Glas KRANJ, 24. FEBRUARJA 1956 LETO IX. — ST. 16 DIN 10.— Izdaja: Gorenjski tisk / Ureja: Uredniški odbor / Odgovorni urednik: Slavko Beznik Telef. uredništva 475 — uprave 190 / Tekoči račun pri NB Kranj štev. M-KB-l-Z-135 / Izhaja v ponedeljek in petek / Naročnina: letna 600, polletna 300, mesečna 50 dinarjev Glasilo SZDL za Gorenjska Gf renjske 35 let jugoslovanskega gumarstva 01 iubileju proizvodnja „Save" 3.415 ton Leto 1921 je za razvoj naše Industrije precej važno. Medtem ko je bila gumena industrija ,v nekaterih drugih državah stara tedaj že okoli 60 let, je bila pri nas 25. februarja 1921. leta v Kranju ustanovljena prva tovrstna tovarna. Ta je pomenila začetek jugoslovanske gumene industrije, hkrati pa tudi kranjske industrije, saj je bilo "to, razen današnjega »Standar- 37% VEČJA PRODUKTIVNOST Tako slavimo hkrati z jubilejem tovarne »Sava« tudi 35-letnico obstoja gumene industrije. Tovarna »Sava« je do danes dosegla z ozirom na pogoje svojega razvoja največje uspehe. Prvo leto po vojni so bile težave predvsem zaradi pomanjkanja kavčuka, katerega so imeli največkrat na zalogi, le za en dan današnje normalne pro- Delo pri trivlačnem kalandru večje. Zato so bili podjetju dodeljeni prostori bivše tekstilne tovarne v Stražišču. Tako so letos z veseljem sklenili, da bo proizvodnja lahko za 24,2% večja in bo znašala skupno 3.415 ton, medtem ko bodo število delavcev povečali le za 8,9%. Tako bodo letos izdelali 52.300 komadov avtogum, 300.000 komadov plaščev za kolesa z zračnicami, 1.750 ton specialnih izdelkov in 150 ton regenerata. Povečati nameravajo predvsem proizvodnjo pneumatike, tako da bo od 950 ton v letu 1954 in 1190 ton v letu 1955 narasla na 1515 tpn. Hkrati pa bodo novi prostori omogočili, da se bo povečala raznovrstnost izdelkov. V novih obratih v Stražišču so že montirali nekatere nove stroje, s katerimi bodo proizvajali specialna gumena kolesa za potrebe ljudske armade, omogočena jim bo večja proizvodnja pneumatike, na vul-kanizacijskem stroju pa bodo že konec polletja pričeli s serijsko proizvodnjo transportnih trakov. Tako se bo sedanje število — (okoli 3.000 raznovrstnih izdelkov) vse od avtogum, klinastih jermenov, prepletenih tehničnih cevi, zaščitnih oblek, gumenih rokavic, raznih delov za avto-industrijo, vse do predmetov za široko potrošnjo; gobastih gum, p6dplatov, ležalnih in potovalnih blazin, vodnih pasov itd. — še povečalo. Prav tako bodo lahko pričeli s serijsko izdelavo zelo Iskanih meteoroloških balonov in diafragem. Lj. POEZIJA NA LEDU V torek so naši drsalci - reprezentantje tudi Kranjčanom pripravili drsalno revijo. Vse za boljše življenje naših družin Problemi prehrane na Gorenjskem Kranj, 22. februarja. Iniciativni odbor Zveze ženskih društev za okraj Kranj je danes sklical konferenco, na kateri so delegati iz raznih podjetij, ustanov, kmetijskih zadrug, zbornic in društev razpravljali o problemih prehrane na Gorenjskem. Posvetovanja so se udeležili tudi gostje, med njimi sekretar Okrajnega komiteja ZKS Kranj Mirko Zlatnar, tajnica Zveze ženskih društev za Slovenijo Dolfka Boštjančič, sekretar Okrajnega odbora SZDL Kranj Zvonka Lesjak in drugi. /a za tehnične predmete in obutev, pri nas pa je razmerje obratno. Le 24% vsega kavčuka uporabijo v pneumati-ki in 76% za ostale predmete. Zato je tudi znesek deviz izdanih za uvoz pneumatik tako visok — 4,280.000 dolarjev. izvodnje. Zato so bili prisiljeni izdelovati le najnujnejše tehnične predmete. Vendar so ob premišljenem gospodarjemu uspeli pravilno uravnovesiti proizvodnjo, in jim ni bilo treba odpustiti ljudi. Sele v drugi polovici leta 1946 se je položaj s surovinami izboljšal in leta 1947 so proizvodnjo dvignili za 50%, konec leta pa je narasla že za 104,3%. Vendar v tem času niso povečali strojnega parka in je bil ves dvig na račun večje produktivnosti. V letu 1940 je 430 ljudi ustvarilo 1.095, ton letne produkcije, leta 1955 pa 730 ljudi 2.852 ton, kar kaže, da se je produktivnost dvignila za 37%. PERSPEKTIVNI PLAN OB 35-LETNICI Vseskozi pa je podjetje utesnjeval pri razširitvi omejen in neprikladen prostor. Tovarna ni mogla zgraditi niti svoja skladišča; povpraševanje po njihovih izdelkih pa je iz dneva v dan Jeseničani za 8. marec Na Jesenicah že mnogo razpravljajo o počastitvi praznika žena — 8. marca. Na skupnem sestanku zastopnikov društev in organizacij so sklenili, da bodo organizirali v počastitev 8. marca več prireditev in sestankov žena. Na prvem se bodo žene zadružnice pogovorile o problemih . v naših zadrugah, na drugem bodo razpravljale gospodinje o komunalnih vprašanjih, na tretjem pa bodo zdravnice, terenske obiskovalke, o-troške negovalke, vzgojiteljice itd., razpravljale o zdravstvu, splošnem skrbstvu, varstvu matere in otroka itd. Razen tega bo jeseniška »Svoboda« na predvečer praznika pripravila akademijo, jeseniško mestno gledališče pa bo uprizorilo premiero »Deževje«. U. Tovarišica Štefka Bergantova je v svojem referatu prikazala težave zaposlenih'žena v zvezi s prehrano, analizirala je stanje v obratnih in splošnih menzah ter govorila o pomanjkljivi prehrani vajeniške mladine. Izid ankete, ki jo je lansko leto izvedel Republiški odbor ZZD, je pokazal na neurejeno množično in individualno prehrano, predvsem pa nas je opozoril na nezadostno skrb za zaposleno ženo. V kranjskem okraju je približno 35% žena zaposlenih. Skoraj vse, ki delajo izven doma, čaka po službi doma še gospodinjsko delo, nega in vzgoja otrok itd. Družina, kjer je mati zaposlena, bi morala imeti zato vsaj en dnevni obrok hrane izven doma, odrasli v menzah, otroci pa v šolskih kuhinjah oziroma vrtcih. Lahko pa bi uredili to tako, da bi mati dobila kosilo za vso družino v obratni kuhinji v zadovoljivi količini in po zmerni ceni. O-bičajno je kosilo, ki ga skuha, ko pride iz službe, zelo enolično in slabo pripravljeno. To pa seveda pusti posledice. Prehrana našega prebivalstva nasploh ne krije potreb človeškega organizma v celoti, kar seveda vpliva na sorazmerno visoko število obolenj, na nizko delovno storilnost in na skrajšano življenjsko dobo. NEZADOVOLJIVA STRUKTURA PREHRANE Količinsko je zadovoljiva prehrana zlasti v kmečkih predelih. Delavske družine po večini tudi dobivajo kalorično zadovoljivo hrano, to pa predvsem zaradi presežkov škroba in sladkorja. Zato pa močno primanjkuje živalskih beljakovin, rudninskih snovi, zlasti kalcija (27%) in vseh vitaminov (predvsem A in .C). Delavske družine uživajo torej premalo mleka in mlečnih izdelkov, mesa, sadja in zelenjave. Teh zaščitnih snovi primanjkuje tudi v na-meščenskih družinah, i medtem ko je kalorična vrednost zaradi presežkov škroba In maščob včasih celo previsoka. Anketa o prehrani predšolskih otrok je pokazala, da so ti do 1. leta starosti večinoma pravilno hranjeni, starejši otroci pa dobivajo sadje, meso, jajca, sir in surovo maslo le bolj na redke čase. Otroški jedilniki so tudi preveč enolični. Pomanjklijvosti v naši prehrani se kažejo torej predvsem v napačni razdelitvi obrokov preko dneva, v nepravilnem pripravljanju jedi in nepravilnem sestavljanju jedilnikov. Osnovna pomanjkljivost v prehrani je ta, da ne sodelujejo zdravstvene in gospodarske u-stanove pri planiranju proizvodnje in predelave živil. C Naš razgovor n se družba ni zanimala za naš razvoj 35 let bo minilo 25. februarja, kar je bila v Kranju ustanovljena današnja tovarna »Sava«. Hkrati je pomenil ta datum pravzaprav tudi začetek industrije v Kranju. 35 let za razvoj industrije ne pomeni mnogo, vendar je tovarna v tem času dosegla že lepe uspehe. Mnogo je bilo sprememb, mnogokrat so se odprla vrata v delavnico in se »vrtili« strokovnjaki ob montaži novih strojev, delavci so prihajali in odhajali. .. 1. maja leta 1921 je prišel tudi Mihael Jereb, ki pa do danes podjetja še ni zapustil. Rastel je in se staral s podjetjem, vedel za vsak večji uspeh ali neuspeh tovarne in spremljal njen razvoj. Takole mi je rekel danes: »Dobro se še spominjam tistega prvega boja ob ustanovitvi tovarne, tistih prvih strojev, ki smo jih montirali in potem — pričakovanja ali bo proizvodnja prvih izdelkov — podpetni- kov, uspela ali ne. Z vsem poletom smo prijeli za delo, razlike med delavci in mojstri ni bilo — vsi smo morali delati vse. Konkurenca je bila iz dneva v dan večja in avstrijski koncem nas je kmalu pogoltnil. Tujci so vedno bolj izkoriščali naš položaj. Uvažali so le stare, največkrat že amortizirane stroje, za izboljšanje delovnih pogojev niso skrbeli, za. investicije prav tako niso dali nobenih sredstev. Nasprotja so se zaostrila, da je prišlo celo tako daleč, da nismo sami smeli popraviti niti strehe in je ob slabem vremenu tekla na nas voda. Tako smo delali leta in leta, v stalnem strahu in skrbi za vsakdanji kruh. To je trajalo vse do osvoboditve, ko so se naši delovni pogoji precej izboljšali in se je dvignila tudi proizvodnja.« Tovariš Jereb se še dobro spominja meseca julija 1921, ko so izdelali prve podpetnike; pogojev dela, v katerih so takrat delali — ob temperaturi 56 do 62 stopinj Celzija brez vsake ventilacije. Koliko fizične sile so morali tedaj uporabiti" delav- Oba sta prišla pred 35. leti. Stiskalnica in tovariš Jereb. ci, da so nadomestili pritisk vetih atmosfer! Dobro še pomn* leto 1924, ko so dobili v tovarno prve tri preše in kasneje začeli s proizvodnjo radirk, tesnilnih plošč in drugega. »Le nekaj se mi danes zdi nepravilno,« je zaključil tovariš Jereb. »Ne morem razumeti danes mladih ljudi. Včasih družba ni nikoli skrbela zaznaš razvoj in strokovno obogatitev, o kakršnikoli podpori je bilo nesmiselno govoriti in vendar smo si s pridnostjo in zanimanjem pridobili kvalifikacijo. Vsake napake smo se bali, ker smo vedeli, da bo sledila odpustitev. Danes, pa je vsakemu omogočeno, da se izobrazi, si pridobi kvalifikacijo, zagotovi službo, toda — zdi se mi, da lahko upravičeno rečem, da ni takih uspehov, kakršne bi lahko pričakovali. Zakaj? Ali je dovolj zavesti, pridnosti in požrtvovalnosti . . .?« Lj PREMALO SKRBI ZA HIGIENO V MENZAH Pereč je tudi problem prehrane delavcev. Najbolj nezdravo in neredno se prehranjujejo tisti delavci, ki si pripravljajo hrano sami. To So v glavnem sezonski, zlasti gradbeni delavci, katerih hrana je sestavljena skoraj izključno iz ogljikovih hidratov in maščobe in ne vsebuje nobenih zaščitnih snovi. Najtežji problem pri delavcih je zajtrk. Mnogo jih gre na delo brez zajtrka ali zajtrkujejo črno kavo in kruh. To pa nikakor ne zadostuje. Izdatne malice prinašajo s seboj na delo le oni delavci iz kmečke okolice. To so polkmetje. Nekatera podjetja imajo v svojih obratih bifeje, ki pa so večkrat nehigl-enični. Tudi obratne menze v veliki večini ne ustrezajo higienskim in zdravstvenim predpisom. Niti v Kranju niti na Jesenicah ni nobene kuhinje za dietično prehrano, ki bi se Je lahko posluževali bolni delavci. Nujno bi bilo treba ustanoviti na Jesenicah vsaj mlečno restavracijo. MLEČNIH KUHINJ BI MORALO BITI VEC Tudi število šolskih in mlečnih kuhinj je zelo nizko. Na Jesenicah so šolsko kuhinjo ukinili, ker gimnazija nima primernega prostora. V Kranju in na Jesenicah je precej dijakov, ki se vozijo z vlakom in so po ves dan brez tople hrane. Za te bi bila šolska kuhinja res potrebna. Zelo pomanjkljiva je nadalje prehrana vajencev. Nekateri žive v domovih po več let, zato slaba prehrana neugodno vpliva na niihovo zdravstveno stanje. V večjih obratih bi jim bilo treba preskrbeti iz- iz Bolija v Kranju Kranj, 22. februarja. Danes so odpotovali proti domu mladinci iz Doboja, ki so bili dva dni na obisku pri svojih kranjskih tovariših. Med tem časom so si ogledali jeseniško železarno, »Savo«, »Planiko«, »Inteks« in »Iskro«. V razgovoru z nekaterimi člani predsedstva OK LMS so se zanimali predvsem za oblike dela mladinske organizacije na vasi, v tovarni in šoli. Predsedniki komisij pri OK LMS so jim v živahnem razgovoru posredovali svoje izkušnje. Pojasnili so jim način in namen ustanavljanja sekcij mladih zadružnikov, ki bodo poslale nosilec vsega naprednega življenja na vasi. Novo jim je bilo tudi delo kluba mladih pro-i/.vaialcev po tovarnah. V razgovoru so poudarili tudi, da je pri njih eno najbolj perečih vprašanj organizacija pri vajencih, zlasti onih v privatnem sektorju, kjer so izkoriščanja po mojstrih še vedno pogost pojav. Zanimali so se tudi na način in sodelovanje med okrajnim in občinskimi komiteji. 68 TE DNI PO SVETU Rezultati nedeljskih parlamentarnih volitev v Grčiji še vedno niso popolni. Vendar pa že iz dosedanje razdelitve glasov med dvema največjima političnima grupacijama v deželi — med Radikalno unijo in Demokratično zvezo — lahko vidimo, da se v Grčiji tudi v prihodnosti ne obeta nič kaj stabilna parlamentarna večina in potem takem tudi ne vlada. Doslej je Radikalna unija dobila 155 mandatov, medtem ko je Demokratska zveza dobila — kljub temu, da je bilo oddanih zanjo 55 odstotkov vseh glasov — samo 145 poslanlških mest. Vse zgleda, da bo dosedanji predsednik Kara-manlis tudi v novem parlamentu dobil mandat za sestavo vlade. Zaradi zelo pičle razlike pri razdelitvi poslaniških mest med obema največjima političnima grupacijama v državi, se v nekaterih političnih krogih že pojavljajo zahteve, naj bi se razpisalo nove volitve. To zahtevo so objavili tudi že nekateri grški časopisi. V tem smislu je dal izjavo ;tudi šef opozicije, prvak liberalno - demokratske u-nije Venizelos, ki je izjavil, da je več kot polovica glasovalo proti Radikalni uniji in je zato nepravilno, da bi le-ta vodila državo. Volitve torej niso prinesle pričakovanih rezultatov. Ta teden je bil za francosko vlado nekoliko mirnejši. V Alžiru se boji z nacionalisti sicer še vedno nadaljujejo in so prav v zadnjih dneh terjali preko 90 smrtnih žrtev. Prav tako se v Parizu nadaljujejo maroško -francoski razgovori, doslej pa o njih ni bilo objavljeno še nobeno uradno sporočilo. Tudi francosko - zahodnonemški razgovori o usodi Posarja so več ali manj za zaprtimi vrati in doslej me vemo dosti več o njih kot, da so (se začeli v ponedeljek v Parizu in da sta se najprej razgo var jala oba zunanja ministra Pineau in Brentano, sedaj pa nadaljuje jo s pogajanji strokovnjaki obeh vlad. Senzacija pa je v francoskih političnih krogih povzročila ta teden vest o sporu med socialisti in radikalci. Objavljeni so bil namreč neki dokumenti, iz katerih je razvidno, da predsednik vlade Guy Mollet ni hotel — kljub temu, da se je prvotno dogovoril o tem z radikalnim prvakom Mendes France-om — le-temu dodeliti resorja zunanjega ministra. Nekateri smatrajo, da so to prvi začetki razpadanja socialistično - radikalne koalicije, medtem ko drugi poudarjajo, da je Guy Mollet prav ta torek uspel pritegniti v vlado še predstavnika degolovske skupine Chaban - Delmasta in so tako zdaj zastopane v vladi vse štiri politične stranke, ki so združene v republikanski fronti. Ko nas je pred tremi leti presenetila novica o Stalinovi smrti, smo z napetostjo začeli pričakovati poročila o novem razvoju v Sovjetski zvezi, m ko smo izvedeli za pričetek normalizacije odnosov med ZSSR in našo domovino, se nam je ob tem mimogrede vsilil hrabrilni rek Ostapa Benderja, nepridiprava in glavnega junaka iz priljubljenega humoristično-sati-ričnega romana Iljfa in Petrova: »Led se je premaknil. . .