PRILOGA
KMETIJSTVO
KRONIKA
Skupina spet ustrahuje someščane str. 14
TV SPORED
str. 31-43
Ш

"in ■o
■T
lo
■ СЛ
"o
-r-Sr-
novi tednik
m

Cv
DVOJNI INTERVJU!
t"
—Nejc ŠmitJtnUa^lnrk
Letošnja Ema ne bo tekmovalnega značaja!
TUJA ZGODBA	Г . > V
[Elizi beth Taylor	_
Aris tokratska lepotica mehkega srca \_J
Tednik za Savinjsko regijo / št. 8/ Leto 76 / 25. februar 2021 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik
Gostinci so na prelomnici
Strogi ukrepi v času epidemije so nekatere gostince že pripeljali na rob obupa, saj vsi ne morejo poslovati tako, kot bi si želeli. Sol na rano je bila pretekli teden informacija, da gostinec lahko kljub koronskim omejitvam sklene pogodbo s podjetjem in izvaja storitve ponujanja hrane ter pijače za to podjetje, s katerim pač ustvari »varen mehurček«. Preverili smo tudi, koliko natakarjev in kuharjev se je na Celjskem znašlo na zavodu za zaposlovanje. Številke niso nizke. str. 12-13
INTERVJU
GOSPODARSTVO
KALOBJE
Ala Adamia, zdravnica prostovoljka str. 26-27
Podjetje Minis kupilo
Plečnikovo stavbo str. 4
Krpati staro ali zgraditi novo podružnico? str. 8
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Prisiljeni smo bili uporabiti vse možnosti, ki jih imamo na voljo, da lahko pridemo med ljudi, tudi takrat, ko oni ne morejo k nam. Tako je tudi podcast nova oblika, naš korak na proti k občinstvu.«
Mojca Ževart, direktorica Muzeja Velenje
»Odzvala sem se in lokalni skupnosti pomagala s šivanjem mask, ki so jih nato pošiljali po pošti gospodinjstvom v naši občini.«
Ala Adamia, zdravnica prostovoljka
»Žal vedno obstajajo tudi reje, kjer je za živali zelo slabo poskrbljeno. Rejci živali zanemarjajo, nastanjene so v zaprtih, temnih, slabo zračnih hlevih. Pogosto rejci niti ne opazijo, da je za živali slabo poskrbljeno, in se jim to zdi >normalno<.«
Ivan Amon, veterinar
»Gozd je vir življenja, v njem se dobro počutim, zelo rad delam v naravi.«
Primož Gornik, eden najbolj skrbnih lastnikov gozda
»Uvrstili smo se na zaključni turnir lige prvakov in to je največji uspeh slovenskega futsala. Z Barcelono, ki je absolutni favorit, bomo igrali v Zagrebu, kar je skoraj idealno za nas.«
Rok Mordej, kapetan Do-bovca
ČETRTEK 1	1 PETEK
\l/ 20 2	A \ \/ 21 * 2
	—O
SOBOTA I	1 NEDELJA
J? \1 12	^ \l/ 10
4	"I
o
C/3
a. <
Večina sob Dijaškega in študentskega doma Celje, kjer je v začetku šolskega leta še bilo mogoče slišati vrvež mladih, že nekaj časa sameva.
Koronavirus poslabšal položaj dijakov in študentov ■ ■V	■	■	V	I ■ ■
Učenje ni vec edini izziv mladih
Kljub nekaterim izjemam, ki jih je prineslo sproščanje ukrepov zaradi prehoda v oranžno fazo, se številni dijaki in študentje še vedno izobražujejo na daljavo, pereč je tudi njihov socialni položaj. V zadnjem obdobju se je namreč precej zmanjšala možnost opravljanja študentskega dela, v marsikateri družini se je socialni položaj poslabšal, saj se starši soočajo z izgubo dela ali delajo za krajši delovni čas. Nekateri študenti, ki stanovanja najemajo na trgu, morajo kljub temu da predmetov ne morejo poslušati v predavalnicah in da bivajo doma, plačevati najemnino. V obdobju, ko lahko gostinci hrano ponujajo le za s sabo, je precej okleščena tudi možnost koriščenja subvencionirane prehrane.
Vodja doma Aleš Brod meni, da se bodo vse posledice epidemije koronavirusa pokazale šele čez čas, a že sedaj sodelavci doma opažajo, da se je socialni položaj marsikatere družine dijakov ali študentov zelo poslabšal. »Mnogi so se znašli v stiski. Pomoči potrebnim smo skušali pomagati tako, da smo jim zagotovili računalniško opremo, ki jim je omogočila izobraževanje na daljavo.«
TINA STRMCNIK
Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter na univerzah in v samostojnih visokošolskih zavodih še vedno velja. S prehodom v oranžno fazo sproščanja ukrepov se je sicer razširil krog izjem. V srednje šole so se vrnili dijaki zaključnih letnikov srednješolskega programa in dijaki, vključeni v programe nižjega poklicnega izobraževanja, ki imajo v šolah del praktičnega pouka. Šole so vrata odprle tudi za dijake umetniških gimnazij, ki morajo opraviti določene obveznosti, da lahko nadaljujejo izobraževanje ali da ga zaključijo. Za vse omenjene izjeme je ponovno dovoljeno tudi bivanje v študentskih oz. dijaških domovih.
Za bivanje v Dijaškem in študentskem domu Celje, ki deluje pod okriljem srednje šole za gostinstvo in turizem, je bilo v šolskem letu 2020/21 sprejetih 80 študentov in več kot 150 dijakov. Ob razglasitvi drugega vala epidemije koronavirusa oktobra lani so morali mladi dom zapustiti. Tam je bivalo le nekaj študentov tujcev, ki se jim ni uspelo pravočasno varno vrniti v svojo domovino,
ter nekaj študentov, ki so imeli nujne študijske obveznosti, na primer laboratorijske vaje, izpite in podobno.
Mnogi so se znašli v stiski
Vzgojitelji, ki v domu izvajajo pedagoško delo, so bili pretekle štiri mesece ves čas v stiku s »stanovalci«, predvsem z dijaki. Spremljali so njihov šolski napredek, se z njimi pogovarjali o doživljanju karantene in bivanju doma ter jim
Vodja Dijaškega in študentskega doma Celje Aleš Brod pravi, da s sodelavci že zdaj opažajo, da se je socialni položaj marsikatere družine dijakov ali študentov zelo poslabšal.
Aleš Brod: »Mladi, ki se postopoma vračajo v dom, trenutno bivajo vsak v svoji sobi. Ko se jih bo v dom vrnilo več, to ne bo več mogoče. Septembra in oktobra, ko so prav tako veljali poostreni zdravstveni in
■ • •	1*1	•	V	I	•	• V I
higienski ukrepi, v našem domu ni prišlo do izbruha bolezni, tako da so ukrepi za preprečevanje okužb s koronavirusom očitno uspešni.«
skušali pomagati. Z mladimi so se pogovarjali po telefonu ali s pomočjo spletnih aplikacij. Po zimskih počitnicah se je v omenjeni dom vrnilo približno 10 odstotkov študentov in približno 20 odstotkov dijakov.
Ko se bodo dijaki iz socialo ogroženih družin vrnili v dijaški dom, jim bodo zaposleni skušali pomagati z vključitvijo v projekt Botrstvo, ki omogoča celotno ali delno kritje oskrbnine za bivanje v domu. Že do-
slej je takšno pomoč prejemalo približno 10 odstotkov dijakov, ki bivajo v celjskem dijaškem domu. Brod se boji, da se bo to število še povečalo. »Prav bi bilo, da bi takšnim socialno ogroženim dijakom bivanje v kraju šolanja omogočila država. Ker zanje ni poskrbljeno na sistemski ravni, na srečo obstajajo organizacije, ki mladim pomagajo s takšnimi projekti, kot je Botrstvo.« Dodal je še, da so si mnogi študenti, ki bivajo v Dijaškem in študentskem domu Celje, materialni položaj skušali izboljšati s študentskim delom, ki pa ga v času epidemije koronavirusa niso mogli opravljati v takšnem obsegu kot prej.
Na udaru tisti, ki
niso upravičeni do
domov
Študenti, ki bi v normalnih razmerah bivali v študentskih domovih, a so morali zaradi preprečevanja okužb s koronavirusom zadnje mesece ostati doma, so opravičeni plačevanja najemnine. Drugače je za tiste, ki stanovanja oz. sobe najemajo pri zasebnikih. Te mlade je epidemija močno prizadela, je pojasnil predsednik Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Klemen Peran. »Gre za študente, katerih starši imajo malo več premoženja, zaradi česar mladi niso upravičeni do bivanja v študentskem domu in do državne štipendije. Ponavadi jim nekaj denarja za bivanje dajo starši, nekaj denarja zaslužijo s pomočjo študentske napotnice. Slednje zdaj ni možno v takšni meri kot pred epidemijo, a tudi nekateri starši so se soočili s čakanjem na delo, z delom za krajši delovni čas, skratka z nižjimi prihodki.« Razen dvakratnega solidarnostnega
AKTUALNO
3
Klemen Peran: »ŠOS je vladi od začetka epidemije do danes skupno predlagala več kot 40 ukrepov, kako izboljšati socialni položaj študentov. Pri snovanju predlogov smo predstavniki organizacije izhajali iz prepričanja, da mora biti v Sloveniji študij omogočen vsem, ne glede na njihov socialni položaj. Vlada je iz celotnega nabora predlogov upoštevala le šest ali sedem ukrepov.«
dodatka v višini 150 evrov ti mladi po njegovih besedah niso dobili nobenih dodatnih ugodnosti, da bi lažje prebrodili to obdobje. Ker mladi niso imeli denarja za plačevanje svojih stroškov, je marsikdo nehal študirati in si poskusil poiskati redno zaposlitev, je povedal sogovornik.
Občutno manj študentskega dela
Ponudba študentskega dela se je v celotnem obdobju, odkar se soočamo z epidemijo koronavirusa, po oceni ŠOS na ravni celotne države zmanjšala za 20 do 30 odstotkov. V nekaterih posameznih mesecih je bilo na voljo tudi do 60 odstotkov manj študentskega dela. Nekateri študentje tako niso več mogli delati na študentsko napotnico, da bi se lahko preživljali. Solidarnostni dodatek za študente ob prvem valu epidemije je bil izplačan maja, dodatek v času drugega vala epidemije je bil izplačan januarja letos. Vsak študent je skupno prejel 300 evrov, kar je po oceni ŠOS premalo. V organizaciji opozarjajo, da se samo najemnina za sobo v prestolnici giblje med 150 in 300 evri mesečno in da solidarnostna dodatka za večino študentov nista zadoščala za plačilo stroškov. Ukrep se jim zdi problematičen tudi zato, ker ne upošteva različnih življenjskih in socialnih okoliščin ter dodeljuje vsem študentom dodatek v enaki višini. »Študenti iz najbolj premožnih družin tega denarja niso potrebovali. Bolj smiselno bi bilo dati več denarja tistim iz socialno najšibkejših družin,« je dejal Peran.
Na Ministrstvu RS za izobraževanje so na očitek, da so vsi študenti prejeli enak znesek pomoči, pojasnili, da je solidarnostni dodatek, do katerega so bili upravičeni študenti, izhajal iz statusa študenta in ne iz materialnega položaja posameznika. Dodali so, da je vlada v prvem valu epidemije
za izplačila solidarnostnega dodatka namenila malo več kot 8,4 milijonov evrov, v drugem valu epidemije mladi še prejemajo izplačila, zato končnega podatka o številu upravičencev na ministrstvu še nimajo. Do 31. januarja letos je solidarnostni dodatek prejelo 54.248 študentov, za kar je vlada namenila malo več kot 8,1 milijona evrov.
Največji upad v storitveni dejavnosti
Da je v koronakrizi obseg ponudbe študentskega dela možno upadel, opažajo tudi v podjetju Študentski, ki med drugim skrbi za posredovanje dela na Celjskem. »Zaradi vseh ukrepov, ko so bile ali so še zaprte določene trgovine, gostilne, turistične zmogljivosti, v teh panogah sploh ni bilo ponudbe študentskega dela. Študenti, ki delajo v teh panogah, so imeli veliko težav,« je povedala referentka za posredovanje študentskega dela Nataša Lorbek. Ker se je v zadnjih mesecih povečala spletna prodaja, so določena podjetja možnost opravljanja študentskega dela ponujala predvsem mladim, ki znajo urejati spletne strani ali se ukvarjajo z digitalnim marketingom. Nekaj povpraševanja po študentih je bilo tudi za delo v dostavi ali proizvodnji. A vendar je bil obseg del, ki so bila na voljo, res mnogo manjši v primerjavi s ponudbo v letih pred nastopom epidemije. Čeprav je obseg prostih del zadnje mesece manjši, zanimanje ostaja precejšnje. Po besedah sogovornice za
posamezen oglas v povprečju zabeležijo 190 ogledov, urna postavka za delo v povprečju znaša 6 evrov bruto.
Država prihranila na račun študentov?
V zadnjih mesecih je bila zaradi zaprtja gostinskih lokalov močno okrnjena tudi možnost koriščenja subvencionirane prehrane. V ŠOS ocenjujejo, da je država na račun tega, da študentom ta ugodnost ni bila na voljo, prihranila več kot milijon evrov. Omenjena organizacija je pristojno ministrstvo neuspešno pozivala, naj možnost subvencionirane prehrane omogoči tudi izven krajev, kjer so fakultete, in naj omogoči uporabo dveh subvencij hkrati. »Gostinci, ki v razpisu pred dvema letoma niso navedli, da imajo možnost dostave, med epidemijo študentom niso mogli ponuditi subvencioniranih obrokov, čeprav so se vmes prilagodili na nov način dela. Če bi bilo pristojno ministrstvo glede tega bolj prilagodljivo, bi to koristilo študentom in tudi gostincem,« je pojasnil Peran.
Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) so zaradi zaprtja gostinskih lokalov in zaradi odhoda študentov v svoje kraje bivanja, k svoji primarni družini, zaznali upad izplačanih subvencij za študentsko prehrano. Na vprašanje, kaj so storili, da bi izboljšali njihov socialni položaj, na katerega je vplivala tudi nezmožnost koriščenja subvencionirane prehrane, so odgovorili, da je njen osnovni namen omogočiti študentom vsaj en topel obrok dnevno, ko se zaradi študijskih obveznosti nahajajo izven svojega kraja bivanja. Med ukrepi za izboljšanje socialnega položaja študentov so ponovno omenili dve izplačili enkratnega dodatka v višini 150 evrov. Dodali so, da je ministrstvo z interventnimi zakoni omogočilo tudi druge dodatne socialne transferje staršem šolajočih otrok in s tem izboljšalo finančni položaj družin,
Po zimskih počitnicah so se v ponedeljek v osnovne šole v regiji vrnili tudi učenci od 3. do 9. razreda, ki so doslej pouk spremljali na daljavo. V šole so se lahko vrnili tudi dijaki zaključnih letnikov srednjih šol in dijaki nižjega poklicnega izobraževanja. V šolah so odprte delavnice za izvedbo praktičnega pouka srednješolcev. V višjih strokovnih šol in v visokošolskih zavodih so dovoljeni izpiti, seminarji in laboratorijske vaje za do največ 10 udeležencev. Za učitelje je določeno obvezno tedensko testiranje.
da svojim otrokom lažje zagotavljajo potrebna sredstva za izobraževanje. Spomnimo, da so polnoletni dijaki, vključeni v redno izobraževanje, lahko zaprosili za enkratni solidarnostni dodatek v višini 50 evrov.
Praksa, ne socialni korektiv
Kako naprej? Glede na ugotovitve raziskave Evroštudent študenti za preživetje potrebujejo približno 500 evrov mesečno. Študentom, ki jim pri plačevanju stroškov študija ne morejo pomagati starši, mora pomagati država, je prepričan Peran. Za izboljšanje socialnega položaja študentov ŠOS med drugim predlaga povišanje državnih štipendij za 75 odstotkov in možnost hkratnega prejemanja državne in Zoisove štipendije. »Zdaj mora marsikdo opraviti veliko ur dela na študentsko napotnico, da lahko študira. Študentsko delo je trenutno pravzaprav socialni korektiv, ki sploh omogoča študij. Bolj smiselno bi bilo, da bi mladi študentsko delo v prvi vrsti opravljali zato, da bi pridobivali praktične izkušnje in ob tem še zaslužili kakšen evro.«
Ko mladi zaključujejo študij, razmišljajo tudi o osamosvajanju, svojem stanovanju, družini. Kakšni so obeti za mlade, glede na to, da zdravstvenim krizam ponavadi sledijo ekonomske? Študenti se pri iskanju zaposlitev znajdejo zelo različno, je povedal Peran. Nekateri so že med študijem zelo dejavni in jim ni težko najti dela. Težave pri zaposlovanju pričakuje za tiste mlade, ki so se želeli zaposliti v panogah, ki so trenutno zaprte in so tudi množično odpuščale vse, ki so delali na študentsko napotnico. Omenjene razmere pri mladih zbujajo negotovost, zaradi česar imajo nekateri tudi psihične težave. Ob tem bi bilo treba po besedah predsednika ŠOS razmisliti, ali vlada dela dovolj na področju spodbujanja prvih zaposlitev in stanovanjske politike. Cene stanovanj so po njegovih besedah trenutno še višje kot v zadnji gospodarski krizi leta 2008. »Država bi lahko mladim jamčila za posojilo, da bi si lahko kupili prvo stanovanje. Smiselno bi bilo tudi, da bi v večji meri nudila pomoč gospodarstvenikom, ki bi zaposlovali mlade.«
Foto: arhiv NT (SHERPA, Andraž Purg - GrupA)
brez alkohola-
MOJA POTEZA
V znamenje solidarnosti z vsemi, ki trpijo
zaradi alkohola.
