% industrija gumijevih usnjenih in kemičnih izdelkov sova Uraiu ŠTEV. 9/10/XVI 15. MAJ 1976 Otvoritev zobne ambulanto Dne 24. aprila letos je bila z manjšo svečanostjo odprta nova zobna ambulanta Save. Vrvico ob vhodu v zobozdravstveno sobo je prerezal tov. Filip Majcen, glavni direktor Save, pred tem pa sta imela kratek nagovor Mile Milivojevič, predsednik sindikata ter dr. Jaka Vadnjal, vodja obratne ambulante. Zahvala in priznanje za dolgoletno delo Nekaj dni pred prvomajskimi prazniki je bilo spet organizirano slavje za delavce, ki so v Savi nad 10, 20 in 30 let. V nabito polni dvorani Delavskega doma Kranj je jubilante pozdravil in jim čestital glavni direktor Save tov. Filip Majcen, tov. Lojzka Planinšek pa jim je izročila denarna priznanja. če upoštevamo socialistično geslo, da je človek najpomembnejše, so naši dolgoletni sodelavci nedvomno bistveno vplivali na razvoj in razvitost današnje Save. Že deset let dela v eni delovni organizaciji ni malo, toliko pomembnejše pa je dvajset ali tridesetletni staž. Družbena samozaščila Družbena samozaščita je po sprejetju novih ustav ter na podlagi dokumentov 10. kongresa ZKJ in 7. kongresa ZKS dobila ustrezno vsebino in oblike organizirane družbene dejavnosti. Z razvojem družbeno ekonomskih odnosov, z gospodarskim razvojem tehnike ter družbenega standarda postaja vprašanje družbene samozaščite delovnih ljudi in občanov vse pomembnejše. Razvoj samoupravnega sistema, ki ga nenehno utrjujemo in krepimo pa nam hkrati s tem narekuje tudi potrebo, da v samoupravne odnose vključimo tudi čimvečjo skrb za varnost posameznika in vse naše družbe ter se pri tem stalno in nenehno naslanjamo na tradicije NOV. Družbena samozaščita predstavlja neposredno in stalno aktivnost de-lovnih ljudi in občanov, organizacij, da bi se človek zavaroval pred zunanjimi in notranjimi napadi vseh vrst in oblik, ne glede na to, odkod ti napadi prihajajo oz. ne glede na vse okoliščine in pogoje, v katerih se to dogaja. Honiunisti v Riimi Poleg oživljanja proizvodnje v Rumi se je v zadnjem času razgibalo tudi družbenopolitično delo. Slika je iz enote za izdelavo akumulatorskih posod v Rumi, delavec pa je Milan Dragišič. V tej številki glasila preberite naslednje sestavke, ki nam jih je posredoval tov. Dušan Božič iz skupnosti TOZD RUMA: Komunist mora biti vzor drugim delavcem; Prve obnovljene pnevmatike v Rumi; Zbiranje odpadnih surovin itd. 2 Iz občine Družbeni dogovor o družbeni sumozuščili v občini Kroni Družbena samozaščita je po sprejetju novih ustav ter na podlagi dokumentov 10. kongresa ZKJ in 7. kongresa ZKS dobila ustrezno vsebino in oblike organizirane družbene dejavnosti. Vsebino in organiziranost družbene samozaščite kot ene izmed prvin socialistične samoupravne dejavnosti sta še posebej opredelili Zvezna skupščina z Resolucijo o temeljih za uresničevanje družbene samozaščite v sistemu sa-moupravlajnja in Skupščina SR Slovenije s sklepi in priporočili o nalogah s področja družbene samozaščite. Na pobudo občinske konference SZDL objavljamo prvi od šestih delov iz materiala Družbena samozaščita. S tem želimo, da se seznani in aktivno vključi v samoobrambno dejavnost sleherni delovni človek. TEORIJA IN PRAKSA RAZVOJA DRUŽBENE SAMOZAŠČITE V SAMOUPRAVNEM SOCIALISTIČNEM SISTEMU a) Baza nosilka neposrednih nalog družbene samozaščite Z razvojem družbeno ekonomskih odnosno, z gospodarskim razvojem tehnike ter družbenega standarda postaja vprašanje družbene samozaščite delovnih ljudi in občanov vse pomembnejše. Znano nam je, da ima tako pojmovanje družbena samozaščita svoje osnove že v NOV, torej v času, ko se je sleherni naš človek zavedal, da je pri samoobrambi odvisen predvsem od samega sebe in da se mora zaščititi sam. Takrat bi lahko imenovali pojem samozaščite z besedami zavest, predanost stvari, ki smo jo gradili v tistem obdobju, boj proti vsemu nazadnjaškemu med nami in zunaj nas. Varnost in naše življenje sta bila stvar vseh in vsakogar. Razvoj samoupravnega sistema, ki ga nenehno utrjujemo in krepimo pa nam hkrati s tem narekuje tudi potrebo, da v samoupravne odnose vključimo tudi čimvečjo skrb za varnost posameznika in vse naše družbe ter se pri tem stalno in nenehno naslanjamo na tradicije NOV. Ker torej sistem družbene samozaščite prvenstveno varuje osebnost, svoboščine in pravice občana, je ta občan, kot nosilec samoupravnih pravic in obveznosti, torej tudi glavni subjekt v zaščiti varnosti družbe. Temeljni pogoj za uspešno delovanje družbene samozaščite pa je oblikovanje zavesti občanov o vrednotah našega družbenega sistema, zasnovanih na samoupravljal-skem patriotizmu. Varstvo družbene ureditve in socialističnega samouvraljanja ter družbenega in osebnega premoženja vse bolj prehaja v roke delovnih ljudi in občanov. Socialistični samoupravni sistem na sedanji stopnji družbenega razvoja omogoča, da delovni ljudje v sodelovanju z varnostnimi službami sami skrbe za svojo varnost, pa tudi za nedotakljivost ustavne ureditve, in da se ustrezno organizirajo za zaščito in obrambo neodvisnosti in nedotakljivosti svoje socialistične domovine. Tako postaja družbena samozaščita pomemben element v prizadevanjih za osvoboditev človeka in dela. S krepitvijo države v prvih povojnih letih je prešlo težišče zaščite na specializirane službe in organe (industrijska, gozdna, železniška mi- lica), z razvijanjem samoupravljanja, na katerem temelji naša družbena ureditev, pa je bilo treba samoupravne odnose vključiti tudi varnost posameznika in družbe in se pri tem vsebinsko opreti na tradicije NOB. Gre za pomembno družbeno politično akcijo podružablja-nja varnostne funkcije države. V miru je življenje enostavnejše. Zgodi se, da se človek v svojih prizadevanjih omeji zgolj in samo na svoje delo. Pozablja pa svojo in še prej na varnost vseh, ker ve, da za to področje skrbijo določeni profesionalni organi. V miru postajamo tudi prizaneslivejši do samega sebe in okolja. V miru postajamo včasih nepazljivi tudi na zelo pomembne stvari, ki se dogajajo okrog nas. Prizanesljivost pa pomeni tudi nepozornost, brezbrižnost, pomoč sovražnim elementom in drugo. Če torej govorimo o oblikovanju zavesti, se pravi samoupravi j alske zavesti in patriotizma, potem gre zdaj zato, da ta načela resnično vgradimo v vse celice našega družbenega življenja, ki oblikuje človekovo zavest. Da jih vgradimo v družino, v šolo, na delovno mesto, društva, družbenopolitične organizacije in skupnosti. Vojna žarišča v svetu terjajo od nas stalno in nenehno razmišljanje o varnosti naše družbe, o pravočasnem zaznavanju sovražnih pojavov, predvsem pa o odkrivanju tistih, ki poskušajo zunaj in znotraj meja delovati proti našemu sistemu in ustavnemu redu. Če bomo znali ta naš družbeni sistem in ustavni red zaščititi dovolj, potem smo tudi že uspešno opravili del nalog, ki nam jih nalaga naš koncept priprav na vseljudsko obrambo. Kljub sorazmerno jasno začrtani poti razvoja družbene samozaščite se vedno znova potsavljajo vprašanja, kaj je družbena samozaščita, ali je postala del naših vsakdanjih dolžnosti in pravic, ali je že dosegla tako stopnjo družbenega razvoja, da bo v določenih kritičnih situacijah predstavljala sinhroniziran in dovolj kvaliteten obrambni mehanizem naše družbe. Družbena samozaščita, kakor imenujemo to gibanje — kajti v bistvu gre dejansko za gibanje in ne morda za inštitucijo — mora tako postati in biti naša vsakdanja misel in praksa. Gre predvsem za to, da se prav vsi na vsakem koraku za- vedamo, kaj nam pravzaprav koristi in kaj škoduje. Ob naših odprtih mejah, na katere smo upravičeno lahko ponosni, ob tujih poslovnih obiskih, kulturnih in športnih srečanjih pa moramo poleg truda, da smo dobri in gostoljubni gostitelji, tudi znati na slehernem koraku zaščititi naše interese in doseči tak režim, ki bo otežkočal sleherno poenostavljeno pridobivanje podatkov na škodo našim nacionalnim interesom. Doseči moramo čimbolj ustrezen odnos do vseh področij tajnosti — poslovne, gospodarske, vojaške in postati čimbloj kritični do svojih izjav in postopkov. Predvsem pa bomo morali poostriti našo budnost do sleherne obveščevalne in propagandne dejavnosti, s katero se aktivno ukvarja del naše emigracije pa tudi tuje obveščevalne službe. Varnost države in družbe — kot skupni interes narodov