« Kdo pa bo odtlej »vodil parado« — da še vedno ostanemo pri Osta-povem žargonu —, to nam takrat ni bilo dovolj jasno. Sicer je bilo dosti govora o družbeno-ekonomskih gonilnih silah in protislovjih, ki jih povzročajo, toda kdo bodo nosilci tiste subjektivne sile, ki je zgodovinsko poklicana, razčistiti obilico preprek, nakopičenih skozi vsa tri zadnja desetletja sovjetskega razvoja, — to takrat pač nikomur ni bilo povsem jasno. Prednost jugoslovanskih gledanj in prognoz pred številnimi kalkulacijami in špekulacijami še bolj številnih zahodnih »izvedencev za sovjetske probleme«, »nedvomnih kapacitet za vzhodna vprašanja« itd. je bila v tem, da so na osnovi lastne socialistične prakse pravilno predvidevale smer splošnega razvoja. Nadalnji tok dogodkov je spet in spet potrjeval jugoslovanske analize. Tako tudi dvajseti kongres Komunistične partije Sovjetske zveze. SPREMEMB JE 2E PRECEJ Iz doslej objavljenega gradiva predvsem vidimo, da je težišče kongresa na notranjepolitičnih Vse za boljše življenje naših družin Problemi prehrane na Gorenjskem daten topel obrok med delovnim časom. POTREBA PO KVALIFIKACIJI USLUŽBENCEV V MENZAH Vse naše javne kuhinje nudijo svojim abonentom premalo živalskih beljakovin (ponekod do 50%). Kuharsko osebje bi moralo imeti več čuta odgovornosti za zdravje ljudi pa tudi več znanja. Večina kadra je brez kvalifikacije. Stanje se bo v menzah izboljšalo le z dvigom znanja njenih uslužbencev. Znanje pa je potrebno tudi gospodinjam, da bodo znale sestavljati pestrejše jedilnike. Prav vsaka učiteljica in učitelj bi se moral spoznati s problemi gospodinjstva, da bi mogel svetovati staršem in otrokom. Gospodinjstvo naj bi se uvedlo kot predmet v obvezne osemletne šole za dečke in deklice. BOLJ JE TREBA SKRBETI . ZA ČLOVEKA Referatu o problemih prehrane je sledila razgibana razprava. Delegati so s svojimi kritičnimi pripombami in predlogi v glavnem dopolnili in s konkretnimi primeri podprli u-gotovitve tovarišiče Berganto-ve. Tako so n. pr. obsodili tiste tovarne in podjetja, ki silijo matere, da do 7. in 8. meseca nosečnosti opravljajo nočno delo. Take žene so z zakonom zaščitene in treba se bo boriti, da zakoni ne bodo ostali samo na papirju. Veliko je bilo govora o borbi proti alkoholizmu, saj celo tovarniški bifeji nudijo delavcem za osvežitev samo alkoholne pijače. Pri nas še vedno veliko preveč sadja predelamo v alkohol, s čemer gredo v izgubo kalorije, pa tudi o-gromne količine vitaminov in mineralnih snovi. Tovariš Sti-glic je bil mnenja, naj bi v menzah diktiral sestavo prehrane zdravnik.. Potem se ne bi moglo več zgoditi, da dva meseca ni sledu o sadju in solati. V naprednih deželah obvezno sodelujejo z vodstvi v menzah zdravniki in kemiki, kar bi bilo priporočljivo tudi za nas. Zelo pereče je pri nas vprašanje skladišč. Prav zaTadi pomanjkanja primernih prostorov za shranjevanje živil se ogrom- no hrane pokvari. Te številke sicer vsako leto padajo, a so še vedno previsoke. Da se blago pokvari, je kriva tudi malomarnost trgovskega osebja. Prav bi bilo, da bi potrošniški sveti skušali tako škodo preprečiti. Za izboljšanje preskrbe z zelenjavo je tov. Boštjančeva predlagala preusmeritev kmetijske proizvodnje. Kmečka gospodarstva v bližini industrijskih centrov naj bi se omejila na pridelovanje zelenjave. Cene bi se z zvišanjem proizvodnje znižale in nič več ne bi bilo treba uvažati sadja in sočivja s Primorske preko Ljubljane na Jesenice in v Kranj. Vseh teh problemov seveda ne bodo rešila samo ženska društva, dovolj je, da jih nakažejo, obravnavati pa jih bomo morali vsi, če hočemo ustvariti pogoje za srečno in zdravo življenje slehernega državljana socialistične Jugoslavije. J. O. PRI OKRAJNEM ODBORU SZDL JE USTANOVLJENA komisija za delavsko in družbeno upravljanje Na ponedeljkovi seji sekretariata Okrajnega odbora Socialistične zveze je bil med drugim sprejet sklep, da se ustanovi pri OO SZDL komisija za delavsko in družbeno upravljanje. Na Gorenjskem je v samoupravne organe vključeno preko 8.250 ljudi. Vsak 15. državljan, 8. volivec, oziroma 6. član Socialistične zveze, dela v teh organih upravljanja. Prav zaradi te- ga izrednega razmaha družbenega in delavskega upravljanja bodo naloge komisije zelo obsežne. Potrebna bo predvsem organizacijska izpopolnitev samoupravnega sistema. Po občinah, kakor tudi v okraju, se kažejo potrebe, da bi se organi družbenega in delavskega upravljanja združevali po panogah gospodarske in družbene dejavnosti. Naloga komisije bo prav tako, da bo poskrbela za rast kadrov v samoupravnih organih in za njihovo izobrazbo. Da bo povezava med samoupravnimi organi tesnejša, bo komisija izdajala, tudi bilten, ki bo obravnaval pozitivne in negativne primere samoupravljanja. Pogled na delegate in goste med posvetovanjem o problemin prehrane na Gorenjskem S seje sveta %a splošno upravo občine Kamnih Pomanfkliiva evidenca Na zadnji seji sveta za splošno upravo občine Kamnik so obširno obravnavali delo in naloge tega sveta, ki je nov in delo še ni tako jasno in točno določeno, kot je to slučaj z ostalimi sveti ljudskega odbora. Ugotovili so, da bo svet predvsem posvetil pozornost vprašanjem v zvezi z zaščito državljanov, družbene in privatne lastnine, problemov javnega reda ln mira, problematike prometa, gasilstva, PLZ, evidence zemljišč splošnega ljudskega premoženja, plačne politike u-službencev občine i. dr. Ugotovili so tudi, da je dosedanja evidenca zemljišč SLP predvsem od priključenih občin zelo pomanjkljiva in da je predvsem v višinskih predelih slabo obdelana. Sklenjeno je bilo, da se dajo posamezne ali več parcel ljudem v najem za daljšo dobo, seveda za primerno najemnino in pod pogojem, da bodo dobro obdelane. Svet je ponovno obravnaval tudi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi in sklenil, da se le-ta poveča od dosedanjega števila uslužbencev 43 na 46. Sprejet je bil tudi sklep o razpisu štipendij za 10 delovnih mest v aparatu občine in imenovana še komisija, ki bo izvršila odprodajo raznih nepremičnin, last SLP. D. C. Prva nesreča letos v Železarni V Kamnolomu jeseniške Železarne se je v soboto zjutraj hudo ponesrečil 52-letni naklada-lec kamenja Blaž Skubic. Z 2 delavcema je potiskal prazen voziček na tir. Pri delu mu je spodletelo in je padel tako, da je z zadnjim delom glave udaril na tir. Dobil je udor in zlom lobanje ter pretres možganov. Po nudeni prvi pomoči so prepeljali nezavestnega v jeseniško od tod pa v ljubljansko bolnišnico, kjer je bil takoj operiran in je že izven nevarnosti. Nezgoda Blaža Skuhica z Jesenic je prva hujša nezgoda v Železarni Jesenice. Volitve v organe socialnega zavarovanja Na Jesenicah so lih že izvolili za Kranj, 22. februarja. Danes je bila v Kranju šesta seja Sveta za delo in delovna razmerja OLO Kranj. Svet je sprejel osnutek poslovnika za delo sveta in razpravljal o problemih in delu higiensko tehniške zaščitne službe v oodjet-jih. Sklenil je, naj delavski sveti vseh podjetij na območju OLO Kranj, ki imajo nad 50 zaposlenih imenujejo tri člansko komisijo za higiensko in tehnično zaščito delavcev. Okrajna inšpekcija dela naj bi v roku meseca dni izdelala navodila za delo teh komisij. Razen tega naj bi se organizirala predavanja o varnostno - tehnični zaščiti za vse člane komisij. V ponedeljek, torek in sredo so bile na Jesenicah volitve v organe socialnega zavarovanja. Skupna udeležba na vseh voliščih je bila 62,6%, ker je bilo mnogo volivcev upravičeno odsotnih. Zelezarji so volili 57,4%, gradbeni delvaci 78,3%, železničarji in poštarji 74,7%, trgovci in gostinci 82%, obrtniki 72,5% ter zdravstveni in drugi uslužbenci 71%. V okrajno skupščino so bili. izvoljeni: Verdnik, Zen, Verov-šek, Bratina, Vodnov, Piber, Cegnar, Zrim, Nahtigal, Albreht, dr. Ceh in Komar; za podružnično pa: Tušič, Tori, Male j, Pukelj, Horjak, Torkar, Hribernik, Sodja, Lazameo, Pi-kon, Oblak in Skrt. Dopišete v »»Glav Gorenjske" Ljudje in dogodki Kult osebnosti in ostalo XX. kongres KP SZ o preteklik napakah in novi smeri in na domačih družbeno-ekonomskih problemih Sovjetske zveze. Zelo so se zmotili tisti, ki so od kongresa pričakovali samo to, da bo s te najvišje tribune v Rusiji slišati predvsem zunanjepolitične parole. Zato je kongres še toliko bolj pomemben. Predstavlja namreč to, kar smo od njega pričakovali: poizkus političnega in teoretičnega posplošen j a vseh tistih sprememb, ki smo jih v Sovjetski zvezi zasledovali od Stalinove smrti do danes. Sovjetska politika je za te spremembe doslej navajala različne razloge, za nekatere pa je trdila, da kratko-malo niso nič novega. (Spomnimo se samo tega, da so »politiko koeksistence« v začetku pripisovali tudi Stalinu!) Nadejali smo se, da bo kongres kljub temu prinesel splošno in enotno obrazložitev za vse te spremembe, med katere razen ostalega štejemo: celo vrsto pomirljivih iniciativ v mednarodni politiki, zlasti prihod sovjetske delegacije v Beograd in sklenitev sporazumov o raznih vrstah sodelovanja med obema državama v soglasju popolne enakopravnosti; ženevsko konferenco velike četvorice; podpis Avstrijske državne pogodbe; Afganistan; odstop Porkkale in potovanje v Indijo, Burmo in Port Artura; zmanjšanje vojaških sil; večkrat izraženo pri- pravljenost, da se nadaljujejo kontakti in razgovori med velesilami; program ekonomskega sodelovanja; vabila zahodnim socialističnim strankam k sodelovanju itd. Mednje v notranji politiki — če se omejimo samo na najvažnejše — štejemo: proces proti Beriji in mnogim drugim zastopnikom »države v državi« — tajne policije; rehabilitacijo številnih političnih obsojencev; določena decentralizacja državnega in gospodarskega aparata; močna gonja proti neučinkovitim in lenim birokratom; večje zanimanje za ekonomske stimu-luse, ki bi povečali delovno storilnost; naglaševanje boja za spoštovanje zakonitosti ln proti lokalnim samopašnežem itd. Nismo se zmotili. Kongres je zares dal svojo verzijo o vseh teh novostih in pri tem niti ni dosti zavijal. Besede, ki so jih izrekli nekateri najvišji sovjetski politiki, so bile ponekod kar presenetljivo odkritosrčne. LENIN Prebrali smo poročila o govorih Hruščova, Sepilova, Miko-jana in drugih, manj pomembnih. Tisto, kar smo doslej lahko v sovjetskem tisku brali samo med vrsticami, je bilo sedaj povedano tako jasno in tako defi- nitivno, da sovjetskim publicistom tega menda niti ne bo več treba ponavljati. Doslej smo to opazili po tem, da so Stalina vedno bolj redko omenjali. Ko so opravičevali kake ukrepe, so navajali vedno manj Stalinovih in vedno več Leninovih citatov. In ko je bila njegova zadnja obletnica, je bilo njegovo Ime takorekoč samo v naslovih, do-čim je vsebina govorila o Leninu. Kongres je ta proces zaključil dovolj odkrito: Članek o gospodarskih problemih je napačen, »Zgodovina VKP(b)« je potvorjena, 20. kongres je najpomembnejši dogodek po Leninovi smrti, minuta molka za Gottwalda, Stalina in nekega japonskega funkcionarja, vladal je škodljivi kult osebnosti, ki sta ga tako zelo sovražila Marx in Lenin, in še in še. Odvrgli so »stalinizem«; vsaj povedali so to — in — sicer bolj kot jasno. Na kongresu so najbolj poudarili: »Vladal je kult osebnosti, ki je partiji in socializmu prizadel zelo veliko škodo.« In ugotovitve kongresa so že odklonile veliko število zelo pomembnih prvin tega »kulta osebnosti« — stalinizma. Omenimo jih le nekaj: Sovjetski državljani bodo gotovo z veliko satisfakcijo sprejeli tista izvajanja na kongresu, ki so hudo obsodila brezpravni teror in pozvala k čuvanju zakonitosti. Občutek osebne varnosti je bil s tem ponovno potrjen. Teorije, ki se jih spominjamo iz ne tako daljnih let, teorije o »edino možni poti v socializem« je dokončno pokazal prvi sekretar CK KP SZ Hruščov, ko je dejal, da so poti v socializem vse bolj pestre in ko niti ni izključil parlamentarne poti. Tako novo in osvežujoče zveni, ko slišimo, da danes strankin voditelj spet izreka tiste, žal dolgo pozabljene Leninove besede, ki se nanašajo na to vprašanje. In ni brez določenega ponosa, da Jugoslovani beremo njegovo tako pravilno trditev, da je vrhovno merilo patriotizem za vsakega revolucionarja predvsem njegov odnos do napredka lastnega naroda. Mikojanova, morda najzanimivejša diskusija je med drugim vsebovala tudi to novost, da* so bile napačne vse dosedanje uradne ocene razvojnih sposobnosti kapitalizma in da je tudi tu treba začeti uporabljati Leninove metode konkretnega raziskovanja, ne pa venomer ponavljati stare, zastarele, napačne fraze. Da bi bil kozarec novosti res poln, slišimo priznanje, da je bila tudi zunanja politika precej napačna in da je treba tvorno uporabiti in razviti Leninovo teorijo o koeksistenci. SLIKA SVETA Nemara kongres niti ni mogel že danes iti še dalje. Slišali smo namreč precej starih stališč, od katerih ne bi bilo težko napraviti še en logičen korak. Ponovili so koncepcijo o svetu, raz- Požar v Domžalah V noči od zadnje nedelje na ponedeljek' je kmalu po polnoči v Domžalah nenadoma pričelo goreti gospodarsko poslopje Helene Vodnov v Podrečju št. 27-Zaledenela Bistrica je otežkoČa-la gašenje. Zato gasilci, ki so prispeli na kraj požara, ognja niso mogli pogsiti. Poslopje, v katerem je bilo precej krme a6 živino in kmečko orodje, je pogorelo do tal. Skoda je ocenjena nad pol milijona dinarjev, poslopje pa je bilo zavarovano le za 130.000 dinarjev. Sumi se, da je bil ogenj namerno podtaknjen. Požigalec se bo verjetno kmalu znašel za zapahi in bo za svoje podlo dejanje prejel zasluženo kazen. deljenem na dva tabora, med katerima je meja hkrati tudi ločnica med socializmom in kapitalizmom. Ce bi bilo to res, potem na zahodu in v nerazvitih deželah ne bi bilo drugih objektivnih elementov socializma razen organiziranih komunističnih strank. Toda, ali ni Hruščov dopustil parlamentarne poti, ali ni Sepilov govoril o potrebi sodelovanja s socialdemokratskimi gibanji kot o nalogi, ki- jo narekujejo vitalni interesi delavskega razreda, in ali ni Bulganin pred časom pozdravil indijsko kongresno stranko kot graditeljico socializma? Protislovje se je, odprlo ln bo vse močneje terjalo odgovor. Ta pa bo vsilila sama praksa. Mikojanovo vabilo k študiju sodobnega komunizma, določeno premeščanje težišča dejavnosti in pozornosti zahodnoevropskih komunističnih strank k nacionalni problematiki in »parlamentarni poti«, pogostejši kontakti z ostalimi socialstičnimi silami, postavljanje osnov v nerazvitih deželah, močnejše mednarodno gospodarsko sodelovanje in zlasti sam sovjetski razvoj, — vse to bo prispevalo k pestrejši, dialektičnejši, manj togi predstavi o današnjem svetu. Ta pa ni razdeljen na dve raznorodni polovici, ker ga ▼ celoti — ne glede na »tabore« — prepletajo objektivne in subjektivne tendence starega in novega sveta. Slednje so na 20. kongresu požele nedvomen uspeh. Led torej hitro plava, »parado vedi« — sžmo življenje. Si 2 Glas ŠT. 16 / 24. FEBRUARJA 1956 Gorenjske V podjetju »Oljarica" v Britofu Z LASTNO RAFINERIJO so povečali proizvodnjo in pocenili iropine Kratke \% Tržiča »Oljarica« v Britofu je edina tovrstna tovarna v našem okraju. Ze na prvi pogled je videti precej zastarela, saj se je pred 40. leti začela razvijati iz starega kmečkega mlina. Pred vojno se je v tej tovarni predelovalo le laneno seme za fir-než. Delo je bilo v glavnem sezonsko — kadar je bilo dovolj semena. Takratni lastnik je delal predvsem za inozemske tovarne, seveda le toliko, kolikor je imel na razpolago semena. Po vojni je bilo treba začeti znova. Kot samostojna tovarna so začeli predelovati le tehnična olja. Leta 1949 pa se je tovarna priključila upravi »Ljubljanskih oljarn«. Težava je bila predvsem v tem, ker »Oljarica« ni imela svoje rafinerije in je morala vse doma pridelane količine olja prevažati v rafinerijo tovarne v Vir pri Domžalah. Leta 1954 pa se je podjetje osamosvojilo. Tedaj je trg zahteval omejitev uvoza jedilnega olja, zato je bilo nujno povečati domačo proizvodnjo. V treh mesecih je podjetje uspelo zgraditi svojo rafinerijo in usposobiti toliko kadrov, da je tovarna s tem obratom pomagala tudi ostalim tovrstnim podjetjem. S tem pa niso povečali samo proizvodnjo olja, temveč je postal postopek pridobivanja olja tudi ekonomič-nejši. Takratni stiskalni stroji so puščali v tropinah 7—8% olja, po ekstrakciji pa ostane v tropinah le do 2,5% olja. S tem bi se znižala cena tropinam na 9 dinarjev, kvaliteta pa ne bi bila nič slabša, kajti kmetje ne vedo, da ima repično seme od 35 do 40% maščobe in da je lahko prebavi živina le 3%, vse ostalo pa ostane neizkoriščeno. Po dosedanjih podatkih so slovenski kmetje pridelali v domačih mlinih 80 do 90 vagonov raznovrstnega semena, kar znese skupno 22 vagonov jedilnega olja v skupni vrednosti 68 milijonov dinarjev. Skoda je še toliko večja, ker moramo precej surovin za predelavo olja uvažati. Nekaj surovin dobi tovarna iz Srbije, medtem ko med slovenskimi kmeti ni odziva. Druga težkoča so skladišča in sušilnice. Ker podjetje nima VESTI IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Rekord »Papirnice Količevo svojih sušilnic so v stalni nevarnosti, da se jim nakopičeno seme pokvari, razen tega pa vpliva to tudi na kakovost olja. Za gradnjo sušilnice za sedaj še ni izgledov, ker imajo zaradi nizkega sestava vrednosti osnovnih sredstev premalo ustvarjenega amortizacijskega sklada in jim ta služi le za najnujnejše potrebe. Tudi sedaj je delo v tovarni Pogled na rafinerijo »Oljarice« v Britofu še prekinjeno, saj obratuje tovarna največ 7 do 8 mesecev v letu. V tej dobi pa predela okoli 395 vagonov semen ali 987.500 kilogramov olja. V tovarni je čez vse leto zaposlenih okoli 50 delavcev, 8 mesecev delajo v proizvodnji, ostale 4 mesece pa opravljajo razna popravila, čiščenje in priprave za novo delovno dobo. »Oljarica« v Britofu danes preskrbuje z oljem predvsem Gorenjsko, razen tega pa tudi nekatere druge kraje v* Sloveniji. Povpraševanje po olju je na trgu tako veliko, da vso proizvodnjo takoj prodajo, tropine pa oddajo tovarni močnih krmil v Ljubljani. 