Št. 92
V Gorici, v soboto dne 14. avgusta 1909
TeftaJ XXXIX.
Iibaja trikrat na teden, in Rtoor v torek, Četrtek jfl soboto ob 4. uri pojioldmi ter stane po jiošti pnjje-mana ali v Oomi na dom po&iljaim:
vse leto .  . ;......1& K
••/.
.10 ,.
¦V, . ,..........¦• s «
1'usiiiničiH.' stovilke stanejo 10 vin.
„S0ČA" ima naslednje izredne priloge : 01» novem
v letu „Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvei". Naročnino sprejema npravništvo v Gosposki ulici 5tev. 7 I. nad'..- v »Gorici TiskaVni" A. Gabršček: Ha naroČila brez doposlane Baroihine se ne oziramo. : oglasi in poslanice se raSunijo po Pctit-Vrstah &> 'lIskano l-kiat..ti v, &-*T5ft"r4 v,-»krat 12 v vtoka vista. Večkrat po pogodbi. Večje 8rke po prostoru. — Ifrklume in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan R/avčič v Gorici.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do M. dopoludno ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništva.
Naročnina, -rekkvnacijo in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo- le upravništvu.
„PRI OREC" izhaja neodvisno od „SoSe" vsak petek in Si-ane vso loto 3 K 20 vin. ali gld. 1-60.
„Soca" in „Primore." se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakamah: J. Afii<5, Gledališka ul.; V. Baumgartner, Koren "2; Mat. Belinger, Tržaška cesta 1; Marija Bregani, Ponte Nuovu 9; ilen, Jelleraitz, Nunska uJ. 3. I. Hova ski. na GoriSceku; Peter Krebelj, Kapucinska ul. t; Teroza Lcban, tel. Jos. Verdi 11; Ana Plesko, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2; Jos. Primožič, Mirenska cesta; Ivr. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Sclmrarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trsta v tobakarni Lavrenčid na trgu della Caserma.
Tttlafon i«. 83
„Gor. Tiskarna" A. Gabršček (od$ov. J. Fabčič) tiska in zal.
Kaj naj pomore Berbuču        -j in družbi v deželni zbor?
(Z dežele.)
Kdor čita pazljivo farovške liste, posebno .»Gorico,« kjer ima upokojeni profesor Berbuč imenitno besedo, spozna takoj načrte, ki naj pomorejo njemu in njegovi družbi v deželni zbor, a njemu samemu tudi v odbor.
Prvo sredstvo, ki naj mu služi, je vo -d o vod za mesto Oorico i n v s e, ali vsaj v e č i n o o b e i 11 po V i p a v-sketn. Ni neumna taka misel! Volilni boj" se vrši v najtoplejših mesecih in tedaj je hladilna in zdrava pitna voda kaj dobrodošlo sredstvo in sicer- za v o I i I c e, ker I so je mnogi precej potrebni; a za k a n d i-d a t e .tudi, da ložje splavajo tja v deželno hišo, kamor jih srce vleče. Značilno je na vsak način, da je prišlo vprašanje o vodovodu za Vipavsko dolino bas pred volitvami na dnevni red v »Gorici^ in da je prof. Berbuč dal sklicati župane z Vipavskega ravno pred volitvami na posvetovanje o vodovodu, če tudi so občine same že desetletja reševale prevažno vprašanje, za katero se drugi ves čas še zmenili niso. Tudi slepec mora uvideti, kam pes taco moli. Uverjeni smo, da volilci z Vipavskega ne pojdejo Berbuču na nastavljene jim limanice, ampak ga puste z njegovim vodovodom na — suhem. Ha bi tudi kraške kobilice radi vpregli v volilni voz, na katerem se bodo vozili klerikalci proti deželni hiši, ni zamere. Vsak kraški volilec, ki ni tako zabit, kakor bi ga radi imeli klerikalni kandidatje, ve in zna, da za pokončevanje kobilic ima največje zasluge kraški državni poslanec Alojzij Štrekelj. »Gorica,« ki se ne upa trditi, da bi imeli klerikalni poslanci kaj zasluge pri tem^ je prišla na smešno .trditev, da ne drž. poslanec Al. Štrekelj, ampak le nek c. kr. uradnik ima zaslugo, da je dala vlada podporo za pokončevanje kobilic. To je storila »Gor.« le v zavisti proti kraškemu poslancu. Krščansko tako postopanje ni, ampak nizkotno.
Vodovod je limanica le za V i p a v-s k o. kobilice le za Kras; trebalo je po-
Mavrični ptič.
iskati tudi kaj splošnega za celo deže-1 o. No, in našli so sredstvo, imenitno sredstvo, ki mora pomagati, to so te preklicane u č i t e I j s k e pl a č e. To pa to! To je tako univerzalno sredstvo, ki mora p o m a g a t i! Kaj pa naj odvrne kmet a o d k ni e t s k e stranke, ako ne tako neznansko zvišane doklade, ki bi pognale do zadnjega kmetica na boben! ? Ko je vodovod storil svojo dolžnost, ko so tudi kobile objedle na zaslugah kraškega poslanca, tedaj je »Gorica« v 63. Štv. priobčila članek »Kmetska stranka, ali lov na kmeta.«
Nič novega ni povedal članek, ki je le pogreto zelje, katero so bili skuhali že pred meseci. Takrat smo bili obširno odgovorili v »Učit. Tovarišu.« »Gorica« je molčala takrat, ker ui mogla odgovoriti. Ne bi bilo napačno, ako bi »Soča« priobčila dotični naš odgovor.
Tudi na pogreto rihto ne moremo molčati in ne bomo molčali; zato oglejmo si članek vsaj v glavnih, nemirnejših trditvah.
»Kmetska stranka«, to je najnovejša pest, katero so nastavili nekateri koristo-lovci našemu kmetu, da bi z njegovo pomočjo priplezali na vrh in dosegli to, kar želijo.« Na tako neumno trditev kratek odgovor: Največji k o r i s t o! o v e e v deželi je pač prof. Berbuč, ki ne vidi dru-zega nego deželno o d b o r n i š t v o radi tisočakov kronic. Ker se boji, da mu kmetska stranka izpodrine deželno odborniški stolec, zato je njen smrtni nasprotnik.
Najprej mu je na poti voditelj kmetske stranke — jeden advokat — ker je bil prvi namenjen od poslancev kmetske stranke za dež. odbor. Drugi je zakulisni A. Gabršček, katerega so tudi nameravali voliti v odbor. Ta dva si je člankar — Berbuč — najprej privoščil. Tretji pa so liberalni učitelji z dežele, ki sicer niso nevarni konkurent je za deželni odbor, ampak ki žele, da se jim s pomočjo kmetske stranke uresničijo zahteve — za gmotno stanje našega kmeta naravnost osode-polne. Nesramnež, ki je to trdil. Ali niso za našega kmeta osodepolni tisočaki, katere Berbuč leto za letom vleče kot odbornik? Kam je šel denar iz deželne blagajne, namenjen za brezobrestno posojilo?
Češki napisal Juilus Z e y e r .
(Daljo.)
