 izvršili preostalih 69% del na avtocesti, to je zgradili in dovršili smo še 261 km tega največjega objekta naše petletke.
V letu 1949 je bil izvršen celotni petletni plan pogozdovanja s 102 % in tako dalje.
Glavna naša težava pri kapitalni zgraditvi je v pomanjkanje delovne sile. Zaradi nezadostne mehanizacije v stavbarstvu je zlasti v tej panogi zaposlenih delavcev in je bila v tem največja pomanjkljivost. V letu 1950, zlasti pa 1951 bo mehanizacija, ki jo bomo dobili
iz inozemstva na račun dobljenih posojil, precej omilila krizo delovne sile, kar velja, kakor sem že rekel, tudi za druge panoge, gozdno industrijo, promet, kmetijstvo itd. V letu 1949 je prišlo še posebno do izraza tekmovanje v naši industriji in v gospodarstvu sploh. Tekmovanje podjetja s podjetjem, brigade z brigado, rudnika z rudnikom itd., vse to je pomemben prispevek za dvig proizvodnosti in proizvodnjo sploh. Posebnega pomena je to tekmovanje v naši lahki industriji. Vse večje in večje število, je onih, ki so že končali svoj petletni plan ali pa ga dokončujejo. Ta pojav delovnega heroizma zajema delavce in delavke ne samo v industriji, temveč tudi v kmetijstvu in drugih panogah našega gospodarstva. Sonja Erbežnik, Ante Mrkonjič, Fran Sajbert, Peter Bila, Djordje Toneš, Vašo Putarič, Djuka Radoševič, Vlado Štefanovič in mnogi drugi naši ljudje, to so veliki ljudje naše borbe za socialistično graditev. Vsak dan dobivam brzojavke, v katerih mi posamezniki ali celotni kolektivi sporočajo, da so pred rokom izvršili letni ali da so že izvršili petletni plan. To so najlepši darovi naši socialistični državi. V njih je izražena zvestoba in ljubezen našega delovnega ljudstva do naše države. Na tisoče in desettisoče brzojavk, ki prihajajo dan za dnem od naših delovnih ljudi in pripadnikov naše armade iz vseh krajev naše države, govore o neomajni veri in ljubezni do naše socialistične države, veri v pravilnost naše poti in  v zmago socializma v naši državi.
V razvoja našega kmetijstva so doseženi najpomembnejši rezultati za področju socialistične preobrazbe naše vasi Število kmečkih obdelovalnih zadrug je naraslo čez 6500, s približno 324.000 gospodarstvi, ki imajo 1,762.614 hektarov zemlje. To so zelo veliki uspehi, ki jasno kažejo, da gre socialistična preobrazba naše vasi vztrajno in s polnim zaletom h končni zmagi
Pri tej priložnosti bi želel podčrtati nekatere negativne pojave pri delu za preobrazbo vasi. Pri organizaciji kmečkih obdelovalnih zadrug so bile v nekaterih krajih razne napake, ki se v bodoče nikakor ne smejo ponoviti. V želji, da bi organizirali čim večje število zadrug, nekateri voditelji niso vedno upoštevali načela resnične prostovoljnosti in so s tem škodovali razvoju kmetijstva. Bilo je precej pojavov, da so hoteli čim več zadrug, pa so jih ustanavljali tam, kjer nimajo nobenih pogojev za razvoj, marveč postanejo breme za socialistično gospodarstvo naše države. Poudariti moram. da je tudi v bodoče treba posvetiti je več pozornosti krepitvi že obstoječih kmečkih obdelovalnih zadrug in delati na to, da postanejo kmečke obdelovalne zadruge zares prava socialistična gospodarstva, tovarne kmetijskih pridelkov. Ta socialistična gospodarstva se po svojem značaju ne morejo razlikovati od naših socialističnih industrijskih gospodarstev. Krepiti kvalitetno kmečke obdelovalne zadruge, jih čim bolj oskrbeti s potrebnimi kmetijskimi surovinami, jih organizacijsko okrepiti in spoštovati resnično prostovoljnost pri vstopa vanje, to je naloga naših voditeljev, ki delajo pri organizaciji kmečkih obdelovalnih zadrug. Kvalitetno izboljšanje, organizacijska in ekonomska krepitev kmečkih obdelovalnih zadrug bo najboljši stimulans za kmete izven kmečkih obdelovalnih zadrug, ki še nimajo dovolj zaupanja vanje. Treba je upoštevati, da je prav metoda neprostovoljnosti, kakor so se je posluževati ponekod nekateri vodilni ljudje, bila vzrok, da so prišli v kmečke obdelovalne zadruge tudi sovražni elementi, razni špekulanti, ki so kmečkim obdelovalnim zadrugam povzročili samo škodo. Zadruge ne smejo biti zatočišče za razne špekulante in saboterje, ker bodo v vsakem primeru ovirali razvoj zadrug. Zaradi industrializacije je vsak dan vse večja potreba po kmetijskih pridelkih. Zato je potrebno posvetiti naj-večjo pozornost kmetijstvu:	izboljšati
kvaliteto obdelovalne zemlje, zasejati sleherno ped zemlje, to je dolžnost vseh poštenih delovnih ljudi naše vasi. Naše kmečke obdelovalne zadruge moralo v tem prednjačiti in dati državi čira več kmetijskih pridelkov.
SOCIALNO SKRBSTVO
V preteklem letu Je vlada sprejela uredbo o zaščiti nosečih žena in doječih mater, ki odraža skrb socialistične države za mater in otroka. Razen tega je bilo posvečeno več pozornosti ustanavljanju dečjih jasli in Didov tako, da je danes v 742 ustanovah oskrbovanih 19.948 otrok, kar pomeni povečanje števila ustanov v odnosu do leta 1948 na 136 %. Da bi se našim otrokom omogočilo šolanje, strokovno usposabljanje in vzgoja, je bilo odprtih v naši državi 1062 domov za učence v gospodarstvu, internatov, srednjih in strokovnih šol, v katerih je 127.931 učencev. Oskrbovanih je 60 tisoč 320 otrok, ki so v dečjih domovih, srednješolskih internatih ter domovih za učence v gospodarstvu, toda še vedno je največje število otrok pri svojih sorodnikih ali drugih rodbinah. Posinovljenih je bilo v 1949. letu 8792 otrok brez staršev. Letos je bilo znatno večje število otrok poslanih na letovanje kakor pa v preteklem letu. V planinah, na morju in v kmečkih obdelovalnih zadrugah je letovalo v 1949. letu 161.679 otrok in mladincev v 604 letoviščih, medtem ko je bilo leta 1946 samo 34.782, v letu 1947 pa 36.166, v letu 1948 pa 114.000 otrok. Da bi pomagali zaposlenim staršem in izboljšali prehrano otrok v družinah, je bilo odprtih 2275 šolskih kuhinj, v katerih se je hranilo 213.144 šolskih otrok. Na spodbudo zvezne vlade je bilo odprtih 331 otroških restavracij. Dopolnilni obrok od Mednarodnega fonda v višini 300 kalorij dnevno, z ustrezajočim prispevkom naše države, je dobilo preteklo leto povprečno vsak mesec okrog 600.000 otrok, nosečih žena in doječih mater. To je v najkrajših obrisih rezultat dela za zaščito otrok v naši državi smatram, da je bilo še premalo storjenega, da bi smeli biti zadovoljni s temi rezultati. Ljudska oblast, od najvišje do najnižje, mora v prihodnjem letu to vprašanje reševati zelo resno.
Invalidnine je Izplačala vlada FLRJ v 1949. letu 3 milijarde 250 milijonov 
310.694 din. rešenih je nadaljnjih 53.916 Invalidnih zadev, v invalidskih internatih pa se je vzposobilo 1740 osebnih invalidov. Danes dela v gospodarstvu 40.320 invalidov, kar pomeni povečanje za 138% v primeri z 1948. letom. Zdravljenje v zdraviliščih je uživalo 13.400 osebnih invalidov. Pripomniti je treba tudi to, da se je v 1949. letu vključilo v kmečke obdelovalne zadruge 34.275 vojnih invalidov. Prav tako je bila posvečena vsa pozornost gluhonemim in slepim, katerih organizacije so zelo aktivne.
 PROSVETA
V 1949. leto se je povečalo število osnovnih šol v primeri z 1948. letom na 101,04 odst., kar znaša v primeri s šolskim letom 1938-39 142,2 odst. Število vpisanih učencev je lani padlo v primeri s šolskim letom 1948-49 zaradi znižanja rojstev in zaradi vojne na 94,4 odst Število učencev v šolah za splošno izobrazbo delavcev se je povečalo v primeri z 1948. letom na 142 6 odst., v delavskih tehnikumih pa na 156,7odst. Število srednjih in strokovnih šol se je v primeri s šolskim letom 1948-49 povečalo na 104,5 odst, število umetniških šol pa na 126,4 odst.
                 ZNANOST 
Materialni vzgoji za razvoj znanstvenega življenja v naši državi v 1949. letu se ne morejo niti primerjati s predvojnim stanjem v Jugoslaviji. Prej so imele vse znanstvene akademije v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani na leto skupno 1,500.009 din po proračunu določenih sredstev. Tako je bilo v obdobju od 1939 do 1941. V minulem 1949. letu jim je bilo skupno z akademskim svetom zagotovljeno 196,909.000 din proračunskih sredstev in sredstev za kapitalno graditev. V minulem letu je bilo ustanovljenih več znanstvenih institutov znanstvene akademije pa so dobile 40 novih institutov. Pri zveznih in republiških resorih je bilo ustanovljeno po osvoboditvi 88 institutov, katerih delo je usmerjeno predvsem k reševanje nalog, važnih za čašo gospodarsko graditev. Na tem pod(Nadaljevanje na 2. strani).
Stran 2
»LJUDSKI  GLAS«
M. Sobota, 5. januarja 1950
Novoletna poslanica maršala Tita
(Nadaljevanje s 1. strani)
ročju so bili doseženi v minulem leta izredni uspehi, ki so prinesli državi velikanski prihranek sredstev.
V šolskem letu 1938-39 je bilo v Jugo-
slaviji 23 fakultet in 6 drugih visokih šol. Lani sta bili ustanovljeni novi unlverzi v Sarajevu in Skoplju. Na univerze in visoke šole se je v tem šolskem letu vpisalo 54.421 študentov, kar je nekaj manj kot lani, in sicer zaradi zmanjšanja števila študentov, ki so začeli študije prej In med vojno ter zaradi poostrenega režima študija. Država stori vse, kar le mogoče, da bi zagotovila študentom stanovanja in potrebna sredstva za vzdrževanje. V šolskem letu 1948-49 je bil vsak drugi redni študent štipendist To leto je bilo podeljenih 23.382 štipendij v znesku nad 45 milijonov dinarjev mesečno, v Šolskem letu 1949-1950 pa je zagotoljenih 35.840 štipendij, kar pomeni, da bo 65,8 odst rednih študentov prejemalo štipendije.
