Leto LHX. št. MS LfoMjaaa, sobota $• septembra 1936 Ona Din !♦— L&oaja raaa oajn popoldne izvzemA oe0tQ» m praanifca — ihmcbS od JO patti rrst & Din 2, do 160 vzst * Dto 2£0» od 100 dO BOO vn* 4 Dto &. W»g> liiiwfl fg* cTsta Dto 4w. Popust po dogovoru. tnaeratnl davek poaebefl. — >Sl0v«Mkl Narod« reija meaetoo v Jugoalavtj) Din 12*. sb tooaematvo Dto 25 ~ Rotopttl M M vračajo IJKEDNttTVO Dl UFBAVNlftTVO LJUBLJANA, KMQ|m oJtaa Mn, * a« vrvi Teleftra: 81-22. 81-23. 81-2*, 81-20 tD 81-20 Podružnice: MARIBOR Strooamayerjeva 3b — NOVO MESTO, L,jub*jan^u» c. telefon ftt_ 26. •— CELJE: celjsko uredništvo: Stzoasmayerjeve> unoa 1, telefon te. 05; podružnica upravo: Kocenova ulica 2. telefon fit. 190. — JESENICE: Ob kolodvora 101 PuOina hranilnica, v LJubljani st. 10-351. Ostavka Giralove vlado: Caballero na čelu nove ■■■■■■■■^■■SlBflB^BJBO BJBVBS B9 madridske vlade V novi španski vladi so prvič zastopani tudi komunisti z dvema ministroma Madrid, 4 septembra. AA. Gir&lova vlada je včeraj podala ostavko Novo vlado je sestavil socialist Largo Caballero. Sestavljena je takole: ministrski predsednik m minister za vojsko: Largo Caballero. (sociaHst), zunanje zadeve: Julio Alvarez del Vajo, (socialist), mornarica in letalstvo: Indalesio Prieto, (socialist), notranje zadeve: Angel Calarsa, (socialist), finance: Juan Degrin, (socialist), prosveta: Jezu Fernandez, (komunist), trgovina in industrija: Anastasio de Garcia. gradnje: Avuire. (baskiški nacionalist). pravosodje: Mariano Funez. (republikanski levičar), kmetijsrfvo: Luiser Urib. rkomunist). promet: Benardo Simer de los Ri*>s. (repub'ikanska imi'a) delo: Juan Tomas y Pier, (katalonski levičar), brez portfelja: Giral. dnspdanji min. predsednik Zarota proti vladi Madrid, 3. septembra, o. Policija je odkrila veliko zaroto proti madridski vladi. V Madridu so aretirali 200 ljudi, med njimi tudi nekaj inozemcev. Zarotniki ,*o imeli več skritih radio-postaj in so izdajah upornikom vse vojaške tajnosti madridske vlade. Zarotniki so bili po večini zmerni desničarji, ki so se zarorili proti vladi očividno iz bojazni pred posle dicami morebitne levičarske zmage Grozni prizori ob padcu Iruna London, 5. septembra w »Exehange Te-lagraph« objavlja naslednje poirobncMi o grozovitostih pri včerajšnjem zavzetju Iruna po upornikih. Branilci so č-e že pripravljali, da bi se umaknili iz me*.ta. ko *o četo generala Mol* le nepričakovano prodrle iz smeri San Mar* ciaja. Prvi oddelki upornikov «o vdrli v me-eto. preden so mogli braniki zavzeti obrambne postojanke. Ogenj *o otvorili tan. ki upornikov ter popolnoma uničili prve barikade. Nato so prireji streljati iz strojnic. Druej odde'ek je napadel mesto od reke Bidas-oa. Na kraju, kjer vodi mednarodni mo?t na franrn>ko ozemlje, «0 bile obmejne francoske straže, podvojene, da sprejmejo besunee. Čete ljudske fronte so zanetile na raznih krajih mesta potare in je rse mesto t plamenih. Dopoldn* so se oko^i Ba^seo de Colon vršili še ljuti poulični boji. Čete ljudske front* «0 hotele vzdržati do zad-niega moža. vendar pa je gotovo, da ni niti aden izmed njih ostal živ. Na medna* rodnem mostu so se pri prihodu uporniških čet v mesto odigravali strašni priiori. Prebivalstvo, ki je še ostalo v m*»*tu in ki se še ni moglo rešiti na francosko ozemlje, je še v zadnjem trenutka skuša'o priti na var* no. Na ral beguncev je bil tolik, da je že pri prihodu na most del beguncev padet ▼ vos do ter utonil. Obenem so čete opornikov od leve in desne streljale t mnoiieo. Predr vsem so bile tu pobite ženske in otroei. Z zavzetjem Iruna se bo poloiaj najbri »premeni! v korist upornikov. Tudi San Seba. stian se ne bo mogel več držati. Zmagovalci v Irunu so takoj nadaljevali svoj pohod proti San Sebastianu. Po dospelih vesteh se opaža v San Sebastianu te pomanjkanje municije. Nedolžne Žrtve v Burgosu Hendave, 5. septembra w Vladna leta ia so zadnje dni večkrat K tel a nad Burgo-som ter metala bombe Ena bomba je P*-dla na mrtvašnico bolnišn ce Rdečega križa ter ubila dve ženski in dva otroka, kj so molili pred krstami vojakov. Druga bomba je padla v operacijsko sobo boln-ce. ne da b: napravila večje škode. Nečak prezidenta Azane ustreljen Pariz. 5. septembra o Agencija Radio je prejela iz Barcelone vest. da je v bojih pri Cordobi nečak predsednika španske republike Gregorio Azane padel v roke upornikom kt so ga nemudoma ustrelili. Justifikacija oficirjev v Barceloni Barcelona. 5 septembra- AA V&eraj so 6.30 ustrelili na poljani Bota pri Barceloni topniškega polkovnika Quintillea ter topniška ka-oltana Torresa in Ferdinanda Dasya, ki jih je naglo sodišče obsodilo Francoski zdravniki v Barceloni Perpignan, 5. septembra g. Deset zdravnikov iz južne Francije je včeraj v avtomobilih odpotovalo v Barcelono, da se pridružijo sanitetnim formacijam katalonske vladne milice. V Kataloniji so zadnje dni ugotovili več primerov legarja. Naše ladje ne pristajajo ve* v Španiji Split. 5, septembra o iz Španije se je vrnil jugoslovenski parnik »Sava*, last druž- be »Oceania«. Priplul je v španske vode že prve dni državljanske vojne. V nekaterih španskih lukah bi moral izkrcati večje količine blaga* ker pa mu je bilo to nemogoče, je odplul na Kanarske otoke, odkoder se je pred dnevi vrnil v Španijo in se ustavil v lukah AJicantu. Valenciji in Barceloni. Tu mu je uspelo izkrcati ves tovor za te luke. Včeraj se je vrnil v Dubrovnik, odkoder je takoj krenil dalje proti Sušaku. Kapitan je izjavil, da v španskih lukah noben naš parnik ne izkrcuje več nikakega blaga in se naše trgovske ladje tam sedaj sploh več ne ustavljajo. Novo čiščenje v Nemčiji Iz narodne socialistične stranke bo odstranjenih še pred niirnberškim kongresom 100.000 članov Berlin, 5. septembra, o. V torek *»e prične v Nurnbergu kongres narodne socialistične stranke, ki bo trajal ves teden. Kakor poročajo listi, pride na ta s^n^res izredno veliko število delegatov iz vse države, ki bodo i meh na razpolago 200 posebnih vlakov Splošno zatrjujejo, da bodo na kongresu razpravljali tuds o zelo važnih zunanjih političnih vprašanjtih. Na kongres so bili povabljeni rudi razni diplomatski zastopniki. Zatrjujejo, da bodo sedaj prvič povabljeni tudi poslanik' Jugoslavije, RurJiunije in Češkoslovaške, ne pa diplomatski zastopniki Francije. Anglije, Rusije in Zedinjenih držav London, 5. septembra b. Tukajšnji »DailJ" Mirror« poroča iz Berlina, da prevladuje tam vtis, da bo Hitler še pred niirnberškv€n strankinim kongresom izvedeli novo čiščenje v svoji stranki. Računajo, da bo izpadlo iz oje okoli 200000 oseb. Vključitev napadalnih oddelkov v nemško armado Berlin, 5. septembra, b. Tu se Sirijo govorice, da ho Hitler r*i kongresu nacionaJ-no-socialistične stranke v Nurnhergu dekre-tiral vključitev vseh strankinih napadalnih oddelkov (SS) kot domobranskih čet v redno armado. Baje se je odloČil za ta korak na prigovarjanje vojnega ministra BlOm-herga in generalnega štaba, vendar pa domnevajo, da si ho Hitler še nadalje pri-držal vrhovno oblast nad temi oddelki. Nemčija zahteva kolonije Izjave generala Eppa o vrnitvi nekdanjih nemških kolonij Berlin, 5. septembra, b. Nemško časopisje se znova peca z nemškimi kolom jal-n:mi zahtevami. Posebno pozornost je zbudil članek predsednika dTžavne kolonijalne rsreze generala v. Eppa v »Euro paisehe Revne«, ki ga posnemajo tudi drugi listi in v katerem precizira nemške kolonijalne zahteve Nemčija zahrfeva, pravi avtor, s^rno svoje bivše kolonije in ji niti na misel ne prihaja, da bi zahtevala tu-di ozemlja, ki ji pred vojno niso pripadala, kakor so pisali nekateri tuji listi, j General Epp utemelruje nemško zahtevo j po vrnitvi kolonij 'tudi s pravnega stališča. ! navaja pa tudi vse druge momente, ki danes silijo v Nemčijo, da pride čimprej do svojih nekdanjih kolonijalnih posesti. PredV>g bivšega angleškega zunanjega ministra sira Samuela Hoarea za sklicanje svetovne kolonijalne konference se Eppu ne zdi sprejemljiv. V tukajšnjih diplomatskih krofih računajo, da bo Neenčiia v kratkem poglobila svojo propagando za povratek kolonij. Med tem se dozmsva, da se bodo med 16. in 10. oktobrom vršile kolonijalne manifestacije v Breslavi ob priliki nekakšne splošne rajhovske kolonijalne konference. Pogajanja nemškega episkopata s Hitlerjem Akcija za skupno borbo proti boljševizmu Berlin. 5. septembra, b. O pastirskem listu katoliških škofov, izdanem na nedavnem zborovanju v Fuldi, se zdi, da je do segel svoj noenen. ker se iz dobro informiranih krogov doznava, da so na državni in cerkveni strani zaključene že vse priprave za nadaljevanje pogajanj med katoliškim episkopatom in odgovornimi državnimi faktorji. Katoliški episkopart je že na svojfm zborovanju v Fuldi izbral iz svoje srede komisijo, k^ invi pooblastilo, da se pogaja s Hitlerievim zastopniki. Episkopat je izbran-m d«*'e*york Daii> News* po fia, da j^ potietja ^ikrila anarhistično -iroto pr b prezdentu Rooseveltu. Ar£t:ra«li so JS0 iet startga anarhista Josipa Kuhnla Ntmca .z Češko slovaške Pti preiskavi v njegovem domu so naši: več bomb in tudi večjo k >ličino dinamita. Kiihne* je priznal, da je nameraval izvršiti atentat na predsednika Zedinjenih držav, ki po njegovem mnenju slabo vlada Zasedaj ga je policij« obsodila na 30 dni zapora, njegov branitelj pa je pri državnem sodišču zahteval, naj ga pregledajo Priprave za nedeljsko vojaSko parado v Beogradu Beograd. 5. sep*embra. p Na Banjici se je vršila včeraj p?«ledjna generalna vaja vojaštva za veliko revijo čet. ki bo jutri na rojstni dan nasegra mjadegra kralja. Pred revijo čet je komandant mesta general Tomič podal raport vojnemu ministru generalu Maricu, nakar so mimo ministra defilirale vse čete beograjskih garoi-zij. Stanje in razpoloženje vojaštva je bilo odlično Vo jaike tekme v Beogradu Beograd. &. septembra p Danes ob 15.15 bodo prispeli v Beograd športni reprežen-tanti rumunske in češkoslovaške vojske, ki bodo sodelovali na tukajšnjih tekmah vojakov Male antante v dveh športnih pa- Ljubljana, 5. septembra. Pri nas državni prazniki niso zgolj simboli, da bi se v njih manifestirala le slavna preteklost naroda in budilo zaupanje v prihodnost; to niso le državni, temveč tudi narodni prazniki. Na nas kraljevski dom gleda ljudstvo z iskrenim spoštovanjem, ker čuti, da je njegov, da imamo v pravem pomenu besede svojega, narodnega kralja. V Avstriji je bil monarh Slovencem nekaj tujega, kar nima prave zveze z resničnostjo in življenjem. Med ljudstvom in vladarjem je bila neprehodna meja, ki je nista mogla nikdar premakniti pravo spoštovanje in ljubezen. Ko je pa bila ustvarjena naša država — in ustvarjena ni bila sama od sebe, rodila se je iz trpljenja in žrtev naroda — so nam postali državni prazniki dnevi zmage nad črno preteklostjo, ko narod daje tudi na zunaj izraz svojemu čustvu. Sajprisrčnejši med temi dnevi je pa nedvomno rojstni dan našega mladega kralja. Naše liudstvo goji do svojega kralja še posebno prisrčne čustvene odnose. Ob tragični smrti kralja Zedini-telja je narod še tem bolj vzljubil mladega kralja ter prenesel nanj vso ljubezen, ki jo je gojil do njegovega velikega očeta. V mladem kralju ljudstvo ni gledalo samo naslednika priljubljenega vladarja, temveč tudi dediča njegovih vrlin, vrednega člana junaške vladarske rodbine, ki je z njo naj' tesneje zvezana usoda ter zgodovina Jugoslavije. In kakor da v njem gleda- mo poosebljeno mladostno, vedro sMo naše mlade države, nam je mladi vladar simbol velike vere v bodočnost, v lepše dni, nam je simbol zaupanja, ne te upanja. Naša država je preživela v teh kratkih letih že dovolj viharjev, da med nami ni več naivnih ter slepih optimistov. Zato se tudi dobro zavedamo, da zdaj ne preživljamo najmirnef&h dni, da bi se lahko udu jal i idiličnim sanjam in poslajenim besedam. Tudi ob največjih praznikih ne pozabljamo na stvarnost in baš tedaj se je morarno zavedati čim jasnejše. Kljub temu nam vznemirjena Evropa s sencami velikih dogodkov, ki padajo tudi do nas, ne more kaliti prisrčnega, prazničnega veselja ob kralje\em rojstnem dnevu. I'eru jemo dovolj sami v sebe in to vero najlepše izraža baš praznik kraljevega rojstnega dne. Letos bodo posebno slovesno proslavile kraljev1 rojstni dan sokolske množice, da izpričajo mladostno silo svoje ideje in nacionalne misli. Te spontane manifestacije dandanes nedvomno niso brez pomena, ter so najznačilnejše za naš čas, Vsem onim, ki bodo slavili kraljev rojstni dan iskreno ter prisrčno, ni treba še iskati za to priliko donečih, praznih besed. \rsebina misli te$a praz nika je: Država, kralj. Naša država, naš kralj. In ob tej misli besede prihajajo iz srca: Živel kralj Peter IIJ Nastopna avdienca novega brazilskega poslanika Brdo, 5. septembra AA Včeraj je Nj. Vis knez namestnik Pavle sprejel v svečano avdijeneo brazilskega poslanika na našem dvoru dr. Jeula Dnnascimenta zaradi predaje akreditivnih pisem. Avdienei je prisostvoval predsednik vlade in zunanji minister dT. Milan Stojadinović. Pri sprejemu v t^radičHi Brdu pri Kranju so brazilskemu poslaniku izkazali običajne časti. Poljski nogometaši v Beogradu Bt ograd, 5. septembra AA Včeraj je ministra za telesno vzgojo prebivalstva dr. Josipa Rogiča obiskal poljski poslanik na našem dvoru Roman Dembieki v spremstvo voditelja poljsko nosvvm^tn*1 r^prt-z^nt-rirK'*'. ki bo jutri igrrala z jogoflovensko reprezentanco. Pri tej priložnosti je svetnik polj«ke živahen promet, pač predvsem zaradi velesejma in ker je mesto zopet oživelo, kakor vedno v za četku septembra, ko se začne jesenska sezona in šolsko leto. Snoči ob 22. so zborovali uslužbenci cestne železnice v veliki dvorani Delavske zbornice, zborovanja so se udeležil najbrž vsi do zadnjega. Vseh je 1S2. Uslužbenci so organizirani skoraj sto procentno v Strokovnem društvu uslužbencev cestne železnice. 