Cena cent« 7®
Upravništvo: Ljubljana, Puccdnijeva ulica 5 — Telefon št 31-22, 81-23, 31-24.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccdnijeva ul. 5. - Telefon 31-25, 31-26.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št 17.749.
.ZKLJUCNO ZASTOPSTVO za oglase Iz Kr. Italije tn inozemstva ima
Unione Pnbblldtš Italiana S.A* Milano
ponedeljka. Lb 12.—> a tnuaeiiuitvo pa L. 90.—
Uredništvo: Ljubljana, Pucdnljeva ulica it. 6, telefon 81-22, 31-28, 81-24.
Rokopisi se ne vračajo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblidta (U provenlenza Italiana ed --
Unione PnbblfcH* Italiana S. /L, Milano
Veliko uničevanje vzhodno od Kijeva
Brezupni poizkusi sovjetskih čet za osvoboditev iz nemške obko-litve - Tudi sovjetski protinapadi pri Poltavi odbiti - Nemško letalstvo razbija neprestano petrograjske utrdbe
Iz Hitlerjevga glavnega stana, 24. sept. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo naslednje vojno poročilo:
Na področju vzhodno od Kijeva so bili včeraj uničeni nadaljnji deli sovražne vojske. Ostanki so bili segnani v dva tesno obkoljena kotla, katerih slika iz zraka kaže kaotične razmere. More se računati, da bodo te sile v nekaj dneh popolnoma odstranjene.
V	Kronštatskem zalivu so zadela bojna in strmoglavna letala z bombami v polno sovjetske bojne ladje in en rušilec. Ob obali Belega morja so uničili oddelki bojnih letal veliko elektrarno. Nočni napadi letalstva na vojaške naprave v Petrogradu in Moskvi so bili učinkoviti.
V	boju proti Angliji so bombardirale letalske sile v poslednji noči pristaniške naprave ob Kanalu sv. Jurija, kakor tudi ob južni obali otoka. Večji požari, med njuni ob Milfordhavnu, so pokazali uspeh teh napadov.
Sovražna letala niso niti podnevi niti ponoči priletela nad nemško ozemlje.
«t»
Stockholm, 24. spet. d. Na vseh frontnih odsekih vzhodnega bojišča se nadaljujejo borbe z nezmanjšano srditostjo.
V	veliki uničevalni bitki vzhodno od Kijeva neprestano naraščata število sovjet-sko-ruskih ujetnikov in množina vojnega plena. Obkoljene sovjetske armije si zaman prizadevajo s silovitimi izpadi osvo-b<xiiti se jeklenega nemškega oklepa, toda ti brezupni poskusi le še bolj večajo njihove silne izgube na ljudeh in materialu. Nemško letalstvo drobi v neprestanih napadih sovjetske čete, ki se na raznih točkah obkoljenega ozemlja skušajo organizirati za odpor. Tudi vzhodno od Poltave, do kamor je prodrla nemška ofenziva, naperjena proti Harkovu, se skušajo sovjetske čete osvoboditi nemškega pritiska s protinapadi, ki pa ostajajo enako neuspešni kakor protinapadi vzhodno od Kijeva. V obleganju Odese ni zabeležiti bistvenih sprememb.
Na osrednjem bojišču so se jugovzhodno od Smolenska z velikimi izgubami končali sov j etsko-ruski poskusi potisniti nemške obrambne črte v smeri proti Smolen-sku. Timošenkove dokaj močne čete so tu i2rvršile vrsto protinapadov, ki pa navzlic velikim sredstvom, s katerimi so sprva razpolagale, niso dosegli zaželenega uspeha. Vsi napadi so se končali s silnimi izgubami za napadalce.
V	borbi za Petrograd igra na nemški strani posebno veliko vlogo letalstvo, ki brez prestanka noč in dan ruši sovjetskoruske obrambne črte. Vrzeli v utrdbah skuša obrambno poveljništvo Petrograda sproti izpolniti z novimi rezervami, pri čemer se razvijajo med utrdbenimi črtami silovite borbe med nemško in sovjetsko-rusko pehoto.
Vreme na petrograjskem področju fronte je mrzlo, deževno in se je zadnje dni še nadalje poslabšalo. Ponekod zelo močvirnati tereni močno otežkočajo kretanje transportov ljudi in materiala, navzlic tem naravnim oviram pa se sila nemškega pritiska ni nič zmanjšala.
Velika udeležba zavezniških čet
Rim, 24. sept. d. V pregledu velike bitke v Ukrajini ugotavlja list »Corriere della Sera«, da v teh velikih in uspešnih vojaških operacijah niso bile angažirane samo nemške čete, marveč so v veliki meri sodelovale tudi italijanske čete, kakor tudi madžarske, rumunske, slovaške, hrvatske, španske, finske, norveške in valonske edi-nice.
Nevzdržen položaj Kangoeja
Helsinki, 24. sept. d. Odkar so nemške čete zasedle baltiški otok Oesel, smatrajo v finskih vojaških krogih položaj boljše-vikov na oporišču Hangoe kot nevzdržen. Hangoe so morali Finci odstopiti Sovjetski zvezi na podlagi diktiranega miru iz L 1940. Tamkajšnja sovjetska posadka je do zadnjega časa prejemala živež in mu-nicijo preko Baltiškega morja, odkar pa je ta zveza pretrgana, je polotok Hangoe docela odrezan od oskrbe. Dokler so imele sovjetske čete zvezo preko morja, sovjetsko topništvo v Hangoeju ni štedilo s topniško municijo, marveč jo je nenavadno širokogrudno razsipalo. Zelo suho poletje je sovjetski vojski nudilo ugodno priliko, da je s svojim topništvom zanetila mnogoštevilne gozdne požare. Njihova aktivnost se je sedaj zelo zmanjšala. Od srede avgusta dalje je posadka v Hangoeju nenavadno pasivna, nasprotno pa je pričelo finsko topništvo v večjem obsegu obstreljevati to sovražnikovo pomorsko oporišče.
Potopljen sovjetski mintnosec
Helsinki, 24 sept. d. Vzhodno od otoka Suursaari je finski brzi torpedni čoln tor-pediral in potopil 500tonski sovjetski mi-nonosec. Izmed posadke, ki je štela 36 članov, je 35 mornarjev in častnikov utonilo. Zadnji brodolomec je bil rešen in ujet.
Na južnem področju Ladoge je finsko topništvo potopilo neki sovjetski parnik.
Odbiti sovjetski napadi na osrednjem bojišču
Berlin, 24. sept. d. S pristojnega nemškega mesta se doznava, da je bilo napre-
dovanje boljševiških čet na osrednjem bojišču ustavljeno in zlomljeno. Boljševiki so imeli v telj borbah velikanske izgube na ljudeh in vojnem materialu. V svojih prizadevanjih potisniti proti zapadu bojne črte so sovjetske čete izgubile dve tretjini svojega vojaštva. Teptajoč trupla svojih tovarišev so boljševiki neprestano prehajali v napad na nemške postojanke, bili pa so na vseh točkah odbiti. Laž so vse informacije iz tujih virov, ki govore o nekakšni »zmagoviti sovjetski ofenzivi« na osrednjem bojišču. Zanimiva je tudi ugotovitev, da niti sam sovjetski informacijski urad nikoli ni namigaval na kake uspehe sovjetskih čet v tem odseku.
Protiletalski uspehi nemške pehote
Berlin, 24. sept. d. Od 20. septembra dalje je nemška pehota s svojim orožjem
sestrelila 24 sovjetsko-ruskih letal. Pri tem je treba upoštevati, da so bila ta letala sestreljena edinole z navadnimi puškami in strojnicami. Nemška pehota je razen tega uničila na tleh še nadaljnjih pet sovražnih letal, poleg onih, ki so jih uničile protiletalske baterije nemške pehote, ki so ves čas z velikim uspehom sodelovale v obrambi pred sovjetskimi letalskimi napadi.
Bombe na Moskvo
Stockholm, 24. sept. d. Po vesteh, ki so davi dospele iz sovjetsko-ruske prestolnice, so nemška letala v pretekli noči ponovno napadla Moskvo. Po sovjetsko-ruski verziji se je le nekaterim nemškim letalom posrečilo prodreti do jedra Moskve, kjer so z odvrženimi rušilnimi bombami povzročila škodo na poslopjih
Ogromne sovjetske izgube pri Kijevu
Po številu ujetih sovjetskih vojakov presegajo vse dosedanje poraze v vojnah
Berlin, 24. sept. u. Kakor se je zvedelo iz dobro poučenega vira, se je življenje v Kijevu normaliziralo kljub razdejanju, ki so ga boljševiki povzročili posebno v tovarnah in delavnicah. Mnogo minskih polj so nemški vojaki že prekopali v sodelovanju z mestnim prebivalstvom.
Berlin, 24. sept. d. Nemški listi, ki še zmerom obširno razpravljajo o veliki bitki vzhodno od Kijeva, zlasti podčrtava j o, aa po številu ujetnikov, ki so v njenem poteku padli v nemške roke, daleč presega vse bitke, ki jih je izvojevala nemška vojska. »Volkischer Beobachter« piše med drugim:
Uničevalna bitka, ki se razvija pri Kijevu, daleč presega po številu ujetnikov ne le tanenberške bitke, ki je bila najvažnejša v svetovni vojni in v kateri je bilo zajetih 92.000 ruskih vojakov, marveč tudi vse bitke v pohodu na Poljsko in med vojno na zapadu. Pri Koutnu so nemške armade zajele 300.000 ujetnikov. Celo v prvih velikih bitkah na Ruskem gmota ujetega sovjetskega vojaštva ni dosegla sedanjega obsega. V borbah pri Minsku in Bjalistoku je naraslo število ujetnikov na 325.000.
Pariz, 24. sept. d. Poročila o nemških vojaških uspehih vzhodno od Kijeva so še glavni predmet zanimanja pariškega tiska. »Petit Parisien« piše o tamkajšnjih vojnih operacijah med drugim:
Sedaj je usoda sovjetske vojske zapečatena. Vojna na vzhodu je prišla do odločilnega preokreta. Število sovjetsko-ruskih vojakov, ki so bili doslej onesposobljeni za nadaljnjo borbo, se ceni na 6 milijonov. Ako pade še Petrograd, bodo Rusi docela iztisnjeni z Vzhodnega morja in nemške oskrbovalne črte se bodo skrčile za več sto km. Železniške zveze se bodo lahko izpopolnile s transporti po morju. Po uničenju Budjonijevih armij bo Sov-vjetska zveza izgubila 3 petine svoje težke industrije, kar pomeni popoln zlom njene vojne proizvodnje.
List zaključuje z ugotovitvijo, da* je nemška vojska rešila zapadno civilizacijo.
List »Aujourdhui« piše med drugim, da so se človeške rezerve Sovjetske Rusije zmanjšale že na polovico. Sovjetsko-ru-skim armijam že primanjkuje vojnega
materij ala, ki ga ni mogoče niti nadomestiti niti obnoviti, ker so prometne zveze z zaledjem prekinjene.
Sovjetski vojski primanjkuje že orožja
Berlin, 24. sept d. Kako velikanske izgube vojnih potrebščin so utrpele sovjetsko ruske čete v veliki uničevalni bitki v loku med Dnjeprom in Desno je razvidno lz nemških vojnih poročil, ki navajajo silno množino vojnega plena, ki je padlo v nemške roke. Tako so med drugim Nemci zaplenili med orožjem tudi puške in strojnice z žigom, ki dokazuje, da so bile šele 7. septembra odpremljene iz orožnih tovarn v Tuli. Iz tega se vidi, da je bilo to orožje naravnost iz tovarn dobavljeno četam na fronti. Po izjavah vojnih ujetnikov je vojakom sovjetsko poveljništvo svetovalo, naj si preskrbe orožja in opremo od padlih tn ranjenih tovarišev.
Nova nemška taktika
Bern, 24. sept. d. Kakor poroča berlinski dopisnik curiškega lista »Neue Gazzette«, je pripisovati velike uspehe, ki so jih Nemci dosegli v najnovejši ofenzivi v Kijevu, v veliki meri tudi novi taktiki, ki so jo uvedli v svojih operacijah in ki je drugačna, kakor pa je bila običajna v prejšnjih nemških ofenzivah. Namestu tankov, ki so prej prvi prešli v napad, prevzemajo sedaj pri vsakem novem prodoru iniciativo bataljoni motociklistov, ki prodirajo daleč pred tanki na nasprotnikovo ozemlje. Ta novi način uporabljajo Nemci bržkone zaradi tega, ker se tanki na terenu s slabimi cestami ne morejo dovolj naglo kreta-ti, da bi mogli presenetiti sovražnika. Mo-tociklistične čete so mnogo hitrejše in jim na ta način uspe zasesti važne mostove, preden imajo Rusi čas, pognati jih v zrak. Motociklističnim četam slede nato tanki, neposredno za njimi pa motorizirana pehota. Berlinski dopisnik omenjenega švicarskega lista sodi, da so Nemci to novost v razporeditvi napredujočih oddelkov uvedli zaradi tega, da so parirali sovjetsko taktiko napadov na nemške tanke v trenutku, ko se je pretrgala vez med njimi in sledečo motorizirano pehoto.
Naraščajoča stiska oblegane Odese
Silno topovsko obstreljevanje obrambnih utrdb — Mestu primanjkuje že vode in živil zaradi pomanjkljive preskrbe
po morju
S fronte pri Odesi, 24. sept. u. Odeška fronta se razteza v obliki polmeseca, tako da na dveh mestih doseže morje in je tedaj s kopne strani mesto popolnoma odrezano od ostale države. Utrdbe, ki obkrožajo Odeso, so ojačene s kazematami, pod-kopi in napravami iz železa in betona ter zapirajo mesto proti nasprotniku. Ta utrjeni pas se vleče od ustja Dnjestra do Ha-džibejevskega zaliva na vzhodu. Zato topništvo stalno bije po vsem tem utrjenem pasu, dočim pehota pod zaščito bojnih voz napreduje polagoma korak za korakom, deloma v bajonetnih napadih ter v boju moža proti možu. Treba je pri tem prekoračiti mnoge globoke in široke rove, strelske jarke in utrjena gnezda za strojnice, kar je seveda težak posel.
Včasih topništvo osredotoči svoj ogenj na drugo stran železnice, ki jo že z uspehom obmetava letalstvo z bombami najtežjega kalibra. Pehota je vedno pripravljena in čaka povelja za krajevne delne napade. Protiletalske baterije budno pazijo in stra-žijo, da takoj začno delovati, brž ko se v obleganem pasu dvigne kako izvidniško letalo, lovec, hidroplan ali celo bombnik. V glavnem so na odeški fronti zaposlene rumunske čete. Njihovo topništvo bije pe-denj za pednjem po sovjetskih utrdbah ter pripravlja tla za podjetja pehote. V neprestanih akcijah padajo sovjetske utrdbe posamič druga za drugo v roke napadalcev, tako da je polkrog okoli ogromnega odeškega bojišča vsak dan ožji in tesnoba ter stiska v mestu vsak dan večja.
Kakor poročajo ujetniki, je položaj mesta skoro nevzdržen. Posebni dopisnik »Tribune« je imel priliko govoriti s peto-rico ruskih ujetnikov, ki so ranjeni padli v roke rumunski pehoti. Na vprašanje,
kakšno je stanje v mestu je vprašani naposled dejal, da so porcije hrane občutno zmanjšane in da je zlasti kruh zelo črn in prsten. Primanjkuje tudi vode, ker je ru-munsko topništvo razbilo vodovod pri Be-ljajevki. Mesto ima na razpolago še dve drugi vodarni, ki pa ne zadostujeta za potrebe prebivalstva in vojaštva Zato je tudi voda strogo racionirana. Občutno pomanjkanje vlada tudi v pogledu nekaterih drugih živil. Vse te omejitve so zbudile veliko nevoljo prebivalstva, ki menda ni zadovoljno z odločitvijo komisarjev, da je treba braniti mesto do zadnjega in za vsako ceno. Oblasti so sestavile posebne oddelke, ki imajo nalogo, da pomirijo vsak poskus odpora. Po besedah ujetnika je število mrtvih in ranjenih veliko, ?ato je vojaško poveljništvo prisililo celo šolsko mladino, da je vzela v roke puške in da sode-, luje pri obrambi na raznih utrdbah. Redne vojske v vrstah braniteljev je približno 60 odstotkov, dočim so ostali civilni ljudje, ki jih je vrhovno poveljništvo zbralo na kmetih in se sedaj bojujejo v navadni obleki. Po vsem videzu pa je število teh priložnostnih vojakov nedvomno višje, vsaj kolikor se da to presoditi po ujetnikih.
Municije bo mestu začelo kmalu primanjkovati. Preskrba z vojnimi potrebščinami preko morja nikakor ni enostavna in je vsaka dobava zelo nedostatna. Zajeti vojak je nadalje izpovedal, da se mesto zato tako trdovratno brani, ker je bila Odesa od nekdaj središče fanatičnega boljševizma ter hoče tudi v teh težkih prilikah dokazati, da nikakor ne zaostaja za drugimi mesti. V ostalem pa je treba utrdbeni pas braniti do skrajnosti, kajti odeška vojska nima možnosti za umik.
Le armi aeree e sottomarine
airattacco
Una petroliera e un piroscafo da complessive 14*500 tonn. affondati — Un altro piroscafo danneggiato — Due bom-
bardieri inglesi abbattuti
tenente pilota Piertuigi Laoro hanno attaccato un convoglio nemico in navigaxio-ne nel Mediterraneo: nn piroscafo arma--to da 2500 tonnellate ft stalo eolpito in pie-no ed š esploso affondando rapldamente, altro piroscafo dl 1000 tonnellate š rima-sto gravemente danneggiato.
On nostro sommergibile al comando del tenente di vascello Olindo Di Serio ha šilu rato e affondato nel Mediterraneo orientale una petroliera di 12.000 tonnellate.
H Quartlere Generale delle Forze Arma-te comunica in data dl 24 settcmbre U segmente bollettlno dl guerra n. 4*8:
Nell'Africa Settentrlonale sul fronte dl Tobruk le nostre artiglierie hanno svolto efficaci azioni di fuoco. Tentativi dl avvi-cinamento dell'awersario sono stati pron-tamente respinti.
L aviazione britannica ha compiuto tn-cursioni sulle cittš di Bengasi, Tripoli, Homs e Misurata. In quesfultima localita si lamentano cinque morti e sette feriti. Due bombardieri nemici sono stati abbattuti in fiamme dalle difese contraeree dl Tripoli e di Homs.
In Africa Orientale sui vari fronti dello scacchiere di Gondar ricognizioni offensi-ve di nos tri reparti i quali hanno poste ln fuga elementi avversari tnfliggendo per-dite.
Unita della R. Aeronautlca al comando dei tenente pilota Mario Sami e del sotto-
Utteriori informazioni permettono «M stabilire che due delle tre unita affondate dai mezzi das salto della R. Marina nel porto di Gibilterra sono le cisterne »Fio-na Schell« e »Dembydale« e che 11 piroscafo danneggiato e da conslderarsi perduto 6 il Durham.
Le perdite inflltte aila marina mercanti-le britannica col nostro attacco in Gibilterra sommano pertanto a quattro unita.
Letalske in podmorniske sile
napadajo
Ena petrolejska in neka druga ladja s skupno 14*500 tonami potopljeni — Neki nadaljnji parnik poškodovan — Dva angleška bombnika sestreljena
padla sovražni konvoj, ki je plul po Sredozemskem morju. Ena 2500-tonska oborožena ladja je bila zadeta ter je eksplodirala in se naglo potopila, drog 1000-tonsld parnik je bil hudo poškodovan.
Naša podmornica pod poveljstvom mornariškega poročnika Olinda Di Seria je na vzhodnem Sredozemskem morju torpedira-la in potopila 12.000 - tonsko petrolejsko ladjo.
Na osnovi novejših poročil je bilo mogoče ugotoviti, da sta bili dve od treh ladij, ki so jih potopili napadalni čolni Kr. mornarice, v gihraitarski luki, petrolejskl ladji »Fiona Shell« ln »Dembydale«, ter da je bila poškodovana ladja, Id jo je sraa~ trati za izgubljeno, »Durham«.
Izgube, ki »o bile prizadejale angleški trgovinski mornarici o priliki našega napada na Gibraltar, znašajo torej štiri ladje.
Glavni Stan Oboroženih 811 je objavil 24. septembra naslednje 478. vojno poročilo:
V	severni Afriki je naše topništvo na odseku pri Tobruku razvilo živahno strelno delovanje. Poskusi sovražnika, da bi se približal, so bili gladko odbiti.
Britansko letalstvo je napadlo mesta Bengazl, Tripolis, Homs ln Misurato. V poslednjem mestu je bilo 6 ljudi ubltm in 7 ranjenih. Protiletalska obramba v Tri-polisu in Homsu je sestrelila dva sovražna bombnika, ki sta se še v zraku vnela.
V	vzhodni Afriki so bili naši oddelki na raznih točkah bojišča pri Gondarju na napadalnih izvidniških pohodih in so pognali v beg sovražne čete in jim prizadejali izgube.
Letala Kr. letalstva pod vodstvom poročnika pilota Maria Samija in podporočnika pilota Petra Alojzija Laura so na-
Nove angleške intrige na Bližnjem vzhodu
Nemški tisk o angleških in ameriških težavah na mednarodnem političnem področju
Berlin, 24. sept. u. Najnovejši silni vojni uspehi Nemčije na vzhodni fronti so povzročili Churchillu in Rooseveltu velike težave tudi na mednarodnem političnem področju. Več newyorških listov poroča, da je v zadnjih dneh stališče Japonske glede pogajanj z Washingtonom postalo še trdnejše. Listi pripisujejo to nemškim zmagam. Na drugi strani opozarjajo, da bi lahko ti uspehi napravili odločilni vtis tudi na Turčijo. Morda je agencija Reuter prav zaradi tega obeležila nemško zmago, kakor da je imela političen namen, da bi se namreč izvajal posreden pritisk na Turčijo in Japonsko.
