GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OKRAJA TRBOVLJE
Trbovlje, 11. februarja 1949.
//
Leto II.
Štev. 7
Priznanje najboljšim delavnim kolektivom
Rudnik Trbovlje je prejel prehodno zastavo
in denarno nagrado
Proslavili smo 100 letnico smrti Franceta Prešerne
Po vsem trboveljskem okraju je bil zaključen Prešernov teden z večjimi ali manjšimi proslavami po prosvetnih domovih, po šolah in po ljudsko-pro-svetnih aktivih. Ljudstvo se je v tem tednu, ob 100 letnici smrti velikega sina slovenskega naroda, seznanjalo z veličino pesnikovega duha, z njegovim ro-doljubjem in z njegovo vero v boljšo bodočnost slovenskega naroda.
Danes se slovensko ljudstvo dobro zaveda, da nam je dal Prešeren narodno kulturo in da je dvignil narodni ponos in samozavest slovenskega ljudstva že v tistih časih, ko je bil slovenski jezik le jezik preprostega kmečkega ljudstva. Ni se sramoval slovenskega jezika v času, ko je nemška gospoda slehernega slovenski govorečega človeka gledala s preziranjem in zaničevanjem. V tem zasramovanem jeziku je poveličeval slovensko zemljo in precepljal kulturo Evrope, na našo še zelo skromno govorico. Z njegovimi deli so postajali Slovenci narod in se uvrščali med ostale kulturne narode Evrope. Narod, ki ustvarja svojo kulturo, postaja samozavestnejši in ni več strahu zanj, da bi izginil.
Ni pa dvigal samo samozavesti in ponosa v slovenskem narodu, temveč ga je tudi prepričeval, da mora tudi zanj priti dan, ko bo zaživel svobodno in ko si bo sam volil vero in postave. Kakor je živel sam zagrenjeno življenje, tako je bil tudi ves slovenski narod zagrenjen in vedel je, da ne bo Zanj sreče, dokler ni sreče in svobode za ves slovenski narod.
Sto let je minilo od pesnikovih želja in hrepenenj in šele po sto letih so se uresničili njegovi upi in njegove sanje Po svobodi. Kar je pesnik mogel, nam je dal. Jezik, kulturo in narodno zavest, premagal je hlapčevskega duha v nas samih, več nam ni mogel dati. Vse ostalo si je pridobil v osvobodilni bor bi naš narod sam. Otresel se je tujega duha in tuje oblasti in si ustvaril nov dom, v katerem si naše množice prizadevajo ustvariti z naprednimi ljudstvi vsega sveta novo in svobodno človeško družbo,
Kritika in samokritika je bila vedno eno izmed naših najmočnejših orožij
Za uspešno izvajanje planskih nalog v preteklem letu je bil meti drugimi kolektivu Jugoslavije nagrajen tudi delovni kolektiv v trboveljskega rudnika, ki je prejel od Centralnega odbora zveze sindikatov Jugoslavije in resornega ministrstva prehodno zastavo in nagrado v znesku 750.000 dinarjev. To priznanje bo nadaljnja vzpodbuda najboljšemu kolektivu v rudarski industriji- Trboveljski rudarji so dokazali, da so najboljši kolektiv tudi v mesecu januarju, koso plan prekoračili s 4-7 % in s tem dokazali, da hočejo biti tudi v bodoče med prvimi.
V	drugem planskem letu je bil plan vključno s produkcijo Moravč presežen za 0.7 %. Tekom leta je bil plan S krat presežen, 4 krait pa je bil rudnik Trbovlje pod planom zairadi objektivnih nepritik.
V	doseganju plana je bila zelo kritična situacija v mesecu maju iin juniju, ko plan ni bil dosežen. Vkljub prostovoljnjdm uram rudarjev in ostalih nameščencev ga ni bilo mogo-če doseči. Zaradi trga je bilo organizirano načrtno tekmovanje- kar je v poznejših mesecih rodilo uspeh.
Delovna kolektiiv trboveljskega rudnika se je v celoti zavedal obljube, katero je dal lov. Titu in Partiji, da l>o z Moravčami povišani plan dosegel in ga tudi presegel. Tekmovanja, organizirana ob t. maju za V. kongres
Med drugimi delovnimi kolektivi je bil pohvaljen delovni kolektiv steklarne Hrastnik, ka je dovršil plan drugega planskega leta že 29. novembra 1948. Tekmovalni polet in zavest hrastniških steklarjev pa nista popustila im so do konca leta prekoračili plan še za 8-8%. Oljenem so posvetili vso pozornost tudi kvaliteti izdelkov. Svojo nalogo vrše vestno, zato so tudi v januarju dnevno prekoračevali plan. Priznanje in pohvala sta delovnemu kolektivu steklarne vzpodbuda za nadaljnje delo. Svoj delovni [mlet bodo še ojačili in s tem dokazali, da bodo tudi v ltodočem planskem letu vse naloge dnevno in častno izpolnjevali.
Več cementa — je parala tretjega leta petletke
V trboveljski cementarni, je v preteklem letu delovni kolektiv vložil mnogo truda, da bi častno dosegel plan. Borita za plan je bila izredno
Delovni kolektiv rudnika Trbovlje, ki je v preteklem letu dosegel pomembne uspehe v doseganju plana, je Imel v nedeljo 6. Icbruarja 1949 v Delavskem domu v Trbovljah V. občni zbor rudarske podružnice.
Po izvršenih volitvah v pododbore, ki so bili temeljito pripravljeni, so bili izvoljeni delegati, ki so v nedeljo
KPJ, za drugi kongres KPS za I. kongres Enotnih sindikatov tor tekmovanje za praznik republike, so dala dobre rezultate. Najbolj pa je bilo razgibano delo med rudarji poslednji mesec. Pogoji za dosego in izvrševanje phana so se zboljšali. Partija je skupno s sindikatom razbila škodljivi odnos nekaterih sindikalnih funkcionarjev do tehničnega osebja, kar je dalo dobre rezultate. Nova uredba o plačah rudarjev je bila vzpodbuda rudarjem, ker so videli v tem dokaz ljudske oblasti, da se na vsakem koraku trudi zboljšati življenjski standard rudarjev. Ob:sk maršala Tka v revirjih je sprožil nov polet i.n besede, ki jih je izrekel tovariš Tito, so jim bile napotilo v nadaljnjem delu. Častno so dovršili drugo plansko leto ter z nezmanjšanim elanom prešli v tretje leto Titove petletke, zavedajoč se- da je treba plan ne samo mesečno, temveč tudi dnevno dosegati.
Trboveljski rudarji hočejo dokazati, da so zaslužili priznanje, katerega jutri je dala zvezna vlada. Zalo bodo tudi v tretjem planskem letu že prve dni vsakega meseca pričeli izpolnjevati platmke naloge in jih mesečno tudi uspešno izvrševati. Izpolnjevati dnevno plan je cilj trboveljskih rudarjev. ker bo le na ta način možno dati industriji dovolj premoga in čim-preje izgraditi socializem.
težka. Vsak najmanjši zastoj in izostanek je povečal napote za izvedbo plana. Pri izvedbi plana so čutili osebno odgovornost tako delavci kakor nameščenci, zato so še z večjim elanom m zaletom poprijeli za delo. Delo kolektiva cementarne je bilo na vseh poljih res tovariško in načrtno, kar je treba še posebej poudariti; imel je dovolj zavestne volje in predanosti za sk 14x10 stvar. V tretjem planskem letu je kolektiv cementarne pričel liorbo z istim poletom- toda že v pričetku so sc pojavile zopet težkoče pri mlinih in zaradi zastarelosti strojev v tovarni sami. Težavam je delno vzrok pomanjkanje delovne sile, zato je uprava skupno s sindikatom takoj v pričetku leta posvetila vso pozornost mobilizaciji nove delovne sile. posel>0j pa še vzgoji novega kadra. Plan v prvem mesecu nrso dosegli zaradi nastalih težkoč. pač pa so visoko presegli plan v odpremi cementa- Njihovo gosjo v letošnjem letu je, »Cim več cementa naši industriji in našim gradbiščem!«
izvolili nov upravni odbor. Dvorana Delavskega doma je bila svečano okrašena z zastavami pododborov in s slikami Lenina, Marksa, Engelsa, Stalina in Tita.
