166. stamm.
Itšui]* vsak dsn avečer lavaemil nedelje In prannlks tar velja po »#att prejeman ;4 K« na pol leta 12 K, aa četrt leta 0 K, aa en meset 2 K. Kdor hodi sam ponj, plači aa jato lato 80 K. — Na naročbo bran Istodobna vposttjarve naročnine aa ne ozira, — Ea — Dopisi naj se iavole IrankovaiL — RekeplsJ aa na vračajo. — BiaiaMlia hi
Ur*tmi*tY& tetetea it ML
vse leto 2S K, aa pol teta 13 K, aa četrt teta 6 K 50 b, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljnkllano s pošiljanjem na dom za vse leto leto 22 K, sa pol teta U K, na eatrt teta 5 K 50 h, aa en mesec 1 K 90 h. — Za Vaaaatfa celo lato 28 K. Za vaa druge delale in Amerika ae plačuje od peteroatopne petit-vrste po 14 h, če ae oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat ja v Knaflovib nllcah it 5. — Upravniitvu naj sa blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari
ItevUk* pa)
Upravniztva telefon it 85.
Slovanski shod v Prosi.
Razprave slovanskega shoda v Pragi so v nemških krogih, tako v Nemčiji kakor v Avstriji, zbudile veliko plahost. Nemci se boje združenja Slovanov iz narodnostnih, iz političnih in iz gospodarskih razlogov, saj vedo, da bodo želi samo,dokler ne bodo Slovani združeni na skupno postopanje. V četrtek zvečer je bil slavnostni banket, ki ga je priredila mestna občina praška udeležnikom slovanskega shoda.
Ruski delegat K r a s o v s k i j je napil cesarju avstrijskemu, dr. Krama f je napil ruskemu carju, dr. V. Černy je napil srbskemu kralju, bolgarskemu knezu in črnogorskemu knezu. Gostom slovanskim in slovanski vzajemnosti je napil praški župan dr. Groš.
Poljski delegat C h y 1 i n s k i je izjavil, da se bodo Poljaki udeleževali vseh priprav in sodelovali pri vsakem delu za porazumljenje in združenje vseh slovanskih narodov. Pri tem združenju je treba varovati individualnost vsakega naroda. Poljaki so razdeljeni na tri države. Poljaki na Ruskem žele sprave z Rusi na podlagi pravice in pravičnosti, v smislu onih plemenitih načel, ki jih je proklamiral dr. Krama? začetkom shoda. Poljaki na Pruskem morajo bojevati strašen boj za svoj obstanek, vendar je upati, da zmagajo. Poljakom v Galiciji se godi najbolje, ker so deležni največje svobode. Ta svoboda Poljakov ni enotnosti avstrijske države nič škodovala. Politični interesi zahtevajo, da se zveza Poljakov z drugimi državami poglobi in utrdi. Govornik je napil slovanski Pragi.
Potem je govoril ruski delegat M a k 1 a k o v. Omeniti je, da velja M a k 1 a k o v za najimenitnejšega ruskega jurista in da je v dumi pri vseh strankah visoko čislan in ga splošno smatrajo za moža bodočnosti. Maklakov je rekel, da vidijo vsi slovanski narodi v Pragi in na Cehih, kaj zamore doseči narod, kadar zlomi verige, kaj ustvari in pomeni narodnostna misel v življenju slovanskih narodov. Narodni preporod Čehov je koristil v silni meri misli vse-slovanskega zedinjenja. Že leta 1848. je bil v Pragi prvi shod avstrijskih Slovanov, a leta 1867. je bila poslana deputacija Cehov na shod v Moskvi. Tisti poskus se ni posrečil in se ni mogel posrečiti, a prišel je ugodnejši Čas in zopet smo se zbrali. Naše ve-
liko delo, ki ima prinesti bogat sad in ustvariti novo kulturno silo ter otvoriti novo dobo svetovne zgodovine, ki je prirodni zaključek razvoja slovanskih narodnosti, je bilo od mnogih opazovano ž nezaupnostjo. Mnogi so mislili, da bomo obnovili stare prepire čim se snidemo, a da namesto zbližan j a in združenja rodi ta shod novi boje in sovražnosti. To pa se ni zgodilo in se ne more več zgoditi. Skušnje so nas izmodrile. Prišli smo sem, ne da bi vzbujali spomine na preteklost, nego da bi delali za bodočnost. Spominjamo se preteklosti samo da spoznamo napake in krivice, ki se ne smejo več zgoditi. Vemo, kdo je vsled naših razpo-rov postal mogočen in komu delamo na roke z domačimi prepiri. Verujemo, da je mogoče rešiti tudi najbolj zapleteni domači razpor, če se lotimo tega rešen j a v smislu pravice in pravičnosti, kajti vseslovanska ideja obsega v sebi priznanje in ravnovred-nosti vsakega slovanskega naroda. Spoznali smo, da je izguba in gorje vsakega slovanskega naroda gorje nas vseh, a radostno spoznanje, da delamo na temeljito preobrazbo življenja vseh slovanskih narodov, je razgnalo tudi dvome naših maloduš-nih bratov in nade naših sovražnikov. Kar smo tu v Pragi storili, ne izgine iz zgodovine. Razkrili smo si čuvstva, ki so nepozabna, povedali smo si besede, ki nas vežejo in ustvarili dela, ki ne bodo umrla. Končno je govornik napil češki domovini, Pragi in njenemu županu dr. Grošu.
Poljski delegat grof O 1 i z a r se je spominjal besed, ki jih je izrekel predsednik ruske dume, Homjakov, ko je v Petrogradu jemal slovo od Kramara, Hribarja in Hlibovickega, namreč, da bi bil smrten greh, pozabiti na ideje, ki so bile izrečene glede slovanske vzajemnosti. V dokaz, da se te ideje niso pozabile, je sedanji shod. Na temelju bratstva in enakosti je z združenimi močmi delati na to, da se vsak slovanski narod povzpne tako visoko, kakor Čehi in da si slovanski narodi med seboj ne bodo nikdar delali škode. Govornik je napil dr. Kramaru kot provzročitelju shoda in vsem slovanskim bratom, ki hočejo delati za uresničenje slovanske vzajemnosti.
Hrvaški delegat dr. L o r k o -v i ć je naglašal, da hočejo Hrvatje biti na jugu to, kar so Čehi na severu, bodočnost Hrvatov pa je odvisna od zveze s Srbi. Na podlagi hrvaško-srbske zveze se bo rešil jugoslovanski problem.
Srbski delegat G e r š i č je, napi jajoč Čehom v imenu vseh Jugoslovanov, naglašal, da so uspehi Čehov uspehi slovanstva, ker so vsem v korist. S spravo med brati se je zagotovila nova doba kulturnega in gospodarskega procvita slovanstva.
Srbski delegat dr. P o p o v i e je pojasnil pomen sprave, sklenjene med Srbi in Hrvati na Ogrskem, na Hrvaškem in v Dalmaciji, ki jim omogoči izpolniti svojo narodno misijo na slovanskem jugu.
Bolgarski delegat L u k a n o v je pojasnjeval, koliko se imajo Bolgari zahvaliti Čehom, ki so bili v premnogih ozirih njih učitelji.
Zupan Hribar se je z vznesenimi besedami zahvalil Čehom, da so omogočili in provzročili ta shod, ki okrepi vse slovanske narode in postavi njih bodočnosti nove temelje.
Češki delegat dr. M a 11 u š je povedal, da je pred 41. leti potoval s Palaekim in Riegrom na slovanski shod v Moskvo in v Petrograd. Vsi Slovani so bili takrat zastopani, samo Poljakov ni bilo. Danes so tudi ti zastopani na shodu. Slovani ne smejo obupati. Treba je vztrajati in delati. V dobi živimo, ki obeta, da se bo 20. stoletje na koncu imenovalo slovansko stoletje. Sijajni bodočnosti slovanstva je govornik zaklicali Na zdar!
Poljski delegat dr. G r e k se je spominjal usodnih udarcev, ki so zadeli Poljake. A kar je tu videl in slišal, je vzbudilo v njem sladko upanje: ex oriente Iux, od vzhoda pride pomoč. Imamo vtisk, je dejal govornik, da slovanski genij, ki je spojil Puškina in Mickiewicza, v bodoče ne bo družil samo mož poezije, nego tudi može dela in dejanj; da ta genij, ki je dal Rusom Tolstega, jim bo dal tudi može velikih političnih dejanj, Maklakove. Govornik je v krasnih besedah napil ruskim možem slovanskih idealov in članu dume Makla-kovu.
Delegat grof B o b r i n s k i j je izrazil svoje presrčno veselje nad bratsko vzajemnostjo, ki jo je ustvaril ta shod in se je potem spominjal svojega potovanja v Prago. Vozil se je čez Poznanjsko, čez zemljo, ki jo škrope slovanske solze in kjer bijejo slovanski bratje smrtni boj za svoj obstanek. Pozval je navzočne, naj z molkom na ustnih ostanejo raz sedeže v izraz, da bije srce vsega Slovanstva za brate na Poznanjskem.
Ruski delegat Krasovskij se je spominjal tistih Slovanov, ki niso zastopani na shodu.
Malorus dr. D u d y k i e w i c z je v imenu rdeče Rusije napil izpolnitvi slovanskih stremljenj.
Bolgar dr. Kalin kov je napil medsebojni bratski pomoči Slovanov, ki naj osvobodi tiste, ki niso svobodni, ojači slabe in utrdi močne.
Vrsto napitnic je zaključil dr. Kramar želeč, da bi shod rodil kar največ pozitivnih uspehov. Ločiti se moramo s sveto prisego, da bomo z vsemi močmi delali, da v vsem slovanskem svetu vzbudimo slovansko s*ave»st in spoznanje, da je naša moč v duševnem in idealnem edinstvu. Nečemo delati politike ognja in meča, nego politiko bratstva in ljubezni. Govornik je napil pravemu slovanskemu delu v duhu bratske enakosti in svobode.
Na plenarni seji shoda v petek je bila najprej debata o poročilu dr. Scheinerja glede sokolske organizacije. Govorili so Hrvat dr. Vinkovič, Rus Krasovskij, Rus grof Bobrinskij in Čeh P>a-lički, na kar je bila zadevna resolucija soglasno sprejeta.
O resoluciji, ki jo je predlagal G a b r š č e k glede organizacije slovanskega knjigotrštva, so govorili Hrvat G j a 1 s k i, Malorus Ver-gun , Čeh Taborskv, Poljak Do b o s z v n s k i in Rus S t a h o -v i Č. Predlog je bil sprejet.
Naposled se je razpravljalo o predlogu dr. Kramara, naj se izvoli eksekutivni odbor, ki ima izvršiti storjene sklepe. Ruski delegat Krasovskij je predlagal, naj bo sedež tega odbora v Pragi in naj bo predsednik dr. Kramar. To je bilo z navdušenjem sprejeto. Zastopniki Rusov v odboru so grof Bobrinskij, K r a s ov s k i j in dr. H 1 i b o v i c k i, njih namestniki pa Maklakov, L v o v in D u d v -k i e v i č. Zastopniki Jugoslovanov so: dr. K u m a n u d i , dr. T r e s i č-Pavičič, B o b c e v in Hribar, njih namestniki pa: B a 1 j a k , V u-kovič, Luckanov in G a b r -š č e k.
Po sprejetju nekaterih drugih predlogov glede organizacije slovanskih pravnikov, zdravnikov itd., je poročal dr. P r e i s s o vseslovanski razstavi v Moskvi in predlagal, naj bo eksekutivni odbor temelj razstavnemu odboru. V razstavnem odboru naj bo 14 Rusov, 8 Poljakov, 8 Čehov, 4 Srbi, 2 Slovenca, 3 Hrvatje in 3 Bolgari.
S sprejetjem tega predloga je bila seja končana.   Razstavni odbor
ima že 15. decembra t. 1. svojo prvo sejo, in sicer v Varšavi.
V soboto je bila zadnja seja slovanskega shoda. Začetkom te seje je bil preči t an telegram moskovskega župana G u č k o v a , ki je pozdravil shod, želeč v imenu Moskve trdnega zbližanja vseh slovanskih narodov na skupno delo za slovanstvo.
Dalje je dr. Kramar naznanil, da se priredi na spomlad nov shod slovanskih delegatov v Petrogradu.
Ruski delegat Korabljev je priporočal, naj bo prihodnje leto shod slovanskih publicistov in učenjakov v Petrogradu, naj se izda v ruskem jeziku knjiga o Slovanih in naj se tudi izda in v kar mogoče velikem številu razširi stenograf ični zapisnik sedanjega shoda. To ima izvršiti eksekutivni odbor.
Za slovo so potem še govorili: dr. Kraniaf, Krasovskij, D m o w s k i , Geršič, Lvov, Bobčev, Gjalski, (Gr a b r -šček, Zdziechowski in D u -d v k i e w i e z , ki so vsi poudarjali veliki pomen doseženega edinstva in storjenih sklepov ter obetali, da bodo z vsemi močmi delali na uresničenje teh sklepov in sploh na prospeh skupnih kulturnih in gospodarskih potreb Slovanstva.
Ruski delegatje so bili zložili 2000 K, poljski delegatje 1600 K, da se o praškem shodu izda spominski spis, ki se razširi med vsemi Slovani.
Praški shod je končan. Prijatelji in neprijatelji slovanstva so imeli priliko spoznati, da ta shod ni bila paradna manifestacija, da se slovanski delegatje niso zbrali na prazno demostriranje in banketiranje, marveč da so se sešli na resno delo. Bil je to shod resnih ljudi dela.
Trdno so pričakovali sovražniki slovanstva, da se shod razbije ko j v začetku, da pride koj do nasprotij in do konfliktov vsled starih sovražnosti med posamičnimi slovanskimi narodi. Pa to pričakovanje, ki so je najbolj gojili Nemci, se ni izpolnilo. V edinstvu, v bratski slogi se je začel in se je končal ta shod in je rodil znaten, važen, krasen sad. Dvoje je že danes zagotovljeno: vseslovanska razstava v Moskvi in ustanovitev vseslovanske banke.
O zadnjem parlamentarnem zasedanju.
Dunaj, 19. julija. Poteklo je leto, odkar zboruje parlament, izvo-
LISTEK.
Klasova Tona.
Včeraj ljubila, danes trpim —
jutri že mrtva na odru ležim.
Španska pesem.
Nebo je bilo prevlečeno s čisto tenko tančico svetlih oblakov, rahlo nanizanih, in obsijanih s prosojno večerno lučjo, ki se je prelivala v oranžnih in rožnih valih. Ali polagoma je nebo bledelo, in hladne sence so prepregale nebo od severa, le za-Pad je še gorel in rumenel, dokler se ni zadnja temno-rožna nijansa spremenila v svinčeno-siv oblak. Sence so se gostile, somrak je sivel in tem-nel, kakor bi sipal pepel iz nebeške kupole, a že so se prižigale zvezde druga za drugo, rastle so in se veča-*e» trepetale in sipale.
Večer je mrl nad vasjo, šum je utihnil, plavala je noč, globoka noč.
Klasova Tona se je zaprla v svojo kamrico in se naslonila na okno. " pisani majolki je imela natrganih Poljskih in gozdnih rož, belih kresne, rumenih šentjanžnic, ki so razsi-We svoj močno dišeči prah, ostro nazobčani nageljni so se tiščali bele Atelje, in njen sladki duh je spomi-
njal deklico krasne poletne noči taoi med travniki, med njivami, kjer se je snoči našla s svojim fantom, v
Kadar je Tona videla rdeče gav-trože, ali so ji od daleč zadišale, se je spomnila na fanta, na lepega Načeta, kot ga je klicala vas. Dekleta so pravila o njem: »Oj, to je zal! Pa go-lant!« In potem so si zakrivale oči, zardevale in vzdihovale.