Londonska agencija pa se očitno ne zaveda paradoksa take svoje razlage. Vojski, ki dosega tako ogromne uspehe, se namreč ni treba posluževati političnih pritiskov na tuje sile, da bi premagala svojega neposrednega nasprotnika. Nemški krogi pripominjajo, da je v resnici vznemirjena le Anglija, ki pa skuši to prikriti z novimi manevri in intrigami.
Tako pravi »Frankfurter Zeitung«, da se je London odločil, kakor kaže, čim prej rešiti »turški problem«. Korak, ki ga je podvzel angleški poslanik v Ankari v zvezi z govoricami in kombinacijami o nekih namerah osi glede Dardanel, je odkril novo angleško akcijo s čisto točnimi cilji. Ko je Angležem z okupacijo Sirije, Iraka in Irana »uspelo rešiti te dežele pred nemško nevarnostjo«, bi sedaj radi »rešili« na enak način tudi Turčijo. In prav zaradi take »altruistične« namere pravijo, zbirajo sedaj ogromne sile ob mejah Sirije, Iraka in Irana s Turčijo. Obenem pa so jasno opozorili ankarsko vlado, da bi znali uporabiti še vse bolj učinkovita sredstva, če ne bi »pokazala pravega razumevanja« za to, Velika Britanija, pravi »Times«, se docela zaveda pomena Dardanel v sedanji fazi borbe in nima namena, čakati z orožjem
ob boku, da bi jo sile osi prehitele. »Frankfurter Zeitung« pri tem vprašuje, ali nima morda Churchill, ki ni nikoli hotel priznati, da je bil znani galipolski podvig huda pogrešita, namen, da ponovi pustolovščino, ki se je v zadnji svetovni vojni tako hudo izjalovila. List naglaša, da ima Turčija trdno voljo vztrajati pri svoji nevtralni politiki in da bo znala tudi uveljaviti svojo voljo.
Moskva podpira te britanske mahinacije prav v boljše vi škem slogu. V Berlinu namreč prevladuje vtis, da so imeli padalci, ki so se pred dnevi spustili iz nekega sovjetskega letala na bolgarsko ozemlje, med drugim nalog, povzročiti incidente na bolgarsko-turški meji. Pri njih so našli bolgarske uniforme. Nič ni bolj verjetno, kakor da bi lahko tako preoblečeni napadali turške obmejne straže ter povzročili zapiet-ljaje v odnošajih med obema sosedama.
Španska sodba o angleškem hujskaštvu
Madrid, 24. sept a »Infonnacionee« beležijo, da je »Sunday Expres6* »vetov«!, naj bi se v podporo Rusiji ojačili neradi v Franci j5, Grčiji, Poljski, bivši Jngueftavflji in Norveški. Komunističnim elementom naj bi se dal denar v ta namen, kakemu angleškemu generalu pa poverila koordinacija njihovega delovanja.
Španski list pripominja, da je dorečstek angleškega lista naravnost otročji. Pcvzm-čiHi bi le, da bi se prelivalo še malo več neangleške krvi, nikakor pa bi ae na tak način vojna sreča ne okrnila. Angleži, zaključuje list, se morajo prepričati, da jim nazadnje ne bo preostalo nič drugega, kakor da se sami bore, čeprav jih morda že sedaj skrbi, da tudi to ne bo nič pomagalo proti sodbi, ki jo je nad njšnr- zgodovina že izrekla.
Bolgarski kralj na obisku pri Hitlerju
Berlin, 24. sept. u. Snoči so se razširile vesti iz Bukarešte, da je bolgarski kralj baje potoval skozi Bukarešto s posebnem vlakom in da je na poti v Hitlerjev glavni stan. Vest je zbudila velliko zanimanje glede na sedanjo rusko-bolgarsko napetost. Na sestanku kralja Borisa s kancelarjem Hitlerjem bi lahko prišlo do odločitve, ala se bo Bcdgarja že v kratkem postavila ob stran zavezniških sil v borbi proti komunizmu.
Sofija, 24. sept. d. Bolgarski poslanik v Berlinu Paevan Draganov je v torek dospel v Sofijo, da poroča svoji vladi.
Japonska konzularna konferenca v Nankingu
Nanking, 24. sept d. V ponedeljek je pričela v Nankingu zasedati japonska konzularna konferenca. Načelnik urada za vzhodno Azijo Otta je :mel kot zastopnik japonskega zunanjega ministra Tojode pred 30 konzularnimi zastopniki govtr, v katerem je med drugim naglasil, da Japonska navzlic izpremenjenemu mednarodnemu političnemu položaju ne bo mkoli popustila v svojem prizadevanju, da se reši kitajski problem. Otta je naglasriil, da bo treba ukreniti primerne korake, da se cjaei položaj nankinške vlade tako, tla bo v bodoče kitajska nacionalna vlada lahko še v večji meri sodelovala pri organizaciji novega reda v vzhodni Aziji
Washingtonski kongres, pred novo preizkušnjo
Naraščajoče nerazpoloženje v izolacijskih vrstah
Ljubljanski velesejem v novih zgradbah
Wftshlngton, 24. sept. d. Predsednik Roosevelt je Izjavil, da proučuje ameriška vlada vprašanje oborožitve ameriškega trgovinskega brodovja. Politični opazovalci računajo na podlagi te izjave, da bo predsednik morda že prihodnji teden poslal kongresu poslanico, v kateri bo priporočal revizijo sedanjega nevtralnostnega zakona. V ameriških izolacijskih krogih je ta Rooseveltova izjava povzročila veliko nerazpoloženje. Senator Norris, ki pripada neodvisni skupini ter zastopa državo Ne-brasko, je včeraj izjavil, da bi pomenilo razveljavljenje nevtralnostnega zakona vojno. Poudaril je dvom, ali bo kongres v sedanjih okoliščinah pripravljen odobriti kakršenkoli akt, ki bi pomenil vojno napoved. Sllčno mnenje je izrazil tudi zastopnik države New Tork, ki prav tako vidi v anuli-ranju nevtralnostnega zakona vstop Amerike v vojno.
Washlngton, 24. sept. n. Po poročilih, ki so jih objavili tukajšnji listi, je Hull v svoji zadnji izjavi novinarjem jasno izjavil, da je za spremembo nevtralnostnega zakona. Dejal je, da se je o reviziji tega zakona posvetoval z voditelji kongresa. Sprememba naj bi imela namen olajšati pomoč Veliki Britaniji. Hull je izjavil, da so bile okoliščine 1.1935, ko je bil zakon sprejet, take, da bi lahko Zedinjene države spravile v vojno ali pa jo obdržale izven nje. Zakon o embargu glede orožja pa ni zadostoval, da bi zaprl pot podpori, ki je namenjena Veliki Britaniji.
Jasno je, da predstavljajo take izjave nov poskus, da bi se izzvala reakcija ameriškega javnega mnenja, kakor je tudi jasno, da bi Roosevelt, če se prava reakcija ne bi pojavila, šel še dalje v svoji vojni politiki.
Na neki konferenci v Beli hiši so Roo-■eveltovi zastopniki kongresa, kakor poroča 2>New York Times«, baje pristali na to, da podpro odobritev dodatnih 6 mili-jardnih kreditov za pomoč Veliki Britaniji, da pa so se uprli ukinitvi ali spremembi
Tckio, 24. sept. d. Člani japonske kolonije v Nizozemski Vzhodni Indiji, ki so se včeraj vrnili na Japonsko, pripovedujejo, da je bila v vzhodni Indiji uvedena splošna vojaška dolžnost, ki pa so jo prebivalci sprejeli vse prej kakor z navdušenjem in sicer v enaki meri Nizozemci kakor tudi domačini. V splošnem se prebivalstvo v Nizozemski Indiji zelo malo meni za razne obrambne ukrepe, kar navdaja oblasti z velikim vznemirjenjem. Vrnivši se japonski državljani pripovedujejo nadalje, da so pobegi iz nizozemskih čet na dnevnem redu, odnosno, da se zlasti domačinsko prebivalstvo odteguje vojaški službi pod pretvezo bolezni. Nezanesljivost čet, ki so sestavljene iz domačinskega prebivalstva, povzroča nizozemskim oblastem velike skrbi. Nedavno so se pripetile na otokih Javi in Celebesu spopadi med domačimi vojaki, pri čemer je bilo 30 mož ubitih in ranjenih. Vrnivši se japonski državljani poročajo tudi, da je v Bandoeng prišlo nekaj novih močnih transportov britanskih, ameriških in avstralskih čet za ojačenje mehaniziranih čet v Hfcozemski Vzhodni Indiju
Doslej se je na Japonsko vrnilo že 1000 japonskih državljanov, v Nizozemski Vzh. Indiji pa jih je ostalo še 3500, med njimi 400 žen in otrok. Mnogi člani tamkajšnje japonske kolonije, pretežno trgovci, ki so že dolga leta živeli v Nizozemski Indiji, so bili po blokiranju japonskih dobroimetij prisiljeni vrniti se v domovino, ker jim je bila odvzeta gospodarska osnova za nadaljnji obstanek.
Vpoklic rezervistov na Filipinih
Sanghaj, 24. sept d. Po informacijah, ki so dospele iz Manille, bo v naslednjih dveh mesecih vpoklicanih v ameriško vojsko 125.000 Filipincev, ki bodo služili kot rezervisti v 10 ameriških divizijah. Čim bo
Velika železniška nesreča v Švici
Bern, 24. sept. d. Na železniški progi Bern - Thun se je včeraj pripetila huda železniška katastrofa. Pri postaji Vithrach sta trčila skupaj ekspresni in lokalni vlak. Sunek je bil tako silovit, da se je lokomotiva ekspresnega vlaka zarila v lokomotivo lokalne kompozicije. Prizorišče katastrofe nudi sliko silnega razdejanja. Na 20 m dol-oem odseku proge leži kup razvalin razbitih vagonov, zvitih tračnic ter potrganih električnih vodov. Reševalna dela, ki so se takoj pričela, so zelo težavna. Najmanj šest železniških vagonov je bilo popolnoma razbitih. Točno število žrtev še ni ugotovljeno, po prvih podatkih pa je bilo 9 ljudi ubitih in 20 ranjenih. Bati se je, da je še več potnikov pod ruševinami. Oblasti so uvedle preiskavo, da se dožene vzrok nesreče.
Bern, 24. sept. s. Število žrtev železniške nesreče pil Thunu se je povzpelo na 11. Ranjenih je bilo 20 ljudi.
Le antorizzazioni alla circo-fazione autoveicoli prorogata
Le attuall autorizzazioni alla circolazio-ne per autovetture, per motocicli e per motocarrozzette con motore a benzina sono prorogate de jure fino pj 31 ottobre 1941 senza necessita di alcuna domanda da parte dei rispettivi titolari.
Dovoljenja za vožnjo z motornimi vozili podaljšana
Sedanja dovoljenja za vožnjo z avtomobili, motornimi kolesi s prikolicami in brez njih, pri katerih se uporablja bencin, so bile de jure podaljšana do 31. oktobra 1941. Lastniki vozil v ta namen niso dolžni vložiti posebnih prošenj.
INSERIRAJTE V »JUTRU"!
nevtralnostnega zakona. Na ta način je prišlo med njimi in predsednikom Roosevelt om do nesporazuma.
Berlin, 24. sept. u. Izredno kritični položaj sovjetske vojske kakor tudi dejstvo, da je angleško javno mnenje zelo potrto, sta po mneaju nemških opazovalcev pripravila Roosevelta, da je napravil nov korak na poti do vojne in utemeljil s posredovanjem Cordela Hulla potrebo, da se zakon o nevtralnosti radikalno revidira. Ameriški minister ni povedal točno, ali namerava Roosevelt odpraviti ta zakon ali samo spremeniti, ter se je omejil na izjavo, da klavzula o izvozu vojnih potrebščin ne dopušča, da bi se Velika Britanija v zadostni meri podprla. Nemški tisk opozarja, da je bila ta klavzula dejansko že Izločena z izvajanjem zakona o posojilih ln zakupih, s katerim so bile odpravljene tudi odredbe klavzule »cash and carry«, nazadnje pa so najnovejši Rooseveltovi ukrepi odpravili še velik del preostalih določb nevtralnostnega zakona o prepovedi, da bi ameriške ladje plule po vojnem področju, čeprav kongres v tej stvari ni bil niti konzultiran.
Nevtralnostni zakon, glede katerega je sedaj Cordel Hull napovedal spremembo, v resnici že nekaj časa ne velja. Roosevelt ga hoče sedaj odpraviti še »de jure«, da bi na viden način pokazal »dobro voljo« v odnosu do Moskve in Londona, ki pričakujeta od Zedinjenih držav dejanja, ne pa besed. Groteskna pa je utemeljitev, ki se je je Cordel Hull poslužil pri svoji napovedi, češ, da sta on in Roosevelt že od vsega početka kritizirala nevtralnostni zakon, ker bi lahko državo prej povedel v vojno, kakor pa jo obdržal izven nje. Glede na to odgovarjajo berlinski listi z navajanjem izjav, ki jih je svoj čas podal ameriški predsednik: »Nevtralnostni zakon ima namen preprečiti, da bi se država pahnila v vojno«. Toda zaman je polemizirati, pravi »Borsenzeitung« v svojem komentarju, kajti pri Rooseveltu ena potvorba več ali manj ne šteje. On hoče vojno, noče pa, da bi narod to vedel.
mobiliziranje filipinskih rezervistov končano, bodo vse oborožene sile na Filipinskem stale pod ameriškim vojnim poveljstvom.
New York, 24. sept. d. »Corriere della Sera« poroča iz New Yorka, da je poveljnik letalske matične ladje »Illustrious« admiral Mumbatten iznenada odpotoval na Havajske otoke.
L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana, ritenuta la opportunitš. di deter-minare in conformitš. alle disposizioni vi-genti nel Regno i giorni festivi da osser-varsi nella provincia di Lubiana, ordina: Art. 1 L'elenco delle feste nazionali, dei giorni festivi a tutti gli effetti civili e delle solennita civili e stabilito come segue:
a)	Feste nazionali:
il giorno 9 maggio, anniversario della fondazione dell'Impero, la p rima domenica di giugno, celebra-zione della unitš, d'Italia e dello Statu-to,
il giorno 28 ottobre, anniversario della marcia su Roma,
il giorno 4 novembre, anniversario della vittoria.
b)	Giorni festivi a tutti gli effetti civili: tutte le domeniche,
il primo giorno dell'anno, il giorno dell'Epifania (6 gennaio), il giorno della mesta di S. Giuseppe (19 maržo),
il 21 aprile, Natale di Roma, il 9 maggio, anniversario della fondazione dell'Impero, il giorno dell'Ascensione. il giorno del Corpus Domini, il giorno della fes ta dei SS. Apostoli Pietro e Paolo (29 giugno), il giorno dell'Assunzione della B. Vergi-ne Maria (15 agosto), il giorno 28 ottobre, anniversario della marcia su Roma,
il giorno di Ognissanti (1 novembre), il giorno 4 novembre, anniversario della vittoria,
il giorno della festa dellTmmacoiata Concezione (8 dicembre), U giorno di Natale (25 dicembre).
c)	Solennitš. civili:
il giorno 11 febbralo, anniversario della
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč za umestno, da določi skladno s predpisi, veljajočimi v Kraljevini, praznične dneve, ki naj veljajo v Ljubljanski pokrajini, odreja:
člen 1. Državni prazniki, praznični dnevi z vsemi pravnimi učinki ln narodni prazniki so tile:
a)	Državni prazniki:
dan 9. maja, obletnica ustanovitve Imperija, prva nedelja v mesecu juniju, proslava Zedinjenja Italije in njene ustave, dan 28. oktobra, obletnica pohoda na Rim, dan 4. novembra, obletnica Zmage.
b)	Praznični dnevi z vsemi pravnimi učinki: vse nedelje, novoletni dan, dan Sv. Treh kraljev (6. januar), praznik sv. Jožefa (19. marec), 21. april, ustanovitev Rima, 9. maj, obletnica Imperija, dan Vne-bohoda, dan sv. Rešnjega Telesa, praznik sv. apostolov Petra in Pavla (29. junij), dan Vnebovzetja blažene Device Marije (15. avgust), dan 28. oktobra, obletnica pohoda na Rim, dan Vseh svetih (1. november) dan 4. novembra, obletnica Zmage, praznik Brezmadežnega spočetja (8. december), božični dan (25. december).
c)	Narodni prazniki: dan 11. februarja, obletnica sklenitve pogodbe ln konkordata g Sv. stollco, dan 23. marca, obletnica
K obisku Visokega Komisarja na Rakitni
Visoki Komisar Eksc. Grazioli je minulo nedeljo posetil deško kolonijo na Rakitni in smo o tem posetu obširneje ie poročali. Ta poset je zgovoren dokaz, da najvišjega predstavnika državne oblasti močno zanimajo tudi zadeve, o katerih se običajno misli, da so le podrejene važnosti. Vendar pa je treba pribiti, da je ena izmed največjih odlik Ducejeve vlade in Fašistovske Stranke izredna skrb za mladino in da ta odlika temelji na spoznanju, da svet obstoji na mladini, zato je treba v prvi vrsti skrbeti, da bo naraščaj telesno zdrav, pravilno vzgojen in usmerjen v pravec plo-donosnega dela za narodno skupnost.
Visoki Komisar si je ogledal deško kolonijo z isto natančnostjo in temeljitostjo, kakršno je pokazal pri drugih prilikah, ter je s tem dokazal, da je res pravi zastopnik vlade, ki si je na svoj prapor zapisala ne samo skrb za mladino, marveč tudi neumorno dela za blaginjo najširših ljudskih plasti in ki tudi dosledno vrši to svojo plemenito nalogo.
G. Visoki Komisar je porabil svoj poset na Rakitni tudi v to, da je zbranemu ljudstvu, ki je prihitelo, da pozdravi naivišiega predstavnika državne oblasti, ponovno na-glasil veliko skrb Duceja in osrednje vlade za novo pokrajino Italije. Ni slučaj, da si je Eksc. Grazioli izbral ravno Rakitno, da je ponovi! svoje dragoceno zagotovilo. Dasi Rakitna ni daleč od Ljubljane, ie vendar v nekih pogledih na istem. kakor so oddaljenejše občine, ki jih je le redko obsijala pozornost odločilnih činiteljev. V takih občinah se razločno občuti nekaka zaostalost in zapostavljenost v gospodarskem in kulturnem pogledu Tem večje hvale te vredna odločitev Visokega Komisarja, ki poseda povsod tja. k jer je potreba v resnici velika in pereča. V tem prizadevanju je zapopa-dena težnja, da mora ljudstvo napredovati oraanično kot celota in da morajo blago-dati skrbnega dela oblasti biti deležni vsi kraji pokrajine, ne pa samo posamezne gosteje naseljene točke, k} so Iz tega ali onega razloga že same po sebi v ugodnejšem položaju.
Zato ni nikakega dvoma, da je tudi prebivalstvo Rakitne in okolice z iskrem n zadovoljstvom pozdravilo v svoji sredi cosp. Visokega Komisarja, ki je tudi v to oddaljeno gorsko vas prinesel svežega duha fašistovske delavnosti. Saj ie navzočim govoril iz srca, ko se je dotaknil gradnje potiebnih cest, razsvetljave, ureditve prometnih prilik in podobnih zadev vseobče potrebe. Na-glasil je, da si ravno v teh delih vlada postavlja dostojen spomenik in da bo Ljubljanska pokrajina kot del Italije v enaki meti deležna vseh pridobitev, ki jih po prizadevanju Duceja vživa že ostala država. Ni treba posebej omenjati, da so navzoči vzeli ta zagotovila na znanje z izrednim zadovoljstvom ter globoko hvaležnostjo.
stipulazione del tratto e del concordato con la Santa Sede,
il giorno 23 maržo, anniversario della fondazione dei Fasci, il giorno 21 aprile, Natale di Roma, il giorno 25 aprile, anniversario della nascita di Guglielmo Marconi, il giorno 24 maggio, anniversario della dichiarazione di guerra, il giorno 12 ottobre, anniversario della scoperta dell'America, il giorno 11 novembre, genetliaco dl S. M. il Re Imperatore. Art. 2 Per tutta la durata della guerra č sospesa la celebrazione a tutti gli effetti delle feste nazionali, dei giorni festivi e delle solennitš. civili, fatta ecce-zione per tutte le domeniche, il primo giorno dell'anno, il giorno dell'Epifania (6 gennaio), U giorno della festa di S. Giuseppe (19 maržo),
il giorno dell*Ascensione, il giorno del Corpus Domini, il giorno della festa dei SS. Apostoli Pietro e Paolo (29 giugno), il giorno dell'Assunzione della B. Vergi-ne Maria (15 agosto), il giorno di Ognissanti (1 novembre), il giorno della festa dell'Immacolata Concezione (8 dicembre), il giorno di Natale (25 dicembre). Art. 3 L'Alto Commissario determlnerš volta per volta in deroga a quanto č dispo-sto all'articolo 2 quali ricorrenze debbano essere eelebrate come feste nazionali o solennitš. civili a sensi dell'articolo 1, let-tere a) e c) della presente ordinanza.
Art. 4 La presente ordinanza entra in vigore dalla data della sua pubblicazione nel Bollettino Ufficiale per la provincia di Lubiana.
Lubiana, 19 settembre 1941-XIX.
L'Alto Commissario Emilio Grazioli
ustanovitve fašijev, dan 21. aprila, ustanovitev Rima, dan 25. aprila, obletnica rojstva Guglielma Marconija, dan 24. maja, obletnica vojne napovedi, dan 12. oktobra, obletnica odkritja Amerike, dan 11. novembra, rojstni dan Nj. VeL Kralja in Cesarja.
