UM» PROSVETA -YEÁ* Csea Hrta iidi križ Brczposelnoet drž«va|i. ▼ teč Olympia, Waah. — Povpreč-dnevna mezda induatrijake-delavca v državi Washington letu 1927 je bila pet dolarjev, pomeni, da se je povišala za ibližno štiri cente nad mezdo letu 1926. Za to štatistiko tvo-podlago poročila 42 razi«5-| delavskih katpgorij, ki so ivtrovane proti odškodnini za nesrečbe. Tiroma, Waah. — Na žagah lesnih tovarnah ne marajo ejemati v delo odraščenih ivcev. Mesto njih sprejmejo te, katerim plačajo po 2 do-a na dan. Mladeniči, ki so iri dvajset ali več let, dobe le ij delo, ako se zlažejo, da sedemnajst let. oma City, Okla. — "0-iparski" odd^ek trgovske »rnice je tako dobro oglašal stavkokaze, da je celo "open-rjem" preveč. Armada iposelnih delavcev je izred-velika. Oglasi v liatih ao pri-bili toliko delavčev iz različ-krajev v mesta, da se brez-cev kar gnete. Stavbinskih delavcev v tem tu je 8.000, a organiziranih i samo dva tisoč. Meede So nlz-delovni čas pa dolgofraje^. lizirani stavci in tiskarji lužijo po $44 na teden in za-ira jo $46, v "openšaparskih" mah pa delajo tiskarski ivci le za $80. Washington, D. C. — Ženski Dj delavskega departmanta da okoli štirideset od- tov prodajàlk v drŽavi msylvanijl zasluži manj kot 15 na teden. Oklahoma City, Okla. — Tu zavladalo veliko veaelje med irji, ko je bilo poročano, da organizacija premogovniških ijetnikov podpisala pogodbo rudarsko organizacijo. Rudar-1 w kmalu pronašli, da vsi pod-tniki, ki obratujejo svoje pre-rovnike s stavkokazi, ne pri-k podjetniški organize- Albany, N. Y. — Državni in-luitrij.ski komisar James A. lamilton poroča, da je v državi îew York zaposlenih manj de-vcev, kot leta 1921, ko jè bila jjj*a v deželi. Governor Smith zahteval poročilo od komisar-» o brezposelnosti. Sn^lth predli, da se organizira odpomoč ega polja roženih držav Ueiakovita fenoMtraeija ■a Mrak stavkibm CLAfSlLO'-iSLOVENSKE ff, m». t* Mlltaf « MMtel rata W E PODPORNEJEDNOTE m, torek. 14. februarja (February 14). 1628. Subscription fb.UU Tîtffr STEV.—NUMBER 87 Stavkarice aealle v mrliški rak-vi umrlo atavkokazico iz slame skoti tovarne. St. Clalr, Pa. — Premika se mrliški sprevod okoli tovarne Prominent Shirt kompanije, kateremu sledi šestdeset stavkar-jev in stavkarlc. Tovarna ja obdana s strojnicami, kakor kakšna trdnjava. V mrliški rak-vi ne leži mrlič, ampak v nji je podoba iz slame, prek nje je pa napis "umrla stavkokaziča." Prišli so deputiji iz Pottavil-la, kjer je okrajni sedež, in prinesli q sabo sodnijsko prepoved, ki pravi, da naj delavci prenehajo s svojimi stavkovnimi aktivnostmi. Ampak delavke niso razumele besed in so šle naprej. Z oken doli gledajo stavkokazice, Žugajo s pestmi in nekaj blebečejo, kar pa nihče ne razume. Moraličen učinek je silen na moralo stavkokazic. Morala stavkokazic je omajana, nič več se ne reže stavkarjem in ne brije jo norca iz njih. Moralna zmaga je na strani stavkaric, ki se po sprevodu okoli tovarne mirno razidejo, kakor so prišle. list, A* ef OeL I, 1MT. ea Jaao 14. Uli so strokov ao organizacijo Danes ae keaajo^-Meeda le Še 35 centov na are. Škof poiiai v kaiskat k mora I R •p«'* Policija pridno išče škafa, zanetil vtiUške izbruhe tih državah. Waahington. D. C. — P. J. Conlon, podpredsednik Mednarodnega društva strojnikov, poroča. kakšna usoda je zadela tri in devetdeset Članov krajevnega društva v Winston - Salemu, N. C. Leta 1921 ao delali osem ur na dan, na uro so pa zaalu-Žili po devetdeset centov. Leta 1922 je kompanlja ustanovila svojo lastno unijo in js pričala strojnike masati s me-dom okoli uatnlc. Ponudila jim je na prodaj delnice in jim pripovedovala, kako bodo svoji lastni gospodarji in delali saae. Končno se ji je posrečilo naj prvo pridobiti Štirinajst delavcev, da so zapustili svojo organizacijo in ustanovili kompanljsko u-nijo. Tako Je kompanlja zabila za-gozdo v solidarnost delavcev. In danes? No danea prejemajo strojniki Is fte pet in trideset centov mezda na uro in delati morajo po daeet uro dnevno. Soli dar noat je šla rakom žvižgat in žabam goat. Nobeden ae ne upa siniti besedice avojemu tovariša, kajti vsak m boji, da bo kompanlja izvedla njegove pun-tarske misli. Kompanlja ae pa smeji lahkovernim delavcem, ki so sladke beseda vssli sa obrem bo njih interaaov in zapustili svojo organizacijo. Zborovanja brazposoMh ■AMIIAAM M aoiavoov v Mexico City, 13. febr. — Tukajšnji list "E1 Sol" je v soboto objavil poročilo Jose Mazeorra, načelnika zvezne Ujne policije, ki se glasi, da je bil škof Miguel M. de la Mora, ki je bil prej na čelu škofije v San Luls Potosiju, poslan pred nekaj meseci direktno iz Rima nazaj v Mehiko z navodili, da organizira vstajo proti vladi, dkof je lani potoval v Rim, kjer Je poročal papežu o konfliktu med cerkvijo in vlado. Skof je prišel nazaj v Mehiko s francoskim parnikom direktno iz Evrope. Ko se je škof de la Mora uti-hotapil v Mehiko, je organiziral aktivno obordfteno kampanjo Katoliške obrambne lige v petih goratih državicah Jalieco, Que-retaro, Guanajuato, Collma In brezposelne delavce. Okoli' Miehoacan, ki se raztezajo po socijalnlh agencij bo po-1 grebenih hribov naokrog Mehi-P»wlo Hamiltonu izvesti po- ške doline in glavnega mesta. V I teh državicah so napadi oboro- •o*no akcfjfo. V mesecu januarju sa je Šte-ilf) za posljenih delavcev zopet nižalo za dvajaet tisoč. TEVIIX) SMRTI VSLED ALKOHOLA NARASTI/) V CHICAGU. , 90' /rtev so bili (Mnigo. — Število smrtnih I ufa je v v Chicagu valed za-pPljenja z alkoholom v presnem letu je naraatlo na 12 d*tot kov od leta 1926. To je tov rekord, odkar je bil sprejet ¡"Enajsti amendment k ustavi druženih držav, kot kaže oflci-statistika, ki jo je izdal ,ka • Smrtno kazen js tfiba odpre« viti. Llndbergh Je Isboren vzor a-msrišksgs mladeniča. Prihodnji predsednik Zdruše-nlh držav bi moral biti Roover. Edison Je dobil kot darilo o- * roman "kek" s enolnossmdess ■ V IfilVVVl ifWfi * m ■»»«■■!« m tlmi električnimi svečieaml, katerega Je reedelll med etrake, ki so mu prišli voščit. Waahingten, D. C. — "The K-lectrlcel Workers' Journal," gla-silo unije električerjev, nazna-njs. da so storjeni korald sa o-t vor It» v 1000 delavskih kinogle-dallšč po vsej Ameriki. Za stvar se je zavzela unija elektrlšar-skih delavcev. International Brot herhood of Electrica! Workers, v zvezi z orgenizacljo Igral-skega oeobja v Kollywoodu. List piše, da v načrtu Je, da se vse rittlsvske dvorane v Ameriki pre-tvore v kiaogledališča. KTAVBINMU PODJETNIKI NA Z APA DU ZA PODAIJ-ÄANJE DELAVNIKA. Hp°mlñé M |a pldl^nlk" tšč" Heežtle, Wash. — Btavblaskl podjetaikl Iščejo zopet pretvezo za spor • stsvbinskimi da Is v Chicago. — John Brophf, P H. Douglas, Peter Jensen, Lllll-an Herstein. Samuel Lavin In Ceri Haeaaler, člani Ameriške delavake komlaije. ki je bile v pretočenem letu poslana v Rusi Jo v svrho študiranja rssmer bodo v potek 17. Yebraerja sva-čer podali svoja poročila In Vtise na javnem shodu, ki ga arpa-u Tud, of)i ^ porabiti depre-ftlra Ameriški Informatičal ko-'|jo> viamejo sUvblnskim mlUj. v Ashland evditorlju. L^iaveem, ker eo si pridobili po Ashland blvd. A Van Buren et. boju in trudu. Na za- Pričetek shoda Je ob 6. zvečer. hUlV0 tukajšnjih sUvblnsklh de-Vstopnina Je 26e. Rojaki, kl se |AVr#V| M uvede v stavblnskl zanimajo se dogodke v sovješski | i^ustrljl pet dni dela v Udau. Rusiji, naj se shoda udeleže, ker w Ogovorili, da ne bodo privo-bodo čull marsikaj, kar Jim je<|f|j v pet dni dela v tednu onim bilo doaedaj neznano. t unijam, ki ga letos zahtevajo. um pek ga bodo še odpravili za o-ne unije, ki so to zahtevo pribo- Moskva. 18. febr. — Dne I.' rile. I - januarja t I. Je bild v Moskvi Ta Izjava pokazuje očito. da Mara 19 let. 2.142.000 pr#b(vakev/to Je 112- stavblnskl podjetaikl žel» boj. j/m__« _________um. v Organizirani delavci odgovarja- Išše mini* Belgrad, 18. febr. — Ko je dr. Vinko Petič, predsednik skupščine, odklonil mandat aa organisirsnje nefs vlade, Je kralj ponovno naprosil Voljo Vu-kičevUa, voditelja radikalov, naj šs enkrat poakual svojo srečo. (Ta vest značl, da Je Stepen Radič vrnil mandat u seetevo Jugoslovanske vlade.) ■ i POŽAR UPEPELIL NAKLA- DALlATK PRI PREMO-GOVNIKU. 