Poprcinlna v gotovini plačana K ŠTEVI LKA 12 LETNIK 'XX«XIV K NARODNI GOSPODAR GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI V LJUBLJANI, DNE 15. DECEMBRA 1933 /k ■ Uredba o zaščiti kmetov. — Uredba o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upni-V ■ kov. — Uredba o zaščiti kreditnih zadrug in njiliovih zvez. — Uredba o maksimiranju obresti. — Zakonodaja. — Razno. .................................................................. Priloga „Narodnega Gospodarla" št. 12. I. 1933. Za vsa obfavlfena vabila, pri katerih ni Izrecno drugače določeno, velja določba: Ako M ta občni zbor ob navedenem časa ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na Istem mestu In ort istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. Občni zbor Delavske hranilnice in posojilnice v Hrastniku, r. z. z n. z., se vrši dne 27. decembra 1933 ob 7. uri zvečer v prostorih g. Alojz Logerja. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. odobritev računskega zaključka za 1. 1932. 3. čitanje revizijskega poročila. 4. sprememba pravil. 5. nadomestne .volitve. 6. slučajnosti. Občni zbor Mlekarske zadruge v Izlakah, r. z. z o. z., se vrši v nedeljo 31. decembra 1933 ob 8 uri v Zadružnem domu v Izlakah. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. čitanje revizijskega poročila. 3. odobritev računskega zaključka. 4. volitev načelstva in nadzorstva 5. slučajnosti. Občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Izlakah, r. z. z o. z., se vrši dne 26. decembra 1933 ob 8. uri v Zadružnem domu v Izlakah. Dnevni red: f. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev račun, zaključka za 1. 1932. 3. volitev nadzorstva. 4. slučajnosti. Izredni občni zbor Okrajne posojilnice v Krškem, r. z. z n. z., se vrši dne 23. decembra 1933. Dnevni red: 1 prememba pravil. 2. slučajnosti Izredni občni zbor Posojilnice v Makolah, r. z. z n. z., se vrši dne 26. decembra 1933 ob 9. uri v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. sprememba pravil (§39). 2. slučajnosti. Občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Pišecah, r. z. z n. z., se vrši dne 24. decembra 1933 v posojilnični pisarni ob pol 9. uri. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3 odobritev računskega zaključka za 1. 1932. 4. čitanje revizijskega poročiti o izvršeni reviziji dhe 2. dec. 1932. 5. sprememba pravil 6. slučajnosti. Občni zbor Zadružne mlekarne v Ponikvi ob J. ž., r. z. z o. z., se vrši v nedeljo dne 14. januarja 1934 ob 9. uri zjutraj ,v osnovni šoli na Ponikvi. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzotstva. 2 odobritev računskega zaključka za 1.1932 in 1933. 3. čitanje revizijskega poročila. 4. slučajnosti Občni zbor Kmetijske strojne zadruge v Retečah pri Škofji Loki, r. z. z o. z., se bo vršil v nedeljo 7. januarja 1934 ob 3. uri pop. v društvenem domu v Retečah. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. odobritev računskega zaključka za leto 1933. 3. dopolnilna volitev načelstva. 4. volitev nadzorstva. 5. sprememba pravil. 6. slučajnosti. Redni občni zbor Kmetsko-delavske hranilnice in posojilnice v Teharjih, r. z. z n. z., se vrši v nedeljo dne 14. januarja 1934 po prvi sv. maši v hranilnimem prostoru. Dnevni red: 1. čitanje revizijskega poročila. 2. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. poročilo načelstva. 4. poročilo nadzorstva. 5. odobritev račun, zaključka za poslovno leto 1933. 6. slučajnosti. Občni zbor Sodarske zadruge v Tacnu, r. z. z o. z., se vrši 27. decembra 1933 ob 3. uri pop. pri g. Martinu Medvedu Dnevni red: 1. poročilo načelstva. 2. odobritev računskega zaključka. 3. čitanje revizijskega poročila. 4. volitev nadzorstva. 5. Sprememba pravil. 6. slučajnosti. Ljudska hranilnica in posojilnica v Mirni peči, r. z. z n, z., razglaša vsled sejnega sklepa z dne 26. novembra 1933, da s 1. januarjem 1934 obrestuje hranilne vloge po 3°/0. Ljudska Hranlln’ t in posojilnica v Moravčah, r. z. z n. z. r nja, da bo od 1. januarja 1934 dalje obrestovala 1 ne vlor;e po l«/«. depotne vloge po 2°/o Hranilnica in obrestuje hranilne vi 4 °/„, vezane 1 »/o r po 2°/0. Dvigi pot- Posojilnica r. z. z n. z., razgla?-obrestovala hranilne Hranilnica h, Grosupljem, r. z. r nuarja 1934 dalje: ol . Inica v Stični, r. z. z n z., 1. januarja 1934 dalje po ir doslej. Depotne vloge tov na razpolago. 'etru pod Sv. gorami, p od 1. januarja 1934 dalje o So/oi depotne vloge po 2e/.-•lojllnlca v Št. Juriju pri , naznanja, da bo od 1. ja-ala hranilne vloge po 4°/0. NARODNI GOSPODAR GLASILO „ZADRUŽNE ZVEZE" V LJUBLJANI. Člani „Zadruž. zveze* dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane po 25'— Din na leto, za pol leta 12‘SO Din. - Cena inseratov po dogovoru. — Izhaja 15. dne vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredba o zaščiti kmetov. Čl. 1. 1. Kmetje plačujejo svoje dolgove po predpisih te uredbe. 2. Ta uredba določa način poplačila dolgov kmetov, ki so jih napravili pred dnem 20. aprila 1932., in se nanaša na osebe, ki so bile ob času zadolžitve kmetje. Čl. 2. 1. Za kmeta po tej uredbi se šteje vsakdo, ki obdeluje zemljo sam ali s člani svoje rodbine in čigar obdačeni dohodki izvirajo pretežno od kmetijstva (vinogradništva, sadjarstva, vrtnarstva, živinoreje itd.), če ne presega njegovo posestvo površine 75 ha orne (za obdelovanje sposobne) zemlje, odnosno pri rodbinski zadrugi 200 ha orne (za obdelovanje sposobne) zemlje. 3. Za kmete po tej uredbi se štejejo tudi: a) osebe, ki morajo zbog bolezni ali nedostatka zadostne delovne moči, svoje in svoje rodbine, ali zbog drugih neuklonljivih zadržkov obdelovati svojo zemljo s pomočjo drugih oseb; nadalje maloletni otroci kmetov, dokler traja njih maloletnost, kakor tudi zapuščine za kmeti, dokler se ne predajo naslednikom; b) osebe, ki obdelujejo same ali s svojimi rodbinskimi člani tujo zemljo, če jim je kmetijstvo glavni poklic in ne plačujejo razen uslužbenskega davka nobenega drugega davka; c) osebe, ki se bavijo kot starešine zadruge ali posamezne rodbine ali kot člani teh z drugimi postranskimi pridobitnimi posli, kakor s preprodajo, hišno industrijo, ribarstvom, vozništvom, brodarstvom itd., da pridobe svoji zadrugi ali rodbini, ki je obdržala vse znake kmeta, več zaslužka. 3. Pri oceni obdačenega dohodka se ne upošteva davek, ki ga plačuje kmet za hišo, v kateri stanuje in ki stoji v okolišu mesta (trga), če čisti dohodek, ki služi za davčno osnovo za to hišo, ne presega Din 10 000. Čl. 3. 1. Kmetje plačajo svoje dolgove upnikom v 12 letih in to: a) denarnim zavodom in bančnim obratom b) ostalim upnikom prvo leto 6 »/o 6 o/o drugo 675 o/0 6-60 o/„ tretje „ 7-65 «/o 7-28o/o četrto „ 8-94 o/0 8-06 o/o peto 1076 o/0 8-84 % šesto „ 12 68 o/. 975o/o sedmo 1472 »/o 10-72 »/o osmo „ 15-64 % 00 deveto „ 16-85 o/0 13-06 0/0 deseto „ 17-38o/0 14-36 o/« enajsto 17-85 o/„ 15-94o/0 dvanajsto leto 1878 o/0 17\55 o/« 2. Če je dogovoril dolžnik z upniki sebi ugodnejše pogoje, plačuje dogovorjene zneske. Če je pa dogovorjen daljši rok za plačilo dolga od roka, določenega v odstavku L, mora vršiti dolžnik odplačila v dogovorjenem roku; vendar se znižuje v tem primeru obrestna mera, kolikor je večja, na obresti, določene v odstavku 1. 3. V maksimalni znesek letnih obresti se morajo vračuniti tudi vsa ostala postranska plačila ali postranske dajatve, za katere se je dolžnik zavezal poleg obresti, kakršne so: provizije, konvencijske kazni, režijski stroški in podobno. 4. Prvi obrok mora plačati dolžnik najkasneje do dne 15. novembra 1934, ostale obroke pa najkasneje do dne 15. novembra vsakega leta. 5. Glavnici dolga, kakor obstoji na dan uveljavitve te uredbe, je prišteti neplačane in še ne zastarane obresti, vštevši tudi druga postranska plačila, kolikor ne presezajo višine, dopuščene z veljavnimi zakoni, od nosno za čas od dne 20. aprila 1932. višine, dopuščene s predpisi § 3., odstavkov 1. do 3., zakona o zaščiti kmetov z dne 19. aprila 1932. 5. Upniku, ki je ubral izza dne 20. aprila 1932. od dolžnika kmeta obresti zoper predpise § 3., odstavkov 1. do 3., zakona o zaščiti kmetov z dne 19. aprila 1932., se odbije presežek od dolgovne glavnice. 7. Po meničnih dolgovih se morajo poleg plačila obrokov v smislu odstavka 1. izdajati tudi še nove menice, in to s podpisi, kakor na prejšnji menici, če pa to ni mogoče, s podpisi enake vrednosti. Če dolžnik tega ne stori, trpi protestne stroške in stroške morebitne tožbe. Spor o vrednosti novih podpisov rešuje v nespornem postopanju na zahtevo te ali one stranke sresko sodišče, odnosno, kjer tega ni, prvostopno (okrožno) sodišče, v čigar območju leži prebivališče dolžnikovo. Zoper tako odločbo ni pravnega sredstva. 8. Iztožene, toda ne izterjane menične dolgove morajo dolžniki v zakonskem roku zamenjati z novimi menicami. Drugače se ne morejo koristiti z odredbami uredbe. Odredbe odstavka 7. je uporabljati ustrezno tudi tukaj. 9. Porok ali solidarni dolžnik, tudi če ni kmet, odgovarja za obveznosti enako, kakor glavni dolžnik odnosno sodolžnik-kmet. 10. Če upnik ne bi hotel sprejeti vsote, ki mu jo ponudi dolžnik v smislu predpisa odstavka L, odnosno tudi ne nove menice po predpisu odstavkov 7. in 8., mora položiti dolžnik to vsoto in menico pri sreskem sodišču, odnosno, kjer tega ni, pri sreskem načelstvu. Ta položba ima isti pravni učinek, kakor položba pri sodišču po občnem grajdnskem pravu. 11. Kmetje smejo poplačati svoje dolgove tudi v krajšem roku, nego je določen v odstavku 1. V tem primeru se zniža za vsako skrajšano leto preostali znesek dolga za 2%- 12. Če bi dolžnik zaostal s plačilom treh letnih obrokov, izgubi pravico, koristiti se z odredbami te uredbe, in upnik sme izterjati ves dolg. Čl. 4. 1. Kljub čl. 3. morajo vrniti kmetje, katerih dolg ne znaša več ko 1 200'— dinarjev, ta dolg v treh letih v enakih obrokih, računši od dne uveljavitve te uredbe. Upniki ne smejo računih za te dolgove višje obrestne stopnje od 7 %, ki obseza tudi vse ostale postranske dajatve. 2. Ta rok treh let se podaljša na pet let tistim dolžnikom - kmetom, ki dokažejo s potrdilom občinskega oblastva, potrjenim od sreskega načelnika, da imajo takih dolgov, vsakega do zneska 1200'— dinarjev, pri več upnikih in da ne presezajo ti dolgovi skupaj vsote 3 600 — dinarjev. Zoper odločbe sreskega načelnika ni pravnega sredstva. 3. Občinska oblastva izdajajo ta potrdila na osnovi upnikovih potrdil o dosedanjih plačilih (priznanic, menic, obračunov in temu pod ), ki jim jih predloži dolžnik, po potrebi pa tudi na osnovi pismenih zaslišanj upnikov, ki jih dolžnik navede. 4. Odredbe člena 3., odstavka 11., veljajo tudi za primere odstavkov 1. in 2, 179 - Čl. 5. 1. Dogovor o obrestih na dolgove, omenjene v členu 1., odstavku 2., je ničen, kolikor presezajo dogovorjene obresti stopnjo, določeno v členu 3, odstavku L, odnosno v členu 4., odstavku 1. Višje obresti se ne smejo prisojati niti zavarovati niti z izvršbo izterjevati, najsi so obresti ustanovljene po kakršnikoli osnovi (izvršilnem naslovu). 2. Kolikor se ne kaznuje po kazenskem zakoniku s strožjo kaznijo, se kaznuje za prestopek v smislu kazenskega zakonika z zaporom do šestih mesecev in v denarju do 10.000-— dinarjev upnik, ki ubere višje obresti od obresti, ki so določene s to uredbo. Čl. 6. 1. Z uveljavitvijo te uredbe se odlagajo vse prisilne prodaje (izvršilne dražbe) premične in nepremične imovine kmetov, razen tistih, ki se nanašajo na terjatve iz člena 8., odstavka L, prvega stavka. Obenem se ustavljajo vse prisilne uprave (sekvestracije) kakor tudi odvzem premičnih stvari (transfera-cije), opravljene zaradi izvršbe ali zavarovanja teh terjatev. Nove prisilne prodaje in prisilne uprave (sekvestracije) nepremične imovine kakor tudi novi odvzemi premičnih stvari (transferacije) se smejo dovoliti samo zaradi prisilne izterjave obrokov, odnosno terjatev, ki se dolgujejo po predpisih člena 3., odstavkov 1. in 12., in člena 4, odstavkov L in 2. V teh primerih se smejo tudi odložene izvršbe za takšne terjatve nadaljevati. 2. Odločbo o odložitvi prodaje, odnosno o ustavitvi transferacije izda izvršilno sodišče izvršilno oblastvo) po službeni dolžnosti, če mu je znano, da je dolžnik kmet, drugače pa na zahtevo stranke. Sekvestracije se ustavijo samo na zahtevo strank. Sekvestrirana nepremična imovina se dolžniku takoj vrne. Če je sekvester te nepremične imovine sam obdelal ali jih dal v zakup, se vrnejo dolžniku šele, ko se poberejo pridelki. Če ni predložila stranka sama potrdila po odstavku 3., zaprosi zanj izvršilno sodišče (izvršilno oblastvo) po službeni dolžnosti. Do izdaje pravnomočne odločbe po odstavku 1. se izvršilno postopanje, odnosno zavarovalno postopanje ustavi. 3. Potrdilo o tem, ali je kdo kmet, izdajajo občinska oblastva (občinsko sodišče, občinsko poglavarstvo). Vsaka prizadeta stranka lahko zahteva, naj sreski načelnik izdano potrdilo preizkusi in ga razveljavi, če spozna, da ne ustreza dejanskemu stanju. Zoper odločbo sreskega načelnika se sme pritožiti nezadovoljna stranka na bana. Banova odločba je izvršna in zoper njo ni dopustna tožba na upravno sodišče. Če je izdal potrdilo mestni načelnik, ki vrši dolžnost prvostopnega občnega upravnega oblastva (člen 19., odstavek 2., točka 1., zakona o notranji upravi), se smatra tako potrdilo za odločbo sreskega načelnika. 4. Preizkušanje potrdil po odstavku 3. ne vpliva na postopanje po odstavku 2. Če pa se s pravomočno odločbo potrdilo razveljavi, mora sodišče (izvršilno oblastvo) na upnikovo zahtevo razveljaviti odrejeno odložitev prodaje, odnosno odrejeno ustavitev sekvestracije ali transferacije. Čl. 7. Sodišče zavrne po službeni dolžnosti upnikov predlog za dovolitev zavarovanja, če mu je po sodnih spisih znano, da je upnik za svojo terjatev že zadosti zavarovan; drugače stori to na dolžnikovo zahtevo. V takem primeru mora dolžnik dokazati, da je upnik za svojo terjatev že zadostno zavarovan. Čl. 8. 1. Od predpisov členov L, 3., 4. in 6. se izvzemajo: javne davščine z zakonom predpisane pristojbine; dolgovi do 500 dinarjev iz nakupa potrošnih življenskih potrebščin, obleke in obutve, nastali izza dne 20. oktobra 1931., kolikor niso pretvorjeni v menične terjatve; vsi ostali dolgovi kmetov, nastali izza dne 20. aprila 1932.; terjatve za vzdrževanje, ki pristoje komu zoper dolžnika kmeta na osnovi dolžnikove vzdrževalne dolž- nosti; terjatve, ki izvirajo iz kaznivega dejanja; terjatve za poljsko škodo (poljska kvara); terjatve za plačo (mezdo) oseb, zaposlenih v dolžnikovem gospodinjstvu ali gospodarstvu; zakupnine in najemnine (stanarine); terjatve obrtnikov za opravljena in obrtna dela, dospele izza dne 20. oktobra 1931 , kakor tudi tisti kmetski dolgovi, ki izvirajo iz nakupa kmetskih posestev, če sta cena ali večji del cene dogovorjena v določeni količini kmetijskih proizvodov, najsi je treba to količino odplačati v naravi ali v denarju po dnevni ceni domače blagovne borze. Za tisti del cene, ki se naj izplača v gotovini, veljajo predpisi te uredbe. Priznanice, obveznice in druge pismene listine, s katerimi se dokazujeta obstoj in višina terjatve, ne dokazujejo hkratu, da je terjatev dejanski nastala iz nakupa potrošnih življenskih potrebščin, obleke in obutve. 