in narodnosti Jugoslavije v samoupravni so-cialističn družbi je nedeljiva, zato je njeno uresničevanje možno le v okviru enotnega varnostnega sistema, ki temelji na družbeni samozaščiti, kot najširši podlagi varnosti. Družben asamozaščta je torej neposredna aktivnost delovnih ljudi in občanov, organiziranih v nijhovih skupnostih, za varovanje socialističnega samoupravnega sistema, pred zunanjimi in notranjimi napadi vseh vrst in oblik, ne glede na to, ali ti prihajajo od tujih obveščevalnih služb, kriminalcev in drugih destruktivnih in družbeno neprilagojenih elementov že danes in tukaj, vsakodnevno, ne glede na okoliščine in pogoje. Samoupravni nosilci družbene samozaščite ukrepajo in delujejo v tem okviru in vsak na svojem področju, tako da preprečujejo aktivnosti, s katerimi se ogroža varnost ,ozemeljska nedotakljivost, obrambna sposobnost države, spodkopava oblast delavskega razreda in delovnih ljudi, samoupravna ekonomska osnova družbe ter razbija bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti kot temeljnih vrednosti naše družbe. S temi ukrepi pa tudi varujemo družbeno premoženje, samoupravne in druge pravne svoboščine občanov, ter uresničenje teh samoupravnih pravic in dolžnosti je za delovnega človeka in občana razredno in revolucionarno dejanje, ki ima najširšo in najvišjo družbeno potrditev. Družbena samozaščita kot vsebinski pojem ima svoja izhodišča v zgodovinskem razvoju naše družbene skupnosti že od neposredne revolucije naprej kot smo že delali. Posebno v obdobju razvoja samoupravljanje in komunalnega sistema pa pridobiva na pomenu in veljavi. Pomembno je da družbena samozaščita temelji na dosedanjem razvoju in iz njega izhaja. Predstavlja kvaliteten premik, ki ne temelji izključno na prisili, ampak na družbeno politični zavesti. Največ diskusij je bilo glede tega, katera področja naj družbena samozaščita zajema, kako naj jo razlagamo — dovolj široko ali nekoliko ožje. Družbena samozaščita naj bo skratka prisotna na vseh področjih razvoja in družbenopolitičnega dogajanja. Zajemati mora vsa področja od ljudske obrambe, državne in javne varnosti, pa tudi do varstva okolja, skratka vse kar lahko označimo kot zadeve skupnega javnega pomena. Družbena samozaščita se je kot pojem razvijala vzporedno z razvojem družbene skupnosti in predstavljala sistematično organizrano aktivnost vseh delovnih ljudi in občanov za obrambo države, državne in javne varnosti in drugih pomembnih javnih zadev. Je aktivnost, ki obvezuje, ki je pravica in dolžnost, ki zahteva pravilno politično orientiranost in strokovnost. Državni organi se vključujejo v ta sistem kot odgovorne strokovne in primemo kadrovsko ter tehnično zasedene in opremljene službe. Dmžbena samozaščita v našem ekonomskem in političnem sistemu mora še bolj postati obveznosti slehernega človeka, sleherne družbene organizacije, OZD, dmžbeno politične skupnosti. Vrasti se mora v splošno zavest družbe in posameznika, kot spremljevalni element ravnanja in vsakdanjih nalog delovnih ljudi in občanov. To je tisti inštrument, ki ga imajo delovni ljudje in njihove organizacije na voljo za uspešen boj proti negativnim pojavom v svojem okolju, za uresničevanje samoupravnega dela, discipline proti upravljanja z družbenimi sredstvi, za varstvo družbenega premoženja, proti vsem oblikam kriminala, neodgovornosti v delu in opredelitve, del splošne družbene morale, patriotizmu, ljubezni do domovine in podobno. Oblike družbene samozaščite imajo svoja mesta v statutih, družbenih dogovorih, samourpavnih sporazumih in drugih samoupravnih aktih, katerega ne sme biti brez osnov družbene samozaščite. V okviru družbene samozaščite je nadalje treba posvečati posebno pozornost nadzoru. Nadzor, kot pre-vetnivni in vzgon ji ukrep predstavlja kvalitetno sredstvo za pravočasno ugotavljanje posameznih odklonov ali nepravilnosti. Preventiva lahko pravočasno vpliva, da ne pride do kršitev predpisov ali do hudih kaznivih dejanj hujše narave. Področje nadzora, posebno področje notranje kontrole in samoupravne delavske kontrole v delovnih organizacijah dobiva na pomenu. Organiziranemu sistemu nadzorovanja — kontrole posvečamo še vedno premalo pozornosti, vsaj vzgoji kadra, ki je na tem področju angažiran. Nadzor (Nadaljevanje na 5. strani) Družbena samozaščita — pa vendar se včasih tudi to zgodi! Praznik 3 Prvi maj! Praznik delovnih ljudi, praznik pomladi! Že navsezgodaj tega dne so se vile kolone in skupine po različnih poteh proti vrhu Jošta. Bil je lep pomladanski dan, po dežju, ki nas je zalival zadnje dni aprila in je sonce zvabilo v naravo tudi zakrknjene zapečkarje. Na vrhu nas je pozdravljala glasba, zastave in transparent. Vzdušje je bilo nadvse prijetno (saj slike tudi povedo svoje, mar ne?). Po tem ko je godba na pihala odigrala, je Viktor Eržen, predsednik občinskega sindikalnega sveta — v svojem govoru orisal zgodovino delavskega praznika ter njegov pomen. Pri tem je še dodal, da nekateri narodi — delovni ljudje še ne morejo in ne smejo praznovati 1. maja, da se še mnogo ljudi bori za takšno svobodo kot jo imamo mi. V znak priznanja za delo v sindikatu je tov. Eržen podelil srebrne značke Zveze sindikatov. Med drugim so priznanja dobili tudi trije naši sodelavci: Franc Sire, Rajko Debeljak ter Mile Milivojevič, ki je sprejel priznanje za skupnost TOZD TTI. Prvomajsko praznovanje na Joštu se je potegnilo v pozno popoldne, tu in tam so zadonele pesmi, mnogi izmed udeležencev pa so zares lep prvi maj izkoristili tudi za rekreacijo. Pohvalno je, da so se proslave udeležili tudi številni Savčani iz Kranja in okolice. O mladini Izobraževalni seminar organizacije ZSM Sava v Bohinju Svet konference organizacije ZSM Sava se je odločil, da pripravi letos že drugi seminar za mlade funkcionarje. Januarskega seminarja v Bohinju smo se udeležili člani sveta in predsedniki ter sekretarji osnovnih organizacij ZSM Sava. Imenovali smo ga delovni, ker smo dali poudarek bodočemu delu, pregledali, dopolnjevali in usklajevali akcijske programe, analizirali dosedanje slabosti in iskali rešitve za boljše delo. Seminar, ki je bil 17. in 18. aprila 1976 (prav tako v Bohinju), pa smo imenovali izobraževalni. Svet konference ZSM Sava ga je organiziral za člane predsedstev osnovnih organizacij ZSM Sava, torej za mlade člane organizacije, ki jih družbenopolitično delo nekoliko bolj zanima in ki bodo v prihodnjih letih prevzeli odgovornejše funkcije ne le v mladinski organizaciji, ampak tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah. Za večino udeležencev je bil seminar prvi te vrste. Osnove marksizma To je bila prva tema seminarja. Predaval nam je tov. Nahtigal, član kluba mladih predavateljev pri OK ZSM Kranj. Najprej je orisal zgodovinski razvoj družbenoekonomskih odnosov od praskupnosti do danes, še posebej pa obdobja po 17. stoletju, v katerih se začne oblikovati kapitalistična družba. Kmalu zatem in vzporedno s prvimi stavkami se že srečamo s filozofijami (utopični socializem, angleška klasična politična ekonomija, nemška klasična filozofija), na katerih sta Marx in Engels gradila svojo filozofijo. Vse negativne pojave v družbi sta iskala v nepravični delitvi presežne vrednosti. Postavila sta temelje za pot v najpravičnejšo družbenoekonomsko formacijo —- komunizem. Mara in Engels sta predvidevala, da bodo prve revolucije v najbolj razvitih državah. Vendar so v teh državah postali kapitalisti že tako močni, da so delavstvu lahko popuščali. Delavstvo je dobilo mesto v parlamentu, s tem pa je imel kapitalist nad njim boljšo kontrolo. Prvi realizator Maraovih in Engelsovih idej je postal pravzaprav šele Lenin na kapitalistično manj razvitem vzhodu. Lenin je tudi postavil tezo, da kapitalistične družbe ne moremo čez noč spremeniti v komunizem, temveč naj bi bil prehodno obdobje socializem. Seveda je več različnih oblik socializma, ker so družbenoekonomske razmere v svetu zelo različne (ruski, kitajski, zahodni, jugoslovanski). Tudi pri nas je šel razvoj od administrativnega socializma (po ruskem vzoru takoj po vojni) do sedanjega samoupravnega socializma, ko delovni človek odloča o delitvi dohodka na vseh področjih. Marx-Engelsova teorija je torej v našem družbenopolitičnem sistemu deležna najboljše interpretacije. Mladi se včasih obnašamo preveč