2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 24. julija 2014  Leto XXIV, št. 30 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 24. julija 2014 Porabje, 24. julija 2014 Slovenci in Madžari so se padašivali STR. 2 Srečanje po šestdesetsedmi lejtaj STR. 6 Zdravo jesti, zdravo živeti Razvojna agencija Slovenska krajina organizira od konca junija do konca septembra dvajset delavnic za otroke - malčke in osnovnošolce - na območju Porabja. Delavnice se odvijajo v okviru programa HELTI, ki se izvaja v Finančni pobudi Slovenija – Madžarska, 2007-2014. Vodilni partner projekta je Skupščina občine županije Zala, za izvajalca delavnic je bila izbrana Razvojna agencija izmed treh ponudnikov, ki so se prijavili na javni razpis. Namen delavnic je, da bi mladi generaciji približali zdrav način življenja, torej zdravo hrano in veliko gibanja. Na žalost je tudi na podeželju, tako tudi v Porabju, vse več otrok, ki svoj prosti čas preživijo pred televizijo ali računalnikom in se vmes »bašejo« s čipsi, sladkarijami. 10 delavnic je torej namenjenih zdravemu načinu življenja, ali točneje gibanju. To so pohodi (spoznavajo se tudi z nordijsko hojo), kolesarjenje, športni programi na območju Porabja. Otroci hkrati spoznavajo kulturno in stavbarsko dediščino ter naravne vrednote pokrajine, kjer živijo. Moto ostalih 10 delavnic je jem zdravo. Na teh delavnicah otroci tudi sami sodelujejo pri pripravi zdrave hrane, ki jo potem tudi zaužijejo. Naučijo se tudi to, da so pri zdravi hrani zelo pomembne sestavine, najboljše so od lokalnih ponudnikov, torej domača hrana. Pri pripravi jedi uporabljajo čim manj sladkorja, masla in masti ter nobenega konzervansa. Vse to smo zvedeli od vodje RA Slovenska krajina Andreje Kovač, ki je še povedala: »Do sedaj smo imeli delavnice že na temo mlečni izdelki, ko smo pripravljali sadne jogurtove napitke, skutne in jajčne namaze ter skutino kremo. Ker je poletje, ko je ogromno sadja, smo na naši drugi delavnici pripravili sadno juho in jabolčno pito.« Ponavadi potekata dve delavnici hkrati, dokler se udeleženci ene razgibavajo (kolesarijo ali se udeležijo pohoda), se na drugi delavnici pripravi zdrava hrana, ki jo pojejo na koncu vsi skupaj. Po kriterijih razpisa se dvajsetih delavnic mora udeležiti najmanj 200 otrok, toda Kovačeva je že zdaj prepričana, da bodo to število zelo presegli, kajti s svojimi delavnicami se pridružijo tudi drugim organiziranim otroškim programom, taborom, kolonijam. 18. julija je potekala že peta delavnica, tokrat na Gornjem Seniku v Hiši jabolk, na njej so sodelovali malčki seniškega vrtca, ki so s pomočjo odras-lih pripravljali sadno solato in skutni zavitek. Veselje jih je bilo opazovati pri zaposlit-vi, kakor tudi pri igri, dokler smo čakali, da se speče njihov zavitek. Marijana Sukič foto: K. Holec, G. Ropoš Mi pripravljamo sadno solato... mi pa jabolčni zavitek Na pohodu so se otroci spoznavali tudi z nordijsko hojo !Naprej - !Előre Slovenci in Madžari so se padašivali V srejdo, 9. Juliuša, so Sombotelske spominčice spejvale na zaključni konferenci projekta »!Naprej - !Előre«, šteroga je Europska unija tri lejta s penezami pomagala. Tri lejta so se spoznavali eden z drügim in meli vküper programe lidge iz Podravja, Pomurja, Železne in Zalske županije, šteri majo betežne mozgé. Ništerni so se tak naraudili, ništerni pa so nesrečo meli z autonom ali motorom, med športom ali ji je boži bič vdaro. V Maribori, Murski Soboti pa v Somboteli geste takša iža, gde se vodnek leko srečajo pa kaj delajo (se špilajo, plešejo, spejvajo ali se kaj včijo). Tak, kak če bi kakšno drüštvo bili. V Maribori in Murski Soboti so v tom drüštvi zvekšoga vözraščeni, v Somboteli pa mladina. V preminauči tri lejtaj so meli vküper kulturni program v Murski Soboti in Somboteli, športni den v vesi Gyöngyösfalu (Holdfényliget). Sombotelčani so se v Sloveniji vozili s skijami, sanami, plezdili po steni. Slovenci so na Madžarskom strejlali z lokom (nyíl), se potapljali (búvárkodtak) pa so se vozili s čunaklinami po Rabi. V Areni Savaria so se igrali vküper z znanimi madžarskimi športniki (s Krisztianom Parsom tö). V Sloveniji so Sombotelčani bili en keden v ednoj vesi, gde so vidli, kak pavri delajo na njivaj pa z maro. V Maribori so se s šiftom vozili po Dravi, po varaši pa z malim cugom. Gor so poiskali Ptuj, v Termaj Ptuj pa so se kaupali. Na Madžarskom v Csesztregi so meli vleti tabor, od tistec so ojdli na izlet v Hévíz, Keszthely, arboretum Jeli in Ják. Letos so bili Sombotelčani v Moravski Toplicaj pa v Prekmurji. Na zaključni konferenci so nutpokazali en film o programaj v preminauči lejtaj. Eden mladi pojep je pravo, ka njema se fejst vidlo, ka je leko slovenske pesmi spejvo vküper s Sombotelskimi spominčicami. Letos je samo sombotelska mladina mejla program. V programi sta Gábor Széles in Olivér Tóth slovenski gorštejla trinajsti sonet iz Sonetnega venca Franceta Prešerna, Petra Szakály pa štejla madžarski prevod. Plesali so na slovensko muziko, v šteroj je guč o manjastom mački. Igrali so na razne škeri (glasbila). Med drügimi pesem Pleši, pleši črni kos. Slovenci iz Maribora so sejdli v publiki, pa so cüspejvali. Po kulturnom programi so vsizamaj šli v Iseum razstavo pogledat, pa tam so leko stare peneze tö kovali. Trilejtnoga projekta je konec, Slovenci pa Madžari, šteri so se v tom prog-rami spoznali, pa ostanejo tadale padaške. Regionalni socialni center v Somboteli in Center Naprej v Maribori tadale išketa pomauč pri Europski uniji za nauve vküpne programe. Sombotelski Slovenci mo tö rade vaule pomagali, če bau prilika za tau. Marija Kozar Gábor Széles, Petra Szakály in Olivér Tóth med recitiranjem Prešernove pesmi Sombotelske spominčice so spejvale vesele pesmi Potrna: Julijski dogodki v Pavlovi hiši STALNA RAZSTAVA: GLEDAT, KAJ DELAJO Redkokdaj se zgodi, da se v tako kratkem času zgosti toliko in tako pomembnih dogodkov, kot se jih je prve dni julija v Pavlovi hiši v Potrni. Brez tveganja ali pretiravanja je mogoče reči, da se je zgodil vrhunec letošnjega dogajanja med Slovenci na avstrijskem Štajerskem. Za uvod je bila okrogla miza ob 100-letnici prve svetovne vojne, ki ni bila pomembna le za določitev avstrijske meje, ampak velja tudi za prelomnico pri krepitvi zavesti glede manjšinskih pravic in njihovega jezika. O tem in številnih drugih, s prvo svetovno vojno povezanih temah, so razpravljali domači zgodovinarji in gost iz Slovenije dr. Mitja Žagar. V Pavlovi hiši so odprli tudi potujočo razstavo vzdolž južne železnice od Dunaja do Benetk. Sledi/Spuren, 1914-2014. Na razstavi, ki je doslej bila na Dunaju, v Ljubljani in Mariboru, iz Potrne pa jo bodo prenesli v Koper in za konec v Benetke, sodeluje šest slovenskih in šest avtorjev iz Avstrije. Kot je v otvoritvenem govoru poudaril kurator Vasja Nagy, je pomemben del razstavnega niza tudi sožitje umetnikov in umetnic iz obeh držav, čezmejno sodelovanje ter trajna in intenzivna kulturna izmenjava med sosedi. »Povezovalna linija s pomočjo železnice od Dunaja do morja in s tem do tamkajšnjega pristanišča je bila nekakšna glavna žila Habsburške monarhije. Prispevki umetnikov in umetnic se tematsko navezujejo na transportno pot, na uresničevanje in uničenje identitet, na prednike in stvari, ki se bodo še zgodile.