JPclfnlna pMsna v gotuThil. Leto XI., Št. 20 („ JUTRO« št. 1*3 a) Ljubljana, ponedeljek 26. maja 1941 Cena Din t — cent. 60 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. ZKLJUCNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima TUnione Pubblicita Italiana S.A., Milano PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125 in 3126 Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 5.—, po raznašal-cih dostavljena Din 6 mesečno. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. UNICA RAPPRESENTANTE per le inserzioni dal Regno dTtaKa e dall'estero e ['Unione Pubblicita Italiana S.A., Milano e borbe za otok Kreto Angleško feroSore prisiljeno k umiku na svoja oporišča Zapadni del otoka v nemški oblasti Bollettino di guerra n. 354 II Quartiere Generale delle Forze Armate eomunica in data del 25 maggio il seguente bollettino di guerra n. 354: Nostre forze navali ed aeree, in stretta ccltaborazione con le forze germaniche, combattono dalla notte sul 20 la battaglia nel Mediterraneo orientale per 1'occupazio-ne di Creta. Le nostre siluranti, sostenendo vittoriosamente gli scontri segnalati nei bollettini 352 e 353, hanno inflitto gravi perdite alla flotta nemira. Unita aeree da bombardamento e siluranti, da caccia e da ricognizione si sono prodigate senza sosta. Obiettivi terrestri delTisola di Creta sono stati ripetutamente ed efficacemente bom-bar dati. Numerosi attacehi sono stati effet-tuati contro le unita navali britanniche in-tervenute a protezione dell'isola, eausandole perdite segnalate nei bollettini 350 e 352. La flotta inglese, in seguito alle gravi perdite subite per opera delle forze delPAsse, č stata eostretta a ritirarsi nelle sne basi. "VeTTAfrica settentrionale nessuna novita di rilievo. NelPAfrica orientale in combattimenti nel nord del Galla e Sidamo il nemico 6 stato respinto con perdite. A Uogghidi, nell'Ama-ra una nostra colonna isolata al comando del colonnello Maraventano, dopo lunga va-lorosa resistenza, ridotta senza viveri e senza munizioni, si e arresa con Ponore delle armi. Un nostro sommergibile al comando del capitano di eorvetta Carlo Fecia di Cos-sato ha affondato in Atlantico tre navi mercantili — fra cui una grossa petroliera — per 1111 tonnellaggio complessivo di circa 21 mila tonn, ed ha colpito con siluro una unita da guerra nemica, presumibilmente inerociatore. Ne! Mediterraneo centrale nostre siluranti hanno contrattaccato un sommergibile nemico che aveva tentato di attaccare un nostro convoglio e lo hanno affondato. Du-rante le azioni nel Mediterraneo orientale abbiamo perduto un cacciatorpediniere ed una torpediniera. Gli equipaggi sono stati salvati quasi al completo. S§4» vojno poročilo Glavni stan italijanskih Vojnih Sil je objavil dne 25. maja naslednje službeno vojno poročilo: Naše letalske in pomorske sile se v tesnem sodelovanju z nemškimi silami že od noči na 20. maj bore v bitki na vzhodnem Sredozemskem morju za Kreto. Naši torpedni čolni, ki so zmagovito prestali spopade, kakor so bili obeleženi v 352. in .'$53. vojnem poročilu, so prizadejali sovražnemu vojnemu brodovju hude izgube. Skupine bombnikov, torpednih, lovskih in izvidniških letal so bile neprestano v borbi. Ponovno in uspešno so bili bombardirani razni objekti na otoku Kreti. Mnogokrat so bilr - Vne angleške vojne ladje, ki so gki- "iti otok. Prizadejane so jim bile .;>r .je bilo navedeno v 350. in 352. vojni poročilu. Angleško vojno brodovje je bilo zaradi velikih izgub, ki so jim jih prizadejale oborožene sile osi, prisiljeno umakniti se na svoja oporišča. V severni Afriki ni bilo nikakih novih posebnih dogodkov. V vzhodni Afriki je bil sovražni napad v severnem predelu Gale in Sidairia odbit ter je sovražnik imel izgube. V Uogidi v Amhari je bil neki naš izolirani oddelek pod poveljstvom polkovnika Maraventana po dolgem junaškem odporu spričo pomanjkanja živeža in streliva prisiljen, da se je vdal. Izkazane so mu bile vojaške časti. Neka naša podmornica je pod poveljstvom korvetnega kapetana Karla Fecie di Cos-sato na Atlantskem oceanu potopila tri tovorne parnike s skupno okrog 21.000 tonami, med njimi tudi neko veliko petrolejsko ladjo, ter torpedirala neko sovražno vojno ladjo, verjetno neko križarko. Na osrednjem Sredozemskem morju je neka sovražna podmornica skušala napasti naš konvoj, naše torpiljarke pa so prešle v protinapad in so jo potopile. Pri operacijah na vzhodnem Sredozemskem morju smo zgubili en rušilec in eno torpiljarko. Posadki sta bili skoraj v celoti rešeni. spuščali z letal. Teh točk je bilo vedno več. Cim so letalci dosegli tla, so se takoj pričeli zbirati v majhne oddelke ter naglo izvajati svojo nalogo proti sovražnim strateškim točkam. Predvsem so morali takoj zavzeti neko letališče. V prav velikem številu so letališče obkolili, med tem ko so jim drugi sledili iz zraka. Kmalu je bilo letališče v nemški posesti. Tudi na nekaterih cestah so se kmalu pojavili padalci uvrščeni v vrste. Hiteli so proti mestom, ki so jih morali doseči, kjer so se vzgnezdili, tam so bili nepremagljivi. Z letal je bilo med tem opaziti v zalivu Sudi še nekaj sovraž-! nih ladij, toda že so jih pričeli napadati nemški strmoglavci in kmalu so visoki stebri dima pokazali, kako so nemške bombe točno zadele svoj cilj. V kratkem je tudi na več krajih ob obali začelo goreti. Letala so se takoj za tem pognala proti Kaneji in Malemi. Ko so se vračala so med potjo srečala že nove jate transportnih letal. ki so neprenehoma dovažale ojačenja prvim oddelkom padalcev, ki so se že borili na otoku. Letalski boji na zapadu Berlin, 25. maja s. Zvedelo sie je, da je b:l pri napadu angleških letal na norveško obalo včeraj sestreljen en angleški bombnik. Popoldne so nemški lovci sestrelili ob nizozemski obali še en bombnik tipa Wel-lington. Letalo je bilo na izvidn škem poletu. Bilo je zadeto po kratki borbi in se je še v zraku vnelo. Mimika vmm potrosila Berlin. 25. maja. s. Vrhovno poveljni-štvo nemške vojske je objavilo naslednje izredno službeno poročilo: Nemški padalci in čete, ki so se izkr-krcale iz letal, se nahajajo že od zore 20. maja na otoku Kreti in se bore proti oddelkom angleške vojske. V smelem letalskem napadu so si priborile s pomočjo skupin lovskih bojnih in strmoglavskih letal važne strateške točke na otoku. Ko so bile še nadalje ojačene z oddelki vojske, so nemške čete prešle v napad. Zapadni del otoka je še trdno v nemških rokah. Nemško letalstvo je onemogočilo sleherni poskus angleškega vojnega brodovja. da bi poseglo v odločilno bitko za Kreto, ter ga je pregnalo z morskega področja severno od otoka. Potopilo in poškodovalo je veliko število sovražnih vojnih ladij in tako postalo gospodar nad vsem ozemljem, nad katerim se borbe r t ijajo. Generalne operacije se nadaljujejo po dokčenih načrtih. Izjava Churchilla, da bi se bile spustile na Kreto nemške čete v novozelandskih uniformah, je napačna, če pa bi ta trditev megla pomeniti opra-v i ilo ali naknadno motivacijo za okoliščine, da se z nemškimi padalci morda ni postopalo po določbah mednarodnega prava. bo vrhovno povel.jništvo nemških vojnih sil odredilo primerne represalije proti angleškim vojnim ujetnikom in sicer v razmerju 10 : 1. Berlin, 25. maja. Nemško vrhovno vojno poveljništvo je popoldne objavilo naslednje poročilo: Nemški padalci in letalske izkrcevalne čete so od zgodnjih jutranjih ur 20. maja, kakor je bilo objavljeno že s posebnim poročilom, v boju z deli angleške vojske na oteku Kreti. V drznem napadu iz zraka so osvojile, podpirane od lovskih, rušilnih, bojnih in močnih bojnih letalskih oddelkov, taktično važne točke na otoku. Po nadaljnem oja-čenju z oddelki vojske so nemške čete prešle na kopnem k napadu. Zapadni del otoka je že trdno v nemški posesti. Boji potekajo v sodelovanju padalcev, letalskih izkrce-valnih čet in oddelkov vojske nadalje po načrtu. Letalsko orožje jc razbilo poizkus angleškega brodovja, da bi poseglo v odločitev za Kreto ter ga je pregnalo z morskega področja severno od Krete, pri čemer je potopilo in poškodovalo večje število sovražnih vojnih ladi j in doseglo premoč v zraku nad vsem bojnim področjem. Italijanske pomorske in letalske bojne sile so v boju za Kreto tesno sodelovale z nem-fr^imi bojnimi silami že od 20. maja ter so udeležene pri dosedanjih uspehih v veliki meri. Včeraj je poseglo nemško letalsko orož je zopet z ve!'kim uspehom v boj za otok Kreto. Za ojačenje so pristale nadaljnje čete padalcev pod varstvom lovskih letal. Bojna letala so bombardirala z dobrini učinkom postojanke sovražnih baterij in strojniška gnezda, lope, taborišča in zbirališča ! čet. Uničila so več angleških postojank protiletalskega topništva ter naprav za brezžično brzojavljenje, dve letali na tleh in potopile južno od Krete trgovsko ladjo s 1000 br. reg. tonami. Kakor je bilo že objavljeno s posebnim poročilom, je zadel oddelek nemškega vojnega brodovja pod poveljstvom admirala Liitjensa na morju pri Islandu na močne angleške pomorske sjle. Po kratkem hudem boju je potopila bojna ladja »Bismarck« angleško oklopnico »Hood«, največjo bojno ladjo angleškega brodovja. Nadaljnja bojna ladja najnovejšega angleškega razreda kralja Jurija je bila poškodovana ter je bila prisiljena, da je opustila borbo. Nemške pomorske vojne sile nadaljujejo brez izgub svoje operacije. V boju proti angleškemu otočju so bombardirala nemška bojna letalal včeraj in v poslednji noči tvornice oboroževalne letalske industrije in pristaniške naprave ob angleški južni in južnovzhodni obali. Potopila so dve trgovski ladji s 3500 br. reg. tonami in hudo poškodovala dve tovorni ladji. V severni Afriki so uničili izvidniški oddelki nemškega afriškega zbora pri Tobru-ku med drugim dva angleška oklopna vozova. Sovražna letala niso priletela niti podnevi niti ponoči nad Nemčijo. Poizkusi napadov na nizozemsko in norveško obalno področje so imeli za posledico sestrelitev dveh sovražnih bojnih letal po nemških lovcih. Nekaj podrobnosti o bojih Berlin. 