Go.,;„-j Rvbinski je rekel samemu sebi in prijatelju Robertu, da je vesel prizora na Letni, kateri je končal njegovo razmerje s puritanko; tekoni enega tedna Pozabi na deklico popolnoma. Toda gospod Rybirrski se je zelo motil. Baš prizor na Letni mu je pokazal Noemi v tako čudovito vabljivi svitlobi da ga je čar njene krasote premagal na novo, močneje »ego prej. Neprestano mu je zvenel v ušesih strastni glas, s katerim mu je priznala ljubezen, neprestano so se lesketale Pred njim velike sanjave oči, ki so se tedaj vpirale vanj v ljubezni polnem hrepenenju. Njegovi ničemurnosti se je goreča ljubezen te vabljive, nedolžne deklice laskala preveč, da bi se ji mogel odreči tako hitro. Poleg tega ga je nemalo bolelo, da ie stari žid tako odločno zmagal nad njim, kateremu doslej ni kljubovalo še nobeno stisko srce. Sklenil je, da vnovič zaplete >'«man s puritankp in pokaže židovskemu
Zakaj se ni izplačal? Milijoni za farovže sevda tudi niso usodepolni! Farizeji! Članek očita najprej, kot dokaz nesramni trditvi svoji , da je deželni zbor pred leti zboljševal gmotno stanje učiteljstva. Ni pa povedal, da je bilo tisto zboljšanje tako, da ne presega plač deželnih in državnih slug' in pom. uradnikov, kaj še uradnikov. Kdo je zatrjeval, da je s tem popolnoma zadovoljen ? Zadovoljnost nastopi še le tedaj, kadar bo učiteljstvo tako plačano, kakor so drugi stanovi v deželi. Ako niso usodepolne plače deželnih uradnikov in zavrženi tisočaki za take odbornike, kakor je n. pr. Berbuč, ue morejo biti tudi naše, ko bodo tem enake. Zadeva se poseli n o ob zahtevo po 35 letne tri službovanju i li všteti stana-r i n i v p o k o j n in o. Dokler dobivajo drugi uradniki pokojnino po 35 letnem službovanju, sinemo zahtevati tudi za učitelje enako pravico. Berbuč, ki poseduje celo vile za stanovanje, bi želel, da bi učitelj v pokoju bival na cesti, ker mu ne privošči stanarine. Tirati! Nesrečna dežela, ki ima take zastopnike, ki skrbe le za svojo fa-ruilijo!
Nevošljivost Berbučeva je tako \ eli-ka, da bi skočil iz svoje tako marljivo negovane kože, ko bi se kdaj v državi vres-ničilo načelo, da enako delo easluži enako plačilo. Prav mu je, da imajo deželni i; radniki celo večje dohodke nego državni; počiti pa hoče, ko sliši zahtevo, naj bi država plačala vse ljudsko šolsko učiteljstvo enako in sicer ne le tisto, ki služi že zdaj na državnih ljud. šolah, ampak tudi isto, ki je obsojeno službovati po deželnih šolah, katerim so za posebno kazen postavljeni kot oskrbniki kaki Berbuči. Ne le pohlep, ampak tudi zavist — oslepi!
Zdaj pred volitvami so v velikih skrbeh za mandate svoje v resnici, na papirju pa za gmotno stanje kmetov, za katero pa niso vedeli takrat, ko so zidali n. pr. d e-že I n o n o r i š n i c o, ki je že požrla milijone, od katerih treba plačevati obresti, a stoji še vedno prazna ter kriči do neba po maščevanju nad takimi gospodarji z deželnim premoženjem. Tudi za nameravano novo luksurijozno deželno palač o bi bili pripravljeni potrošiti milijone brez potrebe, ker sedanja deželna palača
popolnoma zadošča. Vsega tega in ena-cega ne vidijo v deželi oni možje, ki so ga zakrivili, pač pa jih bodejo v oči več ko opravičene zahteve onega stanu, ki je najbolj zapostavljen in od katerega ima naše ljudstvo največjo korist, ker živi in deluje med narodom za narod, med katerim pusti vse svoje trdo zaslužene žulje. V volilnem boju ostaja še eno sredstvo, da je vera v nevarnosti, kakor je bila vsakikrat pred volitvami. Torej le hitro vzemite v roke tudi to!
kramarju, kaj zmorejo staroveške pridige proti zmagovalnim očem gospoda Rybin-skega, junaka praških salonov! Saj kadar ga te spletke začno mrziti, lahko svobodno odide na deželo k ženi in s to v Italijo, kjer ga ne more doseči roka ubož-ne deklice.
Bilo je baš mesec dni po dogodku na Letni, ko je gospod Rvbinski vnovič obiskal deklico.
Manassejevo stanovanje je našel lahko, kajti Noemi mu je neenkrat pripovedovala o stari hišici poleg židovskega pokopališča.
Noemi je stala pred majhnim zrcalom in si skrbno vrejevala svoje mehke lase. Pripravljala se je, da pozdravi svojega ljubljenca. Bila je namreč trdno- prepričana, da se danes gotovo vrne k nji, kakor ji je obljubil.
In ko je prišel resnično, mu je planila naproti kakor srna in zgrabila njegovo roko tako trdno, kakor da jo noče nikdar, nikdar več izpustiti, in čudno, da ni pri tem radosti omedlela. Henrik je bil ginjen od dokazov tako goreče ljubezni ter ji govoril neobičajno iskrene in ljubeznive be-
DOPISI.
Iz goriške okolice.
V G r ga r j u je pred par meseci naročilo pevsko bralno društvo pri gosp. Ivanu Kacin v Otaležu pri Cerknem novi poldrugo-vrstni harmonij, 5 oktav z raznimi registri. Inštrument ima več vsebine, nego se je nato mislilo, glasove ima slične orgijam, na vsako lahko tipanje odgovarja točno, vsebuje vse novejše praktične iznajdbe amerikauskega sistema, da se prav lahko kosa z najboljšimi tujimi izdelki. Glas proizvaja čist, precizen, in človeka naravnost očara, da med igranjem pozabi na vse tuge. Gospod Kacin je pokazal s tem, da je v resnici priporočila vreden, zato se sme na njega vsako pevsko društvo prav lahko zanašati.
sede. Od tega časa je prihajal k nji vsak dan.
Ti sestanki z ljubljencem so napravili v zunajnosti mlade deklice hitro čudovito izpremembo. Vzcvetela je zopet kakor roža, iz oči ji je žarela nepopisna sreča. Manasse je vedel za te sestanke ter še enkrat zastavil svojo prepričujoče zgovornost, da bi rešil to drago dete na robu prepada; toda pozneje je onemel nad nepremagljivo silo njene ljubezni. Čutil je, da je bolj prijatelj nego rednik, da je ljubezen do te deklice naredila iz njega slabotno dete. V spominu mu je vstala davno pozabljena slika: slika deklice iz daljnih, daljnih podonavskih pokrajin, toneča. kakor bel oblak v valovih, z mirto in biseri v laseh, z žalostjo v ugašajočih očeh. Ta slika se je neprestano vsiljevala pred njegove duševne oči in mu izvabljala iz prsi globoke vzdihe.
Gospod Rybinski je kmalu spoznal, da je strast nalezljiva. Zastonj sta mu pisala tast in soproga vsak dan nujneje, naj pride na deželo; njemu se več ni hotelo iz Prage, od krasne deklice, ki je razvnela" njegovo poželjivost. Hotel jo je popolnoma
Domače vesti.
V VIII. činovni razred je pomaknjen g. Franc ŽnidaršiČ, profesor na tukajšnjem državnem gimnaziju.
Za družbo sv. Cirila in Metoda smo
prejeli dne 23./VII. 1.1. K 30. Znesek je bil nabran o priliki poroke g. Iv. Kunca, nad-učitelja v Ročinju z gospico Pavlo Berbuč iz Sv. Križa na Vipavskem.