egoistično Ker je tov. Nahtigal tudi mladinec in mladinski družbenopolitični dela- vec, je v razpravi, ki je sledila predavanju, spregovoril nekoliko več o problemih organizacije mladih. Po njegovem mnenju je glavna slabost v formskem delu. Uspešnost merimo po številu sestankov. Tudi pri mladih opažamo frazarje-nje (npr. v izrazih: prizadevali se bomo, obravnavali smo itd.). Prvenstvena področja delovanja iščemo v raznih družbenozabavnih akcijah, kar naj bi bila prvenstvena naloga raznih društev in krožkov v občini. Ni pa nas slišati, kadar razpravlja- jo o življenjsko važnih zadevah (stanovanjska politika, kadrovanje). V mladih je preveč egoizma. Mladinec se v mladinski organizaciji obnaša kot mladinec, v zvezi sindikatov kot član sindikata, na sestanku ZK pa kot član ZK. Kot da iščemo, kje bi najbolje izkoristili svoj interes. Zakon o združenem delu Popoldne nam je tov. Sušnik iz SIS predstavil osnutek zakona o združenem delu. Pravzaprav nam je povedal le nekaj uvodnih misli, saj obsega celoten osnutek 230 strani. Spremembe družbenoekonomskih odnosov je nakazala že nova ustava. Seveda so bile temeljne organizacije združenega dela na začetku neka prisila. Opažali smo tudi pomanjkljivosti. Analize pa so pokazale, da je šlo največkrat za nediscipliniranost, včasih pa tudi za nepoznavanje novosti. Osnutek zakona je torej narejen že na temelju izkušenj. V razpravi bo pol leta, po sprejetju (jeseni) pa bo še nekaj časa v uvajanju. Do sprememb bo nujno prišlo tudi v Savi. Pri tem bomo morali upoštevati zakon, seveda pa tudi dosedanje napake in izkušnje. Do vseh sprememb seveda ne bo prišlo spontano. Tov. Sušnik opozarja na vlogo, ki jo bodo imele pri tem družbenopolitične organizacije, med njimi tudi organizacija ZSM. Srednjeročni plan razvoja delovne organizacije in trenutna gospodarska ter finančna situacija To je bila tema, ki nam je na splošno najbolj poznana, saj ima zelo tesno zvezo z našimi osebnimi dohodki. Tov. Balanč, direktor FRS, nam je posredoval najbolj sveže podatke o poslovanju v obdobju po 1. aprilu 1976, ko je pričel veljati zakon o zagotovilu plačil. Stroga določila tega zakona so poslovanje v prvih dneh skoraj zaustavila, kar je imelo za posledico naraščanje zalog, to pa nadalje zahteva ustavitev proizvodnje nekaterih izdelkov. Vprašanj je bilo precej, kritična situacija jih je pesimistično obarvala. Vendar so spodbudni odgovori tov. Balanča povrnili optimizem. Idejna vloga ZSMS v samoupravni socialistični vlogi Naslednji dan smo imeli v gosteh predsednika OK ZSM Kranj tov. Sitarja. Tov. Sitar je poudaril, da sta o današnji vlogi mlade generacije v svetu izoblikovani dve nasprotujoči si tezi. Prva pravi, da so mladi že sami po sebi napredni, druga pa, da mladina ni zainteresirana za napredek, ampak je zgolj potrošniško usmerjena. Naše stališče je, da je mladina del družbe, z vso njeno pozitivnostjo in negativnostjo. Mladina se hitreje vključuje v družbena dogajanja, ni obremenjena z zaostalimi oblikami dela, hitreje in učinkoviteje se prilagaja, predvsem pa hitreje sprejema pozitivne odnose. Lahko torej rečemo, da je mladina nosilka družbenega progresa. Srečujemo pa se z dvema tezama, ki skušata napraviti mlado generacijo apolitično: — politično delovanje je trošenje časa, ne prinaša niti koristi niti uspeha; — tvoje mesto je delovno mesto — tam bodi prizadeven, če pa hodiš v šolo, se uči in pusti politiko pri miru. Gre torej za poskus, da bi mlade odvrnili od združevanja v organizacijo mladih. Zakaj morajo biti mladi organizirani Ustava od mladih zahteva in tudi pravico imajo, da vplivajo na družbena dogajanja. Da bi bil njihov vpliv učinkovitejši, se morajo povezovati v organizacijo. Vežejo jih tri skupne zadeve: L skupen položaj (generacijski problemi: starejše generacije ne izpuste položajev iz rok, mlajša je še neizkušena), 2. skupni interesi (čim hitrejša uveljavitev v družbi), 3. skupna gledanja na občo družbeno problematiko. Mlad človek mora imeti v mladinski organizaciji čvrsto oporo, zato moramo upoštevati naslednje principe združevanja: 1. samoupravne —- vsak član ZSM naj ima možnost, da se njegovi interesi v sedanji praiksi uresničujejo; ti interesi naj se izoblikujejo kot skupni; 2. idejnoakcijska jedra — mladin. ska organizacija prispeva k usmeritvi družbe kot celote; proučuje in vpliva na usmeritev slehernega člana z namenom reševanja problematike mladih; 3. princip interesov — uresničiti interese mladih, obenem pa preprečiti negativne interese; poiskati je treba dolgoročne interese (analize fluktuacije namreč pokažejo, da mladi fluktuirajo predvsem zaradi medsebojnih odnosov v združenem delu, nagrajevanja in socialnih problemov, ne pa morda zato, ker nimajo priložnosti, da bi igrali nogomet in ker pogrešajo kulturne in zabavne prireditve). Tov. Sitar nam je predlagal še nekaj smernic za nadaljnje delovanje: — izdelati je treba kvalitetne plane za obdobje 1976—1980, — spodbujati prizadevnost mladih za povečanje storilnosti, kvalitete, discipline itd., — zagotoviti prisotnost v razpravah o novem zakonu o združenem delu, — povezovati osnovne organizacije v temeljnih organizacijah združenega dela s krajevnimi skupnostmi. Delo v skupinah Po predavanju smo prakticirali še delo po skupinah. Razdelili smo se v tri ločene skupine. Vsaka je dobila v obravnavo svojo temo. Po enournem obravnavanju so vodje skupin poročali o delu na skupnem »zasedanju«. Na koncu nam je tov. Sitar še obrazložil pomen dela po skupinah. Najvažnejše je, da pride vsak član skupine do besede, da se v ozkem krogu izoblikujejo stališča in vprašanja, ki se nato prenesejo mladim v osnovnih organizacijah. Družbena samozaščita Zadnjo temo seminarja sta nam predstavila tov. Tomažič in tov. Dre-konja z uprave javne varnosti v Kranju. Predavanje tov. Tomažiča je bilo tako zanimivo, da smo kar pozabili na utrujenost, ki je legla na nas po več kot desetih urah predavanj. (Nadaljevanje na 5. strani) Januarskega seminarja v Bohinju so se udeležili člani sveta, predsedniki ter sekretarji OO ZSM Sava O mladini 5 • e e seminar v Bohinju Najprej nam je orisal zgodovinski razvoj družbene samozaščite od začetka izgradnje naše domovine do današnje situacije. Tov. Tomažič nas je na nevsiljiv način opozoril na nevarnosti, ki nam grozijo zunaj pa tudi znotraj naše domovine. Obrazložil nam je oblike sovražnikovega delovanja v mirnem času in jih ilustriral z zanimivimi primeri iz vsakdanjega življenja, ki jih redko zasledimo v medijih javnega obveščanja. Končno sta tovariš Tomažič in tovariš Drekonja spregovorila tudi o samozaščiti v naši delovni organizaciji. Opozorila sta nas, da moramo biti pozorni na vse sumljive za deve. Ob vsaki večji nezgodi (okvara stroja, požar, nekvalitetna proizvodnja, tatvina) moramo pomisliti tudi na sabotažo. V Savi je zaposlenih tudi mnogo delavcev iz drugih republik. Pozorni moramo biti do vseh primerov narodne nestrpnosti. S človekom se skušajmo najprej sami pogovoriti. Ce to ne zaleže oz. ni mogoče, se moramo povezati z odborom za družbeno samozaščito skupnosti TOZD. V skrajnem primeru pa se lahko naša varnostna služba poveže tudi z upravo javne varnosti. Na koncu lahko rečemo, da smo s seminarja odhajali zelo zadovoljni. Da so bile vse teme zanimive, nam potrjujejo spontane razprave po vsakem predavanju. Prepričani smo, da bo novo pridobljeno znanje v veliko pomoč mladim pri njihovem nadaljnjem delu v osnovnih organizacijah ZSM. Marko Tomšič Uspešno končana akcija »Mladi delavec - samoupravljalec« V mesecu marcu je bila uspešno končana akcija »Mladi delavec samoupravljalec«. Ta akcija je imela v skupnosti TOZD Ruma širok namen, njen osnovni cilj pa je bil doseči boljše delovne rezultate, predvsem boljšo kvaliteto proizvodov, izboljšanje delovne in tehnološke discipline, povečanje proizvodnje itd. bodo ti rezultati pomagali tudi pri izbiri kandidatov. V bodoče bomo v akcijo »Mladi delavec samoupravljalec« vključili vse člane kolektiva in prepričani smo, da bodo uspehi še večji. Cilj te akcije je seveda tudi vključevanje mladih v delo ter aktivnost na vseh področjih proizvodnje in v samoupravljanju. Mlade je potrebno pritegniti k akciji Rezultati akcije, ki so bili javno objavljeni, so pokazali veliko aktivnost mladih delavcev in prepričani smo, da se bodo