člen 2. Za ves čas, dokler traja vojna, se odloži praznovanje državnih praznikov, prazničnih dni in narodnih praznikov z vsemi pravnimi učinki, izvzemši: vse nedelje, novoletni dan, dan Sv. Treh kraljev (6. januar), praznik sv. Jožefa (19. marec), dan Vnebohoda, dan sv. Rešnjega Telesa, praznik sv. apostolov Petra ln Pavla (29. junij), dan Vnebovzetja blažene Device Marije (15. avgust), dan Vseh svetih (1. november), praznik Brezmadežnega spočetja (8. december), božični dan (25. december).
člen 3. Visoki Komisar določi sproti, spreminjaje določbe člena 2., katere obletnice naj se praznujejo kot državni ali narodni prazniki v smislu črk a) ln c) člena 1. te naredbe.
Člen 4. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, 19. septembra 1941-XIX.
Visoki Komisar Emilio Grazioli
Gradbena dela na ljubljanskem velesejmu so v glavnem zaključena in povsod v paviljonih so na delu obrtniki in aranžer-ji, da pripravijo razstavne koje. Tudi razstavno blago se že dovaža. Letošnji velesejem bo izreden dogodek, ne samo zaradi tega, ker bo razmeščen v novih trajnih paviljonih, temveč še bolj zaradi tega, ker bo s svojimi razstavami nudil popoln'pregled gospodarstva Ljubljanske pokrajine ter njegove industrijske, obrtne ter kmetijske proizvodnje, na drugi strani pa nam bo pokazal veliko proizvajalno sposobnost italijanske industrije in obrti Prinesel bo veliko korist vsej naši pokrajini in bo zlasti omogočil, da se navežejo tako potrebni gospodarski stiki med gospodarstvom Ljub ljanske pokrajine in ostalim gospodarstvom države. Trgovci in konzumenti Ljubljanske pokrajine vse premalo poznajo mnogoštevilne izdelke italijanske industrije. pa tudi italijanski gospodarstveniki se doslej niso mogli v zadostni meri zanimati za proizvajalno moč in sposobnost nove pokrajine Tudi za bodoče se odpirajo ljubljanskemu velesejmu velike nove naloge, saj je zamišljen kot posredovalno tržišče med močnim italijanskim gospodarstvom in gospodarstvom balkanskih držav.
Novi paviljoni
Nove razstavne paviljone, ki bodo dali velesejmu docela spremenjeno zunanje lice, so pričeli graditi lani v jeseni. Od meseca maja, ko je Visoki Komisar z naklonjeno uvidevnostjo odobril nadaljevanje pričetih del pri paviljonih zgrajenih v surovem staniu. ie b"o na sejmišču zaposleno povprečno po 250 delavcev, ki jim je velesejmska uprava doslej izplačala na mezdah v tem kratkem čacu okrog 800.000 lir, kar je znatno pripomoglo k ublažitvi socialnih težav. V celoti pa je bilo od lanske jesem fnvootiranih v nove razstavne zgradbe skoro 3 milijone lir. S tem pa gradbena dela še niso zaključena. Po končani velesejmskj prireditvi se bodo takoj zopet nadaljevala in je verjetno .da se bo sejmišče še razširilo proti Tivolskemu hribu. Glavni vhod bo v bodoče iz Latterma-novega drevoreda, kjer je že zgrajena krasna vhodna kupola. Ostala dela za dograditev impozantnega vhoda pa bodo dovršena pozneje. Sedanji vhod s Celovške ceste je tutfj preurejen, toda je zamišljen le kot provizorij in bodo na tem mestu pozneje zgradili novo večjo stavbo.
Novi paviljoni so prire^-: " enaki razvrstitvi, kakor so bili stari leseni paviljoni, razlika pa je v tem, da so novi paviljoni širši in višji, da so zgrajeni iz betona in da imamo na velesejmskem trikotu namesto prejšnjih 7 paviljonov, le 3 velike paviljone. od katerih je največji oni ob Lat-termanovem drevoredu, ki je dolg 200 m, medtem ko so bili prej na istem mestu trije paviljoni.
Razstavljale!
Rekordna je tudi udeležba razstavljalcev, saj je samo industrija zastopana s 371 raz-stavljalci, obrt Ljubljanske pokrajine s 50 razstavljalci in obrt kraljevine Italije z 98 razstavljalci, med tem ko se kmetijske razstav udeležuje 247 razstavljalcev. Poleg tega bo na razstavi italijanske tekstilne industrije zastopanih 194 razstavljalcev. Navzlic okolnosti, da je bilo na razpolago le malo . časa za priprave, so si nekatera velika italijanska podjetja zgradila posebne paviljone, med njimi znana avtomobilska tvornica Fiat iz Turina. Ta tvrdka je pr-
Gospodarske vesti
= Državne tvorni ce svile v Banatu je prevzel nemški kapital. Iz Beograda poročajo, da je Privilegirana delniška družba državnih tvornic svile prodala svoje tvornice v Pančevu, Kneževcu, Kovinu ln Beli Crkvi družbi Mitteldeutsche Spinn-hiitte G. m. b. H., Celle, za znesek 4 milijone din, in sicer pod pogojem, da preidejo naprave za sušenje svilenih kokonov po 15 letih v last države. Tvornice, ki jih prevzame nemško podjetje so bile do leta 1939 državne tvornice tega leta pa je bila ustanovljena imenovana Privilegirana delniška družba državnih tvornic svile z glavnico 30 milijonov din, od katerih je vpisala Državna hipotekama banka 15 milijonov, za 15 milijonov delnic pa je dobila država, ki je prinesla v družbo svoje tvornice. Družba je s posebno uredbo dobila znatne davčne olajšave. Državne tvornice svile v Banatu so se borile vedno s težko-čami ln so bili napravljeni ponovno poskusi sanacije. Nadalje poročajo iz Beograda, da bo Privilegirana delniška družba državnih tvornic svile znesek 4 milijone din, ki ga prejme od prodaje imenovanih tvornic, porabila za gradnjo nove tvornice v Srbiji, in sicer nekje med Parači-nom in Nišem.
= Bilanca družbe borflkih rudnikov. Iz
Curiha poročajo, da je Francoska družba borskih rudnikov, ki je lani z odkupom delnic prešla v roke nemškega kapitala, objavila bilanco za leto 1940. Kosmati dobiček se je sicer ponovno znatno dvignil in je v letu 1940 dosegel 431 milijonov francoskih frankov (nasproti 236 in 171 milijonom v prejšnjih dveh letih); po prenosu zneska 315 milijonov din v specialne rezervo za nepredvideni riziko (v prejšnjem letu 135 milijonov) in po izločitvi zneska 18.2 milijona din za odpise (prejšnje leto 0.8) Izkazuje bilanca le čisti dobiček v višini 12.9 milijona frankov nasproti 56.1 in 85.4 milijona frankov prejšnjih dveh letih. Zato družba za pretekio leto ne bo izplačala dividende (prejšnje leto je družba plačala 68% dividende).
= Začasna prepoved prodaje obleke ln obutve na Hrvatskem. Hrvatski trgovinski minister Marjan Simič je odredil, da se za 8 dni prepove v trgovinah na drobno prodaja gotovih Izdelanih oblek blaga za obleke, perila iz raznih tkanin, pletenin, nogavic, platna, popelina, cefirja, odej, vseh vrst obutve ln mila. Ta odredba je bila izdana, ker bo vprašanje racio-niranega nakupa in prodaje oblačil ln obutve ter drugih življenjskih potrebščin reformirana na način, ki bo omogočena nabava oblačil ln obutve predvsem onim, ki jim je to nujno potrebno. Dokler traja zapora nI mogoče izkoriščati kuponov ln nakazil za nabavo teh predmetov. Minister Simič je k tej odredbi izjavil, da so kupone oblačilnih Izkaznic izkoriščale zlasti v zadnjem času osebe, ki dotičnih pred-
votno nameravala razstaviti v enem od ve-lesejmskih paviljonov, pozneje pa se je odločila zgraditi svoj paviljon v izmeri 480 kv. m. Velesejmski upravi je dala nujno naročilo za gradnjo tega paviljona in je postavila rok samo 21 dni. Paviljon, ki je stal 240.000 lir, pa je bil dejansko zgrajen v 19 dneh, čeprav je v celoti zidan iz opeke in grajen kot stalna razstavna zgradba. Ta uspeh je tem bolj oceniti, če se upošteva, da je bilo v kratkem času treba nabaviti ves gradbeni material, kar danes ni lahko. Vsekakor so se pri tej zgradbi kakor tudi pri ostalih velesejmskih zgradbah odlično izkazali ljubljanski stavbeniki in obrtniki.
Prehrana in stanovanjsko vprašanje
Tudi za prehrano razstavljalcev in poset-nikov velesejma je vse preskrbljeno. Za tujce bo pripravljeno 150.000 obrokov hrane. Velsejem bo odprt vsak dan do devete ure zvečer, tako da bo omogočen ogled razstav tudi v večernih urah. Ves velesejmski prostor bo razsvetljen z žarometi in neonskimi cevmi v raznih barvah.
Posebna privlačnost velesejma pa bodo poskušnje raznih vin. Tako bo v velesejmski restavraciji poskušnja italijanskih vin, skupaj z razstavo vseh vrst italijanskega sira. Na to razstavo bodo pripeljali 9000 kg sira iz Italije. Tu se bo točJa tudi prava črna kava. Poskušnje vin bodo tudi v goriškem paviljonu, kjer bodo točili goriško vino, nadalje v paviljonu kmetijske razstave Ljubljanske pokrajine, kjer bodo točili dolenjska vina. Posebno razstavo in po-izkušnjo vm pa bosta priredili tudi italijanski zvezi pokrajinskih združenj.
Veliko prizadevanja je pokazal velesejmski urad za rešitev stanovanjskega vprašanja. Ker je za večji poset tujcev v Ljubljani na razpolago razmeroma malo hotelskih in drugih sob, bo v času velesejma vozil iz Trsta do Ljubljane posebni vlak, ki bo odhajal iz Trsta okrog 5 ure zjutraj, zvečer pa se bodo obiskovalci vračali v Trst ob 20. Tudi z Dolenjske bodo vozili posebni vlaki.
Velesejmski urad je v zadnjih mesecih opravil ogromno organizacijsko delo, za kar gre zasluga velesejmskemu uradu, ki mu načeluje izkušeni ravnatelj dr. Dular. V času, ko so bila v polnem teku gradbena dela je bilo treba na novo organizirati vso propagando in obenem reševati težavna prehrambena in stanovanjska vprašanja za zunanje obiskovalce. Z učinkovito podporo najvišjih oblastev pa je uspelo prebroditi vse težave.
Kakor rečeno so gradbena dela končana in bodo postavili le še 20 m visok stolp iz železne konstrukcije, na katerem bodo nameščeni zvočniki. Tudi terenska dela so že zaključena. Za preureditev terena so na sejmišče navozili 4000 kub. m gramoza.
V polnem teku so sedaj dela za okrasitev razstavljenih paviljonov in koj. Pri teh delih je sedaj zaposlenih 5 arhitektov poleg številnih obrtnikov in delavcev. Posebno presenečenje pripravljajo obiskovalcem italijanske zavarovalne družbe, ki bodo med obiskovalce vsakega dne izžrebale zavarovalne police po 500 lir.
Glede na obsežna dela in velike priprave ne more biti dvoma, da bo letošnji ljubljanski velesejem prinesel popoln uspeh in bo zadovoljil tako razstavljalce, kakor vsakega obiskovalca.
metov niso nujno potrebovale, samo da izkoristijo kupone in da si povečajo zaloge oblačil in obutve. Vse to je imelo za posledico, da je pričelo primanjkovati oblačilnih predmetov in obutve na škodo oskrbe najširših slojev prebivalstva.
= Zadružna gospodarska banka je oprostila in izplačuje po petem izplačilnem načrtu: 1) na vse stare vloge za leto 1940 natekle obresti; 2) na vse stare terjatve do lir 19.000 se izplačuje 10%, čez to vsoto pa po stanju 30./6./1941 po 5%; 3) upnikom specialnega rezervnega fonda so oproščeni vrnjeni zneski, kolikor ti ne presegajo lir 760, kjer je bila njihova prvotna vloga že celotno realizirana. Vse morebiti na ta plačila v naprej prejete akontacije se bodo pri tsm odštevno upoštevale. Upniki specialnega rezervnega fonda prejmejo razen tega v smislu predpisov po sklepu zadnjega občnega zbora nadaljnjih 6% njihove kvote t j. v skupnem znesku 4,769.545 dinarjev, ki se preknji-žijo na njihovo staro islogo in s to vred dalje obrestujejo. (—)
—	Proti špekulaciji z delnicami v Nemčiji. Iz Berlina poročajo, da pripravlja nemška vlada ukrepe proti špekulaciji z delnicami. Tik pred izbruhom sedanje vojne je znašal indeks tečajev delnic 101.6, letos v septembru pa se je dvignil že na 160. Četudi je povišanje tečajev delnic upravičeno spričo nazadovanje splošne obrestne mere, gre vendar predaleč in je deloma posledica špekulacije. Nemčija je uvedla poseben spekulacijski davek, po katerem se obdavči z dohodnino dobiček med nakupno in prodajno ceno delnic, in sicer v primeru, če med nakupom in prodajo ne preteče več nego eno leto. Ker pa ta ukrep ni dosti vplival na tečaje delnic, pripravljajo ukrepe za omejitev trgovanja z delnicami. Prepovedati nameravajo podjetjem za časa vojne vsak nakup delnic. Privatniki pa naj bi bili primorani pri nakupu delnic kupiti za enak znesek obveznice nemških državnih posojil. Borzni krogi priporočajo vrhu tega, naj bi se ves promet z delnicami vršil samo preko borze, kjer bi lažje prišlo do izravnave med povpraševanjem in ponudbo.
—	Proizvodnja krompirjeve moke na Hrvatskem. Iz Zagreba poročajo, da bo v prihodnjih dneh pričela v Zagrebu obratovati prva tvornica za izdelovanje krompirjeve moke, in sicer z dnevno kapaciteto enega vagona moke. Krompirjevo moko bodo uporabljali predvsem za m^anje h krušni moki in za izdelovanje slaščic namesto krušne moke.
—	Nemčija bo vzela lz prometa bakrene ln bronaste novce. Nemška vlada je izdala odredbo, s katero se vzamejo s prometa bakreni novci po 1 in 2 pfeniga in novci iz aluminijevega brona po 5 in 10 pfenigov, med tem ko ostanejo nadalje v prometu kovani novci iz cinka po 5 in 10 pfenigov.
Skrbi nizozemskih oblasti v Vzhodni Indiji
Odpor proti uvedbi splošne vojaške dolžnosti — Izseljevanje japoaskih trgovcev
Le Šeste nazionali, i giorni festivi e le solennita civili
Državni prazniki, praznični dnevi in narodni prazniki
Vtisi z izleta do Gorice in Trsta
KI faro della vittoria a Trieste — Svetilnik zmage v Trsta
Ljubljana, 24. septembra Kratek pomenek in že smo bili zgovor-jeni za izlet do sončne Gorice in vedno jnikavnega Trsta. Majhen nesporazum nas je zadržal od odhoda avtobusa za četrt ure, tako da smo malo pred 3. uro popoldne, potem ko smo oddali v prtljažni vagon svoja kolesa, sedli v vlak in se odpeljali proti Postojni. Vožnja od Ljubljane do Borovnice je za vse, ki so tod že kdaj potovali, nemikavna vse do znamenitega viadukta. Ce je bil že pred razstrelitvijo za vsakega atrakcija, je to tem bolj danes, ko iimaž tako rekoč pred očmi velikanski napredek tehnike. Vlak vozi korakoma. Na mostu so pridne roke vojakov venomer na delu za redno oskrbovanje ogromne železne konstrukcije. Se več pa jih je v dolini, kjer so v teku zadnja urejevalna dela Od borovniške postaje vlak še nekajkrat zmanjša brzino, ker so na mnogih krajih še vedno na delu ustvarjalne sile, ki so izročile zaradi vojne uničeno prometno žilo svojemu namenu. Tako zvani Stampe-tov viadukt je v glavnem obnovljen in vojaki že odstranjujejo železno konstrukcijo, po kateri je začasno tekla proga. Do Rakeka je še več obnovitvenih del, med njimi :na novo pozidani cestni nadvoz čez železnico.
Formalnosti na meji skorajda ni. Na postaji v Postojni nam vrnejo propustnice, vzamemo kolesa in hajd — na malo okrep-čilo za dolgo pot Ze od nekdaj je bila Postojna vabljiva, danes pa je še bolj. Poleg mnogih novih stavb jo še posebno odlikujejo lepo urejene ceste, ki so večji del vse asfaltirane. Prav zdaj pokrivajo z asfaltom še eno od redkih netlakovanih ulic. Delavci so po večini domačini Zadovoljni s postrežbo, ceno in kakovostjo južine smo zasedli kolesa, s pogledom ujeli že veličastno poslopje ob vhodu v Postojnsko jamo in odbrzeli po cesti proti Gorici Od-brzeli pravim, kajti v Postojni so h kilo-metraži, ki smo jo izračunali, primaknili skoraj celih 20 kilometrov in to ni bilo v skladu z našimi načrti
Po asfaltirani in v položnih vzponih speljani cesti smo hitro na Razdrtem. Strmi obronki Nanoškega pogorja kar vlečejo k sebi, saj ve, da bo šlo na drugi strani več kilometrov navzdol »zastonj«. Pa ne samo to, za Nanosovim hrbtom se odpre prelepa Vipavska dolina. Kakor v vseh vinorodnih krajih, so ljudje tam prijazni in gostoljubni, tako domači, da si človek želi ostati pri njih in se brez prestanka z njimi pomenkovati Vedrina in bistrost sta dve od mnogih vrlin, ki so jim menda prirojene. Kakor navadno, se pogovor zasuče tudi o vremenu. Nič kaj niso z njim zadovoljni. Prehladno je. Boje se, da poljski pridelki ne bodo dozoreli, posebno grozdje v vinogradih, ki je za dolino vir blagostanja, ali pa vzrok pomanjkanja. Daj bog, da bi topla jesen popravila doslej po uimah in mrazu povzročeno škodo.
Sv. Križ in Vipava sta za nami Do Ajdovščine in še čez nam krči veter z drvmi polno naložen tovorni avtomobii Zaradi muhavosti voznika ali potrebe motorja pa nas nenadno zajame čiri oblak dima, tako da smo morali izbirati med tem, ali naj pridemo na cilj podobni dimnikarjem ali samo utrujenim kolesarjem. Odločili smo se za slednje. Med kramljanjem smo počasi vozili v neposredno zaledje prve svetovne vojne. Tovariš, ki se je je udeležil, je obujal spomine in bil obenem vodnik po naseljih, ki so postavljen večjidel ob vznožju gorskih verig ,ki Sklepata dolina Obilje dogodkov, ki jih pravkar doživljamo, in poročila z vzhodnega bojišča pa puščajo le malo prostora vtisom, ki jih more človek v dobri uri sprejeti o dogodkih, izročenih že več ali manj pozabi. Srečujemo le kmete s težko naloženimi vozmi drv, ki jih zdaj ob suhem vremenu pripravljajo za zimo. Hitro se je zmračilo in že v temi pripeljemo v Gorico.
Gorica je zatemnjena kakor je bila Ljubljana le malo časa. Žarnice v vseh cestnih svetilkah so modre. Po ulicah pa je kljub temu živahno, posebno na promenadi. Temu je gotovo vzrok poslovno življenje, ki se ne konča tako zgodaj kakor pri nas. Gostilne in restavracije so bolj obiskane kakor kavarne. Znamenje časa!? Beseda teče o političnem položaju, dekletih in še o marsičem, kakor je to vedno bilo. Mnogi si preganjajo čas s kvartarni. Goslač iz svojega bogatega repertoarja ubira melodije, o katerih misli, da bodo gostom najbolj všeč, zanj pa čim bolj donosne. Do polnoči se je mesto umirilo in je bilo slišati le še redke odmeve korakov zapoznelih pasantov. Nedeljsko jutro se je zbudilo tako sončno, kakršnih smo imeli posebno letos v zamegleni Ljubljani prav malo. Zato so uli<-e kmalu oživele Zelo živahna je biLa zlasti cestapsoU Soikaou. Moožies
romarjev, starih in mladih, moških in žensk, so hitele na sveto Gora Vzpenjača je bila kar naprej prepolna potnikov. Vsi so se vračali radostnega srca. Izletniki, posebno kolesarji, ki jih ni nič manj kakor pri nas, pa so se odpeljali tudi v smeri proti Trstu, navzgor ob Soški dolini in v druge kraje. Za pot so se gotovo založili že prejšnji dan, kar je bilo v mestni tržnici razmeroma malo kupovalcev.
Ko se še z nekaterimi znanci govorimo zasvidenje ob jesenskem velesejmu v Ljubljani, je že poldne, da naš odhod po prvotnem načrtu zakasnjcn za več kakor tri ure.
Nekaj časa se razgledujemo po prijaznih vaseh goriške kotline in že zavije cesta v ozko dolino za Doberdobom. Na vsak korak vidimo spomine iz prve svetovne vojne. Pokopališče se vrsti za pokopališčem, kaverna za kaverno. Sonce je toplo prigre-valo in oglašati se je začel želodec. Sedli smo ob rob ceste in prigriznili. Zato je odpadla prva točka sporeda v Trstu: kosilo. Tedaj še nismo mislili, da bo tudi nadaljnji program spremenjen. Prijazni kolesarji so nam drag za drugim voščili »dober tek«. Ne zaman! Teknilo nam je res...
