DRUGA STRAN NAŠ GLAS, 9 -t3 MAREC 1997 INFORMACIJA O SJANJU V OBČINI IN O IZyRSEVANJU SKLEPOV OBČINSKEGA SVETA V začetku leta 1997 je preteklo dve leti od izvolitve občinskega sveta, župana in drugih organov občine. V tem času je občinski svet imel 23 rednih in nekaj izrednih sej. Obravnaval je, poleg sprotnih upravnih in administrativnih zadev, vrsto izredno pomembnih vprašanj, ki zadevajo nadaljnji razvoj občine in izboljšanje težkega gospodarskega in družbenega stanja v kakršnem se občina nahaja. Prevladalo je mnenje, da je potrebno pripraviti razvojni program občine, s katerim bi zagotovili nadaljnji uravnovešen razvoj vseh krajevnih skupnosti in pričeli odpravljati velike komunalne in socialne probleme. Skupina svetnikov ugotavlja, da večina pomembnih sklepov, ki jih je v tej zvezi sprejel občinski svet, ni bila izvršena, niti so občinski funkcionarji resno pristopili k izvajanju teh. Svetniki menimo, da je za tako stanje odgovoren predvsem župan občine Krško, skupaj z nekaterimi najodgovornejšimi občinskimi funkcionarji. Še sedaj, ko se izteka polovica mandata, občina nima razvojnega programa in zato tudi ni usklajenega delovanja na vseh področjih občine. Raste nezadovoljstvo v krajevnih skupnostih, ki nimajo - glede na določila statuta - praktično opredeljenega svojega položaja, niti jim občina omogoča normalno delovanje. Občinski proračun se ne izvaja v skladu z vsakoletnim odlokom o proračunu. Župan samovoljno prerazporeja sredstva na posamezne porabnike. Občinskemu svetu se prikriva pravi finančni položaj občine. Po 58. členu Poslovnika je župan dolžan vsake tri mesece poročati občinskemu svetu o izvrševanju sklepov, finančnem položaju in o problematiki tekočega poslovanja občine. V preteklih dveh letih ni župan o tem niti enkrat poročal. Zaključni račun za leto 1995 ni bil sprejet zaradi pomanjkljivega poročila. Rebalans proračuna za leto 1996 ni bil sprejet zaradi samovoljnega prerazporejanja proračunskih postavk. Pri tem je potrebno ugotoviti, da žal tudi nadzorni odbor ne opravlja svoje naloge, kot mu jo določa 32. člen Statuta. Njegova poročila občinskemu svetu so zgolj formalna in neuporabna za kontrolo finančnega poslovanja. Na področju proračunskih prihodkov niso bili storjeni s strani občine vsi ukrepi, da bi se pravočasno zavarovale sporne terjatve, kar je zmanjšalo prilive v občinski proračun oz. zmanjšalo občinsko premoženje. Prispevki v sklad stavbnih zemljišč se niso dosledno izterjevali. Poraba sredstev iz tega nemajhnega sklada je bila večinoma nenamenska, saj ni bila usmerjena v razvojne funkcije občine. Niso se izvrševali sklepi občinskega sveta glede nalog na področju gospodarstva. Poleg številnih primerov navajamo sklepe glede reševanja problematike Rudnika Senovo v zapiranju. Zaradi tega je v zaostanku ekološka sanacija, prostorska ureditev in aktivnost za odpiranje novih delovnih mest na Senovem. Zaradi slabega sodelovanja z državnimi organi in neustreznega opravljanja koordinacijskih in nadzornih funkcij sta v časovnem zaostanku izgradnja in dokončanje Doma starejših občanov in pričetek izgradnje novega srednješolskega centra. Ureditev mestnega jedra v Kostanjevici se že več let odmika, kar znatno otežuje kulturni in turistični razvoj Kostanjevice. V Posavju smo pred začetkom izgradnje nekaterih velikih energetskih projektov. Manjkajo aktivnosti občine, ki bi zagotavljale usklajevanje interesov okolja in investitorjev. Občinska uprava je neučinkovita. Organizacija ni prilagojena standardom sodobnega poslovanja. Posamezni oddelki nimajo določenega delokroga poslovanja. Načelniki in strokovni delavci nimajo ustreznih pooblastil. Zaposluje se kadre z neustrezno izobrazbo. Vse naloge se koncentrirajo v uradu župana, ki jih ne opravlja. Takšna uprava ne more učinkovito delati. Občani so zaradi tega nezadovoljni. Tudi zaradi počasnoti, kljub temu da število zaposlenih presega normalni obseg. Ocenjujemo, da je za tako stanje v upravi soodgovoren poleg župana predvsem tajnik občine. Slednji neopravičeno in v nasprotju s statutom zamenjuje župana pri opravilih, ki jih tajnik ne more opravljati, namesto da bi organiziral in vodil občinsko upravo. Župan kljub sugestijam ni predlagal podžupana, kateri bi ga po Statutu lahko nadomeščal. Župan se sej občinskega sveta praviloma ne udeležuje, čeravno ga k temu zavezuje 26. člen poslovnika. O svojih številnih službenih potovanjih po inozemstvu in rezultatih teh potovanj ne poroča občinskemu svetu, čeravno ga k temu zavezuje določilo v 35. členu statuta. Ob neizvrševanju sklepov občinskega sveta, pa občina na čelu z županom ne izvaja nikakršne aktivnosti za afirmacijo in sodelovanje občine v širšem merilu posavske regije in tudi ne v odnosu do državnih organov. Zaradi tega nastaja vse večja osamitev občine Krško in to ob dejstvu, da so sosednje občine zelo aktivne in dosegajo rezultate dinamičnega razvoja na vseh področjih. Občina ne reagira na možnosti selitve sedežev nekaterih državnih organov iz območja občine, niti si ne prizadeva za pridobitev novih. Ugotovljeno stanje mirovanja in nazadovanja v občini Krško se močno odraža tudi v razpoloženju občanov, gospodarstvenikov, njihovih ustanov in drugih. Nekatere krajevne skupnosti se že odločajo o ustanavljanju svojih občin in o razdružitvi z občino Krško. Razlog za tako usmeritev vidijo predvsem v neučinkovitosti župana in občinske uprave. Ustvarja se vtis, da je vsaka razdružitev in ustanovitev novih občin boljša, kakor skupno življenje v sedanji občini, ki ne kaže pripravljenosti za reševanje zelo težkih problemov posameznih krajevnih skupnosti. Zato jevozadju zelo vročih razprav o razdružitvah premislek, da bi občina Krško z drugačnim ravnanjem in delovanjem odgovornih funkcionarjev lahko zagotavljala dinamičen in uravnovešen razvoj celotnega področja sedanje občine. Zlasti še zato, ker ima sedanja občina zaradi svojih posebnosti velike možnosti za materialni razvoj, če bi ga kreirali sposobni in odgovorni ljudje. Skupina svetnikov smatra, da za tako stanje v občini občinski svet ne more prevzeti odgovornosti pred občani in volilci. Zlasti še zato, ker ni izgledov, da bi sedanji funkcionarji spremenili svoj način dela v drugi polovici mandata. Ocenjujemo, da nosita poglavitno odgovornost za takšno stanje župan Danilo Siter in tajnik občine Vinko Bah. Unčinkovitost delovanja občinskega sveta, zlasti pa nadziranje izvrševanja sklepov otežuje neustrezna in nestrokovna zasedba delovnega mesta sekretarja občinskega sveta. Zapisniki sej so pomanjkljivi, dostavljajo se z zamudo, predvsem pa svetniki niso seznanjeni z izvrševanjem sklepov. Namesto da bi občinskemu svetu, njegovim delovnim telesom in predsedniku sveta nudil ustrezno pomoč v smislu 67. člena poslovnika, se bolj ukvarja z opravili v županovem uradu. V prepričanju da je ob drugačni, boljši personalni zasedbi in ob drugačni aktivnosti možno zagotoviti ustvarjalno sožitje občinskega sveta in občinskih funkcionarjev ter s tem preseči sedanjo pasivnost in mrtvilo, predlagamo da občinski svet sprejme naslednje sklepe; 1. javni poziv županu, g. Danilu Siterju, da zaradi neizpolnjevanja nalog iz 35. člena Statuta odstopi s funkcije župana občine Krško. 2. Umaknitev imenovanja tajnika občine g. Vinka Baha, soodgovornega za neustrezno organizacijo in vodenje občinske uprave. Občinski svet predlaga županu, da v roku 30 dni predloži nov predlog za tajnika občine, na podlagi 107. člena poslovnika. Hkrati predlaga županu, da v istem roku predloži imenovanje enega ali več podžupanov z določitvijo delovnih področij. 3. Razreši se nadzorni odbor, komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pa se naroča, da v roku 30 dni pripravi predlog za imenovanje novega Nadzornega odbora na podlagi 16. člena statuta. 4. Razreši se sekretar občinskega sveta, g. Tomaž Petan, predsednik občinskega sveta pa naj pripravi nov predlog za sekretarja sveta, na podlagi javnega razpisa. GRADIVO SO PODPISALI: Janez Abram. Marjan Abram, Vidko Budna, Stane Dvoršek. Drago Fabjan, Silvo Gorenc, Branko Jane, Robert Kerin, Martin Kolan, Ivan Kozole, Franc Lapuh, Martin Lešnjak, Justina Molan, Ivan Urbane, Jože Zagorc, Peter Žigante, Zvone Šerbec. STUDIO BREŽIC] ¦umi Apel odgovornosti Politiki imajo vsaj to srečo, da je vse, kar povedo ali storijo, zapisano času pozabe. Prav zaradi tega si lahko dovolijo tako neproduktivno delo, kot je recimo mešanje in prenašanje megle iz levega na desni breg ter nazaj. Vsi, ki živimo v demokraciji, pa imamo to nesrečo, da le-ta (demokracija namreč) komurkoli dovoljuje težnjo po osvajanju oblasti. Zato se do oblasti lahko dokopljejo mnogi nastopači, kvasači brez lastnega mnenja, tipi, ki so popolnoma nesposobni spoznati zmago ali priznati poraz. Približno takšni usodi je bilo, do znamenitega četrtka, zapisano tudi naše zaspano bivanje. Takrat je znerviran del občinske politike dejal, da za prazne ideale in nemogoča odrešenja, ni več pripravljen nastavljati svojih posod male sreče in skromnih tragedij. Vprašanje, ki se postavlja ob izvršeni nezaupnici vodstvu občine je, ali gre za resnično veliko odtrešitev, ali pa za prikaz groteskne in anahronistične komedije, ki se bo spremenila v patetično dramo zmagovalcev in poražencev. Marsikdo, ki se je v tej naši majhni celici povzpel na oblast, je bil prepričan, da je s tem prestopil v svet mnogih resnic in tolikšne tolerance, da je uporništvo in nasprotovanje popolnoma nemogoča kategorija. Pa vendar se je (končno) vse skupaj spremenilo v svoje lastno nasprotje. Škoda je samo v tem, da je vse skupaj trajalo precej več časa, kot je potrebno, da nečimrnost pokaže svojo nemoč ali nesposobnost. V tem trenutku lahko samo upamo, da so vsi tisti, ki so sproducirali te dogodke, pripravljeni prevzeti odgovornost za uspešnejši razvoj nečesa tako neznatnega kot je Krška dolina, ki na potrebuje trmoglavega vztrajanja pri samozadostnih principih in priseganja na eno samo resnico. Akterji krškega političnega dogajanja morajo spoznati in biti sposobni razumeti, da ta čas in prostor na potrebujeta "izjemnih" osebnosti, edinih zveličavnosti, ampak sta odprta za tekmo različnih nazorov, ki bodo pomenili začetek in neskončno trajanje izkoriščenih možnosH. Naloga je težka, a so tudi težje. Vsi, ki mislijo, da te pričakovane naloge niso sposobni realizirati, pa seveda morajo priznati svojo minljivost, vsi tisti, ki pa hočejo svoji osebnosti dodati avreolo edine zveličavnosti, naj se zavedajo, da zdaj ni čas za velika herojstva. Damjan Lah U& ckž 59 tel- Tel./fax: 0608/81-709 AXA1995 GLEJTE ¦¦OGLAŠUJTE | INTERNI KANAL CATV NHM Sevnica 3 500 SIT/teden cr B d. o. o. IHŽEHIRIHG-TRGOVIHA Finžgarjeva 1, 8250 Brežice Tel.: 0608/61-746, Fax: 62-780 DOLENJSKA BANKA Priložnost meseca! Tolarski depozit z val utno klavzulo Znesek Rok vezave Obrestna mera Način obrestovanja od 10.000 do 100.000 SIT od 100.001 do 1.000.000 SIT nad 1.000.001 SIT od 31 do 90 dni od 31 do 90 dni od 31 do 90 dni 4,30 % 4,70 % 5,10 % fiksno fiksno fiksno od 10.000 do 100.000 SIT od 100.001 do 1.000.000 SIT nad 1.000.001 SIT 181 dni 181 dni 181 dni 5,20 % 5,70 % 6,00 % spremenljivo spremenljivo spremenljivo od 10.000 do 100.000 SIT od 100.001 do 1.000.000 SIT nad 1.000.001 SIT nad 12 mesecev nad 11 mesecev nad 11 mesecev 7,00 % 7,12 % 7,25 % spremenljivo spremenljivo spremenljivo Devizni depozit nad 1.000 DEM nad 3 mesece \3,04 % fiksna obrestna mera\ ^f^ Lel&J NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Stalni člani redakcije: Aleksander Gelb, Ernest Sečen, Dani Kovač, Vilko Planine - Komercialist: Borut Šibila - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23, 8270 Krško - Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: PAPIROTI, vse iz papirja, Krško d.o.o. - Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsak četrtek, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 % - Cena posamezne številke 130 tolarjev, za naročnike 110 tolarjev - OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.500 tolarjev, na prvi strani 100 % in na zadnji strani 80 % dražje; razpisi, licitacije ipd. 1.900 tolarjev. Za naročnike mali oglasi brezplačni, za nenaročnike do deset besed 1.300 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 120 tolarjev. Mali oglas ni komercialni oglas. Cene veljajo od 1.4.1996. NAŠ GUVS. 9 -13, MAREC 1997 IZ NAŠIH OBČIN Občinski udar ali odstrel vodstva občine Danilo Siter naj odstopi s funkcije župana! 17 svetnikov izglasovalo nezaupnico tajniku Vinku Bahu in sekretarju Tomažu Petanu; svetniki zavrnili ponujen odstop predsednika in podpredsednika občinskega sveta Krško, 6. marca - V četrtek so se krški občinski svetniki zbrali na 24. redni seji, do katere pa ni prišlo; 17 svetnikov je namreč s podpisi predlagalo in izglasovalo izredno sejo o stanju v občini In o izvrševanju sklepov občinskega sveta, na kateri pa niso sodelovali svetniki SKD, dvorano pa je zapustilo tudi vodstvo občine. Branimir Vodoplvc (SLS) pred odhodom iz dvorane: "Hvala lepa, jaz grem domov. Klicani smo bili na 24. redno sejo in ne na izredno. 