25. maja. s. O sijajnih operacijah nemških padalcev na Kreti je podala neka priča naslednje podrobnosti: Eskadrilja rušilnih letal, ki ie sodelovala pri operaciji, je ščitila pred sovražnimi letalskimi napadi letala, ki so prevažala čete in skupine padalcev proti Kreti. Stotine transportnih letal »JU 52« so bile na poti proti otoku ter prevažale vojsko, ki je imela nalogo vreči angleške sile iz zadnjega kotička, v katerega so se zatekli po balkanskem porazu. Nikjer ni bilo videti nobenega »Hurricana«. nobenega »Spit-firea« ne »Glosterja«. česar pa ni zmoglo sovražno letalstvo, je skušalo opraviti protiletalsko topništvo, toda nemški strmoglavci so takoj posegli v borbo in z nekaj napadi v prav nizkem poletu so spravili v popoln nered sovražno protiletalsko topništvo. V vedno novih valovih so pritiskale nemške letalske sile na otok in transportna letala so spuščala na tla četo za četo pogumnih nemških vojakov, ki so imeli nalogo. da kot prvi pridejo v stik s sovražnikom na otoku. V neka j minutah je bilo nebo polno bokih točk, partalrp«. ki aa m Vojna na Kitajskem Tokio, 26. maja s. Načelnik tiskovnega urada japonskega generalnega štaba polkovnik Mabuč' je izjavil, da so biile kitajske izgube v zadnji japonski ofenzivi izredno visoke .Na bojiščih je padlo veliko število častnikov kitajskega generalnega štaba. Nanking, 24. ma}&. rs. Kakor poročajo iz Cunkinga, se je v zadnjih treh mesecih blizu 200 tisoč kitajskih četnikov pridružilo komunističnim silam proti Čangkaj-šekovi vladi. Cunkinški vojaški svet, ki mu povzroča ta razvoj položaja hude preglavice, je sestavil komisijo generalov, ki naj z vso naglico najdejo rešitev. Druge generale so poslali na inšpekcijo v kraje, kjer se bijejo četniški boji; na osnovi njihovih poročil bo čunkinška vlada sklepala o primernih ukrepih. Izgredi v Bomba j a Kabul, 25. maja. s. Vesti, ki prihajajo iz Bombaya kažejo, da je bilo pri poslednjih incidentih v teh mestu 11 ljudi ubitih in okrog 90 ranjenih. Vznemirjenje muslimanskega prebivalstva narašča preko vsake mere, čim bolj se ostre angleški ukrepi proti njim. Propaganda muslimanskih poglavarjev med njihovimi pripadniki se mrzlično nadaljuje kljub strogemu nadzorstvu angleške policije. Kabul, 26. maja rs. Po poročilih iz Del-hija so indijski muslimani organizirali v Lukonu velike ljudske manifestacije za Irak. Angleška ob last va so na te manifestacije odgovorila s strogo prepovedjo vseh zborovanj. Kabul, 25. maja. s. Neredi, ki se zadnje čase dosledno ponavljajo v Bombayu, so prisilili angleške oblasti k proglasitvi izjemnega stanja v mestu. Iz Bombaya poročajo. da je zaradi spopadov med Indi in muslimani položaj otežen. Središče neredov je Ahmed Abat. V teku nemirov je bilo ubitih devet oseb. Preprečen beg francoskih vojakov iz Sirije Vichy, 25. maja. s. Po neki vesti iz Bejruta je skušal podpolkovnik Collet, poveljnik domačinskega oddelka s svojim baxaljonom vred pobegniti iz Sirije. Bataljon je v noči na petek odvedel iz taborišča, kakor da bi šlo za kak manever. Dejansko je nameraval priključiti se angleškim četam v Palestini. Ko pa so se njegovi ljudje zavedli, da jih hoče francoski častnik odvesti čez morje, so ga zapustili in se vrnili v taborišče. Le prav majhen del bataljona je sledil dalje, toda na meji so jih obkolili obmejni stražni oddelki in jih ujeli. Med ujetniki je tudi neki major. Le Colletu in prav malemu številu vojakov je uspelo doseči le palestinska tla. Angleška letala nad Alepom Bejrut, 25. maja s. Dve angleški ietali sta bili včeraj nad Alepom tei sita odvrgli na mesto nekaj bomb. Ponekod sta obstreljevali posamezne stavbe tudi s stroj-n:caimi. Sklicanje irskega parlamenta Dublin, 26. maja s. Včeraj je bila objavljena naslednja službena izjava: Na osnovi zaključkov konference, ki so jo imeli člani vlade in zastopniki opozicije in laburistične stranke, je imela vlada sejo, na kateri je proučila položaj, kakršen je nastal v odnosa jih z Veliko Britanijo, odkar se je angleška vlada odločila za popis prebivalstva v Severni Irski. Na tej seji je Vlada sklenila nemudao »klicati ir-fifci pariacieo*. ' ' 1 1 i • Nova umetnostna raisfava Obisk zastopnika Visokega Komisarja in Eksc. generala Robottija pri otvoritvi razstave za javnost Ljubljana, 25. maja Ob 11. dopoldne je bila v Jakopičevem paviljonu otvorjena razstava moderne slovenske likovne umetnosti, štirinajstčlanska skupina slikarjev in kiparjev je razstavila v vseh prostorih paviljona izbrana dela, ki utegnejo tudi pred italijanskimi obiskovalci Ljubljane dostojno predstavljati slovensko umetnostno tvornost. Kakor smo zabeležili v včerajšnji kroniki Ljubljanskih obiskov Ekscelenc Ministra G. Bottaia in Visokega Komisarja Graziolija, sta visoka reprezentanta Države z zadovoljstvom obiskala pripravljajočo se razstavo. Comm. C. Tigoli poroča s tem v zvezi v današnjem »Piccolu«, da sta Ekscelenci z laskavimi besedami pohvalila razstavljena dela. Današnja otvoritev je vzbudila izredno razveseljivo zanimanje, že dolgo ni bila nobena umetnostna razstava tako obiskana. Eksc. Visoki Komisar je poslal svojega posebnega zastopnika v osebi g. prof. Umber-ta Urbanija. Z veliko pozornostjo in veseljem je bil sprejet tudi Eksc. general Mario Robotti, ki je počastil prireditev v spremstvu skupine višjih oficirjev. Tiskovni urad Visokega Komisarijata je predstavljal g. comm. Carlo Tigoli, dalje je bil prisoten direktor Italijanskega kulturnega instituta g. prof. dr. Evel Gasparini, poleg teh pa so bili med prisotnimi tudi nekateri drugi Italijani, kar je samo potrjevalo simpatično zanimanje, ki ga kažejo Italijani za slovensko kulturno tvornost. Navzočni so bili številni predstavitelji slovenskega javnega in kulturnega življenja, med njimi g g. bivši minister dr. Novak z gospo, bivša bana dr. Puc in dr. Natlaičen, predsednik Narodne galerije dr. Windischer, zastopnik mestne občine dr. Pretner, tajnik Akademije znanosti in umetnosti univ. prof. dr. G. Krek, upravnik Nar. gledališča, akademik O. Zupančič, predsednik Društva slovenskih književnikov prof. dr. France Koblar, konservator dr. Mesesnel in industrijalec Bonač in drugi. V množici domačih likovnih umetnikov se je posebno odlikovala častitljiva postava akad. Riharda Jakopiča, častno zastopano je bilo tudi naše ženstvo s predstaviteljicami svojih vodilnih organizacij. Navzočne je pozdravil predsednik Društva likovnih umetnikov gosp. prof. Staša šantel. Predvsem se je zahvalil Eksc. Visokemu Komisarju, da je poslal svojega posebnega zastopnika v osebi g. prof. Urbanija, nato pa je v svojem govoru izrazil nado, da se bodo mogle razstave že kmalu prirejati v mnogo lepši in razkošnejši obliki v prostorih Moderne galerije. Umetnine štirinajstorice slovenskih umetnikov so se zbrale po iniciativi umetnostnega kluba »Trojice«. Razstavljalci pripadajo po večini klubu »Neodvisnih«, vsi pa so člani Društva slovenskih likovnih umetnikov. Veže jih predvsem doba, v kateri so se začeli umetnostno uveljaviti, t. j. doba od h 1919 dalje. Slovenska likovna umetnost se tudi v tej dobi ni mogla razvijati brez vzorov, ki so nam jih pokazali umetniki naših zapadnih sosedov z njihovo staro umeti nostno kulturo. Zadnja leta smo si še bolj kakor kdaj poprej bili v svesti, da je za vsakega umetnika neobhodno potrebno, da išče nadaljnjega napredovanja ob izviru likovne umetnosti, t. j. v Italiji. Govornik je izrazil prepričanje, da bo naš sedanji položaj v tem oziru tudi nadalje zelo koristen za prospeh in razcvit slovenske likovne umetnosti. Poglavitne misli iz govora je prof. Šantel prebral tudi v italijanščini in na to prosil prof. Urbanija, da otvori razstavo. G. prof. Urbani je izjavil v italijanskem in hrvatskem jeziku, da je bila razstava stvarno otvorjena že z včerajšnjim obiskom Ekscelenc Ministra Bottaia in Visokega Komisarja Graziolija. V imenu g. Visokega Komisarja in v svojem želi razstavljalcem mnogo uspeha in izraža prepričanje, da se bo slovenska umetnost pod zaščito Italije uspešno razvijala. Tej izjavi je sledilo fekreno odobravanje izbranega občinstva, ki je popolnoma napolnilo dvorano. Eksc. general Robotti s častniki, prav kakor g. prof. Urbani so si na to v spremstvu naših likovnikov podrobno ogledali razstavljena dela in pokazali za nje mnogo simpatij in prijaznega zanimanj,a. Razstava štirinajstorice zaznamuje velik uspeh in privablja mnogo občinstva. Velika angleška oklopnica ,fHoodM potopljena