1. julija je stopila v veljavo nova pragmatika za uslužbence cestne železnice. Z njo uslužbenci niso povsem zadovoljni, zlasti kar se tiče delovnega časa. Nova pragmatika določa sicer 8-urni delovni čas, toda dovoljenih je 10 nadur na mesec, iri jih mora uslužbenec delali zastonj. Tej določbi so se uslužbenci ves čas upirali in pogajanja za časti 8-umik so se vlekU tri mesece. Inspekcija dela je skHcala za 26. avgusta skupna pogajanja obeh strank, toda podjetje se jih ni udeležilo ter razprave sploh ni bilo. Uslužbenci so tiare-diH letos do 1. septembra 1950 nadur. Trde, da bi podjetje ne bilo mnogo obremenjeno, Se bi te nadure plačevalo in sicer bi p'«i-čalo po 1850 Din na mesec več, vendar ni bo torto ostreči uslužbencem. Ms zborovanju snoči so cestni železničarji soglasno ugou-vili: V zadnjih letih so bili cestni železničarji neprestano prizadeti z novimi redukcijami in sicer leta 1933. so žrtvovali za sanacije družbe od 5 do 15°/» svojih mezd. Družba je ukin-ila 1% premijo od prodan h veznih listkov. Namestu redne dobave obleK jih prejemajo usluženci le p-» po*reb:. 1. julija t. 1. je družba red:ic^a'a rodbinske doklade za 33%, ko je tudi ukinila 8 urni delavnik, ki je bil v veljavi od "prevrata. Kljub skrajno naporni m odgovorni službi je uprava z novo pragmetiko uvedla za o0% osobja za 5-letno službo osnovno plačo 1000 Din, ki od nje odteguje še prispe-za srtarostno in bolniško zavarovanje ter razne davke. Osobje je s posredovanjem zaupnikov in svojih organizacij v zidnrh treh mesecih ukrenilo vse, da pripravi delodajalca do tega, da mu prizna 8-urn;k, toda vsa prizadevanja so bila zaman in družba je celo porabila denar, ki so g* uslužbenci zbrali za starostno zavarovattje. in sicer za svoje investicije, ne da bi preskrbela zanj pupilarno varnost Dopoldne je bila seja upravnega odbora Maloželezniške družbe in na nji so sklepali o zahtevah cestnih železničarjev. Kaže da bo že danes prišlo do pogajanj med uslužbenci in podjetjem in bo najbrž tramvaj popoldne že vozil. DRUGA MEZDNA GIBANJA Včeraj je bila sklenjena kolektivna pogodba med instalaterji centralnih kurtav in ' DANES OTVORITEV NOVE SEZONE! OTVABJA JO BOtANSKA Q |i g Tj g| Q £| f |jQ S SVOJIM NAJNOVEJ-MM IN NAJLEPŠIM FILMOM PO NESMRTNEM ROMANU I« N. TOLSTEGA Anu KARtnitiA Njen partner FBEDBIC MARCH. V sled ogromnega »snimanja priporočamo cenj. občinstvu nabavo vstopnic v predprodaji! PREDSTAVE danes ob 1«., 19.15 In 21.15, Jutri, v nedeljo, ob 15., 17., 1». in 21.15. TeL 23-31 KINO UNION TeL 22-21 podjetji. Po tej pogodbi so se povišale mezde od 1 do 1.50 Din na uro pri 9-ur nem delavniku. Vodovodni instalaterji se bodo pogajali v sredo. V Ljubljani je 11 podjetij. Tudi pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe med ljubljanskimi mizarji in podjetji bodo v sredo dopoldne v Delavski zbornici. Podjetja so izvolila svoje zastopstvo iz 6 člatvov za pogaianja ter ga pooblastila, da podpiše kolektivno pogodbo. Sokolatvo Mogočna sokolska manifestacija v Šiški Ljubljana, 5. septembra. Kot zadnja prireditev sokolskega tedna Sokola Ljubljana-šišk;« je bila snoči po Šiški mogočna sokoiska manifestacija, ki je znova pokarala moč in žilavost šišenskega Sokola, drugega najstarejšega Sokola v Ljubljani. Zavedni Sikarji, in teh ni bilo tnalo, so že snoči okrasili svoje hiše z zastavami in razsvetlili okna. koder se je pomikala sokolska baktada. Šiška je pokazala, da je jugoslovenska in sokolska in bo taka tudi ostala. Uprava društva je sklenila prirediti v zahvalo kumici s. Miri Lajovčevj in kumu br. Mirku Stfepiču podoknico za veliko naklonjenost in pozornost šišenskemu Sokolu. ki sta mu podarila nov sokolski prapor. Na letnem telovadišču se je zbrala ob 20. šišenska sokolska družina — nad 600 oseb — ki je v impozantni povorki manifestirala za sokolsko idejo po šišenskih ulicah. Ob pol 21. je krenila sokolska povorka z ^odbo Sokola I Tebor ter mnogoštevilnimi baklami in Wnpijančki najprej pred stanovanje kumice sestre Mire Lajovieeve v Kamniški ulici, kjer se je med tem zbrala velika množica občinstva. Deputacija dnr itva pod vodstvom staroste br. Dolinska je odšla k kumici ter ji izrekla iskreno zahvalo, da je poklonila društvu prapor in prevzela kumstvo prapora. Med tem pa je „fodba zaigrala tri komade, pevci šišenske Tkalnice pa so zapeli Volaričev »Večer« ned burnimi ovacijemi občinstva. Končno io vsi zapeli še »Pesem *< ko'skih legij«, iakar je krenila povorka, mestoma zelo oplo pozdravljena in obsuta s cvetjem po 'lavnih ulicah pred stanovanje kuma br. Hirka Stepioa. kjer se je zbrala tisočglava nnožica. Tudi br Stepiču je društvena deputacija izrekla zahvalo za podarjeni prapor in kumstvo, godba je zaigrala potpuri 'eskih pesmic, čitalniški pevci pa so zapeli jbrano Bučarjevo »Tam kjer pisana so Tolpa«. Br. kumu so priredili manifestanti lavdušene ovacije, potem p& je odšla povorka po Celovški cesti na letno telovadile, kjer je bil razhod. Jutri na glavni slavnostni praznik bo )b 11, razvitje novega prapora, nato posrka po Šiški, popoldne ob 16. pa javna elovadba z n3rodTK> veselico. Opozarjamo ta to pomembno sokolsko slavje vse so-;ol9ko olansrvo in cenjeno občinstvo ter M vabimo k prav obilni udeležbi. V ne-leljo vse, kar sokolsko čuti. v goste k narljivemu Šišenskemu Sokolu. Zdravo! Javni nastop Sokola Ljubljana-M os te Mošc&uski Sokol se je že dolgo marljivo pripravljal ze letošnji telovadni nastop. Zato bodo jutri nastopil s prav pestrim sporedom, rezultatom vztrajnega dela. Med drujrimi bo nastopila tudi vrsta starejših članov ki kljub sivim lasem daje v-zjrled-no telovadno pobudo mladini. Društvo z velikim trudom in tožkimi materialnimi žrtvami urejuje svoje bodoče letno telovadišče, ki je v Mostah »pričo majhne telovadnice nujno potrebno. Nadalje bo treba čimprej pričeti z zidavo doma, ker sicer nikakor ne bo mopiče zadovoljivo telovadno vztrajati mladine enojra največjih ljubljanskih okrajev. Iz teh razlogov »e društvo javno obrača do vseh svojih prijateljev, članov in nečlanov, ter jih vljudno vabi, da se udeleže našega javneera BSS*S» pa in s teai društvu omojrocijo in olajšajo tudi v bodo-ce njegovo uspešno delovanje. Zdravo! Sokol Ljubljana-Mo-ste priporoča svojemu Članstvu, da se v čim večjem številu udeleži odkritja spominske plošče bla£o]K>koj-nemu Viteškemu kralju, ki bo jutri ob 14.30 v meščanski narodni šoli. * Sokolski teden v Šiški. Danes v soboto 5. t. m. se udeležimo baklade in obhoda po mestu, ki ju priredi sokolska župa Ljubljana, v počastitev rojstnega dneva staroste SSSKj, Xj. Vel. kraija. Zbirališče za pripadnike društva bo ob pol 20. na sokolskem telovadišču v Šiški. Ob 20. odkorakamo skupno na telovadišče Ljubljanskega Sokola v Tivoliju. Sokolski pripadniki v krojih. Kdor nima kroja, pride v civilu z znakom. V nedeljo 6. t. m. ob 6. zjutraj budnica po £iški. Ob 11. razvitje prapora. Po razvitju krene s telovadila po šišenskih ulicah slavnosten sprevod, ki se bo pomikal po nastopnih ulicah: Dren i k ovi. Podliniharske-£a, Kettejevi. Vodjunski, Cernetovi. Aljaževi. Celovški cesti, Frankopanski, Medvedovi, Jernejevi, Kavškovi, Gasilski. Knezovi, Drenikovi pred Sokolski dom. kjer bo razhod. Popoldne od 15. do 16. na telovadišču koncert jrodbe Sokola I. Ob 16. javni telovadni nastop, ki bo obsegal: pozdrav državni za-stavi, razdelitev diplom tekmovalcem in tekmovalkam \z meddrustvenih tekem, razne proste vaje članov, članic, naraščaja m deee. telovadne skladbe in orodno telovadbo. Društvo je izdalo v spomin na razvitje prapora prav lepe spominske znake, ki se bodo prodajali v nedeljo po 3 Din za kos. Pohitite v nedeljo v Sičko in obiščite naše prireditve! IDanes ob 16.30 in 20.30, t nedeljo! o*> 16., 18.30 in 21. uri LUISE ULRICH v prekrasnem dunajskem velefilmu „ŽRTEV LJUBEZNI" Film godbe, petja in pravega dunajskega razpoloženja. Kot dopolnilo: „Popolna olimpiada" Cene: Din 3.50. 4.50, 5.50 in 6.50 ■■■ KINO MOSTE ■■■ Otroka utopila v greznici Kranj, 4. septembra. V Šenčurju pni Kranju je mlada mati te dni svojega edinega otroka utopila oziroma zadušila v blatu v greznici in si hoteda končati življenje na enak način. Pjed poldrugim letom, to je v predpusru 1935. se je FranČaška. ki je prej na kmetih služila za služkinjo, poročila z dninarjem K roparjem, ki ima v Šenčurju svojo hišico. V zakonu se je rodil otrok, ki je bil sedaj star 9 mesecev Pred kakim tednom je Kroparjev« pričela kazati znake slaboumnosti, kar baje izvira iz njene rodbine in je počenjala razne stvari, ki jih pameten človek ne deda. Najhujše pa je seveda bilo to, ko je v ponedeljek ob 9. zjutraj pograbila svojega devetmesečnega otroka ter skočdla z njim vred v greznico, kjer je bilo nekako četrt metra gnojnice in blata. Najprej je u mori k otroka, katerega je. kot je poznej« sama pripovedovala z vao silo tiščala v blato, tako dolgo, da se je zada. šil. kot kaka žival, katero hočeš utopili. Ko je bil že otrok mrtev, se je hotela se sama ▼ blstn Mdufiti. Tiščala je gJavo v blato, ki ji je šlo skozi nos in usta v notranjščine telesa, vendar je bila zanjo gnojnica preplitva tako da se ji poiskus umoriti se, ni posrečil Kakšna je bila od blata po glavi in no vsem telesa, ni treKa noM%h»i «*v. vdarjati. Otroka so pokopali. Kroparjevd pa je blato, ki ji je zašlo v pljuča in želodec povzročilo hude komplikacije, tako da se nahaja v življenski nevarnosti. Zakaj je Kroparjeva, ki še n;ti 30 let ni sfara. napravila tak nerazumljiv korak, ni znano. SPORT tO let dela SK Reke Vič, 5. septembra. Naž marljivi SK Reka praznuje lOletnioo svojega uspešnega dela. Znani športnik Ivo Hartman je sprožil jeseni leta 1926 mi*el ustanoviti športni klub za takratno občino Vič. Klub pod imenom SK Reka je bil ustanovljen decembra 1926 in za predsednika je bil izvoljen g. Ivo Hartman, ki praznuje obenem tudi lOletnieo svojega športnega dela. Prvo leto je imel klub samo 25 članov. Zdaj jih ima pa že nad 200. Prvi predsednik nogometne sekcije je bil Ivan Bese-ničar. Ker klub ni imel svojega la^tnegra igrišča mu pa je dala brezplačno na razpolago SK Ilirija. Klub bi bil prišel v prvi razred že prva leta. pa je LNP vedno našel propozie!je za prvenstvena tekmovanja. SK Reka je vedno ča&tno zastopal svoje barve in leta 1934 si je priboril ob 201etnici Slovana pokal bana dr. MaruMča. na mladinskih tekmah pokal SK Primorja, pokal SK Reke ob otvoritvi lastnega igrica, na brzoturnirju SK Mladike pokal mestnega župana dr. Adlešiča in pokal na proslavi SK Jadrana. Juniorji so se pa priborili po- < kal na tekmovanjih SK Mladike. Vaden dogodek v obstoju Reke je bila otvoritev lastnega igrišča 3. septembra 1934 za katerega kna največ zaslug sedanji pred t sednik Rudolf Zalokar. Najstarejši igralec i kluba je Ane Loborec. Poleg nogometne i ima klub že zimsko-sporlno. table tenis in lahkoatletsko sekcijo. Svoj jubilej proslavi jutri in na praznik z nogometnim turnir- i*tn nod tvtfe-r/vvi*Al itfwnn ministra SS tO- | lesno vzgojo dr. Rogira. Pokalne letate M prieno oba dneva oh l.r>. na k I u bo vem iirri-šču na Glineah ob sod« lovanju klubov Ljubljana, Slovan, Hermes in Roka. Na praznik bosta igrala najprej premaganca prvega dne. potem pa zmag*»vaba. Agilne-mu klubu k jubileju iskreno Čestitamo /. željo, da bi bilo sjegovo delovanje tudi v ttodoee tako uspešno kakor je bilo v prvih desetih letih. KOLEDAR Danes: Sobota, o. septembra katoličani Lovrenc .1. Jutri.