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
«55
www.reporter.si
JANEZ POKLUKAR - Ministra v krempljih epidemije čaka gora problemov v zdravstvu
MATEJ MAKAROViČ - V intervjuju raztrgal delovanje opozicije
SAMOMOR DESUSA - Poslanci sabotirali Karla Erjavca
UNIvERzA v Ljubljani - Razkrivamo umazano ozadje volitev novega rektorja
novi tedniki radio celie
Cenjene stranke obveščamo, da
MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE
za Radio Celje in Novi tednik
sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje.
POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI
na naslov oglasi@nt-rc.si
ali jih sporočate po
TELEFONU 03 4225 144.
Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje
4
GOSPODARSTVO
Deželna banka Slovenije eno najbolj znamenitih celjskih stavb prodala podjetju Minis
Od žičnatih ograj do Plečnikove stavbe
Novi lastnik znamenite zgradbe na stičišču Vodnikove in Stanetove ulice v središču Celja je podjetje Minis iz Velike Pirešice. Ne Deželna banka Slovenije, ki je stavbo prodala, ne direktor in lastnik Minisa Bojan Plohl ne želita razkriti, koliko je znašala kupnina. Po nekaterih informacijah naj bi bila prodajna cena 3,6 milijona evrov. Bojan Plohl zagotavlja, da ne gre samo za začasno lastništvo in da ima s stavbo, za katero je v prejšnjem stoletju po navodilih arhitekta Jožeta Plečnika načrte izdelal eden njegovih učencev, zato ji v Celju pravijo kar Plečnikova, dolgoročne načrte.
JANJA INTIHAR
Stavbo v Vodnikovi ulici v Celju, ki so jo po načrtih učenca znamenitega arhitekta Jožeta Plečnika zgradili v letih 1928/29, je Deželna banka Slovenije, ki je nepremičnino po dolgem denacionalizacijskem postopku dobila nazaj leta 2013, prodala podjetju Minis.
V Plečnikovi stavbi je imela zelo dolgo svoje poslovne prostore Banka Celje, v njej je že ves čas tudi Mestni kino Metropol s kavarno. Po dolgem denacionalizacijskem postopku je hišo leta 2013 dobila nazaj Deželna banka Slovenije (DBS). Celjska banka jo je po tem imela v najemu in zanjo plačevala visoko najemnino, po združitvi z Abanko jo je spomladi 2016 zapustila. Od
takrat je stavba »hiša strahov«, saj sta v njej delovala le še kino in kavarna. Kot je povedal Peter Vrisk, ki je bil do lani predsednik nadzornega sveta DBS, je imel več rešitev, kako zgradbo v Celju oživiti. Banki je med drugim predlagal, naj jo proda ministrstvu za notranje zadeve, ki naj vanjo naseli svoje inšpekcijske službe, ali pa naj se v prostore v Vodnikovi ulici preselil kar sama, a iz vsega tega ni bilo nič. Pred nekaj meseci je DBS stavbo prodala podjetju Minis, kar je vsekakor svojevrstno presenečenje.
Dobri posli z državo
Minis, ki ima sedež v Veliki Pirešici, je širši javnosti postal znan jeseni 2015, ko je dobil velik posel za dobavo rezalne žice in panelne ograje ter njuno nameščanje na meji s Hrvaško. V letih 2015, 2016
in deloma še 2017 je na ta račun od države dobil malo več kot 9 milijonov evrov. Pred tem je podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 2012 in je registrirano za proizvodnjo kovinskih konstrukcij in njihovih delov, ustvarilo manj kot milijon evrov prihodkov, po uspešnem poslu z državo pa je njegov promet spet padel na malo več kot milijon evrov. Kmalu po dobavi rezalnih žic za južno mejo se je izkazalo, da je Minis posle dobil z lažno izjavo, da ima poravnane vse obveznosti, čeprav je imel za 3.000 evrov neplačanih davkov in prispevkov. Zaradi te kršitve je podjetje poleg denarne kazni doletela še sodna prepoved sodelovanja pri javnih naročilih, ki velja do aprila 2024.
Mestni kino
Metropol bodo
temeljito obnovili
Direktor in lastnik Minisa Bojan Plohl je v začetku leta 2018 napovedal, da se bo podjetje začelo ukvarjati tudi z nepremičninami. Koliko poslov in katere je do zdaj opravilo na tem področju, ni znano, je pa Plohl povedal, da je nakup stavbe v Vodnikovi ulici v Celju vsekakor del poslovne strategije družbe. »S stavbo imamo dolgoročne načrte. S sanacijo starih stavb, ki so pod spomeniškim varstvom, že imamo izkušnje in jih bomo s pridom uporabili pri obnovi tako pomembnega kulturnega spomenika, kot je stavba, povezana z velikim arhitektom Plečnikom,« zagotavlja Bojan Plohl. Ob tem dodaja, da bo podjetje pri odločanju o novih vsebinah zgradbe spoštovalo zgodovino Mestnega kina Metropol kot enega od zaščitnih znakov hiše v Vodnikovi ulici in tudi celotnega mesta Celje. »Kino nameravamo v celoti obnoviti, urediti prezračevanje in ogrevanje ter s tem privabiti čim več obiskovalcev,« napoveduje Plohl.
Foto: arhiv NT (SHERPA)
MOC za pomoč gospodarstvu namenila 275 tisoč evrov
Mestna občina Celje (MOC) bo tudi letos pomagala podjetjem, ki jih je in jih še bo prizadela epidemija. »Zavedamo se, da tisti, katerih dejavnosti so bile zaradi ukrepov za zajezitev novega koronavirusa delno ali v celoti ustavljene, potrebujejo čim prejšnjo pomoč, zato bomo sredstva za pospeševanje in podporo gospodarske dejavnosti v občini podelili že spomladi,« so sporočili iz celjske občine. V občinskem proračunu je v ta namen rezerviranih 275 tisoč evrov.
V uradnem listu in na spletni strani MOC je tako danes že objavljen javni razpis za dodeljevanje pomoči gospodarstvu zaradi izpada poslovanja ob posledicah covida-19. Upravičenci se morajo prijaviti najkasneje do 12. marca letos.
Namen ukrepa je pomoč gospodarskim subjektom v obliki delne
povrnitve že plačanega nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč za leto 2020.
Razpis določa, da je prijavitelju mogoče podeliti finančno spodbudo v višini odstotka odmerjenega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) za leto 2020, ki ustreza odstotku upada prometa
v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019, pri čemer lahko upravičenec prejme največ 20 odstotkov plačanega NUSZ. V primeru, da bo skupni znesek spodbud upravičencev višji od razpoložljivih sredstev, bo MOC višino spodbude sorazmerno znižala.
RG
Gorenje zaprlo bistriški obrat
Podjetje Hisense Gorenje je zaprlo obrat v Bistrici ob Sotli, kjer je sodelovalo s proizvajalcem igralni-ških aparatov. Slednji je omenjeno družbo v kitajski lasti obvestil, da z njo ne bo več sodeloval.
V bistriškem obratu je bilo zaposlenih 29 delavcev. Slednji so se lahko odločili za delovno mesto v Gorenjevem obratu v Rogatcu,
kjer je 180 zaposlenih. Tisti, ki so želeli oditi, so v skladu z zakonodajo prejeli odpravnino.
Iz službe za korporativno komuniciranje so sporočili, da so priprave na zaprtje obrata v Bistrici ob Sotli začeli konec lanskega leta. S poslovnim partnerjem so sodelovanje zaključili uspešno. Odkupil je celotno zalogo materiala ter ne-
dokončanih in končanih izdelkov. Proizvajalec igralniških aparatov je odpeljal tudi vsa orodja in opremo, ki je bila v njegovi lasti. Zaprt obrat bo skupina Hisense Europe, ki se želi osredotočiti le na svojo temeljno dejavnost - na proizvodnjo gospodinjskih in TV-aparatov - imela za rezervo, pripravljena ga je tudi prodati.	TS
Končan stečaj celjskega Gradisa
Po desetih letih in desetih mesecih se je končal stečajni postopek celjskega gradbenega podjetja Gradis, zaradi katerega je marca 2010 službo izgubilo malo več kot 140 delavcev. Gradis je za sabo pustil za približno 62 milijonov evrov dolgov, a so bile terjatve upnikov poplačane v zelo skromnem obsegu. Povprečen delež poplačila je bil namreč nižji od štirih odstotkov.
Stečajnemu upravitelju Zlatko Hohnjecu je za prodano premoženje uspelo iztržiti le 5,8 milijona evrov, saj za nakup Gradisovih nepremičnin več let ni mogel najti kupcev, zato je moral cene zanje nenehno zniževati. Poslovno--skladiščno stavbo v Bukovžlaku je na primer prodajal več kot štiri leta. Na prvi dražbi, ki je bila leta 2011, je bila izklicna cena za skoraj dva hektarja veliko zemljišče, na katerem so približno tisoč kvadratnih metrov velika upravna stavba, skladišče, dve delavnici in betonarna, 5 milijonov evrov. Ko je kompleks leta 2015 končno prodal, je zanj dobil le 1,1 milijona evrov.
Poleg poslovno-skladiščne stavbe v Bukovžlaku je večje premoženje Gradisa predstavljal le še samski dom na Hudinji. Ločitveni upniki so v stečaju dobili poplačanih malo manj kot 9 odstotkov svojih terjatev, prednostni upniki, med katerimi so bili tudi delavci, 28 odstotkov, ostali upniki niso dobili ničesar.
Kot je v svojem zadnjem poročilu sodišču zapisal stečajni upravitelj, je bil stečaj Gradisa dokaj zapleten in je tudi zato trajal tako dolgo. Med drugim je bilo treba nadaljevati in končati številne gradbene projekte po Sloveniji, vloženih je bilo mnogo izpodbojnih tožb in izločitvenih zahtevkov, Gradis v stečaju je bil vključen tudi v kazenske postopke zoper svojo nekdanjo upravo.
Na zaključek stečaja čakata še dve nekoč veliki in pomembni gradbeni podjetji v regiji - velenjski Vegrad, ki je propadel istega leta kot Gradis, in CM Celje, ki je šel v stečaj dve leti kasneje. Kdaj naj bi se končal stečaj Vegrada, še ni znano, stečaj celjskega gradbinca naj bi se po predvidevanjih upraviteljice končal prihodnje leto.	JI
GOSPODARSTVO
5
Se propadajočemu stanovanjskemu bloku v Vojniku obetajo boljši časi?
Za 43 stanovanj največ 1,9 milijona evrov
Potem ko je vlada sredi februarja odpravila ukrep o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga ter storitev neposrednim potrošnikom, je Družba za upravljanje terjatev bank spet začela prodajati stanovanja, ki jih ima v različnih krajih po Sloveniji. Na seznamu je tudi večstanovanjska zgradba v Vojniku, za katero je slaba banka izbrala tako imenovan nizozemski način dražbe, pri katerem dražitelji izklicne cene ne zvišujejo, ampak jo znižujejo. Dražba, ki bo na spletu, bo 22. marca.
JANJA INTIHAR
Stanovanjski blok v Vojniku je do leta 2009 gradila gorenjska družba Finstar, ki je v času finančne krize propadla, nepremičnino je prevzela Družba za upravljanje terjatev bank. Stavba je že ves čas prazna in nekoliko propadla, zato potrebuje prenovo. V njej je 43 stanovanjskih enot, ki merijo od 34 do 98 kvadratnih metrov, sicer pa ima celotna zgradba v kleti, pritličju in treh nadstropjih malo manj kot 2.500 kvadratnih metrov uporabnih površin, približno toliko ji pripada tudi zemljišča. Cena, s katero bo DUTB začela dražbo, znaša 1,9 milijona evrov, kar je približno 200 tisočakov več, kot je še lani pričakovala za to nepremičnino.
V slabi banki pravijo, da vojniški blok poskušajo prodati že več let s pomočjo oglaševalskih akcij in različnih načinov prodaje, zato so se zdaj odločili za drugačen pristop oziroma drugačen način dražbe. Kot pojasnjujejo, nizozemska e-dražba deluje tako, da sistem začetno ceno znižuje v določenih časovnih razmikih, vendar največ do končne najnižje cene, ki jo določi prodajalec. Najnižja cena, pri kateri se dražba
ustavi, dražiteljem ni razkrita, dražbe pa je konec, ko prvi dražitelj potrdi trenutno ceno, ki jo je pripravljen plačati. Če tudi takšen način prodaje ne bo uspel, v slabi banki pravijo, da bodo najverjetneje s svojim denarjem opravili sanacijo stanovanjskega bloka in ga tudi dokončali, nato se bodo ponovno lotili prodaje.
Še vedno
dolg seznam
nepremičnin
DUTB ima v Savinjski regiji še za približno devet milijonov evrov nepremičnin, večino je prevzela v stečajih podjetij, v izvršilnih postopkih ali jih je kupila na dražbah. Seznam neprodanih stavb in zemljišč se v zadnjih letih ni bistveno skrajšal. Najdražji nepremičnini, za kateri že nekaj časa išče lastnika, sta poslovna stavba Ere in poslovno-trgovsko središče Nova v Velenju. Cena za vsako zgradbo je brez prištetega davka malo manj kot dva milijona evrov.
Poleg več zemljišč v Velenju, Laškem, Preboldu, Tr-novljah in na Vranskem je na prodajnem seznamu slabe banke še nekaj hiš in stanovanj v Žalcu, Celju in Bistrici
ob Sotli ter večja industrijska stavba v Rogaški Slatini. Predlani je DUTB V Savinjski regiji uspelo prodati za 1,2 milijona evrov nepremičnin. Nove lastnike je našla za pet stanovanjskih enot v naselju vrstnih hiš v Taboru ter večje stavbno zemljišče za stanovanjsko gradnjo v neposredni bližini Celjskega sejma, ki naj bi ga kupilo žalsko podjetje Draganovič. Prodati ji je uspelo tudi enega od poslovnih prostorov v Celju in industrijsko halo v Radečah.
DUTB cen ne
spreminja
Slaba banka se že več let neuspešno trudi tudi s prodajo treh zgradb, ki nekoliko izstopajo na njenem seznamu. To so vila Marija v Slovenskih Konjicah, vila Savinja v Celju in aparthotel Natura v Lačji vasi pri Nazarjah. Čeprav kupcev zanje ne more najti, cene še naprej ostajajo nespremenjene. Najdražja je celjska vila, ki stoji ob kapucinskem samostanu nad Savinjo. DUTB pričakuje, da bo zanjo dobila 970 tisoč evrov, brez vštetega davka. Vilo Marija, ki je bila v lasti Franca Riemerja, slaba banka prodaja za 850 tisoč evrov. Tako kot vilo Savinja je tudi konjiško vilo kupila na dražbi. Aparthotel v Zgornji Savinjski dolini je prevzela v stečaju žalskega podjetja Caf-fe Tropic, ker se kot največja upnica ni strinjala, da bi ga stečajna upraviteljica prodala za le 200 tisoč evrov. Že štiri leta išče kupca, ki bi bil zanj pripravljen plačati 600 tisoč evrov.
Foto: arhiv NT (Andraž Purg - GrupA)
koliko bi prihranili z lastno sončno elektrarno.
Družba za upravljanje terjatev bank bo prihodnji mesec na dražbi prodajala večstanovanjski blok v Vojniku. Zgrajen je bil leta 2009 in nujno potrebuje prenovo. Začetna cena, ki se bo na dražbi zniževala, bo 1,9 milijona evrov.
Brezplačno in hitro s spletno aplikacijo ECE Sonce.
Na ece.si lahko s spletno aplikacijo ECE Sonce z nekaj kliki pridobite izčrpno poročilo s celostnim vpogledom v energetske potrebe svojega objekta in konkretno rešitvijo za sončno elektrarno ter ogrevalni sistem. Odgovorimo vam na vprašanja o potrebni moči elektrarne, predvideni letni proizvodnji, denarnih prihrankih, višini naložbe in njeni dobi vračanja ter višini subvencije Eko sklada.
Brezplačni informativni izračun za lastno sočno elektrarno je lahko vvašem e-nabiralniku že danes.
Dodatne informacije in pogoji za pridobitev informativnega izračuna so dosegljivi na www.ece.si.
Z energetskimi rešitvami soustvarjamo čistejšo prihodnost!
r
EKO SKLAD
SLOVENSKI OKOLJSKI JAVNI SKLAD
6
IZ NAŠIH KRAJEV
Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje, pred Eurom U21
»Verjamem v odlično organizacijo, pogrešali bomo navijače«
Evropsko nogometno prvenstvo za reprezentance do 21 let (Euro U21), ki bo letos v Sloveniji in na Madžarskem in na katerem bo tudi Celje gostitelj ene od kvalifikacijskih skupin, se nezadržno približuje. Gre brez dvoma za največji letošnji športni dogodek v knežjem mestu in za enega največjih v naši državi. Za Celje bo dogodek priložnost in izziv, da se ponovno izkaže kot odličen organizator, kar je že dokazalo v preteklosti z izvedbo številnih vrhunskih športnih tekmovanj.
