53. številka. Ljubljana, nedeljo 5. marca. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD cetiristopnc potit- vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., će se dvakrat in 4 kr. 3e se tri- ali večkrat 'tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolnianovej biši št. 96—i!t> poleg gledališča v „avezdi". U pravni št vo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrsitivne reći, je v „Narodni tiskarni" v Kolnianovej biši. t Zopet je slovenski narod izgubil jodnoga zaslužnih mož, blažega srca in odličnega narodnega delovanja. Kakor nam odbor goriške čitalnice in urednik „Soče" iz Gorice telegrafično poročata — je Dr. Lavrič, deželni poslanec goriški in vodja goriških Slovencev, — bil „pri treh kronali" 3, t. in. zvečer mrtev najden! Minister Unger proti opoziciji. Pripovedka pripoveduje, da labud, kadar je star in čuti da se mu bliža smrtna ura, gre na jezero, odpluje daleč v sredo in tam sam na vodi milo lepo zapoje in umrje. Tako „labudje petje" je tudi minister Unger v državnem zboru v svojem in v imenu svojih tovarišev proizvel 1. marca, ko se je državni zbor sklepal. V našem listu ob kratkem uže omenjeni VVeiss-Starkenfelsov govor, v katerem je rečeno, da mora ministerstvo samo pasti, da se mora stvar sama razviti, naredil je bil velik vtis, tako velik, da je ministerstvo sklenilo, slovesno odgovarjati, in v prihodnjej seji je vstal Unger, ter pikro, zbadljivo pa ošabno odgovarjal, da-si res spretno. A uže iz tona se mu vidi, da se ministerstvo jako boji, da ne čuti sigurnih tal pod soboj, zato se ves njegov govor da v dva stavka stlačiti: „če mi ustavaki nijsmo jedini in močni, opozicija tudi nij zložna; če bodemo mi zaupanje krone izgubili, pa pojdemo." Državni zbor je pred svojim končanjem imel jako žalosten posel. Nemška večina je dovoljevala pravico, 48 milijonov na posodbo v zlatu vzeti, da se deficit pokrije. Moravan Fanderlik je čestital ustavovercem, da morajo s tacim delom domov mej volilco stopiti, da vedno le dolgove delajo. Odgovarjala sta dva ministra, Depretis je branil kakor se mu je dalo denarno svoje delovanje, Unger pak je zašel na politično polje in razvijal: „zbornica stoji na koncu sesije. Sicer s tacim koncem jedne sesije prihaja političen pokoj, in čas mej odloženjem parlamenta in zopetnem skupljenjem se izpolni s pripravljanjem za prihodnje delo. A sedaj je pri nas drugače, ke.' v sredo tega časa pade sklepanje obravnav s sosedno deželo, in k gospodarskej stiski druži se še neka politična skrb". Za to je hotela vlada poslancem pred odhodom utolažila dati po Ungorji, ob jednom pak hoče tudi Magjarom imponi- rati. „Vlada ima trdno neomahljivo voljo z Ogersko tako rešiti, kakor to zahtevajo korist celotne monarhije in finandjalni ter gospodarstveni interesi te polovice države. Vlada upa, da bode to dosegla in ima pogum". A jako sumljivo se pa nam zdi, da minister Unger ta vladin pogum trikrat naglasa, kakor tisti uka in poje, ki strahom po noči skozi gozd hodi. In ko je tako na adreso Magjarov izgovoril, obrača so do opozicije, grizljivo VVeiss Starkenfelsu pravi, da vlada neče zastave proč vreči, ker ko bi bila hotela prilike iskati, bila bi predstojbinsko postavo še v tej sesiji v zbornico prinesla, kar nij storila, ker bi večino proti sebi imela. — Na izjavo, da bi opozicija bila lehko vlado vrgla pri posvetovanji rumunske trgovinske pogodbe, pa nij hotela, pravi minister vbadljivo, da je ta velikodušnost one vrste, ki pušča grešnika, da napolne mero .svojih grehov, na konec pa pravi, da je vendar le jedina ne moč opozicijo pravi uzrok; baha se dalje z dolgim trajanjom te vlade; ker sama opozicija ne more vlade vreči, izbrala si je to taktiko mej ustavoverno stranko in vlado zagvozdo zabiti, vlado v očeh litstne stranke očrniti. Totem sarkastični) očita minister desnej opozicijonalnej strani, da tudi ona nij zložna, nij jedina