V spopadu z nemško vojno mornarico v bližini grentand-ske obale je zadeta v municijsko skladišče zletela v zrak Berlin, 25. maja s. Vrhovno povelju rštvo nomške vojske je v posebnem poročilu objavilo, da je nemško vojno brodovje pod poveljstvom admirala Lutjensa potopilo v islandskih vodah ogromne sovražne pomorske vojne sile. Bojna ladja »Bismark« je potopila angleško bojno ladjo, bržkone »Hood«. Neka druga angleška vojna ladja je bila prisiljena k umiku. Nemške vojne ladje so nadaljevale svoje operacije, ne da bi imele kakršnekoli izgube ali večjo škodo. Berlin, 25. maja. s. Tukajšnji politični krogi ugotavljajo, da je bila »Hood« največja bojna ladja na svetu. Na ladji je bil za časa bitke razvit prapor viceadmirala Hollanda. Nemška bojna ladja »Bismark«, ki je angleško linijsko ladjo zadela, izpodriva 35.000 ton vode. Berlin, 25. maja. s. Vest o novi veliki zmagi nemške vojne mornarice je zbudila največje zanimanje v vsej Nemčiji. Večerni listi, ki so objavili posebno poročilo vrhovnega poveljništva, so bili naravnost razgrabljeni. Posebej se naglaša, da ni treba mnogo govoriti in razlagati pomena pomorske bitke. Ladje »neznatnega nemškega brodovja« so se upale prodreti do islandskih voda in se upale sprejeti borbo z ogromnimi sovražnimi silami ter jih celo premagale. Sovražne izgube so tem večje, ker so sledile neposredno za onimi, ki so bile sovražniku prizadete na Sredozemskem morju po nemški in italijanski vojni sili. Lizbona, 25. maja s. Angleška admirsli-teta je objavila, da je vojna ladja »Hood« zletela v zrak. V komunikeju dodaja, da so ladjo zadele nemške granate v skladišče streliva in sicer v spopadu do katerega je prišlo včeraj zjutraj v bližini gron-landske obale. Bojna ladja Hood je imela 42100 ton. Ladja je bila modernizirana 1. 1930. Oborožena je bik z 8 topovi po 381. z 12 po 140 in z 8 po' 102 mm, z 20 protiletalskimi strojnicami, s 4 cevmi za torpede in s katapultom za letala. Ladja je trla opremljena z vertikalnim oklepom, debelim 305 i mm in z zunanjimi napravami za obrambo pred torpedi. Posadka je štela 1340 ljudi. Lizbona, 25. maja s. Angleško bejno ladjo »Hcod« so začeli gra-diiti 1. septembra 1916. V morje je biLa splavljena :'z ladjedelnice 25. avgusta 1918. Dokončno je bila dograjena in oborožena 5. marca 1920. Stroški za ladjo so znašali skupno 6 milijonov 25.000 funtov. Njene posebne zna^ čiiLnosti so bile, da je imela prav posebno močan oklep in da je večji del ladje b:! pod vodo. V mirovnem času je njena posadka štela 1340 ljudi. »Hood« je bila oborožena z 8 topovi po 381 mm. Pri manevrih je dosegla brzino nad 30 vozlov na uro. Njeni 38.1 cm topovi so tehtali po 97 ton. Njihovi izstrelki so dosegali daljavo do 27 km. V maju L 1929 so ladjo pričeli modernizirati. V vojno brodovje je bila ponovno uvrščena 1. 1930. Takrat so na njej instalirali katapult za letala. Med špansko vojno je »Hood« patrolirala ob španskih obalah. Od 1. 1936 do 1. 1939 je bila dodeljena sredozemskemu brodovju. Nato je b:la še enkrat popravljena in dodeljena domačemu brodovju »Home Flect«:. Rim, 25. maja. d. Vest o potopitvi naj-, večje angleške vojne ladje »Hood« je bila v Rimu sprejeta v največjim veseljem. Potopitev pomeni nov silovit udarec britanski pomorski sili, ki je doslej, utrpela v Sredozemlju že izredno hude izgube. Po navedbah tukajšnjih merodajnih krogov, je britanska mornarica od 9. maja dalje izgubila že 39 mornariških edinic, izmed katerih se je 17 ladij potopilo (vštevši eno oklopnico, 7 kri-žark, 4 rušilce, 3 torpedne čolne ter 2 drugi; ladji), dočim je bilo 9 edinic torpediranih. Med temi so bile ena oklopnica, 6 križark, 1 rušilec ter 1 letalska matična ladja. Poškodovanih je bilo 13 ladij in sicer 2 oklop-nici, 2 križarki, 6 rušilcev ter 3 druge vojne ladje, katerih razreda ni bilo mogoče točneje dognati. Boji v Iraku se nadaljujejo Ponovno bombardiranje angleških letališč Bejrut, 25. maja. d. Vojno poročilo iraških oboroženih sil št. 27. se glasi: Zapadna fronta: Naše čete so srečale motorizirane čete, ki so prišle iz Trans-jordanije, ter so jih napadle. Po hudem boju smo pognali sovražnika v beg. Sovražnik je pustil na bojišču več ranjencev in poškodovanih vozil. Naše čete so zasledovale bežečega sovražnika. Južna fronta: Naše čete nadaljujejo manevre v okolici Basoraha. Letalska fronta: Iraška letala so preletela Habanijo ter so s strojnicami obstreljevala in zažgala get apglsških letgl tt^a »Gladiator«. Naše protiletalske baterije so obstreljevale šlir: letala za prevoz čet in jih poškodovala. Napravili smo več izvidniških poletov nad sovražnimi postojankami. Angleška letala so preletela glavno mesto in druge kraje. Položaj v puščavi je nespremenjen. Beg Američanov iz Bejruta Carigrad, 25. maja. s. Iz Haife poročajo, da je prispelo v Libanon in Palestine, okrog 100 Američanov in Angležev, ki so po večini študirali na bejrutskem vseučilišču. Nekaj izmed teh beguncev je .tudi. poučevalo na tej univerzi »JUTRO«, ponedeljska Izdaja —Ponecferfe3c, 26. T. Ponesrečen atentat na predsednika albanske vlade Atentator, po poreklu Grk, je streljal iz osebnih razlogov Tirana, 26. maja. s. Ko se je J#. t. m. kraljevski sprevod pomikal proti tiranskemu letališču, jc neki individiium grške narodnosti izstrelil iz samokresa nekaj strelov proti ministrskemu predsedniku Ver-Jaeiju, ki je spremljal Nj. Vel. Kralja in Cesarja. Streli niso zadeli nikogar. Atentator, neki Mihajlov Ba/.ilij Lan, je bil takoj aretiran, ker ga je hotela množica linčati. O zločinu ni bilo izdano poročil*,, da se ne bi zabrisale sledi takoj uvedene preiskave in da bi se našli morebitni sokrivci. Med preiskavo, ki je trajala do petka, je Mihajlov Bazilij Lacl izjavil, da je streljal iz osebnih razlogov, ker ga noben član albanske vlade ni hotel sprejeti in ker ni dobil zaposlitve. Zato je skušal motiti radostno razpoloženje albanskega naroda. Proces proti atentatorju se bo kmalu pričel pred vojaškim sodiščem. Mohamedam se probujajo V vsem muslimanskem svetu se pojavlja vedno večje nezadovoljstvo in odpor proti Angležem Rim, 25. maja. s. Kljub naporom angleške propagande, da bi preu očmi sveta čim bolj zmanjšala revo]to v Iraku in postavila v rožnato luč položaj, kakor je za Anglijo nastal v muslimanskem svetu, se prav med muslimani množe znamenja silnega vznemirjenja, tako da postaja resnični položaj za Anglijo od tedna do tedna vse resnejši. Upor v Iraku in njegov vpliv na protiangleške elemente na srednjem vzhodu postajata vedno večja. Arabski svet je stvarno sovražno razpoložen do Anglije, ker ga Angleži že pol stoletja zatirajo. Protiangleško razpoloženje Arabcev se kaže v dejanjih, ki postajajo zmerom resnejša in v orientaciji, ki postaja zmerom bolj jasna. V Palestini že tri dni gori petrolej iz petrolejskega voda, ki so ga Arabci razdejali. Kljub obljubam še tako visokih mezd Arabci nočejo delati za Angleže. V Transjordaniji se strupen odpor vidno veča. Emir Abdullah, zlomljeno kopje angleškega gospodstva, se je odpravil v Jeruza- J lem, da bi izprosil ojačenja angleških čet. V Siriji narašča nezadovoljstvo proti Angležem. Letalski napadi angleške letalske sile na Sirijo in na Irak so le še povečali sovraštvo prebivalcev teh dežel proti An-gliji- Celo turške množice že čutijo gorje muslimanskih plemen, ki ga povzročajo angleški bombniki. Protest Damaska zaradi sistematičnega bombardiranja iraških bolnišnic je napravil v Anatollji globok vtis. V Egiptu prihaja nezadovoljstvo ljudstva že jasno na površje in mnogokod se že kažejo znaki bližnje eksplozije. Mnogo politikov je bilo aretiranih in posebno hudo so bili pri tem prizadeti oni, ki so bili v javnosti najbolj priljubljeni. Propaganda proti Angležem postaja vedno silnejša. Med ljudi so bile razdeljene ogromne množine protiangleških letakov, v katerih se zahteva od Egipčanov solidarnost z iraškimi muslimanskimi brati. Tudi v Indiji je položaj napet. Angleške oblasti zapirajo ljudi v množicah. Samo v Lahoru je bilo aretiranih 200 ljudi. Skupaj je sedaj v zaporih že okrog 11.000 Hindujcev. Tudi v Iranu Je pričelo vreti med množico in vlada v Kabulu, ki je šc vdinjena Angležem, se imora boriti z velikimi težavami zaradi nasprotovanja javnega mnenja, ki izraža zmerom globljo solidarnost z Mohamedanci Iraka, Sirije in Palestine. Japonska sodba o ameriški politiki Francoska Indokina spada v okvir japonskih teritorijalnih aspiracij Tckio, 25. maja. u. Japonski tisk zasleduje z vso pozornostjo razvoj položaja, ki je nastal zaradi povečanja napetosti med francosko vlado in VVashingtonom. Japonski tisk razmotriva zlasti položaj, kolikor je v zvezi s francosko Indokino. Tako na primer piše list »Niči-Niči«, da se odpira med Francijo in Zedinjenimi državami vse globlji prepad, čim bolj si Washington prizadeva odtrgati Vichv od sodelovanja z državama osi. ki postaja od dneva do dneva tesnejše. Amerika in Anglija ne moreta razumeti, da je Francija odločena, zvesto slediti svojemu voditelju Petainu, da tudi admiral Darlan, Brinon ali Dentz nikakor ne sodelujejo s Petainovo politiko zato. ker bi bila nemško usmerjena, marveč zaradi tega, ker je v interesu Francije in ker usmerjajo edino francoske potrebe njegove ukrepe. List