ROBERT GORJANC
O pomenu tega prvenstva za Celje, o pripravah nanj, o tem, kaj bo prineslo knežjemu mestu, o njegovih pričakovanjih z vidika organizacije dogodka in o tekmovalnih dosežkih naše reprezentance smo se pogovarjali z Bojanom Šrotom, županom Mestne občine Celje.
Kakšen je vaš vtis - ali Celje že živi s prvenstvom? Po mestu vidimo številne panoje, vedno več je objav v medijih, nenazadnje vozi tudi Celebus v podobi prvenstva, veliko promocijskih dogodkov je še napovedanih ...
Celje diha s tem velikim športnim dogodkom, kolikor je v teh razmerah seveda mogoče. Z različnimi orodji obveščamo prebivalce mesta, kaj se bo dogajalo konec marca, pri čemer nam je vsem žal, da bo prvenstvo minilo brez gledalcev. Zagotovo bi potem dogodek še pridobil na privlačnosti, medijski pozornosti ... V Celju se dobro pripravljamo na ta dogodek kot eno od mest prirediteljev. Načrtujemo tudi nekatere akcije, ki bodo pustile trajen spomin na ta dogodek, kot je na primer zasaditev dreves, ki so značilna za države, ki bodo igrale v Celju. Morebiti se bo zgodil še kakšen čudež in bo marca mogoče vsaj manjšemu številu gledalcev zagotoviti ogled tekem.
Celje je gostilo že veliko vrhunskih športnih dogodkov in se je praviloma vedno izkazalo z dobro organizacijo. Najbrž lahko pričakujemo, da tokrat ne bo nič drugače, mar ne?
Zagotovo ne. Slovenci smo gostoljuben narod, imamo veliko izkušenj z organizacijo športnih
h
UNDER21
CHAMPIONSHIP HUNGARY-SLOVENIA 2021
Celje
PONOSNI GOSTITELJ 24.-31. 3. 2021
in tudi drugih prireditev. Nenazadnje bomo prihodnje leto v Celju gostili gasilsko olimpijado, ki bo zelo velik dogodek glede števila udeležencev. Organizatorji prvenstva so izkušeni in verjamem, da so osredotočeni na vsako podrobnost. To je tisto, kar naredi razliko med dobro in odlično pripravljenim dogodkom, in verjamem, da se bodo gostje pri nas dobro počutili, igrišče bo vrhunsko pripravljeno, a žal bomo vsi pogrešali navijače.
Kakšen pomen pripisujete finalnemu turnirju Euro U21 let, kako zahtevna je organizacija takšnega dogodka, tudi z vidika aktualnih razmer?
Ob sprejemanju odločitve o organizaciji tega prvenstvu seveda nihče ni mogel predvideti, da ga bo treba izvesti v povsem drugačnih okoliščinah. Z vidika medijske pozornosti gre zagotovo za enega najbolj odmevnih športnih dogodkov v tem letu v naši državi. Sam sicer nisem neposredno vpet v pripravo prvenstva, tako da težko rečem, kakšne izzive to prinaša za organizatorje. Nekaj prilagoditev je treba še izvesti na prizorišču tekem, na štadionu Z'dežele, gre za manjše izboljšave, ki bodo pomenile tudi izboljšave za igranje tekem domačega kluba v naslednjih mesecih in letih. Sicer pa gredo stvari po načrtih, tako da bo do prvenstva vse pripravljeno.
Pri organizaciji prvenstva bodo najbrž prav prišle izkušnje iz obdobja prvih let prejšnjega desetletja, ko je Celje na novem štadionu na Hudinji, takrat najsodobnejšem v državi,
gostilo tekme državne reprezentance v kvalifikacijah za svetovno in evropsko prvenstvo.
Zagotovo. Verjetno se še marsikdo spominja živahnosti v mestu, ko so v Celju gostovale reprezentance Škotske, Italije, Nemčije, Češke ... Nogometni navijači vedno prinesejo drugačen utrip v mesto, četudi le za dan ali dva. Izkušnje z organizacije prejšnjih tekem A-reprezentance bodo zagotovo dobrodošle in koristne. Še v največji meri pri pripravi štadiona za tri tekme, ki bodo v Celju.
Če se vrneva k promocijskim učinkom tega dogodka za Celje. Zagotovo ne bodo takšni, kot bi lahko bili, če bi bile razmere normalne. Kakšne promocijske in druge učinke pričakujete od organizacije prvenstva v Celju?
Takšen dogodek mesto postavi na športni zemljevid Evrope. Tisti, ki spremljajo nogomet, vedo, da imajo takšne štadione, kot je v Celju, le večja in urejena mesta v Evropi. Upamo, da bomo vsaj pri navijačih reprezentanc, ki bodo v Celju igrale, to so Češka, Italija in Španija, vzbudili zanimanje, da bodo v prihodnosti mogoče naše mesto obiskali tudi zaradi tega dogodka, da si bodo ogledali, kje je igrala njihova reprezentanca.
Kaj pa drugi učinki, na primer promocija nogometa med mladimi, lahko prvenstvo kaj prispeva na tem področju?
Vsaka velika prireditev spodbudi mlade, da se začnejo ukvarjati s športom. Tako je bilo na primer z evropskim prvenstvom v rokometu leta 2004 ali z zlato medaljo naše reprezentance na evropskem prvenstvu v košarki. Na ta način dobijo svoje idole in želijo tudi sami nekoč sodelovati na takšnem tekmovanju. S tega vidika je vsako tako veliko tekmovanje zelo pozitivno.
Kako je s finančnim vidikom organizacije tega prvenstva? Ali je Celje kot organizator dobilo kakšna sredstva Evropske nogometne zveze (UEFA) in Nogometne zveze Slovenije (NZS)? Ali je tudi mesto moralo vložiti kaj denarja za organizacijo tega dogodka?
~ +

#AGEM£AN5NOTHJNG »U2IEÜRO
LETA SO SAMO ŠTEVILKA
Prvenstvo so številna doživetja.
»Vsekakor je glede na zgodovino našega štadiona in razloge, zakaj je bil zgrajen takšen, kot je, pri NZS en moralni dolg za to, da tudi A-reprezentanca odigra kakšno tekmo v Celju.«
»Če bi bil omogočen ogled tekem gledalcem, bi sicer večina stroškov prešla na področje varnosti, se pravi ureditev vhodov za gledalce, varnostne kamere in vsega ostalega. Ker predvidoma ne bo gledalcev, zdaj tega ne bo treba urediti.«
Nekaj malega bomo vložili tudi sami, predvsem v promocijo in ureditev štadiona, prenovili bomo na primer tudi sodniške garderobe, nekaj izboljšav bo v VIP-prostoru. Zahvala gre seveda tudi NZS, ki s svojimi in s sredstvi UEFE pomaga pri pokrivanju teh stroškov. S finančnega vidika to za mesto ni velik zalogaj, glede na to, da bodo omenjene pridobitve ostale v Celju. Lahko bi rekel, da gre za zmagovalno kombinacijo za vse stranke v tem projektu.
Omenili ste prenovo štadiona, ki bo prilagojen za organizacijo tega dogodka. Ali lahko to prvenstvo spodbudi tudi k razmišljanju o večjem posegu na štadionu Z'dežele, o te-meljitejši prenovi, da je morda po 17 letih od odprtja napočil čas za to? Ali menite, da to ni potrebno?
V naših načrtih ni predvidenih večjih posegov na štadionu, menimo, da zadošča za potrebe domačega kluba. V luči prvenstva smo sicer razmišljali, da bi zamenjali travnato površino z integrirano travnato površino, ki je bolj vzdržljiva in omogoča več treningov in tekem. Sicer pa si v klubu želimo, da bi štadion v okviru sistema licenciranja dosegel standard UEFA, ki bi omogočil igranje najzahtevnejših evropskih tekem. Za dosego tega cilja bi bilo treba vložiti nekaj sredstev. V mestu najbolj intenzivno razmišljamo o posodobitvi atletskega štadiona, kjer je treba obnoviti atletsko stezo, streho na tribuni in še kaj.
Ali bi organizacija evropskega prvenstva za mlade v Celju lahko bila odskočna deska, da bi v knežjem mestu na uradni tekmi, na primer v Ligi narodov ali v kvalifikacijah za svetovno in evropsko prvenstvo, spet nastopila tudi A-reprezentanca, vsaj proti kakšnemu manj zvenečemu nasprotniku?
Predsednik NZS mi je obljubil, da se bodo v zvezi potrudili, da bo A-reprezentanca odigrala kakšno tekmo tudi na našem stadionu. Mislim, da je to dobro tudi za promocijo nogometa v Sloveniji. Verjamem, da bo reprezentanca tudi v Celju imela dobre pogoje za igro in podporo navijačev.
Na prvenstvo v Celje bodo prišli tudi vod-B in visoki predstavniki UEFE na čelu z našim predsednikom Aleksandrom Čeferinom, s katerim ste se pred časom sešli na sedežu UEFE v Nyonu. Boste obisk visokih gostov izkoristili za srečanja in pogovore o različnih nogometnih temah?
Glede na trenutno situacijo zaenkrat ničesar ne načrtujemo na tem področju. Bo pa ob ogledu tekem, ki bo zelo omejen za predstavnike reprezentanc in posebne goste in ob posebnem režimu, kakršen zdaj velja v Evropi za igranje nogometa, verjetno priložnost za kakšen neformalen pogovor. Tega se veselim in bom poskušal izkoristiti, kolikor bo takrat glede na razmere to mogoče.
Kakšna so vaša pričakovanja v zvezi z našo reprezentanco s tekmovalnega vidika, kaj lahko doseže na tem prvenstvu?
Težko o tem sodim, ker sem vendarle nogometni laik, a verjamem, da se bo reprezentanca borila po najboljših močeh. Imamo dober nogometni rod. Mislim, da je na splošno v športu tako, da so navijači zelo realistični in da ne pričakujejo nemogočega, zato pa si želijo pogumno borbo, trud vseh igralcev in da že na začetku tekme ne vržejo puško v koruzo. Potem tudi ni zamere, če rezultat ni takšen, kot si nekdo, ki navija za neko moštvo, želi.
Najbrž bo za Celje še neka pika na i, če bo za reprezentanco nastopil še kakšen nogometaš domačega kluba, med kandidati je nekaj igralcev?
Verjamem, da bo v reprezentanci zaigral tudi kakšen nogometaš iz našega kluba in da bodo ti izbranci prispevali svoj delež tistega, kar selektor od njih pričakuje.	Foto: SHERPA
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Stavba, v kateri bo velenjska občina ob podpori številnih zavodov, organizacij in gospodarstva ter evropskega denarja uredila Center prihodnosti, nosi letnico 1927. Kot je povedal eden od glavnih snovalcev projekta Erik Kapfer, vsebin niso pripravljali z namenom, da bi jih uvrstili prav v ta prostor. Ko se je pokazala priložnost za to, so uvideli, da gre za idealno sožitje. Gre namreč za stavbo Stare elektrarne, kjer so nekoč proizvajali električno energijo, ki je in bo zagotovo tudi v prihodnje ostala sinonim za to dolino.
VELENJE - Center prihodnosti - dežnik za podporno okolje stebrom pravičnega prehoda
Stara elektrarna kot generator priložnosti
Šaleško dolino čaka v prihodnjih letih pomembno prestrukturiranje. Po predčasnem zaprtju premogovnika bodo številna delovna mesta na prepihu. Občina že snuje ustanovitev industrijskega inkubatorja in v neposredni bližini še gradnjo stanovanjske soseske za mlade družine. V prostorih nekdanje Stare elektrarne pa želi vzpostaviti Center prihodnosti. Slednjega sta zasnovala avtorja edinstvenega uspešnega Vzorčnega mesta Erik Kapfer in Miha Cojhter. Tokrat sta k sodelovanju povabila več kot sto strokovnjakov in več kot 50 podjetij in organizacij različnih profilov. V podporo smelemu projektu je občina januarja že ustanovila tudi družbo Interaktivni digitalni center Eon, ki bo povezovalni člen vseh stebrov v Centru prihodnosti.
LEA KOMERICKI KOTNIK
»Center prihodnosti je eden najbolj obetavnih projektov, ki ima, čeprav še ni bil potrjen, velik potencial in veliko možnosti, da bo izbran za pridobitev nepovratnih sredstev iz sklada za pravični prehod,« je prepričan župan Mestne občine Velenje Peter Dermol. V okviru projekta je predvidena obnova objekta Stare elektrarne, ki zaradi dotrajanosti že dlje časa kazi videz mesta. Ta kulturni spomenik - nekoč generator električne energije - naj bi postal generator odlično usposobljenih kadrov in prodornih inovacij na področju gospodarstva in varovanja okolja. Na mestu Stare elek-
trarne naj bi nastal industrij-sko-izobraževalni park.
Ekosistem, ki bo uporabljal nove tehnologije
Center prihodnosti je zamišljen kot inovacijski ekosistem, ki bo deloval kot podporno in vključujoče okolje, znotraj katerega se bodo povezovali gospodarski subjekti, univerze, znanstvenoraziskovalne organizacije, inštituti in druge javne ter zasebne organizacije. Namen Centra prihodnosti je sodelovanje pri prestrukturiranju sedanjih in ustvarjanju novih delovnih mest v procesu zapiranja Premogovnika Velenje.
Ideja in koncept Centra prihodnosti je bila razvita v Vzorčnem mestu Velenje, ki je razvojno-raziskovalni oddelek Ljudske univerze Velenje. Kot sta povedala glavna snovalca projekta Erik Kapfer in Miha Cojhter, sta pri dosedanjem razvoju projekta k sodelovanju pritegnila že več kot sto strokovnjakov iz gospodarskega, javnega in nevladnega sektorja. Koncept so snovali približno leto dni. Do leta 2023 naj bi po besedah Kapferja najprej prenovili dotrajano stavbo elektrarne, leto kasneje naj bi v prostorih zaživel tudi Center prihodnosti. To ne pomeni, da v vmesnem času ne bo deloval.
Ključno bo
povezovanje
Center prihodnosti z uporabo novih tehnologij naslavlja vsa področja in izzive pravičnega prehoda. Kot razlagajo v velenjski občini, gre za okolje, ki spodbuja in povezuje sodelovanje za pravilno kroženje znanja za izvajanje inovacij skih programov na področjih gospodarstva, akademske in raziskovalne sfere, javnega sektorja in širše družbe. Skupine znotraj ekosistema izvajajo strukturi-rane programe, ki bodo za vsak del inovacijskega ekosistema temeljili na ključnih področjih in zasledovali cilje trajnostnega razvoja ter delovali povezovalno in komplementarno.
Center je zasnovan tako, da ima vlogo dežnika, ki nudi podporno in razvojno okolje vsem trem stebrom pravičnega prehoda, to pa so visoko motivirani in odlično izobraženi človeški viri, raznoliko in odporno poslovno okolje ter kakovostno bivalno in naravno okolje. Na ta način aktivno prispeva k doseganju osrednjega cilja strategije razvoja Slovenije 2030 - kakovostno življenje za vse.
Foto: arhiv NT
Občutna podražitev vrtca
VRANSKO - Svetniki so na zadnji občinski seji kar nekaj časa razpravljali o novih cenah programov Vrtca Vransko. Cene so se zvišale zaradi stroškov dela, ki predstavljajo največji delež cene programov.
Cena programa za prvo starostno obdobje (1 do 3 let) se je zvišala za približno 14 odstotkov oziroma približno 70 evrov, kar pomeni, da nova mesečna ekonomska cena znaša približno 503 evre. Za programe drugega starostnega obdobja (3 do 6 let) se je ekonomska cena zvišala za osem odstotkov oziroma približno 30 evrov in bo po novem znašala 445 evrov. Družina, ki sodi v peti dohodkovni razred, bo tako morala za varstvo otroka v prvem starostnem obdobju odšteti mesečno več kot 20 evrov več.	ŠO
Šole pridno zbirajo star papir
CELJE - Epidemija je povzročila veliko sprememb v navadah ljudi. Glede na to, da so bile šole zaprte večino šolskega leta, bi pričakovali, da bo to vplivalo tudi na količine zbranega šolskega papirja. A v družbi Simbio z veseljem ugotavljajo, da letošnje količine šolskega papirja v primerjavi z enakim obdobjem v minulih letih nič kaj ne izstopajo.
Do 1. februarja 2021 je bilo tako zbranega 349 ton odpadnega šolskega papirja, lani v enakem obdobju sicer 30 ton več, a v primerjavi s prejšnjimi šolskimi leti približno enako ali celo več.
V	sklopu akcije zbiranja šolskega papirja šole zbirajo zvezke, knjige, časopise, revije, reklame in pisarniški papir (brez plastičnih map in kartonskih škatel). Če starši sami pripeljejo papir v zbirni center Bukovžlak, lahko to storijo vsak delovni dan med 14. in 20. uro ali ob sobotah med 6. in 14. uro. Na vhodu v center povedo ime šole, razred in ime otroka, nato odložijo papir, pri izstopu pa prejmejo tehtalni list.