2. Za dolgove, nastale izza dne 20. aprila 1932., se smatrajo samo tisti, ki so dejansko novi, ne pa ludi takšni, ki so nastali z novačijo (prenovitvijo) starega dolga, kakor n. pr. z običajno prolongacijo menic ali podobno. 3. Za dokazovanje činjenic, omenjenih v odstavku 1., poslednjem stavku, in v odstavku 2., se smejo stranke tudi v območju veljavnosti srbskega zakona o sodnem postopanju v civilnih pravdah posluževati prič, sodišče pa mora, upoštevaje posledke celotne razprave in sprejetih dokazov, po svobodnem prepričanju oceniti, ali se naj smatrajo zatrjevane činjenice za dokazane ali ne. Čl. 9. 1. Če se terjatev vtoži, a prizna dolžnik dolg takoj in dokaže, da je svojim obveznostim pred vložitvijo tožbe proti upniku po predpisih te uredbe zadostil, trpi pravdne stroške upnik sam. 2. V pravdah, izvršbah in zavarovanjih zoper kmete zaradi dolgov po tej uredbi ne pristoji nikakor in nikoli upniku pravica do povračila advokatskih stroškov od dolžnika kmeta. 3. Ob opravljanju izvršbe ali zavarovanja zbog dolga po tej uredbi se mora sodišče, kolikor je pri tem potrebno oditi na mesto samo zunaj občine, v kateri je sedež sodišča, služiti z organi občinskih oblastev. Tem organom ne gre za to delo pravica do dnevnice niti do povračila stroškov od dolžnika kmeta. Čl. 10 Predpisi te uredbe se ne uporabljajo na terjatve Narodne banke in Državne hipotekarne banke. Čl. 11. Dolžnik kmet, ki je v nameri, oškodovati svojega upnika, svojo imovino odsvojil ali jo obremenil, izgubi poleg posledic po zakonu o izpodbijanju pravnih dejanj zunaj stečaja in po kazenskem zakoniku pravico do zaščite po tej uredbi; prav tako pa tudi njegov nasnovatelj in pomagač. Čl. 14 * 1. Upnikovim terjatvam na osnovi dolgov kmetov, na katere se nanaša ta uredba, se priznava prvenstvo do reeskonta, odnosno lombarda pri vseh državnih in privilegiranih denarnih zavodih po navadnih pogojih, in to do višine 50% teh terjatev. 2. Ministrski svet poskrbi sporazumno z omenjenimi zavodi, da zavaruje v ta namen potrebna sredstva v okviru njih skupnih kreditnih možnosti, obstoječih in tistih, ki sčasoma nastanejo, povsem skladno z zakoni in drugimi predpisi, ki veljajo za organizacijo in poslovanje teh zavodov. Čl. 15. Minister pravde se pooblašča, da predpiše v sporazumu z ministrom za kmetijstvo, ministrom za finance in ministrom za trgovino in industrijo pravilnik za izvrševanje te uredbe. Razen tega se minister pravde pooblašča, da izdaja v sporazumu s prizadetimi ministrstvi avtentična tolmačenja pred- * Čl. 12 se tiče odplačevanje kupnin za posestva, postavljena pod agrarno reformo, čl. 13 pa se nanaša na izterjavanje terjatev iz mirijskih posestev v Bosni in Hercegovini. pisov te utedbe, zlasti pa o tem, kdo velja za kmeta po tej uredbi in kaj je umeti z rodbinsko zadrugo po tej uredbi. Čl. 16. Ta uredba stopi v veljavo na dan, ko se razglasi v „Službenih novinah".* Istega dne prestanejo veljati zakon o zaščiti kmetov in o uveljavitvi poedinih predpisov zakona o izvršbi in zavarovanju z dne 19. aprila * Uredba je bila objavljena v „Službenih novi-nah* dne 23. novembra 1933. 1932., razen prvega stavka v odstavku 1. in odstavkov 2. do 4. § 4. in § 5, zakona o podaljšavi veljavnosti omenjenega zakona z dne 19. oktobra 1932. in členi L, 2., 3., 4., 5., 7. in 8. zakona o podaljšavi veljavnosti prvo imenovanega zakona z dne 19. decembra 1932. Prav tako prestanejo veljati vsi ostali predpisi, ki nasprotujejo tej uredbi. V Beogradu, dne 22. novembra 1933; št. 75 482. Uredba o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov. I. Splošne odredbe. Čl. 1. 1. Vsak denarni zavod, kateremu je dovoljena odgoditev plačil v smislu § 5 zakona o zaščiti kmetovalcev od 19 aprila 1932 ali kateri se je poslužil uredbe o ureditvi izplačevanja vlog od 26. decembra 1932, je dolžan v roku treh mesecev od dneva uveljavitve le uredbe predložiti ministru za trgovino in industrijo prošnjo: a) da se mu odobri odgoditev plačil; ali b) da se mu odobri sanacija; ali c) da se mu odobri izvenstečajna likvidacija zavoda. 2. Ravno isto {more v času veljavnosti te uredbe zaprositi vsak drug denarni zavod, ki bi prišel v plačilne težkoče. 3. Ako denarni zavod, ki se je poslužil zaščite po uredbi, izdani na podlagi § 5 zakona o zaščiti kmetovalcev ali po uredbi o ureditvi izplačevanja vlog, ne poda predloga za enega izmed^ukrepov, navedenih v odstavku 1., v roku, določenem v tem odstavku, potem preneha zaščita za ta zavod po preteku tega roka. Čl. 2. 1. Prošnji v smislu čl. 1. se morajo priložiti bilanca in vsi dokumenti, ki so potrebni za nedvoumno ugotovitev stanja denarnega zavoda. Minister za trgovino in industrijo predpiše s pravilnikom obrazce za sestavo bilance. 2. Prošnjo morajo podpisati vsi člani upravnega in nadzornega odbora, ki so odgovorni za resničnost navedb in podatkov tako gmotno kakor tudi kazensko (čl. 45). 3. Prošnji za odgoditev plačil ali za sanacijo se ima predložiti načrt prečiščene bilance. Za sestavo tega načrta veljajo odredbe členov 13 do 16. Prošnji za odgoditev plačila se ima poleg tega priložiti tudi še od-plačevalni načrt (čl. 21), a prošnji za sanacijo načrt sanacije. 4. Kadar denarni zavod, ki se ni poslužil zaščite po § 5 zakona o zaščiti kmetovalcev od 19. aprila 1932 ali po uredbi o ureditvi izplačevanja vlog od 26. decembra 1932, predloži ministru za trgovino in industrijo prošnjo, naj se mu odobri odgoditev plačil ali sanacija, more javiti vložitev te prošnje z^dokazom o vložitvi in s prilogo overovljenega prepisa te prošnje svojemu pristojnemu sodišču. Od dneva, ko se je" prijava napravila sodišču, pa dokler se ne izda odločitev o omenjeni prošnji, se ne morejo proti takemu zavodu podvzeti nobeni ukrepi za izvršbo in zavarovanje, niti se ne more nad njegovo imovino otvoriti stečaj, izvzemši za nove terjatve denarnih zavodov, ki se poslužujejo zaščite po § 5 zakona o zaščiti kmetovalcev od 19. aprila 1932 ali po uredbi o ureditvi izplačil vlog od 26. decembra 1932. Čl. 3. Odločitve o prošnjah po čl. 1 izdaja ministrski svet po predlogu odbora ministrov, ki ga tvorijo minister za trgovino in industrijo, minister pravde in minister za finance. Čl. 4. Minister za trgovino in industrijo more, predno predloži predmet odboru ministrov, odrediti pregled denarnega zavoda, ki je predložil prošnjo v smislu čl. 1, zaradi ugotovitve dejanskega stanja tega zavoda, kakor tudi zaslišati posvetovalni odbor za bankarstvo pri ministrstvu za trgovino in industrijo. Čl. 5. Ako se po izvršenem pregledu pokaže, da denarni zavod, ki je zahteval dovolitev odgoditve plačil, ni aktiven, obvesti minister za trgovino in industrijo o tem zavod ter mu odredi rok 30 dni, da se izjavi, če in kakšne sanacijske ukrepe zahteva (čl. 2, odstavek 3). Ako zavod pravočasno zahteva sanacijo, se postopa po čl. 3, v nasprotnem slučaju odredi ministrski svet likvidacijo. Ravno tako ministrski svet odredi likvidacijo, ako ne odobri sanacijo zavoda. Čl. 6. 1. Proti odlokom, izdanim v smislu čl. 3 in 5, ni pritožbe na državni svet. 2. Odobritev odgoditve plačil ali sanacije se izda pod pogojem, da na to pristane zbor (glavna skupščina) delničarjev, odnosno družabnikov družbe z omejeno zavezo. Za sklep zbora zadostuje absolutna večina glasov, zastopanih na zboru. Pri hranilnicah je potrebno odobrenje samoupravnega telesa (banovine, občine, i. t. d.), oziroma udruženja, ki jamči za obveznosti hranilnice. Čl. 7. 1. Pri odseku za kreditne ustanove in zavarovanje v ministrstvu za trgovino in industrjo se ustanovi inspektorat, ki ima nalogo, da upravlja preglede, določene v čl. 4 in 26. Za izvrševanje teh pregledov dado Narodna banka, Poštna hranilnica, Državna hipotekarna banka in Privilegirana agrarna banka na raspolago ministru za trgovino in industrijo potrebno število uradnikov, ki jim ti zavodi drugače poverjajo izvrševanje pregledov. To število bo določil minister za trgovino in industrijo po sporazumu z ministrom, ki vrši nadzorstvo nad dotično ustanovo. 2. Za pokritje stroškov posvetovalnega odbora in inspektorata so dolžni vsi denarni zavodi, ki so podrejeni nadzorstvu ministra za trgovino in industrijo ali bana, plačati na leto tisto vsoto, ki jo odredi minister za trgovino in industrijo. Ta vsota ne more presegati 0.5 od tisoča vplačane glavnice in rezerv, izkazanih v bilanci posameznega denarnega zavoda. Ta vsota se odkaže v fond za nadzorstvo nad denarnimi zavodi, ki se ustanovi pri Državni hipotekarni banki. Fond upravlja minister za trgovino in industrijo. Čl. 8. 1. Člani upravnega in nadzornega odbora denarnih zavodov, nad katerimi se vrši pregled, kakor tudi ravnatelji in ostali nameščenci zavoda so dolžni dati preglednikom na razpolago knjige, prepise, spise (dokumente) in ves ostali materijal, ki je potreben za pregled zavoda, kadar to od njih zahtevajo pregledniki, in jim dati vsa ostala potrebna pojasnila. 2. Nesoglasja med pregledniki in organi zavoda glede dajanja knjig na razpolago itd. in dajanja pojasnil rešuje končno inspektorat. Čl. 9. Pregled se vrši komisijsko. Komisija mora biti sestavljena iz najmanj treh članov. Komisija bo ob ocenjevanju zavodove imovine po potrebi uporabila tudi osebe, ki so jim dobro znane razmere kraja, v katerem zavod posluje. V svojem poročilu je komisija dolžna točno navesti oceno posameznih postavk aktive, o ugotavljanju vred- nosti važnejših postavk pa aktive bo vodila posebne zapisnike, ki jih ima priložiti svojemu poročilu. Čl. 10. Pregledniki in vsi ostali, ki sodelujejo pri pregledu, so dolžni vršiti poverjeno jim delo vestno in skrbno. Dolžni so čuvati kot službeno tajnost vse, kar bi doznali ob priliki izvrševanja pregleda. Čl. 11. Podrobnejše odredbe o izvrševanju pregleda denarnega zavoda bo predpisal s pravilnikvm minister za trgovino in industrijo. Čl. 12. 1. Ako se pregled ne izvrši tako kakor odrejata ta uredba in pravilnik, omenjen v čl. 11 in zlasti ako se o reviziji poda neresnično poročilo ali se v njem zamolče ali popačijo važne okolnosti, odgovarjajo oni, ki so sodelovali pri pregledu, poleg odgo vornosti po predpisih civilnega prava, tudi kazensko (čl. 45). 2. Ravno tako odgovarja gmotno in kazensko (čl. 47), kdor krši dolžnosti službene tajnosti (čl. 10) ali pa se nepooblaščen poslužuje tega, kar bi doznal ob izvrševanju pregleda. II. Skupne odredbe za odgodltev plačila In za sanacijo. Či. 13. 1. Denarni zavod, ki se želi poslužiti bodisi odgoditve plačil bodisi sanacije, mora pred vsem v svrho prečiščenja bilance odpisati izgube z uporabo rezervnega fonda in drugih rezerv. Od tega so izvzete ■ rezerve za pokojnine in dobrodelne namene in v korist zavodovih nameščencev in delavcev. 2. Ako odpis rezerv ne zadostuje za pokritje izgub, se bo zavod v ta namen po-služil ukrepov, omenjenih v čl. 14, odstavek 1, št. 1 in 2. Kadar ni niti to zadostno za pokritje izgub, odpiše se tudi sama osnovna glavnica, kolikor je to potrebno. Čl. 14. Zavodu, ki zahteva odgoditev plačila ali sanacijo, se morejo odobriti: 1. valorizacija nepremične imovine; 2. bilanciranje državnih papirjev in papirjev, za katere je država prevzela jamstvo, po nabavni ceni; 3. izdajanje zadolžnic, zavarovanih z zastavo na nepremični imovini zavoda ali na terjatvah, zavarovanih s hipoteko; 4. finančne olajšave za ukrepe, omenjene pod št. 1 do 3; 5. olajšave za slučaj spojitve (fuzije) s kako drugo družbo. Čl. 15. 1. Zavodove nepremičnine se morejo valorizirati do iznosa stvarne vrednosti na dan valorizacije. Višek, ki se pokaže med ceno, s katero so bile nepremičnine dotlej postavljene v bilanco, in med ceno, ugotovljeno na podlagi valorizacije, se uporabi v prvi vrsti za pokritje izgub, kolikor se izgube niso mogle pokriti z odpisi v smislu čl. 13, odstavka 1. Ako se po pokritju teh izgub pokaže še kak višek, se ima ta višek odkazati posebnemu fondu za pokritje škode ob priliki realizovanja aktive, ki bi poslej nastala. 2. Zavod, ki se želi poslužiti te valorizacije, mora izvršiti oceno svojih nepremičnin in to oceno priložiti prošnji za odobritev odgoditve plačila, oziroma sanacije (čl. 2). Minister za trgovino in industrijo more odrediti preizkušnjo izvršene ocene po revizijski komisiji, za kar nosi stroške zavod. Čl. 16. Državni papirji kakor tudi drugi vrednostni papirji, za katere je država prevzela jamstvo, se morejo, ako so nabavljeni za trajno naložbo, valorizirati po nabavni ceni, ako je večja kot borzna cena na dan valorizacije, ali ne preko nominalne vrednosti. O vprašanju, če so papirji nabavljeni za trajno naložbo, kakor tudi o vprašanju, po kateri ceni so nabavljeni, odločuje minister za trgovino in industrijo. Proti njegovi odločbi ni pritožbe na državni svet. Čl. 17. 1. Zavodu se more odobriti tudi izdajanje zadolžnic na podlagi njegovih nepremičnin in hipotek, kakor tudi, da se morejo te zadolžnice uporabiti za izpločilo starih terjatev (čl. 20). 2. Zadolžnice se morejo izdajati največ do 25 % vrednosti omenjenih objektov, razumevajoč tu vrednost po odbitku bremen, ki se nahajajo na njih (čista vrednost). Zadolžnice morajo nositi najmanj 5 0/0 obresti in se morajo amortizirati najdalje v 20 letih. 3. Z zadolžnicami se morejo izplačati stare terjatve samo, kolikor jih hočejo upniki sprejeti. 4. Zavod, ki zahteva odobritev za izdajanje zadolžnic, mora ministru za trgovino in industrijo predložiti oceno nepremičnin, ki imajo služiti kot podlaga za zadolžnice, ter amortizacijski načrt. Minister za trgovino in industrijo more odrediti preizkušnjo izvršene ocenitve po revizijski komisiji, za kar nosi stroške zavod. Čl. 18. 1. Za ukrepe omenjene v čl. 13 do 17 se dovolijo zavodu te-le finančne olajšave: a) oproščajo se davka vsi odpisi in vse valorizacije po predpisih tega poglavja; b) oprošča se taks izdajanje zadolžnic po čl. 17; 2. Oproščajo se davkov in taks kakršnekoli vrste, razen takse za predloge za vpis v trgovski register, spajanje (fuzija) denarnih zavodov med seboj kakor tudi njim pridruženih podjetij, ki obstoje v obliki delniških družb ali družb z omejeno zavezo, računajoč semkaj tudi izdajanje novih delnic, odnosno priznavanje novih deležev; povišanje osnovne glavnice prevzemajoče družbe v svrho proizvedbe spajanja; prenašanje imovine prevzetih družb kakor tudi vpisovanje pravic prevzetih družb v javnih knjigah in registrih na firmo prevzemajoče družbe. Čl. 19. Minister za trgovino in indu- strijo bo predpisal s pravilnikom podrobnejše odredbe o izvajanju posameznih ukrepov, določenih v predpisih prejšnjih členov. III. Odgoditev plačil. Čl. 20. 1. Odgoditev plačil se more odobriti najdalje za pet let. Izjemoma more ministrski svet po predlogu odbora ministrov (čl. 3) odobriti daljši rok zavodu, v čigar aktivi se nahajajo znatne terjatve, katerih izplačilo je po drugih predpisih odgodeno, oziroma vezano na daljše roke. 2. Odgoditev plačil se nanaša samo na stare zavodove dolgove, t. j. na one dolgove zavoda, ki so nastali do dneva odobrenja odgoditve po tej uredbi, oziroma do dneva prvotne odgoditve, odobrene na podlagi § 5 zakona o zaščiti kmetovalcev od 19. aprila 1932 ali uredbe o ureditvi izplačevanja vlog od 26. decembra 1932. 3. Od odgoditve so izvzete terjatve Narodne banke, Poštne hranilnice, Državne hipotekarne banke kakor tudi vse javne davščine. Čl. 21. 