166 radarjev Je ek dele. ■m .i ■ » Belle ville, lit - Požar Je uničil nakladal išče In skladišče Maak Coal kompanije, katere premogovnik ae nahflje dve milji zapadno od Marisse. Škode je okoli I2A.000. Zgoreli sta na-kladališč« In skladišče. Ruderjl so Izgubili delevno obleko la orodje. Sto šestdeset rudarjev je ob delo sa nedoločen čas. Tatovi okradli slelarja. Milwaukae. Wla. - Skupina liandltov js v nedeljo adrla v urad Hubert L. Polsarja. trgov, ca z dragulji In zlatnino, odprla blagajno In odnesla nad 617,000 v denarju In ilatninf. , raderjev.v Nem kup?i# kitê in ^ü"*! Agiyi>U ^tt^ . -------- žen- 400 več kot pred enim letom. V Orfsnlzlram delavci odr»varja- okreg svojega P"»*"* J . n .1 m'.TL^aB Mu Jl* vMeLvi1 Jo. da bodo hranili pridobitve In ^»•aa -jr' »UTävä rr Veliki fttrajk «jI Berlin, 18. febr. — Rudarske orgaalzarije v PorurJu ae pri- ' I hoj. ittliÁUMÍÉIIlÉ PKOSTBfZ PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE J SONOTE LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Cm* oglasov po dogovora. Rokopisi to no vrsis Jo. Naročnina: Zodinjon« drt.ro (Ixvtn Chicaga) ff.00 na loto, |3.00 sa pol loto; Chicago ia Cieoro 97M m loto. Ift.7» sa pol loto, la sa lassas» otro $9-00. ■_ Naslov sa vso. kor boa oOk s Uotoai: •PROSVETA" NI74I So. Lswaéals Avoafo. Chicago. HMaals. "THE ENLIGHTENMENT ; ' Orgaa of too SWvom Nstloasl RoasfR Sockt?. Owssë bf tlko Slovoao Natloaal BoaofR Sooéoty. Advortising ratos on agrooaiont Sabocription: Unitod SUtos (owopt Chicago), asá poor; Chicago 17.50, and foreign countrioa fS,00 por poar, 16.00 por MEMBER OP THE FEDERATED PRESS ISS v oklepala a. pr. (Jaa. SM9SS) polog vaioga ,4a vwa Ja a Um êmiom patoUa aaroénlao. Ponovho jo da ao vsa so astovi llol. . __¿1 RAZMERE NA NEORGANIZIRANEM * PRE MOGO VEM PÖLJU. Cs kdo misli, da so rudarji na neorganiziranem premogoven) polju pohlevni sužnji, ki ponižno prenašajo ši-kane premogovniških podjetnikov in svoje gorje, tedaj ne pozna zgodovine gibanja rudarjev za izboljšanje, živ-Ijenskih razmer. V zadnjih dveh desetletjih so rudarji na neorganiziranem polju pokazali dvakrat, da se znajo bojevati za boljše življenske razmere in prinašati žrtve v Um boja Bilo je leta 1912 in 1922, k<* so rudarji v štirih okrajih v Pennsylvaniji pokazali, da so možje, ki so pri volji se žrtvovati in prenašati gorje s svojimi družinami, ako je treba skupno zagrabiti sovražnika in gm pritisniti ob steno. Obakrat ao premogovniški podjetniki Osrečili rudarje v teh okrajih s tistim jiasiljem, kakeršne-ga zdaj vidimo v onih krajih, v katerih so rudarji na stavki. , Rudarske družine so izganjali iz kompanijskih hiš, biriči, kozaki in pobojnild so pa nastopali proti njim še bolj tflrovo, kot v sedanji stavki. Obakrat je pa1 rudarska organizacija pozabila na te vrle in pogumne bo^ce, ko se je sklepala pogodba med organizacijo in podjetniki. Bil je star greh, ki se je ponavljal v rudarski organizaciji, češ, da vsak okraj zase sklene pogodbo s podjetniki ne glede na to, kaj se zgodi z rudarji, ki ne pripadajo k okrajni organizaciji. Po vsakem takem storjenem grehu ee je pričakovalo, da ae v rudarski organizaciji dvigne vihar na prihodnji konvenciji, ki pomete odgovorne faktorja, s pozorišča, da se nikdar ne oglaiijo v organizaciji. Tako pričakovanje je bilo šaman. Zgodilo se ni ničesar. Opozicija, ki se jt pojavila na konvencijah, je bila libka ln večina jo je pomandrala, kakor da je ni bilo, dasiravno je bilo jasno, da noben podjetnik ni odkritosrčen, ako v enem okraju obratuje svoje premogovnike z organiziranimi rudarji, v drugem pa z neorganiziranimi. Vsak delavec, ki samostojno misli, je sklepal, da bo tak podjetnik poizkusil o^ prvi priliki obratovati svoje premogovnike z neorganiziranimi rudarji. N i kratko povedano: Politika v rudsjrski organizaciji je bila U, da se ohrani, kar je organiziranega, ni se pa gledalo na to, da ae vedno večje množice Neorganiziranih rudarjev pritegnejo v organizacijo. i V vojnem času so podjetniki mirno gledali, kako rudarji pristopajo v organizacijo, računajoč s tem, da po končani vojni A pokažejo, kdo je gospodar v premogovnikih. Vsak, kdor ni bil slep, je lahko razumel, da ao aa podjetniki v vojnem času le potuhnili v svojem lastnem interesu, kajti če bi takrat nastopili proti organiziranim rudarjem, bi zahteva po nacionaliziranju premogovnikov postala tako splošna, da bi se premogovniški podjetniki ne mogli upirsiti s uspehom. Mezde na neorganiziranem polju so strašno nizke, draginja pa velika. V nekaterih neorganiziranih premogovnikih zasliižijo rudarji komaj štiri dolarje petnajst centov na dan. Podjetniki ne vprašajo, kako bo rudar a tako mezdo, ki ne zadostuje niti za prehranitev samca, preživel še svojo družino, ampak oni pravijo: 'Tukaj ¡maš, če hočeš vzemi, če ne, pa pusti in pojdi drugam iskat delo." Podjetniki pač računajo da so rudarji brezmočni brez organizacije. Oropani so štyta, ki naj bi jim služil za obrambo in napad. Brez organizacije so podobni mornarju brez veeel, krmila in jader v čolnu na razburkanem morju. Pomagati si ne morejo, ker ng morejo nastopiti skupno. Kdor pa nastopi posamezno In se potegne sa svoje prsvice, tega pa potlačijo in poteptajo. Da se takim razmeram od pomore, se morajo neorganizirani rudarji organizirati. Dokler eo neorganizirani, toliko časa bodo vedno zs žogo premogovniškim podjetnikom. Podjetniki jim bodo ukazovali, v kakšnih razmerah bodo delali. Določali jim bodo meado in delavni čaa, pa tudi glede varnostnih naprav bodo podjetniki Imeli zadnjo besedo. Ne bo dolgo, ko bodo premogovniški pod jetniki plačevali še nižjo mezdo, kajti lakomnost po velikih profitih je neizmerna. Podjetniki niso nikdar siti profftov. Kolikor več jih imajo, toliko večje je poželje-nje po njih. Iz teh neznosnih razmer se neorganizirani rudarji lahko sami rešijo, ako se organizirajo. Ako se to ni obneslo pri grvem ali drugem poizkusu, se bo mogoče pri tretjem. Poizkušati je treba in ne odnehati. Tudi nobeno drevo ne pade a prvim mahijejem. VESTI IZ ttftSELBII Parttaa, Pa. — Iz naše naselbine se «slo sliši. Čudno ni, ker aaa je zelo malo Slovencev. Bilo nss je svoječesno več, ko eo bili vsi premogorovi v obrstu. Začeli ao jih sistematično zapirati in Slovenci zapuščati ta kraj, nekaj starejših se je pa podalo v večna lovišča. Kakor je vaem znano, smo tu ns stavki od 1. aprila, eni tudi le več. Premoforove so zaprli z motivacijo: "Nimamo več odjemalcev." Potem je bilo vse mirno nekaj mesecev. Zdi se mi, da so kompanlje opazovale boj v pittsburškem dlstriktu. To je tisto bojno polje, katerega la-stuje naš dični zakladniški tajnik Andrew Mellon. Potsm.ao se sačele šance premikati proti Cambria Co. Govorilo seje, U premogorov bo začel obratpvati s skebl. In res, čes nekaj dal sme imeli čast vi-deti moše postave, pennaylvan-ske kosake * Pota stno zastražlli vsa, tako, da tudi miš ae bi mogla skozi. Piketna straža se vleče čes tri milje, in* kozaki patroljirajo po cestah, kot pravi čuvaji Mello-novih inj drugih kompanijskih interesov. | Arogantno, bresvestno ln zapovedujete gledajo na nas, če vsi prav stojimo, dva in dva sku-P*J. ! \ ■Bilo je še precej mirno, celo ens kompanija je naznanila, da ni treba j pred njen rov strais postavljati, ker nima veselja s stsvkolcszi obratovati. Beseds se do srflsj drli. So pa 8 drug« kompenfle, kater« so začele lju-di nagovarjati, naj gredo delati, ali iz kempanijakih hiš ven. Ul-timat ssglasi: delati v 14 dneh, če ne, p Ide gospod šerif in vam •neče v * na «sate. In ravno da* nes se tb še gedi. Siromaki proeijo sa strsho, truki voftijo eden sa drugim. Čudna morala. Po mestih zidajo kapitalisti katedrale, katere stanejo milijone dolarjev, po širni državi strica Sama pa mečejo siromake delavce v hudi simi na Bratje delavci, držimo trdno skupaj, kakor veriga! Prišel bo čas, ko bodo naši sovragi spoznali, da smo nepremagljivi. Solidarnost in pogum! GarJevcev med nami nI v veliko, «n