V	letošnjem šolskem letu v akciji sodeluje 23 osnovnih in 9 podružničnih šol. Akcija zbiranja šolskega papirja je v prvi vrsti namenjena ekološkemu
osveščanju mladih, da je papir izjemno dragocena surovina, ki jo je možno reciklirati, zaradi česar se zmanjšuje onesnaženost. Zato tudi družba Simbio odkupuje papir od šol po ceni, ki je pogosto nad tržno ceno. Šole ob skrbi za ohranjanje dreves ter spodbujanje delovnih in okoljskih navad pri mladih dodatno motivirajo tudi finančna sredstva, ki jih s sodelovanje v akciji pridobijo za šolske sklade, ekskurzije, doplačilo malic, izlete ... Tiste šole, ki se po količini papirja na učenca uvrstijo na prva tri mesta, dobijo še dodatne nagrade. Akcija traja do 31. maja 2021.
»Zelo smo veseli, da v tem izrazito koronskem letu akcija ni zamrla. Zato se na tem mestu zahvaljujem vsem hišnikom, ki tehtajo papir, mentorjem, ki z objavami o zbranih količinah spodbujajo zdravo tekmovalnost med razredi, ter seveda staršem, ki neumorno vozijo papir v zbirni center, za njihov dragocen doprinos k uspešnosti akcije,« je povedal mag. Marko Zidanšek, direktor družbe Simbio.
Trenutni vrstni red med osnovnimi šolami je: 1. mesto OŠ Hudinja (148 kg/učenca),
2.	mesto Oš Dobrna (57,6) in
3.	mesto OŠ Ljubečna (54,55). Med podružničnimi osnovnimi šolami (POŠ) je vrstni red: 1. mesto Trje (204,2 kg/učenca), 2. mesto Socka (112,3) in 3. mesto Trnava (106,5).
ROBERT GORJANC
Za celostno oskrbo umirajočih
MOZIRJE - Konec januarja so v Mozirju uradno ustanovili nov območni odbor Slovenskega društva Hospic.
Območni odbor Zgornja Savinjska dolina je že dvanajsti odbor Slovenskega društva Hospic zapovrstjo in bo pokrival občine celotne Zgornje Savinjske doline. V društvu izvajajo štiri programe, ki so za vse uporabnike brezplačni. Poslanstvo društva je sočutna celostna oskrba umirajočih in njihovih svojcev, ki se po smrti nadaljuje s podporo žalujočim otrokom, mladostnikom in odraslim. V svoje vrste vabijo tudi prostovoljce.	ŠO
Delna zapora še do sredine maja
MOZIRJE, ŠMARTNO OB PAKI - Dnevni uporabniki regionalne ceste na Gorenjskem klancu, ki povezuje Mozirje in Velenje, upajo, da bo tamkajšnja obnova cestnega odseka na mozirski strani čim prej končana.
V času izvajanja sanacijskih del je promet urejen izmenično enosmerno s pomočjo prometno odvisnih semaforjev, medtem ko je bila cesta celo nekaj dni v drugi polovici novembra zaradi porušitve propusta pri Potoku (pri Maksu) večji del dneva zaprta za ves promet. Direkcija za infrastrukturo je za sanacijo plazovitega terena na Gorenjskem klancu podpisala pogodbo s podjetjem Slemenšek, ki je na terenu začelo delati lani novembra. Gradbena dela, ki naj bi bila končana do sredine maja, obsegajo izvedbo armiranobetonskih pilotnih sten v dolžini 70 metrov, odvodnjavanje, preplastitev in na določenih delih razširitev vozišča.
ŠO
JAVNI VRTCI
Mestne občine Celje
obveščamo, da bo VPIS OTROK NOVINCEV ZA ŠOLSKO LETO 2021/22 od 1.3.2021 do 12. 3.2021.
Starši naj prinesejo s seboj EMŠO za otroka in EMŠO številko za oba starša.
VRTEC ANICE CERNEJEVE CELJE
Vsak delovni dan od 7. do 15. ure, ob sredah do 16. ure.
Vpisujemo v enoti: LUNA, Ljubljanska cesta 48, tel.: 428 64 70
e-pošta: vrtec.anice-cernejeve@guest.arnes.si spletne strani: www.v-acernejeve.ce.edus.si
VRTEC TONČKE ČEČEVE CELJE
Vsak delovni dan od 7. do 15. ure. Vpisujemo v enoti: GABERJE, Mariborska cesta 43/a, tel.: 425 70 36
e-pošta: vrtec.toncke.ceceve@siol.net spletne strani: www.rcc-irc.si/vrtec
VRTEC ZARJA CELJE
Vsak delovni dan od 7. do 15. ure. Vpisujemo v enoti: ISKRICA, Pucova ulica 3, tel.: 426 64 40
e-pošta: vrtec.ce-zarja@guest.arnes.si spletne strani: www.vrtec-zarja.si
8
IZ NAŠIHKRAJEV
ŠENTJUR - Potres v Petrinji prizadel že tako dotrajano podružnico
Krpa ti staro ali zg raditi novo"?
Krajane Kalobja jezi nenehno »krpanje« prostorov tamkajšnje več kot sto let stare podružnične osnovne šole. Njihova slaba volja se je še okrepila sredi februarja, ko je Komisija Uprave RS za zaščiao in reševanje odsvetovala uporabo prvega nadstropja in podstrešja sdavbej Po potresu v Petrinji s o se namreč v tej stari šolski zgradbi pojavile razpoke. Otroci pouk in vrtec obiskujejo v nadomestnih prostocjh.Občina je sieer pred l aei, l^o jjjo je kot župan va d il mag. Štefa n Tassel, odkupila zemljišče in naročila iSejrn projekt za manjSo novogradnjo. Sedanje vodstvo pojasnjuje, da projeki ostaja v dolgoročnem razvojnem programu občin e, vendar ga občina nebo prijavila na ak tualni razpis.
TI NA STRMCNIK
Ker je treba ostrešje temeljito pregledati, pouk za vseh 12 učencev šole izvajajo v pritličju, kjer je bila prej med drugim enota vrtca. 18 predšolskih otrok vrtec začasno obiskuje v prostorih tamkajšnjega Prostovoljnega gasilskega društva Kalobje. V gasilski asm so preselili še Ouhinjo, Sjer malicajo tudi šolarji.
Krajaini Kalobja so ste na medl-je obrnili s pismom, v katerem pojaanjujejo, da v poaprečju 15 etrok obiskuje pet razredov kalobške podeužnice, medtem ko malčki, los bi jih starši želeli apiaati v enolo vrtca, osVsjajo aelo pied njenimi vrat1. »Mlrje družini se erseljujejo, rodnost v .aju raste in ottek očtao ne bo zmenjkajo,« so eapiaali. Do-ateliso, da je kakovos. bivanja v stevbi, .i je bas meed vojno pož-gtna in nato na novo pozidana, olaba. Vs šoli se namreč soočajo z vlago, itanišča občasno nie delujejo, v kopalnici je s steo-paodpadlo že za samokolnico ometa.
PredsednikKrajevne sku-jnosti (KS) Kalkbje in občinski svetnik na listi SDS Zdraako
Hribernik j id pojasail, da sii otroci iz kjjraja ne obiskujejo podružnice. Med razlogi za to je omenil dotrajanost stare šolske zgradbe in dvom v njeno varnost.»To šolosoobiskovali že njihovi starši in stari starši. Kaj veliko se od takrat ni spremenilo, zamenjale so se le učiteljice.« Prepričan je, da bi tako šola kot vrtec potrebovala novo zgradbo, kjei bi krajani, še posebej mladi, dobili tudi telovadnico oz. večnamenski prostor za druženje.
Vlaganja v okviru možnosti
Robert Gaj šek, ravnate!' Osnovne šole Hruševec, pod okrilje katere sodi tudi POŠ Kalobje, je1 povedal, da je biia podružnica v zadnjem defetle-tju deležna številnih izboljšav. V zadnjem desetletju so tam uredili nov vhod za vrtec, v učilnicah in drugih prostorih so namestili nova PVC-okna, zamenjali so peč za centralno ogrevanje, popravili stseho in dimnik, sanirali greznico in obnovili sanitarije v pritliaj u. V sodelovanju s KS je šola dobi-
DNEVA
od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15
Bi podružnico obiskovalo več kalobških otrok, če bi v kraju imeli novo šolo? V občini odgovarjajo, da imajo starši pravico otroka vpisati v katerokoli šolo, razlogov za takšno odločitev pa je več, in sicer priročnost glede delovnega mesta, bližina starih staršev in podobno.
la obnovljen dovoz in urejene parkirne prostore. Ministrrtvo za oizobraževanje in občina sta plačala ureditev novega brezžičnega omrežja. v letošnjem šolskem letu so učitelji med drugim dobilj nove računalnike. Občina ocenjujte, da je v omenjeno podružnico v zadnjem desetletju vložila približno 45 tisoč: eviov. Gajšek dodaja. da v okviru možnosti, ki jih imajo v centralni šoli, vet> čas obnavljajo kalobško zgradbo. In zavrača očitke, da matična šola porablja denar, namenjen podružnici, ki so krožili po spletu. »Ravno (obratno je, denar iz motične šole vlagamo v podružnico, sajsredrlva jorejemamo glede na ^aevüo oddelkev in učencev. Sladnjih je v Hruševcu 4400, na Kalobju pa 12.«
Potreb povsod
veliko
"V ob čini so poudarili, da ves čas vzdržujejo šolsko stavbo,
ker pa s lokalni skupnostide-luje šest matičnih rol in štiri podružnice, je potreb vedno več kot razpoložljivega denarja. Ko bo izbran izvajalec pregledal strešno konstrukci-
jo in izdelat poročilo o statiki stavbe, bo občina za obnovo poiikala ustrezne rešrtve. »Zapiranje šole, kot se populi-stično namiguje, ni bilo nikoli predvideno. Naredili bomo
Krajani opozarjajo, da je šola nevarna in da vrtec v gas ilsSem domu dolgoročno ne more ostati. Občina bo po pregledu šole poskrbela za nujna dela, z že izdelanim idejnim načrtom se bo za sofinanciranje potegovala na katerem od državnih razpisov.
vse, da bodo učenci in otroci v varnih prostorih in da bodo lahko ostali v domačem kraju,« so zapisali v službi za odnose z javnostmi.
Občina je projekt novogradnje na Kalobju v letih 2008 in 2011 sicer prijavila na razpisa ministrstva za šolstvo, vendar ni bil izbran za sofinanciranje. Vse do letosustreznihrazpisov ni bilo več. Na aktualni razpis je občina prijavila projekte, za katere glede na kriterije pričakuje največ točk.. Gre za ureditev kuhinje v OŠ Franja Malgaja, za obnovo notranjosti in ureditevknjižrnce v OŠ Slivnica pri Celju in za obnovo telovadnice ob OŠ Hruševec.
Za POŠ Kalobje so trenutno predvidena še nekatera obnovidvena Vela. V skladu z doigoročnim načrtom občine in raapisi ministrstes občina doigoaočno načrtuje celovito ureditev tamkajšnje šole s telovadnico.
Foto: SHERPA
Dan turističnih vodnikov z opozorili o stanju dejavnosti
Konec minulega tedna je bil mednarodni dan turističnih vodnikov. V ta namen je Društvo regionalnih turističnih vodnikov Argos pripravilo niz spletnih dogodkov od petka do nedelje. Ob tem so opozorili, da je turistično vodenje v času epidemije koronovirusa med najbolj prizade-timidejavnostmivokvirupanoge turizma, saj svojega dela na terenu zaradi ukrepov ne morejo opravljati.
Ob letošnjem praznovanju so po Sloveniji pripravili več kot 40 spletnih noživelij. Nekateri dogodki to
bili predstavljeni v živeča iz spletnega studia društva ali s tarana, drugi so v obliki posnetka. Obiskovalcem so omogočili, da vodenja tudi komentirajo in zastavljajo vprašanja na podoben način kot pri turističnem vodenju po ulicah.
V posnetku so lahko spletni obiskovalci spoznali tudi znamenitosti Celja: vodnici Urša Sreš in Maja Kos sta predstavili pot do hiše Alme M. Karlin v Pečovniku ter zeleni del Celja, mestni gozd z Dteaesno hiško, Šmartinsko jezero ter Celjsko kočo.
V Argosu so državo pozval1 ki okrepitvi pomoči turističnim vodnikom s sredstvi za izobraževanje in nakup o preme za izvajanje virtualnih turističnih vodenj. Prav na tem področju, ki je na zahodu postal zelo priljubljen, vidijo možnosti za lažje spopadanje s posledicami koronoča-sa in se zavzemajo za vzpostavitev lastne virtualne platforme. Prav tako si želijo, da bi država namembnost turističnih bonov razširila tudi na turistična vodenja.
RG
Naministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so poudarili pomembno vlogo turističnihvodnikovzakakovostnoturistično ponudbo, ob čemer so sporočili, da je državavokviruprotikoronskihpaketovza ukrep mesečnega temeljnega dohodka, ki so gauporabilištevilni turistični vodniki,doslej namenila 200 milijonov evrov.
telemach
kanal 673 kanal 306 kanal 271
kanal 152
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Nad prostorsko stisko s podeljenimi koncesijami
GORNJI GRAD, ŠTORE - Dodatne postelje v domovih za starejše občane
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je podelilo 1.280 novih koncesij za bivanje v domovih za starejše občane. Na razpis je prispelo 21 ponudb. V naši regiji bosta dodatne postelje dobila domova v Gornjem Gradu in Štorah. V združenju Srebrna nit se v odprtem pismu sprašujejo, zakaj toliko koncesij zasebnikom, ki naj bi po njihovih navedbah v skrbi za starostnike videli priložnost za bogatenje.
Dom Lipa - družba za socialnovarstvene dejavnost - je na razpis prijavil ponudbo za 70 namestitev za starejše v domu v Štorah. Foto: spletna stran Doma Lipa
ŠPELA OŽIR
Dom upokojencev v Gornjem Gradu deluje pod okriljem zasebne družbe Deos, ki je bila ustanovljena leta 1995 in ima danes osem centrov starejših po vsej Sloveniji ter zaposluje več kot 690 ljudi, ki skrbijo za 1.340 stanovalcev. Na razpisu naj bi skupaj prejel 262 dodatnih postelj, od tega 48 v Gornjem Gradu. Dom Lipa - družba za soci-alnovarstveno dejavnost - je na razpis prijavil ponudbo za 70 namestitev za starejše
v domu v Štorah. Strokovna komisija je pri točkovanju ponudb upoštevala lokacijo ponudnika, njeno dostopnost in umeščenost v prostor, pokritost potreb po inštituci-onalnem varstvu v upravni enoti ponudnika, ceno storitve, pravnomočnost gradbenega dovoljenja in kakovost programa storitev. Pri tem so imeli prednost ponudniki, ki ponujajo izvajanje storitev po sodobnih zasnovah dela, omogočajo prebivanje
v manjših enotah, zagotavljajo enoposteljne sobe in so urejeni tako, da preprečujejo širjenje okužb. Preverjali so tudi, ali ponudnik ponuja varovane oddelke po Zakonu o duševnem zdravju ter storitve za stanovalce z demenco in s sorodnimi stanji.
Vrsta pomislekov
Združenje Srebrna nit ima glede podelitve koncesij pomisleke. Na ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ci-glerja Kralja je naslovilo odprto pismo, v katerem nasprotuje podeljevanju koncesij za domove starejših, ki jih ministrstvo »daje zasebnikom, ki bogatijo na račun nizkih pokojnin starejših v Sloveniji in pomoči njihovih otrok«. Po navedbah združenja naj bi jih na tokratnem razpisu približno polovica šla tujim investitorjem. Od domačih
zasebnikov je družba Deos prejela 262 novih postelj, približno 380 postelj še drugi zasebniki, med katerimi je tudi Dom Lipa s 70 posteljami. V združenju Srebrna nit ob tem še dodajajo, da je skrb za starejše očitno dober posel, saj se drugače niti tuje multinaci-onalke niti domači kapitalisti ne bi prijavljali na razpis za koncesije. Dodajajo, da so cene oskrbe po ugotovitvah računskega sodišča iz leta 2019 za zasebnike s koncesijo povprečno 28 odstotkov višje. Obenem se v združenju sprašujejo, katere javne nove domove starejših bodo gradili v letih 2021 in 2022.
Več denarja za gradnjo
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je na novinarski konferenci prejšnji teden pojasnil, da se bo
poleg navedenih novih mest javna mreža domov za starejše občane razširila tudi z naložbami iz proračunskega denarja. Tako je v proračunu za leto 2021 že zagotovljenih 30 milijonov evrov za gradnjo novih domov za starejše občane. Kot primerjavo je navedel, da leta 2017 za to v proračunu ni bilo namenjenih sredstev, leta 2018 in 2019 pa
skupno le tri milijone evrov. Dodatno pozornost bodo na ministrstvu namenili obvladovanju težav pri duševnem zdravju oskrbovancev, zato si prizadevajo, da bi okrepili kader, predvsem s fiziotera-pevti, z delovnimi terapevti in s kineziologi, ki lahko pomagajo oskrbovancem pri ohranjanju telesnih in miselnih sposobnosti.
Zbiranje podpisov za Samo ja pomeni ja
CELJE - Inštitut 8. marec je pred dnevi na stojnici pred upravno enoto zbiral podpise za vložitev predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika na področju posilstva in spolnega nasilja. V tej organizaciji menijo, da je pravna ureditev zastarela in družbeno nesprejemljiva, zato se zavzemajo za drugačen model obravnave kaznivih dejanj spolnega nasilja in nadlegovanja, po tako imenovanem modelu Samo ja pomeni ja.