Občni zbor rudarske podružnice je bil svečano otvorjen z igranjem Internacionale. Predsednik rudarske podružnice tov. Okorn Vili je otvoril zbor ter
uvodoma pozdravil sekretarja central« ne uprave zveze rudarjev Jugoslavije tov. Heglerja Jožeta, predsednika republiškega odbora rudarjev tov. Pikla Jožeta, direktorja rudnika Trbovlje in ostale predstavnike množičnih organizacij.
Organizacijsko poročilo je podal ta}« nik Zibret Filip, ki je poudaril važnost občnega zbora ter naglasil, da so v sindikalni organijaciji vključeni 109-odstotno, torej vsi, razen tistih, ki se stalno menjavajo in katerih število zna« ša 75.
V rudarski podružnici je 13 pododu borov, od vseh pododborov so pokazali najboljšo delavnost pododbor separa« cije ter Vzhodni in Zapadni obrat. De« lo reierentov za preskrbo ni bilo zadovoljivo, to pa vsled tega, ker so se ti posamezniki zanimali bolj za nakaznice, niso pa vodili dovolj računa o družbeni kontroli, ki ni izvršila v celoti nalog, ki so se postavljale pred njo.
Vsa pozornost pa je bila posvečena obratnim in proizvodnim konierencam. kjer so se obravnavala vsa važna vprašanja, tičoča se proizvodnje.
Tarifa in tekmovanje
Temu sektorju je bila posvečena največja pažnja. Pravilno postavljene norme so del velikega uspeha kolektiva. Rudarji danes že sami zahtevajo, da se jim normirajo delovna mesta, posebno tam, kjer delo še ni normirano. Po normah je delalo 59 % vsega delav« stva. Od teh je presegalo norme 49 8% vseh delavcev. Vseh udarnikov le bilo proglašenih v letu 1948 501, od teh 200 enkratni, 160 dvakratnih, 85 trikratnih, 42 štirikratnih, 13 petkratnih in 1 šestkratni udarnik.
Proglašenih pa je bilo tudi 15 raci®« nalizatorjev in dva novatorja. Pri pro-glaševanju udarnikov pa so se dogajale napake, ker so imeli nekateri merodajni činitelji premalo čuta odgovornosti. Tako se je zgodil slučaj v Vzhodnem obratu, kjer je bil za udarnika proglašen nekdo, ki ni na svoji številki že dalje časa delal, odnosno ni dosegel predpisane norme. Druga napaka pa je bila v tem, da so vnaprej obveščali rudarje-delavce, kdo bo postal udarnik in kdaj. Premalo pažnje se je posvečalo mladim graditeljem socializma, in to mladincem pri organiziranju mladinskih številk in brigad. Tekmovanje med posameznimi številkami in kolektivi je bilo v preteklem letu zadovoljivo. Vendar pa so se tudi pri organizaciji tekmovanja dogajale nepravilnosti v lem, da ni bilo sprva enotno organizirano. Zato so se dogajali primeri, da so bile tekmovalne napovedi prepogoste, ko še eno tekmovanje ni bilo zaključeno. Te napake pa so bile odpravljene, kar je dalo v drugi polovici leta prav dobre rezultate. Rudnik Trbovlje je tekmoval mesečno z vsemi rudniki v A skupini ter dosegel 4 krat I. mesto, 3 krat II mesto, 2 krat III. mesto, 1 krat IV. mesto in 2 krat V. mesto. Trboveljski rudnik je v tekmovanju za praznik L maja. na čast I. kongresa ESJ, v čast II. kongresu KPS ter v čast 29. novembra dosegel 1. mesto, edino v tekmovanju v mesecu decembru je bil boljši zagorski rudnik. Kljub vsem ovi-
Tovarna cementa Trbovlje In steklarna Hrastnik sta bili pohvaljeni
Občni zbor rudarske podružnice
Aii bomo doonstili da bomo vsak mesec izgub li 7.000 ur radi izostankov
ram je bil letni plan izpolnjen 100% in celo prekoračen.
Socialno zavarovanje
Plan letnih dopustov ni bil 100% Izkoriščen. Da pa ni bil, se imajo vsi delavci zahvaliti, ki niso izkoristili letnega dopusta, neupravičenim izostan-knrjem, ki so s svojimi izostanki ovirali nemoten razvoj planske proizvodnje. Preko 7000 delovnih ur je biio na ta način izgubljenih, to je bila velika ovira pri izvrševanju planskih nalog. ,V počitniške domove je bilo poslanih 128 delavcev. V letu 1949. se bo plan dopustov strogo izvajal ter bo v celoti izveden.
Preskrba in stanovanje
Sindikalna organizacija je posvečala yso skrb preskrbi delavcev, s tesnejšim Sodelovanjem referentov za preskrbo, pa bi bilo vprašanje preskrbe rešeno še bolj zadovoljivo; posvečala pa se je premala pužnjo družbeni kontroli. V 1948. letu je bila gradnja stanovanj zelo živahna. Zgrajena je bila 1 samska hiša, 20 stanovanjskih hiš v koloniji »Ivana Kešeta« in internat za rudarske vajence. Rudarji so se pri gradnji stanovanjskih hiš na Doberni obvezali, rla bodo izvršili po 300 prostovoljnih ur, za letošnje leto pa je prijavljenih za gradnjo hiš že 146 interesentov, ki so pripravljeni prispevati po 400 ur prostovoljnega dela. Sindikalna podružnica bo nudila rudarjem vso pomoč, pomagali pa jim bodo tudi ostali
Kultura In prosveta
Kulturno-prosvetno delo med rudarji Je bilo zelo pomanjkljivo, referenti pododobrov niso povsod izvrševali svojih nalog. Studijski krožki, ki so obstojali po pododorih in ki jih je bilo 13, so prenehali obstojati že v mesecu avgustu. V vseh komisijah je 29 referentov za kulturno-prosvetno delo. Vršilo se je 7 množičnih predavanj. Več dela na ideološki vzgoji '— in uspehi na drugih sektorjih dela bi bili tudi boljši.
Vzgoja kadrov
Velika pozornost je bila posvečena .vzgoji kadrov. V raznih strokovnih tečajih je bilo usposobljenih 805 novih moči. Usposobljenih je bilo: 616 kopačev, 11 kovinarjev, 30 elektrikarjev, 15 paznikov, 35 normircev, 6 strojepiscev In 24 administrativnih moči, ki so že z uspehom posegle v delo. Lep razvoj je dosegla sindikalna knjižnica, ki ima 2805 knjig, katere je čitalo 4610 čita-
teljev, ki so si izposodili tekom leta preko 10.000 knjig.
