/f
p



Uredništvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3,
dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-aujejo.
NARODNI
Upravništvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogepske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K mesečno ... K 2-10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (fnserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 91.
Telefonska številka 65.
Celje, v soboto, 2% aprila 1910*
Čekovni račun 40-917. LClO II.
Justične razmere na Spod. Štajerskem.
Referat na občnem zboru Zveze sloven. odvetnikov dne 13. marca v Ljubljani.
Slika o justičnih razmerah na Spodnjem Štajer-kem je naravnost žalostna. Še daleč smo od izvršitve jezikovne ravnopravnosti. Ako se pomisli, da je uprav pretežna večina Spodnje Štajerske slovenske narodnosti, da Nemci na deželi skoro čisto nič ne štejejo in da pridejo v poštev le v mestih in trgih, med njimi posebno v Mariboru, Ptuju in Celju, nekoliko še v nekaterih drugih mestih in trgih, se mora človek naravnost čuditi, kako je to sploh mogoče. Nemci dobro vedo, da je glavna njih podpora nemško misleče uradništvo, da bi brez teh ginevala njih moč in prednost pred nami, da bi morali postati celo skromni in pohlevni, dočim so sedaj gospodarji nad nami. Vlada je slepa in gluha za vse naše želje in pritožbe. Nemški uradniki imajo sedaj zares zlate čase. 2e pravne praktikante in avskultante priporoča na višjem mestu javni nastop pri nemških veselicah in v društvih; jako hvalevredno delo stori v očeh svojih višjih, kdor je odbornik ali predsednik kake podružnice »Sudmarke« ali »Nemškega Schulvereina«. Nasprotno pa bi se slovenskemu uradniku gotovo zamerilo, ako bi hotel aktivno sodelovati pri kaki politični stranki, biti odbornik ali predsednik političnega društva ali podružnice slovenske Šolske družbe sv. Cirila in Metoda. Slovenskega avskultanta je disciplinarni svet c. kr. višjega deželnega sodišča odpustil iz^službe, ker je v popolnoma slovenskem o-kraju ne javno, marveč v privatnem pismu nasveto-val slovenskemu županu, naj skrbi, da bodo vsi napisi v njegovi občini samoslovenski. Nemškomisleči sodnik na Štajerskem, ki je v kraju, v katerem o-pravija svojo službo in kjer bi moral biti naravnost vzor narodne nepristranosti, mirne Slovence žalil in poklical hlapca, da naj ta slovenske goste odstrani, še vedno službuje tam, kjer je to storil. Najbrž je dobil od disciplinarnega sveta samo rahel ukor, ki mu da gotovo še več poguma, da pri drugi priliki spet tako postopa.
Nemški uradnik dobro ve, da se mu ni treba nikogar in ničesar bati, posebno ne kake jezikovne pritožbe; nasprotno čim več pritožeb v tem obziru prihaja na višja mesta, tem bolje za dotične gospode, ker se takoj vidi na višjem mestu, da so to pravi nemški možje, ki bi bili sposobni v dotičnem okraju slovensko uradovanje kolikor mogoče omejiti. Imenovanja deželnosodnih svetnikov, okrajnih sodnikov, sodnikov kažejo, da ni milosti za slovenske uradnike v celjskem in mariborskem okrožju. Kadar je treba imenovati sodnika (adjunkta) in bi bil morebiti Slovenec na vrsti, se večkrat imenovanje toliko časa zavleče, da med tem časom napravi nemški avskul-tant svojo skušnjo; potem še le pride imenovanje in je imenovan nemški avskultant, ki je pozneje napravil svojo skušnjo, za Štajersko, Slovenec pa, ki je
napravil poprej svojo skušnjo, mora zapustiti svojo ožjo domovino in biti prestavljen na Kranjsko. Ravno tako mora biti zadovoljen slovenski sodnik, ki je na vrsti, da postane okrajni sodnik, če doseže to mesto na Kranjskem, dočim si nemški njegovi kolege mesta naravnost izbirajo . To delo se vrši sistematično.
Izmed deželnosodnih svetnikov v Celju postali so štirje Nemci višjesodni svetniki; vsi štirje so preskočili Slovenca Gregorina, ki ima že več let samo naslov višjesodnega svetnika.
V Mariboru sta dva mlajša svetnika Nemca preskočila Slovenca Canjkarja. Imenovani so bili v teku enega leta med drugim sledeči Nemci: deželnosodni svetnik za Celje Weneclikter, okrajna sodnika v Celju dr. Watzulik in dr. Stepischnegg, okrajni sodniki in pi!edstojniki okrajnih sodišč v Ljutomeru dr. Fehl-eisen, v Šoštanju dr. Rostock, v Kozjem Doxat, v Gornji Radgoni dr. pl. Ducar, sodnik dr. Dijak v Šmarju, rojen štajerski Slovenec pa je bil imenovan za Trebnje, čeprav je že zaradi svoje bolehnosti izrecno želel, da bi ostal na Štajerskem — sodniki v Konjicah Dev, v Ljutomeru dr. Bicek, v Laškem trgu dr. Kratter, v Brežicah dr. Kristl, v Slovenski Bistrici dr. Mathiaschitsch. V Maribor sta bila prestavljena sodnika dr. Premschak iz Laškega trga in dr. Oswatitsch iz Brežic. Sploh zasedajo vsa boljša mesta Nemci. Navadno se službe nič več ne razpisujejo, posebno kadar se je bati boljših slovenskih prošnjikov.
Pri okrajnih sodiščih v Šoštanju in Konjicah sta bila poprej okrajna sodnika Slovenca; na njuno mesto prišla sta dva Nemca, in ko je bil iz Šoštanja okr. sodnik dr. Stepischnigg prestavljen pred enim letom v Celje, moral je spet postati njegov naslednik mož nemškega mišljenja, tako da ti dve mesti ostaneta sedaj nemška posest. Seveda vlade prav nič ne moti to, da so vendar dotični uradniki nastavljeni za celi okraj, ne samo za dotični trg in da tedaj ne more biti odločilno le mišejenje morebiti občinskega zastopa onega mesta ali trga, kjer se nahaja sodišče. K okrajnemu sodišču v Ptuju sploh slovenskemu uradniku ni več mogoče priti; še pred 25 leti so bili v Ptuju uradniki večinoma Slovenci. Sedaj je samo eden, ki je pa tudi bil le slučajno pred dvema letoma tje imenovan, ker je bil izvrstno kvalificiran in je bilo treba imenovati istočasno dva sodnika, tako da sta bila imenovana eden Slovenec in eden Nemec. Nobeden Slovenec ne more več priti k sodiščem v Marnbergu, Ljutomeru. Gornji Radgoni. Slovenski Bistrici, Rogatcu, Konjicah, Šoštanju, Laškem trgu in Slovenjemgradcu. Samo ob sebi se razume, da so uradniki državnega pravdništva v Celju in v Mariboru sami Nemci pristnega nemškega mišljenja.
Kaj je vse Nemcem dovoljeno proti nam Slovencem. kako umejo nemški časopisi javno pozivati nemško prebivalstvo, da prepreči slovenske veselice v Mariboru, ali v Celju ali v Ptuju, dočim se slovenski časopis že konfiskuje, ako le piše, da naj sloven-
sko ljudstvo kupuje pri slovenskih obrtnikih in trgo-.vinah, se konfiskujejp tozadevni slovenski oklici, na primer razni ceniki z napisom, da naj Slovenec kupuje pri Slovencu. Resnica se ne da prikrivati, da veljamo dosedaj kot ljudstvo nižje vrste, in da se z nami tudi tako ravna. Kar se tiče uradovanja samega niso razmere jednake v celjskem in mariborskem o-krožju. Porotne obravnave v Celju in Mariboru se vršijo v nemškem jeziku, vse tožbe so sestavljene v nemškem jeziku, naj že obtoženec nemško razume ali ne, državni pravdnik in predsednik govorita izključno v nemškem jeziku. Pri glavnih obravnavah v Celju govori državni pravdnik vsaj navadno slovensko, ako je obtožnica sestavljena v slovenskem jeziku. Obtožnice so pa sestavljene le tedaj v slovenskem jeziku, kadar se je obdolženec zagovarjal v slovenskem jeziku, in je dotični kazenski sodnik tudi sestavil slovenski zapisnik. V Mariboru govori drž, pravdnik vedno le nemško, tudi kadar je obtožba slovenska. Preiskovalni sodniki pri okrajnih sodiščih, ki so nemškega mišljenja, trudijo se kolikor mogoče malo pisati v slovenskem jeziku. Nekaterih nemških uradnikov prvo vprašanje, ki ga stavijo obdolžencu, je: »Znate tudi nemško?« — Ako stranka odgovori, da ne, jo vendar uradnik znovič vpraša: »Razumete pa vendar nekoliko?« Stranka si mora misliti, da se tudi pri sodišču bolje godi Nemcu, kakor Slovencu in na zadnje res privoli, da razume nemško. Sodniku se zjasni obraz in seveda začne pisati v nemškem jeziku. Ako stranka, ki nekoliko nemško razume, izrecno želi, da bi se slovensko zapisalo, ker je slovenščine zmožnejša, ji uradnik prej omenjene vrste odgovori, da lahko govori, kakor hoče, pa zapisnik bode pisal v nemškem jeziku, ker stranka nemško razume. Včasih uradnk strogo pripomni: »Kaj bodete tajili, jaz vem, da nemško razumete.«
Človek si lahko misli, kako mučne so debate in kako mora biti razpoloženje strank, ki nastopijo kot obdolženci pred sodnikom, ako se že iz začetka preiskovalnemu sodniku zamerijo. Navodilo, da se morajo delati slovenski zapisniki, kadar so stranke samo slovenščine zmožne, razlagajo nemški uradniki tako, da Slovenci, ki tudi nemško razumejo, nimajo niti pravice zahtevati slovenskih zapisnikov. Malo jim je pri tem mar, kar veleva zakon o jezikovni ravpopravnosti in posebno člen 19. Ako je zapisnik o zaslišanju obdolženca spisan v nemškem jeziku, je gotovo tudi obtožnica nemška.