1. aprila pa imejte smeti kar doma!" Kot je v imenu predlagateljev povedal Franc Lapuh (ZLSD), svetniki ugotavljajo, da se nahaja občina Krško v izredno težavnem položaju. Sklepi občinskega sveta se ne izvršujejo, proračun se izvaja mimo občinskega sveta, zaradi nerealiziranih sklepov raste nezadovoljstvo v posameznih krajevnih skupnostih. Posledica tega nezadovoljstva je tudi odločitev krajanov KS Senovo, da oblikujejo svojo občino, podobna stališča pa se pojavljajo tudi v nekaterih drugih KS. "Svetniki smo v preteklosti večkrat opozarjali vodstvo občine na takšne razmere, vendar žal brez uspeha," je še povedal Lapuh in poudaril, da podpisani svetniki kot člani najvišjega organa odločanja v občini ne morejo prevzeti odgovornosti za nastale razmere in zato predlagajo izredno sejo. Sklicu izredne seje je ob svetnikih SKD-ja najbolj nasprotoval Branimir Vodpivc (SLS), ki je nenehno opozarjal na problematiko sanitarne deponije v Spodnjem Starem gradu in predlagal takojšnje odločanje o tem v izogib najslabšega scenarija, ki si ga nihče ne želi. V kolikor občinski svet ne bo podprl njihovih zahtev (odškodnine), bodo Dolenjevaščani 1. aprila protestno zaprli dostop do deponije. Podpisniki so kljub temu vztrajali pri predlogu za izredno sejo, po njej pa naj bi na 24. redni seji obravnavali tudi problematiko sanitarne deponije. Izredno sejo je podprlo 17 svetnikov, sejno dvorano pa so protestno zapustili najprej svetniki SKD, nekateri iz vrst SLS in nato pa še župan Siter, tajnik Bah in načelniki občinskih služb. V nadaljevanju je Robert Kerin (LDS) predstavil gradivo za izredno sejo, ki je imela samo eno točko dnevnega reda: INFORMACIJO O STANJU V OBČINI IN O IZVRŠEVANJU SKLEPOV OBČINSKEGA SVETA. Ob koncu so svetniki sprejeli sklep, da se javno pozove župana Danila Siterja, da zaradi neizpolnjevanja nalog odstopi s funkcije župana, ter razrešili nadzorni odbor, s tajnim glasovanjem pa so izrekli nezaupnico tajniku občine Vinku Bahu in sekreatarju občinskega sveta Tomažu Petanu. Ob tem pa so glasovali tudi o ponujenem odstopu predsednika in podpredsenika občinskega sveta, vendar so svetniki predlog Francija Bogoviča in Stanislava Dvorska zavrnili. (GAIex) Če do 1. aprila ne bo v krškem občinskem svetu izglasovana renta za Spodnji Stari grad, lahko smeti obdržite kar doma. To so prebivalci iz okolice sanitarne deponije komunalnih odpadkov sporočili Krčanom in Sevnlčanom. Posnetek je nastal pred leti, ob prejšnji blokadi deponije. SVETNIŠKA SKUPINA SKD NE PRIZNAVA LEGITIMNOSTI 8. IZREDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE KRŠKO Zaradi dogodkov, ki so se zgodili med 24. redno sejo Občinskega sveta občine Krško, sklicano za 06.03.1997 ob 15.30 uri, daje svetniška skupina Slovenskih krščanskih demokratov naslednjo izjavo: - dnevni red in datum sklica 24. redne seje Občinskega sveta sta bila določena po legalni poti, v skladu s statutom občine in poslovnikom občinskega sveta. Zaradi aktualnih in pomembnih dogodkov, ki so se odvijali med sklicem seje in datumom, določenim za sejo, se je neposredno pred pričetkom same seje (06.03.1997 ob 14.00 uri) sestal Kolegij predsednika občinskega sveta, katerega sestavljajo predsednik in podpredsednik občinskega sveta ter vodje vseh svetniških skupin, na seje pa je vabljen tudi predstavnik Urada župana. Na tej seji so bili prisotni vsi vabljeni, razen predstavnika svetniške skupine SLS. Sprejet je bil dogovor o spremembi dnevnega reda, med katerimi je gotovo najpomembnejša uvrstitev obravnave problematike sanitarne deponije v Spodnjem Starem Gradu, saj krajani KS Dolenja vas zahtevajo razrešitev problematike te deponije do 01.04.1997, ker v nasprotnem primeru grozijo z njenim zaprtjem. Že prej predlagani dnevni red pa je vseboval tudi tako pomembni točki, kot sta - predlog za ureditev komunalne infrastrukture na otoku mesta Kostanjevica na Krki ter prostorski akti, ki so predpogoj za nadaljnje razreševanje problematike zapiranja Rudnika Senovo. Vsi člani kolegija so se strinjali, da se na sejo ne uvrsti točka: - program dela Občinskega sveta, ki naj se s poročilom o delu Občinskega sveta v letu 1996 obravnava na naslednji seji občinskega sveta. Tako predlagani dnevni red 24. seje je bil na seji kolegija soglasno sprejet. Na osnovi tako usklajenega dnevnega reda, je predsednik občinskega sveta, g. Franci Bogovič, ob prisotnosti vabljenih gostov (predstavniki KS Kostanjevica na Krki, Savaprojekta, IGM SAVA,...) ter nenavadno velikim številom predstavnikov sredstev javnega obveščanja (prisotna je bila celo ekipaTV Slovenija), pričel 24. redno sejo Občinskega sveta. Pri obravnavi 1. točke dnevnega reda se je k besedi najprej prijavil svetnik ZLSD, g. Franc Lapuh in povedal, da skupina 17 svetnikov predlaga sklic izredne seje občinskega sveta, katera naj se prične takoj. Pri tem se je skliceval na 3. odstavek 21. člena poslovnika občinskega sveta, ki govori o postopku sklica izredne seje. Zelo na kratko je predstavil predvideno vsebino te seje z eno samo točko: -informacija o neizvrševanju sklepov občinskega sveta ter glasovanje o odgovornosti občinskih Spoštovani gospod urednik Glede na to, da je bil izražen tudi dvom v zakonitost sklica izredne seje občinskega sveta dne 6.3.1997 sporočam kot član Normativno pravne komisije svoje mnenje: Predlagatelji izredne seje (17 svetnikov) so se sklicevali na 16. člen občinskega statuta in 21. člen poslovnika, kot pravno formalno podlago, ter na nujnost takojšnje obravnave. Poslovnik predvideva možnost sklica izredne seje, kadar gre za obravnavo nujnih razmer, kadar ni pogojev za sklic redne seje. V tem mandatu je imel občinski svet 6 izrednih sej. Zadnja je bila sklicana 17.10.1996 glede koncesij za opravljanje javnih gospodarskih služb in to pred nadaljevanjem 20. redne seje. V včerajšnjem primeru je bila nujnost sklica utemeljevana s težko situacijo, ki je nastala zaradi neizvrševanja sklepov občinskega sveta, nespoštovanja proračunske politike, kar je povzročilo tudi odločitev krajanov KS Senovo za oblikovanje svoje občine. Glede na to, da župan kljub večkratnim opozorilom svetnikov ni smatral za potrebno, da predlaga obravnavanje takih razmer na redni ali izredni seji, se je skupina svetnikov odločila uporabiti zadevno določilo poslovnika. Obravnava na redni seji ni bila možna, ker je potrebno gradivo po poslovniku dostaviti najmanj 10 dni pred redno sejo. Gradivo za izredno sejo so pobudniki predložili svetnikom na začetku izredne seje in s tem zadostili določbam poslovnika. Na osnovi povedanega menim, da je bila izredna seja občinskega sveta sklicana v skladu s poslovnikom občinskega>sveta. Silvester Gorenc občinski svetnik funkcionarjev. Ker o nameri skupine 17 svetnikov za sklic izredne seje, nismo bili predhodno seznanjeni (tudi pisnega gradiva za sejo nismo prejeli), smo člani svetnike skupine SKD zaprosili za desetminutno prekinitev seje. Med prekinitvijo smo proučili statutarna in poslovniška določila ter okoliščine, ki naj bi opravičevale razloge za sklic izredne seje. Po prekinitvi oz. po nadaljevanju seje smo občinski svet obvestili, da ne podpiramo sklica izredne seje, ker bi bila po našem mnenju kršena poslovniška določila, obenem pa je bil predlagani dnevni red 24. redne seje veliko pomembnejši. Predsednik občinskega sveta je nato sejo ponovno prekinil in pozval Normativno-pravno komisijo, da prouči skladnost predloga za sklic izredne seje s statutom občine in poslovnikom občinskega sveta. Kljub temu, da Normativno-pravna komisija ni podala usklajenega mnenja in kljub našemu nasprotovanju, je predsednik občinskega sveta dal na glasovanje predlog skupine 17 svetnikov, ki je bil z večino glasov tudi sprejet. Ker smo bili člani svetniške skupine SKD prepričani, da je bil kršen poslovnik občinskega sveta in kar je še pomembneje, da zaradi tega ne bo moč obravnavati mnogo pomembnejših točk 24. redne seje, smo sejno dvorano zapustili. Zato kakršnikoli sklepi, ki bi bili morebiti sprejeti na 8. izredni seji po našem mnenju ne veljajo, niso obvezujoči in niso legitimni. S to informacijo želimo seznaniti širšo javnost in jasno povedati, da ne moremo nositi odgovornosti za neučinkovito delo občinskega sveta, ki ob kršitvi lastnega poslovnika zavestno zavira učinkovito razreševanje nalog iz svoje pristojnosti. Vsa dejstva (zbrani podpisi, vnaprej pripravljeno gradivo, prisotnost določenih predstavnikov javnega obveščanja) kažejo, da so podpisniki predloga za sklic izredne seje, vršili priprave že dalj časa, niso pa čutili potrebe, da bi o tem obvestili Kolegij predsednika občinskega sveta, ki bi lahko pravočasno uskladil dnevni red 24. redne seje s predlogom skupine 17. svetnikov. Pri tem je zelo nekorektno in nenačelno ravnanje nekaterih članov kolegija (Peter Žigante -LDS, Silvester Gorenc - ZLSD, Martin Lešnjak - DS, Stanislav Dvoršek -podpredsednik OS), ki so na seji Kolegija predsednika občinskega sveta dnevni red 24. redne seje soglasno potrdili, kljub temu da vse zgoraj navedeno kaže na to, da so pred tem že podprli ali podpisali predlog za sklic izredne seje občinskega sveta s popolnoma drugačnim dnevnim redom. Svetniška skupina SKD Damjan Obradovič študentski servis maribor Krško, CKŽ15, tel./fax: 0608/21-980 Brežice, Trg izgnancev 14, mobitel: 0609/610-455 v& Štipendije in posojila Posredovanje dela Bo tokrat zapora prvega aprila, ali bodo svetniki hitrejši? Niko Bogovič je eden bližjih sosedov zloglasne deponije: "Lahko povem samo to, kar smo rekli že pretekli teden na zboru krajanov. Ljudje se zgražajo, ker ko smo deponijo takrat dobili, so nam obljubljali kaj vse bodo naredili za nas. Veliko smo govorili tudi o renti. Pri njej smo zelo zamudili, saj bi jo morali iztržiti že zdavnaj. Na zboru je bil velik poudarek na roku, 1. aprilu, če dotlej renta ne bo potrjena, bomo deponijo fizično zaprli. Dokler ne bodo pristali na rento, bo za vedno ostala zaprta. To si krajani Spodnjega Starega grada želimo tudi sicer. Dobro veste, kakšen smrad povzroča, v njej se redijo podgane, kopičijo se različne strupene snovi, vse to pa moramo požirati mi v soseščini. Mislim sicer, da se bo tu našel skupni jezik (okrog rente), čeprav to ni prava rešitev. Morali bi dobiti denar samo zato, da bomo imeli nekakšno zadoščenje. Sicer pa mora deponija čim prej drugam. Sedaj je menda predvideno, da naj bi jo imeli tu še dve leti. Ko smo na občini terjali, naj si poiščejo novo lokacijo, so nam odgovorili, da rešitev že imajo, da pa z njo še ne smejo v javnost. Mi pa smo prepričani, da občina, če bi že imela novo lokacija za deponijo, ne bi več smeti odvažala sem. Kolikor vemo, so tudi že inšpektorji izjavili, da deponija ne ustreza vsem predpisanim pogojem in zahtevam. Sam dokumenta o tem nisem videl, so ga pa videli naši člani odbora." Kviz mladi in kmetijstvo Leskovec pri Krškem, 7. marca - V soboto je v diskoteki Pacifik potekal občinski kviz Mladi in kmetijstvo '97. Tekmovanja so se udeležile tri ekipe in sicer, Kalce-Naklo I, Kalce-Naklo II in Pristava. Prireditev je vodila in povezovala Leja Colarič. Tekmovalci so odgovarjali na štiri sklope vprašanj: strojni krožki, drobnica, stročnice in gospodinjstvo. Za pravilnost odgovorov je skrbela strokovna komisija, ki so jo sestavljali kmetijski svetovalci. Na kvizu je prepričljivo zmagala ekipa Pristave (Karolina Požun, Meta Kuhar, Viktor Simončič) z doseženimi vsemi možnimi točkami, druga je bila ekipa Kalce-Naklo I (Matej Pacek, Štefan Lekše, Jože TeršeliČ), tretje mesto pa je zasedla ekipa Kalce-Naklo II (Monika Lekše, Igor Jarkovič, Jože Pire). Prvouvrščeni ekipi se bosta udeležili regijskega tekmovanja, kjer jim želimo veliko uspehov. Vsi tekmovalci so bili tudi bogato nagrajeni, nagrade pa so prispevali naslednji sponzorji: Tovarna sladkorja Ormož, ČŽP Kmečki glas, kmetija Barbič iz Šutne, kmetija Mavsar z Gore, kmetija Žarn iz Nemške vasi, "kmetija Banič iz Podbočja, Stane Jarkovič, Tone in Anica Jarkovič, Trgovina Brames, Parketarstvo Pire, Strojni krožek Posavja. Vsem se najlepše zahvaljujemo za sodelovanje. (KSS Krško) MAGIC d.o.o. Ulica 3. julija 14, Senovo »Tel.: 0608/71-520 Enkratna priložnost za vse, ki jih zanimajo triki čarodejev. Čarobni kovček je primeren za otroke in starejše, ki imajo željo s čarobnimi triki razveseliti prijatelje, gledalce, poslovne partnerj sošolce, itd. Na voljo imamo dva kovčka: s 100 (različnimi triki) in 50 (različnimi triki), z rekviziti in seveda navodili, po katerih se lahko vsak trik tudi naučimo. Poleg kovčka vam nudimo tudi vse vrste igralnih kart. Pokličite nas! IGRALNE KARTE: Črni Peter, tarok, šnopc karte, clasic karte, avtomobili, cigajner, ženske, remi-dvoj ne, tarot GOSPODARSTVO NAŠ GLAS. 9 -13. MAREC 18«? GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA POSAVJE Strokovna usposobljenost za cestno-prometno dejavnost Vse zainteresirane ponovno vabimo, naj se prijavijo na seminar "Priprava na preizkus strokovne usposobljenosti za pridobitev licence v cestnem prometu". Ostale informacije v zvezi s seminarjem dobite na OGZ Posavje, telefonska številka 22-387. Licence za prevoze v cestnem prometu Vse odgovorne osebe za promet, ki so opravile preizkus znanja na Ministrstvu za promet In zveze RS za pridobitev licence, morajo obvezno oddati zahtevek za izdajo licence na obrazcu GZS -Združenje za promet in zveze. Obrazec brezplačno dobite na GZS - Oddelek za trgovinske listine, Dimičeva 9, Ljubljana ali na GZS Območni zbornici Posavje. Zraven zahtevka so obvezne tudi priloge, pri katerih vas OPOZARJAMO na naslednje: vsi dokumenti morajo bjti ali v originalu ali notarsko overjeni, prejete dokumente GZS zadrži (tudi event. originale), spričevala izdana v tujini, morajo biti nostrificirana pri ministrstvu za šolstvo, prav tako tudi spričevala, ki so bila izdana v državah bivše SFRJ po 25.06.1991. Prevozno licenco morajo pred pričetkom opravljanja te dejavnosti obvezno pridobiti vsa podjetja, ki pričnejo s prevozno dejavnostjo v letu 1997, že aktivni prevozniki pa jo morajo pridobiti do 31.12.1997. Poslovno srečanje slovenskih in madžarskih podjetij GZS organizira v sodelovanju s Trgovinsko industrijsko zbornico regije Somogv poslovno srečanje slovenskih in madžarskih podjetij, ki bo v mestu Siofok ob jezeru Balaton v hotelu Ezuestpart, 7. in 8. maja 1997. Možnost gospodarskih sodelovanj imajo naslednje panoge: prehrambena Industrija, kmetijski proizvodi, kmetijska mehanizacija, proizvodnja in obdelava izdelkov iz plastičnih mas, tekstilna, obutvena, gradbena in pohištvena industrija, turizem in keramika. Vse, ki ste zainteresirani za sodelovanje, prosimo, da nam najkasneje do 20.03.1997 sporočite na telefonsko številko 22-387. Predvidoma v drugi polovici aprila bodo znani udeleženci poslovne konference z madžarske strani in takrat bodo obveščena prijavljena slovenska podjetja o njihovih partnerjih za bilateralne razgovore. Poslovno srečanje z nemškimi podjetji v Berlinu GZS Območna zbornica organizira od 24. do 27. aprila 1997 poslovno srečanje s podjetji iz Nemčije v Berlinu. Vabimo vse podjetnike in podjetja, ki so zainteresirana za srečanje, da se čimprej prijavijo na GZS Območno zbornico Maribor, ker je število udeležencev omejeno. OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE POSAVJA Obvestila sekciji prevoznikov Prevoznike, ki opravljajo mednarodni prevoz stvari, območne obrtne zbornice obveščajo, da so prejele obvestilo Obrtne zborice Slovenije o spremembah voženj oprtnega vlaka med velikonočnimi in prvomajskimi pravniki. Spremembe voženj je moč dobiti na vaši območni obrtni zbornici. Prevoznike, ki so se na svojih območnih obrtnih zbornicah prijavili na pripravljalni seminar za preizkus strokovne usposobljenosti za odgovorno osebo, Območne obrtne zbornice Sevnica, Krško in Brežice obveščajo, da lahko na svojih obrtnih zbornicah dvignete gradivo, ki je namenjeno za pripravo na preizkus strokovne usposobljenosti. V zvezi z raznimi ponudbami za izvedbo seminarjev in preizkusa, ki jih prevozniki prejemate od raznih organizacij, območne obrtne zbornice opozarjajo, da ti ponudniki in njihove ponudbe niso dogovorjene z Območno obrtno zbornico Sevnica, Krško in Brežice in imajo enak namen kot seminar, na katerega ste se prijavili v okviru vaše obrtne zbornice, zato se ne prijavljajte na te seminarje in izpite. Seminar za obrtnike elektro dejavnosti Sekcija elektro dejavnosti pri Obrtni zbornici Slovenije organizira seminar z delovnim naslovom "Instalacije v poslovnih zgradbah", ki bo v sredo, 26. marca 1997 ob 15.30 uri na Obrtni zbornici Slovenije, Celovška 71, Ljubljana, soba 104/1. Program seminarja: 1. Razvoj telekomunikacijske opreme v poslovnih zgradbah; 2. Praktične izkušnje pri inštalaciji optičnih kablov; 3. Elementi strukturnega ožičenja po ISO 11801. Seminar je brezplačen. Svojo udeležbo na seminar sporočite na Sekcijo elektro dejavnosti pri Obrtni zbornici