Zaščita dela
Temu važnemu sektorju se je posvečalo premalo pažnje. Za številne nesreče, ki so se zgodile v preteklem letu, so v veliki meri krivi referenti za zaščito dela, ker se niso udeleževali proizvodnih konferenc. Največ nesreč se je zgodilo na udarnini in useklini.
Fizkultura in šport
Na tem polju je sindikalno športno društvo »Rudar« doseglo lepe uspehe, premalo pa je bilo izvršenega za razvoj te panoge po aktivih pododborov, ki jih je šest.
Iz diskusije je bilo razvidno, da so navzoči delegati v celoti razumeli važnost nalog, ki se postavljajo pred nje ter so kritično prikazali napake, ki so se dogajale v posameznih pododborih.
Navzoče delegate je nagovoril sekretar centralne uprave rudarjev Jugoslavije, ki je poudaril važnost ideološkega študija ter čestital rudarski podružnici k doseženemu uspehu. Poudaril je, da se v diskusiji ni nihče dotaknil vprašanja naših žena, katerim je treba posvetiti več pažnje, zlasti v pogledu higijensko-tehnične zaščite.
Direktor rudnika Trbovlje tov. Riček je čestital rudarjem k uspehu in priznanju Zvezne vlade ter zlasti naglasil, da naj bi lanske izkušnje služile v opomin, da je treba planske naloge izvrševali že v prvih dneh meseca.
Občni zbor je sprejel važne sklepe, predvsem bodo organizirali kulturno-prosvetne komisije po pododborih. Odbor bo še tesneje deloval z upravo in sporazumno reševal vse probleme. Posvetili bodo vso pažnjo preskrbi in reševanju stanovanjskega problema.
Vsak član rudarske podružnice bo v letu 1949. naredil 4 prostovoljne ure pri gradnji počitniškega doma na Partizanskem vrhu.
Obnovili bomo študijske krožke, oživeli sten-čase, sleherni član pa se bo naročil na časopisa »Delavsko enotnost« in »Zasavskega udarnika«. Vso pomoč bodo nudili tisku s tem, da bodo stalno dopisovali. Z velikim navdušenjem je bil sprejet sklep, da se pošlje resolucija zasedanju mirovne konference za sklenitev mirovne pogodbe Jugo slavije z Avstrijo. V resoluciji zahtevajo rudarji, da konferenca upošteva upravičene zahteve slovenskega ljudstva na Koroškem za priključitev k Jugoslaviji. Protestno resolucijo pa so poslali sindikalni organizaciji Madžarske vsed lažnih klevet, ki jih je širil bu-dimpeštanski radio o trboveljskih rudarjih.
Ustanovni občni zbor „CRDf'
Trbovlje, dne 7. jan. 1949. Pretekli teden je imel delovni kolektiv centralnih rudarskih delavnic ustanovni občni zbor svoje podružnice. Prej je bil kot pododbor v sklopu rudarske podružnice Trbovlje. Z novo reorganizacijo zasavskih premogovnikov in osamosvojitvijo centralnih rudarskih delavnic, iz katerih bo nastala velika tovarna rudarskih strojev za vso Jugoslavijo, pa so stopile pred delovni kolektiv CRD nove naloge in s tem v zvezi tudi osamosvojitev. Polnoštevilna udeležba je bila dokaz, da se je članstvo v polni meri zavedalo važnosti ustanovitve svoje samostojne podružnice.
Po izvolitvi delovnega predsedstva }e podal organizacijsko poročilo tovariš Pajk Rojan, Iz katerega je bila razvidna nedelavnost posameznih referentov. Največ pažnje se je posvečalo sektorju za tarifo in tekmovanje ter uvajanju pravilnih tehničnih norm.
Obveze, katere si je zadal pododbor ▼ počastitev II. kongresa KPS In ESJ, So bile častno izvršene in tudi prekoračene. Skupina Zupan je izvršila svoje delo 2 dni pred rokom, skupina Božaj 1(1 dni pred rokom, skupina Ocepek 7 dni pred rokom in skupina Leskovec 24 dni pred rokom.
V oddelku za fino mehaniko so 100V. Izpolnili obvezo. Mizama je izpolnila
svoje obveze pri delih na stavbi II 32 dni pred rokom, v koloniji Kešeta Ivana pa 10 dni pred rokom. Razen teh obvez pa je bilo izvršenih pri planiranju terena za livarno 622 ur, katere so izvršili člani celice. Vsa pozornost je bila posvečena pravilni kategorizaciji ter uvedbi pravilnih norm. Dočim je v letu 1948. delalo le 29.5% delavcev po normah, jih dela sedaj po osamosvojitvi tovarne že 63%. Zadali so si sklep, da v letu 1949. pokrenejo vse, da se uvedejo norme 100% po vseh oddelkih. V preteklem letu je bilo proglašenih 52 udarnikov, med njimi dva petkratna, 13 štirikratnih, 8 trikratnih, 13 dvakratnih in 16 enkratnih udarnikov, med njimi pa tudi 7 novatorjev in 4 racionalizatorji. Kulturno prosvetni sektor ni bil dovolj razgiban z ozirom na ugodne pogoje, katere je imel ta pododbor. Najboljše uspehe je pokazala sekcija in to v nogometu, dočim so se ostale panoge precej zanemarjale.'Občni zbor je dal priznanje novatorju Valentinu Osredkarju, ki je izmed vseh članov naredil največ, t. j. 106 prostovoljnih ur, pri počitniškem domu na Partizanskem vrhu. Po izvolitvi novega odbora so bili sprejeti sklepi za poživitev dela v sindikalni organizaciji.
Poživili bodo mladinsko organizacijo in ji nudili vso pomoč, pomagali bodo
pri ustanovitvi prvih mladinskih proizvodnih brigad, osnoval bodo krožek Ljudske tehnike in moto-sekcijo.
Na kulturno prosvetnem sektorju bodo ustanovili pevski zbor, orkester, poživili študij in se istega 100V» udeleževali. Izboljšali bodo delovno disciplino in pazili na največjo štednjo materiala in vseh naprav v podjetju. Ob zaključku občnega zbora pa so bile
poslane pozdravne resolucije tov. maršalu Titu, predsedniku vlade LRS tov. Mihi Marinku in Glavnemu odbor« zveze sindikatov Jugoslavije. Vi teh resolucijah izražajo vso predanost KP in njenemu vodstvu z obljubo, da bodo svoje delo še bolj podvojili, da presežejo planske naloge in dajo našim rudnikom čim več prepotrebnih strojev.