Se precej dolg klanec nas je ločil od grebena in vztrajno smo ga zmagovali, upajoč da bo potem vse do Trsta šlo gladko. Toda zmotili smo se. Ze pod vrhom je začel pihati močan nasprotni veter, ki se je bolj in bolj stopnjevai Škodoželjni obrazi nasproti vozečih kolesarjev so nas spravili še v slabšo voljo, če bi se ne odprl
vabljivi pogled na Jadran ln njegovo
obalno pokrajino, bi bilo menda res bolje,
če bi se vrnili v Gorico al pa stopili na bližnji postaji na vlak, ki so se v prav kratkih presledkih srečavali na progi. Pa še to smo mislili, da bomo prišli v Trst, ko bo že čisto prazen. Nepretrgana vrsta kolesarjev je drvela iz mesta: družbe, parčki in posamezniki. Spomnil sem se na svojo prvo turo na Triglav, ko sem v največjem snežnem metežu rinil na vrh in to m: je dalo novega zaleta. Vozili smo ob dolgi obaii Kraljice Helene in srečavali tramvaj za tramvajem, drug bolj poln od drugega. Za prvotni načrt, da se bomo tudi mi potegnili s tramvajem do Opčin in potem s kolesom nadaljevali pot do Postojne, je bilo premalo časa. Pa tudi volje nič kaj dosti, saj nam je že burja pobrala velik del moči. Povprašali smo za odhod vlaka, potem pa šli na majhno okrepčilo. Natančnejši ogled mesta je bil odložen za prihodnjič, ker so se nam v resnem in šaljivem pomenku s starim znancem preveč razvezali jeziki
Malo pred 5. uro smo sedli v vlak. Udobni in skoraj razkošno opremljeni vagoni bi bili kmalu vzrok, da bi ostali v Trstu, ker nismo nikjer našli pri nas običajnih voz. Sonce je še toplo sijalo, ko smo se vozili proti St. Petru. Zgovorna ženica s Krasa in kmet iz okolice Reke sta prijetno kramljala z nami. vse do križišča prog, ko je bilo treba prestopiti. Brž smo bili v Postojni in tudi vožnja do Ljubljane je hitro minila, saj je bila beseda vračajočih se izletnikov ves čas živahna.
Ženske gospodinjske sekcije nastajajo
Ustanovitev sekcije v Mali Loki je bilo združeno z zanimivim ogledom kmetske gospodinjske šole
V torek dopoldne je Dila v Veliki Loki ustanovljena sekcija podeželskih gospodinj (Masaia rurale). Ustanovitev je bila združena z obiskom kmetijske gospodinjske šole v Mali Loki, ki jo vodijo že deset let šolske sestre in sprejema letno 45 učenk, ki se enajst mesecev šolajo v vseh gospodinjskih predmetih. Razen šolskega dela posveča zavod pozornost plemenski reji domačih živali ter preskrbuje vso bližnjo in širšo okolico s plemenito živino.
Ustanovitvi nove organizacije je prisostvovala zaupnica italijanskega ženskega Fašija za LjubCjansko pokrajino ga. De Vechi Ida v spremstvu okrajnega civilnega komisarja g. dr. Ottona Grisellija, tajnica oddelka podeželskih gospodinj ženske ga Fašia za Tržaško in Ljubljansko pokrajino, ge. Allasia Andreine in gdč. Reie Arielle in delegata osrednje pomoči Narodne fašistične stranke ga. Maria Matte-liga. Ob tej priliki je bilo poverjeno vodstvo sekcije podeželskih gospouinj za občino Velika Loka gdč. Mici Podgorškovi. Gostje so si s zanimanjem ogledali kmetii-sko-gospodinjsko šolo na Mali Loki Ob vhodu v šolsko poslopje so bile zbrene vse učenke z učiteljskim zborom, župan g. Bukovec in drugi. Namesti obolele ravnateljice je prisrčno pozdravila goste sestra Lazarija Turšičeva, nakar je učenka šil-čeva Stanka izročila ge. De Vechi krasen šopek svežih vrtnic. Po zahvali za sprejem je gospa v daljšem nagovore razložila program in dala smernice za delovanje nove sekcije podeželskih gospe dm j. Se posebno v današnjih časih pocj-ira gospodinja vsaj tri ogle v vsaki hi-s1. zato je sveta dolžnost Stranke, da t' »di s svoje strani podpre neumorno delo na'<:h marljivih podeželskih gospodinj, žjrvski odsek bo ne sama z nasveti, ampak tudi z izdatno gmotno podporo in z br--t.ovsko ljubeznijo vodil delo naših gospodinj.
Gostje so si najprej ogledali gospodarska poslopja in se posebno zanimali za vzorno urejene hleve. Skupno goji šola v 25 glav goveje živine montafonske p isme. 30 ovc solčavske pasme, 60 svinj požlah-tnjene nemške pasme, 57 kuncev angor-ske pasme ln farmo štajerskih koRoši V novo zgrajenih poslopjih so gostje prisostvovali delu učenk >' šivalnih in predelni-ški dvorani in pokazali posebno zanimanje za preden je na domačem koiovrc-:u Poleg šivilske dvorane se ureja moderna likal-nica, v kateri bi se morali vi "-it i stalni 3 mesečni kuharski tečaji za oko:?£ka dekleta, ki se pa doslej še nisu mogli vršiti. Zaupnica ga. De Vechi je ooij^bila da bo vse storjeno za otvoritev tako potrebnih tečajev. V istem poslopju so si gostje še ogledali prostore pralnice, mlekarne in mesarije, ki pa zaradi pomanjkanja sredstev še niso mogli biti f.opotn.nua opremljeni. Tudi v tem pogiedu Je ga. De Ve«:hi obljubila polno pomoč.
»Veseli teater« je lahko pri sedanjem sporedu spet samega sebe vesel, ker so predstave zapored dobro obiskane. Med drugimi v zelo veliki meri in na prav izreden način prispevata k uspehu gdč. Vlasta Sernečeva in g. Lado Janovski kot dnhovito šaljiv akrobatski par. Gdč. Sernečeva iz Celja je diplomirana juristica, g. Janovski pa je znan telovadec in športnik — Njuna akro-batka spretnost pa pričuje, da se taki talenti ne dajo zatajiti in da morajo biti akrobatu sposobnosti prirojene, z vajo pa jih lahko izpopolni v pravcate virtuoznosti. Naš mladi akrobatski par bi tudi v vsakem večjem varieteju žel tako toplo priznanje kakor v »Veselem teatre«. Naš fotograf ju je posnel v Tivoliju, kjer je Janovski s svojimi nenadnimi salti že nekajkrat prav tako presenetil sprehajalce kakor preseneča v kopališču Ilirije kopalce s svojimi elegantnimi skoki*	1
Sledil je ogled šolske cerkva, obširnega in oskrbno negovanega vrta, čebelnjaka, kuhinje, domače pekarne, u#!nic, spalnic in knjižnic. Nadrobno so se go&tje zanimali tudi za vse poslovanje gOt»poMijske šole, za njeno oskrbovanje in za zdravstveno stanje učenk. Po ogledu je priredilo vodstvo gospodinjske fioie obed. nakar so ob 13. uri zapustili zavod. Ob slovesu so se ponovno zbrale učenke s šoLsKim osebjem in sestra Lazarija se je vs -m go-tom in posebno ge. De Vechijevi zahvalila za obisk in za obljubljeno podporo. Gospa De Vechijeva se je ravnateljici ponovno zahvalila za sprejem ln zagotovila ponioč.
Prvi uspehi razstave gob
LfttbOasted adaf zvenim zaupanfem kupujejo gobe
Ljubljano, 24. septembra.
Prvi uspehi razstave gob eo se na živilskem trgu pokazali ie prve dni, odkar je na semenišču ob prodajalkah gob omarica z najnaznovrstnejŠHni gobami, njib imeni in opisi, zlasti pa z označbo, katera gob« j« užitna ali neužitna. NabiraJke t»o prinesle na trg tudi ie več ^rs* gob, ko so prej nosile samo jurčke, lisičke in medvedove tačke ali parkeljce.
V torek je bilo na trgu že 14 vrst gob. J lirikov je bilo zelo malo, ker letos menda z* sedaj ni letina zanje, lisičk je ie ma/io, zato je pa še vedno zelo veliko rumene grive, kakor botanik imenuje medvedove tačke ali parkeljce. Dosti je bilo tudi rumenih in rjavih ježkov, ki jim je pod klobukom treba ostrgati bodice. Čeorav je cena lisičkami rumenim grivam ali medvedovim tačkam ter rumenemu in rjavemu ježku maksimirana na 1 L. za liter, vendar wo te gobe nabiralke rade prodajale ceneje, ker jih je sedaj dosti po gozdovih. L;ter užitnih sirovk in maslenk je maksimiran na 2 L. ter je bilo tudi teh gob že precej na trgu. Poleg jurčkov so gospodinje nairejši kupo vale 'lepe čebularje in liiakarje prav tako pa tudi turke Te tri vrste so maksimirane na 4 L. kilogram Enako vrednost ;majc tudi brezovi gobani, ki smo jih ie precej videli na trgu. Glede užitnosti sp#da v to vrsto skoraj tudi kozia noga, ki ji pravijo tudi kozji parkeljci. na trgu jo pa prodajajo popolnoma napačnim ;menom »črni mav-roh«. S pomladanskimi mavroh< nima ta goba nobene podobnosti, zato jo pa pravilno imenujemo »kozja noga«. Celo črno mrtvaško trobento so prinesli na tTg in jo tudi prodali. Praviflno 10 prodajali po isti cen4 kakor lisičke grive in iežke vendar pa moramo gospodinje opozoriti, da morajo biti mrtvaška trobenta, lisičke, rumene trobente in druge mehke, nežne gobe se mlade in sveže, da so dobre. Starih gob sploh ne kupujte! Na trgu so s« pojaviOe tudi že štorovke in cigani. Ir ima-'o za prehrano večjo vrednost kakor navadne lisičke in grive ter ježki, vendar pa ne dosegajo turkov. čebularjev, lijakarjev in brezovega gobana.
Organi tržnega urada, ki vsako dopoldne z g. Begom na čellu večkrat pregledajo vse na trg prinešene gobe. doslej še niso našli strupenih aH drugače zdravju škodljivih gob. pač pa so izločili rjavo mlečnico, ki je pa silo užitna goba, če jo najprej prekuhamo in odlijemo vodo. nato pa šele pripra-
za jod. Ker bi biLa pa pri tej gobi mogoča zamenjava, je bita odstranjena s trga, čeprav ni strupena. Spet pa moramo ponoviti da gob ne smemo pogrevali, prav tako pa ne smemo gob jih jedi purtšti na primer od koeila do večerje, ker take gobe nekaterim škodujejo, drugim pa »pet ne. Se posebno pa opominjamo gospodinje, naj nabranih gob nikdar ne puste čakati na kuho nad 24 ur. Tako kakor za druge gobe, volja to tudi za jurčke in sploh za vse gobe, da so dobre le sveže pripravljene. Odtrgana goba naj nerazrezana nikdar ne leži nad 24 ur, ker po tem času vsaka goba postane zdravju škodljiva, čeprav ni strupena.
Na novo so bile v omarici razstavJjene tri vrste gob. Klopčičasta kolobarmca navadno raste ob robovih gozdov v večjih klopčioih ali skupinah. Prav tako raste tudi miška, a tretja goba je travniški kukmak. Klopči-často kolobarnico in miško prinašajo na ljubljanski trg z drugimi jesenskimi sivka-stimi kOlobarnicami pod skupnem imenom sivke. Vse sivke so dobre gobe in prav primerne tudi za vlaganje. Kar se pa travniškega kukmaka riče, spada v vrsto naših najbolj žlahtnih gob ter se po svojem okusu in vrednosti z uspehom meri z jur-čkom in karželjncm Od hudo strupenega kukmaka travniški kukmak prav lahko ločimo, ker ima žlahtni kukmak lističe pod klobukom v mladosti nežno rožnate, pozneje pa čokoladno rjave in v starosti popolnoma črne. a strupeni kukmak ima vedno bele lističe pod klobukom.
Gospodinje naj le pridno posegajo po gobah, saj jih bo vsak dan več na trgu in vsak dan bodo tudi cenejše, ker bodo na-biralke sedaj, ko bodo poznaile mnogo več vrst gob, lahko tudi več gob nabrale ter s tem več zaslužile kot s samim nab;ranjem jurčkov. Potreben bi bi'l sicer blagodejen, topel dežek. ki bi izpodbodel gobe k rasti, vendar se pa tudi za same gobe še tako koristnemu dežju radi odrečemo zaradi drugih poljsk;h pridelkov. Vse prodajallke gob morajo na trgu imeti svoje blago natanko in vidno označeno s cenami, sicer jim bo blago zaplenjeno. V splošnem pa lahko trdimo, da je Ljubljana, odkar imamo stalno razstavo gob na trgu, začela z večjim veseljem kupovati gobe ter so se prav zeHo pomnožili tud* gobarji. Mestni tržni urad je torej s to potrebno razstavo dosegel v nekaj dneh večji uspeh, kakor je pričakoval.
Dal 15 al 30 settembre vengono emesse le nouve serie di
BUONI oelTESORO NOVENNALI57,A PREMI
Interessi e Premi esenti da ogni imposta presente e fiutura
PREZZO di emissione: L. 97.50 per ogni cento lire di capltalenomlnale, da versarsi sla ln contanti che in cedole ammesse in sotto-scrizlone.
PREMI: clascuna serle di L. 1 millardo di Buoni concorre annualmente a n. 116 premi per un ammontare complessivo di L. 4,800.000 mediante estrazioni semestrall.
Le sottoscrizioni si ricevono presso tutte le Filiali del seguenti Enti e Istltutl che fanno parte del Consorzlo di emissione, pre-sieduto dalla Banca dTtalla:
Cassa Depositl e Presti« — Istituto Nazionale delle Asstcurarfonl — Isti tu to Nazionale Fasdsta della Prevklenza Sociale — Istituto Nazionale Fascista per rAssicurazione contro gli Infortunl sul lavoro — Banca d'Italia — B&nco di Napoll — Banco di Sicilia Banca Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di Torino — Monte det Paschl di Slena — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Riaparmlo Italiane — Cassa dl Risparmlo delle Provincie Lombarde — Banca Commerciale Italiana — Credito Itallano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d'America e d'Italia — Banca Popolare Cooperativa Anonima dl Novara — Banco Ambro-siano — Banca Popolare di Milano — SocIetA Italiana per le Strade Ferrate Meridionali -<- Assicurazlonl Generali dl Trieste — Com-pagnia di Assicurazlonl di Milano — SocIetA Beale Mutua Assicurazlonl Torino — Riunione Adriatica di Sicurti — La Fondiaria Compagnia di Assicurazlonl Firenze — Compagnia Fln&nziaria degli Agenti di Cambio;
Banca Nazionale deli'Agricoltura — Banca Cattolica del Veneto — Credito Commerciale, Milano — Banco Santo Spiiito — Banca Toscana — Banca Agricola Milanese — Banca Provinciale Lombarda — Banco dl Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Vomviller — Credito Industriale, Venezia — Credito Romagnolo — Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geminiauo e S. Prospero
—	Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Banca Bellnzaghi — Sodetš Italiana di Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Varesino — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banco S. Paolo, Brescia — Banea Gaudenzio Setla & C., Biella — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobi-liare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Prlvata Finanziaria, Milano — Banca Milanese dl Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banco Al to Milanese — Banca dl Calabrla;
Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca Popolare, Lnino — Banca Cooperativa Popolare, Padova
—	Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare tli Intra — Banca Popolare dl Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare dl Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzlo Risp. e Presti ti per Commerclo e Industria, Bolzano — Panca Popolare Pesarese.
Tutte le altre Casse di Risparmlo, Banche e Banchieri, e Banche Popolari, iscritte alle Federazioni dl Categoria, nonchč gli Agenti dl Cambio partecipanti alla Compagnia Finanziaria degli Agenti dl Cambio.
Od 15. do 30. septembra bodo emitirane nove serije
9 lili 57. ZAKLADNIH BONOV s PREMIJAMI
Obresti in Premije so oproščene sleherne sedanje ln bodoče davščine
EMISIJSKA CENA: lir »7.50 za vsakih 100 lir nominalne glavnice, plačljivih ali v gotovini ali s kuponi, dopuščenimi za
vpis.
PREMI-"	sako serijo 1 milijarde lir bonov odpade letno 116 premij v skupnem znesku 4,800.000 lir, ki se žrebajo vsakih
6 mesecev.
Vpisovai.. - lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov in zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju, pod vodstvom zavoda Banca dTtalia:
Cassa Depositl e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazlonl — Istituto Nazionale Fascista della Previdenza Sociale — Istituto Nazionale Fascista per rAssicurazione contro gli infortuni sul lavoro — Banca d'Italia — Banco di Napoli — Banco di Sicilia Banca Nazionale del Lavoro — Istituto dl S. Paolo dl Torino — Monte dei Paschl di Slena — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto dl Credito per le Casse dl Risparmio Italiane — Cassa dl Risparmlo delle Provincie Lombarde — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d'America e d'Italla — Banca Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Banco Ambro-slano — Banca Popolare dl Milano — SocietA Italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assicurazlonl Generali di Trieste — Compagnia di Assicurazlonl dl Milano — Societš Reale Mutua Assicurazlonl Torino — Riunione Adriatica di Slcurta — La Fondiaria Compagnia di Assicurazlonl Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio;
Banca Nazionale deli'Agricoltura — Banca Cattolica del Veneto — Credito Commerciale, Milano — Banco Santo Spirito — Banca Toscana — Banca Agricola Milanese — Banca Provinciale Lombarda — Banco di Chiavari e della Riviera Ligure —- Banca Vomviller — Credito Industriale, Venezia — Credito Romagnolo — Banca Lombarda di DD. * CC. — Banco S. Gemlnlano e S. Prospero
—	Banca dl Legnano — Banca Unione, Milano — Banca Bettnzaghl — Soctetfc Italiana di Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Varesino — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gaudenzio Bella * On Biella — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobl-liare Piemontese — Banca del Snd — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria« Milano — Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banco Alto Milanese — Banca dl Calabrla;
Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca Popolare, Lnino — Banca Cooperativa Popolare, Padova
—	Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare dl Intra — Banca Popolare dl Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare dl Credito, Bologna — Banca Popolare, Vleensa — Consorzlo Risp. e Prestiti per Commerclo e Industria, Bolzano — Panca Popolare Pesarese.
Vse ostale hranilnice, banke, bančniki In ljudske posojilnice, ki ao včlanjene v zveri bančne kategorije, kakor tudi menjalničnl agenti, Id ao Člani družbe »Compagnia Finanziaria degli Agenti dl Cambio«.
Metalci ognja
Bilo je v poletju 1. 1901., ko je nemški inženier Fiedler iz Berlina predvajal svojim presenečenim sodobnikom prvič »ognjeno jezero«. Kmalu nato je svoj izum, meneč, da se bo dal morda praktično izkoristiti za vojne svrhe, ponudil vojaški oblasti. Ta je spoznala vrednost novega izuma, zavzela se je zanj, ga izpopolnila in tako so začeli metalci ognja svojo kariero.
Po stalnih izboljšavah so napravo do konca 1912 tako izpopolnili, da so jo uvedli kot bojno orodje za trdnjavsko vojno. Izročili so jo rušilnim pionirjem. Trajalo pa je še tri leta, preden so to orožje izpopolnili za vse namene. Zasluga za to je šla pred vsem ▼odji lipskega gasilstva, stotniku Redde-mannu, ki je izšolal zanj posebna moštva. Ta moštva so bila sestavljena samo iz poklicnih gasilcev.
Ognjeni krst so metalci ognja doživeli 26. februarja 1915., ko so jih prvič uporabili
proti trdovratnemu odporu Francozov v gozdu pri Malaucourtu, severnozapadno od Verduna. Francoski vojaki, beli in črni, so prei strašnim ognjem novega orožja pobegnili kakor brezumni iz svojih strelskih jar kov in zaklonov. To je bilo umljivo, kajti kamor koli so segli plameni, je začelo goreti vse, naj si je bil les, železo ali kamen. Strašen črn dim, ki so ga razvijali, je že sam na sebi vplival demoralizirajoče na nasprotnika
V bistvu pa je metalec ognja preprosta stvar. Kotel v obliki tornistra, ki ga vojak lahko nosi na hrbtu, vsebuje lahko gorljivo olje. Iz kotla vodi jeklena cev, skozi katero brizga olje pod močnim pritiskom v naravnano smer. Ko se to olje vžge, razvija zelo vroč plamen, ki ga obdaja gost, črn dim.
Kjer so metalce plamenov doslej uporabili v skupinah in pravilno, se je moral zrušiti
Konservlranje groidja
Prof. A. Longo je p oročal te dni o raznih načinih za konserviranje grozdja in o izkušnjah, ki jih je imel sam z konzerviranjem grozdov v pesku. Temu načinu daje prednost pred navadnejšim konzerviranjem v plutovinski masi, čeprav je pesek seveda malo neudoben zavoljo svoje teže. Pesek mora biti zelo droben, najboljša je morska mivka, ki jo je treba izprati in sterilizirati v peči
Grozde vlagamo s peclji navzdol v nove sodčke iz nedišečega lesa ali pa v zaboje, in sicer tako, da ležijo na grozdih približno 5 cm debele plasti mivke. Ko so posode napolnjene, jih zapremo in hranimo 5 do 10 cm od tal. Z navadnim peskom ohranimo grozdje sveže poldrugi mesec ali dva.
Se učinkovitejši je drug način konser-
viranja, in sicer primešamo po tem načinu pesku apno v prahu, oglja, žvepla ali kalijevega metabisulfita. Apno mora biti sveže gašeno, suho in ga pesku dobro primešamo tik pred vlaganjem grozdja. Na vsak kubični meter peska potrebujemo 10 kg apnene sipe. Sladko oglje mora biti zdrobljeno in isto tako suho, potrebujemo ga 10 do 15 kg na kubični meter peska. V istem razmerju lahko uporabljamo žveplo, in sicer je kislo žveplo boljše. Ce pa uporabljamo kalijev metabisulfrt, ga zdrobimo zelo drobno in primešamo 200 do 300 g kubičnemu metru peska Na ta način kon-servirano grozdje se ohrani 5 do 6 mesecev, a potrebno pa je, da po poldrugem mesecu pogledamo, kako se drži, da-li ga lahko pustimo v tej posodi ali preložimo v drugo posodo z novim steriliziranim peskom ali pa kmalu porabimo.