pravi, da Anglija in Zedinjene države ne smejo pozabiti, da spada velika francoska kolonija Indokina v okvir japan-skih teritorialnih zahtev ter da zaradi tega niti Angliji niti Zedinjenim državam v njihovi bojevitosti ne sme priti na um, da bi skušale iztegniti svojo roko proti tej francoski koloniji. List sKokumin* zahteva, naj Japonska tako prekine nadaljnja pogajanja s predstavniki Nizozemske Vzhodne Indije, ker se ravnajo edino le po navodilih iz Anglije in •?e skibno izogibljejo vsakih obveznosti in vobče vsakega sodelovanja z Japonsko, ki bi moglo tekoče razgovore dokončno dovesti k konkretnemu rezultatu, če je japonski zunanji minister Macuoka zavzemal nasproti Nizozemski Indokini stališče, naj se vsa vprašanja med tema dvema deželama urecle na osnovi miroljubnih pogajanj, potem je pač to storil zaradi tega. ker je bil mnenja, da je taka vprašanja pač mogoče urejevati z miroljubnimi metodami. Japonska bo izpolnila svoje obveznosti Tokio, 26. maja. s. List »Asahi« komentira italijanske in nemške vojne uspehe v Sredozemlju in se vprašuje, ali je sploh mogoče, da bi se Zedinjene države gleile na očitno premoč Italije in Nemčije v Evropi in Sredozemlju odločile za nevarni sistem konvojev, ki bi mogli povzročiti incidente s katastrofalnimi posledicami. List ugotavlja, da je Roosevelt med voiiino kampanjo obljubil, da bo ostal izven vojne. »Asahi« pravi, da se ne more dvomiti o zadržanju Japonska v primeru, ako bi se Zedinjene države vmešale v vojno. Trozve-za je bila ustanovljena za ustvaritev novega reda na svetu. Japonska bo v primeru ameriške intervencije do pičicc izpolnila svoje svečano prevzete obveznosti in bo napadla Zedinjene države. Vse je odvisno od Roosevelta, čigar izjave, ki jih bo podal 27. t. m., bodo vrlo zanimive in natančno proučene. Tokio, 25. maja. s. Iz ameriškega vira je izšla vest, da je angleški konzulat v Los Angelesu zabeležil v svoj črni seznam 11 japonskih ladij, proti katerim naj bi se podvzeli ukrepi kot represalija na japonske dobave pogonskih sredstev in drugih potrebščin nemškim vojnim ladjam, ki operirajo na Južnem, Tihem in Indijskem oceanu. Glede na to je včeraj zastopnik vladnega informacijskega urada v Tokiju izjavil, da Japonska vlada doslej še ni prejela nikakega potrdila te vesti, britanski ukrep pa je zelo verjeten, čeprav je neutemeljen. Ce se bodo angleške namere izvedle, bo Japonska nanje na vsak način primerno reagirala. Poslanik šigemicu pozvan v Tokio Tokio, 25. maja. p. Agencija Domej potrjuje vest iz Londona, da je bil japonski veleposlanik Šigemicu pozvan, naj pride v Tokio in poroča o položaju. Veleposlanik bo zapustil London, čim bo na razpolago kako letalo. Odpoklic japonskega veleposlanika iz Londona se smatra le za časen ukrep. Šigemicu je bil včeraj pri angleškem državnem podtajniku za zunanje zadeve Buttlerju in ga je prosil, naj mu čimprej mogoče da na razpolago letalo, s katerim bi odpotoval iz Londona proti Lizboni. Računajo, da bo veleposlanik zapustil London prve dni prihodnjega meseca. Iz Lizbone bo nadaljeval pot v Tokio preko Zedinjenih držav. Smrt nemškega letalskega strokovnjaka Tckio. 26. maja rs. Včeraj zjutraj je umrl zadet od s.rčne kapi tir. I ranz Schnci-der, letalski inženir svetovnega imena in tehniški svetnik japonske Dicsciovc industrije. Ameriški izolacijonisti o vojnem h&jskaštvu Nevv York, 25. maja. s. V nekem ljudskem zborovanju je v petek zvečer izjavil senator Wheeler. da je proti vsaki vrsti ameriškega vojnega hujskaštva. Dejal je, da je sklicevanje na tajno delavnost neke tako zvane pete kolone v Ameriki sramoten manever, zlasti sedaj, ko si angleški poslanik prizadeva na vsak način zavleči ameriški narod v vojno, da bi z žrtvami ameriških sinov rešil britanski imperij. Taka zloraba diplomatske svobode izziva v ameriškem ljudstvu odvraten občutek. Govornik je zaključil, da bi bil vdor Nemcev na zapadno poluto nekaj popolnoma nemogočega in si ga niti ni mogoče predstavljati. Za njim je govoril tudi polkovnik Lindbergh. Dejal je, da slepo veruje v bodočnost Amerike in njeno popolno neodvisnost. Ameriška mladina ne sme biti poslana preko morja, da bi umirala za tuje koristi. Zedinjene države se bodo odločno uprle vsakemu poskusu Evrope, vmešavati se v zadeve zapadne polute. Američani niso prav nič pripravljeni iti v borbo za vzpostavo tako zvanega britanskega ravnotežja, ki naj reši angleško gospodstvo v Indiji, v Mezopotamiji in v Egiptu, kar ni nič drugega kakor ponovitev versajskega miru. V ostalem pa Amerika ni pripravljena za oborožen spopad. Razočarani ameriški intervencijonisti New Ycrk 25. maja. s. Vesti, ki poročajo o hudih pomorskih izgubah Angležev v vzhodnem Sredozemlju, zelo vznemirjajo ameriške intervencionistične kroge, ki motajo v nasprotju s svojimi nadaaii ugotavljati, da sta Italija in Nemčija zaradi svojega mogočnega letalstva silnejši kakor angleška vojna mornarica. Očitni uspehi, ki jih je doseglo italijansko-nemško letalstvo te dni v Sredozemlju, so popolnoma razbili račune ameriških optimistov, ki so si obetali britansko zmago. Vojaški kritiki smatrajo, da bi uspehi osnih sil lahko močno vplivali ne samo na potek vojne, temveč tudi na razvoj mišljenja ameriške javnosti. Na ameriško javnost je napravila mučen vtis izjava ameriškega admirala Glassforda v sanghaju, ki. je odkrito priznal, da je Velika Britanija v resnici že izgubila bitko za Atlantik. WashinRton, 25. maja. s. Položaj postaja od dne do dne resnejši. Takšen je splošni vtis, ki ga je mogoče dobiti iz listov Zedinjenih držav. Tisk je nad vse v skrbeh radi neprestanih neuspehov in izgub Angležev, ki hudo deprimirajo, kakor ugotavlja, zlasti dominione in hrabre arabske in muslimanske kroge. Tako pravi »Philadelphia Inquirer«, da se bodo nazadnje sami Angleži pričeli povpraševati, ali se še izplača nadaljevati borbo proti osi, v kateri so doslej zašli v tako zagato. Javno mnenje sveta nič več ne gleda optimistično na borbene in organizacijske sposobnosti angleških letalskih sil ter beleži, da se nihče več mnogo ne zanaša na možnost, da bi se položaj kakorkoli spremenil. | Peru pod kontrolo washingtonske vlade Rim, 25. maja. »Gioriale d'Italia« poroča iz Berlina, da je perujski predsednik imenoval mornariškega kapetana Zedinjenih držav Quigleya za načelnika mornariškega generalnega štaba. V VVashingtonu so zelo zadovoljni s tem imenovanjem, drugo vprašanje pa je, če je perujsko prebivalstvo prav tako zadovoljno s tem prvim primerom perujskega pod-ložništva Zedinjenim državam. Tudi je vprašanje, s kakšnimi sredstvi se je Wu-shingtonu posrečilo doseči to prvo zmago svoje penetracijske politike v Južni Ameriki in če se v Severni Ameriki zavedajo, da v Peruju niso bili nikoli zadovoljni z vmešavanjem Zedinjenih držav v južnoameriške zadeve. Berlinska Borsen-Zeitung« piše, da se Roosevelt ni odpovedal svoji politiki vojaških in pomorskih oporišč. Zedinjene države so prav sedaj na tem, da prevzamejo nadzorstvo nad vsemi letalskimi zvezami Južne Amerike. List pravi, da bodo še mnogi drugi Quigleyi poplavili južnoameriške države, da utrdijo tam politično, gospodarsko in vojaško premoč Zedinjenih držav. Odgodena sprememba nevtralnostnega zakona Nevv Vor/c. 26. maja s Na zadnj: konfe-rcnci tiska v Beli hiši je bil predsednik Koosovclt izredno rezerviran. Na vprašanje novinarjev, ali sc strinja » knoxom in Stimsoncun glede na morebitno spremembo nevtralnostnega zakona, je odgovor:!, da jc zvedol o tem iz listov. V ostalem je odklonil vsako izjavo v tem pocicdu. V \va-shingtonskih političnih krofih smatrajo, da Roosevelt vsaj za sedaj ne namerava predložiti kongresu načrte za spremembo nev-trailnostnega zakona, kci bi to dcvcdlo do dolgih debat, k", bi lc povečale nasprot-stva v ameriškem javnem mnenju. Predaja vojaške oblasti v Hrvatski Zagreb, 25. maja rs. Včeraj m dane& se jc v raznih pokrajinskih mestih na slovesen način in ob navdušenju prebivalstva izvršila predaja oblasti s strani italijanskih zasodbenih sil v roke civilnih in vojaških predstavnikom neodvisne hrvatske države. Vse ceremonije so se 0'digralt v ozračju iskrenega prijateljstva in popolnega zaupanja. kakor jc bilo določeno v razmejitvenem paktu in v posebnem Dueejevem povelju, so se italijanske vojaške oblasti umaknile z ozemlja neodvisne hrvatske države, potem ko so bile zgledne opravile svojo nalogo. Zagreb, 25. maja. rs. Snoči ie odpotovala v Reko hrvatska delegacija, ki se bo pogajala z italijanskimi oblastmi za vzpostavitev poštnega in železniškega prometa med Hrvatsko in Italijo. V teku včerajšnjega dne so hrvatske oblasti na svečan način prevzele od italijanskih svoje dolžnosti na doslej zasedenem ozemlju. Svečanosti so se izvršile v ozračju prisrčnega prijateljstva in zaupanja. Kakor je bilo določeno v razmejitveni pogodbi se je italijansko vojaštvo umaknilo z ozemlja neodvisne Hrvatske države. Zagreb, 25. maja s. »Novi list« posveča hrvatski vladarski dvojici celostranski članek, ilustriran z velikimi fotografijami. »Hrvatski narod sc raduje«, piše list, »ker jc bila slavna kroMia kralja Zvoninnra obnovljena kot znamenje hrvatske suverenosti in ker jc član slavne Savojske dinastije privolil, da si jo dene na glavo tei s tem simbolično izrazi prijateljstvo med italijanskim in hrvatskim narodom. Vos kulturni razvoj in vsa zgodovina tega naroda se jc razvijala v območju zahodne kulture, in zdaj je na tem, da dobi v svoj* obnovljeni in neodvisni državi italijanskega princa za I ustanovitelja hrvatske narodne dimasti jc. Ta princ jc iste vere kakor hrvatski narod in najvrednejši, da sc ovenča s slavno krono kralja Zvonimira. Vodil bo hrvatski narod, ki jc prežet z vročo vdanet»tjo do Savojske dinastije«. Zagreb. 