Darovala so nar. društva Sokol, Čitalnica, ženska in možka podružnica družbe sv. C. in M. v PrvaČini 18 K 60 v o priliki »Divjega lovca.«
Darovi za »Dijaško kuhinjo«: France Gabršček c. kr. davkar v p. v Gorici 10 K, neimenovan št. 7 za mesec avgust 2 K in neimenovan št. 2 k prebitku 4 v, pri
podvreči svojemu zapeljivemu vplivu. In nujno ji je prigovarjal, naj se preseli iz stanovanja starega zida, ki ni naklonjen njuni ljubezni; najrhe ji majhno, toda razkošno stanovanje, kjer bo lahko živela popolnoma neodvisno po svoji volji m kjer ne bo nihče oviral njunih sestankov. Da, obljubljal ji je celo, da počasi premaga odpor svojih sorodnikov proti neenakemu zakonu ter jo bo potem imenoval svojo malo, zlato ženico.
Noemi v začetku ni hotela ničesar slišati o tem predlogu, toda končno se je brez ustavljanja kakor dete udala volji gospoda Rvbinskega, opojena sladkega strupa njegovih besed in pogledov. Obljubila mu je, da skrije pred starim rednikom svojo namero. Nekoč v pondeljek je bilo med njima dogovorjeno, da jo prihodnji četrtek zvečer, ko odide Manasse" spat, počaka gospod Rybinski pri vratih in jo popelje v novo stanovanje.
Drugi dan je dobila Noemi pismo od tete iz Bechlina, pri kateri je prebila dve leti krasnega detinstva. Z ljubeznivimi besedami jo je vabila k sebi.
(Dalje prihodnjič,)         ; J>,^
Jutri veselica pri Barki v Gorici preti juž. kolodvorom!
neki pijači; dodal jie* 96 v. — Veselica za veselico se v iorSKi okolici vrši* pa za DiJaMo kuhinjo se pri nobeni nič ne dobi. Rodoljubi! Spomnite še tudi na »Dijaško kuhinjo!«
Kdo bo Ruifov naslednik? — Kdo bo novi ravnatelj državnih železnic v Trstu? To je zdaj jako važno vprašanje, ki mora biti ugodno rešeno. Mi povemo tu le toliko: da sedanjih škandaloznih razmer ne bomo dalje prenašali. Ako ne bo spremembe, pričnemo neizprosen boj, po katerem bo marsikoga glava bolela, samo nas ne!
Kako smo smešni! — Klerikalni trobili »Gorica« in »Prismojenec« klobasari-ta, da je »Soča« zapovedala, da na nedeljskem shodu v Štanjelu ni bilo govora o — kandidaturah. Smešno! Ko je »K. G.« prinesel oklic na ta shod, naravno, smo se informirali, kaj se namerava. In izvedeli smo, da je izšel oklic na shod le pomotoma, kajti vodstvo stranke je sklenilo vse drugače. Zato je »Soča« le namignila, da ne bo govora ¦ kandidaturah. — Saj nismo otroci!
P r i p! s. - S tistim, ki se v »K. G.« zadira v »Sočo, se ne bomo prepirali. Rekli smo že zgoraj na adreso klerikalcev: Saj nismo otroci! — Ali tudi slepomišenja mora biti konec! Ali res hoče ta možakar natvezati vsemu svetu kozolce, hote in vede trditi neresnico, pa v pričakovanju, da bomo mi radi dobre stvari — molčali? In molčimo že več nego dovolj! Terseglav pride zopet v Miren. Kar i ločiti se ne more od njega. Vsem je še dobro v spominu, kako je svoj čas hujska! ljudij proti učiteljstvu in jih direktno pozival, naj podirajo, kar ono sezida. Letos o priliki otvoritve društvenega doma v Mirnu dne 22. avg. bo imel na mladeni-škem shodu predavanje: »Krščanska ideja g— trdna vez naše organizacije«. Kako bo spravil v to predavanje učiteljstvo, bo res nekam čudno, in da bo se spravil na učiteljstvo, o tem smo prepričani, toda kaj to, Terseglavu se vse posreči. Tako bo raz-mesaril učiteljstvo, da bo treba goriškim Orlom kar požirati razkosane dele goriških učiteljev in da ne bodo njihovi ojstri kljuni prav nič trpeli. Previden bo pa moral biti, da ne bo zamere pri Likarju, ki je tudi goriški učitelj, in vedno bo moral, ko bo govoril o učiteljstvu, dostavljati: »izvzemši seveda Likarja.« Orli bodo ploskali in krščanska ideja (!) bo zmagala komaj pop. ob 5. uri, ker ob tem času bo imel zaključujoče predavanje dr. Derma-stja: »O zmagujoči krščanski ideji.«
Zmešalo se je dopisniku »Primorskega lista« v baški dolini. Bil je še zdrav, kar naenkrat je začel obračati oči, zaklenit se je v svojo sobo in spisal za »Primorski list« sledečo notico: »Zopet je zarožljalo orožje, seveda —'¦ liberalno. Iz porušenih »magacinov« so privlekli zaruja-vele puške in skrhane meče. stikajo za smodnikom; čistijo in brusijo, da se iskre krešejo. Vojska bo, generalov preveč, armade nič! Zato pa: laži jašejo, obrekovanja pasejo, da klerikalce prestrašijo. (Bolje bi bilo že radi rime: prestra-šejo) »Vedo naj pa, da klerikalec liberalca se ne vstraši — če je še tako širok; (kdo klerikalec ali liberalec?) — letos hujši smo kot lani (saprabolt!), — pika poka pika pok!« Orožništvo je že obveščeno o tej nesreči v baški dolini in je napravilo velik kordon okrog Hiše dotičnega dopisnika, ker se boji, da bi prišel kak pes preblizu, katerega zna vgristi nesrečnež iz baške doline, tako da steče. Govorilo se je, da ga pripeljejo v gor. norišnico, toda ravno sedaj ni mogoče, ker popravljajo v tej novi, moderni stavbi pode, ker so prejšnji že segnili. Ako tako nastopa dopisnik poldrugi mesec pred volitvami, kaj bo Šele ž njim ob času volitev, menda bo Še prisilni jopič zanj premalo. Pika poka pika pok!
50% provizije. — Zadnja »Gorica« obljublja 50% provizije, ako se posreči »Sočinemu farbarju,« kakor se blagovoli »Gorica« izraziti, spraviti s Kranjskega 50.000 K za prihodnje deželnozborske volitve v roke klerikalne stranke ali pa ako donese sploh dokaz resnice za svojo trditev. »Soča« je namreč pisala pred enim tednom, da dobi s Kranjskega gor. kler. str.-50.000 K v volilne svrhe, da podjarmi še Goriško klerikalizmu. Na to obljubo nismo hoteli odgovoriti v četrtkovi-številki »Soče,« ker smo čakali, da obljubi tudi »Primorski  list«   ravno   tako   provizijo.
Nismo se zmotili, in sedaj im&mo obljubljenih J00% provizije. Samote.'bodo klerikalci le držali besedoV Ako se nam  je lansko leto posrečilo izvedeti, kolika.de- j narja je potrosila klerikalna stranka' samo | na Krasu, se nam letos tudi lahko; posreči, da-izvemo, od kod'bo dobila, fefef&alna . stranka denar za  volitve.   Od  provizije j dobe lepe svote razni dobrodelni Zavodi in še nam ostane toliko,   da   napravimo boljšo večerjo kakor pa dr. Brecelj, ki je lansko leto poklal vse polno piščancev in rac, ker je nameraval slaviti  na  svojem domu klerikalno zmago v splošni kuriji z novoizvoljenimi klerikalnimi poslanci, kar mu je pa spodletelo, tako da so ostali samo piščanci »gin«, ne pa bbsovraženi nasprotniki, čegar se je on  željno nadejal. Po nedolžnem prelita kri razne perotnine se je tačas. presneto maščevala!