Tudi na področju kulture smo imeli minulem letu uspehe tako v književnosti kakor v glasbi in likovni umetnosti ter vseh drugih panogah kulturne delavnosti zanimanje naših ljudi za knjižna dela in kulturno življenje na sploh se je tako dvignilo, da ga ni mogoče primerjati s številom tiskanih knjig, ki ne krije potreb čitajočega občinstva, čeravno daleč presega število knjig, tiskanih pred vojno. V naši državi dela danes 56 gledališč in okrog 1000 diletantskih, pokazalo pa se je, da tudi to število ne zadošča. Število kulturnoumetniških prosvetnih društev se je povišalo samo v Srbiji. Hrvatski in Makedoniji na 1320 z nad 100.000 člani. Štirih republiških festivalov se je udeležilo 549 sekcij z nad 12.000 udeleženci. Knjižnic in čitalnic je v naši državi danes nad 10.000
Glede na to, da je na prosvetnem in 
kulturnem področju še vedno dosti napak, je bilo te dni to vprašanje kot najvažnejše na dnevnem redu III. plenuma CK KPJ ter so bili sprejeti potrebni skleni za njihovo likvidacijo.
DELOVNE AKCIJE LJUDSKE MLADINE
V 1949. letu je naša mladina z nevidnim delovnim heroizmom sodelovala pri prostovoljnih delih po vse) naši državi. Pri tem je delalo 200.497 mladincev in mladink, katerih je bilo 149.994 z vasi, 50.504 pa je bilo dijakov in študentov. Največji gradbišči Ljudske mladine so bili v preteklem letu avtomobilska ces »Bratstvo—enotnost« in Novi Beograd, kjer je bilo razglašenih za udarne 1178 brigad. Z redi dela bratstva in enotnosti, za zasluge za narod je bilo odlikovanih 180 brigad, posamezno pa je bilo odlikovanih 473 mladincev. Z delovnih akcij mladine se je vključilo v gospodarstvo 16.151 mladincev, bo mladinskih organizacijah na terenu pa še 63.109.
Tu moram naglasiti, da se bo v novem letu 1950 skoraj na polovico znižalo število članov Ljudske mladine, ki bo sodelovala na zveznih objektih. Mladina bo sodelovala bolj v krajevnih in republiških delovnih akcijah. Razen tega je treba v tem letu misliti na zdravstveno in fizično sposobnost mladincev in mladink za delo. Posvetiti moramo največjo pozornost zdravju naše mladine. Upoštevajoč zdravstveno stanje in fizično sposobnost, jo je treba bolj usmeriti na delo  podjetjih, v raznih strokovnih šolah in na razne druge vsakodnevne delovne naloge.
Ljudska fronta je v letu 1949 ponovno dokazala, da je činitelj ogromne važnosti v socialistični graditvi. Naši frontovci so dali nad 314 milijonov delovnih ur v koviru prostovoljnih delovnih akcij. Poleg tega pa je v posebnih brigadah Ljudske fronte delalo nad milijon članov. Skupna vrednost dela Fronte znaša nad 7 milijard dinarjev.
Čeprav sem samo mimogrede omenil nekatere pomanjkljivosti in slabosti v delu vodilnih ljudi v nekaterih krajih, to še ni dovolj, da bi dobili pravilno sliko o tem, kar je negativno in škodljivo v tem delu. Prvo, kar moram posebej podčrtati, je nespoštovanje zakonov s strani nekaterih voditeljev v izvajanju raznih vladnih naredb in uredb. Niso te naredbe in uredbe zvezne in republiških vlad tisto, kar bi izzivalo nezadovoljstvo naših ljudi, temveč način, s katerim se ponekod izvajajo in kar so posebno pokazali nekateri kričeči primeri preteklega leta ob priliki raznih odkupov, mobilizacije delovne sile itd. Mi izdajamo zakone, ki jih mora spoštovati sleherni državljam, zlasti pa tisti, ki jih Izvajajo. To se najbolj uče ljudske oblasti in vseh onih, ki v imenu države opravljajo razne funkcije. Samo stroga zakonitost krepi zaupanje ljudstva v državo, samovolja in nezakonitost pa rušita to zaupanje. Tisti, ki zavestno kršijo zakone, se morajo zavedati tudi tega, da bodo nosili vse zakonite posledice za tako ravnanje.
Razume se, da so na vasi razredni sovražniki, četudi maloštevilni, a vendarle so, ki se z vso silo upirajo izpolnjevanju svojih obveznosti do države, to je do naše socialistične skupnosti.
To je trdovraten nasprotnik naše socialistične ureditve in se težko sprijazni z usodo. Gluh je in slep za vse novo pri nas. Kadar le more, skuša prevariti državo za svoje egoistične namene. Njega se ne tiče skupnost, ne tičeta se ga stiska in nesreča drugih. Toda za take so zakoni, katerih težo bo moral občutiti. Zakoni so zato, da zadenejo krivce, ne nedolžne. Treba je budno varovati našo socialistično skupnost in imeti do ljudstva človeški odnos. Ljudem je treba vedno pojasnjevati, dokazovati itd., ne pa nastopati surovo, administrativno, ali bolje rečeno, birokratsko. Naj imajo ta spomin stalno pred očmi vsi tisti, ki prihajalo neposredno ali posredno v stik z ljudstvom
Naši narodi imajo iz davnine globok čut za pravico. Pojem pravice je globoko vtisnjen v dušo naših ljudi in prav zato krivico najbolj sovražijo. Naj nihče ne misli, da naši preprosti ljudje ne razumejo pojma socialistične pravice, ki temelji na interesih večine ljudstva, odnosno na interesih delovnih ljudi, na interesih naše socialistične skupnosti Glede na to, naj oni, ki včasih nepremišljeno povzročajo težko krivico, ne mislijo, da je to v skladu s socialistično pravico, da je to v interesu naše socialistične skupnosti. Na drugi strani, naj vedo vsi oni, proti katerim bi nastopali krivično, da bodo na podlagi naših zakonov vedno našli zaščito in da jim bo popravljena storjena krivica.
Državljani in državljanke! Stopamo v novo leto 1950, v leto novih naporov in težkoč, a tudi v leto novih uspehov, novih ustvarjajočih radosti. To bo leto p etke, v katerih si bodo novi naši delovni ljudje mogli veselo sporočiti, da so izpolnili petletni plan. Zato se našim delovnim ljudem ni treba bati nobenih težkoč, ker smo blizu končni zmagi v izpolnitvi petletnega plana.
Ob tej priložnosti se obračam do naših delovnih ljudi v težki industriji: Dajte čim več železa, jekla, strojev in orodja naši socialistični domovini! Razvijajte udarniško delo! Razvijajte racionalizatorstvo in novatorstvo! Vzgajajte nove kadre za nove tovarne, ki so že zgrajene ali pa bodo v novem letni
Obračam se na vas, delovne ljudi v naših rudnikih in na naftonosnih poljih, da povečate proizvodnjo premoga, raznih rud, nafte, koksa itd. Od vas je v veliki meri odvisno ne samo nemoteno delo v naših tovarnah, transportu, oskrbovanje z gorivom naših mest in delovnih naselij, temveč tudi to, ali bomo imeli dovolj raznih rud, da bomo mogli plačati razne stroje in surovine, ki smo jih kupili in ki jih bomo še kupovali v inozemstvu. Vaše rude se spreminjajo v naše socialistične tovarne, električne centrale, vse to pa pomeni zmago socializma v naši državi. Ne dovolite, da bi bilo v prihodnjem letu zopet mnogo izostankov in fluktuacijo v rudarstvu. Pojasnite tistim, ki še niso zadostno spoznali, kakšno škodo povroča skupnosti tako ravnanje, pojasnite jim, da je tudi zanje ogromne važnosti zmaga te orjaške delovne bitke za uresničenje lepšega in srečnejšega življenja za vse delovne ljudi naše dežele.
Obračam se na delavce in delavke naše lahke industrije, gozdarske Industrije iz prometa. Povečajte svoje udarniško delo, povečajte produktivnost  dela, dajte deželi čim več produktov, da bi se čim hitreje dvignil življenjski standard vseh naših delavcev. Več tekstila, več obutve, več raznih življenjskih potrebščin, več predmetov za široko potrošnjo! To zavisi predvsem od vas, delovnih ljudi lahke industrije.
Delavci in delavke železniškega prometa in prometa sploh! Vaša naloga je tudi v tem novem letu težka. Bodite vztrajni kot ste bili v letu 1949. Prizadevajte si, da bo nemoteno tekel naš promet, ki predstavlja življenjske žile našega socialističnega organizma. Prizadevajte si, da bodo vaši vagoni, ladje, vlačilci in druga vozila vedno pravočasno natovorjena in iztovorjena. Prizadevajte si tudi kvalitativno izboljšati naš promet, posebno na železnicah, potniških vagonih itd.
Mladinci in mladinke! Vi ste v preteklem letu pokazali vsemu svetu znani delovni heroizem in požrtvovalnost v izgradnji naše dežele. Obračam se tudi v tem letu 1950 na vas z globokim prepričanjem, da boste tudi v 1950. letu napeli vse sile, da bomo izpolnili plan tega leta. Obračam se na vas tudi s tem, da se marljivo učite v raznih šolah, na univerzah in drugih visokih šolah, v srednjih in drugih strokovnih učiliščih. Prizadevajte si biti čim boljši dijaki, ker boste samo dobro izšolani in strokovno dobro vzgojeni, mogli najkoristneje služiti svoji socialistični domovini
Tudi naši najmlajši, naši pionirji, morajo biti marljivi in dobri dijaki v 1950.
letu. Moralo se marljivo pripravljati za bodočnost, ki jih čaka, svetla in polna vseh možnosti.
Naši učitelji, profesorji in vzgojitelji sploh imajo veliko in častno nalogo, vzgajati našo socialistično mlado generacijo. Oni imajo nalogo vzgojiti iz naše mladine ne samo sposobne strokovne kadre, temveč tudi po značaju prve državljane naše socialistične države, ljudi, ki bodo visoko cenili naše revolucionarne pridobitve, ki bodo ljubili svojo domovino, toda tudi znali ceniti pozitivne pridobitve drugih narodov, ki bodo gojili v sebi svobodoljubne tradicije naših prednikov, toda katerih ljubezen do svoje socialistične domovine ne bo motila, da bi bili hkrati tudi resnični internacionalisti.