Ta model po mnenju Inštituta 8. marec predstavlja velik korak za splošno družbeno občutljivost in razumevanje spolnega nasilja, saj jasno in enoumno sporoča, da je telo vsake osebe brez njene svobodne privolitve absolutno nedotakljivo. Urejanje kazni-
vih dejanj posilstva in spolnega nasilja je konkretizacija določbe 35. člena Ustave RS, ki govori o zagotavljanju nedotakljivosti človekove telesne celovitosti in osebnostnih pravic. Tako gre za varovanje spolne samoodločbe in varovanje človeka pred spolnim ponižanjem. Trenutna ureditev v Kazenskem zakoniku po prepričanju Inštituta 8. marec tej pravici ne nudi ustreznega varstva. V trenutni ureditvi morajo žrtve dokazovati, da so se upirale, saj ureditev temelji na dvomu, ali so se upirale dovolj. Model Samo ja pomeni ja žrtve razbremeni občutkov krivde, ki jih nalaga trenutna pravna ureditev spolnega nasilja in posilstva.
Statistika EU kaže, da je policiji prijavljenih le 14 odstotkov primerov posilstva, kar
pomeni, da je posilstvo eno od najmanj prijavljenih kaznivih dejanj. Trenutne prakse policije, državnega tožilstva in pravne ureditve, ki temelji na modelu prisile, žrtve od prijave odvračajo. Model prisile od žrtve zahteva, da se storilcu upre in poskuša preprečiti neželeno spolno občevanje, čeprav švedska raziskava jasno kaže, da 70 odstotkov žrtev ob spolnem napadu otrpne in se zato ne more upreti. Raziskava kriminološkega inštituta kaže, da številne zadeve zavržejo že državna tožilstva, saj storilec ni uporabil zadostne sile in da njegovega ravnanja ni mogoče šteti kot kaznivo dejanje posilstva ali spolnega nasilja.
Za vložitev predloga zakona v državni zbor morajo v Inštitutu 8. marec zbrati pet tisoč podpisov. Kot so objavili na spletni strani inštituta, jim je včeraj, do zaključka naše redakcije, za dosego cilja manjkalo še 173 podpisov overjenih podpisov podpore.
RG, foto: SHERPA
Iščete novo banko? Izberite modro.
Urejene finance so temelj varne in brezskrb-nejše prihodnosti. Zato je pomembno, da že danes naredite vse, kar lahko, da se nanjo dobro pripravite.
Enostavno in ugodno z NLB paketi
Izbira zanesljive in zaupanja vredne banke je gotovo prvi korak, ki ga lahko naredite takoj. Vabljeni v NLB, kjer lahko enostavno odprete osebni račun ali sklenete enega od naših bančnih paketov (Osnovni, Aktivni, Premium ali Moj svet). Prednost paketov je ravno v tem, da za storitve, ki jih potrebujete, plačujete enotno mesečno nadomestilo, kar je ugodneje, kot če bi plačevali vsako storitev posebej. Mobilna banka Klikin, spletna banka NLB Klik, kartica z odloženim plačilom in mobilna denarnica NLB Pay, v kateri lahko varno in enostavno potrjujete tudi spletne nakupe, so v zadnjem času postali nepogrešljivi, zato smo jih, poleg ostalih storitev, vključili v prav vse naše bančne pakete.
Edina banka, odprta 24/7
Uporabniki mobilne banke Klikin boste lahko prek svojega mobilnega telefona enostavno preverili stanje na računih ali razpoložljiva sredstva na karticah z odloženim plačilom, plačevali račune in položnice, sklenili Hitri kredit do 35.000 EUR v le nekaj minutah ali naročili ostale bančne storitve (npr. sprememba limita, naročilo kartice z odloženim plačilom), zanje pa z oddaljenim podpisom, brez obiska poslovalnice, podpisali vse potrebne dokumente. Za pomoč, naročilo kredita ali kateri drug bančni opravek pa se lahko 24 ur na dan, vse dni v tednu, obrnete tudi na svetovalce v NLB Kontaktnem centru.
6 mesecev brezplačno za nove stranke
Izberite NLB in izkoristite:
•	6-mesečno brezplačno vodenje paketa Osnovni, Aktivni ali Premium (ponudba velja do 28.2.2021)
•	6-mesečno brezplačno vodenje poslovnega paketa Osnovni in Celoviti (ponudba velja do 31.5.2021)
Poslovni paketi za podjetja
Osnovne storitve, ki jih podjetja najpogosteje uporabljate in potrebujete za sodobno poslovanje, smo v NLB združili v poslovna paketa Osnovni in Celoviti. Oba vključujeta napredne digitalne storitve, zato lahko večino bančnih storitev opravljate brez obiska poslovalnice v e-banki NLB Proklik ali mobilni banki Klikpro, s prodajnim mestom POS pa svojim strankam omogočite varno brezstično plačevanje s karticami ali mobilno denarnico NLB Pay. V času večjih likvidnostih potreb je za podjetja dobrodošla možnost sklenitve Hitrega kredita in Hitrega limita v Klikpro, do likvidnostnih sredstev pa lahko hitro pridete tudi s prodajo terjatev v spletni aplikaciji NLB Odkup terjatev. Paketa lahko dopolnite tudi z drugimi ugodnostmi. Med njimi je NLB Poslovna kartica Mastercard s polovično članarino za prvo leto. Kartico lahko odslej tudi dodatno zavarujete za primer izgube ali kraje.
Menjava banke je enostavna
Postopek menjave banke je hiter, enostaven in brezplačen. Oglasite se v najbližji NLB poslovalnici z osebnim dokumentom in potrdilom o davčni številki in skupaj bomo uredili vse potrebno. Fizične osebe pa lahko odprete račun tudi prek video klica, brez obiska poslovalnice.
10
KULTURA
Koronsko leto prineslo tudi marsikaj dobrega
Muzej Velenje odslej tudi s poddajami
Na dan slovenskega kulturnega praznika so v Muzeju Velenje v svoje delovanje vpeljali sodobno in priljubljeno obliko podajanja vsebin, podcast ali poslovenjeno poddaja. Kot v pogovoru razkriva direktorica velenjskega muzeja Mojca Ževart, digitalne vsebine ne bodo izpodrinile klasičnih oblik srečanj, a je to vsekakor dobrodošla novost, sploh v časih, ko obisk muzeja ni povsem samoumeven.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Kot pravi Mojca Ževart,
želijo v Muzeju Velenje na ta način še povečati dostopnost raznolikih muzejskih vsebin. »Zdi se mi, da je podcast primerna in dobrodošla oblika za podajanje zgodb iz različnih poglavij zgodovine in naše preteklosti. Za podajanje pogovorov o kulturni dediščini in o kulturi nasploh.« O različnih tematikah, ki jih muzealci obravnavajo pri svojem delu, bo odslej z zanimivimi gosti in sogovorniki v muzejskih pod-castih obravnavala »muzejska novinarka«, sicer kustosinja muzeja Alma Javornik.
Ževartova je prepričana, da bodo tako dosegli še več ljudi, ki jih tovrstna tematika zanima, a jim za obisk morda zmanjka časa. Ob tem poudarja, da nikakor ne gre za nadomestilo klasičnih pogovornih večerov. Te bodo, ko bodo razmere dovoljevale, še naprej pripravljali v prijetnem objemu zidov velenjskega gradu, kjer muzej tudi domuje. Prednost tovrstne digitalno podane oblike je tudi, da človeka »čaka«, da vsebini prisluhne takrat, ko mu to najbolj ustreza, ko je primerno razpoložen in ima čas za to. Kot je še povedala direktorica, so se s sodelavci odločili, da objave ne bodo daljše od 30 minut.
K resnejšemu razmisleku o ustvarjanju tovrstnih oddaj, ki so v svetu in tudi pri nas vedno bolj priljubljene, je zaposlene v muzeju spodbudilo prav obdobje vsesplošnega zaprtja zaradi epidemije koronavirusa. »Situacija, s katero se soočamo
že skoraj leto, nam je pokazala, da moramo iskati alternativne načine, da dosežemo čim več ljudi,« je dejala Ževartova in dodala, da so veliko dejavnosti lani že preselili na splet, še več in bolj intenzivno so polnili tudi razstavišča na prostem tako v velenjski kot šoštanjski občini. »Prisiljeni smo bili uporabiti vse možnosti, ki jih imamo na voljo, da lahko pridemo med ljudi, tudi takrat, ko oni ne morejo k nam. Tako je tudi podcast nova oblika, naš korak na proti k občinstvu. V času, ko množičnih srečanj še ne moremo pripraviti, je lahko to tudi neke vrste nadomestilo za tradicionalne dogodke,« pravi sogovornica. Ob tem dodaja, da prav vsi zaposleni že komaj čakajo, da se bodo lahko z obiskovalci spet sproščeno družili v večjih skupinah.
Optimistično v
prihodnost
Čeprav je leto 2020 tudi pred zaposlene v Muzeju Velenje postavilo številne bolj ali manj visoke prepre-ke, so jih zmogli preplezati in tako direktorica preteklo leto ocenjuje kot uspešno. »Kljub vsem preprekam, s katerimi smo se srečali, pri čemer na takšne razmere nismo mogli biti pripravljeni, smo uspeli uresničiti dobršen del zastavljenega programa. Na določenih področjih smo naredili celo bistveno več, kot smo načrtovali. Mislim, da smo uspeli ljudem ponuditi veliko raznolikih vsebin, tokrat predvsem na svetovnem spletu in na razstaviščih na prostem.«
Tovrstna množična srečanja in druženja so za zdaj le spomin. A v Muzeju Velenje zagotavljajo, da bodo takšna srečanja pripravili, takoj ko bodo epidemiološke razmere dovoljevale.
Ob tem pravi, da so se v zadnjem letu vsi tudi veliko naučili in so tako obogateni z novimi znanji in opremljeni s prepotrebnimi izkušnjami vstopili v letošnje leto. »Program smo zastavili tako, da ga bomo lahko uresničili ob takšnih ali drugačnih pogojih. Če bo le mogoče, se seveda veselimo klepetov, srečanj in ogleda razstav v naših razstavnih prostorih. Če bomo na tem območju še vedno omejeni, bomo seveda še toliko bolj intenzivno bogato dejavnost predstavljali s pomočjo spletnih orodij,« doda Ževartova in prizna, da je tudi koronačas prinesel marsikaj dobrega. »Marsikaj smo nekoliko spremenili, na novo zastavili. Dobro smo razmislili o posameznih vidikih našega dela in mislim, da
bo to pripomoglo, da bomo v tem in v naslednjih letih samo še bolj uspešni.«
Finančni pogoji se
spreminjajo
»V našem javnem zavodu in verjamem, da tudi v večini drugih ustanov s področja kulture, smo lahko veseli in zadovoljni, saj naše delovanje v nobenem trenutku ni bilo ogroženo. Se pa seveda finančni pogoji spreminjajo,« odgovori Ževartova na vprašanje o finančnem položaju velenjskega muzeja. Prizna, da se izpad tržnih dejavnosti pozna, saj je pri njih odpadlo zelo veliko že dogovorjenih obiskov skupin, tako šolskih kot individualnih. Prav tako so ostali povsem brez prihodka iz naslova oddaje prostorov v najem, odpadlo je tudi nekaj
V začetku februarja je zaživela nova spletna stran staro. velenje.si, ki jo je v sodelovanju s kolektivom OPA! celica zasnovala Mestna občina Velenje. Pri oblikovanju vsebin in oživljanju Starega Velenja dejavno sodeluje tudi Muzej Velenje. Na portalu lahko obiskovalci podrobneje spoznajo predel Velenja, kjer se preteklost prepleta s sedanjostjo in prihodnostjo. Spremljajo lahko, kako tam na temeljih dediščine nastaja sodobna obrtniško-umetniška četrt.
projektov, s katerimi bi lahko zaslužili kakšen dodaten evro, ki bi ga vložili v nadaljnji razvoj. »A vendar smo uspeli leto spraviti pod streho tako, da se nismo soočali s prevelikimi izgubami. Se nam bo pa to koronaleto s finančnega vidika še nekaj časa poznalo,« pravi Ževartova in dodaja, da so imeli poleg izpada dohodkov kar nekaj nepredvidenih dodatnih stroškov. »V pripravi načrta nismo načrtovali nakupa zaščitne opreme za zaposlene in vse potrebne opreme za zagotavljanje varnosti obiskovalcev.« Predvsem Ževartova opozarja na zmotno prepričanje mnogih, da sta spletni dogodek ali razstava cenejša od klasičnih oblik tovrstnih srečanj. »Včasih je celo obratno. Za izpeljavo spletnega dogodka smo morali kdaj najeti tudi ustrezno usposobljenega zunanjega sodelavca. Vse to prinaša stroške, ki jih do zdaj nismo imeli.«
Ljudje lačni obiskov
muzejev in galerij
Trenutne razmere nakazujejo, da bo počasi spet zaži-
velo tudi življenje v muzejih in galerijah. Da si ljudje želijo obiska kulturnih ustanov, nedvomno priča tudi izjemno dober obisk na praznični kulturni dan, ko so številne kulturne ustanove svoja vrata ponovno odprle in to brezplačno.
Muzej Velenje je ob kulturnem prazniku brezplačno odprl vrata enot na Velenjskem gradu, v Hiši mineralov, Muzeju usnjarstva na Slovenskem, v Spominskem centru 1991 in Galeriji F--bunker. Na sprejem večjega števila obiskovalcev so se skladno z vsemi ukrepi za preprečevanje širjenja okužb z novim koronaviru-som dobro pripravili in tako si je razstave v vseh naštetih enotah lahko ogledalo več kot 600 obiskovalcev. Nekaj jih zaradi omejitev žal ni bilo deležnih brezplačnega obiska, a kot sporočajo iz muzeja, bo za brezplačen obisk tudi v tem letu še kar nekaj priložnosti. Dneve odprtih vrat bodo letos pripravili vsaj še petkrat.
Foto: arhiv NT (Andraž Purg - GrupA)
Razstava o ženskah v obdobju epidemije in karantene
V Muzeju novejše zgodovine Celje pripravljajo spletno razstavo o tem, kako je minuli koronačas, obdobje epidemije in karantene, zaznamoval žensko, kako so se spremenili njena vloga, identiteta, občutenje sebe. V ta namen zbirajo gradivo, ki odraža življenje v tem obdobju, in ga bodo v MNZC predstavili na spletni razstavi, ki bo objavljena 8. marca.
»Za razstavo smo se odločili, ker želimo zabeležiti duh tega časa. Izhajali smo iz osebnih opažanj, ki so jih podprle tudi nekatere v tem času opravljene raziskave. Čas ukrepov ob epidemiji je žen-
ske drugače zaznamoval kot moške in zato je ta čas za marsikatero pomenil velik korak nazaj na poti k enakovredni delitvi dela, skrbi za gospodinjstvo. Hkrati so tudi ženske ta čas zelo različno preživele glede na svoj položaj, vlogo. Ene so komaj krmarile med različnimi nalogami in vlogami, ki so jih morale prevzeti, druge so končno imele prosti čas, čas zase,« je zasnovo razstave opisala Urška Repar, kustosinja v MNZC, in dodala, da vso to raznolikost želijo v muzeju prikazati z gradivom in zgodbami, ki jo opisujejo.
V muzeju za razstavo zbirajo predmete, fotografije ali
zapise, karkoli, kar ženske presodijo, da najbolj odraža ta čas za njih osebno. »Tistim, ki so bile v dilemi, kaj bi lahko prispevale, sem svetovala, naj razmišljajo z vidika sprememb, ki jih je ta čas vnesel v življenja, najdejo kaj, kar je bilo posebno, nekaj, po čemer se ga bodo spominjale,« je pojasnila sogovornica.
V muzeju so z dosedanjim odzivom žensk na vabilo k sodelovanju pri pripravi razstave zadovoljni. »Prejeli smo že kar nekaj gradiva (približno 15 enot), še precej več je bilo povpraševanja, tako da pričakujemo, da bomo konca meseca februarja, ko se zbira-
Urška Repar
nje zaključi, še kaj našli. Gre za domača oblačila, ki jih je ena od sodelujočih v tem času nosila, za recepte, fotografije hrane, ena oseba je celo napisala mladinski roman, ki bo kmalu izšel, in nam je zato
poslala zgodbo o nastajanju in naslovnico. Torej zelo raznoliko gradivo,« je do zdaj pridobljeno opisala Urška Re-par. Gradivo bodo v muzeju zbirali do 28. februarja.
Razstave fizično ne bodo postavili v muzejskih prostorih, ampak bomo predmete fotografirali, dopisali zgodbe in jih objavili na spletni razstavi v okviru projekta Ženske stopinjiCE.
Seveda ni naključje, da bo odprtje razstave na dan žena, 8. marca. »Zagotovo ne. Letošnji 8. marec je še malo bolj poseben od preteklih let. Če se bomo zazrle v preteklo leto, bo marsikatera med nami lah-
ko videla, kako so se spremenile njene naloge, možnosti, dolžnosti, pravice,« je navedla kustosinja razstave.
Razstava je prvo dejanje večjega projekta Ženske sto-pinjiCE, v sklopu katerega bodo v MNZC raziskovali različne vsebine, povezane z ženskami v Celju v 20. in 21. stoletju. »Načrtujemo različne dogodke na to temo, sprehode po mestu, tematska vodenja po stalni razstavi Živeti v Celju, pogovorne večere v muzejski kavarni. Kot cilj projekta bomo pripravili občasno razstavo,« je še sklenila Urška Repar.