Slovenije, telefon 061/15 93 241 (g. Rudolf VVostner). Vabilo kovinarjem Sekcija kovinarjev pri Obrtni zbornici Slovenije organizira obisk industrijskega sejma v Hannovru od 17. do 19. aprila 1997. Cena je 350 DEM po osebi pri minimalno 40 potnikih, rok prijave pa je 20. marec 1997. Program potovanja in ostale informacije pa dobite na vaši območni obrtni zbornici. Obvestilo sekciji tekstilcev Na območnih obrtnih zbornicah so sekciji tekstilcev na voljo ceniki za ženska in moška oblačila ter normativi pravil, ki so jih območne obrtne zbornice prejele od Sekcije tekstilcev pri Obrtni zbornici Slovenije. Izračun je bil narejen 18. marca 1993 na podlagi podatka obratovalnice, obrtnika-tekstilca, z enim zaposlenim in je izključno primerjalni. Za leto 1997 se dviguje za dvig stopnje rasti inflacije v letu 1996. Sejem Cosmoprof Sekciji frizerjev in kozmetičarjev sporočamo, da bo v Italiji, v mestu Bologna, potekala od 25. do 28. aprila 1997 mednarodna razstava "Cosmoprof", razstava kozmetike, parfumerije, modnega nakita, usnjenih izdelkov, galanterije, frizerskih izdelkov in novosti s področja frizerstva, opreme za drogerije in frizerske salone. Borut Mokrovič, odlikovanec Gospodarske zbornice: "Imeti moraš skupino ljudi, ki si upa!" Borut Mokrovič, generalni direktor čateških Term je bil februarja med enajstimi nagrajenci Gospodarske zbornice Slovenije. Nagrado je dobil "za izjemne dosežke trajnega pomena v gospodarstvu in podjetništvu", ki so (po besedah Jožka Čuka) lavreati filozofije novega časa in trajnejših dosežkov, saj so njihovi rezultati vredni vsega spoštovanja. Z Ing. Borutom Mokrovičem smo se za Naš glas pogovarjali že nekajkrat, ob podelitvi nagrade, ki v bistvu vrednoti njegov osebni strokovni prispevek in trud, vložen v razvoj Term, pa smo ga poprosili le za komentar: "Kaj mi pomeni nagrada in koliko prinaša Termam? Osebno sem v vsakem primeru počaščen in mi pomeni spodbudo za nadaljnje delo. Izjavil sem že, da brez teama tudi nagrade ne bi bilo, zato čutim do svojih sodelavcev tudi moralno obvezo. Končno pa so k nagradi prispevali tudi člani moje družine, ki so mi omogočili, da sem se posvetil svojemu delu v tolikšni meri. Osebno sprejemam nagrado predvsem kot priznanje, da delamo prav tako, kot delamo, da bodo to videli tudi drugi in kot spodbudo, da bomo še naprej to počeli. Zanimivo je nekaj: ko sem pred petimi leti dobil managersko priznanje, smo (takrat) imeli v glavi termalno riviero. Sedaj, ko dobivam to nagrado, imamo drugo stvar v glavi: načrtujemo, kakšen naj bi Čatež bil do leta 2.000. Zato pravim, da nas nagrada zavezuje k nadaljevanju zastavljenega dela in nam je moralno zadoščenje za to, kar počnemo. Kako po mojem mnenju vpliva taka nagrada na obisk, na naše naložbe, ki bi dajale ustrezno donosnost, težave. Ali se vam zdi, da vam take nagrade, ki pričajo o vašem določenem znanju, olajšajo prodor kapitala? Borut Mokrovič: "Obiskali so nas predstavniki petdesetih investicijskih družb z vsega sveta, samo letos so bili pri nas iz desetih največjih. Tisto, kar oni po moji oceni najbolj spremljajo, je uspešno poslovanje, ki je prvi pogoj, možnosti in načrtovanje razvoja ter manage-ment, ki stoji za vsem tem. Mislim, da sem vam s tem odgovoril. Brez managementa danes ne gre. Ljudje so tisti, ki premikajo stvari in potrebno je imeti skupino, ki si upa. Najtežje si je zastaviti cilj, potem pa je stvar zelo preprosta. Ravno te dni sem zelo sproščen in zadovoljen, pa ne zaradi nagrade, pač pa zato, ker smo znotraj podjetja opredelili cilj, ki ga moramo uresničiti v treh ali štirih letih. Najtežje pa je, ko nisi prepričan, ali bo lahko določena skupina uresničila nek cilj. Lahko slutiš, da bo šlo, a biti res prepričan... Tu sem strnil izkušnje, ki sem jih pobiral po svetu in mislim, da sem kar zadovoljen, ker imamo na vsako vprašanje odgovor, imamo cilj in začeli smo odštevati dneve do uresničitve. Skoraj vsak teden proučimo eno do dve podjetji, v katere bi bilo smiselno nalagati denar. Če pa se računica ne izide, ponudimo dosti manj in gremo drugam. Sčasoma bodo ugasnili tudi interesi po zapiranju regij, saj kapital sam najde svojo pot tam, kjer vidi možen zaslužek." (Ika) goste? To je težko komentirati. Verjetno se marsikarteri gost, ki pride k nam, tu počuti domačega in se nekako identificira s Čatežem. Verjetno je vesel vsakega našega uspeha, saj končno vsaka novost pri nas vpliva na njegovo ugodnejše počutje. Po mojem mnenju je to ta posredni vpliv, ki ga prinaša nagrada." Nekajkrat ste že priznali, da ima Čatež d.d. pri iskanju možnosti za Najemnik je (očitno) ravnal svojeglavo V uredništvo Našega glasa smo prejeli informacijo (anonimno, kajpak), češ da imajo v čateških Termah, v enem svojih lokalov vstopnice, natisnjene v hrvaškem jeziku in da je tudi sicer prevladala hrvaščina... O tem nam je generalni direktor Term, ing. Borut Mokrovič povedal: "Reči moram, da nam je prav nerodno in takoj, ko smo za to izvedeli, smo napako tudi popravili. Ne vem natanko, kako je do tega prišlo, je pa že mimo. Imamo pogodbo o izvajanju programov v tem lokalu (diskoteki Termopolis) in izvajalci so pač prinesli kar svoje vstopnice. Prav je, da smo o tem dobili opozorilo, ker smo lahko takoj reagirali! Pri nas so te stvari še drugače občutljive kot drugje in prav je tako. Končno imamo še vedno tudi mejo. Veste, ko sem se pred kratkim vračal iz Belgije, sploh nismo ugotovili, kdaj smo vstopili v Nizozemsko, ker je bila noč in nismo opazili table. To je seveda pogojeno z nekim časom. Tako se v Bosni trenutno še borijo za mejo. Upam, da bo nestrpnost sčasoma minila, vendar ob tem in dotlej vsekakor ne smemo dovoliti pomanjkanja kontrole." VID -prvi humanitarni zavod v Sloveniji Da se življenje obrne na bolje V Sloveniji je vse več ljudi potrebnih pomoči (prirojene napake, prometne nesreče, poškodbe na domu in na delu, elementarne nesreče...) Zavod VID je bil ustanovljen pred štirimi leti in je neprof itna, neverska in nepolitična organizacija, ki se ukvarja s humanitarno dejavnostjo. Usmeritev Humanitarnega zavoda VID in njegovega dela je bil v začetni fazi posameznik, rešitev njegovega položaja in pomoč konkretno njemu, ali pa izvedba pomoči skozi razne invalidske pripomočke in opremo, ki bo temu posamezniku, pomoči potrebnemu, izboljšala njegov položaj in mu nudila novo možnost, da se spet vključi v družbo. Sedaj se skupaj z zavodom Zarja lotevajo nujnega projekta vzpostavitve sistema pomoči po nezgodni poškodbi glave. Marsikateremu Slovencu še vedno ni jasna vloga humanitarnih zavodov v družbi. Nekateri so nezaupljivi zaradi domnevnih zlorab. Dogajalo se je že, da so razni prevaranti, pod krinko, da delajo v imenu določene humanitarne organizacije, pobirali prispevke po domovih in s tem vnašali zmedo. Bili so tudi "pooblaščenci", ki so se izdajali tudi pod imenom zavoda VID. Ob hitrem posredovanju policije se skušajo takšni primeri preprečiti in sankcionirati. Ob tem je pomembno, da javnost spozna, da zavodi delujejo in zbirajo sredstva izključno preko žiro računov z ustrezno spremljevalno dokumentacijo. Smiselnost delovanja humanitarnih organizacij ni v tem, da samo dajejo in s tem pomoči potrebnega napravijo odvisnega od pomoči. Skozi aktivnosti mu pokažejo, kako se lahko vključi nazaj v družbo, kako se mu lahko življenje obrne na bolje. Da se te aktivnosti Aleksander iz Maribora komaj čaka na poseben Havverlchov trlcikel, saj so se začeli lepi dnevi in bi želel med vrstnike. Fantek je težje motorično prizadet in mu dejansko ta tricikel s posebnimi nastavitvami omogoča določeno samostojnost, rehabilitacijo in neodvisnost. Kljub temu, da ZZZS odobri na recept staršem okoli 70 tisoč tolarjev, to še vedno ne zadostuje za nabavo. Razliko morajo straši priskrbeti sami. In tukaj so se obrnili na zavod VID, saj zaradi pomanjkanja sredstev in nizkih dohodkov niso mogli kriti celotnega plačila. Takšen prilagojen tricikel stane z vsemi nastavitvami in prilagoditvami okoli 250 tisoč tolarjev. Po prejemu prošnje se je zavod VID povezal z zdravnikom na Inštitutu za rehabilitacijo v Ljubljani, kateri je opravil meritve tega kolesa in kaj je potrebno storiti, da bo le-to pri lagojeno za Aleksandra. Podjetje, ki takšne tricikle uvaža, pa je poskrbelo za vse prilagoditve. V naslednjih dneh bo fantek tricikel prejel na svojem domu. Iz te in podobnih akcij, ki jih je VID že izvedel, se pokaže nujnost sodelovanja in hitrega odziva DA SE ŽIVLJENJE OBRNE NA BOLJE. humanitarnih organizacij lahko odvijajo in da se lahko njihovo delovanje razširi ter s tem povečajo učinki in rezultati v družbi, je pomembno tudi to, da javnost sprejme pravilno informacijo o njihovem delu in tukaj lahko mediji pomembno pripomorejo, da se v tej družbi nekaj stori, pa čeprav malo. V ljudeh ni lahko spodbuditi motivacije, da aktivno pomagajo drugim. Vsi imamo vedno pripravljene izgovore, obremenjeni smo z lastnimi problemi. Ko na koncu vzpodbudimo to pripravljenost, je dovolj samo majhen negativen namig - in se proces spet ustavi ter se nič ne premakne naprej. Škodo pa utrpi posameznik, konkretna oseba, ker se s tem oddalji možnost, da mu pomagamo. Možnost, da se mu življenje obrne na bolje. Letos vendar spet sejem obrti in podjetništva V času od 25. do 29. junija bodo Brežice znova postale pravo sejemsko mesto - Brežiško drobno gospodarstvo za svoje predstavitve potrebuje primernejše prostore, zato bo treba z izgradnjo večnamenske dvorane ob novi srednji ekonomski šoli pohiteti predstavitve, dobro pa bo poskrbljeno tudi za zabavni program, pri katerem bodo imali prednost kakovostni domači izvajalci. Glavni organizator, Obrtna zbornica Brežice računa, da se bo na sejmu predstavilo 150 do 200 razstavljalcev, povabili pa so tudi nekatere obrtnike in podjetnike iz sosednje Hrvaške, s katerimi že vrsto let dobro sodelujejo. (ES) Brežice, 6. marca - Člana odbora za pripravo letošnjega, četrtega Brežiškega sejma obrti in podjetništva, Vlado Deržič in Vi I i jem Pavlic sta na konferenci za novinarje predstavila potek priprav na to pomembno prireditev, ki je lani izostala. Kot sta povedala, Brežice kot pomembno trgovsko mesto ter središče drobne obrti in podjetništva v tem delu Slovenije takšno prireditev potrebujejo, saj vlada zanjo veliko zanimanje tako med obiskovalci, kot razstavljala, le pravega sejemskega prostora kraj še vedno nima. Prvi dve leti je sejem potekalv nekdanji proizvodni hali Adrie Cara-van, kjer je sedaj trgovski center Intermarket, leta pa na manj primernem parkirišču transportnega podjetja Prevoz. Za letos so izbrali novo lokacijo. Sejem bo v času od 25. do 29. junija in bo potekal v športni dvorani (balonu) ob brežiški osnovni šoli, hkrati pa bodo z velikim šotorom pokrili tudi asfaltno igrišče ob njej, tako da bo na voljo 2000 kv. metrov pokritih, zraven teh pa še enaka površina nepokritih površin. Ves čas sejma bodo na sejemskem prostoru potekali strokovni posveti in UGODNE NIZKE CENE POHIŠTVA DEL. ČAS: 7-19 URE SOBOTA: 8-13 URE BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM MERVIN Salon pohištva MERVIN (J.O.O.. Mostce 6. 8257 Dobov;i. tel.: (>nOX/nl-0.5K NAŠ GLAS, 9 -13, MAREC 1997 TEMA TEDNA Darko Bukovinski: Počutim se, kot bi bil sam izgnanec Projekta smo se lotili, kot da gre dejansko za nas osebno Za tako veliko akcijo država ni pripravila ničesar, ljudje se upravičeno pritožujejo na vse strani zaradi kršenja določila ZUP o 30 oz. 60-dnevnem roku, ko ima upravni organ pravico do molka, a več kot smo naredili, se ne da Brežice, Krško, marca - Takoimenovani vojni zakoni so v Posavju zbudili veliko upanja. Največ seveda v domovih, kjer se otepajo z večjim ali manjšim pomanjkanjem. Dejstvo je, da so bili med vojno izgnani ljudje neverjetno oškodovani ne samo zaradi tega, ker so morali zapustiti vse svoje imetje in oditi v tujino, ker so po vrnitvi našli samo izropane in uničene domove. Kalvarije ni bilo konec niti po tistem, saj so morali krepko poprijeti za delo pri obnovi domovine, bili so brez šol in brez možnosti za izobraževanje. Večina jih ni mogla narediti niti tistih partizanskih "šnelkursov", kot so jih drugi preverjeni partijski kadri drugod po Sloveniji. Seveda, če niso mogli biti v partizanih in niso mogli že med vojno pritelovaditi do korita. Zato sem prepričan, da je nekaj resnice tudi v tem, da jih je takratna rdeča oblast kaznovala za to, ker se niso pred izgnanstvom umaknili v ilegalo, v gorice in hrame, kjer bi tudi životarili, kot so v Nemčiji, le da bi bili tu za oporo in za žrtve partizanom, belogardistom, Nemcem... Vsakomur, kdor bi prišel mimo in bi kaj potreboval. Med vojno te pač nihče ne vpraša, kaj bi lahko in kaj bi rad dal. Celo v uk (takrat se je hodilo v Češkoslovaško) so lahko odšli predvsem sinčki pomembnežev, medtem ko so morali ostali, večinoma iz vrst izgnanske mladeži, skrbeti za obnovo domovine in tako odplačati svoj dolg. Glede na to, da je na ta način ostalo brez prave izobrazbe, poklica in stvarnih možnosti za uspešno življenje kar nekaj generacij Posavcev, lahko izrišemo tudi demografsko in sociološko sliko čedalje hitrejšega zaostajanja gospodarskega razvoja krajev, ki bi po vsej logiki (bližina velikega mesta, kot je Zagreb, industrija...) morali biti vsaj za silo razviti. Trdim, da se jim to na nek način (skozi kadrovsko pomanjkajanje) vleče še danes! Edina povezava s svetom je bila dolgo železnica s svojimi "gomulkami". Cesta je peljala relativno daleč mimo njih, asfalt je tu postal vsakdanja zadeva, dostopna tudi na vasi, šele v začetku osemdesetih let. Nota bene: sedanjo regionalko med Brežicami in Krškim (in Zidanim mostom) so asfaltirali šele ob Titovem obisku in šele potem je stekel tudi lokalni avtobusni promet. Opravičujem se za tak ovinek v pisanju, a vendarle je treba občasno poiskati korenine različnih načinov "južnosti" naše posavske regije. Kdo ve, koliko lokalnih politikov se zaveda teh elementov in jim je jasno, da tudi tu, v pomanjkanju kadrov in "zvez s svojimi ljudmi v Ljubljani" ter v posledični nemoči, tiči tudi vzrok vedno novih groženj, da bo Posavje upravno razdeljeno med Štajersko in Kranjsko. Naj tole, kar ste prebrali, ne izzveni niti malo solzavo, ker gre za spoznanja, zrasla na ogorčenosti in prizadetosti ljudi, na golem ugotavljanju dejstev, da je Posavje kar naprej nekaj, "česar ni ravno škoda, sedaj pa sploh ne, ko imamo drugih težav dovolj." Zato izgnanski problematiki in t.i. vojni zakonodaji že drugič v relativno kratkem času Naš glas posveča toliko pozornosti. Referenti delajo na robu zmogljivosti Darko Bukovinski, načelnik upravne enote v Brežicah: "Poudaril bi rad nekaj. Mi smo sicer državni organ, vendar smo na lokalni ravni. Živimo tu in zato smo tudi zadovoljni, ker je to območje, iz katerega je bila izseljena večina prebivalstva, vendarle doživelo nekakšno zuadoščenje. Zato smo se tega projekta lotili ne le kot upravne naloge, ampak smo ga sprejeli kot našega. Z njim se identificiramo. Ker je večina ljudi bila izseljenih