Pri vzgajanju pravih socialističnih državljanov naše države ima izredno veliko vlogo tudi naša književnost, naša kultura sploh. Z ozirom na to sl morajo naši književniki in ostali kulturni delavci prizadevati, da čim globlje spoznajo bistvo dogajanja v današnji dobi in da dajo kvalitativno čim boljši literarni odraz procesa revolucionarne preobrazbe naše socialistične dežele: da verno prikazujejo vse, kar je bilo pozitivnega v naši zgodovini, da sl prizadevajo, da bo v njihovih literarnih delih res ovekovečena nadčloveška borba naših narodov za svojo svobodo in za svojo srečnejšo bodočnost.
Naša znanost ima danes pogoje za poln razvoj in prepričan sem, da bodo naši znanstveniki v polni meri Izkoristili vse možnosti, ker ima vloga znanosti v socialistični gradnji eno najvažnejših mest. Že doslej se je pokazalo, da so naši znanstveniki razumeli svoje naloge v splošnih naporih naših delovnih ljudi, v socialistični graditvi naše dežele. Naši znanstveniki so že dali naši socialistični državi dragocene rezultate svojega napornega znanstvenega dela. Prepričan sem, da bodo naši znanstveniki v polni meri izkoristili vse možnosti, ker ima vloga znanosti v socialistični gradnji eno najvažnejših mest. Že doslej se Je pokazalo, da so naši znanstveniki razumeli svoje naloge v splošnih naporih naših delovnih ljudi, v socialistični graditvi naše dežele. Naši znanstveniki so že dali naši socialistični državi dragocene rezultate svojega napornega znanstvenega dela. Prepričan sem, da bodo oni v bodočih letih s svojim znanstvenim delom lahko v ogromni meri olajšali in pospešili ne samo izvršitev petletnega plana, temveč tudi za zgraditev socializma sploh. Ko govorim o naših znanstvenikih tedaj prištevam k njim vse one inženirje, arhitekte, zdravnike in druge strokovnjake, ki danes pogrnimo delalo na vedno novih ki novih iznajdbah in delih, ter pogumno sprejemajo nove metode In brez bojazni iščejo ter tudi najdejo vedno nove in nove poti za pospešeno izgradnjo socializma v naši državi z lastnimi ustvarjalnimi silami.
Tovariši in tovarišice člani Ljudske fronte! V krtu 1950 morate z nezmanjšanim elanom sodelovati pri izgradnji naše dežele. Tu govorim onim članom Ljudske fronte, ki niso že obremenjeni z raznimi nalogami, ki sem jih preje navajal. to je onim, ki imajo v svojem vsakodnevnem delu bodisi v mestu ali na vasi še dovolj časa, ki ga lahko posvete koristnemu delu za našo skupnost
Posebno Ljudska fronta na vas! mora vložiti vse svoje sile, da da iz svojih vrst čim več delovne sile v podjetja in 
razne objekte. Prepričan sem, da bo z vztrajnim prizadevanjem Ljudske fronte vsaj v glavnem premagano pomanjkanje delovne sile v naši državi.
Državljani in državljanke! Nam vsem je lasno, kakšne so naše naloge v letu 1950 in na kakšne težave lahko računamo pri njihovem izvrševanju. Napnimo vse svoje sile, da jih bomo nedvomno izvršili. V vseh splošnih naporih naših delovnih ljudi bo sodelovala tudi naša slavna armada, ki ima nalogo ne samo varovati, temveč tudi graditi socializem v naši deželi. Naj bo srečno novo 1950. leto vsem državljanom naše socialistične domovine!
Praznik najmlajših —
sprejem pri sekretarju OK KPS
Ob koncu leta se zbero vsi delovni kolektivi po tovarnah in podjetjih, po izvršitvi svojih nalog, na pogovor o uspehih in napakah, ki so jih storili kot celota ali poedinci pri delu v preteklem letu. V petek pred koncem leta 1949 so tako storili tudi pionirji okraja Murska Sobota. Zbrali so se na okrajnem komiteju v sobi sekretarja in se med seboj pogovarjali Vsakdo je vedel kaj povedati, se s čim pohvaliti pa tudi grajati. To je bilo tako samo med posamezniki, tako da ni vedel vsak za vse, kar je kdo povedal. Pogovor je namreč potekal v času, ko so bili še sami in so še vedno zamudniki prihajali, a tovariša sekretarja še ni bilo. V tem času so te najboljše bi najmlajše obdarile žene mestne organizacije žena v Murski Soboti
Ko je prišel tovariš sekretar Brglez Bela, so vsi umolknili in prisluhnili temu, kar jim je pripovedal. Pozorno so poslušali besede o našem velikem delu v tem času in o velikih zmagah, ki nas še čakajo in o velikih nalogah, ki čakajo njihove zdaj še slabotne ročice in razumeli so, da je veliko zaupanje Partije naklonjeno prav njim in da se zavzema za njih še posebej tovariš Tito. To je bilo razbrati z njihovih rdečih in zadovoljnih ličec in iz plamtečih pogledov, ki so povedali veliko več kot more povedati beseda in veliko več kot še tako velika in svečana obljuba.
Tovariš sekretar je končal. Štirideset parov nasmejanih oči ga je gledalo in videlo se jim je, da bi tudi oni vedeli veliko povedati in da bi želeli povedati, toda takšnih srečanj in obiskov niso doživeli še nikdar do zdaj in zato ni čudno, da so bili nekoliko v zadregi. Poleg tega pa so vstopili med sekretarjevim govorom še drugi. Pionirji so sklepali, da so to člani Komiteja, toda nobeden od teh, ki so prišli na obisk, ni vedel da je eden od teh organizacijski sekretar Okrajnega komiteja in oni resni mož sekretar agitpropa pri Okrajnem komiteju, da je prisotna tudi sekretarka Antifašistične fronte žena in predstavnica mestne organizacije žena.
Morda je pravi vzrok tičal kje drugje, toda dejstvo je bilo to, da se nobeden ni oglasih dokler niso pričeli prisotni vzpodbujati z vprašanji. Deklica, ki je spregovorila prva je bila nekoliko zadregi.
 A Šmarjev Edi, ki je govoril za njo, se je že po prvem stavku sprosti. Sicer pa je s prvim stavkom povedal največ:
»Pionirski odred Kučana Kalmana je dal za zgraditev zadružnega doma pet tisoč prostovoljnih delovnih ur.«
Ta odred je v Hodošu, zato je Edi govoril madžarski, kajti v Hodošu ne govorijo mnogo slovenski in mu slovenska beseda ne teče kdo ve kako dobro. Tudi pionir, ki je prišel iz Prosenjakovcev, kjer biva prav tako madžarska narodna manjšina, je začel s stavkom:
»Pionirski odred je dal za gradnjo zadružnega doma štiritisoč prostovoljnih delovnih ur.«
Povedal pa je tudi to, da se odred udejstvuje v fizkulturi, da polagajo norme za fizkulturno značko in da živijo prav lepo po pionirski. Slično so pripovedovali tudi drugi. Tako so povedali, da v Šulincih mladina sploh ne skrbi za vzgojo pionirjev, da pa se zato vzgajajo sami in pri tem jim pomaga učitelj. Zberejo se in čitajo Pionirja in tako zvedo vedno nekaj novega. Igric bi se zelo radi učili, pa nimajo knjig. Manjkajo jim tudi srbohrvatske čitanke, da bi se učili srbohrvaščine. Učilo pa se vsi razen enega kar dobro. V Stanjevcih delajo slično, toda veliko več pažnje polagajo učnim krožkom, pa tudi gredice imajo in na njih goje rože, pa ne zato, da bi jih trgali in dajali v vazo, ampak zato, da pridobivajo semena, kot so to storili lani. V
prihodnjem letu nameravajo namreč gredice razširiti. V Gornji Lendavi pa so opremili eno sobo v starem gradu za igre v zimskem času. Tako na primer igrajo v tej sobi igro »Med dvema ognjema in še druge.
Vsak izmed kijih je kaj povedal. Vedno več so pripovedovali in vedno bolj domači so bili. Kar pozabili so, da so na komiteju in to jih je delalo še bolj zadovoljne. Nekateri so se oglašali tudi z željami in ob takšnih prilikah so opazili, kako je sekretar prijel za svinčnik in zapisoval. Vedeli so, da bodo to, kar si želijo, tudi dobili. Tako si je zaželel pionir iz Beltinc, kjer je nad tristo pionirjev, fizkulturno orodje. Povedal pa je tudi, da oni dobro delajo da se poleg drugega učijo tudi narodnih plesov, kajti januarja se odpravlja njihova pionirska folklorna skupina v Ljubljano, kjer bo nastopila.
»Pionirji, ki hodijo v šolo v Markovce, so prav tako delavni. Seveda so v tej šoli najboljši tisti, ki so iz Čepincev, kajti ti so dali nad šeststo prostovoljnih delovnih ur za gradnjo zadružnega doma«, se je oglasil visok fant odločne zunanjosti. »Pomagali smo tudi pri razdiranju stare šole in tu smo veliko storilk kajti odrasli niso mogli na streho, ki je bila že vsa trhla in so morali pri razkrivanju delati le pionirji, ki so lahki. Seveda se je marsikateri poškodoval toda to ni bila ovira, kaiti poškodbe niso bile velike. Le eden, ki si je zvinil prst, je godrnjal, pa smo mu rekli: takšen ne more biti pionir in smo ga hoteli izključiti, toda on tega ni hotel in se je popravil.«
Njegov glas je zveneč odločno in videti je bilo, kot bi govoril mlad vaški aktivist. Kar veselje ga je bilo poslušati. Pa nt govoril samo o pionirjih. Povedal je tudi o tem, kako so pomagali pri volitvah in kako je bila samo ena žena med votivnimi upravičenci, ki ni hotela na volišče in se je zaklenila v hišo. »Pa smo zaključili volitve brez nje. Takšni niso za našo skupnost, pa se ne oziramo na njih!« je odi učno dejal. »Slabo je to, da se večkrat spoprimemo z markovčanskimi pionirji in to vedno zato. ker jih navajamo na takšno delo. kakršnega smo navajeni v Čepincih«, je grajal in zopet nadaljeval: »Pomagali bomo graditi tudi silos, ki ga imamo v načrtu v letu tisočdevetstopetdesetem, da bomo tudi v bodoče pri vseh nalogah prvi in da se v gospodarstvu še bolj utrdimo.«
Vsi so ga vneto poslušali. Sekretar ga je poslušal z največjim zanimanjem, saj mu je mali Čepinčan pripovedoval o vseh problemih kraja in to pomeni veliko, saj se bodo vse naloge z lahkoto obravnavale le takrat, ko bo sleherni pionir seznanjen z vsemi nalogami, ki stojijo pred množičnimi organizacijami in z vso problematiko okraja.