RG
KULTURA
11
Desetletnica delovanja, odprtje nove sezone s stoto razstavo
Za Galerijo Kvartirna hiša leto v znamenju jubilejev
Kljub temu da so v minulem »koronaletu« delili usodo težkih časov za kulturne ustanove in so morali za nekaj mesecev zapreti svoja vrata, so v Galeriji Kvartirna hiša v Celju zadovoljni z lansko razstavno sezono. Kot je povedal Matija Golner, predsednik Turističnega in kulturnega društva Celje, v okviru katerega deluje Kvartirna hiša, so uspeli uresničiti približno 80 odstotkov načrtovanega programa. Nekaj razstav so prestavili v to leto, ki bo tudi jubilejno, saj bodo pripravili že stoto razstavo in zaznamovali desetletnico delovanja galerije.
ROBERT GORJANC
»Lani smo izvedli sedem razstav, v drugi polovici leta so seveda zaradi ukrepov vse bile brez otvoritev, kar v naši galeriji kar občutimo, saj je ob takšnih dogodkih precej več obiskovalcev. A kljub tej nevšečnosti smo z obiskom minule sezone lahko zadovoljni,« je ocenil Matija Gol-ner.
Ob tem je izpostavil gostujočo razstavo del že pokojnega kiparja Jožeta Pohlena, z naslovom Košček Istre, ki je bila postavljena še pred obdobjem »korone« v sodelovanju z Galerijo Insula iz Izole. »To je bila izvrstna razstava dokaj neznanega avtorja iz prve polovice 20. stoletja, ki v Celju še ni bila videna, če-
prav je zelo odmevala tudi na Primorskem.«
Sledila je razstava Milene Gregorčič (Linije in transparence) iz Ljubljane, potem je morala galerija zaradi epidemije za dva meseca zapreti vrata. Po ponovnem odprtju je gostoval še en ljubljanski avtor - Andrej Pavlič (Prehajanje). »Julijska razstava z naslovom Apokaliptični svet, zasavskega avtorja Milana Razborška, pa je bila zelo aktualna za koronačas. Ker so dela nastala nekaj let prej, je bila razstava na nek način vizionarska,« je še pristavil sogovornik.
V avgustu je v galeriji gostovala Katja Bednarik Sudec (Ženski talenti), v septembru
Ratimir Pušelja, Plesalke
celjska avtorica Nea Likar (Evolucija nežnosti), lansko sezono pa je oktobra, pred ponovnim prisilnim zaprtjem zaradi drugega vala epidemije, sklenila Tina Mohorovič (Ko-stenje).
V jubilejno sezono
z razstavo Ratimirja
Pušelje
Za december so v Galeriji Kvartirna hiša načrtovali razstavo še enega celjskega avtorja, tudi že pokojnega, Ra-timirja Pušelje, a so jo morali prestaviti na letos in bodo z njo marca tudi začeli novo sezono. Ta razstava bo nekaj posebnega, saj bo že stota, ki jo bo Galerija Kvartirna hiša pripravila v desetih letih svojega delovanja. Torej dva lepa jubileja, a če k temu prištejemo še letošnjih 150 let Turističnega in kulturnega društva Celje, govorimo kar o treh jubilejih. Boljšega začetka nove sezone si v teh še vedno negotovih časih res ne bi mogli želeti.
»Gre za pregledno razstavo nekoliko pozabljenega avtorja, ki je v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja ustvarjal izvrstna dela.
Tokrat naokrog po Žalcu
V središču kraja bo še nekaj dni na ogled razstava likovnih del dijakov likovne smeri umetniške gimnazije Gimnazije Celje - Center.
Vsako leto februarja so v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu na ogled likovna dela dijakov zaključnih letnikov programa likovne smeri umetniške gimnazije Gimnazije Celje - Center. Zaradi epidemioloških razmer so jih letos postavili na ogled v tiskani različici na plakatnih mestih po Žalcu. Tema letošnje razstave, ki je nastajala pod mentorstvom Vesne Bukovec in Andreje Džakušič, so Odprti prostori umetnosti. V živo si jo lahko ogledate še do konca meseca.	ŠO
Odslej vračalnik gradiva
ROGAŠKA SLATINA - Nov vračalnik gradiva je zadnji mesec na voljo uporabnikom Knjižnice Rogaška Slatina. Ti lahko tako gradivo skozi posebno loputo vrnejo tudi izven delovnega časa knjižnice, knjižničarke pa ga naslednji delovni dan razknjižijo.
Direktorica knjižnice mag. Nataša Koražija je povedala, da je vračalnik gradiva odgovor na potrebe tistih uporabnikov, ki zaradi različnih vzrokov ne morejo v knjižnico v času odprtja. Za nakup vračalnika so se v knjižnici odločili tudi zaradi epidemije koronavirusa, saj nova pridobitev omogoča brezstično vračilo gradiva. »Glede na količino gradiva, ki nas vsak dan pričaka v vračalniku, lahko trdimo, da smo s to pridobitvijo postali še prijaznejši in dostopnejši uporabnikom,« je dodala direktorica.	TS
»Ob uvodni razstavi v jubilejni sezoni v začetku marca verjetno ne bo mogoče pripraviti klasičnega odprtja razstave, zato pa ob koncu meseca, če bodo razmere dopuščale, načrtujemo voden ogled razstave. Odprtja imajo v naši galeriji kar velik pomen, še zlasti pri razstavah v lokalnem okolju manj znanih avtorjev od drugod, zato sta na dogodku dobrodošli prisotnost avtorja in razlaga kustosa razstave,« je sklenil Matija Golner.
V okviru te razstave bomo izdali tudi katalog, kar je zagotovo dodana vrednost in bo poslej tudi stalna praksa ob nekaterih razstavah, čeprav gre za velik organizacijski in finančni zalogaj za našo galerijo,« je uvodno razstavo predstavil Matija Golner in dodal, da je dela za razstavo prispeval sin pokojnega avtorja, Marko.
V aprilu bo v Kvartirni hiši spet gostujoča razstava iz Izole Apolonija Zvesta, maja bo prišel ptujski avtor Dušan Fišer, ta razstava bi sicer morala biti že lani. Junija je predvidena fotografska razstava legendarnega mariborskega fotografa in oblikovalca Mirana Miše Hochstätterja, julija velenjske slikarke Nataša Tajnik Stupar. Avgusta bo v galeriji čas za dopust, ki je hkrati predviden kot rezervni čas kot lani, če bi zaradi epidemije spet morali prestaviti kakšno razstavo.
Za september načrtujejo razstavo celjskega slikarja Narcisa Kantardžića, oktobra bo gostoval zasavski avtor prekmurskih korenin Nikolaj Beer. V novembru se bo predstavila skupina Divji v srcu, katere člani so Aleksij Kobal, Silvester Plotajs, Jurij Kalan in od 2019 tudi Matej Cepin, decembra pa še mariborski slikar Ludvik Pandur. »Program v jubilejnem letu je sestavljen iz razstav vrhunskih avtorjev in upamo, da bomo lahko uresničili to, kar smo si zastavili, da ne bo neprijetnih ovir, ki smo jih bili deležni minulo leto,« je še dejal Matija Golner.
Ambiciozni načrti
tudi finančno
zahtevni
Ambiciozen program razstav zahteva tudi finančna
sredstva, na katera računajo tudi v okviru občinskega razpisa za kulturne projekte. »Letos je MOC razpis objavila že zelo zgodaj, kar je res pohvalno in je dobrodošla pomoč v teh zahtevnih časih. Prijavljamo se tudi na razpise ministrstva za kulturo in upamo na kakšno ugodno rešitev tudi tam, čeprav nam včasih odgovorijo, da nas ne poznajo dovolj dobro,« je z mešani-
co veselja in nekaj grenkobe še povedal Matija Golner in dodal, da včasih poznavanje pač očitno ne seže izven meja Ljubljane.
Res kar krivična razlaga, če upoštevamo, da Galerija Kvartirna hiša pripravlja odlične in odmevne razstave avtorjev iz vse Slovenije, da je o njih mogoče prispevek prebrati na primer tudi v Primorskih novicah.
12
NAŠA TEMA
Ne le gostinci, tudi ljudje pogrešajo druženje ob kavicah v lokalih
Gostinstvo pred
največjimi izzivi v zgodovini
Strogi ukrepi v času epidemije so nekatere gostince že pripeljali na rob obupa, saj vsi ne morejo poslovati tako, kot bi si želeli. Za nekatere pa je epidemija izziv, pred katerim ne bodo klonili. Sol na rano že več mesecev zaprtim gostincem je bila pretekli teden informacija, da gostinec lahko kljub koronskim omejitvam sklene pogodbo s podjetjem in izvaja storitve ponujanja hrane ter pijače za to podjetje, s katerim pač ustvari »varen mehurček«. Na nek način tako gostinski lokal postane menza za točno določeno podjetje. A večina gostincev tega sploh ni vedela. Čeprav tudi ljudje komaj čakajo odprtje lokalov, se bodo morda kmalu z žalostjo ustavili pred vrati »svoje gostilne«, kjer so leta in leta »kofetkali«, saj bodo ugotovili, da je lastnik zaradi krize v epidemiji moral zapreti lokal. Takšnih namreč ni malo. Preverili smo tudi, koliko natakarjev in kuharjev se je na Celjskem znašlo na zavodu za zaposlovanje. Številke niso nizke.	Foto: SHERPA
SIMONA ŠOLINIČ, JANJA INTIHAR
Prava kriza šele prihaja
Tudi statistika razkriva, da so razmere kritične, saj je gostinska dejavnost zaprta že več kot pol leta. »Število brezposelnih se je od marca lani do danes povečalo za več kot 50 odstotkov. Zaskrbljujoče je, da nas zaposleni zapuščajo in odhajajo v panoge, kjer lahko normalno delajo. V tem času je več kot 3 tisoč gostinskih in nastanitvenih obratov za vedno zaprlo svoja vrata. Po podatkih naše ankete kar 15 odstotkov gostincev ne namerava več odpreti svojih vrat,« je pred dnevi ob ustanovitvi strokovnega sveta za gostinstvo opozoril predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS Blaž Cvar. Podatkov, koliko gostinskih manj, kaj bo prihodnje leto.
obratov je v minulem letu ugasnilo v celjski regiji in koliko ljudi je zaradi tega izgubilo službo, nam ni uspelo izvedeti. Številk nima niti vodja sekcije za gostinstvo pri celjski OZS Dejan Kolar, ki pravi, da prava kriza šele prihaja. »Nihče ne ve, kaj bo jeseni, še
Tudi ko prepovedi obratovanja ne bo več, bo marsikdo od tistih gostincev, ki bodo pandemijo nekako preživeli, preprosto ugasnil. Ker ne bo imel denarja, da bi svoj lokal ponovno odprl. Dobavitelji ne bodo dajali surovin za pripravo hrane in pijačo na lepe
oči oziroma ne bodo pristali na odlog plačila.« Kolarja, ki na Ljubečni vodi družinsko gostilno, tudi skrbi, kako bo s kadrom v gostinski dejavnosti. »Mnogi so si že našli službo drugje, večinoma v proizvodnih podjetjih. Razumem, da so šli, ljudje pač morajo delati, da lahko preživijo. Ne verjamem, da se bodo še kdaj vrnili v gostinstvo, in to bo še dodaten problem. Ko se bodo namreč gostilne spet lahko odprle, marsikje ne bodo mogli delati, ker preprosto ne bodo imeli s kom. Takšnih primerov je tudi na Celjskem veliko.«
Še na eno težavo opozarja Dejan Kolar. Sprašuje se,
kakšne bodo tudi posledice tega, da gostilne zagotovo nekaj časa ne bodo mogle vlagati v svoj razvoj. »Vsak gostinec si od časa do časa želi v svojem lokalu kaj obnoviti ali posodobiti. Tudi pri nas smo za letos načrtovali večjo naložbo, s katero bi razširili in prenovili lokal, a smo se temu morali odpovedati. Za koliko časa, ne vem. Morda za dve leti, morda celo za tri. Država bo zato gostincem morala
pomagati tudi na tem področju,« pravi Kolar in poudarja ravno to, na kar že nekaj časa vlado opozarja tudi Obrtno--podjetniška zbornica Slovenije - da mora država gostincem zagotoviti pravo pomoč, od plačila nadomestila za izpad prometa do znižanja davka na dodano vrednost ter izplačila 100-odstotnega nadomestila za delavce na čakanju. »Pri nas imamo deset zaposlenih, od tega jih je
osem že ves čas na čakanju doma. Kljub državni pomoči je treba za plačo vsakega od njih vsak mesec zagotoviti še 200 evrov. Sliši se sicer malo, vendar nam je ob zmanjšanem prometu težko zagotavljati toliko denarja. Poleg tega državna subvencija prihaja z veliko zamudo. Denar za lanski oktober, november in december smo dobili šele januarja letos.«
JI
Tudi na Celjskem vse več brezposelnih gostincev
»Kakršna koli kriza bo, mi bomo ostali mi!«
Kako se gostinci soočajo z izzivi epidemije, je odvisno od vsakega posameznika, pravi Peter Pavič, direktor Pici-kata: »V času epidemije nismo okrnili ekipe ali jedilnika. Ohranili smo vse standarde poslovanja, ki smo jih imeli pred epidemijo. Ne glede na to, kakšna kriza je ali še bo, mi bomo ostali mi. To je identiteta, ki je pomembna, da jo kot gostinec imaš. In to je varnost. Ne rečem, da je to edina pot, a je zagotovo najtežja v tem času,« je jasen Pavič.
Picikato v tem času 20 od- odstotkov. Pavič se zaveda,
stotkov prometa izvede na podlagi naročanj hrane po spletu. Lani mu je sicer promet upadel za približno 16
Poslovni model Picikata zdaj še bolj kot kadarkoli prej temelji na naročanju in prevzemu hrane.
da je njihova zgodba poslovanja drugačna od ostalih gostincev, zato vse, kar govori, govori s svojega stališča:
»Picikato je v tem okolju že 28 let, ima 61 zaposlenih, zaradi epidemije nismo nikogar odpustili.« Prizna, da z ostalimi gostinci ne komunicira veliko: »Mi gradimo ves ta čas svojo pot. Ta kriza ni prva in ne bo niti zadnja. Pri tem so odnosi izjemno pomembni. Do gostov in do zaposlenih. Trudimo se, da stanje zaradi epidemije na odnose ne vpliva. V gostinstvu moraš vedno vlagati v ljudi, trg, dobavo, infrastrukturo. Trenutno je pomembno vlaganje v ljudi in v ohranjanje pozitivnega vzdušja. Vse to prinese varnost,« dodaja.
Februar 2020	Celje	Laško	Sl. Konjice	Šentjur	Šmarje	Žalec
kuharji	10	4	9	6	5	17
natakarji	85	33	33	32	47	67
Skupaj	95	26	42	38	52	84
						
Januar 2021	Celje	Laško	Sl. Konjice	Šentjur	Šmarje	Žalec
kuharji	19	6	9	2	19	17
natakarji	139	29	81	58	93	80
Skupaj	158	35	90	60	112	97
Pred začetkom epidemije februarja lani je bilo v evidencah celjske območne službe zavoda za zaposlovanje registriranih 337 brezposelnih gostincev, konec letošnjega januarja se je njihovo število povečalo na 552, kar je 63,8 odstotka več. Najvišji porast so zabeležili v Uradu
za delo Šmarje, saj je na tem območju tudi največ turističnih podjetij.
' "	'	'	r j j	Vir: OS ZRSZ Celje
Bližnjic ni
Pavič v pogovoru večkrat omeni, da mora gostincu biti merilo trg: »Pri nas je na voljo 300 jedi, imamo najširši jedilnik v Sloveniji. Kljub epidemiji. Šli smo svojo pot, ki ni enostavna in terja zelo dobro organizacijo ter zmogljivo infrastrukturo. Tudi v preteklosti smo rešitve vedno iskali izven okvirjev in zavedam se, da je to zelo močno stališče,« dodaja. Najtežje odločitve je bilo sprejemati lani spomladi, pravi, ko je bila izredno negotova situacija. »Toda odločili smo se, da bomo ostali na trgu. Temu so
podrejene naše storitve. In to, kar čaka gostinstvo v prihodnje, je odvisno od vsake poslovne zgodbe posebej, od identitete gostinskega obrata in njegovega poslovnega modela. Pot vsakega je drugačna, ampak bistveno je, kateremu trgu se je nekdo prilagodil. In tu je lahko past. Govorim o prilagoditvi.« Za primerjavo omeni gostinstvo v središču Ljubljane, ki se je prilagodilo predvsem turizmu. »Če država omeji turizem zaradi krize, odvzame trg. Zdaj ko turistov ni, gostinci nimajo domačega trga. To ni napaka, gre samo za izbiro poslovne poti. Vsaka
zgodba je torej specifična in je odvisna od okolja, v katerem smo. Mi smo se prilagodili svojemu domačemu okolju,« pojasnjuje Pavič. Prihodnost gostinstva ne bo nikoli več enaka tisti pred epidemijo, doda. »Potrošniki se bodo spremenili. Če prej niso kupovali po spletu, se to zdaj spreminja. Trg bo drugačen. Ne govorim, da bo slabše, ampak drugače. Kako se bo nekdo temu trgu prilagodil, je odvisno od posameznika, ki bo moral točno vedeti, kdo je njegov trg in za koga dela,« zaključuje Pavič.