Ko je Klasova začela misliti na to, da so fantje čedne in lepe postave, da jih vidi rajša od deklet, je bila še zelo mlada. Toliko, da je nehala hoditi v šolo, in da v cerkvi ni več klečala pred velikim oltarjem, že so ji ugajali zagoreli obrazi mladih va-ščanov, in začela je kot druga dekleta saditi rožmarin in roženkravt. Zdelo se ji je celo nekoč v svetli noči, da je sosedov pastir prišel pod njeno okno. Tiho in boječe je zajecljal: »Tončka, ali spiš, ali kar tako ležiš?« Seveda se mu ni oglasila, takšnemu smrkolinu, tudi ne potem, ko ji še ni dal miru, temveč je zagostolel: »če se ne boš oglasila, se ne boš nikoli omožila.« Sklenila je, da ga drugi dan pošteno strese za ušesa, ali takoj nato se ji je zasmilil ubogi pastirček, zakaj izza vogla so se isti trenotek prikazali vaški fantje in so zaljubljenega vasovalca nabili z vrvjo in jokajočega nagnali v hlev spat.
To je bilo prvič, da je prišla v dotiko s fanti, kasneje se je pogosto ponavljalo, da jo je vzbudilo ponoči
trkanje na njeno okno, ali nikoli ni bilo pravega, da bi se ji zdelo vredno in bi se mu oglasila. Šele letos spomladi je prišel pravi.
Bila je na vrtu in prilivala gav-trožam, ko je prišel mimo Balančcv Nace.
»Ali si res ti, Klasova Tona? Pravijo, da je ni gorše od tebe pod šentvidskim zvonom.«
Ni vedela, kaj bi odgovorila na to, zato je samo rdela.
»Če so rože tvoje, mi daj eno. Nosil jo bom v spomin na najgorše-ga dekleta.«
Res, všeč ji je bilo to govorjenje, kot bi jo kdo božal in žgečkal okoli srca, tako ji je dobro delo. Kar nevede je odtrgala rdeč rožni popek in poslala oči k fantu. Vedela je že, da je to lepi Nace, saj so njene prijateljice zmerom govorile o njem, in bil je v resnici zelo postaven in čeden fant. Klobuk je imel postrani, za njim pa krivce, nazaj zasukane. To je pomenilo, da kliče na korajžo, in da je potrjen v vojake.
Dekle mu je ponudilo rožo, ne da bi izpregovorilo, in Nace jo je prijel za roko.
»Kaj ne, Tona, midva se bova zmerom rada imela?« je spregovoril naenkrat; moško se je držal, a zdelo se je, da hoče s tem zakriti malo zadrego, ki se ga je polastila. Ustne je zakrožil na smeh, in oči so mu sijale
tako svetlo, in kot rjava iskra je gorela njegova zenica.
»Kaj ne, Tona, da me boš rada imela?«
Stopil je prav do ograje, potegnil dekleta k sebi in jo z obema rokama objel okoli pasa.
Dekle je pogledalo začudeno, strmelo je in v veselju ji je plavalo srce. Ni vedelo odgovora, saj ni razumelo njegovih besed, le tako prijetno so se glasile.
Pogledala mu je v oči in nagnila glavo. Le kaj govori, je pomislila. Tako nenadoma je prišel kot burja, in zdaj govori, tako sladko govori, kot bi rožice sadil. In zelo ji je ugajal, tako zasenčena z rjavo svilo so bila njegova lica, in na ustnih sta se vila dva tako srčkano zavita kodrca> na vsako stran eden. Hipoma ji je bilo tako srečno pri srcu, da se je za-smejala.
»Saj te imam rada!«
Nace je stisnil njeno roko in za-šepetal:
»Rada me imej, Tona, res me imej rada. Ne veš, kako si moja, če ti prav še nisem nikoli povedal.«
Dekle ni vedelo, kaj bi reklo. Samo smejalo se je, smejalo brez konca.
Nace je šel, klobuk je imel postrani in rožo za trakom zraven krivcev. Šel je in žvižgal, korak mu je bil pa tako lahek in poskočen, kot da
gre na ples, na vesel, razposajen ples.
Hihihi, se mu je smejalo srce. Hihihi!
In sedaj je bila noč, in Tona je slonela na oknu.
»Ali pride, ali ne?« je ugibala in nos in usta pritikala k cvetlicam v majolki in duhala in pila sladki duh bele detelje. Zmerom ji je bila v spominu včerajšnja noč na vaških travnikih, ko so svatovale zvezde na nebu, ko so vasovali vso noč metulji pri rožah.
Ah, kako naj bi se ubranila Klasova Tona lepoti in čarobnosti kresne noči, ki jo je zvabila k grmadi na hrib nad poljem. Nace je žgal ogenj, in ko je vse pogorelo, so se razkropili fantje z dekleti po polju, med žitom in rožami. Od tu, od tam in od povsod so odmevali in zveneli veseli vriski in klici, razposajen smeh, napol plahi, napol vabeči vzdihi. Toni je klila in cveteha ljubezen v srcu, goreč in vroč ogenj ji je ostal v prsih, ki se ni dal več pogasiti. Čudna je bila kresna noč, polna radosti in neznanega veselja in neukroćene strasti. Nace jo je objel okoli vratu, in nenadoma ji je prišlo, da je morala pritisniti svoja lica k njegovim, da so njene roke iskale njegovih rok. A takoj nato ga je pahnila od sebe, skočila k njemu in se ga ovila, oklenila kot blazna.
(Konec prihodnjič.)
gBHJaaa^aaaaaaalaaaHa^aaaaaaaa
ljen na podlagi splošne in enake vo-line pravice. Dasi se vse nade, ki jih je javnost stavila v novo, na demokratični podlagi stoječo zbornico, niso uresničile, vendar je treba priznati, xla se nova zbornica od svojih predhodnic vsaj v tem oziru razlikuje, da je redno delovala. Preje so potekla leta, ne da bi parlament prišel do rednega delovanja. Sedaj v novi zbornici se je pač tudi seinter-tja pojavila stara bolezen, ovirajoča redno funkcioniranje parlamentarnega stroja, toda zdravi organizem nove ljudske zbornice je premagal vse bolezenske bacile ter omogočil, da se je parlamentarno delo lahko razvijalo v pravilnem toku in s tem podalo jamstvo za normalno in pravočasno rešitev vseh državnih potreb. Dasi se valovi medsebojnega nasprotstva med posamnimi strankami in narodi tudi v ljudskem parlamentu niso polegli, vendar so se v toliko polegli, da niso zavirali rednega dela. Pri proračunski razpravi se je zdelo, da nova zbornica zaide na stara izbo j ena pota svojih prednic, to je da ustavi svoje delovanje. No, to je bila samo trenotna kriza, ki je, čim je bila premagana, še pospešila redno delo. Ni dvomiti, da je ljudski parlament že v tem zasedanju pokazal svojo življensko sposobnost, vendar bi bilo še prezgodaj, že sedaj sklepati na njegovo absolutno uspešno delovanje v bodočnosti. Preskusil je, ki bi dajala jamstvo, da bo nova zbornica korporacija reda in dela, še tudi ta parlament ni prestal. To se bo šele pokazalo, ko pridejo na dnevni red vprašanja take važnosti, kakor je podržavljenje železnic, starostno zavarovanje in predvsem jezikovni zakon. Šele če bo parlament s potrebno resnostjo in s potrebnim umevanjem rešil tudi ta vprašanja, se bo dala izreči definitivna sodba o novem takozvanem ljudskem parlamentu. V preteklem, v petek končanem zasedanju je bilo vloženih 140 nujnih predlogov, 910 predlogov in 3700 interpelacij.
Za Istro.
Dunaj, 19. julija. Sekcijski načelnik dr. Engel je sklical istrske državne poslance na konferenco, na kateri se je razpravljalo o akciji, ki jo vlada namerava uvesti v prospeh gospodarskega in kulturnega napredovanja istrskega prebivalstva. Te seje so se udeležili poslanci deželni glavar dr. Rizzi, dr. Laginja, Man-dič, Spinčič in Spadaro. Dr. Engel je razvil program vladne akcije, ki obsega zgradbo novih cest in pristaniških naprav, ustanovitev 35 novih poštnih uradov, napravo telefonske zveze med Istro in Trstom, ustanovitev novih ljudskih, meščanskih in kmetijskih šol z državnimi podporami in druge gospodarske naprave. Poslanci so izrazili svojo zadovolj-nost in svoje veselje, da se je vlada končno vendarle odločila kaj storiti za bedno Istro ter naglašali, da je treba nemudoma pričeti z napovedano pomnoženo akcijo.Sekcijski načelnik dr. Engel je obljubil, da bo vlada pričela s pomožno akcijo še tekom tega leta in da se bo izvedla v 10 do 15 letih.
Proti Čehom na Nižje Avstrijskem.
Dunaj, 19. julija. Načelnik društva »Bund der Deutschen in Niederosterreich« je posetil nemškega ministra-rojaka Pradeja, da bi ga opozoril na veliko nevarnost, ki baje grozi nemštvu na Nižje Avstrijskem od Cehov. Predvsem je zahteval od ministra, naj deluje na to, da se razveljavi naredba naučnega ministrstva glede Komenskega šole na Dunaju. Minister je izjavil, da bo stopil v dogovor z ministrom za notranja dela in z naučnim ministrom ter skušal doseči, da se omenjena naredba razveljavi. Nemški nacionalci skličejo 19. septembra velik protestni shod proti odredbi naučnega ministrstva glede Komenskega šole.
Poljski poslanec Dmovvski o slovanski konferenci.
P r a ga , 19. julija. Predsednik »Kola polskega« v gosudarstveni dumi se je izrazil o rezultatu slovanske konference v Pragi med drugmi takole: Nasilstva pruske vlade napram poznanjskim Poljakom so dala povod, da je poljska javnost jela iskati tesnejših stikov z ostalimi Slovani. V tem oziru so našli ugodna tla pri vseh slovanskih narodih na zapadu in če se sedaj na Ruskem v tem vprašanju še ni takšnega razpoloženja, kakor bi bilo želeti, je vendar važno, da se k skupnemu slovanskemu nastopu pritegne oni del ruskega naroda, ki si je svest naloge, •ki jo ima v javnem ižvljenju slovan-stvo. Novo slovansko gibanje ima za smoter zagotoviti svoboden razvoj vsem slovanskim narodom. V tej smeri je praška konferenca sprejela štelo važne in docela jasne določbe. Poljaki smatramo to za zelo pomen-
dovoijni s tem, da so vsi udeleženci kongresa pokazali veliko umevanje glede pomena in važnosti poljskega
naroda za vse slovanstvo.
Poset angleškega kralja
v Iftlu.
Dunaj, 19. julija. Dvorni maršal knez Montenuovo je bil včeraj pri cesarju v avdijenci, da se z vladarjem dogovori glede sprejema angleškega kralja v Islu. Cesar je imel prvotno namen prekiniti svoje bivanje v Išlu in se vrniti za dva dni na Dunaj, d$ bi tam čim najsijajne-je mogel sprejeti kralja Edvarda. Ker pa je kralj Edvard sporočil, da pride v Išl in da neče cesarju pro-vzročati nobenih neprilik s tem, da bi se moral vrniti radi njega na Dunaj, se je definitivno določil Išl kot kraj poseta. Sestanku vladarjev bo prisostvoval tudi prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand.
Ministrska kriza v Srbiji.
Bel grad, 19. julija. Kralj Peter je pozval k sebi predstavitelje staroradikalne in samostalne stranke v svrho, da z osebno intervencijo doseže sporazumljenje med obema radikalnima skupinama. Na konferenci se je vsestransko razmotrival politični položaj in zastopniki obeh strank so se končno zedinili v toliko, da naj zopet Velimirovič prevzame sestavo novega ministrstva.
B e 1 g r a d , 19. juilja. Vsled direktne intervencije kralja Petra se je doseglo popolno sporazumljenje med staroradikalno in mladoradikal-no stranko. Novo ministrstvo sestavi Velimirovič. Ministrstvo bo imenovano baje že danes.
Ustava na Turškem?
Sofija, 19. julija. Iz Carigrada je došla vest, da razmotrivajo v Yildiz Kiosku vzpričo revolucionarnega gibanja med vojaštvom resno vprašanje o uvedbi u s t av e. Sultan namerava baje uveljaviti zopet ono ustavo, ki jo je dal, ko je nastopil vlado.
Revolucija v Perziji.
Berolin, 19. julija. Iz Teherana poročajo, da je vlada izdala naredbo, s katero se omejuje volilna pravica za volitve v parlament na osebe, ki so vešče čitanja in pisanja
Petrograd, 19. julija. Iz Tebrisa javljajo, da je šah ukazal, da mu izroče vodja upornikov živega ali mrtvega proti posebni zelo visoki nagradi. Tristo kozakov je dobilo povelje, naj napadejo južni del mesta Sater Khan in skušajo dobiti v pest voditelja upornikov. Doslej se kozakom še ni posrečilo izvršiti vladarjev ukaz.
Dopisi.
Iz kamniškega okraja. Dne 15. julija je imelo učiteljstvo tega okraja uradno konferenco v prijaznem Kamniku. Po maši je otvoril ces. kr. okrajni šolski nadzornik gosp. Franc Gabršek slavnostno sejo. Ko je pozdravil navzočega g. glavarja, sod-nijskega svetnika gosp. dr. Kladva, mestnega župana g. dr. Krauta in zastopnika duhovščine, dekana g. Lavrenčiča, je povabil slavnostnega govornika g. Tomana, kateri je v kratkih potezah podal glavne momente iz cesarjevega življenja in kot zaščitniku šole in učiteljstva zakli-cal: Slava! Ko je prebral g. Tramtc udanostno izjavo, je b,il spored končan. V uradnem delu je podal gosp. nadzornik pedagogične utrinke, po katerih želi, da se vsak predmet poučuje. Z veseljem je sprejelo učitelj-stvo ta navodila, ker se je prepričalo, da je dobilo v osebi g. Gabrška nadzornika-šolnika, kateri pozna današnje stanje moderne pedagogike. G. Leveč iz Ljubljane je pokazal, da je strokovnjak v lepopis j u in pridobili bi bili velo veliko iz njegovega predavanja, ako bi smeli tudi kaj povprašati. Drugič bomo o taki priliki vstali in odšli. Pri obedu, v zaradi postrežbe slavnoznani restavraciji g. Kende, kjer je prav marljivo in lepo godla meščanska godba, kjer so nas razveseljevali ljubki glasovi ljubeznivih koleginj in vnetih pevcev kolegov, je napil naš glavar g. Letnar c. kr. okrajnemu glavarju g. Kres-s,eju. Slednji si je pridobil ta dan simpatije vsega učiteljstva. Čast takemu možu!
Z Dolenjskega. Učiteljska konferenca novomeškega okraja se je vršila prav slovesno dne 15. t. m. v Rudolfovem v proslavo 601etnega jubileja presvetlega cesarja. Prihitelo je skupaj razen Koce var je v, do malega vse učiteljstvo, posebno častno je pa bilo število naših nežnih kraso-tic. S svojo navzočnostjo so nas počastili častiti gostje: preblagorodni gospod baron Rechbach, c. kr. okrajni glavar, m. prost g. dr. Elbert, kapiteljski vikar; ravnatelj državne gimnazije, ravnatelj kmetijske šole, 7.u*tonnik c. kr. okrajnega sveta, g.