Samo ob sebi e razume, da kadar e več obdolžencev. ne odločuje morebiti število obdolžencev ene ali druge narodnosti, tudi ne pride v poštev, da morebiti eden nemški soobtoženec slovensko razume, slovenski soobtoženec nemško pa ne; obtožnica je nemška, če je tudi samo eden obdolženec se zagovarjal v nemškem jeziku, oziroma, ako je le eden zapisnik o zaslišanju obdolžencev pisan v nemškem jeziku. Pri kazenskih vzklicnih obravnavah v Mariboru je vse nemško; poročevalec prednaša vse v nemškem jeziku in ravno tako tudi govori državni
LISTEK.
Oče Kondelik ist ženin Vejvara.	12
Češki spisal Ignat Herrmann. — Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina.
»Kaj? Ta z galošami?« je vzklikni! mojster Kondelik. »Kje pa je?«
Gospa je karajoče pogledala moža, kakor bi hotela reči: Ampak stari, imej vendar pamet! In zopet se je ozrla na Vejvaro.
Tu se je naglo obrnil mladi mož, kakor da bi čutil, da počivajo na njem oči, in je pogledal naravnost na skupino pod hrastom. Takoj je spoznal vse tri osebe, na katere je imel tako raznovrstne spomine, in zardel je kakor prej Pepica. Zdelo se je, da trenutek premišljuje, kaj je treba storiti, toda hitro je potegnil čepico, poklonil se je globoko in njegove ustnice so se gibale. Gotovo je letel sem k drevesu kak uljuden pozdrav.
»No, tak odkrij Se tudi ti, stari«, je vspodbudila gospa Kondelikova, »ko nas tu vse vidi.«
»Saj ga niti ne poznam«, je odgovoril mojster Kondelik, snel slobnk z glave in je mahal z njim Vejvaru.
»Ampak veš, kdo je to«,je odgovorila gospa, »saj ti je gospod Hupner vse povedal.«
»Samo to vem, da rad pleše v galošah«, je rekel mojster. »Ampak danes jih nima.«
»Bodi že enkrat tiho, stari«, se je jezila gospa. »To se more pripetiti vsakemu.«
In kakor da bi hotela popraviti jezikavost moževo, ki ni mogla priti na uho Vejvaru, je zopet po-kimala z glavo in to kar najuljudneje.
Ali je bil Vejvara spodbujen s tem uljudnim migljajem? Ali je že sklenil prej, da se približa, ko je vedel, da mora nekaj pojasniti, ali se opravičiti? S kratka, mladi mož je rekel nekaj sosedom na tleh — in je krenil k mizi, pri kateri so sedeli Kondelikovi.
Za Vejvaro je bilo to pogumno podjetje. In nikdar bi ne bil tega storil, ako bi stal tu samo kot Frančišek Vejvara, v kaki križasti obleki. Ne — v tem slučaju bi se splazil v goščavo — njegova hrabrost bi bila dobila eden poraz več. Ampak zavest, da tiči v sokolski obleki, je dajala njegovi boječi naravi pogum. Spomnil se je sedaj sokolskega gesla: v srcu hrabrost, v roki moč! — in jo je mahnil.
Ko se je približeval, je še le videla gospa Kondelikova popolnoma jasno, kako ugleden mladenič je to. Sokolsko čepico je imel pomaknjeno k desnemu ušesu, da ni popolnoma pokrivala njegove tem-norumenkaste, kodraste lase. Vejvarovo lice je bilo obrobljeno z mlado, mehko brado, ki je bila nekoliko temnejša od las, pod ravnim nosom sta se sukala dva valčka brk, katerih se še ni dotaknila britev. Obličje Vejvarovo je bilo zagorelo od vročega soln-ca; modre oči so gledale izpod trcpalnic odkritosrčno. zaupljivo. Danes je ugajal Vejvara gospej Kondelikovi še bolj, kakor tedaj pri »Nageljih«.
Pepica je bila, s svojo sodbo veliko prej gotova kakor mati. Njej je ugajal Vejvara že pri »Nageljih«
— in danes tudi — brez vsega dolgega premišljevanja. In sedaj, ko se je Vejvara bližal, ji je poskočilo srce od veselja. Samo nekaj ji je kalilo veselje pri tem ponovnem srečanju: misel, da je pri tem oče. Oče je sicer zelo dober, ampak včasih je take volje in govori, kar mu slina na jezik prinese. Samo, da bi se ne dotaknil Vejvare, da bi ga ne razžalil!...
Vejvara je že tu. Poklonil se je damam, rekel je svoje »Poljubljam roko!« in »Klanjam se!« in ko se je poklonil mojstru Kondeliku, se mu je tudi predstavil :
»Frančišek Vejvara, blagorodje, konceptni prak-tikant pri magistratu kraljevega glavnega mesta Prage...«
»Nazdar, sokol«, je govoril glasno mojster, »jaz sem Kondelik — slikar Kondelik — in vas že poznam, gospod Vejvara; videl sem vas plesati tamle z našo Pepico — pri Nageljih — besedo — prav lepo ste plesali — meni ni šla beseda nikoli v glavo ..
Vejvara je zopet zardel, prav do ušes, bilo mu je, kakor da se mu zibljejo tla pod nogami. Zdelo se mu je, da v besedah Kondemikovih tiči vragova ironija. Počasi mu je zginil pogum. Ampak »Sokol!« Sokol!« je klicalo v njem. »Drži se!«
»Žalibog«, je začel govoriti z zlaganirn glasom, to je bil moj poslednji ples z gospodično — takrat se mi je pripetila nesreča — imel sem nove. lahke, lakirane čevlje — (gospa Kondelikova se je zmagoslavno ozrla na moža: Ali vidiš, da je imel dobre čevlje!) — niti čutil nisem, da sem vstopil z galošami v dvorano — in ko sem to spoznal — no, skratka, prosim milostljivo gospo in gospodično odpuščanja,
pravdnik le nemško. V Celju prednaša poročevalec v slučajih, kadar je bila razsodba prve instance slovenska. v slovenskem jeziku.
Pri večini okrajnih sodišč mariborskega okrožja se rabijo samonemške tiskovine ter zapišejo edino-le izpovedbe onih slovenskih prič in obdolžencev, ki čisto nič nemško ne razumejo, v slovenskem jeziku; razsodba sama je nemška, razven če je slovenski odvetnik navzoč. Izmed okrajnih sodišč celjskega o-krožja rabi trdovratno v takih slučajih nemške tiskovine okrajno sodišče v Konjicah, katero se na nobeden način neče pokoriti, dasiravno je predsedništvo okrožnega sodišča v Celju pred nekaterimi leti izreklo, da je tako postopanje naravnost nedopustno, ker se morajo za slovenske izpovedbe rabiti tudi slovenske tiskovine. Sicer pa v novejšem času raste marsikateremu uradniku pogum ter se zelo množe slučaji, da rabijo kazenski sodniki za slovenske izpovedbe nemške zapisnike (n. pr. v Celju pri okraj, sodišču, v Šoštanju in drugih).
Mnogokrat, tudi v Celju, pri okrajnem sodišču v Šoštanju in nekaterih drugih se delajo slovenski zapisniki in slovenske razsodbe zaradi prestopkov na nemških tiskovinah, kadar obdolženec nima slovenskega zagovornika. Uradniki, ki tako postopajo, dobro vedo, kaj da je prav in kako se mora delati, ker postopajo pravilno, kadar imajo slovenske odvetnike pred seboj; vedo pa tudi, da ne delajo prav, kadar drugače postopajo, ko imajo stranke same, brez zagovornika pred seboj. Kazenske ovadbe, razne prošnje za odlog kazni, za dovoljenje, da se sme kazen pri drugem sodišču odslužiti, razne pritožbe zaradi odmere stroškov itd., vse to se zapisuje pri okrajnih sodiščih mariborskega okrožja, kjer so uradniki nemškega mišljenja, v nemškem jeziku, pa tudi pri nekaterih okrajnih sodiščih celjskega o-krožja, v Konjicah, Šoštanju in drugih. Edino načelo, ki vlada pri nemških uradnikih je to, da se naj kolikor mogoče uraduje v nemškem jeziku.
