Kamniški OBČAN St. 8 43. leto SLOVESNO POČASTILI SPOMIN NA VELIKEGA ROJAKA Slovesnost pred prenovljeno Maistrovo rojstno hišo na Šutni so ob Častni enoti Slovenske vojske spremljali zvoki Mestne godbe Kamnik in ubrano petje Prvega slovenskega pevskega društva Lira, prav tako kot pred 66. leti, koje bila na tej hiši odkrita spominska plošča generalu Maistru. Minula sobota je bila praznična in slovesna, saj se je Kamnik z od-fntjem obnovljene zunanjosti Maistrove rojstne hiše in osrednjo državno slovesnostjo v Domu kulture še enkrat poklonil spominu na velikega Kamničana, generala, rodoljuba in pesnika Rudolfa Maistra Vo-janova. S slavnostnim nagovorom župana Toneta Smolnikarja in obrambnega ministra dr. Antona Grizolda Jrred Maistrovo rojstno hišo, ki ji je obnova vrnila podobo iz I'J. stolci ja, se je začela osrednja državna slovesnost ob 130-letnici rojstva znamenitega generala. Sodelovala je častna enota Slovenske vojske, Mestna godba Kamnik in Prvo slo-vensko pevsko društvo Lira. Slovesnost seje nadaljevala v Domu kulture Kamnik, kjer je po državni himni, Odi generalu Maistru, ki jo je krstno izvedel Mešani pevski zbor Cantemus, Maistrovi koračnici Orkestra Slovenske vojske in nagovoru župana Toneta Smolnikarja, kot slavnostni govornik nastopil predsednik države dr. Janez Drnovšek. Slovesnost so zaokrožile recitacije igralca in pesnika Toneta Kunt-nerja, ki nam je ob glasbi Orkestra Slovenske vojske Jnibližal nekatere svoje in Maistrove pesmi. Več na 3- strani Kamnik, 22. aprila 2004 Slavnostni govornik predsednik republike dr. Janez Drnovšek je na osrednji državni slovesnosti v počastitev Maistrovega spomina v Domu kulture Kamnik poudaril pomembnost vojaških podvigov generala Maistra in njegove osebnosti za takratni in sedanji čas. Orisal je zgodovinsko pot našega naroda od časov, ko se je general Maister s svojimi vojaki bojeval za našo severno mejo, do časa, ko vstopamo v prostor brez meja, v Evropsko unijo. SA§A MEJA/j SOVPADANJE DOGODKOV OB LETOŠNJIH PRVOMAJSKIH PRAZNIKIH Letošnji prvomajski prazniki, četudi jih različno praznujemo, bodo za velik del Evrope zagotovo nekaj izjemnega. Predvsem zato, ker pomeni sočasni vstop velikega števila novih članic v skupen evropski prostor enkraten zgodovinski dogodek, ki bo ostal v spominu tako sedanje generacije kot generacij, ki bodo svojo življenjsko pol nadaljevale v pričakovano bogatejšem socialnoekonomskem in raznolikem ter multietnično obarvanem kulturnem okolju. Veliki dogodki nesporno porajajo velika pričakovanja, sočasno pa se pri mnogih ljudeh pojavlja tudi strah pred neznanim. Eno od temeljnih vprašanj, ki si ga hote ali nehote zastavljamo, se zagotovo nanaša na spremembo kvalitete življenja. Odgovor na vprašanje, ali bo- mo v skupnem evropskem prostoru živeli bolje, je povezan z mnogimi neznankami. Četudi so razlike med razvitejšimi članicami skupnosti in državami novinkami precejšnje, to samo po sebi še ne pomeni, da bomo državljani ekonomsko šibkejših držav za vselej potegnili krajši konec. Seveda bi bilo iluzorno pričakovali, da se nam bosta po prvem maju kar sama po sebi »cedila mleko in med«. Nesporno pa se, tako nam kot drugim, ponujajo nove priložnosti, ki jih velja zares zgrabiti z obema rokama. Slovenci smo v preteklosti že večkrat dokazali, da smo se sposobni prilagajali in prevzemati tako socialne kot kulturne vrednote, ki bogatijo človeka v materialnem in duhovnem smislu. Ob tem nam je vse doslej uspelo ne le ohranjali, tem- p, I p~"j več v najtežjih trenutkih celo okrepiti skrb za nacionalno samobitnost, na katero ne bi smeli pozabiti tudi v novi skupnosti enakopravnih evropskih narodov. Predvsem %zato, ker smo skozi stoletja dokazali, da smo trdoživ narod, četudi se po kriteriju številčnosti in ozemeljske razsežnosti ne moremo enakovredno kosali z velikimi evropskimi narodi. Praznovanje letošnjega prvega maja ima navsezadnje izjemen pomen tudi za nas Kam-ničanc, ki smo v preteklih letih že vzpostavili aktivno sodelovanje s posameznimi lokalnimi skupnostmi iz držav članic Evropske unije. Z nedavno simbolno gesto odprtja »Evropskega parka« pa smo na nek način že vstopili v nov evropski prostor. Sicer pa smo prazniku dela 16' • 19.54S SIT PNEUMATIC CENTER www.sitar-pneumatic.si S USV- 174)« str U 1'7". 26.342 SIT 17"-»5.492SIT DUNLOP, GOODVEAR, BRIDGESTONE, MICHELIN, FULDA, SAVA, MATADOR I SP SPORT MAXX SP SPORT 01 SP SPORT 9000 SP SPORTMAX D208 in z delom povezanimi vrednotami Kamničani zagotovo tradicionalno naklonjeni. Res pa je, da je praznovanje zgodovinskega spomina upora zoper zavojevalce in delavskega praznika v novih socialno-eko-nomskih razmerah vezano predvsem na dokazovanje konkurenčne sposobnosti, ki jo z združenimi močmi zagotovo zmoremo. Tudi zato, ker smo dokazovanja iznajdljivosti, razvojne naravnanosti in krepitve lastne identitete bili sposobni tudi v povsem drugačnih družbenih razmerah, v katerih je bila kreativnost povečini surovo potlačena. Nove zgodovinske razmere, v katerih je opravljanje dela ena od socialnih vrednot, ki je nikjer ni v izobilju, nam zato kar same po sebi narekujejo nadaljno krepitev prizadevnosti in iskanja novih poti, ki jih bomo zmogli prehoditi z. vztrajnim in ustvarjalnim delom ter z domiselno podjetniško naravnanostjo. Okolje, v katerem živimo, vsekakor ponuja vrsto priložnosti - še zlasti na segmentu razvoja raznolikih turističnih dejavnosti. Koliko od tega bomo v skupnem evropskem prostoru iztržili, pa je predvsem odvisno od nas samih! Vsem občankam in občanom želim prijetno praznovanje. TONE SMOLNIKAR, ŽUPAN Spoštovane občanke in občani! Iskrene čestitke ob Dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela -1. maju, ki letos pomeni ludi zgodovin skoprelomnico - vstop Slovenije v Skupnost evropskih narodov. Vabljeni tudi na proslavo ob Dnevu upora proti okupator ju, ki bo v ponedeljek, 26. aprila, ob 18. uri v Domu kulture Kamnik, ter na tradicionalno prvomajsko srečanje v Kamniški Bistrici Z začetkom ob 11. uri. ŽUPAN ANTON TONE SMOLNIKAR Kamniški občan bo ponovno med vami v četrtek, 13. maja. Članke oddajte najpozneje do srede, 5. maja, oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 11. maja, v našem uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem, 1. nadstropje), tel: 01/83 91311, 041/662 450, fax: 01/83 19 860, v naslov: sasa. mejac @sioL net. Uredništvo odprto:ponedeljek od 8. do 15. ure, torek od 8. do 13. ure, sreda od 8. do 12. in od 13- do 17. ure. Vsem občankam in občanom ob dnevu upora proti okupatorju In prazniku dela čestitam ln želim prijetne dni. MIHA NOVAK načelnik upravne enote Kamnik ČISTILNICA In PRALNICA VOBLt OM/BCfl MTftfljl B»MhB— ntaon^aafo. 3t-Myji/J^i SMO NAJVEČJA IN NAJSODOBNEJŠA KEMIČNA ČISTILNICA V SLOVENIJI I mm SITAR PNEUMATIC CENTER d.o.o., Kamnik - Nacionalni prodajalec in distributer: RIAL, AEZ In ENZO in pnevmatik DUNLOP, www sitar-pneumatic.si, telefon: 01/830 8 350 Naš plinohram - naš problem! In vaše zadovoljstvo! Prodajte nam svo| plinohram Tokrat < ponudba Prtroi.: Se posebej ugodna Ver. inlormacii na brezplačni telefonski številki 080 22 66 in na spletni strani wwwjiel
    veličini imena Rudolf Maister. ANTON TONE SMOLNIKAR ŽUPAN v_,_y OPOZORILO Občani, ki prebivajo v stanovanjskih objektih na Steletovi cesti, so na Občino Kamnik posredovali pritožbe zaradi divjega odlaganja odpadkov na travniku ob Steletovi cesti in zaradi vsakoletnega kurjenja odpadkov na tem zemljišču pred 1. majem. Občinska uprava Občine Kamnik opozarja vse občane, da je v skladu z določili Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Kamnik (Ur. list RS, št. 38/97,44/02 in 61/02) in Odloka o varstvu zraka na območju Občine Kamnik (Ur. list RS, št. 96/99) na zemljišču, pare. št. 764/1, k. o. Kamnik (travnik med Svetilnikom, SKG, Ljubljansko in Steletovo cesto v KS Perovo) strogo prepovedano odlaganje vejevja in drugih odpadkov ter kurjenje kresov. Vsaka kršitev določil navedenih odlokov, ki jo bo ugotovila inšpekcijska služba, bo kaznovana v skladu z veljavnimi predpisi, ki za pravne in fizične osebe določajo visoke denarne kazni. OBČINA KAMNIK Drage prijateljice, dragi prijatelji1. Pred nami sta dva praznika, kiju obeležujemo s poševnim ponosom: 27. april - dan upora našega naroda proti okupatorju in 1. maj - mednarodni praznik dela. V letošnjem prelomnem letu še posebej želimo, da bi nam vstop v Evropsko unijo prinesel še mnogo veselih praznovanj obeh praznikov. Združena lista socialnih demokratov Kamnik in Komenda ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Mihael Novak, univ. dipl. ekon. NACKLNIK KamniSki ObČAN Izd dajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, ljubljanska cesta Va. Odgovorna urednica Saša Vtcjač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamni.ški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo KS, pod zaporedno'številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 Izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, (.lavni trg 2} (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mali: sasamejac" vol ja.net Nenaročenib člankov in fotografij ne honoriramo. Ro kopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d„ Ljubljana, dne 22. \. 2004. Kamniški OBČAN OB PRAZNIKU 22. aprila 2004 SLOVESNO POČASTILI SPOMIN NA VELIKEGA ROJAKA Minula sobota jc bila praznična in slovesna, saj sc je Kamnik z odprtjem obnovljene zunanjosti Maistrove rojstne hiše in osrednjo državno slovesnostjo v Domu kulture še enkrat poklonil spominu na velikega Kamničana, generala, rodoljuba in pesnika Rudolfa Maistra Vojanova. S slavnostnim nagovorom župana Toneta Smolnikarja in obrambnega ministra dr. Antona Grizolda pred Maistrovo rojstno hišo, ki ji je obnova vrnila podobo iz 19. stoletja, se je začela osrednja državna slovesnost ob 130-letnici rojstva znamenitega generala. Sodelovala je častna enota Slovenske vojske, Mestna godba Kamnik in Prvo slovensko pevsko društvo Lira. Slovesnost se je nadaljevala v Domu kulture Kamnik, kjer je po državni himni, Odi generalu Maistru, ki jo je krstno izvedel Mešani pevski zbor Cantemus, Maistrovi koračnici Orkestra Slovenske vojske in nagovoru župana Toneta Smolnikarja, kot slavnostni govornik nastopil predsednik države dr. Janez Drnovšek. Slovesnost so zaokrožile recitacije igralca in pesnika Toneta Kuntnerja, ki nam je ob glasbi Orkestra Slovenske vojske približal nekatere svoje in Maistrove pesmi. Ijal pol leta in danes se lahko pohvalim, da smo obnovili Zunanjost zamenjali stavbno pohištvo, za kar nam je poleg S milijonov občinskih sredstev in 4 milijonov sredstev /up nišča uspelo zbrati še 15 milijonov tolarjev s pomočjo slovenskega gospodarstva,« je poudaril župan in dodal, da vse skupaj čaka se veliko dela, da bo hiša dobila tudi ustrezno vse bino, namenjeno liku generala Maistra. Minister za obrambo dr. Anton Grizold jc v svojem slavnostnem nagovoru izpostavil Maistrov čas kot eno prelomnic v sloven ski zgodovini, po leg vstopa Slovenije v Nato ter kmalu v Evropsko unijo. General Rudolf Maister je eden od največ jih slovenskih vojaških osebnosti, drzen in romantičen bojevnik ter narodno zaveden general av- Predsednik slovenskega Društva general Maister mag. Milan Lovren-čič (desno) se je v imenu civilne iniciative zahvalil ministru Antonu Gri/.nl-du in županu Tonetu Smolnikarju za izkazano domoljubje, ki ga homo ob vstopu v Eli še kako potrebovali. V znak hvaležnosti in spoštovanja jima je podaril srebrnika generala Maistra, na katerih je označeno, kako bi izgledala Slovenija brez pogumnega dejanja generala Maistra. Minister za obrambo dr. Anton Grizold je v slavnostnem nagovoru pred rojstno hišo Rudolfa Maistra (zgoraj levo spominska plošča) izpostavil zgodovinski spomin na generaki Maistra kot spomin na izjemnega Slovenca in vse lisle domoljube, ki so v prelomnih trenutkih začutili, da je treba za svoj narod nekaj storiti. Slovesnost pred obnovljeno zunanjo podobo Maistrove rojstne hiše je naznanila /dravljica, ki so jo ob zvokih Mestne godbe Kamnik začeli pevci Prvega slovenskega pevskega društva Lira, prav tako kot pred 66. leti, ko je bila na tej hiši odkrita spominska plošča generalu Maistru. Župan Tone Smolnikar nas je spomnil na vrsto dogodkov, povezanih z Imenom Rudolfa Maistra, in poudaril, da smo bili Kamničani ponosni na rojaka tudi v tistih časih, ko ni bilo dobro na glas izreči njegovo ime. »V minulih letih so se zvrstile številne Slovesnosti v njegov spomin in vsako leto sem imel slabo vest, slab občutek, ko sem se sprehodil po Šutni, kjer je Maistrova rojstna hiša kazala klavrno podobo. Pred dvema letoma smo se skupaj z lastnikom, župniši eni, dogovorili in iz občinskega proračuna namenili K) milijonov tolarjev, da smo vsaj statično povsem obnovili objekt in zamenjali streho. Lansko jesen se je začela akcija, ki sem jo s sodelavci pe- stro-ogrske vojske. »Upravičeno ga imenujemo borca za severno mejo, tako na štajerskem kot koroškem delu, saj je novembra 191H dosegel uspehe z odločnimi in izredno hrabrimi akcijami, v katerih so prišle do izraza last nosti dobrega poveljnika. Uspeh je lahko dosegel tudi zato, ker je užival ugled in zaupanje podrejenih in ker je znal svoje vojake motivirati glede na okoliščine. Z leti vračamo večje spoštovanje generalu Maistru in čast tistim, ki poznajo osvoboditelja Maribora in Štajerske ter so nanj in na njegove borec ponosni. Zgodovinski spomin na Maistra je spomin na izjemnega Slovenca in vse tiste domoljube, ki so v prelomnih trenutkih začutili, da je treba nekaj storiti za svoj narod,« je poudaril minister drizold. Čeprav številni veliki Slovenci bogatijo slovensko zgodovino in nas delajo pomembne, nam je general Maister poleg bojevniškega duha posredoval svoje misli tudi / umetniškim vidikom. Bil je teti kočuten pesnik, slikar in zagret bibliofil. Na slovesnosti pred obnovljeno zunanjostjo Maistrove rojstne hiše je sodelovala častna enota Slovenske vojske, Mestna godba Kamnik in Prvo slovensko pevsko društvo Lira, ki pogosto so deluje na slovesnostih v Maistrov spomin. Osrednja državna slovesnost S ponosom, da jc bila v počastitev 130-letnice rojstva generala, rodoljuba in pesnika Rudolfa Maistra Vojanova V Kamniku tudi osrednja državna slovesnost, smo se po proslavi pred rojstno hišo na Šutni zbrali v Domu kulture Kamnik. V uvodnem delu slovesnosti, ki se je začela s slovensko himno Zdravljica, smo prisluhnili krstni izvedbi t >dc generalu Maistru, ki jo je na pisemsko besedilo Janeza Menarta uglasbil sodobni sloviti ski skladatelj Jakob Jež. Izvedba je bila posebej za letošnji Maistrov jubilej zaupana Mešanemu pevskemu zboru Cantemus, ki ga vodi Sebastjan Vrhovnik. Natan- Na osrednji državni slovesnosti v počastitev Maistrovega spomina v Domu kulture Kamnik so se /brali mnogi ugledni gostje, med njimi (z leve) predsednik SAZU prof. dr. Boštjan Žekš, general major Ladislav Upit, minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski, prejšnji predsednik države Milan Kučan, minister za obrambo dr. Anton Grizold, predsednik države dr. Janez Drnovšek, župan Tone Smolnikar, Maistrova vnuka in snaha ter drugi. Na slovesnosti pred obnovljeno Maistrovo rojstno hišo na Šutni je sodelovala Čast na enota Slovenske vojske. Pred Maistrovo rojstno hišo so zadoncli zvoki Mestne godbe Kamnik in glasovi pevcev Prvega slovenskega pevskega društva Lira - prav tako kot pred 66. leti, koje bila na hiši odkrita spominska plošča generalu Maistru. ko sto let po izidu svoje pesniške zbirke nam jc pesnik Rudolf Maister Vojanov spregovoril v umetniški interpretaciji igralca in pesnika Toneta Kuntnerja Generalu Maistru pa je bila posvečena tudi Maistrova koračnica, ki smo jo slišali v izvedbi Orkestra Slovenske vojske, ki ga vodi Milivoj Šur-bek. Župan Tone Smolnikar je pozdravil gosle - predsednika države dr.Janeza Drnovška, nekdanjega predsednika Milana Kučana, ministra za obrambo dr. Antona Grizolda, ministra za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlada Dimovskcga, snaho in vnuka generala Rudolfa Maistra, predstavnike Slovenske vojske in Društva general Rudolf Maister, svetnice in svetnike občine Kam nik, častne občane občine Kamnik, poslanec državnega zbora, svetnike državnega svela in druge gosle. Zahvalil se jim je, da so se zbrali na osrednji državni slovesnosti ob 130-letnici rojstva Rudolfa Maistra. Poudaril je, da so Kamničani ves čas ponosni na velikega rojaka, kar potrjuje tudi leta 1970 postavljen spomenik Maistru v samem središču mesta, poimenovanje srednješolskega centra in mostu, ki vodi v mesto, po generalu Maistru, že desetletja pa je znana Maistrova ulica. »Današnja slovesnost ima še po seben prizvok, kajti samo še H dni nas loči, ko bomo Sloven ei t večinsko izraženim mnenjem pristopili v skupnost evropskih narodov. Ta trenutek namenjamo spominu na Maistra in smelo gledamo v prihodnost, ki nam jo je začrtal tudi naš Kamničan general Rudolf Maister,« jc poudaril župan Tone Smolnikar Uspemo lahko samo z brisanjem meja v naših glavah Slavnostni govornik predsednik republike dr Janez Drnovšek je spregovoril o pomenu vojaških podvigov generala Maistra in njegove osebnosti za takratni in sedanji čas. Orisal je zgodovinsko pot našega naroda od časov, ko se je general Maister9svojimi vojaki bo jeval za našo severno mejo, do časa, ko vstopamo v prostor brez meja, v Evropsko unijo Začel jc s tehtnimi besedami: -/brali smo se, da počastimo spomin na človeka, brez katerega bi bile meje današnje samostojne države Slovenije drugačne. Rudolf Maister je bil izjemen človek, ki je deloval v prelomnem Času.« l/postavil jc, da jc bil Rudolf Maister v tistem odločilnem obdobju edini človek, ki jc vedel, kaj storiti in je to tudi storil. Kot da se je vse življenje pripravljal na trenutek, ko bo na preizkušnji njegova trdnost, zmožnost presojanja, odločnost, sposobnost hitrega ukrepanja. Slovenski vojaki in častniki so bili takrat izčrpani po štiriletni veliki vojni, pa vendar jih je Rudolf Maister znal prepričati, naj še ne odložijo orožja. S hitro, skrbno pripravljeno akcijo maloštevilnih slovenskih enot je uspel preseči povojni kaos in zagotoviti Sloveniji sedanjo mejo na štajerskem. Prehitel je tako slovenske politike v Ljubljani kot tiste na avstrijski strani Diplomacija je z vojsko branjeno mejo lahko le še potrdila. Paradoks zgodovine je, da je z Maistrovo akcijo Slovenija uspela obdržati mesto Maribor, čeprav je bila takrat večina njegovih prebivalcev nemško govorečih. Ni pa uspela obdržati precejšnega dela Koroške, kjer je bilo prebivalstvo pretežno slovensko. »Maistrov zgodovinski zgled nam kaže, da je v času prelomnih sprememb pomembno, da se najde človek, ki je sposoben odločitve in dejanj v pravem trenutku, ne prekmalu in ne prepozno. Kaže nam tudi, da se je na čas sprememb treba pripraviti, da nas ne preseneti in zbega,« jc poudaril dr Janez Drnovšek in ugotavljal, da je danes slovenski narod enakopraven drugim, tudi velikim narodom. »Maistrova obletnica je sicer priložnost za pogled v preteklost, toda tudi pred nami je pomembno obdobje. Uspešno evropsko združevanje naj bi preseglo tisočletne sovražne in napete odnose med evropskimi narodi. Uspemo lahko samo z brisanjem meja v naših glavah. Spoštovanje narodnostnih manjšin bo v Evropi prihodnosti eden od temeljev novega sobivanja. Pozoren in velikodušen odnos do manjšin bo znak kulture in demokratičnosti,« je bilo sporočilo dr. Janeza Drnovška. Osrednja državna slovesnost se je sklenila s Sinfonio Carnioli v izvedbi Orkestra Slovenske vojske z dirigentom Milivojem Surb-kom. Med posameznimi stavki orkestralne suite, katere avtor glasbe je Tomaž Habe, je igralec in pesnik Tone Kuntner interpretiral Maistrove in svoje pesmi. Besedilo: SAŠA MEJAČ Fotografije: VERA MEJAČ 29. marca, prav na dan rojstva generala in pesnika Rudolfa Maistra, so se Maistru pred njegovim spomenikom na Trgu talcev poklonili župan Ione Smolnikar ter predstavniki Zveze združenja borcev. Združenja slovenskih častnikov. Zveze veteranov vojne za Slovenijo in Društva general Maister Kamnik. KAMNIŠKI SVETNIKI O VSTOPU SLOVENIJE V ZDRUŽENO EVROPO Letošnji 1. maj je pomemben mejnik za Slovenijo, ki bo s tem dnem postala enakopravna članica Evropske unije, za kar smo se Slovenci odločili na referendumu lansko leto, v prepričanju, da je to za nas prava pot, pot prihodnosti. Vstop naše mlade države in slovenskega naroda v združeno Evropo pa ob velikih pričakovanjih in novih priložnostih poraja tudi negotovost pred novimi obveznostmi in spremembami. Veliko bo odvisno od nas samih, ali bodo te spremembe pozitivne ali ne. O aktualnih dogajanjih in pogledih na pomembno prelomnico za Slovenijo in Kamnik smo povprašali