Zore, g. Umek kot zastopnik občine, predsednik krajnega šolskega sveta, g. Rozman, predsednik okrajnega sodišča J. Kavčič je bil pa uradno zadržan in je opravičil svojo odsotnost pismeno in daroval v to svrho za »Učiteljski konvikt« 20 K. Bodi plemenitemu gospodu izrečena na tem mestu vsa čast in iskrena zahvala. Ob 9. uri je bila v kapiteljski cerkvi slovesna sv. maša med izbornim petjem moškega zbora učiteljskega osebja pod vodstvom strokovnjaka g. Hladnika, osebito nam je omeniti prikupljivi bariton - solo g. Janka Vozla, učitelja iz Trebnja. Po maši se je učiteljstvo skupno s častitimi gosti fotografiralo in nato zbralo v prekrasno dekorirani čitalniški dvorani. Sredi odra je bil postavljen velik cesarjev kip, ob straneh sedeži za govornike, vse pa v zelenju in najlepših cvetlicah, kakor da bi stopili v mestni park. Za to prireditev se nam je zahvaliti cenjenim koleginj am iz Rudolf o vega, 'g. nadučitelju Gebauerju in njegovi soprogi. Gosp. Jos. Turk, c. kr. okrajni šolski nadzornik, je otvoril običajno konferenco, proslavljal vzorne vladarske čednosti in izjavil, da ne more ob tako redkem jubileju dati bolje duška svojim čutilom, kakor s trikratnim »Slava-klicem« na presvetlega cesarja. Po otvoritnem govoru je prebral g. Davorin Matko vdanostno izjavo g. c. kr. okraj namu glavarju s prošnjo, da jo odpošlje na najvišje mesto. Zapisnikarjem se izvolila g. Koželj in gdč. Vrče. Za slavnostnega govornika je bil določen g. naduči-telj Fr. Potokar, ki je poročal o cesarjevem delovanju s posebnim ozi-rom na razvoj šolstva, kako ga je morila stara šolska politična uprava in kako se je povzdignilo pod praporom novega drž. šol. zakona, pod zaščito presvetlega vladarja, na nivo zlate svobode in prosvete. Govor se je završil s cesarsko himno. Poročilo o nadzorovanju se je omejilo le na splošne opazke, osobito na delovanje zunaj šole. O poslovanju knjižničnega odbora sta poročala gg. Gebauer in Ekel, račune pa pregledala gg. Mi-kuž in Barle. V knjižnčini odbor se izvolijo: Clarici, Ekel, Gebauer, Kopitar, v stalni odbor: Clarici, Gebauer, Matko, Pehani, Potokar. Konferenco je zaključil nam toli priljubljen c. kr. okrajni glavar, g. baron Rechbach z iskreno željo, da bi učiteljstvo tudi v prihodnje posvetilo vse svoje moči za najdražje izročeni mu biser, da postanejo otroci dobri sinovi in dobre hčere mogočne Avstrije. Po konferenci se je pričelo živahno gibanje na vrtu gostilničar-ke pri »Tučku«, kjer smo bili izvrstno postrežem. Navdušenih napitnic ni hotelo biti ne konca ne kraja, vmes je pa marljivo svirala meščanska godba na lok, zopet pod vodstvom neutrudljivega g. Hladnika in kadar so stopili gospodje pevci skupaj, zaorili so ob Krki mogočni glasovi slovanskih pesmi. Imeli smo zopet enkrat svoj dan, prav lep zabaven dan, da smo se otresli za nekaj trenutkov trudapolnega dela in mo-rečih skrbi za svoj obstanek. Celo častiti gostje so vztrajali do zadnjega in bili z nami vred prav zidane volje. Storili smo svojo dolžnost, zopet smo poklonili cesarju zagotovilo neomejene vdanosti, spoštovanja in zvestobe, odločilni, vplivni faktorji naj nam pa ovekovečijo ta redek dogodek s povoljno rešitvijo perečega vprašanja o gmotnem stanju, da nastopi za nas z bisernim jubilejem srečnejša in zadovoljnejša bodočnost. P.
Dnevne vesti,
V Ljubljani, 20 julija.
— Ljubljanska socijalnodemo-kratična stranka je spoznala v sedanji draginji dobro sredstvo za politično agitacijo in se nadeja, da bo s primernim vpitjem in agitiranjem nalovila kaj novih pristašev, ki jih n. pr. zaradi novega konsuma jako nujno potrebuje. Da bi stranka na svoje shode laglje privabila kaj več ljudi, vzbudila med občinstvom več zanimanja za te shode in preskrbela za malo premembo, je povabila na svoj shod ljubljanske poslance župana Hribarja, dr. Tavčarja in dr. Trillerja. Res, ženijalna je ta ideja, posebno če se pomisli, da je socijal-nodeniokratična stranka vendar z vsemi silami delala zoper izvolitev teh poslancev in specijalno proti vo-litvi župana Hribarja postopala tako, kakor bi bila v službi klerikalcev. S tisto pravico, kakor danes socijalni demokrat je, bi lahko jutri Kregar in njegovi tovariši pojutrišnjem pa vsenemci priredili shod in nanj povabili ljubljanske poslance naj jim pridejo delat stafažo. Hrl-bar, Tavčar in Triller so pač zastopniki ljubljanskega mesta v državnem oziroma deželnem zboru, zastopniki vsega prebivalstva, a s tem še nikakor niso prevzeli dolžnosti, da bi na shode svojih političnih nasprotnikov hodili štafažo delat in da bi jih smeli
nasprotniki rabiti za reklamno sredstvo, ki naj na shode privabi kaj več udeležnikov. Sieer je mogoče, da se rečeni poslanci socijalnodemokratič-nemu povabilu tudi odzovejo, kakor je mogoče, da se za to povabilo zahvalijo in ostanejo doma — mi hočemo le pribiti, da nima noben poslanec dolžnosti hoditi na shode nasprotnikov in da tiči v povabilu naj pridejo poslanci na shode nasprotnikov nekaka prepotentnost, ki je pa ravno pri ljubljanski socijalnodemo-kratični stranki prav malo opravičena.
— Nemški in   naši klerikalci.
Vse nemške stranke podpirajo nemški »Schulverein« ter tekmujejo v tem, kdo bo več daroval zanj. Kakor poročajo zadnja izvestja tega nemškega bojnega društva, so posebno krščansko - socijalne korporacije vnete podpiralke »Schulvereina« in krščansko - socijalni pristaši, lajiki kakor tudi duhovniki, so neutrudlji-vi sodelovalci pri »Siidmarki« in pri nemškem »Schulvereinu«, dasi je dekan Bobni na Nižje Avstrijskem javno izrekel, da im^r nemški »Schulverein« proticerkvene tendence. Nemški klerikalci in krščanski soci-jalci podpirajo svoje šolsko društvo, da se širi moč nemštva na škodo Slovanov, vse drugo jim je postranska stvar, zlasti pa vera. Noben nemški klerikalec ali krščanski socijalec ne vpraša, če je pri nemškem »Schulvereinu« vera dovolj na varnem, da bo še le potem dal tiste krone zanj. Tudi dr. L u e g e r , ki ga ljubljanski »S lo vene c« tako obožava, ne vprašuje nikdar po tem, ampak daruje leto za letom po deset in več tisoč za nemško bojno društvo. Pri nas je stvar vsa drugačna. Dasi naši šolski družbi sv. Cirila in Metoda ne more nihče očitati protieerkvenih tendenc, vendar so ji naši klerikalci napovedali boj na nož. Uničiti jo hočejo iz samega fanatizma, ker so v njenem vodstvu poleg duhovnikov možje, ki niso na glasu, da so klerikalci. Da so pa naši klerikalci tako smrtni sovražniki Ciril - Metodove družbe, pa končno ni nič čudnega in novega. Slovenci so le po imenu, v resnici so pa samo filijalka nemških klerikalcev in krščanskih socijalcev, ki deJa-jo z besedo in dejanjem za naš narodni pogin. Podpisali so program nemških klerikalcev, kateri stremi za razširjenjem nemštva, in da potem hvalijo na vse pretege dr. Lue-gerja, ker nastopa z brutalno silo proti dunajskim Cehom, je umi j ivo že samo. Ko stoje stvari tako, vprašali bi samo naše klerikalce: Koliko dobivate z Dunaja, da podpirate nemška stremljenja?
— Kako skrbe klerikalci za svoje ljudi! Pred kratkim je bil imenovan za ravnatelja na bodoči trgovski šoli profesor Remec, dasi nima za to mesto niti najmanjše sposobnosti; sedaj pa že dobi drugi svoje plačilo za strankarsko zvestobo. Na I. državni gimnaziji v Ljubljani je namreč razpisano mesto prof. Petelina in zatrjuje se nam, da namerava predlagati že ravnateljstvo v prvi vrsti prof. J a r c a , dasi je več boljših in primernejših kompetentov.Tako se godi klerikalnim profesorjem, naše ljudi pa »Slovenec« vsak hip napade in uganja tako gonjo, da se je v resnici bati, da marsikdo izmed mlajših suplentov sploh do kruha ne pride. Poživljamo vlado, da čuva pravice! Nujno je pa, da začnemo tudi mi izvajati geslo: Zob za zob!
— Pod novim kurzom, ki vlada sedaj v deželnem šolskem svetu kranjskem, se je začelo preganjanje učiteljstva, ki je protizakonito in nemoralno. V Preserju pri Ljubljani službuje kot nadučitelj Avgust Kor-bar. Šteje že dvajset službenih let in ni bil še nikdar discipliniran. Ker zvesto izpolnuje svoje stanovske dolžnosti in ker se ne uklanja klerikalnemu terorizmu, ga klerikalci sovražijo in ga hočejo spraviti iz Preser-ja. Pa kako bi to izvedli! Po fari nosi občinski sluga polo, ki jo ljudje podpisujejo. Podpisujejo se otroci in pa tudi taki, ki nimajo otrok, da bi hodili v šolo. Podpisujejo se celo iz vasi Pake pri Borovnici, ki spada pač v presersko občino, ne pa v tamošnji šolski okoliš. Pravijo, da občinski sluga nekatere ljudi kar sam podpisuje. To so stvari, ki kriče po kazenskem zakonu. — Korbar pa ima petero otrok. Jeseni gre že drugi v Ljubljano v šolo. Da ga prestavijo kam daleč od Ljubljane in železnice, bi bil to zanj hud udarec, toliko hujši, ker je krivičen. Lahko je dobiti podpisov, ker je ljudstvo nahuj-skano. Zahtevamo, naj se deželni šolski svet nikar ne ozira na to, kar počno sovražniki šole in učiteljstva. Dolžnost deželnega šolskega sveta je, da ščiti učiteljstvo, ker ni izvrše-valni organ klerikalnega nasilja, ampak je najvišja šolska oblast v deželi, ki mora biti pravična in nepristranska. Pravočasno smo opozorili člane deželnega šolskega sveta na to infamno klerikalno početje. Naj se ne ozirajo na denunciante, ampak naj  branijo preganjance!  Sicer iz-
gubi deželni šolski svet ves ugled, in
učiteljstvo bo vedelo, da so njegovi sovražniki tam, kjer bi morali biti prijatelji!
— Kranjskih Nemcev gospodarska vojska zoper kranjske Slovence. Kranjske Nemce in nemškutarje navdaja brezmejno sovraštvo proti vsemu, kar je slovenskega. Prav tu se kaže, da Slovenci redimo strupene gade na svojih prsih. S pravimi Nemci iz Nemčije ali z Dunajčani se da izhajati, ali s to nemškutarijo, ki živi na slovenskih tleh, je to nemogoče. Samo na to mislijo, kako bi nas tlačili in drli ter nam škodovali, kjer je mogoče, pri tem pa v svoje žepe nabasali slovenskega denarja. Gospodarsko bojkotiranje Slovencev izvajajo z največjo brezobzirnostjo. Izdali so poseben kažipot, da bi se le noben Nemec ne zatekel v kako slovensko trgovino, h kakemu slovenskemu obrtniku ali v kako slovensko gostilno. Tudi prometu s tujci delajo kar mogoče škodo. Vlada in poklicane korporacije se trudijo na vse načine, da bi privabile tujce na Kranjsko, kranjski nemškutarji pa delajo na vse kriplje, da bi tujce oplašili in jih odgnali. Ta kazinska gospoda je razupila kranjsko deželo kot deželo, kjer tujec še življenja ni varen, če nemški govori. Zgodi se dostikrat, da se tujci prepričajo, kako neute-meljeni so taki umetno iz ljubljanske kazine razširjeni nazori. Zadnjič je v Draždanih na Nemškem izhajajoč list prinesel reklamni članek za Kranjsko. Takoj so kazinotje planili nanj in po vseh možnih nemških listih priobčili strupene članke zoper Kranjsko, zoper Slovence in zoper slovenske hotelirje in gostilničarja hujskajoč tujce na bojkot Slovencev. Ta kazinotska hudobija je najprej izšla v »Grazer Tagblattu« in od tam v različne druge liste. In Slovenci! Slovenci smo pač potrpežljivi osli!
— Trgovec F. X. Golli v Idriji je gotovo vzor klerikalnega trgovca. Glavno načelo njegovega hišnega reda je, da ne smejo njegovi uslužbenci v nobeno narodno gostilno in na nobeno narodno prireditev, pač pa se sinejo udeležiti vsakega klerikahn iga razgrajanja. Naj bi slovenski trgovski sotrudniki to upoštevali, kadar iščejo služb. Pred kratkim se je Golli jev pomočnik A. K. udeležil Cirii-Metodove veselice. Koj drugi dan mu je Golli strogo prepovedal, še kaj takega storiti. Ker se je pa zadnjikrat kot naroden človek hotel udeležiti tudi sokolske slavnosti v Logatcu, poklical ga je Golli v zadnjem trenutku v svojo sobo, ga izplačal — dasiravno ne v zakonitem roku — in ga vrgel na cesto. In še je mnogo narodnjakov v Idriji, posebno narodnih dam, ki vzlic vednim opominom »Svoji k svojim«, ne poznajo druge trgovine kot F. X. Golli.
— Na mestni realki v Idriji je 17. t. m. napravila maturo gospa Fr. Š-tebi, inženirjeva soproga na Dunaju. Gospa Štebi je prva Slovenka, ki je napravila na realki maturo.
— Dennncilant|e. V Ptuju se snuje „Sokoltt in pridno se že telovadi. Glavni namen Sokola je telovadba. To pa ptujskim nemškutarjem ni všeč in pihajo kot gad je. Pišejo o panslavi^tični agitaciji, o nevarnosti za mir v Ptuju in pozivajo ptujske nemčurje, naj pri priliki naklestijo Sokole. Zdi se, kot bi se bil Linhart navzel protisokolskega duha pri ljubljanskem „Slovencu4*! Pri tej priliki so se ptujski nemškutarji izkazali kot podli denunoijantje, ki navajajo imena nekaterih ptujskih Slovencev, ki hodijo telovadit, h o teč jim s tem škodovati. To je umazanost prve vrste in najnižje, najsramotnejše orožje proti dozdevnemu nasprotniku! Tudi to sredstvo je priučeno pri ljubljanskem „Slovencu" ! Ovajajo zlasti profesorja Komljanca, konoipijenta dr Ko-dermana in sodnega pristava dr. Saga-dina ter jim groze z materijalno škodo. V Ljubljani smo v tem oziru na boljšem, da takih ovajanj ni. In zakaj jih ni? Odgovor naj si da vsak sam!
— Ii deželnega odbora. Imenovani so: Računskim svetnikom g-Ivan Ko z jek; volonterjem g. Adolf Potokar; stavbenskim|pomočnikom g. Karel Lun der in g. Emanuel Haj ne.
— V oi|i odsek aa ustanovitev „Slovenske banke" so bili na
praški konferenci izvoljeni gg Ivan Hribar, dr. Preis in dr. Šamal-Odsek je dobil nalog, naj čim naj* preje izvede vsa potrebna pripravljalna dela.
— Goriški deželni sbor bo
sklioan septembra, najbri v drugi pO* lovioi.
— Hestrpnoat tržaškega »bol« proti slovenskemu Jezika. Na Op*
Čin ah pri Trotu je bila te dni birma. Pri Naglovi tihi maši so peli cerkveni pevci, seveda slovensko. Koncem maže pa škof ni hotel dati blagoslova, & bi pevoi peli „tantum ergo" slovenski, ki se je doslej tam vedno slovenski pel. Stvar se je izvršila s tenjt da so peli pevoi navadni „svetou-
(Dalje v prilogi.)
Priloga »Slovenskemu Naroda" tt 166, dne 20 julija 1908.