O. normirski tečaj v rudarski stroki se je bistveno razlikoval od prvega
Drugi normirski tečaj v rudarski stroki, ki se je vršil v Trbovljah, je zaključen. Tečaj se je vršil na pobudo ministrstva za rudarstvo in so se ga udeležili rudarji iz rudnikov vseh republik. Vseh udeležencev tečaja je bilo 88, izmed katerih je 7 dokončalo tečaj z odličnim, 18 s prav dobrim in 63 z dobrim uspehom. Udeležba iz posameznih republik je bila sledeča: Iz Slovenije 46 udeležencev, iz republike Hrvatske 15, iz Srbije 20, iz Cme gore 1, iz Makedonije 4 iz Kosova-Metohije pa 3 udeleženci. V tečaju je vladalo veliko tovarištvo In so se vsi lečjniki počutili kakor doma. Poleg rednih
je dala jugoslovanskim narodom narodno osvobodilna borba. Pozval je vse tečajnike, da izkušnje prenesejo na rudnike in utrjujejo bratstvo in enotnost naših narodov, kar nam bo zajamčilo popoln uspeh pri uveljavljanju novih norm, ki soi del izvrševanja naših nalog za čimprejšnjo izgraditev socializma. Tečajnike je pozdravil v imenu centralne uprave zveze rudarjev Jugoslavije sekretar tov. Heglnr Jože, ki jim je prinesel pozdrave vseh rudnikov ter naglaiis, da kot pionirji v naši socialistični družbi pravilno razumejo nalogo, ki se pred nje postavlja in da bodo uvajali norme v socia-
Ldeležencl II. normirskega tečaja
predavanj vsak drugi dan po 8 ur, so tečajniki imeli vsaki drugi dan praktično delo na deloviščih v zvezi s proučevanjem pravilno postavljenih norm. V nedeljah, ko ni bilo pouka, so se tečajniki udeležili prostovoljnega dela v rudniku ter pri tem izvršili nad 600 prostovoljnih ur. Ogledali pa so si v prostem času tudi naprave rudnika notranjih kakor zunanjih obratov. V petek 4. II. 1949 so bili končani izpiti, ki so trajali 4 dni. K zaključni prireditvi so se zbrali vsi tečajniki ter predstavniki raznih forumov.
Svečano proslavo, ki je bila združena z razdelitvijo spričeval, je otvoril tov. Bolarič Hinko in je naglasil važnost tega tečaja, ki se je vršil kot drugi v Jugoslaviji.
Inž. Stefe, kot vodja tečaja je nakazal delo in uspehe ter poudaril, da se je ta tečaj, ki je dal nove kadre v normirski stroki, bistveno razlikoval od prvega. Prisotnost tečajnikov iz vseh republik je zagotovilo, da se bodo pravilne tehnične norme uveljavile po vseh rudnikih, ker so tčajniki pokazali veliko volje do učenja ter vztrajnosti kakor pri učenju tako tudi pri je med tečajniki vzbudila zavest utrjevanja tistega bratstva in idej, ki jih delu. Medsebojno tovarištvo in pomoč
lističnem smislu. Vzpodbudne besede so tečajnikom še izrekli zastopniki ministrstva za delo pri vladi LRS tov. Diacl Lojze, član Glavnega odbora zveze sindikatov Slovenije in član okrajnega' komiteja KPS Trbovlje tov. Vehar Janez. Po razdelitvi spričeval so bile sprejete resolucije CK KPJ, CK KPS, tovarišu Titu in centralnemu odboru zveze rudarjev, v katerih tečajniki izražajo toplo zahvalo, da se jim je omogočilo obiskovanje tečaja, ter obljubljajo, da bodo s podvojenimi silami delali za boljšo organizacijo dela v uvajanju tehničnih norm ter izvrševali vse naloge, ki se postavljajo pred nje.
Zaključni večer so Izpolnili člani sindikalnega kulturno umetniškega društva »Lojze Hohkraut«, ki so zapeli več pesmi in nastopili s folklorno skupino. Večer je potekel v prijateljskem razpoloženju in v medsebojnem utrjevanju bratstva in enotnosti. II. tečaj normircev v rudarski stroki pa je poleg tega vzgojil nove kadre, utrdil medsebojno povezavo rudarjev iz vseh republik, ki so izmenjali izkušnje svojega dela in dokazali vsem, da se z združenimi močmi v prijateljstvu in bratstvu lahko gradi socializem vkljub vsem oviram.
Učenci v gospodarstvu v Radečah napovedujete tekmovanje
Učenci šole za gospodarstvo raznih strok v Radečah so imeli dne 20. januarja skupni sestanek ob navzočnosti inštruktorja tov. Vizoviška in vsega učiteljstva. Skupno so obravnavali vsa vprašanja glede svojih uspehov| in tudi neuspehov v preteklem šolskem poletju, ki so ga ravno zaključili. Iz obširnega poročila tov. upravitelja so dobili popolno sliko svojega dela. Ob tej priliki so prejeli pohvalo najboljši med njimi po uspehu, in sicer tov. Se-
lič Milan, Pukl Bruno in Martišek Vida. Izdelalo je vseh učencev 41 ali 82%. Da niso bili uspehi še boljši, je vzrok v slabem obisku, a to le nekaterih učencev, katerih mojstri se še danes ne zavedajo svoje dolžnosti in neredno pošiljajo svoje učence v šolo. Da bi se to izboljšalo in bi bil v prihodnjem polletju boljši obisk in tudi uspeh lepši, so sklenili učenci samoiniciativno, da hočejo v obisku tekmovati z drugimi šolami. Tako je tretji razred napovedal tekmo istemu razredu v Zagorju, drugi razred drugemu istotam in prav tako prvi razred. Zmagovalci bodo objavljeni v Zasavskem udarniku.
S tekmovanjem se pripravljajmo na IV. kcaagres
LM Slovenije
Mladina v Hrastniku bo formirala sedem mladinskih brigad
V ponedeljek dne 30. I. 1949 se je prisotna zaradi bolezni. Ta aktiv se je v sindikalni dvorani rudnika zbralo najbolje izkazal pri plačevanju člana-okrog 120 mladincev in mladink iz rine. Vsi so naročniki »Mladine« in rudniških aktivov, da bi ob priliki vsak je napravil že po 30 prostovoljnih volitev še bolj povzdignili nivo mla- ur.
dinske organizacije v rudniku.	j Po poročilih sekretarjev je sledila
Po igranju himne »Naprej« je bilo diskusija, v kateri je predlagal tov. Izvoljeno delovno predsedstvo. Mia- j Pfajfer, da bi se zopet ustanovila pev-dince je v imenu rudniškega komiteja j ska sekcija. Po diskusiji je tov. Hribar
pozdravil tov. Jenko, ki je na kratko orisal delo, zmage in pot naše mladinske organizacije ter poudaril važnost mladinske organizacije pri našem rudniku.
V	imenu sindikalne podru|nice je mladince pozdravil kulturno prosvetni referent tov. Potisek Jože.
V	imenu Okrajnega komiteja l.MS je govoril tov. Tomšič, ki je mladini prikazal delo mladinskih organizacij v okraju in poudaril, da je ravno mladina v prvih vrstah v borbi za dosego plana, za izgradnjo socializma in da je ona vir kadrov, katere potrebuje naša domovina, ki jo vodi naš ljubljeni maršal Tito.
Tej ugotovitvi so sledili vzkliki in ploskanje maršalu Titu. Nato so poročali sekretarji grup.
Za grupo jame Ojstro je podal poročilo tov. ZUpan Mirko. Ta grupa je bila šele pred kratkim postavljena.
Zadali so si obvezo, da bodo formirali 3 brigade, pridobili 10 novih naročnikov »Mladine« in pritegnili v organizacijo še 15 novih članov.
Za grupo jame Hrastnik je podal poročilo tov. Vastič Edi. Kritično je poudaril slabo udeležbo na sestankih te grupe in obljubil, , da bo to vprašanje rešil in pritegnil še več mladincev v organizacijo.
Za predkongresno tekmovanje Ljudske mladine Slovenije pa so si zadali sledeče obveze:
da bodo formirali 7 brigad, pritegnili 20 novih članov in izboljšali delovne odnose, posebno pri štednji orodja. Pridobili bodo tudi 10 članov za strelsko družino.