s tega območja, je tudi razumljivo, da imamo največje število njihovih vlog ravno v upavni enoti Brežice. Naša upravna enota je že decembra predlani, ko zakon še ni stopil v veljavo, organizirala sestanek, na katerem smo opozorili na vse možne operativne probleme, s katerimi se bomo lahko srečali pri delu. Globalni problem je namreč bil v tem, da država ni pripravila sistema izvajanja omenjene zakonodaje za tiste upravne enote, ki odstopajo od slovenskega povprečja. Imamo preko 5.000 zadev, to za nas pomeni udarec, alarmantno stanje, na katerega smo se pripravili organizacijsko, kadrovsko in psihološko, če hočete, ker se je naval pri nas začel s 3. januarjem lani. Samo računalniški izpis seznama vlog je dolg 30 metrov. Kaj to pomeni kadrovsko? Dotlej je na teh zadevah delal delavec in pol. Po tistem smo prekvalificirali še dva, dodali smojih še pet, torej imamo sedaj sedem ljudi in enega pripravnika. To je tudi največ, kar smo lahko zaposlili, glede na kadrovske možnosti v Posavju. Morda bi lahko dodali še enega ali dva pogodbena delavca, a ni prostora in ne kadrov. Verjamem, da so ljudje nestrpni, a naši zaposleni delajo na robu zmogljivosti. Nekaj časa sem jim predpisoval precej nadur, potem pa sem ugotovil, da izredne razmere niso več izredne, če zaradi dolgotrajnosti postanejo kar stalnica. Vemo tudi, da prehud pritisk lahko deluje na ljudi obratno in da namesto povečanega učinka s pretiravanjem v nadurah dosežeš ravno obratno, kot si želel. Zato sem prenehal predpisovati nadure. Imamo dobro ekipo in naročil sem jim le, naj delajo čimveč, v skladu s svojimi zmogljivostmi. Trdim, da smo v slovenskem vrhu po številu in po kakovosti rešenih zadev. Naše odločbe so tudi na revizijah dobivale dobre ocene in problemi so bili predvsem v primerih, ki smo jih, kot dvomljive, izbrali za poskusno Darko Bukovniskl: "Ko bo celoten proces Izdajanja odločb zaključen, bo država v občino Brežice mesečno Izplačala za več kot pol milijona mark v obliki rente. Gre za približno povprečnih 10.000 tolarjev mesečno na posameznika in ta vsota sama ne deluje ne vem kako veliko, gledano v celoti pa to vendarle je precejšen prispevek h krepitvi kupne moči Posavja. reševanje, kot vzorce za nadaljnje delo." Kljub temu, da v Brežicah delajo učinkovito, se bo nujno zgodilo, da bosta ostali dve občini končali postopke prej kot brežiška, saj morajo tam obravnavati skoraj 2.000 primerov več. Bukovinski: "Še nekaj smo storili: ob tolikšnih vlogah smo sami, kot upravni organ, poiskali potrebne dodatne dokumente. Upravni organ za notranje zadeve nam je (na našo zahtevo) izdal preko 2.000 uradnih seznamov (izpisi iz poročne, matične knjige...), ki so potrebni za dopolnitev vlog in bi jih sicer morali poiskati ter prinesti uopravičenci sami. Odpadli so jim prihodi sem, plačevanje taks, čakanje v vrsti, ker bi tolikšen naval gotovo pozročil gnečo... Vedeti morate, da mora, po določilih Zakona o upravnem postopku, vsaka stranka dati izjavo. Izreči se mora o dejstvih, ki so ugotovljena v spisu in če smo zaslišali 2.200 strank to pomeni, da je bilo tu toliko ljudi, da smo povabili preko 1.900 prič, kar je seveda velik pretok ljudi. Z društvi izgnancev sodelujemo dobro, le da so ta imela različen pristop. Tam, kjer so ljudje vlagali zahtevke za priznanje statusa osebno, so pač dobili zaporedne Stanje vloženih zahtevkov upravičencev (po vojni zakonodaji v upravnih enotah na dan 3. februarja 97) žrtve voineaa nasilia voini veterani priznanje statusa št. izdanih odločb vloženi zahtevki izdanih odločb izdanih potrdil režice 4.909 rško 3.368 evnica 1.807 2.010 1.901 1.169 519 482 455 / / / 1 1 4 (Gre za izvleček iz poročila, pod katerim je podpisan državni sekretar Janko S. Stušek. op. avt.) številke, v skladu s svojim vrstnim redom. Tam, kjer so to zanje, za vse člane posameznega društva hkrati, opravili aktivisti krajevnih odborov društev (Artiče, Velika Dolina), so zaporedne številke temu primerno visoke (tudi čez 4.000) in ljudje morajo čakati na vrsto, ker se je vrstnega reda treba strogo držati. Izjeme so strogo določene, (o tem smo že govorili, op. avt.) in vsak posamičen primer, ki ga obravnavamo preko vrstnega reda, moram odobriti osebno! Od 200 vloženih prošenj smo jih odobrili približno 100, torej gre resnično za izjeme." Po tistem, ko pride izdana odločba z revizije, jo je treba obračunati in upravičencem nakazati denar, ki jim pripada. Bukovinski pravi, da ta sredstva v Brežicah obračunavajo brez ustreznega računalniškega programa,"peš": "Čeprav smo vložili veliko truda v to, da smo v računalniške baze vnesli podatke, nam to sedaj ne koristi. Program menda sedaj šele testirajo, poskusno ga uporabljajo v Krškem, mi pa še izračunavamo denar "na roke", ker ocenjujemo, da je program še slabši kot zanič, da pa zaradi tega ljudje ne smejo čakati. To nas obremenjuje dodatno, nikjer se ne vidi ta napor, lahko bi pa v tem času izdali 500 odločb več. Ni namreč delo referenta, da sledi napake v programu, napake pa so res velike. Ljudje tega vedno ne razumejo. Najtežji so odnosi s strankami. Ko organizira Društvo izgnancev Slovenije oddajo o tej problematiki na radiu, je naš referat tri dni še pod povečanim pritiskom. Lahko samo odgovarjajo na telefonske klice in se pogovarjajo s strankami. Ljudje namreč nekatere stvari slišijo le napol, ali tako, kot si želijo, da bi jih slišali, potem pridejo sem preverjat. Takrat se sploh ne da delati na odločbah." Težko je napovedati, kdaj bo celotna akcija zaključena. Preveč stvari je še nedefiniranih. Ministrstvo, recimo, sploh še ni opredelilo, kdo lahko velja za begunca, ki mu pripada določeno denarno nadomestilo. Rešili so nekaj takih vlog iz vsakega pordočja, bolj za vzorec in jih poslali v revizijo. Videti hočejo, kako si te stvari predstavljajo v Ljubljani, da bodo na podlagi njihovih pripomb potem delali dalje. Sedaj, ko se bo marikateremu izmed ostarelih izgnancev Izpolnila želja in bo dobil denarno nadomestilo za uničeno življenje, se bo za tiste, ki so pomrli prepozno, zbudil tudi očitek o tem, koliko denarja da jim bo država podarila. Mnogi tudi špekulirajo: "Če bi ves ta denar vložili v gospodarski razvoj, da bi se regija hitreje razvijala..." Prav zaradi tega je treba povedati, da gre za populacijo ljudi, med katerimi so nekateri zelo bolni in ubogi na vse načine, ne le revni. Poznam nekaj žensk, ki so vse življenje pregarale na kmetijah in kljub temu, da so svoj vsakdanji kruh krvavo prislužile, nikoli niso mogle ponosno reči: "Tole sem sama prislužila in prispevala k družinskemu proračunu!" Zanje bo teh devet ali deset jurjev, ki jih bodo dobivale vsak mesec do svoje smrti, delovalo kot pravi žegen: "Vendarle imam enkrat v življenju tudi svoj denar!" Če smo čisto pravični, povejmo tudi, da je gospodarska slika Posavja tako temna, da bo marsikje ta denar le pomagal zagotoviti celim družinam najnujnejše potrebščine. Ljudi vabimo pričat samo enkrat za vse sosede Rado Veble, vodja referata za žrtve vojnega nasilja v UE Brežice: "Pri zasliševanju prič smo sestavili seznam, evidentirali smo vse možne priče in jim racionalizirali prihode. Za vsako pričo smo poiskali primere, v katerih je navedena in ko je človek prišel k nam, je svoje pričanje opravil z enim obiskom za vse primere. To je, gledano tudi organizacijsko, pomembna poteza, saj je olajšala delo upravičencem in nam. Če smo nekoga povabili dvakrat, smo ga praviloma zaradi pravne pomoči ostalim upravnim enotam v Sloveniji, da jim drugje ni bilo treba čakati v skladu z našim delovnim razporedom. Naši ljudje so se vsi prijavili tudi ta mesec za nadurno delo, čeprav to ni več obvezno. Malo zato, ker je dopoldne že težko delati, saj imamo veliko telefonskih klicev, na katere je treba odgovarjati, dnevno pride sem po petdeset strank s svojimi vprašanji. Najpomembnejši vzrok pa je, da se vsi zavedamo odgovornosti in nujnosti tega dela. Ne upam si pomisliti, kaj bo šele prinesel za našo ekipo Zakon o vojni škodi, ki je v pripravi. Če bodo na teh zadevah morali delati isti ljudje. V tem trenutku to preprosto ni združljivo. Če bo zakon sprejet v taki obliki, kot se pripravlja, to preprosto ne bo šlo. Zato polagamo na dušo zakonodajalcu, naj dobro pripravi zakon in podzakonske akte, ker s tem lahko reši zelo veliko problemov vnaprej." (Ika) Čakamo zakonska orodja za begunce Tone Podgoršek, načelnik upravne enote Krško: Krška upravna enota je tretja po številu zahtevkov in za marec smo upravičencem njihove vsote obračunali že računalniško. To smo doslej počeli "peš", vendar se število upravičencev veča iz dneva v dan in edina rešitev je računalniška obdelava. Trenutno imamo nekaj čez 1.000 upravičencev. Po zelo velikih mukah smo uspeli to opraviti v sodelovanju strokovnjakov Komlanda in našega referata. Tu je zelo veliko vlogo odigrala Tea Žigante in prvi obračun, narejen strojno, je bil skupno vreden 33 milijonov. Gotovo bo še nekaj problemov, a vendarle zadeva napreduje. Ostajajo pa še veliki problemi pri prevedbah. Tu žal nismo uspeli. Pisno smo prosili za dovoljenje ministrstva, da preuredimo (neavtorizirani) obstoječi računalniški program za borce in invalide, vendar ga nismo dobili. Program bi bilo treba nadgraditi, da bi potem lahko z njim opravljali prevedbe. Znašli smo se pa pri letnih obračunih za dohodnine. V občini imamo računalniškega strokovnjaka, ki nam je ta program dodelal na našo odgovornost in sedaj tudi ta dela opravljamo strojno." Dejstvo je, da program nastaja že leto in pol in da programer šele spoznava določena področja, da se dogovarja s strokovnimi delavci v upravnih enotah in postopoma spoznava napake, jih odstranjuje, dopolnjuje. Včasih je šlo za neusklajenost z določili zakona, drugič za preveliko bazo podatkov (nekaj tisoč enot...). Računski del programa smo, kljub težavam, vendarle usposobili Teja Žigante, vodja referata: "Dohodnine smo opravili strojno, zbiramo dokazila, potrebna za prevedbe in upam, da bo to operacijo možno opraviti preko Komlandovega programa, ne pa "peš", kot smo jo morali lani. Na dosedanjem programu smo izračunavali invalidnine in veteranski dodatek. Sedaj je vse to preneseno na Komlandov program in prepričana sem, da bomo podatke za dohodnine za prihodnje leto lahko tudi že izračunali računalniško. Dejstvo pa je, da tudi računalničarji potrebujejo čas in preverjanje reči na terenu in tudi medve s kolegico Faniko, ki dela na obračunih in ki se je pri tem pokazala kot izjemna, sva morali poprijeti skupaj, da se nama je uspelo prebiti." Anton Podgoršek: "To, kar smo morali početi pri tem programu, je neverjetno. Dograjevati smo ga morali od spodaj, namesto da bi država postavila sistem. Trajalo je leto dni, preden smo ga lahko spravili v življenje... Sedaj pa so zelo aktualni begunci. Ta kategorija še ni dorečena, čakamo sejo koordinacijske komisije, pri ministru Ropu, da dorečemo nekatere stvari. Revizorji nam odsvetujejo reševanje teh primerov, ko pa kateri izmed upravičencev pokliče v Ljubljano, mu razložijo: 'Saj imajo v upravnih enotah vse!' Kot bi se šli skrivalnice. Namesto, da bi dalo ministrstvo izjavo za javnost in priznalo, da še ni vse jasno." xO **4 '*Afffc Valantičevo 17, 8000 Novo mesto Telefon: +386 68/23174, 323 300 Telefax: +386 68/342 094 Čas oddajanja: Ob sobotah oddajamo dokler na* boste klicali. Vsak dan oddajamo mod 5.30 In 24.00 uro. NAROCJTE SI SVOJ NAS GLAS! NAŠ GLAS, 9 -13. MAREC 1997 Štajerc v Ljubljani tokrat v Sevnici Zveza kulturnih organizacij Sevnica organizira gostovanje gledališke skupine DKD Svoboda Senovo, in sicer v petek, 14. marca 1997 ob 19. uri v Kulturni dvorani Sevnica. Predstavili se bodo s komedijo Toneta Partljiča Štajerc v Ljubljani. Prodaja vstopnic po 700 SIT bo eno uro pred predstavo na blagajni v Kulturni dvorani Sevnica. Srečanje z dr. Metko Klevišar Knjižnica Brežice vabi na srečanje z dr. Metko Klevišar, lanskoletno Slovenko leta, ki bo v torek, 18. marca 1997 ob 18. uri v prostorih knjižnice. Razgovor bo vodil višji knjižničar Drago Pirman. Vabljeni! Artičani v Boenningheimu Kulturno umetniško društbo Oton Župančič iz Artič bo 15. marca odšlo na gostovanje v Boenningheim. Nastopili bodo na prireditvi ob deseti obletnici Folklorne skupine tamkajšnjega slovenskega Kulturno prosvetnega društva "Mura". Artičani bodo predstavili kožuhanje (ličkanje), s katerim so nastopili lani na Festivalu gorskih plesov v Zakopanih. Za gostovanje so se dogovorili na podlagi dosedanjih odnosov, ki jih ima z "Muro." brežiška Zveza kupturnih organizacij. V njenem imenu se bo prireditve udeležila Božena Zorko, na pot pa bo, v delegaciji občine Brežice, odšel tudi župan. (Ika) Materinski dan na Sromljah Turistično društvo Sromlje prireja v počastitev Materinskega dne družabni večer s kulturnim programom, ki bo v soboto, 15. marca ob 18. uri v večnamenskem domuv Sromljah. Za kulturni program bodo poskrbeli osnovnošolci in Moški pevski zbor Sromlje ter ansambel Tonija Deželana. Juiioš Miklavc, Polona Vetrih in Štefka Kučan za Dan žena Brežice, 6. marca • Še en kulturni dogodek je napolnil mali avditorij brežiškega gradu. Otvoritve likovne razstave slikarja Junoša Miklavca se je udeležilo lepo število obiskovalcev, uvodni spored pa je bil močno praznično obarvan, saj je slavnostna govornica Štefka Kučan veliko besed namenila zgodovinskemu prikazu prizadevanja žensk za enakopravnost z moškimi, pa tudi v kulturnem delu je imela glavno (in edino) vlogo ženska, enkratna dramska igralka iz Ljubljane, Polona Vetrih. Njeni odlomki iz Alme, Ženskih likov in Blagih pokojnikov so naravnost navdušili podobnih predstav željno občinstvo in lahko rečemo, da je bil to zares ženski večer, čeprav je slikar, za čigar otvoritev razstave je pravzaprav šlo, moški, odprl pa jo je brežiški župan Jože Avšič. Junoš Miklavc se je brežiškim ljubiteljem likovne umetnosti predstavil s svojimi novejšimi deli, ki odsevajo njegov nemirni duh in pogosta potovanja po vseh kotičkih tega sveta, poleg velikih, svetlih in optimističnih platen pa se je umetnik predstavil tudi z nekaj grafikami, ki so še posebej pritegnile pozornost obiskovalcev otvoritvenega večera. Razstava bo odprta do 31. marca. (ES) Opazni uspehi zobozdravstvene preventive pri predšolskih otrocih Približno pred desetimi leti so strokovnjaki zobozdravstva ugotovili, da imajo otroci v Posavju najslabše zobovje med vrstniki v Sloveniji. Temu je botrovalo predvsem veliko pomanjkanje fluora v vodi, ki bi ga v litru vode moralo biti 1 mg. Pitna voda na našem področju pa ga zmore le slabo desetino miligrama. Seveda so tu tudi sladki napitki in sladkarije, ki še dodatno povzročajo nevšečnosti. S preventivo zaradi alarmantnega stanja se je pri nas začelo leta 1986 in do danes so s sistematskim pristopom v vrtcih dosegli, da število obolenj zobovja in ustne votline naglo upada, kar je posebej vzpodbudno in z delom velja nadaljevati. Uspeh je v prvi vrsti treba predpisati rednemu jemanju fluorovih tabletk, ki bi jih naj jemali tudi