mej soboj ; očita, da opozicija porablja gospodarstveno nesrečo, ki je čroz Avstrijo prišla, i v krivdo šteje vladnemu sistemu, da-si (to se ve, po nemškem mnenji), ta ne spada v nobeno zvezo z vlado! „Opozicija ima lehko stanje, ona mora strastno, brezobzirno postopati," pravi Unger (ali žalibog tega ne stori, Ur.) a oni, ki tu na ininisterskem stolu sedi, ne sme nikdar dostojanstva žaliti, ki je nujpleminitiji atribut oblasti. (Ali ga ne žali nikdar? Ur.) Totem prehaja Unger k manjšini ustavo-vercev, ki so bili proti rumunskej pogodbi in ki jo „ministerstvu uže nekrolog govorila. Mi ministri smo imeli oni prijetni občutek, kateri se ima, kadar se pri življenji izve", kako se bode govorilo po smrti, o kom dije minister Unger in kara ustavako daljo, da so hoteli ministerstvu nezaupnico dati. To govori v dovtipih in jako pikro, češ, daje poročevalec manjšine predlagal peti ministerstvu mrtvaški „de profundis.*4 „In tako hočem prijateljem in protivnikom povedati pomirljivost: tudi naša ura bode bila! Mors certa, dies incertus. Vsako ministerstvo do smrti živi. Mi tudi nijsmo ministri za vsako ceno. Če dobodemo prepričanje, da nemarno več zaupanja krono, če dobomo žalostno izpoznanje, da nijsmo več jedini, bomo kvitirali." — Prehajajo zopet na dogovore z Ogersko Unger zatrjujejo, da se na vlado od zgoraj ne pritiska, in če se bode kedaj poskusilo, bode vlada, svojo dolžnost sto->-;la, odstopila. nKadar koli pak trenotek pride in iz kakoršnih koli uzrokov bode vlada te (minis-terske) klopi zapustila za vselej, bode vselej imela zavest, da je osodo državo dobro vodila (oho, vidi „krah", deficit v mirnih časih, itd!) Groholski je v imenu Poljakov začudenje izrekel, da vlada na koncu sesije opozicijo na ta čuden način napada; Fanderlik pak se ministru zahvaljuje, da je odkritosrčno povedal, da vlada služi jednej stranki a ne narodom avstrijskim. Zanimivo je vsakako, da ministerstvo pred razidom parlamenta tako razkačeno o svojej smrti govori. Čutiti jo mora v zraku in v svojih kosteh. Razglas jugoslovanskih vstašev. Iz Dubrovnika prinaša zadnji „VViener Tagblatt" sledeči telegram: „Kot odgovor na nasvetovane reforme evropskih vlad in ne zadnje turške note, so vstaši sledečo proklamacijo izdali: Glavni tabor v Sutorini 26. febr. 187G. Od druge strani smo slišali o reformskih predlogih, katere so evropske vlade spisale, da bi tlačeni krščani v Turčiji enakopravni bili z Muselniani. Od vseh teh svetovanih reform ne razumemo mi nič. Za nas nijso le negotove, temuč tudi neizpeljive. Česar potrebujemo, je prava, neodvisna, od evropskih vlasti stalno garantirana svoboda. Če se nam ta ne da, suje se nas le v grob. Mi ponavljamo, le prava svoboda nas more razorožiti; da smo pa mi uničeni, treba je veliko več orožja, nego ga imajo Turki. A naša kri vpije po maščevanji ! Pomagajte in podpirajte nas zdaj ali nikoli! Avstrija kot sosedna država, je našim otrokom dobro storila, in našim starcem in ženam. Večna zahvalnost tej državi. Mogočna Anglija odpira oči in prepušča Turčijo pogubi; pomaga nam neposredno. Zahvaljujemo se jej za to. Hvala tudi bratom v vojvodini in Crnej gori. Srbija vstani ! Mi prosimo Črno goro in Srbijo, naj na ravnost v boj stopita! Nij naša stvar, pečati so s kombinacijami diplomacije. Naš pravi in sveti cilj jo tudi denes še sovražniku v boji nasproti stati, in se na vse strani v bran postavljati*. Mi bodemo dalje bojevali se, in zmagali! Mi se ne moremo drugače umiriti nego se srečo neodvisnosti ka-koršno ima Črna gora. Mi smatramo za gotovo, upamo in pričakujemo od mogočne, slavno, silne Rusije, da bode kot Mesija slovano-srbske svobode nastopila. Zdaj ali nikdar! Pa tudi od vseh druzih evropskih narodov prosimo pospeševanje naše svobode. Naše osvobojeno orožje bode Turkom s krvavimi pismeni jednake reforme diktiralo, ki so nam jih uže tolikokrat diktirali! Kar se Prusije tiče, no dvomimo, da jo nam prijazna. Še jedenkrat pa kličemo moč Rusije. Rusija nam je dajala denarja za cerkve, šole, in mašne plašče. Ali v tistem času, ko so naši duhovniki mašo čitali, skru-ni 1 i so Muselmani njih žene doma. Rusija ne more biti nema nasproti tem neusmiljenostim. Ona bode za našo svobodo, za našo neodvisnost potegnila se, da ne bodemo večni sužnji ostali. Mi terjamo ali pravo svobodo, ali smrt. Mi podpisujemo izjavo s svojo krvjo in ne prevzamemo nobenega nasve ta. V imenu vojske in vodjev vstašev v Sutorini. Vojvoda Lazar Sočica, arhimandrit Melentej Perovic, vojvoda Bogdan Zimunić, Luka Petkovič. Mstek* Knez Andrej Bogoljubski. (Po Kostomarovu spisal J. Steklasa.) V drugej polovici 12. veka ruske povesti se pojavljajo zarodki one vrste dogodjajev, ki so se razvili in ustanovili uže pod vplivom tatarskega osvojevanja. Stari ruski letopisec, naštevaje betve slovansko-ruskega plemena, pokazuje na Poljane, Drevljane, Sjeverjane itd., ali govoreč po ustnem izročilu o dogodkih i), in 10. veka, pribraja uže tudi k so-stavu ruskega sveta Merjo, pokrajino, naseljeno finskim plemenom istega imena, zavzema-jočim prostranstvo v denašnjih gubernijah: vladimirskej, jaroslavskej, kostromskej in doloma moskovskoj in tverskej, ter naravno s tem nirodom soplemenski in sosedni mu plemen' : Muroma na jug od Mer je in Ves na sever od Merje za tekom Šeksne in okolo Jugoslovansko bojišče. O Črnej gori pravi „Obzor": „Ako se knez Nikola pokori laskanju svojega kuma Rodica in pusti Hercegovinsko rajo njenej osodi, potem bode dal vsemu svetu spričalo, da južni Slovani nijso sposobni, da bi se sami osvobodili." O Srbiji pak vpraša „Ruski Mir": „Iloče li Srbija tudi zdaj še kakor prej mirna ostati, ko se je brezplodna pokazala diplomatska akcija." — Da, ko bi tudi ruska vlada tako vprašala! Iz Dubrovnika se „Citt." brzojavlja: Odgovor vstašev na nasvete Andrassvjeve nareja velik vtis. General Rodič potuje z brigadirjem Jovanovićem v Cetinje. Crnogorci so imeli s Turki boj, ker so hoteli zvezo z Nikšičem pretrgati. V Dubrovniku je turški konzul nabil oklice na pribeglo Ilerccgovince, naj se vrno domov. A po noči je nekdo mrtvaške glave prilepil na te oglase. Turški konzulat je potem ta znamenja proč trgal. Politični razgled. V Ljubljani 4. marca. V zadnjej seji dr&(*vnefj<* mhora so bile tudi volitve v delegacijo Nemci se tudi tu na manjšine nijso ozirali in Slovanov volili. Moravci so protestovali. Mej vspehe, katere si ttJttn vnve »•##«*» w»€M$k:o uaše ministerstvo prav rado zapisuje na svojo slavo, — jo tudi znana bivša dunajska razstava. Ali zdaj je še le trgovinski minister v državnem zboru povedal, da nas davkoplačevalce velja ta šala celih 14,8GG.921 gld. reci skoro petnajst milijonov! Da, za božjo voljo potlej nij čuda, da so davki zmirom večji!! Dunajska uradna „Wiener Zeitung" včeraj naznanja, da je avstrijski ce9<*v sklepil, italijanskega diplomatičnega zastopnika povzdigniti do imena poslanika — „botschafter." Isto je italijanski kralj z avstrijskim storil. Tt-žtt.iki mestni odbor je Hermetu nalog dal, da spiše spomenico, ki se deželnemu zboru predloži, o potrobah Trsta in okolice. ViiuiiJ<» tlržnve. Iz Srhi je ve „P. C." poročati o veli-cem pripravljanji za vojno. Nek ogerski konjar je šel v Besarabijo kupit 800 konj za srbsko vlado, naročeno je za njo dalje 100.000 parov opank, G0.000 vojaških plaščev in 4 baterije Krupovih kanon, vse to zunaj Srbije. Posodili so jej denarja bogati domoljubi srbski. Bjeloozera. Uže v predavnih časih so prodirali slovanski naseljenci v pokrajine teh narodov, ter se tukaj nasoljevali, kakor to dokazujejo slovanska nazivanja mesta Rdstova v zemlji Merji, in Rjeloozera v zemlji Vesi ter tudi mnogo druzih vasij. Od kedaj so te slovanske naselbine v teh krajih, se ne da točno dokazati; ali gotovo je, da so se po sprejetji krščanstva učvrščevala, povzdigovala se mesta z ruskimi prebivalci, a sami tuzemci, sprejevši kristijanstvo, zgubljevali so s poganstvom tudi svojo narodnost in postopno zlivali se z Rusi; drugi pa so zapuščali svojo domovino, tor pobegali dalje proti iztoku. Nedavno razkopavanja gomil, po grofu Uva-rovu v zemlji Merji, pokazujejo, da je poganstvo in stara narodnost ugasnila uže v 12. veku, po skrajnej meri se morejo odnositi pozneje gomile z znakovi merjanske narodnosti na to perij odo. Po pismenih spomenicih nahajamo v 12. stoletji v teh krajih znamenit O titršteih razmerah se piše iz Ru-ščuka v — „N. Fr. Pr.a: Naše finance so slabe. Trevoz in živež vojske v Vidinu, Nišu in ob Donavi je provincijalne kase popolno izpraznil, sicer pa iz Carigrada vedno še za denar trombajo. Razumljivo jo, da uradni1 i ne dobodo plače in se živež za vojsko ne plačuje. JFVrttffo.rfr/« „Rep. Franc;." pove, da je v zbornici samo sedem penzijoniranih oficirjev, v senatu pa več aktivnih. — Bona-partisti velik ropot delajo, pa videti je, da jih nij toliko, in večina jih je začela zaničevati. — Mac-Mahon se je odločil, republikansko ministerstvo sestaviti. Dufaure ima njegovo zaupanje. Domače stvari. — (Dr. Lavričev pogreb) bode denes v nedeljo po polu dne v Gorici. Iz Ljubljane se odpravlja tija deputacija. Naj se goriški in drugi obližnji rodoljubi mnogo udeleže. — (Včeraj šnji „Slovenski Narod") je nam c. kr. državno pravdništvo zopet zaplenilo ali Konfisciralo zarad članka „o koprskem učitel išči," dopis iz Istre. — (Sloven sko gledališče.) Prihodnja slovenska predstava bode vtorek 7. t. m. in se bo predstavljala po francoskej prestavljena igra v 4 dejanjih „Ena se joče, druga se smeje." — (Nepričakovani ovacija.) Poroča nam samovidee: Vozil se je v petek vlak od Zaloga proti Ljubljani in v njem naš deželni načelnik, gospodin Vidman. V svojih osobnih stvareh je bil na Dunaji in nikacega sprejema na kolodvoru nij pričakoval. Kako se visoki mož torej začudi, ko iz vagona I. razreda izstopi na ljubljanskem peronu in vidi, da je okolo njega vso polno prečestite ljubljanske duhovonščino, višje in nižje, vse slovesno v deputaciji čakajoče. Pozdravlja, pozdravljan je, in čudi se sam s soboj: aj, s čem sem se jaz, nemško-liberalec vendar tako prikupil najedenkrat slovenskoj ljubljanskoj duhovščini. Ogleda se, morda čaka duhovna gospoda koga druzega. A on sam je bil izstopil iz prvega reda. Čudi se Zopet. Ali — kratko veselje. Idoč iz kolodvora ven, zve naš načelnik, da ovacija nij prav za prav veljala njemu, nego nečemu druzemu, ki ga slučajno nij bilo. Iz Gradca je bil namreč škof Zwerger telegrafiral, da se ob tem in tem času skozi Ljubljano pelje glasoviti pruski škof Ledohovski. Tega je čakala v. č. duhovščina ljubljanska, da bi se mu poklonila, pak je hudobni slučaj broj mest, brez dvojbe, ruskih: — Rostov, Suzdalj, Perejaslavlj-Zaljeski, Dmitvov, Uglič, Zubcov, Mologa, Jurjev, Vladjimir, Moskvo, Jaroslavlj, Tverj, Galič-Merski, Gorodec in dr. Nemiri v južnej Rusiji spodbujali so tamošnje prebivalce, da so se preseljevali v te kraje. Narod morski je stal na nizkej stopinji naobraženosti, nij imel samostalnega političnega života, niti je bil ratoboren, kakor pokazuje oskudnost orožja v njihovih gomilah; vsled tega je on lehko podlegel nadvladi in vplivu Rusov. V le-tem kraji, naseljenem po naseljencih iz raznih slavenoruskih zemelj, osnovala se je nova panoga slavenoruske narodnosti, položivši početek velikoruskemu narodu ; le-ta panoga je v teku sledeče povesti obuhvatila vse druge narodne panoge ruske zemlje, pogoltnila mnogo iz njih popolnem in zlila s soboj, a druge pa je podčinila svojemu vplivu. Pomanjkanje dokazov o naseljevanji Rusov v teh krajih čini v ruskoj povesti va- in zadržaj nanesel, da se je poklonila le g. Vidmanu. — (Ljubljanski mestni zbor) je imel predvčeranjem sejo, v katerej je reklamacije obravnaval. Celo kopo nemškutarjev so vrgli v tretji red, nArodnjakov reklamacije so pa zametali. Kako se glasi Bismarkovo nemško pravilo o pravici in moči? — Volitve bodo v sredi marca razpisane. — Skle-neno je bilo, odslej zvati „novi trg" — „Auersperg-Platz," in sicer na čast politikarju Auerspergu. Ljubljansko domače ljudstvo pak ne bode tega trga nikdar tako imenovalo, ker no smo pozabiti prvič, kako je Nemec Auersperg v kranjskem deželnem zboru našemu jeziku in slovstvu posmehoval so in rogal, in drugič, kako je ta svobodnjak v Krškem kmete drl ali dreti dal. — (Iz Ljubljane) se graškej „Tages-posti" piše, da nam je velikoposestvo kranjsko, terorizirano od Auerspergov, i volitvijo jednega človeka kakor je Vestenek pokazalo, da se ne briga za nas. Za take »lotrije imamo mi le smeh. Poznamo nemško-ustavoverne jezuite. — („Vrtecu) štev. 3. za mesec maroc nam je ravnokar prišel v roke ter je zopet prinesel za našo malo slovensko mladino mnogo lepega in poučnega gradiva. Tretja številka obsega: Vrtcu, pesen od M. Stergarja; Holima, povest; po misijonskih listih sp. J. S—a; Ded in babica; pustna šala (s podobo) zložila Lujiza Pesjakova; Pet sto goldinarjev vreden zajec od Ognj. Mozirskega; Štiri letni časi; sp. A. Leban, Mozirski; Štorklja od Ognj. Mozirskega ; Zlato (s podobo Kitajcev, ki zlato izpirajo). Razne stvari obsegajo: drobtine, kratkočasnice in drugo drobljad. Koncem lista je lep obrazec za risanje. Listu je pridejana muzikalna priloga se štirimi mičnimi napovi od VVeissa in Lebana, — Želimo, da bi naši slovenski otro-čiči prav pridno čitali „Vrtec", ki je v prvej vrsti namenjen njim, da se uže zgodaj vadijo ljubiti svoj jezik in svoj narod! — (Iz Starega trga) pri Ložu se nam 3. t. m. piše : Tu smo imeli pustno nedeljo maskerado, ki je dobro izpala in pustni vtorek pak korzo, katere se je udeležilo 10 voz. Naša čitalnica napreduje dobro. — (Umrlo v Ljubljani) je meseca februarja t. 1. 71 osob, 42 moškega in 29 ženskega spola. — (O v o lit vi v Mariboru) 26. febr. piše „Gosp.u: „Nepričakovana volitev je na žen, z ničim nenadomestljiv bel list. Tem bolj pa se morejo opazovati iz teh davnih časov one lastnosti, ki so v obče činile posebne znakove velikoruske narodnosti; zjedinjevanjo sil v lastnej zemlji, želja za razširjovanje svojih prebivališč in za osvojevanje druzih ze-melj. Le-to se pokazujo uže v povesti borbe Jurja suzdaljskega za Kij o v z Izjeslavom Msti-slavičem. To je bil prvi začetek želje, da se podvržejo rUsko želje prvenstvu iztočno Rusije. Jurij se je hotel učvrstiti v Kijevu, ker mu je bilo po vsej prilici prebivanje v teh iztočnih straneh težavno; ali če se zadubimo v smisel dogodjajev tega časa, moremo uvideti, da se je uže takrat s tem zjedinila namera ruskih prebivalcev suzdalske zemljo vla-stovati v Kijevu. To je razvidno iz tega, ker .se je Jurij zavladavši nad Kijevom, držal v njem s pomočjo ž njim prišlih Suzdaljcev. Kijevljani so gledali na kneženija Jurja, kot mnoge strani imenitna in pomenljiva. Nasprotniki nemškutarji so se zanašali na slovensko nesložnost in na naše domače prepire. Ali spodletelo jim je. Našli so nas nepričakovano zje dinje ne, složne, delavne in lepo urejene, kakor še nikoli poprej. Največji pomen pa ima Mariborska volitev za nas Slovence, ki smo si tukaj na meji Slovanstva zopet priborili zgubljeni sedež mej štajerskimi poslanci. Celih 10 let smo morali trpeti, da se je tujec „privandrani" Nemec Rrandstetter balial z našim poslanstvom. Štirikrat smo volili, štirikrat smo propadli. Nasprotniki so nas mislili, za vselej pokopane, ali glejte! pri petej volitvi smo zmagali in iz desetletne politične smrti vstali k novemu življenju. Priborili smo si zopet pravico, da imamo domačina kot zastopnika v deželnem zboru, in to pravico hočemo tem skrbnejše varovati, čem več smo za njeno priboritev trpeli in prestali. Slava in hvala vsem, ki so nam do te srečno volitve pomagali, posebno pa našim pridnim stanovitnim slovenskim volilcem in njihovemu izvoljencu dr. Rađaju! Uže na predvečer pred volitvijo se je v Mariborskej čitalnici zbralo (53 volilnih mož, večjidel od sv. Lenarta in od Slov. Bistrice. Navzoče so nagovorili gg. dr. Radaj, dr. Srnec in g. Veko-slav Rajč v jako čvrsti besedi. Mnogo razveselil nas je g. Jakob Pečovnik, ki je poročal, kako je VVretzl pri sv. Lenartu bil vo-likev iskat. Na dan volitve se je večina Slovencev zbrala v čitalnici, drugi pa so pri „Stadt Triest" čakali blizu \Vreelijancev, ki so se pri mesarju Lorberju zbirali. Držali so se ti iz prva precej žalostni in obrazi so se jim nekoliko zjasnili, ko se je v 25 kočijah ravno toliko volileov z muziku pripeljalo od VVreclnove hiše v Itadvanju. Na volišče so Slovenci prvi stopili in sicer v ogromni večini, tako da so se nemškutarji osupnjeni postavili na drugo stran. Mej tem je prišel jeden naših volilcev, kojega so poprej nemčurji lovili in mu po sili zelene trake z VVreelnovim imenom na suknjo pripneli. Na volišču pa se je dobro postavil na slovensko stran. Sedaj mu migne poštar VVeingerl rekoč: ti nijsi na pravem mestu, ne vidiš zelenih trakov ? Vo-lilec mu zdražeu zavrne: oh, jaz sem uže na pravem mestu, pa ti trakovi nijso najn-avem mestu — in pri tej priči strga trake in jih požene z onimi vred, koje so mu mesarja Lorberja hčeri v žepe natlačile, tija na tla pred začudenega Weingerla. Volitev so je začela. Okrajni glavar g. Seeder je štel slo- na tujo gospodstvo, in vsled tega so posle smrti Jurjeve, v 1. 1157, pobili vse Suzdaljce, kojini je poveril Jurij upravljanje tega predela. Vsled tega sin Jurjcv, Andrej, nij mislil preseliti se v Kijev, nego je hotel, ostavši v suzdaljskej zemlji, vlastovati nad Kijevom in druzimi ruskimi zemljami na tak način, da bi suzdaljska zemlja zadobila značenje prven-stvovajoče pokrajine, kakor jo bilo poprej s Kijevom. Z Andrejem se začenja obznačivati z jasnimi črtami samobitnost suzdaljsko-ro-stovske zemlje in skupaj s tem prizadevanje za prvenstvo v Rusiji. V tej dobi je stopil prvikrat na povestniško popriščo narod veliko-ruski. Andrej je bil prvi velikoruski knez; on je s svojo djavnostjo položil temelj in pokazal primer svojim potomcem; poslednim je preostalo pri dobrih okolnostih svršiti ono, kar so bili začeli njihovi praroditelji. (Daljo prih.) venske volilce do 95. številke in brž je razsodil: Slovenci volijo v volilni odbor 4 odbornike. Slovenci so izvolili v odbor: dr. D o-minkuša, dr. Srnec a, g. Jak. Pečovnika in g. J. Mlakarja. Glavar je pozval v c 11 >r g. Dom. Čolnika, Forsterja in Formaherja. Dr. Domin ku š je postal predsednik in dr. Srnec zapisnikar. Volitev sama se je hitro vršila, mej katero je Wrecl hudo sopihal in se močno potil. Dr. Radaj je za Framsko srenjo sobe volil. Za to je pozneje VVreel rekel: mein Kollege bat die Stimme sich ge-geben, darum wiihle auch ich mir. Vse se je smejalo tolikemu govorniškemu kozlu, kojega je \Yrecl tukaj ustrelil. Komaj je bil oddan 105. glas za dr. Radaja, uže so bili VVreclijanci kakor tepena vojska na pobegu. Mnogo časa pozneje so zapustili Slovenci slavno volišče in se podali v procesiji v čitalnico. Naprej so šli godci in dva kmeta sta nosila, prvi slovensko, drugi cesarsko zastavo. Pri-šedši na mestni veliki trg so zmagonosni volilci zagnali veseli glas: živili Slovenci! V čitalnici je bil skupni obed; g. poslanec dr. Radaj je sedel na sredi mej kmetskim volilcem in duhovnikom. Vršile so se lepe napitnice, živlihni nagovori od dr. Radaja, dr. Srneca, dr. Vošnjaka, dr. Dominkuša, prof. Va-1 en čaka, Dom. Golnika in Vekoslava R aj č a. Ob dveh bilo je vse pri kraju. Volilci so se hitro napotili vsak na svoj dom. Sploh vsa volitev se je vršila izgledno v lepem redu. Wrecl je najel 3 bande muzikašev pripravil veliko pojedino v kazini, pri Lorberju in doma — pa njegovim volilcem nij hotlo prav dišati. Tudi možnarjev jo bilo po vsej okolici nastavljenih — celo v Kamici. Pa .vse je tiho ostalo, ker je \Vrccl propal. Nepričakovani izid volitve je tudi Mariborske prebivalce izncmiril. Začelo se je prepirati in kregati zlasti tam, kder so so VVreclovi volilci še potikali. Zato se je prigodilo, da se je vnel prepir in tepež, ko so nekateri Mariborski Slovenci mimo Lorberjeve krčme šli. Sedaj planejo Šalk, oba Lorberja, Repnik in drugi iz hiše nad Slovence, jih zapodijo v pobeg in udarijo za njimi v Cizerlovo krčmo, kamor so se oni mislili skriti. In sedaj se jo začel hud tepež, s katerim bo imela sodnija opraviti. ■'nem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Beialesciere k Barry 30 let ui« je nij bolesni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i o'.rocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v ieloden, na živoib, dalje prsne, i na jetrah; zleze l naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato ž, hi, vodeuico, mrzlico, \. .uglavje, silenje krvi v glavo, š'iiuenje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih, otoznost, diabet, trganje, Hhnjšanje, bledicico in predajanje; posebno su priporoča za dojeneu in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričo-'al zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Ur. Wiirzerja, g. F. V. Bcneka, pra-ega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. AngelBteina, Dr. Shorelanda, M . Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-s^art, Markize do Brelmn a mnogo druzih imenitnih os >h, bo razpošiljava na posebno zahtevauje zaBtonj. Kratki izkaz iz 8O.U0O spričevalo v. Spričevalo zdravilnega svetuika Dr. "VVurzerja, Bonn, 10. jul. 1852. Ucvalesciere Dn Barrv v mnogih slučaiih na-g. adi vini zdravila. Posebno konstua je pri dristi in g. *d, dalje pfi sesalnih in obistnib boleznih a t d. pri kanuiju, pri prisadi jivem a bolehnem draženji v ac.alni cevi, zaprtij, pri bolehnem bedenji v obiatih i:i mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prs-iih boleznih, ampak tudi pri pljučuici in Bušeuji v grlu. (I* S.) Rud. Wurier, zdravilni »vetovalee in čle-ninogo ućeuih uruitev. rVinchcster, Angleško, 3. decembra 1S42. Vaša izvrstna. Uevaleacičre ie ozdravil;. vatlotlU i nev:unpofltBfl piikazni, trebušnih boh:'.ui, zaprti'., bolnu •'■:.niic • in vodenico. Prepričal em hj sam glod vašega zdravila, ter tu toplo vsakemu priporoča: i James Slioroland, rauo..eInik, polka. Isku&nja Tajnega sanitet ga ■vttovaltt gosp. Dr. An go i si oi',.).. B e r -j i i u, (i. u.!i:a 185f"». Ponavljajo IsrekaiO glede iSovalescioiu dii Barr vae*txan»ko, najbolje spričevalo. Dr. A n ge 1 s t ei n, tajni - mit. svetovalec Spričevalo it. 7H.9UI. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1873. Moj patieut, ki je ule bolehal 8 tod m*v za str^ r» iii;i bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti n./ mogel, je vsled rabe Vaše Kevalesciere du Barry po poluama zdrav. Viljem iiurkar;, laiiocolnik. Spričevalo št. 7??.«? IS. L a K o obe tur You, 3U. julija lb«8. Vaša K« valtscičre ozdravila me je popolue:u strafuiih želodčnih in čutnicuih boleznij, katere so i < deset let .tučile. (Gospa) A rman d a Prevost, pout srnica. Itevalesciere je 4 krat točne j ša, nogo juobo, V* ■a pri odraščenih in otrocih prihrani oOkrat već cani, ko pri zdravilih. . ,,k-iuj»riii puiloa& po ;>ol freta l >t'jid. 60 h 1 ."'nit: U golo. 50 kr., St »p.u^a 4 f°'4* B$ JVi " TUi'-tov B rtoldL, 19 Postov 90 rtold., 24 fantov rob •":•*..•de0Ct:>te-<(i0oni(.dn v jsuaioah in Kovnlcsciere-Chocolatee v prahu lit aa \ *jlt*. .''O lir., K* tu* u r ■ >*» i* r-, 4t taa m. ♦;«. 50 ki*., V j-raiiu M 130 Mi • ■ Pio«: je: D - Barrjf I Coutp. nt WbI> JJNablOMap it. 6, hakor v vseh u.eaiih pri debr • le'-fc;..'ih :r špecerijskih jr^c-vuih: voii v .;.Ji..'ja d*.-najsi-a hiiu na vw kr*:e ■<■*. požtrab v'::.?.»