25. maja rs. Pooblaščeni minister slova kc republike Karel Murgas bi v slovesni obliki predal svoje povtrilnice Po-glavniku v roke. Sofija, 25. maja. rs. Zveza bolgarskih Makedoncev je poslala hrvatskemu kralju naslednjo brzojavko: Makedonski Bolgari, prej izgnanci iz Makedonije, sedaj svobodni državljani združene in velike Bolgarije, pozdravljajo Vaše Veličanstvo ob izvolitvi za hrvatskega kralja in čestitajo bratskemu hrvatskemu narodu. Mi bolgarski Makedonci, ki smo delili enako usodo s Hrvati, se veselimo skupne usode po zmagi italijanske in nemške vojske. Čast in zahvala velikim zavezniškim narodom in njihovim velikim voditeljem Mussoliniju in Hitlerju! Živel kralj Tomislav II! Živel svobodni hrvatski narod! Dar italijanskih pisateljev Šibeniku Rim, 26. maja. s. Nacionalni Fašistični sindikat avtorjev in pisateljav je sklenil darovati italijansko zastavo mestu Šibeniku. rojstnemu kraju Nikolaja Tomasea. Zastavo bo izročilo posebno zastopstvo sindikata Osvobojeni vojni ujetniki Budimpešta, 26. maja. rs. Poveljništvo madžarske vojske je izpustilo vse jugoslovanske vojne ujetnike nemške, hrvatske in bolgarske narodnosti. Tudi nemško poveljništvo je odredilo, da se morajo izpustiti jugoslovanski vojni ujetniki madžarske narodnosti. Potresi Berlin, 25. maja. s. Na observatoriju v Jeni so predsnočnjim zabeležili seismo-grafski aparati močno potresno gibanje v smeri preko srednje Evrope. Epicenter potresa je bil kakih 2.100 km oddaljen od Jene. Sodijo, da je potres nastal nekje v Mali Aziji. Potresni sunki so se pojavljali celo poldrugo uro. Poslednji sunek je bil zabeležen ob 23.23. Valencija, 25. maja. s. V Jattili, malem pokrajinskem me«tu tukajšnje pokrajine, je nastal včeraj zjutraj potres, ki je povzročil paniko med prebivalstvom. Tik nred potresom so čuli dve silni detonaciji in takoj nato je zajel kraj val vročine, tako da se je temperatura dvignila na 30 stopenj Celzija. (NSERIRAJTE V „JUTRU"! »Most proti peti obal!" Kako bo urejeno športno življenje pri nas? Z naslovom »CONI« (Nacionalni italijanski olimpijski odbor) je vrgel most proti peti obali za včlanjenje športa nove Ljubljanske in Dalmatinske pokrajine v nacionalnem okviru,« objavlja sGazzetta dello Šport« daljši članek njenega rimskega dopisnika Fiorettija, v katerem izvaja o tem važnem vprašanju med drugim naslednje: »Nogomet ne bo edina športna panoga, ki bo občutila dobrodelni vpliv priključitve Ljubljanske in Dalmatinske pokrajine, vsekakor pa bo pridobil največ.« Pisec navaja nato nekatere glavne podatke o bivšem jugoslovenskem športnem pokretu, potem pa pravi o ureditvi športnega življenja v naših krajih tudi še: »Prezgodaj je že zdaj govoriti o tem, v katero nacionalno divizijo naj nogometna federacija določi moštva iz Splita in Ljubljane, ki so zdaj nastopala v glavnem jugoslovenskem prvenstvu. To vprašanje se mora rešiti ne z vidikov preteklosti, temveč s pogledom v bodočnost. Vzporedno s tem bo morala federacija najti tudi rešitev o tem, katero izmed moštev v sedaj uvedenih serijah bo moralo odstopiti mesta tema dvema enajstoricama, pri čemer pa tudi ni izključena možnost, da bi za prvo leto ostalo v veljavi ločeno prvenstvo prehodnega značaja za Slovenijo in Dalmacijo, nakar bi najboljša moštva po določenem redu prešla v ustrezne divizije italijanskega prvenstva. V ostalem pa sta predvsem plavanje in vvaterpolo šport in panogi, ki bosta največ pridobili z dotokom novih energij. Pri cern ne pozabimo na prsnega plavalca Ce-rerja iz Ljubljane, ki se Je na berlinski c'hnpiadi plasiral na tretje mesto v finalu na 200 m prsno. Zelo močna moštva za vvaterpolo imajo v Ljubljani (?) — tamkaj je tudi krasen plavalni bazen — ter na Sušaku in v Splitu, kjer povsod bo treba vzgojiti zadostno število rezervnih igra;cev. Lani se je jugoslovenski waler-polo (t. j. hrvatsko-dalmatinski) večkrat uveijavii tudi na Madžarskem, o kateri je znano, da uživa svetovni prestiž. Sušak, Split in šibenik imajo povrhu tega tudi dobre veslaške ekipe (posebno osmerce), ki so prinesle prej Jugoslaviji zmage evropske veljave. Tudi v telovadbi se bodo pridružili posamezniki in moštva dobrih kakovosti. Saj je znano n. pr., da je v tekmovanju posameznikov na pariški olimpiadi leta 1924 zmagal Hrvat štukelj iz Zagreba (?), ki je bil nazadnje včlanjen v Mariboru. V tej panogi bo največ prirastka predvsem iz Ljubljanske pokrajine in iz mesta Ljubljane same. Ljubljanska provinca je nadalje v prvi vrsti v lahki atletiki, bodisi po napravah, bodisi po posameznikih. Pod italijansko upravo prideta dve igrišči v Ljubljani, eno zelo lepo in tehnično na višku s sestimi progami in eno manjših dimenzij. Verjetno bosta priključena dva atleta ali trije, ki bi mogli nadomestiti sedanje najboljše nacionalne prvake, in sicer metalec kladiva ki meče nad 50 m, metalec krogle ki se'približuje 15 m in metalec kopja, o katerem se prav tako sliši samo najbolje. Tenis ima dobra igrišča na Sušaku, kamor bo verjetno prešla vsa delavnost sedanjega tenisa z Reke, dalje Ljubljana m Split kjer je tudi nekaj prav dobrih igralcev za drugo kategorijo. Kakor zatrjujejo, jo pokrajinski odbor CONl-ja v Bariju ze začel pogajanja za teniški dvoboj med Splitom in Barijem. . Člankar ugotavlja, da so to glavni obrisi športnega življenja v novih pokrajinah m pristavlja, da mu manjka podrobnih po- datkov iz Kotora, o katerem pa meni, da najbrže ni na višini ostalih mest iz Slovenije in Dalmacije. H kraju naglaša, da je CONI že vzel T pretres vse te probleme, glede katerih rešitve je že skoraj gotovo, da bo italijanska Slovenija dobila v športnem pogledu ureditev pokrajinskega značaja, ki bo popolnoma identična z ureditvijo v ostalih italijanskih pokrajinah. Fim iz Cortine Kakor pišejo, je športni film o letošnjih FIS-tekmah iz Cortine d'Ampezzo skoraj dovršen. Prvo takšno delo — film. ki bi do zadnje podrobnosti pokazal vse finese športnih gibov in zbral bogato gradivo za pouk za šport navdušenih množic — so izdelali Nemci na berlinski olimpiadi v režiji gdč. Leni Riefenstahl. Niti ameriška industrija, ki je imela podobno priložnost na olimpiadi v Los Angelesu, ni mogla ustvariti tehničnega dela, kakršno so nam dali nemški operaterji. Takše težke naloge pa so se letos z uspehom lotili tudi Italijani v Cortini d' Ampezzo o priliki svetovnega prvenstva v smučanju. Ta šport si je v zadnjih letih v Italiji pridobil veliko priljubljenost in je ime! zavod »Luce«, ki ima delo v rokah, tudi 3 te strani mnogo pobude. Film bo s športno tehničnega vidika kakor tudi kot delo kinematografije dragocen izdelek. Na pisanem traku bodo zbrani vsi najboljši mojstri na smučeh, predvsem italijanski in nemški, pa tudi zastopniki vseh treh severnih narodov, ki bodo v številnih nastopih pokazali vse najboljše, kar se lahko nauči smučar - športnik. Pri filmanju je bilo zaposlenih 10 operaterjev, ki so prispeli v Cortino že nekaj dni pred tekmami, da so izbrali vsa najboljša mesta za pokrajinske posnetke in se čimbolj pripravili za snemanje posameznih najbolj privlačnih točk iz tekmovanja. Film je nadvse uspel in ga športno občinstvo v Italiji že komaj pričakuje. DROBIŽ V Budimpešti se je v petek začel teniški dvoboj med Italijo in Madžarsko za podunavski pokal. Prvi dan tekmovanja je prinesel po eno zmago Italiji in Madžarski, in sicer takole: Romanoni je zmagal nad Szigetijem z 8 : 6 in 6 : 2, Asboth pa je po hudem boju odpravil Cucellija s 3 : 6, 6 : 3, 6 : 4, 4 : 6, 6 : 0. Tekmovanje za prvenstvo Italije v vaterpolu se bo začelo 21. junija in bodo v prvi diviziji sodelovali v teh tekmah klubi: RN Florentia, Guf Napoli, Lazio, Polisportiva Cavagnaro, RN Milano. EN Camogli, Triestine Nuoto in Fiumana Nuoto. Vsaka ekipa bo morala nastopiti dvakrat proti vsakemu nasprotniku. Bivše ljubljanske atlete, posebno nekdanje slovenske reprezentante prosimo, da nam kakor koli javijo, ali še imajo svoje lastne sprinterice, in ali bi jih bili voljni odstopiti našim atletom proti primerni odškodnini. Njihovi nasledniki bodo svojim tovarišem hvaležni za pomoč v sedanjem času, ko jim je nabava novega športnega pribora otežkočena ali celo onemogočena. V poštev pridejo tudi stare, že obrabljene sprinterice. Oddajte jih pri blagajni kavarne »Evrope«, ali pa pustite tam svoj naslov, na kar vas bo obiskal naš zastopnik. SK Ilirija, lahko-atletska sekcija. Motosckcija ŽSK Hermes poziva člane odbora na važno odborovo sejo 27. t. m. točno ob 20. pri »Šestici«. Načelnik. Naše gledališče DRAMA: Začetek ob 19. uri Ponedeljek, 26. maja: zaprto. Torek. 