- Node-lja. 6. septembra katoličani Peregrin. DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA; Zaprlo. KINO IDEAL: Vampir Pariza. KINO UNION: Ana Karenina. KINO SLOGA- Pat in Palachon. KINO SISKA: Zaprto. KINO MOSTE: Žrtev ljube/ni in Olimp,, jada. JUTRIŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA- Zaprto. KINO IDEAL: Vamp-r Pariza. KINO 1'NION: Ana Karenina. KINO SLOGA: Pat in Patacbon. KINO SISKA: Zaprto. KINO MOSTE: Žrtev ljubezni.in Olimpijada. DE2URJSTE LEKARNE Danes in jutri: Leustek, lU*ilj«»va r**sLa 1. Hahovec, Kont:n*>ni trg 12, Komotar, Vi£, Tržaška ct^>ta. Iz Celja —c Okrasite poslopja z državnimi zastavami! Mestno poglavarstvo razglaša: V nedeljo 6. t, m. pra/nuje Nj. Vel. kralj Peter II. svoj rojstni dan. Prebivalstvo mesta Celja se vabi, da ta dan okrasi svoja poslopja z državnim zastavami. —c Na kraljev rojstni dan bo jutri služba božja ob 8. v opatijski cerkvi, ob 9. v pravoslavni cerkvi in strokatoli^ki kapeli, ob 10. pa v evangeljski cerkvi. —c Svečana baklada in povorka. Mestno poglavarstvo razglasa: Rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. bo proslavilo mesto Celje s svečano baklado in povorko danes, v soboto zvečer. Zbirališče bo ob 10. na Glsstji. V povorki sodelujejo vojaštvo. Sokol, gasilci, šolska mladina in drugi meščani ter godba. Mestno poglavarstvo vljudno vabi meščanstvo, da okrasi že danes svoja poslopja z državnimi zastavami in ob povorke razsvetli okna. Povorka bo šla M Krekovi cesti. Dečkovem trgu. Gosposki ulici. Glavicam trgu, ulici dr. Gregorja Žerjava, trgu kralja Aleksandra. Cankarjevi in Kralja Petra cesti ter Prešernovi ulici pred mestni magistrat kjer bo z balkona nagovor predsednika občine. Nato bo na Dečkovem trgu razbod. —c Sokolsko društvo v Celju po/iva vse oddelke od nara^aja do članstva, da se udeleže drevi povorke po mestu. Zbirališče točno ob 19. v mestni telovadnici, odkoder bo korporativen odbod na G lazijo. —c /022 učencev, med temi 327 učenk, se je vpisalo v novem šolskem letu v drž. realno gimnazijo v Celju. Na drž. deški meščanski šoli je 294 učencev, na drž. dekliški meščanski šoli pa 259 učenk. —c V celjski bolnici je umrl v sredo 44-letni dninar Vincenc Gros iz šmartne-ga pri Slovcnjgradcu, v četrtek pa je umrla 19-lerna navijalka Jožefa Zupanova s Sp. Hudinje. —c Izpiti vozačev motornih vozit bodo 14. oktobra ob pol 9. na areakem načelstvu v Celju. Kandidati iz celjskega, šmarskega. laškega, gornjegrajskega in konjiškega sreza naj vložijo čimprej zadevne predpisane prošnje za polaganje vozaškega (šoferskega) izpita. —c Olimpov športni dan. SK Olimp bo priredil v nedeljo 6. t. m. svoj Vili. športni dan s sledečim sporedom: Dopoldne bo prodaja spominskih trakov in cvetlic. Ob 8. zjutraj bo table-teniški turnir v dvorani pri »Jugoslovanu« v Gaberju, ob istem času pa se bo začel na Olompovcm igrišču v Gaberju lahkoatletski miting iuniorjev SK Jugoslavije in SK Olimpa. r$b 14. se bo pričela na igrišču v Gaberju nogometna predtekma iuniorjev. Ob 15. predtekma rezerv, ob 16.30 pa glavna tekma SK Ljubljana : SK Olimp. Ljubljana bo nastopila v najmočnejši postavi, v kakršni bo igrala v nedeljo 13. t. m prvenstveno tekmo z beograjsko Jugoslavijo. —c Športni dan v Žalcu. SK Za\ec v Žalcu bo priredil v nedeljo 6. t. m. ob petletnici svojega obstoja športni dan v Žalcu. Ob pol 9. dopoldne bo mladinska nogo metna tekma SK Celje : SK Žalec, ob 11.30 štafetni tek po trgu za pokal SK Žalca, ob 13. uri sprejem gostov na kolodvoru ob 13.30 povorka vseh sodelujočih klubov po trgu. ob 14. pričetek pokalnih nogometnih tekem za pokal SK Žalca, ob 1-7 razdelitev pokalov tekmovalcem. e Sočno lekarniško službo ima do všte tega petka 11. t. m. lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu. Štev. 203 Strati o Radovljica se lepo razvija ■e ifT*fwtrttfr mesto nov cosBBiidt Radovljica, 4. septembra. Radovljica, to prijazno mestece, s pičlim tisoč?m prebivaflcev, ki ga kakor v pre-kTaenem vencu obkrožajo gorski vršaci Karavank, Julijskih Akp in Jelovice, se razvija zelo lepo. Znana lega, prislonjena na roti široke, plodovite ravni, ki se razpleta notri do Begunj in v drugo smer do Žirovnice, daje Radovljici ono privlačnost, ki tvori osnovo i za bodoči proevit in napredek mesta. Dejstvo je, da je mesto pradvsem mnogo pridobilo z zgraditvijo modernega in sodobnega kopali-^Ča, ki je pritegnilo nase one široke slo;e vseh gostov, ki jih opažamo le. tos po vsem mestnem teritoriju in izven njega. Kopališče je krasno in ni čuda, da se zbira v njem dan za dnem množica kopalcev, ki pravilno cenijo to velevažno ko-munajmo napravo Mestne hranilnice. Med* tem, ko je bilo kopališče ob otvoritvi urejeno zgolj v ožjem pom?nu besede, je zdaj lopo urejena tudi okolica. Na dovozni cesii kakor tudi drugod po mestu so poskrbeli za robnike, pod vhodnimi arkadami so na razpolago kfopice, divni so nasadi cvetja __ kakor v parku —, koristno pa je tudi izrabljen prostor, kjer so omislili teniško igTisče. Apartna ureditev tega prostora ja seveda imela svoj vpliv. >Ta kopališki poti in tajnkaj naokoli so prav določili 14 novih stavbnih parcel, kjer se bodo prej ali siej dvignile nove vile. Dve že gradijo. Prva je last g. Kobenterja iz Ljubljane, druga pa ei postavljata učiteijiH gdč. Jegličevi. Ker smo že pri gradnji novih stavb, naj pov3mo, da ee suče jedro vsega stavbnega gibanja na dogotovi tvi impozantne. dvonadstropne paiače, nasproti osnovne šole-Palača, last Mestne hranilnice, bo kma'u povsem izgotovljena. ter dominira s svojo lepoto daleč naokoli. Prvotni zamislek j3 bil, da se vseli v poslopje sresko načeltf ^o, * kar pa se zaenkrat se ne bo zgodilo. Z . grofi Thurni, kjer j s sedaj nacolstvo. je bi- I la namreč sklenjena najemninska pogodba j za nada lin jih 10 let in dokler ta dota ne \ potpčp. ni računati, da bi se uradi kakor- i koli izseljevali. Poslopje Mestne hranilnice zavoljo tega seveda ne bo samevalo. Vprav nasprotno! Obrtniki vseli panog" zahtevajo, da bodi stavba sposobna za vserftev. Lapši delež na tujsko-prometnem propagandnem polju pa gotovo pripada Tujsko-prometnemu društvu, ki ima svoje prostore v Resmanovi hiši pri graščinskem vrtu. Razstavljeni fotografični posnetki so naj-vernejša potrditev obilih prirodnih lepot in privlačnosti Radovljice in njene okolice. Glede tujsko prometnega razmaha so na prav lepem potu gostinski obrati. Starozna-na Leetarjeva gostilna se je že zdavnaj otrpla konservativne miselnosti in prednjači danes v vrsti najbolje in najlepše urejenih lokalov, kjer hitro in solidno postrežejo tudi preko 300 rednim gostom dnevno z izborno kuhinjo in zalogami kleti. Novi del mesta, ki ga krase poleg Učnih stavb, lepo urejene ulice — glavno cesto so celo katranizirali — z rotiiiki in hodniki za pešce, 69 razvija v svoji naravni smeri. Proti Lescam! Tujcu, ki mu obstane oko na tej lepi ureditvi, še povečani s snago in čistostjo, ter prirodo samo, mora im-I>orairati ta prizadevnost Radovljifcanov, ki že rodi najboljše sadove. Mesto se upravičeno uvršča v vrsto naših tujsko-promeU nih postojank, ne hrupnih m kričečih s svojimi prireditvami, marveč romantično prikupnih, z vsem svojim bitjem in žUjem. S t?m pa seveda nočemo trditi, da bi v Radovljici ne bilo prireditev. O. pač! Pred dobrim tednom je priredil Sokol, ki mu gre sicer v domačem društvenem življenju prvo mesto, dobro obiskan družabna večer v Sokolskem domu, v nedeljo pa so bile napovedane plavalne in nogometne tekme. Ne dvomimo, da bo tudi bodočnost Ra-dovlji^ enako naklonjena, kakor so ji bila pretekla leta. Saj je razumljivo — da se doseženim uspehom pridružujejo nove zahteve, da lepo zastavljeno delo še ni na svoji poslednja stopnji. Naša topla želja je, da bi bila Radovtjifianom tudi v teh stremljenjih oblagodarjena pota z najlepšimi uspehi. Belokrajnci s svojimi narodnimi plesi nastopijo prihodnjo nedeljo na ljubljanskem sokolskem telovadisču Ljubljana, .*>. septembra. Skoraj vsi deli naše lepe slovenske zemlje so pomali nekoč lepo narodno življenje, ki pa je skoraj povsod že izaimrlo. Po nošah, šegah in pesmih se je morda najbolj odlikovala Bela Krajina, kar pa $e tudi razumljivo, ker žive v nji Slovenci. Hrvati in Srbi, dasi imajo Slovenci pretežno večino. Pristnost in ne pokvarjeno« t belo-kranjskeera življenja je ohranila tudi njena ločenost od drugih slovenskih pokrajin. Gorjanci so bili tik do svetovne vfojne meja. ki Čez njo ni vozil vlak in ki modernizmu niso dopuščali širšega razmaha v Beli Krajanu Rod. ki je živel kot sosed .Hrvatov, a vendar ločen od njih in dale« od naprednejšega sveta, je zaživel čisto svoje življenje in °ra prenesel tudi v svoje narodne pesmi, še^re in nošo. Oh toplem podnebju in vinski trti se je razvil poseben značaj Belokranjoa: vesel, dobrodušen, mehak in ves pristno slovenski. Na življenje Bele Krajine in na njene se danes žive pesmi, običaje in noše je Be-voda v veliki meri vplivala tudi zpodovioa, ki je v njej treba iskati ra^lrure za marsikatero posebnost. Pergamenti, ki opisujejo davno življenje te pokrajine, so sila pisani. Metlika in sploh Bela Krajina je bdla obljudena že v predzirodovinski dobi. Marsikje so odkrili sledove rimskih naselbin in grobišč, svetišč raznih hopov in lepo ure jenih cest. V srednjem veku se je začelo razvijati življenje, ki so njegovi sledovi še danes ponekod vidni. Zaradi pogostih turskih napadov so se naselili v utrjenih gradiščih m od tam junaško branili Turkom dostop v ostale slovenske kraje. Kot njene gospodarje omenjajo v začetku XIII. stoletja oerske kralje, ki so jo kasneje odstopili grofom Andeeh-som. Leta 1228 jo je podedovala Sofija prrofiea Višnjeg-orska. za njo frrofi Sparuheimi in končno goriški crro/je. Po smrti zadnjega goriškega grofa Aibrechta je po dedni pogodbi pripadla avstrijskim vojvodom. Metlika je bila v tistih časih središče slovenske obmejne marke, kakor se je tedaj imenovala Bela Krajina, in tudi sedež deželnih glavarjev, ki so bili sdvisni le od deželnih knezov. Tudi po letu 13?4. ko so jo Habsburžani priklopili Kranj siri, je obranila svoje deželne glavarje in živela še zmerom svoje posebno življenje. Ti pisani pergamenti in življenje, ki ga opisujejo so morali ustvarjati posebno življenje in tega hočejo prihodnjo nedeljo Belo-kranjci pokazati tudi Ljubljančanom in številnim gostom, ki se med velesejmom nm-de v njej. Novejši čas je hotel samobitno življenje Bele Krajine uničiti prav tako, kakor v raz- nih drugih krajih. Mnogi domoljubi in ljubljansko društvo »Bela Krajina« pa. so si nadeli nalogo, da belokranjske plese in narodne igre v vsej njihovi prvobitni značilnosti ohranijo in jih tudi popišejo za poznejše čase. ko bodo prav gotovo tudi tO lepo narodno lastnin*) popolnoma izbrisali. Pomembno poglavje v tem delu za ohranitev tisteua. kar je čisto narodna last, predstavlja »Belokranjski dan« v Ljubljani, ki bo po lanskem koroškem pokazal Ljubljančanom in mnogim tujcem Kpet novo, 6Vu-sračno življenje naše slovenske pokrajine. Za ta dan je kot majhen donesek slovenski folkloristični literaturi napisal vodja. Fol-klorističnega instituta Glasbene Matice g. Marolt tudi posebno brošuro, ki pa je zahtevala ogromno dela in ljubezni do vsega, kar je iz davnine last preprostega narodnega človeka, ki se ni izgubljal v veKkem svetu marveč je ostal zvest starim izročilom in nepisanemu življenju svojih prednikov. Maroltova brošura obsega ne le tiste plese, ki jih bodo Belokranjci pokazali v Ljubljani, temveč tudi vse drug©, ki je njihove sledove v Beli Krajini Se našel in ki so zanje vsaj starejši ljudje še vedeli po-vfviiti kako so jih igran* in plesali pred dolnrnrn desetletji. Ljubljanski »Relokran^ki dane bo obsegal zelenega Jurija, rešetko In most ter razna kola, mM njimi predvsem metfiSko in črnomaljsko. Pole*r njiju poma Bela Krajina še živa tudi poljansko. viniSko, adJe-šičko in razna druga kola. Pokroviteljstvo nad »Belokranjskim dnevom« v Ljubljani je prevzel belokranjski rojak, ljubljanski župan dr. Jure Adlešič. Kdor is ni videl Belokranjic in Belokranj cev v njihovi narodni noši in kdor jih še ni gledal in poslušal v njftiovih razigranih domačih pesmih in plesu, naj ne zamudi priložnosti ogledati si lep dan pristnega narodnega živlejnja našega slovenskega človeka. živilski trg Ljubljana, 5. septembra Na trgu vlada te dni vprav velemestno vrvenje. 