2al pa tovarna zaradi še neustreznega strojnega parka in slabih pogojev dela, ne more ustreči* vsem povpraševanjem. Kadar ji bo uspelo izboljšati te pogoje, bo zaradi ugodnih železniških zvez in lege zagotovila z oljem tudi marsikatero inozemsko podjetje, kar ji do sedaj še ni bilo mogoče. R. Carmun Vigoja kmetijskih kadrov Kmetijsko gospodarska šola v Poljanah fi »Papirnica« v Količevem je v preteklem poslovnem letu dosegla rekord v svoji proizvodnji. Prvič v zgodovini tovarne je presegla proizvodnjo 10 000 ton. V letu 1954 je izdelala 9071 ton raznih izdelkov, lani pa 10.464 ali za skoro 1400 ton več. Na tak napredek je delovni kolektiv tovarne zelo ponosen, saj je to rezultat skupnih naporov v borbi za višjo proizvodnjo. Uredili so nemoteno preskrbo s surovinami, izboljšali organizacijo dela in uredili točno tehnično službo. Stroji so vedno v redu oskrbovani in nobena generalna reparatura ni trajala več kot tri dni, tako da nikoli ni bilo zastoja v delu. Prizadevnost vseh članov kolektiva za dvig storilnosti se odraža tudi v obvezah, kri so jih sprejeli za utrditev delovne discipline. Tovarna bi lahko ogromne količine izdelkov izvozila, vendar se zaveda, da so domače potrebe na prvem mestu. V inozemstvo gre samo okrog 200 ton izdelkov, za katere na domačem trgu ni tako veliko povpraševanje. Zelo pomembni so izsledki pri poizkusih, da bi se izdelala posebna vrsta embalažnega kartona iz lesnih odpadkov in slame. Ce bi dobila tovarna nov stroj za izdelavo kartona iz odpadnih surovin, bi se letna proizvodnja kartona podvojila. NAGRADE NAJBOLJŠIM Odbor za poljedelstvo Glavne zadružne zveze LRS je na svoji seji, 12. I. 1956, nagradil s 25 tisoč dinarji poljedelski odsek Kmetijske zadruge T r e b i j a. kot najboljšega v kranjskem o-kraju. Potreba po strokovnem izobraževanju kmečke mladine je velika, zato se že nekaj let u-stanavljajo 2-letne kmetijsko -gospodarske šole širom po Sloveniji, zlasti na Štajerskem in v okolici Ljubljane. V kranjskem okraju je bila letos taka šola ustanovljena v Poljanah. To pa je z ozirom na potrebe naglega razvoja kmetijstva odločno premalo. V Poljanah ustanavljanje o-menjene šole ni potekalo gladko. Zlasti je bilo pereče vprašanje obiska, ker pouk ni obvezen. Začeli smo s 25 učenci, vendar se je njihovo število kmalu znižalo na 14. Odpadlo je predvseem nekaj omahljivcev in nekaj deklet, ki se v zimskem času pečajo s klekljanjem čipk. Kljub temu zanimanje za to šolo ni prenehalo. Prav v zadnjem času smo sprejeli 2 novi učenki, ki sta sami prosili za vstop v šolo. Tako imamo sedaj 16 učencev. V šolo prihajajo redno 2-krat na teden, najod-daljenejši tudi po 2 uri daleč. Razen splošnih predmetov se poučujejo na šoli predvsem strokovni predmeti: poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo in gospodinjstvo, seveda vse v čim tesnejši povezavi s praktičnim delom. Tako je n. pr. v zvezi s tloznanstvom vsak učenec vzel vzorec zemlje s svoje njive; šola jih je poslala na kmetijski inštitut v Ljubljani, kjer so že izvršili analize in poslali ustrezna navodila za gnojenje. V jeseni smo učence seznanili z načinom zasajanja novih sadovnjakov. Zato smo si ogledali vsa zadevna pripravljalna dela pri KZ Poljane, ki bo letošnjo pomlad zasadila nov sadovnjak na površini 1,5 ha. Učenci so sodelovali tudi na kratkem predavanju o zimskem škropljenju, ki ga je organizirala OZZ Kranj v Poljanah. Najbolj zanimiv in najbolj koristen pa je bil za učence vsekakor dvodnevni izlet. Ob tej priložnosti smo si ogledali pedološki in agrotehnični oddelek kmetijskega instituta in fitopa-tološki laboratorij Agronomske fakultete v Ljubljani. Tu so se učenci seznanili s potekom analize zemlje ter z analizo raznih živalskih hranil in kemičnih sredstev za zatiranje bolezni in škodljivcev. V fitopatološkem laboratoriju smo si pod mikroskopom ogledali glavne škodljivce in bolezni na kmetijskeh rastlinah. Cilj našega izleta pa je bila selekcijska postaja za živinorejo v Ponovičah pri Litiji. Tu so se učenci samo v hlevih zadržali več kot tri ure, kjer jim je prijazni strokovnjak razložil in pokazal prav vse. Zlasti mnogo smo se pomenili o vzreji telet in prehrani krav in bikov. Podrobno smo si ogledali tudi svinjake, kjer smo videli vzorno oskrbovane živali. Na povratku domov smo obiskali še hidrocentralo Medvode. Do konca pouka na kmetijski gospodarski šoli nas loči dober mesec dni. V tem času bomo organizirali še en izlet, pripravili pa se bomo tudi na poletne mesece, ko ne bo pouka. V tem času bo vsak učenec izvršil neko praktično nalogo na svojem posestvu. Naloge so večinoma razdeljene, in sicer: sortni poskusi s koruzo in krompirjem, gnojilni poskusi s koruzo, krmno peso in na travniku, zimsko škropljenje in u- reditev sadovnjaka po sodobnih načelih in slično. Končno je treba podčrtati, da kažeta tako ObLO Gorenja vas kakor tudi KZ Poljane polno razumevanje za kmet. gosp. šolo. Tako nam je ObLO dodelil denar za izlete, KZ pa denar za izvedbo že omenjenih poskusov v poletnem času. Z ozirom na dosedanje delo šole in na razumevanje ter pozornost, ki jo posvečajo odgovorni činitelji kmet. gosp. šoli, lahko upravičeno pričakujemo, da bo šola izpolnila svoje poslanstvo. VSA SREDSTVA ZA GRADNJO STANOVANJ V Tržiču prosi 440 družin za dodelitev stanovanja. Lani so zasebniki zgradili 660 kvadratnih metrov nove koristne stanovanjske površine, občina pa je zgradila 1000 kvadratnih metrov. Na ta način je bilo zgrajenih 30 novih družinskih stanovanj, kar je na videz mnogo, toda trajalo bo še 14 let, da zadosti občina doslej vloženim nujnim prošnjam, če bi se vsako leto zgradilo 30 novih stanovanj. Toda verjetno bo v dobi 14 let prebivalstvo porastlo in tako ne bi občina nikdar bila rešena skrbi, kako spraviti pod streho vse družine. Jasno je, da mora občina ob taki skrbi za gradnjo stanovanj zanemarjati komunalne naprave, saj se gradi samo ona komunalna dela, ki so neizogibno vezana s stanovanji. Na tržiški občini stalno razpravljajo o tem, kako rešiti stanovanjsko vprašanje. Na zadnji seji sta združena sveta za gospodarstvo in komunalo sklenila, da je treba iskati vse možnosti, načine in sredstva, da se gradi čimveč nbvih stanovanj. Občina resno razmišlja, da bi se ustanovila v Tržiču stanovanjska zadruga, toda kljub temu bi se ne opustila v celoti gradnja individualnih hišic. Oba sveta sta sklenila, da se bo v bodoče strožje pazilo pri izdaji gradbenih dovoljenj in na to, da se bo gradilo nove hiše na stav-blščih, kjer so že predvidene komunalne naprave, t. j. vodovod, elektrika, kanalizacija, komunikacije in parki. • J. V. PASNINA BO ZA VSE OBVEZNA Te dni so zborovali v Tržiču pašni odbori iz vseh desetih planin. Zborovanja so se udeležili zastopniki iz Goric, Golnika, Cernivca, Brezij, Trstenika. Peračice, Leš, Katarine in drugih krajev, ter agronomi okrajne zadružne zveze. Namen sestanka je bil, da se ugotovi način upravljanja planin v tekočem letu. Zastopniki Okrajne zadružne zveze so javno priznali, da je Tržič ena prvih občin v kranjskem okraju, ki je v zadnjih 10 letih največ žrtvovala za napredek planšarstva, četudi je občina pretežno indu- Kamnik pred novo gradbeno sezono Okrasitev mesta — Otroška igrišča — Zazidalni načrti Zemlja je sicer še na debelo pokrita s snegom, vendar koledar neizprosno opozarja na bližino spomladanskih del. Se mesec dni in treba bo krepko zasukati rokave, saj dela bo dovolj. Olepšava mesta, gradbena dejavnost in sadjarstvo zavzemajo v seznamu prvo mesto. Odbor za ureditev otroških igrišč in zasaditev zelenih ploskev je šel prvi na delo. Lotil se je pograma z vso natančnostjo, pri čemer se je lahko opiral na izkušnje zadnjih let. Uvidel je, da je dosedanji način okra-ševanja sicer povzdignil lepoto in prikupnost zlasti ožjega mestnega dela, vendar pa je nepraktičen in kratkotrajen. V teku leta se je izdala lepa vsota za ohranitev, ustvarilo se pa ni nič trajnega. Vsako leto smo bili na istem in vsako leto je bilo treba dvakrat obnoviti nasade. Posvetovalni odbor je zdaj pripravil podroben načrt $a vsako ploskev posebej. Nekatere bodo zasejane s travo in obrobljene z nizko živo mejo kot n. pr. trikotnik pred gimnazijo, druge pa spet zasajene z nizkim okrasnim grmičevjem in trajnim ter enoletnim cvetjem. Posebej bo še izdelan predlog za ureditev otroških igrišč. Na Zapričah bi morala biti okrog obeh stanovanjskih blokov zasejana večja travnata ploskev za igrišče, ostali del pa urejen v vrtiček. Odbor je nadalje predlagal, da se za sejmišče poišče drug prostor, sedanje sejmišče pa ostane otroško igrišče. V sredini mesta je in odmaknjeno od velikega prometa. U-reditev in zasaditev je predlagana tudi za trikotnik med strugo in cesto pri športnih i-griščih, ureditev prostora okrog stadiona, obnova žive meje v Prašnikarjevem drevoredu itd. Otroško igrišče v parku ob me-kinjski brvi bo izpopolnjeno, saj so tu otroci najbolj varni pred prometom. Grabna se je do zdaj proračunska postavka za olepšavo komaj dotaknila. O tem priča prostor za pošto tja do železniške proge in stanovanjskih blokov. Tudi gradbena sezona kliče na pospešene prijtrave. Predvsem je treba napraviti na Zapričah zazidalni načrt. Tu je med obema cestama še dovolj nerodovitnega prostora za gradnje. Arhitekti bodo napravili več skic, od katerih bo sprejeta najboljša. Rešiti bo treba vprašanje zazidljivosti v vseh mestnih delih in okolici, pa tudi v vaseh okrog Kamnika in nazadnje v Tuhinjski dolini. Pri tem se ne bodo smele ponavljati napake iz prejšnjih let, ko so se brez reda zidale hiše po rodovitnem podgorskem polju. Na Duplici je vprašanje zazidljivosti že rešeno, vendar naj bi se razširilo še na okolico ter uredilo vprašanje kanalizacije. Prvenstveno bi še prišlo v poštev za zidanje nerodovitno zemljišče ob novem mostu v vseh smereh. Gradbeni predpisi so zdaj strožji in precej zavirajo gradnjo, zato bo treba izposlovati omiljenje nekaterih predpisov. strijskega značaja. Toda skoraj vse stroške za planinske gradnje — melioracije je nosila občina, okraj in zadružna zveza, medtem ko pašni koristniki niso dali skoraj ničesar. Le nekaj zadrug je lani dalo malenkostne prispevke, medtem ko so izdatki vsako leto znašali več milijonov. Pašni koristniki so sicer trdili, da so opravljali neko delo pri čiščenju planin, kar pa večinoma ni bilo res. Na zborovanju so navzoči sklenili, da bo vsak pašni upravičenec v bodoče moral v naprej plačati določen znesek za planinske melioracije, če pa bo hotel sam opraviti delo, bo moral to javiti upravi planin pri ObLO, ki bo določila dan in kraj dela, ter bo delo tudi nadzorovala. Po opravljenem delu bo vrnila v naprej plačane zneske za delo., toda samo v višini dejansko opravljenih delovnih ur in efekta dela. Na zborovanju so tudi sklenili, da je treba v samem denarnem poslovanju pri vplačevanju in izplačevanju dohodkov in Izdatkov uvesti predpisani red. Odškodnina za pašo se bo naknadno določila potem, ko bodo pašni odbori stavili tozadevne predloge. Pašnine ne bo nihče oproščen. Tudi v bodoče ne bodo smele planine imeti kar po t majeric, kot je to doslej bilo na planini Sija, kjer je ena ma-jerica dovolj. Ce hoče lastnik živine imeti majerco zase, jo b-> moral sam plačati. Zastopniki okrajne zadružne zveze so predložili tudi osnutek poslovnika za planšarstvo in bodo pri Upravi planin v Tržiču o tem poslovniku resno razpravljali. J. V. Tndi Tržiču je potrebna mlečna restavracija Za vso našo državo pa tudi za Gorenjsko izkazujejo številke ogromno porabo alkoholnih pijač in razmeroma majhno potrošnjo mleka in mlečnih izdelkov. V borbi proti alkoholizmu imajo važno vlogo predvsem mlečne restavracije. Zato je treba pozdraviti prizadevanje ObLO Tržič po takšnem lokalu. Odbor je pripravljen brezplač-« no nuditi vse nasvete in redno oskrbovati mlečno restavracilo z mlečnimi izdelki po groststič-nih cenah. Prebivalci bodo v tej restavraciji lahko dobili mlečne jedače in pijače po zmernih cenah. Taka restavracija bi bila v Tržiču potrebna tudi zaradi tujskega prometa. Treba bo najti le še primeren lokal na prometni točki, ki bo ustrezal vsom higienskim in estetskim zahtevam. To pa za Tržič ni neizvedljiva želja. Razen tega je pripravljena Tržičanom pomagati tudi kranjska Zadružna mlekarna, ki ima svojo mlačno restavracijo v Kranju že en» leto in je z njo dosegla po* membne uspehe. Ing. Moma Stambollč Poljane na Gorenjskem O delu in uspehih Utrinki iz Na zadnji seji ObLO Podlonk so razpravljali o delu odborov — cestnega, pašnega in šolskega ter izvolili Svet za prosveto in kulturo in komunalno dejavnost. Cestni odbor je do sedaj poskrbel, da je bil narejen prekop ceste pri priključku Cešnji-ca—Prtovč. Razširili so tudi cesto, katera je bila prekopana že prejšnja leta, a je bila v nekaterih krajih možna le za prehod voz. Na novo je bila prekopana kolovozna pot iz ceste od Got-narja v gornji del vasi do Ferdinanda. Na tej poti je bil narejen tudi most. Nujno je bilo tudi popraviti in Tazširiti javna pota — pot s ceste mimo šole do Notarja, katera je dolga 150 m. Prav tako je bila potrebna popravila tudi pot od Gotnarja do Zatla. Tako so skupni stroški gradnje cest, prekopov, novih poti in popravila starih, brez prostovoljnega dela znašali 965 tisoč dinarjev. K temu delu pa so mnogo prispevali tudi vašča-ni sami: dali in prepeljali so na žago preko 50 kub. metrov senožetnega lesa, opravili okoli 422 konjskih in preko 1000 delovnih ur. Razen tega so dali še 4 kub. metre hrastovega lesa za mostove in 1,5 m desk. Za bodoče so si zadali nalogo, da bodo dogradili oziroma popravili še nekaj cest. Pašni dbor pa je poskrbel, da krajevnih odborov Podlonka je bila temeljito popravljena pot iz Prtovča proti Ratitovcu, očiščeno nekaj pašnikov, popravljenih nekaj poti za živino, dokončno zgrajen hlev itd. Odborniki so grajali tudi nepravilen odnos do razvoja pašništva. Nekateri ljudje, ki imajo sicer vse pogoje, kljub temu nočejo gnati živino na pašo. Sklenili so, da bo treba tiste pašnike, ki niso dostopni Živini, čimprej pogozditi, hkrati pa skrbeti, da se primerni čimprej očistijo ln osposobi j o za pašo. Ker je oddaja mleka v industrijska središča zaradi oddaljenosti onemogočena, je pašni odbor sklenil organizirati s pomočjo kmetijske zadruge iv vasi mlekarski obrat, s tem se bo povečal tudi interes za rejo boljše živine. Svet za komunalno dejavnost pa bo pomagal cestnemu odboru pri gradnji cest, javnih potov in skrbel za vzdrževanje teh. Organiziral bo tudi gradnjo potrebnih vodovodov, ki bodo ustrezali higienskim predpisom, skrbeli, da bodo ljudje spoznali pomen gnojnih jam, u-rejenih straniščnih greznic itd. Svet za prosveto in kulturo je sklenil, da bo organiziral razna predavanja in skrbel za razvoj športa ter tako v svoje vrste skušal pritegniti tudi mladino. T. F. ŠT. 16 / 24. FEBRUARJA 1956 ^Gorenjske "3 Od petka do petka Tragedija v Mavrovem je