Ljudje so ogorčeni nad takim „prijateljem" Slovenoev, kakor ga „Slove-neo" vedno proglaša.
— Vodja tržaške italijanske liberalne Stranke, odvetnik dr. Fe lice Venezian, je na smrt bolan. Mož trpi za rakom iu za vodenioo. Sedaj se nahaja na OpČinah. — V eni zad njih sej mestnega sveta je bilo dr. Venezian u podeljeno častno meščan stvo. Glasovali so za to tudi slovenski okoličanski zastopniki. „Sloven-venska Misao" jih pa v svoji zadnji številki napada, češ, da tega niso smeli, da je to škandal. Nam se zdi, da so se slovenski zastopniki tržaške okolice na ta način le pokazali kavalir je in da so s tem svojim velikodušnim Činom le pridobili na ugledu pri svojih lastnih nasprotnikih. — Bodi še tu povedano, da če umrje dr. Venezian, se sme smatrati za mrtvo tudi italijanska liberalna stranka v Trstu, kajti on je bil edini, ki je to stranko znal voditi in jo obdržavati v življenju.
— Nemška nestrpnost. Za prosto mesto na meščanski šoli v Mariboru je prosila hčerka ravnatelja mariborskega učiteljišča g. Sohreinerja. Nemški listi so zagnali vsled tega vrišč in kric, da skozi ušesa leti. „Meščanska šola v Maribor se s tem posloveni", vpijejo kot blazni v svoji pobesneli nestrpnosti in kažejo na Ljubljano, kjer se baje spravlja vse pokonci, če bi se na kaki nemški šoli imenovala kaka nemška učna moč. V tem oziru bi mi opozorili nemške fanatike samo na mestno nemško dekliško osemrazrednioo v Ljubljani, koliko je nemških učiteljio nameščenih.
— Pripravljalni odbor „Zveze slovenskih izobraževalnih društev v Ljubljani11. Na sestanku ljubljanskih nepolitiških društev izvoljeni pripravljalni odbor „Zveze slovenskih izobraževalnih društev v Ljubljani" se je konstituiral: Predsednik — A. Ribnikar, tajnik — J. Breznik, zapisnikar — Kajzel, odborniki — Dražil, Govekar, L. Jelene, Volk.
— Iz poštne službe. Poštni
asistent Karel Dobršek je premeščen iz. Koflachp. v Maribor.
Grški slovarčki Da se prej kot prej prične grščina na višji gimnaziji poučevati v slovenščini, sklenil je deželni odbor izdajo takih slovarčkov primerno podpirati.
Draginja in nSlovenecu. Piše
se nam:   Klerikalci  in „Slovenec" vedno upijejo in zabavljajo na magistrat in ljubljanskega župana kakor da bi ona povzročala draginjo. Na poziv   magistrata   so  mesarji takoj odjenjali za 8 v pri kilogramu mesa, tako, da se sedaj  dobi meso „prima volov" po 70 novcev kg., druge vrste pa od 56—60 novcev.   Na stojiščih se pa dobi  govejo  meso celo 45 do 60 novcev kg. Menimo, da se v drugih  mestih   nikjer   ceneje   meso ne dobi.    Gotovo   pa bodo mesarji oene še znižali kakor hitro bo n padla cena živi govedi"  tudi tako ostala. Meni pa   rSioveneo",   da   je   goveda res tako po ceni,   da  se   dobri voli kar na pol zast ;nj   dobe,   bi   mu pa na-svetovali, da ker je v zadružnih rečeh tak mojster,  naj nemudoma preskrbi,   da   se  osnuje „zadružna mesnica", kjer bodo prav lahko prodajali meso pitanih volov po  1K.   V novem poslopju, kjer se tiska   „Slovenec",  ali  pa v „Lemenatu"    bi   se   dala napraviti imenitna mesnica.   Sedaj, ko je živina tako, „po ceni" je za tako podjetje najboljši čas in dal  bi se napraviti gotovo lep dobiček! Torej na delo,   gospodje    okoli „Slovenca", ljubljansko občinstvo bodi  si klerikalno ali liberalno vam bode gotovo hvaležno in preverjeni znate biti, da pri prihodnjih volitvah   bodo vaši kandidatje  soglasno izvoljeni,  in ni izključeno, da bi  g. Štefe postal še župan ljubljanski.   Za prvo silo naj posodi denar „Katoliška tiskarna" saj spravi vsako leto nad 70 0C0 K čistega dobička v svojo malno, torej lahko tudi nekaj  „posodi" zadružni mesnici, saj bo neslo izguba je iz ključena! Torej storite kaj za ljudstvo, sedaj je čas!
Ministrstvo za poljedelstvo je
dovolilo „Kmetijski družbi kranjski" subvenoijo v znesku 4000 K za drugo polovico tekočega leta, in sic9r za društveno drevesnico v Ljubljani in za filjalke; za prireditev sadnega sejma v Ljubljani in za vzdrževanje vzorne in poskusne vinske kleti v Ljubljani.
Markacijski odsek „Slov planinskega društva" ima 21. t. m. ob 8. zvečer v „ Narodnem domu" sejo in se prosijo člani, da se jo pol-noštevilno udeleže.
Kandija pri Rudolf o vem dobi svoj poštni urad.
Trmast človek. Okrajno glavarstvo v Kranju je prepovedalo Janezu Kosniku, posestniku na Prim-skovem po dnevu voziti fekalije skozi Resto Kranj. Koš ni k se pa za to prepoved ni zmenil, kajti dne 7. maj-°ika je obdolženčev 14 let stari sin Peter zopet pri belem dnevu vozil gnojnico  skoz mesto.   Mestni redar
Dedič je fanta ustavil, spregel konja in ga postavil v neki hlev. Kmalu potem je pa  priletel  obdolženec s
svojim slabe umnim sinom Primožem ter hotel s silo konja iz hleva vzeti; oha sta redarja suvala. Šele drugi došli redar je oprostil tovariša iz tega kočljivega položaja. Sodišče je Košnika obsodilo na 14 dni težke ječe.
Z zgradbo vodovoda za Branj
in Okolico so pričeli pretekli četrtek.   Vodovodna dela nadzoruje de
želni inženir gosp. Š tem bo v, ki je nadzoroval tudi gradbo radovljiikega vodovoda.
Regulacija Bleda. Na Bledu je bila komisija zastopnikov deželne vlade in deželnega odbora, ki so se je udeležili tudi zastopniki županstva, zdraviliškega odbora in pogo-reloi. Namen komisije je bil, določiti, kako se naj novo zgradi po požaru razdejana vas Grad. Ljudstvo samo uvideva, da se ne more več zidati po starem načinu. Vas Grad, najstarejši del Bleda, je bil zgrajen jako tesno, hiše na kupu, vse neravno in za sedanje razmere neprimerno. Ljudstvo želi samo, da bi se zgradil Grad nanovo na modernejši način, ker bi s tem zrastla vrednost stavbišč, in nove hiše bi veliko več nesle, kakor pa stare, zakajene bajte. Skupni sklep deželne vlade in deželnega odbora je, da izdelajo tehniki regulačni načrt, po katerem se mora odslej zidati. Takoj pridejo na Bled štirje inženirji, ki izmerijo in določijo stavbne črte. Dotlej se ne sme nič zidati na pogorišču. V Štirinajstih dneh bo načrt toliko dovršen, da se bo vedelo, katere hiše ostanejo in katere se bodo umaknile novemu načrtu.
Mrtveca so našli v Dravi v Mariboru. Star je okli 30 let, močan in srednje velikosti. Na glavi ima rano.   Leial je kakih 20 dni v vodi.
Prijet konjski tat. V zapore v S ko tj o Loko so pripeljali zloglasnega tatu volov in konj 631etnega A n-dreja Anderberga, ki je doma iz Trsta in ki je bil že 28 let zaprt. Mož ima zopet več tatvin na vesti.
Divjak« Tovarniški delavec Ivan Kralj iz Gradca pri Litiji je tako razsajal in grozil ljudem z nožem, da ga je bil orožnik primoran aretirati. To se je pa zgodilo šele, ko ga je zabodel z bajonetom v nogo, ker Kralj je divjal, kot bi bil blazen.
Plini SO S0 UŽgali v nekaterih rovih premogokopa trboveljske pre mogokopne družbe v Potoški vasi pri Zagorju. Ukrenilo seje vse potrebno, da se ne pripeti kaka nadaljna nesreča.
Klub   naprednih slovenskih
akademikov v Celju se je konstituiral sledeče: Predsednik: tov. cand. jur. Milko Hrašovec; podpredsednik: tov stud jur. Anton Kosi; blagajnik: tov. cand. jur. Kari Laz-nik; tajnik tov. cand. jur. Vojteh Hočevar; knjižničar tov. cand jur. M a t e j S u h a Č ; namestnik: tov. cand. jur. Viljem Sribar; računska preglednika: tov. ab3. jur. Ivan Krase k in tov. cand. jur. Leopold Vičar.
Čuki celjski, tako se nam piše, i zleteli so dne 28. junija v lavinsko dolino. „Slov. Gospodar" z dne 16. julija pravi, da so se poklonili lur-Ški materi božji v Grižahl Skupen obed so imeli pri klerikalnem oštirju Štulerju. Potem pa je petnajst „uniformiranih" fantov priredilo pod poveljstvom nadfanta Šefa, ki je bil enkrat v celjski „Zvezni trgovini" uslužben, a potem radi raznih ovadb odpuščen, nekaj prostih vaj. To vam je bila klavrna vrsta! In taki ljudje si upajo prispodabljati se „Sokolom" ?!
Podružnica kmetijske družbe štajerske v Žalcu se je nedavno osnovala in nje odbor konstituiral. NaČeluje ji državni poslanec Fr. R oblek, njega namestnik je Vinko S t e i n e r, posestnik na Gorici; tajnik Ernst Slano, nadučitelj v Petrov -čah; blagajnik pa Karel Janič, veleposestnik v Žalcu. Podružnica šteje do danes 130 članov.
Na meriborsbem učiteljišču je bilo ob letošnji maturi aprobiranih le sedem Slovencev; vsi drugi — četrtoletnikov je bilo 40! so — Nemci. To je ono učiteljišče, o katerem naši spodnjeŠtajerski Germani vedno kričijo v svet, da se na njem — slovenizuje. Ironija!
Poročil se le g- Franc Ko-Sar, c. kr. davčni asistent v Rogatcu z gdč. Marico Petovar iz Ormoža.
Zrelo grozdje se je 9. t. m.
dobilo v vinogradih Mrevljeta in Co-tiČa v Dornbergu na Goriškem.
Samomor na cesti. V Trstu je
na cesti izpil 2iletni Arnold Gut steklenico karbolove kisline.
Bap le zadela v Trstu 501etno gospo Amalijo Doudo. Našli so jo že mrtvo.
Nesreča. 33letni delavec Peter Martinčič iz Štorij je pri popravljanju telefona pri Matuljah padel z lestve in se nevarno znotraj poškodoval. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico.
Nevarna igra. V Trstu je 14
letni drogerijski vajenec za šalo me šal v steklenici sestavine smodnikove, pri čemer je steklenica eksplodirala, da je dečko dobil teike poškodbe po obrazu in očeh ter roki. Kmalu bi oslepel.
Velik požar je uničil v petek zjutraj ob 2. Ješetova poslopja v Stražišču pri Kranju Pogorela je ena hiša in vse gospodarsko poslopje in poslopje za izdelovanje izpredene žime. Škode je nad 20 000 K, dočim znaša zavarovalna svota komaj po lovioo škode. Živino so še pravočasno rešili, zgorel pa je hlapeo, o katerem se sumi, da je kriv požara Pri požaru so bili domači stražiški in kranjski gasilci.
Slovenci na Koroškem Preteklo leto so koroški Slovenci pri občinskih volitvah dobili v Kostanjah 5 odbornikov, preje niso imeli nobenega. V Vernbergu so prodrli v III. razredu s 4, v Et z vsemi in v I. z enim odbornikom, v Svetni vasi so pa popolnoma porazili nemškutar sko stranko. Zgubili so v Možici 6 odbornikov, da jih imajo sedaj nasprotniki 12, v Št. Vidu v Podjuni so izgubili L razred, a občina je ostala v slovenskih rokah. V Pre valjah so izgubili dva dosedanjih od bornikov. V drugih krajih so vzdržali kljub silnemu pritisku nasprotnikov svoje pozicije.
Graščino Zgornje Trušnje pri Velikovou na Koroškem je kupil slo venski konsoroij, ki mu je na Čelu g. Fajdiga iz So dražice.
Italilanstvo Gorice se spozna tudi iz sledečega: Na goriški gim naziji je bilo 1886. leta 97 učen oev, ki so bili rojeni v Gorici. Od teh je bilo 17 učencev slovenska, narodnosti, 80 pa Italijanov in Nemcev. — Letos je bilo na istem zavodu 118 učencev, rojenih Goričanov. Od teh je bilo 51 Slovencev ter 67 Ne-slovencev. Iz tega je razvidno, da se je v dvaindvajsetih letih število slovenskih učencev, ki so iz Gorice doma, na goriški gimnaziji potrojilo, število učencev drugih narodnosti se pa za 13 skrčilo!
Lloydova palača v Trstu, spremenjena v hotel. Llovdova parobrodna družba bo prodala polovico svoje krasne palače v Trstu. V kupljeni polovici palače bi kupci priredili hotel, kateremu bi bilo ime: „Lloyd's Palače Hotel". Kakor se vidi, gre pri Liovdovi parobrobni družbi od dne do dne slabeje: pred kratkim je prodala vladi za 2,100 000 kron svoj krasni „hangaru (skladišče) v svobodni luki, sedaj prodaja polovico svoje palače, a tu pa tam se Še vedno Čuje govorica, da bi se Llovdova družba na kak način rešila svoje ladjedelnice.
Miljski katehet prad sodiščem,
V „Slovensfcem Narodu" z dne 5. maja 1.1. smo poročali, kako je katehet v Miljah pri Trstu poučeval deklice v krščanskem nauku. 91etna Margareta S., hčerka nekega trgovca z jestvinami, se je bila uprla materi, da ne gre več v šolo. Na materino vprašanje, zakaj da se brani v Šolo, je pa bila deklica povedala, da zato, ker je ura krščanskega nauka,
a „gospod katehet,  da  le grd
Ognusnež'1. Na to je bila deklica še povedala mr ;eri, da jo je katehet večkrat med poukom poklioal k sebi in jo tam pred drugimi deklicami tipal, šČipal in Ščegetai ter ji govoril nesramne besede. — Dan za tem je bila pa učiteljica Beatrika Mozetič v šoli na hodniku zalotila gručo deklic, ki so se skrivaj pogovarjale in si pripovedovale o svinjarijah, ki jih je bil katehet počel ž njimi. Pozneje je učiteljica pozvala k sebi vsako posebej, jih opozorila, naj govore samo resnico in jih potem vprašala o tem, kar je bila prej slučajno slišala. In deklice so ji bile ponovile in potrdile vse, kar so si prej pripovedovale med seboj. S to stvarjo se je bavila šolska, a potem tudi sodna oblast. Na podlagi rezultata kazenske preiskave je državno pravdništvo tožilo kateheta, ki je 401 e tiri Maksimin Mazza-rini, doma iz Trenta, radi prestopka proti § 516. kazenskega zakonika. — Razprava seje pričela predvčerajšnjim, v soboto, 18. t. m., popoldne na okrajnem sodišču v Kopru. Toženec, gospod katehet, ni prišel na razpravo. Branil ga je odvetnik Petronio iz Trsta. — V preiskavi, ki jo je bila uvedla proti njemu šolska oblast, Je
gospod katehet priznal, da le res, kar so deklice trdile- Sedaj pa pre* klicuje to priznanje, češ, da je bil tedaj tako razburjen, da ni vedel, kaj govori. Sedaj trdi, da ga obrekujejo le iz maščevalnosti, ker je bil prestrog z otroci: roditelji, ki so mu sovražni, da so naščuvali deklioe, naj porečejo to in ono. — Na razpravi je bilo zaslišanih 7 deklic, ki so vse potrdile, kar so bile že prej povedale, da jih je namreč tipal z roko po golem telesu itd. Gizela O. je povedala, da ko mu je bila nekoč po njegovem ukazu prinesla domov časnike, ji je dal neko sveto podobico, jo je prijel z roko nad golim kolenom in jo poljubil ter jo posadil na
kolena itd. Na predlog branitelja, naj se pozove še neka priča, je bila raz prava  prekinjena*  in  odgođena do jutri, v torek, 21. t. m. ob 4. uri popoldne.