Najstarejše drevo
Doslej so mislili, da je najstarejše drevo ogromna sekvoja, ki rase v Skalnih gorah Zedinjenih držav. Cenili so jo na 5000 let Mehiški listi pa zahtevajo prvenstvo za svojo deželo. Po njihovem pisanju je najstarejše drevo na zemlji cipresa, ki rase na pokopališču Sante Marie del Tule in ki ji pripisujejo nič manj nego 6.000 let.
To častitljivo drevo je izgubilo že pred časom svoje vrhnje veje, tako da ni višje nego kakšnih 40 m, to je za celih 100 m manj nego prej omenjena sekvoja. Toda njegovo deblo ima ob vznožju vsega spoštovanja vredni obseg 37 m in 75 cm. Da bi objeli tega velikna, je treba dvajset mož, ki se držijo za roke.
Neka znanstvena družba v Filaielfiji je bila malo skeptična in je poslala na lice mesto posebno komisijo, da overi skoraj neverjetne mere in značilnosti tega drevesa, ki je bilo že prastaro v času, ko so Grki oblegali Trojo in ko se je ustanovil Rim ter je zraslo v času faraona Mena, ustanovitelja prve egiptske dinastije, tako da je preživelo vso zgodovino civiliziranega človeštva do današnjih dni.
Obnovite naročnino!
Corpo di Spedizione Italiano in Russfa — Italijanski ekspe-
dicijski zbor v Rusiji
bi un villaggio occnpato si snidano gli ultlmi nuclei di resistenza — Boji ▼
zasedeni vasi za popolno očiščenje
Kulturni pregled
Sodobna Elektra
V najnovejšem (septembrskem) zvezku časopisa »II D ranim a«, ki ga izdaja v Tu-rinu Lucio Ridenti, je izšla v prvem italijanskem prevodu A. Molteda tragična trilogija Eugena O' N e i 11 a »H lutto si addice ad Elletra« (v izvirniku: Mour-ning becomes Electra). To dramatsko delo je imelo izreden uspeh na premieri v rimskem Teatro delle Arti pod vodstvom Antona Giulia Bragoglla v marcu letošnjega leta. Z objavo celotnega prevoda je največje dosedanje 0'Neillovo delo postalo dostopno tudi širšemu občinstvu v območju italijanskega kulturnega prostora
Italijanska izdaja tega Izredno zanimivega dramatskega dela nas izpodbuja, da ga prikažemo našemu občinstvu, tembolj, ker zaradi velikega obsega (predstava celotne trilogije traja pet ur in pol) po vsej verjetnosti ne bo dosegla našega odra. Ime Eugena 0'Neilla je znano našemu občinstvu vsaj po dramah »Anna Christie« — komadu, čigar filmska verzija je bila Greti Garbo izhodišče k njeni bleščeči karieri — in »Ljubezen pod bresti«. Za dramo, o kateri je beseda, je bil njen avtor, ki sodi med največje živeče dramatike na svetu, nagrajen L 1936 z Nobelovo nagrado. 2e to opravičuje zanimanje za njegovo največjo dramatsko stvaritev. Z druge strani je ta ameriški pisatelj irskega rodu prikazal prav v tej trilogiji nekatere bistvene p r.teze puritanizma in ga podvrgel s samimi dejcivi ....uki, ki je sodba in obsodba,
Mimo tega pa je v 0'Neillovem delu toliko dramatsko zanimivih značilnosti, predvsem sledov vpliva psihoanalize na dramatiko, da je že zaradi tega vredno posebne omembe.
★
Imenujmo delo, ki je dobilo v italijanščini naslov »II lutto si addice ad Elettra«, kratko in preprosto »Elektra«. Tako ga bomo najlaže približali antičnemu viru njegove dramatske zamisli: Sofoklejevi »Elektri«. Za kaj gre v delu grškega tra-geda? Orest, sin kralja Agammemnona, pride s svojim prijateljem Piladom na mikenski dvor, da bi ubil Egista in svojo mater Klitemnestro ter tako maščeval očeta. Zločin si skuša olajšati z zvijačo: obvesti mater, da je on, Orest, mrtev in prijatelj Pilad jI celo prinese žaro z »njegovim« pepelom. Mati se veseli sinove smrti, sestra Elektra pa jadikuje nad žaro. Kmalu na to pride Orest, se razodene Elektri in izvrši maščevanje nad materjo in njenim zapeljivcem Egistom.
2e Sofoklej je spoznal v odnosih nekaterih otrok do staršev poteze temačne ljubosumnosti, ki se prenaša zdaj na očeta, zdaj na mater. Te izkustveno pridobljene spoznave pa ni globlje ne dogledal in ne razložil. Sodobna psihoanaliza je odkrila Edipov kompleks, t. j. nagonsko ljubosumnost hčeri do matere zaradi očeta ali sina do očeta zbog matere. Te motne duševne residue skuša razložiti z erotičnimi doživljaji y otroških letih.
vsak odpor, naj si je Slo za strelsko jarke, betonske zaklone ali utrdbe. Kjer metalcev plamenov ne morejo uporabiti, n. pr. v jamah, zavitih rovih itd., uporabljajo z enakim lahkim oljem napolnjene »plamenske bombe«, ki imajo isti učinek. V bistvu pa stvar ni nič novega, ie prod dolgimi stoletji so Kitajci poznali »smrdljive lonce«, z gorečo snovjo napolnjene posode, ki so jih metali v sovražnikove postojanke.
Danes uporabljajo metalce ognja vse moderne vojske.
Sonce moti sprejeme
Na površini sonca je opaziti že nekoliko dni znatno skupino značilnih peg. Skupina sestoji iz petnajstih dobro vidnih jeder, med tem ko so običajni polsenčni obrobki jeder tokrat manj vidni. Nove sončne pege pa zaslužijo ne glede na svojo sestavo posebno pozornost zaradi svojih elektromognet-skih učinkov na zemljo. Dejansko se je kmalu po pojavu teh peg sprožila na zemlji prava magnetska nevihta, ki so jo med drugim občutili zlasti poslušalci radia, kajti ta nevihta je povzročila hude motnje v sprejemanju kratkovalovnih postaj. Pričakovati je tudi, da bodo poročali o pojavih severnega sija, kakor se je zgodilo v zadnjih letih že ponovno, ko so nastopile magnetske nevihte po zaslugi sončnih peg. O krasnem severnem siju, ki so ga opazovali na Danskem in v drugih nordijskih deželah, so to dni že poročali.
Trpežnost vitaminov
Prof. Martel razpravlja v nekem '■lan-ku o vprašanju, v kakšni meri se ohranja poedini vitamini v živilih. V marsikaterem posušenem sadju izgine vita^iin C popolnoma, med tem ko se otimn^ta /ita»;ura BI in B2. V prekajeni rioi se ohranita vitamina A in D. V tolščah je znatna količina vitamina A, ki se pa pokvari, če postane tolšča žaltava. Vitamini A, D in E v jajcih se ohranijo, če konserviramo jajca v temperaturi okrog ledišča v dušiku ipi ogljikovi kislini. V pari pripravljena zelenjava ohrani del vitaminov, če pa zelenjavo kuhamo, preidejo ti vitamini v vodo in je zato edino pravilno, da porabimo tudi to. Vitamin C v krompirju in kostanju se deloma ohrani, če ti živili kuhamo ali pečemo s kožico oziroma lupino vred. Mleko prav lahko Izgubi isti vitamin, če ga prevremo, pasteriziramo ali izpostavimo soncu. Nasprotno pa sc vitamini A, C, BI in B2 ohranijo v celoti, če živila hladno konserviramo in zaledenimo.
Velike prevare z ilviH
Kakor poroča Associated Press, se londonski listi razburjajo zaradi velikih goljufij, ld so se zgodile z zalogami živil na Angleškem. Dobro znani storilci so pod roko prodali ogromne količine živil, ki so bile določene za prehrano prebivalstva. »Eve-ning Standard« piše o mnogih stotinah ton in preko 10.000 zabojih najboljših živil, ki so izginila na ta način. Ministrstvo za prehrano je stvar priznalo in oljubilo, da se hrano je stvar priznalo in obljubilo, da se
Nove lokomotive
Nemške državne železnice so uvedle za tovorne vlake na elektrificiranih progah nov tip lokomotive, ld prekaša po ogromnosti ln vlačttni sili vse dosedanje tipe. Te nove lokomotive, ki jih imenujejo tudi »lo-komotorje«, razvijajo 3300 k. s.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Gostiteljica: »Ali imate kanarčke radi, gospod Počivalnik?«
Gost: »O seveda, hvala. Jem vse.« • » •
Gospa profesorjeva poroča z ogorčenjem: »Ali ni to strašno? Naša nova pomočn'ca je pečenko popolnoma ožgala. Kaj naj napravimo ž njo?«
Profesor je dvignil za trenutek oči s svojih knjig: »Za kazen ji daj prepisati deset
strani iz kuharske knjige!«
• • •
Otrok ni hotel zaspati. Zaskrbljena mati je vprašala: »Ali naj mu kaj zapojem?«
»Poskusi še enkrat zlepa!« je zagodrnjal oče.
Eugene O'Nei 11 je ▼ svoji »Elektri« šel najdalje v dramatski izrabi tega psihoanalitičnega pogleda na nekatere skrivnosti človeške duše. Njegova ameriška ln pu-ritanska Elektra je daljna, moderno čuteča sestra Sofoklovega Oresta in Elektre. S kakšno prodornostjo in silo je 0*Neill zagrabil problem ljubosumnega maščevanja hčere nad materjo! Tako zasnovana »Elektra« je mogla nastati samo v našem času , ki skuša razumeti mnoga iracionalna čustva in dogledatl celo tiste skrivnostne niti človeške usode, o katerih so v antični žalo-igri odločevali samo bogovi.
Oglejmo si najprej vsebino CNeillove trilogije. Drama se dogaja 1. 1865. v podeželski hiši stare puritanske rodbine Man-non, čije predstavitelj general Ezra Man-non, se pravkar vrača z vojne. Osrednja postava celotnega dogajanja je hčerka La-vinija, ena najznačilnejših ženskih oseb ▼ sodobni dramatiki. Da razumemo njeno hladno, maščevalno, do krutosti dosledno dušo, moramo vedeti, da je bila generalova hčerka Lavinija spočetka v nesrečnem zakonu. Njena mati Kristina je takoj po prvi konsumaciji zakona prenehala ljubiti svojega moža ln ni marala prvorojenke. Ljubila je tembolj sina Orija; med drugo nosečnostjo je bil njen mož ves čas odsoten ln se je Kristini zaradi tega zdelo, da ji bo drugi otrok bližji. Tako je Lavinija rastla brez materinske ljubezni, sama zase, v hladnem ozračju puritanske hiše, navezana samo na možatega, strogega, formalističnega očeta. Samo njemu jo posvečala vso ljubezen. Ta freudovski Edipov kompleks ji je ostal tudi v zrelejših letih, ko jo je vezala z materjo samo hladna ravflodušnoet, grebajajoča zdaj v nabadal-
Italijanski tečaj
xc.
I dnqne sčnsi e I loro organi. Pet čutov in njihovi organi.
Median te gli occhi guardiamo e vedia-mo, l'dcchio č 1'organo della vista. Guar-dare non e aneora vedere, spesse vclte j si guarda senza vedere. Chi non vede j punto, e cieco e la cecita e uno dei piu grandi difetti del corpo. I miopi e i pre-sbiti portano chi, le lenti, chi gli occhiali.
L'orecchio e l'organo dell'udito o 1'organo eol mezzo del quale possiamo sen-tire o udire. Ascoltare e voler udire, tante volte aseoltiamo, ma non udiamo (sentiamo) niente. Non si conviene che aseoltiate alla porta! Per richiamare Tattenzione di una persona si dice: Ascoltate o sentite, signore! L'udito e il senso e l'udita quel che si sente. Cosi si dice: Conosco questo per udita. Sen-tire non e aneora capire o intendere. Si dice per esempio: Ho ben sentito cio che si diceva, ma non ho capito (inteso) tutto. Chi non puo udire, e sordo. Anche la sordita e un gran difetto del corpo. Aneora piu infelice d'un sordo e sordo-muto, perche non puo ne sentire ne par-lare. Ci sentite bene? — Chi ci sente benissimo, chi ci sente poco da uno o da ambedue gli orecchi, una tale persona e mezza sorda.
II naso, provvisto di due narici, č 1'organo delTodorato. Di un individuo che non sente bene ne odori ne puzzi, si dice che ha poco naso. Si dice anche per esempio: In questa stanza c'e un budn odore, c'e un cattivo odore o si sente un budn (catrtivo) odore. Quando siamo infredda-ti, ci tocca soffiarsi il naso piti spesso di solito e se a vične da starnutire, ci dicono: Salute! o Feliciti!
Gli drgani del gusto sono il palato e la lingua, mentre quello del tatto e tutta la pelle.
Voc&bolL
Mediante = eol (per) mezzo di g pomočjo, s, z, la vista vid, guardare gledati, punto prav nič, il difčtto nedosta-
tek, napaka, miope kratkoviden, presbite daljnoviden, 1'udito sluh, ascoltare poslušati, udire glej LXXVL, richiamare Tattenzione opozoriti, per udita kakor sem slišal, conoscere glej LXXm, capire (intendere) razumeti, sordo gluh, ci sentite bene ali dobro slišite? glede ci glej XL. 3., provvisto opremljen, la narice nosnica, 1'odorato vonj, l'odore duh, vonjava, il puzzo smrad, puzzare smrdeti, infreddato prehlajen. soffiarsi il naso usekniti se, ci tocca moramo, a chi tocca kdo je na vrsti? ci viene da starnutire (—isco) moramo kihniti, il gusto okus, il tatto tip. la pelle koža.
Nedovršni pretekli in predpretekli čas veznega naklona. Imperfetto e trapassato del Congiuntivo.
L parlare	n. vendere
io parlassi	io vendessi
tu parlassi	tu vendessi
egli parlasse	egli vendesse
noi parlassimo	noi rendessimo
voi parlaste	von vendeste
essi parlassero	essi vendessero
III. dormire io dormissi tu dormissi egli dormisse noi dormissimo voi dormiste essi dormissero
essere io fossi tu fossi egli fosse noi fossimo voi foste essi fossero
Imperfetto del Congiuntivo tvorimo iz nedoločnika, ako postavimo namesto končnic -are, -ere, -ire končnice -assi, -essi, -issi. Pri skrčenih nedoločnikih vzamemo prvotno obliko: fare (facere) — facessi, dire — dicessi, condurre — con-ducessi, porre — ponessi, trarre — tra-essi. Posebej pomni: žssere — fossi, dare — dessi, stare — stessL
Trapassato del Congiuntivo se tvori s pomožnikom io avessi ali io fossi in preteklim deležnikom: io avessi parlato, k> fossi venuto. O rabi in pomenu prihodnjič!
Dva nova podnebna pojma
Znanost o podnebju se pričenja razen za podnebje celih dežel in pasov zanimati čedalje bolj za krajevne klimatske posebnosti. Proučevanju »makroklime«, to je podnebja večjih predelov, se pridružuje tako proučevanje »mikroklime«, lokalnega podnebja. Mikrokllmatska opazovanja uganja lahko pazljivi opazovalec in prijatelj narave na vsakem večjem ali manjšem izletu, če opazimo krajevne razlike v rastlinstvu, gredo te razlike delno na račun geoloških razlik v podtalju, deloma pa tudi na račun različne mikroklime. V kakšni dolini, ki je usmerjena od vzhoda proti zapadu, smo n. pr. na južnem pobočju ugotovili mešani gozd iz hrastov in bukev, na pobočju, ki gre proti severu, pa pašnike. Nasprotna stran doline ima spodaj vinograde, zgoraj stepne predele ln končno smrekove gozdove. Južno pobočje je toplejše in bolj suho nego tista stran doline, ki je obrnjena na sever. To so učinki mikroklime. V še manjšem obsegu opazujemo takšne razlike lahko povsod. Na pobočjih železniških nasipov rase n. pr. popolnoma drugačno rastlinstvo nego na sosednih travnikih. Mikroklima železniškega nasipa je pač drugačna, toplejša ln bolj suha nego na travniku, ki dobiva dovolj moče iz talnega vodovja. Temperaturne in vetrovno meritve na razmeroma majhnih prostorih kažejo dosti večje razlike, nego bi pričakovali na prvi
Drobne zanimivosti
Na neki razstavi cvetlic so pokazali lilijo, ki nje cvet ni bil večji od kovanca za pet stotnik in ki ji je bil »cvetlični lonček« — naprstnik. —
V Ameriki so si izmislili nalivno pero z merilno pripravo, ki kaže s številkami, koliko črk si že napisal in koliko jih boš še mogel napisati, preden bo treba pero napolniti z novim črnilom. —
Največ porok je po navadi v mesecih juliju in avgustu, bržkone zato, ker sta to počitniška meseca. —
Neki policijski uradnik v Sydneyu ima pet otrok, ki so se rodili isti dan istega meseca, toda v različnih letih. Stvar je praktična že zavoljo praaiovanja rojstnega dne.
pogled. Mikroklimatsko neugodno postavljen vrt bo dajal tudi z dobro zemljo in skrbno obdelavo srednji pridelek, med tem ko daje v normalni mikroklimi tudi slaba zemlja boljši pridelek. Iz takšnih primerov razvidimo, da so mikroklimatska opazovanja prav koristna stvar.
ANEKDOTA
Igralec Lucien se je nekega večera v svoji garderobi šminkal, ko je vstopil neki gospod de Ch., ga potrepljal po rami in dejal: »Kaj ne, da ne boste pozabili, da obedujete jutri pri meni?« — »Seveda ne,« je odgovoril Lucien z ljubeznivim glasom, »pridem točno!« Ta trenutek je čul, kako so se vrata garderobe zaprla, menil je, da je gospod de Ch. stopil ven in je velel svojemu garderoberju, ne da bi se obrnil: »Louis, spomnite me jutri na to, da odpošljem staremu, dolgočasnemu oslu pisemce, da ne morem obedovati pri njem.« Nenadno je legla neka roka »pet na njegovo ramo in glas gospoda de Ch. je dejal zasmehljivo: »Obedujemo ob enih!« Lucien se ni niti najmanj zmedel, temveč je svoj nesrečni stavek nadaljeval z besedami: »... ko- bom obedoval pri gospodu de Ch.« In obraz gospoda de Ch., ki je bil še trenutek prej skrajno užaljen, je od zadovoljstva zasijal.
VSAK OAN ENA
»Ali se je kaj zgodilo?« »Ne!«
»Kaj pa potem tako opazujete?« »Ne vem!«
no ironijo, zdaj v očitno mržnjo. Toda ko se je med generalovo odsotnostjo v vojni pojavil skrivnostni pomorski kapitan Adam Bran t, je nastopilo med hčerjo in materjo sovražno ražanerje. Samotno cvetoča Lavinija ae je zaljubila ▼ Branta, ki se je sam delal, kakor da jo ljubi, v resnici pa je navezal intimni odnos z njeno materjo Kristino. Lavinija je kmalu odkrila materino skrivnost m jo je zalezovala celo po New Torku, kjer se je sestajala s kapitanom Brantosn. Brant pa je imel v hiši Mannonovih še druge račune, ki jih je hotel poravnati z maščevanjem: Ul je sam Mannonovega rodu, nezakonski sin, ki ga je dobil Lavlnijin stric z neko uslužbenko nižjega rodu, zbog česar je bil kršitelj časti in ponosa Mannonove hiše neizprosno izgnan ter je končal v bedi in tragične smrti.. Sin Adam se je skušal ponosnemu Bzru Mannonu maščevati tako, da mu je zapeljal ženo. Lavinija je izsledila tudi skrivnost Brantovega rodu. Prežeta z ene strani s ponosom Mannonove potomke, z druge pa z ljubosumnostjo do matere in z maščevalnostjo zaradi očeta, ki ga je mati Izdala, je v dramatični sceni zapretila materi, da jo bo Izdala očetu, Če se takoj ne odpove ljubimcu Brantu. Mati jo je skušala omehčati in se ji je razodela v trpki izpovedi, ki naj bi jo prepričala o njeni nesrečni usodi zaradi prevarjene ln neumevane ljubezni, ki se je naposled obrnila k drugemu. Zaman. Lavinija ni mala ne odpuščati ln ne razumevati težav Sovefikega srca.
Kristina m je čutila izgubljena In prav tedaj se je Ob grmenju topov vračal z vojne zmagoviti general Ezre Mannon Hrepeneče se je oziral po ženi in jI razodeval ljubezen, ki jo je daljša odsotnost še oja-
ftilft T .» vinHa {a zrla Z liubOSUnmOStiO U
očetovo približavanje materi in skušala preprečiti njuno intimnost Toda v generalovi spalnici se je razvil neogiben spopad med ljubečim generalom in Kristino, ki je še bolj zasovražila moža. Vrgla mu je v obraz priznanje, da ga vara in mu še povedala, kdo je njen ljubimec. Ko je mož dobil zaradi tega srčni napad, mu je dala namesto zdravila strup, ki ga je bil v ta namen preskrbel ljubimec Brant. Lavinija je vstopila v trenutku, ko je oče umira! S poslednjo močjo je razodel hčerki, kdo ga je usmrtil. Lavinija je izkoristila materino osuplost in se je polastila škatljice s strupom.