« Na novo so zastavili in v Pavlovi hiši postavili stalno razstavo Gledat, kaj delajo - vpogled v slovensko zgodovino in kulturo na avstrijskem Štajerskem. Dosedanjo stalno razstavo o zgodovini slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Štajerskem so pod strokovnim vodstvom dr. Christiana Promitzerja vsebinsko in tehnično nadgradili. »Obiskovalci se lahko s pomočjo dopolnilnih multimedijskih informacij, kot so filmi, slušne vsebine in interaktivni slikovni materiali sprehodijo po slovenski zgodovini avstrijske Štajerske. Poleg zgodovinskega orisa je poseben poudarek namenjen tudi sedanjosti, različnim aktivnostim od pouka slovenščine do čezmejnih kulturnih projektov.« David Kranzenbinder pa je avtor dokumentarnih filmov s pogovori z osebnostmi z obeh strani meje. »Na ta način sta ponazorjena premostitev meje in sosedstvo v skupnem evropskem kulturnem prostoru.« Zelo dobro obiskana in medijsko odmevna razstava na temo Gledat, kaj delajo je bila pred dvema letoma tudi v programu evropske prestolnice kulture v Mariboru. Zaradi manjšega prostora so avtorji za stalno razstavo v Pavlovi hiši pripravili izbor, ki dovolj dobro ponazarja vsebino in sporočilnost razstave. Kot izjemen dokument moramo omeniti obsežen (prek 200 strani velikega formata) dvojezični katalog, ki v vseh pogledih presega priložnostne publikacije in se umešča med znanstvena dela trajne vrednosti. Katalog, avtorica koncepta je mag. Elisabeth Artl, je odličen učbenik in informator o vsem, kar je povezano s štajerskimi Slovenci v Avstriji. V dogajanje se je s svojo 10-letnico prepevanja vključil tudi Zbor Pavlove hiše, ki ga vodi glasbeni pedagog in zborovodja Bruno Petrischek. Domačemu zboru so se na koncertu ljudskih pesmi pridružili tudi gostje iz Slovenije in avstrijske Koroške. Ernest Ružič Z razstave Sledi/Spuren 1914 - 2014 ROTUNDE NA SLOVENSKEM Rotunde so na Slovenskem posebna zvrst arhitekturnega ustvarjanja in hkrati pomembna umetnostnozgodovinska dediščina, ki je zagotovo vredna posebne pozornosti. Pri tem gre za gradnjo središčnih stavb, s centralnim tlorisom – rotunda (lat. rotundus, okrogel). Gre pretežno za sakralne stavbe, v naši deželi pa se s temi arhitekturnimi tipi srečujemo redkeje. Te, s katerimi se seznanjamo tokrat, pa segajo precej daleč v preteklost, v čas romanike, nekatere so celo še starejše. To so rotunde v Selu v Prekmurju, v Spodnji Muti na Koroškem, v Libeličah pri Dravogradu, v Mokronogu na Dolenjskem ter rotunda v Kopru. In ker ima tista v Selu v Prek-murju dvojni umetnostnozgodovinski pečat – arhitekturni in slikarski – ji dajem prednost. Zgrajena je bila v 13. st., medtem ko je v zgodovinskih virih posredno omenjena komaj leta 1365. Kot vaška kapela ni bila niti v tedanjem pravnem niti v gospodarskem pogledu tako pomembna, da bi jo posebej omenjale stare listine. Ker je bila zgradba preko stoletij v zelo slabem stanju, so jo v 19. stoletju restavrirali. Njen glavni del predstavlja centralni prostor, pokrit s skodlasto streho ter novejši dodatek z zvonikom. Iz kamna je oblikovan nekakšen stavbni podstavek, vse drugo pa je zaradi značaja tal grajeno iz opeke. Srednji vek je vsaj pri nas za zidavo vedno uporabljal gradivo iz neposredne okolice gradbišča. Valjasta stena rotunde je razčlenjena s plitvimi izstopajočimi, pokončnimi pasovi ali lizenami, zaključuje pa jo bogat podstrešni venec. Vhod v stavbo je na južni strani. V notranjosti se srečamo z opečnatim tlakom in le-ta daje prostoru prijetno mehkobo in barvno toplino. S strani restavratorjev pa se predvideva, do so bila tla nekoč iz zbite gline – domačini jo marsikje uporabljajo še danes in jo imenujejo »serteu«. Valjaste stene razčlenjuje deset pritličnih, polkrožno zaključenih plitvih stenskih vdolbin. Te poživljajo stavbno lupino, rabile pa so se tudi za sedeže obiskovalcev pri verskih obredih. Sredi 14. st. so se ustvarjalci odločili za delno poslikavo prostora. Po ohranjenih ostankih sodeč, so bile te poslikave omejene zlasti na severno steno nasproti vhoda, verjetno pa je bila poslikana tudi oltarna apsida. Kljub delni ohranitvi lahko spoznamo, da gre za Pohod in Poklon svetih treh kraljev. V 15. st. so vso notranjščino selske rotunde na novo poslikali. Po stenah so v živahnih barvah nizali različne svetopisemske slikarske teme. Žal pa so tudi te umetnine deloma okrnjene, sicer bi se po kvaliteti lahko kosale celo s tistimi v Hrastovljah (Mrtvaški ples ipd.). Na vrhu kupole je naslikana velika mandorla (v krščanski umetnosti je to sij, ki obdaja celotno postavo), ki je uokvirjena z mavričnim trakom, v njej stoji na eni strani Kristus kot kralj vesolja, drugo polovico pa izpolnjuje kompozicija sv. Trojice v posebni ikonografski inačici Prestola milosti. Levo in desno od njiju sta naslikana Sonce in Luna. Ves prazen prostor okrog mandorle izpolnjujejo simboli evangelistov z napisnimi trakovi. V spodnjem pasu, prav tako v kupoli, so nanizani posamezni prizori iz pasijona, od katerih je zadnji prizor nošenje križa. Na povsem spodnjih delih sten se poslikave niso ohranile. Izjema so le polkrožne vdolbine, kjer so posamezni svetniki in svetnice, ki pa jih je upodobila druga roka kot že vse prej omenjene. Na poti proti Štajerski in Koroški se nahaja kraj Spodnja Muta. Tam stoji cerkvica – rotunda, posvečena sv. Janezu Krstniku. Zgradbo, ki ima okroglo ladjo, lepo skodlasto streho z nadstrešnim stolpiščem, naj bi leta 1052 posvetil papež Leon IX. Stavba, kakršna je pred nami danes, je prestala veliko sanacijskih opravil. Odstranjene so namreč vse predhodne prezidave, zgradba pa je zaradi številnih razpok povezana z jekleno vezjo. Na zunanjščini je s skodlasto streho rekonstruiran pokrit obhod, kateri je nekdaj obkrožal stavbo. V notranjščino vodi prvotni polkrožni, rahlo podkvasti romanski portal. Središčni prostor prav tako osvetljuje romansko polkrožno okno, medtem ko je prezbiterij osvetljen s trojnim gotskim oknom. Prvotno apsido je v 1. polovici 14. st. zamenjal gotski prezbiterij, kjer stoji romanska zidana menza, levo od vhoda pa je ohranjen kos prvotnega tlaka. Stene prez-biterija so poslikane v zgodnjegotskem slikarskem slogu v tehniki al secco (tehnika stenskega slikarstva, ki se uporablja pretežno na strjenem, z vodo navlaženem ometu). Oltarni nastavek je okrašen s kipi Janeza Krstnika, Janeza Evangelista, sv. Lovrenca in sv. Štefana. Gre pa za rezbarsko delo neznanega avtorja iz obdobja baroka. Iz tega obdobja se v prostoru nahajata še dve umetnini; to sta oljni sliki sv. Jožefa in sv. Lucije z donatorjem. Na zunanji strani prezbiterija pa se je prav tako ohranila baročna freska Janeza Evangelista ter Janeza Krstnika. Proti