V civilnem postopanju se pač večinoma zapisujejo predlogi in govori strank, vsaj kadar so slovenski odvetniki navzoči, v dotičnem jeziku, katerega se odvetnik poslužuje. Kadar pa odvetnika ni, je stvar drugačna. Nemški uradniki mariborskega okrožja in nekaterih okrajnih sodišč celjskega okrožja (Konjice, Šoštanj, Slovenjigradec) zapisujejo pro-tokolarične tožbe v nemškem jeziku, na kar se vrši tudi vsa obravnava v nemškem jeziku. Pri obravnavah, ki se vrše v prvi instanci pri okrožnem sodišču, se postopa pravilno. Samo pravega načela tudi tukaj ni. Eden predsednik civilnih obravnav pri okrožnem sodišču v Celju zapisuje to, kar slovenski odvetnik ali slovenska stranka govori, v slovenskem jeziku, kar se govori v nemškem jeziku, v nemščini. Drugi predsednik rabi samo eden in isti jezik, ki se ravna po tožbi, tako da se piše bodisi vse slovensko ali vse nemško, naj potem govorite stranki, ali zastopnika v enem ali drugem jeziku. Pri civilnih obravnavah, ki se vrše na drugi instanci, je odločilen jezik prve razsodbe. Kar se tiče neprepirnega postopanja, tam je za nemške uradnike pravi eldorado; tam pridejo malo v dotiko z odvetniki, tam tudi ni pravega nadzorstva nad njimi. Razun zapuščinskih razprav, katere predlaga slovenski notar, se vendarle malokatera slovenska beseda zapiše. Vse, kar podpišejo varhi, ku-ratorji, vse inventure, zapuščinske razprave, ki se vrše pri sodišču, prisojilne listine, vse prošnje, ki se tičejo zemljiške knjige, vse to je po svoji pretežni večini pisano v nemškem jeziku, v kolikor se tiče u-radovanja nemških uradnikov. Kar se tiče zemljiške knjige, so imena davčnih občin pisana v strašno spakedrani nemščini, kakor Dou mesto Dol, Gori-tschitza namesto Goričica, Riek namesto Reka, We-sowie namesto Vezovje, Wesowitza namesto Bezo-vica; slovenskih imen ni. Nekatera sodišča, kakor pred nekaterimi leti okrajno sodiščev Šmarju, ko ga je še vodil okrajni sodnik, ki je sedaj v Laškem trgu, dalje okrajno sodišče v Ptuju, odbili sta prošnjo za vpis v zemljiško knjigo, ker se v dotični listini navedeno slovensko ime davčne občine ni ujemalo z imenom davčne občine po zemljiški knjigi. Na ta način so bile stranke primorane, da v sloven. listinah zapisujejo tudi nemška imena. Sicer je vsaj okrožno sodišče v Celju dotičnemu rekurzu ugodilo. Vendar pa kaže tudi slučaj, kako mislijo in čutijo naši uradniki.
ker sem odšel, ne da bi se poslovil, — ampak — zelo sem se Sramoval. Danes se seveda temu smejem — ampak takrat se mi je zdelo, da se mi smeje celi svet — in nisem hotel, da bi samo senca tega, kar je pripadalo meni, padla na gospodično, kateri sem bil že oddan za ples...«
Aaah — gospa Kondelikova je v duhu gladila Vejvaro po glavi! Izvrstno je to povedal! Niti slutila ni, da opraviči na tako spoštljiv način svoj beg.
Seveda je ona povzela besedo, še predno je mogel izpregovoriti Kondelik:
»Ampak, gospod Vejvara, kdo bi pa vzel to za hudo! Pepici je bilo prav žal, da si niste za tako malenkost privoščili nadaljne zabave. Ko bi bili samo besedo rekli...«
Vejvara se je med tem oddahnil po dolgem govoru. Bilo je zunaj — in res mu je odleglo. Odgovoril je še:
»Da, milostljiva gospa, sedaj vem, ampak takrat ... in ravno p r e d v a m i nisem hotel za nič na
svetu--«
Vejvara je umolknil. Skoro ustrašil se je, da je rekel malo preveč. Saj si morejo misliti: Kaj pa te mi brigamo! In ti n a s! Prišel si — odšel si, česa je še treba! Bili so tam tudi drugi!
Orožniška poročila, lokalni ogledi, mnenja izvedencev — izjeme morebiti, ako odda svoje mnenje tu in tam samo eden izvedenec, ki je slučajno Slovenec, so bele vrane — se delajo povsod samo v nemškem jeziku. Tudi tam, kjer so slovenski uradniki, se navadno pišejo v izvršilnih zadevah nemški zapisniki o rubežnih ali cenitvah; vse to mora biti pisano v nemškem jeziku. Potrdila vložišča na slovenskih vlogah so povsod samo nemška. Kar je mogoče, se smatra kot notranji uradni jezik — za notranji jezik pa velja načelo: »noli me tangere«. Potem takem vidimo, da vlada pri nas velik kaos, da ni nobenega reda in da dela lahko vsak, kakor hoče. Nobenemu nemškemu uradniku se ne bode skrivil las, ako še tako prezira naše jezikovne pravice. Kakšna je slovenščina raznih kurzovcev, ki sedaj preplavljajo Spodnje Štajersko, je itak znano in slovenski časopisi so že večkrat priobčili razne dokaze njihovih zmožnosti. Človeka mnogokrat krč lomi, kadar bere njihove slovenske razsodbe. Posebno eden kazenski sodnik v Celju, ki sodi o prestopkih, razume tako malo ljudstvo in ljudstvo njega, da je mučno prisostvovati njegovim obravnavam. Pa ravno ta sodnik hoče sedaj uvesti drugo jezikovno prakso, posebno, kar se tiče slovenskih tiskovin za slovenske zapisnike. Navadno kažejo ravno uradniki, ki so malo zmožni našega jezika, namesto da bi bili skromni in mirni, najbolj svojo nenaklonjenost našemu jeziku. Kar se tiče uradovanja nadsodišča v Gradcu, so naše razmere ravno take, kakor na Kranjskem. Nadsodišče nam noče pošiljati slovenskih razsodeb in noče niti pri slovenskih obravnavah slovensko obravnavati. Kar se tiče najvišjega sodišča na Dunaju, so razmere iste, kakor v vseh slovenskih deželah; najvišje sodišče še vedno noče izreči slovenske razsodbe, če je bila tudi vsa pravda slovenska. Take razmere so prava sramota za XX. stoletje in za kulturno državo. Ako bodemo vsi posamezniki storili vedno in- povsod svojo dolžnost, ako ne bode nobena nezakonitost v jezikovnem obziru ostala neprikrita in ako bodo tudi naši poslanci nas podpirali v našem težavnem boju, se morajo te razmere temeljito predrugačiti.
Pogreb VinKa Ježovnika.
Dan žalosti.
V črno zagrnjeni od mrtvaških sveč razsvetljevani in z mrtvaškim duhom pomešanim z vonjem rož napolnjeni sobi, v kateri je včasih svoje či-losti in svojega zdravja mislil in delal, je ležal od 20. t. m. do včeraj na parah Vinko Ježovnik. In neštete vrste ljudstva so prihajale in odhajale, s težko žalostjo in boljo v srcih in na licih, da pokrope dragega rajnika in mu pomolijo molitvico v večni spomin. Nebroj vencev je viselo po sobi krog mrliča in po hodniku; v oči sta padala krasna venca s slovenskimi trobojnimi trakovi, katera sta bila poklonjena od izvrševalnega odbora narodne stranke" in od „Saveza južnih Sla-vena". Vedno nove množice ljudstva so vrele od vseh strani. Kmetje iz njegovega volilnega okraja, osobito iz Št. Janža, Škal, Št. Ilja, Drnžmirja in drugod, so prihajali v celih trumah. Bilo jim je čitati z obrazov globoko tugo nad težko izgubo, ki jih je zadela. S popoldanskimi vlaki so prišle nove množice iz marnberškega, slovenjegraškega in gornjegrajsktga okraja: kmetje in inteligenca, zastopniki političnih in drugih oblasti, sokolska društva iz Žalca (z zastavo), Mozirja (z zastavo) in Šoštanja, požarni brambi iz Družmirja in Velenja, zastopniki občin in okrajnih zastopov. Pol-noštevilno je bil zastopan občinski zastop velenjski z g. županom Skazo na čelu; 4 odborniki so nesli krsto, ostali so šli ob krsti s svečami v rokah.
Sprevod.
Bil je veličasten prizor, ko se je po opravljenih molitvah duhovščine pred hišo in ko je pevski zbor, broječ do 50 pevcev, odpel žalostinko, začel pomikati sprevod na pokopališče v Šmart-nem. Dasi je že pri odhodu iz trga začelo dežiti in je sčasoma lilo vedno bolj, se ljudje vendar niso ustrašili in vsa množica — po splošni sodbi 1500—2000 ljudi — je spremila dragega Dokoj-nika na zadnji poti: spredaj šolska mladina, potem požarni brambi, za njimi „Sokoli" z razvitimi zastavami, in nato nepregledne vrste ljudstva iz celega volilnega okraja, pa tndi iz Celja, Žalca, Št. Petra, Hrastnika itd. Izmed Ježovnikovih poslanskih tovarišev sta prihitela poslanca Roblek in Mandič.
Ob grobu.
Ljudstvo je napolnilo pokopališče. Po opravljenih cerkvenih ceremonijah (bili so štirje duhovniki z dekanom na čelu) so pevci zopet odpeli žalostinko, na kar je spregovjril vimena poslanskih tovarišev pokojnetra Ježovnika poslanec Mandič, sam ginjen in pretresen do solz, v slovo svojemu tovariša. V vznesenih besedah ga je slavil kot moža-poštenjaka, plemenitega rodoljuba, vzorno delavnega poslanca, zvestega moža svoji zdaj tako glo-
boko razžaloščeni ženi, skrbnega, ljubečega očeta svojih otrok, udanega in zvestega prijatelja. Slavil ga je kot zastopnika slovenskega naroda, ki je kakor malokateri odločno in neupogljivo tirjal pravice za svoj teptani narod, in skrbel za svoj ljubljeni kmečki stan.
Za njim je v imenu narodne stranke spregovoril njen predsednik in deželni poslanec dr. Kukovec, ki je pokojnika istotako slavil kot moža, ki je užival neomejeno zaupanje ljudstva in ki tega zaupanja v svojem delovanju kot poslanec ni varal. Njegovi volilci so izgubili v Ježovnika neizprosnega zagovornika njihovih zahtev, ki bi bil še marsikateri uspeh priboril, da mu ni smrt prekrižala njegovih velikih načrtov.
Spregovoril je še v imenu Savinjskega Sokola g. Ivan Lipold iz Mozirja, ki je v lepih besedah častil pokojnika kot vnetega podpornika vseh narodnih društev blizu in daleč, kot jeklenega branitelja narodovih pravic, kot Slovenca-poštenjaka, ki ni imel sovražnika.