SŠol
NAŠA TEMA
13
Ali kdo iz gostincev brije norce?
Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc je pred dnevi - o možnosti odprtja gostiln v epidemiji - dejal, da Odlok o ponujanju blaga in storitev potrošnikom ni nikoli posegal v razmerja med pravnimi osebami. »Če je gostinski lokal sklenil pogodbo le z enim podjetjem, lokal ni bil opredeljen kot javni prostor, zato omejitve zbiranja po odloku ministrstva za notranje zadeve glede števila oseb v prostoru niso veljale. Seveda je v tem primeru treba spoštovati vsa priporočila NIJZ.«
»Če je gostinec sklenil pogodbo z več podjetji za nude-nje malic, postane gostinski obrat javni prostor, kjer je treba upoštevati odlok ministra za notranje zadeve o številu oseb, ki se lahko hkrati zadržujejo na javnem prostoru, v lokalu,« so dejali na gospodarskem ministrstvu. Zato so se tudi gostinci glede svoje dejavnosti odločali različno. Eni lokali so ostali zapr-
ti in so uveljavljali možnost državne pomoči za takšne primere. Redki so se odločali za izvajanje gospodarske dejavnosti, na primer za ponujanje malic enemu ali več podjetjem. Nudenja malic za več podjetij zaradi popolne omejitve zbiranja oseb dlje časa sicer ni bilo možno izvajati, od minulega tedna pa je to postalo bolj
aktualno. Tudi zato, ker je odjeknila novica o poslovnem sestanku gospodarskega ministra Zdravka Počivalška - v gostinskem lokalu ...
Državni sekretar Zajc priznava, da bi bilo sporočanje vsebin tega odloka v zadnjih mesecih lahko bolj jasno, usmerjeno in proaktivno. Nekateri jezni gostinci zaradi tega ne izključujejo niti možnosti tožbe, saj
SIMONA SOLINIČ
OB ROBU
Druženje za vogali
Epidemija je gostinstvo postavila pred eno najtežjih preizkušenj v zgodovini Slovenije. Čeprav se število okuženih z novim koronavirusom znižuje, vladni semafor sproščanja še ne utripa tako, da bi luč sprostitve zagledali tudi gostinci.
Ti se s krizo spopadajo na različne načine. Gostinski izkupiček zdravstve-no-gospodarske krize ne bo za vse enak. Nekateri v krizi vidijo izziv, nekateri so svojo zgodbo, morda tradicionalno in dobro znano v svojem okolju, morali tudi končati. Gostinci opozarjajo, da nikoli niso dobili podatkov o okužbah v gostinskih lokalih, nato je pretekli teden odjeknila še informacija, da bi lahko bili lokali »mehurčkasto« odprti.
Medtem pa se dogaja kaj? Ljudje na ulicah pijejo kavice za s seboj, se družijo v skritih kotičkih mest v večjih skupinah, koši za smeti so ponekod polni praznih plastenk. Na tako imenovanem mestnem križu, ki ga sestavljajo Stanetova in Prešernova ulica ter Glavni trg, je zadnje čase ob sobotah tolikšna gneča, kot je v »normalnih« časih ni bilo. Ljudje se niti ne skrivajo več. Tudi v Celju. Brez pomena si je zatiskati oči pred tem, da se izza vogala kakšne gostilne vedno opazi kakšno družbo, ki se ne more upreti druženju ob kavici. Čeprav je to samo »kava za na pot.« Ljudje si želijo druženje za gostinsko mizo.
Prihaja pomlad. Takšnih druženj bo zagotovo še več. Razumljivo je, da gostince boli, ko vidijo takšne stvari. Bi bilo okužb manj, če bi se ljudje v lokalih lahko družili pod strogimi zaščitni ukrepi, namesto da se družijo za smetnjaki in v skritih ulicah?
pravijo, da jim je neustrezna komunikacija o takšnih izjemah prinesla gospodarsko
škodo. A bodo o tožbah morala odločati posamezna podjetja.
SSol
Predlani uspeh, lani potop?
Podatki o poslovanju gostinske dejavnosti v celjski regiji, o katerih pišemo v nadaljevanju, veljajo za leto 2019, saj lanski še nekaj mesecev ne bodo znani. Vsekakor si jih velja zapomniti, saj takšnih številk glede na napovedi gostincev zagotovo ne bo mogoče videti še nekaj naslednjih let.
Celjski Ajpes je v svojem predlanskem poročilu zapisal, da v gostinski dejavnosti, v katero statistika vključuje
tudi turistično industrijo, deluje 244 družb, kar predstavlja malo več kot 4 odstotke vseh gospodarskih družb v
regiji. Zaposlovale so 2.800 ljudi ali 6 odstotkov vseh zaposlenih v gospodarstvu. Samostojnih podjetnikov, ki so se ukvarjali z gostinsko dejavnostjo, je bilo 381 ali 7 odstotkov vseh, pri njih je bilo zaposlenih 530 oseb, kar pomeni 11 odstotkov vseh, ki so jih zaposlovali obrtniki.
Družbe s področja gostinstva so v letu 2019 ustvarile 177,7 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje. Približno polovica je poslovno leto zaključila z dobičkom, ki je znašal 8,3 milijona evrov in je bil nekoliko višji kot leto prej. Malo več kot sto družb, ki so skupaj zaposlovale le 288 ljudi, je imelo izgubo v skupni višini 1,8 milijona evrov. Gostinci samostojni podjetniki so predlani zabeležili 39 mili-
jonov evrov čistih prihodkov in 2,2 milijona evrov čistega dobička. Za razliko od družb je izgubo imela le približno petina podjetnikov. Izguba je znašala pol milijona evrov in je bila od predlanske višja za skoraj polovico.
Malo več kot sto družb in 66 samostojnih podjetnikov, ki se na Celjskem ukvarjajo z gostinsko dejavnostjo, je torej že leto 2020 dočakalo v precejšnjih težavah. JI
Veliko govora o pomoči, malo o gospodarski škodi
Eden vidnejših gostinskih obratov v Celju, ki sicer ne ponuja hrane, je kavarna Oaza v središču mesta. »V vseh enajstih letih obratovanja naše kavarne se nismo mogli pripraviti na izzive, ki nam jih je naložilo zaprtje zaradi epidemije, kljub temu da smo kavarno odprli stari le 23 let in potem prestali tudi dolgotrajno obnovo mestnega jedra,« pravi Luka Duraševič.
Prihodki iz naslova obratovanja se niso skrčili le za tretjino, temveč za skoraj polovico letnih dohodkov v primerjavi z letom 2019, dodaja sogovornik: »Odvzeta nam je bila pravica do obratovanja v najpomembnejšem mesecu decembru, nekaj časa smo bili omejeni zgolj na obratovanje na terasah, ki je seveda v veliki meri odvisno od vremena, prav tako smo morali omejiti število miz v notranjosti lokala in s tem največje možno število gostov. Skupno je bil lokal lani zaprt skoraj tretjino leta. V podjetju nismo odpuščali, čeprav je to pomenilo izrabo lastnih prihrankov.« Podjetje ni bilo upravičeno do številnih državnih subvencij. »In to le zaradi nekajodstotne-ga preseganja prihodkov, ki so bili rezultat našega truda, da bi upad prometa nadomestili s poslovanjem spletne trgovine. Seveda nikogar ne zanima,
kakšne naložbe so potrebne za tovrstne spremembe v poslovanju, zato smo bili za svoj trud na nek način kaznovani. Zakaj je sploh treba dokazovati upad dohodka, če je obratovanje prepovedano, še danes ne razumemo. Prikrajšani so seveda študentje, ki v tem času niso imeli nobenega dohodka od dela,« pojasnjuje Duraševič.
»To ni niti obliž na
rano gostinstva«
Decembra so Oazo odprli za osebni prevzem. »S tem smo želeli, da bi se vsaj malo vrnili v decembrsko pravljičnost našega mesta. A veselje so nam hitro pokvarili vladni odloki, ki niso dovoljevali uživanja pijač na javnih površinah in so celo čez noč spremenili datum prepovedi prodajanja alkoholnih pijač. Ne glede na to, kako zelo si želimo nazaj sproščen klepet in vonj po kavi, nas je epidemija naučila, da je preprosto najbolje sedeti in čakati - vsak naš trud je bil namreč zaman ali je celo prinesel slabše pogoje,« je jasen sogovornik.
Dodaja, da je medtem iz vladnih govorov mogoče slišati o enormnih številkah pomoči, a le malo o dejanski gospodarski škodi: »Naše prejete pomoči v letu 2020 so pokrile le okvirno 3 odstotke izpada prometa iz naslova poslovanja kavarne. Če to
primerjamo z avstrijskim modelom, kjer država v času prepovedi poslovanja krije kar 80 odstotkov lanskega mesečnega prometa za vsak mesec zaprtja, vemo, da milijonske številke, predstavljene javnosti, niso niti obliž na rano gostinstvu.«
Gostinec ne skriva žalosti, ko spremlja objave o zaprtju lokalov, ki so tudi mladim gostincem nekoč bili zgled: »Nikoli se ne sme zgoditi to, da se ljudje, ki so se izobraževali v tujini, razvijali inovativna gostinska podjetja, skrbeli za povečanje ponudbe zdrave prehrane, privabljali turiste in v svoj posel vključevali družine ter prijatelje, znajdejo dobesedno brez vsega in z ogromnimi dolgovi. Pomoč prihaja z neverjetno zamudo - nakazila za pokritje fiksnih stroškov (pičlih 0,6 odstotka letnega prometa) so prišla kar tri mesece po zaprtju, ves ta čas so se ljudje morali znajti sami z lastnimi prihranki in posojili. Stevilni so zaprli svoja podjetja z ogromnimi dolgovi. Predstavljajte si, da je od tega podjetja odvisna cela družina s krediti.«
Druženje v lokalih je
del kulture
Da se nekateri gostinci odločajo za zaprtje lokalov, se že odraža v objavah na nepremičninskih portalih, dodaja Dura-ševič: »Lokali bodo znova pol-
ni, a novi lastniki bodo ljudje, ki bodo imeli srečo, da bodo iz krize prišli finančno stabilni, medtem ko bodo uničeni podjetniki lahko le strto opazovali, kako nekdo gradi na njihovih ruševinah, ves njihov trud pa bo le še spomin.« Meni, da je zaprtje gostinskih lokalov prineslo več slabega kot dobrega. »Druženje se je iz lokalov, ki
so imeli strogo določene razdalje, omejitev oseb za eno mizo, razkuževanje in druge ukrepe, prestavilo v slabo prezračene in natrpane domove, za štiri stene.« Ob tem poudarja: »Medtem ko gostinstva na vladnem semaforju sploh ni, ljudje drug za drugim pravijo, da si najbolj od vsega želijo spiti kavico ali pivo s prijatelji
v gostinskem lokalu. Druženje v gostinskih lokalih je del naše kulture, je naša >psihoterapija<, ki nas vsaj za nekaj trenutkov odpelje od stresa, naša družbena osnova za ustvarjanje novih poznanstev in ohranjanje starih. Upamo, da bo naš boj za obstoj nagrajen, če ne drugače, s podporo skupnosti, ki bo napolnila našo kavarno.«
14
KRONIKA
Mladi prepuščeni ulici?
Od vandalizma do ustrahovanja
V teh dneh dneh odmeva primer vandalizma v celjski mestni četrti Dečkovo naselje, kjer naj bi skupina mladih ustrahovala starejše občane. A zgodba ni ravno nova, že lani so občani celo poletje opozarjali, da skupina mladoletnikov s kolesi divja po mestnem središču in pri tem izziva mimoidoče. Nato so lani pozno jeseni s skuterji divjali po ostalih mestnih četrtih, na kar je nekaj krajanov opozarjalo pristojne. Na prehodu v novo leto se je enako zgodilo zaradi močnih pokov petard. Šlo naj bi za večinoma iste mladoletne posameznike v skupinah, ki jih že obravnavata tako policija kot pristojni center za socialno delo.
SIMONA SOLINIC
Težava 'e, da se skupina mladih seli iz ene soseske v drugo, stopnja vandalizma in neprimerno obnašanje se s tem povečujeta. Zdaj so mladi očitno svojo »postojanko« našli ob poligonu z grbinami (tako imenovanem Pump tracku) v Dečkovem naselju. Poligon je bil sicer v Celju dobro sprejet in doslej ni bil moteč za krajane, dokler se ob njem niso začeli zbirali posamezniki, ki so začeli povzročati tudi van-dalizem. »Z obžalovanjem in zaskrbljenostjo od krajanov mestne četrti Dečkovo naselje, predvsem naselja Novi trg, že od poletja lani prejemamo občasna opozorila v zvezi z nevzdržnimi razmerami. Težave se najpogosteje pojavljajo ob poligonu z grbinami in v atriju Novi trg 2 do 10. Po informacijah krajanov se namreč organizirana skupina mladoletnih otrok pogosto zbira ob poligonu na klopeh, kjer ostaja do poznih nočnih ur in ob tem povzroča neprimeren moteč hrup, spore s stanovalci ter drugo škodo. Ob tem je tudi uporaba poligona za ostale uporabnike motena, včasih tudi preprečena,« pravi predsednik Mestne četrti Dečkovo naselje Primož Posinek.
»Pravega učinka
(še) ni«
Da so se zadeve poslabšale v času protikoronskih ukrepov, priznavajo vsi pristojni, tudi
na policiji. »Obravnavali smo telefonske pritožbe krajanov, se pogovarjali s strokovnimi službami celjske občine glede primernih ukrepov, se posvetovali s policijo in z rajonskim policistom ter tudi pisno že junija 2020 opozorili pristojne na problem. V zadnjih mesecih je prisotnost policijskih patrulj (uniformiranih in v civilu) na tem območju opazno povečana, vključuje se tudi mestno redarstvo, a žal se zdi, da pravega učinka (še) ni,« pravi Posinek.
Dodaja, da so razmišljali tudi o odstranitvi klopi ob poligonu, da bi tako omejili druženje in večerni hrup. »Glede ograditve poligona je potreben dodaten razmislek. Strošek ograditve je zagotovo precejšen. Pri tem ni zagotovila, da ne bo ograja kmalu poškodovana ali uničena. Nenazadnje mora nekdo prevzeti skrb za odklepanje in zaklepanje vhoda na poligon. Ena možnih rešitev je morda tudi stalna prisotnost varnostne službe na problematičnih mestih v najbolj kritičnem času, a obstaja bojazen, da se bo skupina preselila drugam, medtem ko bo težava ostala enaka,« še pravi Posinek.
Brcnil starejšega
občana
Na celjski policiji pojasnjujejo, da so od novembra prejeli le nekaj prijav. »Šlo je
Ponovno obveščamo vse, ki ste priča kakršnekoli vandalizmu, kratenju javnega reda in miru ali ogrožanja s strani dirkačev s skuterji, ob in na igrišču v Vojkovi ulici in Ul. V. Prekomorske brigade, da se nemudoma obrnejo na pristojne institucije kot so Policijska uprava Celje / Police Directorate Celje ali v delo...
Razumljivo, da niso vsi mladi, ki se zbirajo v Dečkovem naselju, problematični, a več kot očitno se dogaja nekaj, kar se ne bi smelo. Foto: FB
za prijavo mladoletnikov, ki so na območju Dečkovega naselja in Nove vasi v Celju kršili javni red in mir z uporabo pirotehničnih izdelkov. Prijeli smo še nekaj drugih prijav zoper mladoletne osebe. V enem primeru je mladoletnik brcnil starejšega občana, v drugem primeru je mladoletnik udaril drugega mladoletnika, prav tako smo prijeli prijave o nedostojnem obnašanju mladoletnikov, ki so na območju Celja prevrnili nekaj zabojnikov za smeti in metali snežne kepe.«
Zato so, tako pravijo na policiji, v zimskih mesecih organizirali obhode in opravili najmanj 50 nadzorov. »Novembra in decembra smo na tem območju zasegli več kot 400 kosov pirotehnike. Zoper deset mladoletnikov smo podali šest obdolžilnih predlogov. Starše smo o prekrških obvestili, v večini primerov so tudi prišli na kraj zasega pirotehnike. Vodji policijskih okolišev sta opravili razgovore s starši otrok v 14 družinah. O dogajanju smo obvestili center za socialno delo,« dodajajo na policiji. Zoper starša enega od mladoletnikov so podali celo kazensko ovadbo zaradi zanemarjanja in surovega ravnanja z mladoletno osebo. »Letos smo opravili najmanj 40 nadzorov. Z mestnimi redarji tudi skupno pet nadzorov, redarji so tudi sami opravili več nadzorov v dogovoru z nami,« še pravijo na policiji, kjer navajajo, da morajo občani, kadar zaznajo odklonilna dejanja, zadeve prijaviti, saj je le tako več možnosti, da storilce izsledijo. Težava je tudi, ker se mladoletniki razbežijo, ko opazijo policijo ali redarje. Enako je bilo v primeru kolesarjev in voznikov skuterjev. Ko so opazili policiste, če so bili ti v uniformah in ne v ci-vilu, so pobegnili.