2la«ti danes je bile zelo živahno, čeprav vreme ni bil onajboljše. MašČani imajo sedaj nenavadno mnogo skrbi za telesni blagor. Najbrž jim je tako koristil sveži zrak na počitnicah, da imajo zdaj iz* redno dober tek. Kljub temu mnogo sočivja ne gre v de. nar, ker prodajalci tem bolj zalagajo trg, čim več prometa je na, njem Danes se je bila zopet huda bitka med njimi za prostore. Najtesnejše je bilo na perutninskem trgu, kjer so morale tudi mnoge prodajalke razložiti blago po tleh. Značilno pa je, da j« Mao na prodaj skoraj eoe perutnine ka- | kor jajc Perutnina se je malo pocenila, če« ser pa marsikatera gospodinja ai niti opa* sila. Jajca so ostala enako draga kakor so bHe, in sicer jih prodajajo povprečno po 14 komadov za 10 Din. Sadje se ne poceni ve€. Jabolka en po 3 do 6 Din kg. de vedno mnogo je breekev, ki so povprečno po 6 Din kg. Grozdje se je ie nekoliko pocenilo ter ga je zdaj najvač po 5 Din. Lubenic letos dovaŽajo na nai trg cele vagone. Razložene imajo po tleh. saj bi sicer zavzeli z njimi vse tržne, toliko jih je. Prodajajo jih po 1-50 Don kg. V Srbiji dobiš kmečki voz lubenic za 10 Din. Cene 9očiyja so v splošnem nespreman je* e. Upamo, da bodo ostale na eedanji viši. ni še vsaj mesec dni. Nad cenami zelenjave in sočivja se gospodinje ne pritožujejo. pač pa se jim zdi predraga perutnina tudi v začetku meseca, ko se najbolj zanimajo za njo. Danes so jo prodajali po 15 Din naprej nekoliko lepše putke. piščanci so pa po-26 Din naprej par. Zaklana perutnina je nekoliko cenejša, vendar se gospodinje bo^j zanimajo za živo. Jubilejne strelske tekme Ljubljana, 5. septembra. Ljubljansko strelsko okrožje praznuje letos desetletnico svojega plodonosnega delovanja. V viden izraz tej obletnici priredi članstvo 121 strelskih družin, ki so včlanjene v okrožju in za lovce, v dneh 6. in 8. septembra veliko jubilejno strelsko tekmovanje, na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti. Tekmovanje se prične jutri ob 8. ter bo trajalo z 2^urno opoldansko prekinitvijo do 17.30 zvečer. Na praznik 8. t. §n. pa bo na strelišču ob °. svečan sprejem zastopnikov oblasti in častnih gostov, nato pa se bo nadaljevalo tekmovalno streljanje do 17., ko se tekme zaključijo. Razglasitev uspehov tekmovanja in razdelitev nagrad bo na praznik 8. t. m. ob 20.30 zvečer. Na programu je poleg lovskih tare, na srnjaka in bežecega jelena še 9 okrožnih itarč. Med te- so uvrščene tudi tarče olimpijskega strelskega tekmovanja, katere je okrožje uvrstilo v svoj stalen vežbaini pro-£ram. Med slednjimi je največje zanimanje za tekmovanje s precizno pištolo, na kateri bo pokazal član Ljubljanske strelske družine, ki je najboljši strelec države za to orožje, da bi s svojinu uspehi na tej tarči nad vse častno zastopal barve nase države na olimpijskem L-eknovanju, ako ne bi naš olimpijski odbor krivično uvrstil naših strelcev med prxesijonalne in jim s tem onemogočil sodeirvanje na olimpijadi. Za strelski pokret so poka za1 i vdtko zanimanje in razumevanje s poklon*4vijo dragocenih daril: ban dravsk«* banovine dr. Nalflačen Marko, predsednik mestne občine ljubljanske dr. Adtošič J„ Zveza lovskih društev v Ljubljani, Lovsko društvo Ljubljana, uredništva na$h dnevnikov, gen. ravnatelj Trboveljske premogokopne družbe R. Skubec, gen. ravnatelj banke Slavlje in večje števBo naših denarnib rn za vero-varnih zavodov, ter trgovcev ;n industrij. Po udeležbi in rezultatih obetajo biti te tekme ene naših največ??h in vebka manifestacija za strelski pokret v vid-ku narodne obrambe in tovdo strelskega sporta. Iz Maribora — Meščani! CiribMGodova družba bo imela v torek 8. t m. v Mariboru glavno skupščino- Na čast Ciril-Metodovi družbi in skupščina r jem bo mesti x občina okrasila svoja poslopja « državnimi zastavami. Vljudno vabimo meščane, da n/av tako okrasijo z državnimi zastavami tudi svoja poslopja in da se udeleže sprejema odličnih gostov na glavnem kolodvoru ob 9.10 uri. Predsednik mestne občine: dr. Juvan, s. r. — Revizija lemljiščnega katastra. Na če« trtkovi seji mestnega sveta ja bil sprejet predjog, da se delegirata v komisijo za re* vizijo katastra zemljišč gg. dr. SuSnik in Stabej, ki bosta pri tej reviziji zastopata mastno občino. — Starostno zavarovanje meHnih delavcev Že dolgo se je v Mariboru čutila potreba po starostnem zavarovanju mectnib delavcev. Te dni so izgotoviH pravilnik tn ga predložili mestnemu svetu v pratres. Na zadnji seji so ta pravilnik vzeli na znanje in upa* ti je, da bo delavstvo kmalu vudi v primeru onemoglosti zaščiteno. — Kao je merilec? V gozdu nad Rušami so v četrtek našli na cesti 261etnega pomož. naga delavca v ruski tovarni Ignaca Vrb* ljača mrtvega. Na glavi je imel zevajočo rano, iz razbite lobanje so uhajali možgani. Orožniki so takoj uvedli preiskavo. Vse kaže, da so na pravi sledi in so nekega osumljenca že aretirali. Zakaj je po«tal mladenič žrtev morilca, ni znano. _ Sredi mesta izrepana starinarna. V noči na petek so seznani storilci vdrU v starinarno Franca Samuha v Mlinski ulici 1 in jo docela izropaLi. Vlomilci so odnesli samo zlartnine in srebrnine za 90 tisoč dinar* jev. Skoda pa je še mnogo večja, ker sa ni ugotovljeno, kaj vse so pokradli predrzni rakomavbi. Porcija je vneto na deru. — Radost r Hotterjevi tovarni. Kakor smo poročali, stavkajo sedaj v Mariboni *ai tek* stilni delavci Industrije« g. Hutter je dal svojemu delavstvu plačan dopust do ponedeljka, tako da delo tudi tam podiva. Ko se je g. Hutter včeraj pojavil v «voji tovarni. so ga njegovi delavci radostno obkoli^, ga dvignili na ramana in mu vzklikali želeč mu procvtta m zdravja. — Smrtni padec z lestve. 2e včsraj amo poročali o hudi nesreči 71 letnega delavca Jurija Lešnika, ki je padel z lestve in ob* ležal s strtim kosem nezavesten. V bomki so se zdravniki trudili, da bi starčku resi. *i življenje, vendar je bil ve« napor zaman. Starček j a po ee!ooočne»ni trpljenju podle« gel smrtnim poškodbam*. — Avto ga je povesil. Na cesti buzu Ivani« cev je neki tovorni avtomobil povozil 21* letnega poljedelca Karla Bara njo, ki se je na kolesu vračal domov. Hudo poškodovanega mladeniča je šofer nemudoma prepe« ljaJ v mariborsko bolnico. Utemeljen dvom Kmet stoji pred vhodom v živalski vrt. Ehrigne oci. Visoko pod nebom se ziblje oSv-km z napisom: 1000 krokodilove. Kmet zmaje z glavo, rekoč« Vse je sleparija. Rad bi poznal človeka, ki spravi v balon 1000 krokodilov. 1 Vozel do vozla — preproga Zanimiva razstava „Splošnega ženskega društva" na velesetnra Ljubljana, S. septembra. Med številne zanimivosti letošnjega jesenskega velesejma v Ljubljani spada gotovo tudi pestra razstava perzijskih preprog, ki jo je priredilo Splošno žensko društvo v paviljonu Zbornice za TOI, to je zidani paviljon, stoječ za paviljonom M^.Velik napis »Domača preproga« vabi obiskovalce in ne brez uspeha. V paviljonu je vedno dovolj ljubiteljev preprog. Danes že skoraj ni stanovanja brez preproge in celo zbiratelje preprog »mamo v Ljubljani, ki jih zbirajo kakor filatelisti znamke, zato je razumljivo, da kažejo obiskovalci velesejma tako veliko zanimanje za to razstavo. Splošno žensko društvo je nase najstarejše žensko društvo. Predsednica mu je ga. Franja Tavčarjeva, podpredsednici pa gospa Govekarjeva in Vašičeva. L. 1930. je društvo priredilo poseben tečaj za izdelovanje perzijskih preprog. Tečaj so obiskovale gospe, gospodične in tudi gospodje. Učili so se na statvah izdelovati preproge in mnogi med obiskovalci tega tečaja so si omislili statve ter so doma na njih za sebe izdelovali preproge. Sadovi tega dela, ki zahteva velike vztrajnosti in okusa, so vidni na letošnji razstavi društva. Človek kar ne more verjeti, da so bile vse preproge, ki so tu razstavljene, izdelane z domačo roko. Večina preprog je izdelanih v stilu perzijskih preprog, in sicer so razstavljene samo preproge, ki so jih izdelali v Ljubljani. Marsikoga bo zanimalo, kdo se je trudil prt tem delu. Na vsaki preprogi je listek, na katerem je napisano čigava last je preproga, kako je izdelana, to se pravi s kakšno tehniko, s kakšno volno itd. Le obiščite razstavo, pa boste Silva Medvedova angažirana v Opavi Ljubljana, 5. septembra Pred dnevi se je vrnila v Opavo mlada talentirana igralka ga. Silva Medvedova. Lani je dobila angažman v nemškem gledališču v Opavi in letos so jo zopet angažirali v tem gledališču za novo sezono. V Ljubljano k sve* heerkka E3&. Id je ni videla tako dolgo, je ga. Medvedova prišla iz Opave po velikem ovmku, m sicer preko Italije, Maroka in Španije, Kmalu po njenem odhodu iz Barcelone je izbruhnila tam državljanska vojna. In še na naše morje in v naše gore jo je vleklo, preden je spet odpotovala v tujino. Videla je po svetu mnogo lepega in tudi v Opavi živi zadovoljno, čeprav je bila zaposlena od jutra do večera, toda Ljubljane le ni pozabila. Kakor že marsikdo, je rudi ga. Medvedova spet ugotovila, da je Ljubljana res lepa. Silva Medvedova je pred 4 leti dovršila Reinhardtovo šolo na Dunaju. V naši Drami je nato deb u tirala v »Siromakovem jag-njetu«. Kakor se še spomnimo, je imela tedaj izreden uspeh. Kljub temu ni bila angažirana. Sla je zopet na Dunaj, prav za prav s trebuhom za kruh. Moral s je prestati vse bridkosti, ki jih je deležen mlad Človek, ki hoče danes v tuj mi uspeti kot začetnik. Toda ga. Medvedova ni izgubila poguma. Dobila je vendarle angažman v Opsvi, ki je na glasu najboljšega nemškega gledališča na Češkoslovaškem. V pretekli sezoni je ga. Medvedova igrala 10 glavnih m 5 epizodnih vlog, večinoma v modernih komadih, ker tam poublika zahteva na odru moderne ljudi v modernih igrah. Za klasike se ne navdušuje. Zahteva pa tudi novitete, in sicer kolikor mogoče več ncvftet. Z novimi komadi in tudi z novimi igralci »drži« gledališče občinstvo. Naša publika je bolj potrpežljiva, je izjavila gospa, pa tudi bolj hladna kakor opav-ska. Tam vzljubijo človeka m ga nagrade s toplim priznanjem ob vsaki priliki ljubijo pa izpremcuaSo v ansamblu. Kritika je pa v Opavi mnogo bolj stroga kakor v Ljubljani. Zanimivo Ja, da je vroča želja ge'. Medvedove, da bf prišla k filmu. Ker je že pokaš; *. da ne izgubi poguma, kadar gre za njena umetniška stremljenja, smo prepričani, ci se bo tudi ta njena velika želja kmalu izpolnila. — Rojstni dam NJ. Vef. kraja Petam II. Objavo o sporedu proslave popravljamo v toliko, da je bila danajanja svečana sludEba božja določena samo za šolsko de-co, doći m bo v ta namen jutri ob 9 uri še posebna maša z zahvalnico. katere se udeleže druš'va uredništvo to občinstvo, V ostalem ostane spored * proslave neiz-premenjen. — Premestitve sodnikov. Od tukajšnjega sreskega sodišča sta premeščena sodnika gg. dr. Leon Pompe za namestnika drŽav- nega tožilca v Ljubljani ter Ivan Tratnik k sreakemu sodišču v Ptuj. Mesto njih pa sta premeščena v Laško sodnika gg. Bogomir Ros iz Murske Sobote in Jožef Podboj iz Šmarja. — Grof Mork* Vetfeer v d. Lllfe, ki je bil pred vojno delj časa predsednik avstrijskega parlamenta, se je mudil te dni na svojih posestvih v Laškem. Iz Laškega ie odpotoval na oddih na Jadran. -—- Dftnamttna patrona v greznici. Ko je pnznQ ▼ torek hlapec tukajšnjega vetetr-govca K, greznico in zasadil vile v kup, je nastala naenkrat močna detonacija. Zračni pritisk jo vnrel hlapca na tla, kar pa m« nt povzročilo druge škode kakor u-mafame hlače tn malce strahu. — So*"u*oki kino bo predvajal nocoj m >snrl fvascfau iz dežele pravtjlc: Ben^rali. ~— IW nvetiMivaiija aivtee so hfle pri-■nsasB 4 pave prornrje po 300 D*n, 20 dro-gfti premfj ter S5 tretjih premij. Za ro-Aomnato Artno so dnttrl prve pronirje: ^*^jL — ^av^ec Rrastnfe — BratorlK; QJ^aav» — T4ilmsenne« vozlom. Ce vas bo pa zanimalo kaj več. vam bo gospa tajnica razkrila še druge zanimive podrobnosti o izdelovanju domačih >perzijskihj: preprog in spoznali boste, da je to delo res umetnost zase. Z Ljubljano se pa kosajo tudi nekateri kraji na deželi v izdelovanju domačih preprog. V St. Janžu so izdelali na primer v 4 letih okoli 80 takih preprog rosebno lepe preproge izdelujejo tudi v Novem mestu in v Radovljici. OSleite si program na VELESEJMD v restavraciji,VOLGA* Svetovni artisti. Gođbav mm »usistaa. ZAKADI OBŠIRNEGA PBOG&AMA SE VRSE PREDSTAVE »2CEV2VO OB 7. TJRl ZVEČER U škofije Loke — dragocen oporni*. Skofjo Loko so nedavno posetili visoki goeije: Nj. Vei. kra* ljica Marija, knel Pavle, in vojvoda Keni. ski. OdJičniki, ki so s svojo prijaznostjo in domačnostjo &ko{jeločane naravnost zadivi* U, so pustili dragocen spomin tudi šoiaki •kroniki deške šoie. Prošnji šoWtftga upra-vitelja g. Jakoba Rojica, so se v«i tnj« rjo3 beznpvo odzval in se podprli na lifrtino, ki bo de poznim rodovom svetal zgl3>d pomembnih ob»kov v našem staroslavn»m mesteca V kroniko se je na posebno stran podpisal« najpreje Nj. Vel kraljica Marua. na novo stran pa eta se vpisala knoz na* mestnik Pavje in vojvoda K en tek i. .77 S***** traja da'js. posebnaga veselja do *»▼*©. a se je pozneje, r.i t„ »jt ,__ _«^ t *s prifclju* cito skupnemu ^irmnjn. Kako se bodo do» godfa rarvijali, je težko reži. Medtem * pnslo do manjšega incidenta na Trati, ko eostavkujoci dejansko nastopili in skušali preprečiti neko naročilo. Vmes je posesla oblast ~~*-» -- Zesraini kanal prestavljajo. Marsikaj jo bilo v aadnjih letih v mestnem okolišu ie popravljenega in oiepSanega Zdaj delajo na preureditvi zbiralnega kanala ki vo* di od Homanove hiše pod obokom," do to« varne Sesir. Zbiralni kanal, ki je vodil doslej po sredini poti, bodo prestavili v stran in tako bodo neprijatno katormo odstranili m poiepaaM strmino a Široko potjo. „— M M Stran -4 »SLOVENSKI NARO D«, sobota, 5. septembra 1; Stev. 203 DNEVNE VESTI — Kraljica Marija na Dolenjskem. Nj. • Vel. kraljica Marija se je odpeljala včeraj po ogledu velesejma na obisk k šolskim sestram v samostan pri šmihelu, kjer sta jo pozdravila sreski načelnik Mannič in prednica samovstana Stanislava Babnikova, Kraljica si je ogledala samostan, kjer je bila prisrčno sprejeta. Na poti iz Ljubljane se- je kraljica Marija ogledala tudi banovinsko gospodinjsko šolo šolskih sester v Mali Loki pri št. Lovrencu, kjer se je mudila tri ure. Prebivalstvo Dolenjske je kraljico navdušeno pozdravljajo povsod, kjer jo je spoznalo. — Vojvoda in vojvodin ja KeQ(ska zapuščata Dalmacijo. Vojvoda in vojvodinja Kent» aka sta se odpeljala z jahto >Tika« iz Dubrovnika na Kortulo in Hvar. V Split pri-epeta jutri a]i v ponedeljek. Iz Splita kre* neta v Divulje in Kaštel Stari, kjer prestopita na vlak in se odpeljeta v Beograd. V četrtek zvečer se je Cavtat poslovil od viso* kih gostov s krasno Uununacijo in ognjemetom. — Članom in prijateljem Vodnikove dražbe. S hitrimi koraki se bliža dan, ko bedo marljivi poverjeniki (ce) zaključili nabiranje Članov za leto 1936 Dve knjigi sta ie dotiskani, a ostali dve sta v tisku. Uprava Vodnikove družbe si dovoljuje opozori* ti vse lanske 6]ane, ki dosegi še nteo ob* noviij članarine za leto 1996« nai isto obnove nemudoma pri poverjeniku (ci) svo» iepa okohša, ali pa direktno pri družbeni upravj v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. Člani in prijate-ji Vodnikove družba ne zamudite s odlašanjem obnovitve članarine usrodne prilike, k: vam jo nudi družba s svojim letošnjim književnim darom. Za 20 Din dobi* te v začetku meseca novembra 4 lepe, nadvse zanimive knjige: Vodnikovo pratiko za leto 1937 , bojzato ilustrirano in pestre vsebine: Bevkovo povest Srebrniki. Ivan Al-brehtovo povest iz kmečkecea življenja Za* rezani in življenjepisno kn;igo Josipa Dane-»a. priljubljenega komika, ljubljanskega na* rodnega gledališča Za vozom boeinje Tali_ je. Soben lan.