To je prvi del trilogije — z naslovom: »Vrnitev«. V drugem dehi z naslovom »Zalezovanje« prisostvujemo boju med hčerko ln materjo. Lavinija mora za vsako ceno maščevati očeta in kaznovati mater. Najprej se razvija med materjo in hčerjo boj za Orija, ki se je takisto vrnil z bojišča, kjer je zaradi rane doživel težko živčno krizo. Ori ljubi mater in nič kaj ne žaluje za mrtvim očetom tiranom. Tudi v Oii-jevem primeru se srečujemo z Edipovim psihoanalitičnim kompleksom. 0'Neill ga je razvil do mnogih rahlih dušeslovnih odtenkov in ustvaril iz Orija razklano in zbegano osebnost z zanimivo problematiko. Ernanno Cortini ga v svoji študiji v »II Dramma« po pravici imenuje »nuovo Am-leto« (novi Hamlet). Ori je poln ljubezni do matere, zato mora Lavinija, ki jo mati prikaže sinu kot nekoliko zmedeno, seči po močnejših dokazih, da ga pridobi za svoj boj zoper mater. Prepričati ga mora, da ima mati ljubimca in tako vzbuditi sinovo nagonsko, freudovsko pojmovano ljubosumnost. Zapelje ga na( ladjo, kjer ima mati sestanek z Brantom*: skrita v kabini prisostvujeta njunemu razgovoru o zastru-

Kronika
»Jutrc« v starih pokrajinah
Uprava našega Usta je poskrbela, da je »Jutro« redno na prodaj tudi v vseh večjih krajih Italije. V naslednjem prinašamo seznam tvrdk, pri katerih lahko naši čita-telji kupijo »Jutro«:
FIRENC A: Dino Giorgi, Via Faenza 14. GENOVA: Virginio Marengo. MILAN: A. & G. Marco, Via U. Visconti
di Modrone 3. RIM: Paolo Casucci, Vicolo dei Modelli 80. TAKVIŽ: papirnica Ferdinando Mader. TliUUN: Leonardo (iuazzone, Via 5». xe-resa 17.
VIDEM: Eio Petronio, Vicolo di Prampero. BENETKE: Marco Costantini, Piazza S. Marko 113, in Leonida Vendramin, Via S. Marco Frezzeria 1179. VENTOTENE (Littoria): Angelo Bosso.
ZADER: knjigarna U. & G.Nani.
*
*	Obiski pri papežu. Dvorni mojster sv. očeta je določil enostavnejšo proceduro za sprejem vernikov pri papežu. S poskusi je dognal, da je bil dosedanji način prijavljanja za sprejem vernikov nekoliko preveč kompliciran. Odslej bo zadostovalo, da se vernik zglasi pri bronastih vratih in izrazi željo, da želi videti papeža, nakar bo takoj pospremljan do urada dvornega mojstra. Tam bodo uradniki v prisotnosti tajnika urada mons. Maguanensija po predložitvi legitimacije brez nadaljnjega izdali dovoljenje za sprejem. Poleg tega so du-hovniki-poligloti zmeraj obiskovalcem na razpolago.
*	Vprašanje Dunava na dnevnem redu. Na Dunaju so se te dni zbrali člani posvetovalnega odbora za vprašanja Dunava. Seji je predsedoval nemški zastopnik, prisotni pa so bili tudi odposlanci Italije, Hrvatske, Bolgarije, Rumunije, Slovaške in Madžarske. Kakor poročajo listi, so posvetovanja potekla v duhu prijateljskega sodelovanja za. čim boljši napredek skupnih interesov zastopanih držav v podunavskem prometu.
*	Hrvatje se vračajo iz italijanskega ujet-ništa. Ministrstvo zunanjih zadev nezavisne države Hrvatske je ukrenilo vse potrebno za. povratek hrvatskih državljanov, ki se nahajajo še v ujetništvu v Italiji, Po naročilu notranjega ministrstva vrši zdaj mestno poglavarstvo v Zagrebu popis vseh Zagrebčanov, o katerih je prispela vest, da se nahajajo v italijanskem ujetništvu. Od posredovanja so izvzeti oficirji, židje in Srbi.
*	Šahovski turnir v Monakovem končan. Monakovski šahovski turnir je po dolgem Času spet združil v šahovski areni večje število odličnejših šahovskih mojstrov. Prinesel je majhno presenečenje: svetovni šahovski mojster dr. Aljehin si deli šele drugo in tretje mesto. Po zaključnem kolu je stanje naslednje: prvo mesto si je priboril švedski mojster Stolz z 12 točkami, drugo in tretje mesto si delita; dr. Aljehin in L*m-din z 10% točke; potem pa slede Bogoljubov z 9 in pol - točke, "Nielsen in - Richter z 9 točkami, Foltys z 8, Rethy s 7 in pol, Rabar, Kieninger s 7, Flister s 6 točkami in. pol. Mross s 6, Opočenski s 5 in pol, Rohaček in Cortlerer s 4 in pol in Leepin s 3 točkami.
*	Trgovina s kolesnimi gumami. Zastopniki večjih italijanskih tovarn za gume so na svojem sestanku sklenili sestaviti enoten cenik, po katerem bodo odslej prodajali gume za kolesa. Veletrgovcem bo dovoljeno preračunati enotnemu ceniku 20 odstotkov, cene na drobno pa bodo določene pozneje. V zvezi s tem bo izdan tudi pravilnik, ki bo urejal nabavo kolesarskih gum.
*	Zborovanje steklarjev in keramikov. V
Rimu so se zbrali predstavniki stanovskih organizacij nameščencev steklarske in kemične stroke. Namen zborovanja je, postaviti načela za obnovo delovnih pogodb v Državi in v pokrajinah ter začrtati delovne smernice zainteresiranim organizacijam in. ustanovam.
*	Zbor evangelske cerkve v Zagrebu. V Zagrebu se je dne 19. t. m. sestal prvi vse-državni zbor nemške evangelske cerkve v nezavisni državi Hrvatski. Zbor, ki ga je otvoril in volil kot predsednik škof dr. Filip Popp, je imel nalogo, sprejeti novo cerkveno ustavo nemške evangelske cerkve. Zagrebška evangelska cerkvena občina je pri tej priliki priredila svečano kosilo v mestni kleti. Poleg najuglednejših predstavnikov nemške evangelske cerkve na
Hrvatskem, je kosilu prisostvoval tudi dr, Bornikoel iz Beograda.
♦	Sanje so ji prinesle srečo. Gospa Ada Marija iz San Rema je že 15 let poročena. Imela je tudi hčerko, ki pa je pred dnevi umrla za posledicami težke bolezni. Nesrečna mati je bila vsa obupana m se nikakor ni mogla potolažiti. Minul je teden dni, ko se je materi v sanjah prikazala umrla hčerka in ji dejala: »Mama, ne jokaj, meni se dobro godi, hočem ti prinesti srečo: igraj letorijo s številkami 37, 57, 60 in 90 in videla boš, da boš zadovoljna. Mati se je posvetovala z nekim uglednim svečenikom, ker je dvomila, da bi mogle sanje kaj pameniti. Toda duhovnik ji je dejal, da ji je mogoče njena hčerka res hotela prinesti srečo, ko je v življenju tako skrbela zanjo, žena je nato igrala pri ge-noveški loteriji in v nedeljo, ko so bili izi-šli priobčeni v časopisju, si skoraj ni upala pogledati loterijske rubrike. Na svoje največje presenečenje pa je opazila, da so med drugimi številkami izžrebane tudi njene. Zadela je 12 tisoč lir.
♦	»Slov. Pravnik«. Izšla Je 5—7 številka. Tisti naročniki, ki te številke radi spremenjenega bivališča še niso sprejeli, naj jo dvignejo na številki 123 justične palače v Ljubljani. (—)
♦	Glasbena akademija * Ljubljani. Sprejemni in popravni izpiti bodo: v četrtek
25.	t. m. violina, klavir in orgle; v petek
26.	t. m. kompozicija, nauk o inštrumentih, oblikoslovje; v soboto 27. t m. solo-petje, operna šola, v torek 30. t. m. glasbena zgodovina, metodika, estetika in drugo. Natančen razpored izpitov je razviden iz razglasa na oglasni deski zavoda.
♦	Občni zbor Narodne galerije bo v sredo, 8. oktobra ob petih v društvenih prostorih z običajnim dnevnim redom.
IZ LJUBLJANE
u— Poslednja pot Godčeve mame. V torek ob 15. se je prel kapelo sv. Petra na Žalah zbrala množica občinstva, da spremi go. Frančiško Godčevo, mater akad. slikarja Franceta in pevovodje bežigrajskega pevskega zbora Janeza Godca, do poslednjega počivališča. Pevci bežigrajskega zbora so zapeli v srce segajoČo žalostinko »Človek glej,« nato pa so krsto prenesli v kapelo sv. Križa, kjer so pevci po končanih cerkvenih obredih zapeli »Blagor mu, ki se spočije«, ob grobu pa še »Vigred se povrne«. Pogreb je nazorno pokazal, kako priljubljena je bila pokpjnica med vsemi, ki so jo poznali. Ge. Frančiški Godčevi bomo ohranili blag spomin, njenima sinovoma pa izrekamo iskreno sožalje.
u— Včeraj na živilskem trgu ni bilo nič kaj živahno. Kljub tržnemu dnevu kmetje niso pripeljali svojih pridelkov naprodaj in so bile po večini zastopane le stalne prodajalke, fovrtnine in sočivja je bilo dovolj, večja stiska pa je bila za krompir. Le redke gospodinje so bile tako srečne, da so ga prinesle domov. Naj-.brže je pošja^zalpga k-rpmPirja tudi rmeBte-s iiemu jDrebmn.iev^nenriit- ruradu, ker -ga Včeraj .nišo prodajali. Novost na trgu so suhe fige po 10 in 11 lir kg. Tudi svežih je več naprodaj kakor prejšnje "dni. Popolnoma pa so pošle breskve in slive. Tudi pri stalnih prodajalkah ni mogoče dobiti. Kmetje so prodajali nekaj lepše sadje kakor doslej. Zato so lahko hitro blago spravili v denar. Gob je vsak dan dosti naprodaj, toda le slabših vrst. Stalna raz- . stava v omarici na semenišču še vedno privablja zanimance. Zajcev je iz dneva v dan več na trgu. Kakor ka2e, bomo imeli vso zimo dovolj domače prireje. Tudi nekaj perutnine za drag denar je bilo možno dobiti.
u— Sprehodi po Golovcu, Rožniku in drugih gozdovih naše lepe okolice so sedaj o tem vremenu res užitek za vsakogar, ki vidi vse pisano bogastvo najlepših barv. Mnogo je pa sedaj po naših gozdovih tudi sprehajalcev, ki hodijo tja nabirat zlasti gobe in tudi suhljad, kar je pa seveda prepovedano brez dovoljenja lastnikov gozdov. Zato naj taki sprehajalci ne pozabijo, da imajo mestni gozdni in poljski čuvaji selaj z dovoljenjem Visokega Komisarja vedno ostro nabite puške in revolverje, ter zato spet opominjamo zlasti tatove poljskih pridelkov, sadja in drv na smrtno nevarnost, ki jim preti povsod in ob vsaki uri. še posebej pa opozarjamo starše, naj pazijo, da otroci ne bi šli rabutat sadja, ker poljski in gozdni čuvaji od daleč ne morejo med zelenjem ločiti otroka od odraslega človeka. Po Golovcu in Rožniku pa srečujemo še
. tudi druge grešnike, ki prav nič ne pastjo na to, da so sprehodom namenjene samo poti ter Je strogo prepovedano hoditi po travnikih ter delati škodo po gozdovih. Seveda je prepovedana hoja tudi po zasebnih potih, ki se jim prav lahko ognemo, saj je na Golovcu dosti javnih poti. Otroci in sprehajalci naj pa sedaj po gozdovih posebno pazijo na ogenj, ki lahko napravi največjo škodo. Nikdo naj ne meče okrog sebe šiMc ali ogorkov cigaret in cigar! Nikdo naj se ne pusti zapeljati, da bi v gozdu zakuril ogenj! Vsi lahkomiselni sprehajalci in obiskovalci naših gozdov naj se pri vsakem koraku zavedajo, da jih povsod zasleduje bistro oko oblasti! Z najmanjšim prestopkom lahko tvegate najhujše posledice. t
u— Prijavite stanovanja in sobe! Ravnateljstvo Ljubljanskega veselejma je poslalo vsem imetnikom večjih stanovanj naslednjo prošnjo: Za čas Ljubljanskega velesejma, to je od 4. do 13. oktobra se predvideva ogromen naval obiskovalcev, ki pa žal ne bodo mogli biti sprejeti v že tako prenapolnjene hotele. Ker pa čast ln korist mesta zahtevata, da obiskovalci odnesejo dober vtis ne samo od ljubljanske delavne naprednosti, ki bo razvidna iz velesejma, temveč tudi od njene gostoljubnosti, vas naprošamo, da ukrenete vse mogoče in nam pustite na razpolago eno izmel vaših sob vsaj za prvih 15 dni oktobra. Zavedajoč se vašega sodelovanja pri ogromnih pripravah, ki naj pokažejo vso ljubljansko usluž-nost, se vam že vnaprej zahvaljujemo ter vas vljudno prosimo, da pošljete potrebne podatke glede razpoložljivih sob (število postelj in njih račun za prenočišče) na upravo stanovanjskega urada ljubljanskega velesejma v Gledališki ulici 11, od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. To prošnjo je podprl predsednikov namestnik ljubljanske mestne občine z nujno prošnjo, da bi se ji ugodilo.
u— Cestna dela, V okviru cestnih del okrog Vegove ceste je bi! pravkar tlakovan in katraniriran zadnji del Napoleonovega trga pred križankami Hodnik za pešce je bil tudi urejen. — Zdaj so v teku dela na zgornjem delu Novega trga, kjer tlakujejo spoj Turjaške i Gosposko ulico. V teku so tudi zadnja dela na pločniku okrog nove univerzitetne knjižnice v Turjaški in Gosposki ulici. — Na Groharjevi cesti pridno čistijo travo, ki je porasla ponekod cestišče in hodnike. — šišensko ulico v Zg. šiški na levi strani Celovške ceste so zadnje dni razširili In primerno uredili. Ulica je bila prej znatno preozka. Cestišče je utrdil težki parni valjar. — Kratki odsek ceste med asfaltirano Zaloško cesto in mostom čez Ljubljanico na Poljanskem nasipu so med asfaltiranjem glavne ceste katranizirali.
u— Danes »Veseli teater«. Začetek ob 19. (7.), konec pa pred 21. (9.). (—)
u— Zavese za okna, posteljna pregrinjala, preproge, tekače, odeje dobite prt Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta.
u— Dvomesečni tečaj italijanskega Jezika za začetnike se prične v ponedeljek 29. septembra na realki v Vegovi ulici. Vpisovanje In informacije v ponedeljek, sredo in petek od pol 7. do 7. ure v pritličju (vhod čez dvorišče). Ob zadostni priglasitvi tudi nadaljevalni tečaj. (—) >; u—v Pouk gitare. Interesenti, ki -se zanimajo za učenje gitare; naj se prijavijo -v času od 25. t. m. do 10. oktobra v pisarni Glasbene akademije, Gosposka ul. 8/1.
u-r- Namesto venca na grob ge. Antonije Stritofove je darovala Učiteljskemu odboru za socialno pomoč ga. Iva Premelčeva, upokojena učiteljica iz Ljubljane 50 lir.
u— Sveženj ključev — štirje po številu — se je izgubil od Vrstovškove ulice na Mirju po Lepem potu do trnovske cerkve. Najditelj se naproša, naj ključe izroči v dnevni redakciji našega lista.
u— Nekaj nesreč. 17-letna služkinja Til-ka Mahkovčeva iz Ljubljane je padla s kolesa m se potolkla po rokah in po obrazu. Levico si je zlomil 14-letni posestnikov sin iz Mokronoga Jože Borštnar. Po nesreči je padel s kozolca. V papirnici v Vevčah je padel z lestve in se močno poškodoval po vsem životu 34-letni kurjač Ciril Sotlar. Ponesrečenci so iskali zdravniško pomoč v ljubljanski bolnišnici.
Iz Spodnje Štajerske
Hrvatski stiki s Spodnjo Štajersko. Ne-
zavisna država Hrvatska je priredila svojo prvo razstavo na dunajskem velesejmu. V tej zvezi je dal hrvatski minister za gozdove in rudništvo inž. Ivica Frkovič daljšo izjavo dopisniku graške »Tagespost«. Rekel je: »Z veseljem ugotavljam, da Hrvatje nismo imeli prisrčnih stikov s štajersko samo v preteklosti, marveč da obstoje taki stiki tudi danes, še posebno ob našem sodelovanju s Spodnjo štajersko, želja nas vseh je,
gojiti te stike ln jih poglabljati Tudi s tega predela ožjega sodelovanja in mejaStva lahko bistveno prispevamo k evropski civilizaciji in kulturi.«
Trgatev na Spodnjem štajerskem obeta letos biti zadovoljiva. Nemški listi prinašajo slavospeve na čast spodnještajerskim goricam, mariborski dnevnik pa tudi poziva prebivalstvo, naj bo obzirno nasproti vinogradnikom, naj spoštuje njihovo delo in naj ne krade grozdja. Letošnji letnik naj nudi narodu čim več grozdja pa tudi dobrega vina, zato bo treba preprečiti sleherno poškodovanje vinogralov.
Tridnevni tečaj za športne voditelje je bil prirejen v Celju. Bil je dobro obiskan, ker so bdi vanj prijavljeni tečajniki iz različnih podjetij.
Novi grobovi in nesreče. V Mariboru so umrli: 711etna žena železniškega upokojenca Marija Melveškova, 491etni kaznilniški paznik Franc Kupec in 781etni Anton Ham-mer, v Studencih pa 801etna ga. Helena Trunklova, 711etni upokojenec Karel Šau-perl in 311etni delavec Martin šauparl. Nadalje je umrla na štajerskem 301etna posestni ca in gostilničarka Marija Schwinger-jeva. Iz Drave so potegnili 191etnega Ed-munda Siebenreicha, ki je nedavno pri Selnici skočil v reko, ko so ga prijeli zaradi tatvine. — Nevarno so se poškodovali: 58-letni Janez Kolednik, ki je pri tesarskih delih na mariborskem učiteljišču padel z lestve 4 metre globoko; 321etna Ana Kralova s Pobrežja, ki je padla s kolesa, 341etna delavka Jozefina šefova, ki se je ponesrečila pri stroju, 371etni Friderik Platz pa je dobil poškodbe pri vozu. Vsi ponesrečenci se zdravijo v mariborski bolnišnici.
Stroga kazen za detomor. 221etna Pavla žerakova iz ptujske okolice je letos 4. aprila rodila nezakonskega otroka, katerega pa je takoj po porodu spravila s sveta. Zdaj se je pred graškim deželnim sodiščem zagovarjala, da se Je bala svojega jezljivega očeta. Bila je kljub temu obsojena na 2 in pol leta težke in poostrene ječe. Čeprav je bilo dejanje izvršeno v dobi, ko je bila Pavla še jugoslovanska državljanka in bi bila v bivši državi obsojena po takratnih zakonih na zaporno kazen od enega do petih let. se je postavilo graško deželno sodišče na stališče, da je treba tako dejanje kaznovati po nemškem zakonu.
Iz Hrvatske
Zastopniki hrvatskega tiska so se na
svoji poti v Berlin dalje časa pomudili v Monakovem Sprejel jih je v imenu državnega tiskovnega šefa štabni vodja Suen dermann, ki jih je vodil po vsem mestu in jim razkazal monakovske zanimivosti, še prav posebno pa torišča narodno socialistične stranke.
901etnica Mihajla Vambergerja. Hrvati štejejo slovenskega rojaka Mihajla Vambergerja med svoje kulturne pionirje, ker je ustvaril hrvatski stenografski sistem Te dni je praznoval 901etnico. Rodil se je 18. septembra 1851 v Dragotincih na Spodnjem Štajerskem Na filozofski fakulteti na Dunaju se je zlasti izpopolnil v stenografiji. Služboval je na gimnaziji v Ra-kovcu, potem je bil dodeljen hrvatski deželni vladi. Leta 1875 je objavil' v Bezen-škovem »Stenografu« članke »Hrvatsko vseučilišče in stenografija« in še marsikaj drugega. V »Hrvatskem učitelju« in drugih časopisih je prav tako objavil članke o stenografiji in razprave o dušeslovju. Ob 901etnici se ga je spomnil tudi vodilni dnevnik »Hrvatski narod«.
12 novih štabnih vodij ostaškega pokre-ta. Poglavnik je imenoval 12 častnikov svoje telesne garde za štabne vodje usta-škega pokreta in to: v Jajcu, Varaždinu, Bjelovaru, Osijeku, Karlovcu, Bihaču, Novi Gradiški, Vukovarju, Tuzli, Banjaluki, v Travniku in Sarajevu. Novi štabni vodje bodo nastopili svoje službe namestu nedavno odstavljenih ustaških uradnih vodij.
Rekordna kopalna sezona je bila letos v Zagrebu. Savsko kopališče je obiskalo okrog pol milijona ljudi in je bilo samo na vstopnicah vplačanih okrog 420.000 kun. Pri tem je treba upoštevati, da letošnja sezona, ki se je pričela 16. junija, v pogledu vremena ni bila najugodnejša. Prihodnje leto bodo izvršena razna popravila, ker je treba mestno kopališče na Savi razširiti. Storjeni bodo tudi ukrepi za razvoj veslaškega športa.
Džamija poglavnika Pavellča. Gradba nove džamije, s katero bodo zagrebški muslimani dobili dostojen, veličastno zgrajen božji hram, naglo napreduje. Džamijo bodo zgradili na ta način, da bodo bivši umetniški paviljon predelali in bo poslopje dobilo tri lepe vitke, 45 metrov visoke minarete. Džamija se gradi na pobudo samega poglavnika, zato jo tudi imenujejo po njem
pljenju generala. Ori sedaj spozna materino izdajstvo in zločin. Ko mati oddide, piane Ori na Eranta in ga ubije. Z Lavinijo vred fingirata roparski umor na ladji in tako zabrišeta sled za seboj. Ko se Ori in Lavinija vrneta, pride do napete scene z materjo, ki ji sin prizna, da ji je ubil ljubimca. Kristina občuti in doume Lavinijino zmago in se utreli — »zaradi žalovanja za možem«, razglasi maščevalna hčerka po kraju.