hudo prizadela fse naše ljudstvo. Terjala ni samo velike gospodarske škode temveč tudi precejš- Potrošniški sueti so te dni zažioeli PRVI SESTANEK Pomoč Makedoniji SZDL o letošnjem gospodarstvu nje število smrtnih žrtev. Jugoslovanski narodi so še enkrat izpričali geslo bratstva in enotnosti in vsi kot eden priskočili na pomoč ljudem v teh krajih. Zato ni čudno, če so skoraj v vsakem delovnena kolektivu, v vsaki ustanovi oddvojili kak skromni prispevek kot pomoč ponesrečenim. Pred tremi dnevi je zasedal v Beogradu Zveztni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Na dnevnem redu so bile predvsem spremembe gospodarske politike s stališča letošnjega družbenega plana, nadalje ukrepi za nadaljnjo izgradnjo državne uprave ter še nekatera •rganizacijska vprašanja. Zvezni odbor je odobril doslej storjene ukrepe in potrdil osnove, na katerih sestavljajo družbeni plan za letošnje leto. Poročilo o tem je dal podpredsednik Zveznega izvršnega sveta. Svetozar Vukmanovič - Tempo. Ob tej priložnosti so zlasti poudarili, da bi bilo treba v zvezi z delom na letošnjem družbenem planu še nadalje razvijati intenzivno politično delo v organizacijah SZDL. Tovariš Kardelj je govoril tudi o ukrepih za nadaljnjo izgradnjo državne uprave. V svojem govoru je navajal kaj bi bilo vse treba storiti, da bi delo državne uprave vzkladili z nalogami, katere ji nalaga razvoj naše družbene ureditve, zlasti pa razvoj samoupravnih organov ter ©rganov družbenega upravljanja. Navzoči so poudarili, da bo treba napraviti določene organizacijske spremembe v delu dr-favne uprave. Zvezni izvršni svet je z ozirom na bližnje volitve organov delavskega upravljanja izdal dopolnitev k navodilom za volitve delavskih svetov in upravnih odborov gospodarskih podjetij, ki «e nanaša na volitve v obratnih enotah oziroma na volitve obratnih organov delavskega upravljanja. V podjetjih, ki imajo v svojem sestavu več obratnih ali poslovnih enot (na Gorenjskem ima obratne delavske svete le Železarna na Jesenicah), lahko delavski svet odloči, da se volitve elanov delavskega sveta opravijo po volilnih enotah. V tem primeru določi delavski svet število volilnih enot v podjetju* nadalje, katere obratne, poslovne ali druge organizacijske enote sodijo v sestav vsake volilne enote in koliko članov delavskega Sveta je treba izvoliti v vsaki izmed volilnih enot. Glede tehnične izvedbe volitev članov delavskega sveta v obratni ali poslovni enoti, ki je oddaljena od sedeža podjetja, se ustanovi posebna volilna komisija, ki jo izvoli delavski svet podjetja, potrdi pa okrajno sodišče. Za vsako volilno enoto se posebej predlagajo kandidati, glasuje pa se za kandidate na listi, potrjeni za dotično volilno enoto. Rezultat volitev se ugotovi posebej, skupne rezultate v vseh volilnih enotah pa razglaša volilna komisija na sedežu podjetja. Z dopolnitvijo navodil so možne tudi volitve posebnih obratnih delavskih svetov in upravnih odborov. Ce je v pravilih podjetja določeno, da se v psameznih obratnih in poslovnih enotah podjetja volijo tudi organi delavskega upravljanja teh enot, se za izvolitev članov delavskih svetov in upravnih odborov takih obratov uporabljajo splošne določbe navodil. 0 obratnih delavskih svetih gorenji Pred enim mesecem so že bili člani potrošniškega sveta »X« izvoljeni na zboru potrošnikov. Niso se upirali izvolitvi. Ne morda toliko zaradi tega, ker so menili, da je prav, da tudi oni sodelujejo v organih družbenega upravljanja (pri vseh še ni dozorel občutek, da je to potrebno!), marveč bolj zaradi zanimanja, kako bo ta nova oblika sodelovanja državljanov v organih, kot so potrošniški sveti zaživela, kako se bo odvijalo delo in kakšne vidnejše sadove bo to sodelovanje rodilo . . . Danes so se prvič sestali. Od sedmih članov so točno ob napovedani uri prišli le štirje. Peti je prišel s polurno zamudo, medtem ko dveh ni bilo. se poleti kaj rado pokvari.« »Koliko bo stal?« vpraša nekdo. »Okoli 450.000 dinarjev.« Prejšnje odobravanje vseh navzočih je nekoliko skalila vest o ceni hladilnika. »Vendar, da vas brž potolažim,« je pristavil upravnik, ki je opazil trenutno zagato, »na našem amortizacijskem skladu imamo že več kot 420.000 din in te nameravamo uporabiti v ta namen.« Potrebna bi bila še stojala za izložbeni okni, nekaj dekorativnih tkanin za aranžiranje, prostore bo treba letos še enkrat pobeliti, lično izdelane cenike bo treba kupiti.. . Ti predlogi so bili prav tako osvojeni. Jasno je, da bodo tudi realizirani šele takrat, ko bo Sklenili so, da se bodo sestajali enkrat na mesec. »Kakšno naj bo naše delo v prihodnje?« povpraša prvi, ki je sedel tik ob peči. Spogledali so se .. . »Zdi se mi, da bi potrošniki morali vedeti vse podrobnosti o našem delu. Zato menim, da je najbolje, če v trgovini izobesimo oglasno desko, na katero naj bi se nalepili vsi zapisniki sej potrošniškega sveta, razne objave itd. .. . Tako bi morda vzpostavili najboljši stik s potrošniki!« »Pravilno«, so pritrdili vsi, eni glasneje, eni bolj potiho. »To je že lepo«, reče drugi, »vendar kako doseči, da se potrošniki ne bi pogovarjali o morebitnih nepravilnostih med seboj in bi potem nam, članom potrošniškega sveta prišle govorice na uho šele takrat, ko bi obrale vse vogale?« Res je. To se zelo rado pripeti ... Nekdo predlaga: »Na oglasno desko nalepimo še seznam vseh članov s točnimi naslovi vsakega posameznika. Vsak kdor bo imel kakšno pripombo o delu kolektiva v trgovini ali upravi podjetja, bo lahko prišel na dom h kateremu izmed članov in povedal, kar ga teži.« »V redu. Prav!« so potrdili vsi. To je bilo bolj ali manj vse. Malo besed, nekaj predlogov. Dober začetek ... Dober, v kolikor se to lahko reče. Brez izkušenj . . . Vse je novo .. . Razšli so se. Eden je odhitel v kino, kjer ga je že čakala žena, dve ženi sta tekli domov, kjer sta moža že nestrpno čakala na večerjo, ostali pa bo še malo poklepetali... Prvi sestanek potrošniškega sveta je minil. V zavesti članov potrošniškega sveta se je prav gotovo nekaj zganilo ... I. AUSEC s sodišč To pot zakurjena sobica upravnika trgovine »X« je bila kot nalašč improvizirana za ta prvi sestanek, ki je potekal v intimnem vzdušju. Stolov ni bilo dovolj. Upravnik je sedel na izpraznjenem zaboju od margarine, eden izmed navzočih na nizki omarici. Le-ta je bil pozneje tudi izvoljen za predsednika sveta, medtem ko je tajnica sveta postala bančna uslužbenka ... Ni bilo dosti besed. Več je bilo nekega nemega pričakovanja .. . Poročilo upravnika trgovine je bilo kratko. Številke. Precej številk. Iz njih je bilo razvidno trenutno stanje trgovine. Dejstva. »Naša trgovina je nova. Zaradi tega že od samega začetka žrtvujemo precej časa, truda in ne nazadnje tudi denarja, da bi jo čimpreje uredili«, je dejal upravnik. »Potrebovali bi še vrsto stvari, da bi izboljšali nase poslovanje, pa tudi notranji izgled trgovine — izložbe bo treba napraviti prikupnejše.« Vsi navzoči prikimajo in s tem dajo priznanje tem težnjam. »Najbolj potreben nam je vsekakor hladilnik«, vztrajno nadaljuje upravnik. »Ta je že naročen v Rakovici. Neka druga trgovina ga že ima — pravijo, da se zelo dobro obnese. — Nam bo hladilnik zelo koristil, zlasti za razno delikatesno blago, ki za to denar na razpolago... Ogenj v peči je pojemal. Zrak Je bil pomešan s telesno toploto navzočih. Mračilo se je že ... »S kom vse trgujete?« vpraša eden izmed navzočih. »Z vsemi, ki imajo dobro blago in poceni!« odvrne upravnik. »Sicer pa ste to lahko v naši trgovini opazili, da kupujemo od raznih dobaviteljev.« »In povprečna marža?« »Nekoliko manj kot 9%.« »No, to je kar prav za trgovino na malo,« pristavi nekdo. Nove trgovine nimajo morda toliko problemov, vsaj tistih tehničnih ali pa jih imajo še več, kot one stare. Formalnosti dnevnega reda so bile izčrpane. Na vrsto so prišle bodoče naloge potrošniškega sveta. Pavel Plestenjak, Anton Lu-kančič, oba Iz Stražišča pri Kranju, sta se pred kratkim zagovarjala pred sodiščem zaradi napada na organa LM Erjavc Stanislava. Na neki gasilski veselici v Stražišču je najprej organ LM odstranil z veseličnega prostora vinjenega Plestenjaka. Po končani veselici pa sta oba, Plestenjak kakor Lukančič, naletela na istega organa LM v gostilni pod »Joštom« v Stražišču in, ko se je ta organ LM odstranil iz gostilne, sta ga zunaj napadla, zbila na tla, ga suvala na tleh ter mu prizadejala po vsem telesu lažje telesne poškodbe. Na sodišču sta obdolženca valila krivdo drug na drugega, pri tem pa poskušala v ta krog pritegniti še nekega tretjega, kar pa se jima ni posrečilo. P. Plestenjak je bil obsojen na mesec dni zapora medtem, ko je bil Anton Lukančič obsojen na mesec in 14 dni zapora. Upajmo, da ju bo izrečena kazen odvrnila od podobnih dejanj. Letno več kot 15 milijonov dinarjev odškodnine bodic c TA TEDEN BERA ni bila prida. Pa ne zato, ker so se Gorenjci — morda bo kdo celo mislil zaradi bodic — poboljšali. Ne, še zdaleč ne! Ljudje smo pač taki ,da bi nam bilo dolgčas, če ne bi bilo nobene zdrahe, razprtije — skratka, če bi bilo vse prav. Toda zapadel je sneg in po cestah III. reda človek ne bi daleč prišel. Povrhu me je zaradi odjuge začel mučiti protin. In človek bi se zjokal... CE BI ME NE TRGALO po bodrih, bi se prav gotovo prijavil za tekmovanje na državnem prvenstvu v alpskih disciplinah. Sicer smučati ne znam, a bi prav gotovo zasedel eno prvih mest. Tako pa so se, ker pač ni bilo mene, uveljavili drugi »nepoznani« smučarji. O naših olimpijcih pa ne duha ne sluha! POLEGAL SEM na zapečku in sitnaril. Skoraj bi se bil z ženo na smrt spri, pa sem se zadnji hip premislil. Spomnil sem se tistega kmeta iz Smlednika, ki se je s sosedom toža-ril in je ženo za pričo »notr dal«, pa je ona za soseda dobro govorila. Zakaj je to storila, ne vem, ker nerad filozofiram. Jasno mi je bilo samo, da je ženino zavezništvo treba za vsako cono ohraniti. TOPLO SEM se oblekel in raje odšel pohajkovat po mestu. Mimogrede sem se jezil na tiste, ki nočejo in nočejo očistiti pločnikov, a se mi je jeza brž polegla, ko sem videl, da tudi pred tiskarno leži sneg. Potola-žen sem stopil v mlečno restavracijo na »turško«, pa sem dobil samo nekaj divki podobnega. »Kaj bi tisto,« so me. zavrnili, »najcenejši smo pa le.« KO SEM SE vračal domov je v Parku svobode nekaj tako pretresljivo hreščalo, da sem nemudoma pomislil, da se nekje pretepajo. Takoj nato sem zagledal gručo ljudi. Brž sem pohitel na »kraj zločina« in ugotovil, da se predvaja le »velika« drsalna revija. Po razdrapani ledeni površini so se vrteli »umetni« drsalci in so jim drsalke šklepetale kot starim klepetuljam umetni zobje. Vse to pa je spremljalo najblagoglas-nejše škripanje, ki naj bi nadomestilo glasbo. KER SEM SLABO videl, sem se hotel preriniti v ospredje. Pa me prestreže nekdo: »Kaj pa se prerivate, saj nismo pred blagajniškim okencem na jeseniški postaji »Takoj sem ga spoznal. Bil je Peter. Ker se poznava in ker je večji od mene, me je potisnil predse in mi začel pripovedovati, kako in kaj je s tem nesrečnim jeseniškim kolodvorom. (Takrat, ko ga ni bilo, so kritizirali, danes ko je, pa spet kritizirajo!) »PREJŠNJO NEDELJO sem se hotel odpeljati v Mojstrano, pa sem zamudil vlak,« je pripovedoval, »kajti pred blagajniškim okencem je bila taka gneča, da bi komaj do prihodnjega vlaka na vrsto prišel. Ko sem opozoril prometnika, da bo polovica potnikov vedno zamudila vlak, če se bodo ob nedeljah prodajale karte samo pri enem okencu, je skomignil in ugotovil, da bođo pač morali kake pol ure prej priti.« In nato se je zasmejal, kot da bi bilo to smešno. Povedal sem mu, da to pravzaprav ni prav nič smešno. Kajti tudi v kranjskem kinu mislijo, da je treba priti na predstave kake pol ure prej. Zadnjič sem namreč zamudil tednik, ker sem prišel le 5 minut pred osmo. SEDAJ JE DOPISA konec in bi pravzaprav moral pritisniti nanj svoj pečat. Ker pa ga nimam, ga ne morem. A se zato ne jezim, saj ga tudi mesarsko podjetje OZZ v Naklem nima. Pa si mislim, če je ono lahko brez njega, bom pa še jaz. Zato bom končal s čisto preprostim: Na svidenje VAS BODICAR Lesno industrijsko podjetje Bled, ki ima v svojem delokrogu štiri obrate, ima na trgu že šest vrst proizvodov in razne vrste rezanega lesa. V podjetju izdelujejo ladijski pod, zaboje vseh vrst, lesno volno, sredice za mizarske plošče, votla vrata in zadnji najnovejši proizvod — lesne vrvi, ki jih potrebujejo livarne za ovijanje kalupov. Najbolj cenjen proizvod »LIP« — Bled so prav gotovo sredice za mizarske plošče. To potrjujejo številna naročila, katerim podjetje kljub precej povečani proizvodnji v zadnjem času ne more ustreči. Mesečna proizvodnja je 86 prostorninskih metrov, medtem ko je lani aprila meseca (takrat so začeli z izdelavo teh plošč) bila 21 prostorninskih metrov. To je tudi dokaz, da so delavci osvojili celoten proces proizvodnje in izboljšali organizacijo dela. Povečana je tudi proizvodnja lesne volne od 200 na 700 ton mesečno, ki jo uporabljajo predvsem za embalažo. Proizvodnjo dvigniti si prizadeva celotni kolektiv, vendar ne na račun kvalitete proizvodov, ki raste vzporedno s kvantiteto. Največji uspeh je v tem oziru dosegel obrat »Tomaž Godec« v Bohinjski Bistrici, in sicer v žagarskem oddelku. Največji uspeh so zabeležili predvsem brusači, od katerih v največji meri zavisi rezultat dela. Razperitev so zmanjšali za 0.4 milimetre in dosegli pričakovani rezultat. Pri vsakem povprečnem hlodu so prihranili eno desko, kar znaša letno 1.060 prostorninskih metrov rezanega lesa. Izkoriščanje lesne mase so s tem dvignili od 63,8% na 68,2% s čemer so prekoračili normo. Vrednost prihranjenega rezanega lesa 'znaša letno preko 15 milijonov dinarjev, kar je ogromen uspeh za podjetje. Dosegli so ga po zaslugi dobrega vodstva, organizacije Zveze sin- dikatov in organov samoupravljanja. Delavci so doumeli, da imajo s povišanjem proizvodnje in prihranki na materialu korist razen skupnosti tudi oni sami. Stimulans za povečanje proizvodnje pa daje tudi plačni sistem s sistemom premiranja, ki so ga v podjetju dobro uredili s točkovanjem delavcev za njihovo prizadevnost. J, Namesto da bi reševali so kritizirali Kdo je kriv? V 14. številki našega lista je bil objavljen članek o poplavi v Železnikih z naslovom »Vode v 2eleznikih so prestopile bregove«. Danes bomo osvetlili ta dogodek še z druge strani. Nesreče ni zakrivilo samo LIP Cešnjica. Ko je Franc Lotrič 3. februarja zjutraj našel v hlevu kravo z dvema teličkoma v vodi, živali ni preselil v kak drug prostor oziroma hlev v bližini, ampak je odšel pol ure daleč obtoževat vodstvo podjetja za napravljeno škodo. Ne samo on, temveč vsi prizadeti lastniki hiš ob vodnem prekopu so bili v najbolj kritičnih trenutkih pripravljeni samo kritizirati, namesto da bi pomagali pri čiščenju prekopa in reševali imovino, ki ji je pretilo uničenje. Ko je podjetje 4. februarja vodo zajezilo, so uprave obrtnih podjetij takoj izjavile svojo pripravljenost za vzdrževanje vodnega stanja v prekopu, samo da bi elektrarna obratovala še naprej. Prej, ko je bilo prizadeto podjetje, se ni nihče oglasil, potem pa, ko so bili oškodovani sami, so bil takoj pripravljeni pomagati. Skoda bi bila mnogo manjša, ko bi vsi tisti, ki sedaj kritizirajo, pokazali več požrtvovalnosti pri reševanju družbene in privatne imovine. Kolesarji pozor! Nič koliko opozoril je že bilo, naj kolesarji bolj pazijo na svoja kolesa, pa se kljub temu tatvine koles često ponavljajo. Koliko ljudi je že krepko obžalovalo svojo lahkomiselnost, ko so pustili svoja kolesa nezaklenjena, misleč, da se za nekaj trenutkov zadržanja v trgovini, gostilni ali kjerkoli drugje s kolesom ne more nič hudega zgoditi. Marsikateri delavec je potem dolgo časa pešačil na delo in z dela, ker ni dovolj poskrbel za varnost svojega kolesa. Pri Okrajnem sodišču v Kranju se bo v kratkem zagovarjal »specialist« za kolesa Pavle Glavan iz Britofa 50. Obdolžen je, da je v letih 1953. in 1954. ukradel dva moška in eno žensko kolo, pri tatvini četrtega kolesa pa je bil zasačen in predan organom LM. Kolo je »zadišalo« tudi Karln Gumilarju iz Kranja. Pred lokalom »Biser« v Kranju je sedel v avgustu 1955 ponoči na tuje kolo in se z niim odpeljal domov. Odkrit je bil, ko je več mesecev kasneje SKušal prodati dinamo - motorček. Z ozirom na olajševalne okoliščine je bil obsojen na 3 mesece zapora. Zaradi tatvine kolesa se je zagovarjal tudi Martin Skrjanc iz Seničnega pri Tržiču. Bil je na veselici na Golniku in ker se mu nI dalo peš domov, si je »sposodil« tuje kolo in se z njim odpeljal. Doma sta z bratom Petrom kolo razstavila, prebarvala, nakar ga je Peter Skrjanc uporabljal toliko časa, dokler ni lastnik kolesa enkrat slučajno postal pozoren na to kolo in dokler ni ugotovil, da je kolo res njegovo. Za to dejanje je bil Martin Skrjanc obsojen na 5 mesecev zapora, Peter Skrjanc pa zaradi prikrivanja na 2 meseca zapora. L. Varnost je prva Ljudje, ki ne poznajo oziroma nočejo poznati cestno - prometnih predpisov, se zelo radi pritožujejo nad prometnimi miličniki. Takih negodovanj, po večini neupravičenih, je bilo tudi na zborih volivcev v zvezi z novo uredbo o javnem redu in. miru precej slišati. Med drugim so volivci predlagali, naj bi službujoči prometni miličniki ne pobirali denarnih kazni, temveč naj bi se omejili le na opozarjanje. To pa po vsej verjetnosti ne bi bilo uspešno, ko naši ljudje tako malo upoštevajo predpise. V vsakem miličniku, ki jih najde pri prekršku, vidijo le »surov« nastop, ne pomislijo pa, da bi n. pr. kolesar brez luči lahko povzročil težko nesrečo. Isti miličnik je bil morda pred kratkim sam v komisiji na kraju nesreče in Je videl ogromno škodo, ki jo je povzročila malomarnost in nediscipliniranost. Pogled na ponesrečence prav gotovo ni bil prijeten. V čigavem interesu so torej njegova opozorila? V njegovem lastnem prav gotovo ne, prva je skupnost, ki ji z vestnim opravljanjem svoje službe lahko prihrani marsikak milijon-ček. pliatelfen Renesančni mojstri v Narodni galeriji Ze nekaj časa je v ljubljanski nijo beneški umetniki za raczvoj Predsedstvo sveta Zveze Svo- silo revijo »Sodobna pota«. Na- knjižnic, čitalnic itd., ocene bod in prosvetnih /Jruštev Slo- ročnikom »Socialistične misli« koncertov in dramskih del na venije je sklenilo, da bo začelo in »Ljudske prosvete«, ki so že amaterskih odrih, sestavke o izdajati osrednje glasilo Zveze, nakazali celotno ali delno na- filmu, potopise, leposlovje ipd. prosvetno revijo »Sodobna po- ročnino za leto 1956, se bo ta Revija »Sodobna pota« si želi ta«, ki bo letos izšla v desetih upoštevala pri naročnini za re- pridobiti čimveč sodelavcev, številkah, začenši z letošnjim vijo »Sodobna pota«. Zaželeni so krajši sestavki o marcem. Posamezni izvod revi- Nova revija bo usmerjevalka vsen pomembnejših društvenih je bo stal 40 dinarjev, celolet- idejno politične, prosvetne, or- problemih in dogodkih, ki bona naročnina bo 350 dinarjev, ganizacijske in strokovne de-polletna pa 175 dinarjev. »javnosti prosvetnih društev, Prosvetna revija »Socialistična hkrati pa bo tudi ogledalo nji- misel« in štirinajstdnevnik hovega dela. Med drugim bo »Ljudska prosveta« s tem pre- prinašala ankete o posameznih nehata izhajati in bodo njuni aktualnih vprašanjih, napotke naročniki odslej prejemali gla- za ureditev kulturnih domov, V Jega U spesna minulih dneh je praznoval petinoscmedsctletnico svo-rojstva najstarejši živeči slovenski pisatelj F. S. Fini-! gar. Zaživel je kot sin iz kajže pod Rebrjo (Dosloviče pri Breznici)), *e šolal v Radovljici, v ljubljanski gimnaziji in bogoslovju, služboval po raznih slovenskih krajih kot kaplan in župnik, nazadnje v trnovski fari v Ljubljani. Tam tudi živi danes kot upokojenec. Odveč bi bilo naštevati romane, ki jih je napisal, povesti gradnjo stanovanj v Ljubljani bil anca do, napisali bodisi v obliki članka, razmišljanja ali dopisa, toliko bolj dobrodošli, kolikor bolj bodo tehtni in ustrezni namenu revije. Okvirne vzorce za pisanje bodo tovariši, ki žele sodelovati, našli v prvih številkah revije. Prispevke za objavo pošiljajte na naslov uredništva: Ljubljana, Miklošičeva cesta 7/1-, telefon 30-880. Prosvetno revijo »Sodobna pota« lahko naročite pismeno na upravi (naslov isti kot zgoraj) ali pri vašem pismonoši, ki vam jo bo dostavljal na dom in obenem pobiral tudi naročnino. Proslava v spomin Prešerna v Vrbi Za 10-letnico prevzema tovar- davaf Jeseničanom v 'okviru športnih iger» zlasti do nogo- ne »Iskra« bo sindikalna po- Narodni galeriji razstava, kakršne še nismo imeli priliko gledati. Velike slikarske mojstre renesanse smo si mogli do sedaj ogledati doma le v boljših ali slabših barvnih reprodukcijah. Tokrat imamo priložnost, da si ogledamo originale. Dunajski umetniški muzej je v zameno za razstavo jugoslo- slikarstva, tako v risbi kot v barvi. Dvoje velikih imen omejuje to razdobje: Tizian (1477—1576), ki je živel in v sijočih barvah ustvarjal malone sto let v mestu na lagunah v dobi njegovega največjega razcveta in ki skup-s Palma Vechijem predstavlja najbolj dognano slikarstvo 16. stoletja ter Tiepolo (1696— vanskih srednjeveških fresk od- 1770), ki je ustvarjal v prehodu stopil za razstavljanje iz svoje iz renesanse v rokoko in ki je bogate umetniške zbirke rene- ugasnil komaj četrt stoletja sančne mojstre, ki so v času prej, ko je Napoleon" iz pora- med 15. in 18. stoletjem živeli ženih Benetk odpeljal znamenite in delovali v Benetkah. Kar so leve, simbol benečanske suvere- Florentinci v kiparstvu, pome- nosti. V okviru KUD »Janko Kalan« Dramatska sekcija je v letoš- Voklo delujejo dramska, pevska, nji sezoni uprizorila burko izobraževalna in športna sekcija »Trojčki«. Publika je delo zelo ter knjižnica, ki je po 7 letih navdušeno sprejela, zato ga bo- obstoja končno le dobila svoje do ponovno uprizorili in razen lastne prostore v Kulturnem do- tega naštudirali še eno igro. Na mu. Razpolaga s 560 knjigami, nedavnem občnem zboru so —-— predvsem razpravljali o športni Ljlldska Univerza sekciji, kajti do sedaj so bili na Jesenicah V ponedeljek zvečer je pre vokelski športniki prepuščeni sami sebi. Mladina čuti do in ljudske igre, saj so vsakomur Poznane. Tudi ni za Finžgarja najbolj značilno ostro opazovanje in temeljito poznavanje vaškega življenja, niti skrb za lepoto slovenskega knjižnega izraza ter njegov kleni in bogati Izraz. Z vsem svojim delom in vse Ljudske univerze ing. Leo Ska- meta, odbojke in namiznega te-berne, direktor Zavoda za nisa> veiiko veselje in se vsak večer zbira v domu. Upravni »O sodobni gradnji stanovanj na Švedskem«. S predavanjem, ki odbor je zato športni sekciji obje bilo opremljeno s številnimi ljubil vso pomoč, bodisi v na-slikami na epidioskop in ozkim svetih ali materialu. Društvo filmom, je navdušil Jeseničane ., , . » ,. , x* j* i ■ namerava v prihodnje posvečati za hov način gradnje stanovanj- ^ J * skih hiš. Ker je bila tema z ozi- večjo pozornost tudi splošnemu rom na številno individualno izobraževanju članstva. Poskr- gradnjo hiš, za Jeseničane ::ani- belo bo za predavanja, predva- svoje dolgo življenje je pisatelj miva, je bilo predavanje polno poucnih filmov in skušalo obiskano in šteje med boljša predavanja jeseniške Ljudske bo vzbuditi večje zanimanje za univerze v letošnji sezoni. leposlovno in strokovno čtivo. Svoboda Jesenice pred večjimi gostovanji Izpovedal privrženost k slovenskemu ljudstvu, tudi v težkih časih prve vojne in tegobah okupacije. Prav v tej privrženosti do slovenskega človeka, naj si bo to jeseniški delavec, kmečki očanec iz medvoških hribov ali brezposelni prolcta-rec v ljubljanski Sibiriji, je razlog, da ljudje radi segajo in Da bi v posameznih odsekih nicah v letošnjem letu več več-bodo zmeraj segali po njegovem povečal: živahnost pri delu Jih gostovanj. Na predlog Sve-delu. predvideva »Svoboda« na Jese- ta »Svobod« in prosvetnih dru- štev kranjskega okraja se pripravljata dramska družina in ansambl narodnih plesov za gostovanje v Bosni in Hercegovini, ki bo organizirano po zveznem organu za izvedbo medre-je pevske zmožnosti so pokazali, pubiiških gostovanj. V kolikor Da bo spored resnično zabaven, ko so v zbranem sekstetu za- bod(> finan*na Bredstva na raz družnica organizirala 26. februarja obisk v rojstni kraj dr. Franceta Prešerna. Ta dan se bodo ob 13. uri udeleženci poklonili spominu v njegovi rojstni hiši v Vrbi. Ob 15. uri pa bo slavnostna predstava »Ne-strohnjeno srce« v domu na Breznici, v neposredni bližini Vrbe. Proslavo so pripravili Prešernovo gledališče iz Kranja ter člani DPD »Svoboda« Kranj. Zaradi velikega zanimanja domačinov bodo gostje ponovili prireditev isti dan ob 17. uri. S to prireditvijo bo sindikalna podružnica tovarne »Iskra« iz Kranja počastila tudi 107. obletnico smrti dr. Franceta Prešerna in ga istočasno prikazala njegovim rojakom v Vrbi in okolici kot človeka. Kamniška knjižnica v novih prostorih Prejšnjo nedeljo je bila v Smledniku zabavna prireditev z naslovom »120 veselih minut«. vovalni fantje zaslužijo vse priznanje za uspešen nastop. Svo- Knjižnica delavsko - kulturno prosvetnega društva »Solidarnost« v Kamniku se je pred kratkim preselila v nove prostore. Takof je vendar že rešeno eno najbolj perečih vprašanj, ki je bilo vsa ta leta stalno na programu, ki pa se zaradi pomanjkanja primernih prostorov ni moglo premakniti z mesta. Kakor v vsem, po Nemcih o- merni prostori. Do sedaj je namreč občinski sindikalni svet nudil v svojih prostorih zavetišče knjižnici, pevskemu zboru in šahovski sekciji. Zdaj so za te organizacije u-rejeni novi prostori nad kavarno, ki že služijo svojemu namenu. Knjižnica ima primerne svetle prostore, v katerih bo lahko razporedila svoj že kar sta nas že takoj v začetku pre- peli venček narodnih pesmi. _ kuniranem sloven^m M«m^H l------ *—iz- pričala Jože Rozman in Drago Nato sta zapela priljubljena so- polago bodo organizirali odseki JS^^TOJ^S?^ ho^t knjižni zaklad, saj šteje Osel, zlasti prvi, ki je pripravil lista Mici in Franček. Smeha krajše turneje z gostovanjem v ^ vse^njižnice unTč^ne^in celotni program in s šaljivimi željno občinstvo je prišlo na storah, Velenju in na Ravnah, knjige raznesene Vsa povojna domislicami krajšal odmore, svoj račun pri veseloigri »Trije kakQr tudl pQ primorskem in leta je nekaj agilnih tovarišev Živahnost v dvorani je povečal postopači«. »120 veselih minut« industrijskih krajih iz prosvete in sindikata delalo orkester s svojim pestrim spo- so Smledničani zaključili s pu- morda v inausirijsKin ^. obnovi knjižnice. Zbrali so redom narodnih pesmi. Požrt- štovanjem. M. L. drugih republik. v Kamniku vse knjige, kar jih je ostalo, Okrajni sindikalni svet pa je z znatno denarno podporo omogočil nakup novih knjig. Vendar ta, za preobrazbo danes 3500 knjig. Tudi šahisti so na novem mestu prav zadovoljni. V dvorani bi se lahko uredili prostori za čitalnico. Knjižnic s čitalnicami je v Sloveniji 63, zakaj je ne bi imeli tudi v Kamniku. Posebej bi se lahko uredil oddelek za pionirje, ki bi v čitalnici našli prijeten pouk in razvedrilo. Velika dvorana bi zarad tega lahko še nadalje služila za plesne prireditve in plesne vaje. Tako bodo prostori, ki so bili do zdaj razen nekaj dni v letu vedno prazni, koristno izrabljeni. Z. 5 knjižne police Nove izdaje „Mladinske knjige" Troje izdaj je v kratkem V knjigi BELI KONTINET spet na dno.« (str. 98). Edinstve-poslala založba Mladinska opisuje T. R. Henry celino okoli na posadka! Do sedaj sem mis-knjiga na knjižni trg: mladinsko južnega tečaja, njeno podnebje, lil, da se mornarji v nevarnosti povest F. Milčinskega PTIČKI živalstvo, zanimive optične po- trudijo, kako bi ladjo obdržali BREZ GNEZDA, Boža Skerlja jave in razne odprave na to ce- na površju. — Neka švedska od-'knjigo o opicah NEVSECNO lino. Prave predstave o razsež- prava je pustila na ledu »veliko SORODSTVO in Tomasa R. nostih, višini gora, globini zali- shrambo s hrano«. Najbrže ve-Henryja BELI KONTINENT v vov itd. bralec ne dobi, ker pre- liko zalogo hrane, saj ni ver-Prevodu prof. Avgusta Petriši- vajalec ni preračunal angleških j etno, da bi ekspedicije vozile «a. mer kot so milje, yardi in čev- s seboj na saneh poleg drugega Od prve naklade pri Mohor- lji v metrski sistem. Tudi se ču- materiala tudi velike shrambe, jevi družbi leta 1917 so do se- dimo celo v primeri z Arktiko si- Prevajalec si ni na čistem o daj PTIČKI BREZ GNEZDA do- lovitemu mrazu na južnem te- pojmih spredaj, zadaj, izza, naj-čakali že četrti ponatis. Naj- čaju, dokler nekje sredi knjige ^rž in morda ipd. Tako piše, da lepše spričevalo, da se je povest ne odkrijemo, da so tempera- pri hoji po ledu človek »tiplje priljubila slovenskim bralcem turne navedbe pisane v Fahren- spredaj s cepinom z jekleno kokot malokatero drugo delo. To- heitovih stopinjah. nico (str. 46), pa le tiplje pred liko zrelih dognanj je zbranih v Vendar so to le manjše nev- seboj; dalje, da »nekoliko čev-tej knjigi, toliko še danes pe- sočnosti. Slabše je, da prevaja- lje* nazaj se je dvigala obala rečih problemov, toliko bridkih lec dokaj šibko obvlada angle- v skoraj navpično gorsko steno.« resnic je zapisal pisatelj v tem ški jezik, slovenskega pa sploh (str. 122). Verjetno se je ta ste-svojem najzrelejšem delu, s tako ne. »Prestavlja« namreč dobe- na dvigala že nekaj čevljev od razumevaj očim nasmehom in ta- sedno črko za črko iz originala obale. »Orka krogla ne moti, rako ljubeznivim humorjem, da in je zato skladnja slehernega zen če ga zadene strel na po-ga človek zmeraj znova jemlje stavka v knjigi docela neslo- sebno občutljivo mesto, najbrž ▼ roke, pa se tudi zmeraj znova venska, kar povzroča obilico ne- (morda!) kam v možgane.« ob njem sredi nasmeha zresni jasnosti, kopico logičnih nesmis- Opisuje enojambornik HERO in zamisli. lov, pa tudi dokaj smešnih obra- ki je »samo malo večji od obi-Za knjižnico PRIRODA IN tov. cajne kabinske križarke« (o žep-LJUDJE je napisal znani slo- Izobilice primerov prevajal- nih križarkah sem že slišal, o skih nerodnosti navajam samo kabinskih še nikoli) in razlaga nekatere, slučajno nabrane na »o neverjetnem magnetometru, posameznih straneh. ki je kartiral svet, zakopan pod V petih vrsticah se kar trije tisoči čevljev ledu«. Neverjeten Svoj študij slovstva o primatih stavki začenjajo s: to je. »To je ni magnetometer, ampak človek, in opazovanja ter proučevanje celina, ki štrli v nebo, kar mo- ki je tako globoko zakopal svet, življenja opic v velikih žival- re izpričati vsakdo, ki jo je skih vrtovih je strnil v živahno kdaj skušal preleteti.« — «Tako in prijetno pisana dognanja o dandanes letijo možje v soraz-medsebojnem razmerju med čla- mernem udobju . ..« (str. 62). vekom in opico. Namen knjige Dandanes letajo možje v letalih! dinska knjiga tako slabega preje prav ta, da usmeri razume- — »Led je prevrnil ladjo na bok. voda srednješolski mladini ne bi vanje tega odnosa med nami in Posadka se je trudila štiri dni smela dati v roke. ^aflimi daljnimi sorodniki. in noči, preden je spravila ladjo FRANCE BRATKOVIC 11 rt) i, m }ir) ejiea^R)© venski človekoslovec Božo Skerlj pod malce ironičnim naslovom NEVSECNO SORODSTVO poljudno knjigo o opicah. namreč prevajalec Takih in podobnih cvetk je nešteto, na vsaki strani knjige jih odkrivaš. Mislim, da Mla- SLIKA DORIANA GRAYA Te dni Vrtijo jeseniški kine-ljudstva tako potrebna ustano- matografi ameriški film MGM va, ni mogla polno zaživeti, ker produkcije »Slika Doriana Gra- ya«, posnet po istoimenskem romanu Oskarja Wildeja. Delo je tipično dekadentna umetnina s svojevrstno tematiko. Pisa- so njen razmah tesnili nepri- OsmoSolci jeseniške gimnazije so Igrali ..Divjega lovca" Z vsakoletnim gledališkim delom žanjejo osmošolci jeseniške gimnazije lepe uspehe. Z letos naštudiranim Finžgarje-vim »Divjim lovcem« so presegli vse dosedanje uspehe. Ne le, da je bila igra dobro naštudi-rana, viden uspeh je *v velikem zanimanju za predstave. Doslej .so uprizorili na odru Delavskega doma »Divjega lovca« že 10-krat in je bila vsakokrat dvorana razprodana. Igralce pa vabijo tudi v oko- Halhvardovo pa z naivno ljubkostjo podaja Donna Reed. Režiserju Albertu Levvinu se je posrečilo ujeti na filmski trak grozljivo vzdušje in fantastiko literarne predloge, nadvse pa izstopajo pisateljevi duhoviti dialogi, njegov cinizem in ostra družbe. Jo. telj, estet obravnava v njem satira na vrhnje sloje angleške tragičnost lepote. Mlademu in lepemu Dorianu se uresniči želja, da ostane vedno mlad, namesto njega pa se stara slika. Lord Herny mladeniča že od vsega začetka hladnokrvno zastruplja s svojim brezsrčnim cinizmom. Pod njegovim vplivom se Dorian ves preda užitkom OČKA VRNI SE Ce si gresta mož in žena po šestnajstih letih drug drugemu na živce in se odločita za ločitev —■ kako se bo to odrazilo na njunih otrocih? Ta zelo resen in pereč problem obravna- va film »Očka, vrni se!« V za-razvratnega življenja. Sreče ne , ,. . .'. ... . 1_Ji „___ ._ četku ima pri tem tudi precej najde, sicer pa lord Henry ir di, da je priviligirancem ni tre ba kakor tudi ne H'ibeznl. s- uspeha. Film ie dramaturško zelo lepo zastavljen in nakaza- i i- t ui „„„ ..»t* ni problem obravnavan z veli- le-ti lahko privoščijo vse užit- , , , ... . , ko skrbnostjo. Potem pa kar ne- ke. Mladenič Dorian se pogivza vedno globlje, a na njegovem lepem obrazu ni sledu o zloči liške kraje. Tako predvidevajo nih, ki jih počenja, pač pa se gostovanje na Dovjem in v Kro- izpreminja slika. Nekdaj lepe pi. Na smošolci mažičem lahko ponosni nadoma, približno po dveh tretjinah filma — hudo zaškriplje in film popolnoma iztiri. Vse bi bilo namreč v redu, da se očka — ni vrnil. Tako pa so av- ,!„.„-. „ _ poteze zadobijo izraz krutosti in . .. ... ' , . -__, dosežene uspehe so o- J obJkoncu predstavlla torji napravili odstop od realno- Jl z režiserjem prof. To- £ortret le še izmaliceno podobo st\ na račun tiste publike, ki Kratka iz Telesovega Igralci iz Velesovega so letos misli, da se mora v kinu vsaka stvar srečno končati. Zares škoda. Toda je že tako. Angleži zelo radi razpravljajo o zakonu, toda boje se ga kritizirati. Da bi opravičili nujnost njegovega obstoja, so ga pripravljeni celo idealizirati, kot nam zelo nazorno pokaže ta film. Raje se portret le še izmaličeno podobo starca, ki samo po svojih prstanih še spominja na lepotca Doriana z nedolžno odkritim pogledom. Doriana Graya je v filmu za-zelo delavni in so že štirikrat igral Hurt Hatfield s precejš-uprizorili igro »Pod Golico«, tri- njim uspehom. Morda nekate-krat na domačem odru, enkrat rim gledalcem kot tip ne bo u- pa so gostovali v Zalogu. Pred- gajal, ker je premalo izrazit in izneverijo verodostojnosti, kot vsem pa si želijo pridobiti ne- je vse na njem preveč pravil- pa bi razbili zakon. Mi se s kaj denarnih sredstev, da bi po- no, vendar je težko najti abso- to idealizirano rešitvijo seveda pravili dvorano. Kljub težkim lutno lepega človeka. Okusi so ne moremo striniati in zato nam pogojem je kulturno življenje tako različni in razen tega se je žal, da niso filma od tam na-v Velesovem zelo razgibano, ideali lepote večno izpreminja- prej, kjer pride do konflikta Društvo zlasti pogreša sposob- jo. Zelo dober lik je podal Ge- med otroci in starši, delali nega režiserja, ker bi se šele org Sanders v vlogi Henryja Francozi. Toda kljub vsemu: o-potem prosvetno delo dvignilo Wottona. Kot slikar Basil na- glejte si film, že zaradi izredne na višjo kulturno raven. stopa še Lovell Glimore, Glacys igre otrok! ST. 16 / 24. FEBRUARJA 1956 2399 5438 dragi eicibancki in pionir jil Toliko in toliko se je natrosilo teh vaših pisem, da me je kar strah, saj prebiram in se mučim pa ni konca. Posebno imam mnogo opravka s križanko, saj so prišle rešitve celo iz republike Hrvatske in Srbije. No, pa bo kmalu pri kraju in tedaj se bo zavrtel boben sreče. Preden pa pridem do tega, moram še neučakancem odgovoriti. Presenetilo me je pismo Cu-clerman Hclcnce iz Trstenika, ki je v prispevku »Moje razmišljanje o Prešernu« nanizala toliko lepih misli o našem pesniku, da me je kar prevzelo. Pa je pismo prišlo nekoliko prepozno, zato ga bom raje prihranil za drugo obletnico. Tudi Pusta smo že pokopali. Bine. tvoja križanka tovariš Urh Albin je prišla nekoliko prepozno misli na pomlad, ki se že pripravlja, da bo počasi pokukala izpod snega in napiši ali nariši kaj poštenega in pošlji, saj si dokazal, da zmoreš. Tebi Sonja Gorjupova iz Primskovega Pi-. svetujem, da pridno prebiraš naše pesnike, prisluhneš njihovemu čebljanju in mi še kaj pošlji, se bo že nekaj izbralo za objavo. Drugim bom odgovoril v prihodnjem pismu. Mnogo prispevkov bo pa objavljeno, ko pridejo na vrsto. Potrpljenje! Vem. da komaj čakate na izid žrebanja, no kolo se je zavrtelo in sreča se je nasmehnila naslednjim izvoljenim, ki dobe po poŠti v dar po eno knjigo: Dacar Melanija, Sp. Gorje 68, p. Bled, Zupančič Majda, Rete-čc 31, p. Skofja Loka, Sagadin Silva, Huje — blok Intcks, Kranj. Mnogo rešitev sem pa moral vreči kar v koš in ne v boben. Poslali so mi rešitev napisano na kosu papirja, kar je nepravilno. Vsaka rešitev nai je v prihodnje napisana na časopisnem izrezu. Mnogi reševalci se pa niti podpisali niso in seveda tudi ti niso prišli pri žrebanju v poštev. Vsem srečnežem, ki jim je žreb poklonil kni'go, Selim pri branju mnogo lepe zabave — drugi pa, ki so tokrat padli skozi sito, naj ne obupajo. Pa se še kaj oglasite in pošljite obljubljene r.-»spevke. Vaš Dedek Kosobrin Postal bom radiotehnik Vsako jutro je Toni, ko je prestopil šolski prag obstal pred oglasno desko Radio kluba in se zamislil. Bral je in razbiral novice in napotke, ki so bile namenjene članom - amaterjem. Vzdihoval je in se potil, in vedno se je izvil iz globin tih zamolkel šepet: »Kako bi postal še jaz član?« Pa se je nekega jutra vse raz-vozljalo. Na deski je bilo na- sebe za mizo in pričel razlagati. Čudne nerazumljive besede so se jele Toniju poditi po možganih. Vse je beležil, pridno obiskoval tečaj, povpraševal, se učil in vrtal, vrtal. Minil je mesec december, minilo je še nekaj dni in Toni se je dokopal do prvega uspeha — pred njim na mizi je ležal iz-gotovljeni detektorski sprejemnik. No, res, malo je pri delu pisano z vabljivimi črkami: Vsi, ki se zanimajo za to vedo, naj se oglase po pouku v razredu poleg pisarne. Toni je zažarel in vzkliknil: »Danes, ali nikoli!« Med poukom je bil nemiren in ura se je vlekla v neskončnost. Tovariši-ca učiteljica ga je dvakrat o-p»minjala, ker ni sledil pouku. No, končno se je le oglasil odrešilni glas zvonca. Ze je Toni obstal pred vrati sobe, kjer se bo odločila njegova usoda. Roka se mu je tresla, pritisnil je na kljuko in odprl. »Kaj pa bi rad mali?« ga je predramil glas iz neke čudne o-motice. Komaj je spravil iz sebe: »Rad bi postal radiotehnik.« Ha, ha, ha — je zagrmelo od vseh strani. V megli so se zamajali Toniju pred očmi znani obrazi starejših učencev. Med tem grohotom je vstopil profesor, pogledal objokanega Tonija in ga mirno vprašal: »No, kaj bi rad dečko?« Malo je zajec-Ijal in izdavil iz sebe, da bi tudi on rad poškilil v to prečud-no znanost, ki osvaja ves svet. Profesor ga je posadil zraven pomagala profesorjeva beseda, malo popravila njegova roka — vendar: Zmaga je tu! In doma? Vsa hiša je bila pokonci. Otročad se je muzala o-koli mize, mati je vsa začudena gledala, oče pa se je samo hihital v sivo brado, saj on ni nikoli veroval v čuda. Toni je z vso resnostjo postavil anteno, zvezal aparat z zemljo, pritrdil slušalke in jel brskati s kovinsko iglo po kristalu. Naenkrat je kriknil: »Igra!« Vsi so ostrmeli, vsakdo je hotel natakniti slušalke, vsakdo prisluhniti melodiji, ki je prvič zajela nekje v samoti štiri zakajene stene borne kuhinje. Vse popoldne so pri Toni j e-vih samo poslušali ter trgali slušalke drug drugemu iz rok. Oče je pozabil celo na Lisko, ki je žalostno mukala v hlevu. Toni je bil prevzet od ponosa. Drugi dan ni bilo v šoli miru. Toni je samo besedoval, razlagal in se ponosno šopiril pred učenci. Težko je pričakoval, kdaj se bo oglasil zvonec in naznanil konec pouka. Pogumno je stopil mladi mojster pred svojega učitelja in dejal: »Moj detektor že igra.« Profesor ga je potrepljal po rami in vprašal: »No, kaj pa sedaj?« »Rad bi postal radiotehnik,« je zinil Toni. »Lahko še inženir, če se boš s tako ljubeznijo še naprej učil in delal. Zdaj pa poj-diva v sobo, naju že čakajo,« je rekel profesor. In Toni bo dosegel ta cilj. Franc Hriberšek, učenec, Domžale (Ujeti plieek V kletko ptička grdi fant je zaprl, toda kljunčka v kletki ptič ni odprl. Mislil je na gnezdeče in na gaj, v srčku drobnem hrepenel spet nazaj. Nič ni jedel, nič ni pil, le perot je povesil in umrl sred dobrot. Martina Bidovčeva Ali m veste? Vem, da imate papir ves dan v rokah, da po njem kraćate in rišete, ovijate in zavijate z njim knjige, zvezke, preobračate liste, delate iz papirja zmaje, veter-nice, razne okraske, izrezujete iz lepenke vse mogoče oblike, da pa o samem papirju veste menda zelo malo. \ Morda še ne veste, da so prve snovi, na katere je pričel pisati človek bile: ka- Zajček se ni ženil II DEDKOVEGA NABIRALNIKA Dragi Dedek! Nikar ne misli, da na kmetih samo spimo sedaj, ko sneži in zunaj razsaja burja. Vedno je dovolj dela. Tu ti pošiljam križanko, ki sem jo reševal včeraj zvečer. Tudi naš ata so ono drugo, ki je bila objavljena, rešili, pa so jo prekmalu oddali. Pravijo, da bi tisto vprašalnico KA1 morali popraviti v KAM, to bi bilo bolj pravilno. Pa je sedaj že prepozno, bodo pa drugič prejeli nagrado. Veš, Dedek, jaz bi tudi rad zadel kakšno knjigo, da bi sedaj v zimskih večerih bral. Poleti nimamo časa, ker moramo, delati po polju. Sedaj pa ata popravlja poljsko orodje, jaz pa čez dan pomagam krmiti živino,zvečer se učim, zbiram fižol, robkam koruzo ali pa berem knjige in drugi me poslušajo. Na Prešernov dan smo tudi na kmetih mislili na našega pesnika. Saj kmetje niso lako »zanikani«, kot nekateri mislijo. Tudi mi se radi spominjamo takih velikih ljudi. Otroci smo doma ponavljali Prešernove pesmi ».in starejši so nam povedali take, ki jih oni znajo Potem smo se med delom pomenili še marsikaj o, Prešernu, z mamo sva pa zapela tudi nekaj njegovih pesmi. Vid'š taka je bila proslava pri nas na kmetih. Zdaj me pa že zebe v prstke, zato moram nehati. Lepo te pozdravlja Šerjak Janez Trata p. Cerkljah Silva Sagadin, Huje - blok Inleks nam pi&e; Zelo rada berem vašo prilogo »Mlada rast«. Težko pričakujem petka. Rada berem pesmice, pripovedko »Slavček«, najraje pa rešujem križanke, posetnice in rebuse. Danes sem rešila na-gradno križanko in jo vam poslala, Obiskujem 4/d razred osnovne šole v Kranju in vas lepo pozdravljam. Nastopil je hud mraz, tako je bilo hudo, da je od vsega hudega pokala drevesna skorja. Živali so se v svojih brlogih stiskale ob peči, pa so kljub temu drgetale. Tudi v brlogu starega zajca Dolgouhca ni bilo nič bolje, skoraj bi rekel, da je bilo še slabše. Imel je namreč veliko otrok in vsi se niso mogli zriniti okoli majhne pečice. Pa je bilo v tej številni družini večkrat kaj narobe in večkrat je tudi zmanjkalo kruha. Očetu, staremu mo-žku so vsak dan bolj in bolj si-veli lasje in to od samih hudih skrbi. Pa je imel stari Dolgouhec sina Kratkorepca, ki je bil star, močan in že goden za ženitev. Oče bi ga rad spravil pod drugo streho, da bi bilo dorna manj lačnih ust. In večkrat je rekel sinu, naj se oženi. Pravkar se je jezil nad lenobo trdoglavca. »Le zakaj se nisi še oženil? Ali ne vidiš, da ne moremo v tesnem stanovanju vsi skupaj preživeti zime.« Kratkorepec mu je potrto odgovoril: »Saj sem se hotel, tolikokrat sem se že hotel oženiti, pa kaj, ko ni bila nobena nevesta toliko vredna, da bi jo poročil. Glej, najprej sem zasnubil hčerko kače, veš one kače, ki se je zadnje jesenske dneve pregrevala na skali poleg starega borovca. Res, lepa je in vredna ljubezni, ali kaj, ko pa, kakor vse druge kače hoče imeti skoraj vsak mesec novo ■ obleko. Komaj staro obleko malo oguli, jo vrže proč in hoče novo. Verjemi, res nimam toliko denarja, da bi jo mogel poročiti.« »Prav si storil,<< mu pomodruje Dolgouhec. »No, ko sem uvidel, da iz te moke ne bo kruha, sem jel snu- biti in zalezovati mlado lisičko. Toda tudi tu mi je izpodletelo. Uvidel sem, da je preveč pametna, da je preveč premetena, zvita in da tudi rada krade. Vidiš, zaradi teh lastnosti, tudi nje nisem mogel vzeti,« je počasi in s težavo drobil Kratkorepec. Oče mu je moral tudi sedaj pritrditi, da je prav storil in še pohvalil ga je z besedami: »Da, sinko, vidim, da jabolko ni padlo daleč od drevesa, in da si kar pameten.« »Ko sem šel oni dan na njivo, ki leži onstran brezovega gaja, obirat ostanke zeljnatih glav, sem srečal volkuljo, ono volkuljo, ki stanuje v pečinah pod Ravnim Lazom. Pa sem jo nagovoril, pa sem tudi kmalu iz njenih besed spoznal, da se kaj hitro razjezi, in ko je lačna, sem iz njenih besed posnel, da bi napadla tudi prijatelja. Se predno sem iztisnil iz sebe be- sedo o poroki, me je že vse minilo, pa tudi njena velikost in moč mi je zlezla preko glave.« »Zelo dobro si napravil sinko. Ne smeš poročiti žene, ki se hitro razjezi in, ki napada tudi prijatelje,« ga je prekinil oče. »Poročiti sem se hotel tudi z divjo svinjo, pa sem se tudi tu malo osmolil, videl sem, da je predebela, preveč zavaljena, kratke pameti in da ji je blato in nesnaga prirojena. Vidiš oča, tudi to ljubezen sem obesil na kol,« je dejal Kratkorepec. »Da, da, neumne, umazane in zanemarjene žene pa mi res nikar ne poroči,« je dejal Dolgouhec. Minevali so dnevi, ure, Kratkorepec je bil še vedno sam. Pravijo, da še danes išče po svetu ženo, ki bi bila lepa, pridna, prijazna, pametna, ljubezniva, krotka ... Pravijo njegovi prijatelji, da take žene ne bo nikoli našel. TRDI OREHI Rešitev! (Sa/ ni tako težko!) pravljici men, les, žgana glina ter kože. da so že pred 5000 leti Egipčani umeli izdelovati našemu papirju slično snov iz listov neke palme oziroma iz stržena neke bičju podobne rastline, k> so ga imenovali »papirus«, da pa so papir v današnji obliki prvi začeli izdelovati Kitajci že pred našim štetjem, ki so dotlej pisali na svilo, da so umetnost izdelovanja papirja prenesli v Evropo šele v 7. stoletju, razširila pa se je ta umetnost zelo v 15. stoletju, ko so iznašli tiskarski stroj, da je bila zgrajena prva delavnica za izdelovanje papirja v naši državi v Goričanah že v 16. stoletju, pozneje pa v Fužinah in Radečah, da, so bile že pred sto leti glavna surovina iz katere so izdelovali papir lanene, konop-Ijine in druge krpe. da pa so pozneje pričenjal: vedno v večji meri uporabljat) les iglastega in listnatega drevja, da so še ostale surovine za proizvodnjo papirja nujne: stare krpe in papir, razna polnila (mavec, kreda, smukec, škrob itd.), lepila in razne barve, da so včasih izdelovali papir ročno, da pa se danes papir povsod izdeluje izključno strojno, da poznamo več vrst papirja, med drugim je važen brezlesm klejen papir, ki ga uporabljamo za pisemski papir, izdelavo kuvert, zvezkov, risarskih blokov. da pa neklejen brezlesni papir rabimo za lepake, tiskanje papirnatega denarja itd., da se na svetu največ porabi časopisnega — roto papirja, ki so ga lansko leto začeli pri na? izdelovati v novi tovarni v Vidmu pri Krškem, da lepenko izdelujejo na posebnih strojih, kjer papirjevino. ki je sestavljena predvsem i/ lesovine, nanašajo na valj toliko časa, da dosežejo zaželeno debelino, nato to plast v posebnih stiskalnicah stiskajo in sušijo, da poznate krep papir, ki ga rabimo predvsem za dekorativne namene v raznih barvah, da izdelujejo razen v že omenjenih tovarnah papir pri naš | še v: Zagrebu, na Sušaku, v Beogradu, Čačku in drugod, lepenko pa v: Tržiču, na Sladkem vrhu, Količevem, Podvelki Čeršaku, da je proizvodnja papirja pri nas že davno presegla nad 50.000 ton letno, da vam bodo/naše tovarne papirja zelo hvaležne, če boste zbirali stare citnje in papir ter ga nosili odkupnemu podjetju »odpad«, da ... \ Upaulca Gre, pa nima nog; leži pa nima postelje; lahko je, pa vendar strehe lomi? V nedeljo je zelo uspel in zbor volivcev. Volivci so obravnavali predvsem novo davčno politiko. Uredbe jim je obširno tolmačil predsednik občinskega ljudskega odbora Kamnik tov. Janko Alfred. C. D. Avtoprevozniško podjetje v Kamniku ima za potrebe mesta in okolice na razpolago samo en avtobus s 24 sedeži. Poleti je Nesreče bil v Spitaliču ta vedno na poti, tako da za dobro obiskan domače vožnje od kolodvora do Stahovice in Bistrice pridejo v poštev samo kamioni. Naval na teh se tudi ne da popisati. Kamnik bi nujno potreboval vsaj še en avtobus s 40 do 50 sedeži, ker se tudi kolektivi zanimajo za izlete in je delež stroškov na posameznika pri večjem vozu manjši. Potem bi bila možnu večerna avtobusna zveza Kamnika z Ljubljano. Podjetje že išče kredit za nov mali avtobus, mnenja pa smo, da bi mu bilo treba omogočiti nakup večjega, ki ga turistično mesto Kamnik nujno potrebuje. Anton Mkilavčič, star 3 leta, z Labor, se je opekel s kropom po desni roki in nogi in je bil poslan v bolnico. Z. PGD Gosteče praznuje v tem mesecu drugo obletnico obstoja. Društvo je doseglo že velike 1 uspehe. V prvem letu so člani Stanko Česen iz Šenčurja se p0praviii gasilni dom, nabavili je opekel z vrelo juho po desni roki. Albinu Cernjak s Klanca je železna plošča padla na levo nogo in mu zlomila palec, ostale prste pa prebila. Antona Zevnik iz Mavčič je podrl avto, ko se je peljal s kolesom nekoliko vinjen. Dobil je lažje poškodbe po obrazu. Ignac Pirjevec iz Tržiča, dijak srednje tekstilne tehnične šole, si je pri smučanju zlomil desno nogo. Anton Kejžar iz Stražišča, dijak tretje gimnazije, je pri smučanju padel in zlomil levo nogo. Edvard Kunčič iz Strahinja si je pri smučanju zlomil ključnico. 