par stoprocentnežev, to je vse. Od Slovencev «o šli trije delati v neunijsko polje. Eden je bil celo pred nekaj leti predsednik društva. Unija podpira druge narodnosti selo alabo. Angleži dobivajo Ej točno, to vem lz lastne izje. Za nas drug« po navsdi "«manjka čokov." Dobi ae po 2 —41 dolarje na 8 tedne. Kako ae Ishaja a tako vaoto, kar je dfp- rtih očetov s petimi, iS In otroci, si vsak lahko predstavlja. Pred 2 dnevoma je prišel neki ekaenvplar" v ugledno mesnico in vprašal, če imajo kaj mesa v «alogi. Gospodar ga vpraša, kakšno meeo iell. Zahteval j« t«l«tino, SO funtov. Gospodar nadalje vprala, aa koga rabi toliko teletlnef Skeb pravit "Jas sem kuhsr sa par sto ljudi." Me-#1 "Kje?" Skeb-kuhar: "Na Miman ahafti* Mesar: "Pobe-rl se ven: ml ne hranimo ake-bov!" In tako a« mu j« agodilo, da ai mogel kupiti v celem Por-tagu niti funte mesa, čeravno j« velik«» mesnic. Cest takim trgovcem. Poene-majtejlh! Poglejte, skeb savajalec pravi, da kuha sa S00 ljudi, kako se more do sitega najesti 200 ljudi s SO funti teleti ne 7 Nam je dobro snano, da tukaj po vseh preinogorovih ni niti 80 skebov. In ta savajalec kuhs ss 200 skebov. Tako torej napredujejo pri naa opealaparji. Veli-ko telatnIAkih vosov, kosaki in kuharji s 200 skehi. premoga pa le ni ns dan. Omenim naj Še ta incident. Neka lena • hčerko j« šla po o- pravkih v Portage. Ker je vss cesta zastražena, je nekaj govorila s svojim prijateljem pi-ketom. V trenutku se pojavita dva kozaka v kari. Eden stopi ven in začne ženo (katere aln je padel sa "demokracijo" v svetovni vojni) tresti za ramena, o-na ga pa useka z roko čez cel obraz tako, da je pozabil, kdo je gospodsr situacije. Nato pisne drugI iz kare in pobije vpričo piketov siroto in hčerko s kolč-kom na tla. Obe so pobrali in v karo z njima. Moledovali so pri 2 mirovnih sodnikih. Nič, nobeden noče vzeti obtožbe ns znanje. Kakor slišim, so obiskali več mirovnih sodišč, s brez uspehe. Ostalo jim ni drugega kakor Johnstown — 15, milj od tukaj. Tam se lahko dobi mirovnega sodnika, ki je še yesel, ako mora narediti uslugo kapitalističnemu rssradu. V imenu društva št 868 se iskreno sehsalim bratu, gi. predsedniku Vteeent CaiAkarJu za VMI se, da ima mož odprte oči, ter pazi s svojim orlovskim očesom, kje letijo njegove postojanke, katere so zapletene v neizprosen boj z združenim kapitalom. Solidarnost in pogum do — zmage! — Prank Zaman, Box 101, Puritan, Pa. s farme. Wfflard, Wis. — Zs časa velike brezposelnosti leta 1908 Je bilo veliko zanimanja zs nase-ljevanje na farme.'V osnovi je bilo več farmarskih naselbin. Nekateri so egitirafl na jug, drugi na zapad, sever in vzhod. Ker sem bil še tskrat le novinec v tej delell, mi ni znsno, zakaj ni prišlo do večjih naselbin. Pozneje sem prišel do zaključka. da je "komišen" igral pri nekaterih voditeljih največjo vlego. Seveda največ krivde Je pa msd nami, kateri smo imeli delo in amo rekli, "kaj nqm če, saj kmetje smo bili v starem kraju," Vedno garanje v Jamah je tudi pe|tel. Tako smo mnogi prišli do prepričanja, da bo še najbolje naseliti se na kmetije. Ker se je misel do u-atanovitve večje naaelbine že takrat opustile, so se začeli o-glašatl zemljiški agent*, naj-več v "A. S.," ki Je Izhajal v Jo-lietu, 111. Nekako takrat se je začela tudi naša naselbina Wil-»srd. Willard je bilo kno sinu N. C. Fosterja, ki je lsstoval zemljo, na kateri stoji danes vsa Willsrd. Kdor misli, da so se Slovenci v tistih časih selili le na Willard, se salo moti. Tukaj v srednjem delu dršave Wisconsin se dobi v vseh naselbinsh med drugimi narodi v<čje sli msnjle grupe Slovencev. Ko sem par let nazaj obiskal prijatelja Wm. Brumschmita v Jump River ju, Wla„ sva imela v načrtu sklicati shod slovenskih farmarjev. Proetor bi bil najboljši v Clark eountyju. Ker ima že vsak farmar s vej avto, amo gotovi, da bi prišlo na ahod do 500 družin. Za ta ahod bi mogla agi-tiratl društva 8NPJ v Wiflardu, Shsldonu In Craeen, Wis. Ko bi ae društva izrekle sa tak ahod. bi se lahko vršil prihodnje poletje. Kakor je bilo v letih 1908-1909, je prišlo tudi danes. Trume deisveev ao bres zaslužka. V premogorove ao uvedli nove atinoje, ki ispodrivajo delavce. Delavci v Penni, Ohiju in Colo-rsdu so ns Itrnjku. Med nje se Je naselila revščine. Mnogi, ki imajo šs malo prihrankov, bi se radi naselil! na farme. Nekateri nimajo ssupanjs, ker tudi s far- j mami je bilo opeharjenih dosti I nalih rojakov. V državi Wiaconsinu, kjer i. ma domovja doati nalih roja-1 kov, Je le nekaj semlje dobre sa naselitev, sli več je pa slsbe. katero ne morajo prodati, takosva-ne "Land Co." Gorje mu. kdor naaede na peeek. Zato pa rojaki, hodite pri nakupu semlje previdni. Citam zelo rad Is naselbin, kjer ao naaeljeni slovenski farmarji. Tudi o dopisih rojaka Kunoverja iz Texaaa sem dosti mialfl. Morda je pa tam na jugu dosti lepe zemlje, da bi se dela ustanoviti velika slovenska far-maraka naselbina. Ce je zemlja v resnici taka, kakor jo opisuje rojak Kunover in tudi cena se mi ne vidi previsoke. Township 86 sectlon bi bil naj bol ji i zs našo SNPJ, da pošlje tem izvedenca, ki bi stvar natanko pretakal in bi videl, da je kraj zdrav, voda dobm, ugodno zs živinorejo. Naj bi jednota kupila dotičen kos in prodsjala svojim ¿lanom na lahka letna odplačila. To bi blk> moje priporočilo. Stvar naj bi šla pa med članstvo, ki naj bi o tem razpravljalo. — Joe. Rojaki, na fanne! North Jackeoa, O. — Ta naselbina leži 60 milj vzhodno od Clevelande in 12 milj zapadno od Youngatowna,. v bližini War-rena, Nilesa in tfirarda, O. Tu ao samo tri slovenske družine. Pečamo se s kmetijstvom. V zadnjih sedmih letih so se tu začeli naseljevati Slovaki, Id ao pokupili veliko kmetij, na katerih lepo napredujejo. Prosveto čitam Vsak dan. Vidim, da se neksteri naši rojaki zsnimsjo za farmarstvo. Vidimo, da razne industrije eo postale zelo šepave, ker so vsnje upeljali nove atroje, delavce ao pa postavili na cesto. Zato pa je zelo pametno, da si človek preskrbi nejcaj zemlje, da ni odvisen od baronov premoga in drugih ter da mu ni treba strasti. Cital aem dopis rojsks iz Texasa, v katerem nagovarja rojake, naj bi se naselili na kmetije. Jsz sem pa mnenja, da je po vzhodnih državah tudi veliko dobre in rodovitne zemlje, kjer bi se naši rojaki lahko nastanili in obdelovali kmetije., V teh krajih je tudi več velikih mest Torej ee vedno laglje proda pridelke, ali pa kmetijo, če se ne mara več tu ostati. Ako se v Texasu kupi aker po $50, s tem še ni vse kupljeno, kajti postaviti je treba hišo in gospodarsko poslopje ter kupiti živino. Drugi rojak priporoča, da bi si Slovenci ustanovili fsr-msrske naselbine, do katerih nsj bi jim pomagala nsša mati Slovenska narodna podporna jednota. Moje mnenje je, da bi SNPJ to storila, ako bi slovenske farmarske naselbine ras postale dejstvo. Sedaj na» je veliko slovenskih farmarjev raztresenih po vsej Ameriki. Lepo bi bilo, ako bi ai ustanovili svoje naselbine ln bi skupno živeli In eden drugemu pomagali. Glede te miali bi želel, da bi ae naši rojaki v Prosveti večkrat oglasili ter obširno pisali ter dali svoje nasvete. Vsaki dan čitamo vsakovrstne novice, samo farmarskih ne. Brstje, np farmah človek ni suženj nobenih baronov. 2e hoče le malo gibsti, lahko živi kot se Človeku spodobi. Posdrsv vsemu člsnstvu! — Joe Skretat. Poročilo s stavke. Barberton. O. — Mislim, da mi ne bo od rečen prostor zahvaliti se nalim rojakom in članom SNPJ, ki ao nam priskočili ns pomoč v veliki sil!, ker amo le tako dolgo na etavki. Barberton Je bila pred pai leti bolj tiha na-aelbina, ali sedaj pa je velika razlika. Ljudje ao bolj napred nL Seveda ae dobe ljudje, ki nimajo nikakšnega pojma o atav-ki. Tako sem pred kratkim are-čal človeka, ki mi je dejal, da zakaj stavkamo, zakaj ne gremo delat? Ni lahko pustiti svojo družino, pa se odpraviti za delom v oddaljene kraje, kjer je tudi ne-gotovoat glede dela. Omenim naj, da smo delavci sami največ krivi danalnjega položaja, ker ne nastopamo skupno v nalih bojih in pri organizacijah, ki jih poznamo samo takrat, ko je nam potreba. Sem sem f»ri!el pred par dnevi, pa mialim, da bom kmalu apet odlel nazaj v vzhodni Ohio, ker tudi tukaj ni dela. Človeka v resnici veaeli. ker vidi, da ae naši rojaki toliko zanimajo za naa stavkarje. Vsepovsod nabirajo prispevka, da se od pomore bednim družinam stavkarjev. To da več sanoas stavkarjem ia laglje vztrajajo na etavki. Imel sem priliko priti v dotiko z rojakom John Gsr-berjem. Ako bi imeli med nami več takšnih rajdkov, bi gotovo bilo nogo boljše za naa kot je sedaj. Ta človek veliko stori, ia ae pomaga nam stavkarjem. % Hvala vsem v tej naaelbiaj, ki so nam priskočili na pomoč. Dejali so mi, da bodo spet napravili zabava, ki bo v prid naa. Pozdrav zavednim in meji družini.