svetniške skupine, ki krojijo občinsko politiko in dogajanja v naši občini: Kako ocenjujete pripravljenost občine Kamnik na poti skozi Kamnik zagleda Malograjsko kapelo, je ne- VStOp v EU? /V« katerem področju zaostajamo in bi se zato utegnile pojaviti težave? Kako ocenjujete konkurenčno sposobnost kamniškega gospodarstva glede na to, da je v devetdesetih izgubilo precej moči? Katere panoge in podjetja so najbolj ogroženi? Pomen turizma naj bi v naši občini naraščal, vendar za njim ni nobenega kapitalsko močnega domačega podjetja. Lahko to zavira razvoj turistične dejavnosti in kje so možnosti razvoja? Kmetijstvo je v nekaterih delih naše občine še vedno pomembna dejavnost. Kakšno prihodnost mu napovedujete oziroma pod kakšnimi pogoji bo lahko preživelo? ljubo presenečen, ko ugotovi, da v mestu sploh ni moč kupiti Veronike in njenega gradu. Pomislimo na vse •Gardaland zmajčke«, na katerih se nabira prah, pa ugledamo bridko podobo kamniškega turizma. Panoge, ki nam lahko lepša evropsko prihodnost v našem mestu. Občinska uprava se bo morala pripraviti tako, da bo lahko suvereno sodelovala pri kandidiranju za sredstva iz evropskih strukturnih skladov. Evropa ponuja veliko možnosti in verjamemo vanje, vse pa je odvisno od nas samih. LDS bo v občinskem svetu naredila vse, da bo občinska uprava z županom ponudila tisto, kar je potrebno, da bo Kamnik izkoriv til možnosti vstopa Slovenije v Evropsko skupnos Svetniška skupina ZLSD Občina Kamnik ni dovolj pripravljena, saj nima ustreznega znanja in ne pripravijenih pomembnejših projektov za črpanje iz strukturnih skladov EU. Slovenija se bo morala v kratkem času razdeliti na regije, kajti le tako bo občina Kamnik v okviru izoblikovane regije sploh upravičena do sredstev omenjenih strukturnih in kohezijskih skladov EU. Konkurenčna sposobnost kamniškega gospodarstva je v rokah samih kamniških podjetij. Dejstvo je, da se v najrazvitejših državah uveijavlja model oblikovanja strategij nasproti planiranju, torej se prehaja iz hierarhičnih piramidastih sistemov vodenja podjetij v kooperativna omrežja. Ta način poslovanja omogoča na več ravneh visoko stopnjo avtonomije odločanja, kar omogoča hitro prilagajanje novonastalim razmeram, vendar je verjetnost napak oz. nezaželenih rezultatov velika. Torej lahko npr. trenutno slabo stoječe kamniško podjetje v tem turbulentnem okolju po slovanja s posrečenimi potezami managementa v prihodnosti izplava iz rdečih številk in obratno. Za celo vit razvoj gospodarstva pa nujno potrebujemo tuje vlagatelje, pri katerih proizvodnji je potrebno paziti na zaščito naravnega okolja in socialno stanje naših prebivalcev, ki bi bili v teh obratih zaposleni. Mesto Kamnik in njegova okolica ponujata vedno nove perspektive za razvoj turizma, navsezadnje smo v zadnjih letih na tem prostoru priča razvoju termalnega turizma in to prav s pomočjo vstopa zasebnega kapitala. Po tej plati lahko trdimo, da je še nekaj prostora za vstop domačih podjetij v okviru delovanja turizma na kamniškem območju, vendar bo morala Agencija za turizem in podjetništvo s strategijo celovitega razvoja turizma in podjetništva v občini Kamnik še nekaj doprinesti k viziji skupnega povezovanja turističnih dejavnosti. Kmetijska politika EU se osredotoča tudi na ohranjanje manjših kmetij in nadaljevanje gospodarske dejavnosti na podeželju in sicer namenja sredstva projektom, ki v podeželskih regijah podpirajo izboljšanje infrastrukture, pospeševanje okoiju prijaznih metod proizvodnje ter ohranjajo podeželsko dediščino in razvoj gozdnega gospodarstva. Za prihodke kmetij bo zelo pomemben tudi razvoj kmečkega turizma in drobne obrti, seveda ob spremljavi pridelave butičnih prehrambnih proizvodov Svetniška skupina LDS V času mrzličnih ugibanj in napovedi O pomenu in posledicah vstopa Slovenije v Evropsko unijo je moderno ugotavljati, kako smo se na to pripravili. Številke, grafi, mnenja in projekcije nam v bližnji prihodnosti kažejo lepe obete. Slovenija je po pripravljenosti med kandidatkami za vstop na prvem mestu, ohrabrujoč podatek, ki pa velja za Slovenijo kot celoto in ne po vc ničesar o pripravljenosti posameznih občin. Mnogim poskusom decentralizacije in regionalizacije navkljub med posameznimi občinami še vedno obstajajo velike raziike. Kamniška občina velja za bolj razvito območje znotraj države. Gospodarsko močna ljubljanska kotlina ravno tu dobiva svoj turistični prizvok. Kamnik bi moral v bližnji prihodnosti postati turistični center celotne ljubljanske kotline. Močna industrija iz sekundarnega sektorja, ki je v svojih zlatih časih cvetela na tržišču Jugoslavije, se počasi umika dejavnostim z veliko dodano vrednostjo, megalomanske tovarne nadomeščajo mala, srednja in mikro podjetja, ki so že povsem prilagojena evropskim zahtevam. Ob primernem sodelovanju države in občine bodo prav ta podjetja Kamniku in s tem tudi Sloveniji zagotav Ijala gospodarsko ravnotežje z EU. Tudi kmetijstvo se bo moralo prilagajati zahtevam Evrope, potrebno ho delovati v okviru naravnih danosti in se zato usmeriti v trajnostni način kmetovanja. Male kmetije bodo imele prihodnost le z dopolnilnimi dejavnostmi in ali v povezavi s turizmom. Turizem je velika neizkoriščena priložnost Kamnika. Trenutno se razvijata dve elitni turistični lokaciji, pripravljeni na evropske izzive, Terme Snovik in Arboretum Golt ki pfl bosta morali imeti močno podporo v spremljevalni po nudbi Ob vseh darovih narave in kulture, s katerimi je naša občina zares bogata, je škoda, da Agencija za turizem in podfetniitvo ni zmožna pripraviti projekta srednje in dolgoročne strategije razvoja turizma in gospodarstva v Kamniku in okolici. Velika planina in športni turizem v naših Alpah, ki bi lahko skozi celo leto privabljala ljudi, samevata, Mali in Stari grad pa ne ponujata niti delčka tistega, kar bi lahko. Turist, ki na Svetniška skupina SMS Občina Kamnik sklepa partnerstva z občinami po evropskih državah in upamo, da bo to prineslo tudi nove možnosti razvoja turizma in gospodarstva v naši občini. Kako je naša občina pripravljena na EU, je zaradi pomanjkanja informacij težko oceniti. Pripravljenost se bo pokazala po vstopu v EU, ko se bo do pokazale prve priložnosti in težave in upamo, da so strokovne službe pripravljene nanje. Menimo pa, da bi bila splošna informiranost prebivalcev o težavah in priložnostih, ki jih EU prinaša, lahko boljša. Kamniška občina je bila, še ne dolgo tega, ena gospodarsko močnejših občin celo na območju bivše države. Vendar pa jo je postopno ugašanje velikanov, kot so bili Utok, Alprem, Stol itd., pripeljalo tako daleč, da danes mladi, ko zaključijo šolanje, skoraj nimajo možnosti zaposlitve v domači občini. Kdo je za nastalo situacijo kriv, je jasno? Krivi zagotovo nismo mi, mladi in prav tako ne starejši delavci, ki po tridesetih letih in več poštenega dela ostanejo na cesti zaradi nepoštenih namenov posameznikov. Gospodarstvo v naši občini je lep primer zgodbe o (ne)uspehu in po našem mnenju zaradi posledic globalizacije in EU predpisov lahko pričakujemo težave tudi še v zadnjih preživelih velikanih kamniškega gospodarstva. Turizem bi glede na možnosti, ki nam jih je narava v Kamniku dala, moral biti vodilna panoga naše občine. Žal pa temu ni tako, saj smo ena redkih občin, ki ima probleme z nastanitvijo že dveh avtobusov turistov. Možnosti razvoja so v prihodu ali ustanovitvi podjetja, ki bi bilo z izgradnjo hotela v Kamniku, Termami Snovik in Veliko planino nosilec turizma v naši občini. Lep primer pravega turizma so Zreče z Roglo in mislimo, da po naravnih možnostih ne zaostajamo za njimi, potrebno je samo spustiti v obstoječa podjetja svež kapital in turizem lahko postane nosilec razvoja naše občine. Kmetijska politika je ena prvih skupnih evropskih politik in njeno težo odraža dejstvo, da se še danes zanjo namenja skoraj polovico proračuna EU in prav tako je skoraj 40 odstotkov vseh predpisov v EU s področja kmetijstva in varnosti hrane. Zal je v Sloveniji slika o pomembnosti kmetijstva povsem drugačna in vprašanje, ki se postavlja, je, koliko kmetij v naši občini bo znalo pridobiti sredstva za ukrepe razvoja podeželja. Slovenija ima za ukrepe razvoja podeželja v obdobju 2004-2006 na voljo 249,8 miljona evrov, o tem, če so seznanjeni, kako priti do njih, pa bi bilo potrebno vprašati kmete v naši občini. Če so kmetje seznanjeni z možnostmi, ki jih prinaša EU, se za prihodnost kmetijstva v naši občini ne bojimo. Svetniška skupina SDS Le še nekaj dni nas loči do vstopa v Evropsko unijo in izpolnjene bodo želje večine Slovencev, izrečene na referendumu v času osamosvajanja. Marsikaj seje zgodilo v tem obdobju tudi v naši Občini Kamnik. Pretežno industrijska pred letom 1990 je danes brez industrijskih gigantov, trgovina pa se širi prek vsakih razumnih meja. Kamnik potrebuje uspešno, konkurenčno, sodobno in predvsem razvojno naravnano gospodarstvo. Nujno je zagotoviti rast in razvoj kamniškega gospodarstva, ki bo odpiralo nova predvsem produktivna delovna mesta. Občinski svet se vse premalo ukvarja s tovrstno problematiko, premalo se dela na ustvarjali ju ugodnih pogojev za odpiranje novih obratovalnic ali manjših industrijskih obratov. Vse preveč je biro kratskih ovir, preveč dajatev in premaio olajšav, ki bi ambiciozne posameznike stimulirale za vlaganje. V skupnosti držav, kamor se bomo vključili, so v tem zelo uspešni, zakaj ne prevzamemo enostavno njihov model in ga implementiramo v naše okolje? Zakaj po novno izumljamo smodnik? V SDS trdimo, da je gospodarstvo v Kamniku prepuščeno stihiji in samoini-ciativi posameznikov, nikakor pa ni usmerjano, da hi se čim lažje prilagodilo konkurenci, ki nas čaka po prvem maju. Na področju kmetijstva bi morala občinska politika temeljiti na prednosti domače pridelave, ohraniti ravnovesje med mestom in podeželjem, dvigniti storilnost kmetijski pridelavi, izrabiti naravne vire, varovati okolje in tako zagotoviti pridelovalcem primeren dohodek. Zakaj ne pogledamo prek meje, kjer so se zelo lepo uveljavile ekološke kmetije. Tudi turistične kmetije v naši občini so bolj redkost kot simbol turis-tičnokmetijskega področja s potenciali, ki jih Občina Kamnik ima. Trdimo, da v Kamniku nismo sposobni črpati sredstev iz evropskih skladov in jih usmerjati v razvojne programe našega kmetijstva. Turizmu kot gospodarski dejavnosti je v obsežnejšem evropskem tržišču potrebno nameniti vso pozornost in pomen. Vse napore je potrebno usmeriti v večjo prepoznavnost Kamnika, njegovih kulturnih in naravnih znamenitosti. V turistično ponudbo moramo vključiti tako imenovano turistično industrijo, kot tudi ekološko bolj prijazne turistične kmetije in male zasebne turistične destinacije. Na tem področju je opaziti nekaj napredka, vendar je pozornost kamniškemu turizmu vse premajhna za potenciale, ki jih nedvomno imamo. Nesporno je velika pomanjkljivost ta, da ne premoremo močnega gostinca, ki bi bil lahko nosilec gostinske in turistične ponudbe v naši občini. Evropsko naravnan je v naši občini le turistični kompleks Terme Snovik. Za zagotovitev evropskih standardov pa bo potrebno še kar nekaj let truda in vlaganj finančnih sredstev. Svetniška skupina SLS Slovenija je z EU podpisala sporazum o pridružitvi leta 1996 v Luksemburgu in vložila prošnjo za včlanitev. S prenosom evropske zakonodaje v slovenski prostor je bilo potrebno vzpostaviti tudi institucionalni okvir. Na vseh področjih se je pričelo bolj ali manj uspešno prilagajati novo prihajajočim razmeram. Občina Kamnik je po mnenju OO SLS Kamnik dobro prepoznavna in sodeluje uspešno z občinami v regiji in izven naših meja. Nekdanje vodilne panoge gospodarstva npr. lesna, tekstilna, kovinska, živilsko predelovalna se kljub prizadevanjem nekaterih z velikimi težavami pripravljajo na vstop v EU, čeprav kaže, da se vendarle nekatera podjetja že uspešno povezujejo s tujimi partnerji. Bolje so organizirani nekateri podjetniki, ki že sedaj uspešno poslovno sodelujejo z evropskimi. Posledice prevelike togosti na tem področju se kažejo z izgubljanjem trga in delovnih mest ter migracijo delovne sile v druge občine. Kamnik z okolico ima veliko naravnih lepot, kot so planine, staro mestno jedro, v okolici še park Arboretum z golf igriščem, terme »Snovik«, tako da je razvoj turizma v vzponu. Kot osnovni problem za razvoj turizma se kaže v povezovanju med segmenti vodenja te dejavnosti. Vključiti bo potrebo še ostale potrebne dejavnosti, poskrbeti za prenočišča, v katerih je občina Kamnik preskromna glede na potencialne možnosti. Veliko kmetij v občini Kamnik se nahaja v hribovitih območjih in zaradi majhnosti in razdrobljenosti parcel samo s kmetijsko dejavnostjo ne bodo prežive-ie, ker ne bodo konkurenčne kmetom v EU. Nekatere kmetije so že vključene v ekološko pridelavo, ki jo podpira tudi država s subvencijami. Le nekaj kmetij v naši občini pa je ravninskih, ki so si v zadnjih letih z vlaganjem v posodobitev npr. hlevov in povečanjem proizvodnje zagotovile obstoj in se približale evropskim kmetijam, vendar z mnogo več dela in stroški na razdrobljenih zemljiščih. Dosti perspektivnih kmetij pa temu ni moglo slediti, bodisi zaradi preskromnega znanja, sredstev in drugih okoliščin, bo diši zaradi dolgotrajnih postopkov, ki trajajo, da bi v razpoložljivem času uredili in pridobili za razvoj potrebna dovoljenja za izgradnjo večjih hlevov, da bi lahko koristili tudi pomoč države in EU (npr. SA-PARD). Tudi za pridelavo poljščin potrebujejo večje zaokrožene komplekse. Kaže, da vsi, ki naj bi sodclo vali na tem področju na območju občine, niso bili do volj uspešni. V naslednjih dneh, z našim vstopom v EU, bodo naši kmetje pričeli biti neusmiljeni boj s tistimi v EU, ki so bistveno močnejši. Živilsko predelovalna industrija tudi ni v zavidljivem položaju. Različne dopolnilne dejavnosti na kmetijah bi lahko izboljšale njihove izglede, tudi proizvodnja posebnih kmetijskih pridelkov oz. živil. Ne bi smeli pozabiti, da tudi kamniško pokrajino bogati njen kmet, ki bi bil vreden pozornosti pri reševanju preživetja v novih razmerah. Svetniška skupina N.Si Kamnik vstopa v El! gospodarsko oslabljen. Kamniško gospodarstvo je prehod na nov način gospo darjenja močno prizadel. Propadle so tovarne, kjer si je veliko ljudi služilo svoj vsakdanji kruh: Utok, Stol. Nekatere so obstale, vendar so zmanjšale število delavcev. Za vse pa je značilno (o, da delavci slabo zaslužijo. Tovarne, ki so bile nekdaj ponos Kamnika so propadle zaradi nekonkurenčnosti in osebnega oko riščanja t. i. menedžerjev, ki ga je omogočal tudi Sklad za razvoj. Zadnji tak primer uničenja podjetja je Stol. K siromašenju ljudi prispevajo tudi davki, saj bogati lastniki podjetij ne plačujejo davkov od dobička, ljudje s skromnimi dohodki pa morajo plačevati se dohodnino. Kamniške oblasti so bile nenaklonjene obrti in manjšim podjetjem, kar se še nadaljuje, saj vsa leta po osamosvojitvi občina ni pripravila ene same obrtniške cone. Naša prihodnost je v izobraženih ljudeh, v skupni volji, da bi ustvarili dobre življenjske razmere, v Spoštovanju drug drugega in upoštevanju vrednot. V prihodnjih letih so še zmeraj ogrožene delovno intenzivne panoge, pa ne zaradi dragih delavcev, kot se navadno pojasnjuje, ampak zaradi davkov na plače. Naše gospodarstvo ne bo trdno, dokler ne bomo imeli pravih lastnikov podjetij. Zelo težko bo preživi lo kmetijstvo, saj so naše kmetije majhne. Stebri kamniškega turizma so (ali naj bi bili): terme v Snoviku, arboretum Volčji Potok, golf v Volčjem Potoku, gore /, vclikoplaninskim žičniškiin sistemom, Dnevi narodnih noš, Budnarjeva in Prcskarjevahiša, staro mestno jedro z Malini gradom, Sveti Primož Za normalen turizem nam manjka še marsikaj: v Kamniku hotel, na Veliki planini in drugod kvalitetnejša gostinska ponudba, finančna trdnost žičniškega sistema ipd. Razvijati bi bilo mogoče kulturni turizem Dokler nimamo hotela, ni mogoč kongresni turizem, ki bi v povezavi z drugo turistično ponudbo prinašal doho- dek. Imamo zasebnika, ki bi želel sezidati hotel, pa mu tega ne omogočimo. Delo v kmetijstvu prinaša vse manjši dohodek. Kmetov je zmeraj manj. Davki v kmetijstvu se bodo z davčno reformo, če ne bo zmagala pamet, še povečali Naša prednost je manj zastrupljena zemlja in tako pridelava bolj zdrave hrane. Možnost preživetja imajo velike ravninske kmetije. Manjše hribovske kmetije bi morala podpreti država z nižjimi davki, le bi lahko pridelovale ekološko neoporečno hrano, zdravilna zelišča, se ukvarjale z živinorejo in turizmom. Obrtno podjetniška lista Glede na to, da se meje naše občine geografsko ne dotikajo že evropsko pridruženim državam, ne pričakujem bučnega prehoda v EU. Zaostajamo na področju turizma; turistično ponudbo bi morali obogatiti, še prej pa bo potrebno poskrbeti za prenočitvene kapacitete Mislim, da je kamniško gospodarstvo glavno krizo že prebredlo. Sodobne firme, pa tudi obrt v zasebni lasti, se že uspešno vključujejo v sodobne evropske tokove. Težko bi govoril o ogroženosti, kajti vse je odvisno od lastne pobude in vztrajnosti lastnika. Seveda turizem v naši občini narašča, saj se regijsko vključujemo v širši slovenski prostor. Močno zaostajamo na področju prenočitvenih kapacitet/Puristi se v poletni sezoni, ko si kamniške lepote ogleda največ ljudi, v naši občini zadržijo le kratek čas.Turizem smo ljudje, zato se moramo vsi truditi in spodbujati lastnike praznih hiš, da jih preuredijo v prenočitvene zmogljivosti. Kmetijstvo se je v naši občini posodobilo in se tudi prilagaja novim trendom. Morda bi bilo jiotrebno ma-io več usmerjenosti v biokmetijstvo in prodajo na tržnici. Pogrešam pa tudi dopolnilni dejavnosti na kmetijah, kot sta kmečki turizem in kmetija odprtih vrat. Svetniška skupina DeSUS Ne moremo govoriti o veliki pripravljenosti. Vzdušje na splošno je tako, kot na starega leta večer, ko večina ljudi pričakuje z velikim veseljem vse dobre napovedi. Kaj nas čaka in kaj bomo doživeli v tako opevani Evropski zvezi, bomo lahko ugotovili šele če/ tukaj let. Na referendumu sem sicer glasoval /a pristop, vendar Z žalostjo v srcu, ker druge možnosti nimamo Brez te povezave bi se gospodarsko popolnoma osamili, kaj pa to pomeni, ve že vsak otrok. Kamniško gospodarstvo je v slabem položaju. Večje tovarne so svojo delovno silo dobesedno prepolov i le. Pojavljajo se novi obrtniki (tudi večji) in te je potreb no podpreti, ker bodo le izdelki z več vloženega zna nja konkurenčni na novih trgih. Prav gotovo pa bo najtežje tekstilni industriji. Nenehno posodabljanje stroj nega parka je drago in slediti svetovnim novostim z novo strojno opremo je skorajda nemogoče. Brez tega pa storilnosti, žal, ni mogoče povečati in s tem proizvajati po konkurenčnih cenah tistih držav, ko delavec ne zasluži skoraj nič. Lahko bi rekel nič od niča. O turizmu se vedno veliko govori in (pre)malo naredi. Velika planina, odkar pomnim, vedno samo požira denar in izleta v leto upamo, da bo bolje, pa vedno zmagajo na kraju rdeče številke. Letos je bilo dovolj snega. Prav radoveden sem, kakšen bo finančni rezultat! Odkrito se veselim, da bo v naslednjih nekaj letih zaživel Mali grad. < )illočitev župana je bila smela in trdno sem prepričan, da bo z dvigalom, ki bo vozil iz zaklonišča na Mali grad, kamniška atrakcija. Tudi varovanje luči (pred domačimi vandali!), vzdrževanje urejenosti celotnega kompleksa bo neprimerno lažje. Pešpot na vrh bo lahko ponoči zajvrta in varovana na več načinov. Novo zgrajenega hotela še dolgo ni- bo, saj »nam« menda več pomeni bivši nunski hlev, sedaj v lasti g. Špenka. Za ogled je (baje!!!) toliko zanimanja, da bo zaposlil posebnega človeka! Juhcj! Iti risti bodo po ogledu še naprej odhajali spat drugam in sanjali o hlevu v drugi občini! Resnična zanimivost, seveda v škodo kamniškemu turizmu. Pa je že tako, da kdor je s plačo privezan na državne jasli zagovarja svojo pomembnost tudi s takimi odločitvami. Kmetijstvu se ne obeta v evropski zvezi nič dobrega, vendar naš kmet je trdoživ in zanj se ne bojim. Kar ponosen sem nanje. Malo pobrskajmo po spominu, kakšne prisiljene komasacije in arondacije so jim grozile, pa so obstali. Sedaj se bodo kmetije počasi večale. To je dolg proces, ker je tudi sedanja razdrobljenost kmetij nastajala skozi več rodov. Tudi šolani so. Pregovor »Za kmeta bo že dober« ne drži več. Svetniška skupina Zeleni Slovenije -OO Kamnik Menimo, da Občina Kamnik ni v zadostni meri pripravljena na vstop v EU, ker nima Izdelane oboje stranske strategije za koriščenje strukturnih skladov (turizem, varstvo okolja, drobno gospodarstvo - mala podjetja in s.p.). Konkurenčna sposobnost kamniškega gospodarstva pri večjih proizvodnih podjetjih (Belinka - Ke-mostik, PS Gimos - Titan iivarna do.o., Kamnik Schlenk,Jata, Fructal), je po našem mnenju vsaj del no zadovoljiva ne glede na izgubo moči V (lev cldesc tih. Menimo pa, da v prihodnjih letih ni konkurenčne sposobnosti v turi/mu, drobnem gospodarstvu in v milih podjetjih s.p. Območje, ki ga pokriva Občina Kamnik, je zelo primerno /a razvoj turizma Možnosti razvoja so pred vsem pri večji angažiranosti posameznih odgovornih Institucij na leni območju in lakojsni izdelavi strategi je, na osnovi kalere bi pri vslopu v El I pridobili dodatna finančna sredstva, < )bčina Kamnik pa bi morala bili zainteresirana /a izkoristek naravne dobrine in se na podlagi izdelane strategije dogovoriti s posameznimi kapitalsko močnejšimi podjetji o delnem financiranju. V kamniški občini bi bila možnost razvoja kmetijstva na južni strani, kjer je ravninski del, žal pa na leni delu prevladuje industrija ( Fructal, Jata, v doglednom času DO tUdI Meso Kamnik). V Tuhinski dolini, kjer je predvsem hriboviti del, pa so možnosti pridelave ekoloških pridelkov. Kamniški OBČAN OB PRAZNIKU 22. aprila 2004 5 Nemiren in iskateljski značaj mag. Ceneta Matičiča, častnega občana občine Kamnik Njegovo videnje razvoja Slovenije je bilo pravilno V ponedeljek, 29. marca, je bila v Domu kulture Kamnik 78. Glasova preja, ki je bila organizirana v čast 130-letnice rojstva kamniškega rojaka, generala in pesnika Rudolfa Maistra, katere gost je bil prav tako Kamničan mag. Cene Matičič. Kot vsestranska osebnost je dosegel vidne uspehe tako v šolstvu, pri vodenju pevskih zborov, kot tudi v gospodarstvu in publicistiki. Tokrat je bil predstavljen kot ena glavnih osebnosti slovenske pomladi na prelomu iz šestdesetih v sedemdeseta leta, kot eden najbolj doslednih in vztrajnih udeležencev znamenite »Akcije 25poslancev«, ki je takrat in še leta za tem razburjala Slovenijo in tudi Jugoslavijo. Poleg že pokojnih Ivana Krefta in Toneta Remca je bil vodilni med 25 poslanci, ki so julija leta 1971 predlagali, da bi kandidata za dva člana predsedstva SFRJ iz Slovenije, poleg SZDL, predlagala tudi skupščina ŠRS. Pobudo za spremembo jc od predvidenih 28 podpisalo 25 poslancev. Hoteli so, da bi imeli poslanci možnost predlagati svoje kandidate za vodilne funkcije v takratni državi mimo ustaljene partijske procedure. Akcija 2S poslancev1 ima svojo zgodovino. Bila je posledica demokratičnega razmišljanja in ravnanja, ki sta Že takrat prodirala v tedanjo socialistično skupnost predvsem po zaslugi predsednika dr. Jožeta Vilfana, komunista, a velikega demokrata. Danes je nor- malno, da je na volitvah za eno funkcijo več kandidatov, v takratnih razmerah pa je bila že sama misel na to nekaj nezaslišanega, na kar večina v tistem času še pomisliti ni upala. Na politični sceni je bila ena sama stranka, ki ni dovolila, da bi kdo drug posegel v Tudi svojo tretjo knjigo Vpet v pomlad sedemdesetih let je mag. Cene Matičič (na sliki na levi) posvetil rojstnemu Kamniku. njen politični monopol, /a demo kratična dejanja sta bila potrebna tveganje in pogum. Prav na dan. ko se je pred 130. leti rodil veliki Kamničan Rudolf Maister, je bila predstavljena knjiga mag. Ceneta Matičiča Vpet v pomlad sedemdesetih let, osebna pripoved o tem vidnem poskusu uveljavljanja demokratičnih načel znotraj tedanjega eno partijskega sistema. Tudi tO, tretjo knjigo, ki jo je izdal Gorenjski glas, je posvetil svojemu rojstnemu Kamniku, mestu v naročju planin, v katerega je tako originalno in neminljivo vtkan duh rojaka, pesnika in generala Rudolfa Maistra, enega največjih Slovencev vseh časov. Mag. Cene Matičič je izrazil veselje, da se je predstavitve knjigi' udeležilo toliko njegovih prijateljev. Dejal je, da je knjiga nastajala dolgo, zavedal se je, da mora dejstva v /ve/i / akcijo 2S poslancev kar najbolj dosledno sporočiti zanamcem. Najprej je hotel vse slabe izkušnje in neprijetne dogodke, ki so sledili tej povsem legalni in legitimni demokratični akciji, pozabi-ti in jih prepustiti debelemu sloju prahu ali pa vsaj naftalinu. Spoznal pa je, da mora takratne dogodke povedati ne samo svojima sinovoma, vnukom in ženi, ki jc pri letu najbolj trpela, ampak mlajšim generacijam, ki o tem ne vedo veliko ali sploh nič. Začutil je dolžnost, da kot eden od treh akterjev akcije 2S poslancev javnosti sporoči resnico in s tem zavrne grobe laži, natolcevanja, uradne obtožbe o disidentstvu, razprodajanju in sovraštvu do države ter drugih podobnih grehih in grdobijah, zaradi katerih mu je bilo odvzeto zaupanje in dobro ime. S politično obsodbo akcije 2S poslancev in surovo odstranitvijo njenega prvega nosilca se je na si roko odprla tudi pot dokončnemu obračunavanju s takratnim pred- sednikom slovenske vlade Sta-netom Kavčičem. Bil je izjemno prodoren in uspešen predsednik IS SRS in jc zato užival neomajen ugled in spoštovanje pri večini slo- venskega prebivalstva. Kot prodoren politik je med prvimi ponujal, zastopal in znotraj sistema uveljavljal moderne, liberalne in demokratične zamisli razvoja Slovenije Mag. (ene Matičič. rojen leta 1920, izhaja i: zelo stare kamnit ke družine. ()snovno šolo je obiskoval v domačem Kamniku, gfan nazijo r Novem mesta in Ljubljani, \a Pedagoški akademiji v Ljubljani jc diplomiral za učitelja matematike tn fizike <)l> učitelj skem deluje diplomiral na Fakulteti za sociologijo, politične i ede in novinarstvu, kjer je dosegel magisterij političnih znanosti. Slu dijsko se je izpopolnjeval tudi r Parizu, Beograda, sodeloval je na seminarja OZN v Švici. Poučeval je na šolah vseh stopenj, od osnovne do univerze, tudi na kamniški gimnaziji. Bil je univerzitetni predavatelj na Pedagoški akademiji in Ekonomski fakulteti t ni verze v Ljubljani. Vdejstvoval se je tudi kot ljubiteljski zborovodja, politik, poslanec in gospodarstvenik, končno pa še kot piset m benikov, Strokovnih, leposlovnih, kritiških in esejističnih besedil dveh knjig s področja financ in ekonomije (l izija davčnega, bančnega in kreditnega sistema XXI, Stoletja, Nobelovci s področja eko nomije od 1969 do 2000), tretja knjiga pa je njegovo osebno razmišljanje Vpet v pomlad sedemdesetih let. kot avtonomne državne tvorbe, usmerjene v Evropo in v novo nastajajoče regionalne povezave Njegova odstranitev in politična diskreditacija leta 1972 sta obrnila razvojno politiko Slovenije iz moderne spet v konzervativno, zmanjšala pogajalsko moč in odločnost Slovenije do centralne oblasti ter sprožila negativno kadrovsko selekcijo in s tem onemogočila progresivni razvoj in demokratično napredovanje Slovenije. Zato mag. Cene Matičič knjigo končuje s pobudo, da je Slovenija dolžna Stanetu Kavčiču vrniti čast in dobro ime. To je zahteva ne le vseh, ki so z njim sodelovali v poslanskih in vladnih klopeh, pač pa širokih množic, ki so občudovale in z zanimanjem spremljale njegova pogumna dejanja. Nadaljevanje na 6. strani GLASBA ZAZNAMUJE ŽIVLJENJE Glasbena šola Kamnik je 7. aprila v Domu kulture Kamnik priredila že drugi koncert v počastitev občinskega praznika. Predstavilo se je nekaj najboljših učencev solistov: Tjaša Vrhovnik (violončelo), Eva Vrhovnik (violina), Kristina Omovšek (violončelo), Klara Omovšek (rog), Martina Močnik (citre), Lenart Cvirn (kitara), Sara Hašaj (klavir), Žiga Markus (harmonika), Lea Rihtaršič (klavir), Matjaž Poljanšek (harmonika), Gašper Seiko (trobenta), Laura Jarm (tolkala), na klavirju 4-ročno Tone Gros in Mirjam Juhant, harmonikarja Janja in Matic Hribar, trio flavt Ema Za-brič, Katja Komatar in Lea Let-nar. Kot najboljša učenca Glasbene šole Kamnik pa sta izstopala solista violinist Urban Br- not in oboistka Eva Drolc, ki bosta glasbeno šolanje nadaljevala na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. VERA MEJAĆ Dobro delo glasbene šole Kamnik potrjujejo uspešni učenci, med njimi violinist 1 rban Brnot, ki bo jeseni po 7. letih GS nadaljeval šolanje na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. * I jasa Vrhovnik (1. razred violončela) je že prav spretna na svojem instrumentu. čvicil iiuim i »{j A V11. Kamniški zbornik Letošnji praznik občini Kani nik smo počastili ludi z izidom in predstavitvijo XVII. Kamniškega zbornika 6. aprila na gradu Zapri-ce Kamnik. O vsebinskem delu zbornika, ki zadnja leta redno izhaja na dve leti, je spregovorila urednica prof. Marjeta Humar. Predstavitev se je prepletala z zvoki flavtistke Andreje llumarin kitarista Matica Rozmana ter pesmimi Nine Karle (»sredkar, ki jih je recitiral fone Ptičar. Kamniški zbornik XVII prinaša prispevke avtorjev različnih gene racij, poklicev in stopenj izobrazbe. Od nekdanje getu racije, ki je sodelovala pri začetkih le publikacije, oslaja mag. Cene Matičič, ki tokrat objavlja dragocene spomine na Kamnik v začetku prejšnje ga stoletja. Najmlajšo generacijo sodelavcev predstavljajo dijaki kamniške gimnazije, Študentje In diplomanti visokih šol, ki pred stavljajo rezultate raziskav svojih seminarskih in diplomskih nalog, raziskovalci, ki predstavljajo svoje delo v okviru magistrskega ali doktorskega studija, v zborniku so objavljeni prispevki že uviijav Ijcnih raziskovalcev, ki pomenijo zaključke dolgoletnih raziskav, sodelavcev ustanov, kot so šole in kamniški muzej, In posamezni kov, ki se / določenim področjem ukvarjajo poklicno ali pa samo Iju biteljsko, vendar visoko kvalitetno. Po besedah urednice prof. Marjete Humar, jc /a zbornik, ki se je uveljavil v slovenski strokovni javnosti, veliko zanimanja. Caka ga svetla prihodnost, saj sevanj vključuje vedno več mladih raziskovalcev in mladih ustvarjalcev. Na našo bližnjo preteklost in prihodnost sta vezana dva članka. Kamniško vključevanje v Evropo predstavlja župan Tone Smolnikar, ki se lahko pohvali s častno evropsko zastavo, ki |e občini Kamnik pripadla za prijateljske slike / evropskimi mesti, kar daje mestu novo kvaliteto življenja. Ekonomist dr. Bogomir Kovač predstavlja svoj kritičen pogled na kamniško gospodarstvo, kaj bi bilo mogoče ali treba Storiti na gospodarskem, kulturnem In upravnem področju za svetlejšo In trdnejšo prihodnost naše občine. V razdelku etnoloških razprav dr. Marija Klobear piše o Francetu steleiii, njegovem zapisovanju in /hiranju ljudskih pesmi v Kamniku, mladi ustvarjalec Benjamin He/ek pa v prispevku Votivnc figurice v Ncvljah pri Kamniku o šegah in navadah Ncvcljčanov na praznik sv. Štefana. Ravnateljica Matične knjižnice Kamnik prof. Breda Podbrcžnik Vukmir piše o Veroniki z Malega gradu, ki jo jc knjižnica, poleg knjižne oblike, uspešno prcobli kovala še v elektronsko, iako je kamniško ljudsko pripovedno izročilo z interaktivnim branjem dostopno na svetovnem spletu. Lansko leto smo se spominjali dveh pomembnih obletnic velikih Kamničanov: 100-letnicc rojstva slikarja, publicista in fotografa Miha Malcša in i()-lctnice smrti pesnika prevajalca in publicista Frana Albrehta. Posvečeno jima je več člankov. Prof. Breda Zupančič piše o Franu Albrehtu kot prevajalcu Grlmmovlh pravljic prof. Ivanka llčakar i/ OŠ Frana Albrehta pa ga širše predstavi. Marko Lesar, kustos mit/ejski svetovalec, je s predstavitvijo Maleše-vega dela in življenja obudil spomin na kamniškega rojaka, velike ga slovenskega umetnika in kul-uirncga delavca v najširšem smislu besede, akademski slikar Dušan Lipovec pa je analiziral Male-ševe upodobitve Prešerna in nje govih pesnitev. Med zgodovinskimi razpravami zasledimo prispevek mag. Andreje Eržen Svete /ene Andeške, o reformaciji na Kamniškem piše Letošnji občinski praznik smo počastili (udi z izidom novega Kamniškega zbornika, že sedemnajstega po vrsti. Predstavitev vsebinskega dela, o katerem je spregovorila urednica Marjeta Humar, prof. spec. leks., se je prepletala i. zvoki llavtistke Andreje Humar in kitarista Matica Rozmana. dr. Mihael Kuzmič. Marko Lesar predstavlja drobce i/ daljne /godov ine leta 1702 nagrobno ploščo plemiča Janeza Jakoba Wi-ederkehrja. Kamniški muzej na gradu Zaprice je namreč leta 2003 uspešno preuredil in na novo postavil preil več kot dvema desetletjema urejeni muzejski lapidarij, ki hrani nekatera nepogrešljiva dela za zgodovino Kamnika in okolice Stalni raziskovalec mekinjske ga samostana univ.dipl zgodovinar Damjan I lančić nam razkriva vsakdanje življenje mekinjskih klaris v 17. in 18. stoletju, dipl. etnologinja in kulturna antropologinja Jasna Paladin nam predstavi kamniški Ktirhaus, nekdanje naravno zdravilišče s konca 19. sto-leija. univ.dipl.inž. Jane/ Humar pise o svojem dedu ptiškarju in goslarju Janezu Humorju iz Godi ča, prof. Tatjana Drovenik Calič o osnovnem šolstvu v Smartnem v Zg Tuhinju v času Avslro-()grske. Med ljubiteljskimi raziskovalci najbolj dejaven Vilko Rifel nam odkriva zgodovino rudarjenja v dolini Crne in njeni okolici ter /godov ino kamniške smodnišni-ce. Zasledimo še zgodovinske raz prave dr Andreja Vovka o članih Slovenske matice, mag Zore Tor-karo zapuščini prof. Ivana Zike v kamniškem muzeju,Jože Arko nadaljuje predstavitev Teritorialne obrambe v občini Kamnik od leta 1968 do 1990 S področja arheologije dr. Vere-na Vidrili Pcrko v prispevku Go renjska v antiki prikazuje bogastvo, ki je osialo na našem področju, s področja naravoslovja nas dr. Lojze Marintek seznanja z gozdno vegetacijo na Menini planini, 0 hroščih na lem območju pa piše dr. Božidar Drovenik. Objavljene so se naravoslovne razprave prof. fizike Jureta Zaloharja Najdbe fosilnih žuželk v lunjiš-kem gričevju, prispevek Jame osa milega krasa Kamnika in Tuhinja avtorjev Vida in Klemena Kregar Urednici XVII. Kamniškega zbornika prof. Marjeti Humar je med prvimi čestitala Nataša Dolenc, ki je kot prva dama slovenske govorjene besede tudi predstavljena v pravkar izdanem zborniku. ja ter Tadeja Uršiča Dr Rajko Slapnik nam želi v prispevku o Kamniški jami približati to čudovito in skrivnostno delo narave, ki je skrito očem, pa vendar ne tako nedosegljivo večini izmed nas, da ne bi občutili delček veselja, po guma, raziskovalne nemirnosti kamniških jamarjev v 25-ih letih njenega raziskovanja. V vsakem kamniškem zborniku so predstavljeni tudi besedni in likovni ustvarjalci. Tokrat je predstavljena pesnica Nina Karla Osrcdkar in nekaj njenih pesmi ter slikarja dreta Boltar, ki se ukvarja s posebno tehniko in tematiko ornamentike, in D)jze Kalinšek. K ohranjanju bistva slovenstva sodi raba slovenščine. V razdelku Naš pogovor je slovenist in novinar kulturne redakcije Radia Slovenija Vlado Molnikar predstavil prvo damo slovenske govorjene besede, radijsko napovedovalko in raziskovalko Natašo Dolenc, dobitnico več priznanj za svoj tenkočutni odnos do slovenščine. V razdelku Ljudje in čas mag. Cene Matičič obuja spomine na sosede Kovačeve. Dr. Marija Klobčar je ob 90-letnici gospe Mare Pucelj, ki je velik del svojih ustvarjalnih moči posvetila slovenski narodni noši, opisala njeno življenjsko pot in vpiiv na oblikovanje prireditve Dnevi narodnih noš. Danici Bezek predstavlja prav tako 90-letnega častnega občana občine Kamnik inženirja Viktorja Repanška, ki se je ukvarjal z žlaht-njenjem semenskega krompirja Življenje našega prijatelja izTrofa-iacha, slovenskega rojaka Janeza Ivanca, je opisala prof. Marjeta Humar. Mož z zanimivo življenjsko usodo, ki je zaradi čudnih povojnih razmer izgubil domovino, ne da bi bil česarkoli kriv, in po tavanju po taboriščih našel svoj dom in prijatelje v Trofaiachu, je prav gotovo prispeval k dobrim prijateljskim stikom med občinama. Sam pravi, da je Slovenec, zdaj mu je domovina Avstrija. Knjigo zaključuje ocena knjižice o novi postavitvi lapidarija v kamniškem muzeju, ki jo je prispevala Verena Vidrih Perko. 1 Irednica zbornika prof. Marjeta Humar se je ob predstavitvi zbornika zahvalila vsem, brez katerih knjige, ki ima svojo veljavo v slovenski strokovni javnosti, ne bi bilo, še posebej Občini Kamnik, ki omogoča izdajo zbornika. SAŠA MFJAČ OBVESTILO STARŠEM! Vse starše predšolskih otrok, starih od 3 do 6 let, obveščamo, da imamo še nekaj prostih mest v poldnevnih programih, kijih izvajamo v enotah Pedenjped, Jakopičeva 27; Mavrica, Ljubljanska 16a, in Murnčki, Trg padlih borcev 2 v Smarci. Programi v omenjenih enotah so štiriurni, brez prehrane in se izvajajo od 8. do 12. ure dopoldne. V enoti Pedenjped izvajamo program tudi v popoldanskem času in sicer od 12.30 do 16.30. Vse starše, ki bi radi, da se vaši otroci vse šolsko leto dopoldne ali popoldne imajo lepo in veliko koristnega naučijo, vabimo, da se oglasite na upravi vrtca. Novi frg 26b v Kamniku ali pokličete na tel. številko 01 830 33 30. Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Pri Souvanu spet vsi enakopravni... ajprejje treba pohvaliti naše občinarje in seveda šefa •ša, ki so tako hitro reagirali na >što iz moje torbe (če so se pa na to sami spomnili, pa še toliko bolje) in so naredili naše občane v Souvanovem parku spet enako-•avne Domžalčanom in Mengša-nom. S posebno puščico so na ce-iku označili, da bodo pripadniki naše občine, na območju katere (zaenkrat) še vedno leži pretežni del slavnega Arboretuma, spet za letno karto plačali po tri tisočake in pol kot naši bratje in sestre na jugu. Bravo, ali smo podjetna regija ali nismo... nenita Volčjepotošlca puščica je Kamničane spet uvrstila v prvi razred. "tu \ iUi velja tudi našemu šefu turistične in podjetniške agencije Miranu, kise je kot vnet biciklist potrudil z izdajo karte s kolesarskimi potmi. Po tej karti se tudi na Veliki planini in Kisov-cu z biciklom ne bomo izgubili. Zdaj samo težko čakamo, kdaj bo s kolesarsko potjo v naravi povezal Duplico in Kamnik... T7" ončno je tudi naša Tuhinj-xV ska dolina prišla do svojega turističnega prospekta. Za to ima Hcvcnljive zasluge, poleg turistične agencije, tudi novo tuhinjsko turistično društvo, ki jut bo moralo še marsikaj storiti, da bodo med seboj povezani vsi Tuhinjci,' ki želijo kaj doseči na področju turizma. Ker nimamo več mlinov, ki bi jih poganjala vodna kolesa, v turističnem prospektu kot znamenitost prav pride tudi kakšen generatorček, ki ga poganja turbina, ni pa prav, da so »pozabili" na slavni zdravilni vrelec v Vasenem, od koder pravzaprav izvira zdravilna voda za tuhinjski tonf v Snoviku in je vreden velikega obiska ljudi s steklenicami in kan-glami od blizu in daleč. Celo za novo analizo vode so Vasenčani poskrbeli. Zato bi si lahko zaslužili mesto vpros/wktu... KVT aše staro mesto pod Kamniš-i v kimi planinami je ob jubilejih velikega rojaka in občinskem prazniku končno postalo res pravo Maistrovo mesto. Spomeniku, šoli in mostu seje letos jrridružil še bar pri Maistru, ki ga je osebno odprl sam bivši Vele direktor Stanko v pokoju. Vse to nam vliva veliko upanje, da bomo končno zmogli tudi uredili v. na samo fasade, pač pa vsaj Maistrove spominske sobe v njegovi rojstni liiši. Med tem. ko smo pri nas ukinili še listi skromni živinski sejem, ki se je dogajal vsak drugi torek v mesecu za Sevljico, pa so zagnani Komendčani letos uprizorili res pravi Veliki sjnmiladan-ski kmetijski sejem, na katerem se je še posebej na cvetno nedeljo kar trlo radovednih obiskovalcev. Ponujali j)a so res vse, odšivanke do traktorja, tako da so ta teden odpadli nakupovalni izleti v madžarski Lenti. Na sejmu seje odrezalo tudi naše društvo podeželske mladine, kije zastonj ločilo vinsko kapljico neznanega porekla, obiskovalci /)a so />ogrešali tun-škega močeradovca Krištofov Pepe II. N4 podlagi 61. (lena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, ft. 96/02), 2. člena Pravilnika o sofinanciranju programov na področju kulture v občini Kamnik (Uradni list RS, 5t. 16/2002 in 3/2004) ter 16. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, st. 47/99, 40/01 in 68/03) župan Občine Kamnik objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje kulturnih projektov oživitve starega mestnega jedra Kamnika v mesecu avgustu 2004 1. V postopku izbire kulturnih projektov, prijavljenih na Javni razpis za sofinanciranje kulturnih projektov oživitve starega mestnega jedra Kamnika v mesecu avgustu 2004, ki jih bo občina Kamnik sofinancirala iz občinskega proračuna, bodo izbrani tisti projekti, ki bodo ocenjeni oziroma ovrednoteni višje in so v javnem interesu občine Kamnik. 2. Iz proračunskih sredstev se bodo sofinancirale naslednje kulturne dejavnosti: glasbena dejavnost, folklorna in plesna dejavnost, gledališka in lutkovna dejavnost, likovna dejavnost, literarna dejavnost in založništvo, filmska in video produkcija ter fotografija, izobraževalna in raziskovalna dejavnost s področja kulture, dejavnost širjenja kulture med občane, novi mediji ter druge vsebine s področja kulture. 3. Obseg razpoložljivih sredstev je okvirno 2,5 mio SIT. 4. Na razpisu lahko kandidirajo naslednji izvajalci kulturnih projektov: • društva, • združenje društev v lastnem imenu in v imenu tistih društev, ki ga za to pooblastijo, • pravne osebe, ki niso javni zavodi in • posamezniki, ki delujejo na področju ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih dobrin ter so njihovi projekti v javnem interesu občine Kamnik. 5. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kulturni projekti za sofinanciranje: • projekti morajo biti izvedbeno locirani na območje starega mestnega jedra Kamnika, • projekti morajo biti izvedeni na prostem, • projekti prispevajo k utrjevanju prepoznavnosti Kamnika, njegovih zgodovinskih posebnosti in sodobnega utripa mesta, • projekti morajo biti dostopni širši javnosti in kot takšni dopolnjevati siceršnjo kulturno in turistično ponudbo, ki je del javnega interesa občine Kamnik. 6. Občina Kamnik si pridržuje pravico do uskladitve terminov izvedbe projektov z izvajalci oziroma predlagatelji znotraj razpisanega obdobja. 7. Rok za predložitev vlog je najkasneje do četrtka, 27. maja 2004 do 12. ure. Za pravočasne se bodo štele vse vloge, ki bodo do roka prispele na sedež naročnika. 8. V roku prispele, popolne, čitljive in pravilno izpolnjene prijave bodo ovrednotene v skladu z merili za sofinanciranje javnih kulturnih programov in projektov na področju kulture v občini Kamnik. Merila so sestavni del razpisne dokumentacije. 9. Z izbranimi izvajalci kulturnih projektov bo župan sklenil pogodbe o sofinanciranju. 10. Obrazce, ki so obvezni del prijave, lahko dvignete na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik, pisarna št. 48 v času uradnih ur, in sicer od ponedeljka, 26. aprila 2004, do roka za oddajo prijav oziroma na spletni strani Občine Kamnik: www.kamnik.si pod rubriko Občina Kamnik, javni razpisi. 11. Vloge je potrebno predložiti na naslov: Občina Kamnik, Oddelek za družbene dejavnosti, Glavni trg 24,1240 Kamnik v zaprti kuverti s pripisom: »javni razpis za sofinanciranje kulturnih projektov oživitve starega mestnega jedra Kamnika, avgust 2004 - NE ODPIRAJ!«. Na kuverto obvezno napišite tudi naslov pošiljatelja. 12. Javno odpiranje bo v četrtek, 27. maja ob 10. uri v sejni sobi št. 17 v pritličju Občine Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik. 13. Kandidati bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje do 15. julija 2004. 14. Dodatne informacije lahko dobite na Oddelkp za družbene dejavnosti Občine Kamnik, in sicer pri Nataši Bider Humar (tel.: 8318-122). ŽUPAN Anton Tone Smolnikar ZELENI KOTIČEK Ko človek hodi po gozdu v bližnji in daljni okolici Kamnika, postane slabe volje, ko na mnogih mestih sreča večja smetišča (ostanki gradbenega materiala, med katerim je veliko PVC-ja raznih dimenzij, ostanki lesa, razne posode, ki so odslužile svojemu namenu, izrabljene delovne obleke, puloverji in srajce), ki jih povzročijo neodgovorni krajani. Ta smetišča ne povzročajo sprehajalci, temveč posamezniki, ki smeti pripeljejo v gozd s prevoznim sredstvom. Vsak izmed nas bi moral poskušati vplivati na druge ljudi in s tako potezo morda preprečil uničevanje naravnih dobrin. Tisti, ki se na vsako še tako kratko pot ne odpravimo s svojimi kovinskimi konjički, tudi opažamo, kako šoloobvezni otroci brezbrižno odvržejo izpraznjeno embalažo od soka in papir, v katerem so imeli zavito hrano. Zanimivo bi bilo slišati, ali jih starši in seveda šolski pedagogi občasno opozarjajo, da ne smejo kjerkoli odmetavati izpraznjene embalaže, ki sodi v posode, namenjene odpadkom. Zeleni Kamnika apeliramo na vse starše, ki svojih otrok doslej niso opozarjali, da morajo prazno embalažo in odpadni papir prinesti do doma ter ga tam vreči v posodo za odpadke. Pedagoški delavci pa naj razmislijo, kako bodo v bodoče skušali podučiti otroke o nesmiselnem odmetavanju odpadkov. Opazimo tudi vse več živalskih iztrebkov na zelenicah in pločnikih! Zanimivo bi bilo izdelati statistiko na osnovi telefonskih klicev, po kateri bi ugotovili, koliko lastnikov domačih ljubljenčkov pobere iztrebek in ga vrže tja, kamor sodi. Če človek razmišlja, zakaj večina lastnikov ne pobere živalskega iztrebka, pride do zaključka, da se sploh ne zavedajo posledic za otroke, ki se igrajo na zelenicah. Zato prosimo lastnike domačih ljubljenčkov, da vselej počistijo iztrebke svojega ljubljenčka. Posebno poglavje pri onesnaževanju okolice so vozniki in morda tudi potniki v različnih motornih vozilih. Na obcestnih zelenicah je opaziti cigaretno embalažo, plastenke različnih dimenzij in ostale odpadke, ki ne sodijo na mesto, kjer so odvrženi. Lepo bi bilo, da bi se vozniki motornih vozil in ostali potniki v bodoče zavedali, da odmetavanje odpadkov ne sodi v civilizirano družbo Ko smo meseca marca tega leta sodelovali pri čistilni akciji, ki jo je organizirala Občina Kamnik, je bilo na brežini Kamniške Bistrice in v neposredni bližini poslovnega centra ob kamniški obvoznici ogromno odvrženih steklenic, kozarcev, plastenk, pločevink, PVC-ja, ostanki pultov, pohištveni kovinski in plastični profili, iztočna korita, konzerve, nekaj koles, kartonov in papirja, v katerem je bila zavita kupljena hrana. Samo na tem območju smo nabrali nekaj manj kot polovico traktorske prikolice, na katero lahko lastnik naloži 5 m3 peska. Do pogovora z direktorjem občinske uprave Občine Kamnik g. Pristov-nikom, smo menili, da bi morala lokalna skupnost na osnovi 80. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. L. RS, št. 32/93) nemudoma ukrepati in indirektnim onesnaževalcem predpisati takso za onesnaževanje okolja. Izkazalo pa se je, da v tem primeru lokalna skupnost ne more postoriti ničesar, ker le-ta ni lastnik onesnaženega zemljišča. Taka razlaga nam ni povsem jasna, zato bomo tudi v nadaljevanju apelirali na lokalno skupnost, da vendarle uporabi zakonska določila. Ob svetovnem dnevu Zemlje, 22. aprilu, se bomo tudi sami potrudili in poizkušali prispevati skromen delček k lepši podobi okolja. V soboto, 24. aprila, vas vabimo, da se nam pridružite, ko bomo ob 10. uri na Glavnem trgu podarili nekaj lončkov rožic. Čestitkam ob letošnjem 1. maju dodajamo dejstvo, da je to dan uradnega vstopa v evropsko skupnost. Vsem krajanom želimo, da bo ta vstop pomenil tudi boljše pogoje za varovanje naravnih lepot, prispeval k boljšim življenjskim pogojem in zagotovil dostojno življenje vsem našim krajanom. Veseli smo, da se na naš naslov obrača vedno več krajanov, ki želijo našo pomoč. Prav zaradi tega smo se odločili, da omogočimo vsem lažji dostop. Poleg že znanega e-naslova: zelenikamnika@ema-il.si, telefona 839 10 01, nas lahko tudi obiščete na sedežu stranke: Cankarjeva 3, kjer bo vsako sredo od 16. do 18. ure organizirano dežurstvo. Zeleni Slovenije - OO Kamnik DANIEL KOVAČIČ Iz Nove Slovenije Praznovanje vstopa v Kvropsko unijo 1. maja organizira v Arborctu-nni Volčji Potok Radio Ognjišče Na razstavi tulipanov in Minimundu-sa pozdravimo Evropo - skupaj z radijskim studijem Ognjišče ! Več o tem na valovih radia Ognjišče KM 104,5 MHz. Po 1. maju večja pravna varnost tudi pri nas Kvropski predpisi bodo v Sloveniji veljali že od I. maja naprej. Zavladala bo drugačna pravna varnost, kot smo je navajeni. Nihče od visokih uradnikov in sodnikov ne bo mogel ravnati po svoje in zakon se bo moral brati tako, kol je napisan. Vsaka drugačna odločitev, npr. v smislu dogovora med istonazorskimi prijatelji in znanci, bo izključena. EU ima visoko urejen sistem spremljanja izvajanja skupnih predpisov, Kv-ropski pravosodni sistem skrbi za enotno razlago skupnih načel! Samostojen nastop na evropskih volitvah l J, junija bomo v KU že volili poslance - tudi slovenske - v Kvropski parlament. Na teh volitvah bo Nova Slovenija, Krščanska ljudska stranka nastopila samostojno z. jasnim demokrščanskim profilom in s kakovostnimi kandidati. Ti se bodo znali v evropskem parlamentu zavzeli za nas in našo domovino. Ker bo tokrat celotna Slovenija ena volilna enota, bo imela vsaka stranka v Sloveniji le eno kandidatno listo Nosilec N.Si liste bo prof. Lojze Peterle, predsednik prve vlade samostojne Slovenije, sedaj predsednik Sveta N.Si in poslanec, opazovalec v Evropskem parlamentu in član Konvencije, ki je napisala predlog evropske ustave. Ostali N.Si kandidati: prof. Ljudmila Novak, županja Moravč; Anton Kokalj, univ. dipl. elektr. ing. iz Vodic nad Ljubljano, glavni tajnik N.Si; dr. Magdalena Šverc iz. Maribora; dr. Janez Vasle iz Domžal, pediater; Maruša Novak, podjetnica iz Murske Sobote in Jernej Pavlin, univ. dipl. politolog, predsednik podmladka N.Si - Mlade Slovenije, doma iz. Sv. Antona pri Kopru. Podprimo pobudo za šolo po meri človeka V kolikor se zavzemate za takšno spremembo šolske zakonodaje, ki bo omogočila razširitev ponudbe izbirnih predmetov na zunajšolske dejavnosti strokovno vodenega učenja npr. : tujega jezika, računal ništva. glasbe, plesa, baleta, bodisi različnih športnih zvrsti ali pa tudi župnijskega pouka (v tem primeru namesto obveznega predmeta verstva in etika) potem čimprej pošljite na Svet katoliških laikov Slovenije, Slovenska cesta 19, 1000 Ljubljana, izjavo z naslednjim besedilom : v skladu s pravicami, ki izhajajajo iz domačih in mednarodnih dokumentov, se zavzemam za cilje, ki so predstavljeni v državljanski pobudi za šolo po meri človeka in to potrjujem s svojim podpisom. Navedite še svoje ime in priimek, naslov, datum in se podpišite. - Ta pobuda ima namen razbremeniti učence zadnje triade in pritegniti k pripravi slovenskega nacionalnega vzgojnega programa vse dejavnike vzgoje, zlasti starše in vzgojitelje. Župnijski verouk bi ostal se vedno zunaj šole iz Odbora za informiranje pri OO N.Si Kamnik Njegovo videnje razvoja Slovenije je bilo pravilno (Nadaljevanje s 5. strani) Nobenega dvoma ni, da je Stane Kavčič svojo simbolično rehabilitacijo že doživel /. izidom njegovih spominov je omenjanje njegovega imena prenehalo biti tabu, hkrati pa je njegova posmrtna vrnitev v slovensko poli tično življenje plodno prispevala k razkrinkavanju dogodkov sedemdesetih let. Imel je pomembno vlogo v obeh slovenskih pomladih ... v prvi je poosebljal tisto štrlijo v ZK, ki je skušala Slovenijo odpeljati na pot tržnih reform, v vidnejšo stopnjo demokratizacije in nastanek pravne države v drugi pa je postal simbol kontinuiranih poskusov Slovencev, da bi se iz samoupravnega mraka prebili v Evropo, še razmišlja mag. Cene Matičič. Akcija 25 poslancev je bila do rehabilitacijskih procesov leta 19S9 potisnjena na smetišče zgodovine, zato je dandanes kaj malo znana ali sploh neznana. Njenim akterjem je bil vtisnjen sramotilni žig. Mag. Ceneta Matičiča so leta 1972 zaradi vodenja akcije vrgli iz partije, mu odvzeli poslanski mandat in mu onemogočili javno delovanje. Skoraj 20 let njegovo pojavljanje v javnosti ni bilo zaželeno, časniki in revije niso več upali objavljati njegovih prispevkov. Šele po rehabilitaciji s strani takratnih najvišjih državnih organov leta 19H9 je začel spet pisati prispevke za dnevne in strokovne časnike. Vsebina v prah in pepel nasilno zdrobljene , in zatolčene za Slovenijo skrajno škodljive in reakcionarno ožigo sane akcije je bila javno priznana kot napredno in vizije polno početje obdobja slovenske pomladi v letih 1968-1972 in predstavlja pomemben prispevek k razvoju demokracije in osamosvajanja Slovenije. Vse struje, ki so ga takrat obsojale, priznavajo, da je bilo njegovo videnje razvoja Slovenije pravilno. »Vsa leta do rehabilitacije sem se neprestano pritoževal Sedaj pa moram dati priznanje vsem struk turam, ki so me leta 1989, ko je vladala še stara oblast, rehabilitirale. Danes bi težko doživeli, da bi se politična stranka zaradi krivic opravičila svojemu članu. Revolucija nas je sicer požrla, vendar nas je ludi rehabilitirala. V partijo se nisem nikdar več vrnil, prav tako pa ne v katerokoli drugo strukturo, čeprav me je takratna ZSMS izvolila za častnega člana. Slovenci smo v samostojni državi veliko dosegli. Zaključuje se era velikih idej - />oskus demokratizacije v zvezi držav, plebiscit za samostojno Slovenijo tn osamosvojitev ter vključitev v Evropsko unijo,« je povedal mag. Cene Matičič. Mag. Cene Matičič je cenjen ekonomski strokovnjak z mnogi mi zamislimi, izjemen govornik, ljudski tribun ter politik novega kova, poln energije in poleta, ki je povsod, kjer je bil, pustil bogate sadove. Veliko je storil tudi za rodni Kamnik, zato ga je občina Kamnik leta 2001 nagradila z nazivom ČASTNI OBČAN. SAŠA MFJAČ Na podlagi Zakona o javnih financah (Uradni list RS, it. 79/99,124/00, 79/01 in 30/02), Odloka o proračunu Občine Kamnik za leto 2004 (Ur. list RS, št.17/04) in 6. člena Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Kamnik (Ur. list RS, št.119/02 in 31/03) Občina Kamnik objavlja JAVNI RAZPIS ZA subvencioniranje obrestne mere investicijskih kreditov v kmetijstvu i. Posojila za pospeševanje razvoja kmetijstva se dodelijo za naslednje namene: - za izgradnjo in adaptacijo kmetijskih, proizvodnih in pomožnih objektov, - za izgradnjo in adaptacijo objektov za dopolnilno dejavnost na kmetijah, - za nakup opreme, in opreme ki se vgrajuje v kmetijske proizvodne objekte in za dopolnilne dejavnosti na kmetijah, - za nakup specialne opreme za hribovske in višinske kmetije, - za nakup ali izboljšanje kmetijskih zemljišč. II. Za posojilo lahko zaprosijo kmetje - lastniki kmetij na območju občine Kamnik, če ima vsaj en družinski član status kmeta in investirajo na osnovi usme-ritveno razvojnega programa, ki ga je izdelala kmetijska svetovalna služba po kriterijih za uveljavitev republiških investicijskih sredstev. Kraj investicije mora biti na območju občine Kamnik. III. Za investicije nad vrednostjo 5 mio SIT mora biti vlogi priložen poslovni načrt, izdelan v skladu z metodologijo Kmetijsko svetovalne službe Slovenije. IV. Posojila se odobrijo za dobo do treh let. Obresti se obračunavajo po 4% letni obrestni meri. V. Sredstva za subvencioniranje obrestne mere lahko pridobi upravičenec, ki ima med viri financiranja zagotovljenih najmanj: - 50% lastnih sredstev predračunske vrednosti investicije, če je investicija namenjena za nov proizvodni program na kmetiji in investicije v dopolnilne dejavnosti, - 50% lastnih sredstev predračunske vrednosti investicije, če je investicija namenjena za širitev dejavnosti, - 60% lastnih sredstev predračunske vrednosti nakupa opreme, - 80% lastnih sredstev, če je investicija namenjena za nakup kmetijskih zemljišč. VI. Vlogi za posojilo mora biti predložena naslednja dokumentacija: - osebni podatki prosilca: ime, priimek, naslov, EMSO, davčna številka, ime banke ter številka osebnega računa ali hranilne knjižice, - posestni list za celotno posestvo, - izpisek iz zemljiške knjige za celotno posestvo, - potrdilo o poravnanih vseh v plačilo zapadlih davkih in prispevkih, - dokazilo, da ima vsaj en družinski član status kmeta, - usmeritveno razvojni program kmetije (pripravi Kmetijsko svetovalna služba), - gradbeno dovoljenje oz. lokacijsko informacijo, - predračun za gradbena dela oziroma za nakup opreme, - poročilo oz. oceno področnega kmetijskega svetovalca o izvršenih in še potrebnih vlaganjih za dokončanje investicije, - overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za nakup kmetijskih zemljišč. VII. Odobrena posojila se črpajo in vračajo skladno s kreditno pogodbo, ki jo kreditojemalec sklene z izbrano bančno organizacijo. VIII. Vlogo nasloviti na: Občina Kamnik - Oddelek za gospodarske dejavnosti in finance, Glavni trg 24,1240 Kamnik. Prosilci oddajo vloge v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik, soba št. 1. IX. Komisija, ki jo imenuje Župan Občine Kamnik, pregleda prispele vloge ter priloženo dokumentacijo in pripravi predlog za odobritev. O odobritvi odloči občinska uprava s sklepom, ki ga prosilcem posreduje v osmih dneh po odločitvi. X. Razpis traja do porabe razpoložljivih sredstev. Obrazec vloge in podrobnejše informacije so na voljo v sprejemno informacijski pisarni (soba št. 1) Občine Kamnik in na Oddelku za gospodarske dejavnosti in finance pri g. Kolarju, soba 64711.nadstropje, tel. 8318-106 ' Anton Tone Smolnikar ŽUPAN OBČINE KAMNIK Kamniški OBČAN PREDSTAVLJAMO 22. aprila 2004 7 Janja Blatnik za materinski dan POVSOD NAJ SIJE SONCE Prav na materinski dan je bila v Domu kulture Kamnik lepa prireditev ob predstavitvi knjige Janje Blatnik iz Krškega z naslovom Povsod naj sije sonce. Program je povezovala Joži Kališnik, z glasbenimi točkami so ga obogatili Praprotnikovi iz Ljubnega na Gorenjskem: mama Slavka, sin Klemen, hčerki Mateja in osemletna Katarina ter Peter Martinčič. Janjine črtice je brala njena rojakinja Doroteja Jazbec, dijakinja 2. letnika gimnazije. V dobrih štirih letih je Janja v samozaložbi izdala štiri knjigi'. Poezijo v knjigah ŠE SF.M ŽIVA in NAŠLA SF.M, prozo v knjigah V DOLINI MIRI! IN SREČE ter P( >-VSOD NAJ SIJI' SONCI;. S pisanjem želi pomagati in dokazati bralcem, da lahko marsikaj narediš tudi s tresočo roko, če le hočeš. Na računalnik, ki so ji ga podarili dobri ljudje, piše z velikim trudom, saj ji delo jemlje veliko moči iz njenega bolnega in bolečega telesa. Na praznični prireditvi so številni zbrani pozorno prisluhnili ganljivi pripovedi 50-ietnc invalidke Janje: »Bila sem stara triintrideset let, imela sem urejeno življenje, dva zdrava otroka, stara štiri in osem let, srečen zakon, dobro službo, končano visoko šolo, samo še diploma je manjkala - čez noč pa sem izgubila vse. Še več, v nesrečo sem za seboj potegnila še otroka in moža, ki se je odpovedal radostim življenja in skrbel zame. Načrtovala sva še enega otroka. Bila sva neizmerno srečna, ko seje uresničil najin načrt. Toda ravno to načrtovanje in popolna sreča seje spremenilo v trpljenje. Bila je Izven maternična nosečnost. Pri operaciji sem dobila jirevelik odmerek anestezije, kar je povzročilo šok in poškodbo centralnega živčnega sistema. Po šestih letih bivanja po bolnišnicah so se nevrokirurgi odločili za o/>eractjo glave. Namesto ozdravitve sem jiosta-la še večji invalid...« Janja Blatnik, pesnica in pisateljica, je ustvarjalka. Svojo prvo pesem je napisala v bolnišnici leta 1999. Njena bolezen, ki sc je začela pred 17-imi leti je »kriva«, da je postopoma začela odkrivati nove talente. Naučila sc je risati na steklo, ročno barvati svilene Izvajalci kulturnega programa - Praprotnikovi, Joži Kališnik in Doroteja Jazbec z avtorico in vsestransko ustvarjalko invalidko Janjo Blatnik so ob zaključku prijetnega večera družno zapeli. kravate, šale in rute, izdelovati voščilnice, slikati na lesene deščice in poslikavati keramiko. Vrednost njenih del je še večja, ker jih ustvarja z velikim naporom in voljo. Večino izdelkov podari. Njene dobrosrčnosti smo bili deležni tudi na tej prireditvi in lahko smo presrečni, da so med nami tudi takšni vzori kol (Janja. Zbira tudi stare pesmi in je izredno dobra organizatorka. Janja Blatnik v svojih spominih opisuje, kako so se ljudje zadnja desetletja spremenili. Skoraj nikomur ni več mar, kako živi so sed, mnogim na misel ne pride, da bi znanca, ki živi sam, kdaj obiskali ali ga povprašali, če kaj potrebuje. Priznava, da se bodo morali invalidi in bolni še zelo boriti za svoj prostor pod soncem, za svoj sončni žarek. Janja ima izredno rada ljudi, ki ji ljubezen in naklonjenost tudi vračajo. V to smo sc prepričali po prireditvi, ko so obiskovalce prijazno postregle z domačimi dobrotami Janjine prijateljice, gospodinje Aktiva kmečkih žena Kmetijske zadruge Krško, ki so prišle na Gorenjsko z najbolj plemenitimi nameni. Bili smo kot ena velika družina... VERA MEJAČ Pogovor z igralcem Marjanom Šarcem »Igralstvo in imitiranje sta dve povsem ločeni zadevi« Igralca Marjana Šarca iz Šmarce, absolventa na AGRFT, ni treba posebej predstavljati. Sloves njegovih imitacij znanih Slovencev (predvsem politikov) je v zadnjih petih letih segel vse do državnih organov, saj so se njegovim imitacijam smejali že tudi v parlamentu in vladnih pisarnah. Uradni začetki Šar-čeve kariere segajo v leto 1993, ko ga je k sodelovanju v domačem kulturnem društvu povabil režiser Tone Rakar, z imitacijami pa se, kot pravi, ukvarja že več kot dvanajst let. Širša javnost ga najbolj pozna po imitaciji predsednika države, dr. Janeza Drnovška, poleg njega pa Šareč posnema še nekdanjega sodnika Matevža Krivica, predsednika vlade Antona Ropa, ministra Dušana Kcbra, poslanca Saša Pečeta in še nekatere druge Dela vam, kot pravite, ne manjka? Tako je. Poleg tega, da sodelujem v gledaliških predstavah, delam tudi na Radiu Slovenija, kjer sodelujem v dveh oddajah. Prva je Radio Ga - Ga, druga pa Veseli pušeljc, v kateri nastopam kot voditelj in ne kot imitator. S sodelavcema z Radia Ga - Ga, Sašom Hribarjem in Juretom Mastna-kom. pa nastopamo tudi na javnih prireditvah. Javnost vas verjetno bolj kot po gledaliških nastopih pozna po imitacijah. So se začele s študijem igralstva ali ste z njimi nastopali že prej? Igralstvo in imitacija sta dve povsem ločeni stvari. Čeprav je res. da mije igralstvo pri imitacijah v veliko pomoč, pa igralstvo ni pogoj za uspešno imitacijo. Dokaz za to je nenazadnje tudi Sašo Hribar, ki po izobrazbi ni igralec, je pa uspešen imitator. Pa tudi imitacije nas na AGRFT ne učijo. To je stvar, ki se je uči Vsak sam, kot hobi. Podobno kot velja za gledališke vloge, je tudi imitacij več vrst. Ene SO samo glasovne, druge vsebujejo tudi mimiko obraza, tretje pa celotni nastop, ki vključuje - na primer - tudi način hoje. Vsak imitator ima glede tega oseben pristop. In kdaj ste začeli z imitacijami tudi javno nastopati? Oh, od tega je že vsaj dva najsi, morda celo pel najsi let. Na televiziji in drugih javnih prireditvah pa nastopam od konca devetdesetih. Z imitacijami sem najprej nastopal v oddaji TV Poper in v nedeljskih razvedrilnih oddajah, ki jih je pripravljal Ma-rio Galunič. Kako izbirate like, ki jih posnemate? Kaj mora posameznik »imeti«, da ga je smiselno posnemati? Na kaj ste posebej pozorni, ko iščete nov lik? To je težko reči. V glavnem je to način govora, še zlasti če gre Z/0 narečni govor, poleg lega pa sta pomembni ludi hitrost in melodija govora. To, na kaj vse je treba biti pozoren, je odvisno tudi od lega. z.a kakšno imitacijo bo šlo. Če bo samo govorna, poleni je pomemben samo govor, če pa gre celovito, se pravi ludi fizično imitacijo, moraš biti pozoren tudi na mimiko obraza, držo telesa, način hoje ... Za vse pa potrebuješ določeno mero posluha, podobno kot za petje. Kako trenirate za nastop z nekim likom? Pred ogledalom? Ne, pred ogled/dom sploh ne. Če se gledaš v ogledalo, vidiš sebe, ne pa tistega, ki ga posnemaš. To lahko vadiš samo v glavi. Koliko časa in vaje pa je treba vložiti v nov lik, da je pripravljen za javni nastop? Odvisno, sploh pa pri tem ne gre toliko za vajo. kot za tO, da ga »ujameš« v glavi. Drnovška, denimo, ni bilo lahko ujeli... Je v njegovem nastopu kaj posebej zahtevnega? Njegov lik je zahteven zalo, ker ga posnemam v celoti - ne samo z glasom ampak tudi s hojo in držo. Preden sem se posnemanja njegovega lika lotil bolj celostno, sem mislil, da v njegovem nastopu ni nič posebnega, sedaj pa odkrivam vedno nove in nove detajle. Se pa imitiranje določenega lika tudi ves čas izboljšuje, podobno kot velja za gledališke vloge. Ko Drnovšek nastopa na televiziji, se njegovemu nastopu ne smejimo. Zakaj se smejimo vašim posnemanjem, saj v njih ničesar posebej ne izpostavljate ali karikirate? Gledalcem sc po mojem mnenju zdi smešno že pričakovanje, ko bom nek odgovor na vprašanje ZOVU tako. da v njem ne bom nič povedal... Na moje odgovore in geste SO gledalci tudi bolj po zorni kol na Drnovškove. Je to, da je med vašimi imitira-nimi liki največ poliiikov zgolj naključje ali je na njih res kaj posebnega? To je zgolj naključje oziroma moja specializacija, čeprav so naši politiki večinoma slabi govorniki. Kolega Jure Maslnak. ki imitira tudi Franceta Bučarja, pa seje bolj specializiral z.a športnike. Po krivaš pač področje, ki ti je bližje. So parlamentarne seje za vas pomemben vir snovi za nastope in jih zato redno spremljate? Redno jih ne gledam, če pa jih, v njih dobim veliko uporabne snovi. Ker mora biti imitiram lik tudi primerno aktualen, je branje časopisov in spremljanje dogodkov seveda nujno... Komični nastopi od vas zahtevajo dobro razpoloženje. Kaj pa če ga tisti trenutek ni? Ja. potem je tudi imitirani lik lislikral bolj slabe volje, vendar ne sme bili nič mani zanimiv ... Nastopi in oddaje, kakršna je Radio Ga - Ga, potekajo v živo. Je to za ustvarjalce veliko breme? Meni to ustreza, je pa res, da takšen nastop zahteva splošno razgledanost, veliko mero koncentracije in sposobnost improvizacije. Težko »preklapljate« med likom, ki ga imitirate in samim seboj? Vas v javnosti še jemljejo kol Marjana Šarca ali od vas že pričakujejo komične nastope tudi v vsakodnevnem življenju? Ne. vlogo po koncu predstave zlahka odložim, medlem ko imajo nekateri drugi igralci s leni ne kaj več težav. Sicer pa imitiram toliko oseb. da bi težko »padel- v samo eno izmed njih. Glede na to, daje izvirnih vi-cev manj kot jih je bilo včasih, me zanima, kakšno je po vašem mnenju pri nas trenutno stanje na področju humorja? Nekateri pravijo, da je z. Jugoslavijo umrl tudi politični humor? Se strinjate s tem? Ne vem. morda je politika res manj zanimiva, kol je bila včasih. Pozornost se preusmerja drugam, pa tudi ljudje se ves čas istih domislic počasi naveličajo. Kljub temu pa mislim, da političnih vi-cev ni nič manj. so pa morda malo drugačni... Kako pa je z družbenim »statusom« komika oziroma humorista? Se je potem, ko si ustvariš lik komika, težko vrniti v kakšno delo, ki ves čas zahteva resen nastop? Ne, mislim, da to ni problem. Vsaj pri sebi lako opažam, saj na ulici ne nastopam s svojimi liki. ljudje morda kdaj čakajo kakšen komični vložil, a gn ne dočakajo. Osebno z.elo razlikujem vsako dnevno življenje in javno nastopanje. So bili s strani posnemanih oseb vaši nastopi deležni že kakšnih kritik ali pripomb? Čeprav sem nastopal že ludi pred Ropom v njegovi pisarni in v parlamentu pred poslanci, pripomb čez moje nastope doslej še nisem slišal. To pa verjetno zato. ker se pri imitacijah opiram samo najavite izjave in nastope posne-martih oseh, nikoli pa ne posegam V njihovo zasebno življenje, lega se dosledno držim. Z. J. SLIKARSKA RAZSTAVA FRANCA RIFLA Do konca meseca se v Termah Snovik predstavlja amaterski slikar Franc Rifl iz Kamnika. Vsa razstavljena dela so v pastelni tehniki. Največ motivov izhaja z vznožja Kamniških planin, Cerkniškega jezera, nekaj pa tudi iz Tuhinjske doline. Franc Rifl se je rodil leta 1952 v vasi Gozd nad Kamnikom, od leta 1976 živi v Kamniku. Njegovo delo je področje informatike. Je amaterski slikar. Slika že 30 let, bolj ali manj neprekinjeno, odvisno od življenjskih okoliščin. Več let je bil član likovnega društva Petra Lobode iz Domžal (začetek 1974), kjer se je pod vodstvom akademskega slikarja Danijela Fuggerja izpolnjeval v različnih slikarskih tehnikah. V tistem obdobju je sodeloval v številnih skupinskih razstavah po različnih krajih Slovenije. Pozneje se je nekajkrat udeležil skupinskih razstav kamniških slikarjev. Pred tremi leti se je samostojno predstavil v razstavnem salonu pohištva Lip v Radomljah. Večinoma je slikal v oljni tehniki, poizkusil se je tudi v akvarelu, zadnja leta pa slika izključno v pastelni tehniki. Kot sam poudarja, je velik ljubitelj narave, neokrnjene, pristne pokrajine. Posebno spoštovanje čuti do našega narodnega bogastva in nasploh do vseh kulturnih vrednot. To mu je vsekakor bogata osnova za izbiro različnih motivov, ki jih na nek samosvoj način oplemeniti s polno nežne svetlobe in poudarjeno toplino pastelnih barv. Njegovi najljubši in najpogostejši motivi izhajajo z naročja Kamniških planin, zadnje čase pa tudi s posebnega fenomena kraškega sveta - Cerkniškega jezera. Tudi v današnjem času se najde neokrnjen kotiček narave, kjer še, kot sam pravi - TIŠINA ZAPOJE..., kar vsekakor odmeva iz njegovih slik. Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod 1 Turistično-informacijski center *f*™X*"' Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: intocenter. kamnik@siol. net http://turizem.kamnik.si KamniK KOLEDAR PRIREDITEV MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 E-mail: mkk@kam.sik.si. http://www.kam.sik.si Torek. 4. maia. ob 19. uri v dvorani knjižnice: Predstavitev knjige V vrtincu med zemljo in kozmosom avtorice Milenke Trkovnik. Sreda. 5. maia. ob 19.30 v dvorani knjižnice V sodelovanju s Študentskim klubom vas vabimo na POTOPISNO PREDAVANJE -Madagaskar Predaval bo Matjaž Corel Sreda. 19. maia. ob 19. 30 v dvorani knjižnice: V sodelovanju s Študentskim klubom Kamnik pripravljamo potopisno predavanje - Tolkienov Srednji svet - Nova Zelandija z biciklom. Predaval bo Boštjan Tanko. so TURISTIČNO DRUŠTVO GORA Sv. MIKLAVŽ Šmartno v Tuhinjski dolini Informacije: g. Jože, GSM 041/223 631 1-mai ob 15, uri; Za 1. maj organiziramo mašo ob 15. uri, po maši pa prvomajski golaž in družabno srečanje. So DOM KULTURE KAMNIK Fužine 10, Kamnik Informacije in prodaja kart: od ponedeljka do petka, Od 9. do 14. ure na tel. 839 76 06, GSM 041/ 580 -818 www.domkulture.org: e-mail: info@domkulture.ora Četrtek. 22. april, ob 12. uri Podelitev Zlate bralne značke in Mjuzikl RAZBITA ŽOGA gledališke skupine RUDOLFI Četrtek. 22. april, ob 18. uri Nadaljevanje revije otroških in mladinskih zborov Ponedeljek. 26. april, ob 18. uri Proslava ob dnevu upora proti okupatorju so MLADINSKI CENTER KAMNIK Šutna 38, Kamnik, GSM: 041/957 609 Nedelia. 16. maia od 15. ure dalie Budnarjeva muzejska hiša Ob dnevu družin in dnevu muzejev (delavnice, srečelov, stare igre, druženje generacij) Prinesite stare igrače, spominske knjige .... Ipd. So DRUGE PRIREDITVE Petek. 30. aprila, od 20. ure naorei Terme Snovik in kulturno društvo Srednja vas v Termah Snovik pripravljata ob 20. uri proslavo ob vstopu v EU, nagovor kamniškega poslanca g Maksimiljana Lavrinca. Po proslavi tradicionalni prvomajski kres z nastopom Pike Božič. Sobota. 8. mai. ob 20. uri Osnovna šola Šmartno v Tuhinju LETNI KONCERT Mešanega pevskega zbora Mavrica Srednja vas, zborovodkinja: Jana Verbič Gostje: Vinogradniški kvintet Turnišče, vodja Jože Kocet NOV FRIZERSKI SALON NA VRHPOUU Vrhpolje 170 (pri trg. Azur) tel. naročila: 01/83 19 780 « ugodnosti za dijake, študente, upokojence « vsako 8. striženje zastonj <1 rojstnodnevni popusti Delovni čas: pon., sre., pet. 12.-20. ure tor., čet. 8.-16. ure sob. 7.-12. ure VUUDNO VABLJENI! C A L C I T d d SUKOPLESKARSTVO Bojan Kadunc k.d. Zg. Tuhinj 4 c, Laze v Tuhinju tel.: 01/8347-049, 041/849-148 Trgovina in servis športne opreme ■ Kamnik, Perovo 30 (poleg Kambusa) tel.: 831 12 38 81'- 12M4h- 19". sobota 9"- 13* Želimo lepe praznične dni! Mikavno in dobro! Obiščite našo prodajalno na Usnjarski I, kjer lahko izbirate med že pripravljenimi specialitetami za žar- meso za čevapčiče, ražnjiće, pleskavice, pikant klobase, hrenovke, dnevno svežim mesom slovenskega porekla, drobovino in mesnimi izdelki. Pričakujemo vas vsak delovnik od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. Kamniški OBČAN «m 01/83 91 311 a 041/662 450 NAJVEČJA PONUDBA KOLES in KOLESARSKE OPREME V KAMNIKU ROLERJI in dodatna oprema SERVIS KOLES IN ROLERJEV Možnost nakupa do 12 obrokov V RENAULT CLIO EXTREME že od 2.137.000,00 SIT (KLIMA, ABS, 4XAIR BAG, SERVO VOLAN, ELEKTR. PAKET...) NOVI MEGANE že od 3.104.000,00 SIT (KLIMA, ABS, 6KAIRBAG, SERVO VOLAN, ELEKTR. PAKET...) V mesecu aprilu: • pri nakupu novega vozila: DARILO RADIO CD • pri nakupu rabljenega vozila: DARILO RADIO KASETOFON CENTER RABLJENIH VOZIL NA ZALOGI VEDNO VEČ KOT 30 TEHNIČNO BREZHIBNIH RABLJENIH VOZIL Z ZNANIM POREKLOM IN GARANCIJO DO 24 MESECEV. d.o.o. AVTO SET Dragomelj 26, Domžale DELOVNI ČAS SALON: od 8. do 18. ure SERVIS: od 8. do 17. ure SOBOTA: od 8. do 13. ure Prodaja vozil: 01/56 27 111, 041/648 166 Servis: 01/56 27 333, 031/648 166 Nadomestni deli: 01/56 27 222 E-mail: info@avtoset.si Internet: www.avtoset.si Renault pomoč: 080 1 080 VA§ JEGROZA, TITAN kamnik Z našimi kvalitetnimi ključavnicami in sistemi zaklepanja boste varnejši!!! I ČESTITAMO OB PRAZNIKU DELA! PRODAJNI CENTER JARŠE Preserska cesta 1, Zgornje Jarše 1235 Radomlje tel: 729 88 00, 729 88 01 fax: 729 88 14 Dtopclom skupina BARVE LAKI BARVE, LAKI, ČISTILA, ZAŠČITA, PLESKARSKO ORODJE, SILIKONI, LEPILNI TRAKOVI. NOVO -M ESALNICA BARV JUB i ORODJA VIJAKI ROČNO IN ELEKTRO ORODJE, VIJAKI, ŽIČNIKI, OKOVJE, KUUKE, ZIDARSKO ORODJE, KROVSKO ORODJE, HOBI PROGRAM VSE ZA OGREVANJE IN VODOVOD, KUHINJSKA KORITA, WC KOTLIČKI, ARMATURE, PEČI, BOJLERJI, HIDROPAKI, ČRPALKE, BAKRENI PROGRAM, ALUMPLAST PROGRAM VODOVOD OGREVANJE UJL2 IPB^'^nBB'i fff VRTNI CENTER SEMENA, ČEBULICE, SADIKE, LONČNICE, GNOJILA, ZEMLJA, KORITA IN OKRASNI LONCI ZA ROŽE, VRTNO ORODJE, KOSILNICE, HRANA ZA ŽIVALI + Kamniški OBČAN ZANIMIVOSTI 22. aprila 2004 9 Likovna pričevanja Alenke Sušnik V Matični knjižnici Kamnik so do 24. maja na ogled postavljena likovna dela Alenke Sušnik i/ OSevka pri Kamniku, članice likovnega društva kud Tone Kranjc Kamnik. Zc v otroških letih je uživala v risanju, pred dvanajstimi leti je svoj talent izražala / risanjem na lesene krožnike, s\ i lo, steklo, keramiko. Še posebej spretna je bila v ročnem oblikovanju gline. Nemirni duh je umetni COgnal naprej in pred petimi leti se je začela ukvarjati s slikarstvom v tehnikah akvarela, akrila. olja. lorstvoni akademskega slikarja Toneta Rački j a, sodeluje in ustvarja v KUD Tone Kranjc pod mentorstvom akademskega slikarja Lojzeta Brleča. Sodelovala je na VCČ skupinskih razstavah pod mentorstvom Metke Gosar leta 1999 Soz Plamas in Polhov Gradec, leta 2()()() Galerija KS Zbilje, leta 2001, 2002 in 2003 Knjižnica Medvode, pod mentorstvom Lojzeta brleča iz KI H) pa na ra/sla vab: leta 2000 Likovni bienalc Velika planina in Cerkve na Kamniškem, leta 2001 Galerija beseda, le Z odprtju razstave: avtorica likovnevrazstave Alenka Sušnik z možem Andrejem, Sl-lctno mamo Cvetano Šnajder, hčerko Tarnam in sinom Gregorjem, V ozadju razstavljena likovna dela. pastela in v mešanih tehnikah. Na tej prvi samostojni razsta\i Alenka Sušnik ni/stavlja .SO zanimivih slik, s katerih pozornost vabijo cvetovi, avtoportreti, fantazijski liki, novodobna arhitektura. Alenka Sušnik se je rodila M> marca 1949 v Bistrid pri Tržiču. S slikarstvom je začela pod mentorstvom Rosane Kleindienst, nadaljevala vrsto let pod vodstvom dipl. slikarke Metke (.osar. Obiskuje tudi slikarsko šolo pod men- ta 2002 Podobe Kamnika, Likovni bienalc Velika planina in Mesto ter leta 2003 Osnovna šola Prana Albrehta. Dogodek odprtja razstave sta polepšala flavtistka Andreja iiu mar in kitarist Matic Rozman. Avtorica Alenka Snsnik je prejela številne čestitke z občudovanjem, kako zmore ob službi najti toliko časa in moči za tako bogato umetniško ustvarjanje. VERA MEJAČ DOMŽALE & KRANJ 01/729 9000 04/280 9000 Z brezplačno klimo in ABS zavornim sistemom Uradni prodajalec in serviser vozil Le urno po celem svetu med pomladnim cvetjem, cvetočimi drevesi in grmi Arboretum Volčji Potok je poznan predvsem po zbirki lesnatih rastlin, dreves in grmov iz celega sveta ter tradicionalni spomladanski razstavi. Jeseni so posadili veliko čebulic tulipanov in drugih pomladnih cvetlic, ki bodo najlepše cvetele v času prvomajskih praznikov. Letošnje zasaditve, ki so zasnovane precej drugače kot leta poprej, so kombinacija barv in oblik, različnih vrst spomladi cvetočih čebulic in dvoletnic, kot so barvite mačehe in nežne spominčice. V cvetoči podobi se v tem času pokažejo tudi številna drevesa in grmi (magnolije, češnje,...). Na tradicionalni prvomajski razstavi bo znova zacvetelo dva milijona tulipanov vseh 12 različnih skupin, ki se ločijo po obliki, velikosti, številu cvetov, višini, zgodnosti cvetenja, ... kar 224 različnih sort jih je. Na novinarski konferenci v Ar-boretumu pred spomladansko razstavo je direktor Aleš Oce-pek povedal, da so v zadnjem letu veliko naredili pri organiz.u ij-skih zadevah. Pripravili so herba- 4lrfTiMiMM,"!J: - 1 2l-letna študentka managementa Mateja Mošnik iz Špitaliča dela v Arhoretumu preko Študentskega servisa Kamnik mesec dni. Štipendije nima, za študij zasluži v glavnem sama. Pravi, da je delo zelo raznoliko in zanimivo, ker pa se dela v pretežno čepečem ali sklonjenem položaju, je tudi utrudljivo. »Upam, da bom tu, v Arboretumu, še nekaj časa, k« bo več cvetja. Rada delam v naravi, saj obenem uživam v njenih lepotah.« jt še dodala Mateja, ki ureja vrt pred Cesarsko stolnico iz Speyerja v Nemčiji. in zloženka z naslovom Ptice v Arboretumu Volčji Potok. Poleg številnih raznovrstnih prireditev, ki se bodo odvijale skozi vse leto, pa so v vodstvu parka še posebej ponosni, da jim je letos uspelo s cvetjem že tako čudovit park obogatiti še s sveto- Ben, cesarska stolnica Dom Zu Spever v Nemčiji, zid objokovanja in Felsendom, Kip svobode, Notredamska katedrala, Matjaževa cerkev v Budimpešti, Sfinga v Gizi, Piramida El Castillo, so razporejeni po obeh straneh drevoreda in med cvetjem ter ozelenit- Zakonca Breda in Milan Koje iz Šentilju sta bilo med bolj zgodnjimi obiskovalci parka, a sta nam navdušeno zagotovila, da prideta še enkrat v maju. »Minimundus je zelo zanimiv. Z otroci smo si ga ogledali že v Celovcu ob Bodenskem jezeru, i 'endarje tu v Arboretumu, v naravi lepše, večje prostora*, sla zadovoljno pripovedovala. vnimi posebnostmi, ki jih poznamo pod imenom Minimundus V sodelovanju s prijatelji iz Avstri-|c so poskrbeli da bodo obiskovalci do konca septembra lahko opazovali 40 pomanjšanih arhitekturnih znamenitosti iz vsega sveta in tako na enem mestu iz vedeli mnogo zanimivega o gradbenih slogih, kulturah in drugih svetovnih zanimivostih Modeli najlepših svetovnih zgradb, kot so Liflov stolp, Big vijo dihajo svoj življenjski prostor. Modeli so 2S-krat manjši k v naravi, izdelani so zelo natan no iz naravnih materialov kot so marmor, peščenjak. Posebno zanimanje bo zagotovo pritegnila Plečnikova Narodna univerzitetna knjižnica, edina pomanjšana slovenska zgradba. Po dolgi zimi bo obisk cvetočega pomladnega Arboretuma posebno doživetje. SAŠA MEJAČ VARSTVO, d.o.o. Ljubljanska cesta 31 Duplica pri Kamniku, 1241 KAMNIK Tel.: 01/8310 890 Faks: 01/8310 895 GSM: 041/722 991 e-mail: varstvo@varstvo-kamnik.si www.varstvo-kamnik.si Znamenita in vsem obiskovalcem Budimpešte dobro poznana Matjaževa cerkev stoji za ribiško utrdbo. V cerkvi so potekala kronanja številnih madžarskih kraljev. KUHINJE I ii/ Karantania W DOMŽALE. Antona Skoka 2, tel.: 729-27-20 LJUBLJANA, Topniška 5, tel.: 430-77-30 TOVARNIŠKI POPUST 30% I L t NOVO NOVO NOVO | POPOLNI RAČUNALNIŠKI 30 IZRIS 50.000 SIT * 74 novih modelov svetovnega proizvajalca NCVVFORM Več kot 350 elementov Popolna prilagoditev vašim meram • Brezplačna dostava in montaža PRI NAKUPU BELE TEHNIKE VAM JO BREZPLAČNO DOSTAVIMO IN VGRADIMO 5 x V SLOVENIJI www.liiz-karantania.si rij v elektronski obliki - popis rastlinskih in živalskih vrst, ki imajo v arboretumu svoj življenjski prostor. Gozdne združbe, travniki, jezera, potoki omogočajo mnogim živalim domovanje, hranjenje, gnezdenje ali le kratek počitek Da bi obiskovalcem približali tudi živalski del, so v lanskem letu opazovali različne skupine živali, ki so jih predstavljali s pomočjo informativnih plakatov. Rezultat opazovanja je zaključno poročilo, ki ga hranijo v prostorih uprave Arboretuma ► Varnost pri delu: Služba varnosti pri delu; Ocene tveganja - Izjava o varnosti; Pregledi delovni' opreme; Preiskave mikroklime in osvetljenosti; Teoretična in praktična usposabljanja; Meritve hrupa. ► Varstvo pred požarom: Izdelava študij požarne varnosti; Izdelava Požarnih redov in načrtov; reoretična in praktična usposabljanja; Meritve električne instalacije in strelovodnih naprav. ► Kemikalije: Naloge odgovorne osebe za nevarne kemikalije; Izdelava varnostnih listov; Teoretična in praktična usposabljanja. ► Varstvo okolja: Izdelava načrtov gospodarjenja z odpadki, poslovnikov; Označevanje odpadkov. ZAGOTOVITE SI VARNO DELOVNO OKOLJE IN BREZSKRBEN DOPUST! V MESECU MAJU IN JUNIJU 30% POPUST NA VSE STORITVE ] Gustih pn Miutimiibin uA\M Stahovica 20, telefon 01 83 25 410 odprlo »d 10. do 22. ure, torek zaprto POSLOVNA KOSILA, POK OKE IN ZAJJAVE* ZAKLJUČENE DiiUŽM V Evropo z ansamblom Nagelj in tradicionalnim PRVOMAJSKIM GOLAŽEM jelenov, medvedov in goveji že od zgodnjih jutranjih ur 1. m 90 let Kropivnikove Francke LETA JI NE MOREJO DO ŽIVEGA S Kropivnikovo mamo Frančiško Hribar, rojeno Zaje, sva na zadnji marčevski dan sedeli v prostorni »hiši« v I ipljati in obujali spomine na njeno bogato, a trnjevo življenjsko pot. Na letošnji veliki petek bo dopolnila 90 let, a njen spomin je kristalno čist, njene misli jasne in korak še trden. Francka, kot jo večinoma poznajo, se je rodila 9. aprila 1914 praV v hiši. v kateri živi. »Ko sem bila stara dobre tri mesece, se je začela prva svetovna vojna, 24. julija 1914 so šli ata k vojakom. Doma je ostala mama s petimi otro-L* Francka se je rodila kot peti Kropivnikov otrok. »Neža. Mici, Janez, Ivanka, potem pa jaz, po vojni se je rodila še Tončka. Imela sem še brata Francija, ki je sem vprašala, če bo ta človek kar pri nas ostal,« se spominja. Seveda je bilo mami hudo. včasih je jokala, ker je videla, da Francki močno manjkajo tista štiri leta očetove odsotnosti, a sčasoma ga je vzljubila. leta so tekla in Francka prav i. da je imela kar lepo mladost. S sestrami in bratom se je dobro razumela. Leta 1940 se je poročila s Potiskovim Valentinom i/ /gornjega Tuhinja. Zgradila sta si hiši- IVvetdesetletna Francka Hribar seje zelo razveselila zvončkov, ki soji jih za njen praznik prinesli mladi. umrl, ko mu je manjkalo le enajst dni do enega leta.« Ko sc je ata leta 19IS vrnil iz vojne, je bila Francka stara štiri leta. Očeta ni poznala in ga je imela za tujca. »Ata so tako lepo peli, radi so me posadili na kolena in me gugali. jaz pa sem se kar izmaknila in zdrknila na tla. Mamo co in se leta 1941 preselila vanjo. Rodila mu je sinova, starejši je Zdravko, mlajši pa Franci. A sreča ni trajala dolgo... »Imela sem dobrega moža, pridnega, pa tako pri-jazen je bil... l/učen je bil za krojača, učil se je v Ljubnem v Zgornji Savinjski dolini. Bil je dv C let I starejši od mene. letnik 1912.« Janez Prezelj in njegovih plodnih 80 let V januarju je doživel SO let - svoj življenjski jubilej. Rojenje bil 16. februarja 1924 v delavski družini v Podgorju. Po osnovni šoli se je izučil soboslikarske obrti. Že leta 1941 gaje gestapo aretiral, odpeljal v koncentracijsko taborišče in pristal je v Mauthausnu. Junija 1943 je pobegnil v partizane. Bil je v različnih enotah, tudi v Šlan-drovi brigadi. V vrstah NOB je vztrajal vse do konca vojne leta 1945 kot borec, vodnik voda in namestnik komisarja bataljona. Po končani vojni je bil zaposlen na vojnem odseku v Mariboru, pozneje v Kamniku. Končal je šolanje na srednji šoli in delal na kamniški občini vse do upokojitve. Leta 1948 se je poročil in ustvaril družino. Z ženo sto dobila dve hčerki. Ves čas je bil vključen v delo borčevske organizacije in bil kar 20 let njen predsednik. Bil je član Glavnega odbora ZB, srečujemo ga tudi v drugih organizacijah in društvih. Vselej si prizadeva za uresničenje poštenih in pravičnih meril. Vztraja na miselnih tradicijah NOB. Odločno odklanja vsako izkrivljanje resnice o osvobodilnem boju in se zavzema za časten odnos do naše ne tako daljne preteklosti. Vedno je človek pokončne drže. Za aktivno sodelovanje v NOB in v povojnem obdobju je prejel več odlikovanj in priznanj. Sedaj je njegov »konjiček« delo na vrtičku. To mu krajša čas in tudi krepi zdravje. Ob jubileju so se ga spomnili prijatelji in z/ianci. Krepko so mu stisnili dlan in mu zaželeli še dolgo vrsto zdravih in plodnih let. STANE SIMSlČ V z. DRUŠTVO UPOKOJENCEV KAMNIK v sodelovanju z NARAVNIM ZDRAVILNIM GAJEM TUNJICE organizirata, za svoje člane, v prostorih društva, Kolodvorska 5, Kamnik, pregled Aure s Kirlianovo kamero po promocijski ceni 2500 SIT. Prijave in informacije na Društvu upokojencev Kamnik. Društvo upokojencev Kamnik in VD do o. OBIŠČITE NARAVNI ZDRAVILNI GAJ V TUNJICAH pripoveduje Francka. »Vojaščina mu je pustila posledice, zbolel je na pljučih. Komaj štiri leta sva bila poročena, ko je umrl. Pri 29-tih sem bila že vdova. Pokaže mi slike postavnega a /al prezgodaj pokojnega moža. ki ga je tako hitro izgubila. »Nič kaj prida življenje nisem imela. Pel sester nas je bilo. pa sem jaz izmed vseh najkrajšo potegnila. Mož mi je kmalu umrl, vojno smo preživeli, še hišo so mi požgali...« Šestega januarja 1945 so Nemci požgali 19 hišnih številk v Zgornjem Tuhinju, med drugim tudi Iranckino. "Partizani so bili v vasi in ŽC pred sedmo uro zjutraj je bilo sporočeno, da z vseh strani prihajajo Nemci. Štirje partizani se niso umaknili, kartali so v eni od hiš, Nemci so jih opazili in obkolili. Pobrali so vse moške v vasi nekaj so jih poslali delat na Jesenice, nekaj so jih spustili Povedali so. da bodo naslednji dan požgali vas in nekaj vaščanov, ki je znalo nemško, se je dogovarjalo, katere hiše bodo požgali. Zbrali so predvsem tiste hiše. kjer že tako ni bilo veliko pri hiši. Ja, ja. to je bila velika lumparija... Nekdo od premožnejših vaščanov mi je pozneje rekel, da je veliko manjša skocla, ker so meni bajto požgali, kot pa če bi jo njemu. Jaz sem mu pa rekla: Ja, oče ta pa ta, če ste nam tolk zrihtal, da so nam bajte požgali, ste nas vi za rev eže naredili! Oooo, zdaj nam ne boste pomagali, da bi jih nazaj postavljali' Ce ste tolk zrihtal. da so bajte požgal, bi pa še tolk zrihtal, da bi nas vse pobil,' ja to sem mu rekla. ()b sedmih zjutraj so jim povedali, da bodo hiše požgali, ob devetih je že gorelo »Saj sem prej nekaj skozi okno ven zmetala, otroške povstre. pa otroško tli lino... Posodo sem naložila v jer-bas in jo postavila zunaj na tla. Pa so vse pokradli... Ne razumem, kako more biti nekdo tako grd. da človeku, ki mu je že tako hudo se tisto ukrade, kar je ostalo. En koš cunj sva rešili z nečakinjo, ki je po moževi smrti večkrat spala pri meni. pa v cekar sem »bestek- naložila, v naročje pa težkega otroka in to je bilo vse, kar je ostalo. Nihče mi ni rekel, naj grem k njim, vsi. ki so stali tam okrog, so rekli, naj grem domov v l.iplje In tako je Francki z otrokoma odšla domov. Brat, ki je skrbel za dom, jo je sprejel / odprtimi roka- mi. Ni bil poročen, pa je Francki rekel, da bo gospodinjila in da bo šla od hiše šele takrat, ko jo bodo odnesli. Doma sta bila še starša in sestra Mici. »Mici mi je zmeraj rekla, da sem imela tako težko življenje, da še umreti ne bom mogla. A s hudim se človek utrdi.« Leta 1962 je Francko zadela scena nesreča Pomagala je bratu privezovati krave z verigo, pa jo je krava z rogom tako nesrečno zadela v oko, da ji ga je pretrgala. Dobila je sedem šivov in kar pet tednov je bila v bolnici. Zdaj na poškodovano oko slabo vidi, za branje potrebuje očala. Ata je umrl star 7 i let, mama pa pri 84-ih letih, leta 1963. »Ata so nam otrokom večkrat rekli, naj potrpimo z. mamo, saj je v življenju veliko prestala. Pa je zadnji dve leti bilo res hudo z njo, imela je hudo sklerozo«. Sestra Mici je umrla pri 97-ih letih, pred dvema letoma še sestra Tončka. - Pred njeno smrtjo sem bila štiri mesece pri njej v Šmarci. Malo sem ji pomagala, ji delala družbo. Tako jo pogrešam, tako jo pogrešam... Pa Mici tudi." Francka še vedno kaj postori v hiši, pa tudi na roke še kaj opere. Kdo bo pa čakal, da se bo nabralo za cel stroj. Pa tudi posebnih bolečin nimam, sem še kar trdna. Včasih me malo stiska v prsih, pa mine... Pri njenih devetdesetih letih bi ji človek prisodil dvajset let manj. Rada posluša radio, predvsem pa veliko bere. Vse sorte. »V svoji sobi imam police knjig, pri nas smo vsi radi brali. Ob nedeljah je bilo tako tiho, da bi še šivanko slišali, če bi padla na tla. Mama je rada brala, ata pa ni znal ne brati ne pisati. Oče mu je zgodaj zapustil pose sivo in bratje so mu rekli, naj kar dela, saj je njegovo« Francka ima rada svoj domači kraj. rodno Tuhinjsko dolino, za katero pravi, da je zelo lepa, raztegnjena in gosto poseljena. Še vedno živi v svoji rodni hiši skupaj s sinom Franci jem, snaho Jožico in vnuki Irancijcm, Veroniko in Petrom Vsi, posebno Peter, ki je slušno prizadet, imajo radi svojo babi Ob svoji 90-lctnici sc zelo veseli obiska sina Zdravkota, ki pride z. družino i/. Amerike, kjer živi že 34 let. Pred kratkim jebi la Francka celo pri frizerju, naredili so ji trajno. Ja. sin bo prišel i/ Amerike...« Kropivnikovi mami ob njenem jubileju iskreno čestitamo in ji želimo, da bi še vrsto let Ostala tako trdna kot doslej. Noben vihar jeni Upogml, vedno /nova je /mogla in znala naložiti svoj križ življenja. MARINKA MOŠNIK 0 Kulturni dom Franca Bernika Domžale KOLEDAR PRIREDITEV GLEDALIŠČE sobota, 24. april - 20.00 > IZVEN Slawomir Mrožek: EMIGRANTA > komedija Gledališka skupina Samorog v mesecu maju - za abonma ORANŽNI, RUMENI. RDEČI, ZELENI in IZVEN LutZ llubner: Marjetka, str. 89 > komedija Mestno gledališče Ptuj GLASBA petek, 7. maj - 20.00 > [ZVEN POMLAD ZDRUŽUJE - Dekliška pevska skupina Sirene in Moški pevski zbor Slavina > koncert GALERIJA DOMŽALE 15. april - 7. maj 10.00-12.00 in 15.00-19.00 > VSTOP PROST VERA TERSTENJAK > slikarska razstava INFORMACIJE Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika, od 16. do 19. ure v klubu Kulturnega doma Franca Bernika (Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pricetkom prireditev. Informacije in rezervacije po telefonu: 722 50 50 Marija Osolnik med najstarejšimi Dupličani Devetdeset let skromnega in trdega življenja ... Oh devetdesetletnici seje Marija Osolnik sredi številnih šopkov pomladnega cvetja v krogu svojih spomnila na svoje mladostne dni), pred domačo hišo pa so ji postavili velik mlaj, pred katerim je s hčerko Faniko. Petega aprila je minilo devetdeset let, odkar se je davnega leta 1914 v družini kovača Petra Gregorša ali pri Matijevcu, kot se je reklo po domače, na Duplici kot peti otrok v družini z enajstimi otroki rodila Marija Osolnik. »Ker je bila pri nas kar velika kmetija, smo precej garali, včasih pa smo ob velikih delih, kot je bila žetev, morali celo najeti pomagače, večkrat Pelinovčeve iz Volčjega Potoka, pa še katerega iz fabriške hiše. Naša zemlja je segala do železnice in tja do Bistrice, kjer sedaj stoji Alprem. Takrat je bilo na Duplici še nekaj kmetij, poleg naše še Goreva, Majčeva, Škricova, pa tudi Mhčov Andrej je imel nekaj zemlje,« se Marija kar dobrega spomina ozira na tista davna leta. Po poroki na sv. Petra dan leta 1937, stara je bila 23 let, z Jernejem Osolnikom iz Raven v Tuhinjski dolini je odšla z možem v Beograd, kamor je bil kot takratni žandar službeno prestavljen. Februarja 1946 se je družina, medtem sta bila v Beogradu rojena hči Fani in sin Peter, mož oziroma oče Jernej pa je med vojno leta 1943 padel v Srbiji, spet vrnila na Duplico. »Potem smo spet pet let živeli doma pri Matijevcu. Pozneje smo se preselili v hišo sestre Angele na Duplici, nato (leta 1967) pa v Kamnik nad Delikateso. Leta 1977 sem s hčerko Faniko, ki je s sedaj že pokojnim možem Ivanom sezidala hišo na Duplici, spet prišla v svojo rojstno vas, ta pa je medtem že prerasla v kamniško predmestje«, pravi devetdesetletna Marija, ki ji življenje ni prizanašalo. \ Kot mnoge druge Dupličane je tudi Marijo življenje zaneslo od raznih priložnostnih del v bližnjo tovarno Stol, kjer je dvajset let delala v fumirni. Pravi, da je imela zelo natančno delo, sestavljala je furnir. V Stolu je delala od leta 1951 do 1971, ko je odšla v pokoj. O tem, kaj lahko reče o svojem življenju, ko se ozre devet desetletij v preteklost, kaj ji je pomagalo do tako častitljivih življenjskih let, danes pravi:. »Kaj naj rečem, pri 23 letih sem se poročila in pri 29 letih sem postala vdova, sama sem morala skrbeti za otroka, zato sem morala marsikaj prodati, če smo hoteli preživeti, zelo slabo smo živeli, skromno. Čez leto dni je prišel po nas v Beograd brat Stane. Nekaj časa sem hodila v bližnjo šolo po hrano za vso družino. Najraje pa sem imela preprosto kmečko hrano, kislo zelje, žgance, kašnato repo in podobno. Skromno življenje in vera sta mi po mojem pomagala pregnati marsikatero težavo v življenju ...« Danes se 90-letna Marija skoraj vsak dan vsede za orgle in si zaigra kakšno svojih mladostnih, predvsem nabožnih napevov. Vedeti je treba, da je bilo v njihovi rodbini kar nekaj znanih glasbenikov, med njimi komponist Lojze Mav, Klemen Mav, oče Peter je igral harmoniko, tradicijo pa nadaljuje tudi vnukinja Marija z igranjem na orgle ... Ob njenem visokem jubileju se je ob njej zbralo, poleg hčerke Fanike in sina Petra, tudi pet vnukov in trije pravnuki. Medtem, ko je bila hči Fani kot trgovka dolgoletna poslovodkinja kamniške Delikatese, pa se je sin Peter, pravnik, naselil v Škofji Loki, kjer sedaj z dvema sinovoma uspešno vodi odvetniško pisarno. Najbolj je vesela, ko se sin Peter s svojimi skoraj vsak teden oglasi pri njej, največ veselja pa ima z najmlajšim 3- letnim pravnukom Nejkom, ki skupaj s hčerko Faniko, vnukinjo Marijo in njenim možem Tonijem podoživlja častitljiva leta svojega tretjega življenjskega obdobja. »Čeprav smo težko in skromno živeli, vendar nam je bilo lepše kot se zdi, da je današnji mladini, danes imajo mnogi otroci preveč vsega, pa še niso zadovoljni. Včasih smo rekli, zaradi otrok in kur se pa sosedje že ne bomo kregali, otroke je treba vzgojit, kure pa spodit...,« nas je podučila Marija. Mariji Osolnikovi ali po domače Matijevčevi Milki, danes drugi najstarejši Dupličanki, so ob jubileju čestitali tudi okoliški sosedje in ji zaželeli še mnogo zdravih in srečnih let v krogu svojih domačih .... FRANC SVETEU Kamniški OBČAN MED NAMI 22. aprila 2004 11 Ob 20-letnici Osnovne šole 27. julij NJIHOVI MALI KORAKI VODjjJO K VELIKIM DOSEŽKOM Mi smo otroci enega sveta, želimo si pesmi prijateljstva, ni treba nam biserov, ne zlata, gradimo mostove prijateljstva. Te lepe misli učencev so nas pozdravile v prvih pomladnih dneh na osrednji prireditvi ob praznovanju dvajsetletnice delovanja Osnovne šole 27. julij. Koliko ljubezni prestopi vrata šole, vedo le tisti, ki jo občutijo. V četrtek, 25. marca, pa je šola na široko odprla svoja vrata obiskovalcem, da bi uzrli bistvo njihovega dvajsetletnega prizadevanja za razvoj otrok, za razvoj njihovih malih korakov, ki vodijo k velikim dosežkom. Osnovna šola 27. julij izobrazil je in usposablja učence s posebni mi potrebami. Sleherni človek, ki ga imaš rad, preneha biti navaden človek. Neha privlačnost veje iz njega. Nam na ljubo mu ni treba biti nezmotljiv, brez napak in popoln, saj ga vendar imamo radi. Edinstven je, enkraten, docela prvobiten in neponovljiv. lavcem, ustanovam in šolam v Kamniku, občini Kamnik in županu Tonetu Smolnikarju, obe ini Komenda in županu Tomažu Drolcu, ki jc finančno podprl izid jubilejne številke šolskega glasila Kresničke, šolam s prilagojenim šolo in kolektiv. Sprejela je velik izziv, ko se je odločila, da prevzame vodstvo šole. Ob redni službi je marljivo študirala, uspešno končala študij pedagogike na Filozofski fakulteti in šolo za ravnatelje. »Z nami si že od ustanot 'it ve šole. za njeno ohranitev si v dobro naših otrok prizadevaš tudi danes. Poučevala si v oddelku delovnega usposabljanja, učila prvih črk in številk naše prvošolčke. Učencem si skušala privzgojiti ljubezen do planin, ko si jih v okviru planinskega krožka navduševala za naravne lepote. Tvoj smeh je radoživ in sega nalezemo tudi drugi, če zapoješ, zapojemo tudi mi.- je med drugim povedala biserka Vo- S tako toplini sprejetjem in spoštovanjem drugač tlOSti, strokovnim pristopom in individualnimi oblikami dela pedagoški delavci na tej šoli svoje učenec usposabljajo za samostojno življenje in delo, da se čim bolj izobrazijo, razvijejo svoje sposobnosti in se socialno integrira jo. Učenci so zadovoljni zaradi sprejetosti, dobrih, predanih in prijaznih učiteljev in sodelovanja s starši. Lepo je bili v odnosu z drugimi, se družiti z njimi, izmenjavati poglede, izkušnje, skupaj doživljati novosti, prelomne situacije in dogodke. V šoli je prostor, kjer se srečujejo in si podajajo roki- učenci, učitelji In predstavniki družbe. Na slovesni prireditvi ob jubilejnem 20-lelncm delovanju šole, ki je bila hkrati posvečena občinskemu prazniku in prazniku mater, je ravnateljica Milenka Bra-jer ponosno povedala, da je prag šole prestopilo 232 učencev, ki so našli svoj prostor v družbi, se izšolali, zaposlili in si ustvarili svoje lastne družine, /daj je čas velikih sprememb - prenove učnih načrtov, načinov poučevanja in učenja s ciljem razbremenitve učencev z zmanjšanimi zahtevami po laklogralskem znanju, večje uporabnosti znanja in učencem bolj prilagojene šole. Čas, v katerem živimo, ni prav nič prijazen. Vse preveč je skrbi, stisk, negotovosti in nestrpnosti. ZittO se celoten kolektiv šole na čelu z ravnateljico I rudi, da bi bilo vsem skupaj dobro, da bi bili sposobni sprejemati drugačnost, se naučili živeti tudi z nečim, kar nam jc tuje, a zato ne nujno slabo. »Vsi skupaj dovolimo učencem, da so to, kar so, kajti brez pomena so lepe besede, ustavna določila, razne deklaracije in zakoni, če sami nimamo srca in poguma za naš lasten odnosilo otrok s posebnimi potrebami in spoštovanje drugačnosti« Nato sije Milenka lirajcr loplo zahvalila vsem, ki so karkoli dobrega storili za šolo in otroke, predvsem pa nekdanjim sodelavcem, Staršem, članom Sveta šole, zunanjim sode- Slovesnost ob jubileju s« pričeli učenci šolskega pevskega zbora in povezovalka programa prof. defektologije Tanja Ivanjko Kovačič. programom, s katerimi sodelujejo ter delavcem ms/s in ZRSŠ, Župan Tone Smolnikar je ob lej priložnosti povedal, da otroci najdejo pod streho tega zavoda toplino, domačnost in perspektivo svojega razvoja. Posebna strokovna pomoč, ki jo šola nudi otrokom poleg sprejetosti, predstavlja prelomnico na njihovi poli. Da otroci uzrejo sebe, odkrijejo svoj svet in svoj način delovanja, je najlepše darilo, ki nam ga lahko dajo. Zahvalil se jc učencem za to, kar so in kar prispevajo v naš prostor, učiteljem pa je zaželel, da bi še naprej dajali polet neslutenim potencialom slehernega otroka. Kolektivu šole so ob jubileju za strokovnost in uspešno izobraževalno delo eeslilali ravnateljica OŠ Marije Vere Violeta Vodlan v imenu aktiva ravnateljev osnovnih šol iz občin Kamnik in Komenda ter Glasbene šole Kamnik, ravnateljica OŠ ZUIM Kamnik Isa-belle Ikra,Tine Kralj, predsednik sekcije Društva dcfcktologov Slovenije, i/, OS s prilagojenim programom Zagorje, ki jc že vseh 20 let povezana z ()Š 27. julij. Ob lej priložnosti je predsednica Sveta šole 27. julij in učiteljica individualnega pouka biserka Vo-lasko Ocepek podelila priznanja vsem, ki ze 20 let na šoli prizadevno razdajajo svoje znanje in življenjsko moč: Zvonetu Repiču, Branki Lap, Mileni Brajer, Bojani Zadel, Janji Verbančič, Danici Grabnar in Danili Hro-vat. Posebna zahvala pa je bila namenjena Majdi Žlebnik, ki je Šolo uspešno vodila od samega začetka in požrtvovalno vztrajala vse do upokojitve leta 1999. V imenu celotnega kolektiva sije Biserka Volasko Ocepek iskreno zahvalila ravnateljici Milenki brajer za prizadevnost in skrb za laško Ocepek in Milenki zaželela, da bi imela vedrino in toplino srca še dolgo, dolgo... Program, ki ga je povezovala prof. defektologije Tanja Ivanjko Kovačič, so popestrili učenci šole z. igrico Nočni obisk, s skupinskim plesom Makarena, otroški pevski zbor pod vodstvom zboro-vodkinje Andreje Jancžič in mladinskega pevskega zbora pod vodstvom Danice Grabnar, tla dfr te je igral Martin Zlobko. Skozi veselje in smeh je mnogo stvari v življenju lažje speljati in z dobro voljo postane marsikaj drugače Kar je veliko in nepremagljivo, postane majhno. Kar na prvi pogled izgleda ležavno, naslednji trenutek preneha biti breme. Veselje na šoli vzdržujejo tudi s pesmijo. V dokaz je ob tej priložnos Sabina Trobevšek je svojo mamico Zdenko ob materinskem dnevu razveselila z lončnico, ki jo je iz papirja ustvarila sama. V razstavnem prostoru smo občudovali še mnoge druge izdelke, plod ustvarjalnosti otrok OŠ 27. julij Kamnik. ti zapel tudi učiteljski pevski zbor pesmi N'mov čez Izaro, Tam, kjer murke cveto, Na Gorenjsko vodi me siva pot... Na ogled je bila postavljena tudi razstava, na kateri je bilo predstavljeno, kaj vse so učenci dosegli, kaj zmorejo in znajo, s čim vse sc ukvarjajo. Sprehod po preteklosti... Zgradbo, v kateri je sedaj šola, so leta 1953 uredili za namene Dijaškega doma Ravnateljica Marica Breje jc svoje delo opravljala do leta 1964. Pod njenim vodstvom je bil leta 1958 dograjen tudi prizidek k stari stavbi, v katerem so bili jedilnica, kuhinja, dve učilnici, pet spalnic z dvema ležiščema in upravni prostori. Od leta 1964- 1977 jc bila ravnateljica Dijaškega doma Mala Drčar, od leta 1977 do 1978 pa Maja Vcrbole. Marico Brejc in Malo Drčar so mnogi UČcnd in gojenci Dijaškega doma imeli za svojo drugo mamo, saj sta vedno znali prisluhniti njihovim težavam. Mala Drčar si je po ukinitvi Dijaškega doma zelo prizadevala za otroke s posebnimi potrebami in pomagala uresničiti sanje staršev in otrok o svoji šoli, da se jim ni bilo potrebno voziti v šolo drugam. Od leta 1979 do lela 1982 je bila ravnateljica Majda Žlebnik, ki je po tem postala v.d. ravnateljice šole v ustanavljanju. in sedanjosti šole... Občinska skupščina Kamnik je leta 1982 sprejela sklep o ustano-viivi Osnovne šole 27. julij v ustanavljanju v zgradbi Dijaškega doma Kamnik za otroke s posebnimi potrebami. Šola jc dobila ime po nekdanjem občinskem prazniku, ki ga jc občina do leta 1996 praznovala v spomin na dogodke iz drugi- svetovne vojne, ko se je 27. julija začel oborožen upor proti okupatorju in sla v Kamniku padla prva partizana Dominik Mlakar in Anton Miklavčič. Za v.d. ravnateljico šole v ustanavljanju je bila imenovana Majda Žlebnik. 9. septembra 1985 je bila izdana odločba, da se lahko začne pouk za oiroke s posebnimi potrebami in domsko oskrbo kot celodnevna šola. Tako je bil 12. septembra 1983 prvi šolski dan. Od 1. do 8. razreda je bilo vpisanih 11 učencev, v oddelke vzgoje in izobraževanja pa 16 otrok in mladostnikov. Prvi učiteljski zbor je začel delo v sestavi: Branka Lap, Milenka Brajer, bojana Zadel, Janja Verbančii, Danica Grabnar, Danila Hrovat, Irena Bizjak, Oiga Ri-javec, Mojca Arzen še k, Milena Zrilič, Milan Ke-rec. Zvone Rcpič. Polona Kranjec in Cirila Scdušak Ostali delavci na šoli so bili: Cilka Rozman, Arnejka Daear, Francka Štrukelj. Štefka Martine, Fani Kramar, Štefka Sar 1 V TRZIN AvtomarkeT PRODAJNO SERVISNI CENTER BLATNICA 5, 1236 TRZIN Tel.: 01/562 33 00 • faks: 01/562 21 63 http://saloni.citroen/avtomarket-trzin/ CITROEN OMEJENA KOLIČINA VOZIL! XSARA DIZEL 110 KS ŽE ZA 3,450.000 SIT PICASSO 1.6i Z VSO OPREMO ŽE ZA 3,475.000 SIT NE BODITE MED TISTIMI, KI OSTANEJO BREZ! Kolektiv OŠ 27. julij Kamnik v letošnjem šolskem letu (dve učiteljici manjkata), ki opravlja odgovorno in kvalitetno delo z otroki, ki so drugačni, a postajajo z njihovo pomočjo uspešni, samostojni... navsky in ravnateljica Majda žleb nik. Do konca šolskega leta 1991/ 92 je bila šola organizirana kot celodnevna šola po tem pa kot osnovna šola / oddelki podaljšanega bivanja in oddelki vzgoje in iz obraževanja. Učenci se izobražujejo po programu z nižjim izobrazbenim standardom in so vključeni v interesne dejavnosti, ki si jih izberejo po svojih željah Delo v šoli daje učencem mnogo mozavest, da najdejo svoj prostor v svetu, v zaposlitvi, v lastni družini. Ravnateljica Milenka Brajer je v šolskem glasilu Kresničke ob 20. obletnici šole med drugim zapisala: »Nihče bolj kot mi. ki delamo na tej šoli, ne pozna stiske staršev, katerih otroci pridejo k nam. Ne morejo se sprijazniti z mislijo, da njth(/v otrok [Mdrebuje /josebno skrb in izobraževanje. Vendar večina staršev kmalu odvrže dvome in strah, Šoli za 20. rojstni dan Za njen rojstni dan želim ši imela šola še veliko dsluju njihov otrok iz dneva v dan zrelejši, samostojnejši in končno mladostnik kot vsi dragi Otrok nuna imeli prioi< o biti drugoten l/tli man/ uspešen i hI drugih. Bistveno je, da.starši ne obupajo zaradi otrokovih učnih težav in mu pomagajo na poli k usf>ehu in priznanju. $ tem, ko jih fx> sili pošiljajo v redne programe, svojim otrokom najbolj škodujejo Drugačnost ni nobena sramota, lahko je t elo prednost le izrabili in priznali jo moramo liisti etin /e da morajo starši tvoje oiroke sprejeti takšne, kot so, ne pa takšne, kot hi sami želeli, da morajo bili Ob vseh l>riliskih na otroke zaradi jrreobremenjenosti in jrrevelike zahtevnosti j/rogramot • se pojavljajo težave na otrokovem čustvenem in osebnostnem področju Pogosto trj>i vsa družina, ker se ne sooči z resničnim stanjem Z gotovostjo lahko rečem, da smo v teh dvajsetih letih Opraviti veliko kvalitetno in odgovorno delo. na katerega smo ponosni In s katerim se lahko /johvalimo.' Potrditev za to so nekdanji učenci, ki se pogosto vračajo v šolo po pomoč, nasvet ali na pogovor, starši in zunanji člani Sveta šole, ki spremljajo delo in pomagajo šoli in njenim otrokom. VERA MEJAĆ ^■PUBLICUS Lepo prvomajsko praznovanje želimo! KAMNIK Cankarjeva 11 KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK d.d. KAMNIK. Cankarjeva 11 /itn innj.Jif 12 22. aprila 2004 ŠPORT - PLANINSTVO Kamniški OBČAN V SVOJEM ČETRTEM ZAPOREDNEM FINALU STARTALI SLABO! Kamniški odbojkarji so se v tretji tekmi polfinala državnega prvenstva v odbojki z zmago nad Svitom iz Slovenske Bistrice uvrstili v finale Državnega prvenstva, kjer se merijo z ekipo Šoštanja To-polščice, ki se je letos močno okrepila in v polfinalu premagala Salonit iz Anhovega. Ekipa, ki si je lansko leto šele v zadnji tekmi proti Salonitu zagotovila nastop v 1. ligi, se je letos okrepila s Pomurcema Totom in Fujsem, Mariborčanom Pomrom in lanskoletnim igralcem Calcita Satlerjem. In prav ti igralci so nosilci igre pri ekipi, ki je tudi v finalu startala izjemno in v Športni dvorani Kamnik pred 800 gledalci s 3:2 presenetila Kamničane, v drugi tekmi pred domačim občinstvom pa Kamničane popolnoma deklasirala in jih premagala s 3:0. V obeh tekmah so imeli Kamniča-ni težave predvsem s servisom in sprejemom ter blokom, kar pa je na nasprotni strani delovalo brezhibno in organizator igre Rok Sat-ler je na obeh tekmah zlahka razigral vse igralce. S tem pa je imel velike težave Kamničan Dušan Ilič, saj so bili sprejemi vse prej kot na ravni finala, predvsem »šepa« sprejem najizkušenejšega igralca Marinka, prav tako pa se pozna odsotnost Mitje Pleska. Kamniški trener Marko Bru-men vse preveč pozablja na igralce na klopi, ki bi lahko prinesli preobrat v igri. Prav tako v finalu slabše igrata Turk in Makovec, svetla točka pa sta Ribič in Kotnik. Tretja tekma se je igrala to sredo v kamniški športni dvorani in upajmo, da so Kamničani zabeležili svojo prvo zmago v finalu. V primeru, da so jo, bo četrta tekma v Šoštanju v soboto ob 19.00 uri, morebitna peta pa v Kamniku v sredo, 28. aprila, ob 20. uri. Cico 1. Kamničanom v boju s Salonitom ne gre najbolje. KOLESARSKI MARATON KRANJ - JEZERSKO »S KOLESOM V EVROPSKO SKUPNOST« v nedeljo, 2. maja Ob zgodovinskem prazniku, kot je pridružitev Slovenije k Evropski skupnosti, prirejajo Kolesarki klub SAVA KRANJ in Lokalna turistična organizacija KOKRA iz Kranja, 0AMTGKATC Ortsgr. Bad Eisenkappel und ARB0 Ortsgr. Bad Eisenkappel množično kolesarsko prireditev S kolesom v Evropsko skupnost Na traso, dolgo 37 kilometrov, se bodo kolesarji podali iz Mestne občine Kranj, preko občine Šenčur, Preddvor do Jezerskega, istočasno pa bodo kolesarji krenili tudi iz Železne Kaple do Jezerskega. S krajšim kulturnim programom na startu v Kranju in kulturno zabavnim programom na cilju ob Planšarskem jezeru na Jezerskem, organizatorji vabijo, da se pridružite zgodovinskemu prazniku pridružitve Slovenije k Evropski skupnosti. START bo na Slovenskem trgu v Kranju ob 10.30, cilj pa pri Planšarskem jezeru na Jezerskem. Prijavite se lahko na na naslov Kolesarski klub SAVA KRANJ, Škofjeloška 14, Kranj; Fax: 04 231 21 78; Email: kksava@S5.net., in na dan prireditve od 8. do 9.30 na startu na Slovenskem trgu v Kranju. Štartnina v predprijavah znaša 2.000,00 SIT, na dan prireditve pa 2.500,00 SIT. Vsi udeleženci, ki se bodo prijavili, prejmejo spominsko majico in medaljo, na cilju pa malico in pijačo. LIP RADOMLJE Smo podjetje z več kot stoletno tradicijo. Ameriški kupci poznajo naše izdelke že več kot štirideset let. V zadnjih letih smo proizvodni program prenovili in izpolnili pričakovanja tudi najzahtevnejših kupcev. K sodelovanju vabimo: - več MIZARJEV (za zahtevna proizvodna dela) Kandidati morajo imeti IV. stopnjo poklicne izobrazbe lesarske smeri, lahko tudi brez delovnih izkušenj. - SUŠILNICAHJA Kandidati morajo imeti IV. stopnjo poklicne izobrazbe lesarske smeri, izkušnje s področja sušenja lesa, zaželen je izpit iz sušenja lesa. - STROJNIKA KOTLA Kandidati morajo imeti končano IV. stopnjo poklicne izobrazbe kovinarske, strojniške ali elektro smeri in izpit za strojnika kotla. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: LIP Radomlje d.d., Pelechova 15, 1235 Radomlje Najboljše tri ekipe PODROČNO PRVENSTVO V MALI ODBOJKI Odbojkarski klub Kamnik in PC Domžale sta organizirala pod ročno prvenstvo v mali odbojki za dečke in deklice. Pri dečkih, ki so igrali v Kamniku, so po dolgem času brez naslova ostali igralci ()ŠToma Brejca, ki so jih v napetem finalu z 2:l premagali igralci OŠ Jurija Vege iz Moravč. Tretje mesto so si priigrali igralci OŠ Stranje. Pri deklicah, ki so igrale v Medvodah so slavile igralke OŠ Preska, pred ()Š Prana Albrehta in OŠ Toma Brejca. V obeh kategorijah je očiten napredek v igri, predvsem pa razveseljuje dejstvo, da so z mlajšimi kategorijami začeli delati tudi na domžalskem in medvo.škem področju. Cico 1. v_,__' KOŠARKA PONOVNO V KAMNIKU Nadaljujemo z začetimi koraki k ponovni oživitvi košarke v kamniški občini. Tekmovanja pod okriljem KZS Pionirska ekipa Calcit Mavrica bo nastopala v II.SKL. Cilj pri oblikovanju pionirske ekipe je ustvariti svoje igralsko jedro, iz katerega bomo pozneje črpali potenciale za mladinske ekipe. Vabimo pionirje rojene 1. 1990 in mlajše, da se nam pridružijo pri treningih v telovadnici v Zdravstvenem domu ob četrtkih od 17. do 18.30. Z vami naj prvič pridejo starši, s seboj prinesite fotokopijo osebnega dokumenta. Tekmovanje II.SKL se bo pričelo 9. maja. Člani bodo pričeli svojo pot v III.SKL s ciljem, da v prvem letu tekmovanja preskočijo v II.SKL, Mavrični dan košarke V soboto, 8. maja, bo v kamniški Športni dvorani potekal Mavrični dan košarke. Prireditev se bo pričela ob 9. uri s turnirjem šolskih ekip ljubljanske regije. Od 1330 do 18h se bo odvijal turnir, ob 19.30 bo na sporedu ekshibicijska tekma kamniških košarkarjev proti ali starš ekipi znanih in uveljavljenih košarkarjev. Med tekmovanji bomo poskrbeli za zanimive vložke, izkupiček od srečelova pa bomo namenili Alešu Žagarju iz Podgorja. Vabimo vse, ki bi želeli sodelovati, da se nam pridružijo. Zahvaljujemo se kolektivu Calcit d.d. za pokroviteljstvo tekmovalnih ekip in Občini Kamnik za pomoč pri organizaciji prireditve. Več informacij in prijavnice lahko najdete na http://www.drustvo-mavrica.si. Kamniška košarka je v preteklosti pozitivno oblikovala že marsikaterega mladostnika, zakaj jim tega ne bi omogočili še danes? Letos že 16. Mekinjski kros Športno-kulturno društvo Mekinje deluje na kulturnem področju z organizacijo raznih prireditev, kot so razstave, glasbene prireditve, koncerti in proslave. Deluje tudi dramska sekcija, ki je v minulem obdobju s svojimi gledališkimi predstavami zelo uspešno nastopala doma in drugod po Sloveniji. Na športnem področju društvo nudi krajanom možnost rekreacije. Že več let uspešno deluje sekcija za aerobiko in pohodništ-vo. Prizadevamo si, da bi čim več krajanov koristilo dvorano, kjer lahko posamezne skupine igrajo odbojko, košarko, nogomet in druge športe. Želimo si tudi organiziranih rekreacij izven dvorane. V zimskem času je veliko zanimanja za smučarske skoke in teke, v letnem času pa bi bilo po- trebno ponovno usposobiti balinišče in urediti manjše igrišče v Prašnikarjevem parku. Športno kulturno društvo Mekinje tudi letos na praznik 27. aprila organizira tradicionalni 16. MEKINJSKI KROS s startom ob 10. uri. Rekreativni tek poteka po mekinjskih gozdovih in je namenjen tekmovalcem vseh kategorij, od predšolskih otrok do najstarejših tekačev. Najboljšim društvo nameni poleg medalj tudi visoke denarne nagrade, zato se krosa udeležujejo tudi najboljši tekači iz vse Slovenije. Vse potrebne informacije lahko dobite na spletni strani Športne unije Slovenije http:/www.sportna-uni-ja.si ali po telefonu 031/318-988. Vsi ljubitelji teka vljudno vabljeni! AVTOCENTER SUBELj d.o.o. Obrtniška ul. 8, Domžale razpisuje prosto delovno mesto PRODAJALCA VOZIL Pogoji za opravljanje dela: - končana V. stopnja izobrazbe smer ekonomsko-komercialni tehnik, - vsaj 3 leta delovnih izkušenj, - znanje angleškega jezika in poznavanje dela z računalnikom. Prijave z dokazili o izobrazbi, delovnih izkušnjah in kratkim življenjepisom pošljite na zgornji naslov v 8 dneh po objavi. OBČNI ZBOR POSTAJE GRS KAMNIK Letošnji redni letni občni zbor postaje GRS Kamnik je bil 18. marca v prostorih GRS na Perovem. V času od prejšnjega občnega zbora pa do sedanjega se ni zgodilo kaj bistveno novega, razen reševalnih akcij, ki jih pa tako in tako ni mogoče načrtovati. Ker se običajno pregleduje delo za eno leto, je bilo to storjeno tudi tokrat. Postaja, ki šteje normativno 30 reševal cev z licenco za reševanje, 12 izrednih članov in 3 nove pripravnike, je v letu 200.3 izvedla 28 reševalnih akcij, ki so jih, kadarkoli je bilo to možno, i/vedli s pomočjo helikopterja. Poleg osnovne »kurativne« dejavnosti je bilo izvedenih tudi nekaj preventivnih dejavnosti: spremstvo na organiziranih množičnih akcijah, kot so »Dan Kamniških planin«, prireditve na Veliki planini, udeležba na akciji »Vrnimo se zdravi z gora« in podobno. Veliko časa in energije je bilo usmerjeno v usposabljanje. Tako je bila izvedena zimska vaja in obnavljalni izpit iz zimskega dela, kopna vaja in obnavljalni izpit iz kopnega dela, helikopterska vaja, vaja iz reševanja iz sotesk, z dreves in s sedežnic, vse to za člane. Za pripravnike pa šc izpit iz prve pomoči, zimski del in usposabljanje za kopni del. Trije člani in en zdravnik so sodelovali v usposabljanju za reševalce - letalce, dva vodnika lavinskih psov sta se redno udeleževala usposabljanj, več članov se je udeležilo različnih medpostajnih akcij, inštruktor pa je redno sodeloval na vseh inštruktorskih usposabljanjih. Veliko časa in energije je zahtevala izgradnja zavetišča in skladišča opreme na Veliki planini, ki še ni povsem dokončano, vendar se zasilno že uporablja. Načrti za prihodnje delo so usmerjeni predvsem v usposabljanje, saj se reševalnih akcij, oziroma »intervencij«, kot se jim po novem uradno reče, ne more načrtovati. Načrtuje se lahko samo to, da bodo člani čimbolje pripravljeni, da bodo kos nalogam. Glede na to, da je vedno več helikopter skih reševanj, postaja sedanja lokacija počasi neustrezna za helikoptersko pristajanje, zato so se pričela iskanja ustreznejše lokacije. SLABO VREME V PATAGONIJI Klemen Mali je v decembra 2003 odpotoval v Južno Ameriko. Tam je nameraval z Američanom Chrisom Turianom preplezati 1200 m visoko smer Tehuelche z oceno 6b+, A2 v severozahodni steni 3.445 m visokega Fitz Roya (Fl Chalten), najvišjega vrha tega območja. Smer je v januarju 1986 preplezala odprava šestih italijanskih alpinistov, vendar je I SO m smeri potegnila po smeri Anastazijeva. Njihovo delo sta v letu 1996 dokončala Američan Doug Byerly in Argentince Rolando Garibotti. Toda Klemnova »mini odprava« ni imela sreče z vremenom. V času od 12. decembra 2003 do 7. januarja 2004 ni bilo nobenega daljšega (vsaj en cel dan) obdobja lepega vremena, tako da so se vsi poskusi vzpona po nameravani smeri končali v vznožju ali že v bazi. Kljub vsemu pa jima je uspelo v dveh urah in pol preplezati 500 m visoko smer Ilrennerjev raz (6a+/ 4-5) v Aguji Guillaumetu in nato sestopiti v slabem vremenu. Poleg tega sta preplezala še 1.500 m visok ozebnik v južni steni 2.029 m visokega vrha 30'Universario in si ogledati Fitz Roy, ki so ga kmalu spet zagrnili oblaki. Po zapustitvi območja HI Chaltena je Klemen odpotoval v Bariloehe, kjer je v do 300 m visokih granitnih stolpih Freya opravil še celo vrsto tež jih in lažjih vzponov. Bojč MLADI KAMNIŠKI PLEZALCI NA TEKMI V ŠENČURJU Težavnostne tekme za mlajše kategorije, ki je potekala v Šenčurju (v okvira gorenjske lige), 21. 0.3. so se udeležili tudi mladi kamniški plezalci. V kategoriji mlajši dečki je Rok Hribar dosegel 2. mesto. (:eprav je na kvalifikacijah prišel do vrha smeri - tako kot še dva druga tekmovalca, se mu je v finalu 1. mesto za las izmuznilo, tako da se je moral zadovoljiti z dragim. Od ostalih kamniških tekmovalcev v tej kategoriji Jaka Capuder dosegel 14., Bojan Mijatovič pa 16. mesto. V kategoriji mlajše deklice je bila Urška Kramar 14., mlajši cicibani pa so dosegli naslednje rezultate: 13. mesto: Peter Jereb, 16. mesto: Andraž Balantič, 19 mesto: Miha Kramar. MOJCA VOI.KAR KAR TRIJE TEKMOVALCI VIRTUSA NA ZMAGOVALNIH STOPNIČKAH V soboto, 3. aprila, je v Žalcu potekala 1. pokalna tekma za dečke in deklice, ki jo je organizirala Karate zveza Slovenije. Na tekmovanju je sodelovalo 36 karate klubov s skoraj 500 tekmovalci, ki so se pomerili v katah in borbah. Kamniške barve so ponovno zastopali karateisti Karate kluba Virtus Duplica. Na turnirju so sodelovali štirje tekmovalci, ki so se pomerili v borbah: Matej Jeglič, Dejan Kyrinov, Domen Stražar in Matic Klančnik. Po dolgem in napornem tekmovanju so bili tekmovalci in njihov trener Vladimir Stanič več kot zadovoljni z doseženimi rezultati. V kategoriji mlajših dečkov do 48 kg - borbe so kar trije posegli po odličjih. Dejan in Domen sta si delila tretji mesti, Matic pa si je po treh zmagah in eni izgubljeni borbi priboril 2. mesto. Čeprav je Matej Jeglič ostal brez dobre uvrstitve si tudi zasluži pohvalo, saj se je glede na to, da je bilo to njegovo prvo tekmovanje, zelo dobro boril. Poleg medalj in diplom so se tekmovalci razveselili velikanske pizze, ki jim jo je obljubil njihov trener za dobre uvrstitve. Z veseljem in užitkom so jo pojedli in se polni vtisov s tekmovanja srečno vrnili domov. Zopet se je dokazalo, da se v klubu dobro trenira in da uspehi niso zgolj naključja, temveč sad trdega dela trenerja in njegovih učencev. Tekmovalcem za dosežene rezultate čestitamo. B. S. + + Kamniški OBČAN ZANIMIVOSTI - IZ DRUŠTEV 22. aprila 2004 13 OPERATIVNA PRIPRAVLJENOST GASILCEV PGD KAMNIK NA VISOKI STOPNJI (II.) Nadaljevanje i/, prejšnje številke Kar 369 aktivnosti v lanskem letu je zahtevalo 9338 ur gasilcev v letu 2003, je Imelo PGD Kamnik 369 aktivnosti, /a kar je 2837 gasilcev porabilo 93.38 ur in sicer: - 48 požarov, zanje je 1042 gasilcev porabilo 5236 ur, - 93 tehničnih nesreč (kamor so vštete prometne nesreče in nesreče ob izlitju nevarnih snovi ter druga tehnična pomoč), zanje je 6I4 gasilcev porabilo 1 198 ur, - naravnih nesreč smo imeli 5, zanje je 61 gasilcev porabilo 159 ur, - preventivnih nalog smo opravili 3 i. 97 gasilcev je v ta namen porabilo 1 59 ur, - imeli smo 16 vaj, sodelovalo je 167 gasilcev s 328 urami, gasilskih straž je bilo 9, na njih je sodelovalo 91 gasilcev 335 ur, enoto iz sektorskih društev na dežurstvo /a primer dveh ali več intervencij. Vse več nesreč z nevarnimi snovmi Narašča Število nesreč z nevarnimi snovmi. Intervencije ob nesrečah z nevarnimi snovmi so tehnično zahtevne in ekološko obremenjujoče. Neupoštevanje predpisov pri skladiščenju in prevaža nju nevarnih snovi pa te nevarnosti še povečuje. V našem društvu imamo opremo za reševanje v primeru tovrstnih nesreč. Nujno pa moramo razmišljati tudi o opremi za začasno skladiščenje in odstranjevanje teh snovi, kar pa ni primarno naloga gasilcev, temveč drugih pristojnih služb. Pri nesrečah z nevarnimi snovmi so problem tudi razna vpojna sredstva in druga oprema, ki je sorazmerno draga in večinoma predstavlja potrošni material za enkratno uporabo. Zato te nesreče predstavljajo veliko stroškovno Udeleženci članskega tekmovanja GZ Kamnik za leto 200.V - za vzdrževanji- vozil in vozne ga parka ter opreme je 19 i gasilcev porabilo 477 ur, - drugih aktivnosti, kot so odpiranje stanovanj, zapiranje vode in ostale tehnične pomoči, je bilo 65, zanje je 299 gasilcev porabilo 457 ur. Zgornji podatki nam kažejo, da bi imeli v primeru, da bi bile akcije enakomerno porazdeljene, skoraj vsak drugi dan intcrvcin i jo. Nekajkrat smo imeli dve intervenciji zaporedoma in enkrat celo dve istočasno, tako, da imamo že nekaj časa pravilo, da v primeru izvoza celotne gasilske enote na intervencijo, dežurni pokliče obremenitev za nase društvo. Vozni park in opremljenost društva zagotavljala uspešno izvajanje tudi najzahtevnejših intervencij. Z leti pa se vozni park stara, zato si prizadevamo za pomlajevanje vozil in opremljanje s sodobno gasilsko zaščitno in reševalno opremo, ki je nujno potreb na za izvajanje zahtevnih intervencij, Konec leta 2002 smo pričeli z. nabavo novega gasilskega vozila za tehnično reševanje in reševanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi. Za radi dotrajanosti pa smo prodali vozilo, ki smo ga uporabljali za prevoz gasilnih aparatov. ax Qantz za ljudi, Hvali in ptice storili velik korak k izboljšanju razmer. Seveda pa bo to šele začetek. Potepuške mačke in pse odstranjevati, domače pa pod nadzor! Moda zadnjih let, da moramo v hiši ali ob njej imeti domačega ljubljenca, naj bo ta maček ali pes. je prerasla v pravo evforijo. Pri vsem tem pozabljamo, da je lahko ljubljenec tudi hrček, ptiček, zajček ali podobna žival, ki bo nas in naše otroke prav tako razveseljevala, a nas ne bo obremenjevala - zlasti pa ne soseske. Navsezadnje naj velja staro pravilo: »Naj ne bo soseska žrtev vašega hobija ali Ijitbiteljslva.'' V urbanem naseljuje tO pravilo še kako umestno in ga pravi ljubitelji Hvali tudi dosledno upoštevajo. Zal pa so tudi »ljubitelji«, ki žival z veliko vnemo kupijo, a jih ob SRAKA Pit •!»