V?**'' '^y REVIJA ZA LITERATURO, KULTURO IN DRUŽBENA VPRAŠANJA LETNIK XXI, APRIL 2010, št. 2 (128) RASTšt. 2(t28) VSEBiNA str. UVODNiK Rasto HOŽiČ Kuituraaiipoiitika? 3 L!! ERATURA Poezija Marjanca KOČEVAR Mrtvi kot 6 Cost 7 Sneg 7 Dvojstvo 8 Pitija 8 Zaveza 9 Cveto PREŽELJ Čcšnjajeicpsad it) Lepe žcije it) Varuh ziatc ribiec i i Ko pride tisti dan i i Prošnja i) Avgust GREGORČiČ Pot v najin svet )2 V njenih očeti je Beia krajina i2 Siutnjc i3 Jadranka MATiČ ZUPANČiČ Pečat )4 Dateijni )4 Biseri i4 Voda )5 Proza Stanc PEČEK Star modet ib Marinka M. MtKLiČ Dipioma 2i KULTURA Matjaž BRULC Miadi prostor za sodobno umetnost 24 Anita MATKOViČ Ljudska noša uskoškega prebivaistva Beie krajine 27 Matjaž MATKO Gostiine in birti v Koprivniku 32 StanisiavJUŽNiČ Žužembcrški knez, veiik podpornik znanosti 38 [\AŠ GOST ivan GREGORČiČ Kako deiati svetiobo v mračnem času? Pogovor z dr. Mikiavžem Komeijem 42 Mojca GRMEK Čioveška napaka Human Error Uroša Weinbergctja 57 DRUŽBENA VPRAŠANJA Franci ŠAL) Nezapostcnost v !ctu recesije 60 Jože GRtČAR Podonavska e-regija pritožnost za Stovenijo 64 ()!)MEVt !N ODZtV! Matjaž BRULC Skrivnostni krhki svet grafik 68 Sonja ROSTAN Tri prostavc 60 RastoBOŽ!Č Muzejsko-zatožniški podvig stotetja 7) ivanka POČKAR Srčcvi knjigi na pot 73 Damijan Š)N)C()J Vsak konec je še bo)j čudovit začetek 75 Rasto B()Ž)Č F)an )) Soddiha, dve ptošči dva pristopa 76 RAZPRAVE !N ŠLUD!JE Boris GOLEČ Janez Vajkard Vatvasor na Dotcnjskcm in njegovo tamkajšnje neznano potomstvo (7) 70 NASEOVN!CA Uroš Wcinbcrgcr: VZHODNO O)) RAJA, 2008, oijc na ptatnu, !30 x 220 cm (detaj!) uvodnik KULTURA AH PODTIKA? Osrednji gost prve pomladne številke revi je Rast je letošnji nagrajence Prešernovega sklada, umettiosttii zgodovinar in pesnik Miklavž Komclj, ki ga z Dolenjsko povezuje družina, v središču slovenske pozornosti pa seje že pred nagrado znašel zaradi njegove nedavno objavljene obsežne študije z naslovom AoAo wA//7; /Jo/V/ro/oAo Z njo iz potrebne razdalje neobremenjeno tolmači njen čas, idejo in družbene vzgibe, vse pa počne v obdobju vnovične slovenske kataklizmične delitve na ene in druge, ob kateri se v zadnjih mesecih zdi, da deželo prežemata le pritlehna sovraštvo in škodoželjnost, nepretrgoma skrbno podnetena s politiko. Tak je bil tudi zadnji zimski mesce februar, ki, namesto da bi v naši zavesti s praznikom in podelitvijo Prešernovih nagrad ostal zabeležen kot mesec kulture, pušča vse drugačne vtise. Prej kot tak daje vtis meseca pesnikove smrti. Zdi sc, kot bi si Slovenke in Slovenci z osamosvojitvijo nakopali nekakšen nov izvirni greh, ki jih pesti na vsakem koraku. Politiko! V času Jugoslavije smo jo imeli navadni ljudje, ki pač kulturo bolj častimo kakor hvalo in napuh, vrh glave. A nas ni spustila. V času osamosvajanja nas je potegnila v vrtince dogajanja, hlastno smo jo spremljali, a se nam jc zlodej zazrl v kosti in sedaj jo imamo povsod. V naših življenjih je neomejeno preveč prisotna, zastruplja vse okoli sebe, ob ujej pa je kulture, prvine, ki naj bi Slovence ohranila pod obličjem sonca, vse manj. Da ne bi povsem razdelila še te, ji je nujno potrebno nastaviti ogledalo in ji pokazati, da je podobna hudi jezi in kratkovidna. Njeno poslanstvo, kot ga na državni ravni slikajo slovenske razmere, je osebne narave, hkrati pa je stremuška, ošabna in napuha polna. Si jo res tako močno želimo, da smo pripravljeni vse to sprejeti, ali se bomo kot nekdaj zatekli h kulturi? V opisanem stanju je dragoceno vsako kulturno dejanje, saj le z njimi potrjujemo zavezo izročilu, maternemu jeziku in omiki. Del tega zavzemanja si želi hiti tudi uredništvo revije Rast, ki pred pretežno dolenjsko in belokranjsko bralstvo polaga njeno prvo pomladno številko. V njej se tokrat s poezijo predstavljajo Marjanca Kočevar, Cveto Prcžclj. Avgust Gregorčič in Jadranka Matič Zupančič. Prozna prispevka sta prispevala Stane Peček in Marinka M. Miklič, zmagovalka letošnjih proznih mnogobojev festivala Fabula, na straneh, namenjenih kulturnim temam, pa kustos Matjaž Brulc predstavlja zasnovo delovanja novomeške galerije za sodobno umetnost Simulaker. Za njegovim člankom Anita Matkovič piše o ljudski noši uskoškega prebivalstva Bele krajine, Matjaž. Matko o gostilnah in gostilničarjih v Koprivniku na območju Kočevskega, Stanislav Južnič pa nam nekdanjega žužemberškega kneza Janeza Vajkarda Turjaškega (16)5 1677) slika kot velikega podpornika znanosti. Tokratnega osrednjega gosta Rasti, zgoraj omenjenega Miklavža Ko-melja, predstavlja zapis Ivana Gregorčiča, naš likovni gost pa je tokrat novomeški slikar Uroš Wcinbcrgcr, ki je med 12. februarjem iti 5. aprilom v Mestni galeriji Piran gostova) z razstavo Gontrol-Deletc. Njegovo delo predstavlja umetnostna zgodovinarka Mojca Grmek. UVODNIK RAS'!'2/20)0 3 V Družbenih vprašanjih Franci Šah razmišlja o nezaposlenosti v letu recesije, Jože Gričar pa opozatja na priložnost, ki jo za Slovenijo in novomeško Fakulteto za informacijske študije prinaša vzpostavitev podonavske elektronske c-rcgijc. V prvem prispevku kritiškega dela Rasti, v Odmevih in odzivih Matjaž Brulc tolmači razstavo novomeške grafičarke in slikarke Nataše Mirtič v galeriji Instituta Jožefa Stefana v Ljubljani, za njim Sonja kostan s plesnega vidika ocenjuje tri proslave, za njenim prispevkom pa objavljamo oceno v februarju izdanega zajetnega kataloga nove stalne arheološke razstave Dolenjskega muzeja/f/*Aeo/ošAY//7oJoA7//Jo/e77/.sAe. V nadaljevanju Ivanka Počkar razmišlja o knjigi Marjance Dobnikar, /G// w/r/Jo.st/. Ar;;/? Ao/ JeJ;.št';/7<7, nato Damijan Šinigoj obravnava novi romam Nejca Gazvode, F /?e/eA .so .s/jorocv//, Jo A o v ;;e;/e//;? Aoocr .sveto, zadnji premislek Odmevov in odzivov pa sooča zadnji plošči novomeških rock skupin Dan D in Soddiha. Aprilsko številko Rasti končuje zadnje poglavje Borisa Golca o Janezu Vajkardu Valvasorju na Dolenjskem in njegovem dolenjskem potomstvu. Rasto Božič, odgovorni urednik Uroš Wcinbergcr: EVAKUACIJA, 2009, olje na platnu, 100 x 160 cm !iteratura Marjanca Kočevar Pesmi so i/ /birke Mala sanjavka. ki ho letos i/šla pri /alo/.hi (ioga v Novem mestu. 777/kteZ77/'C777 .SC 777/ S/t'777'7 /7777'77.s/ /n 2777/7/777777 .S A/7//Ž/7//7 /777//C .sc /7g77/77 //'.s/7' 777/7777.Š77///7 7777 7/7*77g77 .S/7'7777 7/77 777C /777Č77A77/77 /e/777 .S/7C/7 P A/7/'/'ge A'77 /7777/C777 Z77 77/77777 kt.SC .S/k'777'7 /777.S/77/77/77 77777C//7777C A 77/ 7/7/7'/777777/777 kt /7/.S.S7777'C 7777/'/7777777/777y.ŠC .S77 .sk*e//' 7/7*77^77//7 P.S77A77 7777 .SP77/C777 /7777/.S/77k'A/7 Ž7777/77 /777// /7.S/C A/ .S7777 //V7 ŽC 7/77P/777 Z77kt7g/77 77// /'77Z7/77/77 //7/7//' /7/'.SC7*C .St'777/77777/ /7C// A/7.S/77/ .S77CŽ7/77 /Z/7777/ S/7'77/777 7/77g777/A/ .SC /777/7//'.sA77/7;/77 7777 .S/7 77777 .