1. Zavod, ki zahteva odgoditev plačil, ima predložiti svoji prošnji predlog načrta, po katerem misli plačevati svoje stare dolgove. Načrt se mora nanašati vsaj na eno leto, ako ne obsega celega roka, za katerega je odobrena odgoditev plačil; predlog načrta za najmanj eno leto se mora predložiti vsaj dva meseca pred potekom poslednjega leta, za katerega je bil načrt že odobren. Ministrski svet izda odločbo o podanem predlogu načrta. Ako zavod predloga načrta ne predloži pravočasno, določi načrt zavodu ministrski svet na predlog odbora ministrov. Za vsako izpremembo načrta je potrebno odobrenje ministrskega sveta. 2. Terjatve, zavarovane z zastavami ali vložene, morajo biti glede načina izplačila izenačene z ostalimi terjatvami. 3. Ako kak upnik ne dvigne obroka terjatve, ki mu pripada po omenjenem od- plačevalnem načrtu, se ta del terjatve prenese v korist tega upnika na račun novih dolgov, za katere ne velja odgoditev. 4. V kakšni meri se bodo mogli zavodovi dolžniki pri izplačilu zavodovih terjatev poslužiti zaradi kompenzacije starih terjatev napram zavodu, se bo uredilo s posebno uredbo. Čl. 22. Obrestno mero za stare hranilne vloge na knjižice in na tekoče račune bo odredil minister za trgovino in industrijo. Vendar pa ne more biti večja kot 5 0/0 brutto na leto. Ako je dogovorjena nižja obrestna mera, velja ta. Čl 23. 1. Za izvrševanje nadzorstva nad delovanjem denarnega zavoda, ki mu je odobrena odgoditev plačil, more minister za trgovino in industrijo postaviti komisarja. 2. Spore med komisarjem in zavodovimi organi rešuje minister za trgovino in industrijo. 3. Kadar komisar najde, da je kak sklep zavodovega organa nasproten pravilom zavoda ali odredbam te uredbe ali obstoječim zakonom, more ustaviti njegovo izvršitev. Komisar je dolžan, da o tem takoj obvesti ministra za trgovino in industrijo, ki bo izdal odločitev v roku 15 dni. Ako minister za trgovino in industrijo v tem roku ne izda odločitve, se sklep more izvršiti. 4. Proti odlokom ministra za trgovino in industrijo, izdanih v smislu določb tega člena, ni mogoča pritožba na državni svet. Čl. 24. Odlok ministrskega sveta, s katerim se odobrava odgoditev plačil, se mora objaviti (čl. 54). V istem času in na isti način se objavi tudi odobreni odplačevalni načrt. Poleg tega se odlok tudi vpiše v trgovski register. Ako ima zavod nepremičnine, se ta odlok zabeleži tudi v javnih knjigah, ki se vodijo o teh nepremičninah. Čl. 25. Za čas trajanja odgoditve plačil se morejo iztožiti samo oni obroki starih terjatev (čl. 20), za katere je po plačilnem načrtu že nastopil rok izplačila. Za te obroke se more tudi za čas trajanja odgoditve zahtevati zavarovanje. Ravno tako se more tudi zaradi njihovega izterjanja napram zavodu tudi za čas trajanja odgoditve izvesti izvršba. Čl. 26. 1. Minister za trgovino in industrijo more v času, dokler traja odgoditev, odrediti ponovni pregled zavodovega stanja. Ako se po ponovnem pregledu pokaže, da zavod ni več aktiven, se odredi po razmerah posameznega slučaja ali njegova sanacija ali njegova likvidacija. Sanacija se more odrediti samo po pristanku zavoda (čl. 6). 2. Ministrski svet more na predlog odbora ministrov (čl. 3) razen v slučajih, omenjenih v prvem odstavku, tudi pred potekom roka, za katerega je odobrena odgoditev plačil, na zahtevo zavoda ukiniti odgoditev, ako ni več potrebna. Čl. 27. Zavod, ki mu je odobrena odgoditev plačil, ne more zahtevati več kakor tretjino dolga na leto na račun odplačila za terjatve, ki niso večje kakor 10 000 Din, od onih svojih dolžniko1., trgovcev in obrtnikov, ki jih našteva čl. 42, skupina II, št. 2/a, 4, 5 in 6 in skupina III zakona o neposrednih davkih. Čl. 28. Poroki in sodolžniki zavoda, ki mu je odobrena odgoditev plačil, niso odgovorni za obveznosti zavoda strožje nego zavod sam, ako je zavod glavni dolžnik. Čl. 29. Minister za trgovino in industrijo more predpisati podrobneje odredbe o delovanju denarnega zavoda, ki mu je odobrena odgoditev, kakor tudi o dolžnostih komisarja, določenega za izvrševanje nadzorstva nad kakim zavodom. Za komisarja po določbah te uredbe more biti imenovan tudi sodnik, toda po prejšnjem pristanku ministra pravde. IV. Sanacija. Čl. 30. 1. Denarnem zavodu, ki je ostal pasiven, ko je po odredbah čl. 13 odpisal celo osnovno glavnico, se more, ako zahte- vajo važni gospodarski interesi ohranitev tega zavoda, odobriti v svrho sanacije poleg ukrepov določenih v čl. 13 do 18, tudi pretvo-ritev enega dela starih terjatev zavodovih upnikov (čl. 20) v delnice ali užitnice. Taka pretvoritev starih terjatev v delnice in užitnice se more odobriti ali samo za pokritje izgub, ali tudi za povečanje sredstev za na-daljno poslovanje zavoda. 2. Minister za trgovino in industrijo odloča, ali se morejo stare terjatve pretvoriti tudi v užitnice. V tem slučaju odredi razmerje med celotnim zneskom delnic in užit-nic v tem zavodu. Vsakemu izmed upnikov se delnice in užitnice dodele v tem razmerju. 3. Od pretvoritve starih terjatev v delnice in užitnice so izvzete terjatve do 10.000 dinarjev glavnice. Razen tega so od pretvoritve izvzete terjatve Narodne banke, Poštne hranilnice, Državne hipotekarne banke, javnopravnih teles, vse javne davščine, kakor tudi terjatve, o katerih govori čl. 58 te uredbe. Pretvoritev ostalih starih terjatev se more odobriti največ do 50% zneska, s katerim stara terjatev presega 10.000 Din. 4. Pretvoritev starih terjatev v delnice in užitnice se more odobriti samo, kolikor pristane na to večina upnikov, katerih terjatve niso izvzete od pretvoritve. V to svrho pozove zavod upnike po časopisih, določenih za objave po tej uredbi (čl. 54 odst. 2) in sicer trikrat v presledkih, ki ne morejo biti krajši kakor 8 in nejdaljši kakor 15 dni, da v roku meseca dni, računajoč od dneva tretje objave, dostavijo sodišču, v čigar trgovskem registru je družba vpisana (čl. 54, odst. 1), svoje pismene izjave, ali pristanejo na pretvoritev s tem, da se oni, ki ne bi pravočasno predložili svojih pismenih izjav, pri ugotavljanju večine ne vpoštevajo. Ako ima upnik svojo vlogo ali račun pri podružnici družbe, predloži prijavo sodišču, na či- gar področju se nahaja ta podružnica. Podpis na prijavi mora biti pristojno overjen. Sodišče ima prijave preizkusiti po knjigah zavoda, oziroma podružnice, a nesoglasja rešiti v izvenpravdnem postopku. Te izjave so osvobojene vsake takse. Sodišče podružnic dostavi po poteku omenjenega roka preizkušene izjave s seznanom sodišču, v čigar trgovskem registru je družba vpisana. To sodišče ima po poteku omenjenega roka na podlagi preizkušenih prijav ugotoviti z odlokom, ali je večina upnikov, računajoč po iznosu terjatev, pristala na pretvoritev ali ne. Pravomočni odlok dostavi sodišče zavodu. Proti odloku sodišča o nesoglasjih ni pravnega leka. Toda ta odlok sodišča velja samo za vprašanja, ali in s katerim iznosom more upnik glasovati, ne pa, če in v kaki višini mu pripada terjatev. Čl. 31. 1. Izjemoma more ministrski svet na predlog odbora ministrov (čl. 3) iz posebno važnih razlogov odobriti pretvoritev starih terjatev v delnice in užitnice tudi zavodu, ki je odpisal vsaj 80% osnovne glavnice, ker je to po odpisu rezerv (čl. 13, odst, 1) in po valorizaciji (čl. 14, št. 1 in 2) bilo zadostno za pokritje teh izgub. V takem slučaju se izdajo starim upnikom za njihove terjatve prvenstvene delnice (prioritetne akcije), oziroma prvenstvene užitnice, če minister za trgovino in industrijo odobri, da se en del starih terjatev pretvori v užitnice. Starim delničarjem se zamenjajo v ta-' kem slučaju stare delnice z novimi v sorazmerju neodpisanega dela proti celotnemu iznosu dosedanje osnovne glavnice. 2. Prvenstveno pravo prvenstvenih delnic bo v tem: a) da se na ostale delnice ne bo mogla dati dividenda, 'dokler prvenstvenim delničarjem ni pripadlo vsaj 5% dividende; b) da ostale delnice ne morejo sodelovati pri razdelitvi čistega imetja, dokler pr- venstvene delnice niso poravnane v iznosu svoje nominalne vrednosti. 3. Prvenstvene užitnice imajo pri razdelitvi dobička isto prvenstvo kakor prvenstvene delnice. Čl. 32. 1. Delnice in užitnice, dodeljene starim upnikom za njihove terjatve, se smatrajo kakor vplačane v gotovem denarju. 2. Zastave in druga zavarovanja, dana od zavoda za kako izmed starih terjatev, veljajo za oni del, ki je ostal nepretvorjen v delnice ali užitnice. 3. Odredbe prejšnjih odstavkov tega člena kakor tudi odredbe čl. 30 in 31 veljajo primerno tudi za družbe z omejeno zavezo. Čl. 33. 1. Odobritev za pretvoritev vlog v delnice in užitnice vsebuje tudi odobritev za sorazmerno povišanje glavnice in za potrebne izpremembe pravil. 2. Kadar dobi denarni zavod odobritev za pretvoritev starih terjatdv v delnice in užitnice, zaključi v knjigah terjatve z dnevom dobljenega odobrenja. Razen tega je dolžan v roku meseca dni od dneva dobljenega odobrenja trikrat v presledkih, ki ne morejo biti krajši kakor 8 dni in ne daljši kakor 15 dni, objaviti dobljeno odobrenje ter pozvati stare upnike, naj v roku dveh mesecev v zamenjavo za svoje terjatve prevzamejo delnice in užitnice, ker se po po-poteku tega roka nedvignjene delnice in užitnice deponirajo pri Narodni banki ali Državni hipotekarni banki ali Poštni hranilnici. Po poteku omenjenega roka bo zavod pri banki, označeni v pozivu, deponiral za vsakega upnika pripadajoče mu delnice in užitnice, ki bi jih ne dvignil. Pri vsakem depozitu mora biti označeno ime onega, ki mu depozit pripada, ako pa gre za vlogo na prinosnika, tudi število vložne Jknjižice, S tako predajo odnosno deponiranjem delnic se smatra, da je zavod izvršil za toliko povišanje svoje glavnice. 3. Ko je zavod postopal po prejšnjem odstavku, je upravni odbor zavoda dolžan, v roku meseca dni sklicati delničarje in skupščino zaradi izvolitve novega upravnega in nadzornega odbora. Stari delničarji nimajo pravice glasovanja, če je osnovna glavnica v celoti odpisana, če pa ni, imajo pravico glasovanja po sorazmerju omenjenem v čl. 31, odst. L 4. Povišanje glavnice z izdajanjem novih delnic in užitnic v zvezi s pretvoritvijo starih terjatev v delnice in užitnice se oprošča taks vsake vrste, razen takse za vpis v trgovski register. Čl. 34. 1. Zavodu, ki mu je odobrena sanacija, se more poleg ukrepov, o katerih je bilo govorjeno v prejšnjih členih, odobriti tudi odgoditev izplačila starih dolgov, če je to po okoliščinah dotičnega primera potrebno za ohranitev zavoda. 2. Tudi v tem primeru se imajo primerno uporabljati določbe čl. 20 do 28 razen onih, s katerimi se predpisuje, da mora biti zavod aktiven. V. Izvenstečajna likvidacija. Čl. 35. 1. Kolikor niso izpremenjene z določbami tega poglavja, veljajo tudi v iz-venstečajni likvidaciji - določbe zakona in pravila o likvidaciji. Vendar pa se članom družbe ne more pred poravnavo vseh obveznosti zavoda na podlagi članstva ničesar plačati. 2. Denarnemu zavodu, ki mu je bila odobrena likvidacija, more minister za trgovino in industrijo postaviti komisarja. 3. Komisar ima nalogo, da nadzoruje izvajanje likvidacije, kolikor se ne vrši pri sodišču, in da izvršuje druge posle, poverjene mu po določbah tega poglavja. x 4. Prehod v likvidacijo se objavi na vidnem mestu v vseh prostorih zavoda, ki služijo prometu z občinstvom. Čl. 36. 1. Minister za trgovino in industrijo more upravo zavoda odstaviti od iz vrševanja dolžnosti ter izročiti njene posle komisarju, dokler ne bodo imenovani likvidatorji. Proti takemu odloku ni pritožbe na državni svet. Ostali organi zavoda morejo v tem primeru vršiti svojo dolžnost samo po pristanku komisarja. 2. Komisar prijavi v tem primeru svoje imenovanje pristojnemu sodišču zaradi vpisa v trgovski register ter ga objavi na vidnem mestu v vseh prostorih zavoda, ki služijo prometu z občinstvom. Čl 37. 1. Uprava odnosno komisar (čl. 36, odst. 1.) ima brez odlašanja odrediti, kar je po zakonih in pravilih potrebno, da se izvolijo, odnosno imenujejo likvidatorji. Število tako postavljenih ali izvoljenih likvidatorjev ne more biti večja kakor pet. Enako število likvidatorjev izvolijo upniki po postopku, ki ga bo predpisal minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom pravde. 2. Minister za trgovino in industrijo more namestu likvidatorjev, izvoljenih ali postavljenih po odstavku 1, ali poleg njih imenovati tugi druge likvidatorje, predvsem iz vrst vlagateljev in drugih upnikov zavoda. Likvidacijo more poveriti tudi kakemu drugemu denarnemu zavodu. 3. Pred imenovanjem likvidatorjev po odst. 2 zasliši minister za trgovino in industrijo upniški odbor, ako že obstoji. Tudi upniški odbor more predlagati, da se gotove osebe imenujejo ali odstranijo kot likvidatorji. 4. Nagrado likvidatorjem določa minister za trgovino in industrijo po zaslišanju upniškega odbora. Čl. 38. LiKvidatorji predlože početno likvidacijsko bilanco v odobritev zboru delničarjev (družabnikov), ki se ima sklicati brez odlašanja, kakor tudi upniškemo odboru, ako že obstoji. Odobreno bilanco predlože likvi- datorji ministru za trgovino in industrijo in sicer po komisarju, če je že postavljen, vendar pa more minister za trgovino in industrijo odrediti, da se mu bilanca predloži tudi brez omenjenega odobrenja. 2. Pri hranilnicah se mora bilanca pred predložitvijo ministru za trgovino in industrijo predložiti v izjavo onemu, ki jamči za obveznosti hranilnice. Ako se ta ne izjavi v 15 dneh po dostavi, se bilanca brez te izjave predloži ministru za trgovino in industrijo. 3. V teku likvidacije predlagajo likvidatorji, če pravila, sklep zbora ali minister za trgovino in industrijo ne odrede krajših rokov, ob koncu vsakih 6 mesecev, računajoč od dneva, ko so prevzeli svoje dolžnosti, bilanco in poročila o stanju likvidacije, kakor tudi svoje predloge (odst. 1. in 2). Čl. 39. 1. Likvidatorji morajo brez odloga trikrat v presledkih, ki ne smejo biti krajši kakor 8 in ne daljši kakor mesec dni, objaviti, da je zavod prišel v likvidacijo, in v teh objavah pozvati upnike, da svoje terjatve prijavijo v roku 3 mesecev. Znani upniki se morajo še posebej obvestiti v tem'smislu, izvzemši upniki na vložne knjižice. 2. Upnikom na vložne knjižice ni treba prijaviti teh svojih terjatev, razen, če zahtevajo boljši izplačilni raspored, kakor pa jim gre po čl. 51, točka 2 stečajnega zakona, ali pa zahtevajo več kakor pa se glasi iznos knjižice brez pripisanih obresti, ali pa če uveljavljajo svoje posebne pravice, ki iz knjižice niso razvidne. Čl. 10. Nepremičnine bodo likvidatorji prodali na javni dražbi. Na drugačen način jih lahko vnovčijo samo, če to dopuščajo pravila ali sklep občnega zbora in če na to pristaneta upniški zbor in komisar, ako je postavljen. To velja zlasti zlasti tudi za odtujitev vse imovine zavoda z aktivami in pasivami. V tem primeru je potrebna za sprejetje takega sklepa tričetrtinska večina vseh glasov, zastopanih na občnem zboru, kakor tudi pristanek treh četrtin članov upniškega odbora, a pri hranilnicah pristanek onega, ki jamči za obveznosti hranilnice. Čl. 41. 1. Pri zavodu v likvidaciji se postavi upniški odbor, ki šteje največ 11 članov. 