Vse govore je množica tiho poslušala in čul si tuintam pritajeno ihtenje, videl si solze v očeh priprostih kmetov.
* * *
In tako smo Te torej morali izročiti materi zemlji, vrli mož! Ni Ti bilo dano, da izvedeš vse lepe načrte, ki si si jih zasnoval kot zastopnik svojega ljudstva, sebi v čast in ponos, narodu v korist. Priden kakor mravlja si mislil in delal neutrudno, dokler te ni kruta morilka za vedno priklenila na postelj in te končno iztrgala rodbini in narodu. Tebe ni več, a Tvoj spomin, spomin na Tvoja plemenita dela bo živel večno med Tvojim ljudstvom, ki si ga tako iskreno — vdano ljubil.
Slava Tebi, Vinko Ježovnik, slava Tvojemu spominu!
Politična kronika.
Iz parlamenta.
Drugo čitanje posojilne predloge končano. — Preprečeno tretje čitanje; vspešen nastop Slovanske jednote. — Jugoslovani proti italjanski pravni fakulteti. — Pogajanja glede „male" rekonstrukcije razbita. — Nemški glasovi glede ministra rojaka. — Pogajanja med Slovenskim klubom ia Zvezo južnih Slovanov.
Včeraj se je nadaljevalo in končalo drugo čitanje posojilne predloge. Zbornica jo je odobrila, kakor je bilo tudi pričakovati. Izmed govornikov smo že včeraj omenili domobr. ministra Georgija. Italjan Gentili je pel pesem sprave med Italjani in Nemci in pripovedoval vladi, da je dosegla v drž. zbornici že celi dve leti večine samo s pomočjo italj. glasov. Urgiral je rešitev predloge glede italjanske pravne fakultete in zahteval, da se naj popolnoma opusti misel na vinski davek. Slov. kler. Žitnik je bil mnenja, da če se je že porabilo toliko denarja za Bosno, je gotovo pravično, da se dovoli avssrijskemu parlamentu tudi kontrola nad upravo Bosne in Hercegovine. Našteval je slučaje, iz katerih je razvidno, kako bosanska vlada na ljubo svojim protežirancem zapravlja deželno imetje. Slovanska jednota ni a priori opozicijonaina, pač pa ostane v opoziciji tako dolgo, dokler ne pridemo do svojih pravic. Dr. Kram&r se je kar najodločnejše uprl svojevoljnemu postopanju ministra Bilinjskega tako glede nedovoljene izdaje zakladnic kakor črtanja gotovih postavk v proračunu. Sedanje posojilo je namenjeno samo za pokritje deficita. Svaril je, da bi se prebivalstvo z novimi davki preveč obtožilo. Konečno je sprejela zbornica Steinwender-jeve predloge glede posojila z resolucijo, v kameri se izreka Bilinjskemu priznanje za dobro izvršeno zadnjo emisijo rente.
Nato je zaključil Pattai sejo in naznanil, da skliče tri minute kasneje drugo, da bi se hitro izvršilo še tretje čitanje predloge; Seitz je predlagal pred zaključkom prve seje, naj bi se vršila še le danes seja za 3. čitanje in protestiral proti predsednikovemu postopanju. Pridružil se mu je dr. Korošec. Vendar sta bila preglasovana. Ko se je pa otvorila druga seja, je prijavilo takoj 127 poslancev, Slovanov in socijalistov, formalne pred-oge in 66 poslancev je zahtevalo o njih poimensko glasovanje. Večina, zlasti kršč. socijalci in Poljaki so uvideli, da je najboljše za nje, ako se udajo, in tako se je moralo konečno glasovanje o posojilni predlogi zopet zavleči. Ta kratka, a vplivna demonstracija je zopet dokazala vladi, da s svojo večino vred ni gospodarica v parlamentu
Dunajsko časopisje poroča, da bodo Jugoslovani takoj začeli v odseku obstrukcijo, ako bi se predložila predloga glede italjauske pravne fakultete. Vendar po naših mislih ne zadostuje negativni odpor, treba tudi pozitivnega dela za slov. pravno fakulteto in za reciprociteto skušenj na zagrebškem vseučilišču.
Češki listi poročaio, da so pogajanja za tako-zvano „malo" rekonstrukcijo kabineta razbita.
Češki Nemci so sila nestrpni zaradi tega, da še vedno ni ministra rojaka. Ali jim je delo vlade in ostalih nemških ministrov premalo? Nemški narodni svet je pozval nemškonacijonalno zvezo, naj čim preje imenuje pripravnega kandidata za portfelj nemškega ministra rojaka.
Kakor smo poročali pred nekaj dnevi, se je ustanovil peteročlanski odbor, kateri se ima posvetovati o Šusteršičevih predlogih glede skupnega jugoslovanskega kluba. V četrtek je imel ta odbor pogovor o fuziji obeh klubov. Razprave so strogo tajne, vendar pa moramo reči, da do kakega rezultata ni došlo. Jasno je sedaj, da nameravajo slov. klerikalci stopiti v vladno večino in iščejo povoda, da bi Narodno zvezo razbili ali pa bi se jim posrečilo skovati skupen klub, iz katerega bi potem izrinili opozicijonalce, zlasti neljube jim slovenske naprednjake. — Zdi se nam, da se bode reč izvršila na poslednji način, zlasti ker si žele dalmatinski Hrvati itak v vladno večino. Kako si Mislijo klerikalci »slogo", kažejo naravnost pobalinski napadi dr. Koroščevega glasila na dr. Ploja.
Drobne politične novice.
Vinorejski odsek drž. zbornice je sklenil re-zolucijo. da bi se naj odslej vinorejcem ne dajala več brezobrestna posojila temveč državne subvencije.
Dunajski obč. odbornik Hraba misli za svoje ©bdolžitve proci nekaterim kršč. soc. voditeljem pred sodnijo nastopiti obširen dokaz resnice. Ako pride oio procesa, utegne ta trajati osem dni.
Hrvaški sabor bo najbrže danes odobril in-demniteto za proračun, potem pa se bode odgodil, dokler ne pride načrt volilne reforme iz Dunaja, kjer leži v svrlio predsankcije.
Ruska duma je dovolila 14 miljonov rubljev za rusko ljudsko šolstvo. Vlada upa, da bode do 1. 1920 izvedena po celi Rusiji obveznost ljudsko-šelskega obiska.
Cesar Frani; Jožef se po poročilih zagrebških listov odpove baje še tekom letošnjega leta prestolu. V dunajski in budimpeštanski kovnici denarja so baje že dobili ukaz, da kujejo nov denar za 1. 1911 že s sliko prestolonaslednika Franca Ferdinanda.
Štajerske novice.
»Ofieijelna" pogajanja za delazmožnost štajerskega deželnega zbora se bodo pričela v Gradcu dne 27. aprila s pogovorom med veleposestniki in nemškimi nacijonalci. Ali ni pravcata komedija, gledati te odločne bojevnike v štajerskem deželnem zboru? »Neoficijelno" so se že dogovorili, da se vrši meseca junija kratko zasedanje dež. zbora, v katerem bode odobren dež. proračun z vsemi krivicami in zapostavljanji Slovencev; in ne le to; zvišane bodo doklade na vse direktne davke in na pivo. Stvar je že zdavnaj dogovorjena in gotova. To vemo iz sigurnega, dobro poučenega vira In sedaj je brezobzirni dr. Kukovec pokazal klerikalno - nemškonacijonalne karte ter spravil gospodo v zadrego. Seveda je stopila takoj v akcijo glasovita »Dementier spritze": slov. kler. in nemškonacijonalni listi tajijo in demontirajo v potu svojega obraza. Še celo ptujski »Štajerc" se trudi oprati naše klerikalce hudega suma, da so se že udali. Slovenski klerikalci tajijo zategadelj, ker bi radi še ohranili nekaj časa svoj prestiž kot bojeviti levi za narodne pravice v Gradcu, nemški nacijonalci pa, ker bi radi prepričali svojo špisburgarijo, da so Slovenci šli v Gradec prosit za milost in odpuščanje ... Celo umaknjenja Wastianovega predloga ne sme nikdo smatrati za kako odkupnino; ns odpravo različnih krivic v deželni upravi in proračunu pa itak slov. klerikaici ne mislijo . . Tudi autonomijo so si shranili v vojni arzenal za boljše čase. Človek bi se pomilovalno smejal tej žalostni komediji na narodne stroške, ako bi ne bila tako — oprostite — prokleto žalostna in poniževalna za nas Slovence. Pravim še enkrat slovenski klerikalci se igrajo z ognjem. Spregledali morda ne bodo njihove brezvestne igre na hvalo
5»
duhovniškemu tiranstvu vsi tisoči volilcev — a spregledali so j« že vsi samostojni in politično pošteni ljudje na Spod. Štajerju ter imajo za klerikalne vodje samo še — zaničevanje.
Jutri predstava v Celju: Na Osojah" v prid Ciril-Metodovi družbi. Začetek točno ob pol 8.
v Prestavljen je finančni konceptni prakti-kant dr. Hauke od davčnega referata v Celju v Feldbach.
a Klub slovenskih kolesarjev v Celju ima
danes ter vsako soboto naprej od 8. ure zvečer kegljalni večer v „Skalni kleti".
v Bralno društvo na Bregu izreka tem potom slavni celjski Posojilnici za denarno podporo v znesku 25 kron iskreno zahvalo. Odbor.
v Iz Žalca nam poročajo, da se je drznil sinoči neki nemškutarski potnik za poljedelske stroje iz znane tvrdke Ježek na Blanskem, Heine, zabavljati na savinskem vlaku na sokole in Slovence. Mož živi od samih slovenskih grošev in bi bil lahko bolj ponižen. Tvrdko in njeno mariborsko zastopstvo opozarjamo, da se ne pustimo izzivati!