v bodoče pri delu še bolj potrudili. Ker pa so pred nami velike delovne akcije, kot je npr. MDB »Kragujevac 76«, nam Pričakujemo, da se bodo v kratkem pridružili še tisti mladinci, ki do sedaj niso sodelovali pri graditvi samoupravnih odnosov. Radoslav Mijatovič Štipendisti na izletu V hladnem sobotnem jutru smo se že ob 6. uri zbrali pred hotelom Creina v Kranju, od koder nas je avtobus odpeljal proti Ptuju. Jutranja vožnja je potekala dokaj mirno, saj je večina štipendistov še vedno le z enim očesom mežikala v svet in se razburjala nad nekaterimi izjemami, ki so že navsezgodaj kazali dobro voljo in motili poizkuse podaljšanega spanja. Kilometri so hiteli in že smo bili v Trojanah. Zaradi resnih opominov naših želodcev, ki so začeli opravljati svojo nalogo, ne da bi jim prej postregli z zajtrkom, smo kot volkovi planili na krofe. S tremi ali štirimi krofi smo se vrnili v avtobus in tu mirno uživali v jedi, medtem ko smo hiteli v Ptuj. Točno ob 9.30 smo prispeli v Ptuj. Najprej smo se orientirali in določili položaj Sigme, nakar smo se odpeljali nazaj v mesto. V pičlih 30 minutah smo si ogledali, kar se je ogledati dalo in se nato vrnili v Sig- mo, kajti sprejem je bil določen točno ob 10. uri. Sprejela sta nas namestnik direktorja tov. Lebar in tov. Kerenc. V prvem delu je bila na programu majhna pogostitev. Ker pa smo hoteli čas kar najhitreje izkoristiti, so nas z zgodovinskim razvojem Sigme in njenim sedanjim delom seznanili med samo zakusko. Tov. Lebar naš je seznanil s proizvodnim asortimentom in z organizacijsko shemo Sigme. Pri tem moramo omeniti, da imajo samo 600 zaposlenih, vendar kar pet TOZD. Omeniti moramo tudi, da se bo Sigma v zelo kratkem času povezala še z nekaterimi OZD in tako dobila tudi drugo ime — AGIS. Po uvodnem delu smo se razdeliti v dve skupini in si o-gledali proizvodnjo kovinskih delov in gumenih izdelkov. Izredno zanimiva je bila proizvodnja hladilnikov za avtomobile in mnogih drugih avtomobilskih delov. Predvsem študentje s strojnih fakultet so si z zanimanj etn ogledali proizvodni proces in ob nekaterih strojih preverjali svoje teoretično znanje. Drugi del proizvodnje, to je proizvodnje gumenih izdelkov, smo si bolj površno ogledali, kajti podoben proizvodni proces nam je poznan iz Save. Toda čas je hitel in točno ob 13. uri smo se poslovili od obeh pri- jaznih tovarišev Lebarja in Kerenca in se odpeljali na Ptujski grad. Na vrsti je bilo izdatno in okusno kosilo, po kosilu pa še ogled grajskega muzeja. Toda priznati moramo, da so si nekateri izmed udeležencev izleta tako obilno naložili svoj želodec, da so brezmočni obsedeli kar v jedilnici in mirno počakali na druge, ki so si skoraj celo uro ogledovali muzej. Veseli in razposajeni smo si še kasneje v avtobusu izmenjavali vtise z gradu. Res lepa in skrbno urejena razstava oblačil, orožja in ročnih del nekdanjih lastnikov ter izredno slikovita okolica sta nas močno prevzeli. Popoldne smo se oglasili še v Laških toplicah, kjer smo si najprej ogledali zgradbo samo, ki je bila pred kratkim obnovljena in je zelo lepo opremljena. Mnogi od nas so zlezli v kopalke in se hiteli namakati, da bi se znebili utrujenosti od vožnje. Po enournem plavanju smo nadaljevali vožnjo proti domu. Vso pot smo prepevali, se šalili in tako so se nam kar prehitro pokazali obrisi kranjskih hiš. Domov smo odšli s prijetnimi vtisi in z nasmehom na ustih. Z izletom smo bili vsi zelo zadovoljni in upamo, da bomo lahko podobnega kmalu spet organizirali. Krista Šilar, član odbora KŠ Sava Družbeni dogovor (Nadaljevanje z 2. strani) v samoupravnem sistemu dobiva novo kvaliteto, izhaja iz preventivnega, vzgojnega koncepta, z osnovnim namenom, da se nepravilnosti in pomanjkljivosti odpravijo. Seveda tudi, da se preganjajo tisti, ki so nepopravljivi, in s svojimi dejanji povzročajo veliko moralno, politično pa tudi materialno škodo našemu razvoju. Družbena samozaščita mora dobiti svojo vlogo in mesto še na nekaterih področjih delovanja delovnih organizacij. Tako so še vedno dokaj odprta vprašanja splošne preventive na področju klasične kriminalitete. Gre za vprašanja varnostnih sistemov v delovnih organizacijah, pri zavarovanju osnovnih sredstev, stavb in drugih objektov, pošt. Dame, javnih ustanov itd. V okviru koncepta družbene samozaščite je treba povečati družbeni interes za nekatera področja javnega pomena, kot so: cestni promet, javni red in mir, komunalni red, higiensko epidemiološko varstvo in podobno. Iz povedanega sledi, da je varstvo neodvisnosti in nedotakljivosti drža. ve, ustavne ureditve, bratstva in enotnosit jugoslovanskih narodov samoupravnih pravic človeka in občana, družbenega premoženja ter zagotavlja osebne in premoženjske varnosti občana in nadalnjega družbenega razvoja kot družbeno samozaščitna pravica in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov. Družbena samozaščita ni le osnova varnostnega sistema, temveč tudi baza obrambnega sistema, sistema varovanja ustavnosti in zakonitosti, pravne varnosti, skratka — podlaga za varovanje temeljnih interesov ljudi in delavskega razreda. Družbena samozaščita predstavlja neposredno in stalno aktivnost delovnih ljudi in občanov, organizacij, da bi se človek zavaroval pred zunanjimi in notranjimi napadi vseh vrst in oblik, ne glede na to, odkod ti napadi prihajajo oz. ne glede na vse okoliščine in pogoje, v katerih se to dogaja. Družbena samozaščita predstavlja del socialistične samoupravne družbene zavesti delovnega razreda in drugih naprednih sil, torej celovitost akitvnosti teh sil, zavest o zaščiti temeljnih vrednot socialističnega samoupravnega siset-ma. 6 Tu med nami Športni dan V soboto, 27. marca, sem s svojimi tovariši iz poklicne gumarske šole šel na pohod na Planico. Dan je bil kot nalašč za tak pohod. Spotoma sem se ukvarjal z mislijo, kako je bilo na ta dan leta 1942. Vem, da jaz sedaj hodim brezskrbno in brez nevarnosti in se navdušujem nad temi kraji. Tisto jutro na poti na Planico sem občutil dolžnost in odgovornost pred ljudmi, ki so se leta 1942 po snegu in ledu prebijali pred okupatorjevimi zverinskimi očmi! Vem, da je slabši kat sovražnik izdajalec svojega naroda. Partizani so se zadrževali v Rovtu nad Crngrobom zato, da bi se pripravili za nadaljnji boj. Niso se bali ljudstva, ker je to ljudstvo bilo njihova moč. Žal pa je bila Selška četa izdana in obkoljena. Ali v boju je partizane vodil ideal svobode, česar pa sovražnik ni imel. Nemško orožje je lahko ubijalo ljudi, ne pa njihovih idealov. Partizani so prešli v napad, vendar je bil pred njimi zažgan gozd in sikale so svinčenke. Kri je tekla, borci so padali, toda ideal je ostal. Niti ogenj niti krogle ga niso mogle uničiti. V tej bitki idealov in zla je padel Stane Žagar — narodni heroj. Sovražnik ga je ubil, a on živi v srcih ljudi, ker se je boril za svobodo; umrlo je njegovo telo, njegov ideal pa živi. In sedaj stojim na mestu, kjer je pred 34 leti tekla kri in kjer je zmagal ideal. Čutim se dolžnega, da s svojim delom in učenjem branim tisto, kar imamo. Proslava je bila lepa, s. to tradicijo je treba nadaljevati, ker mladim s tem sporočamo, kako draga je naša svoboda in kako težko smo jo pridobili. Moj vzor Moj vzor in ideal, po katerem se Želim zgledovati, je tovariš Žika Jovič. To je mlad fant, gojenec vojne akademije kopenske vojske v Beogradu. Žika je rjavolas fant, z novimi pogledi na življenje. Cenim in spoštujem ga zaradi njegovih vrlin. Mladega Žika z vojne akademije poznam že tri leta. Rad ga imam, ker s svojim obnašanjem in odnosom do drugih vliva vero o pravem prijateljstvu. Žika zna razumeti vsakega, mu svetuje in deli z njim vse radosti in tegobe življenja. Pogovarjal sem se z njim in tako mi je povedal: »Veš, od nekdaj sem ljubil mir in bil rodoljub. Hotel sem svoj poklic osnovati na tem. S to Željo sem se prijavil na vojaško gimnazijo Bratstvo i jedinstvo (v Beogradu).