severozahodnemu delu Koroške prispemo do Libelič pri Dravogradu. Tukaj se srečamo z rotundo, ki pa je nekoč služila drugačnemu namenu kot prejšnji dve. Gre namreč za kostnico. To je zidana dvoetažna srednjeveška zgradba centralnega tlorisa z apsido, ki je preurejena v manjšo pokopališko cerkev. V spodnjem prostoru so zložene kosti, zgornji pa služi za bogoslužje. V ostenju je dvoje zgodnjegotskih oken, oblikovanih v gotski trolist, levo od portala pa je prižnica z enako gotsko profilacijo. Stavba, ki je posvečena sv. Mihaelu, je krita s stožčasto skodlasto streho. Čeprav naj bi nekdanji župnik Vogrinec v arhivu v Dobrli vasi našel podatke, ki nastanek kostnice pomikajo v leto 950, pa med poznavalci prevladuje prepričanje, da so stavbo zgradili med leti 700 in 800. V romanski in predromanski dobi so nam-reč, zlasti v alpskih deželah, stale kostnice na pokopališčih ob vseh župnijskih cerkvah, ki so imele pogrebno pravico. Ker so bila nekdanja pokopališča manjša od današnjih, na njih pa so pokopavali prebivalce iz širših okolišev, je bilo treba grobove zaradi pomanjkanja prostora kmalu prekopati. Kosti iz prekopanih grobov so shranili v kostnice, oz. v njihovem pritličnem prostoru, v nadstropju pa je bila navadno sv. Mihaelu posvečena kapela. Rotunda v Mokronogu na Dolenjskem iz sredine 13. st. nam kaže, kako daleč je v ta del Slovenije, iz Koroške in Štajerske, segel pojav teh majhnih romanskih okroglih zgradb. Od ohranjenih kostnic v Sloveniji pa zavzema prav ta iz Gornjega Mokronoga najvidnejše mesto. S kamnoseško obdelanimi rebri, obočnimi konzolami in okenskimi ostenji je kostnica pravi dragulj v svoji vrsti. Rotunda iz pozne romanike je obokana s sferično kupolo, zloženo v koncentričnih krogih iz lehnjaka, opira pa se na križno potekajoča rebra pravokotnega prereza. Ob koncu našega sprehoda po slovenskih rotundah prispemo še na Primorsko, do rotunde sv. Elije v Kopru. Valjasta sakralna stavba s položno stožčasto streho stoji v jedru srednjeveškega mesta, stisnjena in skoraj skrita med kasnejšimi prizidki. Rotunda je bila zgrajena med 10. in 11. st., saj se pri zgradbi kažejo romanske in celo starejše slogovne značilnosti. Iz Naldinijevega (koprski škof) opisa in starejše literature izvemo, da je bil prvotni vhod na zahodni strani, medtem ko je na vzhodni, kjer je sedaj vhod v rotundo, nekdaj stal »nobile altare« (slavni oltar) s sliko Marijinega kronanja, italijanskega slikarja Benedetta Carpaccia. Sicer pa gre v primeru rotunde sv. Elije za krstilnico. Temeljite predelave je krstilnica doživela v 14. stoletju, ko je bila zgrajena nova opečna kupola in poslikana s podobo Kristusa Pantokratorja (Vladarja). V času baroka je bila barokizirana; dodan je bil prezbiterij, spremenjene so bile okenske odprtine, na stenah in na kupoli pa dodane štukaturne dekoracije. Tedaj je bila krstilnica celo spremenjena v privatno kapelo Karmelske Matere Božje in bazen za krščevanje je bil spremenjen in uporabljen kot grobnica. Med letoma 1933-35 je bila krstilnica ponovno obnovljena po načrtih arhitekta Ferdinanda Forlatija. To so torej slovenski vidnejši, vsekakor pa ne edini primeri rotund. Čeprav je bila nekoč ta gradbena disciplina sama po sebi umljiva, je danes treba o njej govoriti in jo predstavljati vsem tistim, ki jim je mar za našo umetnostno preteklost. V njej moramo videti eno izmed temeljnih opor naše prihodnje, morda prav tako kreativne stopnje likovne kulture. Mojca Polona Vaupotič Kristusovo življenje, rotunda v Selu Rotunda v Selu (Goričko) Rotunda v Spodnji Muti OD SLOVENIJE… Če vsi vküp prijmemo, té vse leko rejšimo Sto je gé najbole naprej valaun? Pismo iz Sobote Predsedstvo, tau so člani, steri vodijo Drüštvo porabski slovenski penzionistov, je vküp bilau pozvano 10. juliuša na delovni djilejš. Od 12 redni članov je leko prišlo 9, namesto trej so pa prišli njini namestniki (helyettes). Pozvali smo eške dvej zvöjnašnje ženske tü, aj znamo njino mišlenje pa aj vidita našo delo. Na delovnom djilejši smo meli 7 dnevni rédov. Najprvim smo ocenijli prauško z izletom v Budimpešto. Nisterni senički člani so prej prosili, aj njim drgauč nej trbej vnoči domau titi z rednim busom, oni raj vcuj plačajo k ceringi. Tisti par lidi, steri so se podali, ka do se pelali s cugom, so žau, zadjen tau programa dola zaostali, ka so na ranejši cug meli karte, kak smo se tau doma z njimi zgončali. Nisterni bi se radüvali, so čakali, ka bi bila slovenska meša tü. Tau smo v pismi, gde smo vse informacije, od programa do konkretni cering, vse dola napisali, vsakšomi že doma dali na znaje. Gospaudi Merklini se je posaba zahvalilo, ka so v Matjaževi cerkvi ta naprajli ogled cerkve za šenki. Vsejm, steri so kaj včinili pri tauj pauti, od gospauda poslanca Rogana, gospauda Merklina do podpredsednice Marijane Kovač smo se posaba zahvalili. Pautno ceringo je plačala Slovenija, zakoj smo fejs hvaležni, vse drügo je šlau na svojo ceringo. Nej pitanje, ka po tejm mo samo tak leko meli tašne poti. Drüga pa najbola fontoška tema je bila, kakšen program bau na pikniki v Andovci, ka vse je tanapravleno, kakšno pomauč dobimo od predsednika andovskoga drüštva pa kak smo se zglijali o tejm vsi vküp. Letni program de v nedelo, 10. avgustuša v Andovci v Porabskoj domačiji. S seničkoga tala se lüstvo notra pripela s podnešnjim rednim avtobusom, posaba zapovedani bus de z Varaša kraj pelo v 13.30 vöri. S števanovskoga tala so se vodje tak vzele, ka de se tisto lüstvo s cerkvenim avtobusom prejk pelalo. Od 14.00 vöre se vsakši pofriška z mrzlim pitim, se ta povej podraubnoma program pa drüge informacije od toga djilejša. Po tistim nam med špancejranjom na friškom lufti predsednik Porabskoga kulturnoga in turističnoga drüštva Karči Holec vse tisto naravno bogastvo nota pokaža, ka majo. Za pod paté valaun muziko de igro Ludvig Nemec, večerdjo pa sküja priznan varaški küjar. Nazaj se dé kau-lek 19.00 vöre. Program tak leko vöspelamo, ka steri pridemo, vcuj plačamo 800 forintov na večerdjo, plačamo muzikanta pa se za piti tü sami brigamo. Zakoj? Tisti trifrtale milijon forintov nam fali, ka je dugi lejt davala Zveza. Zvöjn toga smo si zgončali male poletne programe, gora smo vzeli tri nauve mlade penzioniste, sterim se fejs radüvamo. Tau tü, kak moramo delati dosta bola s predsedstvom, bola aktivizirati člane. Bilau je guča o tom tö, kelko pejnaz mamo, kak spravlamo pejnaze pa namesto žaurganje kak brodimo z dobrodelnim prispevkom (jótékonysági hozzájárulással) pejnaze vküp sprajti za drüštvo. Klara Fodor, predsednica Foto: Nikoletta Šulič Nika vas prositi moram. Nej biti namé čemerni zavolo moje šege, zatoga volo, ka rad začnem s tejm: »Inda svejta je vse ovak bilou.