ŠC /Cg77 Sk'C/77 777'C/77k' 77/77*77Z /C //77' A/ 77.SktC///77/C g77'///k'C s/ZAc 7777/7/7Cg77 ŽZ//77 7/77 7777/7/C/77 /77'7ktCZC A/ .SC //A 77A/7'777'777 7/77 77C A/ .ŠC 77C /77 ŠC 77C /77 ŠC /777k'7'.Š77?7/ /e kt.SC /777//' g/777/A77 /77 7//'.s//'7k'77 /7/'/'77C/e 7777 77C /eŽ7/77 ZC777//77 SC 777C /777//' /7/7/C/7777 S/k'777'7 777C g/e7/77/77 Z 777777/ Ž77/77.S/77//7 ŽZk'77/Z ,^7 /77 7777 7'77/)77 777/7*77777 .S'W//77//77 777 V'č'//Ac7 777777/7 /7777 /77'7'7777'A77777 S' Z777/7 / Z7/77/ Z7/77/ /777 7/7^7^77/77 f,YAS7 A7/77 /7' g77.S'/ A/ /777 /7A/7777 .\A77777/77777/'/*77/ V* 7/.',/77/V'7777A77 /777/7*^77// z /77/777777 /Z /77'/7' A7777/.S A7' Ž77777* /777 r.S'7*// 7777/77'///7 .S'//'777777/7 7ZV'77/7// ,!//77,S 7Z .s77.S'77/ 7*7777g77 gf/77 7/77 -S7* 7'77Z/7/r/'77 ZV*7*Z7/c* 7777 A/7'7777/7 77.S7777/C /77 /7777/77 //\7/ /7777/ 77A7777/77 7'77Z.S 7/777/7' Ze/7*777'/77 7' 7*A,S/7/77Z7/7 Z777'7' /777 /7*/7*.S77 777/ A7'/7/7//7'///7/7 Z g/77.S'77777 /7*777777777 A77/ A/*77//'7?77.S'A77 /77777/7'/'/7/7A 77 .S'77/ Z77A/7/A Z7/.S/7/.Š' .S777*g /77,77* Z/77*///77 /77//77*/7/ ///7///7VZ [JURAtURA HAS'!'2/2()t() 7 D W.AS71(7 Z77/77.7 y g77A77A /77/777*77 Ž7'//7/ v rčvzAvjrc/A:;/ /77*V7 7*7'Z7'A W77/ .S/777Z777777/77 7/R77/A/V77 V 7777.S'7777'77/7 /7/A 7/7*77/7^77 .S'7'A 7/77777777//7'777 /77.S//77A/ Rge/777 777 7/7*^/ 7' 7/7*77/77777/77 A777 /7/ .S'7* /777'7*77 7*77/A Z77g7*/ze/ 77 777aS'77 77 //?/7V,s7/ 77/7/7'A/ .S'7'777 77/C/77 Ae/e 77777e/e cvc/ .S'7' Z77/7'7/77 77 7*77Z/777A77 777*/7 A/.S'7'7*77 7Z /77'A*777'7' .S'77// S7//777 Z77/77 7' A'717/ .S/7/ /V77./i Z 7*7/777 77 /77/.S'A77 077.S' 7'77.S 77777*7'/7' O77/7'// Ae/c A77 .S'7* Ae/č* Zt'7'Z7/7' 77.S77/77/77 77 .^^//77/777 /7 /77*e.ST7*/7 vcAe* 7/77 A7'/77 Z777TT7/7 Z77/777.Š<Š7'7777 7/7*777777 77///' Z77Z777*/ Ce/77 77 A777/7'7'/ 777/s77/7777.\7/ 77777/*/7' /7 7777/7//77A77 /7*7777777 A777/77/77 7* 7Z//777*7*/7* 7'77A7* /77 ^//77.7 7777/R7.Š/7*g77 /7/*7*/*7/A// 777*7/7' 77AWZ77 77A77// .77*777 7/77 777* A/ ZzA/TT/fT*/// 77^/7*7/77/77 7* .7/77*7'g/7*7/77777*777 Z77777777*77/ 77 XI t/:Xl .S/77'/ V' /777//7/ /777777W777 A/ g77 /7' 77777/7 Z 777/777/77 7 77A77 /777 Z77 /77//77 //č/.SC/č/A/ A/ /e /77/77*/77//77 A//.S'7'//7//7't'77.s7r//'7/.S// 7*7*77 7'7g7777 /77*7/7/777/77/777 S' /777Žg77777/777 777*777/ Z 7777/777 Z777777///77777 /77/A//.S7/ 7'7'/777'7' 7*77/.sA77 /77 777777777*/ g/77.S77S'7' AA/gT* 777*7' 777/ /7*7/77/ 7'7'.S 7'7/,S' /77'7// 7777 A//Ž77/7 Z7'7'Z7// Ač/ 7777' S/77'/ 777 ,S/77'/ Z77g7*777' .S77/77.S/77 7'7g7777.s A77 77777' V'7'77.S//7 7777' V Ač*/// /7T'T'//7// Z777'777*77 /7*/7///'A/7 7/77 77/77777 7'7t'77 Z77WZ77 A/ 7'.S'7' 777/ 7777/7777'g77 \A/7/7777'g77 7777 ^7777 A'77/ /777/,S/ A//.š'7'7'/7 .ST* /7777*7 777/ 7'777'g77 7/77 7/7*77g7*g77 S7*7'77 A/ 7.S777/7777 /77'/ 777/z7777'7'77/ 7/7 Z77 Z7777'7'77777 A77'7//777' [.tHSRATUKA HAST2/20I0 Cveto !'rcXc!j l /E / / 7CS1/J) .S7'e7Y//'e //'.s///. A/ gre /JoA'e/;r/ /7/ .SR77/77 7Y/z777e/777777 gr/ve z Zev/// ///////e/;/'// /7; g/Y7zeee 7*e.še /777/777/7/7777. ('e.Š77/77 /e /e/7 S777/. ,V/'e/?e /?77ge /7ezee///7//'e, /77*e/777Y7777 //A .S /77.S7/. / / /'/: Ž/ 7 ./A ^ve//e č//7eee /777A//'ee777. /^7g/*77/V/ /77777777 7777Z77 .S 7'7/7/77.S77777 /7/777777. C//).se7/e/7 /777 A'77.s //77 777 .S'e .S777 7/77/7 777777'/7777 777/777//7'7Y77. //77.S/777'/ 77/7/77A/ .S'/77*e777e777/77 R77/77 V7777/'e 7*e/e /77 /77/ .S/7e//'e/'77 777/Z77/. (4Ve/* /777g7Y//77 /7/7. Z77 Z7///77R77 g77 7777e/'/ Me/77 /777.S/7 7Y7Z777e/777777 7/s7777Y.Šee/ Cvetu I'ie7elj ^EE// ZE/(EE E/E/EE .SA/Z/C /7C.S777/ //7C /c/cc/'c. /('///(Z /7(7W(/C77/ Z(7A/'/('(7.S(7/7('C. Z(7 S(777/'c .sc .s Arz/c/?;. /VcZ77(/777 /7(7A/7C(7/7(7/7'(7A. 7777/ gz*c(/(7 s* A/čšc. /^(7.sA(7A'(7// S(7 C ('(7//7C 777 /7//77/C/(7 A; (/f77g/ (7/777/7. A77.S//77.S'(7/77C, (/(7SY77*77/C777 /77.Š(7 777 z/(7/(7 7'/77/'('(7. AY/ EE/DE/ AS // A* 1\ A(7 /77'7(/c //.S'// (/(777, .SC 77C/777 77(7 .Š/7'(7A(7 (7(^77*C 777 -CC(Aa'C g/(7CC /C g/c(/(7/(7, .SC .S'/7.S77C/'(7 A /c/77 777 .Š('/7CCC/(7 ///(zA/CC A SVC/C/7777 ./7(77/ 77. 7(77 / 777 CCC /7(7777(7(7. /7';7c/7/'(7 77777/7C 777 .SC /7(7.S/(7t'7/(7 S' t'7*.S/(7 Z(7 C(7/ 77(7 /V(7/'7'/7 /77 A//7 /77 /(7(//A(7SY777/C (7(//77C('(7 (7(/ /77//)(7t' 77(7(/ /((/7(7. /'E7/.Š\/( AC(/C777 /77 S/7 /77Y7.S7/(7 A7*7.S/(7/77(7 77(7Č. 77(7/ /*(7Z777(7A/7C 77c/7(7 777 .S'A/C77C A/Y7g 7.sA(777/'(7. Cc.S/(7 g7*C /7(7 .S ('(//C. /77/7(7/77/A /(7 7.ŠCC. ///7.SC(/C777 /77'C.sA(7A/7/C .St'(7/(7 .SC77C(7. .Še Z(7(//7/7(' Z(7/7(7/C .sA(7\'/A. [.HIHATUKA KAS)2/20I() Avgust Gregorčič /W ) \ \ Sl// /A/Z V' 7777/777 A'7*7'Z /C .ST*eŽ77 /77*7'/77'77//77 Z/'7/7*. /V/Ač^e Z7777/77 777' 7*7*. 7'77Z7'77 7777/7/ /77 /7/77', A/ 7A77777//7/77 S' 77/7*777. M 77/7*777 / 7* ^777*77//' 777*/777 Z77 7777/77777 \/7'7'/777 Zt'7'Z7/ /77 7/777'77// Z77.S'7777/77/7//7 /77*7*Z Z77 .sA7"77*77/7'A7'77 7'7*/7'777, A/ 7 77/7*777* /77.S7* /77* .S7777*/77 Z7777e.S'Z/ 77^77/7*777' /////77'Z/77 ... P77/ V' /777/777 .S'V7'Z /7* .SA'7'Z77 /77*7'/7/*77g77 /7'77)', A/ A7* /777//' Ze/e/77, A'777/777' ^7*7*07/ /777 77/7'/ ... t \ //; \/// /E //AA( A7č).//\) Mettiški /upanji M 77/7'777/7 777'7*/7 /7' O.S'7/ ///'A/ A7 77/77777, /777.S'/7'//7' .s77'//77/A/77', V*Z^A7V'77/A/ .S'77777'77, 7.'.A/'7'7'7' 777*7 A77/ /777'///'.šA'7/ 7'7'77/7777, Z77//7//7//7'7777 A7///77/ /77 .S7777/7* /77*7'Z A77/77'77 ... Ze /777/ Čez AA//'/7//77'7' 7/77A77 VZ7/7*/7//'. //e/77 A7'77/'/7777, t'/7e /77 /77*7'Z7' 77 7 7 7/ 7*77 7' A/7*/777'7' S77777'7' zA/Z/ /7*7* 7'.\'7', A////////* Z 77/ 77 /777.S7'/ S'7'Ž7' ... ./77Z 7*7*777, 7/77 ,S*e 777777 7*7*7/7777 .77777;//', Z7/A/7 A'77A777* /77*eze 777 7'// 7/77777777'77777. Z77/77 .7*7777/77/77 77/77 /77 77/7*777' 777*7, 7* 77/'//7 /e. /77*7/7* 7' ///'/'A /e 0.S7/ AeA/ A7'77/'/7777 ... A7fy\.//; ti'///. c/c/ A'e Ac/ ///c///c ///cc/c//'c/A/ tv// // /// // /77C//"/'//, Ac/Ac/AC/c/A/c/... Ac7//. c/c/ Ac/cA/ /J//CC A/JC//c V ^/777C/V/// /////C/A////C'C/A. Ac/c/c//* Ac/ ////'C/A ... A&/77, c/c/A/JŽc/A/.s/ /Zt'//'C//c/ A AC///CV/// /'// AC zZ/tC/A/ t' ////'C/A. Ac/Ac//77AC//77... Uroš Weinberger:X-OR 2. 200H. kemični svinčnik na papirju Jadranka Matič Zupančič PEČJA PaS'C/77 A'/, A/ Z /77'.S77777 7Y7Z/777777/ 7' AW7/77 /77'77.S/7*7777.S7W7. //77Z77 /'///Az/A'//?//. /777,S77/7'7777 V /777A7'777'7. ,*V77/7Y777/'/ Z7'777//7A'77/, A/ 77 7'Z777/7*Ž7777 7'7'//Y7 777777/77/777/77 ZwA*7/. Ce/77/77, A 7/7 77C /77777*7' 777 / 7 /7777/ 77 /77*eg/777/777 /77'7/77777.sA77 7/77A77. /A'Ač'7'7777 7Y'Y77//7', 777777 /7' 7777'/7A7' 77 /77Z7777A/7, 777//7.S/ ////v/AA/A s/77/777/, 777 7'7'/7'7; A/ /7'/77//7' 7//A UST/A7 /77'.S'7'7//, 7Zg77!Y77*/7'77/ 7' 777'Z777//*Ž777'/77 S7/77 A/77'7'7' S'/7'/777/7'. .S7777/A7 S777/7'Ž7. /77'//77Y7S'//7'/7/ Z77 77777/'A/7',sA/ 77Ž//7'A /77 /77^7'77/ŠA7/7 7zA/Y7/77'7'V. ^S\'7'Ž7. /77/7// /77 /77'7//7/7/A/7/7'/77. //7/ / 77ZA77A777' .SlY'//77//7'. /77*7'.S177'///7'777 777/ Z7777/7'77/. /777/ /7777'7'A/777/ ^/777/A'7'^77/7'Z7'7Y7, ///'(//TV 77 .S 077/7'777 /7777/z7'777//77 //A/*//7'7'/7/A r77/A'7777.sA/A /zA/Z/Ar/V. //ASEA/ //777/77 /77 7/777'A/ A/,S7'7*7', S'/77Ž777'//77 .S'7/77, A/ A/ A7*7/.S/V/' 7'7Y7/, A77A777* 77//7'//7 77 A7777 /7 /777/7777 7'/7'A7/*77'777'A 7777/777/z77V' 777 777'.sA77777'777'A 7777/7C/77.S/7 /77'/777/7'777'A Z7Y'Z7/. &777/77777 77 s77'77A777'/77 77/7/^7777/ Wč/č', A / /77',sA77777'7777 777/77/7*77 /77 Z77/77/*77 /7777/7' /77'7'//777?77, J'7'/7'77J'7777 .S'7'7'7'. /V77 777//77'/7'777 /77'77.S /77/'7/ /77*77,S/7'7/777'^77 /777//77 /7'/77//7'.Š Z777/77/'/ 7/7/7 7/7'Ž7'J'77//7 A77/77'//. /7/7'777 J' ^7'77777 /7//'/77/7J'7//7/7' /7777777J'//77.Š .\777/'/77/ /"/'.S* &7/777'7777 J'7'//77 /7/ .S /7//77/. Uroš Weinherger:AHHN. 200S. kemični svinčnik na papirju !5 UHiKATUKA HAST2/20t() Stanc Peček STAR MODEL Najprej naraščajoče sikanje, nato boleč pok, ki gaje gotovo izstrelil kak bedak ali artilerijski podčastnik, pripeljan v šok sobo direktno z vadišča, še prej s kakega svetovnega bojišča, saj je teli več kot vadišč. Tam trdijo, lopovi in podčastniki. Oboji v dvozložnicali in oboji vedno poudarjajo drugi del: napooolN!! nameeeK)! ustreceH! četudi je eivilna beseda drugače ustrojena in četudi hočejo poklicati medicinsko sestro. Blažu se ni ljubilo obrniti glave in pogledati topničatja. Glas jc prepričljivo opisal: star model, ulit iz ruralproletarne kovine, načet od rje, postrižen na krtačko, obrit tri milimetre pod kožo in brez smejalnih mišic na obrazu. Taki pač so ljudje, ki so v kakšni vojni nalagali v pokojninski sklad in ki sc nikoli ne znebijo dvozložnic. Namenoma, kajti te sojini, poleg kolajn, še edine ostale in jim vsaj v trenutku, ko zasikajo in počijo, dajo občutek, da vendarle so. Da so nekaj. Morda na ekonom loncu nočnih mor dvozložniee funkcionirajo celo kot varnostni ventil Je bral o vietnamskem sindromu, tudi srebreniški že deluje. Strese že pri branju, kaj šele, če zares veš, kako je, ko te po nekaj letih sredi noči obišče otrok in te vpraša, zakaj si ga prijel za nogici in ga zalučal v gorečo hišo. Še tega ne bi rad vedel, kako je, če nekomu z drugačno kapo pošlješ svinčenko, čeprav si sc le srečno rešil, kajti tudi on ti je meril med oči. »...rkamadonasecccesTRA!« »Kaj je spet, Lupine?« »Posrau s'm se.« Dvogovor je le prisilil Blaževo glavo, daje vključila pogled. Za ženski glas prepočasi, mesena gmota na sosednji postelji pa je še vedno rohnela in mlatila z rokami: »Prekleta kurha kumrna! Zakuga te pa plačujem, jebentiboga! Ti bom že pokazu! Še ne vejš dobr', kdu je Lupine! ... rkamadonascccccsTR A!« Prišle so štiri. Glavna in tri praktikantke. Delale so usklajeno. Na voziček so najprej zvile odejo in sprostile val smradu, ki je z boksarskim direktom treščil v nezavarovana Blaževa čutila. Bil je na tem, da bo bruhnil. Toda razkrita skulptura je bila močnejša od smradu. Pod majhno glavo, ki tli imela vratu, je bil ogromen trup, nabit in širok v ramenih, podoben narobe obrnjeni Zoissovi piramidi, ki pa sc ni nadaljevala v stisnjen pas, temveč v ogromen trebuh, napet kot prašičji kadaver v vaškem bajerju, in naprej in v nadaljevanju nič. Trup ni imel nog. Blažje bil zmeden, prestavljen v nekakšen medprostor, izven tistega, kar bi hotel sprejeti kot resničnost. Z nemočjo in raznobarvnimi kabli prisiljen v prisotnost je postal gledalce brutalne lutkovne predstave, kjer je lutka, postavljena v človeški drek in smrad, služila za perverzno zlorabo animatork. Te nedorasle deklice si svojega človekoljubja gotovo niso tako predstavljale, ko so se pred nedavnim odločile za to šolsko smer. Takrat sojih očarale modrc uniforme z belimi ovratnički, hvaležne babice in dedki, zagoreli fantje, ki so si pri smučanju nategnili vezi ali pri prometni nesreči zlomili ključnico. Pa bele halje iz doktor romanov. Pa operacijske in fizioterapevtske dvorane, ki so s pološčenih prospektov razkazovale svoje zunanje obraze in končne produkte uspelih postopkov. Niso pa prospekti kazali drobnih rok, ko z nečloveškimi napori obračajo ogromno meseno gmoto, jo čistijo dreka in sc pri tem neuspešno izmikajo pohoti, ki grabi proti njihovim nedozorelim ritkam. »Stric, dajte mir!« »Stric, sram naj vas bo!« »Lupine, ti si čisto navadna prašiča,« je z dehidriranim glasom zaključila predstavo glavna sestra. »Kamu si rekla prašiča? Men? Prpelj primarja, porkamadona! Ti ho pavedu zakuga dabivaš colnga!« davna se ni več zmenila zanj. Pogledala je po sobi in ji namenila rutinski nasmeh, kot nekakšen podarjen podnapis, ki želi gledalca opozoriti, daje vendarle samo tilm. Ali pa seje želela samo nekje odpočiti, kot plezalec v prostem plezanju, ko sredi previsne stene potrebuje zanesljiv oprimek, le toliko, da pljuča zajamejo svežo sapo, ki potem zadostuje za napor do naslednjega oprimka. Ve tudi, da sredi stene ne more odstopiti, čeprav bi hotel. To bi moral storiti pred prvim korakom. Zdaj mora naprej ali pa tvega padec. »Tajczajcbanadoamcna!« »Kdo?« »Matilda.« »Je sestri tako ime?« »Matilda jcšcprclepulKuzlajc. kuzla!« »Razburjeni ste, sosed.« »Si slišu, prašiča mi je rekla?« »A tako?« »Nisi slišu?« »Nisem poslušal.« »Kure te gleda! Ji bom že dau! Tud' brez tjabe!« »Če mislite, da je prav.« Že res, da se vse skupaj dogaja v mejnih okoliščinah, v šok sobi, pa še kripelj je, toda nekje je vendarle rob. Če mislite, da je prav, mu je rekel ne da bi vsaj malo povzdignil glas. Jcbiga. Verjetno zaradi cevčice, ki ga povezuje s plastenko nad glavo. Če telo izpulijo infarktu, morajo motor obvarovati raznih stresnih napetosti, (udi takih, ki jih oddaja tale... kako sc že piše? Blaž se ni mogel spomniti, čeprav mu je kar rojilo v glavi: »... inc ti si čisto navadna prašiča!« Nekakšen Repinc, Kupinc, Jcbinc, Zupinc... tako nekako mu je rekla glavna, lahko tudi Kurbinc! Morda bo našel odgovor v njegovem obrazu. Nekateri obrazi so berljivi in povedo o človeku veliko več. kot je sam pripravljen povedati. Seveda, če človek ima obraz, kajti možno je, da ga njegov sosed sploh nima. In je tam, na narobe obrnjeni Zoissovi piramidi samo betonska krogla. Počutil se je kot raziskovalec za mikroskopom, ki se zaveda, da bo njegovo odkritje odločilno za diagnozo. Vsi vedo, in tudi sam je profesionalno prepričan, da nima nobenega vpliva na rezultat, saj le ovrže ali potrdi sum, saj le sporoči, ali je tkivo maligno. Pa vendar je kriv, ker po njegovi diagnozi ni več ugibanja. Še upanja ne. Počasi je iz krogle izstopil nos, vsiljivo podoben mesnati hruški, kije med medenjem posrkala v podkožje modrikasto patino, na kateri seje razpredlo vijolično vresje in nekaj gnojnih žoltih mozoljev. Pod nosom so klobasaste ustnice nervozno uhajale med brezzobe čeljusti in sc neuspešno trudile zadrževati navrelo slino. Ogabno! Hudič, pa saj ima na omarici v kozarcu protezo! Ampak, mu že paše. Ima pač svoj slog. In kje so oči? Zaslutil jih je pod grmičastimi obrvmi, ker bi tam morale biti. Seje kripelj nalašč skril? In so sc v skrivalnici ravno sedaj vrteli kadri usodne sekvence, ki se je potem izlužila v vijolično vresje in gnojno žolte mozolje? Sicer pa je vzrok, mina, strojnični rafal ali pa čisto civilna sladkorna, za pohabljeno dušo v pohabljenem telesu samo še nekoristen podatek. Kljub temu pa ima smrdeči prizor lahko kakšno bolj človeško razlago. Ni prav nekoga kar na pogled obsoditi! Morda človek preprosto ni prenesel, da muje blato nekontrolirano ušlo, še predenje uspel pritisniti na rdeče LHTKATURA KAST2/20I0 17 stikalo ob postelji. Potem je pač naredil najslabše, kar je mogel: pred blatom seje branil z blatom. »Sosed, ali imate težave s prebavo?« »Če imam težave s prebavo? Uh, uh, s prebavo!« Krohotal se je tako, da je trup kar odskakoval na trdem ležišču in Blažu seje zdelo, da gleda ogromno krvavico, ki jo vozijo na lojtrskem vozu po zdelani makadamski cesti. Bog ne daj, da bi počila! »Nalašč s'm se posral. Nalašč!« »Zakaj pa?« »Zato!« A ja! Potem je treba samo držati pesti, da krvavica na vozu spet ne poči. Blažje s pogledom odtaval na nasprotno stran sobe. Vse znano, tudi dva kovinska nosilca plastenk, v katerih je kdo ve kakšna mešanica latinskih imen za uravnavanje počutja, ki po cevčicah kaplja naravnost v ožilje in dopušča, da opažaš, razsojaš iti si ob tem popolnoma ravnodušen. Veš, daje hudo narobe, pa kaj! Tako pač je. Tudi če se tip poleg tebe, od bog ve katerega hudiča naščuvan, nalašč poserje v posteljo. Vsaj na gobec bi ga moral. Ali pa odpeljati na najbolj prometno križišče, pa naj tam tuli, smrdi in mlati z rokami. No, ja. Samo časopisi bi dobili poslastico, kajti tega, da hi postan hrcz.nogcc poziral na križišču, še ni bilo v tej državi Bralci bi se takoj opredelili za in proti, malokdo bi sc vprašal o pravem vzroku. Tudi če bi se, ga ne bi slišali, ker vprašanje ni atraktivno. »Kako gre gospod... gospod...?« Nek ženski glas, lahko bi bi! od glavne sestre, je očitno pomagal moškemu in izgovoril njegovo ime. Blažje odprl oči in se zaletel v objem belih iti modrih halj. Očitno jc zaspal, da ni slišal, kdaj so se halje nagnetle okoli njegove postelje. Očalar, kateremu je mlad črti bradač ustrežljivo stregel s papirnim jedilnikom, ni zelo zares pričakoval odgovora, ker si je kar sam odgovarjal. »Kat dobro. Bolje, kot je bilo pričakovati.« »Če vi tako rečete,« seje brez kakšnega posebnega namena vključi) Blaž, le toliko, daje potrdil prisotnost, kot bi v (trtni žigosal kartonček. »Z gotovostjo pa vam lahko zatrdim, da setu vedno potegnil krajši konec, kadar so mi počutje določali iz dokumentacije.« Primarij jc Blažev komentar pusti) mediti, dokler ni do konca pregleda) papirjev, jih potem odložil bradaču, on glavni sestri, ta pa eni od sobnih sester, ki gaje odložila na voziček. Po vrsti, kot so hiše v Trsti, je zabavalo Blaža, ker jc voziček stal za primarijevim hrbtom iti bi papirje lahko z majhnim zasukom sam odložil tja. »Kako pravite? Ja...ha, ha, počutje iz dokumentacije!« Primarijev smeti jc zatresel skupino. Blaža je zamikalo, da bi vprašal, zakaj šele sedaj. Pač ropotuljica, ki oživi šele, ko jo nekdo vzame v roke in potrese. In zdelo se mu jc tudi, da se smejejo nekako sredohežno, od sredine navzven in se zadnja sestra samo še smehlja. Kajpak! Zadnja medicinska sestra pač ne sme razumeti dovtipov, kajti v nevarnosti jc hierarhija. Hierarhični sistemi se vedno zrušijo zaradi razumevanja dovtipov na prenizkem klinu. No, ja, butneš iti ostaneš živ! Na koncu koncev zadnja sestra tudi v takem primeru ostane spodaj, pod kupom. Gotovo pa tli dvoma, daje previdnost njen protistresni sistem. O tem bo kasneje še razmislil: prav posrečena bergla pri ignoriranju šok sobe. »Pa nobenega junačenja,« jc primarij odložil ropotuljico, »inlarkt je resna zadeva. Vam podobni ga navadno jemljejo kot slabo vest. Spomnijo se namreč, da so do usodnega trenutka premalo vložili v telo, in potem hočejo stvar naenkrat popraviti. Seveda naredijo s tem še večjo škodo.« Pri zadnjih besedah seje že obrni) k sosedu. Z njim tudi druge bele iti modre halje. Z obrazom je pri Blažu ostala le Matilda, ali Kuzla. ali Prasiea, ali kako že?, ki je začela na moč pedantno z očmi in s prsti pregledovati vozlišča plastičnih eevk. popravljati odejo in vzglavnik, mimogrede je Blaža še vspodbudno dregnila v rame, češ, kar verjemite, dobro vam gre! »Takole, Lupine« (seveda: Lupine! se je za nazaj oddahnil Blaž), je primarij zamenjal tonski register, »če si sami nočete pomagati, vam tudi mi ne moremo!« »Poslušte, dohtar, prašiča mi je rekla! Jest s'm tlalc z.atu, k' s'm bolan, jn sc lahku tud' poserjem, jn m' na bo anbena baba gavarila, da s'm prašiča!« »Lupine, o čem pa govorite?« Lupinca je primarijeva nevednost popolnoma zmedla. Pričakoval je nekaj drugega, drugačen odziv, to se je videlo. S pogledom je poiskal »anbena baba« in od nje čisto iskreno, kot nekaj najbolj naravnega, kot izgubljen kuža, pričakoval pomoč. »Pacient se je ponesnažil iti sem mu pač povedala, kar mu gre,« je rekla glavna sestra. »Nalašč!« je v mislih pristavil Blaž. Zakaj je to izpustila? Lupine je sam povedal, še več, hvalil se je, da se je nalašč posral. Ona pa: pacient sc je ponesnažil! »In zakaj mi niste tega relerirali?« »Mislila sem, da bo moja jeza zadostovala,« je bila neprepričljiva in čutiti jc bilo, da sc izmika. Primarij si je sne) očala. Počasi, z neverjetnim preziranjem časa, je z drugo roko odpel haljo, izza pasu izvlekel košček majice in ga skrbno prepognil. Potem je v pregib porinil lečo in jo začel čistiti. Najprej eno, potem drugo. Ker ni bil zadovoljen z rezultatom, jc v leči še huknil, da sta sc orosili, in ju spet brisal v pregibu majice: usoda dneva bo vsak trenutek rešena! Nobene megle več, le čist pogled. »Veste kaj, sestra Vilka, od srca vam priporočam, da sc vpišete v klub naivcev! Če ga še ni. ga ustanovite. Klub naivnih medicinskih sester, bo kar pravo ime, ali pa morda...« Blaž je začutil, kako Cilkina dlan, ki je prej pomotoma ali namenoma obstala na njegovih prsih, leze vanj. Prsti so se podaljšali v korenine iti iskali sidrišče, da bi kljubovali napovedani burji. Pobožal je to dlan in zazdelo se mu je, da je storil nekaj dobrega. »...nič, nič, sestra Cilka!« seje primarij kontrolirano vrnil na uradni piadestal. »Pozneje sc oglasite pri meni. Lupine, vam pa resnično zadnjič svetujem, da sc obnašate tako, kot sc spodobi « »Jcbcnti, a sem se za tu dau nage, da me bo vsak lahku u glava jehu!« »Kar tiho, kar tiho! Tukaj bo tako, kot zahteva naš red. To velja zame in za vas!« »In tud za Matilda, porka madona!« »Tudi za glavno sestro Cilko!« »Shnmislu...« »Vi kar mislite! Čim več mislite in čim manj govorite. To sem vam v zadnjih letih že nekajkrat povedal.« »S'mmislu...« »Setu rekel!« je zapečatil primarij in z ekipo odvihral v separe na nasprotno stran sobe. Tudi sestra Cilka, le njena roka nc. In ko se je sredi noči zbudil, je bila še tam. taka drobna, starikava, hvaležna in topla. Nekaj časa jo je pestovat, potem mu je prosojni mrak, ki so ga ustvarjate dežurne svetilke, začel neprijazno prišepetavati, daje v prostoru nekaj narobe. Občutek ni bi) iz omare strahov, bolj tiste vrste, ko si prepričan, daje nekaj žeto drugače, ne veš pa kaj. Leta je stanovat v hiši ob že-tezniški progi, noben vtak ga ni prebudil, iz spanja pa gaje vsakokrat vrget izostanek, že daljša zamuda vtaka, praznina, ki je nastala v tekočem traku. Nekaj podobnega sc mu je dogajalo zdaj. Ušesa je raztegnil do skrajnosti. Pritajeno brnenje aparatur, težko dihanje, vmes kakšen hrk. stok ležišča, smrčanje v separeju. koraki, ki so se ustavili ob njegovem levem ušesu in znani šumi, ki jih delajo roke, ko preverjajo delovanje napajalnega sistema. »Ne spite?« Glas sestre Metke? Seveda, nočna izmena. »Nekaj me je zbudilo.« »Moji koraki.« »Ne, še vedno je tu.« »Malo ste res vznemirjeni,« je odčitala z grafov na monitorju, »ampak še vse v mejah normale. Požirek vode, pa bo spet OK.« Segla je po kozarec in tedaj je opazil, da je za njenim hrbtom postelja ravna. Vedel je, kaj gaje zbudilo in kaj je še vedno tu. Počasi je srebal iz. kozarca in iskal besede, da bi prav vprašal. Nekako mora prej vse povezati v krog in ugotoviti, kje so vrzeli: človek brez nog namerno trebljenje pod sebe hlastanje po mladoletnih zadnjicah Matilda, ki je Cilka glavna sestra, ki prasea ne zatoži primariju primarij, ki požuga pacientu in svetuje glavni sestri, naj ustanovi klub roka, ki seje zatekla prazna postelja, ki ga je zbudila. »Sestra, je..?« »Je.« Vsaj na eno vprašanje ne bo dobil več odgovora. Jutri, ko bi imel Lupine boljši dan, bi ga spet vprašal, zakaj je nalašč tak. Gotovo je kak boljši odgovor kot zato. »Zakaj pa je sestro Cilko imel za Matildo?« Zdelo se mu je, daje to pomembno vedeti. Seveda je možno, daje imela dva imena, toda zakaj je ob Matildi bila še kuzla, kurba in še marsikaj, Cilke pa sploh ni omenil. »Sestra Cilka je najbolj... kako naj rečem, vsi jo imamo radi. Kadar kdo umre, jc ona tista, ki ga odpelje in pripravi za naprej.« Ja, seveda, Matilda, ljudski izraz za gospo s koso. To bi tudi sam poveza), če bi vedel, da kolegice rešuje v takih stiskah, čeprav bi človek mislil, da je ta poklic na to odporen. »To je vedno hudo,« je dodala sestra Metka, kot bi brala njegove misli, »čeprav pacienta včasih poznaš komaj kakšno uro. Veš, da ti jc zaupa), daje pričakoval...« Nekaj časa se jc obotavljal, potem jc vseeno vprašal: »Tudi. če jc Lupine?« Sestra Metka ni odgovorila. Poravnala je odejo, sc za nekaj trenutkov posvetila grafom na monitorju, ga potrepljala po nogi in odšla k drugi postelji. V prosojnem mraku dežurnih svetilk seje zdelo, da se ne dotika tal. Blaž. ni bil presenečen, ko jc čez čas priplavala nazaj. Skoraj prepričan jc bil. da bo, pa ne zato, ker bi se čutila dolžno, da mu mora odgovoriti. »Ko ste že vprašali, sestra Cilka je bila nekoč Lupinčeva žena.« LITERATURA RAS'!' 2/20)0 20 Marinka M. Mikiič DtPLOMA »Kreten, dripec, trot! Mislim govedo, en dim od dreka! Pa ne bo on meni govori), da sem nepismen! En Jušk, ko ga vendar dobro poznam. Ampak, da me takole napade zaradi mojih šo)! Eti loj od loja! Kot da jaz ne bi vedel, da je pred leti ravno on v Kladuši kupil šoferski izpit. Zdaj se hvali s tisto svojo hibridno šolo, saj vsi vemo, kako jo je naredil. Pa pred vsemi mi vrže v obraz, da sem nepismen. Potem sem pa kar zinil, da imam ravno toliko šol kot on, če ne ve. Mu je v trenutku zaprlo sapo. Pa kaj naj bi naredil?! Tako že ne bo sral po meni, zarukance podgurski! Še to sem mu vrni), da meni vsaj žena kakšno vejico popravi, on pa lahko s svojo le zelje riba. Sem videl, kako je prebledel, seveda, ko se pa kar naprej hvali s tisto svojo štrlino, in da lahko dobi vsako žensko, če mu le pade v oči, jebač postani. Saj vem, vedno jc bil jezen, ker sem se jaz poročil z učiteljico. Sama nevoščljivost ga je. Ti že pokažem, bivol zatclcbljcn!« Tako je premleval, ko seje ves razgret vračal z občine, na prehodu za pešce bi skoraj povzročil nesrečo. Zgrabila ga je panika, le kje naj tako na hitro dobi diplomo?! Vso noč ni spal, šele proti jutri se je spomnil na Mileta. Včasih mu v delavnici na hitro zamenja tablice, včasih tudi sedeže. In molči. Zjutraj je šel zelo zgodaj v delavnico. Svoje podjetje je še vedno imenoval tako, čeprav gum že zdavnaj ni več menjaval sam. Včasih je vozil tatro po Jugoslaviji, tudi po Turčiji, včasih naprej v Irak, na parkiriščih jc menjaval tahograf in zelo lepo zaslužit. Potem pa jc spoznal Natašo, prodal kamion, začel montirati gume. popravljati avtomobile in sc širiti v prodajni servis. Zaposlil je domače fante, tudi gasilcem jc včasih primakni! kakšen dinar za veselico, zato je na volitvah dobil toliko glasov. V pisarni jc takoj poklical nekaj številk iti povedal, da nujno rabi Mileta. Šele nato se je toliko pomiri), da je lahko spil kavo. Okrog poldneva seje na dvorišču ustavil mercedes, iz njega je izstopil odišavljen Mile in že kar med objemanjem na ves glas govoril: »Takoj sam prišo, čim su mi rekli, da me trebaš. Uradit ču ja za tebe sve, što mogu. Pa ti si naš čovek, rckao sam ja to gazdi, kaže on meni, idi odmah i mu pomozi. I evo, sad sam tu.« V pisarni sta si prižgala cigareti, natočil mu je viski, sebi skoraj poln kozarec. Šele nato se je okorajžil in povedal, kaj hi rad. »Problema nema, Janezu moj, napravit čemo ti diplomu in bit češ inženir, imamo mi veze, niko tieče znat, da tiije prava. Hudi bez brige!« gaje takoj pomiril. »Samo koji fakultet bi ti hteo?« »Sem razmišljal, ekonomije ne maram, najraje hi imel diplomo strojne fakultete iz Maribora,« mu jc odkrito povedal svojo željo. »E, to ti ni pametno. Znaš, oni v Mariboru imajo vse pod rednim bro-jem, pa vodeni tisk, nemoj slovenski fakultet. Uzmi ti naš beograjski mašinski, ima i odjel za avtomobilizam, znaš, to jc za tebe najbolje, jer znaš sve o avtima.« Natočila sta si še enkrat in še enkrat. Pa potem ideja sploh ni bila več slaba. »Ja, saj res vse vem o avtomobilih, več kot vsak inženir! Kaj nisem pri dvajsetih iz. odpadnih delov sam sestavil avto?! Jasno, inženir avtomobilizma, to bo Jušku zaprlo gobec,« je razmišljal potiho. Iz bloka delovnih nalogov je strgal list in kar na hrbtno stran napisal svoje podatke in list pomolil Miletu. »Znaš, to če doči tri bittladtic,« je Mite nazadnje povedat še eeno. Segta sta si v roke in spet natočita. »Seveda bom prišet sam ponjo,« je obtjubil ob stovesu. » t i boga, inženir avtomobilizma, take šote nima nihče od znancev, to bodo zijati!« Iz. omare je vzet vrečko, ki jo je prejet za mrvo teto. Med steklenieami je poiskal kravato, strgat potivinil, v katerega je bila zavita in stopil z njo k ogtedatu. Na svojo karirasto srajco si je pričet zavezovati zeteno btago, potiskano z jelenčki. »Jeseni, jeseni so votitve! Jeseni bom župan!« je zadovoljno kimata podoba v ogtedatu. V četrtek je bil že ob peti uri na Brcgani. Vožnje je bil prav veset, cesto je dobro poznat, čeprav sc v to smer že več let ni vozil. V glavi je napletat misti, kako ho naredit red na občini, in za vsakim kilometrom jc bit bolj navdušen nad sabo. Ko seje že spuščat v Beto mesto, je ustavil in si na parkirišču očistil čevtje. Saj ne more umazan po diplomo! V parkirni hiši je zaklenil avto, se ozrl na uro, nato še enkrat v ogtc-dato. Všeč si je bil in prišet je pravočasno. Nameravat je še k Oraču na čevapčiče. Ozrt seje po utici, nato na semafor, goretaje zelena tuč. Ko je stopil na prehod, je zazvonil telefon. Pohitel je, skoraj tekel na drugo stran, toda ko je mobitel nazadnje le privlekel na dan, je crknil. Prazna baterija. Uroš Wcinhcrgcr: I IOMOID, 2009, olje na platnu, 50 x 40 cm ku!tura Matjaž Brutc MLAD! PROSTOR ZA SODOBNO UMETNOST Ko so me pri Rasti povabili k pisanju besedila o novomeški galeriji Simulaker, katere vodja oziroma kustos sem postal sredi lanskega poletja, je med pogovorom v zraku obvisela predvsem dobronamerna želja po obrazložitvi, kaj ».sc /?;; s/1/0/7 Kar je navsezadnje zelo dobro vprašanje in katerega odgovor bi moral biti še zlasti namenjen vsem tistim, ki galerije in njenega delovanja ne poznajo najbolje. Za boljše razumevanje programskih izhodišč galerije Simulaker, kot tudi njenega poslanstva, je potrebno poseči nekaj let v preteklost, ko seje galerija pod njenim dolgoletnim vodjem Iztokom Hotkom šele oblikovala: kljub pomanjkanju ustreznih prostorov ter denarja se je okoli leta 2000 znotraj zavoda Lokal Patriot oziroma Društva novomeških študentov pojavila ambiciozna ideja, katere uresničitev naj bi zaokroževala že tako pestro kulturno ponudbo, ki so jo izvajali novomeški študentje. Novokon-cipirana galerija naj bi se s svojim programom in dejavnostjo umeščala predvsem na široko področje tako imenovane sodobne umetnosti. Marsikdaj še ne povsem dorečeni termin sodobne umetnosti, prenatrpan z različnimi definicijami in teoretskimi dognanji, ki jih tule puščam ob strani, se v grobem nanaša prvenstveno na tisto produkcijo, ki je nastopila z zatonom velike zgodbe modernizma in ki danes velja za aktualno in svežo; njena opredelitev že v startu izključuje navezavo na zgolj eno izmed mogočih umetniških tendenc in takšno je (bilo) tudi izhodiščno vodilo galerije Simulaker: predstavljati čim več različnih aktualnih tokov oziroma smeri, ki jih v tem trenutku naplavlja umetnostna produkcija. Pač sor/o/»7r/ umetnostna produkcija, za katero je ob vanjo vpisanem pluralizmu tudi značilno, da se ne osredotoča več nujno zgolj na goli videz, in oblikovno dovršenost kot temelj estetskega momenta. Tako je vprašanje estetike pogosto izrinjeno iz njenih čutno zaznavnih komponent, na njeno mesto pa vstopa predvsem vcčznačcn odnos umetniškega dela do obdajajoče realnosti, do diagnosticiranja konteksta in časa, v katerem se poraja in s katerim želi komunicirati. Strateški cilj delovanja galerije je, poleg seznanjanja ter izobraževanja lokalnega občinstva in povezovanja z drugimi sorodnimi nevladnimi ustanovami na Slovenskem, predvsem umeščanje Novega mesta na zemljevid slovenske sodobne umetnosti. Smisel njenega obstoja se tako skriva v razvoju iti popularizaciji lokalnega umetnostnega sistema kot tudi v širjenju in prczcntaciji idej, ki krožijo znotraj sveta umetnosti in ki se marsikdaj še kako močno navezu- jejo na najrazličnejše vidike družbenega, političnega in kulturnega življenja v sodobni družbi. Smotrnost takšne usmeritve in ciljev so prepoznali tudi uradniki na Ministrstvu za kulturo, ki so zaradi minulega dela in dobrih referenc galerijo Simulaker že drugič zapored uvrstili na spisek triletnih programsko financiranih razstavišč v domovini, nenazadnje pa tudi matična občina, kije v lanskem letu po predahu vnovič uspela sofinancirati program galerije. Nobenega pretiravanja ni v trditvi, da si je galerija Simulaker v preteklih letih zagotovila dobršno mero ugleda v nacionalnem prostoru, postala je ena referenčnih točk v mreži slovenskih razstavišč, kar odraža tudi velika pripravljenost avtorjev za sodelovanje, nenazadnje pa tudi razmeroma pogoste prošnje za dodelitev razstavnih terminov. Gatcrija Simulaker - instalacija L leta 2007. (Foto. It Božič) Do odločilnega preskoka v delovanju razstavišča je prišlo, ko seje galerija iz zasilnih zatočišč preselila na mesto, kjer deluje še danes (povsem obnovljeni prostori so bili v uporabo predani na začetku leta 2()0X, medtem ko seje razstavni program v tej stavbi pričel že nekoliko prej). Nekdanja konjušnica na Vr-hovčevi ulici v starem mestnem jedru, zgrajena sredi devetnajstega stoletja, kjer je po drugi svetovni vojni delovala avtomehanična delavnica, je s strani njenih lastnikov in mecenov galerije Boruta Škerlja, Bojana Košmerla in Darjana Marčiča tako prešla v dolgoletni pogodbeni najem zavoda Lokalpatriot. Slednji je poskrbel za prenovo spomeniško zaščitenega objekta in ga na ta način pripravil za novo vlogo, ki jo ima stavba še danes. Dvoranski prostor galerije Simulaker, prečen z dvema vrstama kamnitih stebrov, je nedvomno edinstveni tovrstni ambient v starem jedru Novega mesta; zdi se, da je njegova trenutna namembnost nenazadnje tudi s stališča oživljanja starega mestnega jedra iti spodbujanja turističnih možnosti vsekakor več kot ustrezna. Po dosedanjih izkušnjah se v njem še najbolj obnesejo klasične slikarske postavitve, medtem ko radikalnejši posegi v prostor predvsem spričo njegove enotne, dvoranske zasnove in stopničastega avditorija na dnu galerije, ki slednji daje močan pečat umetnikom kaj rado prinesejo vrsto težje rešljivih izzivov. Tudi izbira tal se pri nekaterih postavitvah, kot so denimo kipi in inštalacije, marsikateremu avtorju ne zdi najbolj posrečetia, saj močno poudarjena tekstura oziroma barva surovih ivernih plošč, kot zatrjujejo, kaj rada »preglasi« razstavljene eksponate. Po drugi strani bi lahko trdil, da so ravno to tisti posebni izzivi, ki jih mora v tako specifičnem ambientu vsak umetnik reševati na svoj način in po svojih zmožnostih. V galeriji Simulakerje bilo v zadnjih treh letih izvršenih skoraj štirideset razstavnih projektov oziroma enkratnih dogodkov, kot so denimo performansi ali predstavitve uspešnejših umetniških praks, Galerija je gostila tako tiste avtorje, ki se ukvarjajo denimo s klasično risbo, kot tudi tiste, ki lastne umetniške raziskave povezujejo z najsodobnejšo tehnologijo — program tako imenovanih intermedijskih umetnosti je v galeriji vseskozi potekal v tesni navezavi s tehnično pomočjo Multimedijskega centra Dolenjske. Že v času predhodnikovega mandata so program galerije zapolnjevali tako slovenski kot tuji umetniki, pri čemer je bilo v vsaki sezoni nekaj terminov rezerviranih tudi za avtorje, ki delujejo na območju Dolenjske, saj jim je bila na ta način omogočena dragocena izkušnja predstavitve pred domačim občinstvom. Programske stalnice galerije poleg vsakoletnega gostovanja večje in pomembnejše razstave z mednarodnega festivala dokumentarne fotografije Fotopub obsegajo tudi predstavitve avtorjev, ki pravkar zaključujejo šolanje tia umetniških akademijah (cikel Prva priložnost) in ki preko tovrstnih razstav praviloma šele vstopajo v svet umetnosti lani so bili to absolventi likovne pedagogike z ljubljanske pedagoške fakultete, medtem ko letos v Novo mesto prihajajo podiplomski študenti z ljubljanske likovne akademije. Letos bo prvič uspešno zaživel tudi cikel Gostujoči kustos; termin bo predvidoma jeseni pripadel Maji Škcrbot, uveljavljeni kritičarki in kustosinji, ki živi in deluje v Berlinu iti ki posebej za galerijo Simulaker pripravlja večji razstavni projekt z izrazito mednarodno zasedbo. Meri avtorji z območja Dolenjske smo v zadnjih mesecih v galeriji Simulaker gostili Majo Kastelic iti Natašo Mirtič (lani pa tudi Bojana Radoviča, Natašo Košnierl, Jožeta Slaka in Jožeta Marinča), medtem ko se sredi tekočega leta obeta tudi nastop mlajšega fotografa, sicer diplomanta praške akademije FAMU, Uroša Abrama iz Kostanjevice na Krki. Nedavno ustanovljeno Društvo likovnih umetnikov Dolenjske bo svojo prvo predstavitev v lokalnem prostoru prav tako obeležilo ravno v galeriji Simulaker. Dražba umetniških del, ki je bila decembra 200S izvedena prvič - njen namen je skrit tako v promociji avtorjev kot spodbujanju trga umetnin bo po vsej verjetnosti programska stalnica tudi še HM H Januarja je v galeriji razstavljala slikarka Anja Jerčič. Na 1'otogratiji njen poliptili Rrežac/t/ragrnent/. 200'). (koto: R. Božič) t.anskadra/havgaknjiSitnulaker.tloloiR.fto/ič) v naslednjih leti!), Izmed večjih in logističtio oziroma linančno zahtevnejših ra/.stav v letu 2010 velja omeniti še premierno predstavitev razstave Sodobna srbska fotografija, ki bo v Novo mesto prišla v sklopu letošnjega vseslovenskega festivala Mesec fotografije. poleg tega pa bo galerija Simulaker gostila še nekaj trenutno zelo vročili slovenskih umetnikov mlajše generacije, kot so denimo Jaša Mrevlje, Sašo Sedlaček, Maja Smrekar, Janez Janša iti Žiga Kariž. Še zlasti njihovi projekti, izmeri katerih bo marsikateri izveden posebej za naš galerijski prostor, bodo zahtevali večje vložke v produkcijo. Tako kot še marsikatero drugo razstavišče na domačih tleh se tudi galerija Simulaker seveda ob nezadostnem financiranju, ki vztrajno klesti optimalno izvedbo programa iti s katerim se srečujejo praktično vse nevladne ustanove na slovenskih tleh žal sooča s pomanjkanjem obiskovalcev, kot tudi kritične refleksije, ki bi jo našemu delovanju nastavljala javnost oziroma mediji. Čeravno bi lahko trdil, da je obisk glede na velikost kraja razmeroma soliden (nikakor pa ne scela zadovoljiv), se prepogosto zdi, da imajo ljudje do sodobne umetnosti ki, roko na srce, včasih res ostaja nekoliko hermetična in težje dostopna še precej zadržan odnos, ki pa ga skušamo tudi s konsistentnim tempom javnih vodstev, nenazadnje pa tudi z večjo promocijo, vsaj nekoliko omiliti in tako smernico postopoma obrniti v nasprotno smer. (ilede na opažanja je nekoliko presenetljivo, da se galerije največkrat izogibajo prav tisti, ki bi jih morali že zaradi poklicne razgledanosti redno obiskovati če slovenski pisatelji pregovorno ne berejo knjig svojih kolegov, sc zdi, da z umetniki pač ni kaj bistveno drugače. Dejstvo jc, da Novo mesto, kot tudi širša regija, tudi s pomočjo galerije Simulaker utrjuje tisto identiteto, ki jo vsi tako radi poudarjamo: da gre za kraj, v katerem je živa kultura dobrodošla, predvsem pa bogata. Vendar je treba poudariti, da kultura nikoli ni dovolj dobrodošla, iti prav tako nikoli dovolj bogata vedno se da narediti še kaj več, in to jc vodilo, h kateremu bomo v galeriji Simulaker stremeli tudi v prihodnje. Vsaka razstava jc do trenutka odprtja do neke mere neznanka, in četudi se tu in tatu izbira kakšnega projekta ne izkaže za ravno najbolj posrečeno, sem prepričati, daje program galerije Simulaker povsem primerljiv z drugimi slovenskimi galerijami te ravni; njegovo kakovost in pestrost pa bomo seveda z vsemi razpoložljivimi močmi ohranjali tudi v prihodnje. Anita Matkovič LJUDSKA NOSA USKOSKEGA PREBtVALSTVA BELE KRAJtNE s poudarkom na tjudski noši pravosiavne^a prchivaistva Bete krajine v vaseh Bojanei, Marindoh Mitiči in Paunoviči Dediščino pravostavnega prebivalstva Bete krajine je s skromnimi možnostmi za razvoj zaznamovata geografsko razgibana pokrajina, večstoletna izoliranost od sosedov, izročilo prednikov in matične domovine ter vpliv sosednjega prebivalstva. Potomcem Uskokov je marsikje uspelo ohraniti posebnosti vse do današnjih dni, ni pa le okolica vplivala na njihovo kulturo, sosednji večinski so tudi sami pustili pečat. Območje pravoslavne Bele krajine ne ponuja ugodnih pogojev za uspešno gospodarstvo in poljedelstvo, vse do druge svetovne vojne pa so bile tam najpomembnejše panoge ovčereja, kozjereja in živinoreja nasploh. Ovčereja in z njo pridobljena volna sta vplivali na druga področja življenja, kar se delno odraža skozi način življenja in uskoško, predvsem žensko nošo, ki za razliko od noš sosednjih Slovencev sodi v tako imenovani dinarski tip noše, za katerega je značilna uporaba volne iti sukna. Posebno mesto v vrsti rokodelskih znanj, povezanih z oblačilno kulturo, je predstavljalo tkalstvo. V Beli krajini je bilo še okoli leta I 930 345 krosen (statev) in približno 400 tkalk. V Bojancih jih jc bilo 14, v Marindolu in Miličih pa po 5. Božo Račič v prispevku o tkalstvu v Beli krajini leta 1951 omenja Bojančankc kot že od nekdaj dobre tkalke. V Beli krajini so takrat poznali do 30 različnih vrst tkanin. K temu je treba prišteti še več vrst volnenih tkanin. Predvsem tkanje »pregač« (predpasnikov), torb, »šarcnic« (preprog) in »belcev« oziroma »biljac« (odej) je bilo značilno le za pravoslavne Bojančanc in Marindolec. Volnene tkanine so v Beli krajini izdelovali pretežno le pravoslavni priseljenci, domačini pa jih pri tem niso posnemali. Najstarejši opisi noš Prvi opis noše Uskokov najdemo v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske (I6K9): 7/Zt'/7.sAt' 7777.S//77 t/tz/gt* e/'///7/r' v/tA/z/t' /z/*t'z 7*r/At/e/7V, At?/* 777777/77 .7/7777/77/ t/z-z/g« /t/At/ut?. /'/sz s/ A/t/.s //'77 s /777.777777777 o// r/zŽ7/.s///77/ 7*77/777777. /t 7/777 .st? /777/7 s/7777/77/77'7' /7t?.s/7*//77 v /»ot/r/A. / t/t?d/A /7/ tA t/g/7/ At/zitz/z. ^77 z/t/gt/Z/ 7777)7/77 zz/zt/z/At'. 7. /'. sz/tzAt' /zz/tZ/z/tz/t'. A/ zzzztz/zz 7777 777/777 z/zt/j/zz/t' /zzAzz/t'.* .)A'77Z77/'t? .se /Z7Z/t'gZ77' \'Z'U77'77 777 Ct?Vtz// /C Z777Z'7gt'Z7. /t/At' 7'ta'//7' 7Z777'7Z77/7;/77 (7/7t777A<7. zVfAtZ/fZZ AzZ77'//7' /77 .)/7*7777777A/ UJ777777g7Z t'77 .St/777 At/.S )7/7'77U7' At/Zt', /Z7Z)/Z'g77/7Z tZ/t/At/ Z 77t/Že/77 777 .)/' ZZtZZet/t' 77/77777At'. U/tZUtZ .)/ 77U7/77/77 /...//77 77)' t't't/7777 Z t/tz/gtz 777 77zAt7 7*77/77 7Z /7Z)7ZZ77'g7Z /7/77/7777. 77 Valvasorjev opis moške noše: //A&dr/c .sr* 77/7/777*7/77 /77 771' /77A77 A77A777* //z'U77//7'. /e 7/77 7777 ) 7/ 77 ZZfAtZ/fZZ /77'7/U 77777//7777*. /e/7t?7/.)77*77At' At///«. /VfAtZ/t'/'/ /777 )7 /z'// /ZZZUtŽt'-/77 Z 777//77 /777t/ /77'77t/t7 /77*7 g7///7//77'7/. 7/77 /7777 777' 777//t'/7/77. 7)77/7 77777Ž/7' 7777.S7/77 US/ 77/77777A7'. /z/t/tT' 777 .)7/A77/ 77*, At/AtZZ* //z'U77//7'. /77ZU7'7*ZZ7Z /Z /z777*U77.)/t'g77 S7/A7777. /7'77l' /7/A77 S77 /7/777Y' 777 ZZ7Zg7ZUZ7'7' /777 /zZUtZ.šAtZ /Z 7'7'/t'g77. / ... / /Vt'A77/7'7*7 7777)7/77 7777 g/tZS'/ Ut'//At' A///77' A77A777* //7*)'77//7'.77 Leta I SOS je I lolLopisal nošo Vlahov ali Uskokov: 77 L/77/7 77/7' /V.sAvzA U /(?/'/777 A7 7//7777 7777 )7 7777 g/t/SZ 7't/et?77 7/// 7*7'7777 A77/777. A7 77/A77 S7'77/7'77. A/ /V S/ZZft/tZ/ 777^77 /77. 7*t'Z 77/77 /77/777* Z 7*77At7U7 777 /Z7'Z7///777ZZZ /777 77777t/Ž777 .sA/ )7'g7. /77 77U /77A7' /7/777*7'. 7V77 777Zg7z/z 777777 V7///7t7/7(Z A/TZ/At' Z777g77UZ7'7' 777 /7/'t'Ur'Z7/77r' StZZZt/tz/t'. 77777*7777 U7ZZ77' 77/77777/77'. /.77)7' S77 7 77Z7*7'.S77777 U /77*7'7*77 777 S/77'/7 77/7 /777 S 77 / 777// U7'7* At7 /777/ 7Z.)/Z'7Ž7'Z77. Ž7'77sAt' /777)7/77 7777 g/t/U7 ZUZ/fA 7/// /ZZz/ztZZZ 7Z /7/77/77/7. /t7.)7' /777 .S/7/t'/77/77 S' tA'77 t/f/t/. A/ .)/77'7't/77/ U7.S7/77 7777UZ7/77/ /77 S/77 r/A/'7/.Š7'/777 S )/7'Uz7zZZZZZZ AtZ/tz/tZZZZZ 777 7777'7/t'7777777.S/77777 gZZZZz/z/. At//* /777g77.)/77 77t'77777/t7 /t'A/77. V77,g/77U77 7 7 77 77 U7*77/777 7777A// S77 7777UC7, gZZZZz/z/ 7/77/. G7 77/777 S7*77/7'77 S7'g77 7'7'Z A77/t'7777 777 /C S/77't'7/77/ 777^77 /77. L.S7'/e/ /7' 7777 ZtzAtZUz/z 777 t/At/Z/ U7 77/77 U7'Z7'777Z Z Zt'/t'7777. 7'7/t't*77 77// 777777/7 77 U77 /7777. .S'/77't'7/77/ 777777/77 /77*7'7^777.S777A. 777'At' U7'.S/e U77//77'7777 /ZZ'7'/7Z'7Zg7Z. 7zAz'77.)7'777Z Z 7*7'.S77'777777. 7'7'Z /ZZ7'7Z/Z77.)Z7ZA /777 7777S7/77 U77/777'77 /777.S. A77A77Z' 77777.)A7. 777 7'7'Z g77/7'7777'7' /777//7/7/7V, 77/77*7'777//7'777' S /77/A77U7 777 7*77/77. V7/ 7777g7/// 777777/77 77/7777/A7'. At/At//' 7777Z.)Az. 77 Slovenska kmečka noša v 19. stoletju seje ločevala na tri temeljna območja: alpskt), panonsko in primorsko, iz navedene delitve pa izpade noša pravoslavnega prebivalstva Bele krajine, ki jo pt) tipu zasledimo pri I Irvatih in Srbih širšega Balkana, zanje pa je značilna uporaba volne in sukna. Pravoslavno žensko nošo st) v Beli krajini sestavljali: spodnje krilo oziroma spodnja »skuta« ali »tlolinka«, zgornje krilo oziroma gornja »skuta« ali »gorinka«, predpasnik v obliki bogato okrašene »pregače« za praznične priložnosti, prcrlpasnik oziroma »virtuk« iz tanjšega blaga za tlelovnik, živrstcc ali »zubon«, rumen pas s prišitimi starimi kr/vanci t)z.irt)ma »tkaniček«, rdeče vtdncnc nt)gaviec, ruta ali »povezača« z resami in kasneje s čipkami, »šlin-gami«. »Pregače« je opisal že Ucinktu 7?L //77/77777 7/7 7777)7/ 77 ŽC/7.S At' 7*77Z 7777/7777*U777', 7Z U77//77' /A77777'/77*7'7^777.S/77- At .tt Do določene tnere st)di ženska nt)ša z značilnim volnenim predpasnikom v dinarski tip noše. Ogrlica, npancjeri«. Bojanci, začetek 20. stoletja, hrani Belokranjski mu/ej Metlika, (l oto: tt. Radovič) Najbolj izrazit nakit najdemo pri dckictih in nevestah. Med značilnim dekliškim nakitom je bil »gendar«, niz srebrnih kovancev, ki so ga nosile okrog vratu in je pokrival prsni del ter včasih segal do gležnjev. Tak nakit jc bil hkrati znak gmotnega nevestinega položaja, kovanci pa sc pojavljajo nanizani tudi kot okras na kapi in pasu. Uskoški del belokranjskega prebivalstva jc v ženski noši ohranil precej drugačne prvine kot okoliško prebivalstvo. Med drugim so drugačni tudi ženski pasovi. »Kaniča«, »kaniček«, »kaničak« je širok pas, ki so ga zapenjale spredaj. Na volneno blago, ki jc lahko podloženo s platnom, so našiti zlati in srebrni kovinski trakovi in vrvice, svilene vrvice in niti, kovanci ali kovinske bleščice. Tak način krašenja, ki sc precej razlikuje od krašenja drugod po Sloveniji, je bližje krašenju južnejših sosedov, kjer je šlo za oblikovanje pod orientalskim (turškim) vplivom. »Kaniče« so bile ročno šivane, vendar ni nujno, da so jih izdelovali doma. Bolj verjetno je, da so bile obrtniško delo. Osnova pasu (volneno blago, platno) je bila ročne izdelave, krasilne sestavine pa so bile serijskega ali industrijskega nastanka. Med enostavne oblike »gendarja« lahko prištevamo tudi na trakove našite kovanec, ki sojih ženske nosile okrog vratu, videti pa jih jc na starejših Ibtogratijah bojanske noše. Kovanec kot okras zasledimo tudi pri naglavnem okrasju, saj beremo, da so Bojančankc nosile dve kiti, »A/ str/ /777 A77/77'// r/Arr/.sr*/// z //(////'sV/z/Ar////. s/'«/)/'///'/// Ar/tr//7r'r'/77 o// /777/7 z /7777/.SA77 AA77//A7777. O naglavnem okrasju piše tudi Poročilo okrajne gosposke Krupa iz leta I K3S: »A'r//r///'