« Tam ga niso sprejeli, vendar ne zaradi neznanja, ampak zaradi njegove telesne šibkosti. Življenje ga je razočaranega postavilo pred vrata šale za poklicne delavce in pridobil si je poklic avtomehanika. Njegove telesne zmogljivosti so se v teh treh letih izboljšale. življenje ga je znova vodilo v Beograd na vojno akademijo, in glej, sprejet je bil. Na vsa vpraša- nja prijateljev odgovarja, da ima rad svoj poklic in svojo svobodno deželo. In sedaj v njegov indeks profesorji vpisujejo desetice in devet ice. Pravi, da je bil njegov najsrečnejši dan 25. maj 1974, ko mu je tovariš Tito podelil priznanje. Tudi sedaj ima Žika čas: rad pomaga ljudem, ljudje pa ga imajo radi in ga cenijo. To je zanj največja nagrada. Tudi meni je pomagal takrat, ko sem obstal. Rekel je: »V življenju ne smeš kloniti, pač pa se bori do zadnje priložnosti!« Žiko cenim in se hočem zgledovati po njem, ker je tudi on imel podobne probleme kot jaz. Pomagal mi je takrat, ko sem se vpisal v vojno gimnazijo in nisem bil sprejet. Rekel mi je: »Ne kloni, pojdi dalje, morda boš še imel priložnost, da vse to nadoknadiš!« Morda tudi gumarstvo ni tako slabo, kot sem jaz mislil. Tudi ono ima nekaj čarov, ki dajejo človeku zadovoljstvo. Žika pa se je boril, dokler ni dosegel svojega življenjskega cilja. Tudi jaz se bom boril za svoj cilj v življenju. Živorad Decič, 1. a r., Poklicna gumarska šola, Kranj Človek ne živi samo od kruha četrta organizirana prodaja knjig v naši delovni organizaciji je popolnoma uspela. Kupili smo knjig (Cankarjeve založbe) za 78.000 din, kar je vsekakor razveseljivo. In kaj smo kupili? Pomagamo vam vrtnariti (99), Slovar tujk (32), Leksikon CZ (32), Bitka, kakor življenje dolga (15), Svet v vojni (12), Uspešnice (9), Angle- Morda vas zanima — V eni prejšnjih številk smo ob. javili obširno informacijo o otvoritvi 4 novih prodajaln. Danes (16.4.'/ so nam iz POS sporočili, da so te štiri prodajalne kasirale od sredine februarja do konca marca bruto 274 starih milijonov. ško-slovenski slovar (10), Nemško-slovenski slovar (10), Ali znamo jesti (7), Psi vsega sveta (7), Sprostitev v stiski (4), Resnična zgodovina divjega zahoda — Kavboji. Indijanci. Zlatokopi. Revalveraši (4), Včasih je tudi jokati užitek (3), Ita-lijansko-slovenski slovar (2), Fran-cosko-slovenski slovar (1), Gabrlj-šek Izbrano delo (1), Teorija osebnosti (1), Celulit (1). Ta pregled nam pove, da se delavci sorazmerno dobro zanimajo tudi za strokovna in poljudnoznanstvena dela, da čutijo potrebo po njih. V vseh ozirih pa prednjači knjiga Pomagamo vam vrtnariti, kar dokazuje, da trasi ljudje želijo lepo (in strokovno) urediti svojo okolico, kjer preživljajo odmor po delu. Mislim, da akcija prodaje knjig še zdaleč ne bi bila tako uspešna, če ne bi oddelek za informiranje tako prizadevno poskrbel za propagando — Informator, stenski časopis. Pri prodaji sami pa je bil izredno aktiven Jože Vunšek, ki je opravil neprimerno več, kot je bila njegova dolžnost. Mislim, da tak način prodaje knjig ustreza nam vsem in da moramo s tem nadaljevati. V take pro- daje naj bi v nekem določenem zaporedju prišle vse glavne slovenske založbe, ker ima vsaka založba poseben izbor knjig, mi pa imamo tudi različne potrebe in želje. Pri tem pa naj ne bi smeli pozabiti tudi na obrat na Vrhniki in Puškarno. Ne nazadnje ne smemo prezreti spodbudnega odstotka (15) popusta, ki nam ga je omogočila Cankarjeva založba. Zinka Pivk Priznanje in zahvala V polni dvorani Delavskega doma v Kranju so bile podeljene nagrade za minulo delo našim delavcem. Na sliki zgoraj: gl. direktor Filip Majcen čestita delavcu iz TOZD Umetno usnje tov. Štefanu Hajdinjaku. Na sliki spodaj: Dvorana je bila premajhna, da bi enkrat sprejela vse slavljence, zato je bila podelitev razdeljena na dva dela — dneva! Poslovno poročilo za leto 1975 Poslovanje DO Sava Kranj V letu 1975 DO Sava v celoti ni izpolnila planskih predvidevanj. Ostro začrtana stabilizacijska politika in recesija v svetovnem okviru je odločilno vplivala na rezultate poslovanja. Predvsem je ugotovljeno neusklajeno gibanje nabavnih cen s prodajnimi cenami, omejen obseg uvoza surovin in zmanjšano povpraševanje za nekaterimi grupami naših izdelkov, tako na domačem trgu kot na področju izvoza. Pokazatelji poslovne uspešnosti sicer kažejo, da je Sava v okviru zunanjih pogojev dosegla ugodne interne učinke, vendar pa je potrebno opozoriti, da ni povsod in vedno sposobna poslovati pod novimi t. j. stabilizacijskimi pogoji poslovanja. Doseženi rezultati kot ostanek dohodka, produktivnosti in ekonomičnosti so v globalu zadovoljivi, večja odstopanja pa so ugotovljena na področju obsega obratnih sredstev tj. zalog in terjatev in s tem pogojeno zmanjšano likvidno in investicijsko sposobnostjo, kot osnova za nadaljni razvoj. Zato je nujno, da te ugotovitve služijo za orientacijo v letu 1976, ko se bodo stabilizacijski pogoji poslovanja še dosledneje realizirali. Poslovni uspeh DO kot celote (v 000 din) Doseženo v 1974 r letu Doseženo v letu strokt. 1975 strukt. Indeks 1975/74 DOSEŽENI DOHODEK 409.508 100,0 546.862 100,0 133,5 — pogodbene obveznosti 49.396 12,1 65.778 12,0 133,2 — zakonske obveznosti 56.974 13,9 65.623 12,0 115,2 — za osebne dohodke 255.650 62,4 321.552 58,8 125,8 OSTANEK DOHODKA 47.488 11,6 93.909 17,2 197,8 za rezervni islklad 6.220 1,5 5.743 1,1 92,3 za sklad skupne porabe 11.938 2,9 22.801 4,2 191,0 za poslovni sklad 25.732 6,3 45.541 8,3 177,0 — del za nerazvite 10.271 2,5 12.271 2,2 119,5 — del za skupne rezerve 2.118 0,5 3.655 0,7 172,6 — za druge namene 13.343 3,3 29.615 5,4 222,0 Rezervacija dohodka 217 0,1 7.159 1,3 3.299,1 Dohodek drugim sovlagateljem 5.735 1,4 16.919 3,1 295,0 IZGUBA IN POKRIVANJE IZGUBE 2.354 0,6 4.254 0,8 180,7 — iz rezerv, sklada prej. let 1.137 0,3 466 0,1 41,0 — sanacijski kredit 1.217 0,3 3.788 0,7 311,3 V letu 1975 je OZD Sava ustvarila 546,9 mio din dohodka, kar je 33,5 % več od leta poprej. Tako se je družbeno gospodarska proizvodnost s 95.355 din dohodka na zaposlenega povečala za 29,3 % (73.795 din/zaposlenega v letu 1974). Za enak % je porastel tudi družbeni produkt na zaposlenega (od 86.440 din na 111.800 din). Ostanek dohodka je dosežen v višini 93,9 mio din. Relativno nižja dinamika obveznosti do družbene in delovne skupnosti od porasta dohodka se je odražala na ostanku dohodka, ki je bil v primerjavi z letom 1974 za 97.8 % (oz. 46,4 mio din) večji. Iz prikazane delitve ostanka dohodka je razvidno, da je bilo v sklad skupne porabe in poslovni sklad OZD Save razporejenih znatno več sredstev ter rezerviranega več dohodka kot v predhodnem letu. Pravtako so bili drugi sovlagatelji udeleženi z večjim deležem v ostanku dohodka. Z negativnim finančnim rezultatom je poslovala skupnost tozdov Ruma, pokrila pa ga je s sredstvi rezervnega sklada prejšnjih let in sanacijskim kreditom. PROIZVODNJA Sava na lokaciji Kranj je v letu 1975 realizirala 97,3 % količinskega in 95.8 % vrednostnega plana proizvodnje. Skupnost tozdov Totra in skupnost tozdov Ruma sta v celoti izpolnili planske obveznosti, medtem ko je skupnost tozdov KTM po vrednosti proizvodnje za 4,3 % izpod predvidene. Pregled dosežene proizvodnje v letu 1975, primerjavo z letom 1974 in letnim planom 1975 prikazuje tabela: (v 000 din) PROIZVEDENO INDEKS PLAN 1975 INDEKS NA LETNI PLAN STOZD, TOZD 1975 ton 1974 ton 1975/74 vred. količin. ton vred. količ. vred. STOZD TAP 22,430,8 v 000 VS 618.532,5 19.895,8 112,7 21.996,0 v 000 din 621.107,0 102,0 99,6 STOZD TTI 10.801,2 326.000,4 9.848,3 109,7 10.958,7 318.073,3 98,6 102,5 TOZD UU 3.247,6 117.001,0 3.816,5 85,1 4.549,3 168.912,4 71,4 69,3 1. SAVA — lokacija Kranj 36,479,6 1,061.533,9 33.560,6 108,7 37.504,0 1,108.092,7 97,3 95,8 2. STOZD TOTRA 4.048,0 v 000 din VS 86.919,0 — — 3.300,0 v 000 VS 76.572,0 122,7 113,5 3. STOZD KTM 20.879,9 v 000 BPV 80223,5 — — 20.034,0 v 000 BPV 83.857,8 1042 95,7 4. STOZD RUMA 7.031,0 54.032,0 7.802,0 90,1 6.892,0 48.365,0 102,1 111,7 2 Priloga - maj 1976 PRODAJA DO Sava na lokaciji Kranj je v letu 1975 prodala za 1,305,6 mio din izdelkov (po NPV) in sicer 89,6'0/o na domačem, 10,4 °/o pa na tujem tržišču. Planske obveznosti je Sava na lokaciji Kranj izpolnila 98,4 % (LP v primerjavi ni upoštevana, ker ni bila planirana), po prodajnih poteh pa: — domača prodaja 103,2 % — prodajna organiz. Save 104,9 °/o — izvoz po dinarski vrednosti 69,2 °/o, po dolarski pa 75 %. Skupnost tozdov Totra je prodala več izdelkov, kakor je planirala, KTM se je približala načrtovani vrednosti. Ruma pa je realizirala 84,2 % letnega plana. Pregled dosežene prodaje v letu 1975, primerjava z letom 1974 in letnim planom prikazuje tabela: (v 000 din) Bruto RABAT Neto Plan neto Indeks prodajna--------------prodajna prodajne NPV vrednost Znesek '% vrednost vrednosti na plan SAVA — lokacija Kranj domača prodaja 1,019.946,8 149.220,0 14,63 870.726,8 844.019,2 103,2 prodajna organiz Save 333.597,4 50.548,3 15,15 283.049,1 269.717,1 104,9 izvoz 237.010,8 101.193,6 42,69 135.817,2 196.263,3 69,2 v dolarjih — — 7,400.650 9,869.579 75,0 lastna poraba 16.007,7 29,8 0,18 15.978,1 — — Stopaj (TAP, TTI, UU, KET) 1,606.562,6 300.991,5 17,28 1,305.571,1 1,309.999,6 98,4* TOTRA domača prodaja 101.245,0 5.767,0 5,69 95,478,0 97.476,0 98,0 izvoz 36.437,0 36.437,0 17.090,0 213,2 ostalo 649,0 649,0 500,0 129,8 Skupaj: 138.331,0 5.767,0 4,18 132.564,0 115.066,0 115,2 KTM domača prodaja 71.081,1 75.235,0 94,5 izvoz 12.641,2 9.898,0 127,7 v dolarjih 724.442 582.235 124,4 Skupaj: 83.722,3 85.133,0 98,3 RUMA domača prodaja 40.714,0 48.670,0 83,7 izvoz 243,0 — — v dolarjih 13.337 — — Skupaj: 40.957,0 48.670,0 84,2 VULKAN ni podatkov * Indeksi v oklepajih izražajo primerjavo med doseženo neto realizacijo (brez lastne porabe) in planom. OSEBNI DOHODKI v Savi — lokacija Kranj V obdobju od 1. 1. do 31. 12.1975 je bilo v DO Sava na lokaciji Kranj izplačanih 226,478.909 din, planiranih pa 224,531.000 din bruto osebnih dohodkov, kar je 100,9 % v primerjavi s planom. Poprečni mesečni neto OD v Savi — lokacija Kranj je bil v 3.080 din in je v primerjavi z letom 1974 porastel za 18,5 % Poprečni OD na zaposlenega lndex 1975 1974 1975/74 Sava - lokacija Kranj 3.649 3.080 118,5 Porast osebnih dohodkov pojasnjujejo naslednji ukrepi: S februarjem je bila planska vrednost točke od 0,175 din/uro povečana na 0,180 din/uro, to je za 2,86 %, z marcem je bilo povečano število konstantnih točk v AO od 38 do 40 in razporejene analitske ocene v obračunske enote. Ti ukrepi so bili realizirani marca in aprila, zato tudi tako povečanje OD v teh mesecih. Junija je bil poprečni OD nižji, ker je bilo opravljenih za 4,3 % manj rednih ur. Rezultati posebnih pogojev gospodarjenja (dopusti, težji ekološki pogoji dela, korekcija cen naših izdelkov) so zniževali OD v poletnih mesecih. V juniju in avgustu je izpadel en delovni dan. V mesecu septembru in naslednjih mesecih so poprečni OD spet porasli predvsem zaradi večjega števila rednih ur in povišanja planske vrednosti točke. ZAPOSLOVANJE V LETU 1975 V DO SAVA — lokacija Kranj V letu 1975 je oddelek za kadrovanje posvetil posebno skrb prehodu iz ekstenzivnega na intenzivno-produktivno zaposlovanje. To mu je z doslednim mesečnim oeprativnim planiranjem kadra v veliki meri uspelo, saj se je na ta način v vseh skupnostih tozdov v Kranju povečalo število zaposlenih le za 102 delavca (oz. za 2,9 %), kar je v skladu s sprejetimi resolucijami o zaposlovanju. S tako politiko zaposlovanja se je povečala produktivnost dela ter obdržali realni OD. Še vedno pa je problematična prekomerna fluktuacija, saj ta znaša v Savi — lokacija Kranj leta 1975 458 delavcev (oz. 12,9 %). Iz subjektivnih vzrokov (na katere lahko vplivamo), je zapustilo DO 339 delavcev (oz. 9,5 %) kar je 2,2 % več kot leta 1974). Tako je bilo potrebno na račun fluktuacije dodatno zaposliti 458 delavcev. Da pa se taka neugodna gibanja v letu 1976 ne bi nadaljevala, je kadrovska služba strokovnim svetom stozdov (tozdom) predlagala ustrezne ukrepe, na osnovi katerih so bili sprejeti sklepi za izboljšanje kvalitete zaposlovanja. Pregled gibanja zaposlenih v DO je prikazano v naslednji tabeli: tozd, stozd Stanje L L 75 Gibanje I—XII/75 £ ."2 % ^ Razlika pri S 2 tl g inter. flukt. ^ Povečanje zap. štev. % Sava — lok. Kranj 3557 560 458 — 3659 + 102 2,87 TOTRA 321 35 37 — 319 — 2 -0,6 KTM 283 60 56 — 287 + 4 + 1,4 RUMA 335 1 — — 336 + 1 +0,3 VULKAN ni podatkov INVESTICIJE Pregled investic. dejavnosti v osn. sredstva 1 v letu 1975 je prikazano v tabeli: Namen vlaganja Viri financiranja grodnja oprema ostalo skupaj lastna sr. krediti vloge TAP 10.033 33.166 2.234 45.433 24.818 7.392 13.223 TTI ■ 556 7.776 95 8.427 5.860 2.567 — UU 7.591 17.327 1.256 26.174 15.667 10.507 — KET 508 1.366 76 1.950 1.494 456 — POS 1.766 917 — 2.683 2.683 — — oss 965 1.755 90 2.810 2.039 771 — Stopaj — lok. Kranj 21.419 62.307 3.751 87.477 52.561 21.693 13.223 TOTRA 16.984 637 — 17.621 2.467 15.154 — KTM, RUMA, VULKAN — ni podatkov PRIMERJAVA PROIZVODNIH REZULTATOV V PANOGI a) Pregled proizvodnje gumenih izdelkov zadnjih šest let v državi prikazuje tabela: Proizvodnja gumi izdelkov v SFRJ Pnevmatika GTI količinski ton verižni indeks količinski ton verižni indeks količinski ton verižni indeks 1970 88.162 42.785 45.377 1971 98.988 112 47.872 112 51.116 113 1972 107.610 109 54.592 114 53.018 104 1973 117.763 109 61.780 113 55.983 106 1974 128.111 109 65.866 107 62.245 111 1975 132.473 103 73.978 112 58.495 94 Proizvajalci gumenih izdelkov (t. j. pnevmatike in gumeno tehničnih izdelkov) v panogi so v zadnjih 6 letih povečevali proizvodnjo po poprečni letni stopnji 9%, Sava pa v istem opazovanem razdobju po 12 % letno. Rast proizvodnje pnevmatike v panogi je bila 11 %, v Savi pa 13 %. Intenzivnejši razvoj pnevmatike je odraz hitrega razvoja avtomobilske industrije tako v svetu kot pri nas. Proizvodnja gumeno tehničnih izdelkov v naši državi je v zadnjih letih količinsko naraščala, vendar počasneje od proizvodnje pnevmatike. Zaradi različnega zajemanja podatkov po statistiki, pa skupna proizvodnja gumeno tehničnih izdelkov v letu 1975 (razen za Savo) ni primerljiva z ostalimi leti. b) Pregled proizvodnje gumenih izdelkov v panogi leta 1975 prikazuje tabela: Proizvajalci Proizvodnja ton v L 1975 Delež proizv. Indeks Pnevmatika GTI 75/74 ton index 75/74 ton index 75/74 Sava 36.357 27,5 114,7 25.246 112,6 11.111 119,6 Borovo 27,804 21,0 103,3 19.819 108,3 7.985 92,7 Rekord 11.966 9,0 121,0 7.655 129,4 4.311 108,6 Tigar 19.116 14,4 111,2 16.223 110,7 2.893 114,4 M. Zakič 5.443 4,1 109,9 5.035 110,7 408 101,0 Ris 5.330 4,0 98,1 — — 5.330 98,1 Balkan 4.299 3,2 125,4 — — 4.299 125,4 IGP Dimitrograd 1.931 1,5 99,2 — — 1.931 99,2 Ost. proiz. GTI 20.227 15,3 249,3 — — 20.227 249,3 Stopaj 132.473 100,0 120,9 73.978 112,4 58.495 133,8 Priloga - maj 1976 3 V letu 1975 so proizvajalci gumenih izdelkov v panogi proizvedli 132.473 ton izdelkov, od tega 73.978 ton (55,8 %) pnevmatike in 58.495 ton (44,2 %) gumeno tehničnih izdelkov. Fizični obseg pnevmatike v panogi se je tako v primerjavi z letom 1974 povečal za 12,4 %, gumeno tehničnih izdelkov pa za 33,8 %. K visokemu porastu gumeno tehničnih izdelkov so prispevali ostali proizvajalci, ki so za 2,5 krat povečali proizvodnjo oz. so proizvedli 35 % vseh gumeno tehničnih izdelkov. Sava je riajvečji proizvajalec gumenih izdelkov v državi, saj nanjo odpade 27,5 % celotne proizvodnje oz. 34,1 % (25.246 ton) proizvodnje pnevmatike in 19,0 % (11.111 ton) gumeno tehničnih izdelkov. V primerjavi z enakim razdobjem lani je Sava v državnem merilu, poleg podjetja Rekord, najbolj povečala proizvodnjo pnevmatike (za 12,6 %), po porastu proizvodnje gumeno tehničnih izdelkov (za 19,6 %) pa je za ostalimi proizvajalci in podjetjem Balkan. Skupnost TOZD TAR POSLOVNI USPEH (v 000 din) Doseženo Doseženo Index 1975 1974 75/74 DOHODKI — prodaja — externa — prodaja trg. blaga in mater. 712.389 5 487.783 146,0 — prodaja drugim tozdom 37.503 34.710 108,0 SKUPNA PRODAJA 749.897 522.493 143,5 — dohodek od odpis, ter j. 1.862 327 569,4 — prejete obresti 13.421 8.511 157,7 — dohodki iz skup. poslov. 37.010 8.941 413,9 — dohodki od dotacij — — — — izredni dohodki 2.631 2.989 88,0 CELOTNI DOHODEK 804.821 543.261 148,1 IZDATKI — porabljeni material 488.358 373.430 130,8 — proizvodne storitve 65.677 21.629 303,7 — neproizvodne storitve 1.249 29.898 4,2 — dnevnice in ter. dod. 162 136 119,1 — reklama in reprezent. 2.080 869 239,4 — drugi mater, stroški 4.111 1.666 246,8 — amortizacija — predpisana 35.955 26.223 137,1 — amortizacija — nad predp. 