V tretjem delu trilogije (»Mora«) se razvija nujni konflikt med bratom in sestro. Ori, ki mu je že vojna uničila živčevje, se čuti krivega materine smrti in zločina na ladji; vsa njegova duševnost trpi pod neznosno težo krivde. Tudi daljše potovanje s sestro ga ne ozdravi. Postal je dvoličen, zagrenjen, ciničen, olajšuje si dušo tako, da se izpoveduje v opisu, ki ga namerava na skrivaj izročiti svoji zaročenki Hazli. Lavinija ga ima v popolni oblasti, skuša omrtvičiti bratovo voljo ter mu nadomestiti mater. Toda Ori ne more pozabiti preteklosti. Sedaj spozna Lavinija, da je Ori ovira njeni sreči in pozabi, zato ga s krutostjo Erinije požene v samomor. Potem, ko se je v navalu strasti zaman ponujala svojemu zaročencu Petru, da jo vzame. V domu Mannonovih se izvrši prokletstvo do zadnjega tragičnega konca. In Lavinija se zapre v dom, med sence mrtvih, da se v prostovoljni klavzuri pokori za svoje grehe in za grehe prednikov.
*
To je v grobih obrisih tragedija sodobne, puritafcske Elektre. Zakoni dedovanja (r&d Mannonovih), kruta, nečloveška doslednost puritanske vzgoje, pod katero tle pritajene strasti, zapletena sproščanja izrinjenih go-nov, hlad duše in mrzla doslednost v iskanju pravičnosti, ki ni pravičnost toplega in y odpuščanju požlahtnjenega človeškega
srca — to so notranji elementi ameriške Elektre. Sovraštvo, ljubosumnost, maščevalnost, zatajena pohota, ki se ne more izživeti, so demonične sile, ki se sproščajo v umoru in samomoru prav kakor v Lavinijini mrzli odpovedi, tej odpovedi »živega mrliča«. Ni 11 v tem že ipso facto huda obsodba' puritanske mentalitete?
Kljub težkemu ozračju izroda, maščevanja in krute mržnje, ki leži nad 0'Neil-lovo tragično trilogijo, pa moramo priznati, da je to ena najveličastnejših dra-matskih stvaritev našega časa. Je zares moderna drama, ki se hkrati najbolj približuje iracionalnim prvinam antične tragedije. Lavinijino vprašanje: »Cemu mrtvi ne morejo umreti?« je žgoče jedro veličastnega konflikta z usodo, ki je za človeka enako težaven, pa naj - veruje s Sofb-klom v višjo maščevalnost bogov ali pa z 0'Neillom v moč dednih zakonov in v psihoanalitične skrivnosti zapletene človeške duše.	' XYZ
ZAPISKI
»NAŠ ROD* V NOVEM LETNIKU
S pravkar izišlo 1. številko je mesečnik »Naš rod« nastopil trinajsti letnik. Vsebina prvega zvezka kaže, da bo časopis nacMje-vall v duhu svojih najboljših tradicij poslanstvo mladinskega lista med našo mladino. Uredništvo »Našega roda« je ostalo še nadalje v izkušenih in veščih rokah pisatelja Josipa Ribičiča, izdaja pa ga »Učiteljsko združenje« v Ljubljani. Na ovojnem l^stu prinaša »Naš rod« reprodukcijo znanega avtoportreta Rih&rda Jakopiča in v faesi-milu mojstrove besede: »Ne odlašaj — dnevi beže — in vsak trenutek je košček življenja.« Kristina Brenkova je spisala razgovor t Jakopičem. Živahno opisuje obisk pri pfdd-stavitelju slovenske upodabljajoče umetno-:
sti, »Zagledala sem ga že na oknu v prvem nadstropju starinske hiše na Novem trgu. Gologlav se je sklanjal nad okensko polico. Sonce se je blestelo na njegovih sneženih laseh, se poigravalo na dolgi srebrni bradi in na belih golobih, ki so se zgrinjali okrog niega. Trosil jim je zrnja. Golob je so mu sedali na roke in na glavo in Jakopič se jim je tiho smehljal.«
Ob pogledu na spinet v sprejemni sobi je dejal Jakopič: »Ta spinet je davna 'last naše družine. Moja žena je lepo in mnogo igraia na klavir in tudi hčerka igra. Koliko nepozabnih prelepih večerov smo preživeli ob glasbi. Jaz sem pel vse Slovenske pesmi, žena pa me je spremljala na klavirju. Včasih je žena pregnala cele popoldneve, medtem ko sem jaz slikal.«
Nato obuja R. Jakopič spomine na svojo milost v Ljubljani, na dunajska in mona-kovska študijska leta, na slikanje v ljubljanski okolici, na prve razsave mlade slovenske umetnosti doma in v tujini. Ob koncu razgovora je mojster dejal:
»■In ne pozabite, povejte svojim mladim bralcem, kako je nad vse važno delat5 to, kar sam spoznaš za prav, ne hoditi za tujimi vzori. Povejte jim, da ne le talent, ampak predvsem odločna volja in vztrajno delo kažeta človeku pot. Kaplja kamen iz-votld.«
Franjo čiček je prispeval prozo iz pasjega življenja »Astron«, slikar Fr. Mihelič pa jo je opremil z Mustracijami. V. Winkler "ie zastopan s pesmijo »Tinek brati se uči« in s pravljico »Ukradena dolina«, ki jo je Niko Pimait ilustriral. Marija Vogelnikov« objavlja narodno pesem iz Podgorjan v Rožu »Kresnice« z lastno dvostransko ;lu-stracijo. Maksim Gaspari je ilustriral havajsko pravljico »Potapljač in morski psi«. -Manica Romanova jo zastopana s prozo
»Milo za drago«, nekateri kraj« prispevka pa so iz peresa Mitje, P. Strmška (z ilustracijami A. Sirka), Fr. Novšaka L dr. — Obilno ilustrirana in okusno natisnjena številka bo v veselje slovenski šolski mladini.
Dvofak v italijanskem tisku. Ob stoletnici velikega češkega skladatelja Antonina Dvo-faka je tudi italijanski tisk izkazal pozornost njegovemu spominu. Rimska »La Tribuna« je pisala, da je Dvofak izrazil v svojih skladbah univerzalne umetniške misli, zato so ga lahko razumevali in občudovali tudi izven njegove domovine. Sodelavec rimskega lista se ie zavzemal za to, da bi se v Italiji izvajale nekatere še ne-lzvajane Dvof&kove skladbe. Tudi razni drugi listi so obširneje pisali o avtorju »Rusalke«. Višek italijanskega prispevka k Dvor&kovi stoletnici je bil koncert, ki ga je priredil ELTAR za vse italijanske postaje in ki smo ga z velikim užitkom poslušali tudi pri nas, kjer ima Dvofžko-vo ime in delo že tradicionalen sloves. Koncert je dirigiral mojster La Rosa ParodL Program je obsegal v glavnem simfonijo »Iz Novega sveta«.
Slike prvih impresionistov prodajajo v Berlinu. Te dni bo v Berlinu aukdja, k^ jo priredi tamošnja umetnostna galerija. Prodajali bodo slike ustanoviteljev francoskega impresionizma. Slike potekajo iz neke zasebne zbirke ln Obsegajo dela Mone-ta, Moneta, Renoira, Toulouse-Lantreca, Cezanna, Courbeta in dr. Izmed nemških slikarjev 19. stoletja bodo na dražbi zastopani Menzel, Sevogt ln drugI, izmed Holandcev pa Jan van Goyen in Cornelis de Heem.
Sto let univerze v Oslu. Te dni je proslavila univerza v Oslu stoletnico svojega obstoja. Na slavnostlh še je zbralo večje Število njenih bivših slušateljev.
CORA
• 1835
CORA-CORA
TapenHvo dS gusto moderno. Si prende con telz,
apeririv modernega okusa. Pije se s sodavico.
Uvedba obvezne nadaljevalne šole na Hrvatskem. Po obstoječih predpisih so uprave osnovnih sol na Hrvatskem dolžne voditi evidenco o moški in ženski mladini do dovršenega 15. deta. Otroci, ki z osnovne ne preidejo na meščansko ali srednjo šolo, so dolžni obiskovat*, nadaljevalno ali višjo ljudčnkc šolo. Zagrebški listi pozivajo starše pod pretnjo zakonskih posledic, naj takoj pošljejo otroke v najbližjo šolo.
Iz Novega mesta
n— Fotografski aparat znamke Voigt-lander je bil pozabljen 22. septembra okrog 17.% ure na klopi pred novomeško pošto. Gospod, ki ga je našel, se naproša, da ga proti nagradi odda v podružnici »Jutra«.
(—)
Iz Srbije
Prijavljenje vojne škode. Prebivalstvo ozemlja današnje Srbije je pozvano, da počenši s 1. sept. t. L v teku dveh mesecev prijavi škodo, ki jo je kdo utrpel na tem ozemlju zaradi vojnih dogodkov. Le Izjemoma se bodo prijave sprejemale tudi še naknadno v novembru in decembru. Predpisane so stroge kazni za vsakogar, ki bi v prijavi navedel lažnive podatke.
Nova založniška družba v Beogradu. V Beogradu se je z osnovno glavnico pol milijona din ustanovila delniška družba »Jugo-Istok«. Njen namen je izdajati knjige, časopise, muzikalna in umetniška dela. Družba bo prevzela del aktiv delniške družbe Geza Kon. Posvetila se bo zlasti populariziranja srbskih avtorjev. Za poslovodjo je Imenovan bivši upravnik Balkanskega instituta Ratko Parežanin.
Obrtniško akademijo v Nišu bo še letos ustanovila tamošnja Obrtniška zbornica, prvo ln edino šolo te vrste v Srbiji.
Kazni za navijale© cen. Svet komisarjev je izdal več novih uredb, na podlagi katerih morejo vse trgovine na vidnih mestih izobesti cenike za vse prodajne predmete. Vsakdo, ki bi prekoračil cene, katere so z posebnimi uredbami že določene za vse življenjske potrebščine, bo strogo kaznovan, lahko celo z ječo od 5 do 10 let
Nase gledaliSce
DRAMA
Sobota, 27.: Katarina Medičejska. Premiera. Otvoritvena predstava. Red premierski. Nedelja, 28.: Katarina Medičejska. Izven.
Začetek sezone v drami bo ▼ soboto 27. t. m., začetek sezone v operi pa v sredo 1. oktobra. Reflektanti za abonma naj se priglase v veži dramskega gledališča med 10. in 12. in 15. ter 17.
V Alessijevi zgodovinski drami »Katarina Medičejska« je podan kraljevi dvor za časa vlade te francoske kraljice. V dejanju srečamo sjedeče osebe: njena sineva Karla I. in Henrika, njeno hčer Margareto, kasnejšo navarsko kraljico, astrologa Ruggierija, španskega poslanika de Alavo, vojvodo Guiškega, admirala Coli-gnyja in še druge zgodovinske osebnosti. Dejanje pokaže razvoj političnih dogodkov do usodne šentjernejske noči. Premiera tega dela bo v soboto 27. t. m. S tem delom bo otvorila drama svojo letošnjo sezono. — Prva repriza izven abonmaja bo v nedeljo 28. t m. ob 18.15.
Otvoritvena predstava v operi bo 1. ok-tora v sredo za red premierski. Pod mu-zikalnim vodstvom dirigenta Antona Nef-fata in v režiji Cirila Debevca bodo peli Verdijevo »AlDO«, katere zasedba partij je sledeča: Aida Heybalova, Radames Franci, Amneris Kogejeva, svečenik Be-tetto, egiptovski kralj Popov, Amonasro Primožič, sel Rakovec. Koreograf inž. P. Golovin.
Dame In gospode, ki bi bili pripravljeni sodelovati kot komparzi, prosimo, naj se zglase v petek 26. t. m. ob 16. v dramskem gledališču.
Radio Ljubljana
Četrtek, 25. septembra
7.30: Vesti v slovenščini. — 7.45: Pestra glasba. — 8: Napoved časa. — 8.15: Vesti v italijanščini. — 12.30: Vesti v slovenščini.
—	12.45: Simfonska glasba. — 13: Napoved časa in vesti v italijanščini. — 13.15: Službeno vojno poročilo v slovenščini. — 13.17: Adamičev orkester in njegovi solisti.
—	14: Vesti v italijanščini. — 14.15: Koncert v izmenjavi z Nemčijo. — 14.45: Vesti v slovenščini. —17.15: Orkestralna glasba pod vodstvom Draga Marija šijanca. — 19.30: Vesti v slovenščini. — 19.45: Komorna glasba. — 20: Napoved časa in vesti v italijanščini. — 20.20: Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.40: Zbor pesmi v izvedbi orkestra Cetra pod vodstvom Barsizze. — 21.15: Koncert operetne glasbe pod vodstvom Draga Marija šijanca S sodelovanjem mezzosopranke Elze Kar-lovčeve in tenorja Ivana Francla. — 21.50: Predavanje v slovenščini. — 22: Orkestralna glasba pod vodstvom Ariandija, v odmoru zanimivosti v slovenščini. — £2.45: Vesti v slovenščini.
ŠPORT
V soboto — revija atletinj
Dragi nastop vseh najboljših atletinj za naslove pokrajinskih prvakinj
V soboto popoldne bo telovadišče v Tivoliju prizorišče prvenstva slovenskih atletinj, ki se bodo borile za prvenstvene naslove v posameznih disciplinah. Pričakuje se, da bo startalo preko 40 atletinj, kar je za začetek zelo lepo število, saj smo letos po dolgem odmoru spet enkrat znova začeli z žensko atletiko.. Slovenska lahkoatletska zveza je razpisala to tekmovanje v naslednjih disciplinah:
v tekih na 60, 80 (zapreke), 100 ln 4 X 100 m, v metih diska, kopja in krogle ter v skokih v višino ln v daljino.
Podobno tekmovanje je bilo že 14 dni prej v Novem mestu, samo da so se tam atletinje borile za klubsko prvenstvo.
Kakor v Novem mestu se bo glavna borba za prva mesta vodila zopet med Hermežankami, ki so za letos kot celota že osvojile prvenstvo in med članicami Elan iz Novega mesta, ki so od prvih samo za malenkost slabše. Vmes bodo posegle tudi »Planinke« iz Ljubljane, ki bodo 1
skušale popraviti bolj ali manj skromne rezultate iz Novega mesta.
Posebno napete borbe se obetajo v metu diska, kjer je sicer favoritinja Lidija Rup-nikova, ki pa bo morala zelo paziti na Novomeščanke, ki se ravno v tej disciplini najbolj pripravljajo na »osveto« ter v metu krogle, kjer sta bili obe favoritinji v Novem mestu poraženi od Drage Roglo-ve čisto nepričakovano, dasi prav tako gladko. Koliko jim bo uspela revanša, bomo videli v soboto. V ostalih disciplinah so favoritinje: za 100 m Sušteršičeva od SK Planine, za 60 m Ančka Priboškova (Hermes), za daljino Marta Pustiškova (Hermes), za kopje Novomeščanka Ma-rinčkova, za višino Priboškova in za štafeto na 4 X 100 m Hermežanke, medtem ko na progi 80 m preko zaprek ni mogoče govoriti o favoritinjah ker na tej progi letos naše atletinje sploh še niso nastopile.
Organizacija prireditve je poverjena ŽSK Hermesu.
Še nekateri glasovi o naših
Kaj piše o Milanu in Rimu »Gazetta dello Šport«?
O nedeljskih dogodkih v milanski Areni ln plavalnem stadionu v Rimu, ki so po dolgem času spet enkrat razgibali prijatelje športa in zaradi uspehov naših maloštevilnih predstavnikov opozorili :.ase celo širšo javnost, prihajaj} i-daj do nas glasovi, V3i e->>.i v tem, da je peščica naših športnikov na tekališču in v bazenu to pot pokazala velike kvalitete, ki jim cb sistematičnem treningu obetajo samo najlepšo bodočnost. V rokah imamo zad-r dve štc -ilki uglednega športnega dnevnika »Gazetta dello Šport«, z obširnimi p čili in komentarji o omenjenih dveh športnih manifestacijah. Obširnejši del je posvečen milanskemu mitinga, ki je bil z., radi mednarodne konkurence tudi veliko večjega pomena in na katerem se je, kakor znano, pokazal v najboljši luči naš srednjeprogaš — Zmago Košir. O njegovem nastopu in pojavu sploh piše omenjeni list med drugim:
»Na 1000 m takoj po startu tekači niso šli hitro. D'Ercole hoče dvigniti tempo, toda Ljubljančan Košir mu tega ne dovoli. Lanzi ie tamkaj na 5. mestu in prehiti Szaba. Na ravni progi po prvih 500 m je tempo že hitrejši. Lanzi se priklopi na D'Ercola in Dorascenzija. D'Ercole je pretekel 400 m v 1:14. Lanzi se zdaj še boli prilepi na Dorascenzija, potem pusti za seboj še D'Ercola in začne v divjem tempu uhaiati proti cilju. Tempo je silen in je i škoda, da je bil prvi krog vendarle nekoliko počasen. Za Lanzijem, ki se že -li-ža cilju, se razvije krasna borba med Ko-in obema Italijanoma. Košir kot zadnji dohiti pri 850 m Szaba, ki nima več moči, da bi se. ne dal, likvidira potem še D'Ercola. ki v finishu ni dovolj hiter, in napade Dorascenzija, pri čemer pa nima uspeha, da bi ga odstavil. Tako konča na tretjem mestu.
Tek na 1 km je prinesel velik tehnični uspeh, ne samo za zmagovalca Lanzija. Tudi Dorascenzi je izboljšal stari rekord medtem ko je Ljubljančan Košir izenačil tega. Prva dva najboljša je naše občinstvo poznalo, ne pa-Koširja, ki je v nedeljo do 850 m zapiral samo vrste med najboljšimi tekmovalci. Potem pa je šel na pot kakor rpketa in tukaj je pokaza1 ?vo.ie velike sposobnosti v borbi in hitrosti. Košir je močan atlet, ki bo lahko postal dober sred-nj jrogaš, posebno zaradi rezervnih energij, ki jih je pokazal v nedeljo, moral pa
bo popraviti način teka, da bo lahko bolj uspešno uveljavil svoj zadnji sunek.«
Za prireditev v rimskem stadionu, kjer je bil prav tako naval občinstva zelo velik achodki prireditve so bili oddani v dobrodelne namene — je vladalo razumljivo največje zanimanje — tako piše »Gazzetta« o plavalnem mitingu, ki se je končal prav za prav v znamenju ^ele vrste uspehov Žižka in naših sploh — za plavalce Ljubljanske pokrajine, ki so zdaj prešli v nacionalne vrste, tem bolj, ker se je vedelo, da bodo lahko že odkrili nekaj svojih velikih sposobnosti. Najboljša rezultata sta bila dosežena na 1500 in 400 m, ki ju je oba postavil Ljubljančan Žižek, in sicer v drugi disciplini skoraj brez boja, medtem ko je imel v prvi nevarnega nasprotnika samo v rojaku Močanu, ker se je Signorija med plavanjem lotilo neraz-p„loženje. Omeniti je treb-. da so Ljubljančani precej na slabem zaradi treninga in da bi se dali njihovi časi še izboljšati. Krasen je bil dvoboj med Angeli jem in Pelhanom na 100 m hrbtno, kjer je tretji tekmovalec Bergamo prišel sploh ob veljavo. Na 100 m prosto in 200 m prsno sta dosežena izida po mednarodnem merilu povprečna.
Športni drobiž
Dirka okrog Pohorja, nogometne tekme v Celju, na Jesenicah in drugod.
Minula športna nedelja je bila tudi onstran Save zelo razgibana. Gledamo štajerske in koroške liste in posnemamo po njih:
Na znanih cestah po Spodnjem Štajerskem je mariborski kolesarski klub »Edel-\veiss« izvedel etapno kolesarsko dirko ekrog Pohorja (182 km), na kateri je med 24 dirkači nastopilo tudi nekaj Dunaj ča-nov in Gradčanov. Eden od njih, in sicer Karel Kiihn z Dunaja, je bil tudi končni zmagovalec dirke v času 5:32:26, potem ko je prišel prvi že na oba vmesna cilja v Celju in v Slovenjem Gradcu. Med domačimi vozači je bil najbolj uspešen Grego-ritseh iz Slovenjega Gradca, ki je potreboval za progo 5:59:58. Naslednji dve boljši mesti sta med domačini zasedla Pod-milschak iz Celja in Rakef iz Maribora. Po končani dirki je v odsotnosti zveznega vodje pozdravil tekmovalce strokovni šport ni vodja Erich Peteln in izročil med drugim najboljšemu domačinu Gregoritschu lepo prehodno nagrado. Zaključna svečanost je bila v hotelu »Orel«, kjer so dirkače še enkrat pozdravili nekateri funkcionarji
Posebno agilni so bili Štajerci zadnjo nedeljo
na nogometnih terenih,
kjer so med drugim Rapidovci iz Maribora gostovali v dolžnostni tekmi v Kapfen-
bergu in izgubili z 1:3 (0:1). Mariborčani so se sicer držali bolje, kakor kaže rezultat, toda nazadnje so postali žrtve lastne igre. Zaradi zanimivosti objavljamo postavo Rapida, ki je doživela ta poraz, v celoti, in sicer: Ulaga, Frangesch, Antoli-čič, Borowska, Gaischek, Janžekovič, Hol-ler, Pocajt, Krainer, Bodendorfer, Sem-litsch.
Celjani so imeli v enaki konkurenci goste iz Gradca, in sicer enajstorico Sport-kluba, ki so jo tesno, toda zasluženo porazili s 4:3 (2:2). Gradčani so bili do odmora izborni in so prišli dvakrat zaporedoma v vodstvo, toda Celjani so jih vselej spet dohiteli. V drugi polovici se je posrečilo doseči skromno, toda pomembno zmago domačinom. Tekmo je sodil Pressin-ger.