27. maja: Trideset sekund ljubezni. Red torek. OPERA: Začetek ob 19 uri. Ponedeljek, 26. maja: zaprto. Torek, 21. maja. Baletni večer. Red B. Obrtniško zborovanje v Mariboru Maribor, 25. maja V četrtek je bilo v Mariboru prvo obrtniško delovno zborovanje za Spodnjo Štajersko. Prisotni so bili okrožni obrtni vodje iz okrajev Maribor-mesto, Maneor-okolica in Ljutomer, Celje in Brežice. Zborovanje je otvoril deželni obrtni mojster dr. Sernetz, ki je okrožne vodje slovesno zaprisegel, nato pa je zvezni vodja Steindl c-ovoril o pomenu štajerske domovinske zveze in o poslanstvu obrtništva v nemški skupnosti. Zborovanje se je zaključilo z razgovorom o raznih tekočih vprašanjih. Smrt v Ljubljanici Ljubljana, 25. maja Prebivalci Zaloške ceste blizu Gasilskega doma v Mostah so bili snoči priče razburljivega dogodka. Starejši mož je nekaj časa hodil po nabrežju Ljubljanice, nekam zamišljen in potrt, iznenada pa 35 jc pognal v valove. Ljudje so takoj poni-teli na pomoč in so ga po daljšem trudu potegnili iz vode. Sicer je še kazal nekaj znakov življenja, a vsi poizkusi, da ga obudijo k zavesti, so ostali zaman. Brž so pozvali reševalce, ki so prihiteli z avtom in utopljenca prepeljali v splošno bolnico, kjer so ga oddali na interni oddelek. Pri vsej naglici pa je bil čas zamujen in tudi zdravniki nesrečniku niso mogli več pomagati. Bil je to 721etni delavec A. H., zaposlen v neki moščanski tvornici. Kaj je starega moža pognalo v obup, ni znano. Bivši rumunski kralj v Zapadni Indiji Amsterdam, 26. maja. sr. Bivši rumunski kralj Karol in gospa Lupescu sta dospela v Zapadno Indijo, kjer se bosta slalno naselila. Na vprašanje novinarjev, kaj misli o zadnjih političnih dogodkih, je bivši kralj odgovoril, da so njegovi odnosi z Rumunijo tako pomanjkljivi in nejasni, da ne more povedati svoje sodbe o sedanjem političnem položaju. Aretacije verižnikov Rim, 26. maja. s. Kr. policija je izročila sodniji več oseb, ker so v prestolnici skri-k vali večje množine olja. masti in mila, kar so na skrivaj prodajali po visokih cenah. Iz naših vinogradov Dol. Toplice, 24. maja Po zlomu jugoslovanske vojske so bili mnogi mnenja, da je zdaj vse dovoljeno in da lahko plenijo blago po mili volji. Le trda roka oblasti jih je prisilila, da so opustili nečedno delo. Vendar so še nekateri, ki jim žilica ne da miru in skušajo poceni živeti na račun drugih. Tako se pojavlja po vinogradih v topliški okol:ci vlomilska družba, ki vlamlja ponoči v posamezne zidanice, misleč, da bi se tam nabrala spravljenega blaga. Med več drugimi zidanicami so vlomili tudi v zidanico topliškega trgovca g. M. Kapša v upanju, da bodo dobili kaj trgovskega blaga, pa so se zmotili, vendar so napravili občutno škodo. Nekemu vinogradniku, ki je mislil, da ima svoj prihranjeni denar najbolj varno shranjen v zidanici, so odnesli 3000 Din, k: jih bo prav težko pogrešal. Toda ne zadošča jim, da odnesejo, kar jim prija. temveč delajo tudi sicer škodo. Ker vsega vina, ki je še shranjeno v vinskih kleteh, ne'morejo popiti niti odnesti, odpro vinske pipe, da steče vino po tleh. To je zadosten dokaz, da jim ni le zato. da bi si prilastili tujo lastnino, temveč do povzročijo čim več škode. Med prizadetimi gre glas. da mora biti to dobro organizirana vlomilska drj-žba. ki se pojavlja enkrat v eni. drug č spet v drugi vinski gorici. Kakor čujemo. bodo vinogradniki v sporazumu in sodelovanju z oblastmi uvedli po vinograd'h nočne straže, da bodo tako prišli nevarnim storilcem na sled. Objave Nocojšnji koncert, ki ga bo pela ga. Go-lobova pod naslovom Večer pesmi in arij, bo prav gotovo velik umetniški užitek tako po izvedbi, kakor izbranem sporedu. Ga. Franja Golobova je odlična umetnica, izredno lepega obsežnega glasu, velike muzikalnosti. ki podaja vse točke svojega sporeda z globokim občutjem in tehnično dovršenostjo. Zato opozarjamo na nocojšnji koncert, ki bo ob 20. uri v veliki Fil-harmonični dvorani. Na klavirju bo spremljal pevko pianist Marjan Lipovšek. Pred-prodaja v knjigarni Glasbene Matice. (—) Zadruga Dom učiteljic v Ljubljani vabi svoje članice in vse tovarišice na V. redni občni zbor, ki bo na binkoštni ponedeljek 2. junija t. 1. ob 9. dop. v prostorih Učit. tiskarne. Poizvedba! Ker se do danes moj bfat Ivan Koželj, narednik-vodnik. na službi v Zaječaru. pred razsulom vodnik 3. tankov-skega odreda v Nišu. še ni vrnil, niti nimam nobenih podatkov o njem, prosim vsakogar, ki kaj ve o njem, za podatke. Stroške povrnem. Rudolf Koželj, Emonska cesta 2. (~) == »JUTRO«, ponedeljska izdaja 3 26. V. 1ML Zrno do zrna - pogača... Tok zgodovine je že tako nasnovan, da letom debelih po navadi slede leta suhih krav. Kadar je letina obilna, je otrokom težko dopovedati, da je kruh božji dar, in zavržene skorjice leže po kotih, a kadar pritisnejo ujme in kašče ostanejo prazne, se človeku vrača občutek svetosti, ki nam ga od nekdaj vzbuja kruh in kakor nas je učil Kristus, ko ga je vpletal v najpomembnejše simbole svojega nauka. Tako se tudi dandanes iznova popožno zatekamo k spoznavanju darov, ki jih daje narava iz svojih nedrij, da bi ohranila življenje, ki je zavzelo tako bohotno mnogovrstne oblike pod soncem, da je vredno občudovanja. Zrno, ki daje bel kruh Beli kruh je med našim ljudstvom zmerom veljal za mero blagostanja. Najvišja želja, ki si jo je naša kmečka mamica upala imeti pred bogom, je bila, da bi bil njen sin gospod, toda čar besede gospod ni bil toliko v časti in spoštovanju kakor v dejstvu, da gospod ne nosi žuljev na rokah in da ima zmerom belega kruha na mizi: to dvoje je bilo našemu kmečkemu človeku od nekdaj vrhunec vseh sanj. Tista čudovita trava, katere zrno daje bel kruh, je p š e n i c a , ta najodličnejša in najbolj razširjena vseh naših žitaric. Kakor sodijo, je pšenica po rodu iz srednje Azije, njena praobllka — triticum dlcoccoides — še danes divje raste v Palestini. Skoraj ni rastline na svetu, ki bi se Javljala v tako pestri množici varijant, saj pa tudi ni rastline, ki bi bila v tolikšni meri razširjena po vsej zemlji in katere gojitev bi imela tako staro zgodovino za seboj. Skoraj 3000 let pred Kristusom bo Grki poznali pšenico, najstarejši spomeniki Egipta pričajo, da so jo na ravninah ob Nilu pridelovali od pamtiveka. Sodobni poljedelci poznajo več ko 100 različnih vrst pšenice, zmerom novi uspehi poljedelske znanosti pa še stalno večajo številko. Ta izredna mnogolikost pa ima vendar več rastlinar-ske kakor pa mlinarske vrednosti, zakaj izkazalo se je, da moka, ki jo pridobivamo iz različnih vrst, ne kaže kaj prida razlik v kakovosti. čudež izpod egiptovskih piramid Večjega pomena je dejstvo, da lahko pienico pridelujemo jaro ali ozimno. O prvi sodijo, da daje njeno lahko, tanko me-kinasto zrno razmeroma finejšo moko. Med najbolj sloveče in zato tudi najbolj razširjene vrste spadajo tako zvana talavera. katere rumena zrna dajejo najboljšo moko, češka pšenica, rdeča resnica, ki jo priplujejo zlasti v Nemčiji, pa banaška (madžarska) pšenica. Posebnega slovesa, ki ji _ra pa ni prinesla kakovost, je deležna tako •vana čudežna ali orjaška pšenica. Vzgoji so jo baje iz pšeničnih zin, ki so jih :!i našli v starih egiptskih grobovih. Nje pojav je dolgo veljal za čudež v rastlinstvu. saj naj bi bila zrasla iz zrnja, ki je več ko 3000 let ohranilo v sebi kalilne ioči. Končno pa je znanost s poizkusi dognala, da zrna. ki so jih z mumijami iz-grebli izpod piramid, že zdavnaj niso mogla več vzkaliti. In vendar zadeva z orja-ko pšenico niso bile samo prazne marnje. Ko so zrnu izpod piramid vcepili svežo, mlado klico domače pšenice, se je iz te klice razrasla bilka z mogočnim, široko ve-■astim klasom. Ta vrsta pšentce pa je vendar ostala samo senzacija brez stvarne, uporabne vrednosti, ker uspeva samo v prav mastni zemlji in prav toplem podneb-e ter hitro zakrni, če zaide v manj ugodne razmere. Razmerje med količino moke in količino otrobov v pšeničnem zrnju se od vrste do vrste močno razlikuje in zavisi v glavnem od pognojenosti tal, iz katerih je žito zraslo, in od kakovosti uporabljenega gnoja. Odstotek moke se giblje od 43.85 do 76.50. tako da odpade na otrobe od pičle » et.rt.inc do dobre polovice. Rž in ječmen Pravo krušno žito pa je — zlasti za srednjo in severno Evropo — rž, ki v nasprotju s pšenico ne pozna kaj prida raz-ličkov. kar se tiče kakovosti in količine moke, ki jo meljemo iz njenega zrnja. Rže-na moka je temnejše barve, je pa po ljudski sodbi redilnejša od pSenične. V južnejših krajih, v deželah ob Sredozemskem morju, od Maroka in Španije do Balkana pa tja do zapadne Osrednje Azije, še dandanes divje raste njena pradavna prednica (secale montanum). Prvi so dobroto iženega kruha spoznali stari Rimljani, medtem ko Grki, Egipčani in Indijci še r.iso znali iži izkoriščati za peko. Prvotno krušno žito. ki v davnini skoraj ni poznalo tekmeca, je bil j e č m e n . ki pa je v teku tisočletij izgubil ta svoj pomen. Dandanes meljemo ječmen samo še v časih pomanjkanja in stiske, da njegovo moko mešamo med boljše vrste. Velike važnosti pa je ječmen za pridobivanje jeSprenja ali je-šprenjčka, za pivovarstvo, prav tako pa se je dodobra uveljavil kot nadomestek za kavo. K nam se je nasejal iz Prednje Azije. Tam — pa tudi v vzhodnih predelih Severne Afrike — še dandanes raste divji ječmen ihordeum spontanum). V starem Egiptu in med našimi predniki po stavbah na koleh je bil ječmenov kruh