Čas je hitro mineval in v pogovoru niti opaziti niso, kdaj je minil poldan. Sekretar je vstal. Pomenili so se že o vsem, kar le bilo važnega. Povabil jih je nato v dvorano Fronte, kjer so žene že pogrnile mizo in jim postregle. Člani komiteja in ostali so se posedli med pionirje in med kosilom se je pogovor nadaljeval. Potem so zapeli svojo himno In še nekaj partizanskih pesmi, nakar je zopet spregovoril sekretar. Dal jim je napotilo, kako in kaj naj delajo in nato izročil pozdrave vsem pionirskim odredom v okraju in še staršem, bratom in sestram; preko naših najmlajših je izročil pozdrave vsemu prekmurskemu ljudstvu pred vstopom v četrto leto Titove petletke. Pionirji so sprejeli nagrade za svoje uspehe, dosežene v 1949. leta — knjige, za svoje odrede smuči, šahe in sestavljalnice. Srečni in nasmejani so se potem napotili proti domu, da bodo v novem letu storili še več...	-J. P-
Pomembna zmaga delovnega kolektiva opekarne v Radgoni
Gornjeradgonski obrat opekarn ljutomerske direkcije je dosegel koncem oktobra 1949 pomembno delovno zmago, saj je prekoračil od lanskega leta za 32,8%, povišan plan od prejšnjega leta pri produkciji surove opeke za 110,7% in pri strešni opeki za 100 in pol odstotka, dočim je bil plan žgane opeke z 10. dec. 1949 prekoračen za 7 in pol odstotka. Z ozirom na obvezo delavskega kolektiva opekarniškega podjetja o 100 odstot-prevoz opeke z novimi transportnimi je izpolnilo pri surovi opeki svojo obveznost 2 leti pred rokom, a plan žgane opeke bo izpolnjen v letu 1950., to je eno leto pred rokom.
Za tako lepe uspehe nosi glavno zaslugo delo sindikalne organizacije, ki je od vsega pričetka obratovanja opekarne v novi Jugoslaviji tesno sodelovala z upravo podjetja. Med posameznimi brigadami in posamezniki se razvija živahno tekmovanje in so si posamezne brigade večkrat priborile prehodno zastavico, ki je končno ostala trajna last v podjetju. Pri gradnji novih betonskih stez za prevoz opeke z novimi transkortnimi
vozički, pri katerem se sproščuje 10 delovnih moči od prejšnjega ročnega prevoza s samokolnicami, je delovni kolektiv pripomogel s 4860 delovnimi urami s prostovoljnim delom, da bo delo v podjetju olajšano in s sproščenjem delovne sile delovni učinek podjetja povečan. Ob jesenski proslavi ob dosegi plana je bilo v podjetju 12 najboljših delavcev razglašenih za udarnike, a 44 je bilo nagrajenih. Istočasno je bil razglašen 1 racionalizator. Za vzgojo polkvalificiranega in kvalificiranega kadra skrbi podjetje s tem, da pošilja delavce v razne tečaje. Ravnokar poseča šest polkvalificiranih delavcev strokovni tečaj opekarske stroke, ki bodo po uspešno končanem prešli v zvanje kvalificiranih delavcev.
Podjetje vodi tudi široko akcijo za gradnjo potrebnih delavskih stanovanj v smislu ugodnosti, ki jih daje pred kratkim izdana posebna uredba o brezobrestnem kreditiranju pri gradnji stanovanj industrijskim delavcem, ki so zaposleni v podjetjih republiškega značaja.
Prvi sadjarski in vinogradniški brigadirski tečaj na Kapeli je zaključen
Do leta 1949 je bila na državnem vinogradniškem posestvu na Kapeli enoletna vinogradniška sadjarska šola, ki je bila potem zaradi nujnih potreb brigadirskega kadra po naših kmetijsko obdelovalnih zadrugah začasno ukinjena. Namesto te je ministrstvo za kmetijstvo, oddelek za Šolstvo, organiziralo brigadirske tečaje.
Prvi sadjarsko-vinogradniški brigadirski tečaj je pričel letos v oktobru. Namen je vzgojiti res dober brigadirski kader, ki bo znal izvajati upravno operativne, organizacijske ter planske naloge v naših obdelovalnih zadrugah. Tečaj traja tri mesece ter ga obiskujejo člani kmetijskih in kmetijsko obdelovalnih zadrug — bodoči brigadirji iz ljutomerskega in radgonskega okraja ter okraja Maribor-okolica in zadružniki in Primorske oblasti. V tečaj se je vpisalo 30 tečajnikov, ki so ga — razen štirih, ki so v teku tečaja zaradi bolezni odstopili — s prav dobrim uspehom zaključili. Plan za vzgojo novih kadrov je najslabše izpolnil radgonski okraj, ki je poslal v tečaj samo dva zadružnika. (Tečaj je obiskovalo tudi 6 brigadirk.) Glavni predmeti v tečaju so bili organizacija dela, planiranje in normiranje v KOZ, vinogradništvo ter sadjarstvo, osnove politične ekonomije, poleg teh na še slovenščina in računstvo. Strokovne predmete so predavali strokovnjaki
državnega posestva, ostale predmete pa učitelji tukajšnje osnovne šole. Poleg teoretičnih predmetov so imeli tečajniki tedensko dvakrat po 4 ure praktične vaje na terenu. Teoretičen pouk je trajal dnevno od 7. do 12. ure, ostali čas pa so uporabili za praktične vaje in za študij. Tečaj je internatsko urejen in so tečajniki preskrbljeni s stanovanjem in hrano. Ministrstvo za kmetijstvo je nudilo vodstvu tečaja kakor tečajnikom samim vso materialno in moralno pomoč.
Uspehi tečajnikov so, kakor smo že omenili, prav dobri, čeprav so imeli nekateri v začetku težave v osnovnih predmetih, ki pa so jih s pridnostjo in vestnostjo kmalu premostili. Uprava tečaja si je svestna, da bodo absolventi tečaja pridobljeno znanje v tečaju, kot bodoči brigadirji v zadrugah, s pridom uporabljali. Z racionalnejšim delom bodo dvignili proizvodnjo v naših zadrugah.
Idejno-politično so se vzgajali tečajniki s sistematičnimi političnimi predavanji ter z dnevnim čitanjem naših časnikov. Sodelovali so pri vseh proslavah in sindikalnih prireditvah ter se vključevali v krajevno politično delo, predvsem pri zadnjih volitvah in na sestankih LMS.
Tečaj, ki se ga je udeležil tudi zastopnik ministrstva za kmetijstvo, (Nadaljevanje na 3. strani)
M. Sobota, 5. januarja 1950
»LJUDSKI  GLAS«
Stran 3
(Nadaljevanje z druge strani) oddelek za šolstvo, je bil zaključen s kratko kulturno prireditvijo ter z razdelitvijo nagrad in pohval najboljšim tečajnikom. Nekateri tečajniki, ki se v začetku niso mogli vživeti v novi položaj, so zdaj kar neradi odhajali. Zavest teh zadružnikov brigadirjev se je visoko dvignila. S to zavestjo pa se bodo nedvomno dvignili tudi uspeha po nadih obdelovalnih zadrugah. Novi brigadirski tečaj, ki bo sprejel največ 40 tečajnikov, prične 10. januarja 1950 na Kapeli.
Z volitvami vodstev LMS moramo se bolje usposobiti organizacije za izvajanje partijske linije med mladino
Centralni komite Ljudske mladine Jugoslavije je izdal na osnovi statuta LMJ odlok o izvajanju letnih konferenc mladinske organizacije. Na teh konferencah bo mladina pregledala svoje delo v 3. letu petletke, dala pred svojo Partijo obračun dela ter izvolila svoje vodstvo. Letne konference v osnovnih organizacijah se bodo izvajale vse do jan. 1950. l. nakar se bodo izvedle krajevne, tovarniške, mestne okrajne in oblastne do 15. aprila 1950.1. S temi konferencami mora organizacija rešiti vrsto organizacijsko kadrovskih vprašanj, ki bodo omogočila nadaljnje izgrajevanje LMS, da bodo iste kos nalogam, ki jih prav v tem obdobju socialistične graditve postavlja naša Partija. Le tedaj, če bodo letne konference v sleherni osnovni organizaciji temeljito pripravljene in če bo v te priprave vključen sleherni član LM, bodo konference dosegle svoj namen.
Mladinska organizacija bo morala v pripravah za konference posvetiti posebno pozornost nadaljnjemu življenju organizacije ter njeni kvalitetni vsebini, kar je na račun operativnih gospodarskih akcij v letošnjem letu precej zanemarjala. Dejstvo, da je še vedno mladina na področju oblasti izven organizacije, nam zgovorno govori o tem, da se je organizacija premalo odločno borila za slehernega poštenega mladega človeka. Velika večina te mladine je v neštetih akcijah dokazala svojo predanost Partiji in pripravljenost do dela, vendar organizacija ni bila sposobna, da jih sprejme v svoje vrste. Veliko odgovornost za tako stanje nosijo predvsem Okrajni komiteji na čelu s sekretarji, ker se zaposljujejo na vrsti konkretnih gospodarskih političnih akcij, pozabljajo pa na množice mladine, ki ji ob takih akcijah stoje ob strani. Tak sistem dela ima za posledico nujno odtrganost vodstva od mladine in nepoznavanje njenih vsakodnevnih potreb. Ponovno je treba podčrtati, da bodo Okrajni komiteji LMS delali dobro le tedaj, ko bodo v celoti poznali linijo Partije v okraju in se borili, da bo pri izvajanju te linije mobilizirana vsa mladina, ne pa samo člani biroja in komiteja. Ob takem delu tudi vsebina dela v aktivih ne bo dolgočasna, producirana na prostovoljno delo, temveč bo pestra in živahna. Med vzroki za neorganiziranost mladine je potrebno analizirati med drugim tudi sestav vodstev osnovnih organizacij. Dosedanji pregled nam kaže po letih predvsem v okraju Ljutomer. Organizacija ne sme pozabljati, da združuje v svojih vrstah mladince in mladinke do 25 let starosti, pri katerih mladoletni sekretarji ne uživajo avtoritete, niti niso dovolj zreli za uspešno reševanje problemov, predvsem na vasi. V veliki meri bi se morala organizacija poslužiti demobiliziranih tovarišev borcev, kateri bi svoje v Armiji pridobljeno znanje koristno prenašali na mladino na terenu. Veliko število članov Partije, katere si je mladina izvolila za svoje voditelje, priča o zaupanju in ljubezni, ki jo goji mladina napram Partiji, istočasno pa obvezuje partijske organizacije, da se še mnogo bolj založe z delom med mladino.