O letini je izdalo ravnokar poljedelsko ministrstvo obsežno poročilo. Vsled suše je ozimina 14 dni prezgodaj dozorela. Jesenske setve so na Kranjskem, posebno pa po Primorskem in v Dalmaciji pritlikave in redke, tako da v Istri in v Dalmaciji najbrže niti ne dobe semena ze jesensko setev. Ječmena se je pridelalo na Spod. Štajerskem, Koroškem in Kranjskem srednje, a glede ovsa je vsled suše že slabše. Na Primorskem in v Dalmaciji so ga že poželi. S prosom je sploh slaba. Ajdo so na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem že posejali, a setev se ne more razviti vsled suše. Lan je na Štajerskem precej lep. Poznejši krompir si je vsled zadnjega dežja precej opomogel ter je celo na Kranjskem, Primorskem in v Dalmaciji pričakovati srednje-dobri pridelek. Sena in detelje se je nakosilo malo. in sicer na Kranjskem le 50%, na Štajerskem 40 do 60%, v Dalmaciji pa do 40% običajnega pridelka. Trta je trpela škodo vsled suše le v Istri in Dalmaciji, dočim je v drugih vinorejskih deželah še vedno pričakovati prav dobre letine.
Nunske ulice. Vsakdanji pa-sant teh ulic nam piše: Nunske ulice so namenjene samo pasantom. Na to je treba občinstvo opozoriti s tablami na obeh koncih ulic. Na vhoda z Bleiweisove ceste ni nobene table, postavljen je samo hranilni kol. Ta pa ne zadostuje, ker kak manjši voz Še vedno lahko zavije v te ulice. V petek je jezdil neki vojak z rumenimi našivi po teh ulicah. Ko bi se mu bil splašil konj bi se bila lahko zgodila velika nesreča, ker hodi po tej ulici največ šolska mladina. Najbolje bi bilo, da se na obeh koncih ulic napravijo t u r n i k e t i, da bi razen pešcev nihče ne mogel ulic pasirati.
Nedeljska kronika. Od sobote zvečer pa do danes zjutraj je policija aretovala  13 oseb in sicer 2 radi nočnega vlačuganja, 3 radi prestopka tatvine,  1 radi postopanja,  1 radi prestopka goljufije, 4 ker so bile brez sredstev in dve radi razgrajanja. — Na Žabjaku je družba več ponočnjakov  kalila  nočni  mir s petjem, vpitjem in vriskanjem. Ko se je prikazal polumesec, so razgrajači pobegnili in se je nekaterim posrečilo uteči; več pa se jih bode vendar moralo zagovarjati zaradi kaljenja nočnega miru. — Anton Kaplja, stolarski pomočnik roj. 1886. 1. v Domžalah, je v družbi vojakov prepeval po Starem trgu. Ker se ni pokoril opominu po licije, je bil aretovan. Prišel mu je na pomoč strugarski pomočnik Anton Božič  in  hotel   stražniku aretacijo preprečiti, kar je Kaplji dalo pogum, da se je začel stražniku zoperstavljati in   ga  med   aretovan jem   na levem sredincu   telesno   poškodoval. Tudi nepoklicanega Božiča je vzela policija v varstvo.   —  Hudo lakoto je imel A. M.,  čevljarski pomočnik, ko se je vračal v nedeljo jutro domov, da bi prespal mačka.   Kupil  si je v neki pekariji na Rimski cesti za 40 vin. žemelj in jih koj tam zaužil. Ker pa je bil le še lačen je pobral več hlebcev kruha in odšel v svoje stanovanje. Oškodovanec je tatvino takoj opazil in poslal za njim  moža postave.   Ko je  ta  prišel v njegovo sobo, je že jedel ukradeni kruh in se tako prestrašil,  da bi mu bil po-žirek ostal kmalu v grlu.  Rad ali nerad je moral s stražnikom v zapor, ukradeni   kruh   pa   dati  nazaj. — Dva    tatinska    vajenca    sta bila aretovana, ker sta svojemu mojstru ukradla   novo   obešalo   za obleko, vredno 10 K, iu je prodala nekemu starinarju. — Antonu Jugu, stolarskomu pomočniku, je neki uzmovič ukradel iz suknjiča, katerega je pustil ponoči v podstrešju, 5 K denarja in žepni robec — Izredno srečo je imel Milovan Zdelar, roj. 1868. v Veliki Crkvenioi na Hrvaškem. Peljal se je po železnici iz Inomosta v Ljubljano brez veznega listka.   Na tukajšnjem kolodvoru pa se je sreča spremenila v smolo, moral je zaradi poskušene goljufije v zapor.   Mož je trdil, da nima vinarja, ker se mu je v Ameriki slabo godilo.  Ko ga je pa policija preiskala, so dobili pri njem v obleki skritih 803 K 68 v in 26 dolarjev amerikanskoga denarja. Moral sedaj plačati ne samo vožnjo, temuč tudi kazen.
Bikoborba. Včerajšnjo predstavo je motil dež, tako de se ni mogla izvršiti. Vrši se v nedeljo ob istem Času in na istem prostoru. Včeraj dobljeni listki pri izhodu veljajo za to predstavo.
Izgubljeno in najdeno. Gospa Viktorja z Luhnova je izgubila zlat uhan rubini. — Časnikar Franjo Piro je izgubil rjavo denarnico s približno 25 K, v denarnioi je tudi nekaj pisemskih znamk. — Slikar Anton Stiplošek je izgubil dva bankovoa po 10 K. — Branjevec Jožef Kopač je izgubil rjavo denarnico a 20 K de-
narja in ključek k uri. — Na južnem kolodvoru je bila izgubljena oziroma najdena rumena ročna taška, zlata ženska ura, siv površnik in dežnik. — Franc Bregar, postrešček je našel zlat prstan z večmi kamni. — Krama-r ca Marija Pipan je našla zlat prstan.
Delavsko gibanje« Včeraj se je pripeljalo na južni kolodvor iz Amerike 182 Slovencev in Hrvatov.
Šolska izvestla.
5razredna ljudska šola v Postojni je izdala jubilejno letno poročilo s cesarjevo sliko in spisom „ Šola in domača hiŠau (predaval na roditeljskem sestanku začasni šolski vodja F e r d. J u v a n e c). Na šoli je bilo koncem šolskega leta 212 dečkov in 238 deklic, skupno 450; razun 3 vsi Slovenci. Za višji razred, oziroma za izpust je bilo sposobnih 159 dečkov in 196 deklio, tedaj nesposobnih 51 dečkov in 39 deklio. Za vstop v meščansko šolo se je oglasilo 16 dečkov. Poučevalo je 5 učiteljev in 3 učiteljice.
Drobne novice.
— Veliko poneverjenje. Blagajnik posojilnice v Platnu pri Karlovih varili Ivan Beer je poneveril 238.000 K. Defravdanta, ki je bil tudi tajnik okrajnega zastopa in blagajnik okrajne bolniške blagajne, so zaprli.
— Strašna katastrofa. V Tokatu naTurškem je vihar razdejal 400 hiš. Ubitih je nad 1000 oseb.
— Stavka v Indiji. V Bomba j u je stopilo v stavko 14.000 domačih delavcev, ki so v službi pri raznih industrijalnih podjetjih. Nastali so nemiri, ki jih je moralo odušiti vojaštvo.
— Potres pri Pontebi. V Moggiju pri Pontebi je bil zadnje dni opetovano potres, ki je poškodoval več hiš. Prebivalstvo kampira pod milim nebom.
Rožne stvori.
* Eoliko trosijo bogataši? O
tem je podal ameriški pisatelj MofFett zanimivo statistiko. Življenje bogatašev v Njujorku, kjer je njihovo glavno središče, velja vsakega na dan po 5000 K, a bogataši prve vrste trosijo celo dnevno 240.000 K. Vsaka obleka bogate dame velja 12 000 K; damo, ki nima tako drage obleke, je v „odličnih" družbah sploh bojkotirajo. Gospe bogatih Američanov izdajajo za svoje obleke na leto 130.000 do 140.000 K. Navadno nosijo obleko le enkrat, potem pa jo zažgo, da bi je ne nosila druga „manj vredna" ženska. V Neuportu plačuje neki bogataš samo svojemu mesarju na mesec 1200 K. Prvi kuhar v taki rodbini ima letnih 120000 K, drugi kuhar 28 000 K, tajnik gospe (navadno mlad, lep moški) 70.000 K, poseben učitelj, ako je le en otrok pri hiši, 42 000 K, odgojiteljica 24 000 K, gospodinja 24 000, pet služkinj 30 000, prvi kočijaž 28.000, drugi in tretji 28 000 skupno, voznik avtomobila 24 000, prvi vrtnar 24.000, pomočniki 250 000 K, skupno tedaj le uslužbenci 576.000 K.
* Bopar Musolino. Nekdanji kralj kalabrijskega gorovja, neukrotljivo divji ropar Musolino, je sedaj po par letih jetništva na duhu in telesu ves uničen v kaznilnici Porto-longoue. Vkljub temu ga najstrožje Čuvajo, tako da stražarji celo spe pred njegovo ječo. Nihče ne sme k njemu v oelioo, temuč mu vse podajajo in odnašajo s pomočjo posebne mašinerije. V roke ne dobi ničesar trdega niti lesene posode ne, temuč dobi jedi zavite v papir. Ker uživa razbojnik v svoji domovini Še vedno velike simpatije, pazijo oblasti, da ne pride za čuvaja pred Musolinijevo oelioo nikoli kak Kalabrez, ker se boje, da bi pomagal roparju k begu. Musolino pa najbrže sploh ne misli več na prostost, ker nič ne dela, temuč le čita pobožne knjige.
* Dežela bodočnosti je vsekakor ameriška država Kanada, ki jo je Voltaire še imenoval »deželo sne-žišč«. Vsako leto prekorači nad 100 tisoč farmerjev iz zapadnih pokrajin Zedinjenih držav kanadsko mejo, da začnejo obdelovati deviško zemljo. Mali posestniki v obljudenih krajih drugih držav prodajo svoja majhna posestva po 500 do 1500 K za ha ter pridejo s skupičkom v Kanado. Vsak tak priseljenec prinese v Kanado 4000 do 40.000 K, in ker je prišlo zadnja leta najmanj 500.000 takih naselnikov, odneslo se je Zedinjenim državam najmanj 2 milijardi kron, kateri denar je prišel v Kanado. Sploh je Kanada dežela, v kateri sta v zadnjih 25 letih blagostanje in civilizacija napravili največje korake. Pred 25 leti je bilo v celi Kanadi le 3200 km železnic, sedaj jih je 37.000 km. Cena zemlji je poskočila od 6 K pred 25 leti na 40 K za m2. Prebivalstvo se je v tem času pomnožilo od 3
na 7 milijonov, uvoz in izvoz pa od letnih 136 milijonov na 3 milijarde.
* Sadje. Cas je tu, ko dozoreva razno, sadje. Opozoriti je zategadelj, da je jako zdravo uživati s sadjem obenem tudi kruh. To velja posebno za otroke, ki jih po sadju rad trebuh boli, in sicer večinoma že zato, ker sadje premalo žvečijo. Vsako sadje treba dolgo in dobro žvečiti in to se da najbolje s kruhom. Vsem staršem torej, ki hočejo ohraniti svoje otroke zdrave in zlasti jih obvarovati driske, bodi priporočeno, naj svoje otroke od malega navajajo, da bodo jedli sadje samo s kruhom. Omenjeno bodi pri tem, da velja v nekaterih deželah celo za nespodobno, jesti sadje brez kruha.
* Proti komarjevim pikom. V nekem zdravstvenem listu poroča neki čitatelj o svojih izkušnjah s komarji sledeče: »Lansko poletje so, kakor znano, po nekaterih krajih komarji silno trpinčili ljudi in živali. Na izletih si videl često ženske in otroke hudo opikane in otečene po golih delih kože, kakor rokah, vratu in nogah. Kakor so poročali časopisi, je vsled pikov komarjev hudo zbolelo več oseb, zlasti otrok, tako da so jih morali zdraviti zdravniki. To leto nas bodo komarji, kakor kaže, tudi hudo nadlegovali. Zato naj povem tu, kar sem sam izkusil lansko poletje, namreč kako si lahko vsak na čisto enostaven način takoj pomaga, ako ga je pičil komar. Nekoč me je pičil komar v roko in stekla je bula kakor pol oreha velika, ki me je jako bolela. V svojem obupu — kakor bi mi bilo nekaj reklo — sem vjel par komarjev, jih zmečkal na oteklini in podrgnil bulo s sokom, ki ga imajo komarji v sebi. Nato sem takoj začutil čudno ščegetanje, bula je začela izplahovati in čez kako uro je izginila. Zdaj sem na vsakem izletu iz-knšal to metodo in vsakikrat z uspehom. Da se dodobra prepričam, sem »zdravil« večkrat od dveh pikov samo enega, drugega pa sem pustil na miru; in vsakikrat je operirani pik izginil, oni drugi pa otekel. Poizkusi na mojih znancih so pokazali isti uspeh. Ako se pika na tak način takoj lotiš, potem te gotovo ne bo srbel. Najbolje je, če tistega komarja, ki te je pičil, na mestu zmečkaš in se z njim podrgneš.«
* Štedljivi italijanski ministri. Kakor so Italijani splošno skromni v svojih potrebah in štedljivi, tako je tudi med ministri več takih zgledov. Sedanji naučni minister Mar-cora preživi svoje praznike v Milanu, kjer redno sedi s svojim starim prijateljem v majhni kavarni ter igrata na karte po vinarjih. Bivši ministrski predsednik Depretis je hodil na hrano v majhno gostilno, kjer je plačal za celodnevno hrano 2 liri. Napitnine ni nikoli plačal več kakor 3 vinarje. Stanovanje je imel iz dveh malih, skromno opremljenih sobic. Ker je imel le eno služabnico, se je čestokrat zgodilo, da je moral iti sam odpirat, ako je prišel obisk. Tako se je zgodilo tudi, ko mu je prišel grški kralj obisk vrnit. Depretis je namestil kralja na oguljenem naslanjaču, ki je močno dišal po salamah. Kralj je pozneje pripovedoval, da se mu je zdelo, da je v kaki bra-n jari j i, ne pa v stanovanju ministrskega predsednika. Pozneje se je stvar pojasnila. Verni volilci iz It-varpelle so mu poslali kot svojemu bivšemu poslancu dva zabojčka salam, ki jih je Depretis spravil kar pod naslanjač, da jih je imel pri roki, kadar je začutil apetit.
* Nihilist učenjak. Ruski nihi-list Nikolaj Mozorov je imenovan članom pariškega astronomskega društva. Morozov je bil član teroristične stranke, ki je aktivno sodelovala pri umoru carja Aleksandra II. Bil je urednik glasila teroristov ter je vodil vse priprave za umor. Po atentatu je zbežal v inozemstvo, a v dveh letih se je zopet vrnil v Rusijo, kjer so ga prijeli in zaprli. Obsojen je bil na smrt, toda vsled kompromisa med vlado in terorističnim odborom so ga pomilostili v dosmrtno ječo v Schlusselburgu. Pogodba je bila v tem, da je teroristični odbor obljubil, da ne uprizori za časa carjevega kronanja nobenih atentatov v Moskvi. Mozorov je bil znamenit matematik ter se je v Schlusselburgu, kjer je preživel polnih 23 let, posvetil zvezdoslovnim znanostim. Mnogo njegovih v ječi napisanih razprav o kozmografiji in atmosferskih pojavih so poslali petrogradski akademiji znanosti, ki pa si ni upala znanstvena dela državnega zločinca obelodaniti. Največje in najoriginal-nejše Morozovo delo je njegova knjiga o apokalipsi. Njegova preiskovanja v področju apokalipse so tako drzna in polna novih misli, ki zameta-vajo vsa stara načela, da je rusko duhovništvo izposlovalo prepoved tega dela na Ruskem. Med tem pa je pariško astronomsko društvo, ki smatra knjigo Morozova o apokalipsi za najznamenitejše delo naše dobe, imenovalo Morozova svojim častnim članom.