3 marca bo v Kranju ★ tradicionalni trgovski PLES novo motorno črpalko, cevi in drugo opremo. Lani so zgradili tudi bazen za 5.000 litrov vode. Vse delo so člani in vaščani opravili prostovoljno. Imajo pa težave s strokovnim kadrom. Poveljnik v zadnjem času sploh ni posečal sej niti se ni udeležil občnega zbora. Dva člana so že poslali v podčastniški tečaj v Medvode in eden od njiju bo prevzel dolžnosti poveljnika. V tem letu namerava društvo Izdelati načrt za nov gasilni dom. G. F. Že v novembru 1955 je bilo na občinskem odboru v Škof j i Loki sklenjeno, da se obnovi in napelje razsvetljava. Komunalno podjetje te naloge ni izvršilo in prebivalci vasi Pungert, Draga in Gosteče zaman čakamo na javno razsvetljavo. V vasi Draga nam je Elektro Medvode obe javni svetilki odklopilo, ker je bila napeljava priklopljena na omrežje brez varovalk. V vasi Gosteče bi bilo treba samo pre-menjati žarnice, ki so pred enim letom pregorele, medtem ko v Pungertu čakamo na napeljavo javne razsvetljave že od 1954 leta. G. F. KINO »STORZlC« KRANJ 24. in 25. februarja ameriški barvni kavbojski film »Hondo«, predstave ob 15., 17. in 19. uri. — 25. februarja ob 21. uri premiera sov, barvnega filma >A.na na vratu«. — 26. februarja ob 10. in 14. uri »Ana na vratu«, ob 16., 18. in 20. uri »Hondo«, ob 22. uri premiera ameriškega barvnega filma »Na daljnem Severu«. KINO »SVOBODA« STRAZlSCE 25. februarja ob 18. in 20. uri sov, barvni film »Ana na vratu«, ob 22. uri premiera ameriškega barvnega filma »Na daljnem Severu«. — 26. februarja ob 15. in 14. uri »Na daljnem Severu«, ob 16. 18. in 20. uri »Ana na vratu«. KINO NAKLO 25. februarja ob 19. uri ameriški film »Samotna zvezdam. — 26. februarja ob 19. uri »Samotna zvezda«, ob 9. uri in ob 16. uri jugoslovanski film »Kekec«. KINO »KRVAVC« CERKLJE 25. in 26. februarja angleški film »Čas nevarnosti«. Predstave v soboto ob 20. uri in v nedeljo ob 16. in 19. uri. KINO »SORA« SK. LOKA 24. do 26. februarja »Kapetan Kid«. KINO »RADIO« JESENICE 25. in 26. februarja italijanski film »Oprosti mi«. Predstave v soboto ob 18. in 20. uri, v nedeljo pa ob 16., 18. in 20. uri. Ob 10. url dopoldan matineja mladinskega filma. KINO »PLAVŽ« JESENICE 25. in 26. februarja ameriški film »Dvoboj v džungli«. Predstave v soboto ob 18. in 20. uri in v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. Ob 10.30 uri matineja mladinskega filma. KINO KOROŠKA BELA 25. in 26. februarja italijanski film »Oprosti mi«. Predstave v soboto ob 19. uri in v ne-deeljo ob 17. in 19. uri. šport * šport * šport Šahovsko prvenstvo Gorenjske Cuderman vodi s točko prednosti Kranj, 22. februarja Na turnirju za šahovsko prvenstvo Gorenjske so odigrali že 6 kol dn tak oturnir prehaja v drugo polovico. V ponedeljek dopoldan so tekmovalci odigrali vse prekinjene partije iz prvih treh kol in sicer so bili rezultati naslednji: Korošec : Šu-hel remi, dr. Berce : Sagadin 1:0, prof. Eržen : Fajon 0:1 (vse iz prvega kola); Pristov : Su-helj 0:1, prof. Eržen : Bukovac 0:1 (drugo kolo); Piher : dr. Berce remi (tretje kolo). Isti dan popoldan je bilo odigrano četrto kolo: Pristov : Korošec 1:0, Kristan : Štrumbl 1:0, dr. Berce : Šuhelj 1:0, prof. Eržen : Piber 0:1, Jan : Bavdek remi, Cuderman : Bukovac 10, Fajon : Sagadin 1:0. V torek sta bil odigrani dve koli. Dopoldan so igrali peto kolo, ki je dalo naslednje izide: Korošec : Sagadin 0:1, Bukovac : Fajon remi, Bavdek : Cuderman remi, Piber : Jan 1:0, Šuhelj : prof. Eržen 1:0, Štrumbl : dr. Berce 0:1 in Pristov : Kristan 0:1. V tem kolu je bilo pričakovati, da bo najzanimivejše srečanje med mojstrskima kandidatoma Bavdkom in Cudermanom, glavnima favoritima letošnjega prvenstva. Toda v najkrajši partiji do sedaj sta sklenila nasprotnika »velemojstrski« remi. V šestem kolu, ki je bilo odigrano popoldan, pa so bili rezultati naslednji: Kristan : Korošec 0:1, dr. Berce : Pristov 1:0, Eržen : Štrumbl 0:1, Jan : Šuhelj remi,. Cuderman : Piber 1:0, Fajon : Bavdek remi, Sagadin : Bukovac 1:0. Stanje po šestem kolu je na- slednje: s točko prednosti vodi mojstrski kandidat Cuderman, ki ima 5,5 točk. Temu slede: dr. Berce 4,5, Bavdek, Fajon in šuhelj 4, Štrumbl in Piber 3,5, Kristan in Sagadin 3, Jan in Korošec 2, Bukovac 1,5, Pristov 1 ter prof. Eržen s pol točke. Po občnem zboru Avto-moto društva Bled v mesecu decembru, na katerem so člani društva zelo kritično pregledali delo starega odbora in izvolili nov odbor, je delo društva oživelo, kot še nikoli prej. V tem kratkem času jeynovi odbor izvedel tečaj za voznike motornih vozil, ki je izredno uspel, saj je od 21 tečajnikov položilo 16 izpite. Drugi tečaj, ki bo trajal 3 mesece, je v teku in ga obiskuje 32 tečajnikov, Odbor pripravlja za letos tri večje prireditve: meddruštveno moto - skidring na ledu, V. mednarodno alpsko vožnjo in meddruštvene tekme na Bledu. Kljub znatnim težavam predvsem finančnega značaja bo v okviru 10-letnice Ljudske tehnike v nedeljo 26. t. m. izveden moto - skidring na zaledenelem Blejskem jezeru. Tekmovalna proga bo imela obliko podkve in bo potekala o- krog otoka. Dolžina proge je 2 km. Za to meddruštveno tekmovanje je prijavljenih že precej društev iz Slovenije, veliko zanimanje pa vlada tudi med hrvaškimi tekmovalci. Prireditelj nudi tekmovalcem gorivo in mazivo za trening in tekmo, kakor tudi prenočišče in celodnevno oskrbo. Obvezen trening bo v soboto ob 15. uri, pričetek tekmovanja pa v nedeljo ob 10. uri dopoldne. Za izvedbo te prireditve pa se društvo bori z velikimi tehničnimi zaprekami ter bo vsled tega dokončna potrditev predvidenega datuma tekmovanja sledila z objavo v dnevnem časopisju dne 23. ali 24. februarja 1956. Vse ljubitelje tega lepega zimskega športa vabimo, da se tekmovanja udeleže. Avto-moto društvo — Bled objave • oglasi • Mali oglasi Na Tajništvu za notranje zadeve v Kranju se nahaja dinamo znamke »Iskra« Kranj, ki je bil ukraden dne 13. 2. 1956 v gostilni »Otok Vis« v Kranju. Prosimo, da se lastnik tega predmeta čim prej zglasi na tukajšnjem tajništvu s potrebnim dokazilom o lastništvu. Vzamem tovarniško delavko, vajeno dela na kmetiji, brezplačna hrana in stanovanje v bližini Kranja. Našlo v upravi lista. »Kamnoseštvo« Kranj obvešča cenjene stranke, da ima telefonsko številko 746. »Borovo«, podružnica Kranj, zaposli žensko moč za popravljanje nogavic. 20. februarja zjutraj izgubljeno zapestno uro od Klanca do Jelenovega klanca v Kranju, vrniti proti nagradi, Milan Visoč-nik, Klane 113. Zamenjam dvosobno stanovanje za enako. Stražišče 298. Najdena očala na Gorenji Savi se dobe pri »Vodovod« Kranj. Prodam trobento za orkester B. C. Naslov v upravi lista. Komunalno podjetje »Vodovod« Kranj obvešča cenjene stranke, da ima začasno telefonsko številko 246. Kupim star neuporaben .šival- ni stroj. Ponudbe z naslovom poslati na upravo lista pod »Star šivalni stroj«. Dostojnemu moškemu oddam opremljeno sobo k sostanovalcu. Ostalo po dogovoru. — Naslov v upravi lista. Obvestilo. — Sumi Frančiška, Kranj, Koroška cesta 17, mesarija posl. 10, je spremenila telefonsko številko in sicer 646. Gledali«* Nedelja, 26. februarja ob 15. in 17. uri — gostovanje v Za-breznici v Vrbi: »Neiztrohnjeno srce«. Kulturna prireditev v spomin obletnice smrti dr. Franceta Prešerna. i ŠPORTNIKI POZOR! Vse člane SD »Triglav« iz Kranja in ostale, ki so imeli na-med udeležiti se občnega zbora SD »Triglav«, ki je bil napovedan za nedeljo, 26. februarja, obveščamo, da je zbor preložen na četrtek, 15. marca ob 19. uri. Ilokef na ledu V medobratnem tekmovanju jeseniških železarjev sta 21. t. m. igrali na mestnem drsališču pod Mežakljo ekipi Hladne va-I.iarne in Zičarne.- Zmago je odločila v svojo korist Hladna va-Ijarna z rezultatom 13:5. Zmagovalci so bili večji del igre v premoči ter so si zasluženo priborili zmago. Tekmo je lepo sodil sodnik tov. Kozjek. K. J. Smučarsko prvenstvo gorenjskih študentov Tržiški akademski klub bo priredil v nedeljo, 26. II. 1956, prvenstvo gorenjskih študentov v smučanju pod Storžičem. Tekmovanje bo v veleslalomu. Pravico nastopa imajo, člani in članice gorenjskih klubov. Izven konkurence smejo nastopati vsi ostali študenti. Uspehi tekmovalcev zveznega razreda se ne bodo šteli v ekipnem plasmanu. Za ekipni plasman se Štejejo časi prvih štirih tekmovalcev kluba. Ženske tekmujejo posamezno. V kolikor prireditelj ne bo mogel kriti stroškov za tekmovalce, nosi stroške za svoje tekmovalce vsak klub sam. Start bo ob 11. uri. Prijave do 10. ure. Prireditev ima namen poglo-bitj sodelovanje med gorenjskimi študentskimi klubi in poživiti športno udejstvovanje študentov. Klub tržiških študentov bo rezerviral vse prostore »Doma« pod Storžičem lin poskrbel za prijetno razpoloženje po tekmovanju. Tržiški akademski klub Tekmovanje strelcev iz Predoseil, Preddvora in Jezerskega "V nedeljo so v okviru ligaške-ga tekmovanja za prvenstvo Gorenjske tekmovale strelske družine iz Predoselj, Preddvora in Jezerskega. Najboljše uspehe je dosegla članska ekipa iz Predoselj s 1226 krogi, 2. mesto pa članska ekipa iz Preddvora s 1204 krogi. Tudi mladinska ekipa je bila najboljša iz Predoselj, ki je dosegla 979 krogov, 2. mesto pa mladinska ekipa iz Preddvora z 889 krogi. Najboljši posamezniki iz Predoselj: Rado Čarman 131 krogov, Milan Ze-pič 127 krogov in Albin Vidmar 126 krogov od 150 možnih. Od mladincev pa je bil najboljši iz Predoselj Janez Balantič s 127 krogi, 2. Slavko Knapič 120 krogov in 3. Andrej Ažman 116 krogov od 150 možnih. Iz Preddvora so bili najboljši: Kristelj Ko-kalj 137 krogov, Franc Kovačič 133 krofov in Stane Rehbergar 126 krogov od 150 možnih. Od mladincev iz Preddvora pa je bil naiboliši Jože Lombar 122 krogov, 2. mesto Nace Jeglič lil in 3. mesto Franc Tičar 110 krogov od 150 možnih. R. C. Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 radijski dnevnik in 22. uri. Oddajo »Želeli ste --poslušajte« ob nedeljah ob 14.00 in ob delavnikih ob 14.35 uri. Kmetijski nasveti in Kmetijska univerza vsak delavnik ob 12.30 uri. PETEK, 24. FEBRUARJA 7.10 Igrata Češka godba Boruta Lesjaka in trio Dorka Skober-neta. 11.05 Gospodinjski nasveti. 11.15 Filmske melodije in popevke. 11.45 Cicibanom — dober dan! Dve zgodbi Vlada Firma: »Dobra prijatelja« in »Zajec in njegova pot«. 14.25 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 15.30 Utrinki iz literature — Edith Thomas: Debora. 15.45 Narodne pesmi poje Gorenjski vokalni kvintet. 16.00 Modni kotiček. 18 00 Ljudje med .seboj. 18.15 Pred mikrofonom je Kmečka godba p. v. Silva Tamšeta. 20.00 Tedenski zunanje-politični pregled. 20.15 Obisk v Beethovnovi rojstni hiši (glasbena oddaja s komentarjem). 21.00 Mednarodna radijska univerza. SOBOTA, 25. FEBRUARJA 11.15 Skladbe in priredbe slovenskih avtorjev pojeta moški zbor »Angel Besednjak« in ženski zbor MKUD »Jože Keren-čič« iz Maribora. 11.45 Poj te z nami , otroci. 12.40 Dva priljubljena operna odlomka. jlflj itna na 6pO\edu Radio tjuCijana 13.30 Melodije za prijetno razvedrilo. 14.20 Pionirski kotiček. 15.30 Utrinki iz literature: Pesmi Garcie Lorce. 16.00 Nove knjige. 16.10 Koncert po željah. 18.00 Okno v svet: Novice iz Malaje. 18.15 Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Škoberneta. 18.35 Jezikovni pogovori. 20.00 Veseli večer. NEDELJA, 26. FEBRUARJA 7.35 Operetna glasba. 8.00 O športu in športnikih. 8.15 Slovenske narodne in po-narodele pesmi. 9.00 Otroška predstava: Prigode bele miške, češka pravljica. 10.00 Družinski pogovori. 12.00 Pogovor s poslušalci. 16.00 Po naši lepi deželi — Štefan Kuhar: Borovo gostuvanje. 21.00 Kulturni razgledi. PONEDELJEK, 27. FEBRUAR. 6.35 Pohorski fantje pojo. 11.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — a) Milica Bartenjev: Ustoličenje koroških vojvod — b) Janez Bitenc: Koroška pesem. 13.30 Nekaj veselih in žalostnih narodnih pesmi za opoldanski čas. 14.05 Radijska šola za višj.> stopnjo — Fritz Raab: Pri Eskimih na Aljaski. 15.30 Še pomnite tovariši' ... — Vladislav Kiavta: Noč na Ravnini. 15.45 Partizanske pesmi. 16.00 Zdravstveni nasveti. 20.00 Kulturni pregled. TOREK, 28. FEBRUARJA 11.05 Gospodinjski nasveti. 11.45. Cicibanom — dober dan! (Manica Komanova pripoveduje). 12.30 Kmečka univerza — Ing. Štern: Rentabilnost uporabe umetnih gnojil. 14.20 Pionirski kotiček. 15.30 Utrinki iz literature — Erskine Caldwell: Ljubimkanje črncev — I. 16.10 Iz opernega sveta. 18.00 Zunanje-politični teljron: Jeziki, narodnosti in države v Indiji. 18.15 M. Tajčevič: Sedem balkanskih plesov. 20.00 Tedenski notranje-politični pregled. 20.10 Poje zbor Slovenske Filharmonije p. v. Rada Simoniti-ja. 20.30 Radijska igra — N. Cor-win: Čudežna gosenica. SREDA, 29. FEBRUAR F A 11.15 Igra tamburaški orkester ljubljanskih »Svobod« p. v. Mat-ka Šijakoviča. 12.40 Dva odlomka iz Massene-tove opere »Manon«. 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — a) Milica Bartenjev: Ustoličenje koroških vojvod — • b) Janez Bitenc: Koroška pesem (ponovitev). 15.45 Mladinsk> zbori pojo. 16.00 Družinski pogovori — Danica Marijon: Prehod iz osnovne šole v gimnazijo. 18.15 Skladbe in priredbe Oskarja Deva in Emila Adamiča poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška. 18.35 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 18.45 Igra zabavni orkester Radia Ljubljana. 20.00 Francesco Cilea: Adriana Lecouvreur, opera v 4 dejanjih. ČETRTEK, 1. MARCA 11.45 Vasilij Mirk — mladini (Glasbena oddaja za pionirje). 12.30 Kmečka univerza — Fran Trček: Izračunavanje in odmera davka. 13.30 Spored popularnih o,rke stralnih skladb. 11.25 Ljudsko-prosvetni obzornik. 15.15 Igra Češka godba Borut Lesjaka. 15.30 Iz mladinske književnosti — Boris Polnjak: Viharni piš. 16.10 Glasbene uganke. 18.00 Domače aktualnosti. 18.10 »Pesem skozi stoletja«. 18.30 Radijska univerza — Anton Ramovš: Nekdanji vulkan: na Slovenskem. 20.00 Mladinska oddaja. 20.20 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Heinrich Heine — pesnik sočutja (literarna oddaja). 