3.111 442 703,8 — nabavna vred. trg. blaga — 7 — — odpis terjatev 9.365 1.829 512,0 — izredni izdatki 5.663 3.892 145,5 — razlika v zalogah —15.107 —28.391 53,2 PORABLJENA SREDSTVA 600.624 431,630 139,2 DOHODEK 204.197 111.631 182,9 DOHODEK (brez int. udel. med tozdi) 176.640 102.690 172,0 Delitev dohodka v din: OBRAVNAVANA IN SPREJETA NA ZBORIH DELAVCEV 26. in 27. februarja 1975 Doseženo Doseženo Index 1975 1974 75/74 DOSEŽENI DOHODEK 176,640.454,93 102,690.597,06 172,0 — obresti za kredite 26,003.712,70 17,906.191,70 145,2 — provizija in druge bančne storitve 2,921.695,10 1,217.276,20 240,0 — zavarovalne premije 3,489.173,30 2,099.460,95 166,2 — prispevki in članarine 202.397,50 345.563,00 58,6 — druge pogodbene obveznosti — 436.631,00 — POGODBENE OBVEZNOSTI 32,616.978,60 22,005.122,85 148,2 — zakonske obveznosti po obč. pri sp. 207.070,00 180.889,05 114,5 — zakon, obvez, po predp. rep. in AP 2,103.456,05 1,436.619,80 146,4 — zakon, obveznosti po predpis, feder. 364.738,26 329.175,05 110,9 — prisp, inter. skup. s podr. gosp. 381.119,55 197.146,90 193,4 — prisp. inter. skup s podr. negosp. 8,708.557,72 5,876.676,25 148,2 — prisp. stanov, interes, skup. 1,224.043,47 932.714,10 131,3 — stan. prisp., ki prip. skup. por. OZD 5,508.289,82 4,628.627,85 119,0 — druge zakonske obvezn. 114.335,85 — — ZAKONSKE OBVEZNOSTI 18,611.610,72 13,581.849,00 137,0 — za osebne dohodke 59,973.726,23 47,416.365,11 126,5 — za druge osebne prejemke 433.832,85 36.813,45 1.178,5 ASEBNI DOHODKI 60,407.559,08 47,453.178,56 127,3 OSTANEK DOHODKA 65,004.306,53 19,650.446,65 330,8 — del doh., ki gre dr. pog. v skup. pos. 25,404.920,50 8,430.542,92 301,4 — rezervni sklad 3,376.230,05 2,053.811,95 164,4 — poslovni sklad poslovna sredstva — del za posojilo gospodarsko nezadost. razvit. 19,797.279,23 4,192.148,78 472,3 rep. SAP Kosovo 5,251.589,50 3,631.153,63 144,6 poslov, sred. - del za skup. rezerve 1,799.341,40 560.995,15 320,6 poslov, sred. - del za druge namene 12,746.347,33 — — — sklad skupne porabe za TAP 4,979.250,65 4,973.943,00 100,1 — sklad skupne porabe odstop TTI-ju 7,834.069,80 — — — za druge namene 3,612.557,30 — — Glede na ugodno dosežene rezultate v proizvodnji in prodaji je skupnost tozdov TAP dosegla v letu 1975 176.640 mio din dohodka in je v primerjavi s preteklim letom večji za 72 %. Iz navedenih podatkov je tudi razvidno, da so relativno porastle pogodbene in zakonske obveznosti ter osebni dohodki, vendar v nekoliko nižji dinamiki, kot je bil dosežen dohodek. V primerjavi z letom 1974 je bilo doseženo boljše delitveno razmerje, kar se neposredno odraža na doseženem ostanku dohodka. PROIZVODNJA Skupnost tozdov TAP je v letu 1975 proizvedla 22.430,8 ton izdelkov vrednotenih po VS v višini 618,5 mio din. Fizični obseg proizvodnje tako za 434,8 ton presega plansko predvidevanje, oz. za 2.535 ton proizvodnjo v preteklem letu. Primerjava dosežene s planirano proizvodnjo prikazuje tabela: ton (v 000 din> ton (V m din) VS ton Vulkanizacija avtoplaščev 19.797,0 572.978,0 20.230,7 569.561,0 102,2 99,4 Izdelava avtozračnic 2.199,0 48.129,0 2.200,1 48.971,5 100,0 101,8 SKUPAj 21.996,0 621.107,0 22.430,8 618.532,5 102,0 99,6 Podatki o kosovni proizvodnji kažejo, da je bil največji napredek zabeležen v skupini tovornih avtoplaščev. Vzrok je v povečanju proizvodnje tovornih diagonalnih avtoplaščev in aktiviranju proizvodnih kapacitet za tovorne radialne avtoplašče. Tako je bilo skupno izdelanih 218.898 kosov, kar je za 42.698 plaščev več kot lani. Planirana količina radialk sicer ni bila dosežena, izpad le-teh pa je bil nadomeščen z večjo proizvodnjo diagonalnih avtoplaščev. Lep uspeh je bil zabeležen tudi pri proizvodnji potniških R-avtoplaščih, ki se kaže v povečani količinski proizvodnji (aktiviranje novih kapacitet za radialne potniške avtoplašče, racionalizacijski in organizacijski ukrepi), razvoju novih vrst radialnih potniških avtoplaščev (med njimi tudi v JET izvedbi) ter znatnem izboljšanju kakovosti teh plaščev. Skupno je bilo izdelanih 559.117 kosov, kar je 123,3 % (oz. 105.616 kom več) v primerjavi s preteklim letom. Pripomniti pa je potrebno, da zaradi povečanja proizvodnje radialk, ni bila zmanjšana proizvodnja diagonalnih potniških avtoplaščev. Tudi količinska proizvodnja avtozračnic je bila za 7,5 % večja od leta 1974. Skupno je bilo izdelanih 1,164.067 kom zračnic, od tega 238.327 tovornih in 849.882 potniških. Seveda pa so proizvodnjo pnevmatike spremljale tudi raznovrstne težave. Najvažnejši vzroki za zastoje in izpade proizvodnje pa so bili pomanjkanje delovne sile večji del leta, nezanesljiva dobava kvalitetne pare ter okvare parnega kotla, pogoste okavre strojev, zlasti vulkanizacijskih preš, težave pri razvoju tovornih radialnih plaščev. KVALITETA PROIZVODNJE V letu 1975 je skupnost tozdov TAP pri proizvodnji pnevmatike dosegla 97,32% kvaliteto izdelkov, kar je za 0,23 % več od normativne. Na račun boljše kvalitete je bilo doseženega 2,2 mio din prihranka. Zaradi boljše kvalitete radialnih plaščev je bilo doseženega 6,3 mio din prihranka, medtem, ko je kvaliteta ostalih skupin avtoplaščev pod postavljenimi normativi. Nedoseganje normativne kvalitete opravičujejo težave v proizvodnji kot: izpadi energetskih virov, nihanje pare, motnje pri delovanju preš, nihanje kvalitete premazovanja in premaza, nihanje kvalitete zmesi zaradi menjave surovin in vlage v kavčukih, nihanje kvalitete sendviča, previsoka vlaga ob daljšem deževju. PRODAJA Skupnost tozdov TAP je v letu 1975 prodala za 710,3 mio din pnevmatike, kar je za 6,2 % oz. 41,4 mio din več od planskih predvidevanj. Na tako ugodno prodajo so vplivale predvsem solidne zaloge ob koncu leta, preusmeritev količin namenjenih izvozu na domače tržišče, kjer so cene višje od izvoznih ter v usmeritvi proizvodnje v izdelavo proizvodov z višjimi cenami (forsiranje proizvodnje radialne potniške pnevmatike in pnevmatike z naylcnsko karkaso). Prodajne poti Doseženo v letu 1975 v 000 din Index NPV BPV rabati NPV na plan domača prodaja 546.903,1 98.046,0 448.857,2 116,8 POS 201.013,6 33.268,2 167.745,4 106,9 izvoz 168.342,1 74.617,3 93.724,8 73,3 SKUPAJ TAP (brez lastne porabe) 916.258,8 205.931,5 710.327,4 106,2 Od celokupne prodaje je bilo 86,8 % vrednosti realizirane na domačem tržišču, in sicer 63,2 % preko domače prodaje, 23,6 % pa po prodajni organizaciji Save. Z doseženimi rezultati sta domača prodaja za 16,8 (oz. 64,6 mio din), prodajna organizacija Save pa za 6,9 % (oz. 10,9 mio din) presegli plansko obveznost. Realizacija na domačem tržišču pa bi bila še večja, če bi 4 Priloga - maj 1976 m tudi prva oprema izpolnila plansko zadolžitev. Izpad prodaje pri prvi opremi pa pojasnjujeta predvsem naslednja vzroka: — zvišanje cen pnevmatike v mesecu marcu, — zmanjšan obseg proizvodnje avtomobilske industrije zaradi nerednih dobav ostalih kooperantov. Cene V mesecu marcu so se cene avtopnevmatike na domačem tržišču dvignile v poprečju za 18 %. S prvim avgustom pa so se proizvajalci pnevmatike dogovorili za cca 7,6 % znižanje cen izdelkov, je bil naš doprinos k stabilizaciji gospodarstva. ZAPOSLOVANJE Pregled stanja in gibanja zaposlenih v skupnosti tozdov TAP nam kaže naslednja tabela: Gibanje I—XII. 1975 Stanje 1. 1. 75 % na • v« vi stanje prišlo orslo j j 1975 " Inter. flubt. Stanje 31. 12. 1975 Povečanje zapos. število % TAP 917 235 177 19,3 —1 974 57 63 KVALITETA PRODAJE Kvaliteto prodaje v letu 1975 prikazuje naslednji pregled: Prodajna pot Doseženi rabati Odstopanje od planiranih rabatov v 000 din v % v 000 din domača prodaja 98.046,0 —0,54 —2.943,4 POS 33.2683 +0,07 + 149,5 izvoz 74.6173 -0,99 —1.659,7 SKUPAJ TAP 205.931,5 -0,48 —4.453,7 Pri prodaji avtopnevmatike je bilo v letu 1975 na račun nižjih dejanskih rabatov v primerjavi s planiranim doseženega 4.453,7 tisoč din prihranka. Pregled prodajnih poti kaže, da je domača prodaja dosegla za 0,54 %, izvoz pa za 0,99 nižje rabatne stopnje, kar za 4.603,1 tisoč din zvišuje netto realizacijo, nasprotno pa jo za 149,5 tisoč din znižujejo preseženi planirani rabati prodajne organizacije Save. IZVOZ Skupnost tozdov TAP je v letu 1975 izvozila za 93,7 mio din oz. za 5,095.158 $ pnevmatike, kar je 73,3 % planirane dinarske in 73,8 % planirane dolarske vrednosti. Vzrokov za nedoseganje plana izvoza je več: — Plan izvoza za leto 1975 leto je bil v primerjavi z letom 1974 zaradi potreb po konvertibilnih sredstvih povečan za 58 %. — Kriza avtomobilske industrije in splošna recekija sta na tržišču pnevmatike — predvsem v zahodni Evropi, kamor je zaradi nujnosti ustvarjanja čvrstih deviz usmerjen naš izvoz — pogoje trgovanja močno zaostrili. — Zaradi