*  Esperanto — državni jezik.
Majhna republika Moresnet med Belgijo in Prusijo se sme ponašati, da je prva država, ki goji svetovni jezik esperanto z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Deželica šteje le 4000 duš (kakor pri nas večja župnija). Dosedaj je prevladovala nemščina, a sedaj se vsi prebivalci navdušujejo za esperanto, ki postane brezdvomno v par letih nevtralni deželni jezik te nenavadne državice. Republika ima namreč samo eno šolo, kjer se uči šest ur na teden esperanto, in sicer dve uri za otroke (70 učencev), dve uri za može (40 slušateljev) in dve uri za žene (25 slušatelj ic).
Književnost
— »Slovenski Trgovski Vest-nik« ima v št. 7. naslednjo vsebino: 1. K pokojninskemu zakonu privatnih nastavljencev. 2. Zgodovina trgovine. 3. Najvažnejše določbe o pristojbinah (kolkih in procentah). 4. Iz trgovske prakse. 5. Slovensko trgovsko društvo v Celju. 6. Slovensko trgovsko društvo v Mariboru. 7. Raznoterosti. Poljaki bojkotirajo nemške izdelke. — Časi se spreminjajo tudi v trgovini. — Poljedelstvo na Angleškem nazaduje. — Določitev termina za prvo zglasitev privatnemu zavarovanju podvrženih nastavljencev. — Dvajsetletnica Petra Majdiča. — Narodno podjetje na Koroškem. — Nedostatki pri slovenskih trgovcih in trgovskih sotrudnikih na Štajerskem. 8. Društvene vesti. 9. Trgovsko - obrtna zadruga v Ljubljani. 10. Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani. ll.Oglasi.
— Avstrijska politična uprava. V založbi tvrdke »A k a d e m i -s c h e r V e r 1 a g« na Dunaju je pravkar izšlo delo »Hilfsbueh zur Einfiihrung in die Praxis der oster-reichischen politisehen Verwaltung voii Dr. Bruno Sehultz.« Delo obsega dve knjigi in velja trdo in lepo vezano 24 K. Teoretiških učnih knjig
0 avstrijskem upravnem pravu, kakor tudi monografij o posameznih vprašanjih vobče ne manjka. Vrh tega so praktikom na vporabo zbirke normalij in pa jako obsežno Mavrho-ferjevo delo. Ni pa doslej bilo knjige za tiste, ki še naj imajo juridično izobrazbo ali ne, morajo pečati z upravnim pravom ali ki imajo opravkov s političnimi oblastvi. Dandanes ima takih opravkov skoro vsakdo. Ima jih trgovec ,ima jih obrtnik, ima jih posestnik; imajo jih župani in občinski tajniki; imajo jih hra-nilnični in posojilnični uradniki. Ti so doslej močno pogrešali knjige, ki bi jim na kratko, a brezhibno, jedrnato in lahko pregledno podala vseh potrebnih navodil in jim jih razložila ter pojasnila z zgledi iz praktičnega življenja. Tako delo je zgoraj navedena knjiga. Velikansko gradivo je spretno in pregledno razvrščeno. Veseli bodo te knjige tudi upravni uradniki, ki vstopajo v konceptno službo pri politični oblasti. Za praktično skušnjo, ki jo morajo napraviti, jim nudi ta knjiga prav vse, kar morajo vedeti. Pa tudi v poznejšem življenju jim bo najboljša pomoč pri njihovih uradnih poslih, zlasti ker se knjiga ozira tudi na najnovejša zakonodaj stva. Bodi tako uradnikom, kakor ljudem praktičnega življenja to delo toplo priporočeno.
— Za praktično učenje ruskega jezika. V založbi A. B. G 1 u s z k i e-v i c z a v Lvovu je ravnokar izšel prvi sešitek dela, čigar ruski naslov se glasi: »Praktičeskie kursy russka-go jazvka« in ki ga izdaja dr. M. T. Gluszkiewicz. Prva knjižica obsega P. P. G n e d i č a rusko povest »K r o v«. Povesti je dodan tolmač, v katerem je obrazložena vsaka beseda te ruske povesti, in sicer je obrazložena v ruskem, v poljskem in v nemškem jeziku. Namen tega dela je, izvežbati v ruskem jeziku in seznaniti z rusko literaturo tiste, ki so le površno pregledali kako rusko slovnico in imajo v oblasti le majhen besedni zaklad. Povrh je poleg ruskega teksta natančno zapisan izgovor, kar je posebno velikega pomena, ker sta izgovor in naghas največja težava ruskega  jezika. Cena
1 K 50 vin. Naj bi delo našlo mnogo odjemalcev.
»Narodna knjigarna« priporoča naslednje knjige:
»Ljubljanski Zvon«, katerega je dobiti še letnike 1901., 1902., 1903., 1904., 1905., 1906., 1907. in 1908. Vsak letnik velja broširan 9 K 20 v., s pošto 40 vin. več.
Josip Jurčič: Zbrani spisi. 11 zvezkov. Vsak zvezek velja broširan 1 K 20 vin., vezan 2 K, s pošto 20 v. več.
Ivan Cankar:  Aleš  iz Razora.
Povest iz narodnega življenja. Broširan 1 K 50 vin., vezan 2 K 50 vin., spošto 20 vin. več.
Ivan Lah: Vaška kronika« Zgodovinske poveti iz dobe turških vojsk, kmečkih vstaj in verskih bojev. Broširan 1 K 70 vin, vezan 2 K 70 vin., s pošto 20 vin. več.
Zbirka znamenitih povesil. Prvi snopič. Maksim Gorkij: Človek. Cena 60 vin., s pošto 70 vin.
Rado Murnik: Najhujši sovražniki. Poučna razprava o roditeljih nalezljivih bolezni. Cena 60 vin., s pošto 70 vin.
Ante Beg: Slovensko - nemška meja na Koroškem. Narodopisna in zgodovinska razprava o koroških Slovencih. Z zemljevidom. Cena 1 K 50 vin., vezano 2 K 50 vin., s pošto 20 vin. več.
Fr. Lipič: Strahovalci dveh kron. Zgodovinski roman iz dobe velikih bojev med beneško republiko, turškim cesarstvom in slovenskimi ter hrvaškimi pomorskimi roparji. Dve knjigi. Cena obema 2 K, s pošto 40 vin. več.
M. Senčar: Čez trnje do sreče. Roman iz slovenskega življenja. Cena 1 K 20 vin., vezan 2 K 20 vin., s pošto 10 vin. več.
Fr. Remec: Premaganci. Novela iz ljubljanskega življenja. Cena 60 vin., s pošto 70 vin.
Novi obrtni red. Slovenska izdaja. Cena 1 K, s pošto 1 K 10 vin.
Novi vinki zakon, ki ga mora imeti nabitega v svojih prostorih vsak gostilničar, vsak kavarnar, vsak vinotržec in vsak vinogradnik. Cena 70 vin., s pošto 80 vin.
Vzorna pravila za obrtne zadruge. Cena 50 vin., s pošto 60 vin.
Vzorna pravila za pomočniške zbore. Cena 30 vin., s pošto 40 vin.
Delavski red za opekarne, sestavljen po določbah zakona in ministrskih naredb. Ta delavski red mora biti nabit v vseh opekarnah. Cena 50 vin., s pošto 60 vin.
Tiskovine za odvetnike in notarje. Troškovnika a 5 vin., pooblastila za civilno in kazensko zastopstvo a 5 vin., notarski akti na navadnem papirju a 5 vin., na močnem in finem dokumentnem papirju a 15 v.
Kubična knjiga za trgovce z lesom. Obsega rezan, tesan in okrogel les vse debelosti, računan na čevlje in metre. Cena vezani knjigi 5 K, s knjigi 1 K 20 vin., s pošto 1 K 40 v.
Novi hitri računar. Praktična knjižica, ki ima vse, kar je v kupilu in prodaji potrebno, že zanesljivo izračun j eno. Cena vezani knjigi 1 K 20 vin., s pošto 1 K 40 vin.
Izpran sodišču.
Tatinska delavca. Rudolf K 5« ni g in Franc Vidmar, delavca v Ljubljani, sta dne 21. junija t. 1. iz zaklenjene kleti Hamerschmidove stavbe izmaknila dvema sodelavcema nekaj obleke vredne 15 K 60 v. Obsojena sta bila vsak na dva meseca težke ječe.
Svojega gospodarja okradel.
Franc Schnepfleitner, v Miihl-talu na Zgor. Štajerskem doma, je v času, ko je še služil pri Janezu S talni ku, lastniku gugalnioe v Ljubljani, odnesel zavitek, v katerem je bila moška oprava in nekaj drugih drobnarij. Obsojen je bil* na 7 mesecev težke ječe.
Ženo pOdkOdOTal. Franc Prašni k a r, posestnik v Zagorioi, je svojo ženo Marijo z nogo tako v spolovila brcnil, da jo je težko poškodoval. Sam pripoveduje, da je prišel dne 17. majnika t. 1. popoldne vinjen domov in da sta se nato začela z ženo, ki tudi ni bila trezna, prepirati, na kar jo je z boso nogo sunil. Žena se je pričevanju odrekla. Prašnikar je bil obsojen na 2 meseca ječe.
Nezvesta  služkinja. Marija
Fojkar je približno 7 mesecev za kuharico služila pri Matildi Lan g v Ljubljani. V tem Času ji je izmaknila perila in obleke v vrednosti 39 kron 65 vin. Dne 16. majnika je prišla na obisk njena mati Katarina, krošnjarica v Škofji Loki. Tej je oddala culo, v kateri so bile ukradene reči, da bi jih odnesla domov, a je bila med potjo aretovana. Obe dejanje priznati. Marija Fojkar se zagovarja, da je dejanje izvršila z czi-rom na otroka, ki ga je imela poroditi. Obsojena je bila na en mesec težke ječe, mati Katarina pa na 5 dni zapora.
Priliko Je porabit France Koomur, hlapeo v Ljubljani, je prišel na obisk k svoji materi, ki je stanovala pri Uršuli Oven, gostiji na Igu. Ker ni bilo nobenega doma, odprl je novo skrinjo, last Urše Oven, ter izmaknil iz nje bankovec za 20 K. Obdolženec, ki dejanja ne taji, je bil obsojen na 2 meseca težke ječe.
Telefonsko in brzojavna poročila.
Llovdov pnrnik »Praga«. Trst, 20. julija. Včeraj je bil slovesno izročen prometu novi Llovdov parnik »Praga«. Slavnostnemu činu so prisostvovali praški župan dr. Groš na čelu deputacije mestnega občinskega sveta, trgovinski minister dr. Fiedler, poslanec Kaftan, namestnik princ Hohenlohe, tržaški žu-
pan dr. Sandrinelli, Liovdovi in drugi dostojanstveniki. Prvi je govoril podpredsednik »Avstrijskega Lloy-da« Singer, ki je v svojem govoru naglasa 1, da je Llovdova uprava s tem, da je dala novemu parniku ime »Praga«, hotela počastiti Češko in njeno stolno mesto Prago, kjer cvete industrija. Na to so še govorili župan praški dr. Groš, trgovinski minister dr. Fiedler,, Llovdov ravnatelj Frankfurter in češki namestnik Cou-denhove. »Praga« je napravila prvo vožnjo na Brionske otoke, katere so se udeležili vsi gori navedeni gostje.
Demisija barona Buriana?
Dunaj, 20. julija. Listi poročajo, da se skupni finančni minister baron Burian, ki je odšel na dopust, ne vrne več na svoje mesto in da postane njegov naslednik grof Aladar Zi-chy. Na merodajnem mestu se ta vest dementuje.
Milijonski obiskovalec na praški razstavi.
Praga, 20. julija. Včeraj je doseglo število oseb, ki so obiskali ju-bilejsko razstavo, prvi milijon. Prvi milijonski obiskovalec je bil neki delavec, ki je bil obdarovan z raznimi dragocenimi darili.
»Slovanska banka«.
Praga, 20. julija. Meseca decembra bo imel celotni odbor za ustanovitev »Slovanske banke« sejo o Pe-trogradu, na kateri se imajo odobriti pravila za banko.
Slovanski gostje v Taboru in Piseku.
Praga, 20. julija. Udeležniki slovanske konference so se danes s posebnim vlakom odpeljali v Tabor, kjer so bili sijajno sprejeti. Iz Tabora se odpeljejo v Pisek.
Srbska kriza končana.
Belgrad, 20. julija. Sporazum-ljenje med starimi in mladimi radi-kalci se je doseglo na tejle podlagi: »Skupščina reši proračun brez apanaže in sprejme trgovinsko pogodbo z Avstrijo. Nato stopijo v Velimirovičev kabinet 3 samostaloi. V jesenskem zasedanju ima skupščina razpravljati o načrtu novega volilnega reda in občinskega reda ter eventuvalno Še o drugih važnih zadevah. Nove volitve za skupščino se imajo izvesti najkasneje do meseca septembra prihodnjega leta.
Nunzio Nasi zopet izvoljen.
Rini| 20. julija. Bivši minister Nasi, ki je bil obsojen v večmesečno ječo radi poneverjenja, je bil zopet v Trapaniju izvoljen za poslanca. Izmed 3006 oddanih glasov jih je dobil 2866.
Gospodarstvo.
Rudarstvo v okrožju ljubljanskega rudniškega urada. V naslednjem podajamo izkaz o sedanjem stanju rudarstva v tem okrožju, v oklepih pa so dodane spremembe od lanskega leta.
Živo srebro. Izmed 3 rudnikov živega srebra se je delalo samo v 1 (=)» in sicer v eraričnem idrijskem. Zaposlenih je bilo pri vseh treh rudnikih 971 (— 7) oseb. Dodelalo se je 892 207 metrskih stotov (—18 929 q) srebrne rude v vrednosti 2,195 066 K (+ 3646 K) pri povprečni oeni 2 K 46 h za stot (+ 5 h). Vse te rude so se podelale v domači topilnici. Kovinskega srebra se je istotam dodelalo 5269-75 stotov (+ 8 04 q) v vrednosti 2,487.322 K (— 11 990 K) pri povprečni ceni 472 K (— 3 K) za stot.
Železo. Izmed 5 (=) železno-rudniških podjetij je bil en sam rudnik rjavega železovca začasno z 2 možema obratovan in je dogotovil 40 stotov (— 360 q) železne rude za izdelovanje Čistilnega praška v vred nosti 160 K (— 1440 K) pri povprečni ceni 4 K (=) za stot.
Pri nobenemu rudokopu pripadajočih plavžih Kranjske industrijske družbe v Skednju pri Trstu se je z delavstvom 540 (+ 120) mož in 2 ( + 1) plavžema v 80 (+ 28) obratnih tednih dogotovilo 690 540 stotov (-f 304.530 q) svežega surovega železa v vrednosti 7,592 415 kron (+ 2.400 505 kron) in 43 160 stotov (— 3800 q) litega surovega železa v vrednosti 345 280 K (+ 7168 kron), v celem torej 733.700 stotov v vrednosti 7,937.695 K. Železne rude so bile grškega, španskega, alžirskega, bosanskega in kranjskega (mangani) izvora.