Najboljša ulična grupa, za katero je podala poročilo tov. Kramaršek Valči, sl je zadala nalogo, da bo pritegnila v organizacijo 10 novih članov, 10 članov v dramsko skupino, 12 članov v planinsko društvo, 12 novih fizkultur-nikov, 12 novih naročnikov »Mladine« in naredila 20 prostovoljnih ur.
Mladinci so te obveze sprejeli z odobravanjem s čemer so ponovno pokazali, da so zvesti svojim idejam.
Za meščansko grupo je podal poročilo tov. Hribar, ker ni bila sekretarka
objasnil mladini pomen današnjih volitev in njih način. Volitve so bile izvedene na demokratičen način, to je s tajnim glasovanjem in za vsako grupo posebej. Da so mladinci pravilno
pojmovali volitve, je bilo razvidno iz celotnega poteka volitev.
Po objavi izida volitev je t<w. Zupan Mirko predlagal resolucijo CK KPJ, ki je bila soglasno sprejeta. Mladina rudnika tu še enkrat poudarja zvestobo svoje organizacije, obljublja še večje uspehe v borbi za plan in neomajno zaupanje tov. Titu in našemu CK KPJ, kljub vsem klevetam inform-biroja obljublja, da bo šla po poti, ki sta ji jo nakazala partija in tov. Tito, ker se je mladina rudnika zavedala vseh nalog in jih pravilno izvrševala, je smatral Okrajni komite potrebnim, da razdeli najboljšim mladincem nagrade. Te nagrade so bile razdeljene petim mladincem v tekstilijah. Prejeli so jih: Greben Jože in Pevec Stojan, oba iz rudarske šole, Jagodič Anton član LOS-a, Kramaršek Valči iz ulične grupe in Koren Terezija:
življenju Frontnih organizacij člani OF na Sv. Urhu bodo nudili vso pomoč ljudskemu odboru
Plan je za nas zakon. Zakon vseh članov OF. Zato je bi) tudi sprejet z obljubo, da ga bodo v celoti izvedli. Planiranje ne sme in ne bo ostalo na papirju, biti pa mora 100 % izvedeno. Napake in izkušnje iz leta 1948 so bile podlaga frontnega plana za leto 1949, ta pa bo osnova poživljenega dela frontne organizacije pri Sv. Urhu. Ker so vključeni v OF vsi vaščani, ki izpolnjujejo pogoje, bodo za razširitev in utrditev fronte sprejeli v letu 1949 še vse mladince in mladinke letnikov 1929, 1930 in 1931. Ta razširitev pa bo izvedena izjemoma zaradi tega, ker so se mladinci pokazali kot zavedni in predani ter vredni, da postanejo člani OF. Vso pomoč bodo nudili ljudskemu odboru pri vseh akcijah, skrbeli bodo za gospodarska podjetja KLO-ja in delovno silo. Z dobro agitacijo in propagando in s pomočjo kmetijskega odbora bodo izvedli čiščenje sadnega drevja, škropljenje, priprave za setvene plane ter druge kmetijske akcije. Pomagali bodo družinam pri kmečkih delih, ki so brez delovne sile tako pri oranju, kot košnji, mlačvi in setvi. Pri elektrifikaciji vasi bodo s prostovoljnim delom izvršili presek, izkopali jame za drogove in te tudi postavili. Neposredno kontrolo bodo vodili po vseh že delujočih podjetjih KLO-ja in vseh novoustanovljenih. Ustanovili bodo študijski krožek, ga posečali, izvedli skupne masovne izlete ter priredili proslave za vse večje praznike, tako za 27. april in 1. maj kot za 29. november. Članarino OF bodo dvignili za 10 “/o. socialni fond pa za 20 %.
Da pa bo plan izveden kot bi moral
biti, bodo vodili člani evidenco, ker hočejo plan ne samo doseči, marveč tudi preseči.
Tudi v Marnem bodo ustauisvili Sramni kotiček
KOOF na Marnem je v preteklem letu dosegel prav lepe uspehe. Znal je usmeriti svoje članstvo, da so bile izvršene vse naloge, ki jih je bilo treba izvršiti, zato je bil plan za leto 1949. izdelan po izkušnjah preteklega leta, kar daje popolno jamstvo, da bo v celoti izveden. OF bo nudila vso pomoč KLO-ju pri raznih gospodarskih akcijah, tako pri kontroli razrezov, mobilizacije delovne sile, pri čiščenju in škropljenju sadnega drevja, kakor tudi pri pravilni odmeri dohodnine.
V planu imajo gradnjo zadružnega doma, ki naj bi bil središče vsega kulturno prosvetnega življenja tega kraja. Da bi si zagotovili prostor za potrebne sestanke in za študij, bodo poleg sadne sušilnice določili stavbni prostor, na katerem bodo postavili dve primerni sobi. Prostovoljno delo predvideva v planu za izboljšanje vasi ureditev ceste Marno—Kristan-dol, kjer imajo že pripravljenih 100 voz kamenja, kar znaša y3 celokupne potrebe. Ce bo vreme ugodno, bodo tlakovali to cesto že do konca februarja 1949. Plan predvideva nadalje popravilo ceste v Brdcah, pot od Mar-nega do Uničnega ter napeljavo vodovoda v Uničnem. V letu 1948. je bila uspešno izvršena elektrifikacija celotnega krajevnega odbora in to predvsem s prostovoljnim delom, ni pa bila še izvedena elektrifikacija zašel j-kov, kar bo storjeno letos. Vso pozornost bodo posvetili študiju ter imeli 10 študijskih sestankov. Ustanovili bodo Frontni kotiček, čim bodo uredili prostore. Kmetijsko izobraževalnemu tečaju bodo nudili vso pomoč ter poslali v tečaj čim več mladincev, skrbeli pa tudi za to, da se ga bodo udeležili tudi starejši.
Knjižnica OF na Marnem šteje sedaj 345 knjig. Vse novo izišle knjige bodo nabavljali sproti, odbor OF pa bo skrbel, da se bodo knjige tudi pravilno izkoriščale. Da bi se člani seznanili z življenjem v drugih krajih, so predvideni, ekskurzija na državno posestvo v Šmarje ter skupinski izleti v Postojno In Opatijo. OF bo nudila vso pomoč KLO-ju in mu pomagala ustanoviti krajevno čevljarno. Frontna organizacija v Marnem bo skrbela za celotno izvedbo planskih nalog, stremela pa bo tudi za tem. da ga bo presegla.
»Žalujoči ostali« na trboveljskem odru
V	sredo 2. febr. je sindikalno gledališče SKUD »Lojze Hohkraut« otvorilo gledališko sezono z Nušičevo komedijo »Žalujoči ostali«. Komedija obravnava med ljudmi zelo razširjeno trditev — če umreš, te hvalijo, predvsem, če se nadejajo obilne dediščine. Ako jih pa v oporoki prezreš — si zanje falot.
V	vseh dejanjih se jasno kaže pohlep vseh domnevnih sorodnikov, ki tvorijo v svojem bistvu zaokroženo celoto, kateri načeljuje Agaton. Nasprotje od teh
tvorijo teta s svojo nečakinjo Danico in pravnik.
V celoti je premiera zelo dobro uspela. Inscenacija in razporeditev oseb na odru sta bili odlično rešeni. Neizdelan je bil zaključek III. dejanja, ki je zapustil v gledalcu vtis, da se mora še nekaj zgoditi.