Nogomet je v nedeljo, 21. t m. oživel tudi na Jesenicah, in sicer z gostovanjem celovškega moštva KAC. Jeseniški športni klub je bil sprejet v koroški okrožni razred in že po prvem njegovem nastopu pravijo strokovnjaki, da bo to nogometno moštvo lahko postalo resno in nevarno za vse ostale. Celovčand so se morali pri tej prvi priliki močno potruditi, da so igro na tujih tleh odločili zase. Celovški nogometaši so bili na Jesenicah sprejeti prav prisrčno i!n tudi občinstva je bilo na igrišču mnogo. Prostor, premajhen in pretrd, je bil za goste nekoliko neprikladen, največ težav pa so imeli s trdimi jeseniškimi igralci. Med temi so bili najbolj vidni Brunn v vratih, oba branilca in pa Jane-
2K na levem (!) krtki. Po lepi ki hitri Igri je ostala prva polovica z 1:1 remis, v drugem polčasu pa so Celovčani spre vili vendarle svoj zmagoviti gol v mrežo. V poročilu o tekmi sta omenjena še jeseniška igralca Ropret in Knific kot strelca dveh golov, enega vsekakor v lastni goL
V zaključnem kolu za Tschammerjev nogometni pokal so bile v nedeljo odigrane naslednje tekme: na Dunaju: Admira : Kickers (Stuttgart) 5:0, v Stettinu: Dres-dner : LSW Kamp 4:1, v Gelsenkirchenu Schalke 04 : Austria 4:1 in v Kielu: Holl-stein-Kiel : SW Jena 2:L
Teniški dvoboj med Madžarsko in Hrvatsko za rimski pokal je bil v zadnjem hipu odgoden na poznejši čas.
8K SfanrOa. igralci L in juniorskega moštva imajo v petek ob 19. važen članski sestanek zaradi nedeljskih tekem. L moštvo igra ob 9. z Mostami na »reviji ljubljanskega nogometa«, na igrišču Marsa.
Zbor slovenskih lahkoatletskih sodnikov (službeno!). Za damsko poedinsko prvenstvo ljubljanske pokrajine, ki bo v soboto 27. t. m. na letnem telovadišču v Tivoliju, in za prvenstvo juniorjev ljubljanske pokrajine, ki bo v nedeljo 28. t. m. istotam, je določen naslednji sodniški zbor: Vrhovni sodnik: dr. K uhelj, namestnik Fine; vodja tekmovanja: Zupančič, v nedeljo dr. Na-gy, pomočnik prof. Dobovšek; sodniki na
cilja: Racman, Smodtt, Potak; Gorjanc, Kermavner, VVSLndisch, Trtnfk, Hafner, prof. CernetLč; sodniki za skoka: Slamič, dr. žefoot, Vanter; sodniki za mete: Hvale, Banko, Stepišnfk; starter: Boltav-zer. Navedeni gospodje sodniki naj se javijo obakrat vsaj četrt ure pred pričetkom vrhovnemu sodniku. Tekmovanje prične oba dneva ob 16.30. Tajnik.
SK Ilirija (Hockey - sekcija). Zaradi zadržanosti predsedstva se ni mogel vršiti napovedani sestanek v torek ln se bo zdaj vršil v četrtek ob 18.15 v tajništvu. Sestanek se bo pričel točno in Je obvezen za vse! Upravni odbor.
Senzacija ali kaj? Mali Oglasi
Plavalni trener Kostner ostane v Ljubljani pri novo ustanovljenem klubu?
Nobenih pravih dogodkov ni zdaj v športnem življenju, vse poteka kakor po nekih načrtih in človek iz uredništva je kar vesel, da ga preseneti anonimni pisec — njihovi izdelki spadajo po normah v koš, so pa izjeme, ki samo potrjujejo to pravilo — z dopisnico — pisano s strojem, kakopak — naslednje vsebine:
»Jutro, športna redakcija. — Iz sigurnega vira sem zvedel, dia je plavalni trener g. Henrik Kostner, sKlenn pogodbo za nadaljno sezono s novo ustanovljenim klubom v Ljubljani. G. Kostner je imel doslej pogodbo s SK Ilirijo, katera je letos potekla. To bo na vsak način mnogo pripomoglo k dvigu novega kluba, ker ima g. Kostner tudi mnogo naklonjenosti s strani plavačev in bi mu tako gotovo nekateri, Id so že dosegli tudi vidne uspehe, sledili. S spoštovanjem.« Dobesedno prepisana z vsemi pravopisnimi napakami in tudi nekaterimi slovničnimi je vsebina te dopisnice zanimiva z več strani in kaj čuda, če je našega urednika, željnega senzacij kakor popotnika v puščavi studenca, pognala na pot, da bi našel zajca, ki tiči za tem grmom.
Mimo detektivskih sposobnosti, ki bi tudi utegnile vsaj deloma razvozlati to uganko, so za najbolj avtentično pojasnilo najbolj pri roki prejšnji delodajalci g. Kost-nerja — odbor SK Ilirije. Slučaj je na-nesel, da je našel iskalec resnice ta forum zbran na svoji redni tedenski seji in tako je lahko s te prve odločilne strani ugotovil naslednje:
SK Ilirija in g. Kostner sta se razšla formalno in dejansko v smislu sklenjene pogodbe in g. Kostner seveda odslej lahko sklepa nove pogodbe kjer koli. O ustanovitvi novega kluba v Ljubljani, ki naj bi mu on pomagal do razmaha, še manj pa o tem, da bi hoteli nekateri plavalci z vidnimi uspehi na tej poti slediti g. Kostnerju, v odboru SK Ilirije ne vedo ničesar. Ne glede na to in na neznanega prijatelja novega kluba in na bivšega zaslužnega trenerja g. Kostnerja pa že v naprej pozdravljajo novega tekmeca v domačem mestu, ker so prepričani, da bo morebitna krajevna konkurenca tudi imela samo dobre posledice za razvoj ilirijanskih plavalcev.
Kdo je neznani dopisnik, kje je »sigurni« vir teh vesti, kateri je oni novo ustanovljeni klub v Ljubljani, kjer bodo odslej delovali g. Kostner in nekateri plavalci iz SK Ilirije, so seveda vprašanja, na katera v tem kratkem času ni bilo mogoče dobiti odgovora. Ker zdaj nismo v aprilu in so tudi sicer časi več kakor resni, dvomimo skoraj, da je bila dopisnica napisana samo za smeh in kratek čas. Tako se torej skoraj ne motimo, če sklepamo, da se nam v plavanju obetajo še senzacije — zdaj v časih, ko se bliža zima in smo najlepše o plavalcih pravkar slišali iz Rima.
Službo.dobi
beseda L —.60, talcu —.60. zj daianje naslova tli 'a lifro L 2
Ženski model
športnico ali športno posta vo. išče slikar, proti honorarju. Naslov • dobite ogl. odd. ali iavite svoj naslov na ogl. odd. Tutra pod »Model«.	16359-1
Natakarice
prvovrstne, sprejmem. Prednost z znanjem italijanskega jezika, in eno pomožno moč v kuhinji. Osebno se predstaviti jutri od 14.—15. na Gosposvetski cesti 16.
16289-1
Služkinjo
pošteno, snažno, zmožno kuhe, iščem za v Nemčijo Nastop takoj. Potrebne dokumente preskrbimo sami. Naslov v vseh nosi ovalni cah Jutra.	16585-1
Sodarskega
pomočnika
veščega tudi vseh kietarskib del. sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	16404-1
Šivilje
iščem za na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 16408
rTfffTTfffff
Beseda l —.50. taks« —.60. -lajanje naslova tli » šifro L
Krojaški pomočnik
išče zaposlitve pri dobrem mojstru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober pomočnik«.	16405-2
"KSPff^P
Klavir in klavirsko harmoniko
poučuje gospa po hitri in uspešni metodi. Pride tudi na dom. Začetnikom nudi tudi pouk teorije. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
162S7-4
Potniki
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Agilne
akviziterje (-ke)
iščemo za prodajo knjige. Ziželjeni razen iz Ljubljane tudi iz večjih krajev ljubljanske pokrajine. Hitre ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober zaslužek«.
16398-5
Prodam
Beseda i —.60, taksa —.60. 'a daianje naslov; ali za šifre I 2.—.
Antične predmete
preproge, slike itd. Vam naibolj zanesljivo proda v komisijski prodaji »Umetnost«, Kolodvorska 30.
15669-6
Rolleifle*
6X6, skoro nov, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16410-6
Kolesa
beseda L —.60. taksa —.60.
ti dajanje naslova ■>'■ >-» šifro L 2__.
Krasno damsko in moško športno kolo
najboljše znamke, naprodaj za 500 lir. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figo-vec).	16399-11
Novo moško kolo
»Durkopp-<, prodam. Ogled med 3. in 4. uro popoldne. S - Petra c. 6. 16393-11
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Profesor išče
opremljeno sobo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Siižno«.	16406-2!a
Dijaške sobe
Dva srednješolca
sprejmem na stanovanje in hrano v centru mesta. Pogoj : prispevek v živilih. — Informacije v ogl. odd. Jutra pod »Mladini izdetna hrana«.	16407-22
beseda L —.60, taksa —.60. u dajanje naslova tli c*
«ifro 1 2.—
Slovenske
I romane in povesti kupim. Ponudbe na ogl. odd. Ju-I tra pod »Slovenska knjiga«.
163^8-8
Posnemalnik
7i cca 20—25 utrov, kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Posnemalnik«.	16154-7
Oblačila
Beseda l —.60, taksa —.60, za dajanje naslova tli zt šifro L 2.—.
Stanovanje
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova tli za iifro L 2.—.
Smoking
popolnoma nov in dobro ohranjene škornje, ugodno rrodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16413-13
Pohištvo
beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali z* šifro l 2.—.
Gosposko sobo
lepo, s črno usnjato klub-rituro, oddam v Kočev-u 21, Jonke. 16209-12

Beseda t —.60. taksa —.60. dajanje naslova tli za šifro l 2.—.
Generatorje
najnovejše modele za vse vrste avtomobilov in tabilnih motorjev, ima na nalogi: Generator delavnica, Tvrševa 13 (Figovec).
16400-10
Avto
Mercedes-Benz. typa 200, štiriosebni s štirimi popolnoma novimi pnevmatikami, takoj prodaip. Naslov vseh poslovalnicah Jutra.
^^ 16411-10
I Dvosobno komfortno stanovanje
| s kabinetom je takoj na razpolago onemu ki bi po-I sodil 38.000 lir za nekaj j časa. Ponudbe na ogl. odd. | Jutra pod »7stanovanjska«.
16355-21
Lepo vilo
enodružinsko, velik vrt, oddam v najem. Ponudbe na ogl. odd. J»tra pod »Mesečno 900.— lir«.
16414-21
Stanovanja
Lepo nagrado
dobi, kdor preskrbi za 1. ali 15. okt. mirni stranki dveh oseb, eno-, dvo- ali trisobno stanovanje, event. sobo s souporabo kuhinje. Ponudbe ca ogl. odd. Jutra pod »Nujno - odvetnik«.	16371-21a
Eno- ali dvosobno stanovanje
išče štiričlanska odrasla rodbina za takoj ali 15. oktober. Ponudbe na ogl. odd. Jvtra pod »Mirna 17«.
16396-21 a
Glasbila
Beseda L —.60, taksa —.60,
za daianie naslova tli za šifro l 2.—.
Klavir
črn, znamke »Streicher«. zelo ugodno prodam zaradi selitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16412-26
Mlado kravo
montafonske pasme, dobro rr.lekarico, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16388-27
Kanarček
rumen, s črno liso na vratu, ušel — oddati ga proti nagradi: Cesta v Rožno dolino 2.	16392-27
Psico-jazbečarko
sliši na ime Čiba, št. 1047, sem izgubil v torek zvečer okoli Narodnega doma. — Najditelja prosim, da jp proti nagradi odda pri Re-pič, Rutarjeva 9. 16390-27
Beseda L —.60, taksa —.60,
za daianje n' '	za
šifro L 2.—.
Bicikel
rdeče lakiran, znamke PuA reg. št. 2-18644, pokromani kolesi, debele balonske gu-Tie (sprednja vulkanizirana) odpeljan v soboto zvečer izpred hotela »Union«. — Oseba znana, pozivam jo, kolo vrniti hotel Slon. — Kdor ga pomaga izslediti, dobi veliko nagrado.
16386-28
Sobo odda
valutah J
M-1'
Mali tovorni avto
z generatorjem kot v novem stanju za zelo rizko ceno naprodaj. — Generator delavnica, Tyrše-v.i 13 (Figovec). 16401-10
ZAHVALA
Vsem, ki so sočustvovali z nami ob težki izgubi naše ljubljene soproge in mamice, gospe
MARGARETE GRIL roj. DEVETAK
jo obsuli s cvetjem ter jo spremili na njeni zadnji poti, najprisrčnejša zahvala.
Maša zadušnica se bo darovala v soboto 27. t. m. ob 7. uri zjutraj v trnovski cerkvi.
Ljubljana, dne 24. septembra 1942.
ŽALUJOČI SOPROG IN HČERKA
I
Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova tli za iifro t 2.—.
Dve lepi prazni sobi
oddam za 200 lir blizu re-mize v Zg. Šiški, ob tramvaju. Kopalnica na razpolago. Naslov v vseh posloval-| nicah Jutra.	16360-23
Opremljeno sobo
uporabo kopalnice, po-I sebntm vhodom, oddam.— Naslov v vseh poslovalni-| cah Jutra.	16397-23
Sostanovalko
| z vso oskrbo sprejmem s oktobrom. Židovska uli-I ca 6-1.	16394-23
Sobe išče
Beseda I —.60, taksa —.60, I za daianje naslova ali ta iifro L 2.—.
Opremljeno sobo
I z dvema posteljama in | z eno posteljo, iščejo bolj-ljudje. Ponudbe na og* I odd. Jutra pod »Mir, sna-' ga«.	16403-23a
Jazbečarka
mlada, svetlo rjava, izgub-iena 23. t. m. zvečer na Bleiweisovi cesti (Narodni dr m). Ime: Čiba, št. 1047. Ntgrada. Odda se: Rutarjeva ul. 9, I. nadstropje.
16409-28

Beseda L —.60, taksa —.60,
za dajan,'? naslova ali za Trfro I 2.—.
Vsem cenjenim
trgovcem!
Tvrdka Ant. Krisper, veletrgovina galanterije v Ljubljani izjavlja, da je njen zastopnik za ljubljansko pokrajino samo gospod Anton Lenščak. Vsakega drugega, ki bi nastopal v imenu tvrdke. sklepal slekarske kupčije in zahteval predujme, ie treba takoj prijaviti najbližji varnostni straži.
16387-31
Prazno sobo
za pisarno blizu kolodvora, pritličje, iščemo. Ponudbe na: Kolodvorska 39, vratar.
16402-23a
PREMOG
DRVA — nudi
h Pogačnik
BOHORIČEVA 6 Telefon 20-59 Postrežba hrrahibna
J. Marquand
15
HVALA LEPA,
GOSPOD NOTO!
Stvar me je zanimala in vznemirjala; šla mi je do živega, kajti zdelo se mi je, da stoji Nora ~oy-ceova na robu pogube. Gospodu Motu je bilo treba reči samo besedico, pa bi bila izgubljena. Spričo danih okoliščin se mi je zdelo jalovo trkati na Ja-pončevo viteštvo. Pokazal sem rano sredi Bestovega čela.
»Ta luknja je od debelega izstrelka ... vsaj ,pet-inštiridesetka' je morala biti,« sem pripomnil. »Da, ime tiste dame nama je znano, a ženske rabijo po navadi orožje manjšega kalibra, mar ne?«
Gospod Moto se je obrnil k meni in stisnil ustnice.
»Da, da, po vaših mislih je bilo orožje pretežko ža. osebo nežnega spola. Vendar sem vas snoči videl, ko ste govorili z gospodično. Točno vem, da ste se z njo prerekali pred to hišo. Mogoče bi bilo, da bi se bili vrnili. Kitajsko policijo in vaše rojake bi jako zanimalo vedeti takšno podrobnost. Ali naj jih obvestim, gospod Nelson?«
Zona mi je oblila hrbet, vendar se mi je posrečilo, da sem ostal trden.
»Če boste vi govorili, bom govoril tudi jaz. Vse-kako vam povem vse, kar mi je z gotovostjo znano.«
Gospod Moto je prikimal.
»To bo jako simpatično... ako res hočete biti tako ljubeznivi,« je dejal. »Povejte mi, prosim, kaj
sta snoči pri večerji govorila z majorjem Bestom. Povejte vse, kar ste videli. Natanko, prosim.«
Njegov način govorjenja mi ni bil všeč, toda ni se mi še zdelo čas, da bi mu povedal. Samo nekaj je zdaj kazalo storiti. Opisal sem mu svoj večer z majorjem Bestom. Poslušal me je s pazljivim, zaskrbljenim obrazom. Zbiral je drobce mozaika in jih skušal sestaviti.
»Tistemu človeku je ime Vu Lo Feng,« sem končal.
»Da, da,« je rekel gospod Moto. »Zdaj razumem. Prav to sem želel zvedeti. Ime mi je bilo neznano. Najlepša hvala. Ali vas smem še nekaj vprašati? Se vam ne zdi, da bi bil utegnil kdo poslušati vajin snočnji razgovor?« S širokim mahom roke jo pokazal na vrata in na dvorišče. »Človek, ki je bil nemara skrit med drevjem, onkraj zidu? Ali niste rekli, da ste slišali nekakšen šum?«
»Mogoče,« sem odgovoril. »Pa to menda ni važno, kaj?«
Gospod Moto me je ošinil z brezizraznim pogledom. Potem so mu obstale oči na obrazu majorja Besta.
»Ali ni najin ubogi prijatelj slučajno...« — mi-loba glasu gospoda Mota in počasna določnost, s katero je izgovarjal sleherni zlog, sta dajali njegovemu vprašanju poseben poudarek — »pomislite, dobro pomislite, prosim... ali ni slučajno imenoval še koga drugega, kakega mojega rojaka?«
»Kako naj bi mu bilo ime ?« sem vprašal.
»Takahara,« je s komaj slišnim glasom odgovoril gospod Moto. »Takahara.«
»Da, Best me je vprašal, ali *ga poznam. Omenil mi ga je kot človeka, ki izziva nerede. Nikoli prej nisem bil slišal njegovega imena.«
Gospod Moto se je iztegnil proti meni in si položil roko na usta, kakor bi se bal, da me ne bi njegova sapa okužila.
»Prosim,« je rekel, še vedno s čudno tihim glasom, »prosim, zdi se mi, da bi bilo bolje, če bi pozabili njegovo spoštovano ime. To je moja skrb. Vprašali ste me, ali so te reči važne; če bi bile, bi mi bilo zaradi vas močno, močno neprijetno. Da, močno, močno neprijetno!«
»Moto,« sem vzrojil, »kaj hočete reči?«
»Samo tole,« je mirno odvrnil gospod Moto: »Zelo, zelo žal bi mi bilo, če bi imeli sitnosti. Zelo, zelo žal. Pozabiti morate, prosim, vse, kar ste slišali. Vem, da se v tem oziru lahko zanesem na vas. Najinega ubogega prijatelja ni ubil strel iz samokresa, ampak puščica, izstreljena z lokom, tako da ni bilo slišati poka. Kitajski loki so zelo, zelo dobri. Gotovo ste jih že videli kje na prodaj. A r 'aj vas ne smem dalj zadrževati.« Gospod Moto je vstal in jaz sem storil takisto. »Ta stvar se bo uredila aa tihem, ne bojte se. Marsikaj se tu odene z molkom. Zahtevam samo, da pozabite... imena in vse ostalo. Zdravi ostanite, gospod Nelson. Te dni ae zglasim pri vas na obisk, upam vsaj, da skupaj popijeva ' pljo whiskyja kot dobra, Američana. A, 'Ti porazgovo-riva se, pokramljava kot stara prijatelja. Tako silno ljubeznivi ste bili. Prosim, oprostite mi za vse. Zdravi ostanite, gospod Nelson.«
Gospod Moto je znova obrnil svojo pozorn. _t na truplo majorja Besta; ko pa sem hotel stopiti čez prag, me je poklical nazaj.
»Ne zamerite, prosim,« je rekel. »Pozabil sem... tole. Bi jo hoteli vrniti lastnici?« S temi besedami mi je pomolil zlato pušico za puder. »Kakor vidite, imam v vas zaupanje, gospod Nelson. Ljubeznivi ste, zelo, zelo ljubeznivi.«
Zahvalil sem se, čeprav sem bil prepričan, da gospod Moto nikomur ne zaupa. Vendar me je njegova gesta močno potolažila. Slutil sem, da se skriva za prizorom te delovne sobe z mrličem in gospodom Motom, ki je v nasmehu kazal zlate plombe v svojih sekalcih, nekaj zlovestnega ... tem zlovest-nejšega, ker nisem mogel dognati, kaj prav za prav je. Zdaj, ko sem držal v roki pušico Nore Joyceove, se je moja misel vrnila k nji. Da, misel se mi je vračala k nji, kakor sem se bil snoči sam vrnil k nji, čeprav sem se malo poprej še slepil, da me je Kitajska naučila ravnodušnega gledanja na vse stvari.
»Gospod Moto,« sem rekel, in Moto se je s potrpežljivim obrazom obrnil k meni, čeprav je komaj čakal, da bi se me odkrižal, »zastran nečesa bi bil rad pomirjen.«
»Da? Zastran nečesa? Da?«
Še nikoli se mi ni bil zdel tako šibak in nežen kakor ta mah; bil je človek v miniaturi, kakor vrtički in pritlikava drevesa njegovem rodnem otoku.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij >Jutra« Stanko Vir ant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Fran Jeran. — Za inaeratnl del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani