štev. 12 Cena 15 din PTUJ, 27. mwca 1959 letnik XII Poziv! Republiški Odbor za proslavo 40-letnice KP J v Slo- veniji pripravlja skupno г Zgodovinskim arhivom CK ZKS in Muzejem NO razstavo »40 let obstoja Komunistične partije Jugoslavije« in s tem v zvezi poziva vse tovariše, ki razpolagajo s kakršnimi koli materiali zgodovinske vrednosti iz dobe delovanja Komunistične partije Jugo- slavije 1919—1959. Pododbor za razstavo bo lahko koristno uporabil prav vse, kar se nanaša na delovanje Partije na raznih pod- ročjih javnega življenja, to je pisano in tiskano gradivo (zapisniki, pisma, beležke, dopisi, okrožnice, poročila, le- taki, brošure, knjige — zlasti take z rokopisnimi pripom- bami, časopisi, revije, fotografije, članske izkaznice, pro- pastnice in osebni dokumenti, skice, zemljevidi). Se bolj bo odbor potreboval predmete, kot zastave in uniforme raznih delavskih in sploh naprednih društev, žige. raz- množevalne aparate za ilegalno literaturo, št&nce, značke, torbic« in kovčke, predmete, ki so jih ljudje izdelali ali uporabljati v zaporih in internacijah, orožje, opremo iz bunkerjev, bolnic in tehnik, predmete za maskiranje, predmete za mučenje borcev za svobodo, priprave za sa- botažo, pisalne stroje, črke in ostale tiskarske pripo- močke itd. Prosimo, da vsak kos, ki ga pošljete, pa naj bo to pisan dokument ali predmet, zanesljiv'o dokumentirate, se pravi natanko poveste, kdo ga je uporabl.ü!, v kakšne namene, kdaj in druge podrobnosti. Na fotogra?"!Jah je treba označiti osebe s številkami in napisati k številkam legalna in ilegalna imena. Vse, kar želite oddati, pošljite ali prinesite osebno v Zgodovinski arhiv CK ZKS, I-iubljana, Trg revoHucije 1. Materiale odkupujemo ali sprejemamo v posojilo. Odbor jamči za vrnitev izposojenih materialov. Od ma- terialov, ki jih bo možno preslikati, bodo tovariši poleg svojih materialov prejeli .še nove kopije z istočasno po- vrnitvijo vseh stroškov pošiljanja. Fotografije vrnemo v 14 dneh, ostalo po razstavi. Materiale poslati ali pa sporočiti naslove, kje se na- hajajo, čimprej ali vsaj do 15. aprila 1959 na naslov: Zgo- dovinski arhiv CK ZKS, Ljubljana, Trg revolucije 1, tele- fonska številka 23-571. Če nekdo sam ne razpolaga z naštetimi predmeti, pac pa ve, kje se nahaja,k>, naj, prosimo, sporoči naslov dotič- nega, ki to hrani. Razstavo bo prevzel Muzej narodne osvoboditve, ki se bo s tem tudi preoblikoval in preimenoval v Muzej revolucije. Tako razstava ne bo samo občasna, temveč se bo spremenila v stalno, kar še posebej podčrtava njeno pomembnost. Prosimo tovariše, da se odzovejo temu pozivu in tako prispevajo h kvaliteti naše partijske razstave in bodočega Muzeja revolucije. Republiški odbor za proslavo 40-letnice KPJ v Sloveniji Vsa zemlja mora biti nairacionalnefe Izicoriščena Oba zbora Občinskega ljudskega odbora Ptu.i sta 18. m&rca t. 1. obravnavala problematiko kmetij- stva v ptujski občini glede na stanje, ki ga je prikazal Svet za kmetijstvo in gozdarstvo ter gle- de na razpravo odbornikov o po- trebah in načrtih našega kmetij- stva, o pogodbenem sodelovanju z zadrugo, o izobraževanju mladine, ki živi in dela v kmetijstvu ter o drugih vprašanjih. To vprašanje sta obravnavala na skupni seji ter obenem podčrtala nujnost dosled- nega izvajanja 9. člena zakona o racionalnem izkoriščanju kmetij- skih zemljišč (Uradni list LRS, št. 40'31. 10. 1957). Ta zakon daje za kmetijstvo pristojnemu uprav- nemu odboru pravico odrediti družbenemu ali zasebnemu lastni- ku kmetijskega zemljišča, ki zara- di slabe priprave, obdelave ali go- jitve kultur ali zaradi splošnega zanemarjanja ni dosegel povpreč- nega pridelka, da mora v nasled- njem obdelovalnem letu uporabiti določena agrotehnična sredstva, izvršiti določene agrotehnične po- stopke, uporabiti določene vrste semen in vrstiti posevke tako, da bo pri posameznih kmetijskih kul- turah dosegel povprečen pridelek. Ptujska občina ima 41.654 ha kmetijske površine aii 64,8 "/n, od katere upravlja in obdeluje druž- beni sektor 3874 ha, zasebni pa 37.780 ha. Na gozdove oflpade 29,7 «'o. kmetijstvo je druga največja gospodarska dejavnost v občini. Nanj odpade 11,17 ®/o celotnega družbenega proizvoda v občini. Do 1961. leta bi morali tudi v njem doseči velik korak naprej ob pod- pori in pomoči gospodarsko okrep- ljenih kmetijskih zadrug, ob so- delovanju zasebnih kmetijskih proiz\'ajalcev s kmetijsko zadrugo in ob uporabi večjih investicijskih sredstev, melioracijah zemlje in podobnem. Na posvetovanjih s kmetijskimi proizvajalci v zvezi s pogodbenim sodelovanjem z zadrugo na raz- nih območjih v občini se je izka- zalo, da si velik del kmetovalcev prizadeva doseči čimboljše hektar- ske donose in ne posluša nikakih strašen j v zvezi s pogodbenim so- delovanjem. Na sestankih pa so si vzeli besedo tudi posamezniki, ki zatrjujejo, da ne rabijo več pri- delka kot ga da sedaj njihova zemlja, da jim ni do višjih hektar- skih donosov in do boljšega na- rodnega dohodka in podobno. Po sklenjenih pogodbah za sodelova- nje s kmetijsko zadrugo se zopet vidi, da je večina kmetovalcev do- jela, da je naša zemlja sposobna dati mnogo večji pridelek, če je pravilno obdelana, gnojena, če je posejano kvalitetno seme in če so rastline pravilno in pravočasno zaščitene proti škodljivcem. Skle- nili so pogodbe in delijo s kme- tijsko zadrugo skrb za boljši pri- delek in tudi dohodek, kot so se domenili po pogodbi. Zakon o racionalnem izkorišča- nju kmetijskih zemljišč zasleduje cilj, da se zagotovi družbena ren- tabilnost sredstev, ki se vlagajo v kmetijstvo in poveča kmetijska proizvodnja ter obvezuje lastnike kmetijskih zemljišč zaradi splošne koristi in gospodarske pomembno- sti zemlje, da morajo kmetijska zemljišča tako obdelati, da bodo kar najbolj racionalno izkoriščena. Njive, vinogradi, sadovnjaki, trav- niki, košenice in pašniki bi mora- li biti tako obdelani, pognojeni, posejani in zaščiteni proti škod- ljivcem, da bi bila zagotovljena povsod vsaj tolikšna proizvodnja, kot je glede na klimatske razme- re, sestavo tal in lego zemljišč v ti- stem kraju povprečno doseg liva. Na seji obeh zborov Občinskega ljudskega odbora Ptuj, 18. marca t. 1., je poleg Sveta za kmetijstvo in gospodarstvo nekaj odbornikov nakazalo, da je povsod nekaj kmetovalcev, ki se ne zmenijo za to, da bi tudi njihovo zemljišče dalo vsaj povprečno proizvodnjo. Pri takih posameznikih bi moral občinski ljudski odbor uporabiti določilo omenjenega zakona, ki pravi, da je možen začasen od- vzem neobdelanih zemljišč po za- konu o obdelovanju neobdelanih zemljišč. (Ur. 1. FLRJ, št. 12/1957) v primerih, kjer lastnik po pre- teku obdelovalnega leta v določe- nem roku ne izvrši ukrepov, ki so potrebni, da se doseže povprečen p.-idelek. Kot že rečeno velja to določilo za njive, vinograde, sa- dovnjake in travnike ne glede na to, ali so v upravi in hasnovanju družbenega ali zasebnega sektorja. Razprava na seji obeh zborov 8. marca t. 1. je bila prav živahna in so odborniki opisali razne iz- kušnje v zvezi s sodelovanjem s kmetijsko zadrugo in pri tem na- kazali, da se zadružna kmetijska pospeševalna služba ponekod že dobro uveljavlja in da bodo letoš- nje izkušnje še bogatejše, saj je tudi število pogodb večje ter več- ja površina zemljišč, ki bodo ob- delana, gnojena, posejana in ne- govana v okviru pogodbenih ob- veznosti in pravic. Volitve odbornikov občine Ptuj na prilcliučenih področjih v nedelja, 22. ma^-ca, so bili na območju bivšega obf^riîfcega ljud- skega odbora Gorišnica in E^šje zbori volivcev v zvezi z volitvami odbornikov občinskega zbora in zbora proizvajalcev Občmskaga ljudskega odbora E*tuj, čigar se- stavni deil sta postali prejšnji ob- čini Gorišnica in Lešje s 1. no- vembrom 1958. Z cdloik-om Okrajnega ljudske- ga odibora Mari-bor o гагр-su vo- '1itev bodo volitve v zbor proizva- jalcev v mdustrijsk: .skupini v če- trtek, 9. aprila 1959, v občinski zbor in v zbor proizvajalcev v kmetijsk; s^kuoini pa v nedeljo, 12. aprila 1959. Z izvolitvijo od- bornikov v občin Siki zbor in zbor proizvajalcev z območja prejšnjih občin Gorišnica n Lešje bo imel C'bčinsk; zbor Občinskega ljudske- ga odbora Ptuj 60 odbornčkov, zbor proizvajalcev pa 45 odbor- nikov. Volitve odbornikov 'јг biv- ših občin Gorišnica in Lešje bodo po enakih kciLičnikih, kot so bili izvoljeni na območju bivše občne Ptuj. Na 1073 prebivalcev pride en odbornik obč.nskega zbora. Na 155 proizvajalcev v proizvajalni skupini industrije, trgovin? in obrti bo izvoljen po en odbornik in na 1917 proizvajalcev v proiz- vajai'ni skupini kmetijstva en od- brimik. V volilnih enotah št. 1 do 37 je biio izvoljen.h na območju bivše občine Ptuj 40 odbornikov. V vo- Kilnih enotah št. 38 do 50 bo na obmiočju bi'vše občiine Gorišrnca izvoljen.h 13 novih odibomikov. V volilnih enotah št. 51 do 57 na priključenem dehj območja bivše občine Lešje pa bo izvoljenih 7 cd>borni*kov. Območja, ki jih za- jemajo posam^ezne volilne enote v bivši občiTii Gorišnica in Lešje, točno označujte sklep občinskega odbora Ptuj, sprejet na seji dne 18. marca 1959. Za volitve č'anm' zrbora proiz- vajalcev je bila občina Ptuj raz- deljena na 32 voliin.:h enot. V proizvajalsJcd sikupini industrije, trgovine in obrta je bilo v 16 vo- lilnih enotah izvoljenih 24 odbor- nikov. V voMn.; enoti št. 17 je bil izvoljen en odbornik na pri- ključenem delu obm.:>čja bivše občine Gorišnica. V volilnih eno- tah 18 n 19, ki jih sestavljajo go.3p>odarske organizacije ¡n ostaili proizvajalci na priiključenem delu območja bivše občine Lešje, pa bo izvoljenih 7 odbom:kov. V pro- izvajailski skupini kmetijstva je b.lo v volilnih enotah št. 20 do 25 izvoljenih 6 odbornikov na ob- močju občine Ptuj. V volilnih eno- tah št. 26 in 27 sta billa izvolje- ne 2 odtoomika na priključenem delu obm'OČja bivše oibčine Lešje, v volilnih enotah št. 28 do vključ- no 32, k; jih sestavljajo kmet.j- ske organizacije na priključenem delu območja bivše občine Go- rišnica., pa bo izvoljenih 5 od- bornikov. Na navedeni sieji 18. marca so dobili vsi odborniki zaradi Jažje orientacije na terenu :n za pra- vilno pcučitev volilnih komisij iz- vod sklepa s točno obeležbo ob- močij vsake voltine enote in z dcuočitvijo števvla odbornikov, k bodo izvoljeni v posameznih volil- nih enotah na območju bivših ob- čm Gorišnica in Lešje. Na zborih volivcev so občinski octborn;ki m politični akt visti tolmačili navzočim bistvene točke letošnjega občinskega družbenega plana in proračuna ter odgovar- jali na tehtna gospodarska vipra- šanja volivcev glede kraje^vnsh investicij za graditev šole (Za-^ vrč), glede pogodbenega sodelo- vanja z zadrugo (Podenšak), glede elektrifikacije HaJoiz (Žetalc) in drugo. Ob tej priložnosti so dali volivci navzočn m vrsto pobud za olajšanje krajevne administracije, za pravilno uporabo sredstev za izboljšanje ce.st (Slovenske gor- če) in za vrsto drug'ilT vsakdanjih problemov, ki so jih ljudje vedno reševali ob pomoči oblasti. Ob tej priložnosti so tudi ^iredlagali kan- didate za odbornike, ki so se v teku dcsodanj h let izkazali na vseh področjih naše družbene de- javnosti in ki so si tudi z zgiled- nim delom prtdcbiili zaupanje in ugled med volivci. Izbiranie zdravnika Pred sfirejeljem novih zalccnskiii predpisov o orgcnizaciji idrcsvstvene sluibe v prvi polovici ap<"ila bodo predloženi odborom za socialno politiko in ljudsko zdravstvo Zvezne ljudske .skupščine osnutki rvATiiih гаколхкјћ nrednisov O oroanizaciri zdravstvene službe. S tem. predpisi bo, ko jih bo sprejela Zvezna ljudska skupšči- na, №šena vrsta vprašanj s pod- ročja organizacij-a zdravstvene zaščite. Z njimi bo določen delo- krog zdra-.vnikov spiošne prakse v Sistemu naše zdra^vstvene službe m zagotovljena načrtna obra^/na- va vseh problemov zdra'vstvene zaščite. 2^otavljal bodo svobod- no izbiro zdravnikov povsod tam, kjer so za to možnosti. Kljub velikim sredstvom, ki jiih naša družoa daje vsako leto za /zdravstveno službo m ki z vsa- kim letom naraščajo, kaže ta pre- cejšnje hibe v svoj-em delovanju. Zdravstvene ustanove namreč de- lujejo zelo izoli.rano druga od druge, glede preventive pa so sploh zelo neelastične oziroma so premalo usmerjene v preventivno zaščito, čeprav je to eno temelj- nih načel naše zdravstvene po';- tike. V csnovnah zdravstven h ustanovah se delo zdravnikov splošne prakse omejuje največ- krat samo na osnovne preglede m na usmerjanje pacientov na specialistične preglede oz roma klinične pre skave. Važno je tudi. da se sedanja razporeditev zdrav- niškega in ostalega medic nskega osebja, ki je koncentrirano v ve- Likih mestih :n industrijskih sre- dišč h, negativno odraža na delo zdravstveiie zaščite v ceáoti. Vsi ti neaostatKi se zeio nega- tivno odražajo v boju za zmanj- šanje smrtnosti, ki je, predvsem zaradi slabosti zdravstvene služ- be napram nalezljivim boleznim, še vedno precejšnja. Zdravstvena služba večkrat ni do konca iz- vedla tako važnih akc j, kot je cepljenje otrok proti nalezljivim boleznim. Po nekih predlog h bi naj or- ganiziraik v svrho popolnejše zdravstvene zaščite državljanov v vseh okrajih m občinah zdrav- stveno ustanovo oziroma določil' eno od obs-toječih, da bi Ma zdravstveno središče področja in ki bi v vseh pogledih skrbela za reševanje vseh zdravstvenih vpra- šanj- na svojem območju. To bi bili higienski zavodi, ki b: plani- rali potrebe na področju zdrav- stva, skrbeli za materialno osno- vo vseh zdravstvenih ustanov ter se seznanjali .n reševali s;5ioh vso problematiko tega i>cdročja. Osnutki predvidevajo formira- nje posebnih svetov za izvajanje svobodne izbire zdravnikov tudi pri proizvodnih podjetjih. V veli- kih mest h m industrijskih sredi- ščih bi se naj uveljavilo načelo svobodne izbire zdravnikov, kar bi nedvomno izpodbujalo zdrav- stvene delavce k zvšanju ia^tne- fla strokovnega nivoja. K 40. obletnici slovensice giasbene soie v Ptuju Letos proslavlja Glasbena šola 40. obletnico ustanovitve sloven- skega zavoda. Zgodovina slo- venske glasbene šole v Ptuju sega sicer še dalje nazaj v leto 1883, ko je ptujska Čitalnica ustanovila glasbeno šolo. Zal je ta šola poučevala otroke čital- ničarjev le štiri leta. Prenehala je z delom, ker ni imela mate- rialnih pogojev in se ni mogla razviti in razširiti kakor njena konkurenčna šola nemškega glasbenega društva, ki je bila ustanovljena že prej, to je 1878, ter je uživala široko podporo. Za Slovence so nastali boljši pogoji za nemoten kulturni raz- voj šele po zlomu Avstrije in nastanku predaprilske -Jugosla- vije. Takoj po takratni po- membni nacionalni osvoboditvi so v našem mestu zaživela mno- ga kulturna in prosvetna dru- štva. Mestna občina je 1. julija 1919 ustanovila tudi Mestno glasbeno šolo. U.stanovitev te šole je vsekakor pomemben mejnik, kajti od tedaj pa do danes se je Glasbena šola raz- vijala in je mnogo prispevala h kulturni rasti našega mesta in okolice. Naj tu opišem prizadevanja Slovencev okrog rešitve vpra- šanja glasbene šole. V prvih letih .Jugoslavije je bila poli- tična situacija taka, da se ni moglo preveč zaostrovati boja proti Nemcem. Zato tudi oblast ni takoj prepovedala nemške glasbene šole, ampak je hotela vprašanje rešiti na bolj demo- kratičen način. 1. julija 1919 so ustanovili slovensko Mestno glasbeno šolo in tako sta bili v našem mestu tedaj dve glasbeni šoli, »slovenska« in »nemška«. Da bi za vselej onemogočili delo nemške glasbene šole, je mest- no zastopstvo zahtevalo, naj nemško Glasbeno društvo skliče 2. avgusta izredni občni zbor in na njem obravnava združitev Mestne glasbene šole z glasbe- no šolo nemškega Glasbenega društva. Odbor nemškega Glasbenega društva je 26. julija 1919 obrav- naval zahtevo mestnega zastop- stva in takoj pripravil odgovor. Odgovor navajamo v prevodu: Odgovor mestni občini v zyezi s fuzijo glasbene šole ptujskega Glasbenega društva (Musikver- eina) z Mestno glasbeno šolo: Ptujsko Glasbeno društvo je v smislu sklepa izrednega obč- nega zbora z dne 2. avgusta 1919 pripravljeno pod sledečimi pogoji združiti svojo glasbeno šolo z glasbeno šolo, ki jo snuje občina in je pripravljeno poso- diti svoja učila in inventar pod jamstvom lastninske pravice ob- čini v brezplačno uporabo: 1. Glasbeno društvo (Musik- verein) imenuje v kuratorij mestne glasbene šole enako šte- vilo članov kakor občina. 2. Vodstvo Mestne glasbene šole naj bi prevzel direktor Ka- rel Ettler. ki že devet let uspeš- ( Nadaljevanje na 3. strani) Macmillan je s potovanjem v Washington zaključil svojo po- svetovalno misijo, ki jo je začel z obiskom v Moskvi. Pred Ame- ričani se je sestal še s Francozi in Nemci, da bi dodobra spoznal zahodna stališča o nemškem pro- blemu. O različnih glediščih smo pisali že v prejšnji številki, tako da bi tokrat ocenili samo njegovo posvetovanje z Eisenhowerjem. Sam je dejal, da tako zadxovoîji- va še ni bila nobena konferenca, kot je bila zadnja s predsedni- kom Eisenhowerjem. Britanski premier je, kaže, uspel prepričati ameriškega kolego, da bi bila primerna konferenca na najvišji ravni. Vedno znova je poudarjal, da nemškega problema ne smejo rešiti s silo, temveč s pogajanji. Zato sta Macmillan in Eisenhower pristala, da se maja sestane jo štirje zunanji ministri, da bi pretresli sovjetska in za- hodna gledišča o Berlinu in Nem- čiji. Pred tem se bodo sestali zahodni zunanji ministri konec marca v Washingtonu, da bi na- stopili z enotnimi zamislimi. Če bo konferenca štirih mini- strov uspešna, so pripravljeni sklicati konferenco na najvišji ravni, ki naj bi bila letos avgu- sta. Premier Macmillan je šel v svojih predlogih celo tako daleč, da je predlagal konferenco na najvišji ravni vsakega pol leta, če bo seveda prva pokazala, da je možno sporazumevanje med Za- hodom in Vzhodom. Pri vseh teh pristankih pa je hudo, da Zahod se vedno m pri- pravil dokončnega odgovora na sovjetsko noto, v kateri govorijo o mirovni pogodbi z Nemčijo. Čeprav privolijo na sestanek, še ni rečeno, da bodo na srečanju zunanjih ministrov kaj opravili. Če bodo na Zahodu in Vzhodu vztrajali na svojih predlogih, bo konec konference kaj klavrn in potem bomo ponovno prešli v dolgo obdobje not, obtoževanj, predlogov, potovanj, nemški pro- blem pa bo ostal še naprej odprt Ali je sedaj res najugodnejši čas, da rešijo problem, ki so ga na Vzhodu in Zahodu ume^tno ustvarili? Ali so izjave državni- kov, da bi morali odpraviti sp>or- ne točke, iskrene, ko vendar ve- mo, da na Zahodu in Vzhodu ne priznava jo obstanka drugega druž- benega reda? V politični praksi vidimo vsak dan, da so vse izjave o koeksistenci med velikimi si- lami med dvema družbenima si- stemoma, samo fraze, da bi po- mirili ljudi in delali po svoje. Čeprav so to pesimistična vpra- šanja, ne moremo prezreti dej- stev, ki dokazujejo, da ne more- mo pričakovati prevelike strpno- sti med dvema blokoma. Sovjetska teza o mirnem go- s{x>darskem tekmovanju med dvema sistemoma, je v bistvu samo pvolitična akcija, da bi pre- magali kapitalistični sistem. Na drugi strani pa kapitalisti ne šte- dijo z gonjo proti socializmu. Pri taki presoji dejstev pridemo do zaključka, da so državniki v svo- jem občevanju zelo prijazni in popustljivi, v vsakodnevnem živ- ljenju pa vidimo druga dejstva. Kako naj pvotem v takem stanju pričakujemo pripravljenost, da rešijo problem, ki so ga umetno ustvarili, da bi obstajala med dvema sistemoma stalna sporna točka. Pri vsem tem pa ne smemo po- zabiti, da Neme gledajo na pro- blem združitve kot na svoj no- tranjepolitični problem. Socialde- mokrati so objavili svojo zamisel o združitvi preko treh etap. Ce se ne bi v to vmešavale velike sile, predlog ne bi bil za zavreči, ker računa na postopno združe- vanje nemškega gospodarskega in političnega življenja. GLASBENA gOLA V PTUJU PROSLAVA 40-letnice slovenske glasbene šole v Ptuju 3. aprila 1959: Koncert Ljubl.ianskega godalnega kvarteta ob 20. uri v šolski dvorani: Leon Pfeifer, Ali Dermelj, Vinko Šušteršič, Cenda Šedl- bauer. — Sodeluje sopranistka Zlata Ga- šperšič. 4. aprila 1959: Akademija v Mestnem gledališču ob 19. uri. Nastopijo pevski zbor pripravljalcev s pionirskim orkestrom, mladinski pevski zbor in godalni orkester Glasbene šole. 6 aprila 1959- Nastop gojencev Glasbene šole iz Ptuja in gojencev Srednje glasbene šole iz Ljub- ljane ob 19. uri. 8. aprila 1959: Nastop gojencev Glasbene šole iz Ptuja ob 19. uri. 10. aprila 1959: Nastop gojencev Glasbene šole iz Ptuja' ob 19, uri. Od 5. do 12. aprila 1959 aez.stava starih glasbil v refekto- riju Mestnega muzeja v Ptuju. Vstopnice in programi v pisarni Glasbene šole. STRAN í PTUJSKI TEDNIK PTL-J ТУ^ 27 MARCA 1959 Šolska zadruga v Cirkuîanah ima večletne dragocene izkušnje Osemletka v Cirkuiaaeh z velikim šolskim okolišem in z okoli 650 otroci spada m^ed redke šole v Sloreniji, ki imajo že od leta 1954 dalje šolsko za- drugo z 2 ha zemlje, ki jo ob- delujejo z uspehom. Ker imajo manjše površine zemlje tudi druge šole v občini, naj jim [Posredujemo nekaj izkušenj mladih zadružnikov iz Cirku- lan, ki so zanimive in poučne. V zvezi s temi vprašanji smo se obrnili na ravnatelja osem- letke tov. Vlada štumberperja, ki nam je skrb, delo in uspehe zadruge tako opisal: >Naša šola si je /.r pred leti postavila nalogf) vzgajati otro- ke poleg ostalega tudi v lju- bezni do dela na zemlji, do za- družnega avla in gosi)odarjenja s skupno pridelanimi pridelki. Skratka, otroci iz niiše šole naj bi se že v šoli naučili povezo- vati teorijo s prakso, naj bi se navadili delati, strokovno de- lati in tudi odločati o uspehih svojega dela. Pričeli sm(» brez sredstev. Naš začetni kapital je bil naš načrt za sodobno izobraževanje šolske mladine, dobra volja učiteljslva in otrok ter nekaj zemlje. Začeli smo pravilno in pravočasno in danes je naš uspeh že viden. Sporazumno s starši in oblastjo smo pričeli in vsi skupaj so razumeli, kaj želimo in nameravamo. Nismo imeli gnoja, da bi najprej na- hranili zemljo. Pomcnek z ne- katerimi ljudmi iz bližine je zadoščal, da smo dobili gnoj — že čez nekaj ur. Pepel, pesek, malta, smeti itd. niso bili več nekoristni odpadki. Obdelali smo zemljo in jo, pognojili. Težka ilovica je postala rahlej- ša in primerna za saditev. Do- bili smo jablane, hruške, bre- skve in še marsikaj. Ljudje so nam dali vse. kar so imeli in kar smo rabili. Tudi drugod so nam šli na roko. Celo 5000 sa- dik selekcionirane vrbe se je znašlo v Cirkulanah nam na razpolago. Pridne roke otrok so pod dobrim vodstvom vse spra- vile na odrejena mesta. Še prej so otroci pripravili dovolj kom- posta. Pozimi smo napravili ograjo okrog našega zadružne- ga »posestAa«. 364 m ograje že nekaj pomeni, posebno če jc izdelajo sami otroci. S sposo- jenim, orodjem smo le nekaj časa delali. Sedaj iiriamo svoje orodjarnico z orodjem. Ne škropimo z ročno škropilnico ampak z motorko. Spočetka jfe bila vsa skrl: na ramenih učiteljstva, sedaj pa delo vodijo in organizirajo mladi zadružniki. Nasade iz- redno čuvajo. Ljubosumno ču- vajo in negujejo vsako rast- lino in točno vedo, katero jc kdo zasadil in kako jo neguje Y njihovi skrbi jc terarij. акла rij s ISOO litri vode in alpinetc s subtropskim, alpskim in osta lim rastlinstvom, vrboA' nasae in sadovnjak. Poleg pedagoškega uspeha sr je pokazal tudi gospodarsk uspeh. Pridelek jim da letne 190.000 din dohodkov. Njihove zadružno delovišče je podobne mravljišču. Na »posestvu« deh vsak učenec mesečno po 45 mi nut, če le pride na vrsto. Višk pridelkov so namenjeni šolski kuhinji. Učijo se tudi konser- viranja pridelkov in njih iipo- rabo za pestro prehrano. Vrbov nasad nameravajo po večati, da bi lahko z iastnin pridelkom vrbe zalagali lastno pletarsko delavnico. V sredini vrbovega nasada nameravajo imeti kokošjo farmo z okrog 100 selekcioniranimi kokošmi. Jajca boelo zamenjavali z do- mačimi, da bi prišli ljudje^ do čistokrvnih plemenskili kokoši. Letos so povečali maliuov na- sad ter nasad ligustre, ki bo za okrasitev kraja. Letos bodo vzgojili 1200 kanadskih topo- lov. Mlado sadno drevje so [pri- nesli oiroci iz doi7iačih nasadov in obnovili zadružni nasad, kjer ga je [poškodoval voluhar. Seno [Pokosijo in s[Pravijo ter ga prodajo s|PoniIadi. ko imn cent». S [povečanjem vrbovega nasada \kh\o imeli za "00.000 dinarjev večji letni dcphodek, kar bi jim omogcpčilo. da bi po- stala zadruga finančno samo- stojna. Če pa bodo dobili od občine še kiika sredstva, jih bodo vedeli dobro naložiti. Gredice okrog šolskega po- slopja povedo, da so tukaj d(mia otrcK-i, ki se razumejo tudi na cvetličarstvo in na okrasno grmičevje. Njihovi šol- ski hodniki so prijazni, ker so v njih lončnice, ki jih prav tako negujejo otroci. ' Ce bo vsak otrok odnesel s seboj v življenje vse. kar ga je naučila šola v Cirkulanah in to znanje tudi praktično upo- rabljal, bo dovzeten za na- predno gospodarjenji; in bo rad sodeloval s kmetijskim gospo- darstvom in s kmetijsko za- drugo. Kjer imajo manjše vrtove pri š(plah. bi po mnenju tov Štumbergerja lahko začeli z zadrugo v manjšem obsegu in s primernimi kulturami po so- dobnem niičinu krtietijske pro- izvodnji«. Uspeh ne bi izostal ir bi otrokom praktičnip delo pe teoretičnem [Pouku in razlagali o парг(ч1пет kmetijstvu in drn/benem upravljanju v za- drugah vcepilo smisel za orga- nizirano delo in za planske proizvodnjo ter veljavo beseele proizvajalcev v skupni skrbi za napredek. Delo ormoškega TurističBiu ' ©iepševaiinega društva v minulem letu v času lanskoletnega občnege zbora ormoškega Turistično-olep- ševalnega društva je to štelo 47 članov, od katerih pa jih je prišlo na občni zbor samo nekaj, da sploh ni mogel delati. Zato je do- tedanji odbor ostal v svoji funk- ciji še celo lansko leto. Tajnik v njem ni vzdržal, bodisi da mu njegovo »delo« ni ugajalo in kei je pač bil z drugim vidnejšim de- lom preobremenjen in je zato od- stopil. Tedaj so v cdbor kooptiral mlajšega upokojenca. Z njim se je začelo, kakor je pokazal letoš- nji občni zbor, v društvu nove življenje. Upravni odbor je ime lani 6 sej in oel teh ie bila le eni nesklepčna. Pri mariborski Turi- stični zvezi so si izposlovali pod- poro, da so na Dravi uredi'i kopa- lišče in ga zavarovali pred ruše- njem v Dravo, popravili so mosti- ček s stopnicami v vodo, postavil lesene kabine, napravili klopi ir obešalnike, navozili pesek na otro- ško igrišče in drugo. Sprožilo se j( tudi vprašanje novega kopališči ob izlivu Lešnice v Dravo, ker vo- da izpodjeda tla in spreminja stru- go. Dravsko ulico in poti v mest- nem in grajskem parku so očistil ter po.suli z belim peskom. Največ pa je bilo storjenega zi ureditev tujskih sob v bivšem ho- telu. Društvo sta pri delu podpi rala občina in njena komunalni ustanova. Vsi stroški so znašal okoli milijon dinarjev. Nerešen je še ostalo vprašanje nabave no ve posteljnine in kdo naj prevza- me skrb za tujske sobe, Vinarsk zadruga ali njena gostilna. To b vsekakor potrebno čimprej ure- diti, ker sedaj tujci no vedo, n; koga naj se glede prenočišča obr nejo. TOD si je v minulem letu na pravilo perspektivni plan dela t. j. sestavilo je pregled vsega, ka: je ' potrebno in kar namerava za razvoj turizma čimprej izvršiti. V tem planu je naštetih kar 27 raz- ličnih del, o katerih so na letoš- njem občnem zboru razpravljali. Poleg onega, kar zadeva zunanji videz mesta, mestni in grajski park ter cvetlične nasade, ima društvo v vidu skrb za zgradbo gostišča s sobami za tujce, preme- stitev tržnice in občinske tehtni- ce, ki ovirata promet, ureditev od- prtega kanala pri bolnišnici, do- ločitev prostora za odlaganje smieti, ureditev izletniškega doma na Hajndlu, za katerega se zani- ma tudi društvo Partizan, ter prostora za kamping itd. Omembe vredno je, da je bil odziv za ureditev kopališča s pro- stovoljnim delom dober — dokaz, da se prebivalstvo le zanima za delo društva in ga po svojih mo- čeh podpira, če ga zna upravni od- bor za svoje delo pridobiti. Če bo društvo v doglednem času vsaj nekaj od predvidenih del iz\'r- šilo, se ne bo treba bati, da bi Ormožani govorili, da je društvo nepotrebno in da naj se rapide. Uvidevni in razgledani Ormožani tega ne bodo dopustili, ker dobro vedo, da Ormož lahko postane po svojih kulturno-zgodovinskih spo- menikih in prirodnih lepotah kraja in okolice važna turistična posto- janka Slo^'enije. Gorice in vinski vrhovi so tako lepi, da je bilo že iz mnogih ust slišati, da nimajo ti kraji sebi enakih na vsem sve- tu. Če človek razmišlja, zakaj ni v Ormožu pravega rmisla za tu- rizem, mu nehote prihajajo na misel Prešernove besede o Bogo- mili (Krst pri Savici), da tudi Or- možani ne vidijo lepot svojega kraja, ali bolje, da jih ne znajo ceniti in kovati i? njih sredstev za procvit svojega mesta. -Š- SEJ.^ PREDSEDSTV.A SZDL SLOVENIJE Združitev »Ljudske pra- vice« in »slovenskega poročevalca« 19. marca ye predsedstvo SZDL Sl-ovenije razpravljalo o aktual- nih zunanjepolitičnih zadevah ter sklenilo, da je M-eba vse članstvo SZDL podrobno seznaniti s poli- tično vsebino potovanja predsed- nika Tita po deželah Azije in Afrike. Poleg drugih aktualnih vpi-ašanj je predsedstvo obravna- valo tudi ukrepe za združitev obeh slovenskih jutranjih listov »Ljudske pravice« in ppSlovenske- г|а poro-?evalca«, ki bosta p) pr- vem maju letos izhajala pod ime- nom »Delo«. Preds"dstvo je utemeljilo zdru- žitev obeh časnikov z dejstvom, da bosta združena časniška ko- lektiva in združena sredstva obeh časnikov lahko obsežneje, hitreje in kakovostneje obveščala naše delovno ljudstvo, kakor sta doslej lo-čeno. časnik bo izhajal vsak dan ter bo imel 10 do 16 strani. POMOZnA POSTA GRA.TENA UKINJENA Z 31. marcem 1959 preneha p>o- slovati pomožna pošta v Grajeni. Pomožna pošta se mora ukmiti, ker take pošte niso več predvi- dene v organizaciji PTT. Sedanji p>oštni okoliš pomožne pošte Grajena se deli med [x>.šti Ptuj in Spvodnji Duplek. K [x>šti Spodnji Duplek se priključi na- selje Vumpah v celoti in del Kr- čevine pri Vurbergu, številke 133 do 150. Prebivalci naselja Vumpah in dela Krčevine, ki se priključijo pošti Spodnji Duplek, naj odslej naslavljajo pošiljke na to pošto. Prebivalci naselij, priključenih poš'J Ptuj, naj v naslovu navede- jo kot naslovno pošto Ptuj. Ptujske vesti Vodovodna defu v Ptu|y se bodo letos nadaljevalo Za novi ptujski vodovod, ki bo v letu 1960 ali najpozneje 1961. leta služil svojemu namenu, je že položenih 4453 m cevovoda preme- ra 125 do 300 mm. V letu 1958 je bil položen cevovod čez novi cestni most v Ptuju iz jeklenih cevi premera 250 mm. V zvezi s tem sta bila zgrajena na vsaki strani Drave po dva betonska ja- ška z namenom, da se cevi polo- žijo izven novozgrajenih cestnih ramp, ki vodijo na most. Cevovo- da v novo nasute cestne rampe (priključke) ni biJo mogoče polo- žiti, ker se nasipi posedajo in bi cevi zaradi tega popokale. Letos je predvidena dograditev črpalnice s kompletno instalacijo opreme. Izpeljane bodo cevi čez Studenčnico. Cevovoda na levi in desni strani Drave bosta spojena in v mestu bo razširjeno vodo- vodno ! ortlrež je. Kopal! se bomo še ved^o v starem kopališču Po dograditvi vodovoda in ka- nalizacije v Ptuju bo potrebno misliti tudi na zgraditev športne- ga in higiensko urejenega letnega kopališča. Sedanje letno kopališče je po- trebno temeljite obnove. Dotrajala so ležišča za sončenje, ki so sko- raj popolnoma preperela in jih bo potrebno nadomestiti z novimi hrastovimi, ki bodo lahko služila do konca uporabe tega kopališča Obnove potrebne so tudi kabine, ki so že doslužile. Njih obnovo je zahteval že sanitarni inšpektorat. Ta dela bodo stala več kot 2 mi- lijona dinarjev in je bil tozadevni znesek že odobren. Kje bi naj bilo novo kopališče se je razpisalo več Ptujčanov. Kje bo njegova lokacija, bodo pokazala prihodnja leta, razvoj Ptuja in vodnih razmer po urejenem vodo- vodu in kanalizaciji. IZ SINDIKALNIH PODRUŽNIC Tarifni pravilniki v ospredju V sreido, 11. marca, sta sekretar občinskega komiteja ZKS Ivan Kirainjčič in predsednik OS S Jože Šegula obisikala delc^v-na kolektiva Tovarne volnenih i'zde'lkov in To- varne strojiil v Majišiper^ku. K raz- govoru se je zbralo okrog sto predstavnikov sindikalnih podruž- nic, de'avskh svetov, upravnih odborov, organizacij ZK in vodil- nega osebja t o vam. Raizgovor je bil zelo živahen o nagrajevanju delavcev po učinku, o tarifnih pravLlnikih jtd. Izmenjana so bila mnenja o vseh vprašanjih uprav- ljanja in o nalogah sindikata v tovarni in v občini. V »Delti« V četrtek, 12. marca, je bfl ži- vahen razgovor z v-odilnimá organi sindikata, delavskega sveta, upr. odbora, ZKJ in vodilnim osebjem tovarne »Delta«. Razgovor je tra- jal več ur -n so raizpravijali o vseh vprašanjih okrog izdelave ta- rifnega pra'viLns'ka in zaključnega računa za leto 1958 ter okrog od- nosov v kolektivni. Prav tako je bil govor o tehnričnih problemih, s katerima se bori delovni kolek- tiv. Zastareli sibrojm park bi bdo treba izmertjati, s čimer bi po- večali proi'zvodm jio. Za to pa so po- trebna velika denarna sredstva. Precej skrb: in težav je povzro- čiuo koiekiivu zad|).je go^^e cen te'kstilu, ne- pa tudi izdelkom. Po- zi ti \'По je, da je kolektiv odprl laistno trgovino svojih tzde'kov, kjer jiih prodaja po tovarniških cenah, s čimer se skrajša pot do potrošnika. Tarifni pravilnik je v izdelavi. Raizgovcr j-e v celoti fX)trdi.l, da -.ma delovni kolektiv »De'lte« na- predne težnje, potrebno pa je, da kot celota še dvigne politično za- vest in aktivnost svojih članov. V kolektivu »»Vinko Reš« V soboto popoldne je bil sesta- nek sind'ikailr.e podružnice pekov- .skega pK>djetja »Vinko Reš« v Ptuju, ki se ga je udeležilo lepo število članov. Razprava' je bila zelo živahna. Predvsem so člani razpravljaili o nagrajevanju delav- cev po uonku. iMnenja so bila raziična in zanimiva, vsekakor pa bo potrebno proučiti organizacijo dela v pekovs-kih obratih zelo do- bro. Pekovski delavci so dosegi: lepe plače napram ostalim delav- cem v obrti. Bil je tudi govor o skrbi za kakovost izdelkov, prav tako pa o proslavi 40-letnice KPJ. Razprava je pokazala, da je sin- diikalna crgaini:zacija zelo aktivna in p>olitično močna, da je mnenja delavcev treba upoštevati pri od- ločanju o vseh važnejš h vpraša- njih v ko'ekt vu, iz\TŠn -^dbor sjidiikgkig^ podružoiice pa bo ino- rai se vztrajneje tolmačiti član- stvu vsa vprašanja, naloge in sklepe. Sestanek predsedstva občinskega sindikalnega sveta V soboto zvečer so se člani predsedstva OSS sestali na raz- govor s članom predsedstva re- publiškega sveta Zveze sindika- tov Martincem iz Ljubljane. Raz- govor je bil o izdelavi tarifnih praviln kov, o nagrajevanju delav- cev po učinku, o »dveh tretjinah« in o drugih aktualnh vprašanjih sindika.lnega dela v občini. Obisk v IKLIP v nedeljo, 15. marca, sta član predsedstva RO ZSS Martine iz Ljubljane in tajnik OSS obiskala delovni kolektv IKLIP, kjer sta se razgovarja'la z vodilnim: or- gani sindikata in delavs¡kega upravljanja o sestavi tarifnega pra\'i1nika in o nedavnih dogod- kih v koleiktiiv-u. Po razgovoru sta si sindikailna delavca skupno 2 udeleženci razgovora ogle-dala to- varno. V »»Perutnini« Istega dne sta obiskala še de- ImTii kolektv izvoznega podjetj- »Perutn.na«, kjer so se zbrali član izvršnega odbora sindikailne po- družnice, delavskega sveta in di- rektor pK>djetja. Tudi tu je bil v glavnem govor o nagrajevanju delavcev, o tarifnem pravilniku, zaključnem računu in ostalih ak- tualnih vprašanjih. B. Шпчвв rnahm padliena dejavnost se prične v Ptuju 1. aprila Razen velikih stanovanjskih blc- kov ob Ljutomerski cesti ki so že v -gradnji, razen modernega hote- la v Trstenjakovi ter novega pošt- nega poslopja in velike poslovne hiše v Lackovi, ki je bila njih graditev zagotovljena že prej, so nujne in tako rekoč neodložljive potrebe narekovale graditev še cele vrste gradbenih objektov. Sklenjeno je bilo, da se z zidavo teh objektov absolutno ne sme od- lašati niti en dan. V največji nag- lici so bili napravljeni načrti in — kar je glavno — so bili zago- tovljeni krediti, tako da se bo z gradnjo začelo že 1. aprila t. 1. Graditi se bodo pričeli sledeči objekti: 1. Šolski center ob Zrinjsko- Frankopanski cesti. Že doslej sta osnovni šoli na Mladiki (okrog 50 razredov) delali v dveh izmenah. Za prihodnje šolsko* leto pa se je vpisalo toliko novih učencev, da bi se mogel vršiti pouk le v treh iz- menah. Iz higienskih, zdravstve- nih in vzgojnih ozirov bi to skraj- no slabo vplivalo na našo dora- ščajočo mladino. Te nedostatke bo odstranil novi šolski center. Ta center bo obsegal niz sodobnih zgradb, v katerih bodo namešče- ne tri osnovne šole, gimnazija in dve vajenski šoli. 2. Nova restavracija s samopo- strežbo na Titovem trgu. Restav- racija bo res sodobno urejena. Priključena ji bo tudi dietična ku- hinja, kjer si bodo lahko sami po- stregli oni. ki so doslej zaman prosili za tako gostilno. 3. Velika hladilnica pod graj- skim hribom. Vhod vanjo bo s Slovenskega trga. To bo turip' z monumentalnim portalom. Vodil bo v sredino hriba, kjer bo hla- dilnica. Od tod pa bo zgrajeno dvigalo v grajsko restavracijo. Po- zneje bodo tunel podaljšali na na- sprotno stran hriba do Raičeve ulice. S tem bo Ptuj dobil naj- krajšo zvezo Droti severu. 4. Viseči most čez Dravo na mestu, kjer je doslej stal stari le- seni most. Viseči most bo imel dve stezi, eno za pešce, drugo za kolesarje. S tem bo ustreženo zlasti Brežanom. ki jim je pred kratkim zgrajeni novi most nekolko od- ročen. 5. Pet dvanajstnadstropnih stolp- nic ob Gregorčičevem drevoredu. Z dograditvijo teh stolpnic bo končno rešeno pereče stanovanjsko vprašanje v našem mestu. Prve lopate na teh gradbiščih se bodo zasajale oziroma prvi temelj- ni kamni se bodo vzidavali. kakor smo že prej omenili. 1. aprila t. 1. Predhodno se bo gradbena ekipa inženirjev pod vodstvom nad inže- nirja Lirpa sestala v gostilni Beli križ na zakusko ob desetih dopol- dme. Po zakusk; odhod na grad- bišča. Ptujčani ;n okoličani iskre- no vabljeni! N.K. NAD 500 ŽRTEV JE PADLO 12 PTUJSKEGA OKOLIŠA ZA NASO OSVOBODITEV PRICBCUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJE- PISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA. (Nadaljevanje) KELC FERDINAND se je rodil leta 1922 v hiš: posestnika v Dr- betincih v Slovenskih goricah. Po prihodu okupatorja se je zaposlil v Gradcu v tovarni papirja, kjer si je poškodovali roko. zato je menjal silužbo. Nazadnje je bil natakar. Leta 1944 so ga Nemci v Gradcu zaprli. Iz zaporov je pcbegnil na svoj dom v Drbetince, kjer je dobil zvezo s partizan- v Halozah preko svojega strica Fr. Kmeteca v Leskovcu, ki je bil že pred vojno član KP. K parti- zanom je sell v Kozjanski odred. Padel je v borbi z okupatorjem. KOKOL ANTON se je rodil dne 8. maja 1909 v Vareji v kmečki družini Imel je brata in štiri se- stre. Ат-оп je dovršil osnovno šolo pri Vidmu, nato pa je delal na domačem -posestvu. Po očeto- vi smrti je prevzel gospodarstvo. Vsa družina je biüa religiiozna. Po prihodu okupatorja so se na do- mu zaradi nacionalne zavesti le- ta 1943 povezali z OF. V hiši so se začeli shajati Franc Cvetko iz Nove vasi pri Ptuju, Ljubeč, Alojz Strelec in drugi, Antona je oku- pator mobiliziral k vermanom. V cel.jski okcilici so ga ujeti parti- zani. Tako je prešel na partizan- sko stc£n. Postal je partizan na Doilenjskem, kjer je padel v boju z belogardisti pri Trebnjem. KRAJNC ANDREJ se je rodil 4. dec. 1922 v Vareji v kmečki hiši. Imel je tri brate in pet se- ster. Po dovršeni osnovni &o>li pri Vidmu je odšel v podčastniško šolo v Ćuprijo. Okupator ga je poslal na delo v Avstrijo v Mi- klosdorf pri Leobnu. Ko je dobil poziv za vojsko, se je vrnri! do- mov in odšel sipK>mi!adi 1944 k partrzanom v Haloze. Na poti v Zagorsko brigado sta z nekim to- varišem naletela na nemško zase- do blizu Cirkulan. Andrej je v spopadu padel. KRAMBERGER FRANC spada med povojne žrtve sovražnikov oblasti. Ro-dil se je 4. aprila 1909 v Domavi, kjer je dovršili osnov- no šolo, nato se je izučil čevljar- ske obrt. V stan Jugoslaviji se politično ni udejstvoval. 2e ieta 1941 se je {X^vezaJ z OF. Sodelo- val je z Ignacem Zgečem, Lac- kom, dr. Špindlerjem in dirugimi. Od leta 1943 je zelo aktivno so- deloval z Milkom Golobom-Jož- kom, Stankom Murkovičem, Meev- tmom Žgečem, Strafelo in drugi- mi. Leta 1944 so ga Nemci zaprli. V zaporu se je dobro držal. Ker je okupator dobil vt s, da Franc z gibanjem ni povezan — ga je izpustil. Po vojni je v novi do- movini postali pomožni miličnik vaške zaščite. Zaradi udejstvova- nja pri varstvu nove države so ga sovražniki Ijuds'ke oblasti, združeni v »križarski bandi«, ustrelili 11. junija 1946 na domu v Domavi. KLAJDARIČ FRANC se .je rodili 5. avg. 1910 v Brezovcu. Bil je posestnik in oče treh otrok. Naj- prej je bili v dobi okupacije pri vermanih, od 30, maja 1944 pa pri partizanih, ki so ga ujeli. Po- stal je borec v Šland^rovi brigadi, kjer je padel oktobra 1944. Žena je podpirala partizane na halo- škem področju. KOLEDNIK JOŽEF S9 je rodil 1. febr. 1907 v Slatini. BiH je kmet, p>aročen. Imel je enega; otroka. Nemci so ga mobiliziral: k vermanom. V borbi so ga par- tizani zajeli. Pozneje se je bori! v Šlandrovi brigadi, kjer je padel 26. sept. 1944. Štirideset let od ustanovitve KPJ Spominski dnevi KPJ 27. marca 1942 — paée Stane Žagar, dan CK KPS. 30. marca 1939 — Na pobudo Jugoslovanske ženske zveze podpiše 67 žemskih društev in 185 mešanih organizac j posebno spomenico, ki poudarja enotnrst s'ovenskih žensk in m^anifestira za narodno državo (v okviru narodnoabrambnih akcij — usta- novljen Meddruštveni odbor slovenskih ženskih društev — bre ■ klerikalk). V prvi polovici leta 1932 — ustanovita Edvard Kardelj in Boris Kidrič začasno pokrajinsko vodstvo KPJ га S!oveni,io. Po(krajinsko vodstvo KPJ v Sloveniji začne izdajati ilegalno gla- silo »Rdeč: prapcr« s priloqo »Pro''et?i-ka«, oiastlom »revolu- cionarnih sicvpîi-ïkih doiovnih žima« (do 1934) 2. aprila 1933 — pred ljubljanskim sodiščem obsojenih 21 komunistov, vor-noma Primorcev. .\prila 1934 — izjava komunističnih strank Jugoslav je, .\vstrijo in Itaüje o skupnem stališču do slovenskega vpraša- nja (za samoodločbo narodov s pravico do odcepitve od impe- rialističnih držav, za združit'v slovanskega naroda). TRGOVSKO PODJETJE merkur Ptuf sprejme dve vajenki in en ega vajenca trgovske stroke. — Nastop takoj ali po dogovoru. Informacije v u$>raivi pod- jetja. PTUJ. D\E 27. M\RCA 1959 P'^ÜJSKI TEDNIK Stran 3 K 40. obletnic! slovensite giasbene soie v Ptuju (Nadaljevanje s 1. strani) no vodi zavod, z enakimi pravi- cami in enakimi službenimi pre- jemki kot od mestne občine nameščene osebe ali njegov na- mestnik. Prepuščeno mu je na voljo, da svoj prosti čas lahko posveča Glasbenemu dru.štvu (Musikvereinu) in tudi javnim nastopom. 3. Gdč. Marijo Schweyda pre- vzame Mestna glasbena šola z mesečno plačo 400 K, in tudi njej je prepuščeno, da svoj pro- sti čas posveča Glasbenemu društvu (Musikvereinu) kakor tudi javnim nastopom. 4. Revni in manj premožni, spnsobni učenci, ki so bili do- sedaj oproščeni plačevanja uko- vine ali so plačevali znižano ukovino, naj uživajo tudi v Mestni glasbeni šoli iste ugod- nosti, kakor so jih uživali do- sedaj brez ozira na nacionalno pripadnost. 5. Za učence, ki bolj obvla- dajo nemški jezik kakor sloven- ski,' je učni jezik nemški, ako se sami nê odločijo drugače, 6. Za glasbene vaje in prire- ditve Glasbenega društva (Mu- sikvereina) naj bo zagotovljena uporaba prostorov, 7. Vsemu učnemu osebju Mestne glasbene šole je dovo- ljena udeležba pri vajah in pri- reditvah Glasbenega društva. 8. Člani Glasbenega društva imajo prost vstop k nastopom učencev Mestne glasbene šole in pravico do polovice znižanim cenam (pri vstopnicah) za one koncerte, v katerih sodelujejo nekdanji učenci Glasbene šole (Musikschule). Prav tako imajo učno osebje in učenci Mestne glasbene šole prost vstop k jav- nim prireditvam Glasbenega društva (Musikvereina), v kate- rih sodelujejo učitelji ali učenci Mestne glasbene šole. 9. Glasbeno društvo lahko svoj inventar, ki ga je posodilo Mestni glasbeni šoli, uporabi pri koncertih po predhodni prijavi. 10. Mestna občina prevzame jamstvo za vzdrževanje v oskrbo in uporabo prepuščenega inven- tarja. Ta odgovor so na izrednem občnem zboru 2. avgusta 1919 obravnavali od točke do točke in o njem tudi glasovali. Odgo- vor je bil v zgornji obliki in obsegu sprejet soglasno, le pri 5. točki odgovora je bil en glas proti. Iz vsebine odgovora se vidi, da so se Nemci zavedali, da predloga o združitvi obeh glasbenih šol ne morejo odklo- niti. Pristali so na združitev iz politične nujnosti. Odgovor sam pa je tak, da občina ni mogla pristati na pogoje, ki jih ta od- govor vsebuje. Glasbeno dru- štvo je hotelo zaščititi pred- vsem lastne interese, zagotoviti si je hotelo obstoj šole, zavaro- vati društveno imetje in zago- toviti v primeru pristanka v Mestni šoli tudi vodilno vlogo. Občina na ta sklep občnega zbora nemškega glasbenega dru- štva ni odgovorila. Zato je nem- ška glasbena šola delala nemo- teno tudi še v šolskem letu. 1919/20. Iz sejnega zapisnika Glasbenega društva z dne 12. no- vembra 1919 je sicer videti, da je odbor razpravljal o konfe- renci, ki so jo imeli nekateri člani odbora z zastopniki ob- čine, političnim komisarjem Me- zo, direktorjem gimnazije Vaj- do, profesorjem Vodnikom, Ivo Kobalovo, upravnico Mladike in ravnateljeni Mestne glasbene šole Engererjem, žal pa ni za- pisano, o čem so konferirali. Prav gotovo pa je, da so kon- kretnejše obravnavali vprašanje združitve obeh glasbenih šol. Nemška glasbena šola je med tem časom podvojila svojo de- javnost. Hotela je pred ptujsko javnostjo opravičiti svoj obstoj. 2c v šolskem letu 1918,19 je imela šola kar tri interne in tri javne nastope in priredila še dva komorna večera. V šolskem letu 1919'20 je pripravila pet šolskih prireditev in tri svečane koncerte v počastitev desetlet- nega delovanja direktorja Karla Ettlerja. Hotela je torej v novih političnih prilikah glasneje ma- nifestirati svojo kulturno po- membnost. Zadnji koncert Glas- benega društva je bil 24 junija 1920. 12. julija 1920 je sklenil od- bor Glasbenega društva, da bo glavna skupščina 2. avgusta 1920. Sklenili so, da bodo čla- nom poslali tiskana vabila, ki bodo veljala kot vstopnice. To so storili zaradi tega, da bi opo- zorili vse člane na važnost obč- nega zbora in »da se ne bi vri- nili v skupščino«, kakor pravi zapisnik, »nepoklicani in jo motili, kar bi bilo verjetno po raznih znakih«. 30. julija 1920 je bila še ena seja. Sklicana je bila, kakor je zapisano v sej- nem zapisniku, na zahtevo mno- gih društvenih članov, »kate- rim so postale jasne namere, ki bi lahko ovirale obstoj dru- štva«. Odbor je namreč zvedel o propagandi »za vstop v dru- štvo takih oseb, ki so daleč od društva«. Nameravani vstop »izvira bolj iz političnih kakor kulturnih interesov. Vstop teh članov je potreben le zato, da sedanje člane majorizirajo in dajo društvu in ureditvi šole drug znabaj«. V zapisniku od 30. julija je tudi navedeno: »Ker smo zvedeli, da so tudi prija- telji našega društva organizirali protiakcijo in je sedaj že nekaj seznamov z nekaj stotinami in- teresentov, ki bi radi vstopili v naše društvo, ugotavljamo, da se odbor s to obsežno zadevo ne bo bavil, ker po običaju o pri- javah novih članov, ki so pri- spele ob razpisu občnega zbora, stari odbor ne obravnava, am- pak jih prepušča v rešitev novo- izvoljenemu odboru.« En dan pred občnim zborom, 1. avgusta, je veletrgovec Franjo Cucek predložil predsedniku Glasbe- nega društva imenski seznam 128 Slovencev, ki so želeli vsto- piti v društvo kot redni člani. Prosil je predsednika, da bi re- šitev dobili .še pred občnim zborom. Predsednik Alojz Ka- simir je listo sprejel, obenem pa je Cucku sporočil sklep odbora, da pred občnim zborom ne bo- do sprejeli novih članov. Se isti dan je vladni komisar dr. Matej Senčar poslal pred- sedniku A. Kasimiru pismo, v katerem je navedel, da so se mnoge osebe na občini pritožile, da ne dobijo rešitve na prošnjo o vstopu v Glasbeno društvo in zato ne morejo uveljaviti na občnem zboru svojih društvenih pravic. Opozoril je odbor, da s takim postopanjem krši dru- štvena pravila in statut ter po- zval predsednika, naj takoj skliče odborovo sejo in mu do 11. ure sporoči, ali so prijavljeni sprejeti ali odklonjeni, ker bo v nasprotnem primeru predlagal vladi razpust društva. Predsed- nik Kasimir je še pred občnim zborom 2. avgusta 1920 sklical izredno odboi-ovo sejo^ Na njej so obravnavali dopis vladnega komisarja. Odbor se je odločil za zavlačevalno taktiko. V pi- smenem odgovoru .je ponovil prvotni sklep, da se držijo sta- rega običaja, da med razpisom občnega zbora ne sprejemajo novih članov. Izgovarjali so se tudi, da je premalo časa, da bi mogli obravnavati prošnje, ki so prispele v zadnjih dneh, ker že sam seznam, ki ga je pred- ložil trgovec Cucek, vsebuje 128 prosilcev. V pismu so po- udarili, da s tem ne kršijo niti društv-^nih pravil niti statuta in zato ne dajo povoda za prepo- ved društva. Predsednik dru- štva v pismu tudi prosi mestni urad za zaščito otčnega zbora. Občni zbor glasbenega dru- štva — bil je to zadnji — je bil sklican dne 2. avgusta 1920 ob 20. uri v šolski dvorani. 2e eno uro pred začetkom so zasedli Slovenci, okrog 150 po številu (v glavnem prosilci za sprejem v društvo), vse sedeže v dvo- rani. Redni člani Glasbenega društva zaradi tega niso mogli v dvorano in so postajali ob strani in na hodniku. Predsed- nik Alojz Kasimir je stopil pred začetkom občnega zbora k vlad- nemu komisarju dr. Mateju Sen- čarju in ga vprašal, kdo bo za- stopal oblast. Dr. Senčar je iz- javil, da vlado zastopa on. Pri tej priložnosti je še enkrat iz- razil željo, naj predsednik še pred začetkom občnega zbora sporoči navzočim nečlanom od- ločitev upravnega odbora, ali so sprejeti v društvo ali ne. Pred- sednik Kasimir je na hitro skli- cal v sosednji sobi odborovo sejo. Sporočil je odbornikom iz- raženo željo vladnega komisarja. Odbor (A. Kasimir, Josip Blan- ke, Josip Kasimir, Matzun, dr. Mezler, Heller) je soglasnç skle- nil, da dobro premišljenega prvotnega sklepa ne bodo spre- minjali. Določili so, naj pred- sednik po otvoritvi občnega zbo- ra, po konstataciji sklepčnosti razloži navzočim zadevo ter prosi nečlane, naj odstopijo mesta rednim članom. Tako je predsednik tudi storil. Tedaj pa je vstal odvetnik dr. Tone Go- sak in v imenu navzočih še en- krat izrazil željo, da se jih sprejme kot redne člane, še preden bodo začeli izvajati dnevni red. Rekel je med dru- gim tudi to, da Slovenci ne bodo izvajali terorrja. da pa zahte- vajo sprejem v društvo. Odklo- nitev te zahteve bodo vzeli kot žalitev. V primeru, ako zahtevi ne bodo ugodili, bo za društvo hudo. Predsednik Kasimir ni bil dovolj vešč slovenskega jezika. Prosil je dr. Gosaka, naj svoj govor ponovi v nemščini, češ da on (Kasimir) ne obvlada do- volj drugega deželnega jezika. To je izzvalo protestne klice. Dr. Gosak je to odklonil. Prosil je vladnega komisarja, naj to s+ori on. Vladni komisar je za- hteval prekinitev občnega zbo- ra, da lahko društvenemu od- boru prevede govor dr. Gosaka. Odborniki Glasbenega društva so se spet umaknili v sosedno sobo. Tam jim je dr. Senčar prevedel govor dr. Gosaka. Od- bor je vztrajal na svojem prejš- njem stališču. Ko se je nato predsednik Kasimir zopet vrnil v dvorano in javil, da odbor Glasbenega društva vztraja pri prvotnem sklepu seje in da prosi nečlane, da zapustijo dvo- rano, so Slovenci proti temu glasno protestirali. Trušč in ne- mir sta preprečila nadaljevanje občnega zbora. Predsednik Ka- simir je prosil vladnega komi- sarja, da uveljavi svojo avtori- teto, toda ta je izjavil, da občni zbor zaključuje. To je med Slo- venci izzvalo zmagoslavni krik. Slovenci so zahtevali, da se ta- koj zapečatijo društveni pro- stori. To se je tudi zgodilo. Zbo- rovalci so se razšli. Naslednji dan so inventarizirali društveno premoženje. Nemci so se tru- dili z raznimi intervencijami na najvišjih vladnih mestih v Ljub- ljani in Beogradu, da bi se jim vrnila imovina in da bi se do- volil še nadaljnji obstoj društva. V teh svojih prizadevanjih pa niso uspeli, ker je bilo nemško Glasbeno društvo z odlokom Po- krajinske vlade v Ljubljani dne 24. aprila 1921, štev. 20554's- iz leta 1920 razpuščeno. Mestna glasbena šola je prevzela 1920. leta imovino razpuščenega Glas- benega društva in se vselila iz dijaškega doma v prostore bivše nemške Glasbene šole. Mestna glasbena šola se je ves čas obstoja od 1919/20 do 1921/22, posebno pa v dobi, ko je delo- vala nemška Glasbena šola, bo- rila z začetniškimi težavami. Bilo je pomanjkanje sposobne- ga učnega kadra in tudi pravih organizatoričnih sposobnosti v tistih burnih časih rojstva pred- aprilske še ni bilo. Na veljavi in pomembnosti je šola šele po- lagoma pridobila, ko je šolo in vse glasbeno življenje v Ptuju prevzela 1922. leta Glasbena Matica. Potrjene kandidature Občinska volilna komisija je na svoji seji dne 24. marca 1959 potrdila sledeče kandidature zborov volivcev za volitve odbornikov v občin- ski zbor in zbor proizvajalcev Občinskega ljud- skega odbora Ptuj, ki bodo 9. in 12. aprila 1959 na priključenih delih območja bivših občin Go- rišnica in Lešje: t a) Občinski zbor äo Kandidati OS 38 1. RAJHER Stanko, Cirkulane 32 2. MlIyOSlC Ivan, Gradišča 46 39 1. HERCOG Franc, Paradiž 89 2. BELSAK Jakob, Pohorje 40 40 1. ZUR AN Anton, Gruškovec 43 2. KELC Jožef, Gruškovec 79 3. PETROVIČ Jožef, Medribnik 20 41 1. COKL Dušan, Gorišnica 37 2. VOGLAR Janez, Formin 16 42 1. BEZJAK Alojz, Moškanjci 16 2. CUS Mirko, Mczgovci 57 3. PRELOG Stanko, Zagojiči 1 43 1. BELSAK Franc, Muretinci 13 2. VOGRINEC Franc, Mala vas 16/a 44 1. PIGNAR Janez, Zamušani 16 2. CVITANIC Jurij, Zamušani 95 45 1. BEZJAK Jože, Bukovci 41 2. KOLEDNIK Janez, Stojnci 9 46 1, PRELOG Franc, Sobetinci 15 47 1. MAJCEN Andrej, Bratislava 44 2. PETEK Janez, Polonci 5 3. KOZAR Franc, Polenšak 27 48 1. VICAR Janko, Strejaci 8 2. SLODNJAK Jože, Brezovci 8 49 L PUNGRACiC Ivan, Turški vrh 14 2. PUNGRACIC Franc, Turški vrh 12 50 1. KOKOT Franc, Gorenjski vrh 15 2. Sesek Ferdo, Goričak 45 3. MAJCENOVIC Jožef, Hrastovec 18 51 1. SAGADIN Maks, Majšperk 33 2. MEDVED Ludvik, Sestrže 17 52 1. KOLENKO Anton, Breg 10 53 1. KOLAR Ivan, Stoperce 62 2. JERIC Vincenc, Sveča 5 54 L JERIC Ludvik, Zelale 22 2. PULKO Vinko, Zelale 62 3. BUTOLEN Matevž, Dobrina 2 55 1. BEDENIK Vera, Cermožiše 2. STOJNŠEK Franc, Nadóle 12 3. POLAJZAR Jože, Nadóle 32 56 1. KERBLER Simon, Podlože 7 2. KARNEZA Janez, Stogovce 8 57 1. LETON.JA Konrad, Dolena 10 2. PRELOZNIK Ivan, Doklece 2 b) Zbor proizvajalcev 1. Skupina industrije, trgovine in obrti 18 1. JERE Alojzij, Majšperk 10 2. KOLAR Jože. Breg 11 3. KACJAN Jože, Breg 22 êî Kandidati |S 4. PINTARIC Franc, Majšperk 42 5. BEDENIK Marija, Podlože 20 6. PERNAT Angela, Ptujska gora 29 Gospodarska organizacija: Tovarna volne- nih izdelkov Majšperk 19 1. LIPUS Vilko, Kidričevo 3 2. DOLENC Vinko, Medvedce 4 3. PERSUH Leopold, Koritno 2 4. LAMPRET Ludvik, Medvedce 2o 5. ZUPANC Jakob, Ptujska gora 7 6. PURG Feliks, Breg 21 Gospodarska organizacija: Tovarna strojil Majšperk in ostali proizvajalci iz sku- pine A bivše občine Lešje 2. Skupina kmetijstva 28 1. VENTA Janez, Formin 11 2. HORVAT Peter, Muretinci 68 Gospodarska organizacija: Kmetijska z^. ■ druga Gorišnica in Kmetijska zadruga Muretinci 29 1. MAJERIC Alojz, Moškajnci 23 2. PRELOG Franc, Zagojiči 1 a. PLOHL Jakob, Sobetinci 25 Gospodarska organizacija: Kmetijska za- druga Moškajnci in KG Ptujsko polje — obrat Sobetinci 30 1. ARBEITER Anton, Cirkulane 8 2, KOLEDNIK Anton, Slatina 33 3. MAJCENOVIC Ivan, Dolane 21 Gospodarska organizacija: Kmetijska za- druga Cirkulane in KG »Haloze« — obrat Bori 31 1. FLORJANCIC Ivan, Lasigovci 13 2. Sek Ignac, Bratislavci 54 Gospodarska organizacija: Kmetijska za- druga Polenšak 32 1. BABIC Netko, Zavrč 11 2. GALIC Martin, Turški vrh 30 Gospodarska organizacija: Kmetijska za- druga Zavrč in KG »Haloze« — obrat Zavrč Nadomestne volitve J. skupina industrije, trgovine in obrti 2 1. tušek Ivo, Kidričevo 3 2. KOLARIC Branko, Kidričevo 20 Gospodarska organizacija: Tovarna glini- ce in aluminija »Boris Kidrič« Kidri- čevo — obrat Aluminij 2. Skupina kmetijstva 20 1. Zaradi manjših nepravilnosti kandida- ture za to volilno enoto še niso potr- jene, ker so bile vrnjene gospodarskim organizacijam zaradi popravkov. NEDELJA, 29. MARCA 6.00—7.00 Veo, naj jih uporabimo za knjižni fond potujoče knjižnice. Ljudska knjižnica se prisrčno zahvaljuje M. Turku za njegov prispevek Naši domači prispevki za ta fona zelo počasi dotekajo, zato je tem raz- veseljiveiše, da smo prejeli tak prispevek iz daljne Amerike. M. Turk in njegovi soprogi že- limo vse najbolje in da bi se ji- ma srečno izpolnil načrt za izlet v »stari kraj«. Terenska zdravniška služba DEŽURSTVO ZDR.WNIKOV SPLOŠNE PRAKSE: 27. 3. giav. dež dr. Franc Ba- kus, pom, dež. dr. Nada Pavli- čev — 28. 3. glav. dež. dr. Ladi^ slav Pire, pom. dež. dr. Ivo Med- ved — 29. 3. glav. dež. dr. Ladi- slav Pure, pom. dež. dr. Ivo Med- ved — 30. 3. glav. dež. dr. Nada Pavličev, pcim. dez. dr. Fran Bru- men — 31. 3, glav. dež. dr. La- dislav Pire, poen. dež. dr. Ivo Medved — 1. 4. glav. dež. dr. Mi- .an Cair'i. pom. dež, dr Franc Ra- kuš — 2. 4. glav. dež. dr. Ivo Medved, pora. dež. dr. Ladislav Pire. Pomožna ambulanta v Juršincih posluje vsako sredo od 14. ure dalje. Pomožna ambulanta v PodCeh- niku posluje vsaik ponedeljek od 14. ure dalje in vsak petek cd 12. ure dalje. Otroške posvetovailnfte 27. 3. v Ptuju in 31. 3. v Markovcih za- radi cepljenja otrok odpadejo. Vsak prvi patek v mesecu je posvetovalnica za žene v Juršin- cih od 14. ure dalje. DEŽURSTVO OTROŠKIH ZDRAVNIKOV: 27. 3. dr. Aleksander Poznfk — 28. 3. dr. Ljuban Cencič — 29. 3. dr. Ljuban Cenc;č- — 30. 3. dr. L.juba Neudauer — 31. 3. dr. Ljuba Neudauer — 1. 4. dr. Ale- ksander Poznik — 2. 4. dr. Lju- ban Ceneč. Vse informacije daje in naro- čila hišnih obiskov sprejema de- žurni center Zdravstvenega doma Ptuj, številka telefona 70 in 80. Hišne obiske n-aročajte v do- poldanskih ureh. Pozneje naro- čeni hišni obiisk: se bodo izvršiK samo v nujnih primerih. Okuilistična o-dinaeija posluje vsak torek od 18. ure, vsako sre- do od 13. ure in v4"ko soboto cd 13. ure d^fi° T'"'•'"•T TT> Ptuj V ptujski občini 1084 km esst Med najbolj pereča vprašanja velike občine Ptuj spada vpraša- nje cestnega omrežja, ki se je z razširitvijo občine znatno poveča- lo in zajema sedaj 1,084 km cest. Izvajanje vzdrževalnih del in manjših rekonstrukcij zahteva precejšnja sredstva iz cestnega sklada, poleg tega pa tudi krajev- ni samoprispevek (brezplačno de- lovno silo in prevoze). Ta dela bo v bodočnosti vodil strokovnjak — cestni nadzornik, za katerega je že razpisano m.esto. Lani je bilo porabljenih iz cest- nega sklada za popravilo cest v občini 16,0.56.337 din. Popravljena je cesta Janževci—Desternik in rekonstrukcija ceste Videm Lanco- va vas—Tržeč. V sodelovanju s krajevnimi odbori in gospodarski- mi organizacijami je bilo v občini Ptuj lani popravljenih odnosno rekonstruiranih 8 mostov in še 8 drugih občinskih cest. Železobetonski most čez Graje- no v Ptuju v Masarykovi ulici (proti postaji) j^ bil zgrajen iz sredstev, ki jih je občinski ljudski odbor Ptuj dodelil iz proračuna za ceste in mostove. Most čez Graje- no predstavlja še pravzaprav le polovico mostu, ki bo potreben na tem mestu, ko bo po Mas.3r;'kovi cesti speljana tranzitna cesta Ma- ribor—Zagreb. Str>r 4 PTUJSKI TEDNIK Tri ieta po očetovi smrti Do danes so se biologi previd- no omejevali samo na poizkuse na nižjih vrstah bitij. Današnja bio- logija pa je že na taki stopnji, da njena odkritja in izumi nujno vplivajo na usodo posameznikov in ljudi.' Vsekakor bodo morali pravniki povedati svoje mnenje glede moralnih in družlx?nih inte- resov pri poseganju biologije v usodo človeka. Umetno oplojevanje je eno od prvih takih poseganj v č'ovekovo naravo. Tako op'ojevan.ip' je omo- gočilo, da postanejo lii'dje, ki so na tisoče kilometrov narazen, star- ši novega človeka. S posebnim^ pripravami je bilo namreč mogo- če ohraniti semenčice nekaterih živali, da so tudi do deset let ostale žive. Prvi dramatični poizkus te vrste na človeku je izvršila nedavno Američanka — biologinja. Njen mož, s katerim je bila poročena komaj nekaj mesecev, je pri neki avtomobilski . nesreči nenadom.a umrl. To je bil zanjo dvakratni udarec: izgubila je odličnega znan- stvenega sodelavca in ljubljenega moža, s katerim ni imela otroka ki si ga je tako želela. Toda mla- da žena se je kaj hitro odločila. Iz že mrtvega moževega telesa je vzela semenčice in jih spravila po posebnem postopku v hladilnik. Od takrat so že minila tri leta, a mlada žena je imela z možem, ki je že tako dolgo mrtev, že dva otroka. Tako vidimo, da ie umet- na oploditev premagala di čas in ne samo razdaljo. Učenjaki pa imiajo še eno bio- loško vizijo pred sabo: večkratno razmnozitev iste celice. Nedavno sta dva znamenita britanska biolo- ga objavi'a uspeh svojih poizku- sov z žabjimi jajci. Vzela sta ne- kaj oplojenih jajc žabje samice, jim odvzela jedra in jih zamenja- la z drugimi. Nova ledra so po- polnoma nadomestila stara in omogočila, da so se jajčne celice normalno delile, razvijale in da so iz njih nastali popolnoma normal- ni in zdravi paglavci. Ugotovili so. da so si bili vsi podobni po zna- kih in lastnostih. Če bi se to po- srečilo pri ljudeh, bi bilo možno, da bi na umeten način usivurili več tisoč Einsteinov, Chopinov itd. To je sicer zelo groba primera, to- da opravičljiva. Iz tega vidimo, da je biologija znanost, ki lahko v temeljih iz- premeni življenje posameznika in družbe. Znanost je docela premo- stila težave zaradi razdalj in ov'- re zaradi časa. Zato lahko od biologije pričakujemo še veliko novih odkritij. fu Haliisami s tyristlÉpe strani »Ptuj z Dravskim in Ptujskim poljem. Slovenskimi goricami in Halozami obdajajo svojevrstne prirodne lepote. To je pokrajina bujnega, vročega poletja in sonč- ne jeseni, širnih žitnih polj, cve- točega sadnega drevja, mozaik goric in grap, vinogradov in zi- danic ... Da, slovenska zemlja ima ne- precenljive prirodne lepote. Že Cankar je zapisa! o njej, »da se še zvezde ustavijo na svoji bleščeči poti, kedar uzro čudežno deželo pod seboj .. .« Tak je uvod obširnega, zanimi- vega in prekrasno ilustriranega članka, ki ga je za revijo »Biseri Jugoslavije';< napisal znan in agi- len turistični delavec profesor Jože Maučec, čian Sveta za bla- govni promet in turizem pri Ob- činskem ljudskem odboru v Ptu- ju in predsednik Turističnega in olepševalnega društva Ptuj. Na vse načine se namreč trudi, da bi poživil turizem, na območju ptuj- ske občine, ki ima že staro tu- ristično tradicijo, okrepljeno se- daj z novimi možnostmi in lepo- tami. V ta namen je napisal ob- sežno in zanimivo literarno delo — »Vodnik« po Ptuju. Ker bo ta še letos razprodan, pripravlja TOD E4uj пол^-еда, še bolj zanimivega »Vodnika« v slovenskem a v iz- vlečku tudi v tujih jezikih. Dalje J9 TOD Ptuj poskrbelo za izdajo prospekta v petih jezikih. Ker bodo tudi ti kmalu pošh, je na vidiku že nov prospekt Ptuja in okolice. Tik pred izdajo je tudi reprezentativni album v dveh formatih o kulturnih in zgodovin- sííih spomenikih v Ptuju — sta- rem Poetoviu. V prc^iagandn.? svrhe je TOD v Ptuju nabavilo tudi razne za- nimive in praktične keramične spominčke, kot n. pr. vrčke vaze itd. Posebna turistična atrakcija za Ptuj je ureditev sodobnega tu- rističnega gostišča na gradu. Ko Pa bo zgrajen predvideni in pre- potrebni sodobni turistični objekt z restavracijo in tujskimi sobami, bo Ptuj zopet imel vse pogoje za nadaljnji hiter in krepak razvoj turizma na tem področju. -aR. D©si>tkrcit večJE Izvoz ¡ygos!o¥or!5kegci pohištva Vrednost izvoza končnih lesnih izdelkov iz .Jugoslavije se je v razdob.ju od 19.52. do 1958. več kot 5-krat povečala. Zlasti je za- dovoljiv dvig iz\'oza jugoslovanske- ga pohištva, saj se je v zgoraj ome- njenem obdobju povečal kar za 10-krat. V času od 1956 do 1958 je Ju- goslavija sodelovala v svetovnem izvozu pohištva po vrednosti z okrog 5 "/n ter spada tako skupno z Veliko Britanijo. Zapadno Nem- čijo, ZDA ter Francijo med naj- pomembnejše izvoznike pohištva na svetu. Nedvomno' prispevajo k dvigu serijske industrijske proizvodnje sodobnega pohištva v Jugoslaviji ter k povečanju izvoza teh izdel- kov tudi specialni mednarodni sejmi, ki se vrše vsako drugo leto v Ljubljani. Tako bo III. modna- rodni lesni sejem prihodnje leto spomladi na Gospodarskem razsta- višču. »0ELT5NA« TRGOVÍNA V PTUJU SE DOBRO UVELJAVLJA v minulih 10 dneh obstoja tr- govine »Delte't, tovarne perila in konfekcije v Ptuju se je izkazal da je bila polea ostaVh trgovin v Ptuju in okolici potrebna tudi ta trgovina. Zelje potrošnikov in zahteve tr- ga v naši državi po vedno boljši konfekciji za-otroke, mladino in odrasle, za vse letne čase, za lepo in slabo vreme, za vročino in m.raz, je »Delta« v Ptuju upošte- vala in se lotila izde'ave predme- tov, ki je po njih na.iveče po- vpraševanje. V trnovino prihajajo Ptujčani in prebivalci s podeirelja. Ogledajo si izdelke, povpra:ajo po ceni, izbi- rajo in izberejo, plačajo in qredo. Nekateri si predmete pogledajo, povprašajo po ceni, gredo še vpra- šat drugam in se vrnejo ter ku- pijo. Prihaj.-jio tudi pooblaščenci kolektivov, ki se zanimajo za vse izdelke in tudi dajajo večja naro- čila. Skratka, v prvih 10 dneh ob- stoja trgovine »Delte« na Srb- skem trgu se je izkazalo, da je pravilno, da ima tovarna v kraju obratovanja tudi trgovino in da gredo njeni izdo'ki v promet čez njo in čez trgovsko mrežo v dr- žavi. Razveseljivo je še to, da je »Delta« z otvoritvijo nove trgovi- ne na novo uredila izložbena okna, da lahivo vsak mimoidoči ob prvem pogledu ugotovi, kaj vse se v to- varni izdeluje in kaj vse je m.o- goče kupiti v trgovini. Partizan Pfinii¥i za 40. ubletuko ifFJ i že na letošnjem občnem zboru je Partizan Domava sklenil, da bo razšiirJ in poživil svojo dejav- nost ter tako prispevaü veltk de- lež k nap'redni vzgoji; vaške mla- dine m razvo^M socializma na vaisi. V soboto je društvo priredilo v proslavo 40. obletnice KPJ dobro pripravljeno in lepo uspelo te- lovadno akademijo. Uvodoma je društveni prcd-ednik tov. Guček orisal borbeno pet naše Partije in svetle perspektive našega druž- benega razvoja. Nato je stekel telovadni .spo- red, k je obsega! orodno in talno telovadbo, preskoke, ritmiko, ples in boks. Točke so bfile dobro pr:^- pravljene pod vodstvom načeln-ka Antona Čuša in načeinnce Marije Vavipotič. Na orcdju so se zopet odi čno izkazaili bratje Čuši. poleg njih pa še vrsta nadarjenih mla- dincev in mladink. Dokončno smo tudi premagali zastarela nazrira- nja o neprimernosti teilovadbe za ženske, predsodke proti telovad- nim hlačkam in podobno. Rtmične vaje, ki jih je sestavila Mar.ja Vavpotič, je ocenjevala komisija Okrajne zveze Part'izan Manbor in pohvalila nji-hoTO sestavo in iz- vedbo. Sestava »Zagea je prejela odlično oceno in se uveljavila v tekmovanje za repubLiško prven- stvo. Partizan Domava je pred krat- ka m z istim sporedom nastopi! tudi v Gori.šnicii z namenom, da bi tudi tam propagiral telovadno dej&v.nost. Letošnjo pom^Lad is Partizan D^rnavs PO uvidevnosti KG Dr*r- nava dobil tudi lepo teilovadiišče. na katerem sta že urejeni igri- šči za nogorftet n твл rckomet. Vse članstvo že pridno vadi ome- njpni šipcrtni: panogi, odigrane pa ,so hi I p tudi že prve tekme. S tako pestro dejavnr^stjo na- merava Pa.rt'izan Domava tudi nadaljevati -n tako na področju telesne vzgoje manifestirati svojo pr vržencst .deô''om ZKJ n do- pr nesté svoj delež k sociglizacij' vasi. F. Vavpot'č ВошФЈа J:l (0:0) v nedeljo se je na stadionu Drave pomerilo njeno m-'adinsko m.oštvo z moštvom Partizana iz Dornave v nogcmetni tekmi. Tek- ma se je po z vahn. igri končala z neodkčn.m rezuitatom. Meni- mo, da je to zelo lep primer po- vezovanja športne aktivnost z delom okoliških nartizanskih dru- štev. Če bo NK Drava s to prakso nadaljevala, bo to vsekakor po- zitivno vplivalo na razvoj n^ogo- meta v ptujski okolici, mladin- skm in pionirskim ek pam Drave pa bedo vedno na razpolago ustrezne nasprotniki. Sčasoma pa se bo iz take množičnosti razvila tudi kakovœt. nadarjene posa- meznik-đ pa bodo lahko vključili v vrste NK Drave. Prav bi blo, če bi tudi roko- metni klub ŠD Drava še okrepil svoje stike s partizanskimi dru- štvi. Prvo vodilo vsega telesno- vzgojnega dela v športu in Par- tizanu mora biti množičnost ter razširitev dela, seile iz nje pa b; naj nastajala kaikovostnejša tek- movanja. V. F. VeilMa prlinaüla iie|^m finoiii ii Naše vinogradništvo se nahaja trenutno v precejšnji stiski, saj so kleti še polne lanskega neproda- nega vina. Prav z ozirom na to je nujno, da se okrepi in poveča iz- voz naših vin. S tem namenom je bila v Londonu v posebni dvorani prirejena pokušnja jugoslovan- skih izvoznih vin. ' Te* pokušnje so se udeležili po- vabljeni gostje, med katerimi je bilo 6 predstavnikov naše amba- sade z ambasadorjem M. I. Vejvo- dom na čelu. dalje okrog 30 novi- narjev, vinski strokovnjaki ter trgovci. Uvodoma je prvi sekretar jugo- slovanske ambarade M. B. Gorijan navzočim pojasnil 3000-letno tra- dicijo gojenja vinske trte na na- šem ozemlju ter hitro obnove in modernizacijo našega vinogradni- štva in vinarstva, kar se vse od- raža tudi v hitrem zboljševanju kvalitete naših vin. Nato je zastopnik britanske I'vozne vinske tvrdke D. Richard Teltscher pojasnjeval posamezne vinske karte, a gostje so hkrati poku.