Svinec. Od 5 (=) podjetij za svinec ni delalo nobeno. Kovinskega svinca se je v litijski talilnici z delavstvom 58 (— 7) mož dodelalo 14 990 stotov (— 5797 q) v vrednosti 751.000 kron (— 194.416 K) pri povprečni oeni 50 K 10 h (+ 4 K 62 h) za stot in se jih je dodalo v tuzemstvu.
Antimon. Edini antimonov rudokop Trojana je v svojem prvem obratnem letu z 39 delavci dal 5300 stotov antimonove rude v vrednosti 8600 K pri povprečni oeni 1 K 62 h sa stot. — V plavžih, k temu rudokopu pripadajočih, se je z 2 delav-oema dodelalo 10 stotov antimono-vega oksida v vrednosti 600 K in 5
centov antimonmm oradom v vrednosti 250 K.
Mangan. Podjetij na mangan je bilo to obratno leto 3 (=), izmed katerih je edinole 1 (=) rudnik kranjske industrijske družbe na Regunšici s 36 (— 12) možmi obratoval in dodelal 24 601 stot (— 5476 q) manganove rude v vrednosti 34.442 kron (— 1650 K) za povprečno ceno 1 K 40 h (4- 20 h) za metrski stot.
Rjavi premog. A. Kranjska. Izmed 20 (— 1) podjetij jih je obratovalo 8 (+ 3); ti so dodelali 3,198.765 metrskih stotov ( + 206 677 q) v vrednosti 2,023 692 K (+ 196 657 K) za povprečno ceno 72 29 h (+ 1123 h) za metrski stot. Od teh pride: 1.) na premogokop Zagorje Trboveljske prene ogokopne družbe 1,956 000 metrskih stotov. 2) na premogokop Kočevje iste družbe 1,181.700 metrskih stotev. 3.) na premogokop Šent Janž I. šent-janške premogokopne družbe 46 375 met. stotov. 4.) na ostale premogo-kope 14 690 met. stot. Pri vseh rudnikih skupaj je bilo zaposlenih 1330 (+6) oseb, na katere pride povprečna pridobitvena vsota 2405 met. stotov v vrednosti 1522 K.
B. Primorje. Edino (=) obra-tovano podjetje v Škofijah je dodelalo z 21 (-h 6) možmi 15 076 centov (+ 11.991 q) rjavega premoga v vrednosti 21.106 K (+ 16.170 K) za povprečno ceno 1 K 40 h (— 20) za metrski stot.
Zahvala.
Občina Bled izraža tem potom najtoplejšo zahvalo vsem, ki so ob priliki velike nesreče, katera jo je zadela de ž 9. junija . 1 pomagali bodisi pri gasitvi, bodisi z darovi za pogorelce V prvi vrsti se zahvaljujemo g. dež. preds. baronu Schwarzu za njegovo brzojavno izraženo sočutje in obljubljeno posredovanje za državno podporo, visokorednemu g. dvornemu svetniku grofu Chorin8kemu, ki je take j prihitel in ljubeznivo tolažil obupane vaščane. kakor tudi g. okr. glavarju pl. Detel i Nadalje se zahvali velecenjenim gg častnikom in moštvu, ki so dve noči in en dan neumorno delali, da so zadušili v razvalinah in v gozdu tleči ogenj.
Osobito se zahvaljuje častitim gasilnim društvom, ki so z veliko hitrostjo prihitela na pomoč iz Zasipa, Ribnega, Gorij, Radovljice, Breznice, Boh Bele, Begunj, Save, Ja-vornika, Jesenic, Hruš ce, Boh. Bistrice, Kranja in tudi domačemu gasilnemu društvu.
Zlssti pa ne smemo pozabiti naših ča-stitth letoviščarjev, ki so z občudovanja vredno pridnostjo neumorno gasili in bili v lep zgled domačinom — Istotako se zahvali vsem drugim, ki so pri tej priliki na kakoršen-koli način pomagali nesrečnim pogorelcem.
v _
Županija Bled.
dne 17. julija 19:8.
Župan Fran Rus.
Umrli so v Ljubljani.
Dne 13. julija: Franja ČeČ, gostija, 55 let, Streliške ulice št. 2.
Fridolin pl. vit. Franken, umirovljeni glavni davkar, 76 let, Vodnikov trg št. 2.
Dne 16. julija: Andrej Dernikovič, mizarjev sin. 1 leto. Karolinška zemlja 10. — Lucija Kerže, gostija. 76 let Emonska c. 10. V hiralnici:
Dne 16. julija: Alojzija Klemenčič", delavka. £6 let.
Dne 18. julija: Beatrise Terezija MUco-lič, usmiljenka. 59 let. — Marija Oblak, delavka. 73 let.
V deželni bolnici: Dne 15. julija: Franja Vesel, dninar. 37 1. Dne 15 jul.: Marija Strajnar, del. žena. 291.
Meteorolosično poročilo,
Viiina nad morjem 906. {Srednji zračni tlak 786-9 mm.
J* "3^	Cas opisovanja	Stanje barometra t mm	2o o. ► II	Vetrovi	Neb«
18.	9. zv.	7261	171	sr. szah.	oblačno
19. •	7.zj. 2. pop.	7251 17273	1116-4 194	slab jug ;sr. sever	del.'obl.
	9. zv.	729-2	147	brezvetr.	pol obl.
20	7. zj. 2. pop.	729*6 729-8	136 198	slab jug sr. jzah.	oblačno i
Srednja včerajšnja in predvčerajšnja tem-eratura: 18*4« in 16 8'; norm. 19 8° in 19*8°. 'adavina v 24 urah 142 mm in 44 mm.
Soboto zvečer nevihta, v nedeljo dopoldne in popoldne dež.
Proti zobobolu in gnilobi zob
izborne daluj« dobre znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno i«po ls ust« 1 stekleni ea s navodom t K.
BI gorodnema gospođa 91* Levstiku, lekarnarju] v Ljubljani.
VaSa izborna Melusine ustna in sobna toda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je neprekoaljiv pripomoček proti gnjilobi sob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite Se 3 steklenice Melus. ustne in zobne vode.
Dovolim, da to javno oznanite, ker Je ros hvale vredno.
Leopold tangi, mestni tajnik.
Metlika, 24. aprila 1906.
M, likarn* Mil Leutik* I LjvbljaDl; Risljm cista it 1
joleg noTeagrajenega Fran Jo&?rme«a tabti. mosta, 26 28
bbbbbbbbbbIbbbbsbb^bb
Borzna poročila.
ljubljanska
„Kreditna banka v LJubljani1'.
Uradni kuni dan. bora« 20. julija 1908.
4*
P
tVmajska renta.  . . .
srebrna renta • • • 4», avstr. kronska reata • • «*/,    »    zlata        „   . .
ogrska kronska renta . A% 9 zlata 9 . fli posojilo dež. Kranjske posojilo mesta Spije*
4'/a*if« bos.-herc. železniško posojilo 1902 .  • • 4*7, češka dež. banka k. o.
i»     zast. pisma gaL det.
hipotečne banke . . 4V:t*?# pešt. kom.  k. o. s
10°pr......
4» ,*> iast- pisma Innerst
hranilnice.....
4'/,*/t zast. pisma ogr. centr.
dež. hranilnice .   . . 4\*U z. pis. ogr. hip. ban. 41 ;«•;« obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.    .  . .
4* a*'P obl. češke ind. banks ■*«L prior. lok. želez. Trst-Poreč ......
prior, dolenjskih žel. . prior. juž. žel. kap. »/»Vi .. av&tr. pos. za žeL p. o.
Srčike.
Srečaš od 1. 18601/. .  . . od 1. 1864 .   .   . .
tizske......
zem. kred. I. emisija
■      „    H. . ogrske hip. bankt . srbske a fra. 10O—
turske.....•
asilika srečka .  . •
c"..i"Oiii»C g*      .   . .
nonioske 9 •  • •
-, ukovsks 9 •   • •
poljanske „ •   • •
-vstr. rdeč. križa 9 ...
Ogi       „ » ...
gndolfove , . . .
uiicburike , • • •
.-«>a;*itc kom.   9     •   . •
DiililiOH,
•■?ne železnice.....
i' .Lavne Železnice ....
str.-ogrske bančne dela.. \vMr. kreditne banke . . »>grske m » . • "jvnostenske 9 . . Premogokop v Mostu (Brflx) Alpinske rnontan .... -.like žei. ind. dr. ...
.;■»• ^-M.uranvi.....
" "r&ovfcijsfce prem. družbe .
orožne tovr. družbe Ceske sladkorne družbo
6
C kr. cekin .
•20 franki   . .
20 marke   . .
riovereigns. •
i-arke   .   . . aS*j bankovd
*ubljl   .  . .
Marji .  . .
O
Donu
96 70
9905
96 85 11615
93-11110
97-75 10010
9920
98*80 97-95
97- 15
10976 104 —
98- 60
98 25 9850
98-9975
99.90 98- -27450 99-
152*25 26l-142 — 266 50 258 — 235 75
99 50 185 50
1990 473-108 — 111-
60 60
5040
25 90
67-50 274 — 492 —
11635
69575 1742'-
618-
73650
238-50
703-
667 50 2677-— 2687-
549 50 261 50 535-170*
11-34 1908 23 48 2395 117-47 95-50 251 4-80
Blago
9690 99-25 9785 11635 . 9320 I 111-30
98 75
10M0 100*20
99-75 98-25 9815
11025
105*-
99 50
99*25 9950
99 — 10075
99.__
276 50 ltO'
154 25 265-146 — 272 50 26V— 241 75 105-50 18685 21 90 483'— 118-121 — 6660 54 40 27 90 7150 267-— 502 -
117-35 69675 1743 — 6 9 — 737-50 239-50 707-668 50
550 50 263 — 539 — 173—
11-37 19 10 23 53 23 99 11767 9570 252 5 —
žitne cene v Budimpešti
Dne 20 julija 1908.
Termin.
Pšenica sa oktober . Si za oktober . . Koruza za julij . .
»     za avgust .
„ za maj 1909 Oves za oktober .
za 50 kg K 11.20 za 50 kg K   9 46 za 5C kg K za o j kg K za 50 kg K za 50 kg K
7-58 7 58
7- 36
8- 4)
5 vin. ceneje
Topolove plohe
8—7 om debele, 272—4 m dolge proda
Franc Cvek
2Hoste  pri   S^f aaftal jaaaf .
Dobro izurjene
šivilje
dobl|o trajno delo v Kranju pri Mariji Pfnntner št 105. 2500-1
Učenca
sa špecerijsko trgovino sprejme
JL Gerlol, uodmat, LJubljana.
2457—3
Pozor!
Pozor!
Proda 80 po prav ugodni ceni zaradi družbinskih razmer
:. lepo posestvo
Stanovalna hiša (gostilna s trafiko) 7 sob, 3 kleti itd. gospodarsko poslopje ter kovač -niča, vsa poslopja v najboljšem trdo zidanem stanju, 12 oralov zemlje, v travnikih, njivah, sadonosnikih, vinogradih in gozdih, pol uie ure od južnoželezniske postaje Poličane (Pol-isehach) par korakovod deželnoželezniške Postaje, 10 minut od tovarne in žage. Po slopla leže na glavni cesti.
Več pove lastnik Anton Cater, gostilničar, 8p. Lase, posta Sv. Dah pri Poli-*smsJt na S p. Štajerskem 2503 -1
Poziv.
Podpisani poni vi jam s tem vse one, katerim bi bil baje kdaj kaj ukradel, da 86 oglasijo.
V Ljubljani, 18. julija 1908.
Anton Kuiar
portir v ToennlM«%l tovarni. Radi preselitve aa OOnt proda rasna
hišna oprava
na Starem trga it. 6, II. aadetr.
2446 3
Mestna učiteljica sprejme aa
prihodnie Šolsko leto 2299—6
dve deklici
na hrano in stanovanje. Klavir na raspolago. — Zglasila pod Šifro tlB 100" upravništvu nSlov. Naroda".
Dobra
2497—1
kuharica
ki je zmožna samostojnega gospodinjstva, ao aprejme pri Karla Je-lovskn, tovarnarju na Vrhniki.
Knpim rabljeno
Ponudbe pod MT. uprav. „Slov. Naroda".
iii
na
2501—1
Pozor!
Poskusite, ne bo vam žal! Predmeti, mladim gospodičnam in go-Spem zelo koristni, se dobijo na pismena vprašanja „D. B. 103f koristno", poštna ležeče, glavna pošta. Ljubljana_2498
Seno 3*
tudi sladko aeno In
detelja za soued
se dobavlja na vagone.
Vprašanja pod „Hen • Ezport" Celje, poštni predal 63. 2496-1
(M
Resni kupci!
Zaradi  rodovniških razmer takoj po žgodnih pogojih proda ali
da v najem lepo posestvo z večjim
obrtom, dobro obiskana goattlnav kjer se toči: vino, pivo, žganje, kava in Čaj. Sobe za prenočišče, prodaja tobaka, velika ledenica in prav dober mlin, veliko lepega hmelja, vsak dan gotov in dober zaslužek s konjem, na hiši je koncesija za prodajalno z mešanim blagom, mesarijo. Pekarija za kruh se potrebuje, je pripravljen prostor. Blizu so tovarne. Celo poslopje je v dobrem stanju, večji del novo, ležeče v najlepšem in zdravem kraju, obisk wanem od letoviSčnikov. Hiša je blizu cerkve, Šole in pošte na Spodnjem Štajerskem, v okraju Celje. Naslov pove uprav. „Slov. Naroda".
Oznanilo!
ženska, 37 let stara, izurjena v vseh ročnih delih, jeli ujeti v jakon vdovca od 40—60 let starega: ako ima premoženje, sme biti star 70—BO let. fjila bi skrbna gospodinja in usmiljena mačeha, 2502
Dopisi pod „37 lef na upravni-štvo „&ov. /faroda".
mašinist in kurjač
lito abaibo k parnemu stroju. Nastop službe takoj. Plačilo po dogovoru.
Naslov: Mika Svoto, mašinist, lovko, pošta Vrfcnlka._2496—i
ttraraki
učenec
ao aprejme pri Bndelfn Brna« v Kranja._2265 18
Strojnika
Išče večje tukajšnje podjetje. Vstop X avguatem 11 Strojnik, ki je tudi izvežban   v   ključavničarstvu, ima
prednost. 2449—3 Ponudbe pod „J. A." na uprav. „Slov. Naroda".
Kdor kote varno, mirno In kltro i "L   potovati, naj ao
■ A m Pil 111 obrm M od I rt I [|I Kil vlaoke c kr. 1 deželno vlado
potrjenega glavnoga zastopnika:
3fr. Seunig,
Ljubljana, Rolodanske ulite 28
Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki „velikani": 2343-3
Kaiserin Aug. Victorra, nosi 25.000 ton Amerika . . . . „ 24.000 „ President Lincoln . „ 20.000 „ President Grant   . M 20.000 „
Vožnja LJubljana - Hamburg
traja z nanovo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave okroglo 1V-2 dni, ter ima potnik pravico porabo brzovlakov po celi črti od Avstrijske meje (Eger) naprej.
»vttatt#»tt»±»ttts#stttttta
♦ ♦
♦ ♦
♦ ¥
Pomrl
Ponor!
32^
Kovorno
?Leon^
V Ljubljani S9« 29
na Starem trga št. 30
vsak torek, četrtek in nedeljo
vso noč odprto.
Na raspolago je najnovejši ameriški biljard m elek-o  o   trlčnl klavir,   o o
Z odličnim ip o št o vanje m
Lio In Fanl Pogačnik. J
it
vafssv ss;sasaaa»*asaaaaaayn
2185-2
iestosolec
ao takoj aprelnia kot aepirant v lekarni Joalpa mošnlka v Kamniku.
Jate lep
lovski pes
(Voratekbund) ao Jo zatekel v Mokronog ter je še več dni brez pravega gospodarja. Lastniku daje pojasnila brezplačno Peter Strel« trgovec v Mokronogu. 2492-2
Kavama Jliri ja4
w   Iilublf anl,
3 minute od Južnega kolodvora
it vsak dan 2*l
karbida
30 kron Iranko.