2. Upniški odbor volijo upniki pod predsedstvom komisarja, če pa komisar ni imenovan, pa pod predsedstvom sodnika, ki ga določi predsednik sodišča, pristojnega za stečaj denarnega zavoda. V upniškem odboru morajo biti sorasmerno po deležih v celokupni pasivi zastopane razne skupine upnikov, kakor so manjši in večji vlagatelji na knjižice in tekoče račune, upniki v drugih tekočih računih, hipotekarni upniki, menični upniki t. t. d. 3. Podrobnejše določbe o sestavi, volitvi in organizaciji upniškega odbora bo predpisal minister za trgovino in industrijo s posebnim pravilnikom po zaslišanju svetovalnega odbora. Pravilniki so lahko splošni ali pa za posamezne panoge zavodov, kakor so banke, hranilnice i. t. d. Minister za trgovino in industrijo lahko izda posebne določbe tudi za posamezne zavode. 4. Odbor upnikov daje poleg izvrševanja drugih nalog v smislu te odredbe likvidatorjem nasvete, nadzira in pospešuje njihovo delo, odobrava likvidacijske bilance in poročila ter izreka svoje mnenje o predlogih likvidatorjev. Čl. 42 1. Če delnice zavoda še niso v celoti vplačane, bodo likvidatorji od vsakega delničarja v mejah njegove, s pravili in zakonom določene, a še neizpolnjene obveznosti izterjali sorazmeren del, kolikor je potrebno zaradi poravnave upnikov. Če ima zavod delnice raznih vrst, se bodo najprej izterjale terjatve za delnice, ki nimajo prvenstva glede dodelitve družbinega imetja. Neizplačani del vloge na delnico se lahko iz- terja, čeprav še ni potekel po zakonu ali pravilih ali s sklepom občnega zbora določeni plačilni rok. To velja slično tudi za družbe z omejeno zavezo. 2. Pri hranilnicah morajo likvidatorji uresničiti jamstvo onega, ki jamči po statutu za obveznosti hranilnice. Način ostvaritve tega jamstva bo predpisal minister za trgovino in industijo v sporazumu s finančnim in notranjim ministrom za vsako hranilnico posebej, a to po zaslišanju garanta, komisarja, če je postavljen, likvidatorjev, in upniškega odbora, če je že postavljen. Isto velja tudi za vsako izpremembo izdanih predpisov. Čl. 43 1. Za likvidacijo veljajo, v kolikor ni v tem poglavju drugače določeno, določbe stečajnega zakona in sicer; a) odredbe členov 10 do 20, 43, 45 do 53, 57, 95, odst. 5 in 6, točka 1, 96, 97 in 98 s tem, da se namestu dneva, omenjenega v čl. 11 in 12 stečajnega zakona, smatra dan, ko je bila odrejena likvidacija in da v primerih čl. 96 in 98 stopi na mesto stečajnega sodnika komisar, a če tega ni, v primeru čl. 96 na mesto sodnika najstarejši član upniškega odbora, a v primeru čl. 98 minister za trgovino in industrijo; b) določbe čl. 117 do 126 s tem, da bodo likvidatorji sprejete prijave (čl. 39), s svojimi izjavami o njihovi pravilnosti in o plačilnem redu prijavljenih terjatev predložili sodišču, pristojenmu za stečajni postopek, ter bo sodišče, čim prejme prijave, odredilo narok za ugotovitev terjatev, kakor tudi da se bo ugotovitev terjatev po hranilnih knjižičah, ki niso posebej prijavljene, izvršila po službeni dolžnosti na podlagi zavodovih knjig; c) določbe čl. 136, |140 do':150 s tem, da se bo višek, ki bi se pokazal po končani ali naknadni delitvi pri delniških družbah ali družbah z omejeno zavezo, po obstoje- čih predpisih in po pravilih uporabil za razdelitev delničarjem, odnosno družabnikom, a pri hranilnicah izročil onemu, ki jamči za njene obveznosti po njihevem statutu, če v statutu samem ni drugače določeno; č) določbe čl. 183 do 189 kolikor se postopek vrši pred sodiščem. 2. Pri postopku pred stečajnim sodiščem imajo likvidatorji dolžnosti upravitelja stečajne mase. 3. Gotovina se mora nalagati samo pri Poštni hranilnici ali Državni hipotekarni banki. 4. Rezerve, naložene za pokojnine ali v dobrodelne namene na korist nameščencev in delavcev zavoda, se ne morejo, razen če pravila drugače ne določajo, uporabiti za izplačilo upnikov niti v smislu odst. 1, točka 3, dokler se more izpolnjevati namen, kateremu so namenjene. Take rezejve se bodo po končani likvidaciji pretvorile v ustanovo v smislu določb pravil bivšega zavoda. VI. Kazenske odredbe. Čl. 44. Kdor kot član upravnega odbora ali kateregakoli drugega opravnega organa, kot član nadzornega odbora, kot likvidator, kot vodilni uradnik, kot zastopnik ali kot komisar denarnega zavoda s premišljenim dejanjem ali dopuščanjem kakega dejanja prekrši svoje dolžnosti in povzroči s tem, da trpi zavod izgube, zaradi katerih bodisi samih bodisi v zvezi z drugimi izgubami, zavod ne more redno odgovarjati svojim obveznostim napram upnikom, se kaznuje, v kolikor ta kršitev dolžnosti ne predstavlja kaznivega dejanja, ki se mora strožje kaznovati, za prestopek z globo do 200.000 Din. Čl. 45. Kdor kot član upravnega odbora ali kakega drugega upravnega organa, kot član nadzornega odbora, kot likvidator, kot vodilni uradnik, kot zastopnik, kot komisar ali vršilec pregleda denarnega zavoda v za- pisnikih o sejah organov zavoda, v vlogah upravnim oblastem, v poročilih o poslih zavoda, v poročilih o pregledu, v pozivih za vpis delnic ali v kakeršnihkoli drugih objavah ali pozivih premišljeno napačno prikaže premoženjsko stanje zavoda, zamolči ali potvori dejstva, ki so važna za presojo premoženjskega stanja zavoda, se kaznuje, v kolikor ne predstavlja tako dejanje kaz-njivega dejanja, ki se mora strožje kaznovati, za prestopek z globo do 100.000 Din. Čl. 46. Kdor na kakršnikoli način premišljeno ovira, otežuje ali preprečuje izvršitev pregleda denarnega zavoda, določenega na osnovi določb te uredbe, se kaznuje, v kolikor tako dejanje ne predstavlja kaznivega dejanja, ki se strožje kaznuje, za prestopek z globo do 50.000 Din. Čl. 47. 1. Kdor to, kar je kot član upravnega odbora ali kateregakoli drugega upravnega organa, kot član nadzornega odbora, kot likvidator, kot vodilni uradnik ali nameščenec v kateremkoli drugem položaju kot zastopnik, kot komisar ali kot vršilec pregleda denarnega zavoda izvedel o razmerah zavoda in sporočil, kar bi že po svoji prirodi moralo ostati poslovna tajnost, drugim ali pa se tega neupravičeno poslužuje, se kaznuje, v kolikor ne gre za kazensko dejanje, ki se mora strožje kaznovati, za prestopek z globo do 50.000 Din, če pa je zaradi tega nastala škoda za zavod, z zaporom do dveh let in z globo do 200 000 Din. 2. Ne kaznuje se, kdor je dejanje, o-rnenjeno v 1. odstavku, storil pri uveljavljanju svoje pravice ali pri izpolnjevanju dolžnosti, ki mu jo nalaga zakon ali nalog oblasti, ali kdor je razrešen dolžnosti čuvanja tajnosti ali pa je to storil v vlogi na oblast v cilju, da prepreči [nepravilno poslovanje. Čl. 48. Kazniva dejanja po čl. 44. do -17 so prestopki v smislu kazenskega zakona. Za taka dejanja se bodo izrekale kazni sa- mo, ako se nanašajo na denarne zavode, ki so se poslužili te uredbe. 2. V primerih po čl. 44 do 47 lahko sodišče tudi odredi, da obsojenec za določeni čas, ki pa ne more biti daljši od treh let, ne more biti, član kakršnegakoli organa ali likvidator denarnega zavoda, ki ima svoj sedež ali svojo podružnico v kraljevini Jugoslaviji. Čl. 49. Predpisi čl. 344, 345, 346, 350, 351, 354, 355 in 356 kazenskega zakona veljajo tudi v primeru izvenstečajne likvidacije v smislu te uredbe. Čl. 50. Vodilni uradnik v smislu tega poglavja je nameščenec denarnega zavoda, ki mu je ne glede na službeni naslov (kakor direktor, prokurist, dirigent, disponent, generalni pooblaščenec, reprezentant in slično) poverjeno vodstvo vseh poslov ali po-edinih panog podjetja ali pa vodstvo podružnice. Vil. Prehodne In zaključne odredbe. Čl. 51. Pod denarnim zavodom je razumeti v smislu določil te uredbe denarne ustanove, ki so osnovane kot delniške družbe ali kot družbe z omejeno zavezo, kakor tudi hranilnice samoupravnih teles ali u-druženj. Čl. 52. Afilirano v smislu te uredbn je ono podjetje, v čigar osnovni glavnici po stanju zadnje letne bilance sodeluje denarni zavod, ki se poslužuje te uredbe, z najmanj 30 odst., odnosno kateremu je denarni zavod dal kredit, ki dosega najmanj 40 odst. lastnih sredstev, t. j. osnovne glavnice in pravih rezerv po stanju zadnje letne bilance tega podjetja. Tudi v primeru, če sodelovanje denarnega zavoda v osnovni glavnici podjetja ne doseza 30 odst., odnosno dodeljeni kredit 40 odst., toda oboje skupno doseže 50 odst. lastnih sredstev tega podjetja, se smatra podjetje za afilirano. Čl. 53. Imovine spojenih družb pred pokritjem ali zasiguranjem prijavljenih terjatev ni treba voditi ločeno, toda v tem primeru odgovarjajo člani uprave in nadzornega odbora prevzemajoče družbe solidarno za škodo, ki bi upnikom enega izmed spojenih družb nastala zaradi tega, ker bi bili upniki druge fuzijonirane družbe ugodneje izplačani, kakor pa bi mogli biti, če bi se upravljalo premoženje fuzijoniranih družb ločeno. Čl. 54. 1. Kjer se v tej uredbi omenja vpis v trgovski register, se razume v posameznih primerih tudi protokolacija pri sodišču. 2. Objave, predpisane s to uredbo, v kolikor jih ne vrši sodišče, pri katerem se vodi trgovski register ali pri katerem se vrši protokolacija, se vrše na način, določen v pravilih denarnega zavoda za njegove objave, kakor tudi, če tega že ne določajo pravila, v banovinskem Službenem listu, a pri delniških družbah, čijih osnovna glavnica presega 5,000.000 Din, ter pri hranilnicah na sedežu banskih uprav tudi v „Službenih novinah". 3. Rok, ki teče od dneva objave, se računa od dneva objave v „Službenih no-vinah", a če objava v „Službenih novinah" ni predpisana, od dneva objave v banovinskem službenem listu. Čl. 55. Z valorizacijo v smislu čl. 16 se lahko okoristijo tudi zavarovalne družbe. Čl. 56. Za denarne zavode, ki jim je pred uveljavljenjem te uredbe odobrena od-goditev plačil na osnovi čl. 5. zakona o zaščiti kmetov z dne 19. aprila 1932 ali ki so se poslužili uredbe o ureditvi izplačil vlog z dne 26. decembra 1932. ostane v veljavi zaščita do poteka roka, omenjenega v čl. 1. odst. 1. te uredbe, a za one zavode, ki bodo v tem roku zahtevali enega izmed ukrepov, omenjenih v istem odstavku, pa vse dotlej, dokler ne bo izdan odlok o njihovi prošnji. Čl. 57. Finančne olajšave po čl. 18 in čl. 33 odst. 4 se lahko odobre tudi denarnemu zavodu, ki želi izvesti svojo sanacijo, ne da bi zahteval zaščito po tej uredbi. O takih prošnjah odloča minister za finance v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo. Prošnji za odobritev finančnih olajšav se mora priložiti načrt za sanacijo in dokazi, da je izvedba tega načrta zagotovljena. Čl. 58. Vsote, ki jih je kdo zaupal denarnemu zavodu, ki mu je odobrena odgo-ditev plačil, ker ne more z njimi razpolagati zaradi deviznih omejitev, bodo izplačane na način in v rokih, ki jih bo določil v svojem odloku minister za trgovino in industrijo po prejšnjem sporazumu s finančnim ministrom. Zoper ta odlok ni pritožbe na državni svet. Čl. 59. Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, da izda uredbo o svetovalnem odboru za bankarstvo pri ministrstvu za trgovino in industrijo ter v sporazumu z resornimi ministri vse pravilnike, potrebne za izvrševanje te uredbe in to tudi za primere, ki niso izredno predvideni v uredbi, da te pravilnike po potrebi izpopolni in izpremeni, a finančni minister se pooblašča, da izda odloke, potrebne za izvrševanje določil o finančnih olajšavah za denarne zavode, ki se poslužijo koristi te uredbe. Poleg tega se pooblašča minister pravde, da v sporazumu z zainterisiranimi ministrstvi daje avtentična tolmačenja določb te uredbe. Čl. 60. Zaščita kreditnih gospodarskih zadrug in zadružnih zvez bo urejena s posebno uredbo. Čl. 61. Fa uredba dobi obvezno moč že z dnem objave v „Službenih novinah".* Z istim dnem prenehajo veljati, kolikor v čl. 56. ni drugače določeno, čl. 5 zakona o zaščiti kmetov z dne 19. aprila 1932 nadalje uredba o ureditvi izplačila vlog pri posameznih denarnih zavodih z dne 26. decembra 1932, uredba o posredovanju z dne 4. januarja 1933, kakor tudi vsi drugi predpisi, ki so v nasprotju z določbami te uredbe. * Uredba je bila objavljena v .Službenih novinah" dne 4. decembra 1933, št. 278. Uredba o zaščiti kreditnih zadrug in njihovih zvez. Čl. 1. Kreditnim in drugim gospodarskim zadrugam, ki prejemajo hranilne vloge, kakor tudi njihovim zvezam se more odobriti zaščita po določbah uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov od 22. novembra 1933, izvzemši pretvarjanje starih terjatev v deleže in odpisovanje deležev za slučaj odgoditve plačila ali sanacije, ako so vsled odgoditve plačil, ki je po obstoječih predpisih odobrena njihovim dolžnikom, prišle v nemogočnost, da bi redno izvrševale obveznosti napram Svojim upnikom, in to z izpremembami, ki so navedene v sledečih členih: Čl. 2. Odločbe, ki jih po predpisih o- menjene uredbe izdaja minister za trgovino in industrijo, izdaja v pogledu zadrug in njihovih zvez minister za kmetijstvo. Proti njegovi odločbi ni pritožbe na državni svet. V odbor ministrov, ki je predviden v omenjeni uredbi, pride v slučaju, kadar gre za zadruge ali njihove zveze, na mesto ministra za trgovino in industrijo minister za kmetijstvo. Za preglede, predvidene v predpisih o-menjene uredbe, bo minister za kmetijstvo v prvi vrsti določeval revizorje zadružnih zvez. Določbe čl. 7 omenjene uredbe ne veljajo za zadruge in njihove zveze in pregleda ni treba vršiti komisijsko. Stroški pre- gleda v zvezi s prošnjami za zaščitne ukrepe se pokrivajo iz fonda za te preglede, ki se bo osnoval. V ta fond bodo vse zadruge, ki sprejemajo hranilne vloge, in zadružne zveze plačevale prispevek, katerega višino bo določil minister za kmetijstvo, ali ta prispevek ne more biti višji kakor ena tisočinka vplačanih deležev in rezervnih fondov, izkazanih v letni bilanci vsake zadruge, odnosno zadružne zveze. Podrobnejše določbe o fondu za preglede predpiše minister za kmetijstvo. Kjer je v omenjeni uredbi predvideno zaslišanje posvetovalnega odbora za bankarstvo, bo zaslišana „Glavna zadružna zveza v kraljevini Jugoslaviji", oziroma „Državna zveza zadrug za kmetijski kredit", če je zadruga včlanjena pri njej. Čl. 3. Prošnjo za odobritev zaščitnih u-krepov, predvidenih v omenjeni uredbi, predloži ministru za kmetijstvo, in sicer: 1. zadruga, ako je včlanjena pri kaki zvezi, ki izvršuje revizijo, preko te zveze, če pa ni včlanjena, preko „Glavne zadružne zveze v kraljevini Jugoslaviji", 2. zadružna zveza, ki je včlanjena v „Glavni zadružni zvezi v kraljevini Jugoslaviji", preko te zveze, drugače neposredno. Čl. 4. Izvenstečajno likvidacijo zadruge more minister za kmetijstvo poveriti tudi zadružni zvezi, v kateri je zadruga včlanjena. Obveznosti zadružnikov napram zadrugam ali njihovim zvezam iz jamstva bodo likvidatorji uveljavili po predpisih, ki veljajo na sedežu zadruge (zadružne zveze) za uveljavljanje jamstva v stečaju zadruge (zadružne zveze). Likvidatorji zavzemajo v tem pogledu položaj upravitelja stečajne mase. Čl. 5. Jamstvo zadružnika, ki mu po uveljavljenju te uredbe preneha članstvo v zadrugi, se podaljša preko zakonitega roka na pet let, ako v pravilih ni predviden daljši rok. Kolikor petletni rok presega zakoniti, oziroma v pravilih določeni rok, se neome- jeno jamstvo pretvori v omejeno, in to v višini desetkratnega zneska deleža. Znesek jamstva ne more biti manjši nego tisoč dinarjev. Dokler traja jamstvo, bivši zadružnik ne more zahtevati izplačila svojega članskega deleža, niti izplačila obresti nanj, niti onega letnega bilančnega viška (dobička), ki bi mu dragače pripadal po pravilih. Čl. 6. Zadružne zveze morejo po sklepu občnega zbora osnovati sanacijske fonde. V ta namen more zveza od včlanjenih zadrug pobirati do 10 % letnega čistega dobička, poleg tega pa more od njih, enkrat za vselej, pobrati do 10 % rezervnega fonda vsake včlanjene zadruge in sicer po poslednji letni bilanci. Poraba fonda se odredi po sklepu občnega zbora zveze. Čl. 7. Kazenske določbe omenjene uredbe se primerno uporabljajo tudi pri zadrugah in njihovih zvezah. Čl. 8. Kjer se v omenjeni uredbi govori o „denarnem zavodu", „osnovni glavnici", „delničarju" ali „članu družbe", „zboru delničarjev" in „trgovskem registru", je treba po tej uredbi razumevati: „zadruga" oziroma „zadružna zveza", „deleži zadružnikov", „zadružniki", „občni zbor zadružnikov", „zadružni register". Čl. 9. Minister za kmetijstvo se pooblašča, da v sporazumu z resornimi ministri izda vse pravilnike, potrebne za izvajanje te uredbe. Poleg tega se pooblašča minister pravde, da v sporazumu s pristojnimi ministri izdaja avtentična tolmačenja o predpisih te uredbe. Čl. 10. Ta uredba dobi obvezno moč na dan, ko se objavi v „Službenih novinah". Istega dne prenehajo veljati vsi predpisi, ki ji nasprotujejo. Beograd, 22. novembra 1933. (Uredba je bila objavljena v „Službenih novinah" dne 4. decembra 1933, št. 278 in je tega dne stopila v veljavo.) Uredba o maksimiranju obresti. Čl. 1. 