Leben, duhovnik libušenjske kuracije sv. Duha, duhovnik, ki, kakor dokazano, ne zna niti prve božje zapovedi in ki po svoji lastni uradni izjavi ne more po sili potegniti članov naprednega društva^ v Smasteh v nebesa, molči prav previdno in prav pomembno na ono našo notico, v kateri smo namignili, da je najbrže on pripravil dva laderska posestnika, Gomif-ščeka in Kranjca, do javne izjave, ki jih je spravila v tako biamažo. Radovedni smo, kako sta se mu zahvalila. Slovesno odklanjati odborništvo v naprednem društvu in potem doznati, da se ni niti mislilo na nju pri volitvah, to je hud poper, katerega jim je kurat smlel in katerega sta morala vonjati. Kurat Leben, ki se je drugače navadno koj oglasil, pa molči sedaj in to znači, da smo imeli mi prav in da smo pisali resnico. Če se bodeta omenjena zapeljana posestnika v bodoče še ravnala po nasvetih, navodilih in naukih karata Lebena, potem pa res moramo občudovati njihovo požrtvovalnost.
Potrebno je, da nas veže skupna vez in ta je Lega Nazionale, tako vsklika včerajšnji »Corriere.« Ima popolnoma prav. Pri Legi sodelujejo vsi Italijani vseh strank. Poglejmo Nemce, pri »Schulve-reinu« in pri »Siidmarcki« se ne vpraša, si-li liberalec, klerikalec, socijalist i. t., d. tu zadostuje, da je vsak delavec, vsak član Nemec, ki gori za svojo narodnost. In Slovenci? V »Slovencu« so se izrazili koroški »Slovenci«: mi pojdemo brez Vas, zato treba osnovati skupno obrambno društvo, ki bi varovalo ne samo narodnost, ampak tudi vero (stranko hočejo reči.) Na skupno in uspešno obrambno delo mora biti naš klic, tako pišejo, istočasno pa nočejo skupnega delovanja na šolskem polju, ker jim je stranka vse. Taki so slovenski klerikalci!
Za »obmejne Slovence.« — »Straži,« klerikalnemu štajerskemu listu, je zadnji >-Narodni list« zabrusil v obraz, da taki i ljudje, k i g olj u f a j o s lov e n s k o javnost s tem, da pod krinko »obmejnih S1 o v e n c e v« n a b i r a-joza svoje umazano časopisje in za svojo pol i ti čn o o rgan i za-c i j o, niso vredni polemike glede družbe sv. Cirila in Metoda. Glede obmejnih Slovencev bo mogoče res, ker do sedaj še nismo videli nobenega računa, do sedaj še tiso klerikalci prav nič objavili, za katere »obmejne Slovence« nabirajo denar, kakor'ni tudi do danes še računa o potro-snem denarju.
Kako daleč sega strankarska zagrizenost, dokazuje slučaj, ki se je zgodil na Slivnici pri Celju. Tu se je imela otvoriti ljudska knjižnica z večjo veselico in da: bi preprečil kaplan Dvoršak ustanovitev prepotrebne knjižnice kakor tudi veselico, je nafarbal brzojavno glavarstvo, da razsaja na Slivnici legar in hodil od hiše do hiše pravit, da ne bo slavnosti. Glavarstvo sicer ni prepovedalo slavnosti, toda kaplan je vendar le imel uspeh, prišlo je malo ljudij, ker so se bali legarja, ne pa izobrazbe. .
Iz Tolmina so nam sporočili, da je ožji okrajni šolski svet jedkega učitelja z veliko rodbino vrgel kar,na cesto brez pokojnine, dasi pogrešek ne zasluži take kazni. V nekem drugem slučaju pa je sve-. tnik Princig sam predlagal le — predčasno pokojnino; vzrok je ~- žensko krilo. Ko dobimo natančneje padatke, posvetimo tem škandalom vso pozornost, vso zgovornost, vso našo znano brezobzirnost. Pride čas, ko pokličemo Princiga na odgovornost tudi na drugem mestu. Bomo videli, ali ni tudi pri njem samem kaj ta-
kega, kar kriče po — discipliniranju. Enaka pravica za vse, ne pa, da: tatice obešajo — tatove pa puščajo na miru!
Naša letovišča. — Zadnji čas je večinoma povsod prav mnogo tujcev in. hri-bolazcev. V naših gorah prednjači v tem pogledu — Sv. Lucija. — B1 e d je poln tujcev. Letošnje leto ni zaostalo za lanskim. — Tudi v Bohinju je zdaj vse živo, toda neprijazno vreme v juniju in juliju je prineslo tamošnjim hotelom toliko škode, da je ne more popraviti več niti sedanji ugodniši čas. Ali vse kaže, da ima Bohinj velikansko prihodnost. O tem bomo še govorili, posebno pa potipamo upravo verskega zaloga, ki dela same ovire! V Času in v znamenju prometa s tujci. — Dandanes živimo res v tem času. Promet s tujci je postal velevažen faktor našega gospodarskega življenja: Tujce treba privabiti, in kar je posebno važno, pridržati v naših krajih; oni puščajo namreč denar, obilo denarja, in ako zapuščajo te kraje zadovoljni, se zopet vrnejo in pripeljejo drugo leto Še druge s seboj. V vseh deželah so društva, ki skrbe za promet s tujci. Nemci so pa tudi v tem oziru skrajno fanatični, njihova narodna nestrpnost ne pozna nobenih mej. To nedeljo namerava napraviti »Jednota češkvh turistu« veliki izlet v Melk po Donavi z ladjo. Nedolžen izlet bi bil to. Čehi gotovo ne nameravajo slavizirati popolnoma nemških krajev, in vendar so vzdignili Nemci vseh strank velikanski halo, manifestirati hočejo v istem kraju za svoje ncmštvo in celo melški samostan bo jutri vej dan zaprt, tako da si ga ne morejo ogledati Čehi. Tudi nemški klerikalci so se torej zvezali z ostalimi Nemci v boju proti Čehom, saj se jim ni treba bati, da bo nastala na Kranjskem vsled tega rer^cija in da zapuste kranjski klerikalci svoje zveste zaveznike — Nemce.
Nemški šovinizem, — Kadar pridejo Vsenemci v Nemčijo, tedaj se jim razširi srce in navdušenje za skupne nemške cilje in ideale jih še prej upijani kot pa bavarsko pivo. Zadnjo nedeljo je posetilo celovško pevsko društvo Monakovo. Na svečanem komersu je govoril drž poslanec Dobernig ter vskliknil: »Pomagajte nam, da si obdržimo prosto pot do morja, do Trsta, ki pripada po Bismarkovem izreku k Nemčiji!...« Ubogi Nemci! Zadnje tržaške volitve so dovolj jasno pokazale, da nimajo druzega iskati Nemci v Trstu kakor blamaže. Kako so smešni!
Automati na železniških postajali. — Skoro ha vseh postajah so postavljeni avtomati, ki prodajajo čokolade in druge slaščice, vžigalice,.kalodont itd. — Toda redek je avtomat, ki opravlja svojo službo dobro. — Velikokrat se zgodi, da avtomat obdrži denar, blaga pa ne da. Ljudje tolčejo po avtomatu, tresejo ga, a zaman, ni blaga in ni denarja. Ako se stranka hoče na postaji pritožiti, ni nikogar, ki bi hote! pritožbo sprejeti. Kdo vraga se bo pritoževal na Dunaj pri dotični tvrdki? Za jedno desetico ali dve tega nihče ne napravi! In tako avtomati — kradejo denar dalje, potniki se jezijo, a žekz.iška uprava vse to mirno gleda.
Videli smo pa tudi večkat, da iz avtomata pada denar ali blago, samo da se dobro povleče za roč. Radovedni smo, kaj pravi tvrdka v takem slučaju, ko je oško-dovaru;. Sicer pa avtomati stokrat več po-kradejo! — Te razmere morajo nehati!