22.15 UKV program: Nočni operni koncert. Gibanje prebiralstra NA JESENICAH Poročili so se: Ivo Dragičev.t, šofer z Blejske Dobrave in 3o-žena - Ljudmila Valant, delavka 7 Blejske Dobrave; Džordže Vukičevič, praktikant, Sevojno —- blok 1/6 in Vida Blažič, uslužbenka z Jesenic, Javorni-ška pot 48; Adem CrnoviČ, delavec - mesar, Jesenice — Straža in Ivana Blažič, gospodinjska pomočnica, Jesenice, Javora išk a pot 48. V KAMNIKU Poročili so se: Martin Brglez elektroinštalater Ljubljana, Res-ljeva 24 in Frančiška Kozjek, laborantka, Kamnik mesto 89; Janez Poravne, kovino strugar Nožice 52 in Marija Završnik, delavka, Kamnik, Perovo 54; Branislav Stankovič, tkalec iz Mekinj 62 in Marija Dovič, ind. šivilja iz Mekinj 62; Jože Oblak, kovaški pomočnik iz Kamnika, Novi trg 34 in Marija Svetec, knjigovodkinja iz Podgorja 71; Dragotin Bunič, zidarski delavec iz Plemenščine in Božena Polak, uslužbenka iz Kamnika, Podgora 4; Franc Homar, mlinarski pomočnik iz Podhruške 10 in Friderika Košir, delavka iz Kamnika, Zaprice 7; Ciril Možek, mizarski pomoćnik iz Kamnika mesto 83 in Angela Berlic, gostinska poslovodkinja iz Zg. Tuhinja; Alojz Stupar, kmet iz Dobrave 10 in Frančiška Slanovec iz Kosiš 18; Frančišek Grošelj, mizarski pomočnik iz Guncelj 10 in Neža Hribar, natakarica iz Kamnika, Šutna 31; Franc Janšek, zidar- ski delavec in Amalija Grošelj, delavka, oba iz Kamnika, Graben 35. V ŽELEZNIKIH V letošnjem letu so se v Železnikih poročili: 70-letni Matevž Jeraša iz Zaliloga in Frančiška Demšar z Martini vrha; Franc Mohorič z Martinj vrha in Julka Subic iz Železnikov, Alojzij Nadrah iz Železnikov in Ivana Koblar z Martinj vrha, Štefan Lušič iz Ljubljane in Elizabeta Markelj iz Kališ. V KRANJU Poročili so se: Franc Verdnik, železniški uslužbenec in Alojzi«-ja Andrejašič, blagajničarka, oba iz Kranja; Alojzij Hlebš, tov. delavec iz Pristave in Stanislava Jelovčan, tov. delavka iz Kranja. Ciril Velkavrh, zidar iz Dvor j a in Matilda Podgoršek, delavka iz Šenčurja; Ivan Zontar, kmet iz Sv. Duha in Frančiška Rajgelj, kmečka delavka iz Bitnja; Anton Zupane, kmet iz Vogelj in Dragica Miiller, gospod, pomoč, iz Vokla; Franc Koder, gozd. delavec iz Šenčurja in Antonija Zupanec, predilka iz Vogelj; Janez Lu-skovec, mizar iz Šenčurja in Marija Fajan, gospodinja iz Strahinja; Jože Fende,' orodjar in Ana Rechberger, šivilja, oba iz Kranja; Anton Poljka, frizer in Redina Dumovič, delavka, oba iz Kranja; Anton Pire, delavec iz Trboj in Ivana Suligoj, nameščenka iz Kranja, ŠT. 16 / 24. FEBRUARJA 1956 Gl8SGore«jslte 7 92 O hjif pijači in pitju (Razprava) So ljudje, ki so neprestano žejni. Za to imajo seveda vso pravico, po ustavi zajamčeno. Prednačijo seveda močnejši (v domači hiši beri: šibkejši) spoli, čeprav tudi nežnejša bitja niso izvzeta. Ali za razliko od žensk, ki se ob vsaki priliki jokajo (»Tako sem bila vesela, da sem kar jokala.« »Od jeze sem jokala.« itd.;, pa se možaki napi jej o: od veselja ob trinajsti plači, od žalosti nad izdatnimi ženinimi izdatki, od veselja in žalosti istočasno, če se jim rodijo trojčki in so podedovali 600 m'-* zemlje . . . itd. itd. Kategorizacija pivcev zajema vse zvrsti: od visokokvalificiranih pivcev, ki pijejo v sjnokingih in iz kristalnih čaš iz reprezentančnega fonda, do najbolj nekvalificiranih težakov — dnevničarjev in »fjakerjev«; od najbolj prostaških, ki ga naročijo en liter ali Štefan, do bolj rafiniranih, umetniških duš, ki ga srkajo petkrat po 2 del. Prve imajo navadno za pijance, druge za ljubitelje dobre kapljice, kar je bistveno različno. To njihovo rodoljubno delovanje pa je seveda tudi ideolo-ško-filozofsko izdatno podprto. V stari gostilni »Pri Lukežu« v Kranju je bil nekoč tudi zadevni transparent: »Ce piješ, umreš; če ne piješ, umreš! Kaj je bolje?« Logični odgovor je na dlani in ne trpi diskusije, ali ne? Prehajamo na znanstveno obdelavo teme, v uvodu že idejno vsestransko podprte. Človek v življenju mnogo prenese. Fre-naša veliko vročino, mraz ali celo moderno slikarijo; nekoga so zaprli v stekleno kletko in so ga dolge tedne navdušeno opazovali, kako vztraja brez hrane v znanstvene svrhe; drugi zopet prenesejo dejstvo, da so brez stanovanja, nekateri pa celo čisto predano prenašajo svoje tašče. Ali najobčutljivejše mesto človekovega telesa in duše pa je žeja. Samo nekaj dni brez tekočine, pa je pred nosom popolno opešanje in tudi smrt! To je lahko razumeti: 63% človeškega telesa je sestavljenega iz vodika in kisika, glavnih delov vode (H2O). Dnevno izločamo mnogo več tekočine z dihanjem skozi pljuča ali kožo, kakor pa na drug, splošno znani način, prav v posebno intenzivni izdaji pri pivcih piva. Pri srednji temperaturi izgubi človek dnevno povprečno 3 litre vode. Naravno moramo to količino dnevno zopet nadomestiti. Bilo bi pa napak misliti, da bi to količino nadomestili samo s čisto tekočino, kajti vsa hraniva vsebujejo vodo v velikih odstotkih. Celo v suhem kruhu n. pr. je še vedno 40% vode, v sadju pa čez 80%. Preveč pitja je torej nepotrebno ali celo zdravju škodljiva stvar, saj poleg drugega jemlje telesu delovno sposobnost, ker je odvisno tekočino treba zopet izločiti, za kar je potrebno delo. Kdor mnogo pije, se tudi mno- NEKAJ 0 HITROSTI SVETLOBE HITROST SVETLOBE je prvi skušal dognati astronom Roe-mer, ki je leta 1675 opazoval mrk Jupitrovih satelitov.. Vendar pa takrat on ni postavil nobene določene trditve, koliko časa rabi svetlobni žarek od sonca do naše zemlje. Resneje so se učenjaki bavili s to zadevo šele sredi 19. stoletja. Dognali so, da znaša hitrost svetlobe 300.000 km na sekundo. Od tega časa dalje so astronomi in fiziki večkrat preizkušali to trditev s točnimi merjenji. Od leta 1876 do 1902 je bilo izvršenih pet merjenj. Srednja hitrost po teh merjenjih je znašala 299.900 km na sekundo. PROMETNI SIGNALI Juan Papeiro iz Lizbone (Portugalska) je namestil na vrata svoje vile posebno signalno napravo, s katero mu vratar vedno poroča, kdo prihaja na obisk. Rdeča luč po- meni taščo, rumena tasta, zelena pa svaka ali dobre prijateljice. Ce zasveti rdeča luč, gre Papeiro za dve uri v kino. Od leta 1906 do 1941 je bilo izvršenih nekaj novih merjenj po najnovejših in dovršenih načinih .Ta merjenja so dala povprečno hitrost 299.776 km na sekundo. Približno deset let na to — od leta 1950 do 1954 — je bilo izvršenih devet novih merjen.' s srednjim rezultatom 299.792 km na sekundo. Učenjaki poudarjajo, da so bila prejšnja merjenja prav tako točna kot zadnja. Po primerjavi obeh rezultatov se je brzina svetlobe povečala v desetih letih za 16 km na sekundo. Od kod ta razlika? Fiziki in astronomi stoje torej pred uganko: ali se hitrost svetlobe v resnici povečava ali ne. Metode za merjenje hiti-osti svetlobe so zdaj do potankosti dognane in točne. V prihodnjih desetih letih bodo merjenja ponovili in šele na podlagi teh novih merjenj lahko z gotovostjo dognali, kaj je na stvari. Pot do kariere Na zadnjem filmskem festivalu v Cannesu je nastopila tudi neka mlada, kariere željna igralka v večerni obleki zelo dekoltirane narave, ki ni privlačila le moških oči, ampak so se tudi dame obračale za njo. Pri tem je znana filmska igralka na vprašanje, kaj misli k temu, odgovorila: »Kaj naj * rečem? Obleka kaže vse — razen okusa!« go poti. Telo potem spet kažo potrebo po novi tekočini, ki jo mora zopet destilirati in izločiti — ta pa zahteva velik telesni napor, ki bi ga raje usmerili v koristnejše opravilo. P. S. V diskusiji so aktivno sodelovali številni delegati. Tako predsednik društva za uničevanje alkohola, ustanoviteljica Kongregacije za zaščito de-vištva (z aplavzom!) tajnik OZPSHZD (organizacija za postavitev stanovanjskih hiš za delavce), dalje . . . Ostale diskutante je iz pietet-nih razlogov tov. urednik črtal, zato naj mi ne zamerijo, da jih ne omenjam. BOLESLAV PLAHUN Praznoverje modernega sveta Mnogi zapadni časopisi danes zasipajo svoje bralce s tedenskimi objavami tako imenovanih »heroskopov« kaj pestrimi prerokovanji usode in splošnimi navodili za usmerjanje življenjske poti izpod peresa številnih izvedencev v astrologiji, katerih največja avtoriteta so zveneči naslovi. Da tem trgovcem kupčija s človeškim praznoverjem cvete prav v eri mogočnega razvoja kulture in znanosti, je nedvomno kriva neka brezmočna predanost usodi zaradi življenjske dezorientiranosti, še bolj pa po- i* i* 7ćadaiii(ilne ISKRICE 2IVCNI SOK A p -letna Masima Siena in 29-letni Urbano Biese sta bila srečno zaročena. Zaroka je bila kronana s poroko. Ko so že vsi: srečni par, priče in svatje stali pripravljeni na poročno ceremonijo in se je ta že začela, pa je Urbano na vprašanje, če hoče vzeti Mašimo za ženo, odgovoril kratko in jasno: »Ne!« Nato se je obrnil in zbežal. Čez deset minut se je vrnil in pojasnil osuplim navzočim: »Svoji nevesti sem hotel dati za vse življenje krepak nauk, da ne bo tako gospodovalna, kot je njena mati!« Masima si je medtem opomogla od PESNIK JE PESNIK Vrepubliki Ekvador (Južna Amerika) so hoteli počastiti svojega pesnika Ol-meda. Mrtvega pesnika pa naj- živčne krize in je omahovaje pristopila k nadaljevanju usodnega opravila. bolje počastiš s tem, da mu postaviš spomenik. Ta pa je drag. Zato so kratkomalo nekje staknili nič posebno lep in že dotrajan spomenik angleškega pesnika Byrona, odstranili napis, ga zamenjali z drugim in slavnostni otvoritvi spomenika Olmedi ne manjka več ničesar. manjkljiva znanstvena izobrazba tamkajšnjega povprečnega človeka. Kaj pravzaprav vedo povedati svečeniki te sodobne laži — znanosti? USODNI KOZMIČNI TIRI Predvsem hoče astrologija usodno povezati lego sonca in planetov v posameznih ozvezdjih ob zemljanovi rojstni uri s potjo njegovega bodočega življenja. Zato lahko »strokovnjak« iz znanih zvezdnih tirov pravilno izračuna značaj in lastnosti človeka, predvidi različne dogodke in svari človeka pred morebitno nesrečo; skratka — sestavi njegov heroskop, ki naj mu bo vodnik za uravnavanje življenja ob določenih trenutkih. Zato poslušajmo astrologe, kajti vsi so »največji dobrotniki človeka in človeštva«. Le poglejmo! Velikemu polomu na svetovnih borzah 1928 je kriv le planet Uran, ker je tisto le- Tako je! Ob 100-letnici so vprašali 6lavljenca med drugim tudi tole: »Povejte nam, oče, kateremu dejstvu dolgujete tako visoko starost?« Stari gospod ni dolgo premišljal. »V prvi vrsti,« je odgovoril prijazno, »se moram zahvaliti, da sem dosegel tako visoko starost, dejstvu, da sem bil že leta 1855 rojen.« Med vojno, so pisma pregledovali zaradi cenzure. Nekega dne je na kontrolni postaji nastalo ponovno veliko razburjenje: na koncu čisto nedolžnega pisma, ki ga je prijatelj pisal prijatelju, je stal skrivnostni post seriptum: »Poglej pod znamko, kaj tam piše!« Neki uradnik je z vso skrbnostjo pristopil k rešitvi skrivnosti. Po treh urah mučnega dela se mu je posrečilo previdno odstraniti znamko, kjer so stale le tele besede: »No, ali je šlo težko?« Esperanto - združuje narode SEKCIJA UČITELJEV IN PROFESORJEV ESPERANTI-STOV USTANOVLJENA V LJUBLJANI Pri Zvezi esperantistov Slovenije v Ljubljani je bila januarja ustanovljena Sekcija učiteljev in profesorjev esperantistov Slovenije. Med prevzetimi nalogami novo ustanovljene sekcije je tudi obveza, da naj uvede v šole esperanto, da naj se povežejo učitelji esperanti-sti v naši državi in izven nje ter da izmenjavajo izkušnje v pedagoških mišljenjih itd. Iz poročil delegatov je razvidno, da se poučuje esperanto razen po radiu, časopisih, v esperantskih društvih, Ljudski univerzi tudi še v 20 šolah v Sloveniji. SVETOVNI KONGRES OTROK Otroci vseh držav se bodo udeležili mednarodnega kongresa otrok, ki bo od 4. do 11. avgusta 1956 v Kopenhagenu. Kongres bo organiziral mestni odbor 41. svetovnega kongresa esperantistov. Navzočih bo okoli 2000 predstavnikov iz vsega sveta. Srečanje otrok na tem kongresu bo velikega pedagoškega pomena, ker se bodo otroci sporazumevali med seboj edino v esperantu. Ves teden bodo deklice in dečki skupno peli, recitirali, se igrali in zabavah ter pri tem uporabljali samo mednarodni jezik esperanto. Zelo zanimivo je dognanje Centra za raziskovanje in dokumentacijo v Londonu, da se je naučilo 4% ljudi, ki danes govore esperanto, le-tcga že v otroških letih. JUGOSLOVANSKI DOKUMEN-TARNO-PROPAGANDNI FILM V ESPERANTU V ŠVICI IN AVSTRALIJI Na prošnjo avstralskega generalnega konzula v Ženevi, g. Ralhpa Harrva, je Zveza esperantistov Slovenije poslala v Švico dokumentarno propagandni film »Ni obeigos la akvojn« (Vode nam bodo pokorne), ki ga je izdelal pred nekaj leti Triglav-film v Ljubljani s sinhronizacijo v esperantu. Ta film je bil predvajan z izrednim uspehom na Danskem in v Italiji. Sedaj ga predvajajo v Švici, nato pa ga bodo v Avstraliji. Film prikazuje zajezitve hudournikov v Sloveniji, razen tega še lepote naših planin. H. ■ ■ ■ to stopil v določen položaj z Marsom. In veste, da Hitler ne bi izgubil vojne, ko bi določal datum za poletno ofenzivo leta 1944 po nasvetu svojega osebnega astrologa? Toda nikar ne mislite, da ti učenjaki napovedujejo same neprijetnosti: pomanjkanje nesreč, vojno. Ne! Nedavno »dognanje« mednarodnega kongresa astrologov v Strassobourgu bi mogli imenovati celo optimistično: zlata doba človeštva bo pričela 20. marca 2003 leta, kajti takrat bo Zemlja izstopila iz ozvezdja Rib, edino krivega neutešene-mu stremljenju k sreči. ZNAMENJA IZ ORUMENELIH PRATIK Čeprav sta pognali astrologija in moderno zvezdoznanstvo — astronomija iz istih zgodovinskih korenin, so prvo zavrgli že stari Grki kot neznanstveno. Temelj astroloških kombinacij je namreč tako imenovani živalski krog zodiak, skupina dvanajstih ozvezdij (Oven. Bik, Dvojčka, Rak, Lev, Devica, Tehtnica, Škorpijon, Strelec, Kozorog, Vodnar, Ribi) ob navidezni krožni poti sonca skozi vse leto. Prvotna razdelitev letne sončne poti po teh ozvezdjih je za moderna astronomska opazovanja pregroba in zato jo je že pred sto leti zamenjala natančna razdelitev na 360 stopinj. Zodiakalna znamenja se tudi že davno več ne ujemajo z ozvezdji, po katerih so bila imenovana, ker se pomladišče stalno premika po nebesnem ravniku. Naibolj pomembno za uničenie astroloških iluzij pa je dejstvo, da so medsebojni odnosi planetov in ozvezdij ter zvezd samih le navidezni, kakor jih pričara perspektiva v zvezi z gibanjem Zemlje okoli Sonca. Astrologi pa se očitno za vsa ta deistva ne meniio in kakor da so pozabili na prepad štirih stoletii. ki jih loči od vzornika francoskega zdravnika Nostra-damusa. Človek novega veka se noče več vrniti v mrak pred-zgodovinskih ziial za igračo neznanim silam kosmosa! J. K. Za smeti LiA, Iccatek ccu. »Adijo, fantje, jutri bomo pa spet malo pokrokali, če bomo še živi in zdravi!!« C. OBLAK I 53 Možu pa se je zdelo, da se je tistih nekaj minut, preden je prišla do vhoda v zavetje, vleklo kakor dolga ura. Ko je pomolila glavo noter, je čutil, kako voha zrak. Potem je videl ramena; tudi v mraku je spoznal, da je vstopila le na pol. Približeval se ji je od strani in držal v desnici dvignjen nož. Nato se je z naglico, ki bi jo pripisal samo risu, pri-pognil in pograbil Kresnico za rumeno dlako. Nož se je zabliskal v temi in se zasadil med meso in kosti. 54 * Kresničinemu smrtnemu kriku je takoj sledilo škripanje Bliskovih zob, ki je planil noter. Zena se je s krikom zbudila in mož je zamahnil še dvakrat na slepo. Toda Kresnica mu je ušla in mu pustila v roki samo šop rumene dlake. Nož ji je ranil lopatico in ji presekal meso. Curek krvi ji je tekel iz rane, ko je tekla z Bliskom na drugi konec Kvvahooja. Nekaj minut za tem je že tekel ris po rdeči in topli sledi. Duh sveže krvi ga je napravil popolnoma blaznega. 55 Prihulil je telo in korak za korakom šel skozi temo, dokler ga niso na drugem koncu proda ustavile svetlikajoče se Bliskove oči. Prvi je naskočil poglavar krdela. Sredi Kvvahooja je Gaston iskal psa, kajti upal je, da ga je smrtno ranil. Zaslišal je hrup borbe, ki je preglasila šumenje reke. Njegovo upanje je raslo. Mislil je: psica se je daleč zavlekla in volk in ris se sedaj borita za njenn meso. Previdno se je bližal bojišču, oborožen z betom. 56 Ko je prišel blizu teles, ki sta se prerivali in premetavali, je udaril dvakrat v temo. Ris ga je s svojimi očmi, vajenimi teme, prvi zagledal in z enim skokom je bil na kupu proda. Tretji udarec je zadel Bliska na ramena in tudi on je izginil. Gaston se je plazil po vseh štirih in iskal okrog sebe. Našel je sledove tople krvi, toda Kresnice ni bilo tu, kot je upal, niti se ni zgrudila zaradi smrtnih ran. Stala je poleg Bliska na najnižjem kraju velikega kupa peska.