v časteh kot eden najboljših prigrizkov in sam Homer je ječmenovo moko opeval kot s mozeg mož«. Kruh iz ovsa in prosa Prav tako so naši predniki gojili in za krušno moko mleli oves. ki se dandanes prideluje samo še za krmo. V starih časih je bil vsakdanji kruh ovsen, v novejši dobi pa srečujemo ovsen kruh samo še v letih lakote in stiske. Oves meljejo le še malo kje, po navadi pa uporabljajo v ta namen le tako zvani kitajski oves, ki daje precej boljše zrnje od drugih vrst. Kolikor je znano iz zgodovine, so oves prvi pridelovali Kelti v obdonavskih deželah. Hunl in Tar-tari so si od najstarejših časov pripravljali kruh in tople prikuhe lz ovsa. Odkod se je oves zasejal v naše kraje, je neznano. _ Velikega pomena v peki in kuhi je bilo od nekdaj proso. Prosena kaša, pa tudi preprosto pecivo, napravljeno iz grobo namlete prosene moke, je v starih časih mnogim narodom nadomeščalo kruh in jim služilo kot eno najbolj priljubljenih živil. Kakor kažejo mnoga znamenja, je bilo proso prvo žito, ki ga Je človek znal pridelovati, proseni kruh je bil prvi kruh, ki ga je človek jedel, še preden je znal ogeni izkoriščati za pripravo jedil. Naši davni pradedje so s preprostim kamnom v roki drobili zrnje v nekako kašnato zmes, ki so jo nato s pomočjo vode gnetli v drobne kolačke. Ti kolački, ki so jih uživali na soncu posušene, so bili najstarejši predniki današnjega kruha. Ajda in koruza človek je v svojem okusu precej površen in robat — v malokaterem oziru je tako suženj navade kakor v izberi jedil. Ajda na priliko daje moko, ki je prava poslastica za pripravljanje žganccv, daje pa tudi okusen, tečen kruh. V tekmi z ostalimi žitaricami pa vendar ni mogla uveljaviti svojega slovesa in v Evropi se polagoma umika drugim, zmagovitejšim vrstam. Tudi v naših poljedelskih deželah je nje pridelek v glavnem namenjen domači uporabi. V naših krajih sta udomačeni samo dve vrsti ajde, navadna in tartarska. Slednja daje debelo mekinasta zrna z manjšo vsebino moke, je pa precej bolj trpežnega obstanka od prve in ni izbirčna v zemlji. K nam je prišla ajda v času križarskih vojn v začetku 12. stoletja in Je bila dolgo časa eno najbolj priljubljenih krušnih žit. — Medtem ko je pšenica najplemenitejša med žitaricami, pa koruza (turščica) uživa sloves krušnega žita, k' je zlasti v deželah na jugu in vzhodu Evrope zajelo najširše ljudske plasti. Po Izvoru je koruza iz Amerike, od koder so jo Spanci prinesli v Evropo. Od kraja so jo pridelovali pred- vsem za krmo, a ljudje so kmalu spoznali njeno vrednost za prehrano in posebej še za kruh. Mnogo je temu spoznanju pripomoglo pomanjkanje v času velikih vojn. V Ameriki so koruzo od nekdaj cenili kot najbolj priljubljeno krušno žito. Američani ji kratko pravijo »corn«, kakor so tudi Nemci že krstili za »Korn« (zrno), da tako poudarijo njeno važnost pred vsemi drugimi žiti. V Ameriki poznajo vrste, ki zrasejo nad 6 m visoko, v naših krajih pa je koruza, višja od 3 m, že precejšnja redkost. V nekaterih alpskih deželah je najbolj priljubljen kruh iz polovice ržene in polovice koruzne moke. Bobov in lešnikov kruh V krajih, kjer je riž doma, je priljubljen kruh iz riževe moke, po evropskih deželah, ki jim manjka žita, pa ni redek bobov kruh. Pa tudi tam, kjer je nekaj žita na razpolago, ljudje iz razlogov štednje pogostokrat mešajo žitnim vrstam bobovo moko. Bobova moka je prav lepo bela, se pa zelo hitro posuši. S pridom Jo mešamo zato z moko iz žita, ki ga Je dež čez mero namočil. Od časa do časa meljejo grah, pa tudi lečo za kruh, vendar ne v toliki meri, da bi jo mogli šteti med tekmece žitu. Za peko moka iz sočivja ni kaj prida, vsebuje pa precejšnjo količino tako zvanega legumina, ki ji daje visoko hra- ljubljena v Belgiji, Franciji in južni Nemčiji, kjer jo pogostokrat mešajo z drugimi mokami. Moka iz soja vsebuje velike količine proteina in maščobe, a skorajda ni uporabna za peko, ker ima precej grenek okus. Malokdo pa ve, da so lešniki kot »žito« zavzemali svoj čas odlično mesto, saj so bili pred tisočletji eden prvih, najbolj priljubljenih krušnih sadežev. V novejši dobi je znanost lešnikom v tem pogledu posvetila nekaj smotrne pozornosti in dognala, da vsebuje lešnikova moka znatne količine maščobe, medtem ko so koruza, ajda, proso bogatejši ogljikovih hidratov, moka iz boba, graha in leče. pa vsebuje več beljakovin. Slaba stran lešni-kove moke pa je, da si hitro pokvari in da daje kruhu precej mastno grenek okus. Pa želod, skorja in mah Brez kruha se skorajda ne da živeti, pa ni čuda, da sega človek v časih, kadar primanjkuje žita, po vseh mogočih nadomestkih. Da, brez konca in kraja je iznajdljiva človeška fantazija, kadar ni kaj nesti v mlin. Iz želoda, divjega kostanja, drevesne skorje, trstja in raznih mahov so že mleli moko, kakor nam poročajo letopisci iz težkih dni. Izkušnja pa je vendar pokazala, da je »moka« take vrste bolj v škodo ko v korist, če jo primešamo pravi moki. Strokovnjaki svetujejo, naj se moki ne dodajejo nadomestki te vrste, ker jo samo pokvarijo, čeprav nI dvoma, da želod ali divji kostanj premoreta mnogo re-dilnih snovi. Kadar je že stiska tako velika, je bolj gospodarno uživati vsakega po- ta način splošna narodna lastnina in vsakdo naj bi jo razumel. Novinarji in vsJ ljudski vzgojitelji bi lahko v tem pogledu napravili mnogo dobrega. Sem pa trdno prepričana, da je tudi pristna narodna umetnost le toliko vredna, kolikor je v njej obče človeškega duha. —mir. zvanega icguiuiua, -— ---- . ---- j----j <= - * — nilno vrednost. Bobova moka je zlasti pri- | sebej — zasilne nadomestke in kruh. ►«11 Pismo iz Zagreba Kronanje Tomislava II. se pričakuje po ustavni in upravni ureditvi države Zagreb, 23. maja. Rimske pogodbe med Italijo in novo kraljevino Hrvatsko so naletele v vsem hrvatskem narodu in posebno ob jadranski obali na najgloblji odmev. Suvereniteta starodavne hrvatske krone kralja Zvonimira je obnovljena s sijajem Savojske hiše. V usta-ških krogih vlada prepričanje, da je z rimskimi pogodbami zasigurana Hrvatski polna neodvisnost in primeren položaj v novi Evropi. Hrvatska je postala monarhija z novo dinastijo. Ta sklep državnega in ministrskega sveta bodo še naknadno odobrili narodni zastopniki. Bodoče narodno zastopstvo bo organski predstavljalo ves narod ter bo določeno v novt ustavi. Sicer bo tudi ta ustava rasla organski, kakor je to običajno v totalitarnih državah. Kadar bo nova država dovolj konsolidirana, kar se pričakuje v krajšem času z določitvijo vseh meja in z notranjo upravno ureditvijo, bo kralj Tomislav II. svečano kronan na zgodovinskem Duvanjskem polju, kjer so bili v srednjem veku kronani hrvatski kralji. Zlasti poudarjajo v zagreb-kih političnih krogih besede dr. Paveliča, da nova država ne bo sestavni del nobene druge države. V svojih mejah bo vladal hrvatski narod suvereno in zakonito po svojih tradicijah. Za svojo svobodo so morali Hrvati tudi marsikaj žrtvovati. Toda dr. Pavelič je skušal pomiriti Hrvate z izjavo, da bo vsak Hrvat, ki je ostal izven mej svoje države, ohranil svoj jezik, svoje ustanove, svojo kulturo in gospodarstvo, ostal bo hkrati integralni del hrvatskega naroda, ker je to v namerah Duceja. Tako je Hrvatska uredila svoje najbolj delikatne meje na Jadranu. Proti Madžarski bo gotovo obveljala etnična meja. Na vzhodu bo meja v glavnem v okviru zgodovinskih mej Bosne in Hercegovine, morda tudi del Sandžaka, katerega zastopnike je dr. Pavelič sprejel te dni. Sploh bo vprašanje mej urejeno v najkrajšem času. Notranja ustavna in upravna ureditev se bo pa izvršila, kakor je izjavil dr. Pavelič, po hrvatskih tradicijah in po najmodernejših načelih velikih sosedov. Po nalogu Duceja se italijanska vojska II. armade umika po načrtu s hrvatskih področij. Kolikor bo ostala, ne bo več okupacijska, temveč zavezniška vojska v zavezniški deželi. V zvezi s tem je tudi imenovanje velikega župana za veliko župo Cetino, ki obsega del srednje Dalmacije ter dva otoka, ki sta ostala hrvatska, Brač in Hvar. Stoloval bo v Klisu nad Splitom. To je bila nekoč močna trdnjava iz turških časov. Ni še znano, kakšna bo hrvatska upravna udeležba v Splitu in na Korčuli, ki sta prišla pod italijansko suvereniteto. Hrvatska ne sme imeti vojne mornarice ln sploh je za njo vsa obala demilitarizirana. Ob večjih luk ji je ostala samo gruška luka. Nova Hrvatska naj bo neodvisna, usta-ška in kmečka, je izjavil poglavar hrvatske države. »Pokvarjena gospoda«, kakor so prej mačkovci imenovali pravaše, je postavila za velikega župana Zagorja pravega kmeta »od pluga in motike«, kar se doslej v hrvatski upravi še ni nikoli zgodilo. Tudi novi župan Zagreba je mali obrtnik, podžupan pa delavec. Sploh kaže biti nova Hrvatska država reda in dela ter obljublja tudi pravičnejšo socialno ureditev. O priliki govora dr. Paveliča so se zbrali v Zagrebu tudi številni visoki ustaški funkcijonarji iz vseh hrvatskih dežel. Za zdaj le manjši del uniformiran. Državna ustaška uniforma je zelenkasta. Nova hrvatska vojska ima distinkte in kape kakor bivša avstrijska vojska, ustaška vojska v rumenorjavih uniformah pa ima značaj ustaške milice. Markov trg je povečini izpolnila univerzitetna, srednješolska in de-lavsko-obrtniška mladina, ki je navdušeno manifestirala za poglavnika in ustaško Hrvatsko ter za osovinske sile, ki so pomagale vse to ustvariti. Nova država računa v prvi vrsti na svojo mladino, ki zavzema tudi najvišje položaje. Dr. O. A. Razgovor z najmlajšo slovensko umetnico Kiparka Milena Dolganova, ki razstavlja s Slovenskim likom pri Bati, kaže uvaževanja vreden talent Kakor je »Jutro« že poročalo, razstavlja na IX. umetniški razstavi Slovenskega lika v palači Bata tudi naša najmlajša, doslej neznana umetnica, Milena Dolganova, rojena 28. avgusta 1917 v Studenem pri Postojni. Dolganova, ki se je z uspelimi deli prvič predstavila javnosti, je že s svojim prvim skromnim nastopom, obsegajo-čini komaj sedem likov večidel iz teiako-te. dokazala zavidanja vreden talent, veliko razvijajočo se sposobnost in ustvarjalno silo. Na razstavi, kjer so razen prof. Franceta Kralja zastopani sami mladi slovenski umetniki, je že takoj v začetku ste- Josip Korban: Nabrežje je oživelo Po neprijaznih deževnih dneh so težko pričakovani sončni žarki pozlatili nabrežje. Ni se še posušilo blato pod zelenimi kronami starih dreves — že so se zbrali ne-ugnani borci, da preženo sovražnika, ki se je utaboril za grmado navoženega. ob zidani ograji spravljenega gramoza. Grozeče se križajo leseni meči. Divji kriki: »Bij, kolji!