Josip jtrko, instalater
nojsigurnejse ocetllenske razsvetljave
w tttibnlct.
2399—4
,.pii Bobenčku11 na Mlacak na oglu državne in nove ceste v Rožno dolino, z novimi restavracijskimi prostori, lepim kostanjevim vrtom, z acetilin-sko razsvetljavo, skorsj popolno opravo in lepim stanovanjem s koncesijo vred
ae odda takoj v najem, oziroma s L avgustom alt pozneje. 2439-5
Natančneje se izve na Ulneab it. 37.
Prodajalka
m
učenka
za papirnato stroko se sprejmeta takoj pri Fr. Ig iču v LJubljani, Mestni trg št. 11. 2472-3
Razglednice
umetniške/
m
pokrajinske
se dobe vedno v veliki izbiri v
.Narodni knjigarni'
Jurom il a 3.
IVAN & NIKOLAJ ZIC
trgro
Ladjo s „DoHritilaM ft JhefanllaM
^laljta 7 Zatari
prodajata vina:
liter
Vino a Viaa, črn   .   .   .   liter po 40 in 42 h Tem (obran)    .   . .
m m    m   belo .   / .     .   „   48 „ hO m Muškat (bel, sladki)   .   . „ IstrtJanec, &ni....     „   m   34 n 86 „        m    (^rni sladki)   . .
m     beli   . .  • •     i  r  «6 i ™ » ibifolkn
Dalmatinec, črni   .   .  .     ,   .  54 , 56 , ~>fD"0-
beli.....4o „ 42 , M»«l«.......
SUJer, (Opolo)   ....     .   B  84 „ 86 m PeiinkoTse..... „
franko kolodvor PnU ▼ ispoeojenih posodah, ki ss ne nrasiuujo, pa jih je treba
trsake kolodvor PnQ. Poima se le po porsetju in sicer samo od 06 litrov naprej, svojih via popolnoma jamčiva.
po ~ in 40 k m  66 „ 60 . »  56 , 60 . .  K 1*60 .   n 140 .  . 120 čimprej vrniti Za prirodnost 895—10
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po naj rasno vretn ejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje aa doživetje in smrt s manjšajočimi se vplačili.
rpo preteka petih let doSdividende.
SLAVIJ«4*
_ _ ^ 45—82
-  -  -  -  v z njo m no zavarovalna banka v Pragi.  -  -  - -
Rez. fondi: 41,336.04101 K. IzpIMMtP odškodnine in kapltallje 07,814.430-97 K. Po velikosti drag« VTaaJtfnna zavarovalnica naše države
~lm1 aH ama sM—sss%jre>slsse> ssprssv«.
: i ---- mmmm:
te so v lastnej baniaej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti poisraim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjoje takoj in najknlantneje, UH vi najboUši sloves, koder posluje.
Devetjnje ia čistega dobička iadatae podpore v  narodne ia obenokoristne
lajfi^a zilffi imliil i% lajfiaiilh
otroških vozičkov
le aavadno do najfinejše
žime,
«. Pakič
w Ljubljani.
KEBER
trjoolna z monufakMm
perllnlm blagom
X^ju.t>ljao! :
I In
—\
ta. Starem trgu it. 9
priporoia
i vence in šopke za neveste
ter
nagrobna venca po Izredno nizkih cenah.
Potrebščine za krojače in šivilja.
NMMMMMMMNMMMMMMJ
0. CADE2
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
polag lirtančeve san ([fakturna trgovlDs
29
'm m
sr
klobuke
čepice, razno moško perilo, kravate, ovratnike iti
Blajo imam solidno, cene zmerne. f$$l Postrežem točno.
ivOCI
j r
Odlikovan
a častno diplomo in zlato kolajno na III. dunajski a s s modni razstavi s a s
1. maja 1904 pod pokroviteljstvom Nj. • ces. in kr. Visokosti presvetle gospe :: nadvojvodinje Marije Joslpine. ::
krojaška obrt
? Ljobljani, Selenborgove ulice, ki 3
ae priporoia v izgotovljanje molkih oblek kakor tudi vseh avatr. uniform
po najnovejšem kroja. Priznano solidno dalo In rmerna cena. Pristno angleško blago je v največji ia-beri vedno v nalogi*
Nalbogatelto zalogo In na| raznovratnelšo Izbiro
Kiovlrleo hi honnonllev 9
hns §
Alojzij Kraczmer 13
Izdelevaloo klavirjev In sodna aa-prlaolenl zv»donoo
Ljubljana Sv. Petra cesta št. 4.
Vsdno se v
K6
41
335 55 umno ikžm
pivo prazdroj in črno pivo
(Bockblar) iz neiftanake Bad«J«vUke ply w«r— ae to5i
¥ Sodnijskih ulicah št. 4 in na Rimski cesti št 5. vrćek 20 Viti, vrček ^
Oklic.
Vsled sklepa c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 14./V1L. 1908 opr. št. No I 167/8/1 se vrši dne
24. julija 1908 ob 10. uri dopoldne
na licu mesta v LJubliani, v Metelkovih ulicah iL 4
prostovoljno sodno dražbo
zemljišča gospe Lucije Kopač vlož. št. 165 kat. obč. Št. P e trsk o predmestje
I del. Navedenemu zemljišču pripisane parcele se bodo prodajale v treh oddelkih:
1. paro. štev. 174/1 vrt in 122/9 gospodarsko poslopje, vskliona oena
30.000 K
2. paro. št. 122/10 hiša, delavnica, svinjak in dvorišče ter Št. 174/2 vrt, vzklicna oena 28 000 K.
3. paro. št. 122/3 hiša, gospodarsko poslopje in dvorišče, vzklicna oena
42.000 K.
Vsak ponudnik ima izročiti pred ponudkom na roke sodnega komisarja kot vadij 10% vzklione cene, tedaj ad 1.) 3000 K, ad 2.) 2800 K in ad 3.) 4200 K v gotovini ali pupilarnovarnih vrednostnih papirjih ali vložnih knjižicah tuzemskih hranilnic ali posojilnic a neomejeno zaveso. Najvišje po-nudke je treba plačati do L septembra 1908 na roke podpisanega sodnega komisarja.
Dražbeni pogoji in zemljeknjižni izvlečki se lahko vpogledajo v uradnih urah v pisarni o. kr. notarja dr* Frana Voka v LJubiJanL
Lastnici se pridrži pravica po sklepu dražbe najvišji ponndek potrditi ali odkloniti.
V Ljubljani, dne 18. julija 1908. 2491-2 Dr. Fran Vok, c. kr. notar kot sodni komisar.
Velika serijska prodaja! 7
i nižje eeno za vse poletne predmete n. pr.: dwffcf ba-^^
60°/(
Ustne in svilnate obleko, svetle obleke, plketasta in platnena krila ter čipkaste in batiataate bluze.  IsCTPifJ m Moške in deško liatrovo in pralno obleko in lahko obleko
iz poletnega blaga.
It«
nsieško sklnilitteloNek"
O. BERNATOVIČ
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5.
i
Št 110.
2475-2
Radi oddale zgradbo
enornzrednesa noueja šolskega poslopja u Stori Upi
razpisuje se ofertna obravnava
na dan 29. julija 1908 ob II. dopoldan
v občinski pisarni na Vinici oziroma ob 10. dopoldan na licu mesta v Moti Lipi
Pismenim, z 1 K kolekovanim ponudbam naj se priloži 10% varščina stroškov tega dela ali pa vseh del, na katere se ponudba glasi, ter se ima ponudba zapisati s Črkami in besedami, kakor tudi naj te obsegajo izrecno opombo, da so dotičnomu o fer en tu vsi pogoji, stroškovnik in načrti dobro znani in da se jim brezpogojno podvrže.
Stavbna dela so naslednje proračunjena: %
1. Zidarsko delo na....... 9 265 K 94 v
2. kamnoseško delo na..... 435 „ 04 „
8. tesarsko       „    „ ..... 3.797 „ 23 „
4. mizarsko       „     n ..... 1.030 „ — „
5. ključavničarsko delo na   ....    1.343 „ 19 „
6. kleparsko „     „    .   .   .   .      386 „ 32 „
7. pleskarsko „     „    .   .   .   •      229 „ — „
8. slikarsko „     „    .   .   .   .        68 „ 83 „
9. steklarsko „     „    ....       202 n 25 „
10. pečarsko „     „     .   .   .   .       305 „ — „
11. notranja oprava na ...   .   .   .       430 w 20 ,
Skupna vsota   .   .   .   17.493 K — v Take ponudbe se bodo sprejemale pri o. kr. okrajnem šolskem svetu v Črnomlju le do dneva obravnave, na pozneje došle ponudbe se sploh ne bo oziralo.
Navedene dele stavbnega elaborata in stavbne pogoje si vsakdo lahko ogleda v navadnih urah pri podpisani oblasti.
C. kr. okrajni šolski svšt v Črnomlju
dne 8. julija 1908.
Ivan Jax in sin
w IifnbllMl
Dunajska oesta it. 17
priporočata svojo bogato zalogo
voznih koles.
Šivalni stroji
Pisalni stroji .ADLBR1.
Q yJ^^jjP [C \ ^        °**      avStr^Sk0    ^    državne železnice.
29
Ljubljena, Koloaljako ellee I«
(t Tratrtm
izdeluje   prodaja in popravi)«
sode
s»e> mavjztlajlai
trgovina
z oMrtUm Naftu
HUGO IHL
Strtterfra iHn iL 4.
Velika zaloga
najnovejšega
' Ia
najboljšega blaga za ženske In moške obleke.
Vnrel ■• zaMoMji ptftilM tresto.
Tmm ln prodaj, oljnatih I flrn... ln lakov.
IftlMf-lllll
-M ■taktrMol obrat. t*~
tata Eberl
lata
laaa.
Prodajama in komptoar:
Miklošičeva ooata it. 6.
Delavnica:
Igriška ulica M. 8.
irlasasU aajrtn ib.sftaifa.srti.|&žate BUkarja napisov, Siivhliska In pohlitvtni pleskarja,
Velika izbirka dr. Sohoenfeld-ovik
barv t tabak za akad. slikarje.
Mmlogm dopldev aa pleskarje, slikarje In zidarje, itedllnega mazila za hrastovo pode, karbollneja Itd.
M Posebno priporočava slav. občinstva % najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo sa Ukaajs sobnih tal pod
!imenom „Bapldol". Priporočava se tudi si. občinstvo aa vse v najine stroko spadajoče dalo v mestu in na deželi kot priznano realno m fino po najnižjih cenah.
I i
l
Blaž Jesenko
IJublJana, Start trg 11.
priporoča
klobuke
cilindre, čepice itd.
— mnjstoveji«  fatfon* —
ao nainlftjl oanl.
is
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1 Iz MeeUaae laz. ieLi •••0 zjatra|. Osebni vlak v smeri: Jesenice. Gorica, d. ž., Trst c. kr. dri. žel  (ob nedeljah in praznikih do Trbiža). 7*oe /jutre>. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, jul. žet, Gorica, d. in Trst, c. ar. drž. žel., Beljak čez Po-drožčico, Ceovec, Prago.
7 07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rndolfovo, Strala-Toplice, Kočevje,
0- 20 predpeldne. Osebni vlak v smeri: jcsenlce, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, »*rago.
Il-as »redpoione. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico tri. žel., Trs drl. ici„ Beljak, (čez Pod ožčico) Celovec
1- OB popoldne. Osebni vlak v smeri: Gro-
tu pije, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
8 40 »opoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žeL, Trst drž. žel., Beljak, (Čez Pod ožčico) Celovec, Praga.
7-IO a večer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, 'iidolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
7-se xv odo r. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrozcico) Celovec, Praga.
10-40 poneoi. Osebni vlak v smeri: ledenice, Trbiž, Beljak, Juž. žel., Gorica drž. ieL, Trst drž. žel, Beljak Juž. žel., (čez Podrožčico).
Odhod ss ajsutatnae are. kolodvori
7*28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik.
2- oe popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7-IO zvečer. Osebni vlak v Kamnik lO-OO ponoči. Osebni vlak v Kamnik. (Same
oO nedeljah in praznikih.)
maja 1908. leta.
■obod v Llnallano ini. ieLi
eee xjutrnj. Osebni vlak Iz Beljak« fm ieln Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsti, Tržič^
8*34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Strast. Toplic, Rudolf o vega, Grosuplje.
11-22 predpoldne. Osebni vlak iz Pran. Celovca, Beljaka juž. žel., čez PodrožčJc5 ln Trbiž, Gorice drž. žet, Jesenic, Tržiča,
2 32 popoldne. Osebni vlak Iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
3-56 popoldne. Osebni vlak Is Beljak« juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čas Podrožčico) norice drž. žel., Trsta dri, žel. Jesenic, Tržiča
6-eo zvečer. Osen. vlak ia P~age, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) jesenic.
8 37 zvečer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže. Toplic, Kadoltovega, Grosuplja.
8-40 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka jul žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pod rožčico) T«fi drž. žel. Gorice dri. žel, Jesenic, Tržiča.
u-OO ponooi. Oseoni vlak iz Trbiža, C*, lovca. Beljaka (čez Podrožčico) Trstg drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic
Dohod v LJubljano dri. kolodvori
e-46 zjutraj. Osebni vlak is Kamnika. IO 09 predpeldne. Osebni vlak iz Kamni**, g io zveoer. Osebni vlak iz Kamnika. O 59 po n odi. Osebni vlak La Kamnika. (Sat o ob nedeljah ln praznikih
(Odhodi in prisodi so označeni v srednja-^vropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnik železnic v Trste.
Parna pralnici in Ifehica
{z motornim obr&tx>m^        eoeo—n
C J. Hamimn o Ljublisni.
Po vse do srede vsakega tedna v moji trgovini za pranje in likanje oddano moško perilo se lahko pride v soboto Istega tedna afi pa se pošlje ven kaj.
Kfflosejoko ranije. Zmerne cene. Perilo
,11	T"	I	
Razglas.
C. kr. namestništvo v Gradcu je radgonski občini zraven navadnega mesečnega sejma dovolilo
eden živinski sejem v mesecu
in sicer vsak tretji torek v mesecu.
Slavno občinstvo se opozarja, ako je prvi ali tretji torek v mesecu kak praznik, se vrši živinski sejem poprejšnji delavnik. Novi sejem bode prvikrat
v torek, dne 21. Julija 1908.
Na živinske sejme se lahko priženejo biki, voli, krave, teleta, konji, ovce, koze in svinje.
Tekom leta 1908. bodo v Radgoni sledeči sejmi: 21. julija: mesečni sejem za živino;
4. avgusta     n        n      s n 10.       n     letni sejem za blago in živino (dan sv. Lovrenca 18.       n     mesečni sejem za živino;
1. septembra 15.
6. oktobra 20. „ 3. novembra „ Sloveči
16. novembra.    Ob tem sejmu, ki je kramarski in živinski sejem, priženejo mnogo konj in goveje živine, je tudi znamenit sejem za gosi in race.
17. novembra: mesečni sejem za živino; 1. decembra:       „ n     n       n 2493-2
15- n n n      » r»
n      rt n ,Leopoldov sejemu je letos:
Mestni urad Radgona.
IS
Naznanilo preselitve.
Slavnemu občinstvu si usojam naznaniti, da sem preselil lz Wolfovih Ulic štev- 8 svojo delavnico ia
updjcueinje uedeuedeu
v Kolodvorske ulice St. 28.
ter prosim, naj se mi cenjena naroČila za naprej izročajo v novo stališče.
Uverjen sem, da si pridobim in ohranim naklonjenost in zaupanje čestitih naročnikov ter znamenjem z odličnim spoštovanjem 2143-3
Anton Achtscbin, Kolodvorske ulice it 20, Muhlji
IiiajatoU la ■igtznl unUi* Kot« Eaif
lm tlak »Narodu« tlakarae«.