šali posamezne vzorce vin. Večina vinskih strokovnjakov je takoj posvetila vso pozornost be- lim vinom iz Ijutomersko-ormo- škega vinskega okoliša ter poud?- rila, da ta vina prav nič ne za- ostajajo za znamenitimi renskimi belimi vini. Gostje so si nato ogle- dali tudi številne diplome, kolajne in druga priznanja, ki so si ta na- ša vina pridobila doslej na raznih mednarodnih ocenjevanjih najbolj- ših vin iz vsega sveta v Ljubljani, pa tudi v drugih državah. Nobenega dvoma ni, da bo ta pokušnja vin prispevala k na- daljnjemu pospeševanju njihovega izvoza. V ta namen bo letos pri- rejen v Ljubljani tudi V. jubilej- ni mednarodni vinski sejem v mno- go večjem, obsegu ter z razširje- nim programom. Hkrati se pri- pravlja tudi posebna izdaja izvoz- nega kataloga z naslovom »Po vi- norodnih okoliših in kleteh Jugo- slavije«. Ta katalog bi izšel v 6 tujih jezikih ter bo bogato oprem- ljen s slikovnim, grafičnim in raznim drugim podobnim materia- lom. Vsekakor bodo taki kolektivni nastopi! vseh na izvozu jugoslovan- skih vin zainteresiranih činiteljev prispevali k nadaljnjemu pospe- šenemu izvozu naših vin. Šgl шпши ттвђшт osemletk v soboto je bil v telovadnci Mladike orodni mnogoboj sedmih n osmih razredov osemletk ptuj- ske občne, katerega so se udele- žik mladinci I. in II. osemletke Ptuj, dopolnilne šole Ptuj in šole Markove; ter m^ladinke I., II., III. in IV osemiletke Ptuj. Pričakovali smo tudi vrste iz V(idma in Maj.šperka. k; imata za to рч>доје, dočim ostale soie ni- majo možnosti vadbe, bodisi da nimajo orodja ali pa učiteljev. Tekmovanje se je razvijalo v pravem borbenem vzdušju, dose- ženi pa so bili naslednji rezultati: Mladinci: 1. mesto Ptuj I. 382.25 točk od 420 možnih (Sare 67.25 točk od 70 možnih); 2. mesto Ptuj II. 381.25 točk (Rozman 67 točk); 3. me.sto Markovci 349 t. (Zmazek 61.50 točk); 4. mesto Dopolnilna šola Ptuj 342.25 točk (Lečnik 65.25 točk). Mladinke: 1, mesto Ptuj II. 300.60 točk od 320 možnih (Leto- nja 49.70 točk od 50 možnih); 2. mesto Ptuj I. 292.40 točk (Vnuk 48.60 točk); 3. mesto Ptuj ÎI1. 290.40 točk (Go.r:čain 47.40 UjCK), 4. mesto Ptuj IV. 285.70 točk (Mlakar 48.90 točk). Po doseženih rezu^ltatih imajo prve tn ekipe iz vsake skupóne pravico nastopa na tekmovanju okra.jnega merila, ki bo v nedeljo v Mariborti. Organii-zacija tekmovanja je brla dobra. Ac Kakor vsako leto so tudi letos ptuj.ski osmošclai priredili svoj tradicionalni maturantski ples. Prireditev je bila 14. marca t. 1. ped pokroviteljstvom načelnika Tajništva za šolstvo OLO Mari- bor tov. Bračiča, ki pa se pri- reditve ni udeležil zaradi služ- bene odsotnosti in ga je zastopal tov. Stropnik. Maturantski ples je med naj- vaznejšm: prireditvami gimna- zijcev vsekakor najpomembnejša prireditev osmosolcev. Tu naj bi se pokazala osma šola kot celota, kot kolektiv, ki je nastal v letih skupnih skrbi in problemov ter vsega- d'rugega, dobrega in sla- bega, vsega, kar s,peda v dijaško življenje. Lahko bi rekli, da je to neke vrste izpit, ne izpt kot so šol.ski izpiti, ne, tu gre za mnen.je ljudi, ki so se prireditve udeležili Le-ti bodo lahko oce- nili letošnje osmo.šolc9, ali so res csmošolci v pravem pomenu,be- sede. Kol'kor je prreditev usoela. vedi» naihoilip rh-i^kovalc' Morda bi spregovoriH tudi be- sedo, dve o tem, zakaj sploh ma«- turantski ples. V prvi vrsti si osmošolc: žele, da bi bila to zares kvalitetna prireditev, ki bi zado- voljila tudi zahtevnejše obisko- valce, m drugič, ta prireditev bi naj omogočila osmošolcem čim daljše pomaturitetno potovanje. Če pa govorimo o denarju, se osmo.šolci čutijo dolžne zahvaliti vsem, ki so jim kakor koli po- m-agaii pri nj-hovi prireditvi. Vsa pcdjet.ja, ki so jih obiskali, vs"' obrtnik in drugi so pokazali mnogo raizumevanja, zato se jim o&mK^ci najtopleje zahvaljujejo! ZAHVALA Ob nenadomestljiivi izgubi, k: nas je zadela s smrtjo našega dobrega moža, očeta, brata in strica JAKOBA BOMBEKA iz Hajdos se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem m znan- cem ter vsem darovalcem vencev :n cvetja. Pœebno zahvalo da'gujemo pev- cem za žaloetmko ob odprtem grobu m g. kaplanu. Hajdoše, dne 23. marca 1959. Žailujoča žena s hčerko Ljudmilo, hčerka Angela z možem Janezom, hčerka Terezija z možem Štefa- nom. POPRAVEK V odstavku o breški dramski skupini v članku na 3. strani »Ptujskega tednika« št. 11/59 se je vrinila neljuba pomota. Za 8. marec je breška dramska skupina v režiji tov. Slavice Aliče- ve uprizorila odlomek iz drame »Svet brez sovraštva« v zasedbi doslej neznanih breških talentov. Dramo »Metež« pa je v dvorani SZDL Breg v soboto, 14. marca t. 1., uprizorila hajdinska dramska sekcija, ki jo vodi učitelj tov. Šte- fan Cafuta. »Metež« je režira! tov. Maks Kampl iz Hajdine. V času od 15. do 20 aprila 1959 bo fotografiranje iz zraka področja Okrajnega ljudskega odbora Mar bor in s tem tudi celotnega področja občne Ptuj in Ormož. Na pod- lagi teh fotografskih po.4netkov bodo izdelam^ foto graf.ske mape v merilu 1 -2880. iz katerih bo točno razvidna vsaka zom^iiika kuitu^a. hiša, pot, potok itd Te mape bodo slu- žile predvspm katastrskim uradotu za ured tev katastra, pa tudi raznim drrgim ustanovam ¡n podjetjem za tehniške geod.^tske svrho. Tako delo рз zahteva odgovorne predpriprave na terenu od 25. marca do 15 aprila 1959, zjto hr tega ni.5o storili, naj to storijo takoj, in sicer naj sporočijo število ude- ležencev, njihova imena m rojst- no letnico Občinski nionirski zve- zi v Ptuj. Podrobnejša navodila so prejeli pionirski odred^ od Zveze nrijateljev m'^din^ Mar- bor v dopisu z dne 26. januarja 1959. PRODAJAMO VS.A.K DAN SADNA DREVESA: vi.sckodebelne jabla- ne, hruške, orehe iz lastne dre- vesnice po dnevni ceni. Za za- druge pcipust. Uprava K Z Mu- retinci. MOTORNO KOLO., znamke »Puch« jorodam. Naslov v upravi. STAVBENO PARCELO ob Ljuto- merslii cesti predam. Naslov v upravi. 20 AROV NJIVE v bi zini Ptuja ugodno prcidam zaradi staro.sti, Na.slcv v upravi. OTROŠKI VOZIČEK, pleten, glo- b-k, in dobro ohranjeno ŽEN- SKO KOLO predam. Naslov v upravi. KUHINJSKO KREDENCO prodam ali zsmonjiîm za los. Naslov v uoravi. USNJENO ROKAVICO sem 19. 111 •zgubil na Hajdini. Šoferja to- vornjaka, najditelja, prosim, da ml jo vrne. Gajzer, Strojne de- lavnice, Ptuj. STANOVAN.TE na Mestnem vrhu zamenjsm in nudim |x>moč v gospoidinjistvu. Naslov v upravi. ŠTIRIURNO DNEVNO ZAPOSLI- TEV, tudi delo na vrtu, iščem. Naslov v upravi. GREMO NA POHORJE Turistično olepševalno dništvo v Ptuju bo priredilo v nedeljo 5. aprila 1959 izlet na Pohorje. Vsi, ki se žele udeležiti izleta, naj se prijavijo v trgovini Na-ma do 31. marca t. 1. Cena izleta z avtobusom in vzpenjačo je 450 din. IZLET V BENETKE IN TRST Turistična zveza v Mariboru bo priredila v dneh od 28. aprila do 2. maja 1959 tridnevni izlet z avtobusom v Trst in Benetke.' Cena izleta je okoli 9000 din. Vračunana je vožnja z avtobusom, potni list, hrana in prenočišče. Prijave sprejma predsednik TOD prof. Maučec Jože v Ptuju do 30. marca. VABILO k udeležbi rja oddaji »POKAŽI, KAJ ZNAŠ«, ki jo pripravlja Društvo prijateljev mladine Ptuj V nedeljo, 12. aprila t. 1., bo v Gledališču v Ptuju mladinska od- daja »Pokaži, кзј znaš« za mla- dino iz Ptuja in okolice starost: do 18 let. Prijave za udeležbo na oddaji »Pokaži, kaj znaš« sprejema tov. Majda Marinova, učiteljica v Osemletki »Jože Lacko« (Mladi- ka) v Ptuju, Dan avdicije bo ob- javljen v prihodnji številki naše- ga lista. S to oddajo bo dalo Drvištvo prijateljev mladine Ptuj mladini Zopet možnost javnega nastopa pred mnogoštevilnimi poslušalci, ker se je že prva tovrstna oddaja je ponovno zasedel V. me- sto. V nedeljo, 22. t. m., .so se pomerile v Trbovljah reprezen- tance slovenskih mest. Nastopilo je 18 moštev, ki so dosegla sle- deče rezultate; 1. Ljubljana 123 in pol točk, 2. Maribor 117, 3. Celje 99, 4. Novo mesto 91, 5. Ptuj 85, 6 Murska Sobota 79 m pol točk itd. Zmagovito moštvo je prejelo prehodni pokal Šahov- ske zveze Slovenije ter kristalni pokal mesta Trbovlje, nadaljnja, 4 moštva pr spominske in knjižne nagrade. Moštvo Ptuja so sestav- ljali; Bohak. Podkrajšek Janez. Rudolf, Bras, Majcenovič. Pernat, Pesi, Perger ter rezerve .Antonie, Zupančič in Šorli. SimuUanka modnRrndnega moj- stra inž. Milana Vidmarjg .<;e je po šririurni igri končala z lepo zmago simultanta Dobil je 30 partij, rem- 5. dočim je zgubi! 3 partije. Zmagali so: Podkrajšek Janez, D'-ofenik n Pešl --pmiziral' na: K-'ncler. Meze Milka Rudolf, Perger in Radonjič (JLA). 'zdaja oPlujskl tednik« Direktor Ivan Kranjčič ij-oi,,,^ -p.ln igv -»dhor '^r1a'^^■■'^п^ irednik Ba umar -\nton Mredn:«»--- r, ,с,га a v P- .-ii; r ar-Vov^- >■ i.. .^f..r јлг, . •«'^ рп í4.vmunaln оалИ Manbor, podružnica jf Ptuju, št 604-7ÛÔ-3-206 Rokoptaov ne ^lačama f.srvc Mai.tx^ibko tiskaina, Mdnbor Letna aaioćnina 50C din. polletna 25C Jm.