-ki član ne sme odpasti v 'e* m^niem letu od Vodnikove družbe. >'e odlagajte s svojim pristopom k Vodnikovi družbi. Obnovite takoj članarino za leto 1936. — Bolgarski veterinarji v Jugoslaviji. Lani je bilo 40 naših veterinarjev v Bolgariji, kjer so se seznanili z organizacijo bolgar-t- _;a veterinarstva. Bolgarski verinarii so fik'enilj vrniti nažim tovarišem obisk. Okrog 50 bolgarskih veterinarjev prispe sredi sep* tembra v našo državo. KINO SLOGA, tel. 27-30" Smejali in zabavali se boste, kajti pri nas kraljujeta Pat in Patachon kot gangsterja (MADCHENRAUBER) Xa j prijetnejše razvedrilo boste imeli, če si ogledate to burko. Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri, jutri, v nedeljo, ob 15., 17., 19. in 21.15 uri. — Skupščina Zveze mest. Letošnja skupščina Zveze mest bo *20. septembra na Ce* tinju z običajnim dnevnim redom. V Zvezi mest je včlanjenih bo mest in večina je Ž3 prijavila udelžbo na skupščini. __ Zaključen kongres Šumarjev. Včeraj je bil v Zagrebu zaključen letošnji kongres Gumarskega udruženja. Za novega predsed* nika je bil izvoljen višji svetnik v ministrstvu dr. ing. Dragoljub Petrovič, za drugega podpredsednika pa ing. Milan Lenarčič iz Li ubijane. Davi so prispeli udeleženci kongresa v Ljubljano O njihovem sprejemu na velesejmu poročamo na drugem mestu. — Izseljevanje iz nase države. V prvih pe* tih mesecih letošnjega leta :e Mo iz naše države 5412 izseljencev. Coinov se jih je pa vrnilo 1430. Največ izseljencev je šlo v Severno Ajneriko, Kanado, Avstralijo in Cni* le. Po pok li« u j 3 bi-o med njimi največ kmetov naprav, revizijsko določbo glede eejmakih in tržnih pravic na območju dravske banovine, razglas o razpisu volitev občinskega odbora za občine Poleniak, Št. Jani na Dravskem polj u in Slov en jo va«, ki bodo v nede* ljo 11. oktobra, objavo banske uprave o po. biranju občinskih davščin v občini Stična, razglas o razpisu volitev za zbornico za TOl in razne objave iz »Službenih novine. __ Is banovinske slttibe. Premeščeni so po službeni potrebi banovinski kmetijski višji* prišla v inž. Matija Ab*?c od banske uprave k banovinski kmetijski Soli na Grma prj Novem mestu kot v. d. direktorja, direktor banovinske kmetijske Sole na Grmu pri Novem mestu inž. Ivo Z u pa nič za bano-vinskega kmetijskega svetnik*, »reškega kmetijskega referenta pri m reškem načela tvu v Ljutomeru in banovinska zvaniČnica Ema Schijler od banske uprave k areakemu na« čelstvu v Kočevje. kfclM DELAkDVA $dA ZA RITMIČNO GIMNASTIKO "^W\ J2^HiTNI$KIPUS^^^ S OUlOnvOlOK-CAifVAOr JL»VPIS DNEVHO ODKM4> — Vse smreke je polomil velesejmski Marko takoj. ko so ga spustili iz tesne kletke v njegovo sedanje prostorno domovanje. Počuti se odlično, saj mu gostje no* sijo jabolka, hruške in drugo sadje, posebno je pa vesel medu. Dobrotniki so medvedu Marku namazali celo debelo brezo z medom, da jo vedno zopet hodi lizat, pri tem ga pa prav nič ne motijo roji čebel, ki jih je vedno polno na z medom namazanih hlodih. Marko že dobro pozna svoje prija-jatelje. ki mu prinašajo kruha, sadja in medu. a gostom brez darov prezirljivo obrne hrbet in leže v svoj kot. u Nove devize za nemške turiste. Da bi mogli nemški turisti prihajati v našo državo, so Vneli na razp-olago 2 milijona mark. Ta sredstva pa so bila izčrpana že v avgu stu. V Berlinu se mudi zdaj vice guverner Xarodne banke dr. Belin, ki bo uredil to vprašanje, da bodo lahko nemški turisti zopet prihajali v našo državo. __ Zborovanje filatelistov. Danes se je pričel v Subotici filatelističnj kongres, ki mu prisostvuje nad 500 fi'atelistov iz vse države. Jutri bo otvor j ena v Subotici velika filatelisticna razstava. — Belo pegastih jelenov Ljubljana ^nikdar še ni videla in zato sedaj na vele sejam v živalskem parku ljudje izprašuje-jo. kakšne živali so te velikanske srne z belimi pegami. Pravi mladi jeleni so in dobri učenci prirodopisja vedo. da so mladi jeleni vedno belo pegasti. V živalskem parku so pa tudi mladi volčiči, mladi divji pujski, mlade lisičke, mladi jazbeci, zlasti mnogo je pa mladih ptic. — 4-Ietni deček ubil 7-letno sestrico. V vasi Orehovači Pustodol. blizu Zlatara sta pusrtila zakonca Erdeli štiri otročiČke same doma. Za posteljo je stala stara puška, ki je bila po nesreči nabasana. 4-letni sinček Branko se je igral s puSko in naenkrat je počil strel. Branko je po naključju zadel svojo 7ietno sestrico Verico, ki je kmalu v silnih mukah izdihnila. -KINO IDEALI PRVTC V LJUBLJANI! 1 Warner Oland I v najbolj napetem detektivskem filmu I Vampir Pariza I (CHARLIE CHAN V PARIZU) I danes ob 16., 19. in 21.15 uri, jutri v nedeljo ob 15., 17., 19. in 21.15 uri. | DOLENJSKE TOPLICE najučinkovitejše radiotermalno zdravilišče za revmatizem vseh vrst, bolezni živčnega sistema, ženskih bolezni itd. itd. Znižane cene od 1. septembra dalje. Pavšalna penzija (soba, hrana, kopeli, zdravniški pregled in vse takse) za 10 dni Din 600.—, za 20 dni Din 1.100.— — Kongres plinarn in vodovodov. V ! Beogradu se je pričel včeraj kongres Združenja plinarn in vodovodov, ki mu prisostvuje okrog 60 delega-tov iz vse države. Pole^ tega pa tudi delegati iz nekater h večjih evropskih mest. Po svečanem delu kongresa, je bil občni zbor združenja. Sprejeta je bila resolucij«, po kateri bodo fer premenjena pravila, tako da se bo imenoval zvezo, odslej Jugoslovansko združenje plinarn, vodovodov in sanitarne tehnike. I/voljena je bila nova uprava, ki ji načelu-je predsednik ing. Stjepan Črnikovie, za za drugega podpredsednik ljubljanske plinarne ine, Ivan Bartol. — Zanimivosti na v^les^jmu. Avtomon-taža d.d. v Ljubljani, ki njeni avtobuai dnevno obratujejo na progi Ljubljana— Sušak, je na veKsejmu raz-tavjla posebne Magirus avtomobile za tovor in sicer specialno izdelane za obremenitev od 1 do 10 ton. Spodnje ogrodje je izdelano izredno mečno in trpežno in je zlasti prilagođeno našim cestam Za pogon je uporabljen svetovno znani Deutz na surovo olje Oglejte si ta čisto domač izdelek! — Iz državne službe. Premeščen je uprav* no pisarniški uradnik na lastno prošnjo pri grenkem načelstvu v Slovenigračicu Tomai Berglez k ereskemu nač»lstvu Maribor levi breg: upokojen je policijski stražnik pri predstojništvu mestne policije v Mariboru Rudolf Jevšček — Iz Službenega lista. >Službeni liat kr. banske uprave dravske banovinec št~. ?2 1 dne 5. t. m. objavlja dopolnitev pravilnika o načinu pobiranja take na vstopnice za osrednji pokojninski sklad članov narodnih gledališč, dopolnitev pravilnika o postranskih prejemkih uslužbencev driavnih prometnih — Problem naših š°l postaja pereč. Na drugem mestu poročamo, kako velik je letos naval na nekatere naše šole. Tako je tudi v srednjo tehnično šolo v Zagrebu letos izredno velik naval. Prijavilo se je 200 učencev, šola jih pa lafoko sprejme samo 50. Velik naval je tudi na glasbeno akademijo. Lani je bilo v pripravni šoli 65 gojencev, od teh samo za klavir okrog 50, a klavirski oddelki lahko sprejmejo samo 9 gojencev. — Velika skupščina Družbe «v. Cirila in Metoda bo na praznik, dne 8. septembra v Mariboru ob 10. uri dopoldne v Narodnem demu. Polovična vožnja, je dovoljena. Udeležimo se skupščine- da bomo čuli poročilo o deiu nase cbrambne družbe v preteklem letu in o nalogah, ki jo čakajo v pr^hodnjosti. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestalno vreme, dež v pres'.edkih. Včeraj je bilo oblačno v Ljubljani in Mariboru. Najvišja temperatura je bila včeraj v BeogTadu. Sarajevu in Skoplju 33-v Zagrebu 31, v Splitu 30, v Ljubljani 28.5, in v Mariboru 24. Davi je kazal barometer v Ljubljani 758.5 mm, temperatura pa je bila 168. — Otroci se vesele telovadne ure. To je nekaj zanje po težki matematiki — telovadba! Razgibajo se udje, odpočije se gia-va. V novih šolskih stavbah je poskrbljeno za prostorne, zračne telovadnice, ki so moderno opremljene. Tu so garderobe in prhe, otroci se pripravijo za telovadbo, obu-jejo telovadne čevlje Bata in že veselo tečejo k orodju. — Ali hodi Vaš otrok rad v solo? Prav za prav ne. čeprav ga učenje veseli. Mogoče so pa vzrok čevlji, ki ga tiščijo? Dajte otroku Čevlje, ki' jih novi ves svet. dajte mu čevlje Bat a in videli boste da bo rad hodil v šolo in da se bo bolj zanimal tudi za sport. Od mladega v čevljih Bata pome-meni zdrave - noge do pozne starosti! — Dragocene srebrne čaplje so pač največje požel jen je elegantnih dam. ker dobre vedo. da je njih nežno perje silno drago. V živalskem ta:ku H več malih srebrnih :-apelj »prehaja okrog ribnika in naši ljudje ne verjamejo, da ta snežnobeia. nadvse graciozna ptica živi v naših krajih. Vse so i* I Prekmurja! No, ida] bomo pa začeli Wm 11 prodajati 1 Toda to naj Vas ne ovira. Atole, svilo, platno Itd. si lahko — vsak čas — brezobvezao ogledate „Maaufaktora" k. 4. trgovina, ki Vas teli boljše poatrecl. Mestni trg 17 — Jurčičev »Jurij Kozjake v Stični. Ve* lika ljudska igra na prostem, ki jo je dra* matiziral prof. Niko Kuret, se ob zadnjih stiskih slovesnostih ni dala izpeljati zaradi prevelikega navala ljudi. Mnogi pa so že:e* H igro na vsak način videti. Zato bo s'd* 5ka fara predstavo v nedeljo 6. t. m. zvečer ob 6. ponovila. Igra je posebno zanimiva ,ker se vrt' v izredno velikem stilu ua prostem- Bo zlasti one, ki so Čitali Jurčičevo zgodovinsko pov=^t >Jurij Kozjak, s*o* venski janičar*. močno zanimala. — v igri sodelujejo: fantje konjeniki, fanfare, turški napad na samoatan, romarska procesija, cerkvene orgle itd Vsi ki ljubite prepro* sto ljudsko umetnost, pridite 1 Igra bo kon* čana do odhoda obeh vlakov ob pol 9. zve* čer. Pred igro si lahko ogledate zanimivosti 8001tftnega samostana in okolice. — Brez karte love postrvi kar na debelo in ni policaja ali orožnika, ki bi jih vprašal za ribUko knjižico. Seveda je to mogoče edino na velesejmu ob krotkem levu. kjer iz bazena lahko za 10 Din potegneš ta ko postrv, ki bi na trgu gotovo veljala dva kovača Tik bazena ti jo pa po vseh pravilih dalmatinske kuharske umetnosti »peko na ražnju, a gospa Slamičeva ti slastno ribo zalije s pristnim kraškim teranom. — Brada bo marsikomu zrasla na vele-sejmu pri ogledovanju neštetih zanimivosti. Po pravici povedano, je res toliko na vele-sejmu, da Človek že za povrSen pregled izgubi ves dan. In tako se zgodi, da možakarju zrase brada, a tudi dame si v gneči pokvari;o frizuriee. Vsem takoj pomaga naj boljši brivec in damski frizer, ki ju imamo leto* tudi kar na velegejmu. Iz Ljubljane u— Rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. V nedeljo 6. t. m. bo rojstni dan Xj. Vel. kralja Petra II.. ki se po vsej državi praznuje kot državni praznik. V proslavo tega slovesnega dne bo ob 10. dopoldne v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja slovesna pon-tifikalna sv. maša z zahvalno pesmijo »Tebe Boga hvalimo« in pripadajočimi molitvami za kralja. V pravoslavni kapeli bo slovesna služba božja ob 9. dop.. v evangeličanski cerkvi pa ob 10. G. ban bo v banski palači (Bleiweisova c. 10) od pol 12. naprej sprejemal čestitke in poklonitve. Vabim v6e meščane, da se omenjenih slovesnosti v čim večjem številu udeležujejo. Vse lastnike zasebnih zgradb in upravitelje zgradb javnopravnega značaja pa pozivam, da izobesijo državne zastave. Vse trgovinske in obrtne poslovalnice morajo biti ta dan zaprte. Pozivam vse sloje, da na ta dan pokažejo svojo patriotično zavest in da izvrše svojo državljansko dolžnost. Predsednik mestnega poglavarstva dr. Juro AdlešiČ. —lj Nov vozni red cestne železnice. Z 31- avgustom je uvedba Maloželezniška družba nov vozni red. Ukinjena je s tem direktna proga &t. Vid—Vi£ ter mora občin* stvo, ki uporablja tramvaj pri kavarni Ev_ ropi prestopiti za zvezo v zahodni del Ljubljane. 