« pretresajo ozračje. Najstrašnejši bojevnik je suhljati dolgin Nace. Kakor Ahilu se mu leskeče pločevinasta, od prijatelja izposojena čelada. Od bojne gorečnosti mu žari lice. Pogled mu je kakor ostrina bridkega jekla. * Pusti ga, s tem četnikom bom že sam opravil,« moško odganja tovariša, ki mu je priskočil na pomoč. »Tako, idaj si preboden!« nastavi neusmiljeni n.eč na tleh ležečemu sovražniku. pila v ospredje. Najboljši razstavljeni deli umetnice sta Lastni portret iz mavca in Torso iz terakote, ki odkrivata dobei ael njenih skritih sposobnosti. Ostala dela nekoliko zaostajajo, pozna se jim neizogibni pečat začetništva, vendar pa se že povsod izraža značilna poteza najdene, čeprav še negotove in neizgrajene poti. Za razstavo vlada resda veliko zanimanje in je slalr.o velik naval. Le s težavo sem se priboril do mlade umetnice. Njena nepogasljiva vera v življenje, zaupanje v samo sebe in velika življenjska sila napravita na vsakogar globok vtis. »Tu boš ležal, dokler te ne pobere sani-teta!« »O, tega mrtveca bom pa jaz pokopal,« zagrmi za hrbtom debel bas. Križ božji, kje se je vzel nesrečni gospod Kurnik! Kako je mogel t ako neopaženo prispeti na bojišče! Kaj ;e delala straža? Ko neusmiljene roke še tresejo in mika-stijo šibko telesce, že stopa nov sovražnik na bojno poljano. »Beži, Nacek!« zavpije prestrašen glas. Drobna ženica z dolgo preklo v rokah juriša naravnost proti junaškemu vojskovodji. »Ti, tukaj si trgaš čevlje in obleko, jaz pa nimam človeka, da bi mi pomagal na parceli.« V sveti jezi jo ubere za bežečo čelado. Sin je urnejši. Kakor veverica ji uide na drevo. Divje opleta razjarjena mati s fižo-lovko po vejevju. Zaman! Prekratka je, da bi ž njo dosegla begunca. Sovražnikov še ni konca. Visoko vzravnan prikoraka sem od mo- — Kdaj se vam je zbudilo zanimanje za likovno umetnost? — Do lepih in živahnih oblik, ki naj posnemajo ono, kar je živega okrog mene, sem imela nagnjenje in veselje že v otroških letih. Na gimnaziji sem se posebno zanimala za dekorativno risanje. Vpisala sem se na kiparski oddelek naše srednje tehnične šole z namenom, da bi se ooz-neje kje v inozemstvu izpopolnila v dekorativni umetnosti. Na šoli sem bila zeio zadovoljna, ker sem delala po svojem hotenju in sem imela v profesorjih Kralju. Kosu in Severju prav dobre učitelje, želela sem si pridobiti čim več spretnosti v risanju, modeliranju in rezbarstvu. Predavanja našega umetnostnega zgodovinarja dr. Izidorja Cankarja na univerzi in marsikatera knjiga o umetnosti in umetnikih ter končno dozorevanje po letih pa mi je ustvarilo svoje gledanje na umetnost. Za stvar sem imela potem še večje zanimanje. Vpisala sem se na umetniško šolo v Beogradu. čez leto dni pa so ustanovili umetniško akademijo, na kateri sem se vežbala štiri leta. S hvaležnostjo se bom vedno spominjala dobrohotnih učiteljev Pallavicinia in Toma Rosandiča. Oba sta znamenita umetnika-kiparja. — Kakšne načrte imate za bodočnost? — Prihodnje leto nameravam nadaljevati svoje študije v Florenci. Pred tremi leti sem prepotovala skoraj vso Italijo in si ogledala posebno galerije, stavbe in umetnine sploh. Ob tej priliki sem se navdušila za Florenco, kjer sem neposredno občutila žarišče renesančne umetnosli in splošne kulture. Zaželela sem si, da bi delj časa ostala v sončnem rojstnem mestu Danteja, ki nudi toliko lepega in večnega. Spoznala sem namreč, da človek tem laže in temeljiteje dela, čim več si je pridobil duhovne moči. In eden izmed tle-mentov, ki duhove močno preraja, je gotovo italijanska renesansa. — A vaš pogled na umetnost? — Umetnost ni sama na sebi namen, ampak je nujna naloga, da po svoje izpopolnjuje vse narodno, socialno in splošno svetovno človeško življenje. Saj je z drugimi panogami prav tako. Zdravilstvo n. pr. ni samo sebi namen temveč hoče človeku preskrbeti zdravje, zato da bo človek na svetu zadovoljen in zdrav. Kljub temu pa je zdravilstvo zase nekaj posebnega in mu ne smejo biti druge panoge v oviro. Umetnost je nekaj zase in mora čaka tudi ostati, vendar je njen končni cilj občečloveški. Narod naj se za umetnost vzgaja, ker le na ta način bo postal splošno vzgojen. Med umetnostjo in narodom je potrebna neka vez. Kar nas je mlajših in prav za prav še nedoraslih, smo tega na-mo oddaljevali, vendar pa bomo iskali vsebine v življenju svojega naroda in se bomo tudi potrudili, da bomo našli oblike, ki bodo domači vsebini prikladne. Gradili bemo na umetnosti, ki so nam jo ustvarili Jakopič, Grohar, Jama. Fr. Kralj in drugi. Ce bi njih umetnine videl v tujini, bi jih takoj, po vsebini in obliki, spoznal, da so naše. Mi hočemo stremljenja naših mojstrov nadaljevati poudarjati hočemo tisto, kar je v njih značilnega za našo slovensko umetniško in splošno kulturo. Naše delo naj bo obenem zrcalo življenja našega ljudstva. Umetnost naj bi postala na Dalmacija Maurizio Claremoris piše v »Regime Fa-scista«: Aneksija ozemelj, ki so pripadla Italiji na podlagi pogodbe s Hrvatsko, ihia politično-vojaški pomen, katerega ni mogel nihče prezreti. Predvsem je bilo urejeno dvajsetletno vprašanje Reke. To naše mesto je končno dobilo primerno ozemlje, s katerim se je končala absurdnost prebivalstva, ki ga je ločil neznaten potoček. Pristanišče se je združilo. Bakar in drugi kraji so prišli v svojo naravno odvisnost. Reka dobi jjoleg drugega še otok Krk kakor nekoč, pa tudi otok Rab, ki je za časa avstroogrske uprave pripadal Dalmaciji. Italijanska Dalmacija pride s svojimi tremi pokrajinami pod guvernerja, kar je neogibno potrebno zaradi njenih posebnih pravnih, narodopisnih in zemljepisnih okoliščin. Zader dobi svojo naravno zaledje in tako preneha druga absurdnost mesta, ki ni moglo dihati niti na suhem niti na morju, šibenik in Split, stari beneški mesti, sta vrnjena Italiji, prav tako pa tudi vsi strateško važni otoki. Z vojaško pomorskega stališča pa je najdragocenejša pridobitev Boke Kotorske, bivšega sedeža jugoslovanske vojne mornarice. Posest ogromnega kotorskega fjorda z njegovimi napravami in arzenalom daje v zvezi z albansko obalo in jonskimi otoki absolutno popolno in neizpodbitno gospostvo Italiji na Jadranu. Z občutjem velike oportunitete in politične zmernosti je fašistična vlada privolila v posebno upravo splitske občine in otoka Korčule, kjer se je prebivalstvo v veliki večini poslovanilo. Druga določba pogodbe s Hrvatsko ima posebno vojaško važnost in to je klavzula o svobodnem prehodu naših vojaških sil po obmorski cesti in železnici. Na ta način je zasigurana tudi ozemeljska kontinuiteta med Reko in Kotorjem. Tako je bilo sporazumno urejeno slavno dalmatinsko vprašanje, zaradi katerega so se pretočile reke črnila v dobri in slabi veri po vsej Evropi. WiIsonova legenda, po kateri bi morala imeti Hrvatska povsod izhode na morje, se je razpršila s pristankom prizadete države. Nihče nI nikoli trdil, da bi bila Švica »zatirana«, ker se je njena zunanja trgovina razvijala skozi italijanske, francoske in nemške luke. Hrvatska trgovina teži po večini v Nemčijo in Italijo, kar pa je šlo v prekoocean-ske države, se bo lahko posluževalo du-brovniškega pristanišča, ki je skupno z železnico v popolni posesti nove države, ali pa bo šla skozi italijanske luke. Anektirano prebivalstvo bo prav kmalu našlo svojo bistvo in svojo kulturo. Slikovita Dalmacija bo naglo postala na;;bolj blesteč biser italijanske krone. Tatvina motornega kolesa. Izpred gostilne Rogelj v Trebnjem je bilo Francu Korenčanu, gostilničarju in mesarju iz Logatca, ukradeno motorno kolo tovarn, številka 64.746, znamke Ardie. z evidenčno številko 2-2377-41. Izsleditelju kolesa je lastnik obljubil lepo nagrado. Stanovanje Trisobno stanovanje s kopalnico, oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10145-21 Sobe išče Oficir karabinijerjev išče dve opremljeni sobi s souporabo kuhinje pri boljši družini. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Oficir