Iz Braslovč. Zopet moramo zaznamovati velik napredek naših marljivih igralcev. V nedeljo dne 17. t. m. so uprizorili narodno igro »Revček Andrejček". Na odru smo videli gdč. Kraševičevo, Vovšekovo, Pikelnovo, Muhovičevo in Rojnikovo. Glede igralk se moramo splošno pohvalno izraziti. Sleherna je bila na svojem mestu, težko je dati kateri prvenstvo. Gdč. Vevšekova je bila najboljša in najljnbkejša. Imenitno je zadela Fra-nico, posebno na onih mestih, ko pride v nasprot-stvo z lastnim očetom. Strastna dekliška ljubezen je zmožna svojeglavno kljubovati neizprosnemu, kakor skorja trdemu očetu. Krasno je bilo uglobljenje Ivaničine ljubezni osobito v trenutkih, ko se mora res pokazati prekipevajoča, in neupogljiva ljubezen do Pavleta. Moške vloge so bile vse najbolje dovršene. Od Zvitoroga pa do lovca Logarja. Igrali so: g. Vovšek, Marčinko, Glavnik, Piki, Strožer, Rataj, Deleja, Perger, Vrankovič itd. Revček Andrejček (g. Marčinko) sploh ni mogel biti boljši, kar velja tudi o Jeklenu (g. Vovšek). Splošno pozornost in največ smeha je vzbudil Anže (g. Rataj) s svojim jecljajočiril govorom, bil je prav katakterističen tip hlapca. V odmorih je igrala godba iz Konjic (Nepolitan), ki nam je nudila priliko slišati fino godbo. Posamezne točke so igrali tako točno in eksaktno, da je bilo občinstvo očarano. Bil je to res lep večer; mladi, narodni delavci, preskrbite nam še več takih večerov, ljudstvo vam je hvaležno.
a Nabori v Mozirju. Dne 21. t. m. je bilo v potrjenih 25 fantov, včeraj pa 14. Prišlo je vsega skupaj 210 nabornikov.
a Sv. Jurij ob Juž. žel. Dne 23. t. m. je pogorel v Št. Jurju kozolec g. J. Kramperšeka. Kako je ogenj nastal se še ne ve. Sreča je bila, da ni bilo vetra, sicer bi bil v nevarnosti celi trg. Na lice mesta ste dohiteli obe požarni brambi; rešiti se ni dalo razven živine ničesar.
& Nemški turnarji, ki so napadli svoj čas »Sokole" v Hrastniku, so bili pri včerajšnji obravnavi v Laškem trgu — oproščeni. O stvari še bomo spregovorili.
a Iz Trbovelj. Pevsko in tamburaško društvo »Zvon" v Trbovljah slavi letos 15 letnico svojega obstanka. Priredilo bode v nedeljo, dne 24. julija t. 1. slavnostno veselico z zanimivim sporedom v dvorani g. Forteja na Vodah. Program in dnevni čas veselice se bode pravočasno naznanil. Da bi slavnost tembolje uspela, se p. n. bratska društva prosijo, da bi se ozirala na to prireditev. Odbor.
a C.-M. podružnica za Središče in okolico ustanovljena v prejšnjem mesecu šteje sedaj 1 pokrovitelja, 2 ustanovnika, 65 rednih udov in 15 podpornih.
v Iz Ptuja. Vzornega nemškega sodnika T. ni več v urad. Vse mogoče se ugiba, kam je iz ginil. Prej čil in zdrav, sedaj pa se ga naenkrat v uradu pogreša. Nekateri pravijo, da je bolan Čuditi bi se seveda ne bilo. Na veliki petek je bilo precej mrzlo in hud krivec je tulil po gramoznih rupah v Ragoznici. In tudi poznejše dneve je bilo vreme kaj neugodno za take intimne sprehode. Možnost je torej velika, da je dobil kako trganje v ude ali pa kake make. Pripoveduje se o stvari silno veliko, in zvejo se take posameznosti, da bode iz afere nastal grozen škandal. — Priprosto ljudstvo ne more pojmiti, da bi bil c.
kr. sodnik zmožen takega javnega pohujšanja. Pa tudi mestjani so pripravljeni da pretrgajo z tem človekom vsake družabne vezi. Zvedelo se je tudi, da preiskujejo »sodnika" na možganih. To pa se nam zdi ravno tako, kakor če se hoče kakega samomorilca vsaj navidezno v nebesa praviti, da zvedenci po smrti »doženejo", da se mu je sme-šalo. Kakor rečeno stvar postaja vsak dan inte-resantnejša, na izid smo res radovedni.
a Iz Št. Vida pod Ptujem. Včeraj je umrl tu gosp. Franc Žižek, ki je dovršil s pohvalnim uspehom orgljarsko šolo v Celju in je bil tukaj organist. Pokojnik je bil vzgleden in za slovenski narod navdušen mladenič. Star je bil 22 let. N. v m. p.!
a Španski goljufi z zakladi že zopet razpošiljajo po Slovenskem pisma, ki pravijo, da je pošiljatelj v ječi, da ima nekje ogromno denarja in da dobi dotičnik, ki bi mu dal kak primeren predujem, del premoženja. To so že stare lima-nice, a ker bi lahko kdo verojel s'eparjem, je treba svariti pred njimi.
a Tatinski vojaki. V Radgoni so našli pri bivšem kantinerju artilerijske vojašnice Horvathu na podstrešju veliko množino vojaške obleke, oprave, posteljnine in celo svežnje sena. Odkrili so tudi 16 zabojev kisele vode, ki so jo pokrali vojaki. Kantinerja Horvatha in štiri vojake so zaprli.
v Murica je vsled deževja in snežnice prestopila svoje bregove. Tudi Mura je močno narastla. v Po pogrebu ga je zadela kap. Kap je
zadela včeraj zjutraj oficijala okrožnega sodišča v Mariboru g. Karla Dernovška očeta finančnega komisarja v finančnem ministerstvu g. dr. Karla Dernovška. G. Kari Dernovšek je prišel v sredo zvečer od pogreba svojega svaka g. Antona Pav-liča iz Ljubljane domov v Maribor, kjer ga je po dohodu takoj zadela kap na možgane. Umrl je včeraj zjutraj. Pogreb bo danes ob četrt na tri. N. v m. p.!
v Župnik Sušnik pred najvišjim sodiščem na Dunaju. Sloviti župnik Sušnik iz Črešnjevca pri Slov. Bistrici je bil po zimi v Mariboru obsojen na štiri mesece težke ječe, ker je več ljudij zavedel v krivo pričevanje. Župnik se je pritožil in cela pravda je šla pred najvišje sodišče na Dunaj. Včeraj je državni pravdnik z uspehom pobijal pritožbo v vseh točkah, dočim je dr. Glant-schnig iz Maribora (to se namreč razume, da naše župnike zagovarjajo Nemci) pral umazanega zamorca. Če župnik, ki se je že toliko tožaril, prejme zasluženo plačilo, je pravično, a obžalovati moramo nesrečno žrtev, katero je on zavedel v krivo pričevanje. Zanimanje za tožbo je bilo silno veliko, več oseb iz Črešnjevca in slovenjebistriške okolice je prišlo samo radi nje na Dunaj. Najvišje sodišče je zavrglo ničnostno pritožbo župnika Sušnika in je potrdilo prvo obsodbo. S tem bi bil žalostni roman končan; pride še samo lahko cesarjeva milost. Konečno si ne moremo kaj, da se ne bi obrnili proti izvajanjem graške »Tages-post" — z dogodkom se bavi vse časepisje — katera trdi, da je bil Sušnik, ki je med najbolj fanatičnimi klerikalci na Spodnjem Štajerskem, obsojen kljub temu, da so bili predsednik sodnega dvora, generalni odvetnik in dva prisednika Slovenci. Kako jasno pove nemški list, da bi morali v takih slučajih, kjer se gre za rojaka, rojaki — sodniki biti pristranski in krivični! — Ali vlada tako naziranje o justici sploh med Nemci? Marsikateri dogodki pri naših spodnještajerskih sod-nijah kažejo na to — in so značilni pojav za kriva pota,na katere je vsled laksne politične morale zašla avstrijska justica.
a Izlet v Trst Narodna delavska organizacija v Ljubljani priredi dne 8. maja t. 1. izilet v Trst s posebnim vlakom. Vožnja1 v III. razredu bo stala iz Ljubljane v Trst in nazaj le 5 K 80 v. V Trstu so že vse priprave v tiru, da bo bivanje izletnikov v Trstu kar najprijetneje. Ogledali si bomo razne znamenitosti in naprave, arzenal, muzej itd. Izleta se lahko udeleži vsakdo; svojo udeležbo mora javiti osrednjemu odboru N. D. O. v Ljubljani do 1. maja ter založiti znesek po 5 K 80 vin. za vožnjo, za kar bo dobil takoj legitimacijo. Denar se pošlje lahko tudi po nakaznici. Natančnejši program in čas odhoda sledi; vse informacije se dobe med 7. in 8. uro zvečer v društveni sobi N. D. O. — Kdor želi preživeti nekaj prijetnih ur med tržaškim Slovenci in si ogledati razne tamošnje znamenitosti, naj ne zamudi te ugodne prilike in naj pohiti z nami v Trst.
Druge slov. novice.
Občinski* volitve v Ljubljani. Pri včerajšnjih dopolnilnih volitvah v Ljubljani v I. razredu so bili izvoljeni skoro soglasno kandidatje narodnonapredne stranke.