—Nlck Glogovšek. Kdo pomaga? Burgettetonm. Pa. — Stavka traja že enajsti mesec. Zdi se ari, da je bi bile kmalu konec, ako bi ne bUo toliko črncev, Id prihajajo sem skebat. Vsepovsod se pobira za stavkarje, ki so v resnici v veliki potrebi. K temu je veliko pripomogla Proeveta, ki se zanima za stavkarje najbolj. Ravno narobe pa je resnica z našimi katoličani. . Sedaj naj pokažejo, da so pripravljeni pomagati bednim. Toda tega ne bodq, ker je vedno ¿Jim premalo. Jasno se je v tej stavki izkazalo, kdo je med a-meriškhni Slovenci res za delavski razred. — Stavkar iz Bež-jie doline. Zahvala. La Salle, IH. — Ravno ob drugi obletnici moje bolezni, to je 7. februarja, so me iznenadili moji prijatelji in sobrati društva "Sokol" in mi napravili "aurprise" partijo. Ne bom se vsakemu posebej zahvalil, ker gotovo bi koga pozabil, ker vas je bik> veliko. Zato se vam vsem skupaj iskreno zahvalim. Lahko mi verjamete,, da tega dogodka ne bom nikoli pozabil. Se enkrat hvala! Frank Dmach. TOMBE, U. FEMRUahja. Smrtna kesa. Library, Pa. — Tužnim srcem naznajam sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je nemila smrt pretrgala nit. življenja mojemu ljubemu soprogu oziroma očetu Joseph u Ocepku. Umrl je 81. jan. 1928, v Scranton State bolnišnici po 21 dnevni mučni bolezni. Podvreči se je moral operaciji na vnetju slepiča, kateri bolezni je* tudi podlegel. Rojen je bil 1. februarja 1879 v Pirni pri Savi. V Ameriko je prišel pred kakimi 25 leti. Clan Je bil SNPJ. Tem potom se zahvaljujem članom društva št. 518 SNPJ in prijateljem iz Scrantona, Pa., ki so mi v vseh ozlrih priskočili na pomoč za čaas njegove bolezni, kakor tudi ob njegovi smrti. Zahvaljjem se nadalje vsem tistim, ki so mu dali vence in rože v sadnJL spomin. Obenem se tudi zahvaljujem vsem sorodnikom in znancem od tukaj in drugod, kakor tudi članom o-beh društev, ki so ee pbtnošte-vilno deležili pogreba ter mi v vseh ozirih skušali pomagati v uri žalosti. Umrli je bil mirnega značaja ter splošno priljubljen med rojaki v Scranton, Pa., posebno ps v Library, Pa., kjer je bil stalno'naseljen s svojo družino. 2alujoČi ostali: Veronika O-cepek, soproga; Joe, Rudy, To-ny, Johnnie in Lawrence, sinovi; Lilien, omožena Degrosky, Mary in Jana, hčere. Jacob Dolence, tajnik št. 886 SNPJ KASNO ______ ON len blagoslov. V vasi Basel v Belgiji živi revna obitelj Vsn Hull. Bog je blagoslovil to družino s posebno obilnim zarodom. Žena Van Hulla je rodila 21 otrok, ki ao vsi živi in sdravi, sdaj pa pričakujejo že 22. dete. Zakonca sta ae vzela 1. 1908. Skoro vaško leto ae jima je rodil en otrok in zadnjemu detetu je bila krstna botra sama belgijska kraljica. Družinka Van Hulla živi v zelo skromnih razmerah. Mala hišica tega blagoslovljenega para ima aamo tri sobe In tako malo poetelj. da spe po trije otroci na enem le-žilču. Starejši einovi pa ae morejo celo zadovoljiti a poči-vanjem na seniku. OPAZOVANJA Poslovite ee od jame! Ker sem bil svoječasno ^ rudar, so mi še danes naj bitij i rudarji, pa naj rijejo v metalič! nih ali premogovih jamah. Ker lTlH pravi prebltl '^m ali več ur (jaz sem delal deseti ^ P0***?1» v prahu, tmradu in vročini, čutim z ru darji in sočustvujem z njimi v njihovih težkih bojih. Morda ne bo odveč, ako na.sim rudarjifm po širok! Ameriki, ru. diarakim delavcem v premoKuv. nikih, razodenem težko slutnjo Ta slutnja je, da je bližnja b* dočnost premogovne industrije jako črna. Stavke in izpori ki so sdaj v teku — in katerim se v par mesecih pridružijo no-ve stavke in izpori — so le pred-igra velike krize, ki prihaja za radarje na centralne .n ¡x>|ju mehkega premoga. Vse kaže, da prihaja velika defiacija pridnih rok, ki s ko. psajem premoga grejejo ¡n gonijo Ameriko. Naj izpade gi-gantaka mezdna borba med or-ganiziranimi rudarji in magna-ti kakor hoče, eno je gotovo -in to je, da bodo omejili obrat na manjše število premogovni-kov ali pa uvedli moderne, stroj, ne metode produkcije, ki vržejo veliko število rudarjev iz industrije. Slovenski in hrvatski rudarji bi ne ameli čakati na to krizo; morali bi Še zdaj gledati za transfer na drugo polje. Saj ni nikjer zapisano, da bi moral rudar ostati rudar, dokler ga izpod zemjle ne odnesejo nazaj — pod zemljo Res je, da sePtrenotno ne dobi drugo delo za vsakim plotom, res pa je tudi, da kdor hoče iskati in vztrajati, se mu že odpre prilika v drugi industriji. Mogoče — in V mnogih slučajih prav gotovo — bo rudar našel veliko razliko v mezdi in privaditi se bo moral marsičemu, kar mu od začetka ne bo ugajalo, ali sčasoma se človek prilagodi vsemu. Mnogo, mnogo naših rudarjev je to že storilo. Zlasti iz Dlinoi-sa in Indians so se preselili v Chicago, So. Chicago in Gary, kjer delajo v tovarnah. Drugi so šli na farme. Razumljivo je, da delavec z veliko družino se težki seli iz kraja v kraj, ali enkrat | bo itak prisiljen iti. Bolje prej kot pozneje, ko bo morda še slabše. ■ Vsekakor je dobro, da so naši rudarji pripravljeni na krizo, ki bo ena največjih v razvoju ameriških industrij. Premogova industrija, ena najprimitivnejših v Ameriki in zavožena do skrajnosti po lakomnih kompanijah, propada še deset let. Končni polom ni ve^-daleč. ZANIMIVA OBRAVNAV A ZA-RABI UBOJA PROTI UNIJ- 8KEMU RUDARJU. Obravnavi prisostvuje večje kit-vila unijakih rudarjev. - Sod-nijeka dvorana Je napolnjena. Narod te nsjboijfti 'Bellaire, O. -- Na okrajnem sodišču qfcraja Harrison je pričela porotna obravnava proti linijskemu rudarju C. L. Cooku zaradi uboja. Sodnijska dvorana i Je prenapolnjena in med H"-šalci je veliko organiziranih ru. darjev In med njimi John i toque, predsednik petega «ubdii-1 trikta rudarske organizacije v državi Ohio. Sodnik Can«*» | predseduje porotni obravna*. | Obtoženca zagovarjajo odvetniki Thomas Rock, J. C. NickoU u ClairsviUa, in Victor iowUsi iz Cadlza. Državo zwtopaWj, javni tožitelj okraja Harri*» John Worley in bivši javni tat»-tel j John Sharon. Cook, ki prebiva v BrsdleyJ^ je bil aretiran, ko je stavk*» j Dan Leponaki umrl v bolnice v Wheeüngu zaradi poiodb- » i Jih Je zadobil pri Jrtoinoböi» nezgodi. _ Leponaki se je peljsl U n^J*. landa v Provident »tavkoktf^ Obtožnice pravi, da je Cook * zli drug avto in se s svojim » tom tako približal svtu. r V^ rem je sedel Leponski ds )* zdrknil doli po nssipu In * P* krat prekucnil. Pri tedl j'«T bi! Leponski take poškodl* -jim je podlegel. ^ Otfed rudarji je veliko zanis* njrsa Izid obravnava. 10BEK. U. FEBRUARJA. rtOITKI Vesti iz Jugoslavije I ■■mi» __.