« Depa, v tom mojom pismi ne morem ovak začnoti. Na, nekak drugi bi leko vcejlak ovak začno, depa, ge sam tak navčeni. Od koga? Ka ge vejm. Leko od vsej tisti starejši lidi, ka sam je od indasvejta z velkimi lampami, očami pa vüjami poslüšo. Zatoga volo aj že dun začnem s tejm. Ja, indasvejta je nabole naprejvalaun tisti človek biu, steri je emo vrle roke, bistro glavou pa vörno düšo. Ja, tak je indasvejta bilou. Gnesden je tou že nikan daleč vkraj odišlo, se je skur vcejlak tapozabilo. Vrle pa krepke roke so skur nika več nej vrejdne. Samo za tou so eške gé, če doma ali pa pri pajdašaj kaj obredijo. Ka bi človek od nji leko živo, si pošteni krüj slüžo, od toga skur guča ne more biti. Gnes se vcejlak ovak krüj, škem prajti, pejnezi slüžijo. Bistra glava je gnesden ranč tak nej tak naprej valaun, kak je indasvejta bila. Kak koulak sebe gledam, vse bole vidin, ka se človek nouri mora rediti pa njemi po tejm boukše de v žitki. Gda ništerne naše muzikante poslüšam, sam v tou najbole gvüšen. Tou, kakšne norije se gnes popejvajo, takšo eške nej bilou. Vejkša je norija, bole pejnezi vküper letijo. Po tejm so na redej vsefele humoristi. Tiste najboukše kuman eške čüješ, sumarov so pa puni tevenge pa radioni. Ka od filmov ranč ne gučim. Mamo takšne, ka po cejlom svejti po festivalaj odijo, vsefele nagrade dobijo, doma pa je lidge kuman gledat pridejo. Gda pa se kakši takši naredi, v steron po vsej sili norijo tirajo, se lidge bijejo za tou, ka ga dejo gledat. Ja, norija pejneze nosi, nej pa kaj čednoga. Pri knigaj je ranč tak gé. Pamet je nikan indrik odišla. Tou pa, ka so drage, kak bi zlate bile, od toga ranč neškem rejči tametati, ka je tou zamansko delo. Kak vögleda, je gnes najbole naprej valaun vcejlak drugo delo, kak je inda bilou. Depa, zvün toga, ka sam že doj djau, ka aj človek dela, ka de nikšen asek emo? Za politiko sam nigdar nej biu. Tou je gnes najboukša slüžba, depa, če človek šké tadale nikšno poštenje meti, boukše, ka se ta nut ne mejša. Tadale je trno naprej valaun gé horoskope pa takše delati. Toga na teveni, na radioni pa prejk telefona dosta geste. Pri tom deli se pejnezi samo vküper sipavajo. Tou bi leko dober biznis biu, samo kcuj bi trbelo priti. Tadale bi leko biu menedžer tö. Depa, nega več kaj dosta dela. Naši menedžeri so vse na nikoj djali, tak ka več skur ene firme nega, ka bi leko šou za menedžera. Tü sem dosta prekesen. Škoda, napuno bi si bukso do konca žitka pa zdaj ne bi od toga brodo, kak tadale živeti. Leko pa bi si vcejlak nika nouvoga vözbrodo. Nika takšnoga, ka si je eške niške nej. Depa, zagnouk mi nika takšnoga čednoga v glavou ne spadne. Tak mi ostane samo tou, ka mo norije začno tirati. Tak trno popularen leko gratam. Vse žute novine do od mene pisale, lidge do me radi meli, vsi do me poznali, za menov lejtali. Je pa eške nika drugo, ka bi leko delo. Na, tou je ranč nej kakšo delo, depa, dun. Leko bi grato kriminalec. Tak tö v žute novine pridem. Pa nej samo tou! Birouv me v vouzo pošle, moj fiškališ pa nika takšnoga vönajde, ka sam nika nej kriv. Po tejm mi eške plačati morajo, ka sam v vouzi biu. Že včasi po tejm znouva kaj kriminalnoga včinim, moj fiškališ pa zdaj tö nika takšnoga vönajde, ka je tou nikak drugi napravo, nej pa ge. Tou leko gnes pri nas vsikši den vidiš pa čüješ. Ja, kriminal, tou de za mene. Na, bi bilou za mene, samo če bi nej tak prekleti straj emo. Miki Predsednik države se je srečal z zmagovalcem volitev Najverjetnejši mandatar Miro Cerar je po srečanju s predsednikom države Borutom Pahorjem dejal, da če bo vse steklo v normalnih okvirih, bo vlada imenovana v drugi polovici septembra. Cerar je tudi dejal, da so bile volitve legitimne in da v zvezi z volitvami ne moremo pristati na ultimate. Glede imenovanja slovenskega komisarja v Bruslju je opozoril, da se mora vlada o tem posvetovati »z nami in drugimi strankami«. Ta hip še nima imena zanj, o tem se bodo posvetovali v stranki SMC in ga sporočili vladi, če bodo za to vprašani. Pahor je sicer slovensko politiko pozval, da mora ustvariti ozračje sodelovanja ter da mora stopiti skupaj in delati v dobro ljudi. Meni namreč, da bi bilo zelo slabo za državo, če bi del poslancev blokiral delo parlamenta. Sicer pa je predsednik države tisti, ki državnemu zboru predlaga kandidata za mandatarja za sestavo nove vlade. To mora storiti najpozneje v 30 dneh po ustanovni seji državnega zbora. Začele so se parlamentarne počitnice Začele so se parlamentarne počitnice, ki bodo uradno trajale do začetka septembra, vendar se bodo poslanci sestali na najmanj eni seji, in sicer na ustanovni seji novega sklica parlamenta, ki bo predvidoma 1. avgusta. Poslovnik državnega zbora določa, da se redne seje sklicujejo v času rednih letnih zasedanj državnega zbora, to je med pomladanskim zasedanjem med 10. januarjem in 15. julijem in med jesenskim zasedanjem med 1. septembrom in 20. decembrom. Sedanja sestava državnega zbora se je sicer od konstituiranja 21. decembra 2011 sestala na 25 rednih sejah in 71 izrednih. Predsedstvo Drüštva porabski slovenski penzionistov … DO MADŽARSKE Števanovske pevke pele v Telčah »Ilojca má čalejrsko mauč« Mlade lončare zovéjo vsikšoga juniuša že deveto leto v Števanovce. Na lončarskom tabori je čaka dosta vseféle programov, od športa prejk küjanja do izletov, depa najbole važne so rokodelske delavnice, med njimi – tau se vej – lončarska. Mlajši na tabori – iz porabski vesnic pa sausednjoga Goričkoga – dopau-dneva skoro vsikši den delajo na šajbi (vreteni) posaude iz ilojce (gline). »Vlečé je, ka se leko špilajo« - nam je tapravo eden od dvej lončarski majstrov iz Slovenije Štefan Zelko z Lemerja. »Napravijo takše posaude, štere jim ostanejo za večni spomin. V glavnom jim dopistimo, aj naredijo vse po svojoj ideji. Se vej, ka jim pomoremo, ka gvüšno ne vejo včasik vlejčti gor, delati z ilojcov v višino. Vsikši pa bi napravo za domau kakšo vazo ali sklejco. Mi jim pomagamo, uni pa cujdejejo tisto, ka jim je ranč te najbole važno« - je eške cujdau gorički majster. »Najoprvin jim pokažemo, kak more ilojca na srejdo priti. Te se leko eške samo dale dela. Moreš se odlaučiti za formo, če samo prst cujdeješ, dobiš že ovaško posaudo. Takšo tö geste, ka samo zmejs vözbrodiš, ka škéš.« Drügi lončar na taboraj je že več lejt eden škonik tehnike pa fizike s šaule na Gradi Karel Šalamon. Un ranč tak pravi, ka ilojca vlečé mlajše. »Glina má edno čalejrsko mauč, una cuj k naravi, k naturi sliši. Če rejsan je moderna tehnika že vseposedik, človek má potrejbo, ka aj bi v naravi biu. Če se že v mlašeči lejtaj sreča z ilojcov, de se njemi vsikdar vidla. Dobi dobra čütenja, pa vküper rasté z glinov. Gda gnauk zač-ne z ilojcov, je tau kak čemér« - je povödo grački škonik pa cujdau: »Gda čüti material v rokaj, je naša dužnost tá, ka ma pokažemo tehnike, za idejo pa njamo, ka aj go sam vöodeberé.« Takši mlajši so tö bili v tabori, šteri že več lejt nazaj odijo. Vsikšo leto najdejo eške kaj takšoga, ka je briga. »Zakoj vödržimo mi, pedagogi? Nej zavolo sklejc, štere mlajši napravijo. Posaude so samo pomauč, prejk šteri se dosta kaj godi. Mlajši na tabori rastéjo v socializaciji. Sreča se več generacij, menjši pa vekši, depa v geziki so ranč tak mejšani. Gda delajo z ilojcov, se včasik začnejo pogučavati. Mi smo nika nej sigurni (strogi), vse grata spontano. Pri tom je veuka pomauč glina« - je svojo mišlenje tapravo Karel Šalamon. Če rejsan je fanj delati z glinov, samo od njé živeti je sploj žmetno, pravita lončara. »Gvüšno, ka ne moremo mlajšam obečati, ka do leko v vözraščeni lejtaj od toga živeli. Gospodarska situacija v svejti je sploj žmetna. Depa bogastvo je nindrik indrik: mlajši dobijo na tabori düševno bogastvo. Dobro se čütijo, ka so nika lejpoga napravili. Če je nekak düševno pomirjen, leko ležej pride do penez ranč tak« - je raztomačo škonik Šalamon. Majster Zelko pa je cujdau: »S temi šaulami delamo že več lejt. In vidimo, ka šaularge eške itak odijo. Pa vidimo mogauče starejše, šteri se že malo več spravlajo s keramikov. Leko, ka nej na vreteni z ilojcov, liki z drügimi masami. Nika so odnesli od gline, pa zdaj delajo z drügimi materiali.« Zdaj že večlejtna organizatorka tabora, ravnatelica DOŠ Števanovci Agica Holec, pravi, ka je do tega mau eške vsikdar dosta mlajšov prišlo. »Tau je briga, ka leko z ilojcov delajo na vreteni. Škéjo videti, ka se leko s té gline napravi. Gestejo takši, šteri med letom na krožek odijo, depa takši tö, šteri so letos prvič tü« - je povödala glavna organizatorka pa cujdala: »Števanovski šaularge majo gnauk na keden krožek, tam leko napravijo svoje forme, svoje ideje. Depa iz Slovenije ranč tak z veseldjom pridejo.« Za konec je Agica Holec eške tapravila: »Trnok dobro bi bilau, če bi meli lončarskoga majstra v Porabji, zatok mamo té tabore tö. Vüpam, ka šteri pridejo, dobijo dosta pozitivnoga, radi do meli lončarstvo. Nej je pa tau vse, ka delajo z rokami na vreteni, liki je važno ranč tak, ka leko slovenski gučijo. Badva lončarska majstra sta iz Slovenije, zatok čüjejo mlajši cejli den slovenske reči, slovenski guč.« -dm- Madžarska bo zaprla dve veleposlaništvi Po načrtih Ministrstva za zunanje zadeve in zunanje gospodarske stike bo Madžarska zaprla dve veleposlaništvi, in sicer v Estoniji in na Cipru. V obeh državah jih je presenetila odločitev madžarskega zunanjega resorja. Estonsko glavno mesto Tallinn se sklicuje na jezikovno sorodstvo med Madžari in Estonci ter na kulturne in emocionalne vezi med dvema državama. Na Cipru letno letuje in tudi dela več tisoč Madžarov, ki so se – ob morebitnih težavah – lahko obrnili po pomoč na madžarsko veleposlaništvo. Po mnenju predstavnice za stike z javnostmi na zunanjem ministrstvu je zaprtje dveh veleposlaništev v skladu z načrti zunanjega ministrstva, s takoimenovanim odpiranjem na vzhod. Od naslednjega januarja bosta začeli delovati veleposlaništvi v Mongoliji in v Ekvadorju, bodo pa odprli tudi nove generalne konzulate v Rusiji (mesto Kazan), v Nemčiji (Stuttgart in Düsseldorf) in v Vietnamu. Diplomatsko-konzularne naloge na Cipru bo opravljalo veleposlaništvo v Atenah, v Tallinnu pa veleposlaništvo v Helsinkih. Romunija je prav v teh dnevih zavrnila prošnjo Madžarske, da bi odprla konzulat v dveh mestih v Transilvaniji, in sicer v Nagyváradu in Marosvásárhelyu. Dan davčne svobode Dan davčne svobode je bil na Madžarskem 16. julij, kar pomeni, da od tega dneva napraj delamo zase, do tega dneva pa smo delali le za državo. Statistično gledano država v enem letu pobere toliko davkov, da več kot pol leta delamo samo zanjo. Dan davčne svobode je odvisen od davčne obremenitve dohodkov, tako je recimo na Cipru že 21. marca, na Malti in na Irskem 28. aprila. Ob Madžarski je v Evropi le 6 držav, katere doživijo dan davčne svobode v drugem polletju leta. To so: Romunija, Nemčija, Grčija, Avstrija, Francija in Belgija, kjer je ta dan 6. avgusta. Kulturno-športno društvo Telče in Ljudske pevke s Telč so 13. julija priredili etnološko, kulturno družabno srečanje pevcev slovenskih ljudskih pesmi pod naslovom 11. TELŠKA ŽETEV pri Gasilskem domu na Telčah. Srečanja so se udeležile Ljudske pevke Zveze Slovencev iz Števanovcev s porabskimi pesmimi. Gyöngyi Bajzek Karel Šalamon je ovak školnik na šauli v Gradi, dapa že več lejt dela z mlajši na lončarskom tabori Štefan Zelko med šaulskim letom tö odi v Števanovce, gde ima za deco lončarski krožek Srečanje po šestdesetsedmi lejtaj 13. julija, v nedelo se je tak dež lejvo, ka sem nej vö iz autona vido, gda sem se prejk v Števanovce pelo. Za meno je eden drügi auto pelo s slovensko registracijov, steroga so Šanji Matuš pelali. Tau je zamé pa za drüge ranč taša nedela bila kak vse drüge, dapa nej za Šanjina pa za tistoga človeka, šteri so nas v Števanovci čakali. Kak v gledalo poglednem, vidim, ka avto vsigdar bola pomalek pela za menov. ‚Vejn nejso se zmislili, ka bi se zdaj obrnauli, gda smo že v cilji,’ mi pride na pamet, pa dja tö bola pomalek pelam. Istino, če so več deset lejt čakali, zdaj že rejsan nejma smisla, ka bi silo meli, mislim dja, dapa tau je nej tak, tau dobro vejm. Šanji tau srečanje fejst, fejst čakajo, najbola pa od tistoga mau, gda so že znali, sto je te človek. Njigva zgodba se nin tam na začetki petdeseti lejt začne. Antal Zetek, rojeni v Andovci, so na Gorejnjom Seniki notaroš bili, pa po drugi svetovni bojni, gda je Rákošina režim biu, so tü njali daum, ženo Katico, sina Zolija pa so odišli iz rosaga. Mogli so, zato ka so že oni bili na vrsti, če bi nej odišli, te bi je preganjali kak dosti drügi njigvi padašov v tistom režimi. Najprvin so v Jugoslavijo (v Slovenijo) šli, v Dolence, gde so skur dvej leta živeli, pa v Soboti v pisarni so bili v slüžbi. Tam so se Antal spoznali z edno ženskov, stera se je Matuš pisala. Dapa Antal so nej steli v Jugoslaviji ostati, najprvin so v Avstrijo šli, pa te tak v Francijo, gde so potejm živeli. Petdesetšestoga leta, gda je pri nas revolucija bila, sta žena pa sin Zoli možnost mela, ka sta leko prejk granice v Avstrijo, od tistac pa v Francijo za očov odišla, pa te tak je že družina znauva vküper bila. Leta 1947 se je naraudo eden pojbič v Dolenci, Aleksander Matuš se je zvau, dapa on je očo nikdar nej vido pa ranč nej pozno. Vesela mlada lejta je emo tam, istino, ne vej, zaka, dapa mati ga je nej marala. Po osnovni šauli je samo dva mejseca z njim bila mati, ovak je pri babici pa pri dedeki gorraso z dvöma teticama. Gda se je tetica Miča oženila, ona je fejst falila Šanjini, ešče gnesden njau bola za mater ma kak pravo mater. Ešče gnesden vsakšoga pozna v Dolencaj, samo ma imena dostakrat sfalijo, če se sreča z nekakim, zato ka k sodakom je v Ljubljano odišo, potistim je pa več nej živo v Dolencaj. Po vojski je v Soboti živo pa se je spozno z edno ženskov, štero je vzejo, dapa nejsta dobro živela pa sta raznok šla. Sedemdesetausmoga leta se je spozno z edno ženskov iz Predanovec, pa sta do leta 2014, dočas je nej mrla, vküper živela. Cejlak do leta 2010 je Šanji od svojga očo sploj nikanej znau, samo vüna ma je šegau mejla prajti, ka je mali Zetek, dapa te je on ešče sploj nej znau, zaka njema tau pravijo. Gnauk, gda je v Andovci odo pa so ma tam pokazali edno kučo, štera se tak zove, ka Zetek, je začno on zmišlavati pa spitavati. Ne vej, zaka, dapa potejm, gda je tam ta odo, je vsigdar tak čüto, kak bi ga ta kuča vlekla, vsigdar je tau kučo gledo, tau njega bola vlejklo kak njegva sestra, s šterov skur niši stikov nej emo. Dočas, dočas je spitavo, ka je gnauk zvedo, ka tistoga Antala Zeteka, šteri je v Francijo odišo, sin eške žive, pa na leto gnauk šegau ma v Andovce priti. Tau je tö zvedo, ka sta se njegva mati pa te Antal Zetek poznala, dobro poznala, pa nej trbelo doste logike, ka zaka so njemi Zetek gučali. Tak je te zvedo, ka te človek je biu njegvi oča. Potejm je že samo den nauč na tejm zmišlavo, kak bi se leko, če rejsan samo prvič pa slednjič, bar gnauk v življenji srečo s svojim paubratom pa najšo svoje korenine, zato ka zvün njega že tak nikoga nejma na tau svejti. Kak proti dveri staplava s Šanjijem Matušom v Števanovci, ozajek za menov pravijo. »Vejš, kak sem čako tau srečanje, pa itak kakšni straj mam, cejlo nauč sem nej mogo spati.« Pa kak so tau taprajli, sva že tam stala pred paubratom, pred Zolinom Zetekom. Dja malo znak stanem pa je samo gledam, ranč tak onadva tö eden drugoga. Za par momentov si v rokau segnata pa se obimata, kak če bi se že dugo lejt poznala. Po šestdesetsedmi lejtaj se zdaj vidita prvič, telko vse bi leko pitala, dapa samo malo vprašanj sta mela. Pa rejsan, ka bi leko pitala, vsakši po svoji pauti odo, tak ka ranč nej znau, ka ma nin enga paubrata. Tau srečanje je vejn na Šanjija bola vplivalo, oni so samo gledali Zolina, pa so vejn ranč nej dali valati, ka se njim je spunila ta velka želja. Na kratki sta zato obadva tapravla svojo življenje, pa tau, kak sta vesela, ka sta se srečala, pa vüpata, ka tau srečanje je nej slejdnjo bilau. Sploj pa zato, ka so Zoli pozvali Šanjina k sebi domau v Francijo. Karči Holec Paubrata Zoli Zetek (z lejve) pa Šanji Matuš sta se prvič srečala Šanji (s prave) z Zolina držino (z ženov, sinaum pa vnukom), stera je prišla domau na gledanje iz Francije Na starom zdavanjskom kejpi je malo dejte Zoli Zetek. Drži ga mati Katica Markovič. Za njima stogi njegvi pa Šanjina oče Antal Zetek Zoli kak mladi pojep z materjov Katico Markovič pa očom, Antalom Zetekom Peskovci: Starodobniki desetič Velki bau-bau Oskar S PISKOM LOKOMOBILE SE JE ZAČELO JUBILEJNO SREČANJE Pravijo ka je bau-bau tisto, ka vanej nika nega, znoutraj pa je prazen gé. Depa, geste eden najbole istinski bau-bau. Zové se Oskar. Tou je nej tisti bau- bau, s sterin postrašüvajo mlajše: Če ne boš vrli, te bau-bau odnesé. Naš Oskar se za trno velkoga drži, depa, un je vcejlak mali bau-bau,nika nej vekši od napršnjaka. Društvo ljubiteljev starodobne tehnike so v Peskovcih leta 2004 ustanovili v stare kmetijske stroje, predvsem traktorje, zagledani ljudje na čelu z Dragom Abrahamom, tudi predsednikom Oldtimer kluba Abraham. Na desetem, jubilejnem srečanju, se je zbralo blizu 200 ljubiteljev traktorjev, ki so pred pol stoletja ali še prej, pomenili sodoben, če že ne najsodobnejši rezultat tehnike, zdaj pa jih lastniki čistijo in polirajo, predvsem pa vzdržujejo, da bodo doživeli čim višjo starost. Kar lepo število traktorjev je bilo, ki so presegli pol stoletja, nekaj pa tudi takih, da bi lahko z njimi takoj šli orat njive. Kot že nekajkrat doslej, so na jubilejno srečanje pripeljali pokazat traktorje-starodobnike iz Avstrije, največ iz okolice Radgone in celo Predarlskega, iz obmejnih krajev Madžarske in Hrvaške. Tudi lepo sončno vreme je prispevalo, da je bilo med traktorji zelo živahno kar nekaj ur; med obiskovalci so bili mladi in starejši, ne samo iz kmečkih, marveč tudi iz mestnih okolij. Tisti, ki jih je Oldtimer klub Abraham povabil, da povedo kaj ob jubileju, župan gornjepetrovske občine Franc Šlihthuber in drugi, so zlasti poudarjali, da ljubitelji starodobnikov skrbijo za prenos prepoznavnosti kmetijskih strojev, kakršni so bili nekoč, na mlade rodove. Pri tem ne gre prezreti, da je potrebno v obnovo traktorja ali drugega kmetijskega stroja vložiti veliko truda, znanja in pogosto tudi denarja. Za začetek dogajanja je zapiskala zelo stara lokomobila, kakršne so davno nazaj poganjale mlatilnice. Martin Kramberger iz Slovenskih goric je lastnik lokomobile iz leta 1927, kar je v tehničnem smislu parni stroj. Lokomobilo in mlatilnico so morali s konjsko ali kravjo vprego prepeljati od soseda do soseda, kjer je bila mlačev rži, pšenice, ovsa in ječmena. Z razvojem so imele novejše lokomobile prenos na pogonska kolesa in se premikale same, kar je kmetom močno poenostavilo mlačev. Podobne lokomobilam so (bile) železniške lokomotive, ki ponekod v Evropi, tudi v Sloveniji, še vozijo muzejske vlake. Kako so sopihale s Hodoša proti Murski Soboti in naprej vse tja do leta 1968, se spominjamo mnogi, ki smo se z vlakom vozili po tej progi. Ampak, to so (zgolj) nostalgični spomini, brez katerih pa ne gre, tudi pri lastnikih obnovljenih in vedno lepo očiščenih starodobnikih, kaj starodobnikih, recimo jim kar traktorjih iz naše mladosti. E. Ružič Velki stra Mali bau-bau Oskar se za velkoga drži. Mali je kak napršnjak, depa, kak aj njemi stoj tou povej? Kak aj njemi stoj povej, če pa vsikši vej, kak je s tejm. Vsikši vej, ka je bau-bau znoutraj prazen gé, venej ga pa nega. Naš Oskar pa si toga ne da valati. Za sebe je najvekši gé. Zatoga volo tadale ojdi koulakvrat, aj dun nekakoga postraši. V tom svojom deli se je do enoga rama privlejko. Mlajši so se koulak njega naganjali, kak tou mlajši šegou majo. Raščali so, kričali, kakšo dejte je zmejs djoukalo, mama pa se je zavolo vsega toga tam nut v rami čemerila. Mer je škela meti. »Zdaj pa ste mi že više prišli! Tak včasin tiüma ostanite ali pa vnoči bau-bau po vas pride!« Mlajši so rejsan bole merni gratali, Oskar pa trno gizdavi. Kak bi pa ovak leko bilou, vej pa so se že vodne postrašili. Samo so čüli rejč bau-bau pa so vcejlak ovakšni gratali. »Že vodne stra majo. Kak de eške vnoči,« se je cejli srečen potegno nut v lado. Tam de čako, aj se nouč na zemlou pisti. Nouč je prva prišla, kak si je brodo. Mlajši so večerdjo pogeli, se mujli, v postelo pa so nej pa nej škeli oditi. »Ka sam prajla?! Tak brž se mi v postele spakejrajte ali pa rejsan bau-bau pride,« je mama že na kraji bila s strplenjom, ata pa je tadale novine šteu. »Buma, pride pa vas odnese.« Tou je nouta za Oskarove vüje! Kuman, kuman je čako, aj se posvejt vgasne. Že se je škeu vö iz lade potegnoti. Že bi skur tavö prišo, gda se najmlajšo dejte zglasi. »Ka, rejsan bau-bau pride?« »Ka bi pa nej. Pod postelo te čaka. Samo na tebe čaka, ka te za nogou zgrabi pa te po tistom v najbole globko črno lüknjo nut potegne,« ga je postrašüvo starejši brat. Oskar je že skur skoučo pa začno vse poprejk postrašüvati. Že bi skur začno, če bi se nej sam postrašo. »Maaaaaamaaaaaaaa,« je skričalo najmlajše dejte tak na glas, ka se je Oskar od straja najbole globko v lado potülo. »Maaaamaaaaaa, kmica je gé! Straj me je, ne morem spati,« je najmlajše raščalo tadale. Zdaj je dun oča naprej stoupo. Čemerasto je dveri gor oupro. »Zdaj pa dojde! Spati trbej pa enjajte že s tejm postrašüvanjom! Nikšnoga bau-baua nega. Če ste vrli, ga nega. Samo gda ste lagvi, po tejm geste. Se razmejmo?« Škeli ali nej škeli, so razmeli zatoga volo, ka je ata tak zapovedo. Samo Oskar je od toga nika nej škeu čüti. Če bi vedo gučati, bi un tomi ati že povedo, kak je s tejm na tom svejti. Un je bau-bau pa če so mlajši vrli ali pa so nej. Najraj bi vö iz lade skoučo pa bi ga pošteno postrašo. Depa, vözraščeni lidgé se ne postrašijo tak brž. Nejsta dvej minuti ta odišle, že je najvekši brat znouva začno. »Naš ata nika ne vej. Ge pa vejm, kak bau-bau eške vsigdar čaka samo na tebe pa eške na koga ranč tak. Čaka pa li samo čaka, aj te zgrabi pa te tak nagnouk več nede.« Mlaše je že skur znouva zač-nolo mamo zvati. Že je lampe na velke mejlo gor oprejte. »Če samo eške gnouk mamo pozoveš, ti tou bau-bau nigdar ne odpisti. Un najraj takšne boječe mlajše ma. Je pogej, samo čunte vöplüne.« Deklička je brž lampe zaprla pa si koco prejk glave potegnola. Za njou sta tou naprajla eške dva brata. Tisti starejši brat pa starejša sestra sta se samo naraj smedjala. Trgé najmlajši so tak nut pokriti trpetali v straji, samo aj bau-bau ne pride. Oskari tam nut v ladi vse srcé popejva. Srečen je, kak se tou na rejdki godi. »Na, od mene samo gučijo pa so vsi do kraja pa eške bole postrašeni. Kak bi eške bilou, če bi ji ge sam postrašüvo.« Tak si je povedo, po tejm pa trno sladko zaspo. Miki Roš Ko je zapiskala lokomobila letnik 1927 lastnika Martina Krambergerja, se je prireditev ob 10-letnici Oldtimer kluba na travniku ob peskovskem vaško-gasilskem domu lahko začela. Sicer pa je fotografijadovoljzgovorna,kolikotraktorjevsejezbralov Peskovcih. Vsekakor pohvala Dragu Abrahamu in vsem, ki so sodelovali pri organizaciji jubilejnega srečanja! Muzej Avgusta Pavla Obiskovalce pričakuje od torka do sobote od 11.00 do 15.00 ure. Skupine sprejemajo tudi zunaj delovnega časa, prijavite se lahko po telefonu 94/554-128. Vstopnina za odrasle: 600 forintov ali 2 evra, za dijake in upokojence: 300 forintov ali 1 evro. Za šolske skupine prirejajo tudi delavnice. PETEK, 25.07.2014, I. SPORED TVS 6.40 POLETNA SCENA, 7.10 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.40 SVALBARD - ŠPICE SPITZBERGNA, DOKUMENTARNI FILM, 11.55 ETIOPIJA: OAZA NEDOTAKNJENOSTI, DOKUMENTARNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.50 POLNOČNI KLUB: PRIHODNOST SLOVENIJE, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.20 MOJA SOBA: DIJAŠKI DOM TABOR, RESNIČNOSTNA ODDAJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 POLETNA SCENA, 17.45 SAM SEBASTIAN: ŠESTI ČUT, 18.05 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 18.35 MILI IN MOLI: DAN ŽIVALI, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ALPSKI VEČER V BOHINJU 2014, 21.25 MED VALOVI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT, 22.55 POLETNA SCENA, 23.20 POLNOČNI KLUB: CILJ - DVOMESTNO ŠTEVILO, 0.30 DNEVNIK, 1.00 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFO-KANAL PETEK, 25.07.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI KANAL, 9.10 ZABAVNI KANAL, 13.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.35 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR, 14.35 MIGAJ RAJE Z NAMI, ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE, 15.00 KOLESARSTVO - DIRKA PO FRANCIJI, 17.45 MOSTOVI – HIDAK, 18.15 OTROCI SOCIALIZMA, ZAMENITE MI GLAVO, DOKUMENTARNI FILM, 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 KOŠARKA - PRIJATELJSKA TEKMA: SLOVENIJA : GRUZIJA, 21.45 STARA NERGAČA (II.): ZMENEK V TROJE, ANGLEŠKA NANIZANKA, 22.15 ANTONINOVI DROBCI SPOMINOV, FRANCOSKI FILM, 23.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.30 ZABAVNI KANAL * * * SOBOTA, 26.07.2014, I. SPORED TVS 6.10 ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.55 KINO KEKEC: NAVIHANI BRAM, NIZOZEMSKI FILM, 12.15 MLADI LEONARDO: MAČKA IN MIŠ, ANGLEŠKA NADALJEVANKA ZA MLADE, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.25 TEDNIK, 14.20 PRAVA IDEJA! 14.50 MED VALOVI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 15.15 SLOVENSKI MAGAZIN: VIPAVSKA DOLINA, 15.50 NUTRIJA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 16.20 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.15 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 17.40 DELO V NAJTEŽJIH RAZMERAH: BABICA V LIBERIJI, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 18.30 OZARE, 18.40 VSE O ROZI: VODA, VSEPOVSOD VODA!, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 POIROT: HERKULOVI PODVIGI, ANGLEŠKA NANIZANKA, 21.35 NA POLJIH FLANDRIJE, BELGIJSKA NADALJEVANKA, 22.30 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.05 POLETNA SCENA, 23.30 INŠPEKTOR BANKS ( II.): NENAVADNA ZADEVA, ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 1.00 OZARE, 1.10 DNEVNIK, 1.30 UTRIP, VREME, ŠPORT, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFO-KANAL SOBOTA, 26.07.2014, II. SPORED TVS 9.00 POLETNA SCENA, 10.15 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV, 10.50 POLNOČNI KLUB: CILJ – DVOMESTNO ŠTEVILO, 12.10 KJE S’PA TI DOMA?: OSNOVNA ŠOLA BIZELJSKO, ODDAJA TV MARIBOR, 13.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA MADŽARSKE - KVALIFIKACIJE, 15.05 KOLESARSTVO - DIRKA PO FRANCIJI, 17.45 NOGOMET - SVETOVNO PRVENSTVO, ČETRTFINALE, 4. TEKMA: NIZOZEMSKA : KOSTARIKA, 20.00 KOŠARKA - PRIJATELJSKA TEKMA: SLOVENIJA : UKRAJINA, 22.00 ODBOJKA NA MIVKI, 0.00 MED VALOVI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 0.25 ZABAVNI KANAL * * * NEDELJA, 27.07.2014, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.30 KAPITAN SABLJEZOBI, VLADAR SEDMIH MORIJ: VREČA ZLATA, NORVEŠKA OTROŠKA NADALJEVANKA, 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI: DAN ZNAKOVNEGA JEZIKA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.20 ZBOGOM, OROŽJE, AMERIŠKI FILM, 15.55 CESAR FRANC JOŽEF IN 1. SVETOVNA VOJNA, AVSTRIJSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.15 MIRANDA (II.): NOVA JAZ, ANGLEŠKA NANIZANKA, 17.50 KOMISAR REX (XI.): ZARADI ZVEZD, KOPRODUKCIJSKA NANIZANKA, 18.40 MUCIKA: DŽUNGELSKI METULJ, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 VONJ DEŽJA NA BALKANU, SRBSKA NADALJEVANKA, 20.55 INTERVJU: STANISLAV VENIGER, 21.50 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.20 POLETNA SCENA, 22.45 DNEVNIK NEKEGA NARODA: BALKANSKA KRČMA, DOKUMENTARNA SERIJA, 23.30 SLOVENSKI MAGAZIN: VIPAVSKA DOLINA, 0.00 DNEVNIK, 0.25 ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 0.