Dosedanje priprave za letne konference, predvsem pa izkušnje iz prejšnjih let, nas opozarjajo, da je njih izvedbi treba posvetiti več pozornosti. Slabosti politično vzgojnega dela, katere so najčešče rezultat neurejenih organizacijsko kadrovskih vprašanj, nam odkrivajo resnost nalog, ki stojijo pred nami. Že v pripravah na konference se je treba boriti proti nepravilnemu tolmačenju. Temeljit študij navodil CL LMJ o izvajanju konferenc bo preprečil ne-
jasnost med mladino; nepravilno bi tudi bilo zreducirati vse priprave na same volitve vodstva, ne da bi se sekretariati aktiva pripravili na letno poročilo aktiva, iz katerega naj bi bili razvidni vsi uspehi ter slabosti aktiva in vodstva. Živahna diskusija, ki naj bo prepletena s konstruktivno kritiko, naj postavi pred aktiv jasne smernice za bodoče delo aktiva. Novo formirani aktivi in člani LM se bodo prav v pripravah na letne konference še globlje spoznali z razvojem in tradicijami LM ter njenim statutom. Največ pažnje pa bodo aktivi posvetili politični vzgoji, kulturno-zabavnemu življenju mladine, fizkulturi, predvojaški vzgoji, ljudski tehniki, strelstvu ter ostalim oblikam dela. Ob pregledu svojega dela v pripravah za volitve v KLO bo lepa vrsta aktivistov, ki bodo ugotovili, da je bilo njih delo preveč usmerjeno na dan samih volitev (krasitev volišč, budnice, kurirji itd.), da pa aktivi niso dovolj sodelovali na zborih volivcev
v razkrinkavanju razbijačev vaške enotnosti, poosebljenih v izkoriščevalskih špekulantih itd.
Poleg temeljito pripravljene vsebine letnih konferenc pa je treba poskrbeti tudi za tehnične priprave. Ne bo odveč, če opozorimo na solidno okrašene in tople prostore, kjer se bodo konference izvajale. V počastitev konferenc naj se aktivi pripravijo na kulturne prireditve, kamor naj vabijo svoje starše in ostale starejše tovariše. Udeležba zastopnikov KP, Armije, OF, AFŽ in ostalih organizacij na konferencah bo dala le-tem še resnejši značaj. Sproščena iniciativa vse mladine v pripravah za volitve svojih vodstev in medsebojna tekmovanja bodo aktivi LM dostojno proslavili svoj praznik — Dan volitev v sekretariate aktivov. Temeljita priprava konferenc bo ogromno pripomogla k utrjevanju organizacije v pravo šolo mladih ljudi, kateri se bodo še dosledneje borili za zmago stvari naše Partije.	S. D.
Mladina bo na svojih letnih konferencah
položila obračun svojega dela
Letne konference v osnovnih organizacijah se bodo izvajale vse do 31. januarja 1950. leta, nakar se bodo izvedle krajevne, tovarniške, mestne, okrajne in oblastne do 15. aprila 1950. leta. S temi konferencami mora organizacija rešiti vrsto kadrovskih vprašanj, ki bodo omogočila nadaljnjo izvajanje linije naše Partije, da bodo iste kos nalogam, ki jih prav v tem obdobju socialistične graditve postavlja naša Partija. Le tedaj, če bodo letne konference v sleherni osnovni organizaciji temeljito pripravljene in če bo v te priprave vključen prav sleherni član LM, bodo konference dosegle svoj namen.
Mladina se že pripravlja na te konference, kar nam govorijo delovni uspehi naših mladincev in mladink, kakor so to mladinke tovarne perila v Murski Soboti, kjer presegajo mladinke že 3 mesece od 100 do 150% normo. V tem mesecu je bilo proglašenih 40 mladink za udairnike. Najboljša mladinka v tovarni je tov. Perš Marija, ki presega normo od 140 do 200%. V tovarni volnenih in vigogne izdelkov v Mariboru so bile v tem mesecu postavljene štiri mladinske brigade, zajete mladine v njih je 36. Ena brigada je tkalska in 3 predilske. Sedaj se pa pripravljajo na tekmovanje po Sirotanovičevem sistemu in to na čast tovarniški mladinski konferenci. V mesecu novembru je mladinska brigada Auda Angele dosegla končni rezultat za ves mesec 133%. Vse mladinke se aktivno udejstvujejo v političnem življenju. V Združeni tovarni svile v Mariboru je mladinska brigada »Čadeža« završiia svoj letni plan za 29. november. Sedaj dela za leto 1950. Vse brigade se pripravljajo za tekmovanje po Sirotanovičevem načinu in to na čast mladinski konferenci. Isto tako je mladinska delovna brigada »Turka« v Delavnici drž. železnic pričela dne 22. decembra s tekmovanjem na čast mladinski konferenci. Ta brigada je pričela s tekmovanjem ena izmed prvih in je še vedno najboljša. Prav tako se pripravljajo vsi delavski aktivi na volitve v osnovne organizacije, dočim kmečki aktivi še do sedaj niso pristopili k takšnim pripravam.
Kmečki aktivi, v katerih je se najbolj pereče vprašanje neorganiziranost mladine in tudi v delavskih, morajo mladinski aktivi v zvezi z volitvami rešiti to vprašanje. Med vzroki za neorganiziranost mladine je potrebno analizirati med drugim tudi sestav vodstev osnovnih organizacij. Dosedanji pregled nam kaže po letih predvsem v okraju Ljutomer in Ptuj. Organizacija ne sme pozabljati, da združuje v svojih vrstah mladince in mladinke do 25 let starosti, pri katerih 15, 16 in 17 letni sekretarji ne uživajo avtoritete niti niso dovolj žreli za uspešno reševanje problemov, predvsem pa vaški aktivi
Mladinski aktivi bodo na teh konferencah pregledali, koliko mladine je odšlo v težko in lahko industrijo, na zvezne akcije, avtocesto Zagreb— Beograd in Novi Beograd. Predvsem vaški aktivi bodo tu lahko točno ugotovili in pregledali, v koliko je  pomagala mladina in mladinska organizacija pri graditvi socializma. Tako je sodelovalo na zveznih in republiških akcijah iz naše oblasti 3411 mladincev in mladink, od tega 2019 kmečke in 1531 šolske mladine od plana 3550 mladine. Istotako se je vključilo v težko industrijo iz celotne oblasti do konca novembra in to v Tovarno avtomobilov, Metalno Maribor, Tovarno poljedelskih strojev Maribor, Tovarno aluminija Strnišče, Tovarno Impol, Železarno Guštanj, Nafto, rudnik Mežica in HC Vuzenica 2525 mladincev in mladink.
Ljudska mladina Mariborske oblasti je tesno sodelovala z OF pri izpolnjevanju planskih nalog, predvsem v gozdarstvu in kapitalni izgradnji pri prioritetnih podjetjih težke industrije. Tako je v tem letu sodelovalo v frontnih brigadah 5470 mladincev in mladink, od tega v gozdnih brigadh 4893 in v gradbenih brigadah pa 577 mladine.
Tu vidimo jasno sliko, da je mladina v Mariborski oblasti v večji meri izpolnila plan, kakor si ga je zadala v začetku leta 1949. Na delovnih letnih konferencah pa bo sprejemala nove obveze za 4. leto Titove petletke.	C. M.
V domače kraje so se vrnili tečajniki, ki so obiskovali tečaj za funkcionarje OF v Radencih in pričeli  z delom za napolnjevanja plana VOOE.
Novoizvoljeni MLO v M. Soboti
bo v novem gospodarskem letu predvsem dvignil gradbeno dejavnost v svojem območju
Člani novoizvoljenega mestnega ljudskega odbora v Murski Soboti so položili svečano prisego, da bodo vedno delali le v dobrobit in korist ljudstva in z vsemi svojimi močmi pomagali pri izgradnji socialistične domovine. Ob tej priliki so dosedanji funkcionarji mestnega ljudskega odbora poročali novim odbornikom o delu dosedanjega odbora, prikazali napake, ki jih bo treba v bodoče odpraviti in tako nakazali smernice za nadaljnje delo.
Poverjenik za mestna podjetja je prikazal delo 36 podjetij, ki so prav v poslednjih dveh letih dosegla lepe uspehe Tri mestna podjetja: kleparska delavnica, metlarna in čevljarska delavnica, ki so bila zadolžena z delovnim načrtom, so ga izpolnila in celo presegla. Mestna kleparska delavnica je izpolnila načrt potem, ko so ji dodelili delovno silo, s 116% in dosegla več kot 7 milijonov dinarjev tržnega dobička. Delovni kolektiv kleparske delavnice je razstavljal svoje izdelke tudi na republiški razstavi v Ljubljani in prejel za bogat in okusen asortiment nagrado v znesku 60.000 dinarjev.
Mestna metlarna je kljub pomanjkanju surovin izpolnila plan stoodstotno in dala okrog 2 in pol milijona dinarjev tržnega dobička.
Čevljarska delavnica je dosegla svoj plan že 29. novembra in ga do konca leta presegla za 20%. Tudi delavci mestne čevljarske delavnice so dali v letošnjem letu okrog 2 in pol milijona dinarjev tržnega dobička.
Skupno so vsa mestna podjetja imela letošnje leto dobička preko 11 in pol milijonov dinarjev, od katerega so prispevala lep znesek v proračun Mestnega ljudskega odbora.
Mestni ljudski odbor pa se ni zadržal samo pri dobičkanosno podjetjih, marveč je tudi ustanovil razne popravljalnice,  katerimi zmanjšuje potrebe po novih proizvodih. V preteklem letu je MLO v Murski Soboti osnoval remontno podjetje, ki vzdržuje privatne in državne zgradbe, ustanovil čevljarsko in krojaško popravljalnico, v kratkem bo pričela delovati tudi kleparska popravljalnico.	
Med vsemi mestnimi podjetji  Murski Soboti je prav gotovo mestna ekonomija med najvažnejšimi, saj ima važno nalogo, skrbeti za dopolnilno preskrbo soboškega prebivalstva. V letošnjem letu se je mestna ekonomija razširila Že na 130 ha in je kljub začetnim težavam pokazala lepe uspehe. Na 14 ha so letos pridelali okrog 53.000 kg povrtnine, ki so jo prodali menzam, gostinskim podjetjem in na trgu. Poleg lega je ekonomija pridelala lepo količino belih žit, od katerih je oddala državni semenarn, kot prvovrstno semensko blago 95 stotov, republiškemu odkupnemu podjetju pa 175 stotov.
Živinc ima mestna ekonomija še zaenkrat raztreseno po več hlevih. Te dni na bodo dogradili nove goveje, konjske in svinjske hleve, v katerih se bo lahko stanje živine dvignilo za 100 %. S svežim mlekom oskrbuje mestna ekonomija delavsko-uslužbensko restavracijo, zajtrkovalnico in ostala mestna gostinska podjetja. Mestna ekonomija bo oskrbovala vso zimo trg z radičem, ohrovtom, korenjem in špinačo. Za trg bo tudi pripravila zgodnjo zelenjavo in večje količine solate s toplih gred.