____-¿z Hsm IZ Ktrtikt Nov» velika defravdacija dr- denarja. Pri gradbeni bjjj v Velikem Bečkereku je ondji dve leti uslužben Ve-JTMilačič. Bil je navidez jwnen uradnik, le redkokdaj bilo videti na ulici ali v i Lani 1. decembra na praznik Ujedinjenja se ^presenečenje mnogih pojavil uniformi rezervnega kapeta-Zvečer se je v družbi nekakih pijanih fantov v kavarni Hhžil nedostojnih izrazov, pri iterih je omenjal kraljevo ime/ slednjega dne je bil ovaden ifciji, ki je o veem incidentu Eltiia vojaško poveljstvo in ¡lacič je bil zvečer aretiran, ihajal se je ravno pri koncer-, kjer »o ga poiskali detektivi ga odgnali v zapor. Te dni je Milačiču na čuden Jn uspelo, da se je izmuznil vojaškega zapora in je v druž-z neko ugledno damo pobegnil Rumunijo. Sele sedaj, po nje-jvem senzacionalnem begu, so ,feli temeljiteje raziskovati jtgove afere in je predvsem »jaiko poveljstvo ugotovilo, da Olačič vobče ni rezervni oficir, fbenem je finančna uprava v Bikereku izvršila revizijo v ndbeni sekciji in ugotovila, je Velimir Milačič pri mani-ulacijah z blagajno ^ poneverii dih 126.000 Din. Milačič je lificiral pobotnice s tem, da gpretno ponarejal podpise ne-i liferantov in avojega šefa. njim je izdana tiralica. S sekiro v hrbet. V bližnji i Gorenji Lokvici pri Metliki je te dni izvršil zopet nov te-zločin. Med prepirom je Kletni Martin Stojnič udaril s ekiro v hrbet mladega fanta Inton Ivca in mu prizadejal mrtno nevarno rano. Na vasi so fantje v soboto 21. in. zvečer prepevali kakor je 0 pač običajno. Sredi petja jih e prekinil Martin Stoj nič, ki se e ravno vračai iz zidanice dolov. Bil je nekoliko vinjen in e fante nahrulil: "Čemu rezljate? Ponoči mora biti mir!" Fantje so mu baje odgovorili: Saj si tudi ti pel, ko si bil int!" Tako se je naglo razvil prepir » kaj hitro sta se z rokami spo-adla Martin Stojnič in Martin *ec. Ker je bil Stojnič znatno očnejši je eden izmed fantov točil v sosednjo hiše posestnice ne Škofove po Ivčevega brata ntona, ki je bil tamkaj na ko-n> Ko je Anton prihitel na »moč, se je Stojnič umaknil roti svoji hiši in se skril. Fan-m je tedaj zopet zrastel po-ium in «o Stojniča izzivali, nsj * le pokaže, če ima korajžo. laenkrat je izza hiše prihitel krtin Stojnič s sekiro ter zamahnil proti Antonu Ivcu. Go-ovo bi mu bil razklal glavo, to-» Anton Ivec se je naglo okrepi in ostrina sekire se je taae-»la preko desne rame v hrbet, 'otej straSni poškodbi je ranje- 1 Anton Ivec zbežal nazaj v hi- 0 posestnice Ane Škofove in »0*il pomoči. Stojnič ga je s «kiro še dalje zasledoval in je * na hodniku njegove domače ^ kričal, da mora nocoj nekdo *«ti mrtev. . . K ranjencu je bil tekom noči »klican okroini zdravnik g. dr. hvrii ij Matjašič, ki mu je nu-11 Pno |>omoč. Ugotovil je, da e Anton Ivec smrtno nevarno *nj«'n. ker so zadeta tudi plju- 1 Odredil je, da Ivca prepe->*>° v bolnico usmiljenih bra-** v Kandijl pri Novem mestu * je zgodilo v nedelja po- Storilec Martin Stojalč je bil « Pred vojno te obsojen zara-1 u^ja na tri leU ječe. med P« je bil pomiloščen. In je noral iz zapora Ukoj na fronto, fcd r, tedni ae je vrnil iz Ka-^ kjer ae je nahajal dve leti n H V nedeljo zjutraj ee j« »*• glasil priorožniški poaUji ' M"tliki in zagotavljal, da je *vr»»l v samoobrambi. Stoj-so orožniki po zaslišanju-'^li v zapore metliškega so jj*a. nikoder je bil včeraj pre V preiskovalni zapor o- ***ga aodiMa i lu. Sleparsko trgovanje drzne pustolovke. Lukoviškim orožnikom se je posrečilo pred par dnevi razkrinkati in aretirati drzno pustolovko in nevarno go-ljufico 281etno Marijo Strehar-jevo, rojeno v Lahovčah, pristojno pa v Krašnjo. Sleparko, ki je ogoljufala več ljudi v kamniškem in deloma v litijskem okraju za nad 60.000 Din, so oblasti zasledovale brezuspešno že nad dva meseca. Marička se je navadila dobro živeti še med vojno, ko je pripadala veliki družini navijalcev cen, tako zvanim "prajstrajbar-jem", kojih delovanje smo bridko občutili tudi še v letih po vojni. Podjetno dekle se tudi potem še, ko so se prilike temeljito izpremenile, ni moglo prilagoditi solidnejšim razmeram. Trgovala je po deželi z vso mogočo robo, strašila pa se ni tudi tihotapstva. Slednjič pa, ko ji ni že nobena stvar uspevala, se je porodila v njenim možganih originalna misel: "Najprvo je treba dobiti moža» potem pa . . Odšla je iz Lahovč ter se naselila v nekem mlinu v Kom-poljah pri Krašnji. Tu je nastopala vedno čedno oblečena kakor petična trgovka, ki išče primernega ženina. Teh ji seveda spričo njenega namišljenega bogastva ni manjkalo. Po nekaj mesecih se je odločila ter se omožila s kmečkim fantom Streharjem. Takoj po poroki pa je odpotovala z izgovorom, da ji trgovski posli ne dopuščajo ostajati dolgo doma. In res, "gospa Streharjeva", kakor so jo splošno povsod nazivali, se je mudila doma le malo in vedno kratek čas, drugače pa je potovala. Pojavljala se je zdaj v tem zdaj zopet v drugem kraju kamniškega ali litijskega okraja. Ponujala je včasi manufakturo, včasi pa tudi , druge predmete. ben in Čimbolj je ta boj koncentriran toliko uspešnejši mo- (Iivirno) Ira biti u nje. Ni pa a tem še V Celovcu, koncept januarja. da 10 Sl?venci kt v x. , ... pozabili na ae in na svojo na- |Na Koroškem se s cer vršijo L^^ Ne uvidevajo, dft j kot povsod - politični boji, bi bil0 vellk0 ^ ie bl W|| VBl al. predvsem prevladuje danes slovend { ak j in bi namj le razreden delavski boi nratiL~atu i- IT .___m s______* SIDNEY LANIER. AMERIŠKI PBSNIK. (Rojen 8. februarja 1842.) Bojeviti tiewyorški governer je ddbil veenarodni Sloves te-I kom izza državljanske vojne. L. 1876 je bil predeedniški kandl-I dat demokratične atranke. Do- If MIMflBJl is rmsmnen Pod meat je padel stari Anton Msrlnčlč ia Vltovelj, ko ss je vračal domov Is Sempaea precej Amerika je rodila precejšnje voljen. bil J« večino ljudskih glasov. äU . dobre volJt. Nero4no mu ^ bl. manjkal mu je en glas* elekto- lo to Bi, jp yea umaMn ln pre. ralnem kolegiju in zato ni bil U.|wJ p*^ v alkoholni zmede- noati mu je šinila v glavo hu- delavski boj proti |vodill in w ¡^rili izrecno samo ___ _________ kapiUhzmu m avstrijskemu ^ .jovenske interese. Ali ker l^mrUo pesnikov, od katerih ao Kot odvetnik al je Tilden na- dobna da bi ae to priliko meščanstvu. Naš sk>venski ti-Une8 ^ nit0 pravl pogoji,----- '-1-----1 ^ "" "------^ 1 velj, v kolikor ga je Še ostalo na ker pretežna it ____ _______ večina ljudstva Koroškem in se še ni popolno- Lploh ni pojit^no ireia niti v Ju- ma asimiliral z nemškim naro- Loalavijl, je vsak tak boj za en-dom, se predvsem bavi le z bolj k,.^ brez ker bl samo gospodarslui vprašanji, kajti uničeval energijo alovenskega rešitev teh vprašanj je vendar naroda, ki bi jo moral dati prav tudi za Slovence na Koroškem M prav v ^ razmerah — dru-velikega pomena. Ni več na gam< Ali kakor hitro bodo tudi Koroškem velikih nacijonalnlh na p^vem Slovenakem razmere bojev, nič več se Slovenci ne ba- druge, kakor hitro bo tudi na vijo s preveliko intenzivnostjo prmvem slovenakem rojena pra- maščeval nad sosedi Ipsvci, s katerimi se je vfdno pričkal. Naznanil je orožnikom, da so ga mnogi jako popularni, dasl ni I kopičil bogastvo. Večino svoj« rečeno, da so isti največji. De- ga premoženja je zapustil za u- janski je stvar taka, ds so rav- stanovltev javne knjižnice vi_____ ae največji izmed njih manj New Yorku. Toda dediči so vlo- ^tHje'ipaviV'ois Fran^T, znani. Večina ŠoUke dece v A- žili tožbo proti oporoki in le del Alojzij« ln Anton. Po dolgem merikl prsv kmalu sliši o Unr zspuščine jr prišel v last masts, polsvedtrtanju js prišlo do rsz- fellowu, L o we I u, Whlttleru. --pav* pri kateri .e je pokazalo, | Bryantu, Holmesu In ^-onu. THOMAS BDI80N. ds MarinlAa niso nspadli Ipavci Redkokdaj, razun v višjih šolah, (Rojfn |f februaPja 1847.) marveč, da ga je vrglo močno ii«w° iii win*1" nnu ^ Thnm^. Rrfl^n .Uvnl l.nal-l vino čss mostič ns Cesti od snikih, Foe, Whitman, Thoreau z nacionalnim vprašanjem, kaj-1 ^ gjovenaka nacijonalna zavest, ti v tem pogledu je močno oto- tedaj bo prišel tudi čas za koro-Pe10- ške Slovence. Danes tega ni ln Kdor je pazljiveje zaaledoval I Mto je tudi vsa borbenost Slo-vse nacijonalno gibanje Sloven- vencev na Koroškem usmerjena cev v Avstriji, je moral ugoto- v povaem drugo atran. viti, da je zlaati v zadnjih letih Ta plat je za Slovence v Av to gibanje močno pojenjalo, sla- itr|j| danes realnejša in boljša, sti, ker so Slovenci na Koro-lfcrto so oni koncentrirali in škem tudi uvideli, da je politič- oaredotočill^ivoje alle na borbo na konstelacija slovenskega do§ego člmvečjih gospodar roda v Jugoslaviji tudi zelo ala-|8kih in socijalnlh pravic, ba, zlasti v gospodarskem ln socljalnem oziru in valed tega tudi ne preveč ytvidljiva. ' Oni so namreč čutili na svoji lastni koži ves pritisk rszmer, v kste-rih se nshajajo Slovenci ln ssto je tudi nacijonalno navdušenje z dneva v dan postajalo vse bolj mrtvf In otopelo. Koroški Slovenci so slutili že 8. riTnieT^i ao" ni aaH* v dr u «ram I dltlljT jezdil v MiUni, OMo, I P"? ,do ^«K nakar st ja isto iMUltr. TIsopieaU v drugem fJebru:rjM 1847 »|| Jo ^to- napad odstrani sosedov prsvcu kot filotofskl Emerson, Ie u ,7 j. .1 . 