uvajanja proizvodnje potniške in tovorne radialne jeklene pnevmatike je izpadla večina dobav prvi opremi, ki predstavljajo eno bistvenih postavk našega izvoza. — Ob priključitvi pridruženih tozdov Savi se je skupnost tozdov TAP prilagodila predpisom vezanja uvoza na izvoz po skupni savski izvozno-uvozni bilanci in prirejala mesečne plane izvoza potrebnim vrednostim iz te bilance ter jih do konca leta zadovoljivo izpolnjevala. Vsako povečanje izvoza nad temi vrednostmi pa bi zaradi nižjih cen zmanjševalo dohodek. V letu 1975 je bil izvoz avtopnevmatike močno razdrobljen, saj so se avtoplašči izvažah v 18 držav. V skladu z usmeritvami povečane jugoslovanske zunanjetrgovinske dejavnosti vdržave SEV in države v razvoju so bila odprta nova tržišča v CSSR, Libanonu, Iranu, Egiptu. ZALOGE GOTOVIH IZDELKOV Zaloge gotovih izdelkov, vrednotene pa variabilnih stroških znašajo na dan 31. decembra 1975 51,8 mio din (po BPC pa 87,6 mio din) in v primerjavi z začetkom leta izkazujejo 24 % porast. Poprečne zaloge v letu 1975 znašajo po VS 49,1 mio din, dnevi vezave iz poprečnih zalog pa 29 dni, kar je za 81 % oz. 13 dni več kot v 'letu 1974. Pregled stanja in gibanja zalog po osnovnih skupinah izdelkov v letu 1975 prikazuje tabela: Osnovne skupine izdelkov Stanje zalog 31. 12. 1975 v 000 din VS Index povečanja 31. 12./ 1. 1. 1975 avtoplašči tovorni 22.056,9 336,7 avtoplašči poltovomi 1.166,6 52,6 avtoplašči potniški 21.170,7 75,0 plači za industrijska vozila 516,6 — avtozračnice tovorne 2.546,9 142,5 avtozračnice potniške 3.109,3 126,7 ščitniki 1330,7 2313 Iz pregleda je razvidno, da je bilo zaradi močne fluktuacije potrebno zaposliti 235 delavcev zato, da se je število zaposlenih povečalo za 57 oz. za 6,2 %. Letni plan kadra, ki ga določajo mesečni operativni plani, je tako izpolnjen z 41,5 %. Pri raziskavi vzrokov močne fluktuacije je bilo ugotovljeno, da je iz objektivnih vzrokov prekinilo delovno razmerje 39, iz subjektivnih vzrokov pa 138 delavcev. OSEBNI DOHODKI V obdobju od 1.1. do 31.12.1975 je bilo v TAP izplačanih 61,927.808.— din brutto OD, to je za 1,3 % več kot je bilo planiranih. V letu 1975 je poprečni mesečni OD na zaposlenega znašal 3196 din in se je v primerjavi z letom 1974 povečal za 18,2 %. Na povečanje je vplivalo: — Povečanje PVT v februarju od 0,175 din/uro na 0,180 din/uro, to pa je za 2,86 % in v avgustu od 0,180 din/uro na 0,190 din/uro, to je za 5,56 %. — Povečanje mase OD za oceno kvalitete dela od 4,5 % na 8,5 % od mase OD in povečanje OD za kvaliteto izdelkov, ki omogoča nagrajevanje po kvaliteti od —10 % do + 20,0 % od OD za ure na delu (prej —10 % do 10,0%). — prehod od analitskih ocen na obračunske osnove v marcu. — Vsklajevanje analitskih ocen delovnih mest. Gibanje poprečnih OD po mesecih kaže, da so OD porastli najprej v mesecu marcu in aprilu, potem pa padli zaradi posebnih pogojev gospodarjenja (dopusti, težji ekološki pogoji dela, korekcija cen naših izdelkov, v juniju in avgustu je odpadel en delovni dan) z mesecem septembrom so poprečni OD spet porastli zaradi povišanja PVT in boljših poslovnih rezultatov. ANALIZA SPLOŠNIH STROŠKOV Prilagojeni stroški skupnosti tozdov TAP so za 1 % manjši od planiranih. Dejanski stroški so za 3 % večji od prilagojenih. Poglavitna negativna odstopanja so bila pri naslednjih stroških: — Porabljena energija — negativni odmik je nastah pri porabljeni pari in električni energiji. Dejanska poraba po števcu je vedno večja od predvidene, delno zaradi napake v merjenju količin, delno zaradi večje porabe. — Dejansko je bilo porabljenega pisarniškega materiala na vseh stroškovnih mestih, več kot je bilo dovoljenega, kar kaže na neupoštevanje akcijskega programa. — Tudi pri potrošnem materialu je iz istih vzrokov kot pri pisarniškem materialu nastal negativni odmik. Večji odmiki potrošnega materiala so predvsem v tozdu Polizdelki (za 69 %), v Konfekciji (za 47 %), Vulkanizaciji (za 33 %) in na SSM Kontrole kakovosti (za 137 %). Na SSM Kontrole kakovosti (na SM 115) je nastal negativni odmik (za 1851 %) zaradi predrago obračunanih reametensknh listov pri stroju Monsanto. — Dejanski stroški proizvodnih storitev so večji zaradi zaračunanih storitev med skupnostmi tozdov, kot se je predvidevalo v letnem planu. — Dejanski stroški transporta gotovih izdelkov so večji zaradi večjih podražitev transportnih storitev, kot so se predvidevale. — Dejanski stroški embamiranja so večji zaradi uvedbe novega embaliran j a avtozračnic med letom. — Večji odmiki pri tekočih popravilih so le pri tozdu Vulkanizacija (za 24 %). OBRATNA SREDSTVA (v 000 din) Stanje na dan aWUrai\j Sava, glasilo delavcev delovne organizacije industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava Kranj. Glasiio izdaja odbor za informiranje, izhaja štirirajstdnevno, glavni in odgovorni urednik slovenske izdaje Jože štular, tehnični urednik Lado Mraz, fotografije Janez Jereb. Naslov uredništva: Kranj, Škofjeloška 6, telefon 25461, interno 482 ali 282. Tisk in klišeji GP Gorenjski tisk Kranj. Glasilo je oproščeno temeljnega davka na podlagi mnenja republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SRS (št. 421-1/72 z dne 27. marca 1973). ni pokleknil predme, poslednjega gospodarja te hiše. In jaz bi ti bil rekel: ti gospodari zdaj, tvoja je hiša, tvoja senožet, tvoje polje — vse to vzemi, kar je vzraslo tako čudežno iz moje krvi in iz mojega potu, da je zdaj moj život upognjen in izžet, da so slabotne moje roke in da se tresejo stara kolena! Vse vzemi — jaz, starec, trudni gospodar, pa si zapalim pipo ter sedem na zapeček ... Tako bi ti storil, tako bi jaz govoril in Bogu bi bilo dopadljivo in ljudem!« Sitar se je okrenil, z veselim pogledom se je ozrl po družini. »Ljudje božji, glejte ga: ali naj pokleknem predenj?« Krohotoma se je zasmejala družina. In se je okrenil k Jerneju, gledal mu je dolgo v obraz, nato je izpre-govoril. »Kaj misliš, da sem ti bil pokazal prag zato, ker sem bil pijan in slabe volje? Ali pa da se mi je na sedmini zahotelo komedij in burk? Tako je, hlapec: potrla me je smrt očetova, ampak tehtnica je bila pravična, poleg bridkosti je bila tolažba. Nikoli nisem bil gospodar, zadnji hlapec sem bil, poleg pastirjeve je ležala moja žlica. Ti, hlapec, si bil moj krivični gospodar; tvoj pogled povelje, tvoja beseda ukaz. Jaz pa sem te videl v svojem srcu, kako boš prosil na mojem pragu, in užival sem sladkost... Vam vsem je bil gospodarjev gospodar, še vi uživajte sladkost: pastir, odpri mu duri na stežaj!« Pastir je šel in je odprl duri na stežaj. Jernej se ni ganil, ne prestopil. »Ne stoj tam kakor lipov bog! Gani se!« Jernej se je vzbudil kakor iz hudih sanj; pa mu ni bilo nič bridko, nasmehnil se je. »Sitar, Bog je naredil postave, ti jih ne boš premaknil! Pot, ki je kanil s tvojega čela, je tvoj — to je postava! Ne bom prosil postelje, ki sem jo sam postlal, ne bom beračil kruha, ki sem ga sam pridelal in vmesil! Legel bom na posteljo in ne bom nič vprašal, posegel bom po kruhu, nič ne bom prosil! To je postava in pravica. Vi pa primite za žlice, ne bodi vas sram ukradenega kosila, nič vas ne bodi sram, da niste čakali na gospodarja in na njegov očenaš; usmiljen je, brez zlobe — zakaj njegova je pravica in postava!« Tako je govoril Jernej. Teman pa je bil Sitarjev obraz, njegova beseda je bila hitra in osorna, mrko je gledala družina. »Pojdi brez prerekanja; odprte so duri, nizek je prag!« Še se je ozrl Jernej, dolgo se je oziral, ni srečal pogleda, ki bi mu bil rekel zbogom. In hudo se je storilo Jerneju. »Svatujte, ljudi moji! Odprta vam je hiša, odprt vam je hram in tudi kašča vam je na stežaj odprta. Jemljite in gostite se! Jaz pa se povrnem k vam s pisano pravico, podpisano in zapečateno; zakaj Bog ne laže in tudi postave ne lažejo. In kadar se povrnem, ljubi moji, takrat bodi ljubezen med nami in krščansko usmiljenje!« Rekel je in je šel. Ifil hpfijZ jmmcli, in g;i x.;ipirajo mod jmivo isilni poli 'boino, ki ala, iodn m k terja razočaran v ion, p rasa no praho, vlada se napoti e pravice, nj vdano ir, vi je po-osli: »-Ali dog ali ni lohožnega ten upor-poza rom iit vaščani . Delavec • družbe >1 uči ja in odpraviti vred; do- liselnosli in delu osamljen, ga reakcionarno 'ijatelj je Hlapca Jerneja označil kot >sve-