50 letnica. Odbor »Glabene Matice« v Ljubljani je sklenil prirediti jeseni povodom petdesetletnice pesmi »Naprej, zastava Slave!« časten večer skla-datelu Jenku. Pesem je bila zložena 16. maja in se je pela prvič 23. oktobra.
Društvene vesti.
v Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Hrastnik Dol, vprizori v nedeljo 24. tm. gledališko predstavo Zamenjani bolnik" v prostorih g. Ferdinanda Roša v Hrastniku. Začetek ob 4. uri popoldne. Ker je čisti dobiček namenjen družbi sv. Cirila in Metoda se vabi Slovenec, da se udeleže v obilnem številu te prireditve.
v Slovensko akad. društvo ,,Slovenija,, na Dunaju ima svoj I. redni obč. zbor za poletni tečaj v soboto, dne 23. aprila z običajnim vspore-dom. Lokal: Restavracija Krautstofl 1. Universi-tatsstrafie. Začetek točno ob 8. uri zvečer.
Po svetu.
v 0 polkovniku Mašinu Kakor smo javili, je Umrl dne 18. tm. v Belemgradu polkovnik Mašin, mož, ki je radi slučaja igral posebno vlogo pri dogodkih, ki so nam vsem še v živem spominu. Polkovnik Mašin, svak kraljice Drage, ki je pred kraljem Aleksandrom imela za moža inženirja Ma-šina, je bil med petorico srbskih oficirjev na čelu zarote leta 1903. Pred tem pa je užival Mašin kraljevo popolno zaupanje iu je sodeloval tudi on-krat, ko se je kralj proglasil poluoletnim. Kralj Aleksander ga je bil tudi poslal kot predstavitelja Srbije na mirovno posvetovanje v Haag. Pozneje je pa padel v nemilost, uekateri pravijo da radi avstrofilskih teženj, drugi, da radi npliva Drage. Dejstvo je, da se je Mašin postavil za voditelja zarotnikom in bil med prvimi, ki so izvedli žalostni epilog v noči 10. junija.. Po uboju vladarjevem je prišel v ministerstvo Avaknmovičevo, kjer je zastopal ja^na dela. Pravijo da mu je Anglija najbolj zamerila, da je kot kraljičin sorodnik sodeloval pri njenem uboju. Njenemu vplivu je tudi pripisovati, da je šel leta 1906. v pokoj. Od one dobe pa se o vijem ni več veliko čulo.
v Šolarji požigalci. V Pragi so se hoteli maščevati zaprti učenci in ker drugače niso mogli nič storiti, so zažgali koš za papir, ki so ga pred tem potisnili pod kateder. Koš in kateder je seveda hitro gorel, zgorelo je pa tudi nekaj klopi, vendar je pa požarna bramba požar kmalu pogasila.
v Zopet siamski dvojčki. V Rožici (Rossitz) pri Altenburgu na Saškem sta se rodila možka dvojčka, ki sta do vrata zraščena in imata skupno truplo. Dvojčka, ki sta še isti dan umrla, sta imela štiri roJie, štiri noge in dve glavi.
v Časnikar — ogleduh. V Lvovu so zaprli žur-nalista Stanislava Sokolovskega, ki je bil sotrud-nik večih časnikov in tovariš že zaprtega ogle-dnha Semionova. ______
Najnovejša brzojavna In telefonična poročila.
VLADNA POSOJILNA PREDLOGA V TRETJEM ČITANJU SPREJETA v Dunaj, 23. apr. Zbornica je danes v tretjem čitauju odobrila vladi posojilo 220 miljonov kron. Potem se je razpravljalo o Vukovičevem nujnem predlogu glede dalmatinskih železnic. Govorili so posl. Nenmann, Ellenbogen, Steiner in Šusteršič za priznanje nujnosti in sprejetje meri-tuma, kar je zbornica odobrila. Prihodnja seja državne zbornice se vrši v petek dne 6. majnika.
TURŠKI SULTAN BOLAN, v Carigrad, 23. apr. Turški sultan je zbolel na špičkah. Temperatnra 39"3, žila 110, splošno stanje zadovoljivo.
v Carigrad, 23 apr. Telesni zdravnik sultanov izjavlja, da sultan že 2 dni ni zapustil harema in da ima influenco. V dvornih krogih tudi ne taje, da sultan že dalje časa boleha na ledvicah.
VOLILNI BOJ NA FRANCOSKEM, v Pariz, 23. apr. Včeraj zvečer je hotel govoriti Brisson na nekem volilnem shodu. Komaj je stopil v zborovalno dvorano, ga je množica pozdravila s kričanjem, kasneje je pa vžgala nek prepariran papir, ki se je grozno kadil in prisilil zborovalce, da so šli iz dvorane. Ko se je hotel Brisson peljati z automobilom na drugi shod, se je pokazalo, da so njegovi nasprotniki prerezali gttmi na kolesih.
NEMIRI NA KITAJSKEM, v London, 23. apr. V pokrajini Funan trajajo nemiri naprej. Ženske in otroci beže. Iz Šatigše poročajo, da vstaši požigajo uradnikom in Evropejcem poslopja in razširjajo letake, v katerih se istim grozi s smrtjo. Ko se je Zvedelo, da pri-plovejo evropejske vojne ladije za rešitev tujcev, so vstaši napolnili nekaj džunk s petrolejem in jih spustili po reki, da bi tuje vojne ladije uničili.
London. 23. apr. Reuterjev biro poroča iz Pekinga, da je angleški poslanik dobil nova poročila o nemirih v pokrajini Fuuan, a so zelo nejasna in si nasprotujoča.
REVIZIJE NA RUSKEM.
v Berlin, 23. apr. Iz Poznanja poročajo, da je ruski senator Neidgard izvršil revizijo provijatne zaloge v obmejni trdnjavici Modlin, Poveljnik, general Seviarov se je — vsled rezultata revizije ustrelil.
TATVINE V CERKVI.
Moskva, 23. apr. Tatu draguljev v Uspen-skega katedrali so že dobili v osebi nekega mladega kmeta. Dragulje so že dobili na mestu, kjer jih je tat skril.
RUSKA CARICA ZDRAVA.
Petrograd, 23. apr. Kakor se čuje z dobro informirane strani se carica počuti sedaj izdatno bolje in se že sprehaja po palači v Carskojem selu. Govori se o potovanjih carske dvojice in sicer bi se vršilo prvo na finske otoke, pozneje pa bi se vršil obisk v Darmstadtu.
POVODNJI V SRBIJI.
Belgrad, 23. apr. Kralj Peter se je podal v spremstvu ministersk. predsednika Pašiča v Kragujevac in okolico, da si ogleda povodenj in njene posledice.
SRBIJA NE KUPI SANDŽAKA NOV.
PAZARJA.
Belgrad, 23. apr. Poročilo lista „Zvona", da srbska vJada namerava kupiti od Turčije sandžak Novi Pazar, je popolnoma neresnično.
ROOSEVELT V PARIZU.
Pariz, 23. apr. Pri dineju v elirejski palači je predsednik Fallieres slavii Rooseveita kot odličnega človeka, velikega meščana, odkritosrčnega prijatelja Francije in pospeševatelja miru. Rooso-velt se je zahvalil za prisrčen pozdrav na Francoskem.
Obrambni vestnik.
v Za Ciril - Metodov obrambeni sklad so se
nadalje prijavili sledeči pn. gg.: 666. Posojilnica Fram (plačala 200 K); 667. Neimenovana E. B. et L. K. (plačala prvi obrok 50 K); 668, 669. Podružnica Cerknica (2 kamna, plačala 400 K); 670. Gorenje savinska posojilnica v Mozirji, (plačala 100 KJ; 671. Vekoslav Lokar, velepos. v Ajdovščini (plačal 200 K); 672. Vipavski rodoljubi: Boječ, Mayer, Mihelič (plačali skupaj 1 kamen 200 K); $73. Družbeni večer moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Gorici (plačal 30 K); 674. Hranilnica in posojilnica v Šmarji pri Jelšah (plačala 200 K); 675. Tržaško podporno bralno društvo v Trstu (plačalo 50 K); 676. Posojilnica na Bledu (plačala 50 K); 677. J. Dekleva trg. Gorica (plačal 50 K).
a Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" y Ljubljani.
Sprejmejo s e: knjigovodji 4, kontorista 2, korespondent 1, pomočnika mešane stroke 2, pomočniki mannfakturne stroke 4, pomočnika špecerijske stroke 2, pomočnika galanterijske stroke 2, skladiščnik 1, blagajničarke 4, konto-ristinje 2, prodajalke 4, 1 praktikant, 3 učenci in učenka.
Službeiščejo: knjigovodja 1, kontoristi 3, poslovodja 2, pomočnikov mešane stroke 18, pomočnikov železninske stroke 6, pomočnikov mannfakturne stroke 7, pomočnika špecerijske stroke 14, pomočniki modne in galanterijske stroke 4, kontoristinj 8, blagajničark 7, prodajalk 6, 2 učenca-in 2 učenki.
Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
Znanstveni preizkusi na univerzitetni kliniki v Wiirzburgu so podali sledeče:
Naravna IPranC fOŽef »ova grenčica vpliva zanesljivo in ne povzroča nikakih težkoč. Celo v slučajih, kjer se je vživala pri občutljivem črevesu — osobito v rekonvale-
scenci vnetja slepega črevesa
s soudeležbo trebušnice — doseže „ Franc Jo-žef-ova" grenčica odvajanje brez bolečin 9
se išče k nekemu uradniku samcu. Starost BO — 40 let. Biti mora snažna in lepe zunanjosti. Ponudbe če mogoče s sliko na „Go-spod in ja" na upravništvo „Nar. Dnevnika".
382 1
Nihče več ne godrnja Čez slabosti in težave,
Ako
spozna,
ki drži želodce zdrave!
Najboljše krepčžlo želodca!
potrebno v vsaki skrbni hiši!
Ljudska kakovost	liter K 240.
Kabinetna kakovost	„ „ 4 80.
Naslov za naročila: „FL0BIAN", Ljubljana.
Ponaredbe kaznive.
34
Na proda]!
Divno posestvo ,,FREIHOF" v prijazni vasi Orešje je naprodaj ter obstoji iz sledečih predmetov:
1.	Vinograd, kateri ima roditi 1000 veder vina, ako se še samo en oral njive poleg z žlahtnimi trtami obnovi.
2.	firasni sadonosnik, ki daje
najžlahtnejše namizno sadje od spomladi do jeseni, potem jabolk in sliv do 400 vagonov.
3.	Okoli 2 orala ograjenega vrta za ze-lenjad z eksotičnim namiznim sadjem.
Posestvo leži ob obeh straneh ravne lepe ceste na dolžini okoli 500 metrov, im t nevsahljivih studencev, je skoraj vse novo ograjeno, vsa lega proti jugu s krasnim razgledom po Sotelski dolini, proti severnim vetrovom z romantično goro zavarovano in je razun gozdiča vse arondirano.
Na stavbišču so slede pcslonia :
1.	Lep gradič »FREIHOF", na katerega gleda kot tekmeca iz višine kakor sokol „Bizeljski grad", je okoli 38 m dolg in okoli 18 m širok, proti dolini dvonadstropen. Od cestne strani je raven vhod skozi železno ograjo obdan cvetličnjak, ,angležki vrt'. Mnogo je sob in dvoran kakor nalašč za več rodbin letoviščarjev. En del del ostane za šolsko porabo, dokler ne bo nova šola dozidana, samo žal, da dvorane predpisane širokosti nimajo. Kleti je za 2000 veder in sodov.
2.	Gospodarsko poslopje s kozolcem.
3.	Svinjaki.
4.	Prešnica s prešami in kadmi.
5.	Žitnica, drvarnica in gradnja za perutnino.
6.	Sušilnica za sadje in žganjarna.
Vsa poslopja so zidana in z opeko krita. —-Del njive za šolsko stavbišče ni na prodaj.
Vrednost je brat bratu 50.000 kron, proda se za lastno ceno 32.000 kron, pri takojšnem plačilu pa po dogovoru. — Posestvo je bremen prosto. Leži četrt ure od projektirane postaje Soteiske železnice. Kdor je količkaj petičen in kdor se količkaj spozna, kakšna vrednost je tamkaj za pridobiti, naj te ugodne kupčije ne opusti, si ogleda, ter naj ofertnim potom ponudbo stori do 16. maja t. 1. na
županstvo na Bizeljskem
postaja Brežice, Štajersko.
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno 'posteljno perje:
1 kg sivega, dobrega, puljenega 2K. boljšega 2 K 40 h; prima p«l-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, pulje-inega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha. sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K, najfinejši drshi puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, dobi franko.
Zgotovljene^postelje
iz gostonitega^rdečega, moorega, belega ali rumenega na»-kinga, pernica, 180 cm dolga, 116 cm široka, z 2 zglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napoljen z novi«, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 26 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14, K, 16 K; zglavniki 2 K. 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. 59 25-14
S. Benisch, Deschenitz, štev. 199, Šumava, Češko.
poštenih staršev sprejme takoj Mat. Prapotnik, trgovec v Središču.
284 3-1
Dve krasni
stanovanji
vsako obsstoječe iz -t sob s prip. z že obdelanim vrtom za sočivje in lepim parkom ter lastno ko-peljo v Savinji itd. se v vili „Savinski dvor'1 (Sannhof), oddaljeni 5 minut od sredine mesta Celje, takoj oddata v najem. — Vpraša se pri t. č. oskrbnika Josipu Berku, knjigovodji Posojilnice v Celju, ogleda pa na licu mesta vsak dan od 1. do 3. ure popoldan.
Hiša z vrtom
in drvarnico. 5 minut od treli tovarn v Gaberju pri Celju, se takoj po nizki ceni proda. Več se izve pri lastniku Franc Grilec, Gaberje pri Celju. 254 3-2
dedka priložnost!
Ku[,il sem od tovarne, ki jo je uničil požar, celo zalogo krasnih, težkih
flanelnih postelnih odej
v vseh najnovejših in najkrasnejših vzorcih, ki imajo čisto neznatne, komaj vidne madeže od vode in pošiljam 3 kose za 9 K. Odeje so za vsako boljšo družino za pokrivanje postelj in cseb in so jako tople in mehke. OTON BEKERA, e. kr. finančni nadstražnik v pokoju v Nachodu na Češkem.	239 3-3
jtlcpHe
Ia smrekove, 5—9 metrov dolge, ima za oddati za celo leto 215 21-3
Viktor O laser, Ruše.
Edina štaj. narodna stekiarska trgovina
franc Strupi

Celje, Graška cesta.
| _ C/
*tv
t:
H'
!B -
«0 s— CO
-S£
o co
0»
CO >
s >
00
a>
*35< ta
o<
s
S»
o
<0 <HK
s
N<
O-p>
priporoča po najnižjih cenah svojo : bogato zalogo steklenih in porcela-nastih posod, svetilk, vsakovrstnih šip, ogledal in okvirjev za podobe.
Na debelo! jAA Ha drobno 1
Mlinarji, pozor!
Prodam za nizko ceno zaradi opustitve obrti francoske mlinske kamne še skoro nove (malo rabljene). — ALOJZ KUPEC, p. Št. Pavel pri Preboldu (Štajersko). 265 2-2
Darujte za Nor. sklad!
za žensko in moško perilo in dvojno široko za priiče se kupi najugodneje v narodni veletrgovski hiši
R. Stermecki, Ce je.
Celi kosi po engros cenah.
Vzorci zastonj i.i po iljatve čez K 20"— franko. V zalogi je tudi velikanska izbira zastorov, preprog in posteljnih garnitur. Garnitura 1 prt za mizo in 2 za posteljo skupaj 9 K, bolj fina 10 K.
32 52-15
99
Hercules
44
zavaruje osebe brez razlike vere, narodnosti in stana, katere niso na dan vpisa mlajše od 15. ter starejše od 80. leta. — Vsakdo zamore zavarovati sebe v korist dragega, oziroma tretjo osebo v lastno korist in to brez v«akega zdravniškega pregleda. — Vsa pojasnila daje glavno ravnateljstvo podrobne zadruge ,.Hercules" na Reki. 260 —2
Učenca
sprejme takoj
Zvezna trgovina v Celju
GOSLI
vseh vrst, Izborne kakovosti, po jako nizkih cenah se dobijo v zalogi glasovirov
M. "ROPAŠ
CELJE 135 5-5
bV3 Krožna cesta
-(Ringstrasse). -
Prostovoljna sodnijska dražba posestva.
Pri c. kr. okrajni sodniji v Celju se na prošnjo lastnika Rudolfa Exner-ja, stavbenega mojstra v Celju, zastopanega po dr. Vek. Kukovcu, odvetniku v Celju proda na javni dražbi posestvo s pritiklinami vi. št. 362 d. o. mesto Celje, obstoječe iz hiše, ki se nahaja na stavbeni parceli štev. 262 in sicer v Gizelini ulici štev. 8 v Celju in iz parcel št. 292/10 in 292/1 v izuosu 2700 m z določitvo izklicne cene 35.000 K.
Dražba se vrši dne 29. aprila 1910 ob II. uri predpoldne v pisarni C. kr. notarja Baša V Celju. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Upnikom, ki so na posestvu zavarovani, se pridržijo njih zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Skupilo prodaje se ima izročiti c. kr. notarju Lovru Bašu v Celju. Pogoji se lahko pregledajo pri sodnem komisarju notarju Lovru Bašu.
C. kr. okrajna sodnija v Celju, odd. L, dne 16. aprila 1910.
283 i	Dr. Kotnik m. p.
afflMBSS
Veletrgovina z žeieznino
,MERKUR'
PETER MAJDIČ Celje.
se priporoča za nabavo vsakovrstne železnine, stavbenih .nosilcev. portlandskega in roman cementa, strešne lepenke, žičnih mrež, kovanih in žičnih ograj vsakovrstne izpeljave, vseh potrebščin za vodovode in vodnjake, različnih okovov in
orodja za vsako obrt. Nadalje priporoča vsakovrstne gospodarstvene stroje, kakor: vitelje, mlatilnice, škropilnice za vinograde itd.
Postrežba točna.
259 14—4

Cene nizke.
Predno si nabavite kak pisalni stroj, zahtevajte prospekt, brezplačno in brezobvezno razkazovanje stroja pri
Zvezni trgovini
V Celin.
• •
T^CMPraiTDDAO ima : te5ai na kr0fllah Prl V0ZU' teČaj na kr0fllah pri iZ86kU' L. t. oMlin a t iUo tečaj na kroglah pri tipkinem dvigalu.	266 -3
Noben drug pisalni stroj nima teh eminentnih prednosti. Ta stroj je vspeh SO letnih izkušenj v izdelovanju samopisnic. V najkrajšem času se je prodalo 100.000 teh strojev v popolno zadovoljnost odjemalcev, ki stavijo pri nakupu velike zahteve. Ako se mudite v Celju, ne zamudite prilike si ogledati ta najpopolnejši pisalni stroj.
Zahtevajte brezplačno razkazovanje ' stroja! — Zahtevajte prospekt!
10 letno funkcijsko jamstvo! j

Svarilo
za hmeljarje!
Ne prodajte hmelja v zemlji, kajti upa se, da bode cena pozneje boljša. — Pojasnila glede cen pri meni vsak čas. 26733 Anton Tiršek, Celovec
Adlerjeva (Orlova ulica) st. 14.