1. Denarni zavodi na področju vsake banovine so dolžni v roku meseca dni po uveljavljenju te uredbe določiti najvišjo obrestno mero za posojeni denar. Obrestna mera za posojila sme znašati največ 5% iznad eskomptne obrestne mere Narodne banke. Zavodi morejo določiti enotno obrestno mero za vso banovino ali pa različne obrestne mere za posamezne dele banovin, lahko pa tudi določijo različne obrestne mere za posamezne vrste zavodov, kakor so banke, hranilnice, gospodarske kreditne zadruge in slično. Če denarni zavodi v posamezni banovini v določenem roku ne bodo določili najvišje obrestne mere in o tem v določenem roku obvestili ministra za trgovino in industrijo, bo določil višino obrestne mere ministrski svet na predlog ministra za trgovino in industrijo ter finančnega ministra, a po zaslišanju posvetovalnega odbora za bankarstvo pri ministrstvu za trgovino in industrijo. 2. Določena obrestna mera v smislu 1. odst. se objavi v banovinskem službenem listu in v „Službenih novinah" ter stopi v veljavo 15 dni po objavi v „Službenih novinah“. 3. Obrestna mera za vloge, ki jih sprejemajo denarni zavodi, ne more biti večja, kako 1 % izpod eskomptne obrestne mere Narodne banke. Čl. 2. Pod denarnim zavodom v smislu te uredbe je razumeti vse denarne ustanove, ki so osnovane kot delniške družbe ali kot družbe z omejeno zavezo ali kot kreditne gospodarske zadruge, nadalje hranilnice samoupravnih teles in udruženj, kakor tudi one denarne ustanove, ki so osnovane na podlagi posebnih zakonov. Čl. 3. 1. Obrestne mere, določene na način, predviden v čl. 1., so obvezne za vse denarne zavode, kakor tudi za vse ostale družbe in osebe, ki so pooblaščene sprejemati hranilne vloge. 2. Družbe in osebe, ki ne spadajo pod nobeno skupino, navedeno v 1. odst. tega člena, ne smejo za posojeni denar jemati večjih obresti, kakor je najnižja obrestna mera, ki jo računajo denarni zavodi. Če v dotičnem kraju ni denarnega zavoda, potem je merodajna najnižja obrestna mera, ki jo računa najbližji denarni zavod. Čl. 4. V maksimalni iznos letne obrestne mere za posojeni denar, dopustne po določbah čl. 1. te uredbe, se računajo tudi vse postranske dajatve, ki se jih je dolžnik obvezal plačati poleg obresti, kakor provizijo, režijske stroške in slično, upnik pa ima pravico zaračunati poleg obrestne mere še stvarne stroške, ki jih je imel pri sestavi pogodbe na račun taks in drugih javnih dajatev. Prav tako se lahko za primer zamude plačil s strani dolžnika dogovora povečanje obrestne mere za največ do 20/0. Druge konvencionalne globe so nedopustne. Čl. 5. 1. Dogovor o obrestni meri za posojila je neveljaven, v kolikor določena obrestna mera presega maksimalno obrestno mero, dopustno po čl. 1. in 4. 2. Obresti preko dopustne mere v smislu te uredbe se ne smejo prisoditi, niti zavarovati, niti izterjevati, če tudi so določene s pravnoveljavnim sodnim odlokom ali s kakim drugim izvršnim naslovom. Čl. 6. Obračuni o dolgovanju se morajo pri vsakem izplačilu vršiti pismeno na mo-nopolskem papirju, kojega obliko bo predpisal finančni minister sporazumno z ministrom pravde. To pa se ne nanaša na ugodnosti, ki so glede taks z zakonom priznane. Čl. 7. Predpisi o višini obrestne mere za posojeni denar veljajo tudi za posojila v obliki potrošenega blaga (semena, živeža itd.). Čl. 8. Obresti, dogovorjene ali določene pred uveljavljenjem te uredbe, se lahko, kolikor ne nasprotujejo določbam zakonov, ki so veljali do uveljavljenja te uredbe, zaračunajo in izterjajo v dogovorjeni ali odrejeni višini; toda z dnem, ko stopi ta uredba v veljavo, se smejo take obresti računati in izterjevati samo v toliko, kolikor niso v nasprotju z določbami te uredbe. Za posojila v tekočem računu se bodo računale obresti po tej uredbi od 1. januarja 1934. dalje. Čl. 9. Določbe čl. 1 do 8 ne izpremi-njajo določb v višini obrestne mere za kmečke dolgove po uredbi o zaščiti kmetov Prav tako te določbe ne veljajo za pooblaščene zastavljalnice, za katere velja še nadalje obrtni zakon. v Gl. 10. Določba o obrestni meri za vlo-■ ge (čl. 1, odst. 3) je obvezna za vsak za-1 vod od dne, ko stopijo zanj v veljavo določbe o višini obrestne mere za posojila (čl. 1, odst. 1). Čl. 11. Kdor namenoma krši določbe o višini obrestne mere, bo kaznovan, v kolikor ne gre za dejanje, ki je strožje kaznivo po kazenskem zakonu, za prestopek v smislu kazenskega zakona, z zaporom do 6 mesecev in z globo do 25 000 Din. Čl. 12. Denarni zavod, ki bi plačeval višjo obrestno mero za vloge, kakor pa je določena po 1. členu, 3. odst. te uredbe, bo kaznovan z denarno globo do 50.000 dinarjev. Te denarne globe se bodo stekale v fond za nadzorstvo nad denarnimi zavodi. Čl. 13. Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, da izda pravilnik za izvrševanje te uredbe. Čl. 14. Ta uredba stopi v veljavo z dnem objave v „Službenih novinah".* Z istim dnem prenehajo veljati vsi predpisi, ki niso v skladu s to uredbo. * Uredba je bila priobčena v .Službenih novinah" dne 4. decembra 1933, št. 278. Zakonodaja. Uredba o zmanjšanju režijskih stroškov denarnih zavodov z dne 22. novembra 1933 je bila objavljena v „Službenih novinah" dne 4. decembra 1933 in je tega dne stopila v veljavo. Uredba se tiče denarnih zavodov, ki se poslužijo zaščite po uredbi od 22. novembra 1933, zadeva pa tudi kreditne zadruge in njihove zveze, katere bodo dobile zaščito po uredbi, ki je za nje izdana. V glavnem določa uredba sledeče: Denarni zavodi in zadruge, ki se poslužijo zaščite, so dolžni, da osebne in stvarne režijske stroške znižajo na najmanjši znesek, ki omogoča neovirano poslovanje. Komisija, ki bo izvršila pregled v smislu uredbe o zaščiti, nasvetuje v širokih obrisih, koliko oseb naj bi bilo nastavljenih pri denarnem zavodu in koliko bi smela iznašati skupna vsota stvarnih in osebnih izdatkov. Pri zadrugah bo tak nasvet podal revizor, ki bo izvršil pregled. Minister za trgovino (pri zadrugah minister za kmetijstvo) bo po tem nasvetu in po zaslišanju denarnega zavoda (zadruge) odločil, koliko sme biti najvišji iznos režijskih stroškov. Ta odlok ministrstva se lahko izpremeni po predlogu samega zavoda ali njegovih upnikov ali pa uradno. V odloku se mora odrediti rok, doklej velja taka odredba; rok znaša ne več nego 3 leta, more se pa podaljšati največ na 5 let. Proti odloku ministrstva se denarni zavod lahko pritoži na državni svet. Člani upravnega odbora (načelstva) in nadzorstva jamčijo solidarno za škodo, ki bi nastala zaradi neizpolnjevanja teh odredb. Člani upravnega in nadzornega odbora zavoda (zadruge), ki mu je dovoljena od-goditev plačil, nimajo pravice do tantijem in ne do drugih gmotnih koristi, izvzemši do potnih stroškov in dnevnic za bivanje izven svojega bivališča. Vodilni uradnik denarnega zavoda ne more v ime pokojnine dobivati na mesec več nego 8000 Din, ostali uradniki pa ne več nego 6.000, odnosno 4.000 Din. Uprava denarnega zavoda (zadruge), ki se posluži zaščite, more službene pogodbe, sklenjene na daljši nego šestmesečni odpovedni rok kakor tudi pogodbe za določen čas, ki pa je daljši nego 6 mesecev, odpovedati z odpovednim rokom 6 mesecev. Dogovorjena odpravnina ne sme znašati več kot šestmesečna plača. Ako bi kak nameščenec ne pristal na znižanje plače, more službeno razmerje odpovedati nameščenec sam kakor tudi zavod. Če je bila dogovorjena za slučaj prestanka službe kaka odpravnina, ne sme znašati več nego šestmesečna plača ob času odpovedi. Uredba o znižanju režijskih stroškov gospodarskih podjetij od 22. novembra 1933, ki je stopila v veljavo na dan objave v „Službenih novinah" dne 4. decembra 1933, odreja v glavnem sledeče: Vsako gospodarsko podjetje more svojim vodilnim uradnikom odpovedati službeno pogodbo na šest mesecev, ako bi bil odpovedni rok po pogodbi daljši kakor šest mesecev. Ravno tako more odpovedati službo, ki je sklenjena za določeno dobo, ako je do poteka te dobe več kot 6 mesecev. V takem primeru se more dogovorjena odpravnina znižati na šestmesečno poslednjo plačo. Vodilni uradnik pa s tem ne izgubi pridobljenih pravic do pokojnine, če mu pripada poleg pokojnine. Ravno tako se postopa, ako vodilni uradnik ne pristane na znižanje plače. Kot vodilni uradnik se smatra nameščenec, kateremu brez ozira na naslov pripada vodstvo vseh poslov ali posameznih panog ali podružnic. Ako je v podjetju zaradi splošne krize zmanjšano delovanje v takšni meri, da so stroški osebne režije nesorazmerno veliko breme, more podjetje sorazmerno znižati plače, pokojnine in odpravnine vseh usluž-benncev, ki niso vodilni uradniki kakor tudi jim odpovedati službe. Pokojnine se morejo znižati samo, kolikor gredo v breme podjetja. Ako se med podjetjem in nameščenci glede znižanja plač in odpravnine ne doseže sporazum, se mora podjetje v vsakem slučaju obrniti do izvoljenega razsodišča. Tako razsodišče se ustanovi pri vsakem trgovskem sodišču, kjer pa takega ni, pri okrožnem sodišču in posluje za ves okoliš sodišča. Razsodišče obstoji iz predsednika, ki ga za celo leto iz vrste sodnikov izbere predsednik sodišča, a vsaka stranka imenuje po enega člana. Imetnik podjetja predloži svoj predlog pri predsedniku izvoljenega sodišča in navede okolnosti, na katere opira svoj predlog. Proti odločbi razsodišča ni nadalj-nega pravnega leka. Stroške nosi podjetje. Ta uredba ne velja za one denarne zavode in za kreditne zadruge, ki se poslu-žijo zaščite. Razno. Nekatere novčanice se potegnejo Iz prometa. Finančni minister je v sporazumu z Narodno banko odredil, da se rok za zamenjavanje starih srbskih novčanic po 10 Din (datum 2. januar 1893), po 20 Din (od 5. januarja 1905) in po 50 Din jod 5. januarja 1914) podaljša le še do 31. decembra 1933. Nadalje je treba do 25. maja 1934 zamenjati novčanice po 1000 Din izdaje finančnega ministrstva s podpisom finančnega ministra dr. Ninčiča. Rok za zamenjavo novčanice po 10 Din (datum 1. novembra 1920) poteče 18. julija 1935, novčanice po 10 D n datuma 26. maja 1926 ali 1. decembra 1920 se bodo zamenjavale še do 4. maja 1936. Do 4. maja 1936 zastarajo tudi prvi povojni tisočaki z datumom 30. novembra 1920 brez razlike, ali imajo dotiskano rozeto ah ne. V prometu torej ostanejo še: novčanice po 1000 Din z datumom 1. decembra 1929, po 100 Din z datumom 30 novembra 1920 in 1. decembra 1929 in predvojne srbske novčanice po 100 Din z datumom 5. januarja 1905. Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo .Narodnega Gospodarja* Ljubljana, Zadružna zveza. Izdajatelj: .Zadružna zveza* v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, tajnik „Zadružne zveze v Ljubljani. Tisk Zadružne tiskarne (Srečko Magolič) v Ljubljani. Gospodarska zveza v Ljubljani notira naslednje cene: Tomaževa žlindra baza 18n/0 Din 136-—; rudninski superfosfat v vrečah po 50 in po, 100 kg k Din OS1—; kalijeva sol po 100 kg Din 1701—, kostni superfosfat Din 118-^-; apneni dušik v pločevinastih bobnih Din 200-—; apneni dušik v papirnatih vrečah Din ISO"—-; kostna moka Din 95‘—; mavec (gips) Din 40 —; nitrofos-kal v vrečah Din 144; klajno apno Din 275; lanene tropine Din V80; modra galica Din 5 85; žveplo Din 3 20. Pri vagonskem odjemu se cene za gnojila in cement znatno znižajo na frarico vsaka postaja. Mlatilnice s tresali in reto Din 4.100"—; slamoreznice Din 1.700 do 2.000; čistilnik 10 sit Din 1.500 ; plugi Din 500 do Din 940; repo-reznica M. R. Din 550; trijerji Din 2 000 do 3 500; mlatilnice na ročni pogon Din 2.200; robkači Din 900; sadni mlini Din 1.400 do Din 1.700; brzoparilniki Din 1.050 do Din 2.800; kosilni stroji Din 2.000; travniške brane z zvezdnatimi členki Din 900; travniške brane z jeklenimi špicami Din 800; patent motike „Ra p p" Din 70—. — Nitro-foskal, apneni dušik pri najmanjšem odjemu 5000 kg franko vsaka postaja. Manufakturo vseh vrst po ugodnih cenah tudi proti plačilu s hranilnimi knjižicami članic „Zadružne zveze” nudi Obla-čilnica za Slovenijo v hiši Gospodarske zveze. POSLOVNE KNJIGE IN TISKOVINE. Vse članice opozarjamo, da Ima Zveza v zalogi vse knjige In tiskovine, kakor jih zahteva poslovanje kreditnih, blagovnih, produktivnih in drugih vrst zadrug. — Mnoge tiskovine nudijo za poslovanje znatno olajšanje in zasigurajo pravilnost kot npr. zapisnik o občnem zboru, vloga na sodišče, rač. zaključek. — Zveza ima v zalogi tudi vse pisarniške potrebščine, kot npr. svinčnike, peresa, pečatni vosek, papir, pivnike, registratorje, preluknjače itd. — Zveza z naročanjem na debelo zasigura tudi najnižje cene. V sledečem podajamo cene za najvažnejše tiskovine (I.), knjige (II.) In vzorna pravila (III.)» I. Komad Rač. zaključki za hranilnice in posojilnice „ „ za blagovne zadruge . . . Zapisnik o rednem občnem zboru . . . Vloga na sodišče (sprememba v načelstvu, ali prememba pravil).................... Izpiski iz knjige hranilnih vlog oz. posojil Obvezne izjave za dolžnike................. Tiskovine za izvl. tek. rač................ Zadolžnice na poroštvo..................... Zadolžnice na vknjižbo..................... Zadolžnice na amortizacijo................. Prošnje za posojilo........................ Pogodba za kredit v tek. rač............... Obrestne tabele (na kartonu 3‘/z0/, do 6°/,, . . 6V«% do 7»/0 (na papirju) . 7'/2°/o do 8>/z»/0 „ . . 90/0 do 10°/o Listek za izplačilo vloge.................. Listek za izplačilo posojila............... Opomin dolžniku Din —'10, Opomin porokom Opomin za podaljšanje posojila .... Zemljeknjižni predlog (list) . . . . . Pole za inventuro......................... . Potrdila................................... Izpiski (nova tisk.) tek. rač.............. Rač. zaključki (kartoniranl po 20 komadov) za kreditne in nekreditne zadruge (zvezki) Denarne kuverte . . ............... Kuverte za dopisovanje z Z. Z.............. Dopisnice za dopisovanje z Z. Z. ... Mlekarske pole............................. Tiskovine (priloge menični kredit) . . . Mape za zadolžnice......................... Mape za ustanovne listine.................. II. Komad Knjiga hranilnih vlog 50 listov . . . Din 60 — » » . 