2e po par dnevnem prometu, ki se je v tem pravcu vpeljal, se lahko ugotovi, da je ta odredba zelo nepraktična in je vzbudila pri prsbivalcih okoliških krajev, osobito pa Spodnje Šiške mnogo nevolje in kris tike. Upravni evet M2D prav gotovo ni upo* } števal pri odložitvi ukinitve direktne zveze glavne proge Št. Vid—Vič, da je «. te«n prizadejal najbolj Šoloobvezne otroke, delavce in tudi druge. Zakaj, če bi upošteval, da se nahajajo v zahodnem delu Ljubljane univerza, srednja tehnična 5ola, trgovska akademija, gimnazija. osnovne gole, nadalje banska uprava, tobačna tovarna itd., pot^m prav gotovo ne bi dfraktne zveze ukinil. S to odredbo bo MŽD tudi gmotno trpela, ker se bo marsikdo premislil uporabljati tramvaj, ker mora s prestopanjem pri kavarni Evropi če*to čakati na zvezo preko 5 minut in ako je železniški prelaz na Celovški cesti zaprt, potem pride mnogo preje pe5 na do* ločeno masto, kakor pa s tramvajem. Pa tudi čakanje pred Evropo v zimskem ča«u ne bo prijetno in tako smatramo, da se je s to odredbo promet na cestni železnici preje poslabšal nego zboljsal. Merodajni faktorji so to lahko uvideli že v teh par dneh kar je uvedena taka sprememba, pa naj «3 Čim prej zopet vzpostavi stari vozni red. —lj Draga plat zvona. K našemu včeraj S njemu poročilu, da je čakal nekdo dva dni na ^Putnikov« avtobus, ki vozi iz Ljubljane preko Opatije na Sušak, smo naproše-ni ugotoviti, da bi bil* peljal avtobus do-tičnegm potnika tudi samega, pa je hotel imeti jamstvo, da bo ob dveh popoldne na Sušaku, čeprav bi imel zvezo s parnikom tudi pozneje. »Putnik« mu seveda tega jamstva ni mogel dati, ker je to radi for-J malnosti na meji nemogoče, pač je bil pa pripravljen dati mu na razpolago letalo. Toda potnik je potovanje z letalom odločno odklonil. Sicer pa vozi avtobus vsako soboto in torek kot izletniški, ne pa kot redni. —lj Kupite splitske preproge na vele-aejmu, paviljon F! —It Umrli so v Ljub1 jam" od 28. avgusta de 3, *eptembra: Lavrenčak Ana, roj. Reinweber. 77 let, zaeebnica, Bizjak Ivan, 44 let, voznik cestne železn.. Fabjan Jernej, 65 let, zasdbuik, Zemva Albin* 14 Let, dijak, Jesenice, Premk Valentin, 72 let, nadstrojnik Jugoslovanske ti&karne v p., Zevnikar Marija. 16 let, dijakinja mesc. sole. v ljub'janski bolnici umrli* Urankar Valentin, 35 let, delavec kemične tovarna, Moste, Ham Leopold, 57 let, poštni zvanič* nik, Buda Ivan, 78 let. postni zvanienik v p., Eržen Jožefa. 39 13*, žena pregledni* ka, Šoštanj, Pretnar Jakob, delavec, Tržič, Stopar Stanko, 9 let. dijak, Boštanj, Ferbe-žar Slavko pol leta. Stranska vas. obč. Šmarje. Brezovar Marija, 4 leta. hči rudarja Kopica, obč. Pomnik, Bratina Maks. 54 let, orožnik v p.. Herrtach Ivan. 67 let. nadsprevodnik v p-, Steiner Miroslav. 26 I lat, pismonoša, Jezica, Anzalc Rado*lav, 30 let, mehaniaki mojster, Porenta Franc, 59 iet, mesar, Tomazin Alojz, 34 let, trgovaki potnik, neznanega bivališča, Galič Marija, poi lata, h& ftiuge. Vič, Kramar Helena, 75 let, obč. uboga. Kamnik, Lunder Ana, 1 loto, hči progova, delavca. Lukovica pri .VaL Laščah. Laibacher M a lita. 41 let, žena uradnika, Tržič, čuden Antonija, 1 leto, hčj kočarja, Cesnjice pri Boh. Srednji vasi, Pančur Marija, roj. Parfant. 23 let, žena trg. pomočnika, Vič. —lj Društvo Tabor. Vabimo članstvo, da ee polnostevilno udeleži svečanosti v počastitev rojstnega dne našega kralja. Jutri se udeležimo povorke* s praporom. Zbirališča ob 10. pred realko v Vegovi ulici. __ Izlet k Sv. Katarini v torek. Zbirališče ob 6- pred Narodnim domom. Odbor. —lj »Putnik« in zveza s Sušakom. V zvezi z na&im včerajšnjim člankom pod tem naslovom nas Avtomontaža dd. v Ljubljani ki ima edina koncesijo za progo Ljubljana —Kočevje—Šu&ak prosi, naj objavimo, da nima s »Putnikom« nobene zveze in prav tako ne z njegovo progo iz Ljubljane Čez Italijo v Sušak. Zgodilo ae je že namreč, da je »Putnikov« avtobus vozil mesto čez Italijo po Avtomontazni progi čez Kočevje in bi potujoče občinstvo lahko bilo zapeljano v zmoto, misleč, da se dotična notica nanaša na redno dnevno progo Avtomonta-že. ki po potrebi, v primeru velikega števila potnikov, postavlja na progo celo dva avtobusa. —lj Naval na dri. dvorazredno trgovsko iolo. Tri dni je trajalo vpisovanje na drž. dvorazredni trgovski Šoli v Ljubljani m tri dni je bila tamkaj velika *zneča. Ža prvi razred se je priglasilo 64 učencev in 160 učenk. To žtevilo bi zadoščalo za šest pa-ralelk prv»ga razreda, zavod pa ima samo dve vzporednici. V prvi razred je bilo «prejet:h 48 učencev in 4d učenk. S tem š-ta obe paralelki do zadnjega prostora napolnjeni. Nesprejetih je ostalo 16 učencev in 120 učenk. Starši se vprašujejo; »Kam ho* čamo z otroki, ki imajo izpolnjene pogoje za vstop v trgovsko šolo, pa jih zavračajo, ker ni prostora?« Ali bi poklicane kor* poracije ne mogle doseči nastavitve novih učnih moči, da bi &e otvorile nove paralol-ke? —lj Odkopavanje zidovj* rimljanske hiše na Groharjevi cesti. Vsega zidu še vedno niso odkopali, vandar se že kažejo obrisi talnega načrta etare hiše. V«e kaže. da so naleteli na izredno veliko poslopje. Zidov* je je bilo že nekajkrat presekano, ko so napeljevali plin in vodo, a mu tedaj niso posvečali nobene pozornosti, ker pač pn prekopavanju cest v mestu pogosto nalete na zidovje, ki pa seveda ni vselej rimsko. Zdaj odkopavajo samo zidovja. Ko bodo odkopali vse^a, bodo šele začeli preiskovati teren med njim. Zdaj niso našli nič posebnega v zemlji, samo nekaj črepinj in živalskih kosti Sarkofaga sta še v zemlji. —lj Članom gospodarsko kulturnih dru^ štev. Vse Članstvo Gospodarsko kulturnih društev v Ljubljani se poziva, da se pojno* številno udeleži v*eh sokolskih proslav ob priliki rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. -Odbori«. —lj Vajeniški obrtniški dom Lipičeva (šentpetrska vojašnica) sprejema nada'je vajence kakor mlajše pomočnike. Celotna oskrba mesečno 300 Din. —lj Priglasi za abonma se sprejemajo dnevno v veži dramskega gledališča od 10 do 12. in od 15. do 17. ure Obroki so so za to sezono nekoliko znižani, tako da bo vsakomur mogoče ogledati si bogati repertoar, ki bo nudil obiskovalcem gledališča v drami pregled preko najboljših d?i svetovne literatur«, v operi pa najnovejše in najučinkovitejše sodobne slovanske opere poleg izbranih del etarejsih opernih komponistov. —lj Ofioielna otvoritev reatavTacdje >Zvezdau< s koncertom dane« zvečer. Koncert tudi jutri. Za obi»k se priporoča re. stavrater Briski. — Jutri ob 16. bo v Mostah sokolski javni nastop. Po nastopu prosta zabava s srečolovoni, šaljivo pošto in pfcssom. —lj Iaotoražjovatoi učnj tečaji Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani.. Trgovsko društvo >Merkur< priredi počenši z oktobrom večerne izobraževalne tečaje ob delavnikih v času od 19 d° 21- ure. Te" čaji bodo za slovensko stenografijo ter začetni in nadaljevalni tečaj za laščino in nemščino. Prijave v društveni pisarni. Trgovski dom., pritličje, od 8. do 2. ure-Opozarjamo na koristnost teh tečajev, ki so poceni vsem interesentom na razpolago. u— Vojni dobrovoljci se vabijo, da se udeleže polnočtevilno vseh prireditev počastitev rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra IL, ki jih priredi ljubljanska sokolska župa. Dne 5. t. m. zbirališče vojnih dobrovoljcev na dvorišču Državne hipotekarae banke, Frančiškanska 10. ob pol 20. v smislu zadnje okrožnice. Dne 6. t. m- »e udeleži delegacija odbora, službe božje. Istega dne se zberejo vojni dobrovoljci ob 10. na dvorišču I. realne gimnazije, odkoder skupno odkorakajo na Kongresni tj^g. V smislu sklepa odborove seje se pozivajo vojni dobrovoljci rezervni oficirji, da &e udeleže obeh slovesnostih v uniformah z efeerpami; kdor je nima, pa v civilu. Popoldne ob pol 16. se udeležimo odkritja spominske ploske blago pokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju na šolskem poslopju v Mostah. Pridite vsi! Ob 19. pozdravimo na glavnem kolodvoru francoske bojevnike s solunske fronte, ki bodo potovali na Ople-nac. da se poklonijo spominu njihovega soborca velikega kralja Aleksandra Mučenika. Potrebno je. da vojni dobrovoljci svoje vojne tovariše polnoštevilno sprejmemo. —lj Ogled begonij in drugega cvetja. Za čim boljši ogled cvetic, zelenjave in sadja bo v nedeljo 6. septembra ob 10. in ob 15. Ofrled cele vrtnarske raostave ob posebnem strokovnem vodstvu. —lj Uprava, Hubadove tope opozarja vse ljubljanske pevce na izredno važno pevsko vajo jutri 6. t. m. točno ob 9. uri dopoldne v telovadnici realke v Vegovi ulici. Sodelovali bomo ob pol 11. uri na Kongresnem trgu pri proslavi rojstnega dne Nj. Vel kraia Petra IL TJdMežfca za ljubljanske pevske zbore obvezna. Uprava. —lj Freporodovci. Dane« 6e udeležimo bakla de v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja petra II., ki Jo priredi ljubljanska sokolska tupa. Udeležba obvezna. Odbor — Sokol štepanja vas »poroča, da se vsi udeleženci sokolske proslave lOJstMga dne Nj. Vel. kralja Petra II. zbirajo na letnem telovadišču. od koder odkorakamo v soboto ob 19., v nedeljo pa ob 9. na skupno *bi-rališče. Zdravo! — Uprava, —lj Umetnostna razstava slik In kipov Franceta Kralja je odprta dnevno od 9 do 19 ure. Katalog 5 Din. Šumarji iz vse države na velesajmu Ljubljana, S. septembra Davi *« Je a brzovlakom \x Zagr:ba pripeljalo okrog 100 udeležencev grjavne skupščine Jugoslovenake ga Sumarskegra udruženja v Ljub'jano obiskat razstavo »Za naš les« m ogledat si sploh vse vele s?jem. Na kolodvoru so ftumarje. ki rasopajo vse pokrajine naše države- spreje.i odbor niki ljubljanske podružence » prt-da-dni kom dvornem svetnikom dr. Franom Vi-dicem in šum&ktm direktorjem ing. Boži Cem na Čelu. Takoj so odšli na vm*&&-jem, kjer je odlične geste z daljšem jro vorom pozdravil predsednik razstave *Za nas les« dvomi svetnik ing. Rustia, nato je pa v imenu velesejma strokovnjakom izrekel dobrodošlico šs ravnatelj velesej-ma g. dr. Dular. Gos:je so si v treh oddelkih vse dopoldne ogledovan razstavo >Za nas les« in je niso mog-li prehvaljtJ Sog-.asno pa je bilo obža'ovanje, da razstave ni piogoče obdržati trajrvo v ka kem muzeju. Izredno «o ae strokovnjaki 7.ammali luda svi ekaotCne ikonifere In drugo drevje ter grmičevje na vrtna rs a i razstavi- enako so pa pohvalili tudi stremljenje društva *Noe« v živalskem parku. Popoldne ob treh bo v pavi jonu K .-plos no zanimivo predavanje ing. JaegTa o P~*-nu iz lesa in oglja. Nase gledališče Začetek ob 30 uri Sobota o.: Pod to sroro zeleno... Premie* ra operete. Izven-Nedelja tx: Seviljski brivec, btven. Zniža« ne cen^. Ponedeljek 7.'- Zaprto Torek 8.: Pod to goro zeleno... Opereta Izven. G. Marjan Ros, član zagrebške opere, nastopi kot gost v nedeljaki predla vi Boss»i-nijevega »Seviljskega brivca< v partiji do* na BaaiUa. Roslno poje gdč. Zupevoeva, naslovno partijo Figara poje g. Janko, dona Bartola g. Zupan, grofa Almavivo g, Ba* novec Režiser: g. Zu% n. dirigent: g. A. Neffat. Cene so znižane. Iz Kranja — VUlacher-Sportverein v nedeljo v Kra-njsv V Kranja so ino>&emsika nogomeuiA moštva redki gostje, se re*ikeje pa se dogodi, da bi se oglasil pri nas kak rt* dober La&topnik mozenne-kega nogometa s kompletno prvo garnituro, keqr je te&ko ali sploh nemogoče ugoditi njegovim od-^odninskim zahtevam. Teaniiolj je Uor»-j treba pozdraviti trud "Korotana. ki se rmi je za nedeljo 6. septembra posrećilo skleniti gostovanje tako odličnega predstavnika avstrijskega amaterskega noerometa kot, je Viliacber-Sportverein, ki ne brani samo dolga leta prvenstva v Beljaku in svojem okroiju ampak ga vidimo tudi v avstrijski amaterski prvenstveni taoeld vedno pri vrhu.. V repreze*i*aotivnem mo&tvu ILo*»Ake ima več njegovih i^rralcov »voje stalno m«*-sto. Belja^ka enajtitorica igTa tipično prizemno igro kratkih pasov, odlikuje pa jo poleg tega se visoka tehnična izooraženosT ter izredna rutina. V nedeljo so belordt^ei izvojevali nad njimi v Beljaku lepo zmago (3 : 2) manjkala pa sta v moštvu baje dva reprezentanta. V nedeljo ju privedejo & »oboj v Kranj v upanju, da bo to ojačV-nje zadostovalo za revanžo. Belonieči nastopijo v postavi, v kateri bodo igrali za jeeen^ko prvenstvo, ki je že itak pred vrati ter je nedeljska tekma zadnja priprava zanj. Korotan vabi vse svoje prijatelje in podpornike v polnem številu na igrišče. Glavna tekma se prične ob 16. ob poi 15, pa se prične zelo zanimiva predtekma. Cene vstopnicam so one za prvenstveno tekmovanje. Nedelja, 6. septembra 8; Koncert delavske godbe >Zarie*. — 8.45: Cate, poročiia, spored. — 9; Koncert delavske godbe Zarje«. — 9.45; Verski govor : Ura lahke glasba (radijski orkester). Ponedeljek^ 7. septembra 12; Venčki iiagerjev (plošče). — 12.45; Vreme, poročila. — 13; Cas,'spored, obvesti a. — 13.15; Simfonične pesnitve (plosce). 14: Vreme, borza. __ 18; Ruski sekstet. — 19: Ca*, vreme, poročila, 6pored, obvestila. 