Sukna
in modno blago za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno t Humpolcu na Češkem. Vzorci franko. 96
V"	.
P. n. občinstvu dajem vljudno na znanje, da sem prevzel s 1. aprilom manufakturno trgovino g. Rudolfa Havelke v Ptuju, Kolodvorska ulica, št. 15.
Ker mi je bilo mogoče blago po primerni ceni kupiti in sem si nabavil ob enem tudi veliko novega blaga, Vas zagotavljam, da bodete od zdaj naprej boljše in solidnejše postreženi, kakor ste bili do sedaj.
Upam torej, da boste mene kot odločno slovenskega trgovca podpirali in me tudi drugim priporočali.
279 1—1
Franjo Lenart, Ptuj
Kolodvorska ulica, 15.
n
um
11
271 -s	Šubieeva slika
praneeta Prešerna
ter Groharjev
Primož Trubar .*.
v okvirju ali brez okvirja se dobita v Zvezni trgovini v Celju. Velika zaloga najrazličnejših svetih in modernih slik. Portreti slavnih pisateljev, muzikov itd Ceniki -— na zahtevo franko. —————
TL
iiau:
U
	
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Delniška glavnica kron 3,000.000. v lastni fiiši, Stritarjeva ulica št. 2. Rezervni fond kron 400.000. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. 149 40 s Sprejema vloge na knjižice in na tekoči ^fif 1/ 0/ Kupuje in prodaja srečke in vrednostne račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih /2 /Ob papirje vseh vrst po dnevnem kurzu.	
(F3
Sili
=11:
JADRANSKA BANKA V
m ro
Vabilo na subskripcijo.
V smislu pooblaščenja občnega zbora z dne 14. marca 1909 sklenil je upravni svet v seji z dne 20. marca 1910, povišati delniško glavnico Jadranske banke na K 4,000.000'— in izdati
2500 delnic po K 400 t. J. K 1,000.000'- nom.
pod sledečimi pogoji:	*
a)	Imejitelji starih delnic imajo pravico prvenstva (opcije) infsicer so opravičeni, zahtevati na podlagi vsakih 3 starih delnic 1 delnico nove emisije po kurzu K 420*— po delnici.
b)	Delnice, katere eventuelno vsled neizvršitve opcijske pravice preostanejo, * so na razpolago novim subskribentom in tudi imejiteljem starih delnic, v kolikor bi podpisali večje število delni«, nego jim na podlagi opcije pripada, po kurzu K 444"— po delnici.
Prijave na nove delnice se sprejemajo do 30. aprila t. I. in sicer je treba plačati za vsako podpisano delnico takoj pri subskripciji K 100'— kot prvi obrok in obenem kavcijo, ostanek pa po reparticiji delnic, katere izid se vsakemu subskribentu naznani. Ostali znesek, vpoštevaje s. č. položeni obrok ozir. kavcijo bode treba plačati najkasneje do 31. maja 1.1.
Ker nove delnice particip'"rajo že na dobičku za leto 1910, se morajo vplačati 5°/0ne tekoče obresti od nom. zneska od 1. januarja t. 1. do dana izplačila.
Kurzni dobiček (ažijo) pripade po odbitku stroškov in pristojbin nove emisije rezervnemu zakladu banke.
Prijave za nove delnice sprejemajo se: V Trstu in v Opatiji s pri blagajnah banke, kjer se morajo tudi deponirati stare delnice v svrho izvršitve opcijske pravice.
Za slučaj, da javna subskripcija prekorači znesek nove emisije, pridržuje ši upravni svet pravico reparticije delnic med subskribente.
Pregled razvoja Jadranske banke v Trstu e
Po-	Gotovina menice in vred. pap.	Dolžniki	Bančno poslopje in inventar	Trans.	Vloge in	Delniška 1	Rezervni	čisti		Divi-denda
slovno m,				stavke	npniki	glavnica	fondi	dobiček	Skupni promet	
	kron	kron	kron	kron	kron	kron	kron	kron		
1906	2,414.413 —	2,293.401'—	275.393 —	72.569'—	2,813.475"—	1,000.000'— 1,000.000'—	| 33.100 —	97.166 —	K 311,002.571'82	5%
1907	2,555'400'—	4,865.073'—	292.870'—	84.611'—	5,435.456'—	2,000.000"—	107.135 —	160.186'—	„ 457,800.74106	5%
1908	3,286.358'—	8,956.508'—	289*320'—	155.743'—	9,068.969'—	2,000.000 — 1,000.000'—	} 160.500'—	200.340'—	„ 608,206.892 58	6%
1909	3,796.489'—	10.242.898"—	287502'—	237.432 —	10,671.143'—	3,000.000'—	208.000'—	257.816'—	„ 717,205.923*38 •	6%
B
V TRSTU, dne 31. marca 1910.
255 2-2
Jadranska banka.
Adolf Bursik
čevljar V Celju, poleg kapucinskega mosta
izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah. V zalogi ima tudi zgotovljeno obutev.
Lahek zaslužek MS
dnevno pri prodaji za vsakogar potrebnega predmeta. Pošljite vaš naslov in 75 vin. v znamkah in dobiste takoj doposlane vzorce in prospekt. Firma: F. P. 229 Dunaj, ¥11. Mariahilferstrasse štev. 76.
238 13-3
Rafael Salmič
trgovina z urami in zlatnino v »Narodnem domu'' v Celju.
Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in (jamskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna.

Darujte dr. sv. Cirila in Metoda!!
žganjapna,
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivo vke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i., domačega
Konjaka.
Postne hran. račun št. &4.366. Majfeoijša prilika za sigurno sledenje je plodonosno nalaganje gotovine
—	= pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
Telefon St. 48.
,LASTNI DOIM'
registrovana kreditna in stavbena zadrnga omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
z
i
Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št, 12
© © 0
Uraduje se vsak dan razun nedeSj in praznikov od 8. —12. ure
es® dopoldne, © © ©
54
pet od sto (5%)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se
obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun ©G © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © ©
Edino narodno Hatnnose^o podjetje V Celjn.
K prVa južnoštajerska frnnosešga
Ks
Stavbena in umetna kamnoseška obrt g strojnim
:::	obratom.	:::
izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomoior, nastavkov idt. iz različnih kamenor in :::	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena deia
kakor: altarjev, obbajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstni i ::: kamnov itd.	::*.
Brušenje, polivanje m
stradanje kamena s stroji.
industrijska dražba.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov do raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-g ranih rodbinskih grobišč
::	(rakev).	:::
Brzojavi: ,Kamnoseška Industrijska družba Celje', ggg
66
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim al) ::: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-;:; lavanje napisov v iste. ::;
Vin
lliiF ■
Kukovec
stavbeni podjetnik in tesarski mojster, lastnik parne žage na Lavi prr Celju ===== prevzame vsakovrstna =====
61 50-14
stavbena zlasti tesarska dela.
Agr o "Merkur
v Ljubljani.
Uradni prostori: Janez Trdinova alica št. 8. Podružnica: Trst, ulica Stadion št. 3. Skladišče in kleti v Trstu in Ljubljani.
Agro-Merkur Je trgovcem in gostilničarjem itd., zadrugam, društvom itd. najboljši vir za nakupovanje blaga.
Davai*! Umetna gnojila, galica, žveplo, krmila, JrUaUlS	semena stroji ln orodja.
17iMa I Štajerska, Istrska, dalmatinska, dolenjska, V	1 8 goriška, vipavska, zajamčeno pristna vina.
• « • « Sir, maslo, žito, moka, olje Itd. ....
- - Agro-Merkur preskrbi vsako blago. - -Agro-Merkur kupuje vse pridelke in izdelke. 29-16 Cene najugodnejše, postrežba solidna. 29
Zahtevajte pravila, cenike. — — Ponujajte svoje pridelke.
BISMs
MBlIa
ljSi
m
5»
Karol Vonič, Celje, .Narodni dom'
priporoča veliko zalogo
novosti o suhnenem in monufahtupnem blagu.
Velika narodna mamifaktiirna trgovina.
Cene strogo nizke.

52-16
Zvezna trgovina v Celju			
■■ SI	V zalogi ima potrebščine za pisalne stroje vseh sistemov po originalnih cenah, kakor: ogljeni papir v treh kvalitetah: črni, modri in vijolčasti. — Trakove za vse sisteme v vseh barvah. — Sprejema tudi abonoment na trakove. — Radirke in olje za stroj. Edisonove mimeografe za strojepisce. — Edisonove mimeografe za ročno pisavo. — = Voščeni papir, barvo črno in modro za mimeograf. — Vsakovrstne papirje za stroj. 1 --— Posreduje pri nakupih pisalnih strojev. — | 83 48-12	V 1 H ■	N ■
>
ni:
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od ft dn 12 nrfi dnnoldne in iih obrestnie
narodnem domu.
u Celju
8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
T
D°aol
je dovolila za dijaške ustanove 30.000 kroni za vodovodne naprave 10.000 K, za napntvo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Slovenci, poslužujte se "Im7MACta0 EtP9tftlffff0 Pri nalaganju svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne
uian»ii»w a|j varovance in zahtevajte pri sodiščih, . v v. , . . « , da se naloži denar za miadoletn ® oziroma za varovance izključno le v	i|0 Ql(0.
43 52—15
sllSli
POSOJILNICA
CELJU
Telefon štev. 22.
v lastni hiši „Narodni dom".
Telefon štev. 22.
POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov. kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev. _
POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov. ^
===== Poštne hranilnice ček. št. 9579 --
HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tu<H ni član zadruge ter jih obrestuje po 41/2°/o• — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da ib se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje ns osobni ali hipotekami kredit proti 6%, 51/2"/» in 5% obrestovanju.