Prepričani smo, da bodo ostale reprize še boljše od premiere.
ZAHVALA
Uprava dijaškega doma v Trbovljah se najtopleje zahvaljuje tov. Skobetu Ivanu, članu IO MLO Trbovlje za dar v znesku 1500 din. Tov. Skobetu gre posebna zahvala še zato, ker je ta znesek prejel za svoje požrtvovalno delo in je to svojo nagrado oddal v korist socializma. Zgledi naj vlečejo!
Zahvaljujem se rudarju Rupniku iz Doberne, ki je našel mojo izgubljeno torbico z vsemi kartami in denarjem ter mi vse pošteno vrnil. Hvala!
Knez Franc, Trbovlje — Loke 310.
Sirite tisk of;
Volaušek-Trinkaus
Zmaga! je Ione
(Nadaljevanje.)
Jaka je bil tudi naslednji dan zelo molčeč. Govoril je z njim s trdim, robatim glasom in skušal s tem pokazati nezadovoljnost z novincem. Njegovo ravnanje se ni mnogo razlikovalo od ravnanja ostalih rudarjev in je Toneta močno razočaralo. Pomišljal je, da bi zapustil rudnik, in odšel delat drugam. »Zakaj bi se silil, če nisem zaželen,« je razmišljal. »Tudi ene same prijazne besede mi ne privošči. Kaj sem mu le naredil? Saj mu skušam vsako željo razbrati že iz obraza.« Da je ne bi izvršil, ni niti pomišljal. To ga je z dneva v dan bolj tiščalo.
Po večerji se je odpravil v sobo in poklical tja še Tineta, s katerim se je spoprijateljil ter mu zaupal, da v rudniku ni zadovoljen in če se ne bo stanje izboljšalo, da bo vzel obračun.
Tine, ki ga je ves čas tiho poslušal, mu je med smehom dejal: »Nam se v začetku tudi ni bolje godilo. Vsakdo mora v rudniku preko tega. Veš to je nekakšna vstopnica, katero moraš imeti, če hočeš med rudarje ...«
»Jaz je pa ne maram,« je srdito vzkliknil Tone. »Tudi brez nje bom
prišel naprej. Norcev z menoj ne bodo brili. Jim že pokažem. Sam bom začel napadati. Bomo videli, kdo bo zmagal!«
Ko sta naslednji dan prispela do jaška in se je Jaka še nekaj obiral, ga je Tone opomnil: »Bova začela, a?«
Jaka je nekaj zarobantil in odšel na odkop. V Tonetu je vse igralo. »Ali sem te, kaj?« »Le čakaj, to je šele začetek.«
Ko sta odstrelila, sta šla k malici. Jaka ni z njim spregovoril niti besede. »Ti smrkavec, da boš mene? Si še prezelen!« Čeprav je bilo po strelih premoga na pretek, mu Jaka vseeno ni pomagal nakladati. Rajši se je vse-del na odžagano bruno in čakal, da bo Tone par vozičkov nametal, nakar bo šele začel kopati.
Tone je molče nakladal. Bil je že upehan, a vseeno ni odnehal. Pričelo je primanjkovati premoga. Dokler je bila plast od strelov zrahljana, ga je Jaka sproti nakopal. Cim pa je zadel ob tršo plast je začel zaostajati. Tone se je vrnil s praznim vozičkom in nametal ves premog, katerega je Jaka med tem časom nakopal, nato pa sc je naslonil na lopato.
Jaka se je za hip zazrl v Toneta in opazil njegov hladen pogled. Kri mu je stojnla v glavo. Začel je še besnejo mahati s krampom. »Lahko bi poma-
gal,« je mislil. Toda Tone je nakladal in zopet prestal, kadar mu je zmanjkalo.
»Le čakaj, hudič! Jutri boš že videl. Zavrtam ti tako dolge luknje, da boš imel premoga za ves dan, ne pa samo za nekaj ur«, je tujtal Jaka. Vse telo ga je že bolelo, vendar ni odnehal. Bal se je, da bi se mu Tone smejal.
Tudi iz jame sta šla molče. Oba sta kovala načrte za drugi dan. Jaka je res zavrtal dolge luknje, vendar je tudi ta dan Tone zagrabil in premoga je začelo primanjkovati. Jaka je zopet kopal kot besen. Tone jih je nametal že petindvajset, pa še ni bilo konec »šihta«.
Ali bi se malo oddahnila?« je predlagal Jaka.
»Jaz nisem prav nič utrujen. Kar dajva!«
Jaka se je potajil in nadaljeval z delom. »Se danes popoldne grem v pisarno,« je sklenil. »Z njim ne morem več, kdo se bo pa jezil.«
Popoldan je res šel v pisarno in prosi) za novega tovariša. Obljubili so mu, da ga dobi. Pomirjen je odšel iz pisarne.
Naslednji dan mu je pomagal zopet Tone nakladati. Tudi Tone je pozneje zgrabil za kramp in sta skupno ko-
pala. Delala sta složno in molče ter tudi ta dan prišla preko petindvajset. Tone se je veselil svoje zmage. Tudi Tinetu je povedal.
»Dobro si ga zgrabil,« mu je potrdil. »To staro navado bo treba zatreti. Koliko novincev je vsled tega zapustilo delo in odšlo drugam. Jaz se temu prav nič ne čudim. Prvi vtisi so najvažnejši. Ce z čas človek rudnik vzljubi in ga slične stvari ne vržejo iz ravnotežja. Borba s starimi je najtežja in midva ne bova vrgla puške v koruzo, kaj?«
Jaka je začel spoznavati, da Tone le ni tako napačn fant, kot je mislil in da bo z njega še dober rudar. Ni pa hote) tega priznati. Zato tudi ni šel v pisarno, da bi bil Tone s prvim dodeljen k njemu.
Sele ko je s prvim bral razdelitev številk in ko je bil Tone dodeljen k Bregarju, je začutil, da mu ni vseeno. »Fant je trmast, drugače pa dober,« je zaključil. Dodelili so mu Cirila. Cirila v delu ni poznal in je bil radoveden, kakšen delavec bo.
Z njim ni bil zadovoljen. Ta je bil pravo nasprotje Toneta. Pokesal se je, da je predlagal Tonetovo premestitev.
(Se nadaljuje.),
V tekmovanju med izobraževalnimi tečaji sta najboljša št. Jurij pod Kumom in Razbor
Tekmovanje v Izobraževalnih tečajih v trboveljskem okraju je v veliki meri poživelo delo v teh tečajih. Načrtni napredek je bil opažen predvsem v Raz-boru, dočim je pa v St. Juriju pod Kumom, ki je bil od začetka najboljši, proti koncu tekmovanja nekoliko popustil.
Tekmovalo se je po točkah, katere je razpisal okrajni odbor ljudske prosvete v Trbovljah. Po obisku tečaja je v % dosegel najboljši uspeh St. Jurij pod Kumom z 61 obiskovalci, drugo mesto Razbor s 37 obiskovalci, sledijo Mlinše, Cemšenik, Čeče in ostali.
