Josip Dobrovsky, slavni učenjak češki, (Spisal Fr. Kovačič.) O, (Konec. 'menili smo že večkrat, kako ga je čislal naš rojak Kopitar; zvai ga je „oČaka slovanske vede" in „magistra" svojega. Po njem se je vinarja češkega. Ko ga je ta v Pragi obiskal, seznanil ga je z rodbino grofov Sternberkov in Grninov. Hotel mu je priskrbeti službo v deželnem muzeju; ko se pa to ni posrečilo, priporočil ga je omenjenini grofom, da jim je pisal Dobrovsky seznanil tudi z baronom Zoisom. zgodovino njihovih rodovin. Pozneje je postal Tudi ta je jako spoštoval Dobrovskega, kakor arhivar grofa Fr. Sternberka. mm mSBsM se vidi iz nekega pisma Kopitarjevega, v katerem mu očita, da je preveč ,ceremonijalno' govoril z baronom, kateri pred takim učenjakom neČe biti „ex- \ cellencija". Sam Goe- H the je visoko cenil za- | sluge Dobrovskega na i znanstvenem polju. V | „ Berliner Jahrbiicher i fiir wissenschaftliche J Kritik" zove ga očeta i kritične zgodovine če- S ške; „česar koli se je | poprijel, povsodi se je pokazal mojstra, kateri vsestransko objema svoj predmet in kateremu se posamezni odlomki kar pod roko zbirajo v celoto." Dasi je veliko spoštovanje užival doma in na ptujem, ni se JosiP D°brovsky. bral obilo dragocenih vendar prevzel, bil je zakladov. L. 1794. je pohleven in prijazen z vsakomer, rad je ob- potoval s svojim učencem — mladim grofom čeval posebno z mladimi ljudmi, podpiral jih Nostizom — po južnem Nemškem, potem je in vzbujal v njih ljubezen do vede. Kakor oče šel v Italijo in obiskal Benetke. Prepotoval je je vodil mlade in nadarjene može — pozneje celo Avstrijo in Ogersko, a Češko je prehodil znamenite pisatelje in učenjake — Thama, Jung- peš. Potoval pa ni samo za zabavo, ampak tudi manna, Puchmajerja, Kopitarja, Hanko in zlasti za znanstvene namene. Občeval je z učenjaki takrat še mladega Palackega, slavnega zgodo- in obiskoval znamenite knjižnice. „nOM in SVET" 1895, št. 5 9 Leta 1792. je Češko učeno društvo poslalo Dobrovskega — kot najsposobnejšega— na Švedsko, da bi poiskal češke knjige in rokopise, katere so Švedi ob 30letni vojski pobrali v Pragi. Njegovo potovanje vendar ni doseglo uspeha; šele pred nekaterimi leti so Švedi sami ob sebi nazaj poslali Češke rokopise, ki se sedaj hranijo v Brnu. S Švedskega je potoval v Pe-trograd in v Moskvo ter se vrnil pomladi 1. 1793. To potovanje je bilo važno za njegovo znanstveno delovanje, ker si je v bogatih knjižnicah v Pe-trogradu in Moskvi na-