> cah ali povsetJLb« V JLJikkiijMui t-u. H ,hr. J. $ voh oda, Jekar pri „zlatem oriuu, Kelti pri lek;>rju J. Pio damu, v Celovcu pri lt-karju B i r n .tačke rj a, i Mpljeta pri lekarju Aljinoviču, v TrNtu pri lckarju Jakobu berravailo pri drogeristu P. BoOoa u J. Ilirschu, v /miru pri A n d r o v i ć u. (337. Avguštin IboT/.I. pinii»l.;ii- in poz lato vnleo, poštno ulice hiš. št. 57, (poslopje slovensku čitalnico) v Ljubljani, ne ;:!ccjcri hiši! pri poroči ■ laviiriiiu občinstvu, IMtati pree duhovščini m farnim pr •čdli v s Boh ve-likosr.'h m pn mijnUjij ,-,,,i. V zalogi iina ztiiiroui }ni(/t)fir in /.\ i oltarje, krstne otnartf wttCt\ikt lnJM*n za steiii', podobt nntaiknr m iz »uran \sake viliknsti in^cene na plar- u, ko.iitarji in papirji, zrcala itd posebno nayht in po najnižjrj n ai. SprefoSM vsa n;iročila iz de/.i; B, ter jih natanko :i. brlo iivrii (10) zavarovalno društvo proti ognju in na življenje n< p i i|»i»roč 11 a ■/:» varovanj i po n;i jiužj ih cen« h. (tla v ni M< ■stop pri A. Anirojni, potjhjneiUh3,it«66 v 1 juhljani. '13 J a n. 18 orali, rokovičar, odlikovan s srebrno industrijno svetinjo pri-troioča svojo za ogo (v judovskej ulici št. 224) vlaka bire glaco' rokovic in rokevic za prati, vozila za počene, umij itr spodnji) b a8e, ..»vratnike elastične ob-raiiiiiikc, podveznike itd. kakor tudi drugo v tu stroko »padajočo blago. (13^ Najboljša dolenjska in bizeijska stara in nova vina na debelo in drobno prodaja na starem trgu »r. Ibi Josip Ribič pr oski :>uje. (13) Janez Vicic5 prodaja Kalior pri vorlijiiil > 10 do ceno na «1cI»oI<» in vr.tlno lirama r.tiiio blapo. ra'A]>a*<»^ia.ji ( Iijm-jrod iam'i&Ito drobuo ikinoKo- (4) I ini-1 i v od 29. febr. do 1. marca: Henrik Jušek, 24 1., */a jetiko. — Anton La-pajne, 28 L, v bolnici za jetiko. — Davorin Vodnik, 4!» 1., v bolnici za črevnim katarom. — Pranjo Svctlič, 7 mes., dete kletarja, vsled slabosti. — Josip Zorko, 8 dnij, dete kondukterja vsled slabosti. — Franjo Kelnar, 55 1., v bolnici, za pljučnico. Tujci. 2. marca: *vrops: Schlitz iz Ljubljane. — Konig iz Gradca. — Naborgoj iz Prosoka. Pri Mtonb: Polegra iz Istrijo. — Dornik iz Zagorja. — Furlani iz Trsta. — Canjko iz Istrije. — iliersen iz Gradca. Zahvala. Vsim, ki bo se pogreba mojega nepozsb-ljivega soproga udeležili, posebno pa še gosp. pevcem, slavnemu društvu „Sokola" in tiskarskemu društvu izrekam najtoplejšo zahvalo. Katarina Jušek. Lovrenc Z š\§tiitljt»ni. prevzema In Iidulnje najhitreje, uajoenejio vsake vrsto dela. Posebno se priporoča č. gosp. fluhov ni ki* m. _(4) ■ Važno za leto. H Ker 8.^ s početkom novega leta prične nova oilmm, priporoča poti pitani vse kositarske nove mere, posebno so pa priporoma Čestitim gospoiimn dn-bovnikoni po d želi n vsa dela lega obrta, .-a pokrivanj« stolpov in cerkvenih streli naj si bod • I b:.kritin, s koaitarjon a! i cinkom itd. .%fi'*-kt» .1 «»/*. (11)__šolski trg it. -".'.'t. Grostilnlčar .iHniij l>oIcnc% na Poljanah št. 24 „pri mesarskem dvorišči" toči izvrstna nrvatska in dolenjska vina po nizkej ceni, tudi kupuje in prodaja poljske pridelke vsako biro. Pri njeni jo vnilnn vel ka z .loga (1,'t) H\kr. , s, , ga K ran j sko j »mI i no in samo pravi pri podpisanemu! Dunajska borza 4. marca (Izvirno tele^ro poročilu.; Enotni --rz. dolg v tMUskdvdih Enotni -.tri. uoi-j; t ar^aro. 1S60 triL posojilo ... Akcije navodne bankh Kreditne ■.kc.it: . . London ....... Napol. ..... C. k. cekini ...... Srebro ... «7 «»x A CiibbH, Espress, I.iukolu. Cilinder Utastic, Hlrojl ia Tulutl itd. l'ouurejeni a.i užu rabljcui, in lateecul stroji dobo se po okolsčinah se ve da 25 do »<>•/,> cenejši, so p t tudi za SO u/o alubejai lu umnj vrtilni kot zgoruji. J% Tedaj i»revi«luoKt pri izbiri I Kdor todaj Bolidni in dobri stroj žoli, obrne naj se zaupljivo na me, jaz Boin so vodno trudil z zanesljivim postopanjem ohraniti moje dobro ime.