Tehnične težave so si vsi tečaji zadovoljivo reševali. Dobri organizacijski prijemi so bili v St. Juriju pod Ku mom, kjer so izvolili razredni odbor, organizirali sten-čas in fizkulturni odsek, Napaka pa je bila, da so uspeli privabiti v tečaj samo mlajše moči pod 25 let. Popolnoma drugače je to v Raz-boru, kjer je najstarejši tečajnik Breč-
ko Alojz star 49 let in Šeško Ludvik, ki je star 46 let. Uspeh tečaja v Raz-boru je tudi v tem, ker imajo tedensko 12 ur pouka, ne pa predvidenih 8 ur in bodo z lahkoto predelali celotno snov, ki je predvidena za tečaje. V celoti je v trboveljskem okraju 10 izobraževalnih tečajev, katere obiskuje 275 obiskovalcev. Do sedaj je bilo opravljenih 380 učnih ur. Pomoč masovnih organizacij — izvzemši mladinske, je bila zelo slaba. Saj so samo štirje tečajniki, ki so stari nad 25 let in še ti odpadejo vsi na Razbor. Nujno je, da organizacije posvetijo več pažnje udeležbi teh tečajev, ki so vzgojno-političnega pomena na vasi.
Na osnovi poročil in pa stvarnemu stanju v izobraževalnih tečajih, je tekmovalna komisija pri okrajnem ljud-sko-prosvetnem svetu Trbovlje podelila dve nagradi. Prvo nagrado v iznosu 6000 din je dobil izobraževalni tečaj v St. Juriju pod Kumom, drugo pa Razbor v iznosu 5000 din.
Pionirska telovadna akademija v Hrastniku
V	soboto dne 22. I. 1949 so pionirji TD Hrastnika priredili svojo prvo telovadno akademijo z zelo pestrim programom.
Hrastniškemu občinstvu so se predstavili s trinajstimi telovadnimi točkami, ki so vzbudile pri gledalcih mnogo priznanja. Nastopili so vsi oddelki pionirjev od najmlajših iz Doma igre in dela pa do najstarejših.
Predvsem so vžgale točke pionirjev Iz DID-a, ki so jih uvežbale njihove vzgojiteljice, dalje točka starejših pionirk na švedski klopi in »konjički«, katere je sestavila in uvežbala tovarišica Voršnerjeva. Dalje so se mlajši in starejši pionirji izkazali pri raznoterostih in preskokih čez kozo, katere so vežbali tov. Zorčič in tov. Kajzer. Prošte vaje mlajših pionirjev in vaje starejših pionirjev »smučarji«, ki jih je sestavil tov. Vastič, uvežbala pa tov. Potušek in tov. Zorčič, so bile deležne posebnega priznanja.
Prireditev dne 22. I. 1949 je številno občinstvo tako vžgala, da je bila splošna želja po ponovitvi prireditve, kar se je zgodilo dne 30. I. 1949.
V	tehničnem oziru je bila akademija prvič dobro izvedena, vendar je primanjkovalo barvnih svetlobnih efektov, ker je bila odrska razsvetljava nekaj pokvarjena. Lahko pa trdimo,
Gostje v trboveljski dolini
V	soboto sta prišli v Trbovlje dve folklorni skupini iz Javornika in Gu-štanja katerih izvajanje je povezoval tržiški harmonikarski trio. Prireditev se je vršila na pobudo koncertne poslovalnice, ki prenaša kulturno-umelniško življenje ne le samo iz naših mest, temveč prinaša našemu podeželju med drugim tudi reprodukcije plesov, ki so se porodili ob načinu in okolju življenja naših prednikov.
Polni dvorani se Je najprej predstavil tržiški harmonikarski trio, kateremu je bilo videti, da je dobro verzl-ran, saj igrajo že od 1. 1941. Je discipliniran, v izvajanjih mestoma malo zavlačuje, manjka mu tudi tu in tam dinamike, napravlja pa vtis solidnega tria.
Nato je zaplesala plesna skupina iz Javornika v nad 150 let starih narodnih nošah, star ples po melodiji »Sinoči sem na vasi bil«. Pri plesu je bilo opaziti malo neskladnosti, deloma okornosti v gibih, ni pa bilo tudi kritja.
SKUD »Prežihov Voranc« iz Gušta-nja se nam je predstavilo s »Koteljsko
da je bila ponovitev akademije v vsakem pogledu mnogo boljša, upoštevajoč izvedbo posameznih točk in vse ostale momente.
Uprava TD Hrastnik je za to akademijo preskrbela tudi primerno novo garderobo, ki bo tudi poznejšim sličnim prireditvam najbolje služila. Prav tako je uprava društva preskrbela obdaritev vseh nastopajočih pionirjev z bonboni, pecivom in čajem.
Akademija sama je dokaz, da se je fizkulturno delo, ki je zadnji dve leti zelo nazadovalo, ponovno razživelo in to v takem obsegu, da primanjkuje prostorov za sistematično vadbo. Članstvo in mladina društva se istočasno, ko se vrši redna telovadba vseh oddelkov, z veliko vnemo in požrtvovalnostjo pripravlja na svojo, dosedaj največjo telovadno akademijo, ki bo povezana s sodelovanjem moškega pevskega zbora, orkestra in recitatorjev SKUD-a Aleš Kapla Hrastnik. Za dostojno izvedbo te akademije pričakujejo organizatorji in nastopajoči vso moralno in materialno pomoč pristojnih forumov.
Z ozirom na Izredno lepo uspelo akademijo pionirjev TD Hrastnika bi priporočali njeno ponovitev v večjih krajih okraja Trbovlje.	Vrk.
polko«, ki jo Je ob izvirni spremljavi klarineta in harmonike odplesalo ritmično dobro in živahno, le v prigibih naj bi bilo malo več skladnosti.
Deklamacija Hilde Rožičeve, ki je deklamirala odlomek iz »Burjevestnika«, je zašla nekoliko preveč v šolsko deklamacijo. Deklamacija bi bila lahko boljša, če bi se deklamatorka bolj vživela v tekst in ga podala z malo večjim občutkom.
Dva para iz Javornika, ki sta zaplesala dva plesa, sta nekoliko mrtvo prikazala štajerski ples in kmečko polko; vzrok temu pa je bil brezdvomno prepočasen tempo godbe. V ostalem bi morala paziti oba para malo bolj na skladnost in samostojnost pri plesu.
Guštinj nam je nato zaplesal češko polko lz »Prodane neveste«, ki sta jo spremljala saksofon in harmonika. — Spremljava ni bila morda prav originalna, ples pa je bil izveden temperamentno in sklad to.
Pred koncem so zaplesali trije pari guštanjske skupine še »Ukrajinski ples« ob spremljavi harmonike in klarineta. Ples je bil dobro izveden, le srednji par naj bi bil malo bolj pazil na sklad-nostno izvedbo plesa. Da pa ugajajo taki plesi trboveljski publiki, spozna-
mo po tem, ker je zahtevala ponovitev plesa, kar se je tudi zgodilo. Upoštevati pa moramo seveda, da so bili vsi plesalci amaterji in da so brezdvomno vložili v priučitev plesov mnogo truda in časa, kar vse dviga vrednost njihovega sobotnega nastopa v Trbovljah.
Bil je prijeten večer, ki je razvedril
naše delovno ljudstvo in ki sl še želi takih obiskov, ker ve, da se na ta način zbližuje in medsebojno spoznava delovno ljudstvo vse Slovenije, ne samo ob skupnem delu za izboljšanje svojega življenja^ marveč tudi s kulturnim delom, kar dviga kulturno raven naših množic po industrijskih Centrih.