otroci, ki niso v varstvenih ustanovah. Pa žal prav ta populacija, ki je doma, to slabo upošteva. Zato imajo ti otroci z zobovjem več nevšečnosti. Vzpodbuden je tudi podatek, da se je v desetletnem obdobju zmanjšalo število obolelih za kariesom s 4.7 na 1.9 odstotka. Dr. Blandina Markovič - Randič, ki je koordinatorica za zobozdravstveno preventivo pa je odšla še korak dalje in začela s preventivnimi pregledi zob novorojenčkov pri sedmih mesecih, ker je ugotovljeno, da le pravočasno obveščanje staršev lahko občutno pripomore pri aktivnem sodelovanju in preprečevanju ustnih problemov. Zato je prav, da ko dobite vabilo za pregled vašega malčka prvič pri zobozdravniku, ne pozabite nanj, kajti le tako se lahko izognete kasnejšim problemom. (Mr.Jozo) Opazni uspehi zobozdravstvene preventive pri predšolskih otrocih Približno pred desetimi leti so strokovnjaki zobozdravstva ugotovili, da imajo otroci v Posavju najslabše zobovje med vrstniki v Sloveniji. Temu je botrovalo predvsem veliko pomanjkanje fluora v vodi, ki bi ga v litru vode moralo biti 1 mg. Pitna voda na našem področju pa ga zmore le slabo desetino miligrama. Seveda so tu tudi sladki napitki in sladkarije, ki še dodatno povzročajo nevšečnosti. S preventivo zaradi alarmantnega stanja se je pri nas začelo leta 1986 in do danes so s sistematskim pristopom v vrtcih dosegli, da število obolenj zobovja in ustne votline naglo upada, kar je posebej vzpodbudno in z delom velja nadaljevati. Uspeh je v prvi vrsti treba predpisati rednemu jemanju fluorovih tabletk, ki bi jih naj jemali tudi otroci, ki niso v varstvenih ustanovah. Pa žal prav ta populacija, ki je doma, to slabo upošteva. Zato imajo ti otroci z zobovjem več nevšečnosti. Vzpodbuden je tudi podatek, da se je v desetletnem obdobju zmanjšalo število obolelih za kariesom s 4.7 na 1.9 odstotka. Dr. Blandina Markovič - Randič, ki je koordinatorica za zobozdravstveno preventivo pa je odšla še korak dalje in začela s preventivnimi pregledi zob novorojenčkov pri sedmih mesecih, ker je ugotovljeno, da le pravočasno obveščanje staršev lahko občutno pripomore pri aktivnem sodelovanju in preprečevanju ustnih problemov. Zato je prav, da ko dobite vabilo za pregled vašega malčka prvič pri zobozdravniku, ne pozabite nanj, kajti le tako se lahko izognete kasnejšim problemom. (Mr.Jozo) Podeljena priznanja civilne zaščite Mirko Robek - bronasti znak, Slavko Sotošek - srebrni znak, Alojz Valand - zlati znak in Branko Zuber - plaketa CZ Krško, 4. marca - Ob svetovnem dnevu civilne zaščite - 1. marcu je Vinko Bah, poveljnik Občinskega štaba civilne zaščite občine Krško, namesto odsotnega župana Danila Siterja podelil letošnja priznanja civilne zaščite. Bronasti znak je bil podeljen Mirku Robku, vodji raziskovanja in članu UO kluba jamarjev Kostanjevica, srebrni znak je prejel Slavko Sotošek, namestnik vodje izmene v Poklicni gasilski enoti Krško, Alojz Valand je prejel zlati znak, plaketo CZ pa je Vinko Bah podelil Branku Zuberju. Mirko Robek je aktiven član civilne zaščite od leta 1993. Je edini na Dolenjskem z izpitom jamskega reševalca in član A-ekipe jamarske reševalne ekipe RS. Največ uspeha je pokazal pri usposabljanju pripadnikov sicer v gasilski enoti Tovarne celuloze in papirja Krško ter kasneje v poklicni gasilski enoti Krško kot gasilec - tehnični reševalec in namestnik vodje izmene v poklicni gasilski enoti. Poleg aktivnosti na strokovno-operativnem področju je bil aktiven na športnem področju kot organizator in aktivni športni tekmovalec, s čimer je vzpodbujal tudi ostale sodelavce in tako vplival na stalno vzdrževanje fizične kondicije. Bil je vzor mlajšim generacijam poklicnih gasilcev v enoti, tako s svojim delom, kot z odnosom do gasilstva leta pa kot vodja servisa RGA. Ker je po izobrazbi gasilski tehnik, je vseskozi sodeloval tudi v vseh oblikah usposabljanja kot uspešen predavatelj. Konec lanskega leta se je upokojil, vendar pa še vedno aktivno deluje v društvu CZ v jamarskem klubu in izvajanju del pri odkrivanju novega dela Kostanjeviške jame. V letu 1996 je bil aktiven udeleženec vaje "Potres '96". Z njegovim prihodom je v celoti zaživelo delo v klubu jamarjev in tudi vse skupne aktivnosti so uspešneje ter strokovno izvedene. Slavko Sotošek je deloval v poklicnem gasilstvu 25 let, in nasploh. Priznanje prejeme ob upokojitvi za aktivno in požrtvovalno delo v poklicnem gasilstvu. Alojz Valand deluje v gasilstvu že preko 30 let. Že kmalu se je vključil v tečaj za nižjega gasilskega častnika in prevzel odgovorne naloge na področju operative v Prostovoljnem gasilskem društvu Krško. Poleg nalog v operativi je bil 23 let mentor za delo z mladino in je uspešno usposabljal in vzgajal mlade člane gasilske organizacije. Nazadnje je bil 16 let zaposlen v Poklicni gasilski enoti Krško, najprej kot vodja izmene, zadnja in v«kviru Gasilske zveze Krško. Zaradi njegovega izjemnega prispevka pri usposabljanju in vzgoji mladih na preventivnem področju ter tudi v akcijah reševanja je prejel zlato priznanje civilne zaščite. Branko Zuber je bil 14 let član OŠCZ Krško in na dolžnosti načelnika OŠCZ od 1. oktobra 1991. Aktivno se je udeležil vseh reševalnih aktivnosti ob naravnih nesrečah v občini Krško, kjer je vodil organizacijo zaščite in reševanja v 14 primerih. Bil je nosilec organizacije usposabljanja CZ v občini in izdelave načrtov zaščite in reševanja. Največ uspeha je imel v praktičnem delovanju in izvajanju nalog CZ v času vojne leta 1991. Zelo je priljubljen med izvajalci na terenu, tako v občini kot širše v Posavju, v Upravi za obrambo pa velja za eksperta za področje CZ. Posebno uspešno je v vlogi operativca OŠCZ leta 1994/95 pripravil in izvedel prenos nalog zaščite in reševnja z Izpostave za obrambo na Občino. (GAIex) Letošnji dobitniki priznanj civilne zaščite v družbi članov OŠCZ občine Krško. Republiška plaketa civilne zaščite brežiškim komunalcem Brežice, 4. marca - Poveljnik republiškega štaba Civilne zaščite Slovenije Miran Bogataj je pretekli torek na sprejemu pri županu Jožetu Avšiču podelil brežiškemu javnemu podjetju KOP republiško plaketo kot priznaje za posebne zasluge in uspehe pri zaščiti in reševanju ljudi. To pomembno priznanje je v imenu 105-članskega kolektiva prejela direktorica Vladimira Kežman, ki je ob tej priložnosti obudila spomin na nekatere, dostikrat nevarne akcije reševanja ljudi in sredstev, pri katerih so požrtvovalno sodelovali delavci KOP-a, še posebej ob poplavi novembra 199 ter v kratkotrajni vojni leto pozneje. Miran Bogataj je na kratko predstavil letošnji program aktivnosti RŠ Civilne zaščite, ki bodo, kot kaže, zaradi (pre)tankega proračuna dosti ožje zastavljene, kot bi bilo potrebno, navzoči pripadniki občinskega štaba CZ pa so gosta opozorili na neprimerno in neprijetno prakso, ko delodajalci svojim delavcem, članom gasilskih reševalnih enot med delom ne dovolijo sodelovati v človekoljubnih akcijah in jim celo grozijo z delavskimi knjižicami. (ES) Poveljnik RŠ Civilne zaščite Miran Bogataj izroča plaketo direktorici KOP-a in hkrati povelj niči občinskega štaba CZ, Vladimiri Kežman Ob dnevu civilne zaščite Potrdila za 26 novousposobljenih bolničarjev Sevnica, 1. marca - Ob dnevu civilne zaščite so tudi v sevniški občini podelili priznanja najzaslužnejšim posameznikom in skupinam s področja zaščite in reševanja. Zbranim sta čestitala poveljnik občinskega štaba Močivnik in župan Peternel, ki je tudi podelil priznanja. Zlati znak CZ je v imenu Poklicnega gasilskega društva Sevnica prejel predsednik Tone Koren, Milan Kajič je dobil srebrni, Planinsko društvo Lisca pa bronasti znak. Ob tej priložnosti so bila slovesno podeljena tudi potrdila o opravljenem izpitu prve pomoči, ki ga je prejelo 26 novousposobljenih bolničarjev Stillesa, Kopitarne, Inpleta Brezovo, Lisce Krmelj in OŠ Savo Kladnik Sevnica. Ti posamezniki v delovnih kolektivih sestavljajo ekipe prve pomoči CZ. 80-urno usposabljanje za bolničarje je organizirala Območna organizacija Rdečega križa Sevnica. (GAIex) -i L I I II I U l\ 1.SRL Akripol - Krško 21: 25 (9:14) Krško; Bašič, Iskra 3, Deržič, Kukovica 1, Urbanč 2, Pire, Vertovšek, Martinčič 1, German 7, Privšek 6, Čurak 5. Rudar - Dobova 22 : 21 (11:11) Dobova: Kostevc, Dapo 3, Begovič 4, Mijačinovič 3, Ocvirk 4, Voglar 1, Češnovar 2, Kranjc, Leveč, Stojakovič 4, Denič. Prevent - Lisca 31: 21 (16:10) Lisca; Marcola, Blagojevič, Rupret, Božič 1, Povše, Rantah 2, Sirk, Sečki 6, Lupše 5, Teras 4, Krištofič, Simončič 3. Al SKL Krško - Kovinotehna SP 52 : 75 (26:31) Krško: Avsenak 5 (3;4), Jeklin 2, Murovec 6, Bošnjak6 (2:2), Ademi 18(4:5), Krajcar 11, Kralj 4. A-2 SKL Brežice - Kemoplast Šentjur 59 : 83 (30:33) Brežice: F. Rozman 11 (3:9), Černelič 2, Stergar 6, Ogorevc 9 (1:2), Rostohar 8, Krivokapič (0:2), B. Rozman 2, Antolovič 7 (1:2), Marčetič 5 (0:2), Krošelj 9 (3:4). STRELJANJE D. Poženel - Kruno Brežice 1618:1561 Brežiška ekipa, v kateri je tokrat debitiral nadarjeni Dejan Pavlovič je v Rečici pri Laškem dosegla letos najvišji ligaški rezultat, ki pa je bil še vedno prenizki za zmago proti ekipi, za katero nastopa tudi udeleženka letošnjega evropskega prvenstva, Valerija Kufner. Pavlovič in Miškovič sta dosegla nova osebna rekorda. Kruno Brežice: Sotler 550, Pavlovič 542, Miškovič 469. (ES) Ajstru pištolarska Zlata puščica Na strelišču v Boštanju je potekalo regijsko prvenstvo za Zlato puščico v streljanju z zračno pištolo. Doseženi so bili dokaj solidni rezultati, razlike med posameznimi tekmovalci pa so bile zelo majhne. Še zanimivost. Vsi nastopajoči prihajajo iz brežiške občine, čeprav dva nastopata za SD Heroj Marok iz Sevnice. Vrstni red: 1. Anton Ajster (HM Sevnica) 551, 2. Zdravko Krošelj 546,3. Robert Ferenčak (oba Kruno Brežice) 544,4. Ivan Tomše (HM Sevnica) 543,5. Dejan Pavlovič 542,6. Danijel Miškovič (oba Kruno Brežice) 469 krogov. (ES) Kočevje - Kanja 1599:1665 Mlada ekipa Kanje je v 9. krogu tretjega državne lige v Kočevju dosegla svojo osmo zmago. Domačine so premagali z 66 krogi razlike. Dva kroga pred koncem so mladi strelci na prvenstveni lestvici zelo visoko, saj z ekipo Kranja delijo prvo mesto V naslednjem krogu jih čaka ena najlažjih tekem z ekipo iz Predoselj. Kanja: Špela Arh 558, Boštjan Arh 550, Boštjan Mlakar 557. (J.A.) Puška S.D FLV Hotenja vas : S.D. Heroj Marok 1693:1722 Sevniški strelci so na gostovanju zasluženo premagali nevarno ekipo S.D. FLV. Po 9. krogih tako ostajajo na 2. mestu v skupini. SD Heroj Marok: Danilo Petrin 575, Tina Grabnar 574, Jani Hrovat 573. Pištola S.D. Ptuj : S.D. Heroj Marok 1551:1626 S to pomembno zmago nad Ptujem so Sevničani, ki so kar majhno presenečenje drugega dela lige, še eno stopničko bližje 1. ligi. Solidno streljanje Antona Ajstra - 551 krogov, Ivana Tomšeta -542 krogov in mladinca Gorazda Cimperška - 533 krogov je botrovalo zanesljivi zmagi in preboju med prve tri ekipe v 2. ligi. (J.H.) Zlata puščica Gorazdu Zoriču V nedeljo so se strelci posavsko-dolenjske strelske regije v Leskovcu pomerili s puško za "Regijsko Zlato Puščico". Na tekmovanju so imeli največ uspeha strelci Kanje iz Leskovca, premočno pa je s 582 krogi zmagal Gorazd Zelič pred Dejanom Župancem in Petrom Fridlom. (J.A.) Veber in Grojzdek med zmagovalci Velenje, 8. marca - Na spomladanskem prvenstvu Slovenije v krosu in mitingu, ki je bil izbiren za nastop na svetovnem prvenstvu v Turinu, so sevniški atleti dosegli naslednje uvrstitve - pionirke 2000 m: 9. Janja Pungerčar; pionirji 2000 m: 1. Borut Veber, 23. Gregor Vodenik; ml. mladinke 3000 m: 4. Klavdija Tomažin; ml. mladinci 4000 m: 13. Marko Keber, 15. Robin Papež; st. mladinke 4000 m: 2. Jasna Zagrajšek, 3. Janja Košar; članice 4000 m: 5. Zvonka Bregar: ml. člani 8000 m: 1. Robert Grojzdek. SAH Ekipno prvenstvo društev upokojencev Krško, 6. marca - Društvo upokojencev Krško je v tehnični izvedbi ŠK Triglav Krško organiziralo ekipno šahovsko prvenstvo društev, upokojencev posavsko-zasavske regije za leto 1997. Prvenstva se je udeležilo 8 štiričlanskih ekip iz Krškega, Brežic, Senovega, Sevnice, Zagorja, Trbovelj in Radeč. Na koncu je bila najboljša ekipa DU Krško I. (Volčanšek, Rupar, Strojin, Novak), sledijo DU Radeče, DU Sevnica, DU Brežice, DU Zagorje, DU Trbovlje, DU Senovo in DU Krško II. ROKOMET Krčani blesteli v Trebnjem Po slabi igri in zasluženem porazu proti Gorenju v Velenju, ko so zaradi veliko lastnih napak v napadu rokometaši Krškega povsem odpovedali, so v Trebnjem presenetili z odlično igro tako v napadu kot v obrambi. Domači so povedli le z 1:0. Že prvi del pa so Krčani visoko dobili. Tudi v drugem delu so nadaljevali z odlično igro, nekoliko pa so sredi drugega dela popustili, ko so kar 6 minut igrali s samo štirimi igralci v polju. Kljub temu pa so na koncu zasluženo slavili. Tekma v Trebnjem pa je bila ena najboljših iger Krškega v letošnjem prvenstvu. S to zmago imajo Krčani veliko možnosti, da na koncu prvenstva osvojijo tretje mesto. V veliko pomoč so bili v Trebnjem tudi navijači Krškega, ki so bili boljši od vztrajnih in bučnih domačinov. Izstopal pa je njihov transparent Mirko Bašič - President! (J.A.) Rudar - Dobova: Domači rokometaši so pričeli tekmo sijajno in povedli s 6:3. Razliko so obdržali vse do 23. minute, ko so pobudo prevzeli Dobovčani in nekajkrat povedli z dvema zadetkoma razlike. Ključni trenutek tekme je bil po izenaenju na 16, ko je domači trener zamenjal sicer solidnega vratarja Lipovška z mladim Šinkovcem, ki je svojo nalogo izvrstno opravil in postal junak srečanja. V zadnjem napadu so imeli rokometaši AFP Dobove še možnost za izenačenje, vendar je Mijačinovičev strel z devetmetrovke zaustavil blok Rudarja in zmaga je ostala doma. Prevent - Lisca: Ekipa Preventa tokrat ni imela težkega dela. Sevničani so se sicer borili, vendar je bila razlika v kakovosti vidna skozi vso srečanje. Domači so namreč brez večjih težav polnili gostujočo mrežo. Pri ekipi Lisce so izstopali Sečki, Lupše in Teraž, žal pa je bilo to premalo. Mladi Sevničani klonili Pivovarjem V osmem kolu polfinalne skupine B državnega prvenstva za kadete so kadeti RK Lisca gostovali pri RK Celje Pivovarna Laško in izgubili tekmo z 24:11 <15:6). Celjani so se tako oddolžili za edini poraz v sezoni, ki so ga doživeli v prvem delu v Sevnici in upravičili vlogo favorita, sevniški upi pa še naprej ostajajo ob Celjanih naj resnejši kandidat za finale prvenstva. Za kadete RK Lisca so igrali: vratarja Medved in Kranjc, Mlakar, Dražetič, Dernovšek, Lipoglavšček, Močivnik 1, Novšak 1, Ošlovnik, Požek 5, Šinkovec 3, Mikerevič 1. PLES Odlični Lukci zaplesali v 12 od 14 finalnih nastopov Kranj, 8. marca - V soboto se je državnega kvalifikacijskega turnirja v ST in LA plesih, ki ga je organiziral PK Urška Kranj, udeležilo tudi sedem parov PPK Lukec, ki so dosegli izjemne rezultate, saj so plesali kar v 12 od 14 finalnih nastopov. Pri mladincih C je imel krški klub Lukec kar tri finaliste tako v ST plesih kot v LA plesih. Rezultati - mlajši pionirji