•." strah in trepet ptic pevk spoznanju njenih pozneje izkazanih potreb volja mine in se Hvali po hitrem postopku znebijo. Če gre v takem primeru za mačka, ki je po naravi izreden individualec, bo iz njega postal neusmiljen lovec, ki ne bo lovil samo miši in voluharjev, ampak bo pretaknil vse, tako po tleh, kot po drevju, in tako postal pravi bič bolji za vsa. nič hudega sluteča malu bitju. Ker je maček predvsem nočni lovec, bo izpraznil tudi vsa njemu dostopna ptičja gnezda. Naša naloga naj bo. da poskrbimo za zadovoljivo prehrano in nadzor obnašanja našega mačka, predvsem pa mu ne dovolimo plezanja po drevju- Klateški pes je sicer večji revet od mačka, vendar pa tudi ta za naravo predstavlja velika nevarnost. Kot livu! tropu se zna združiti s sorodniki in da skrajnosti izstradan klati vse od kraja, pri čemer niso v nevarnosti samo domača perutnina in drobnica, ampak tudi vsa divjad, ki jo je mogoče izslediti na tleh. Tam pa gnezdijo tudi nekatere ptice kot so: škrjanei, ei-pe, pastirice in strnadi. če ne omenjamo fazanov in jerebic, zajčkov in ostale divjadi. Nadaljevanje na 14. strani Volilni občni zbor Planinskega društva Kamnik Dušanu Štefuli priznanje »Častni predsednik«. Občnega zbora Planinskega društva Kamnik 19. marca v dvorani razstavišča Veronika Kamnik se je udeležilo veliko število članic in članov društva ter predstavnikov prijateljskih planinskih društev. Sodelovali so kar trije predsedniki Planinske Zveze Slovenije: Tomaž Banovec in Andrej Brvar, nekdanja predsednika in Franci Ekar, sedanji predsednik PZS. Pred začetkom rednega dela so z lepim kulturnim programom nastopili: Janez Majceno-vič in Rok Lap, člana kamniških Kolednikov, ter harmonikar Božo Matičič. Slišali smo planinske in narodne pesmi ob spremljavi harmonike. S skeči se je predstavila planinska skupina iz Osnovne šole Šmartno v Tuhinju z mentorico Lučko Derganc. Glavno poročilo o delu PD v lanskem letu je podal predsednik društva Dušan Štefula, o delu alpinističnega odseka načelnik AO Aljoša Markač, o delu Gorske reševalne službe načelnik Janez Podjed, poročilo nadzornega odbora in poročilo o finančnem poslovanju društva je posredovala predsednica NO Slava Repše, predlog delovnega in finančnega načrta pa načelnik Gospodarskega odseka Jože Klene. la ostaja v aktivnem planinskem življenju kot član upravnega odbora. Za njegovo večdesetletno uspešno delo in za učinkovito vodenje društva v zadnjih letih se mu je na občnem zboru zahvalil novi predsednik Ivan Resnik in mu izročil posebno DIPLOMO z napisom - ČASTNI PREDSEDNIK. Franci Ekar, predsednik Planinske zveze Slovenije, je predstavil nekatere konkretne naloge planinske organizacije, kijih bomo planinci uresničevali v bližnji prihodnosti, zlasti po vstopu v Evropsko skupnost. V nadaljevanju sta bili podeljeni »Spominski plaketi« PD Kamnik ob 110-letnici PD. Prejela sta jih: Tomaž Banovec, dolgoletni predsednik PZS, in Andrej Brvar, prav tako večletni predsednik PZS. Zahvalila sta se za to veliko priznanje, ki jima veliko pomeni. Dušan ŠteTula kol dosedanji, častni predsednik, in Ivan Resnik, novi predsednik Planinskega društva Kamnik Predstavniki planinskih društev so izrazili čestitke in dobre želje za še tako plodno medsebojno sodelovanje. Ob zaključku rednega dela občnega zbora so pohodnikom, ki so se udeležili 10, 20 ali 30 pohodov v organizaciji društva, podelili bronasta, srebrna in zlata priznanja. STANE SIMŠIČ Po krajši razpravi so bila poročila soglasno sprejeta. Matevž Košir, predsednik kandidacijske komisije, je predstavil predlog novih društvenih organov. V organih društva je tako prišlo do precejšnjih sprememb in pomladitev. Dušan Štefula, dosedanji predsednik PD, ni želel ponovno prevzeti predsedniške dolžnosti, zato je bil za predsednika društva soglasno izvoljen Ivan Resnik, dolgoletni član PD (od leta 1970) in aktivni alpinist. Dušan Štefu- DOM V KAMNIŠKI BI&TBICI VABLJENI NA PRAZNOVANJA v soboto, 1. maja, ob 11. uri proslava, nato igra ansambel Toneta DJjsa v nedeljo, 2. maja, popoldan z ansamlom cSonček V prijetnem ambientu vam postrežemo - raznovrstno domačo hrano, nedeljska kosila, jedi z žara ... Vabljene zaključene družbe do 70 oseb, pri nas lahko prenočite. Informacije ts 01/83 25 544, 031/684 147 Dom je redno oskrbovan in odprt vse dni v tednu, od nedelje do četrtka od 8. do 20. ure, ob petkih in sobotah od 8. do 22. ure. Odlično založene ptičje krmilnice v Kamniku samevajo (II.) Nadaljevanje iz 13. strani Prav zaradi tega naj ljubitelji psov na svojih sprehodih po polju ali gozdu ne spuščajo psa iz vrvice, će pa že. naj se pes sprehaja tesno ob nogi - torej pod nadzorom. Dobro vzgojen in socializiran pes sicer ne bo napadal drugih živali, pa kljub temu. Že njegova prisotnost in sam pogled v naključno najdeno gnezdo sredi travnika bosta predstavljala določen šok, ki pa je vse prej kot dobrodošel za katerikoli živo bitje. In zdaj še srake kot prava živa nadloga! Vsem. že več let motečim dejav- nikom, se zadnja leta vse pogosteje pridružuje še množica srak. ki so prava mora za vse ptice pevke v času gnezdenja in njihove reprodukcije. Sraka (Pica pica). črno-hela ptica dolgega repa, dolgega vratu in močnega kljuna, sodi v družino vran skupaj s šojo, sivo in črno vrano, krokarji in kavkami. Po izgledu prava lepotica bleščečega perja je sicer obgozdna ptica, ki pa se je zadnja leta vse bolj in bolj približala urbanim naseljem, kjer v krošnjah visokih dreves tudi gnezdi. Kot vsejeda, kiji nadvse ugaja tudi meso, v zmernem številu predstavlja neke vrste »komunalca«, ki v naravi čisti vse tisto slabotno, slabo zavarovano, bolno in poginulo. V prekomernem številu pa je ---.....— ~.............~r~-...l MATIČNI PODATKI ZA FEBRUAR in MAREC SMRTI: - SITAR BRANKO, Kamnik, Tunjiška c. 2, upok., star 75 let - KOŽEU ANTON, Tunjice 43, krneč.upok.. star 76 let - ZOBAVNIK CECILIJA, roj. Jež, Šmarca, Stegne 4, upok., stara 76 let - GODICEU JOŽEFA, Kamnik, Ljubljanska C. 84, upok., stara 72 let - JERIČ ANTON, Buč 24, upok., star 73 let - TURK IVICA IVANA. Kamnik, Ljubljanska c. 58, stara 68 let - ROZMAN JOŽEF, Kamnik, Streli.ška ul.3, upok., star 92 let - MART1NC MARIJA, roj. Šimenc. Godič 19, upok. stara 74 let - BERNOT CIRIL, Kamnik, Ljubljanska c. 3A, star 77 let - PUŠKAR MUSTAFA, Črna pri Kamniku 13. star 78 let - ZLATNAR AMALIJA, Godič 76, stara 75 let - REBOLJ MARIJA, Ul. Erne Starovasnik 25, Zgornje Poljča-ne, upok., stara 82 let - URŠIČANGELA, roj. Jagodic, Bistričica 17. upok.. stara 93 let - JENKO MARIJA, roj. Kranjc, Kamnik, Novi trg 17, upok., stara 97 let - ZAGORC JOŽEF, Kamnik, Župančičeva ul.l, upok., star 84 let - ŠTOJS LUDVIK, Kamnik, Perovo 7, star 60 let - VIDMAR ALEKSANDER. Godič 46, inv. upok., star 39 let - LETNAR MARIJA, roj. Golob, Jeranovo 15, upok., stara 83 let - SESEK JAKOB, Šmarca, Gornji log 9, ključavničar, star 38 let - RAVNIKAR MARIJA, Mlaka 5, stara 65 let - SLEVEC JANEZ, Trbovlje, Prapreče 18, star 39 let - PIRŠ JOŽEFA, roj. Golob, Loke v Tuhinju 23, upok., stara 55 let - STANKOVIČ BRANISLAV, Mekinje, Cankarjeva c. 25, upok.. star 70 let - ROPAŠ IVANA, roj. Zaleznik, Šmarca, Habjanova ul.6, upok., stara 75 let - ŽEBOVEC ANGELA, roj. Nahtigal, Podgorje,Podgorje 76, upok.. stara 90 let - GLOBOČNIK STANISLAV, Suhadole 33, upok., star 91 let - KUŠAR DANICA, roj. Seršen, Suhadole 7C, referent, stara 45 let - SLANA IVAN, Kamnik, Klavčičeva ul.7, upok., stara 68 let POROKE: - MAŠERA ZVONIMIR. Ljubljana, Zoletova ul. 1. s.p..star 48 let in BO YA DZH YYE V A TETYANA, Ukrajina, stara 43 let - TROBEVŠEK ANTON, Kamnik, Župančičeva ul. 6A, monter, star 26 let in VODE VANDA, Komenda, Glavarjeva c. 78, profesor defektologije, stara 25 let - VELKOSKI ZORAN, Prilep, Gjorgji Abadžiev 4, sam.podjet-nik, star 26 let in BOŠESKA BlUANA, Križ 30, trgovka, stara 23 let STEKLARSTVO IRMI HOMEC ■ DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik prava katastrofa za pernati živali okrog nje. Ob gozdu je imela naravnega sovražnika v obliki kune zlatice, raznih ujed in seveda sorodnih vran, ki si med seboj tudi pustošijo gnezda, ob preselitvi v mesta pa je ostala oh obilici hrane tudi popolnoma brez naravnih zavor pri njenem razmnoževanju. Med ljudmi je znana kot kradljivica, ki odnaša vse, kar se sveti. To je seveda res, žal pa je tudi velika stak-Ijivka, zlasti v času paritve. Takrat dobesedno pretakne vsako drevesno vejo, vsako gnezdilnico ali drevesno duplo in vsak kotiček stavbnega ostrešja, kjer običajno gnezdijo ptice pevke. Ko naleti na gnezdo, obvezno pobije in zaužije vsa jajca, še bolj pa ji gredo v slast živi mladički. Tudi gnez.dilnica v našem vrtu ni varna pred njo, zlasti če smo pod vhodno luknjo gnez.dil-nice namestili pristajalno paličico. Ta ji pomaga tako, da stoječa na njej mirno sega s svojim dolgim vratom v notranjost in golta mladičke enega za drugim. Ker število srak na našem področju presega vse razumljive okvire, so potrebni nujni in hitri ukrepi, da jih bomo čim intenzivneje preganjali z mest, kjer bi rade gnezdile. Število se bo na ta način vsaj malo omejilo, hkrati pa se bo marsikateri par prisiljen umaknili iz mestnega področja. To bi bilo skrajno z.až.eleno, saj opažamo, da se zadnja tri leta srakam v mestu pridružujejo na polju živeče sive vrane. Družno in v velikem številu bodo uničile še listo skromno število gnezd, kar bo imelo za posledico - počasno in popolno izginotje ptic pevk. Tudi lovci z odstrelom lahko v tej akciji precej pripomorejo. Zakon jih sicer omejuje s prepovedjo streljanja v bližini naselij, kar pa gre le v prid srakam, ki so skupaj s šojo. sivo vrano, fazanom in raco mlakarico nezaščitene in torej povsem običajna odstrelna divjad. DRAGO KOVAČIČ MALI OGLASI Garažo ob Ljubljanski cesti (blizu Svetilnika) oddam ali prodam. Tel.: 041/662-450. Zazidljivo parcelo do 500 m' v Kamniku ali bližnji okolici kupim. Tel.: 041/943-753. Instruiram matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57, 041/ 322-571. SERVIS RAČUNALNIKI nadgradnje - internet - instalacije kartuše in tonerji za tiskalnike mrežni in ostali povezovalni kabli - odstranjevanje virusov TProdaja na obroke I TECH do o , Ljubljanska c. 21e, KAMNIK (v obrtni coni Duplica) www.tech.st GOSTILNA LEDRAR Žiga Leber, s.p., Loke v Tuhinju, tel.: 01/839-27-82, 041/732-802 VABLJENI NA SREČANJA (obletnice, poroke, birme, obhajila) v prijetnem ambientu, tudi na letnem vrtu, ob izbranih domačih specialitetah naše kuhinje - jedi iz konjskega mesa, jedi s tartufi, ribje specialitete ... ObKcilc nas vsak dan od 8. do 22. ure, ob petkih in sobotah od 8. do 24. ure, ob torkih zaprto. PRIPRAVLJAMO TUDI POGOSTITVE NA TERENU - HLADNE IN TOPLE BIFEJE KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na telefonsko številko 01/56-55-120. AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje,tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo-tovarniške cene - UMETNA GNOJILA - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance - MOKA tip 500, SLADKOR UGODNE CENE - v prodaji še SEMENSKA KORUZA - JABOLKA za ozimnico in prešanje - SEMENSKE TRAVE Na zalogi seno - BRIKETIRANO NAJPAMETNEJŠI IZKORISTI POPUSTE ŽIVIM, DA VOZIM MHMM NORM '3-i www.avtocenter-subelj.si Obrtniška ul. 8, Domžale tel.: 01/72 16 221 01/72 44 234 ♦ KREDIT NA POLOŽNICE ♦ BANČNI KREDITI DO 60 MESECEV ♦ STARO ZA NOVO SALON KERAMIKE URAL Bolkova 12, Homec VELIKA IZBIRA! ■ italijanska in španska keramika, granitogrezi ■ sanitarna oprema, kabine, masaže ■ zaključna dela v gradbeništvu (parketi, slikopleskarska dela, Knauf, mizarska dela) 10% POPUSTA ZA ARMATURE GROHE ADAPTACIJA demoni až;i irj otlvoz olistiječe opreme, zamenjava vodovodnih instalacij, polaganje keramike, montaža kopalniške opreme. elefen/. GSM: 041 KOPALNICE M 10 !aks:01/7J!2 i. JJ9 1 75 244 24 V MAJU C Delovni čas: ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure sobota: od 8. do 12. ure I I I ItUUU SVOJ DEHM KUPOVAH MJCmJCl! TEHNIČNA TRGOVINA Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 UGODNA PONUDBA! pralni stroj 1000 obratov GLASBENI STOLPI od 33.600 SIT PESTRA (ZBIRA AVTORADIJEV IN OJAČEVALCEV 79.990 sit SOKOVNIK IZ TV PRODAJE 29.726 SIT! I I BTV 51 cm GORENJE (novi model) HHHH -10% - 35.991 SIT ■■HR SUŠILCI PERILA od 66.510 SIT MALI GOSPODINJSKI APARATI -10% K C v „ UGODNE CENE BELE TEHNIKE GORENJE, ELECTR0LUX, B0SCH OSTALO AKCIJSKO PONUDBO SI OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI Lepe prvomajske praznike. AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO ODPRODAJE ZALOG. • BREZPLAČNA DOSTAVA KREDITI GORENJE 1 +6 ALI 1 +12 MESECEV BREZ OBRESTI GROS Perovo 27, Kamnik (ob kamniški obvoznici) S 831-26-37 Poleg različnih jedi po naročilu vas vabimo na tri vrste dnevno svežih malic po 700 tolarjev, dnevna in sobotna kosila, bogata nedeljska kosila, VEČ.VRST D1SEVNIH MENUJEV OD 1000 tolarjev. Obiščite tudi naš letni vrti tirnim ... Palačinke z različnimi nadevi ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale teh: 7212-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18h torek, petek 9h-12h Vmz.cn dom je in dvorišče, noše oko zaman te išče, ni vet tvojega smehljaja, le trudin drlo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA V 75. letu je tiho odšla od nas nasu draga mama. stara mama, tašča, sestra in teta ANGELCA VIDMAR iz Podgorja 9 Težko je v teh trenutkih pisati besede zahvale. I'a vendar, naj vam preprosta beseda HVALA pove, da smo vam hvaležni za vse besede tolažbe, izraze sožalja, darovane sveCe, cvetje in svete mase. Zahvaljujemo se sodelavcem SŽ. dijakom in učiteljskemu zboru Srednje ekonomske Sole Kamnik. Župnikoma Francu Šuštarju in Tonetu Humarju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in trobentaću. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni April 2004 Solza tiho kane i:; OČeSO, pred nami je tvoj obraz, odšel si brez slovesa, mirno SpiŠ in Čakaš nn.\. ZAHVALA V 82. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, ata in stari ata JANEZ KOTNIK s Hriba pri Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za molitev rožnega venca na njegovem domu. Izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za sv. mase, in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen obred, za zvonenje in pogrebnikom Komunalnega podjetja Kamnik. Posebna zahvala pevskemu zboru farne župnije Nevljc za ganljivo zapete pesmi. Žalujoči: vsi njegovi Vlgrtd spet prišla bona tvoj vrt in l»> vprašala, kje si ti. sedla bo na roina il^^M ... urejanje in vzdrževanje parkov, vrtov, zelenic, drevja in živih mej ... zaključna dela v gradbeništvu JA-ŽI, Branko Lipovšek, s.p. Ljubljanska cesta 13, Kamnik GSM: 040/209-433 UP0VŠEK UREDIMO IN SKRBIMO ZA VAS VRT tudi, ko vas ni doma. Tomšičeva 1 7, Kamnik, tel 83 91 888 vam nudi po ugodnih cenah: SPOMLADANSKI PROGRAM - vse vrste PVC KORIT IN LONČKOV ZA ROŽE, zemljo za presajanje, PVC zalivalke, razne cevi in priključke za vodo, vrtno orodje in orodje za obrezovanje sadnega drevja, lesene lestve, plastični stoli in mize... barve, lake. gašeno apno, pipe Armal, posodo, porcelan, vse vrste gospodinjskih aparatov, sušilce za perilo, likalne mize, PVC prte za mize, KOLESA ROG in še in še... Velika izbira aranžiranih daril. Će nimate idej za poročno ali kakšno drugo darilo, lahko podarite tudi naše DARILNE BONE. IZREDNO UGODNO!! OTROŠKA KOLESA KOTIČEK ZA ŽENINA IN NEVESTO S KNJIGO ZEUA! Odprto od 7. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure. Zaman je bil tvoj boj. zaman vsi dnevi upanja, trpljenja. Bolezen je bila močnejša od livljenja. ZAHVALA V 78. letu življenja nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, prade-dek, tast, brat in stric VILI KOŠALIN iz. Kamnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in stanovalcem Trdinove ulice za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za svete maSe in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Jermanovi. patronaž-nemu osebju za dolgoletno pomoč, gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi April 2004 Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi; delo za vselej končali, v hišo očetov šli. (A.M. Slomšek) ZAHVALA V 81. letu življenja nas je zapustila naša draga mama. stara mama, tašča, sestra in teta FRANCKA KOŽELJ iz Županjih njiv Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, za svete maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g župniku Tonetu Berčanu za lepo opravljen mašni obred in cerkvenemu zboru za lepo zapete pesmi. Žalujoči: vsi njeni April 2004 Pomlad na vrt naš je prišla in čakala, da prideš ti, sedla je na roina tla in jokala, ker te nt. ZAHVALA V 53. letu življenja se je nenadoma končala življenjska pot našega dragega moža in očeta VLADIMIRJA VRAGOVICA Iskrena hvala sosedom, sorodnikom, prijateljem in sodelavcem iz KIK-a za vso pomoč v težkih trenutkih, izrečena soZalja, podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoč. Hvala vsem, ki ste našega Vladota pospremili na njegovi zadnji poti, govorniku za besede slovesa, g. župniku in pevcem. Žalujoči: žena Mica, hčerki Lidija in Vesna April 2004 ZARJA KOVIS d.o.o. Molkova pot 5 1240 KAMNIK -1SEG ■ Približuje se vroče poletje. Z A K. J A KOVIS vam v sodelovanju h i JADRAN SEŽANO nudi dobav« u*»oatažo Split in multi-split klimatskih naprav proizvajalca SANYO. Eco-Multi klimatske naprave z močjo do 84 kW. Split klimatske naprave proizvajalca ACCORRONI. Hladilne agregate. Plinske peči za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode. S4\VO 4* iMMERGAS Izvajamo tudi vse strojne in elektro instalacije, kronsko vrtanje v železobeton. steklarska in pleskarska dela ter ključavničarska dela vključno z inox programom. NUDIMO lGODNE PLAČILNE POGOJE OB NAROČILI V MESECI APRILU IN MAJU PRI NAS DOBITE VEČ Brezplačno svetovanje za izvedbo strojnih in elektro instalacij Ob naročilu projektne dokumentacije vstopnico za kopanje v TERMAH SNOVIK Ob izvedbi plinske instalacije in klimatske naprave - vstopnica za kopanje z ročno masažo v TERMAH SNOVIK INFORMACIJE: 01-83-08-608,041-245-936,041-633-779,041-677-341 Trgovina obutve in tekstila Moste 88 A, tel.: 01 83 41 02 Novi accord dizel i-CTDi HONDA E AMBROŽ, d.o.o. Radomlje, Prešernova 12 tel.: 01/722 7S 34 u www.hondaambroz.com AVTOMEHANIKA I4-0 AR Marjan l lomar, s.p., tel.: 041/694 223 v Kamniku na Fužinah 9 i IZPUŠNI SISTEMI ' KATALIZATORJI AMORTIZERJI ■ PRIPRAVA VOZIL ZA TEHNIČNI PREGLED i SERVIS VOZIL ■ AVTOVIEKA CADEZ mesarstvo mesnih izdelkov nad 5.000 SIT mm PŠMMMMO ZAVITEK ŽAR KLOBAS DUPLICA, Kamnik, Ljubljanska 21 c, te!.: 01/831-08-30 Kamniški OBČAN 01/83 91311 ^ 041/662 450 Dodatna športna oprema vas naredi boljše. &CtX j**H»t»Š- BLANTRA MATRDC 1.3 GL EURO 2004, klima 1.3 GL EURO 2004, klima 1.6 GL EURO 2004, klima 1.6 GLS EURO 2004, klima 2,127.188 SIT • KREDIT NA POLOŽNICE • BANČNI KREDITI DO 72 MESECEV •STARO ZA NOVO 2,371.250 SIT 2,842.200 SIT ^^e^e'"SUbeVObrtniška ul. 8, Domžale V 72 16 221, 72 44 234 3,134.800 SIT * Hvunom Dliu.ni rirlin TERME SNOVIK SV£T TERMALNIH UŽITKOV Pomlad v Termah Snovi • Odpiramo savna center • Vabljeni na proslavo ob vstopu v EU. Nagovoril vas bo g. Maksimiljan Lavrinc. Po proslavi bo kresovanje s Piko Božič. • V primeru lepega vremena odprtje zunanjega bazena. • VODNA AEROBIKA, TELOVADBA V VODI, SAŽE * Terme Snovik - Kamnik d.o.o »m občanom in občankam č< ob vstopu Slovenije v Eu! 86 31 Peugeot servis. Vrhunsko ugfašena ekipa. RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje - www. rodex.si 01/722 70 10, 722 77 98, 722 88 68, 722 81 31 Sprememba poslovnega časa Cenjene stranke obveščamo, da 3. maja 2004 spreminjamo poslovni čas • Poslovalnica Glavni trg, Glavni trg 10, Kamnik od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 in od 14.30 do 16.30 • Poslovalnica za gospodarske družbe in samostojne podjetnike, Ljubljanska 45, Kamnik - od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.30 • Poslovalnica Duplica, Ljubljanska 45, Kamnik poslovni čas ostaja nespremenjen: od ponedeljka do petka od 9.00 do 17.00. Enostavno, hitro, sodobno in uporabniku prijazno poslovanje vam omogočamo tudi preko bankomatov, teletonske banke Telećom, spletne poslovalnice Klik NLB za fizične osebe, elektronske banke za pravne osebe, avtomatskega odzivnika, kratkih sporočil SMS in Mobe NLB. ljubljanska banka Nov» Ljubljanska banka d d., LJubljana Podružnica Kamnik ercator POSEBNA NOVICA! V HIPERMARKETU Mercator v Kamniku smo poleg ostale ugodne ponudbe trajno nizkih cen, akcijskega blaga in izdelkov s trgovsko znamko M pripravili še izjemno ugodno ponudbo za vaš piknik: ftj SVINJSKI VRAT S KOSTJO, Meso Kamnik, postrežno, cena za kg1.099.-| *J PIŠČANČJA BEDRA, Perutnina Ptuj, postrežno, cena za kg 829.- Si SVINJSKO PLEČE BK, Meso Kamnik, postrežno, cen izakg 1.019.- J1^ M RASTLINSKO OLJE II. Oljarica, Kranj 244.- jy M AJVAR NEPEKOČ 650g, lita. Kamnik 559.- *fl M GORČICA 360g, lita, Kamnik 199.- Dobrodošli tudi v naših prodajalnah o L- E 0 E S c m C M rc C ■O O VINTERSPORT 'A Mercator TMJomOftai •v Akcijska ponudba velja do prodaje zalog *m Mercator najboljši sosed