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 INFO-KANAL, NEDELJA, 27.07.2014, II. SPORED TVS 8.20 POLETNA SCENA, 9.35 SLOVENSKI MAGAZIN: VIPAVSKA DOLINA, 10.10 TURBULENCA: VARNO NA SPLETU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 10.45 UGRIZNIMO ZNANOST: KONOPLJA, ODDAJA O ZNANOSTI, 11.00 KOROŠKA POJE 2014: ‘BOGU V ČAST, LJUDEM V VESELJE’, 2/2, 11.45 SEBASTIAN BERTONCELJ, SIMFONIČNI ORKESTER RTVS IN EN SHAO (DMITRIJ ŠOSTAKOVIČ: KONCERT ZA VIOLONČELO ŠT. 1), 12.30 ALPSKI VEČER V BOHINJU 2014, 13.50 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA MADŽARSKE, 16.05 ODBOJKA NA MIVKI, 17.00 KOLESARSTVO - DIRKA PO FRANCIJI, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 NOGOMET - PRVA LIGA: DOMŽALE : CELJE, 21.55 HITROST: ISKANJE IZGUBLJENEGA ČASA, NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 23.30 KULTNI ALBUMI: NEVER MIND THE BOLLOCKS HERE’S THE SEX PISTOLS, 0.25 ZABAVNI KANAL * * * PONEDELJEK, 28.07.2014, I. SPORED TVS 6.50 POLETNA SCENA, 7.15 UTRIP, 7.30 ZRCALO TEDNA, 8.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.30 ČAR POEZIJE OMARJA HAJAMA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.50 POLNOČNI KLUB: CILJ - DVOMESTNO ŠTEVILO, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 POLETNA SCENA, 17.45 ZDRAVJE SLOVENCEV: (NE)VARNOST KOZMETIKE, DOKUMENTARNA SERIJA, 18.10 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 18.40 KNJIGA O DŽUNGLI: NORČIJE, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 20.55 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT, 22.55 POLETNA SCENA, 23.20 UMETNI RAJ: FILMSKI USTVARJALCI, 23.50 SLOVENSKA JAZZ SCENA: KURT ELLING (VOKAL) IN LAURENCE HOBGOOD (KLAVIR), BIG BAND IN SIMFONIKI RTVS, DIRIGENT MICHAEL ABENE, 2/2, 0.50 DNEVNIK, 1.15 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFO-KANAL PONEDELJEK, 28.07.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI KANAL, 8.45 ZABAVNI KANAL, 16.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 17.00 MED VALOVI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 17.45 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.15 INTERVJU: STANISLAV VENIGER, 19.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 VZHODNOBERLINSKA SAGA (I.): OPERACIJA JUNIJSKA NOČ, NEMŠKA NADALJEVANKA, 20.50 SHETLANDSKE SKRIVNOSTI: ZAKOPANE SKRIVNOSTI, ŠKOTSKA MINI-SERIJA, 22.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 23.35 ZABAVNI KANAL * * * TOREK, 29.07.2014, I. SPORED TVS 6.40 POLETNA SCENA, 7.10 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.30 KRAŠKA HIŠA NA ROBU ČASA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 12.00 PRISLUHNIMO TIŠINI: DAN ZNAKOVNEGA JEZIKA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 12.25 J.HAYDN: SIMFONIJA ŠT.49 LA PASSIONE, KOMORNI ORKESTER SLOVENICUM IN UROŠ LAJOVIC, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 STUDIO CITY, 14.30 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA - BARANGOLÁSOK, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 POLETNA SCENA, 17.45 ANGELA BOŠKIN: POTI K LJUDEM, DOKUMENTARNI FILM, 18.10 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 18.40 LUKA, REŠEVALNI ČOLN: MARKO, RISANKA, 18.45 PUJSA PEPA: PRVAK OČI PUJS, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 PARADIŽ (II.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 21.00 MRAČNA KARIZMA ADOLFA HITLERJA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT, 22.55 POLETNA SCENA, 23.20 PRIČEVALCI: PAVLINA ULRICH DOBOVŠEK, 0.55 INTERVJU: STANISLAV VENIGER, 1.45 DNEVNIK, 2.10 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.55 INFO-KANAL TOREK, 29.07.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI KANAL, 9.00 ZABAVNI KANAL, 17.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 18.10 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA - BARANGOLÁSOK, 18.35 SAM SEBASTIAN: ŠESTI ČUT, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 NA UTRIP SRCA: KO POP SREČA KLASIKO, GLASBENO DOKUMENTARNA ODDAJA, 20.50 ČRNI METULJI, NIZOZEMSKO-JUŽNOAFRIŠKI KOPRODUKCIJSKI FILM, 22.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 23.20 ZABAVNI KANAL * * * SREDA, 30.07.2014, I. SPORED TVS 6.40 POLETNA SCENA, 7.05 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.30 JERUZALEM: NASTAJANJE SVETEGA MESTA: VDOR, VDOR, VDOR, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 11.55 MRAČNA KARIZMA ADOLFA HITLERJA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 TEDNIK, 14.30 GLOBUS: GLOBINE VESOLJA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: POD DROBNOGLEDOM - NAGYÍTÓ ALATT, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 POLETNA SCENA, 17.45 MAŠČOBE, DOKUMENTARNA ODDAJA, 18.10 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 18.35 ŽIVALSKI ČIRA ČARA: PINGVIN, RISANKA, 18.40 TRALA TRALI: POT V ŠOLO, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 FILM TEDNA: TRIJE SVETOVI, FRANCOSKI FILM, 22.00 ODMEV, VREME, ŠPORT, 22.55 POLETNA SCENA, 23.20 VIAGRAMAN, NIZOZEMSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 0.15 DNEVNIK, 0.40 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFO-KANAL SREDA, 30.07.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI KANAL, 8.45 ZABAVNI KANAL, 15.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 16.40 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR, 17.40 MOSTOVI - HIDAK: POD DROBNOGLEDOM - NAGYÍTÓ ALATT, 18.10 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 18.35 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ŠPORT, 22.00 SKRIVNA SREČANJA, BELGIJSKI FILM, 23.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.40 ZABAVNI KANAL * * * ČETRTEK, 31.07.2014, I. SPORED TVS 6.45 POLETNA SCENA, 7.10 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.35 SKRITI KOTIČKI SVETA: ANGOLA – VLAK UPANJA, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 12.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 12.25 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 MED SPOLOMA, DOKUMENTARNI FILM, 14.30 SLOVENCI V ITALIJI, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: MOJ GOST/MOJA GOSTJA - VENDÉGEM, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 POLETNA SCENA, 17.45 VRTOVI TULLNA, DOKUMENTARNA SERIJA, 18.10 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 18.35 SVET ŽIVALI: MEDUZA NIDA, RISANKA, 18.40 BACEK JON: LETENJE Z ZMAJEM, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 UMORI NA PODEŽELJU (XVI.): DIVJA ŽETEV, ANGLEŠKA NANIZANKA, 21.35 APLAVZI, 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT, 22.55 POLETNA SCENA, 23.20 POVESTI IN NOVELE 19. STOLETJA: ZAKLETI SEDEŽ, FRANCOSKA NANIZANKA, 0.20 DNEVNIK, 0.50 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFO-KANAL ČETRTEK, 31.07.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI KANAL, 8.40 ZABAVNI KANAL, 15.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 16.35 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR, 16.50 SLOVENSKI VODNI KROG: POLSKAVA, DOKUMENTARNA NANIZANKA, 17.35 MOSTOVI - HIDAK: MOJ GOST/MOJA GOSTJA - VENDÉGEM, 18.05 DELO V NAJTEŽJIH RAZMERAH: BABICA V LIBERIJI, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 ŠPORT, 23.00 MOJA DRUŽINA (XI.), ANGLEŠKA NANIZANKA, 23.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.15 ZABAVNI KANAL www.porabje.hu