C: 2. mesto v ST in 4. mesto v LA plesih Luka Vodlan in Maja Bromše; mlajši mladinci C: 2. mesto v LA in 3. mesto v ST plesih Mitja Puntar in Jasmina Zakšek; mladinci C: 2. mesto v LA in 5. mesto v ST plesih Jernej Ferme in Maja Lesjak, 4. mesto v ST in 7. mesto v LA plesih David Kozmus in Maja Piki, 6. mesto v LA in 7. mesto v ST plesih Klemen Škoberne in Staša Puntar; mladinci B: 1. mesto v ST in 5. mesto v LA plesih Sebastijan Vodlan in Urška Klakočar. (GAIex) V PPK Lukec Krško ustanovili novo sekcijo Na pobudo Fakultete za šport v Ljubljani je UO PPK Lukec na zadnjem sestanku ustanovil sekcijo za športno aerobiko, ki ima trenutno 3 člane in jo strokovno vodi Matjaž Požun. Krški klub je, kar se tiče te panoge, pionir v Sloveniji, saj je ta šport pri nas še popolna neznanka, v svetu, posebno v Ameriki, pa je že kar lepo razvit in je že uvrščen na naslednje olimpijske igre v Sidnevu. Najprej bodo delovali v smeri izobraževanja trenerjev in strokovnih sodelavcev, nato pa začeli z treningi vseh starostnih skupin. Vse, ki jih ta šport zanima, vabijo, da jih pokličete v klubsko pisarno na telefonsko številko 22-269 ali pa Matjaža Požuna na telefonsko številko 71-158. Mitja Prah in Ana Marija Danko odlična druga Državnega kvalifikacijskega plesnega turnirja v Kranju so se s štirimi pari udeležili tudi plesalci krškega Bolera in po zaslugi mladinskega para Mitja Prah in Ana Marija Danko, ki je osvojil drugo mesto, dosegli celo več od načrtovanega. Sicer pa so njihovi mladi plesalci dosegli naslednje uvrstitve - mlajši mladinci C: 4. mesto v ST in 5. mesto v LA plesih Mitja Stanič in Anja Žvab; mladinci C: 2. mesto v ST plesih Mitja Prah in Ana Marija Danko, 6. mesto v ST in 9. mesto v LA plesih Matjaž in Tina Brudar; starejši mladinci C: 12. mesto v ST in 11. mesto v LA plesih Janez Žokalj in Kaja Kržan. (ES) KARATE Vaš in Hriberšek na mladinskem EP Sredi februarja sta se evropskega mladinskega prvenstva v Sofiji udeležila tudi dva sevniška karateista, Sašo Vaš in Martin Hriberšek, ki sta branila slovenske barve. Sašo Vaš se je uvrstil med 9. in 16. mestom v borbah mladincev do 65 kg, Martin Hriberšek pa je v kategoriji mladincev nad 80 kg izgubil v repesažu. (GAIex) Štiri sevniške medalje na pokalni tekmi osnovnošolcev Na prvi pokalni tekmi za osnovnošolce, ki je potekala v Velenju, so se med 360 tekmovalci iz 25 klubov kljub slabemu sojenju in organizaciji sevniški tekmovalci dobro odrezali in se uspeli zapisati med nosilce medalj. Denis Orač je med 59 starejšimi dečki osvojil 4. mesto, prav tako pa je bil četrti tudi Tomaž Gorenc v kategoriji malčkov. V kategoriji mlajših dečkov, kjer je nastopilo 77 tekmovalcev, se je med osem najboljših katašev uspelo uvrstiti Gašperju Povodniku in Denisu Špilarju, ki sta osvojila 5. oziroma 7. mesto. V kategoriji kata ekipno so starejši dečki v postavi Denis Orač, Danilo Lisec in Rok Crepinšek osvojili 3. mesto. Sevniški tekmovalci so svoje znanje pokazali tudi v borba, kjer so v šestih kategorijah osvojili kar 4 medalje. Najboljše borbe sta prikazala Danilo Lisec in Denis Orač. Danilo je v kategoriji starejših dečkov nad 60 kg osvojil naslov pokalnega zmagovalca, v kategoriji do 60 kg je Denis Orač osvojil 2. mesto, Darijan Tabak pa je bil v isti kategoriji tretji. V kategoriji mlajših dečkov se je odlično boril Denis Špilar, ki je na koncu osvojil odlično 3. mesto. V skupni razvrstitvi tekmovalcev posamezno trenutno vodi Denis Orač, ki je na pokalni tekmi osvojil 4. mesto v katah in 2. mesto v športnih borbah. (GAIex) KOLESARSTVO Dirka za VN Umaga Krška članska ekipa že v samem vrhu V nedeljo se je kolesarska ekipa KD Savaprojekt udeležila mednarodne dirke za Veliko nagrado Umaga, na kateri so nastopili tekmovalci iz Hrvaške, Italije, Avstrije, Češke in Slovenije, člani Savaprojekta so izvrstno nastopili, saj je Andrej Gimpelj zasedel 3. mesto, Damjan Četrtič pa je presenetil s 5. mestom, medtem ko se Marko Baloh uvrstil na 24. in Aleš Poljanšek 43. mesto. Krški tekmovalci, ki so na cilj prispeli v prvi skupini in času zmagovalca, so premagali številna znana imena slovenskega kolesarstva, kot so Sviben, Štangel, Fink in Rovšček. Tomaž Malik je na cilj prispel v drugi skupini. Andrej Gimpelj je 23-letni tekmovalec, ki je do lanske sezone 10 let tekmoval v novomeški Krki, prestop v Savaprojekt pa je bil izvršen po dogovoru vodstev obeh klubov. 30-letni Marko Baloh, ki je v lanski sezoni nastopil v ekipi Perutnine Ptuj, je najbolj izkušen tekmovalec slovenski tekmovalec, saj tekmuje že 15 let. Je specialist kronometra. Tudi 29-letni Aleš Poljanšek je bil v lanski sezoni član ptujske Perutnine. Ob izkušenih tekmovalcih v članski vrsti tekmujeta tudi Primož Četrtič in Tomaž Malik, ki že od pionirskih vrst nastopata za matični klub Savaprojekt. Po petih tekmah in odličnih rezultatih krške kolesarje, ki jih vodi mladi trener Gregor Puš, bivši tekmovalec Krke in Roga, že vabijo na dirke po Hrvaški in Črni Gori. To je tudi dokaz, da v društvu Savaprojekt naredili še korak naprej, ta pa bo potreben še z druge strani, in sicer krške politike in gospodarstva, kajti le tako bo imelo kolesarstvo svojo mesto, ki si ga tudi zasluži. (GAIex) Ali je Peter Zlgante, predsednik UO KD Savaprojekt, na petkovem uradnem slikanju slutil, da bo članska vrsta tako uspešna že v nedeljo? verjetno ne. Na sliki od leve: Gregor Puš, Marko Baloh, Andrej Gimpelj, Tomaž Malik, Damjan Četrtič, Aleš Poljanšek in Peter Žlgante. KOŠARKA Nemočni Krčani v dresih Interierja Domači so se prvič predstavili z novim imenom KK Krško, še vedno pa so nosili stare drese z napisom Interier. V prvem polčasu, ko so imeli še dovolj moči, so igrali solidno in se niso že v naprej predali. Kljub številnim zgrešenim metom iz čistih situacij so se z borbeno igro gostom ob koncu prvega polasa približali na vsega pet točk. Drugi polčas pa so Krčani začeli katastrofalno. Prav neverjetno je, kaj vse so Jeklin, Murovec, Krajcar in Ademi zgrešili. Svoj prvi koš so dosegli šele v 28. minuti, ko so gostje že vodili za 14 točk in zmagovalec je bil znan. Kot je po tekmi povedal trener Djurič so krški košarkaši pretekli teden prvič po dveh mesecih pričeli z resnim delom in videlo se je, da nimajo moči za vso tekmo. Cilj KK Krško pa je vsekakor obstanek v ligi. (ES) Brežice - Kemoplast Šentjur: Brežičani so v dobovski športni dvorani sicer slabše začeli, a so si v nadaljevanju z delnim izidom 13:0 le priigrali prednost sedmih točk. To pa je bilo za goste resno opozorilo, da tekmo vzamejo resno, kar se je v nadaljevanju tudi zgodilo. Z zavzeto igro so vzeli vajeti igre v svoje roke in zasluženo slavili. (ES) NOGOMET Krko - Pušča (Hrvaška) 4:3 (2:1) Po daljem času smo bili v Krkem ponovno priča mednarodni nogometni tekmi, saj so krški nogometaši gostili ekipo Pušče pri Zaprešiču, ki tekmuje v zagrebški zupanijski ligi, rang četrte hrvaške lige. Začetno pobudo so imeli Krčani, kljub temu pa so gostje prvi prišli do zadetka v 22. minuti po napaki krške obrambe. Le pet minut kasneje je izenačil Miro Molan z lepim zadetkom iz prostega strela, dve minuti pozneje pa je iz akcije, v kateri so sodelovali Molan, Stopar in Ameti, slednji pripeljal Krčane v zasluženo vodstvo. V nadaljevanju, in sicer v 47. minuti, se je zelo razpoloženi Ameti ponovno vpisal med strelce, tokrat mu je pripomogel Panič. Krčani so vse konce igre držali v svojih nogah, igrali so zelo borbeno in kvalitetno. V 65. minuti je bil po prekršku nad Zlobkom dosojen kazenski strel, Ameti pa je bil strelec za 4:1. V končnici so gostitelji popustili in dovolili gostom, da zmanjšajo na končnih 4:3. (Pilip) Krško - Elan Radio Krka (N. Mesto) 1:1 (1:0) Krčani so v nedeljo gostili novomeškega tretjeligaša, ki za razliko od domaih ni nastopil v najboljši postavi. Vseeno pa je bil prikazan nogomet na visokem nivoju. Krški nogometaši so začeli silovito in že v 15. minuti prišli v vodstvo, saj je napako novomeškega vratarja spretno izkoristil Kožar. Akcije Krčanov so se nato vrstile kot po tekočem traku, samo sreča je reševala Novomeščane pred težjim porazom. V drugem polčasu so ponovno dominirali domači nogometaši, žoga pa enostavno ni hotela v mrežo gostov. Po številnih menjavah in po padcu koncentracije so Krčani v končnici nepričakovano padli v igri, gostje so prevzeli pobudo in v 82. minuti zasluženo poravnali.(Pilip) Brežice - Bregana (Hrvaška) 4:4 (2:2) Brežičani so v nedeljo odigrali najboljšo tekmo v pripravljalnem ciklusu, in kot kaže, ekipa počasi prihaja v pravo formo. Trener Zeneli še vedno išče pravo moštvo, kajti težko je naenkrat zbrati vse igralce za nadaljevanje sezone. Gostje iz Bregane so trikrat povedli, Brežičanom pa je vsakič uspelo izenačiti. Strelci so bili Slakonja, Pešec, Zofič in Vračun. (Pilip) KRONIKA NAŠ GLAS, 9 -13. MAREC 1997 A OB NARAVNIH IN DRUGIH NESREČAH POKLIČITE Dosedanje telefonske številke 93 - gasilci, 94 - reševalci in 985 - centri za obveščanje so združene v enotno številko 112. ril 2^ CENTER ZA OBVEŠČANJE KRONIKA Senovčan oropal Senovčana za 25 tisočakov 37-letni Marjan Š. iz okolice Senovega je v večernih urah popival v Pizzeriji na Senovem. Ob 23. uri se je napotil v stanovanjski blok na Cesti kozjanskega odreda, kjer je nameraval prenočiti pri bratu. Ker se le-ta ni odzval na trkanje, se je Marjan napotil nazaj proti lokalu. Pri Diskontu ga je neznani moški močno udaril po obrazu, nato pa sta med prerivanjem oba padla v bližnji potok. Tu mu je neznanec iz zadnjega hlačnega žepa izvlekel in vzel denarnico na pregib, iz zgornjega žepa delavske bluze pa mu je vzel manjšo denarnico. V obeh denarnicah je imel 25 tisoč tolarjev. Poškodovani Marjan Š. je iskal zdravniško pomoč v 2D Senovo. Policisti in kriminalisti so takoj začeli izvajati aktivnosti za izsleditev storilca kaznivega dejanja ropa. Že 10 ur po dejanju je bil prijet domačin Stanko Š., star 20 let, pri katerem je bil najden denar, dejanje pa je tudi priznal. Zoper njega je bila podana ovadba na ODT Krško. Kadilec se je samoovadil Z.B., star 52 let, iz okolice Sevnice, je prišel do vhodnih vrat poslovalnice - trgovine Kmečke zadruge Sevnica v Telčah in z daljšim lesenim kolom razbil steklo na vhodnih vratih. Ker se mu skozi majhno odprtino ni uspelo splaziti v trgovino, je od dejanja odstopil ter poklical na policijo ter se samoovadil. Dejal je, da je hotel priti do cigaret. Zoper Zdravka bo podana kazenska ovadba. Ponarejeno spričevalo za kozmetičnega tehnika 21-letna A.š. iz okolice Sevnice je v lanskem letu pridobila ponarejeno spričevalo o končanem šolanju na Srednji šoli za medicino in zdravstvo v Varaždinu na Hrvaškem. Na podlagi ponarejenega dokumenta je marca 1996 pridobila odločbo o nostrifikaciji zaključnega izpita na ministrstvu za šolstvo in šport v Ljubljani. S ponarejenimi dokumenti se je v preteklem letu vpisala na Visoko poslovno šolo, ki je v sklopu Ekonomske fakultete v Ljubljani. Preko Interpola Hrvaške je bilo ugotovljeno, da ni nikoli obiskovala medicinske šole. Na navedeni šoli namreč sploh ne obstaja smer kozmetični tehnik, katero je imenovana imela navedeno v spričevalu. Zaradi ponarejanja listin je bila zoper A.Š. podana kazenska ovadba na ODT. Vlomilec Pod lipo Naznani storilec je prišel do gostilne Pod lipo v Brestanici, kjer je z okna odstranil tanko žičnato mrežo. Skozi nastalo odprtino je splezal v sanitarije, od tam pa je odšel do točilnega pulta v gostilni, kjer je iz blagajne vzel tisoč tolarjev, iz spodnjega dela pulta sedem zavitkov cigaret, iz predala pa več ključev. Lastnika gostilen je oškodoval za okoli 90 tisočakov. Nevarno prehitevanje Voznik osebnega vozila Golf, T.J., roj. 1956 je vozil po regionalni cesti iz smeri Boštanja proti Mokronogu. Ko je pripeljal izven naselja Boštanj, kjer vozišče poteka v ravnini, je dohitel voznika BMW-ja, in ga začel prehitevati. Vtem trenutku pa je iz nasprotne smeri pripeljal voznik Zastave 128, 54-letni Š.T., ki je s sprednjim delom trčil v Golfa. Voznik Š.A. se je hudo poškodoval, sled poškodbe pa sta zadobila voznik T.J. in njegov sopotnik Š.J., roj. 1954. Na vozilih je nastala preomoženjska škoda, ki po nestrokovni oceni znaša okoli 500 tisoč tolarjev. Policisti so na kraju preizkusili voznika T.J. z alkotestom, ki je pokazal 0,88 g/ kg alkohola v izdihanem zraku. Preostanek noči preživel na hladnem Brežiški policisti so na priključku magistralne ceste Grmovlje -Obrežje pri Čatežu ob Savi ustavili 22-letnega voznika P.E. iz Brežic. Ker je dajal znake alkoholiziranosti, je bil odrejen preizkus alkoholiziranosti po izdihanem zraku z alkotestom, ki je pokazal 1,30 g/kg alkohola v izdihanem zraku. Kršitelju je bilo proti potrdilu odvzeto vozniško dovoljenje, nadaljnja vožnja pa mu je bila prepovedana. Ker pa je bil čez pol ure ponovno ustavljen v naselju Čatež ob Savi, so ga policisti odpeljali na PP Brežice, kjer je preostanek noči preživel v prostoru za pridržanje. Zmanjkal kip device Marije Pred dnevi je neznani storilec prišel do kapelice ob reki Savi izven naselja Šentjur. Iz vhodnih vrat je snel ključavnico -obešanko, ki ni bila zaklenjena, odprl rešetke in prišel v notranjost kapelice. Iz manjšega oltarja je odtujil lesen kip device Marije, izdelan leta 1906, bele barve, robovi na obleki so svetlo modre barve, molitvenik pa rjave barve. Kip je skupaj s podstavkom visok 105 cm in je bil obnovljen leta 1994. Z motorjem trčil v drevo Voznik kolesa z motorjem P.B., roj. 1979 iz Oštrca je vozil po lokalni cesti iz Črneče vasi proti Kostanjevici. Ko je v naselju Oštrc pripeljal v ostri ovinek, hitrosti ni prilagodil lastnostim ceste, zato je zapeljal preko vozišča in z motorjem trčil v drevo. Pri tem se je hudo poškodoval. Šport z nešportne plati Vedno ista slika:po tekmi nametane smeti Leskovec pri Krškem, 18. - 10. marca V imenu staršev nas je poklicala gospa, ni se predstavila, pritožila pa se je nad svinjarijo, ki da je za zgradbo leskovškega vrtca. Prepričana je namreč, da bi upravljalec, ali kdorkoli že, moral nesnago pospraviti pred prihodom otrok in staršev. Dejstvo je, da je upravljalec (torej čistilki OŠ Leskovec, ker je vrtec njena organizacijska enota) do našega prihoda nesnago že odstranil. Ozadje zgradbe, kjer je igralni kotiček za varovance vrtca, je bilo namreč nastlano s pločevinkami piva (praznimi, kajkpak) in cigaretnimi ogorki, klop je bila prevrnjena in polomljena, luč razbita... Smeti je bilo za tri velike vreče. Anica Arh Anica Arh, vodja vrtca: "Saj je po vsaki tekmi podobno, le da je tokrat bilo nekoliko huje. Verjetno so tokrat na tekmi in po njej domačim košarkarskim navijačem, Power Bovsom, pomagali gostje iz Savinjske doline, (polzelski Hmelj Bovsi, op. avt.). Opozarjanje ne zaleže, saj včasih pridem popoldne sem in se z njimi pomenim, odidejo, a vem, da se vrnejo kmalu po mojem odhodu. Predvsem pa delajo največ škode ponoči. Zadaj, za vrtcem je pripraven kotiček, kamor se lahko umaknejo. Verjetno gre za domačo mladež, a najhuje je po tekmah. V soboto je bila zopet