19.30: Nac. ura; Šolanje, detinstvo in izpra, aavanje kralja Petra I Osvoboditelja v 3r biji do 1858. leta (dr. Dragoalav Stranjko. vic) Bgd. — 20: Zdravniška ura. _ 20.30 J Operni prenos iz Beograda — 22* Čas. vre me, poročila, spored. Štev. 203 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 5. »eptmbra 19». Stran S NAZNANILO Ker smo se posvetili Izključno Izdelovanja pletenin in trikotaže ter prodaji pretežno lastnih izdelkov, sporočamo vljudno svojim cenj. odjemalcem, da smo nas moški oddelek na Tyrševi cesti Št. 9, prepustili našemu dolgoletnemu poslovodji g. Leopoldu Maher-ju, ki bo to trgovino vodil odslej pod svojim imenom in za svoj račun. Zahvaljujemo se vsem cenj. odjemalcem te naše bivše trgovine za izkazano nam zaupanje ter jih prosimo, da ohranijo isto v polni meri tudi našemu nasledniku. Naš oddelek modnih pletenin in trikotaže na Tvrševi cesti št. 20, pa vodimo v popolnjeni obliki In povečanem obsegu slej ko prej tudi v naprej ter se medtem priporočamo vsem z odličnim spoštovanjem „MELA" dražba s o. z. Kot dolgoletni poslovodja moškega oddelka tt. »MELA« dražba z o. z. na Tvrievi cesti 9, naznanjam vsem cenj. odjemalcem vljudno, da sem prevzel goraj omenjeno trgovino ter, da bom vodil isto odslej pod svojim imenom in za svoj račun pod tvrdko LEOPOLD MAHER v neomejenem obsegu naprej. Dolgoletne izkušnje me usposabljajo, da bom v stanju zadovoljiti cenj. odjemalci- v vsakem ozira ter jih prosim tudi v bodoče istega zaupanja, zagotavljajoč jih najsolid-nejše postrežbe. Priporočam se z odličnim spoštovanjem LEOPOLD MAHER, prej „Mela" LJUBLJANA, dne 5. septembra 1936 Kralj novinarjev proti Rooseveltu VVilliam Hearst se je pridružil v volilni kampanji republikancem Pred ■nagimi leti se je zgodilo, da se je po novinarski karijeri hrepeneč mlad kon-oipijpnt predstavil slavnemu izdajaulju Horaou Grerlevu in £a prosil, naj ga sprejme kot poročevalca. Greeloy jt? dejal: Dragi d+*cko, dobri novinarji se rode in kot lovski psi morajo imeti posebno razvit vonj — Čut za vse, kar vzbuja zanimanje široke javnosti. Ce hočeš pri meni doseči uspehe, moraš najpreje dokazati, da instik-tivno razločuješ, kaj je novica. Pojdi na kratko poskusno pot, čez eno uro se pa vrni z novivaimi. Mladenič je odšel in celo uro je željno zbiral novice. Ves utrujen in prepoten se je vrnil, češ. da je zvedel, da je pred centralno banko pes ugTiznil nekega delavca. Ne da bi se ozrl na pisano poročilo, se je Greelev nasmehnil, rekoč; Vsakdanji dogodek je, 6e pes ugrizne neznanca, prava novica bi pa bila, če bi znanec sam ugriznil psa. V tem duhu se je razvijala senzacionel-na smer ameriškega novinarstva, kjer se takoj kap i ta lizi rajo vse izredne dogmi i v-ščine. naj se ljudje ne dolgočasijo. Zal se večkrat pripeti, da se dajo tudi pametni ljudje zapeljati tako daleč, da hlastajo po takih senzacijah. Tako zvani žoltj listi silijo vedno bolj s svoj hudo konkurenco resne litse k enaki taktiki. Zdaj je samo nekaj listov, tako »New York Times« Ghica-go Daily Xewsc in »Ohristan Sedence Monitor«, ki so ohranili stare tradicijo solidno-sti in resnosti. Najpogubnejši vpliv v literarnem in moralnem pogledu je imej na ameriško novinarstvo skoraj legendarni Willim Randolph Hearst. Ce izvzamemo državnike in svetov- temveč podložnik i. V tem smislu, v nasprotju s Fordom, Rockefellerjem. Mellonom itd., ki so sicer šefi svojih podjetij, ki pa prepuščajo vodstvo podrejenim organom, je Hear&t pravi kralj. V njegovih ogromnih organizacijah vlada samo ena volja, govori samo en glas. Na stara leta, ko se drugi multimilijonarji ne ukvarjajo več s podrobnim delom, temveč imajo v rokah samo najvažnejše odločitve, prečita Hearst vsak teden vse uredniške članke v svojih 28 dnevnikih. Tu kaj prečrta, tam zopet pripiše z debelini svinčnikom. Gorje uredniku, ki bi ne popravil članka po njegovih navodilih. Hearst ne [M>litiiene osebnosti je Hearat najbrž najmogočnejši mož sveta. V njegovih rokah je 28 velikih dnevnikov, ki imajo 5.50(1.000 čitateljev. Poleg tega ima 13 revij, od teh štiri v Angliji in njegov svetovno znana >King Fen t ures Svndicate« obsega na*i 40 odst. vsega novinarskega materiala, kar ga prodajajo sindikati v Ameriki in kar ga rabi 2800 dnevnikov in tednikov za 30 milijonov čitateljev. Hearstove investicije v novinarstvu samem se cenijo na 90 milijonov ololarjev, poleg tega ima pa še ogromna posestva v Ameriki in Mehiki. Randolph Hearst. star zdaj 72 Jot, je tudi lastnik ogromnih rudnikov in radijskih postaj. Samo njegove umetniške zhirke cenijo na 20 milijonov dolarjev. Vse premoženje kralja novinarjev cenijo na 140 milijonov dolarjev, tako da je Hearst eden izmed desetih najbogatejših mož na svetu. Po historičnem pojmovanju je kralj osebnost, čigar najvišji uradniki niso njegovi pomočniki. r R o ose vel t Hearst se ponaša, da noben ameriški prezident v zadnjih 20 letih ni bil izvoljen brez podpore njegovega ča&opisja. Čeprav je Hearstovo politično prepričanje normalno republikansko, je bil leta 1032 vnet pristaš sedanjega pre ziden ta Roosevelta. Sedaj se je pa pridružil republikancem in njegova organizacija 30.000 ljudi dela noč in dan, da zagotovi izvolitev Landanu. Niti ehica&ki »Dailv News« čigar lastnik polkovnik Knox je republikanski kandidat v predsedniških volitvah, se v ostrini in žilavosti ne da primerjati s Hearstovim časopisjem. Odkod naenkrat ta preokret? Vzrokov je mnogo. Ce se je Hearst leta 1932 pridružil demokratom, je to storil iz prepričanja, da je Hoover svojo vlogo že doigral. Slutil je pravilno, da se niti močna republikanska stranka v času najhujše krize ne bo mogla obdržati na krmilu. Zdaj je pa Hearst prepričan, da bi lahko zmagali bogatejši elementi v Ameriki, če se združijo z nezado-voljnežd. Da hi pridobil z:ise široko javnost, se obrača Hearst na »?toproeentni« araeri-kanizem in kliče na boj proti diktaturi, državnemu socializmu in birokratični vladi. Roosevclta opisuje kot sovražnika individualizma in dokazuje, da vodi njegova finančna politika k obuboža nju vseh premožnih Američanov. Pred štirinajstimi leti je Hearst poveličeval politiko v korist tako zvanega for-gotten mana — pozabljenega človeka — zdaj pa tiNJI. da vladna podpora brezposelnim uničuje industjijo in podjetnost vseh trgoveev. Hoosevehova liberalna medna rod na nagnjenja pomenijo po njegovem mnenju nevarnost za bogastvo Zediiij^nih držav. To bo gotovo presenetilo mnoge Ev-ropoe. ki mislijo, da karakterizira Koosevel ta njegova devalorrzacija doli rja. carinska politika in nasprotovanje londonski konferenci iz leta 1IKJ3 bolj kot nacionalista. Ce je Roosevelt internaoionali&t. kaj šele pričakuje od Landona. Na prvi pogled bi se zdelo, da Roosevelt nima posebno dobrih izgledov za ponovno izvolitev. Proti njemu bodo glasovali vsi premožni sloji in nekateri agrarni nezado-voljneži. Toda položaj je čuden tudi tu, kajti Roosevelt kontrolira politični stroj bolj od kateregakoli ameriškega prezidenta V njegovih rokah so ogromni fondi, ki jih je izglasoval kongres za javna dela. On lahko podpira brezposelne, farmarje itd. Ali se more v zadnjih štirih letih tako potol-čena in onemogočena republikanska stranka v tako kratkem Času reorganizirati za uspešno volilno kampanjo? Toda Landona kljub temu ne smemo podcenjevati. Čeprav je Roosevelt se vedno politični favorit, ne smemo pozabiti, da polagoma izgublja na svoji popularnosti, dočim se Landon naglo Landoo dviga, ker ga potiskajo naprej republikanci- V sedanjih razmetali je mogoče vse in dt> volitev v začetku novembra se se lahko marsikaj spremeni. Ce bi se mednarodni položaj še poslabšaj, je zelo verjetno, da bo izvoljen Roosevelt. V kritičnem časa postane ameriško ljudstvo konservativno in nerado menja sveje voditelje. Zanimiva statistika Zelo zanimive, naravnost presenetljiv« podatke je zbrala svetovna statistika o porabi najvažnejših živil v raznih državah. Poraba kruna kot glavne hrane se giblje od minama 130 kg letno v Švici do 273 kg v Belgiji. Belgijci pojedo torej največ kruha, Švicarji pa najmanj. Med prijatelji mesa so na prvem mestu prebivalci Nove Zelandije, Avstralije in Argentine, kjer pride na vsakega prebivalca povprečno 72 kg mesa letno, torej 12 kg več, nego v Angliji in Ameriki, kjer ljudje tudi zelo radi jedo meso. Anglija pa porabi 90% vse svinjine in jagnjetine na svetu. Za kavo so najbolj navdušeni Danci, saj odpade na Danskem povprečno na glavo 7.30 kg kavinih zrnc na leto, v Ameriki 5.54 kg, v Franciji pa 4.18 kg. Glede porabe kave slede potem Švica, Nemčija, Avstrija in CeSkoslovaska z 0.89 kg povprečno, v Angliji pa celo 0.42 kg. še manj kave popijejo ljudje v Rusiji, kjer nadome-stčaašgiiaBieBaMiiaHnM^^^H««« stuje kavo čaj. Najbolj sladkosnedni so Američani, saj odpade na vsakega letno 38 kg sladkorja. Največji ljubitelji piva so Belgijci, saj pride v Belgiji povprečno letno 190 1 piva na glavo. Pošta v konzervah Na otok Ninafu pripeljejo pripeljejo pošto samo enkrat na leto. Poštni parnik se ustavi blizu obale, potem pa vržejo v morje škatlo iz bele pločevine, napolnjeno s pismi, po katere se pripeljejo otočani s čolni. Znamke za to pošto so opremljene s posebnim žigom z napisom >Tin Can Mailr, kar pomeni: Pošta v pločevinastih škatlah. Ta posebnost je obrnila nase pozornost filatelistov in znamke s tem pečatom plačujejo po 30 šilingov ali še več. To je znala izrabiti poštna uprava. 6e nedavno je prihajalo na otok Ninafu največ 200 pisem letno, letos jih je pa prišlo že nad 4000, tako veliko je namreč med filatelisti po svetu povpraševanje po teh redkih znamkah. Levanevski pripoveduje Na Wranglovem otoku sta se prvič srečala dva ruska polarna letalca Levanevski in Molokov. Oba je ves ras spremljalo slabo vreme. Molokov se je spustil na tla v zalivu AmbarČik blizu pamika »Lenin«. Morje je bilo razburkano in tako ni bilo mogoče spraviti do letala poconstuh snovi. Molokov je moral leteti najprej do izliva Indigirke in do Tiksija. Posebno Levanevski je imel na poletu skrajno neugodno vreme. Leteč neprestano v dežju in gosli megli, pripoveduje Levanevski, sva bila v stalni nevarnosti, da zavoziva v skale. Morala sva kreniti dalje, nad ocean. Tam je še bolj deževalo in oblaki so se dotikali vode. Letela sva počasi. Na otoku Hoos-Is-landu sva se morala spustiti na tla. To je skalnat, neobljudezi otok. Našla sva zalivček in sklenila počakati v njem. Nastala je plima in voda je potiskala letalo naravnost v skale. Skočila sva v vodo in potegnila letalo na varno. PriMa je oseka in letalo je obtičalo na blatu. Zopet sva morala čakati na plimo. Preživela sva nemirno noč. bala sva se, da bi ne zamudila ugodnega trenutka. Ob dveh ponoči se je jela voda dvigati, toda zmočila je samo čolnič-ke- potem je zopet padla. Ves dan sva bila brez sladke vode in brez jedi. Vreme se je spremenilo vsakih pet minut Zdaj je bilo megleno, zdaj je zopet sijalo sonce. Oh šestih zvečer je letalo končno splavalo v morje. Dvignila sva se in pet milj od obale sva zašla v silen vihar. Morala sva se spustiti zopet na tla in drseti k obali. Nad AJjaeka sva letela STjOO nad oblaki, tako da £ora nisva videla. Neprijeten je občutek leteti s hidroplanocri nad gorskimi grebeni. Nad Befcnn^ovo of.ino sva letela med dvema stenama oblakov. K sreči sva našla v oblakih okno, Bkozi katero sva se spustila na sovjetska tla. Zaščitni telovniki Američan Bernhard Spooner je v svetovni vojni spoznal, kako važno vlogo lahko igra doza, ki je rešila med vojno marsikateremu vojaku življenje. Krogla se je odbila od nje, ali pa je ni mogla prebiti in tako je bil človek rešen. Spooner se je zanimal za to in kmalu je prišel do spoznanja, da je najboljši najlažji in najzanesljivejši oklep proti kroglam v usnjen telovnik všit jeklen pas. Ta pas je sestavljen iz manjših pasov, narejenih iz zelo prožnega in trdega jekla. Krogla obtiči že v usnju, kjer jo vlakna zadrže, da se neha sukati okrog svoje osi in s tem izgubi na probojnosti. Jekleni pas jo pa s svojo trdno površino prestreže in tako ne more do telesa. Prvotno so bili ti telovniki namenjeni samo ameriški policiji, kmalu so pa začeli povpraševati po njih od vseh strani. Po policiji so si jih omislili tudi poglavarji ro-pars! ih tolp. Cim je pri>el glas o zaščitnih telo nikih v Mehiko in druge nemirne srednje in južnoameriške republike, se je povpraševanje po njih še povečalo. Kupovali so jih zlasti politiki. Burni dogodki v argen tinskem senatu so pokazali, kako važen je zaščitni telovnik v državah, kjer je revolver politični argument. Zato so se razširili zaščitni telovniki tudi v Evropo, kjer so postali najboljši odjemalci državniki in politiki v državah z diktaturami. V začetku je šlo največ zaščitnih telovnikov na Balkan in v Španijo, po atentatu na Mussolinija in EX>Ifussa pa tudi v Italijo in Avstrijo. Spooner hoče ustanoviti novo tovarno na Dunaju v zvezi s političnimi dogodki zadnjih mesecev, ko je vedno več naročil tz Nemčije, Abesinije in Japonske. Zaščitni telovniki so res dobri ni ni čuda, da ima Spooner vedno več odjemalcev, čflovek je varen rudi, če strelja napadalec nanj z revolverjem iz neposredne bližine. Iz Višnje gore — Nove hiše. I>etošn}p pofc»tj«* je bala v Višnji gori gradbena podjetnost na viško. Sp*>t s* je mesto razširilo za par hiš., kar •e je prejšnje čase le redko tpodilo. fte