Proizvodni plan za 1950. leto je mestna ekonomija izpolnila v jesenski setvi 100%, prav tako je pa tudi globoko pre-
orala njive za spomladansko setev. Površine s povrtninami bodo prihodnjo pomlad povečali na 20 ha, zaradi dviga števila živine bodo pa tudi povečali površine s krmskimi rastlinami. Od novih kultur bo mestna ekonomija spomladi zasejala 5 ha sirka, ki bo služil kot surovina mestni metlami, 1 ha maka, kumne in nekaj hrena. Letos spomladi so posejali sicer nerodovitno zemljišče s Šibjem amerikanske vrbe, ki se je na veh hektarjih lepo razrasla, tako, da bo v kratkem pričela z delom novoosnovana pletarske delavnica, ki bo izdelovala najrazličnejše pletene izdelke.
Mestni ljudski odbor v Murski Soboti je letos pristopil tudi k ideološko politični vzgoji delavstva. Prvi uspehi so se pokazali, ko sta bili osnovani prvi dve osnovni partijski celici, na čijih pobudo se je v čast 29. novembra vršilo po vseh podjetjih tekmovanje, ki je dalo zelo lepe rezultate.
Tajnik mestnega ljudskega odbora je novoizvoljenim odbornikom še poročal, kako je odbor pristopil k reševanju stanovanjske krize, ki je v Murski Soboti vedno večja. Mestni odbor je sklical sestanek upravnikov večjih podjetij v Murski Soboti, na katerem so se posamezna podjetja obvezala, da bodo v prihodnjem letu zgradila lastne stanovanjske bloke s štirimi družinskimi stanovanji. Te stanovanjske hiše bodo zgrajene zelo enostavno in predvsem ob pomoči množičnih organizacij. 11 podjetij
 te hiše pričelo graditi že spomladi. Načrti so pripravljeni, nekatera podjetja je pripravljajo gradbeni material Tako bo dobila Murska Sobota v prihodnjem letu 44 novih družinskih stanovanj.
Po poročilih dosedanjih funkcionarjev MLO so novoizvoljeni odborniki izbrali svoj izvršilni odbor, v katerem so zopet zastopani poleg novih tudi vsi dosedanji funkcionarji. S tem so volivci in odborniki dali dosedanjemu odboru priznanje za njegovo uspešno delo.
Novo izvoljeni odbor je nato po živahni diskusiji sprejel plan dela za prihodnji dve leti, ki ga je predlagala Osvobodilna fronta. Odborniki so ga deloma spremenili in izpopolnili.
Novoizvoljeni odbor bo v 1950. leta skrbel, da bo dograjena stanovanjska stavba s 16 stanovanji, kjer je sicer delo že v glavnem dokončano, potrebne pa so še vodovodne cevi. Letos bodo v 
Murski Soboti zgradili tudi novo kinodvorano, ker je sedanja v telovadnih prostorih nove gimnazije, ki bo te prostore v kratkem potrebovala. Opeko za dvorano so že pripravili in navozili. V prihodnjih 2 letih, ko bodo dokončno Izdelali nov regulacijski načrt, bo Murska Sobota dobila moderno avtobusno postajališče, da ljudem ne bo več treba čakati na prostem. V tem času bodo Izvršena tudi mnoga komunalna dela. Ustanovili bodo otroške jasli, čijih ustanovitev se v Murski Soboti zavlačuje je dve leti, odprli bodo pralnico in čistilnico, nadaljevali z vrtalnimi deli za vodovod itd. Kmetijski odsek pri MLO bo skrbel, da se bo stanje živine v mestu dvignilo Še za 20%.
Novoizvoljeni odborniki so tudi sklenili, da bodo imeli redne tedenske sestanke, na katerih se bodo predvsem seznanjali z vprašanji, ki zanimajo ljudskega odbornika.  Ta vprašanja bodo ljudski odborniki po svojih volivnih enotah posredovali volivcem, s čimer bodo ljudje prihranili marsikateri korak za nasvet na Mestnem ljudskem odboru.
D. H.
DOPISI
Tišin a. — Tišina in Tropovci imata skupen zadružni dam, toda kljub temu, da ga gradijo že tretje leto, dom ni niti v surovem stanju gotov. Tukaj se vidi slabost vaškega odbora Fronte in slabost frontovcev v vasi, ki ne morejo doseči tega, da bi naloge pravočasno izvrševali.
V	tednu Rdečega križa, ki je trajal od 5. do k3. novembra 1949, smo prejeli od Glavnega odbora RKS značke v vrednosti 60.683 din, ki smo jih razpečati po celotnem okraju potom krajevnih odborov RKS dn raznih trgovskih obratov v okraju.
Okrajni odbor RKS v Murski Soboti je pravočasno porazdelil ves material, ki se je nanašal na čim boljšo izvedbo Tedna RKS. Razposlali simo na vse enote okrožnice s točnimi navodili ter z naročilom, da nam morajo natanko poročati o izvedbi teh nalog. Poročila smo prejeli samo od 16tih enot v celem okraju.
V	letošnjem Tednu  RKS se je najbolje izkazala krajevna enota RKS v Gornji Lendavi, ki je zelo zvišala število članstva PRK. Imela je tudi svojo lastno prireditev ter je zbrala precejšen znesek prostovoljnih prispevkov. Kot druga najboljša enota v okraju je bila enota v Gančanih, ki je tudi zvišala članstvo ter zbrala lep znesek prostovoljnih prispevkov.
V	mali vasi Dolina je krajevni odbor RK edini v našem okraju priredil v svoji lastni režiji prosto zabavo s plesom, ki je prinesla čistega dobička 5310 dinarjev. Po vseh krajevnih enotah so se vršila predavanja o pomenu RK, ki so jih organizirali sami krajevni odbori. Predavatelji, so bili povečini krajevni zdravniki ter vaški učitelji.
V	samem mestu Murska Sobota je organiziral predavanje mestni odbor AFŽ. Udeležba na tem predavanju je bila zadovoljiva.
Nadalje je okrajni odbor RKS nameraval skupno z zdravstvenim sindikatom prirediti zdravstveni izlet v najboljšo
kmetijsko obdelovalno zadrugo v Kramarovcih, kjer je največ kolonistov. Zaradi slabega deževnega vremena se ta telet ni izvršil, pač pa se bo izvršil takoj spomladi letošnjega leta. Vztrajamo pa na tem, da se ta zdravstveni izlet mora izvršiti v to KOZ, ker je ta tik avstrijske meje.
V teku Tedna RK smo organizirali tudi zbiranje prostovoljnih prispevkov potom iabiralnih pol, ik so bile potrjene od okrajnega sindikalnega sveta ter z žigom našega okrajnega odbora RKS. Zbrano je bito 15.950 dinarjev. Ves ta znesek se je zbral le potom sindikalnih podružnic. Kot najboljša so se izkazala sindikalna podružnica mestnih podjetij, zdravstvena, obutve, železnice in OLO. Od pitališč pa sindikalna podružnica v Cankovi Najslabše pa podružnica OKAP-a in okrajnega gradbenega podjetja v Murski Soboti.
Poleg tega je bilo tudi organizirano zbiranje prostovoljnih prispevkov potom puščic, ki jih je brezplačno izdelalo kovinarsko podjetje. To zbiranje je bilo organizirano med šolsko mladino. Zbrani znesek je šel v korist MO RKS in za Teden RKS
Na iniciativo OO RKS so morale vse enote, ki so imele v Tednu RK razne prireditve, odstopiti 50% od čistega dohodka v korist TRK. Skupni znesek znaša din 8362.—.
Po poročilih, ki smo jih prejeli od posameznih krajevnih enot, so bila organizirana predavanja zadovoljivo obiskana. Število članstva se je tudi zvišalo. Zbiranje prostovoljnih prispevkov je bilo tudi organizirano v šolah potom PRK Po šolah so bila tudi predavanja, ki so jih imeli učitelji
Okrajni gasilsk zvezi smo izročili precejšnje število članskih izkaznic s prošnjo, da dvignejo število Članstva v svojih vrstah, kar je bilo tudi sklenjeno na njihovi letni skupščini, kar je prevzel tov. Fliser Karol, okrajni poverjenik gasilcev, ki je tudi član OO RKS.
Stran 4
»LJUDSKI GLAS«
M. Sobota, 5. januarja 1950
Proizvodni plan KOZ Apače kaže poseben napredek pri živinoreji
Kmetijska obdelovalna zadruga »Edvarda Kardelja« v Apačah, ki je imela v začetku leta le 86 ha skupne površine zemlje, je po vstopu 8 novih družin tekom leta v zadrugo povečala površino na skupnih 193 hektarov
Proizvodni plan za leto 1950 predvideva povečanje orne površine za 6 ha, kar bo dosegla s preoranjem travnikov. Novi proizvodni plan predvideva, da se bo jesenska setvena površina povečala za 4 ha. skupna njivska površina pa po novem planu od 83 na 113 ha. Tuda oljni repici so odločili en ha več kakor lani. Površina pri pomladanski setvi se bo povečala za 9, pri krmskih rastlinah pa za 4 ha, kar je v zvezi z dvigom proizvodnje pri živini. Krompirja bodo posadili 3 ha več, sadonosnik pa bodo povečali od 90 na 115 dreves.
Z nakupom in domačo vzrejo se bo dvignila tudi proizvodnja pri živini. Danes imajo 63 goved, koncem leta 1950 pa jih bo že 161. Dvig proizvodnje živine je posebno viden pri svinjah. Od dosedanjih 51 bo število svinj naraslo
nad 500 (208 plemenskih in 300 pitancev za oddajo). Razen tega bodo sprejeli še nekaj prašičev v rejo, česar so se spočetka zadruge precej branile. Videč, da gre to v skupno korist, za boljšo preskrbo z mesom za naše delovno ljudstvo, so svoj odnos spremenili.
Izven plana so zadružniki na pobudo predsednika tovariša Mrkona in knjigovodje zgradili hlev z lastnimi sredstvi in sicer za 140 svinj. Proizvodni plan predvideva 14.060 delovnih ur za obdelavo 193 ha zemlje.
Vse proizvodne viške bodo prodali po vezanih cenah, s čimer bo preprečena sleherna špekulacija. Za gradnjo novih hlevov, sušilnice ter za razna popravila so planirali 40.000 kom. zidne in 15.000 strešne opeke. Za vzgojo kadra bodo poslali v tečaje po enega knjigovodjo, traktorista ter živinorejskega in poljedelskega brigadirja. Obdelovalna zadruga v Apačah spada med dobre zadruge v Apaški kotlini ter dosega v naši socialistični izgradnji vedno lepše uspehe.