Izkopavanja v oglejski baziliki napredujejo. Vsak dan se izkoplje dragocene mozaike. Tudi stenske slike, do katerih se je komaj zdaj prišlo, so krasne in se odlikujejo po izvanredni svežosti. Dan na dan hodi gledat obilo tujcev te izkopane zaklade.
Naše narodne slovenske noše izginjajo bolj in bolj. Le tupatam pri kaki narodni slavnosti se jih še vidi. Narodne noše pa igrajo veliko ulogb. Njihov pomen so spoznali Nemci in ustanovili so v Ausee na Gorenjem Štajerskem društvo za ohranitev in pospeševanje gorenještajerskih narodnih noš, narodnih običajev in narodne umetnosti. Tudi pri nas bi bilo to potrebno. Velikih zaslug bi si pridobil oni, ki bi pričel tako akcijo ter rešil naše lepe narodne noše pozabnosti.
V Gradežu je bilo do sedaj 9221 gostov, lansko leto ob istem času pa samo 7100. Kuratorij in zdraviliščna komisija bodeta dobila do sklepa sezone gotovo 300.000 za kopališne takse, godbo, šotore i, t. d.- —
Vinska poskušnja na slov.'dež, lune. 'tijski Šoli v Gorici. -— Da spoznajo našj vinogradniki, kako se ima vino priprav. Ijati, oziroma kakšno vino cenijo na sts verju, naročil je deželni odbor.potom društva za varstvo avstrijskega vinarstva pri znamenitih tvrdkah zbirko nižeavstrij-skih vin. Ta vina se bodo dajala našim vinogradnikom drugo nedeljo dne 22. avgusta ob 10 predpoldne na slov. dež. kmetijski šoli v Gorici (Tržaška cesta št. 4,}) brezplačno pokušati. Obenem se bodo pokušala tudi karakteristična vina. prj pokušnji bo predaval ravnatelj Štrekelj o umnem kletarstvu. — Ta dan ob iS. uri zjutraj se bo razkazovala udeležencem tudi šolska kmetija, osobito se bodo videli uspehi raznih poskusov. — Kogar zanima napredek v kmetijstvu, pride gotovo dne 22. t. m. rano v kmetijsko šolo.
Velika poletna veselica v Postojnski jami. — Dne 15. avgusta t. I. ob 3. popol. se vrši letos prva velika poletna veselica v svetovnoznani Postojnski jami. Kako bj se zamoglo verjeti, ako bi se v resnici ne zrlo z očmi, da še skriva pod zeleno zemljo nad Postojno daljni, čudapolni, bajni svet, kjer se nahajajo krasne dvorane, čigar stene se bliščijo, kakor da so sestavljene iz pravih biserov, kjer — pod zemljo — poizvaja vesele plese tisoče in tisoče ljudij, da se tam nahajajo angleški vrti z nevenljivi cveticami, kakor da so izklesane iz kamna, da šumljajo potoki in .šumijo vodopadi, da se razprostirajo hribi in doline, se vzdigujejo spomeniki, obeliski, da se celo nahajajo globoko pod človeškimi nagrobnimi spomeniki še drugi, pod katerimi morda p.čivajo mogočni vladarji podzemeljskih duhov, katere so najbrže prekanili človeški vsilježi za njihovo podzemeljsko vlado. Vse te krasote se bodo bliščale 15. avgusta v krasni praznični razsvetljavi. Več godb bodesviralo v različnih dvoranah tega bajnega sveta; jamska restavracija in kavarna bodeta skrbeli za telesni blagor slavnostnih gostov. Vstopnino v jamo' se je za ta dan znažala na 2 K, veselica se vrši pri vsakem vremenu. Naj torej nihče ne-zamudi te ugodne prilike, da si ogleda največji svetovni naravni čudež, zakaj vsakdo bode zrl v jami naravne krasote, kakoršne se nikjer drugje ne nahajajo.
Tržaško kol. društvo »Balkan« priredi dne 25. septembra t. 1. veliko cestno dirko ob progi: Ljubljana-Vrhnika-Plani-na - Postojna - Razdrto-Senožeče-Storje-Sežana-Opčina pri Trstu. Km 100 inaks. čas 4 in pol ure. — Ob tej priliki se bode dirkalo za: »Jugoslov. prvenstvo 190°.« Nagrade so: I. Velika zlata svetinja in nar. trak z napisom: »Jugoslovanski prvak 1909.« II. Zlata svetinja. III. Srebr-nopozlatena svetinja z obrobkorn. IV. Srebrno požlatena. V. Velika srebrna. VI. Mala srebrna. -—Maksimalni čas: bakrena svetinja. Nagradam je priložen diplom. Eventuelni posebni darovi bodo pravočasno naznanjeni. — Uloga k dirki znaša K 8.— in je treba poslati na naslov: Anton Podbršček, ul. Stadion 19/1. — Zaključek prijav je dne 20. septembra t. 1.
Vabimo torej, da nam čim preje prijavite Vašo udeležbo k dirki ter nam naznanite število opazovalcev, ki bi Vaše društvo postavilo ob progi. — Kolesarski »Zdravo!«
Zaveza avstr. iugosl. učiteljskih društev. — Program XXI. glavne skupščino Zaveze avstr. jugosl. učiteljski!, društev dne 15., 16. in 17. avgusta 1909 v Mariboru. I. V nedeljo dne 15. avgusta. 1. Ob 11. in pol uri predpoludne seja upravnega odbora v mali dvorani »Naroanega doma«. Dnevni red: a) Poročilo o delovanju vodstva »Zaveze«; b") določitev poročil za delegacijo; c) predlogi in nasveti. 2. Ob 3. uri popoludne zborovanje 'delegacije v mali dvorani »Narodnega doma«. Dnevni red: a) Predsednik otvori• zborovanje b) legitimiranje delegatov in delegatinj; c) tajnikovo poročilo o delovanju Zaveze in Zavezinih društev; č) blagajnikovo poročilo in poročila upravnikov Zavezinih listov; d) poročilo računskih pregledoval-cev za leto 1908 (§ 15. posl. reda): c\ volitev treh pregledovalcev računov (Š 15-posl. reda); f) določitev letnih doneskov Zavezinih članov (§ 7. lit. a Za v. pravil); g) določitev vsporeda za glavno zborovanje (§ 24. Zav. pravil); h) določitev časa prihodnji XXII. glavni skupščini Zaveze (§ 22. Zav. pravil); i) volitev vodstva i'1 upravnega odbora Zaveze (§§ 8—13 Zav.
47
K— r^W); O Predlogi in nasveti, 3; Ob 8. uri vefier koncert v ve iki dvorani »Narod-nega fJ°ma,<< (Vabilo in vspored koncerta ,e natisne posebej). 1. V ponedeljek dne Jfi. avgusta. 1. Ob 10. uri predpoludne slavnostno zborovanje v proslavo štiride-šetletnice državnega šolskega zakona v veliki dvorani »Narodnega doma«. Slav-uostni govor govoriti gg. dr. Ljudevit Pivko in ^geJbertrQ.angl. 2,«p^ ^uri.J banket v^resSfavraCfft^ih^prostorih ^Narodnega doma«. — III. V torek dne 17. av-
I gusta.
Izlet v  Savinjske* planine,  na
Pohorje ali na Kozjak. — Vodstvo Zaveze, predsednik: L. Jelene. Tajnik: Drag. |Ccsiiik.    :   -"
Tatinska družba. — Simčič Rok iz I Kojskega, Cijan Aleksander iz Št. Andre-jža, Alojzij Montico iz Gorice in Konic Ka-110| so bili aretirani, ker so najprej pokra-dve steklenici vlahova v kavarni Dolgani, drugo nčč-so se polastili raznih bo-[teljk v trgovini Capella v cipresni ulici, [kjer jih je pa zalotil gospodar sam v sobi Ljinčiča, ki je vslužbenec v omenjeni tr-Igovini- Tatovi so zbežali in pustiii vse [ukradene predmete, med temi vrečo mo-I ke. Policija jim je bila koj na sledu in sedaj [premišljujejo na varnem o kakovosti raz-| niii pijač.