1 Iuavcev M«rinčlč Tia obaoien int<>i>>wtmilni in hiM* .rednjega «.pada. V svojem eVadl oWovanja na eno leto »ryani. L.w» u *ir.n«rit-|tu onJ «i^perlmentl, ki so doved-|gs pustila na miru in odšla ata clt in v korist Avstrije, ds bi bilo Hrvstov in Slovsncev, pa čeprsvl ^n zVd^ini^bankn ToneUI^ do t , t lil do Itumov, kateri so otvorllllnaglo po stranakl poti. Orožni- bi jim bila s tem dana motnost, KrUUnA M ne more y| I Po driavljaneki vojni Je po- nov<) dobo ^^ lfodovins. |kl Iščejo napadalca. da bi ae deti. Ns rslnju bi gs .pekel, če m P»^ ^ K»'\ obločnlcs (srcllght) w bile okrepiti ne ssmo števllično, ne- { Kq Je ^ 8VojJneje pa e postal pravdn k. ^-LS^^^trično svetlo, »e- ^ °° n*kl ^ pripovedovanje, me je vpraial, UntL'^ teso bile prevelike " če poznsm tegs možs? . J ln ¡Sfu^ SZL ^ " hllno ^ Bik) ^ - Ko sem mu odgovoril, ds ga * „Tjoh^iu. ^ važno vprašanje, da ae l.uml ne poznam, ker kdo pa naj po-na John Hopklns^.^ .........uu*^^ .... go predvsem po neki gotovi narodnostni enoti. Gospodarska borba Slovencev n* Koroškem je že tedaj biU tolika, da se Slovenci niso mogli odločiti zs Jugoslavijo. Kakor hitro pa se je v Jugoslaviji pričela borba tudi za nadvlado srbskega elementa v državi, kakor hitro se Mtavka poalušakev na radio. Youngstown, O. — Vsi tlukaj« šnji prebivalci, ki imajo radio- prsjsmniks, so bili v soboto po- K HV.»««., — -M- p. 1 m j r-, n 1 kaka priprsva ts slektrično rss-| tvsni aa štrajk, da namrsč ta- zna vae ljudi v Ljubljani, ko je un\v*™ v Balt7° 1.« svetljavo za notranje proatore. pro svoje aparate in ns posluša- vendar veliko mesto. Med ljud- „^^Lr-i^iLr.^^Sočasni strokovnjaki to bili ti- jo programov toliko čass, dokler ml, ki v LjUbljsnl ksj pomenijo,mrnl, ja ffi.moi^ rsblU slsk- ne bo polovica oddajnih postaj U mož ni. Odvetnik ni. ki bl lo. Trgovanje ji je dobro uspeva- izrabila. Tekom n se je jelo zapoaUvUati v prav| bil zapisan v re L trike v to svrho in ao bili zato edpesvljsnih, ksr jih je preveč Ljudje so zaupali vanjo, pti- J« PH^la tov. Tudi koncipijent .. J J. ....nanip kmalu plemenska in narodna mržnja' čica pa je to zaupanje _ 4ä ..«^.^viuti v nrav temeljito I vsakem oziru Slovence in IHr-l vembra in decembra je P*P* | ^ tedaj R6 je ohladil med Slovenci na Koroškem še tiatlj ljala s seboj na deželo nekaj novih kole«, ki jih 1t-mjHSSS* prodaj a trajno ""«ino cino. P J Seved» je Ukoj iut .loven.kega ilvlj. wl S3T Dru^i/zo^t je «pr»vlU Koroikem do v promet vei koL kotenfreJ To bili v glavnem vzroki. ravno tako po za kar so ji bile ne kmečke mamice ali koncipijent. 8ubagsnt je, še agent ni. Podzastopnik je pri "Amerika* liniji; zastopnik Je v Zagrebu. . . M "Ni mogoče", ga prekinem — doktor pa sübagent, saj to nI mogoče" cuu* m, ni u« - - -- i - itrise v t« svrno m ao dui aau» «•^p»**»*"«» »« Bgiitru advoka- "¡"»«o If»"1 ln ««^"-[j.ko predlani, ko J. Kdlaon ob- I« delajo I. konfuiijo. ,Jent nl- orl l?k TÄlk Ü P" •vo oZbaino ..najdbo J - "Seveda nl kakSen odvetnik odličen prispevek k amerlšKl U- f . ^^^ f7 Seveda nl kakšen i>rtvanlKIUmtup|# Nijbo|j|e „j.gove pe-P^^trlčne žarnice. ami to: Hymn of ths Marshes, Clover ln Song of ths Chstta-houchee. TrorklJ prišel v Isgaaasivo Obseg Ei^sonovega delovanja I "kat milijonar." Js rstvldetl It dejttvs, ds je do- Moskva, 18. febr. — Sovjet-bil zs svojo izume 1150 paten-laka oficljelna poročevalska sgen. n.T u hni«hal na iatlki ie toV( ,,rvi »«nsJdlUlJevegs tura Taas javlja, ds sta Treoldj i Ini^rav nlzor Jj^vsnjs Z bila posvsčsns raz- in njegova žena potovsls v A-Lanler gojU zdrav nator na jiumov M ^ bw#df Lij0| kamor iU bllft lifIlanft, v mogoče". j ,ln ?j?*°ve F?*" iu preko žic In od teh poskusov Is. "gotpodakem komfortu." Imels Smejsl se ml Je moj moro- « J^1 »« »v««,at' kJfcUr» v|ri4 danslnjl bortnl "tleksr" ln sta 70 kovčsgov, in ko sts prišls dostsje pri večini novoanglsških | V^Z™ ^.^* .i.t^« I ns mesto, so domsčlnl mislili, ds js pripelJel kak "ameriški milijonar." kosov kotenfre, To so bili v glavnem vsiokm itmrgkl prjJlltelJ. «Veš, Jožs, ^¿e Piri ^n. telegrsfskl sistem, zelo nizki ceni, da se je nacionalno gib*nje »b- _ je rekel, "dandanes le do- ^kov. .^^^^ Tej dobi treba prišteti njegovo izredno hvalež- venskega ljudatva na Koroškem, hUrJ, k, n|g0 dohUrJI!" In U ^ bjl* ^P^^- Jil ^ Un^bo 'električnega pereaa, ne kmečke msm ee. Blaga ln umaknilo razrednemu ^banju dr. Iv0 Ceme je Uk dohtar, ki ve Ik ^udov.Uc narave in v - ^ J ^^ mln^gril. iolesT^ ^j nizki ceni eevedaUvstrijskega delavatva. Sloven- B| ,dohUr". Ne more prbd ^• ^tlllh^ttl^ i. na tokor tudl 000 Koies pa F" ^J u.airHn k«r ira sko nacijonalno gibanje v Av- ^ stopati, ker tega ne zna. mentalnih reakcij, ki jih je naj- knaldbo ki t ?i nje ao I atriji ne obatoja «d. o,«romav| ^ indijo, kj^aa pri drugih peanlklh. V t-^lf.^'^' ^ tvori pod-telefonskega! 408 ribičev končale na ledeni pločl. Leningrad, 18. febr. — fitiri- >* ir ^ drugi renekianti, kolikor še ob.to a, je tako alabo ^ 41fk.rte prodaja ln gospod gledu je on presej sllčen prsma- J ^ ra|krofon |n ^ §to ru-klh r|li|čtv j# ntll<) §mrt m S™ ie Msr&a govorila: U Uko minimalno, da se ga že ^ v mu pot^ uvaftevsnemu Thorsauju. -J|fc r9nA|A. Fo. Vellkl pločl ledu, ki ss je tsd- * \imJ* vsakemu skoraj ne Izplača omen atl VI- |f|jt. W raz- Lanler je mrl v svojem 88. ■J^S" ¿„^¿ko iznsjdbo, nji petek odkrhnlla, ko »o bili tS^rS i -mo f \v0litvah ! nT^^ t>roti ameriškim pod- let,. I. 1881 v Lynnu, North Ca- J^ft ^77 Že U u*L it- na delu pri luknjah v ledu neda- UBire**na raTnolsao do- svstrijskl parlament in v sv-| prav za prav na razpa^ago^ ebore. Sloven- volj." Pri tem je po^ežIkniU • "j ^ ^ in zaupno pripovedovaU «to- « .lovenskem pro- mur, ki jo je hote ln slovenskih načelih, dobiva kolesa in blago Iz IUllje. b|jejo ^j u deiavake "Blago pa leči sedaj na carini ^ tud| kfneiake |ntereae. Oni n da ga dvignem, potrebujem I ^ y Uku ^„jih |et znali denar 1" 1Jt najti v objemu avojih razrednih Ljudje so Ji tedaj aprlčo u- ^^„ov Nemcev in z njimi godnih prihodnjih nakupov da- L^j ^ , izkoriščevalci, jall kar po cele tieočake na ra- tud| n, treba večjeta čun. Pretkanka ^^^"^ nacijonalnegs gibanja koroških pritleparll» ^ ^'fJ Slo vence v, kajti na Koroškem jih je porsbils zsse in ts tvoje » - ^^ ukocvftnA ku, prijatelje. turtia avtonomija, ki določa, da MedUm, ko se je ge ^ narodne manjšine (V Av. nltno zabavala, pa so njeni sn- ^ ^ 8fc>vencl) otvarja po- jenti nehtrpno pričakovali, kdaj |bne mJinj4illllke žols, vzgsjs dobe obljubljeno bUgo. T«-ga ^ y d||h|| Urinega nji-er. Nekateri | ^ ^^ «uni hočejo, «kratke se pravi to, da je kulturna avtonomija na Koroškem Uko obširna, da lahko Slovenci razvijejo svojo delavnost, kakor sami hočejo ln to brez kakršne- pa ni bilo od nikoder ¡¡o se slednjič zavedli, da so na-sedli raflnlrani aleparkl. IVi javili eo stvar orožnikom. Sleparke pa ni bilo mogoče Drijeti kar na lepem, ker sr je ........^___ iriaU dobro skrivati. OrožnUka „ pritUkA od strani avatrij patrulja jo je zaaačila vlade, ali avstrijskega - tekli ponedeljek, in ¿er ^ pravnega aparaU. Boj v Kompoljah št. 1. Orožniki sol kullurne avtonomije je jo odvedli Ukoj v zapor na Br ftudi „a Koroškem precej velik do odkoder pa je Wla predvče- L, ko af j« doeegla U kultugia rajšnjlm eskortirana v zapore I vtonomij. i. . um tudi pr^vl-Ijubljanakega deželnega «f^'U slovenskega naroda na Koro-Tu jeStreharica izpovedi-.čl- ^ p^rtaio tudi nac jonsl- ,to odkritosrčno, ds Je ljudi s no ^^„j. „. mrtvi točki, ceno robo «smo "fsrbak ._Zs| ^ Wi#Jo grenel na Koro-prisleparjenl dener je aam^r, ^ ^ ^ gH>l|,rAI bsj. od časa do čaaa kupila koleaa (Mnyno liudatvo proti meš/as- a dobil msnufskturo Ur jih ljudem pod ksr ta vabo d. >e eemo U boj petre- | rollna.