HKhulturu >n •spori
Nedeljski nogomet
Rudar mladinci; Mladost (Zagreb) 2:1 (1:1)
V	nedeljo se je na igrišču SD Rudar odigrala prijateljska nogometna tekma med mladinci »Rudarja« in mladinci »Mladosti« iz Zagreba. Tekma je bila zelo živahna in napeta. Najprej je prišla v vodstvo »Mladost« z 1 :0, kmalu nato pa je »Rudar« izenačil na 1:1.
V	drugem polčasu je bila igra še bolj živahna. Mladinci »Rudarja« so bili v premoči, vendar je bila obramba gostov toliko sigurna, da je odvračala vse napade, ki so bili prav pogosti. V sredini drugega polčasa je desno krilo »Rudarja« doseglo drugi gol ter s tem postavilo končni rezultat. Sodil je Vaneli prav dobro — občinstva preko 300.
Krim (Ljubljana) : Rudar 4:1 (2:1)
Prvo moštvo »Rudarja«, ki pa ni nastopilo kompletno, je odigralo prijateljsko tekmo proti SD Krima iz Ljubljane. Moštvo »Rudarja« je izgubilo to srečanje z rezultatom 4: 1. Takoj v 2. minuti je Opresnik dosegel vodstvo ter je Rudar vodil do 15. minute prvega polčasa. Rudar je dal sicer dobro igro, vendar se napad ni mogel uveljaviti radi slabe krilne vrste.
Krim je upravičeno zmagal, ker je imel svoje vrste mnogo bolj povezane.
SSD Slovan : Bratstvo (Hrastnik) 3:3
V	Ljubljani se je odigrala na Igrišču Slovana prijateljska tekma med Slovanom in Bratstvom iz Hrastnika. Po nakovredni igri je bil končni rezultat neodločen 3 :3.
SSD Proletarec : Miličnik (Ljubljana) 3:2
Smučarsko tekmovanje Rudarja v Kranjski gori
Ker pri nas ni snega in se vsled tega smučarska sezona še ni mogla razmakniti , se je odločila smučarska sekcija SSP Rudarja, da priredi društvene tekmo na Kranjski gori. Skoda le, da niso mogli dobitti vsi člani dopustov, vsled česar se jih je odzvalo samo 21. To pa nikakor ni motilo razpoloženja ostalih.
V	četrtek so imeli celodnevni trening pod vodstvom tov. Bevca Cveta, ki je prišel iz| smučarskega tečaja, Na tem treningu so predelali vse osnovne prisne iz smučanja: enojni, dvojni korak, plug, plužno kristjanijo, zanožno kristjanijo, zabijanje skokov pri smuku itd.
Popoldne so izvedli šest skokov na 40-metrski skakalnici. Prvi se je ohrabril Jelen, ki je izvedel dva skoka. Prvi skok je bil precej nesiguren in spodneslo ga je šele pri prehodu v ravnino, zaradi nepravilne drže po odskoku. Drugič je skočil sigurneje, vendar s piko. To je bil .njegov krst, ki ga je zadovoljivo prestal. Pri njem, kot kasneje pri Crnkoviču, ki je tudi izvedel dva skoka, je bilo opaženo nedovoljno obvladanje brzine. Bevc je obakrat pristal brez padca. Opaženo pa je bilo, da ima za seboj 25 metrsko planiško skakalnico.
Vsled vedno bolj zaledenelega doskočišča so morali nadaljnji skoki odpasti.
Naslednji dan dopoldan so se pripravljali za tekmovanje v veleslalomu.
Proga je bila dolga 500 m z 9 vrati in 90 metrsko višinsko razliko.
Tekmovanja se je udeležilo 16 tekmovalcev, ki so z izjemo enega samega — kateremu se je pri padcu odpela smučka in zdrsela navzdol — vsi prispeli na cilj.
Za prva mesta se je bila ostra borba med Crnkovičem, Bevcem, Jele-
nom, Lanišnikom in Pokornom. Tekmovalci so se razvrstili: L Crnokovič Juro 31:1, 2. Dolinar Emil 32:3, 3. Bevc Cveto 33:1, 4. Lanišnik 33:4, 5. Jelen Ivan 34:2, 6. Pokorn Janez 35:0.
Od vseh je vzel najostrejši tempo Jelen, ki je kljub padcu dosegel peto mesto. Enodnevni strokovni trening je brez dvoma mnogo koristil tekmovalcem, saj so tekmovalci »Krima«, ki so tekmovali izven konkurence, dosegli le nekaj sekund boljše rezultate in še to samo dva, ki že štirinajst dni vadita v Kranjski gori.
Zadovoljni in s smehom so se smučarji vrnili v Trbovlje, kjer nestrpno pričakujejo, da bo na novo zapadel sneg. — Smuk. —
Ali že veste
da so v Trbovljah izumili nov način posipanja cest. Kakšen je ta izum si lahko vsakdo ogleda na poti od Šetinca proti Globošaku. Pot je na debelo nasuta s kamenjem, kar bi še nekako šlo. Novi izum pa sloni na dejstvu, da je izumitelj poleg tega nasul po poti še par centimetrov na debelo grobega pepela, ki je pomešan s pločevinastimi škatlami, lesom, papirjem, čebulo in ce.o z zeljnimi koreninami. Za to stvar se baje že zanimajo graditelji ceste Zagreb—Beograd in bo skoraj verjetno prizadeti proglašen za izumitelja;
da pride kontrolor, ki se najavi z brzojavko ob 11 dopoldne iz Ljubljane in se pripelje ob pol 17. uri na najavljeno mesto, istočasno z brzojavko. Res velika brzina! Brzojavka pride iz Ljubljane v eni uri, od trboveljske, pošte pa do lokala invalidov, ki je oddaljen le 200 m od pošte, pa potrebuje cele štiri ure:
da KLO Sv. Urh ne more dobiti trafikanta, zaradi česar je trafika že dalje časa zaprta, kadilci pa si morajo nabavljati tobak v Trbovljah ali Zagorju;
da si potniki, ki potujejo iz Zagorja, Hrastnika ali Trbovelj želijo, da bi bile čakalnice tudi kedaj zakurjene na postajah;
da je šivanka težja od vreče. To pa zato, ker dobijo šivilje v Hrastniku SD karte, trgovski uslužbenci pa, kt nosijo vreče, pa LD;
KINO »TRIGLAV« ZAGORJE
bo predvajal:
V	soboto in nedeljo, dne 12. in 13ega
februarja 1949 »ZAKON V SENCI«
V	sredo in četrtek, dne 16. in 17ega
februarja 1949
»POZABLJENA VAS«
KINO TRBOVLJE
predvaja sovjetski film »DALJNA NEVESTA« zabavne vsebine.
Predstave:
v soboto samo ob 4 popoldne v nedeljo ob 3, 5 in 7 zvečer v ponedeljk ob 5 in 7 zvečer v torek	ob 5 in 7 zvečer
OBVESTILO
Obveščamo vse masovne organizacije in Uprave podjetij, LMS, ZB Zagorje in ostale prijatelje športa, da se vrši prvi redni občni zbor sindikalnega športnega društva »Proletarec« Zagorje v nedeljo dne 20. febr. 1949 ob 9. uri dopoldan v fizkulturnem domu (mala dvorana). S tem preklicujemo izdano okrožnico, s katero je bilo objavljeno, da se vrši občni zbor 13. t. m. ob istem času.
Fizkulturni zvezi, športnemu oddelku na znanje.	Odbor.
Uredništvo Trbovlje — Uprava rudnika Trbovlje telefon 34 — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Odgovorni urednik Stane Šuštar