Neznani lopovi so udrli v hotel »Hilm-heicli« v Rožni dolini, ukradli pršut, 20 sa-lamov, 3 škatlje cigaret, 4 botiljke peli-I novca in znamke, vsega v skupni vrednosti 100 K." Ulomili so tudi v orkestrijou i si osvojili vse vmečke-/ratovi so do se-[daj še neznani.
Mal požar se je pojavil v goriški to-
I varni testenin, Miani Busolini in Conip.,
[kateri se je pa koj posrečilo pogasiti.
Aretirali so Karola Pavletica  iz  St.
Andreža, 20-letnega   mladeniča,   ker   je
nijeri, da je napadel Uršiča iz Orelio-
|ve!j, o katerem je »Soča« že poročala in
katerega sta dobila brezvestnega na Ci-
[prijanišCu dva čuvaja.
V sredo so pokradli tatovi v Tržiču I neki gospej-zlato verižico in belo odejo I v skupni vrednosti 92 K. O tatovih ni ne (duha ne sluha.
Odprti lekarni. — Jutri popoldne bo-v Gorici odprti lekarni Gironcoli-Pon-itoni. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna [služba-v času od 15. do 22. t. m.
Sramoto slovenskemu imenu delajo [ tisti Slovenci, ki po straniščih mažejo zi-j dove z ostudnimi risarijaini in pisarijami. Le ljudje z nedostatno omiko se morejo spozabljati tako daleč, da razkrivajo svo-[je nizke nagone po zidovih stranišč. — Taki ljudje so škodljiva zalega vsakemu I slovenskemu lokalu, gostilni ali kavarni. I Naj gospodar prebarva koli okrat hoče, I nič ne pomaga, takoj je zopet vse poma-bano z ostudnimi risarijaini in pisarijami. j ~ V hotelu »pri jelenu« so morali preobleči vse zidove z belo porcelano povsem moderno, v nadi, da ne bo več podobnih ostudnostij, ker je silno težko, pisati po [beli porcelani. — Ali nič ne pomaga! Zo-se pokazujejo ostudnosti tudi tu! — t Gospodarju se dela škoda, a slovenskemu imenu nečast! Pojdimo danes po mestih kamorkoli, take vrste prostori so snažni, j Prosti vsake podobne ostudnosti. Vsakedo l si prizadeva, zapustiti vse prostore tako, I kakor si jih želi najti. — Znan je izrek, da I red in snažnost   vsakega   stanovanja  se
najbolje spozna v.....   takem  prostoru.
j Zato se tudi po podobni nesnagi, ki smo jo ošibali, zaradi posamičnikov krivo 1 sodi vse ljudstvo kakega kraja. — Ker je ta grda navada le preveč razširjena, smo )°tu javno razglasili na sramoten oder in [apelujemo na občinstvo: naj tega ne dela •n vsakdo naj po moči zabrani tudi družim. Najbolje bi bilo: ovaditi take sramo-' tilce slovenskega imena.
Priporočamo našim rodbinam
žimo,veselice. Dajmo jim pogum za na-% daljno delovanje! Med- tamošnjimi pevci bo tudi mož, ki bo obhajal letos 40-letni-co svojega tenorja, mož, ki je s svojim delovanjem ohranil Barko slovensko, t. j, Alojzij Bralnik starejši. Na svidenje torej: ¦ pri Barki!
Zahvala. — Bralno in pevsko društvo ' »Školj« si šteje v čast, zahvaliti se vsern, ' kateri so pripomogli, da je naša veselica 'dne ^augusTzTtako ižborno izpadla. Pred vsem se zahvaljuje neumornemu gosp. dr. I). Pucu, kateri se je potrudil v našo pri- ' jazno  vas in imel  med veselico krasen govor. Vsa hvala g. učit. Kodriču, kateri se je trudil večer za  večerom  s  pevci. ' Hvala vsem diletantorn, posebno pa srčka-ni gospodični Otiliji Strelovi, katera se ni ustrašila dolge poti in truda. Enaka hvala gospici Gruntar. Nadalje hvala ajdovskim Sokolom,  tržaškim kolesarjem in občinstvu, katero se je odzvalo v obilnem številu našemu vabilu. Najbolj pa smo dolžni zahvaliti se gosp. Milanu Štubelj, kateri je bil »duša« cele prireditve.  Še enkrat vsem: — Hvala!
Iz Prvačine. — V dopisu iz Prvačine v zadnji številki »Soče,« s katerim se je poročalo o izidu veselice in igre »Divji lovec« je pomotoma izostala kritika o Tončku. To važno ulogo je imel gospod I. Mozetič in jo je v polno zadovoljnost poslušalcev izvršil. Prevzel je to ulo;: z veseljem in se jo dobro naučil. Napravil je veliko smeha s svojim vže prirojenim humorjem in zato žel veliko pohvale.
Upamo videti naše vrle diletante vže prihodnjo spomlad zopet na odru v Prva-čini, ko bodo posebno tolminski in prva-ški čestilci položili spominsko ploščo na hiši v Prvačirii rojenih bratov, virtuozov J a k o b a in J u r i j a Puri a n i, katera sta prva vzbudila na Goriškem slovensko narodno petje, kar je bilo za narodno prebujanje največje koristi.
V podlistku »Soče« I. 1881. št. 52. z dne 23. XII. beremo v razpravi o Kocijan-čičevem delovanju na Goriškem med drugim to-le:
' »Prve nauke o muziki in zlasti ljubezen do narodnega slovenskega petja, dobival je pokojni skladatelj že v prvih letih srednjih šol v Gorici od svojega pevovod-je pokojnega J u r i j a F u r 1 a n i, kateri je pred kakimi petnajstimi ali še več leti prvi jel podučevati dijake v Gorici slovensko narodno petje; kakor blizu ob istem času njegov starejši brat pokojni J a k ob F u r i a n i, oba iz Prvačine doma, pa v Tolminu bivši tamošnji učitelj. Prvi virtouz na klavirju drugi na. orglah.« — Ta dva pokojnika sta torej vzbuditelja slovensko narodnega petja na Goriškem. (Sedanji župan prvaški g. Franc Furlani je brat omenjenega Jurija in Jakoba Furlani.)
Bralno društvo v Selu priredi v nedeljo, dne 22. avgusta društveni ples.
Ke«esarsko društvo »Danica« v Gorici, priredi jutri izlet v Italijo skozi GradiŠko, Palma-novo, Videm, Korimin — Gorico. Odhod točno ob 5 uri zjutraj izpred kavarne »Dogana« in društvenih prostrov. Rednik A. Slamič.,_. ^
Združena društva v Mirnu prosijo vsa bratska društva, katera so vdobila vabila, naj blagovole čim prej naznaniti svoj prihod ali točko, s katero nastopijo pri slav-nosti 5. sept.
Miill-ov Seidiitz-prašek
je za pa želodcu trpeče neprekoaljivo sredstvo
katero ima prednost pred vsemi dragimi dra
stičnimi Čistil, kroglicami in grenSicami.
Cena orig. škatlje K2-
Ponarejanje se sodnijsko zasleduje.
Holol-ov Franc, žganje in sni
za ribanje života. — Bolečine oiajšujočc in okrepčuloCo sta-roznauo sredstvo proti irganjn in prehlajenjn vsake vrste. OriR. steklenica K.1-90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLL, c. iii kr. dvorni zaloinik, Dunaj, I
Tuchlauben 0.
Zaloga v Gorici v  lekarnah:  G. Cristofoletti
A. Gironcoii.
ti*\tent)&e so ^efaAete, tat
se zelo   t\a&uWjo   va   se
\ltt malo potveW\e\
Politični pregled.
Spor med Turčijo in Grško radi Krete se bolj in bolj slabša. Vladi si menjavati note, položaj pa vendar še ni jasen po poročilih, ker si ista večkrat nasprotujejo. Turška vojska se jači ob grški meji, turška mornarica zapusti danes zvečer pristanišče, na mejo se   pošilja   topove   in
llltiiiicijo.
Dogodki na Španskem. — Vojno sodišče je obsodilo 10 ljudij na smrt, 12 pa na dosmrtno prisilno delo. — Barcelono zapuščajo imovitejši sloji. V Melili je 27.854 mož s 4870 konji in 56 topovi.
Pobratinstvo med Čehi in Poljaki. — Čehi so napravili izlet na Poljsko, kjer so bili navdušeno sprejeti. Na banketu se je govorilo tudi o slovanskem popolnem zbližanju.
Iz afrikanskega bojišča. — 27. jul. in II. avg. so imeli Mavri največ izgub. Včeraj in predvčerajšnjem so se vršile zopet male praske s Španci, toda Mavri so se morali umakniti.
Štrajk na Švedskem še vedno traja. Alkoholičnih pijač se prav nič ne sme prodajati. Živila so strašno draga. Polno malih trgovcev je že uničenih.
plov »Sirius« v Charaoitatta feaaeoskem
| ozemlju in je s 3 potniki v višini 5.600 m preplaval najvišjo goro v Evropi.''Zrakr> plov se je na italijanski strani giudkp vsedel na zemljo. Vožnja čez visoke Alpe je nudila neizmerno lepo panoramo.     '
1 Zaklad v železniškem vagonu. — Neki delavec v Beneventu je našel pri popravljanju starega vagona skrinjico 1.700
j tisočakov lir. Ker ni izgubil nobeden v Italiji take svote, se misli, da je skrinjica iz Mesine in da je njen lastnik umrl o priliki zadnjega potresa koncem lanskega leta. — .                             -
Koralsko brodovje je prišlo blizu otoka Tofa na Japonskem v hud vihar ter se pogreznilo. Potopilo se je 100 ladjic, fn utonilo je 400 ribičev.
Mačjo muziko je prirejala 1600 ljudij broječa množica v vasi Hingene na Nizozemskem že 10 večerov poročeni ženi, o kateri se je vedelo, da občuje intimno s hlapcem svojega moža. OrožništvO je po-, sredovalo, moralo se je poslužiti pušk, vsled česar je šest oseb težko ranjenih; dve osebi sta že umrli.
149.455 šnopsarij je v naši državni polovici. Plačajo posebnega davka 2,280.000 K. Žganje prinaša skupno državi 90,332.000 kron. Spilo se je žganja lani 97,600.000 litrov, 20,4^.7\J0 litrov več kakor leta 1879, ko se ga je spilo 77,148.300 litrov. Lani je prišlo na vsakega prebivalca naše državne polovice 370 litra žganja. Žalostne Številke!
Kralj reklame, 54 letni trgovec, Charles Parson, v New Jorku je pred kratkem umrl. Kot mlad poba je prišel v New Jork, postal »laufpurš« v nekem hotelu s teden-sko plačo 3 dolarjev, sedaj je pa zapustil premoženje v znesku 130 milijonov K. S 15 letom je prišel v neko trgovino, upe-
I ljal cenike, tako da ga je gospodar v kratkem času imenoval solastnikom. 70 odstotkov dohodkov se je izdalo za reklamo.*
» Upeljal se je tudi trik, da sta se kar naenkrat dva moža stepla na ulici, in ko se je zbralo na stotine ljudij okrog pretepa-čev, sta šla resno in mimo v Parson-ovo trgovino.
Kl)jflŽ*9l)05t
Izšla je ravnokar Knjižnica »Narodne založbe« v Celju, I. zvezek. Vsebina: Strašno maščevanje, ruski spisal Gogolj, poslovenil Cllonar in Nos, ruski spisal Gogolj, poslovenil Gregorij C. (Zvezek ima 106 stranij). Cena 80 v., po pošti 90 v. Založila in izdala Narodna založba v Celju.
Sprejme se
Goriška kolesarska zveza.
G. K. Z. naznanja, da priredi kol. društvo Balkan v Trstu I. Jugoslovansko dirko na progi Ljubljana-Trst 100 kilom. Maksimalna vožnja 4l/2 ure; vložek K 8. — Daril je šest. ¦— (več med domačimi vestmi) — Kdor se hoče udeležiti, naj naznani to O. K. Z. potom društva, kjer je član. —
j Kolesarsko društvo »Soča« v Koj-skem prosi vsa bratska društva, katera so vdobila vabila, naj blagovole čim prej naznaniti svoj prihod ali točko, s katero
i bodo nastopili pri veselici dne 12. septembra t. 1.                     '              .
Razne vesti.
Čehi na Dunaju. — Nemci na Dunaju dobivajo silen strah pred naraščajem češkega elementa. Zato v »N. Fr. Pr.« in drugod neovirano pozivajo na bojkot proti Čehom. Poglejmo številke. Od 1. 1903 do danes je naraslo Število čeških društev na Dunaju od 137 na 195. Vsa društva imajo nalogo svoje člane narodno vzgajati. Ljudsko štetje leta 1900 je naštelo sicer samo 102.000 Čehov, a dejstvo je, da jih je do 400.000. Ljudska štetja od 1880 do 1900 so pa tudi dokazala, da so Čehi na Dunaju narasli za 16'2'/c pri 1000, Nemci pa padli za 18'4% pri 1000. To pa je razlagati tako, da je magistrat pri poznejših ljudskih štetjih veliko manj mogel slepariti glede občevalnega jezika nego pri prvih. Leta 1910 se bo to videlo še bolj jasno. —                          »N. D.«
Bleriot, znamenit zrakoplovec, ki je preletel kanal med Francijo in Anglijo, bo imel predavanje 7. nov. t-1, v Budimpešti, ob kateri priliki bo občinstvu razkazal svoj zrakoplov.
O zrakoplovu čez Mont Blanc. — V nedeljo se je vzdignil Spefterinijev zrako-
na hrano in stanovanje
tudi samo na stanovanje, dijake ali   kandidatni je   proti   zmernim  cenam.
Dira hrana in vestno nadzorstvo.
Gorica,  ulica Ascoli štev. 9, I. nadstropje.
Najboljše obiskovan hotel s i stalnimi gosti v prijaznem trgu na  Goriškem  se  odda  s 1. septembrom   spretnemu  gostilničarju
na račun.
Ponudbe  pod   „HoteH  na upravništvo lista Soče.
Zveza narodnih društev.    ]
Narodno izobraževalno društvo »Sopran« pri Barki v Gorici priredi jutri sv°io prvo veselico z objavljnim že sporedom. Meščani, vaščani-okoličani, podprimo mlade delavce na narodnem '^hraževalnem polju ob ogroženi perife-r|i' Koriškega mesta s tem, da se udele-
Zagrebška tovarna, tvrdke Henrik francka sinov, v^ «* novodobno ^ izdeluje svoje proizvode izključno ie iz najboljših sirovm.                     ^s^
V   Vaš   prid   bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu
pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, iz zagrebške tovarne.
«i; z*«« v. Yiuw.»'»i.v.
TovsrnifiHa znamka. -
F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana ^
Opekama ia zaloga peči, ponudijo vsako   poljubno   množino
\           patentiranih         -¦
zarezanih strešnikov
^Sistem MARZOLA"     (Stranifalzziesel)     »Sistem MARZOLA"
Barve: a) rdeče naravno ž?an!, b) črno impregiurani. m NajličnejŠe, najcenejše in najpreprostejše strešno kritje, m
Vsaki strešnik se zamore na late pribiti ali pa j? Žico privezati, kar je gotovo volik« važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji.
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno.
Takojšnja in najzanesljivejša pastrežbi.
Naznanilo, — Na razna vprašanja slavnega občinstva si dovoljujem naznaniti, da se toči pravo plMBSkO pivo »ptazdroj* v Gotici v hoteljskih restavracijah, in sicer:
v hotelu ..... »Pri pol'i«
i    »      ......»Union«
,    * .  .    »Pri zlatem jelenu«
»    ».....»Tri krone«
ter da ga oddajam na debelo iz zaloge v sodčkih po 100, 50 in 25 litrov.
Priporočam se z odličnim spoštovanjem
A. I. Pečenko,
zalagatelj za Goriško-GradišCansko j v Gorici, tek. Josipa Verdi ^6./28. H. B. -- Mor pije plzensto pivo pri »Zlatem
olenu« prispeva 25 vinarjev pri hektolitru za »Dijaško
kuhinjo«.
Novo podjetje v Solkanu.
: Kreatol
najboljše uničevalno  sredstvo  za  podgane,    domače   in   poljske    miši,    ter stično golazen. Za vsako  vrsto  živali   drugo   sredstvo. Od c. kr. kmet., ha^eriologične in rastlinstvo  obrambne postaje  na  Dunaju   potrjeno in priznano sredstvo. Dobi se skoro   po  vseh  lekarnah in mirodilnicah ali pa v kemičnem laboratoriju »KREATOL* v Pressbuigu.
Zaloga pri A. SeppeuIiofeFju v Gorici.
POZOR!
ii specialist - optik
1 Primožič Gorica
na Koran št. 13.
"5.
priporoča svojo bogato zalogo optičnih predmetov kakor: raznovrstna očala bodisi niklasta ali zlata v vseli številkah, (Bergkristal), leče
itd. vse le po zdravniških predpisih. Velika izber: barometrov, toplomerov, zdravniških toplomerov, kukal za lovce in hribo-lazce, vage za vino, žganje in razne druge tekočine, mikroskopov ter drugih predmetov spadajorih v to stroko.
Popravila se izvršujejo točno in po zmernih cenah. Gena Map konkurenčna.
Na željo se pošilja blago tudi na dom | Za mnogobrojna naročila se  toplo  priporoča
J. Primožič, optik.
Triurni*
francozke kosmetike
Lepe polncTprsi dobe dame, ako rabijo
Eifzir Lavaiier.
Zanesljivo  nfinkujoče  sredstvo 'od »A Lavalier-ja v Parim. — Rabi se samo \f—fc-j   na znnaj l stekl. K 8-—. Dobi se po ^^CTv   vseh lekarnah, drogerijah   in trgovinah z dišavami.  Proti povzetju pa v  Lavalier-Depot Felix Perker, Dunaj. I. Karlsplatz 3.
Trgovina!     Gostita!
Miha Rožič, trgovec in gostilničar v Oslavlju št. 141 priporoča si. občinstvu svojo trgovino s špecarijskim blagom. Trgovina je založena s oopol-noma svežim blagom iz najboljših virov. Istotam je dobra gostilna. Toči se pristno DPlSkO vino, črno (bordo) in belo. — Mrzla in gorica jedila.. — Gene zmerne. — Postrežba točna. —-Vabim posebno cenj. Briee in okoličane.
S spoštovanjem
Miha Rožič
Oslavlje.
i                            t
I Lekarna Cristofoletti •
•                                        -
f                       v  Gnrir.i.                       k
PBRWISO/V0c.0/
uiar e. kr. državne ž©le?nlce
GORICA
--------- Gosposka ul ea št. 26.--------
Kremarji pozor! Vsak si lahko prisluž denar brez truda, ako si nakupi fjodbenl s>v t-mv.l. Isti igra za 10 vin. ravnolako, kalmr 12 godcev. Plačuje so na obroke. Vs k, ktfor kupi avtomat, se mu istega postavi franku na dom. — Zaloga vsakovrstnih Šivalnih strojev za krojače, čevljarje in vse druge obiti. Si stemi: Ringscliiff, Singer Favorit, 'Jnnker, Ifiil itd. Cene cd 38 kron naprej.
Toplo priporočamo edino slovenske kavarno Central v Gorici, Mer je največji izbera časnikov in pristnih pijač.
Lekarna Cristofoletti
v Gorici.
• ŽELODČNE  KAPLJICE |
m                                                  9
A            z znamko sv. Antona Padovanskega.             «
MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU,
tovarna pohištva in stavbenih izdelkov.
Lasten železniški tir             --.jnutc.  ra^-,r-                  ^aSe v Soteski
Gorica drž. kol. — Solkan     "* ^^S^ž^-^Sfe1^ »-        (last verskega zafoga).
nje Wn; Trst, Via fleila Caserma št 1.
Intararban. telet: fiorica št 74, Trst St I63L - TeL: Zadruga, Used. A. B. C. Code v. Edit. Zaloge: Solkan;  Trst, Via  della caserma 4;
Reka, Via delle Pile št. 2; Spljet, ulica Sv. D.ujme, Na novoj obali. Zastopstva: Egjrpt in Levanta. Vpo8lnje okroglo 400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 600.000,
Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela.
Tehnični in fotografični zavod v Solkanu. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d.
Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki*se razgrejejo do 60°. Zadrug ibvBfee K S0.O00. - Barancijska reserva X 180.000. — Reserva za izgube K 21.000. Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge Hr jih obrestuje po 5—6%.
Zdravilna  moč teh   «
kapljic je neprekosljiva.   ^
— Te kapljice vredijo   e
redno prebavljanje,   $
Ce se jih dvakrat na dan   •
po jedno žličko popije,   f
Okrepš pokvarjeni že-  {
lodec, store, da zgine   ˇ
9      (Varstvena znamka,.   v kratkem Č3SU OmO-   A
T tica i3 životna lenost (mrtvost).  Te  J
J kapljice tudi store, da človek raji je.  a
2       Cena steklenici 60 vin.       |
Bristofoleliijra pijača iz kine  J
najboljši    pripomoček    pri   •
zdravljenju a trskinim oljem,    a
POZOR!
50.000 parov čevljev!
4 pare za samo K 0*50. Itadi zastajanja s plači! nekaterih večjih tovarn, acm pooblaScen oddati vcfj množino Čevljev pod - tovarniško ceno. Zato pro dajam 2 para elegantnih moSkih in ii paru ž«nskil Čevljev na trak, iz Črnega ali rujavega nsiijij. z zbi ti m i podplati vse 4 pare za samo K 6T>0. Čevlji si narejeni po najnovejši'modi. Velikost po številkah al na cm. Razpošilja po povzetju
H. SPINGARN, eksportaa tvnika
Krakau 138.
NeugajajoCe se zamenja, aH pa se vrne denar
S^b^no podjetje
m Ena steklenica stane 1 krono I
GORICA ULICA MATTIOL1
so priporoča si.  občinstvu in drugin korporacijam za izdelovanje  vsakovr; nih stavbenih del. Prevzema   nadzorstvo in   izdelo vanje načrtov ter statičnih računov. Za obila naročila se toplo priporočat
Znidarčič & Stepančič.
Steckenpferd-
lilijino mlečnalo milo
je najnežnejfie milo za kožo.