tekma in del navijačev se je očitno znesel nad našim vrtcem." Ivan Mirt, ravnatelj leskovške šole: "Pospravljanje je naloga šole, ker je vrtec naša organizacijska enota in naše čistilke to redno počnejo. Žal čez soboto in nedeljo ni nikogar v šoli in v ponedeljek zjutraj se pač lotimo čiščenja. Tokrat je res bilo tako grdo nasmeteno, da me je gospa Arhova povabila gledat. Sicer se pa to dogaja redno. Res je tudi, da so oskrbnine za otroke v vrtcu dokaj visoke in da starši potem še toliko hitreje poiščejo vzrok, da se pritožijo. Mislim, da je tokrat to osnovni vzrok za pritožbo, saj tako zgodaj zjutraj otroci ne gredo ven in nesnago lahko vidijo samo starši. Taka je pač mladež. Tudi stene so popisane z grafiti, občasno jih sicer prebelimo, a to ne zaleže za dolgo. Predvsem pa: zakaj se ne bi videlo, kakšni so ti naši mladi obiskovalci. Pred desetimi leti sem hodil po Nemčiji in se zgražal, ko sem videl ograjo okoli šole. Komentiral sem ta sebični, izključujoči kapitalizem. Danes sva se z Arhovo Anico prvič pogovarjala o tem, kakšna ograja bi pravzaprav morala obdajati šolo in vrtec, da bi bila učinkovita, da se je ne bi dalo zlahka preplezati... Pa je bila naša šola doslej dosledno odprta, vključena v okolje, niti žive meje nismo imeli okrog nje." Pritisnimo še piko na "i": mladež je povsod razposajena, tudi škodo dela pogosto, a ponekod ta razposajenost presega vse meje in v Krškem se očitno to dogaja vsaj delno. Obstaja skupina malo bolj živahnih mladcev in mladenk, ki jim Ivan Mirt ni nič tujega in nič nedotakljivega. Menda je del vzroka za njihovo obnašanje tudi v tem, da imajo dovolj pomembne starše, da jih lahko ščitijo in predvsem verjamejo v nedolžnost svojih zlatih sinčkov in hčerkic. Svoje dodaja k problemu tudi dejstvo, da krška mladež nima kraja, kamor bi se zatekala v prostem času, kjer bi njeno odvečno energijo usmerili v ustvarjalnost. Zbirajo se tam, kjer se kaj dogaja. Natančneje, kjer drugi nekaj dogajajo, oni pa lahko opazujejo in iz dolgega časa ali objestnosti nagajajo. Tako se zbirajo tudi ob športnih prireditvah, okrog edine športne dvorane, ki je dovolj blizu Krškega, da je dosegljiva tudi peš in okrog edine tukajšnje športne dvorane nasploh. Pa še ta je tako zasedena, da sploh ne sme nihče niti pomisliti na to, da bi v njej zakupil nov termin. Žal pa kaže, da bo šlo z našo mladino samo še navzdol. Ne samo, da so taki tudi svetovni trendi. V pogojih sedanje nezaposlenosti in gospodarske krize, ki starše in tiste, ki bi morali skrbeti za njihovo zaposlitev, peha v obup, seveda kaj hitro zmanjka volje za razgovor, vzgojo, skupno delovanje, usmerjeno v pozitivne programe... Nekaj bi morda lahko naredili športni klubi, saj gre končno za njihove navijače. A kaj, ko tudi tam zmanjkuje moči, denarja, časa. Tudi če bi bilo za vse prostora v različnih športnih programih, ne morejo vsi biti športniki. In tako se spirala suče, včasih hitreje, včasih počasneje. Ko bi se lahko vsaj čim več mladih šolalo. (Ika) Manj kaznivih dejanj v brežiški občini Porast števila posilstev in poskusov posilstev V letu 1996 so policisti in kriminalisti na območju UNZ Krško zabeležili 906 kaznivih dejanj, kar pomeni, da je število ostalo na ravni iz leta 1995. Ob tem pa velja poudariti porast gospodarske kriminalitete za 10,53 odstotka, splošna kriminaliteta pa je upadla za 1,11 odstotka. Med občinami se je število kaznivih dejanj zmanjšalo v brežiški občini, medtem ko je v Sevnici in Krškem poraslo za okrog 10 odstotkov. V lanskem letu so se na območju UNZ Krško zgodili štirje umori in dva poskusa umora, ki pa so jih policisti in kriminalisti uspešno raziskali. Lani je poraslo število posilstev (5) in poskusov posilstev (6), verjetno pa je število tudi večje. Na krški UNZ beležijo tudi porast števila spolnih napadov na osebe mlajše od 14 let (3) in pa zanemarjanje mladoletnih oseb in surovo ravnanje. Urad kriminalistične službe UNZ Krško je v letu 1996 obravnaval skupaj 151 dogodkov, in sicer požarov, delovnih nezgod in samomorov. Slednjih je bilo 17, kar je manj kot leto poprej, prav tako pa se je zmanjšalo tudi število poskusov samomorov. Število požarov je ostalo na ravni iz leta 1995, poraslo pa je število delovnih nezgod (19), od tega so se tri končale s smrtnim izidom. Pri gospodarski kriminaliteti je bil lani najodmevnejši primer seveda izgradnja Doma upokojencev Krško, kjer je šlo za večjo zlorabo proračunskega denarja v višini 130 mio SIT. Zoper odgovorne osebe je bilo podanih osem kazenskih ovadb. Na področju gospodarske kriminalitete je najbolj poraslo število poslovnih goljufij, kar je tudi posledica slabega gospodarskega položaja v regiji. V letu 1996 je bilo podanih 14 kazenskih ovadb s področja problematike mamil, in sicer 11 za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili ter tri kazenske ovadbe za kaznivo dejanje omogočanje uživanja mamil. Skupaj je bilo ovadenih 17 osumljencev, v enem primeru tudi mladoletna oseba. Policisti in kriminalisti so obravnavali tudi tri primere izsiljevanja, in sicer dva na območju Brežic in enega na območju Krškega. V uspešni realizaciji izsiljevanja v brežiškem primeru so bile aretirane tri osebe, v drugih primerih pa do izvršitve kaznivega dejanja izsiljevanja ni prišlo. (GAIex) Velika požarna ogroženost naravnega okolja Zaradi večtedenskega obdobja brez padavin se je v zadnjih dnevih povečala požarna ogroženost naravnega okolja, močno pa se je povečalo tudi število požarov v naravi. Od 15. februarja je bilo v Sloveniji že več kot 120 požarov v naravi. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje na podlagi 3. člena Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Ur. list RS št.62/95) s 4. marcem 1997 razglaša veliko požarno ogroženost naravnega okolja v vsej državi. Razglas o veliki požarni ogroženosti naravnega okolja velja do preklica. Suho vreme se bo po predvidevanjih meteorologov še nadaljevalo, zato se bo požarna ogroženost naravnega okolja v prihodnjih dneh povsod še naprej povečevala. V času veljavnosti tega razglasa je v vsej državi prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati odprt ogenj v naravnem okolju ter puščati in odmetavati goreče in druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar v naravi. Policija ter pristojne inšpekcijske službe bodo v času veljave tega razglasa poostrile nadzor in kršitelje tudi sankcionirale. BREŽIŠKA PORODNIŠNICA Med 3. in 10. marcem so v brežiški porodnišnici rodite: Mojca Zaplatar iz Brežic - deklico, Stanka Kržan iz Brežic - Sergejo, Anka Jankovič Iz Sevnice • Gorana, Martina Grame s Stojanskega vrha -Gregorja, Radojka Pavlovtč z Dvore - deklico, Mateja Bogovič - Fifnja iz Krškega - Manco, Cvetka Bohorc s Senovega -Klemna, Sabina Omerzo s Trebeža -Žigo, Sanja Versek z Bizeljskega - deklico in Cvetka Stajnar Iz Brežic • dečka. Čestitamo! Priznal, da je pil V petek je bil na magistralni cesti Krško - Radeče ustavljen voznik F.N., roj. 1958 iz Sevnice. Ker je kazal očitne znake alkoholiziranosti, mu je bil odrejen preizkus z alkotestom, ki pa ga je odklonil z izjavo, da prizna, da je pod vplivom alkohola. Vozniku je bilo proti potrdilu začasno odvzeto vozniško dovoljenje in prepovedana nadaljnja vožnja. F.N. je vozilo zaklenil in se peš napotil proti Sevnici. Čez slabe pol ure je ponovno prišel do vozila in ga spravil v pogon, na njegovo nesrečo pa je bila v bližini policijska patrulja, ki ga je ponovno ustavila. Ker ni upošteval prepovedi vožnje, je bilo zoper njega odrejeno pridržanje. Vlom v trgovino Neznani storilec je v nočnih urah prišel do trgovine, ki je last D.M. iz Podgorju v Pišecah in vlomil skozi stranska vhodna vrata. V objektu je pregledal vse prostore in odtujil registrsko blagajno, okoli 150 zavojev po deset škatlic cigaret različnih znamk in 4 tisoč tolarjev v manjših bankovcih, ki so se nahajali v odklenjeni blagajni. Lastnika je tako oškodoval za okoli 250 tisočakov. Našel granato Občan Brežic, A.O. je v soboto našel neeksplodirano mino na nasipu reke Save v bližini Čateških toplic. Na kraj je odšla patrulja PP Brežice, prisoten pa je bil tudi pirotehnik, ki je ugotovil, da gre za izstreljeno in neeksplodirano topovsko granato iz druge svetovne vojne. Granato je naplavila voda in je ležala na nasipu S kolom pretepel vinogradnika Pred dnevi so policisti poročali o prepiru v vinogradu. P.F., roj. 1936 in P.M., roj. 1957 iz Krškega naj bi obrezovala vinsko trto. Do njiju je pristopil V.L., roj. 1945 iz Krškega, ki se je spri s P.F. Slednji je pobral lesen vinogradniški kol in z njim večkrat udaril V.L. in mu s tem prizadejal telesne poškodbe. Zoper P.F. bo podana kazenska ovadba. Ob zaključku redakcijo pa smo prejeli obvestilo, da so krški policisti z zbiranjem obvestil ugotovili, da je V.L. podal krivo ovadbo, saj je naznanil kaznivo dejanje, ki ni bilo storjeno in je za dejanje obtožil P.F., ki pa tega dejanja ni storil. Policisti so ugotovili, da je prav V.L. z lesenim kolom pretepel P.F. in P.M. Poškodovana imata lahke telesne poškodbe in sta podala predlog za pregon. NAŠ GLAS, 9 -13. MAREC 1997 OBJAV Občina Brežice, Cesta prvih borcev 18, Brežice, na podlagi zakona o gospodarskih javnih službah (Ur. list RS, št. 32/93), odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajanje javnih naročil (Ur. list RS, št. 28/93 in 19/94) objavlja JAVNI RAZPIS za izbiro izvajalca za postavitev reklamno propagandnih panojev in plakatiranju sporočil na drogovih javne razsvetljave 1. Javni razpis objavi: Občina Brežice, Cesta prvih borcev 18, Brežice. 2. Predmet razpisa: postavitev reklamno propagandnih panojev in plakatiranje sporočil na drogovih javne razsvetljave. 3. Obseg razpisa: Cesta svobode, Milavčeva cesta, Bizeljska cesta. 4. Trajanje razpisa: pogodbeno razmerje se sklene za določen čas, za dobo pet let. 5. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik - izvajalec: - da je pravna oseba, vpisana v sodni register ali samostojni podjetnik, prijavljen pri ustreznem Davčnem uradu v Republiki Sloveniji; da je registriran za opravljanje dejavnosti; - da razpolaga z zadostnim številom strokovnega kadra za opravljanje razpisane dejavnosti; - da je ustrezno tehnično opremljen; - da predloži reference o dosedanjem delu. 6. Vsebina ponudbe: • oblikovno grafični prikaz reklamnih panojev; - dokazilo o izpolnjevanju pogojev iz predhodne točke; - predlog o odškodnini za pridobljeno izvajanje del, ki ga je kandidat pripravljen plačevati občini; • reference. 7. Merila za izbor: - izpolnjevanje pogojev iz 5. točke tega razpisa; - cene; - plačilni pogoji; - druge posebne ugodnosti ponudnika. Pismene ponudbe z zahtevanimi dokazili morajo biti oddane v zapečateni kuverti z naslovom Občina Brežice, Cesta prvih borcev 18, 8250 Brežice, s pripisom: "Ne odpiraj - ponudba reklamni panoji". Pri izbiri izvajalca bodo upoštevane le pravilno opremljene in popolne ponudbe, ki bodo na naslov Občine Brežice prispele do vključno 15 dni po objavi razpisa v Uradnem listu RS. Odpiranje ponudb bo naslednji dan po zaključenem zbiranju, ob 12.00 uri v sejni sobi Občine Brežice, Cesta prvih borcev 18, Brežice. V kolikor je ta dan dela prost dan, bo odpiranje ponudb prvi naslednji delovni dan ob isti uri. O izbiri izvajalca bodo ponudniki obveščeni najkasneje 15 dni po sprejemu odločitve na občinskem svetu občine Brežice. Kontaktna oseba je Bojan Tičar, tel. 0608/62-050, vsak dan od 8.00 do 12.00 ure. Občine Brežice BREŽICE VINO BREŽICE, po 8250 Brežice, Cesta prvih borcev 5 iščemo sodelavko: TAJNICO za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu), možna kasnejša zaposlitev Pogoji: - strokovna izobrazba VI. ali VII. stopnje ustrezne smeri - aktivno znanje angleškega jezika, zaželjeno tudi znanje nemškega jezika - poznavanje dela na računalniku (Windows). Od kandidatke pričakujemo, da je urejena, komunikativna in da ima pravilen odnos do strank. Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah sprejemamo do 17.03.1997 na naslov: VINO BREŽICE, p.o. Brežice, Cesta prvih borcev 5. lirllffTTPl '"Kino servis" Brežice 13., 14., 15. in 16. III. ob 18. uri: 3SMI DAN, komedija 13., 14., 15., 16. in 17. III. ob 20. jri: MICHAEL COLUNS, zgodovinska drama 18. tli.: ni predstav 19. III. Ob 18. in 20. uri: OUT-S1DER, melodrama Kulturni dom Krško 14. HI. ob SO. uri in 16. III. ob 18. uri: TRAINSPOTTING, drama :':V;::'::;:-: Kino Kostanjevica 16. III. ob 19. uri: NEBEŠKI UJETNIKI, akcijska krunioafka Kino Šentjernej 14. III. ob 20. uri; NEBEŠKI UJETNIKI, akcijska kriminalka Nova Kreditna banka Maribor d.d. je banka s celovito ponudbo bančnih storitev, ki zajema tolarsko in devizno poslovanje, poslovne povezave z več kot 600 bankami, kreditiranje, investicijsko bančništvo, poslovanje z vrednostnimi papirji, premičninami in nepremičninami, leasing posle, finančno svetovanje. Obvladujemo celoten splet storitev, ki jih mora ponujati sodobna in uspešna banka. A to ni vse. Poslujemo z znanjem, izkušnjami in tradicijo odprtosti, zaradi katere naši partnerji postanejo naši prijatelji. Ne ponujamo le svojih storitev, temveč rešitve problemov. Širimo bančno mrežo in jo približujemo tistim, ki nas potrebujejo. In zato lahko zapišemo: ena vodilnih slovenskih bank smo prav zaradi Vas, ki sodelujete z nami. Z letošnjim letom smo prisotni tudi v Brežicah, Maistrova 2 in Krškem, Cesta Krških žrtev 135/b. v Cisn Računi - Dobri Prijatelji! "^.Nova KBM MALI OGLASI Odkupujemo hlodovino bukve, javorja, macesna, hruške, oreha, hrasta, smreke ter ostalih listavcev in Iglavcev. Les odkupimo tudi na panju. Plačilo po dogovoru - tudi takoj. Tel.: 62-960 (vsak dan od 9. do 12. ure). Kupimo oziroma vzamemo v najem gostinski lokal v Krškem ali okolici (do 30 km). Plačilo v gotovini. Tel.: 31-462 (vsak dan od 18. do 20. ure). V Krškem prodam prostore, primeren za pisarno ali predstavništvo. Tel.: 32-147. Poslovni prostor (26 m2) na lepi lokaciji na Vidmu, primeren za trgovino ali biro, dajem v najem. Cena in pogoji najema po dogovoru. Tel.: 31-802 (zvečer). V najem oddam poslovne prostore v izmeri cca. 70 m2, primerne za pisarne ali za predstavništvo, na CKŽ 64 v Krškem. V najem dajemo prostor (30 m2). primeren za pisarno, na CKŽ 132 b. Tel: 21-046. V najem oddam poslovni prostor (8 x ti m), primeren za skladišče ali mirno obrt. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). V najem oddam poslovni prostor v Brežicah, primeren za pisarno ali trgovino. Tel.: 61-576. V najem oddamo poslovni prostor (100 m2) v prvem nadstropju stanovanjske hiše v Krškem (Hočevarjev trg 6). Pišite na naslov: Marta Findrik, Hočevarjev trg 6,8270 Krško. Manjše stanovanje (39 m2) na Senovem (CKO 16) zamenjam za večje (dvosobno) stanovanje v Krškem. Tel.: 71-420. V najem vzamem garsonjero v Brežicah. Tel.: 33-728. Nujno iščem garsonjero v okolici Krškega. Tel.: 22-710. Prodam enosobno stanovanje na Vidmu (42 m2), ali zamenjam za dvosobno stanovanje v Brežicah. Tel.: 31-910. Ugodno prodam dvosobno stanovanje v Trnju v Brežicah. Tel.: 62-602. Ugodno prodam dvoinpolsobno stanovanje v Krškem. Cena in plačilo po dogovoru. Tel.: 87-070, 22-537. Prodam dvoinpolsobno stanovanje (69 m2) na Papirniški 13 a v Krškem. Možnost vselitve aprila. Cena 975 DEM/m2. Tel.: 32-354 (Stane Urbanč). V Krškem prodam stanovanje (46 m2) Tel.: 32-147. Vikendhišo v Bojsnem (70 m2) s 3.200 m2 zemlje, prodam. Tel.: 00 385 1/780-289 (Hrvaška). Večjo domačijo z vrtom in gozdom (v kosu 30 a) v Dobravi pri Podbočju zamenjam za stanovanje. Voda, elektrika in telefon na parceli. Sončna lega. Asfaltni dovoz do parcele. Tel.: 78-000. Prodam vinograd in sadovnjak (13,5 arov) na Trški gori (Krško). Tel 99 385 1/678-004 (Zagreb), ali pišite na naslov: Marta Findrik, Hočevarjev trg 6, 8270 Krško. Prodam ali oddam v najem vinograd 1.500 trt, strojna obdelava na Bučerci. Tel.: 33-574. Kupim vikend oziroma nadomestno gradnjo za vikend ali hišo. Tel.: 32-799. Prodam garažo zraven črpalke na Vidmu. Tel.: 21-621 (dopoldan) -Božo. Prodam traktor Ferguson 542, letnik 90, dobro ohranjen, prevoženih 640 ur. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). Prodam zastavo 101 GTL 55, registrirana do 9/97, lepo ohranjena. Cena po dogovoru. Tel.: 063/38-390. Prodam yugo 45, letnik 12/ 89, prevoženih 72.000 km, rdeče barve, registriran do konca leta, nove gume, radio, elektronski vžig. Cena 2.700 DEM. Tel.: 64-659 (po 18. uri). Prodam otroški sedež za avto, voziček in posteljico z jogijem. Tel.: 22-285. Prodam dobro ohranjeno otroško posteljico z jogijem. Tel: 32-900. Prodam stolček s hojico, avtosedež in stajico. Cena po dogovoru. Tel.: 063/38-390. Prodam zakonsko posteljo (široko 2 m) z velikim jogijem. Cena 40.000 tolarjev. Tel.: 71-420. Prodam TV sprejemnik Goldstar (pod garancijo), cena 55.000 tolarjev in dve mizi, ena manjša, ena večja - okrogla (110 x 110) in štiri stole, cena 20.000 tolarjev. Tel.: 71-420. Prodam opremo za trgovino - blagajniški pult, 9 metrov šestetažnih lesenih polic, 6 metrov petetažnih skladiščnih polic, električno tehtnico, nerjavečo saiamoreznico in hladilno vitrino. Tel.: 43-203. Prodam stekleno hladilno omaro za v trgovino in elektronsko tehtnico (še pod garancijo). Tel.: 33-328. Prodam lesene lestve, močne domače izdelave, več različnih višin. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). Prodam belo in rdeče vino (Bizeljsko). Tel.: 51-267. Nudimo osebne ali manjše tovorne prevoze s kombijem. možen tudi najem. Tel.: 31-637 (Mižigoj) ali 32-279 (Žnidaršič). Likam na vašem domu ali odpeljem - zlikano pripeljem. Zaupajte mi. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). Nemško ovčarko, čistokrvno, brez rodovnika, ZNAMKE, RAZLIČNE, v paketih od 25-1.500 kom. prodajamo. Zahtevajte brezplačen cenik. Europhila, Cafova 4, 2000 Maribor, tel/fax 062/225-430. PODJETJE ZA GRAFIČNO IN MARKETINŠKO DEJAVNOST, d.o.o. I N T E R MARKETING K sodelovanju vabimo več terenskih komercialistov za delo s pravnimi osebami na območju Sevnice, Krškega in Brežic. Za uspešne nudimo možnost redne zaposlitve, delo je lahko tudi honorarno. Plača je stimulativna. Linhartova c. 13, p.p. 2650, 1001 Ljubljana Telefon: 061/133-61-11, Telefaks: 061/319-185 mm SEVNICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 8. in 19. uro, ob sobotah med 8. in 24. uro in ob nedeljah od 8. do 17. ure staro leto in pol, prodam. Je primerna za družino z otroci. Cena 15.000 SIT. Tel.: 70-024. Nemške ovčarje, čistokrvne, brez rodovnika, stare šest tednov in pol, prodam za 10.000 tolarjev. Tel.: 70-024. Starine kupim: pohištvo, skrinje, slike, kipe, steklo, kovance, knjige, papirje ter ostale manjše starine. Tel.: 67-333. Dodatni prihodek s polnjenjem kuvert na vašem domu, pošljite naslovljeno kuverto z znamko. Magda, NHM 20, 8290 Sevnica. [ TELEVIZIJA NOVO MESTO ( [icanalj s Trdinovega vrha MM 1 na kanalu Ti 1 vsak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKA ODDAJA in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled DD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddala MKCTV vsak dan ob 19. in 21. uri NOVICE ZADNJA NAS GLAS. 9 - 13 MAREC 1997 Kje so naše ladje? V Posavju ne! Poškilili smo v dnevnik dr. Ota Lutkarja, docenta iz Ljubljane, kije bil 8. marca 1997 objavljen v Sobotni prilogi Dela. Petega marca je dr. Lutkar v svoj dnevnik zapisal tudi naslednje: "...Mimogrede, ti ljudje iz Krškega so morali biti v zadnjem času izpostavljeni sevanju. Atomska centrala ni daleč Kdo ve... drugače si te eksplozije kreativnosti na tem koncu Slovenije skoraj ni mogoče razlagati... Že omenjeni "gasovci", Demolition group, Podgoršek itd...Seveda mislim na sevanje v pozitivnem smislu... Pa še to. Kadarkoli poslušam gasovce v živo, se spomnim na The Comitments, samo da so gasovci veliko boljši!..." Pod zgoraj omenjeni itd. bi lahko spravili vsaj še Spiritual Py-rotechnics, sevniške Nova 3, Maze^ krški Big band, če ostanemo le pri glasbi. In še bi se kdo našel. * Kreativnost na našem koncu očitno ni problem. Se pa postavlja vprašanje, zakaj ti ljudje igrajo več po drugih koncih Slovenije kot pa doma, v Posavju. Zakaj nismo videli še nobenega Podgorškovega filma v kateremkoli kinotu? Njegovo "Kozo" so vrteli v Ljubljani v redni distribuciji. Vrtoglavega ptiča bi si verjetno tudi kdo rad ogledal na velikem platnu. Izgovori organizatorjev, da so te stvari preveč zahtevne, preveč alternativne in preveč zatežene, so mimo in kažejo na njihov podcenjevalni odnos do publike. (VP) Pred polfinalno tekmo Lige prvakov Uroš Serbec: Barcelono spoštujemo, bojimo se je ne Uroša smo zmotili v premoru med dvema treningoma in prijazno je pristal na krajši pogovor za Naš glas. Glavna tema je bila seveda nedeljska tekma proti aktualnemu evropskemu prvaku, na začetku pa nam je Šerbec opisal začetke svoje kariere. Rokomet sem začel trenirati v Krškem, prve skrivnosti te igre mi je razkril Oskar Kovač - Oki, nato je bil moj trener Dušan Kokalj in ta dva sta med najzaslužnejšimi za moj športni vzpon. Kasneje sem igral v vseh selekcijah krškega kluba, od pionirjev do članov, leta 1989 sem prestopil v RK Šoštanj oziroma Velenje, letos pa teče že šesto leto, odkar igram v dresu RK Celje Pivovarne Laško. Evropska liga prvakov je za celjski klub, pa tudi za rokomet v Sloveniji nasploh, izjemnega pomena. V četrtfinalu ste gladko premagali švicarskega prvaka, ti pa si bil z dvanajstimi goli režiser največjega uspeha slovenskega rokometa v zadnjih letih. V oddaji Studio City smo lahko slišali zanimivo trditev, da bi postal po taki predstavi Šerbec najsvetlejša zvezda na slovenskem športnem nebu, če bi bil njegov klub stacioniran v Ljubljani. Se ti zdi ta trditev blizu resnici? Morda je malce pretirana, je pa odnos sedme sile do celjskih rokometašev milo rečeno čuden. Predvsem imam v mislih novinarje tiskanih medijev, med katerimi je kar nekaj takih, ki ne obvladajo osnovnih pravil rokometne igre. Sposoben sem prenesti kritiko in moji soigralci tudi, a v časopisih se pojavlja vse preveč neargumentiranih napadov in tovrstni kritikami niso v čast niti v prid slovenskemu rokometu. V nedeljo je pred vami najpopomembnejša tekma sezone. Barcelona s svojimi rezultati zbuja srahospoštovanje, v slovenski športni javnosti pa je pogosto slišati mnenje, da so možnosti Celjanov le malo večje od ničle. Kako komentiraš te ocene? Mislim, da so popolnoma ŠENTJERNEJ — GSM ^Šmarje 13 • tel.: 068/81-118 • fax: 068/81-119, Popravek: V besedilu "Med hladnimi grajskimi zidovi je lahko tudi zelo toplo", objavljenem na zadnji strani prejšnje številke (8) Našega glasa, je zapisana tudi izjava Stanke Macur, iz katere se da razbrati, da naša gostja obtožuje svojo šolo (OŠ Brestanica), da ji ne pomaga pri organizaciji prireditev, pripravljenih z otroci. Stanka Macur nas je poklicala in protestirala. Torej: v brestaniški osnovni šoli vsekakor pomagajo organizirati prireditve, ki jih z učenci pripravlja njihova pedagoginja Stanka Macur, saj marsikatere točke v programu sploh ne bi bilo možno pripraviti brez sodelovanja ostalih delavcev. To je bilo zlasti izrazito pri lanski proslavi dneva šole, ko so otroci nastopili v veliko svetovnih jezikih in z različnimi predstavitvami. ¦T« m t ^M 1^ ** ^'^B L** - _¦ V zgrešene. Mi nedeljskega nasprotnika respektiramo, saj je to najboljša ekipa zadnjih let v Evropi. Nekatrei jih imenujejo kar rokometni Dream Team. Ampak mi se jih ne bojimo! Imamo močno in dobro uigrano ekipo, kjer za vsako igralno mesto konkurirata vsaj dva precej izenačena igralca in pa čudovito publiko, ki nas dobesedno nosi do zmage v Golovcu. Kaj menite, kakšen rezultat bi vam zagotovil mirno pot na povratno tekmo v katalonski prestolnici? Prav mirnega povratnega srečanja nam ne more zagotoviti še tako visoka zmagam, saj bo tekma v Celju le prvi polčas polfinala Lige prvakov in tega se vsi igralci zavedamo. Osebno bi bil zelo zadovoljen z zmago s petim goli, ker bi bili potem Španci izpostavljeni določenemu pritisku, saj so svoje dosedanje tekmece v evropskih pokalih premagovali že v njihovih dvoranah. Če bi nato zdržali še njihove nalete v prvem polčasu povratne tekme, bi bili že blizu uspeha, saj bi se Barcelona znašla v položaju, ki ga ni vajena - loviti rezultat, namreč. Vendar o tem kaj več ko bomo odpotovali v Barcelono, zdaj so naše misli osredotočene le na nedeljsko tekmo. (VP) Pacifikov vroči menu V petek, 14. marca se obeta v discoteki Pacifik Yugo dance atrakcija, ki je pred kratkim napolnila halo Tivoli. Gre seveda za Dr. Iggy show, ki bi ga morda lahko primerjali z hrvaško dance atrakcijo E.T. Zaradi velikega povpraševanja po petkovem nastopu si boste lahko svoje mesto zagotovili z vstopnico v predprodaji. Dan kasneje pa bo nastopila vsem nam dobro znana Doris Dragovič. Prihajajoči teden pa bo v znamenju Italjanske kuhinje in njenih dobrot. Vljudno vabljeni! (Mr.Jozo) OB KOFETKU V» Metka Jakhel, starešina rodu Sivi dim Človek mora imeti srečo, da najde konjiček, s katerim se ukvarja in v katerem uživa vsa njegova družina. Nekaj takega se je pred leti pripetilo družini Jakhlovih iz Krškega. Začetli so kot običajni taborniki, nato pa so trije vogali njihovega doma (torej mama Metka) postali starešina taborniškega rodu Sivi dim. Želela je samo pomagati (ima končano tudi poklicno kuharsko šolo v Opatiji) in na poletnem taboru je prevzela skrb za kuhinjo, vendar so se dogodki tako zasukali, da je na koncu opravila še nekaj usposabljanj, po prvostopenjskem inštruktorskem tečaju pa je postala starešina rodu Sivi dim. Sedaj jo čaka še drugostopenjski tečaj: "Tudi plačali smo ga že, vendar je bilo lani v Bohinju tako mrzlo, da so usposabljanje prestavili na letos. Kaj daje inštruktorski tečaj? Precej teoretičnega znanja, taborniške veščine so namreč že stvar predhodnih, vodniških tečajev. Tu pa je predvsem veliko pedagogike, psihologije, učijo nas dela z otroki." Čeprav praksa pove, da Metka delo z otroki kar temeljito obvlada. Ne samo zato, ker ima doma svojega srednješolca in osnovnošolko, pač pa je to dokazala tudi že na nekaj taborih in ostalih skupnih akcijah, ki jih pripravljajo pri Sivem dimu. Ne strinja se povsem z načinom dela, ki ga svetujejo na tečaju in ki (po njenem mnenju) meji skoraj že na vojaško disciplino (gre za stanje v "stroju" in ostale podrobnosti). Tudi kot mati ne bi nikoli pustila svojih otrok tam, kjer bi vedela, da bodo z njimi po nepotrebnem delali trdo, najpomembnejše pa se ji zdi, da je znala pri tabornikih, ki so ji bili doslej zaupani, vselej doslej doseči zastavljeni cilj zlepa. Predvideno delo so opravili, izgredov in neumnosti niso počeli, nikogar niso ogrožali, vedno pa so bili prijetna, učinkovita skupina. Po prevzemu starešinstva je Metka1 Jakhel še naprej ostala tudi kuharica na taboru. Kako ji to uspeva: "Ni problema. Imamo ekonoma in vodjo programa, imamo vodnike in treba je predvsem skrbeti, da program poteka tako, kot smo ga bili zastavili. Ko gredo taborniki za svojimi nalogami, se jaz lahko mirno posvetim kuhinji. Kaj radi jedo taborniki? Otroci so vsi enaki. Prvi dan tabora bi pommes frites in palačinke, potem ko se malo zadihajo po hosti in ob Krki (pri Soteski ima Sivi dim najet prostor za taborjenje), pa gredo enolončnice za med. Seveda jim je treba malo prisluhniti. Dežurni vod nalupi krompir, sama ga narežem (zaradi varčevanja z obliži) in ga spečemo. Če naj se naš tabor naje pommes fritesa, je treba za dvajset Medvedkov in Čebelic pripraviti kar dvanajst kilogramov krompirja!" Jakhlova Meta je v bistvu samo povečala svojo skupino: "Taborit smo hodili že od hčerkinega tretjega leta, sedaj pa, namesto samo za svojo družino, skrbim še za vseh ostalih 20-30 tabornikov. Enkratnoje, kaj vse se da početi s temi otroki in vse sem doslej dosegla na miren način. Tudi, če imamo med šolskim letom skupne akcije (recimo zbiranje starega papirja, pohode, izlete...), ni nikakršnega problema. Predvsem pa sodeluje vsa naša družina. Zavedam se, da potrebujejo *B&:'.. s-.ii"'"'? ^^2 Bl "' ¦L m^ H ^1 ^%^*^~ HI t fl| j|pP$^i»Rjj fetar J Wf^^r A ¦Bf '- '*¦ ^F .Tl^U ¦¦PsBte .fjM Al BumS F^hH hR ¦ -41 Poletna menjava rutic. Ta mali so dobili rdeče. Predstavitev taborniškega dela pred OŠ Jurij Dalmatin v Krškem otroci po napornem delu tudi nekaj časa za zabavo in sprostitev, saj brez tega tudi delati ne morejo zbrano in v neskončnost. Redni tedenski vodovi sestanki, ko dela vsak vodnik s svojo skupino, so namenjeni usposabljanju. Taborjenje je namreč samo zaključek in preverjanje celoletnega pridobivanja veščin. Naši vodniki so tri do štiri leta starejši od tabornikov in že mlajšim predajajo svoje znanje. Dokaj redno se namreč dogaja, da si mladi po dvajsetem, dvaindvajsetem letu ustanovijo družino in potem za taborniško delo zmanjka časa." Seveda so navdušenci izjeme. Zato je taborniška organizacija ustanovila ob murnčkih, medvedkih in čebelicah, gozdovnikih ter popotnikih še grče. To so tisti, ki bi sicer lahko že bili pametni in ostali doma ali pa skrbeli za posle, pa jim ljubezen do narave in taborništva tudi v zrelih letih ne da miru. Ti sestavljajo nekakšno oporo mladim tabornikom, skrbijo za njihovo povezavo z zunanjim svetom. To pomeni, da so že toliko uveljavljeni v svojem okolju, da lahko za tabornike nabavijo najnujnejšo opremo. Seveda so bili včasih za to ugodnejši časi, a tudi danes ni povsem nemogoče. Le več truda je treba - in skromnosti. V sodelovanju z vojsko in (predvsem) s civilno zaščito pa so pri krškem Sivem dimu vendarle nabavili že marsikatero potrebno reč. Metka Jakhel: "S civilno zaščito sodelujemo celo tako, da so zaupali naši oskrbi kar določene sklope svoje opreme. Civilna zaščita se je na tak način rešila skrbi zanjo, dala jo je v preverjanje (kar sploh ni zanemarljivo), mi pa smo prišli do potrebne infrastrukture. Imeli smo tudi že skupno usposabljanje. Nihče namreč ne pozna terena in poti v občini tako, kot taborniki in planinci. Zato smo uporabni tudi pri morebiti potrebnem umikanju prebivalstva ob kakršnikoli nevarnosti." (Ika)