—FLIH. SAMUEL J. TILDEN. najdba bl tadostovala ta eveko. leč od Unlngrada. Voda Je od-večenje njegovega Imena. Ven-1 nesla pločo v Finski tsllv, kjsr js tdrobils In ribiči so utonili. It«šlt«v s čolni Js biU nemogočs. pomim enotsm. Pripovedujejo ds mu Je to selo veliko neslo, r^kt^Ltl (Bojen V februarja l«d). Idarie najgUvnejia in najbolj nekih ljudi prejel v roke denar, ., *.muL , pohaina njegova (»najdba Je ona U ao ga podporne "Jednote" V avoJI dobi Je bil Samuel J- , , ,, , , hImIIII u po- U Uk"d£ doloille v imi- Tilden proalavljen odv.tnik In 32, «X alu pravU. Potem Ja pa fajn raj- drtavnlk. ali njegov epomin naj- W^J1'^Jhwerrt. ki tal.VTbnal J. m«da v Ameriki bolj «vi kot neu.trO.nl *ver- J"; ¿Z*rm ¿k- kompanjona". In moj prljaUlj nef drtave New York. Vodil J,, J^ ^ •' |j(|| W|<(-w| J. na dolgo pripovedoval rtorijo dolgo in oatro b«rbo prot Uko- „.^.j'«,. O.um Imenitnem motu. M«. 'Twmd Blngu." *u- '^"/j" breailinega br Meni pa ae Je aabll.knlo pred p ni korump ran h polltltorjev, ' "«' ^ j, Ed, oimi: "Aha, to J. ttatl. ki ee Je ki w dolgo im.i u^vo m«U ^" * * Uum| Tu. otenll a vdovo .urw g-p«U New YorkJJ^J^^i dl idej. „ kinematografu I,vira Ka.tn.rja, a Toniko te Zelene ja ta akuplne, Wi Um Temed, JT , Jame. . . » .tolar po pokHcu, je dolgo M ».,lin0 fc,m.ro "TtoU. tiatr. - aa Je .mejal ukor.koi kontroliral va* obiln- rv»,MI. To J. bil «a., , moj moroatariki prljaUlj. "U. .k. U4alk., Nj4«ov mOr^JI k ,Ur' f " " Požar v gledališču. U Grsnge, 111. — V nedeljo Je It netntnegs vzroka nasUl o-genj v gledališču "U Grange," kl je napravil škodo ta 125,000. 2BNITVKNA PONUWIA. Hamec se teli aetnanlU t Slo-venko ali Hrvatico, naj si bo dekle sli vdovs, arednje starosti - " a ..T t an i T i Kil mm I V eVfŽM žesltvs. Jat Sem 40 let Je sesUvlI 1. 1891. To Je bil zs-l Uf y-t dfUfü ^ ^„^,„,0 s ti ja* tieti mm ■ ■ je lani njegova rednica 48letne- L»jne je bila gradnja sednljske ga še-le poelnovlla... Vsi. tista, palače. SUvba je imela sUti ki Ims ošUrijo in hišo v Grad i- $260,000, ali skoraj 18.000,vl prijatelji ao končno "Prav imaš, Jože", je dejal propadli. Tireed je Ml ofceejen v prijatelj in je zadovoljen odšel | ig.Utao ječo In je umrl v njej. ne Industrije in umeinoeu. [p^dbe bom upošUvsI. Plems Nsalednjf desetletje (lH'.H) ^ m M nM»|ov: Ponud- I1W0) ie Edison pwvetll razvo-1 ^ ^^ *>. Uamdale ju večjih strojev za eksploaU | Avf # Chicago, III. (Adv.) eijo manj vredne železne rude, kakor tudi Izumov, ki so dovwdli] do današnjega izdelovanja Uko- proti domu. Pozdravlja vas Ješe s Havana. Kuha, U. febr Charles A Undtwrgh je sjutrsj poletel s svoji Ko je bli Tilden Izvoljen governer jem države Hm* York, je i i začel boj proti Ukesvsaeme "ca | sel risgu," skupini vplivnih Iju-d|, ki se al I »poslov aH •a, ■ V zadnjih letih je Kdieon po-avetU mnogo čaaa eksperimenti-1 ranju na kemičnem poli«-— ^^ KLIM. tračne Metli Marder tepeelUe 112,008. _ ______New Voill. — Oporoka na e- te za gradnjo kanalov, ki jih n4-| Mitričaem etolu usmriene »ulh ee nikdar zgradili, deal ee hi UI nny der jeva, kl je bila U dni od-zato plačani od države. M|ttiove prU, is^asuje, ds k rk-ku-Špirit of Kt. I^ouia It Ha-||»nipflje ae l»He mtfUtne In tirana Una zapaetis sva»I »g* t ¥ m. Vmk. Uoogo jih je bilo oOeojeaih radi ki 'Arog HMM vrednosti pre-pot je dolgs 1200 milj.jgi^p^rij proti državi. ' | motenja. Telefon C s d I I I S $ S4S7 Tet nsNfcei UlenSale »Tet IVAN A. MAROHNIC Alteraey et Leer 9 (OI)VKTNIK) II8MIII rtrel Meli Weed ward A Drreoff, men. AH iskš mill a.n.r.i. FKOBV Francoie je bU pleAast. Njegova plete pa ee je razlikavala ogata in ee jo njenemu motu obetala vetfka dou, kmalu pro- vzela reanična ljubeče«. Marijina roditelja «ta napovedala za- roko, ki ae je vršila po predpisih etikete. FrancoU Je kar žarel od areče in blaženosti. Samo kadar je na tjhem premišljal dogodke, ki še pridejo, mu je bilo nekam nerodno pri ercu. Mariji je bU razkril vae ovoje življenje, zamolčal pa jI je da mu plešo pokriva laeulja. Zelo ga je težila zaveft, da bo moral s stvarjo prej fji slej na dan. Kako naj ji razodene to reč? Naj ae ji odkrije pred poroko ali kasneje? Zamišljen t to vprašanje je zaeadil prste, v laeuljo In začel praskati po ppdlagi. ki mu Je eedela na pleši« Sklenil Ja bU, da odgodi svojo izpoved do poroke. Kaj bo potem. so ni vprašal. Tratil ae je z opravičilom, da gredo ljudje tudi k zdravniku za »obe šele v poelednjem trenutku, ko je sils že na vrhuncu. Zakaj bi torej delal neprilike, ko ni potreba? Udobnost je udobnost in ne kaže je omalovaževati tam, kjer se človek ž njo lahko okoristi. Poroka jo Mla pri kraju. Svstjs so prišli iz cot^ve. Marija je po jokala, goeti so sodil za mize, poobodovali so In vseli slovo ter voščili mladoporočencema lahko noč. Franoois in Marija sto odšla v spakpico. Zdaj jo prišel tisti važni tre-nutek. Kaj jo bOo storiti? Resnica je morala na dan t Francoie je bil v stiaki. Nt se mogM od ločiti in spraviti beaede z jezika, hI ee mu je tako nerodno zapletal. Mahoma pa je premagal slabost svoje volje in se je obrali k mladi ženici, ki je bila vea rdeča v obrez: "Dragica . . . ljubica . , "Kaj je, Francoie?" Zbral je vea pogum ln ji blago dejal: "Marija . . , moram ti nekaj povedati, a ti mi obljubiš, do ae ne boš jezila name . . ." Marija je Še bolj poškrlateU. sla se je. da ne bi prišlo kaj teressntnega in pikantnega, priznanje Iz Francoisovega samskega Življenja. Pomialila je, da je treba poslušati take moške ispovedi z usmiljenjem in razumevanjem. Odgovorila je: ■ celo pluli s jako žsljlvlmi priimki. »Tudi jss bi M z vsmi, ljubi ujec! Pustil bi vse drugo..." ^Govoriva rajša o čem dragem! — Veš, koga aem salotil danes v Ljubljani? — Našega preljubega soseda Erazma Frauensteinerja, viteza in hinavca. Ssj ga posnaŠ? ZasUvil aem svojo drugo bodalo Judu; to ni nobena aranpoU. Prt ildu pa sem slučajno videl moje staro'bodalo s rebrnim ročajem in z rubini TV, bodalo sam večkrat zakoekel pri vitesu Frauenatelnsrju, ga sopet prikookal in sopet zakockal, poslednjtkrst menda prod dvoma lotoma, Po Judovem gbvorjenju sefct spoznal, da mu gs jo proda} danee naš dični vites Frauen-stelner. Videl sem ga tudi na Starem trgu. Skrival se mi je. Mol nlms čiste,veotl. In to lani so govorili, da vodi Turke nemški vites." "Vitez Frauensteiner da bi bil Izdajalec T "Izdajalec, vohun," Jo povzel Ahac tile. "Doma jima prode prebito slaba, njemu In njo-, govi sestri Saldi. Po cele meeeee ne moreU plačati hlapcem mezdo. Erazeh vohuni, kajpa za dobro plete. Ako bi veljala moja, hi bil FraueneUiner te zdavnaj izobčen; moral bi no-sitl črno krile na obleki in pokoro delati v ogrskih rudokoplh. To bi mu bolj privoščil, kakor pa svatbo s vrvarjevo hčerko na trlnožnlh ve-šallh.r "Zakaj sto šli k Judu, ljubi ujec! Kadar potrebujeto, le kar k meni!" "jIvala lepa, vrli mladenič! Saj Imamo še konje. Ako no bo drugačl. pa Skj kreveaU oproda in hlapec pel na Vinico." $la,aU dalje proti Nemškim vratom, ki ao bUa polog Nemške hiše in šole v južnem oald-■ južnem kono* Ooepoake ulice. Imeno-I jih tudi Stara vraU. Bila eo te olja od Vlcedomaklh. i Barok» preteče nevarnoeti eo Jih bili kar sasldall. Nemško hllo in cerkev eo potovali najstarejšim poalopjem ljubljanskim. Pod komando oll Nemški rod je spadalo malOfp vse Gradišče, Mlrje In Sentjanževa vas (me4 posnejlo BI s t no vsa. "ljubljanski sodnik v ahižbi ne sme sto. piti aa komendeka tla ali pod etroho Nemške hiše,'* Je dejal vites Ahac. "U na pragu In pod kopom sme sprejeti hudodolaika od ko. mendaklh blričev. OeeU zunaj kapa je ne meatnl avet la eem ne smejo komendaki biriči, kadar ao v službi. Nemška komenda je goapo. aka mojster-akaz. čevljarjev In krajačev v Kra-kovem in Trnovem, goepoeka "nepoštenih" ro. kodelcev. ki nlao zapisani v nobeno zadrugo Delali amejo le kmetom, meščanom ne.