Novoletna jelka v M. Soboti
je poživela vso mesto
V	pripravah za prireditev Novoletne jelke so sodelovale vse množične organizacije, sodelovala je JA, Zveza borcev, Rdeči križ, a okrajni komite KPS je pokazal veliko skrb, da bi prireditev, ne samo v Murski Soboti, temveč v vsem okraju Čim boljše izpadla. Od množičnih organizacij moramo pohvaliti organizacijo AFŽ, ki je že v predvolivnem času mobilizirala svoje članice, da prireditev Novoletne jelke dobi tisto obliko in vsebino, ki jo mora imeti ta pionirski praznik. Sindikati so se prav tako aktivno udejstvovali, zlasti kar se tiče okrasitve prostorov, kjer so bile prireditve. Tako so člani sindikata gozdne uprave preskrbeli jelke, ki so jih postavili na Trgu zmage in z njimi okrasili prostore, sindikat mestnih podjetij je prevzel razsvetljavo, sindikat Okrajnega magazina je okrasil dvorane, a pomagali so tudi člani sindikata OZKZ. Razen tega so vsi sindikati poslali denarne prispevke za prireditev Novoletne jelke, a člani sindikata mestnih podjetij so izdelali prav lične predmete za obdaritev DID-ov. Uprave podjetij so prispevale z denarnimi prispevki,
V	petek zvečer so prišli, pionirji na Trg zmage, kjer so bile postavljene jelke. Tukaj so pionirji peli in rajali s spremljavo harmonik. Po enournem petju in rajanju so starši odpeljali svoje otroke domov.
V	soboto zjutraj so se zbirali pionirji in cicibančki po vsej Soboti. Bilo jih je polno dvorišče osnovne šole, gimnazije, dvorana okrajnega komiteja je bila napolnjena z malčki, ki so jih pripeljale matere. Pionirji gimnazije so odšli na prireditev v Mladinski dom, kjer je DKUD »Cvetko Štefan« uprizorilo igro »Dedek Mraz«. Igra je bila zelo skrbno pripravljena in zlasti je ugajala scena,
ki jo je pripravil ravnatelj tukajšnje gimnazije. Popoldne so isto prireditev obiskali pionirji osnovne šole, ki so se predpoldne udeležili predstave v kinodvorani. Člani JA so v svojem klubu razstavili različno orožje in pripovedovali pionirjem dogodke iz NOB. Pionirska restavracija je bila ves dan polna. V njej se je okrepčal vsak pionir.
Dokler so se pionirji zabavali v kinu in dvorani Mladinskega doma, so naši najmlajši in cicibani obiskali prireditev lutkovne sekcije SKUD-a »Štefan Kovač«, ki je uprizorila igro »Cicibanov rojstni dan«. Tukaj je bilo zelo živo, ker so mali gledalci aktivno sodelovali v igri in z glasnimi protesti podili Kužka in Muco, pa tudi Kozo. Popoldne je sekcija ponovno nastopila. Pri tej prireditvi je bilo toliko obiskovalcev, da ni bilo za njih mesta v dvorani. Nastalo jo prerivanje, kar je zelo motilo prireditev. Pri naslednji prireditvi bo treba posvetiti več skrbi redu in določiti reditelje. Za vse mestne otroke in pionirje ter mladino soboške gimnazije je mestni odbor določil 5 brezplačnih prireditev v kinu.
Okrajni odbor za prireditev Novoletne jelke je hotel prirediti čajanko s plesom za mladino tukajšnje gimnazije, ki je za svoje delo in uspehe dobila oblastno prehodno zastavico in radioaparat ob oblastnega odbora, toda ne vem iz katerih vzrokov ni uprava zavoda dovolila mladini te prireditve, na katero bi mladina povabila tudi svoje starše in profesorje. Mnenja sem, da taka prireditev ne bi pohujšala mladine, ampak nasprotno, da bi se mladina na taki prireditvi bolj medsebojno povezala in da bi v novem letu vložila še več truda v izgradnjo novega gimnazijskega poslopja in učenje.
Novoletna jelka postaja
tudi praznik odraslih
Bakovci Novoletna jelka je mobilizirala organizacijo AFŽ, ki je vložila veliko truda in dela zn čim dostojnejšo proslavo praznika naših najmlajših. V pripravah za proslavo je sodelovala cela vas, ker so posamezniki, kljub temu, da je okrajni odbor za prireditev Novoletne jelke veliko prispeval v materialu in tekstilu, tudi prispevali. Pri proslavi in delu je sodelovala tudi organizacija LMS, a zlasti se je izkazal sindikat gozdne uprave iz Murske Sobote, ki je prevzel patronat nad prireditvijo. Člani tega sindikata so prispevali v materiala. Prinesli so igrače za najmlajše, barvice, peresa, peresnice, peresnike in zvezke za pionirje in nakupili so celó šolske knjige za otroke, ki še nimajo knjig. Čajanki, ki je bila prirejena za vse udeležence, so prisostvovali tudi odrasli. Napaka je bila ta, da so program prireditve izvajali v glavnem pionirji. V pripravah za proslavo so sklenile ženske, članice AFŽ, da bodo takoj po Novem letu priredile tečaj za kuhanje. V pripravah je namreč sodelovala odlična kuharica, ki je obečala, da bo vodila kuharski tečaj in AFŽ jo je mobilizirala za voditeljico tečaja, ki bo zraven izobraževalnega tečaja izobrazil naše gospodinje za dobre kuharice. Izobraževalno društvo bo moralo poskrbeti, da se vse ženske, ki bodo obiskovale ta tečaj, tudi vključijo v izobraževalni tečaj.
Prireditev Novoletne jelke v Bakovcih je dokaz, da naši okrajni aktivisti in organizacije OF na vasi dostikrat grešijo, ko ne daja konkretnih nalog množičnim organizacijam, ker samo naloge razgibljejo organizacije.
Gornji Petrovci. V kraju so priredili Novoletno jelko. Sodelovanje AFŽ v predpripravah je omogočilo, da je proslava izpadla veliko boljše, kakor so to predvidevali. Program prireditve je zajel mladino in odrasle. Pionirji so po programu, na čajanki, zarajali prav po domače in je neka ženska pripomnila, da se čudi, kako je mogoče biti tako vesel pri čaju. To ni bil le praznik naših pionirjev, temveč tudi odraslih. Enkrat so pionirji ploskali odraslim, potem pa odrasli pionirjem, pionirji so pili čaj, jedli kekse in bonbone, ki jih je podaril Okrajni odbor za prireditev Novoletne jelke, in slaščice, ki jih je pripravila vaška organizacija AFŽ, a starejši so pili pivo.
Ko se je stemnilo, so pionirji s svojimi starši zapustili lokal, kjer je bila prirejena jelka. Prepričan sem, da bo naslednja jelka ponovno mobilizirala množične organizacije, ki so tudi materialno prispevale za prireditev in ki so se udeležile predpriprav z delom, pa tudi programa.
Čepinci. V Čepincih poznajo le tekmovanje. Tekmovali so v oddaji,  volitvah in zakaj bi prireditev Novoletne jelke šla brez tekmovanja! Napovedali so tekmovanje vsem okoliškim krajem. V tem tekmovanju jim je pomagal sindikat OZKZ, ki je vložil veliko truda in materiala, da bi prireditev bila na čim večji višini. Za okrasitev zadružnega doma so potrošili okroglo 2000 din. Na prireditvi, katero je otvoril predsednik OZKZ tov. Kelhar, so se pionirji in člani sindikata pogovarjali o zadrugah, člani sindikata so jim poslali dedka Mraza, ki je grajal pionirje, ki so pozabili na svoje pionirske
dolžnosti, a večino je moral vendarle pohvaliti, ker so pomagali pri graditvi svojega doma, pridno so se učili, a dovtipom dedka Mraza so se pionirji, ki jih je bilo s predšolskimi otroki 176, in njihovi starši, ki so napolnili dom do zadnjega kotička, prav od srca nasmejali. Čajanka z rajanjem se je končala na zadovoljstvo otrok in staršev. Nekatere matere niso mogle zadržati solz, ki jih je izvabil prizor, ko so pionirji z ostalimi predšolskimi otroci proslavljali svoj praznik.
Novoletna jelka
na Runču
Kakor delovni koletivi zmagovito zaključujejo 3. plansko leto in prejemajo nagrade za svojo uspešno in izredno delo — tako se tudi naša mladina zbira okrog Novoletne jelke, kjer naj bi bila obdarovana na svoj praznik, katerega so se 
tako veselili z vsem delovnim ljudstvom.
Ta dan je bilo poslopje visoke šole praznično, okusno okrašeno. Dišalo je po jelkinih dobrotah, ki so jih pripravljale članice AFŽ in LMS — Runeč-Žvab.
Tudi pionirji so imeli polne roke dela. Skupno z LMS so izvedli zadnje priprave okrog jelke in odra, katerega so pod vodstvom KUD Runeč za uprizoritev igrice »Dedek Mraz«, sami postavili že prejšnje dni, ko je bilo pravcato tekmovanje, kdo in katera četa bo prispevala več k prireditvi.
Že eno uro pred dopoldansko prireditvijo so se zbirali cicibani v spremstvu staršev v razredu, ki je bil preurejen v sprejemnico, kjer so nestrpno pričakovali kaj jim bo prinesel dedek Mraz.
Po igri, govorih in obdaritvi so starši z otroci bili pogoščeni s toplo hrano, južino, ki je vsem teknila.
Sledila je prosta zabava, glasba in petje, ki se je zavlekla v popoldansko prireditev. Vsi prostori so bili pretesni ob tako številni udeležbi.
Ves popoldan je bil namenjen pionirjem. Patronat nad pionirskim odredom sta imela ljutomerska sindikata »Mleko« in »Avtopromet«, ki sta se izkazala velika prijatelja otrok — pionirjev, — Sir, ki je bil nujno dodatno darilo, so pionirji slastno pojedli pri južini.
Ob navzočnosti pokroviteljstva, zastopnikov oblasti, KLO in množičnih organizacij se je odigral »Dedek Mraz«.
Pokrovitelji so v govoru naglasili skrb ljudske oblasti in maršala Tita za našo mladino — pionirje.
Pri obdarovanju so se zapičile oči v darilo 5 parov smuči, katere je prejel pionirski odred kot darilo okraj, pionirskega štaba.
Pionirji so se prisrčno zahvalili in obljubili, da se bodo trudili, učili da postanejo nekoč vredni graditelji socialistične Titove Jugoslavije.
Po tem svečanem delu in južini se je razvila pionirska veselica. Folklorne skupine z godbo so pokazale precej tehnike in gibčnosti. Zapeli so ubrano.
Pravljice in uganke so zbrano poslušal in reševali, dasi so jih sladkorčki in piškoti v zavitku utegnili bolj zanimati.
Odnos med pokrovitelji in pionirji, zastopniki KLO in organizacij je bil zelo domač in prisrčen.