100 . .... 105*— . „ . 150 „ celo platno . 160 — . „ . 200 „ pol usnje , 270 — Knjiga posojil 50 listov............... 70.— . 100............................115— . . 150 ................. 155— . . 200 . pol usnje ... „ 270— Razdelnik za kreditne zadruge 50 listov . , 60*— , . . . 100 .. . 100— 150 .tli« pl. . 135— Razdelnik za nedenarne zadruge 24 listov . . 40— • . . • 50 „ . . 60*— . . . . 100 .. . 100— . . . . 200 „ . „ 170— Blagajniški dnevnik 100 listov.............45— Blagajniški dnevnik 200 listov celo platno , 95*— Komad Knjiga tekočih računov 50 listov . . . Din 40— Knjiga tekočih računov 100 listov cel gradi „ 72*— . . „ 200 „ celo plat . 120— Amerikanski journal za blagovne zadruge . „ 180*— . . . . „ nota Izdaja. 230— Knjiga denarnih listkov 100 strani ... . 15*— . 200 25— Knjiga pristopnic 50 listov..............12*— 100........................... 16— . . 200 34— „Straca* 100 listov Din 65—, 50 listov . . 40*— Blagovni skontro 100 listov...............„ 75*— Blagovni skontro 50 listov....................45*— Nakupna prodajna knjiga 100 listdv . . , 75— Nakupna prodajna knjiga 50 listov . . . 45*— Blago oddajni bloki...........................22*— Vložni zapisnik 50 listov Din 30, 100 listov „ 50— Vložni zapisnik 200 listov....................90*— Hranilne knjižice (lično vezane v šagrinpapir) . 4— . . (vezane).........................3— . „ (broširane).......................1— . . (celo platno) ....................5‘50 Zadružno-posojilne knjižice...................3*— Nakupne knjižice................................ 1*40 Knjižice za imetnike tekoč, računa 16 list. „ 4*75 Knjižice za električni tok........................1*50 Imenik zadružnikov 20 listov..................... 20— Imenik zadružnikov 30 , ................. 25*— Imenik zadružnikov 60 40— . . 100 ........................ 70 — Knjiga porokov....................... 20— Knjiga odstopnic (broširano)............... 6*— Sejni zapisniki...............................26*— „ . 100 listov....................... 30*— Trgovske knjige z 2 kolonami .... , 26*— Indeksi ......................................20*— Mlekarske knjižice.............................. 3*75 Saldo-Konti na trdem papirju 50 listov . . 30*— » ■ • » 100 ... , 50*— III. Komad Pravila za hranil, in posojil. (Rajfeis.) . . Din 2*— Pravila za hranil, in posojil, (Schulz.) . . . 2*— Pravila za kmet. nabav, in prod. zadruge . 2*— Pravila za živinorejske zadruge .... „ 2.— Pravila za kmetijska društva (strojne zadr.) . 2*— Pravila za mlekarske zadruge..................... 2— Pravila za zadružne elektrarne...............2.— Pravila za zavarovanje goveje živine . . . 2*— Pravila za strojne zadruge.........................2— Pravila za živ. selekcijske zadruge ... . 2*— Pravila za pašne in gozdne zadruge . . . 2— Statistični pregled poslovanja članic Zadružne ^veze v Ljubljani za leto 1932. Število vseh članic Zadružne zveze koncem leta 1932 je znašalo 663. Statistični pregled se nanaša na 628 zadrug, ker 35 zadrug ni poslalo računskega zaključka.* V tem pregledu izkazane zadruge so imele koncem leta 1932 166.746 članov. Najmanjša posojilnica je imela 12 članov, največja 4.647, med nabavnimi in prodajnimi zadrugami je imela najmanjša 8, največja 11.572, med mlekarskimi zadrugami 22 oziroma 624, med živinorejskimi zadrugami 12 oziroma 261, med vinarskimi zadrugami 60 oziroma 232, med zadružnimi elektrarnami 6 oziroma 675, med stavbinskimi zadrugami 7 oziroma 986, med obrtnimi zadrugami 3 oziroma 439, med vodovodnimi zadrugami 10 oziroma 47, med kmetijsko strojnimi 9 oziroma 129 in med raznimi zadrugami 11 oziroma 4,235. Celokupni promet vseh zadrug je znašal Din 3.501,227.51 V43. Vsota plačanih deležev je znašala Din 6,411.641 02. Skupni rezervni zakladi so dosegli višino dinarjev 45,175.869,02, skupni čisti dobiček Din 4,311.054-22 in skupna zguba Din 1,269.196'62-Napram prejšnjemu letu je število zadružnikov narastlo za 9.889 in sicer je število članov pri posojilnicah narastlo za 9.024, pri nekreditnih zadrugah pa za 865. Hranilne vloge in pasivni tekoči računi so se napram prejšnjemu letu znižali za dinarjev 33,435.725-64 ali za 3% (leta 1931. je znašal prirastek 1/20/o)- Posojila in aktivni tekoči računi so se znižali za Din 33,436.471-37 ali za41/4% (za leto 1931 je prirastek znašal 4%). Na vsakega člana pri posojilnici odpade povprečno Din 6.468 posojila. Najmanjša posojilnica je imela Din 14.071-08 hranil, vlog, največja pa Din 173,901.549-94. Najnižja obrestna mera za hranilne vloge je bila 4%, najvišja pa 106/o. povprečna obrestna mera je znašala 5-5 %• Najnižja obrestna mera za posojila je znašala 5%, najvišja pa 13%, dočim je bila povprečna mera za posojila 8%. Upravni stroški so znašali pri hranilnicah in posojilnicah 3 50%0, pri nabavnih in prodajnih zadrugah 14'3%0, pri mlekarskih zadrugah 15,3%0) pri obrtnih pa 22 %„ od prometa. * Od teh 35 zadrug 13 zadrug ni poslalo računskega zaključka brez vsake navedbe vzroka, 20 zadrug v letu 1932 ni oziroma še ni poslovalo, 2 zadrugi pa sta bili v likvidaciji. Število zadrug Število poročil Število zadružnikov Zadruge I. Nabavne in prodajne zadruge: 43 42 23.451 Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu . . . - 27 26 5 865 Okoliša okrožnega sodišča v Celju in Mariboru • 5 3 1 198 Hrvatske zadruge 75 71 30.514 II. Mlekarske zadruge: 29 27 4.081 Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu .... 7 6 454 Okoliša okrožnega sodišča v Celju in Mariboru 36 33 4 535 III. Živinorejske zadruge: 45 41 2.542 Okoliša deželnega sedišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu .... 12 11 495 Okoliša okrožnega sodišča v Celju in Mariboru 57 52 3.037 IV. Vinarske zadruge: 4 3 377 Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu .... 6 4 484 Okoliša okrožnega sodišča v Celju in Mariboru 10 7 861 V. Zadružne elektrarne: 12 12 1.657 Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu .... 10 9 469 Okoliša okrožnega sodišča v Celju in Mariboru 22 21 2.126 VI. Stavblnske zadruge i 22 20 1.447 Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu . . . 8 5 1.210 Okoliša okrožnega sodišča v Celju in Mariboru 30 25 2.657 VII. Obrtne zadruge: 18 17 1.248 Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu .... 10 9 240 Okoliša okrožnega sodišča v Celju in Mariboru 28 26 1.488 VIII. Vodovodne zadruge: 9 8 209 Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu .... 3 1 37 Okoliča okrožnega sodišča v Celju in Mariboru 12 9 246 IX. Razne zadruge: 3 3 307 Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu .... 15 8 4.536 Okoliša okrožnega sodišča v Celju in Mariboru 18 11 4.843 X. Osrednje zadruge: 3 3 2.003 Okoliša deželnege sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu .... Število Število Število 7 a d r n cr p zadrug poročil zadružnikov XI. Kmetijsko - strojne zadruge : 30 28 1.210 Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu .... 7 7 161 Okoliša okrožnega sodišča v Celju in Mariboru 37 35 1.371 PROMET Denarni promet Za blago Izposojila Naložbe prejeto izdano prejeto izdano prejeto izdano 303,182.861 27,218 649 45,320.986 07 29 31 51,678.658 7,536.418 5,870.788 40 20 33 46,700.184 7,089.478 5,624.511 61 40 78 2,046.086 477.804 25.036 49 08 64 3,792.386 611.326 146.675 91 69 64 9,777.718 1,491.725 3.900 87 25 12,618.116 1,465.147 3.900 20 98 375,722.496 67 65,085.864 93 57,414.174 79 2,548.927 21 4,550.389 24 11,273.344 12 14,087.164 18 61,552.416 765.156 35 03 10,454.478 270.107 47 45 9,497 064 266.714 39 07 2,139 274 40.660 01 2,901.143 8.740 38 782.165 10.169 It 855.782 1.624 33 85 62,317.572 38 10,724.585 92 9,763.778 46 2,179.934 01 2,909.883 38 792.334 80|| 857.407|l8 602.156|92 151.650|09 115.379 49 071 90 45] 128.258 41.003 45 90 11.233 85 21.907 516 65 80 53.123 14 053 07 30 48.777 14.061 29] 79 753.807101 164.451 35] 169.262 35 11.233 85] 22.424 45 67.176 37] 62.839 08 9,323.170 16,027.027 61 72 849.328 1,340.126 96 05 1,158.520 902.565 79 16 824 487.753 08 43 15.823 2,002.121 08 41 368.507 1,446.104 13 95 333.843 1,625.428 41 58 25,350.198 33 2,189.455 01 2,061.085 95 488.577 51 2,017.944 49 1,814.612 08 1.959.271 99 15,599015 851.391 26 15 884.771 232.604 46 14 658 608 110.110 47 84 l,459.965|38j 107.875|59] 1,254 128 83.437 46 10 193.298 13.748 71 25 170.482 101.857 70 41 16'450.406 41 1,117.375 60 768.719 31 1,567.840|97 1,337.565 56 207.046 96 272.340 11 8,686.523 1,368 880 59 21 7.450 146.864 82 4.291 97.276 15 297.476 147.823 06 37 126.746 224.797 33 19 630.259 168.580 12 10 629.583 218012 05 62 10,055.403|80 154314 82 101.567 15 445.299 43 351.543 52 798 839 22 847.595|67 275.205.036 20,616.562 17 03 38,492.297 2,117.551 89 02 42,809.983 2,162,940 92 21 15,836.182 737.487 41 11 17,125.127 1,220.028 46 19 8,174.474 92 7,993.270 43 295,821.598 50 40,609.851 91 44,972.924] 13 16,573.669 85 18.345.155 65 8,174.474 92 7,993.270 43 94.593 32.408 49 70 3.031 8.153 50 590)38 2.000 2.922 5.000 4.153 70 9.507 50 8.652 86 127.002 19 11.184 50 590138 4.922 — 9.153 70 9 507 j 50 8.652 86 58,057.342 9.282.212 56 65 8,281 671 1,463.066 13 11) 8,877.375 1,321.872 21 18 3,773.020 1,771.703 87 65 3,814.293 1,942.448 34 83 1,781.706 266.113 35 20 1,867.708 295.914 14 03 67,339.555 21 9,744.737 62 10,199.247 39 5,544.724 52 5,756.742 17 2,047.819 55 2,163.622 17 318,662.103|68| 35,341.929|44|| 33,867.347|7l| 23,027.320|92|| 32,004 558|l0| 38.929|55|| 15.46l|55 PROMET Denarni promet Za blago Izposojila Naložbe prejeto izdano prejeto izdano prejeto izdano 1,972.089 58.217 01 07 145.046 9.808 43 50 198.77295 8.056|70 183.101 22 50.272 84 68.478 1 017 52 19 27.365 27 19 03 2,030.306|ll 154.854 93 206.829]65 183.101 22 50.272 84 69.495 71 27.392 22 1 A K T I V A Okraj Gotovina Posojila Menična posojila Aktivni tek. račun Naložbe Inventar Zaostale obresti Vrednostni premični nepremični od posojil Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Čiovom mestu Črnomelj . . . 15.777 50 5,678.039 86 38.935 15 2,002.058 15.238 73 94.152 30 478.701 06 3 094 50 Kamnik . . . 170.234 04 19,337.860 31 — - 4,220.020 45 15,812.270 08 59.632 25 86.119 56 305.042 48 130.785 — Kočevje . . . 472.780 84 25,525.177 85 — — 3,567.494 03 32,275 003 41 134.942 60 1,005.412 95 530.086 72 74.176 11 Kranj .... 587.855 50 28,072.047 59 3.176 — 13,819.036 29 23,035.766 49 110.599 65 267.100 94 694.020 15 296.564 94 Krško.... 127.181 70 14,959.805 62 — — 1.000.624 18 15,942.971 19 130 324 24 313.074 72 487.594 53 70.948 78 Litija .... 52.454 37 18,227.240 39 — — 1,123.703 24 8,502 806 85 59.260 — 986.685 10 481.101 17 8.578 27 Ljubljana (mesto). 568677 82 46,371.739 82 320.316 40 107,013.324 70 27,868.713 02 151 033 39 12,503.569 12 2,167.623 41 9,343.816 42 Ljubljana (okolica) 175.163 60 20,679.112 63 — - 4,038.886 55 16,990.178 74 198.972 06 163.643 — 370.720 67 134.881 71 Logatec . . . 82.981 54 11,358.026 69 — — 1,302.464 38 2,914.265 — 19.469 58 407.417 94 306.857 74 1 — Novo mesto . . 34.162 22 8 516 216 02 — — 1,699.998 85 5,190.760 87 63.815 53 2,229.000 — 220.140 26 21.041 99 Radovljica . . 210.411 83 13,683.134 85 — — 5,889.853 88 8,747.397 31 122.568 11 254 036 96 235 855 51 43.274 45 2,497.680 96 212.408.40l|63 322.079|40 143,714.341 70 159,282.190 96 1,065.856 14 18,310 212 59 6,277.743 70 10,130.163 17 Okoliša okrožnih so-dišž v Celju in Mariboru Brežice . . . 40 366 82 8,292.197 37 559.942 40 4,201.131 93 26.335 98 132.136 189.714 ti 11 251 Celje (mesto). . 1,302.076 09 50,812.622 75 6,317.167 35 54,336 028 — 20,882.189 39 1.493 30 4,429.810 — 930.306 24 712.803 — Celje (okolica) . 140.507 93 11,634 086 90 — — 120.432 51 6,474.532 28 77.295 75 1,299.758 55 95.365 64 30.665 — Dolnja Lendava . 112.380 64 11,633.007 73 — — 1,724.976 78 312.488 30 117.899 80 1,284.279 56 127.052 28 34.012 — Dravograd. . . 12.658 84 12,942.172 24 — — 1,607.637 — 1,971.118 70 34.866 78 238.241 16 398 984 20 15.000 — Gornji grad . . 69 635 11 10,054.688 01 — 2,280.972 91 15,087.576 20 24.051 — 664.152 — 295.421 60 7.956 50 Konjice . . . 62.251 12 6,787.114 43 540.451 50 2,379.679 27 3,423.890 31 61.250 50 1,150.313 30 304.375 87 5.300 — laško .... 68.674 58 6,046.268 61 — — 2,370 351 64 5,925.889 97 35.353 — 357.438 — 125.585 79 16.020 — Ijutomer . . . 106.710 55 16,507 548 33 — — 3,983.524 16 4,371.151 23 98 889 44 935.314 12 456.702 77 12.366 — Maribor (mesto) . 807.469 25 29,967.840 15 5,207.201 50 12,786.472 36 24,977 814 21 258.373 — 2,678 011 77 902.190 58 242.410 50 Maribor desni breg) 137.428 63 8,465 621 59 — — 1,702.475 44 5,3f 8.355 — 50.197 78 297.539 63 388.630 12 32.565 — Maribor (levi breg) 302.917 06 9,751.854 09 — — 541.380 36 2,959.650 67 58.696 63 375.847 99 290.291 12 8.000 — Murska Sobota . 187 202 85 13 821 239 67 — — 1,096.261 80 134.970 61 42.976 62 144.175 — 406.038 99 11.369 03 Ptuj (mesto) . . 195.377 25 10 822.155 22 — — 20,389.449 55 6,076.906 43 2.181 — 991 900 — — — 5.383 — Ptuj (okolica) . . 133 653 11 19,394 774 62 — — 1,221.726 20 4,533.432 22 88.185 03 401.068 80 327.069 36 6.816 05 Slovenjgradec . . 38.795 11 6,593.699 09 — — 577.961 73 5,314.435 73 19.432 82 353.782 45 128.149 13 6.000 — Šmarje pri Jelšah. 61.326 14 8,896 813 05 — — 162.513 06 8,920.730 32 39 904 55 401.406 10 122.242 31 1.100 - 3,779.431138 241,923.703|85 12,064.820 35 107,841.785 17 120,936.263 50 1,037.382)98 16,135.174 43 5,488.120 59 1,159.017 08 Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu. . 2,497.680 96 212,408.401 63 322.079 40 143,714.341 70 159,282.190 96 1,065.856 14 18,310.212 59 6,277.743 70 10,130.163 17 Okoliša okrož. sodišč v Celju in Mariboru 3,779.431 38 241,923.703 85 12,064.820 35 107,841 785 17 120,936.263 50 1,037.382 98 16,135.174 43 5,488.120 59 1,159.017 08 Hrvatske zadruge . 211.384 68 12,310.044 03 — — 794.880 60 7,981.116 88 42.310 92 162.627 — 679224 93 27.925 — 6,488.497 02 466,642.149 51 12,386.899 75 252,351.007 47 288,199.571134 2,145.550 04 34,608.014)02 12,445.089 22 11,317.105 25 DOB I Č E K — 1 Ostalo Kosmati dobiček Obresti Podpora Ostalo 447.551 81 5,321.457 07 104.159 50 3.000 931.469 79 170.217 66 539.467 97 56.785 75 19.000 — 330.685 39 115.104 29 861.626 34 2.427 13 — — 25.687 55 732.873 76 6,722.551 38 163.372 38 22.000 - 1,287.842 73 516.623 63 1,413.663 47 21.533 28 34.065 — 331.639 37 5.226 - 15.057 20 877 35 8.500 — 39.991 01 521.849 63 1,428.720 67 22.410 63 42.565 - 371.630 38 81.879 82 16.503 60 4.786 86 72.327 75.684 32 11.779 78 2.482 40 2.976 93 7.500 — 11.374 14 , 93.659 60 18.986 - 7.763 79 79.827 — 87.058 46 33.162 89 401.774 92 62.215 98 165.693 59 111.532 01 390.119 62 56 14 — — 248.210 94 144.694 90 791.894 54 62.272 12 — ' - 413.934 53 315.354 61 550.575 03 75.377 26 1.500 709.237 91 11.040 27 128.500 09 23.439 17 ' — — 14.676 60 326.394 88 679.075 12 98.816 43 1.500 - 723.914 51 139.438177 111.1C6 05 76,919 59 54.276 — 284.565 29 I5.744|60 128.509 87 71.251 87 254 - 26.851 47 155.183|37 239.615 92 148.171 46 54.530 - 311.416 76 2,800.994 18 8,499.908 40 294.036 47 — 3,212.848 49 • 66.810 73 856.486 20 9 - — - 119.319 73 2,867.804 91 9,356.394 60 294.045 47 — 3,332.168 22 7.218 44 — 3.334 63 23.225 75 1.457 60 9.656 — 490 60 — — 200 — 8.676 04 9.656 — 3.825 23 — — 23.425 75 136.060 65 1,578.644 75 29.360 10 29.679 36 218295 18 113.613 47 12.000 153.736 83 165.740 01 1,796.939 93 113.613 47 12.000 — 183.096 93 523.826|26 2,905.785|l7 626|55| 23.000| — 209.13l|55 DOBIČEK Davki in pristojbine Ostalo Zaslužek strojev Obresti Podpora Ostalo 475 130 528 81 239.285 35 2.729 70 11.760 108.390 05 — — 16.158 60 21.435 51 44 08 3.500 6.320 77 475 - 146.687 41 260.720 85 2.773 78 15.260 — 114.710 82 Zadruge ZGUBA Upravni stroški Odpisi Obresti Davki in pristojbine Kosmata zguba I Nabavne in prodajne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . Hrvatske zadrrge II. Mlekarske zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . III. Živinorejske zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru : . . IV. Vinarske zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . V. Zadružne elektrarne: Okoliša Sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . VI. Stavblnske zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . Vil. Obrtne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . VIII. Vodovodne zadruge« Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . IX. Razne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . X. Osrednje zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in No''em mestu 4.490.037 394.217 486 212 21 25 36 256 110 183.227 240.489 74 30 43 817.706 161.312 10.047 47 92 14 334 993 26.497 37.887 08 31 80 13.687 10.466 05 67 5,370.466 82 679.827 47 989,066 53 399.378 19 24.153 72 924.159 30.942 04 88 232.333 23.297 12 87 75 074 3.233 59 36 31.653 1.725 55 45 21.057 19 955.101 92 255.630 99 78.30795 33.379 — 21.057 19 42.185 3.671 83 65 22.051 3.775 46 59 9.357 1.000 57 4.977 2.221 40 75 8.879 1.884 70 70 45.857 48 25.827 05 10.357 57 7.169|l5 10.764 40 361.695 496.636 86 48 32 251 9.792 20 96 62.658|09 1.313|50 139.916 19.141 45 75 — 858.332 34 42.044 16 63.971159 159.058 20 — — 517.283 45.058 58 82 264.262 49.850 68 66 162214 49.653 06 10 49.307 11.012 35 '/ 1 28.267 92 562.342 40 314.113 34 211.867 46 60.320|0fi 28.267 92 140.591 22.743 89 15 98.259 73.196 58 31 122.568 108.223 95 35 26.007 6 959 74 50 163.335 34 171.455 89 230.792 30 32.967|24 — — 6,040718 492.949 19 45 1,526.811 203.067 10 51 1,272.613 163.079 41 46 365 656 49 907 48 75 6,533.667 64 1,729.878 64 1,435.692 87 415564 23 — - 2.797 590 75 38 12.190|24 5,000|— 2.761 3.298 10 62 2 — 10 1.590 75 3.388|l3 17.190 24 6.059 72 2|l0 1.590 75 830.880 205380 59 92 85.574 84.029 12 15 195.379 157.219 20 13 360.110 21.336 29 92 — 1,036.261 51 169.603 27 352.598 33 381.447 21 — — 1,206.605|72| 178.422|l8| 1,034.763|72| 194.925|39| — |- Zadruge ZGUBA Obratni stroški Upravni stroški Odpisi Popravila Obresti XI. Kmetijsko - strojne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . 79.107 4.859 69 25 9.649 1.706 85 45 115.732 1.222 43 10.533 2 926 50 5o 16.137 4.427 82 55 1 | 83.966 94 11.356 30 116.954 43 13.460 - 20.565 37 P A S I V A Deleži pri drugih zavodih Ostala aktiva Zguba Deleži Hranilne vloge Pasivni tek. račun Izposojila Ostala pasiva Rezerva Dobiček 44.500 31.934 90 99 77 5.293 75 8,045.555 54 3.059 60 775 51 269.378 70 18.469 27 70.839 50 16.655 92 — 9 681 90 38,391.110 08 368.100 80 — — 275.187 79 1,011.773 24 153.605 78 79.802 50 57 004 59 28 798 79 15.090 25 59.816.552 03 779.706 36 127.197 680.403 12 2,083.166 86 248 564 77 101.087 25 8 734 93 — 9.296 — 61,657.397 06 2,810.008 31 — — 241.353 79 1,981.872 67 294.648 90 189.852 47.301 04 24.724 47 31,298 957 27 838.199 98 100.000 — 109.755 02 801.148 73 96.892 53 50.300 21.751 — 4.436 — 28,276.474 81 168.405 98 77.000 — 21.403 84 773.207 58 192 952 18 31.000 642.397 — 336.721 55 189,761.378 72 10,763.227 83 — - 212 913 61 5,715.345 32 192.624 07 210.070 62 33 224 48 5.323 74 10.642 25 40,443.596 34 853.413 — 15.386 — 86.752 52 1,392.118 77 198.268 92 52.250 44.356 52 — — 13.139 50 15,774.702 88 41.357 78 90.069 - 22.077 41 516.504 09 30.239 73 76.000 50.083 11.095 25 16,885.553 48 243.756 96 414.964 — 54.924 22 427.307 81 66617 02 56.201 — 259.192 41 — — 7.763 50 27,740.242 47 196.940 97 458.872 - 101.409 64 867.525 77 129.171 96 961.902 87 1,212.635 79 34.222 30 447.884 42 518,091 520 68 17,066.176 97| 1,283.488 - 1,866.957 02 15.839.348 99| 1,622.055 13 34.500 52.209 03 11.111 75 11,987.461 05 282.152 22 652.421 62 26.202 92 538.530 33 41.905 23 2.500 57.760 50 123,647.844 73 11,318.495 - 2.099 — 780 686 16 3,'03.370 76 314 739 97 85.400 56.679 42 4.491 32 16.966 50 18,435 359 83 72206 80 597.914 42.244 88 809.159 22 45 3b4 07 32.375 27.972 53 924 50 26.670 13,187.446 13 30.310 1,654.174 - 73.363 69 386 768 32 48.596 98 45.000 — — 6.215 — 15,976.666 68 — — 492.908 14.936 92 690.274 40 84 677 92 40.200 5.060 30 4.310 32 27,216.771 36 379.771 64 148.493 — 29 645 30 674 128 75 76.593 26 35.000 95.564 — 14.989 40 13,359.260 65 474.402 — 511 573 - 17.304 54 420.504 51 47 156 20 38.800 4.706 4.188 50 14,205.109 82 147.700 50 — — 23.144 96 540 737 'O 68 206 41 46.800 127 635 56 2.299 85 29 057 50 24,233.251 91 802 736 23 631.597 - 195.734 69 618.168 85 138.395 83 45.905 3,569.866 75 387.309 26 67,037.247 43 10,626.492 95 150.140 — 1,005.839 33 2,138.425 97 98.100 13 55.200 11.363 68 10.936 75 14,801.921 59 88.930 18 314.034 75 13.689 78 1,190.295 64 89.568 18 78.775 129.605 18 23.941 50 13,365.483 32 42 — 66.916 — 66.766 22 873.889 65 99 979 41 60.000 1.320 68 1.470 92 41.010 — 11,656.338 52 350.810 58 3,309.977 04 58.797 99 406.153 11 83.938 93 5.000 — — - — — 63.908 — 28,277.967 21 4,150.919 82 3,805.160 — 462.708 60 1,562.750 40 164.938 42 110.602 50 92 158 47 — — 45.334 50 21,410.978 75 17.314 95 3,317.363 — 113.392 68 1,211 097 37 164.005 11 30.105 — 9.634 — — — 9.405 75 12,069.321 05 78728 50 476.067 — 12.918 21 415.930 01 9.624 84 98.830 - 8.164 20 — 16.273 50 17,359.005 09 6317 35 272.646 - 14.926 28 939.739 36 104.122 15 844.992 50 4,191.939 80 9.186 59 769.388 73 448,227.475 12 28,827.330 72| 16,403.483 41 2,952.303|l5| 16,551.924 05 1,679.913|04 961.902 87 1,212.635 79 34.222 30 447.884 42 518,091.520 68 17,066.176 97 1,283.488 _ 1,866.957 02 15,839.348 99 1.622.055 13 844.992 50 4,191 939 80 9.186 59 769.388 73 448,227.475 12 28,827.330 72 16,403.483 41 2,952.303 15 16,551.924 05 1,679.913 04 72.250 — 6.537 — 7.828 94 36 211 50 17,824.527 67 487.560 54 2,713.588 - 86.536 49 920.236 04 227.469 74 1,879.145 37 5,411.112|59 51.237 83 1,253.484 65 984,143.523|47 46,381.068 23 20,400,559 41 4,905.796 66 33,311.509 08 3,529.437 91 Okraj Z G U B A Obresti hranilnih vlog Obresti tek. računa Upravni stroški Davki in pristojbine Odpisi Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu Črnomelj 470.123 52 1.657 08 49.923 78 16 906 92 27.902 27 Kamnik 1,975.101 90 28.459 97 265.799 51 74.583 90 90.343 07 Kočevje 2,901.691 88 80.221 79 474.602 51 107.905 76 338.796 63 Kranj 3,318.691 08 51.070 99 630.873 70 151.025 10 117.203 48 Krško 1,676.920 74 58.156 31 201.117 07 75.346 38 81.307 12 Litija 1,408.190 41 29.643 68 170.557 04 77.561 60 73.906 45 Ljubljana (mesto) 10,173.248 40 621.939 11 1,441.323 51 643.228 09 102.402 63 Ljubljana (okolica) 2,055.717 38 83.189 28 200 146 41 81.858 69 155.372 52 Logatec 828.224 96 26 406 58 132.961 08 33.832 17 11.488 61 Novo mesto 840.815 95 72.886 61 192.451 67 37.774 49 31.075 75 Radovljica 1,270.508 88 51.526 84 213.838 41 38.635 93 58.300 71 26,919.235 10 1,105.158|24 3,973.594169 1,338.659 03 1,088.099 24 Okoliša okrožnih sodišč v Celju in Mariboru Brežice 623.012 56 75.254 90 169.110 14 21.459 83 105.556 27 Celje (mesto) 7,071.705 56 807.173 01 1,255.255 13 286.415 56 68.888 50 Celje (okolica) 1,053.092 20 76.521 93 199.460 35 50.776 36 105.053 59 Dolnja Lendava . . 1,017.393 66 146.521 67 108 772 31 34.552 65 105.925 66 Dravograd 880.366 - 42.350 50 120.104 22 50.697 28 20.346 10 Gornji grad 1,282.247 06 28.721 24 87.797 39 54 247 90 18.663 32 Konjice 739.153 35 59 901 82 112.599 40 22.848 63 80.234 — Laško 720.567 13 9.409 83 117.355 90 25.505 95 34.844 85 Ljutomer 1,370.861 67 85.990 39 257.686 94 56.789 71 137.967 32 Maribor (mesto) 4,100.790 69 480.569 96 279.327 11 334.874 78 359.380 90 Maribor (desni breg) 733.966 95 30.988 H 106.225 10 38.579 85 31.777 08 Maribor (levi breg) 748.908 98 7.034 07 158.750 97 34.633 97 32.988 91 Murska Sobota 922.287 93 346.133 24 224.850 29 33.036 27 170.505 24 Ptuj (mesto) 1,936.397 53 426.488 30 372.484 64 37.499 95 109.636 25 Ptuj (okolica) 1,193.281 59 297.685 96 253 071 05 51.385 48 23 525 34 Slovenjgradec 674.449 39 52972 44 64.507 57 28.693 93 52.147 46 Šmarje pri Jelšah 884.096 38 19.855 70 107.127 58 30.818 59 39.641 74 25,952.578 63 2,993.573 40 3,994.486 09 1,192.816|69 1,497.082 53 Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu . . 26,919.235 10 1,105.158 24 3,973.594 69 1,338 659 03 1,088.099 24 Okoliša okrožnih sodišč v Celju in Mariboru 25,952.578 63 2,993.573 40 3,994.486 09 1,192.816 69 1,497.082 53 Hrvatske zadruge 1,139.955 06 288.036 07 143.611 22 50.179 73 25.936 34 54,011.768 79 4,386.767 71 8,111.692 - 2,581.655 45 2,611.118|ll PAS I V i \ Vred- Deleži Ostala nostni papirji pri drugih zavodih aktiva Zguba Deleži Upniki Izposojila pasiva Rezerva Dobiček 42.787 30 41.514 499.212 50 99.574 98 567.051 98 5,228.017 70 6,844.435 32 3,612.050 45 4,185.817 81 160.464 41 1.165 50 4.465 50 297.240 82 157.881 50 126.546 51 1,161.233 34 2,103.839 58 94.168 85 1,118.348 71 68.323 07 1.127 50 825 50 — — — - 139.020 - 475 895 47 163.843 — 409 30 496.517 16 64 687 70 45.080 30 46.805 - 796.453 32 257 456 48 832.618 49 6,865.146 51 9,112.117 90 3,706.628 60 5,800.683 68 293.475 18 2.975 7.260 306.242 197.375 87 170.677 19 1,183 482 60 1,276.709 48 92.910 15 1,565.454 78 93.976 1.4 2 500 - 600 — 12.592 78 17.387 26 3.1506 50 16.469 76 69.788 — 24.819 12 59.360 94 — — 5.475 - 7.860 — 318.834 78 214.763 13 202.183 69 1,199.952 36 1,346.497 48 117.729 27 1,624.815 72 93.976 14 10.328 22.535 08 17.175 67 95.502 50 18.427 89 146.354 46 9.081 38 156.337 67 25.973 84 — — 1.206 - 522 34 6 791 68 24.600 - 11 — 11.613 45 14.530 50 44.588 24 2.490 71 — — 11.534 - 23.057 42 23.967 35 120.102 50 18.438 89 157.967 91 23.611 88 200.925 91 28.464 55 377 2.027 06 70.431 33 51.061 10 313.754 56 164.000 41.143 75 348.215 — — — — - 19.650 50 37.645 80 108.603 69 118 380 - 93.844 26 2,866.960 12 59.894 50 18.299 66 58.850 - — — 20.027 50 39.672 86 179.035 02 169.441 10 407.598 82 3 030.960 12 101.038 25 366.514 66 58.850 - 1.285 50 283.098 46 39.080 45 1,066.364 — 279.563 56 2,057.939 74 44.372 84 655.138 73 32.904 94 — — 1 840 - 1.063 33 9.239 26 255.200 - 37.088 515.694 09 625 — 106.412 37 10.959 77 — — 3.125 50 284.161 79 48.319 71 1,321.564 — 316.651 56 2,573.633 83 44.997 84 761.551 10 43.864 71 2.500 — 2.242 — 26.780 19 30.546 83 605.435 — 1,458.235 59 2,331.737 64 454.478 60 484.349 23 70.853 46 — - 550 50 5.341 77 265 84 113.480 - 80.201 33 1,729.393 79 68.323 95 55.137 52 2.715 25 2.500 2.792 50 32 121 96 30.812 67 718.915 — 1,538.436 92 4,061.131 43 522.802 55 539.486 75 73.568 71 53.600 — 587.292 50 909.262134 278.867 80 1,064.705 59 9,168.017 64 25.483.311 52 1,414.387 88 1,609.104 23 131.798 57 1.500 - 420 50 7.388|73 92.669 79 278.300 - 2400 641 48 2,478.169 86 16.861 - 236.858 71 4.319 15 55.100 — 587.713 - 916.651107 371.537 59 1,343.005 59 11,268.659 12 27,961.481 38 1,431.248 88 1,845.962 94 136.117|72 701 548 — 8.054 25 17.675 — 85.475 164 396 55 24.931 35 82.176 83 5.307 79 — - 105 - — — — 3.800 — — — 37.800 — 591 35 14.138 75 861 25 — — 806 — 548 - 8.054 25 21.475 — 85.475 - 202.196 55 25.522 70 96.315 58 6.169 04 — — 5.350 — — — 7.828 10 23.100 — 3,959.271 68 1,183.954|07 410.921 10 142.385 29 18.286 80 — — 955 - 17.815 22 4.575 37 106.822 - 665.010 12 1,826.726 40 2536 04 57.557 91 4.102 86 — — 6.305 — 17.815 22 12.403 47 129.922 - 4,624.311 80 3,010.680|47 413.457 14 199.943 20 22.389 66 — -1 33.550 - 116 266|59 31.705|55 110.539 - 1,635.448] 15| 11,377.796 - 14.778|50| 22.370|69 - — PAS I V i \ Vred Deleži Ostala Ostala nostni papirji pri drugih zavodih aktiva Zguba Deleži Upniki Izposojila pasiva Rezerva Dobiček 5.950 27.886 70 35.472 80 169.005 65.891 26 464 864 67 3.831 21 378.243 24 24.557 05 — — 701 — 686 4.430 77 19.385 - 23.046 — 10V527 — 10.394 - 27 546 47 183 55 — - 6.651 - 28.572 70 39.903 57 188,390 — 88.937 26 566.391 67 14.225 21 405.789 71 24.740 60 ReKapIlu« Število zadrug Število poročil Število zadružnikov Nekreditne zadruge Denarni promet 75 71 30.514 I. Nabavne in prodajne zadruge 375,722.496 67 36 33 4.535 II. Mlekarske zadruge 62,317 572 38 57 52 3.037 lil. Živinorejske zadruge '753.807 01 10 7 861 IV. Vinarske zadruge 25,350.198 33 22 21 2.126 V. Zadružne elektrarne 16,450.406 41 30 25 2.657 VI. Stavbinske zadruge 10,055.403 80 28 26 1.488 VII. Obrtne zadruge 295,821.598 50 11 9 246 VIII. Vodovodne zadruge 127.002 19 18 11 4.843 IX. Razne zadruge 67,339.555 21 3 3 2 003 X. Osrednje zadruge 318,662.103 68 37 35 1.371 XI. Kmetijsko-strojile zadruga 2,030.306 11 327 293 53.681 1,174,630.450 29 AKTIVA Nekreditne zadruge Gotovina Zaloga blaga Dolžniki Inventar Naložbe Vrednostni papirji premični nepremični 1. Nabavne in prodajne zadruge 400.241 45 14,065.450 72 7,013.323 30 919.644 06 2,827.795 25 238.420 48 45.080 30 11. Mlekarske zadruge 89.592 45 480.992 83 923.933 12 1,139.155 36 967.830 31 436.717 68 5.475 - III. Živinorejske zadruge .... 42.927 24 30.644 95 7.113 — 72.457 09 201.158 93 136.651 66 — IV. Vinarske zadruge 29.776 82 1,001.685 02 1,870.551 50 410.505 22 510.205 22 72.943 79 — — V. Zadružne elektrarne .... 55.301 90 197 938 09 626.733 44 908.543 73 2,814.208 59 123.930 29 — — VI, Stavbinske zadruge .... 40.993 77 23.938 01 592.837 02 409.868 65 4,936.784 11 1,381.692 64 2.500 - Vil. Obrtne zadruge 273.377 74 13,602 996 16 12,941.558 49 6,330.932 31 8,366.906 37 539.702 90 55.100 — VIII. Vodovodne zadruge .... 11.067 07 — — 13.142 05 5.841 — 311.231 38 56.464 12 — — IX. Razne zadruge 31.426 06 2,982.144 94 4.182056 08 247.149 01 629.280 54 292.123 95 — — X. Osrednje zadruge 47.586 69 2,239.854 29 5,412.585 10 1,022.720 09 4,255.164 07 1.500 — — — XI. Kmetijsko-strojne zadruge. . 27.300 96 137.211 39 41.152 56 853.582 47| 122.988 32 31.111 48 — — 1,049.592 15 34,762.856 43 33,624.985 66 12,320.398 95|| 25,973.553 09 3,311.258 99 108.155 30 ZGUBA Nekreditne zadruge Obratni stroški Upravni stroški Odpisi Popravila Obresti Davki in pristojbine I. Nabavne in prodajne zadruge _ 5,370.466 82 679.827 47 989.066 53 399.378 19 II. Mlekarske zadruge .... — — 955.101 92 255.630 99 — — . 78.307 95 33.379 — III. Živinorejske zadruge .... — — 45.857 48 25.827 05 — — 10.357 57 7.169 15 IV. Vinarske zadruge — — 858.332 34 42.044 16 — — 63.971 59 159.058 20 V. Zadružne elektrarne .... — — 562.342 40 314.113 34 — — 211.867 46 60.320 06 VI. Stavbinske zadruge .... — — 163.335 34 171.455 89 — — 230.792 30 32.967 24 VII. Obrtne zadruge — — 6,533.667 64 1,729.878 64 — — 1,435.692 87 415.564 23 Vlil. Vodovodne zadruge .... -- — 3.388 13 17.190 24 — — 6.059 72 2 10 IX. Razne zadruge — — 1,036.261 51 169 603 27 — — 352.598 33 381.447 21 X. Osrednje zadruge — — 1,206.605 72 178.422 18 — — 1,034.763 72 194.925 39 XI. Kmetijsko-strojne zadruge . . 83 966 94 11.356 30 116.954 43 13.460 — 20.565 37 475 — 83.966 94 16,746.715 60 3,700.947 66 13.460 — 4,434.043 41 1,684.685 77 P ROM E T Hranilne vloge Posojila Tekoči račun s člani Tekoči račun z Zvezo in naložen denar vloženo dvignjeno vrnjeno dano prejeto izdano prejeto izdano 1,378.249 60 1,698.489 78 405.939 15 271.880 98 17.872 54 9.500 808.017 60 597.921 44 7,406.672 99 8,293.152 46 1,997.335 44 2,027.877 30 1,993.845 49 2,120.407 28 4,477.764 37 2,482.890 42 13,776.434 13 14,688.537 13 19,787.762 07 19,556.271 01 2,828.092 15 2,278.280 95 10,193.503 50 10,857.712 08 11,965.752 95 13,889.085 75 3,571.769 98 2,173 538 94 10,130.837 14 9,341.320 70 13,755.010 15 13,793.430 72 6,486.962 18 7,663.960 94 1,487.594 78 1,023.915 27 1,483.110 77 1,270 416 44 3,869 601 37 3,420.008 86 5,368.265 — 6,276.086 30 1,464.092 12 773.634 45 529 176 58 451.388 96 1,519.265 48 1,621.298 01 37,373.078 20 51,587.226 44 7,684.267 60 4,043.481 39 59,770.890 44 55,957.943 08 102,383.155 55 95,098.192 10 9,655.291 60 10,396.521 11 2,866.832 88 1,822.890 73 2,426.580 98 2,156.478 13 2,985.541 67 4,500 503 74 2,356.466 70 2,898.804 69 837.579 35 917.754 52 587 546 99 386.724 35 1,358.490 78 1,219.395 78 4,184.546 97 4,634.890 80 953.101 73 824.459 41 1,749.567 36 1,112.845 72 2,464 034 41 2,408.091 39' 5,834.483 74 5,535.333 13 1,425.897 36| 1,241.285 61 2,641.725 41 3,356.885 07 2,593.804 64 2,648.064 37 105,786.204 06 127,562.088 53 42,482.172 4 e) 34,676.989 61 84,159.245 85 78,442.190 68 146,408.189 52 138,647.508 91 2,260.762 2,915.563 76 919.170 65 718.327 99 628.319 26 620.188 04 869.557 93 831.007 71 64,797.039 05 67,337.836 99 6,778.006 53 4,932.135 43 79,015.752 60 75,371.884 60 73,356.289 34 72,248.504 34 4,437.076 94 4,822.823 51 1,444.194 1,381.214 57 1,358 917 63 167.643 26 127.511 91 1,807.742 62 1,767.896 07 3,327.589 05 4,136.024 59 55 799.538 75 524.968 11 408.271 63 947.981 88 1,099.994 93 3,963.606 73 4,212.922 18 1,061.501 45 789.315 90 1,440.022 72 1,248.436 87 3,308.803 58 2,403.730 10 4,593.123 21 5,646.684 01 1,103.135 39 1,229.026 72 977.007 75 775.564 18 2,175.397 36 1,862.853 39 3,324.924 53 3,738.349 33 725.050 84 741.405 85 997.415 76 205.096 83 1,810 141 70 1,270.471 19 2,467.169 49 3,342.341 28 850 185 17 159.479 35 823.037 29 766.915 74 985.835 22 1,003.070 23i 5,349,801 39 5,938.860 60 1,185.888 36 966.644 02 3,675.153 43 3,607 897 74 6,221.079 54 3,974.478 25 26,075.361 95 31,980.345 36 22,919 608 36 5,789.204 — 26,081.000 05 22,569.272 — 42,630.171 38 54.334.569 84 2,233.168 99 3,294.791 34 772,041 79 260.510 79 391.260 45 283.496 43 814.207 82 986.675 78 2,478.563 98 3,253.831 68 1,527.536 05 480.915 07 234.711 69 171.110 42 564.195 38 724.226 43 3,628.556 80 4,322.581 28 1,623.298 48 1,201.716 97 2,842.413 96 2,045.053 26 1,275.011 98 1,438.051 67 5,641.186 22 7,473.325 08 14,149.607 56 13,704.426 50 30,834.010 61 29,491.589 26 18,547.425 53 18,439.035 45 4,176.818 18 4,918.882 05 1,707.541 77 1,386.135 38 356.612 13 555 042 84 1,860.133 74 1,893.007 26 2,241.427 41 2,627.183 98 1,061.601 23 959.652 30 310 579 51 275.069 95 3,134.834 99 3,098.336 02 2,830.038 67 3,827.841 23 766.919 52 626.078 05 73.809 34 110 523 51 1,857.278 30 1,316.958 43 143,826.214 59 163,790.188 25 59,976.502 27 36,103.430|70 149,373.720|90 138,632.925 211 162,166.088|29 168,692.867 09 105,786.204 06 127,562.088 53 42,482.172 46 34,676989 61 84,159.245 85 78,442.1 90 68 146,408.189 52 138,647.508 91 143,826214 59 163,790.188 25 59,976.502 27 36,103.430 70 149,373.720 9C 138,632.935 21 162,166.088 29 168,692.867 09 4,457.367 10 4,358.997 30 • 1,633.118 22 1,267.036 74 338 895 62 263.187 35 1,769.791 02 2,395.285 46 254,069.785 75 295,711.274 08 104,101.792 95 72,047.457 0E 233,871.862 37 217,338.303)24 310,344.071 83 309,735.66 l|4til NeK.red.itne A K T I V A Zadruge Goto- vina Zaloga blaga Dolžniki Inventar Naložbe premični nepremični I. Nabavne in prodajne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu 273 516 23 11,840.471 73 5,009.751 61 656.103 59 1,970 783 28 164 119 45 Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . 72.014 53 1,626.417 44 1,580.443 52 169.730 15 690.005 77 73095 03 Hrvatske zadruge 54.710 69 598.561 55 423.125 17 93.810 02 167.006 20 1.206 — 400.241 45 14,065.450 72 7,013.323 30 919.644 06 2,827.795 25 238.420 48 II. Mlekarske zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu 76.833 56 457.631 44 898 028 12 1,069 089 86 931.850 31 435.924 18 Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . 12.758 89 23.361 39 25.905 — 70.065 50 35.980 — 793 50 89.592 45 480.992 83 923.933 12 1,139.155 36 967 830131 436.717 68 III. Živinorejske zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu 38.941 88 17.832 20 7.059 - 49.399 — 195.831 23 92.575 68 Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . 3.985 36 12812 75 54 — 23.058 09 5.327 70 44.075 98 42.927 24 30.644 95 7.113 72.457 09 201.158 93 136.651 66 IV. Vinarske zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu 3.622 31 190 983|95 300.816 89 147.407 39 200.000 — 2 508 48 Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . 26.154 51 810.701|07 1,569.734 61 263.097 83 310 205 22 70.435 3! 29.776 82 1,001.685 02 1,870.551 50 410.505 22 510.205 22 72.943 79 V. Zadružne elektrarne: Okol-ša sodišč v Ljubljani in Novem mestu 27.962 98 192.348 09 468.257 03 640 068 89 2,390.383 59 93.798182 Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . 27.338 92 5.590 - 158.476 41 268.474 84 423.825 30.131 47 55.301 90 197.938 09 626.733 44 908.543 73l| 2,814.208 59 123.930 29 VI. Stavbinske zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu 23.735 27 19.524 04 592.837102 288 164 31 3,754.534 38 664.225 48 Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . 17.258 50 4.414 — — — 121.704 34 1,182 249 73 717.467 16 40.993 77 23.938 04 592.837102 409.868 65 4,936.784 11 1,381.692164 VII. Obrtne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu 246.965 35 12,145.948 80 12,606.619 16 3,835.391 32 7,618.284 06 539.094 10 Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . 26.412 39 1,457.047 36 334.939 33 2,445.540 99 748.622 31 608 80 273.377 74 13,602.996 16 12,941.558 49 6,330.932 31 8,366.906 37 539.702 90 VIII. Vodovodne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu 10 876 02 6.246 75 5.841 291.231 38 56.464 12 Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . 191 05 — — 6.895 30 — - 50 000 - — — 11.067 07 13.142 05 5.841 341.231 38 56.464 12 IX. Razne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu 5 842 03 2,793.425 87 2,668.553 27 166.174 m| 17.000 — 73.745153 Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . 25.584 03 188.719 07 1,513.502 81 80.974 87 612 280 54 218.378142 31.426 06 2,982.144 94 4,182.056 08 247.149 oi| 629.280 54 292.123195 X. Osrednje zadruge i Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu 47.586|69 2,239.854|29 5,412.585|l()| 1,022.720|05| 4,255.164|07 1.500 - A K T I V A Zadruge Goto- vina Zaloga blaga Dolžniki Inventar Naložbe premični nepremični XI. Kmetijsko-strojne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu 23.735 49 132.791 39 41.152 56 699.632 47 109.015 32 30.725 70 Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . 3.565 47 4.420 — — 153 950 -| 13.913 - 385 78 27.300|96 137.211|39 41.152 56 853.582 47 122.988|32 31.111 48 DOB I Č E K Podpore Ostalo Obresti posojil plačane, zaostale, predplačane prejšnjega leta Obresti tek. računa in naložb Upravni prispevki Ostalo 300 294.358 60 690.328 99 126.166 48 4.948 19 39 728 51 51.011 — 755 500 05 2,132.690 85 991.235 96 71.722 38 45.150 21 29.332 30 1,167.527 72 2,769.334 87 2,019.403 01 50 614 02 260.726 66 108.407 — 1,070.521 71 2,801.236 62 2,365.184 28 69.036 23 212.335 93 102.025 81 681.394 77 1,606.278 50 942.683 31 64.390 17 262.916 22 73.800 — 1,170.219 42 1,657.977 18 614.859 58 59.978 38 671.063 6 45.100 - 2,193.806 65 5,711.626 20 8,738.770 09 241.241 07 529.411 03 26.497 75 726.627 93 1,891.396 26 1,289.990 21 21.460 39 126 563 10 65.704 34 428.166 80 1,161.161 02 306 608 57 10 890 95 48.124 — 23.917 50 273.827 43 704.043 19 497.429 08 55 618 31 215.658 82 96.911 81 570 513 13 1.534.227 68 627.552 41 36.032 12 102.423 50 623.007 51 9,332.464 21 22,660.301 36 18,519.883 01 685.932 21 2,514.101 * X 44 7.124 549.922 51 1,100.509 70 263 579 44 31.747 45 155.603 62 — — 2 486.615 39 7,984.857 76 3,053.190 63 445.446 06 492.558 70 18.891 — 489.658 27 1,408.835 60 400.228 06 47 994 63 136 395 41 15.395 — 276.688 32 1,320.522 89 192 475 82 25.525 26 166.725 30 22.561 80 483.749 98 1,473 6 0 91 83.921 62 20 490 86 42.152 49 — — 639.307 84 1,020.893 07 852.513 1/9 24.311 19 213 237 40 200 — 299.165 62 952.600 58 311 012 12 25.610 91 24 879 21 — — 209 197 79 546 938 81 511.095 98 11 022 02 47.824 64 12.322 — 680.332 43 1,754.031 91 623.257 90 91.881 38 132.779 27 — — 1,852.724 39 6,123.477 32 481.934 02 16.3)4 67 785.861 82 4.421 06 454.759 23 897.759 98 460.231 51 9.506 86 33 219 36 667 — 415.980 75 1,120.653 49 216.183 56 9.317 39 52:810 21 3.880 — 327.320 41 1,681.454 43 225.406 16 75.368 14 42.784 65 — — 370.440 77 1,505.581 08 1,670.947 61 8.085 — 68.333 75 11.100 25 808.560 76 2 066.130 45 365.247 95 30.157 51 177.074 52 31.259 90 274.962 35 757.285 25 393.636 26 14.554 70 13.516 83 3.044 — 482 903 66 872.314 82 560.755 86 22.067 62 112.349 35 130.866 01 11,102.290 47 32,590.458 05 10.665.617|59 909.511 65 2,698.106|S3 623.007 51 9,332.464 21 22,660.301 36 18,519.883 01 685.932 21 2,514.101 44 130.866 01 11,102 290 47 32,590.458 05 10.665.617 59 909.511 65 2,698.106 53 51.572 50 760.447 18 1,821.795 23 566.125 62 22.750 08 49.067 17 805.446 02 21,195.201 86 57,072.554164 29,751-626 22 1,618.193 94 5,261.275|l4 Število zadrug Število poročil Število zadružnikov Okraj Povprečna obrestna mera hranilnih vlog v 0/„ posojil v o/o Denarni promet Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrož- nega sodišča v Novem mestu 9 9 2.307 Črnomelj 5 7 6,300.290 88 14 14 4.055 Kamnik 5 6 38,307.279 55 16 16 4 276 Kočevje 5' 6-50 137,794.847 33 19 19 4.376 Kranj 5 7 89,950.013 24 18 18 6.716 Krško 5 7 32,075.357 99 10 10 3.075 Litija 5 7 22,337.140 43 7 7 15.113 Ljubljana (mesto) 4'50 8 482,056.234 18 25 25 4.424 Ljubljana (okolica) 5 7 41,557.580 13 9 9 2.076 Logatec 5 7 13,494 900 24 15 15 2.824 Novo mesto 5 7 21,109.845 66 10 10 2.309 Radovljica 5 7 29,959.230 33 152 152 51.551 S«/« 7% 914,942.719 96 Okoliša okrožnih sodišč v Celju in v Mariboru 7 7 1.999 Brežice ' 5-50 8 11,472 614 92 3 3 6.867 Celje (mesto) • 540 702.892 21 16 16 2.812 Celje (okolica) ' 5'50 8 19,899.516 25 7 7 3.826 Dolnja Lendava • 8 10 15,952.179 54 8 8 2.010 Dravograd ‘ 550 7'50 22,676.825 20 8 8 1 644 Gomj grad • 5 7 22,224.387 33 8 8 1.628 Konjice . . • 5 7'50 18,583.643 15 7 7 1.320 Laško • 5 7 12,688.526 29 10 10 4.129 Ljutomer ' 6 8 44,219.579 64 6 6 5.133 Maribor (mesto) • 6 9 391,767 696 07 11 11 3.039 Maiibor (desni breg) . . . • 5-50 8 11,903.649 57 16 16 5 664 Maribor (levi breg) 5 7'50 11,584.902 62 15 15 3.439 Murska Sobota 8 10 21,885.013 80 2 2 2.587 Ptuj (mesto) 6 193,535.686 38 21 21 6.314 Ptuj (okolica) 5'50 8 22,288.207 36 6 6 1.506 Slovi njgradec 5'50 7-50 15,687.817 77 20 20 3 870 Šmarje p-i Jelšah 5 7 14 406,053 70 171 171 57.787 - 5 50% 8 °/o 1.391,479.191 80 Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega 152 152 51.551 sodišča v Novem mestu 5 7 914,942.719 96 171 171 57.787 Okoliša okrožnih sodišč v Celju in Mariboru . . . 5-50 8 1.391,479.191 80 13 12 3.727 Hrvatske zadruge 7 10 20,175.149 38 336 335 113.065 2.326,597.061 14 la.ci.ja. PROMET Za blago Izposojila Naložbe prejeto izdano prejeto izdano prejeto izdano 65.085.864 10,724.585 164.451 2,189 455 1,117.375 154.314 40,609.851 11.184 9,744.737 35,341.929 154.854 93 92 35 01 60 82 91 50 62 44 93 57,414.174 9,763.778 169.262 2,061.085 768.719 101.567 44,972.924 590 10,199.247 33,867.347 206.829 79 46 45 95 31 15 13 38 39 71 65 2,518.927 2,179.934 11.233 488.577 1,567.840 445.299 16,573 669 4.922 5,544.724 23,027.320 183.101 21 01 85 51 97 43 85 52 92 22 4,550.389 2,909.883 22.424 2,017.944 2,337.565 351.543 18.345.155 9.153 5,756.742 32,004.558 50 272 24 38 45 49 56 52 65 70 17 10 Sl 11,273.344 792.334 67.176 1,814.612 207.046 798.839 8,174.474 9.507 2,047.819 38.929 69.495 12 80 37 08 96 22 92 50 55 55 71 14,087.164 857.407 62.839 1,959.271 272.340 847.595 7,993.270 8.652 2,163.622 15.461 27.392 18 18 08 99 11 67 86 17 55 22 165,298.606 03 159,525.527 37 52,575.551 49 68,355.633 10 25,293.580 78 28,295.017 44 PASIVA Deleži pri drugih zavodih Ostala aktiva Zguba Deleži Upniki Izposojila Ostala pasiva Rezerva Dobiček 46.805 796.453 32 257.456 48 832.618 49 6,865.146 51 9,112.117 90 3,706.628 60 5.800.683 68 293.475 18 7.860 — 318.834 78 214.763 13 202.183 69 1,199.952 36 1,346.497 48 117.729 27 1,624.815 72 93.976 14 11.534 — 23.057 42 23.967 35 120 102 50 18.438 89 157.967 91 21.611 88 200 925 91 28.464 55 20.027 oU 39.672 86 179.035 02 169.441 10 407.598 82 3,030.960 12 101.038 25 366.514 66 58.850 — 3.125 50 284.161 79 48.319 71 1,321.564 — 316 651 56 2,573 633 83 44.997 84 761.551 10 43.864 71 2.792 50 32.121 96 30.812 67 718.915 - 1,538.436 92 4,061.131 43 522.802 55 539.486 75 73.568 71 587.713 916.651 07 371.537 59 1,343.005 59 11,268.659 12 27,961.481 38 1,431.248 88 1,845.962 94 136.117 72 806 — 548 — 8.054 25 21.475 — 85.475 — 202.196 55 25.522 70 96.315 58 6.169 04 6.305 — 17.815 22 12.403 47 129.922 - 4,624 311 80 3,010.680 47 413.457 14 199.913 20 22.389 66 33.550 116.266 59 31.705 55 110.539 — 1,635.448 15 11,377.796 — 14 778 50 22 370 69 — — 6.651 — 28.572 70 39 903 57 188.390 - 88.937 26 566.391 67 14.225 21 405 789 71 24.740 60 727.169|50 2,574.155|71 1,217.958 79 5,158.156 37 28,049.056 39 63,400 85474 6,416040 82 11,864.359|94 781.616 31 D C ) B I č E K Kosmata zguba Ostalo Kosmati dobiček Zaslužek strojev Obresti Podpora Ostalo 24.153 72 732.873 76 6,722 551 38 163.372 38 22 000 1,287.842 73 21.057 19 521.849 63 1,428.720 67 — — 22.410 63 42.565 — 371.630 38 10.764 40 93.659 60 18.986 — — — 7.763 79 79.827 87.058 46 — — 144.694 90 791.894 54 — — 62.272 12 — 413.934 53 28.267 92 326.394 88 679.075 12 — 98.816 43 1.500 723.914 51 — — 155.183 37 239.615 92 — — 148.171 46 54.530 311.416 76 — — 2,867.804 91 9,356.394 60 — — 294.045 47 — — 3,332.168 22 1.590 75 8.676 01 9.656 — — 3.825 23 — 23.425 75 — - 165.740 01 1,796.939 93 — — 113.613 47 12.000 — 183.096 93 — — 523.826 26 2,905.785 17 — _ 626 55 23.000 — 209.131 55 — - 146.687 41 — — 260.720 85 2.773 78 15.260 — 114.710 82 85.833 98 5,687.390 77 23,949.619 33 260.720|85 917.691 31 250.682 — 7,058.330 64