najbolj podjeteo je trpoveo Mihael Oma hen, ki je polep mogočne, enonadetropno trgovino in gostilne postavil sedaj Še 20 m dol^o črospodarako poslopje, kjer bo imel avbogaražo, klet, hlev in dru^a akla-dišča. Škoda, da je svet pri kolodvoru tako močviren in zelo noprikladen za graditev. Bodočnost mesta pa je, kakor kaže, na severni strani mesta, na tako zvanom Ovin-gerju, ker v mestu samem, ki leži na gTiču, ni nobenega prostora. Na Cvingerju si je postavil enonadstropno vilo tukajšnji notar dr. Petani, v kratkem pa bo dovršena tudi hiša Jožeta MiktevČiča, Ko bo postavljenih še par stavb, bo dobilo mesto popolnoma drugačno zunanje lice. — Tujski promet. V tujskoprometnem pogledu je Višnja gora doživela lep napredek. Se pred leti je bilo me»to v ma/nj-šem obsegu, skoraj prazno. Leto« pa so hi-li prijeten pojav tujci, ki si jih skoraj na vsakem koraku srečal in ki so sicer tako mirno mesto moftno poživiii. Samo julija jih je dalje ča*a bivalo v Vi&njri gori sad 200. V av£. se je njih ftevilo Se pomoofcUo. In sicer je bilo največ Dunajčanov in Za-gTebčanov. Vsi >o izjavili, da tako lepega in mirnega kraja, kot je Višnja gora, *© niso videli. Višnja go«a je kot nalašč aa ljudi, ki morajo po ves dan sedeti po pisarnah med ropotom in hrupom. Loži na gTičku med samimi go-idovi, v okolico pa so krasni izleti. Brci dvoma bi ptnšio fte več fzletnikov, ako bi imelo mesto več pripravnih sob na razpolago. Za dru^ro leto pa bo tudi v tem pogledu boljše in t*idi kopališče bo drugo sezono Že izgotovljeno. — Prometne nesreče, V zadnjih detetih dneh so ae v Višnji gori dogodili kar ftirje večji avtomobrlfki kanuninoli. Najprej je v fcHareni trpi pri Višnji gori do smrti povozil avto lOletnega Jožefa Zupančiča ut Sp. Brezovega pri Višnji gori. Nekaj dni na4«o je kredi mesta podrl avto posestnika Janeza Goršeta prav tako a. 9p. Brezovega, V nedeljo opoldne pa je avto stri kolo nekemu kolesarju ix Drage. V torek popoldne pa je sejpt povozil avto 8!etnega fanta in ga z^k> nevarno ranil na glavi. Ljudje so zaradi številnih nesreč zelo preetraAeni in se izprašujejo. kaj je vzrok temu. Bree dvoma avtomobil isti prehitro vozijo, zlaoti ker je cesta okrog- Višnje gore zelo vijugasta ni strma. — Torkov semenj je bil zelo slab. 9fc**r I je hUo veliko živine, toda kupcev malo. EMILE GABOR1AU t ZAKONSKI IN e|H NEZAKONSKI a? 1 II ROMAN. I. V četrtek 6. marca 1862. dva dni pu pusuiem torku, ie Drišlc na policijski komisarijat v Bougivalu šest žen iz vasice La Jonchere. Pripovedovale so, da že dva dni mhće ni videl njihove sosede, vdove Lerougeeve. ki je stanovala sama v samotni hišici. Večkrat so trkale na n;ena vrata, toda zaman. Ker so bila vrata in okna trdno zaprta, ni bilo mogoče v hišico. V strahu, da je bi storjen zločin ali vsaj. da se je pripetila nezgoda, so prosile, naj varnostni organi vlomijo vrata in vdro v hišico. Bougival je prijazen krai. kjer vsako nedelo mrgoli veslačev obeh spolov. Tu se pripeti mnogo prestopkov, toda zločin! so zelo redki. Zato komisar spočetka ni hotel oditi na prošnie žen v vdovino hišico. Ženice so ga Da prosile tako lepo in drlgo, da se le utrujeni uradnik udal. Poslal je po orožni-škega stražmojstra in dva orožnika, poklica7 klju-:avničar;a in sledil z njim: sosedam vdove Lerou-areeve. La Jonchere je siromašna vasica ob vznožju hri-9a, dvigajočega se nad Seino med Ma'maisonom in 3ougivak>m dobrih dvajset minut od glavne ceste. vodeče od Pariza v Saint-Germain skozi Rueil in Port-Marlv. Gruča ljudi z orožniki na čelu je korakala po široki cisti, vodeči na tem kraju ob Seini. .Kmalu je zav'Ia na desno in prispe'a na široko rxyt. obdano s stenami in globoko zvoženo. Se nekaj sto korakov in prispeli so do skromne, toda čedne hišice. Kazalo ie. da po ie zgradil kak pariški kramar. I ubitel; naravnih lepot, kajti vse drevj- je bilo skrbno posekano. Hišica je imela dve pritlični izb; in podstrešje. Okrog nje se je razprostiral površno obdelan vrt. ogTaijen z zidom iz posušene opeke. Na vrt se :e oriš'o skozi stara lesena vrata, nasajena na železne pante. — Tu smo. — so deiale ženice. Policisk: komisar se je ustavil. Spotoma se je bila njegova družina hitro pomnožila z vsemi domačimi zijali in postopač1. Zdaj je bilo zbranih orfrog rtega kakih štirideset radovednežev. — Da mi nihče ne stopi na vrt! — ie dejal osorno. In da bi se držali n-egov^ r>rerx>vedi. ie positavij pri vhodu na stražo dva orožnika, sam je pa stopil S stražmo:strom in ključavničarjem k veznim vratom. Potrka! je večkrat na vso moč s koncem svoje svinčene palice nnjnre' na vrata, potem pa r?o vrsti na vse oknice. Po vsakem udarcu ie nastavil uho na vrata al! na okno in prisluhnil. Vse >e bilo tiho. Končno se ie obrnil h kPučavničaru rekoč* — Odprite! Ključavničar ie razvezal svežen: kHuSev in pripravi! svoje orodje. Že je bil vtaknil v kručavnico i vitrin, ko je nastalo v sruči ziial silno razburjenje. — Ključ! so klicali. — Tu pe ključ! In res, deček dvanajstih let, ki se je igral s tovarišem, fe opazil v jarku ob cesti velik ključ. Pobral ga je in zmagos'avno zavihtel v roki. — Pokaži ga, fant, — mu je dejal stražmojster. Poskusili so odpreti vrata s ključem. Bil je pravi. Komisar in ključavničar sta se pomembno spogledala. — Tu nekaj ni v redu. — je zamrmral stražmojster in vsi trie so vstopili v hišico. Radovedneži, ki sta jih orožnika komaj zadrževala, so Da kar orpetali z nogami od nestrpnosti, iztegovali vratove in se prerivali k zidu. da bi videli, kaj se godi v izbi. Ljudie. ki so govorili o zločinu, se žal niso zmotili. Komisar se je o tem prepričal že na pragu. V prvi izbi ie kazalo vse z zloveščo zgovornostjo na dek> zločinske roke. Pohištvo, omara za perilo in dva velika zaboja, so bili razbiti. V drugi izbi. služeči za. spalnico, je bil se večji jiered. Tu je vse kazalo, kakor da je roka besnecega zločinca s posebnim veseljem gospodarila in razbijala. Pri peč: ie pa ležalo truplo vdove Lerougeeve z obrazom v pepelu. Ena polovica obraza ki las^e so bili sežgani in le čudno naključje !e hotelo, da se ogenj rti razširil tudi na obleko. —, Ti pasieglavc:------iie zarobantal stražmoister. — sai bi bili lahko okradli to ubogo ženo. ne da bi jo umoriH. — Kie neki ji ie bil zadan smrtni udarec? — ie vprašal komisar. — Krvi ne vidim nikjer — Poglejte, tu med lopaticama, gospod komisar. — je odgovoril orožnik. — Dve pošteni rani. bogme. Stavim glavo, da ni imela niti toliko časa. da bi biia kriknila. Komisar se še sklonil k truplu in se ga dotaknrt. '— Ah, mrzlo je že. Umor je bil storjen gotovo že pred dobrimi šestintridesetimi urami. Komisar je napisal na vogalu mize krartek prolo-kol in dejal stražmodstru: — Obvestita o tem preiskovalnega sodnika in župana. To pismo je pa treba odnesti pariškemu državnemu tožilcu. Preiskovalni sodnik bo lahko tn v dveh urah. Jaz se lotim ta čas predhodne preiskave. Orožnik je odhrtel na posta« #n&l komisar Je t* takoj začel po zakonu predpisano preiskavo. Izpovedbe po vrsti zasrisanih sosedov so bde prazne, brez vsake logične zv^ue. pomanjkliiTe. N;hče ni vedel ničesar o žrtvi, ki je bfla v kraju neznana. Samo neka vrtnarica. prtjateluaca vdove Lerougeeve in mlekarica, ki S ie vozila mleko. sU mogli dati nekai dokaj brezpomembnih, toda točnih PofesniL Končno, po tri ure trajajočem zasliševanju, ie Je zdelo komisarju skoraj dognano to-le* Pred dvema letoma, v začetku leta 1860 je prispela Lerougeeva v BooahraJ z velikim segtTeirim vozom, pomim pohStva, perila in razne robe Takoj po prihodu je začela iskati hfslco. Ker n *e bfia ta ,£*?,* 23*13 brcz barantanja za 320 frankov. plačbivih polletno in vnaprej, toda najerrarinske oo-godbe ni hotela iiiu1iSLO VENSKI NAROD«, sobota. 5. septembra 1936. gfev. 203 Žrihinji U rm*rmđm 13. In 14. oktobra 1838 GLAVNA KOLEKTORA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE A.TffilNiT)TttIG ZAGREB GAJEVA 8 ILICA 15 Vi sret-ke Din 200 l/i srećke Din 100 l/i srečke Din 50 Strogo solidna postrežba! r Skka cSuteff-dekr us/uA *%SM&£M- Najlažji, najtrpežnejši in najuđobnejši telovadni čevlji, pripravni ma vse vrste sporta. VeL 30 — 34 Din 29^— Vel. 35 — 42 « 35.— Trpežni in čvrsti čevlji it močnega debelega usnja in z gumastim podplatom, zelo prikladni za nemirne dečke. VeL 30 — 34 Din 3i*.— VeL 35 — 38 € 45--~ Najbolj priljubljen m največ zahtevan otroški ievelj is finega telečjega boksa 3 čvrstim snjenim podplatom. VeL 30 — 34 Din 69,— VeL 35 — 38 ___ ^ 79-— MALI OGLASI oesecia U.5U para, aavek Dir a.— ueseda 1 Din, uavek 3 Din preklici ZA pismene odgovore glede maiib oglasov je trena priložit) znamko — Popustov ea tnale oglase ae priznamo 0HEHE]HE!0HH^ Pri pokvarjenem in preobteženem želodcu pri zgagi, pri začetnem TVORU v želodcu Vam pomaga SALVACID Oohiva se v vseh aootekah_____ O^ia* r*«e. p«d S br. 3P0(>| KLIŠEJE ENO VECBAfVNE SypET6A NASIPA L nobenim drugim re> tdaronim sredstvom ne morete doseči ena* tcega učinka, Kakor * časopisnim oglasom, cigar delokrog Je neomejen. Časopis pride v vsako niso in govori dnevno desettisocenD čitateljev. Redno oglašanje » velikem dnevniku je najuspešnejša investicija. Id prinese koristi trgovcu In Kupcu. Visoki čevlji iz močne k r a vine z neraztrgljivini in nepremočljivim gumastim podplatom. Neobhodni *i šolsko deoo za dež, blato in sneg. Vel. 30 — 34 Din 45.— Vel. 35 — 38 « 59.— Najprikladnejši dekliški čevlj. za šolo in ulico, iz finega okrašenega boksa z zaponko čez ris t in močnim usnjenim r»odplatom. ZA S0L\RJE vse vn*te obleke. pumparce, perilo itd. v največ^ izbiri si nabavite poeeni pri Pre^kerju, Sv Petra cesta 14. 6. R FURNIR ZA MIZARJE 50 par entlaoje ažuriranje vezenje taves. perila, monograrnov gumbnic Velika zaloga perja a 6.75 Din. »Juliianat, Gosposvetska 12. UČENKE za šivanje in vezenje perila se sprejmejo. Dopiei na upravo >Slov. Naroda^ pod »Pridna 101 c 2396 PSIHOGRAFOLOG Felix Globočnik v Ljubljani hotel Slon. sprejema dnevno 9. do 12.. 2. do 7. Obiske po hi* žab vrči po 7. uri zvečer po dogovoru. Dela na Mrogo znan. stveni podaci. 8545 KROJAŠKI MODNI ATELJE JE LOVSE K GLEDALIŠKA UL. 14 se priporoča za izdelavo oblek, površnikov, kostumov, plasčev. MODEREN KROJ, SOLIDNE CENE. GRAŠKI VELESEJEM 12. — 20» septembra 1936 Posebna razstava: »Skrb in ponos gospodinje«; Razstava pomembnejših bitk v svetovni vojni; Razstava Instituta za pospeševanje obrti v Gradcu; Razstava konj od 12. do 15. septembra; Male živali kmetov seljakov od 17. do 20. sept. BOGAT VESELIČNI PROSTOR. Sejmske legitimacije prodajajo: Glavna razpece-valnica sejmskih legitimacij Banka Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25; avstrijski konzulat, > Putnik«, oba v Zagrebu; avstrijsko poslaništvo, Knez Mihajlov venac 16, avstrijski oficielni urad za propagando potovanj, Prestolonaslednikov trg 35, oba v Beogradu. PRISPELE SO NOVE D 1 N A M O -L U Č 1 ZA KOLESA PRI „Tehnik" J. Banja! MIKLOŠIČEVA CESTA 20. KOLESA RAZPRODAJ AMO SEDAJ OB KONCU SEZIJE Z 20% POPUSTOM! BODOČNOST Je za vas NEZNANA DEŽELA O b«*ete SJSSSSSl «*•* a^jtaijafco aat, *^J***2Žm Vač* z.ivl/*«jak« INMh ^— ______ Gotovo ae Vam je ie dogodilo, d* stepni* V""!",nt rv* kjer aiate poanaJi c«a* m. po**- V ta*«* poaoaa.^ H ,1^'rnviutih ^>kmu *i***» m (****»* *«■»» tteyoawoMa mv*ć Me pnm Ti>e, aa Vatw> hotfcoeifcaat? Zakaj 1»»^ t ncftafcOTOftti in trdovratno aodU* j- iH»sruuMh patih savijanja, k« p« bi v«d dar mdi doa*gii mrmim, Ifabesen li Magoataajc. N«v%rooa* (• j*, i» *•• tn KgTHŠite ui Van anafta oaaoe aadnj hip. Ta Vac jnarda *afca bogato, l>u W» ina, ta Vaa čaftm karajara., bis £o«carfije, VI pa a« trdovratno drti* avojib a«r*d. Loterijaki SMsM a Va.m .»kinkajA: Zakaj pa iabtkiraa« abab M>n-iik*> in r^TMl« t SS>—S^W ^aan V takih v*Jt-vi?njh motn^fKih an pnafMaVak« JSls— afu t,u in njrc-»vi,m kafw-ir«un. N'ai»«»4o 4a hindite t tm^P10*" . .MJ, a^;.^n-^ti wt itg^hanjab. aiiite a«Uo» >sr^ in g» vfaa 1.1- za iww\--i. On j« pnkhc«n, da Van bo ik VaAe sr*^«. Zahtevaj«« rwi rv-tra Va*f> fbrtjrgijako pajaja da baat ,-iiniti smer Vaš« bod-o6iuwaa a il p« «j pati anači | -fwhon> n.v&przi :-»t do Vaj-«- ->r»-« - m Vam najava jena aaodn. V<».k «-T.i primiM dokas« naarga dana bi M l!<» naših khrj^nt^vv. Proaim, ^*ta.jte!: »Za vsebino Važeća cenjenf-^a i «*i*i. t oxl*aai aa afeaaV ■■f-^-i ..vlj-nj.i in m«.j*- pMhonnaaiae, ae Vara naprtitnaj ah valju jeni. Vaa VaAa pokvarila in nanv«4i wo ca aaojo b< ločnoet življenjsko v*ini. S*an »alo r.-a*fiQ«»i«n, kar »a ▼• >.-*• •"- i.i- •>■ —J.i ■ a]..-Injiij»-><■>. čudim »v- aanKH, kako aas ■**£ •■vla,ti tšiko t«V^n r>pi« nw>jee mnj vodnik na moji bodoči EWlj«ijaki pat ' ia> Vam pdameno nnuisn aahv*J">, m« je napotil ta*ii lotaH ,ki napeh, ki g*m ^a dr*e«rol v proalaaa koha kvterrjaknf Tnanja. Zahval ju jem a« Vara ta Va*a d»4o. Vam v»-1ri -il*>*e« — J«m*»j Ktfii^, dipl. tehnik. Marahor.« F*»ite hr*« Pikica, poaljite &«> ^aoaa Va# ioko-aa in roja « ^.^4x^1^, — fla »Narodno tManoc fhn rusiHiH — Za upravo In maeratni del lista Oton Chrtatot. — Vat r Ljubljani.