Da bi bila prireditev ob Novoletni jelki popolnejša — je zastopnik OLO tov. Rajh razdelil spričo ljudstva nagrade in pohvale zaslužnim odbornikom KLO, katerih večina je bila pri zadnjih volitvah ponovno izvoljena, ker kažejo voljo zastopati ljudstvo in izvrševati svojo dolžnost za socializacijo vasi in izpolnitev plana.
Lep napredek elektrifikacije
v radgonskem okraju
Po osvoboditvi je posvečala ljudska oblast razširitvi električnega omrežja v radgonskem okraja precej pažnje in bilo je za to vloženega precej truda in sredstev, da se prepotrebna napeljava električnega toka izvede v vasi, kjer še električna luč doslej ni svetila. Več vasi Apaške kotline je dobilo električno razsvetljavo in tamošnji obrtniški obrati in okrajne ustanove so z napeljavo elektrike dobile potrebno pogonsko silo. Z vključitvijo električnega omrežja v radgonskem okraju na falsko elektrarno je odpadla odvisnost od inozemstva v dobavi električnega toka, ki ga je vso predvojno in vojno dobo dobavljala sosednja Avstrija. Električna energija falske elektrarne je mnogo močnejša in cenejša kot je bila iz Avstrije. Trenutno dosega nizkonapetostno omrežje 69 km, dočim je predvidena razširitev še za 60 km. Na novo leto je bilo v Jugoslaviji
zgrajenih 6 transformatorskih postaj in je v načrtu gradnja 9 novih transformatorskih postaj, ki bodo zadoščale za popolno razširitev električnega omrežja po vsem okraju. Preteklo leto je elektrifikacija znatno napredovala v vaseh Mele—Šratovci, Policah, Črncih, Žepovcih in gre v smer vasi Drobtinici, Stogovci, Podgorje m Vrat ja vas. Čim bo na razpolago dovolj električnega materiala, bo elektrifikacija zajela se ostala področja okraja, za kar vlada za prebivalstvo veliko zanimanje in si v nekaterih primerih urejajo instalacije, da bo ob napeljavi glavnega voda možna napeljava električne struje v stanovanja in gospodarska poslopja. Verjetno je, da bo socializacija kmetijstva zlasti v vaseh Apaške kotline mnogo pripomogla z oziram na mehanizacijo zadružnega kmetovanja, da bo elektrifikacija v zadružnih vaseh čimprej izvedena.	R. J.
Traktorja »Rakoviča« in »Udarnik« — izdelek industrije motorjev v Rakovici Traktor »Udarnike je primeren za poljska dela, za gozdarska dela in za vlačenje
prikolice
Čuvajmo se gobarja
Gobar je žuželka, ki se silovito naglo množi in živi najraje na hrastu, nevaren pa je tudi vsemu drugemu drevju, celo sadnemu, kjer mu edino murva in oreh manj ugajata. Če bi pustili, da bi se nemoteno razvijal, bi nam v nekaj letih uničil vse naše hrastove gozdove in sadovnjake. Strokovnjaki računajo, da nam je že doslej napravil okoli 3,5 milijarde škode.
Pri nas je nevarnosti gobarja najbolj izpostavljeno Prekmurje, kamor se je pred časom začel širiti iz sosedne Hrvatske in Madžarske.
Tako je nujno, da smo zelo oprezni in da pojave novega širjenja gobarja budno zasledujemo ter se proti njim takoj borimo.
Otrok vojne
(Nadaljevanje)
(Nadaljevanje)
Vladiko je vedno bolj čutil v pogledih ljudi porogo in zasmeh. Sam prav za prav ni vedel, čemu in zakaj je tako, vedel je le, da ni drugače in tudi sam je postajal takšen. Njegov pogled, ki je bil popre je radoveden in plah, je naenkrat dobil tuj, brezbrižen temen izraz. Množico protislovnih občutij je izražal, a če si ga pogledal samo površno, se je zdelo, da je ta pogled ugasel in da se v njem zrcali samo brezmejna otopelost.
Takšen je bil vse do takrat, ko se je srečal z Milanom. Ta ga je grabil s svojim vedno živim in nasmejanim pogledom in s svojim humorjem in domisleki. V nekaj dneh sta bila prijatelja. Ko pa je prišel Milan v šolo, sta bila nerazdružna. Poleg vsega drugega pa je največ pomenilo Vladku to, da je bil Milan tudi Slovenec in tudi izgnanec.
»Kako je v razredu? Ali so razbijači?« je spraševal, zreden je prišel. Tudi njegova mama je Vladka spraševala o tem in objasnila:
Razburljiv je in se hitro spoprime.«
Vladko kaj takšnega ni opazil. Vsaj proti sebi ne. čeprav se ni razumel z nikomer v razredu. Zmignil je z rameni.
Ni si mogel predstavljati, kako bodo sprejeli Milana, ki je vsakemu vedel povedati zbadljivko in je bil proti vsem, za katere je vedel, da so privrženci ustašev, piker in včasih naravnost surov.
V prvih dneh so se samo s pričakovanjem pogledovali. Milan je bil oprezen in ponosen. Vsakemu je odgovarjal na vprašanja le kratko in odrezavo, kot da bi izzival. Vladko je kmalu spoznal, da njegovo ponašanje ne prija Džuri in Dragu. Prvi je bil brat ustaškega stožernika, a drugi brat jurišnika in vsi v razredu so bili proti tema oprezni in nezaupljivi, a nekateri zopet vsiljivi s svojo prikupnostjo in priliznjenostjo. Seveda sta oba zato postajala oblastna in mogočna. Vladko je zaslutil skorajšen spor med obema in Milanom in opaziti je bilo tudi na drugih, da slutijo nekaj sličnega.
Milan ni dal opaziti, da bi tudi sam kaj sličnega opazil, toda dobro se je videlo na njem, da je pripravljen in de ne bo odstopil. Džuro je po polagoma izzival. Sicer kot slučajno, toda vse češče se je zadeval na hogniku oh Milana, se v šali spoprijemal s sošolci in jih tudi kot slučajno suval proti Milanu in često vanj. Temu s je zadovoljno nasmihal in kmalu se je ob takih prilikah slišalo:
»Takšni so Kranjeci. Same strahopetne žabe!«
Milan se ni zmenil za to, stisnil je pesti in vedno le čakal. Na licih mu je bilo zaslediti napetost in pripravljenost Molčal je in vedno stal ob zidu, da je zavaroval hrbet. Vladko je stal ob njem in prav tako pričakoval, kaj bo, toda ne z namenom, sprejeti borbo za Milana. On ni bil vajen česa sličnega...
Milan ni dolgo čakal. Niti dober mesec po njegovem prihodu je Džuro zopet napadal Dragota in zgodilo se je isto, kar se je že lep čas dogajalo. Fantje so se zbirali okrog obeh in ves krog se je primikal k Milanu in Vladotu. Kot žoga je priletel Drago v Milana in se smejal, toda smeh ga je kaj hitro minil. Milan ga je še v zaletu zgrabil in zalučal nazaj v nepripravljenega Džureta. Oba sta se kot kepa zavalila po tleh hodnika. Džuro je spremenil obraz. Besno se je ozrl v Milana in ves rdeč v licih in celo po čelu se je zakadil v njega. Milan se je že pripravil. Dvignil je pesti in z nekaj kratkimi, a sigurnimi sunki odbil napadalca. Še nekaj minut se je Milan samo branil in se počasi povlačil v razred. Tukaj pa se je zdelo, da je napadalec na boljšem. Skočil je na klop in udarjal z dolgima zamahi. Milan je dvignil desnico v višino oči, a z levico si je zakril ostali del glave in za nekaj sekund se je zdelo, da bo poražen. Džuretovi privrženci so se že nasmihali, toda Milan je bil hitrejši. V zamahu je prestregel Džuretove roke in
ga prav tako v zamahu potegnil s klopi Džuro je zastokal in se prijel za levico, s katero je udaril po zidu, nato pa se je naglo sklonil, kot da bi se hotel komu izmakniti in prav tako hitro segel v žep. Iz gruče, ki je obkolila oba nasprotnika, je izstopil Franjo in ga prijel za zapestje. V rokah so vsi opazili pištolo.
»Ne, to pa ni več borba, ampak zahrbtnost,« so vsi slišali nizek ton Franj otovega glasu.
Džuro se je zvijal v močnem prijemu, toda nič mu ni pomagalo. Franjo mu je izvil pištolo in si jo ogledal, nato pa se je obrnil in jo dal enemu izmed gledalcev:
»Skrij jo, da je profesorji ne najdelo«
Mali Vinko se je hitro izvil iz kroga, ki je obkrožal vso trojico in izginil iz razreda. Franjo pa je še vedno monotono ponavljal:
»To ni prava borba! Če ti niso pesti dovolj, potem se rajši predaj in se priznaj za premaganega ali pa dovoli, da ti razbije nos.«
»Tuci... Tuci...,« se je zaslišal vznemirljiv glasič od vrat. Vsi so se zagnali po klopeh in profesor je vstopil še prej, preden so bili vsi na svojih mestih. Molk, kakršnega že dolgo ni bilo, je nastal v razredu. »Tuci« je strog in včasih tudi brutalen možakar. Po Oktobrski revoluciji je prišel iz Rusije in tu je bil že od takrat honorarni profesor kemije. Ponosen je bil in samostojen ter proti
vsem nedostopen. A najbolj sta ga odbijali čemernost izraza njegovega obraza in sovraštvo, ki ga je izžareval njegov pogled.
Oprezujoče je pogledal po razredu, ko s je ustavil za katedrom in odločil razredno knjigo. Vsi so negibno stali in pričakovali kaj poreče. Slutili so, da je nekaj opazil ali pa slišal in podzavestno so čutili, da mu mnogo povedo tudi molk v razredu in nemimi pogledi. Pogled se mu je za trenutek ustavil na Džurotu in zopet preplavil ves razred. Vsi so nemirno in izpod čela sledili njegovemu pogledu.
Zopet je zapičil pogled v Džurota. Zazdelo se je, kot da bi zlohotno zablestel. Takšnega pogleda še niso videli pri Tuci ju.
»No, mrha, ti si...« je počasi in preteče izgovarjal in iztegnil roko proti Džurotu, nato pa « kazalcem pomignil prav tako počasi, kot je izgovarjal besede: »Zgani se, zganil! Pridi le bliže ...!«
Džuro je stal ki si tiščal robček na nos. Razkuštran kot je bil, je plaho pogledal izpod čela proti razredniku in molčal. Zganil se je šele, ko je zagrmel Tucijev glas kot smrtna obsodba:
»Sem in takoj !« a tiše in poln gneva je nadaljeval: »Reda vas naučim, mesarske teletine, prasci zamazani, da se me zapomni..., goveda!«
Nadaljevanje prihodnjič.
Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Širec Viktor ml. — Naslov uredništva. »Ljudski glas«. Murska Sobota — Tiska Mariborska tiskarna.