** Ju. n|, vali ao ijo In Dunajake ce- ~ (Balls pih las žrtvovati modi Nemo-derna pa tudi ne morem biti. Našla aem torej izhod v tem, da sem 4 kupila lasuljo. Nosim jo samo pred ljudmi — pred Uboj je no bom noeila. Saj ne boš Jezen, kaj? Nu. ín zdaj mí povej svoj. grehek!" •"Nu. če si mi že ti priznala resnico o lasulji, dovoli, da sna-mem tudi jaz svoj grohek in ležem v posteljo tak, kakršen sem. ^f r Snel je lasuljo s pleše in je smuknil pod odejo. ZiBiMtva prigoda # ' SOmrntmi^m **• . Nedavna obletnica smrti znanega poljekoga pisatelja Rey-monta Je dala poljskemu publicistu Weyhern povod, da je Objavil svoje spomine o osebnih Stikih s slavnim lauvostom No-blove nagrado. Weyher pripoveduje mod drugim, kako je nekoč avtor "Kmetov" istočasno govoril na raznih krajih a štirimi ooebami. Vse Štiri smatra Weyher sa abeolutno verodostojno in vsi štirje so pripravljeni pod prisego potrditi, da so res govorili istočasno z Reymon-tom v rasn|h krajih. Ta dogodek se spravlja v zvezo z Ray-montovlm zanimanjem-sa nadnaravne pojave in duhovno življenje. Temu študljjj je posvetil znatpeniti poljaki pisatelj velik del ovojih moških let. Kako daleč je napredoval v izučeva-nju nadnaravnih sif,* ni znano, ker ni nikomur o teiri govoril. Neke nedelje, bilo jo tik prod svetovno vojno, je ppoetH Rey-mont svojega prijatelj s Weyhera v Skierniewlcah. Weyhero-vo sUnovsnje so popravljali in na novo slikali in zato Reymont ni mogel prenočiti pri prijatelju. Odličnemu gostu je ponudil prenočišče drggi poljski pisatelj'Stefan Nnierzynski, kl je pa opozoril Reymonta, da mora priti opat pred deseto uro, kajti pozneje spusti» gospodar pse, ki bi ga utegniti raztrgati. (Reymont je preeedel pil prijatelju dalj čaaa pri večerji. Navzoča sU bila tudi sakonca Rogalewic stanujoča v sosedni hiši. Rey mont pa ni odšel ob določenem času k prijstdju, marveč je o-sU! do enajste. Weyher je naprosil zakonptf.Jlogalewic, na sprejmeU pisatelja čez noč In mu odstoptU podstrsšno sobico. 2ena je poSvala služkinjo in naročila pospraviti sobo, sama js pa oetala s mošem pri Wey boru,de 11. ko eo okqpno odšli. Drugi dan je Rogalewic povedal Usierzynskemu, da Reymont n hotel prenočiti pri njih. Kje pa Jo prenočil? Za plotom sosedne hiše, ee je glaaft odgovor. In ra Je videla Klogalewiceva služiti nja pisatelja ponoči In zgodaj ijutraj za plotom ooeodne hiše. Tudi Unierzynekl jo trdil, da je Reymont prenočil pri njem. Kako to? Kaj pa pel? ga je vprašal Rogalewic— Reymont je eedel pri meni do enajstih, potem je pa odšel v podstrešno sobo — je odgovoril Rogalev^c. Unier zynski Je pa trdfl, da Je priAel pisatelj k nJemu tik pred deseto uro in da so psi na dvorišču srdito lajali. Odprl je okno in opozoril pisatelja. naj ae čuva peo v. ■ Med pogovorom jo vstopil pašnik ondotne tovarne Kamlnekl In ko jo Izvedel, o čem ee pogovarjajo, je isjavil, da se -val motijo. Povedal je. da je Reymont prenočil pri njem. Pri šel je ob enajstih. In ker Je Imel Kaminski goste, nI šel spat do jutra. Reymontu je odstopil svojo postelja Zgodaj zjutraj ga je apromll m kolodvor, kjer eU se prisrčno poslovila. Začudenim Reymontovim prijateljem ni preoetajalo drugega. nogo počakati, da jih pisatelj znova poseti la sam pojasni kako je to mogočo, da je bil le-točaano na treh krajih. Drugo nedeljo je Reymont rae poeetfl svoje prijatelje In jim je kate-gorično Izjavil, da omenjene no-čl, ko eo mialUi. da je prenočeval pri njih. eploh al bil v Skierniewlcah, marveč v nekem drugem oddaljenem kraju, kjw je takrat atalno bival. Delal je poz-no v noč, nedeljo je pa preepal. Domači eo le hote« podati po ..... KMETIJSKI DELAVEC iz države New York želi dobiti službo delo na kmetiji kje v srednjem zapadu Združenih držav. Ako kateri slovenski farmar istega potrebuje naj ae obrne za naslov na Proeveto. Priloži naj dve znamki za na-daljno pismeno poročilo. Naslov je Delavec št. 7, 2667 So. Lawndale Ave., Chicago, IIL __ * 4 Adv.) zdravnika, misleč, da ima spalno bolezen. Prebudil ee je šele v pondfjUek zjutraj. Imel je pa vtis, kakor da je ree doživi vse to, kar so mu prijatelji pozneje pripovedovali. Zadeva je oetala nepojasnjena. Reymontovi prijatelji vztrajajo na tem, da je pieatelj ree ietočasno prenočeval pri* njih. Zanimivo je, da ae Reymont ni poaebno čudil, ko ao mu to povedali. POZOR, PEKI! Išče eo iz učenega peka, katerega bi veselilo iti v družbo za patnerja" za odpreti novo pekarno v rastočem mestu na de-*4i, za pojasnila pišite na: John Geechel, Box. 104, Draper, Wie. _ ' (Adv.) zs okwvfe sklepe M mi áifltfl MÍÜfiÉ Ml SOSBSPW. UW^Uim^ONi UARJA Na paslta sa okoli v agoniji, ša vam ko dal Johnson's Rad Gross la-dični obliž takojšnjo pomoč. Na oba pajte, kar ao mm spravila la ssšss I pomagal«. Poskusite Johnson'« Cross Isdični obliž, ki vam da trajno ugodnosti— gorkoto, podporo ter napreatano masira nnate la akorde sklopa. vpliv Jokaaon'i KtA •bliža jo tn^sa, v svoji polni moči pritiska nara ae halo. na kolači dal la koža dokler ostane skttž iste okorele mišiee da, aU ker dala ni- živote. Če Imate in sklepe, vsled dala, sto vajeni, valed prepiha, revmatisme aH kakega dragega vsréka, pritisnite Johnson's Red Cross ledični obliž na boleče meato in čodiH se boste hitri In čudoviti uspešnosti. Naprodaj! lekarnah. —Advt. e, Jo v* (Jaa. 31.28) ^ vam je naročnina pa, j daa. Ponovit« u' da vam UaU m Ako llsU ne prej^ ( koral listpb. 5 00 vsi dr«. SEST |ORI PREKO OSEARA tummu i. nui «k. M » PARIS 24. Ub.. O. Mrca (OS ajMNj MmM. Trtk i, - riMfe is sisvaTtSü! Itr«4no nitk« al Ile de France IS. mam. Vstaleit« fcatmsrtitl Nič več strahu pred pl^bJadom! Ako se počutite, da se Vas prijemlje preklad, preienite ga a Trinerje-vim grenkim vinom! PrivU ljudi je, ki se ne zavedajo, da V takih »hičkjlh Je navadno očiMenje čnv selo važno. R*vno radi tega Trinerjevo grenko vino s svojo odvsjalno tonlko je selo koristno. • Ono očisti čreva in ojača w ftivotni sistem. V vseh lekarnah. Pišite na Jos Triner Ce., 1SSI 8. Ashland Ave., Cklc«£o, 111., po BREZPLAČNI VZOREC, priložite tOc sa pošiljatvene troftke. umi u Naruki nste ««....».«.«.M< .....................HMIf»..». Naslov Mesto Za oslabele In izčrpane živce N«sa>ToM Saj« ao— m0* ta ta. tesaalSi Uvmm ta «Jate «ta!« oraaa«. t» r*4 kot M tat Ja »»■■jata ta •MtaavOo «WJ«m not ta taM. ter Jim vralta ta iiirillm «vltanta. Nnaa-ToM ■stmU ta aiala «mk aa laak-a rutm orsaa. faSio učinkovito )• Pri MotMnih, taSvUaSi ia moburnih aa. Miik M|k*L alaaiAnlii if Hil fl^ss» uspeva» gmwwre, oraoMci , kakor ta« prati aptatni PraoSaJa m v fmk takaraak t te teaar vrao, ako a« poaasa. KupKo trn Ur ai ps^aito ešvsvjo !L2£_____l^LL NAROČITE St KNJIGO "AMERIŠKI SLOVE NCL" kit il s cele tudi ssari pošljete na neabv; UFEAVNIÔTVO a4PROSVETAw 2SS7 8L Lawndale Ave. tHICAGQ, ILL. IZVKTM PRILIKA Člani in Slanice S. N. P. J. Sedaj lahko dobite Ust Proeveta vaak dan sa ono leto ln knjige AMBRIfiKI SLOVENCI, vredno |S nam peftljete brea odbitka svoto $SM. > AR pa tri knjige: 8LOV.-ANG SLOVNICA, vredna $2.00, ZAKON BIOGE» NKZUE, vredna n jO, ln PATER MALAVENTURA V KABARETU, vredna $1.60, akapaj vrodnoet $5.00 ln daeVnik Proeveto ss ene lete sa svoto $8.00. To volja sa člane S. N. P, J. sa vse otare In nove naročnike. Ne člani pla-Čajo $9J20. . Lahke deUte nel leto dnevnik Proeveto ki eknpnoj $2.50 knjig, n. pr. JIMMY RIQGDffi, SA*' CON BI06ENEZUE, aM pa feAJEDALCE ln TENICO in INFORMATOR ako nam poMjete sveto $4.00. Ne člaal po« je jo $4.60. AH pasa $8.00 peOoto Mol Proeveto In kajigo JIMMY HIGGINS. Notion! $3.60. To vse velja sa stare ln nove naročnike. Vsak poelatl celo svoto brst Denar ia nareiUa Mijito na upravsfitvo na hmIov: % . ^ _____ « Proeveta, 2657 Se. Lawndale Ave^ Chicago, DL Ime ....................................................................,.• M« •.».. ............. Naslov ...............................»M.....M........M.M...M...M.M...M » A , m! . Driava.......................................... CL drnfttva. ................... PoiUjam $. 4#,*•,,,*•,••••,,,,,4 m :.:.u SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAjfOCA DELA • L \ . ■"•■'i* ,*' • ~ - '' ' . «¿"o- * i « • Tiska vabila za veselice in shode, vratuce, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovsikem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO & N. P. J„ DA TISKOVINE ^ r NAROČA V SVOJI TISKARNI Cene tmetm, uoOteo