Center
mladoletnike že
obravnava
Na Centru za socialno delo Celje primere mladoletnikov, ki so v teh skupinah, že obravnavajo. In to že kar nekaj časa, a zaradi varstva osebnih podatkov, saj so mladoletne osebe bolj zaščitene, podrobnosti o tem ne morejo javno razkriti. Ni skrivnost, da starši vseh otrok, ki jih center obravnava, v postopku ne želijo sodelovati, saj je sodelovanje prostovoljno. Znano je tudi, da otrok, ki še ni dopolnil 14 let, ni kazensko odgovoren. Center je starše v primerih odklonskih dejanj otrok dolžan seznaniti z oblikami pomoči, da do tovrstnih dejanj ne bi več prihajalo. Gre za storitve osebne pomoči, predvsem za pomoč družini za domu, a tudi za možnost pomoči drugih ustanov, ki delajo celovito z mladostniki in starši.
*
MESTNA OBČIMA CEUE MESTNA ČETRT SLAVKO ŠLANDER
Lopova ulica JOOO Celje T 03 54 71 706 / F 03 ЧА 71 706 GSW 051 J5I <i"M Slavko. slawter^celje.si wwwrcelje.si OŠ 61040754
OBVESTILO!
Člani sveta MČ Slavko Slander, zadnji 2 leti budno spremljamo dogajanje ob in na igrišču v Vojkovi ulici ter ob el. transformatorju, kjer se zbira določena skupina mladostnikov in dijakov. Ugotovili smo, da ta določena skupina mladostnikov in dijakov, kljub večkratnim prošnjam še vedno namerno krši javni red in mir, povzroča vandalizem, namerno ogrožajo varnost udeležencev na igrišču s skuterji, onesnažujejo okolje, povzročajo prekomeren hrup z vpitjem, trobljenjem (hupanjem) in glasno glasbo. Zadnje čase opažamo tudi, da je v tej skupini mladostnikov in dijakov v porastu uživanje alkohola, cigaret in drugih substanc.
Apeliramo na vse starše, da se pogovorijo s svojimi otroci o omenjeni problematiki, vse ostale občane pa prosimo, v kolikor bodo priča nadaljnjemu kršenju javnega reda in miru, vandalizma, kršenja cestnih predpisov in ogrožanja varnosti s skuterji na ali ob igrišču, da nemudoma kontaktirajo pristojne institucije, kot so Policijska Uprava Celje, Redarska služba MOC Celje.
Kontakti:
PU Celje: 113 ali anonimni telefon: 080 1200 Redarska služba Celje: 03 4265 830
MČ Slavko Šlander je bila od nekdaj mirna in urejena četrt in člani sveta MČ smo enotni v tem, da nikakor ne bomo več tolerirali tovrstnega obnašanja oz. huliganstva v naši MČ!
Hvala za razumevanje! Člani sveta MČ Slavko Šlander
Dostavljeno v vse nabiralnike et.lastnikov v neposredni bližini igrišča, PU Celje, Redarska služba Celje*
Zbiranje mladoletnikov in njihovo neprimerno ter nevarno obnašanje ni samo težava Dečkovega naselja. O tem so policijo in pristojne opozarjali lani tudi iz drugih mestnih četrti.
»Če tudi tovrstna pomoč ni dovolj in se otrokovo neprimerno vedenje nadaljuje, potem center za mladostnika naredi oceno ogroženosti. Če pride do ugotovitve, da je otrokov razvoj ogrožen zaradi njegovih vedenjskih, čustvenih, učnih ali drugih težav, center poda na sodišče predlog za namestitev otroka v zavod ali vsaj za omejitev starševske skrbi. Kadar gre za omejitev starševske skrbi, ostane otrok še vedno v družini, sodišče določi način nadzora starševske skrbi, ki jo opravlja center, in o tem poroča sodišču. Tako ravna center tudi v primerih, ki jih že obravnavamo v zvezi z vašim vprašanjem,« pravi pomočnica direktorice CSD Celje mag. Nada Caharijaz Ferme.
Vsi pristojni omenjajo, da je v teh primerih ključna vloga staršev, ki povsod ni takšna, da bi otroke odvrnila od odklonskih dejanj. Nekateri starši v postopkih ne želijo sodelovati konstruktivno, nekateri so se odzvali in negativna dejanja svojih otrok omejili. Na policiji tako razmišljajo o drugačni taktiki dela, ki bi temeljila predvsem na pogovorih z mladimi, ki bi morda celo bolj učinkovali kot ukrepi. Neuradno vsi pristojni priznavajo, da epidemija, ko so bili otroci brez številnih dejavnosti in šolskih obveznosti, že kaže posledice tudi v povečanem številu odklonskih dejanj.
Ogenj se je razširil z vozila na okolico
V	soboto popoldne je zagorelo v Topolšici. Do požara je prišlo pri uporabi plinskega žara ob stanovanjski hiši. Ogenj je del hiše uničil. Požar so gasili prostovoljni gasilci iz Topolšice in Šoštanja. V omenjenem primeru policisti zbirajo obvestila o možnem kaznivem dejanju povzročitve splošne nevarnosti.
V	Topolšici so gasilci posredovali isti dan tudi dopoldne, ko je požar izbruhnil v dimniški tuljavi stanovanjskega objekta, kjer so se vnele saje. Do dimniškega požara je prišlo pretekli konec tedna še v Varpolju pri Rečici ob Savinji. Enako se je zgodilo v naselju Vine, to je na območju občine Vojnik. Na Frankolovem je konec tedna zagorelo neregistrirano osebno vozilo. Ogenj je vozilo v celoti uničil. V požaru so bili poškodovani tudi vozilo, parkirano v bližini, ograja ob bližnji stavbi, terasna okna bližnje hiše ter nekaj zabojnikov za odpadke. Vzrok požara še ni znan.
Pijan doma pustil mladoletno hčer
V	soboto malo pred 22. uro se je v Medlogu zgodila prometna nesreča, ki jo je povzročil voznik osebnega vozila, ki je kazal očitne znake alkoholiziranosti. 45-letni voznik je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo trčil v odbojno ograjo, vozilo je po trčenju obstalo sredi vozišča.
45-letnik je odklonil preizkus z alkotestom, zato so mu policisti odredili strokovni pregled. Med postopkom je povedal, da je pustil doma samo mladoletno hčer, zato ga bodo kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe. Zoper 45-letnega voznika bodo izvedli še postopek o prekršku, doletela ga je tudi globa zaradi kršitve Zakona o nalezljivih boleznih.
Napadel stanovalca
Policisti bodo zaradi kaznivega dejanja nasilništva ovadili moškega, ki je v Laškem napadel drugega stanovalca večstanovanjske hiše. Pri tem je napadeni dobil lažje telesne poškodbe. Kmalu po dogodku so odvzeli prostost 37-letnemu Celjanu in ga pridržali.
ZAPOSLOVANJE / NASVETI
15
trgotur
Skladiščnik (m/ž) (Celje)
K sodelovanju vabimo zanesljivega in motiviranega kandidata, od katerega pričakujemo IV. stopnjo poklicne izobrazbe prodajalca, oblikovalca kovin ali skladiščnika oz. druge primerljive smeri, vsaj 2 leti delovnih izkušenj, izpit B-kate-gorije, znanje upravljanja viličarja, poznavanje programov MS Office in računalniško pismenost, samostojnost, samoiniciativnost in organizacijske sposobnosti. Nudimo zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Urejeno delovno okolje, dolgoročna zaposlitev, možnost kariernega in osebnega razvoja, delo v mednarodnem okolju. Prijave zbiramo do 16. 3. 2021. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Tehnični nabavnik -
koordinator (m/ž) (Celje)
K sodelovanju vabimo zanesljivega in motiviranega kandidata, od katerega pričakujemo izobrazbo vsaj V. stopnje ekonomske, tehnične ali logistične smeri, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na področju
nabave (ni pogoj), aktivno znanje angleškega jezika, poznavanje nabavnih postopkov, dobro poznavanje programov MS Office ter drugih orodij in informacijske tehnologije, zanimanje za tehniko, strojništvo in proizvodni proces, sposobnost vodenja in koordiniranja manjših projektov, zelo dobre komunikacijske in pogajalske sposobnosti, iznajdljivost in proaktivnost, samostojnost, samoiniciativnost in organizacijske sposobnosti. Prijave zbiramo do 16. 3. 2021. Biro Ogis, d. o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Pomočnik tiskarja (m/ž)
(Šmartno pri Slovenj
Gradcu)
Od kandidata pričakujemo vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dober vid, ročne spretnosti, urejenost, natančnost, vztrajnost, sposobnost timskega dela, dobro znanje angleškega jezika in osnovno znanje nemškega jezika, osnovno delo s preglednicami in z bazami podatkov, pripravljenost na večizmensko delo. Prijave zbiramo do 31. 3. 2021. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobra-
va 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www. trgotur.si.
Tiskar (m/ž) (Šmartno pri
Slovenj Gradcu)
Pričakujemo vsaj 2 leti na področju grafične dejavnosti - tiskanje na offset tiskarskih strojih, računalniško pismenost, izpit B-kate-gorije, ročne spretnosti, urejenost, natančnost, vztrajnost, sposobnost timskega dela. Nudimo zaposlitev za določen čas 1 leta z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas (poskusno delo 6 mesecev), delo v mladem, dinamičnem, urejenem in sproščenem delovnem okolju, redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo, možnost osebnega in strokovnega razvoja. Prijave zbiramo do 31. 3. 2021. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si.
Komercialist (m/ž) (Nova
cerkev)
Od kandidata pričakujemo aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika, računalniško pismenost (MS office), V. stopnjo izobrazbe, 3 leta delovnih izkušenj, vozniški izpit B-kategorije. Kandidatu nudimo pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 3 mesecev, delo v sodobnem in urejenem podjetju, ki sledi certificiranim standardom kakovosti ISO 9001:2008. Prijave
zbiramo do 5. 3. 2021. Šeško, d. o. o., Socka 33, 3203 Nova Cerkev. Več informacij na www.trgotur.si.
Komercialni referent (m/ž) (Celje)
Od kandidatov pričakujemo vsaj 2 leti delovnih izkušenj na istem ali podobnem delovnem mestu, aktivno znanje nemškega in angleškega jezika, prodajne in pogajalske veščine, napredno poznavanje MS Office, komunikativnost, zmožnost presoje, urejenost, natančnost, veselje do timskega dela, inovativnost, samoiniciativnost, pripadnost. Nudimo zaposlitev za določen čas 12 mesecev s 3-mesečnim poskusnim obdobjem in z možnostjo podaljšanja pogodbe, če se bomo dobro ujeli v timu. Prijave zbiramo do 1. 3. 2021. Ela-stomeri, d. o. o., Bežigrajska cesta 4, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Skladiščnik (m/ž) (Ločica pri Polzeli)
Od kandidata pričakujemo srednješolsko poklicno izobrazbo, zaželeno tehnične smeri, 1 leto delovnih izkušenj, zaželeno znanje dela z viličarjem, osnovna računalniška znanja, vozniški izpit B-kategorije, smisel za tehniko oziroma tehnično predznanje. Kandidatu nudimo dopoldanski delovni čas, stimulativno in redno plačilo, zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev, delo v prijetnem
kolektivu, kjer krepimo timski duh in kolegialnost. Prijave zbiramo do 1. 3. 2021. Bastl, d. o. o., Ločiška cesta 98a, 3313 Polzela. Več informacij na www.trgotur.si.
Natakar (m/ž) (Velenje)
Delovne naloge bodo zajemale strežbo tradicionalne kitajske hrane, pijače in ostalih napitkov. Pričakujemo vsaj 1 leto delovnih izkušenj na področju strežbe hrane in pijače, urejenost, komunikativnost, ročne spretnosti, natančnost in delovno vztrajnost. Nudimo zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja in urejeno delovno okolje. Xi-hu, d. o. o., Partizanska cesta 1, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 6. 3. 2021. Več informacij na www. trgotur.si.
Delavec v proizvodnji
(m/ž) (Velenje)
Opis delovnega mesta: 3-izmen-sko delo v urejeni proizvodnji, obdelovanje in priprava plastičnih polizdelkov za nadaljnjo uporabo. Od kandidatov pričakujemo pripravljenost na večizmensko delo, občasno tudi ob sobotah, upoštevanje navodil, pridnost, marljivost in natančnost. Kandidatom nudimo neposredno zaposlitev pri naročniku, redno mesečno plačilo z izplačilom potnih stroškov in nadomestila za prehrano. Prijave zbiramo do 1. 3. 2021. Leplast, d. o. o., Preloška cesta 1, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Davčni inšpekcijski nadzor
Vsaka oseba, ki se na trgu poslovno udej-stvuje, je soočena z več oblikami tveganj, ki jih mora med izvajanjem svoje dejavnosti učinkovito nadzorovati. Med poslovna tveganja uvrščamo tudi tveganja z vidika davkov (davčno tveganje), pa naj bo to tveganje v smislu vpliva spremembe obstoječe domače ali mednarodne fiskalne zakonodaje (kot npr. trenutno aktualen brexit) ali tveganje v smislu »neeksaktnosti« zakonskih določb ter posledično razhajanj med tolmačenji zakonodaje upravnih (davčnih) organov in stroke.
Vsakdo, ki na trgu opravlja pridobitno dejavnost, je verjetno že razmišljal o vprašanju: »Kaj, če me obišče Furs?« Ali obstaja kakršnokoli tveganje, da bi bili v primeru davčnega inšpekcijskega nadzora bremenjeni za dodatne davke? Pri tem nimam v mislih subjektov, ki načrtno zlorabljajo davčno zakonodajo ali načrtno po načelu »samoobdavčitve« ne odmerjajo in plačujejo pripadajočih davščin, temveč subjekte, ki poslujejo transparentno in v dobri veri ravnanja v skladu z zakonodajo. Davčni svetovalci se pogostokrat srečamo s primeri, ko so naše stranke presenečene nad ugotovitvami davčnih inšpektorjev po izvedbi davčnega inšpekcijskega nadzora v njihovih družbah oziroma poslovnih subjektih, saj se v večini primerov sploh ne zavedajo prakse davčnih organov, predvsem pa zakonske podlage, na podlagi katere lahko organi sprejmejo sklepe o dodatni davčni bremenitvi.
Potek davčnega nadzora
Davčni nadzor dojemamo za eno temeljnih nalog Fursa. Obsega davčni nadzor davčnih obračunov, davčni nadzor posameznega področja poslovanja in davčni inšpekcijski nadzor. Davčni nadzor davčnih obračunov običajno opravlja neposredno oseba, zaposlena pri davčnem organu, ki obračune preverja direktno iz pisarne (poslovni subjekti Fursu s pomočjo sistema eDavki redno posredujejo več vrst davčnih obračunov, ki jih zaposleni pri organu preverijo in izdajo odločbo). Nadzor posameznega področja poslovanja obsega nadzor posameznih dejanj poslovnih subjektov za določeno področje poslovanja (npr. področje DDV, dohodkov iz delovnega razmerja ...). Tudi v tem primeru nadzor običajno izvajajo iz pisarn davčnih uslužbencev, ki se lahko v primeru identifikacije težnje po temeljitejšem nadzoru razširi v davčni inšpekcijski nadzor.
iCONSULT
TAX + LEGAL + FINANCE
Davčni inšpekcijski nadzor (v nadaljevanju DIN) obsega nadzor dveh ali več področij poslovanja oziroma nadzor enega ali več davkov za eno ali več obdobij, ki se običajno začne z izdanim sklepom (le v skrajnih primerih nadzor izvajajo brez podanega sklepa). Vsako dejanje zavezanca za davek je od izdaje sklepa o postopku DIN ključnega pomena. Na primer že sklep o začetku postopka DIN mora vsebovati nekatere ključne elemente, kar pomeni, da je lahko že ob njihovi odsotnosti izvedba postopka DIN nezakonita (davčni organ lahko inšpicira samo tisto vrsto davka in za samo tisto obdobje, kot ga opredeli v sklepu, organ tako ne sme zavezanca za davek bremeniti za katero drugo vrsto davka ali za obdobje, ki s sklepom ni opredeljeno, seveda lahko organ z dodatnim sklepom postopek DIN razširi).
Po predložitvi sklepa o začetku postopka davčni inšpektor predloži zahtevek za predložitev listninske dokumentacije in tako se preide v (za zavezanca najpomembnejšo fazo postopka DIN) fazo ugotavljanja dejstev. Ta faza je za davčne zavezance najpomembnejša, saj inšpektor na podlagi pregleda listnin-ske dokumentacije podal ugotovitve v zvezi s presojanimi poslovnimi dogodki, torej ugotovitve, povezane z morebitnimi nepravilnostmi (npr. pregled stroškov z vidika njihovega davčnega priznavanja, analiza uveljavljanja pravice do odbitka vstopnega DDV, pregled obračunov plač in drugih osebnih dohodkov . ). Na podlagi izkušenj lahko trdim, da davčni zavezanci običajno »poskrbijo« za ustrezno davčno obravnavo poslovnih dogodkov, ki se v podjetju redno dogajajo, a ko pride do kakšnih izrednih poslovnih dogodkov, s katerimi se v praksi še niso srečali in potencialne davčne implikacije pavšalno preveri-
Klemen Šivic
jo/analizirajo, lahko (predvsem v postopkih DIN) pride do ugotovitve nepravilnosti, kar lahko ima visoke finančne posledice v smislu bremenitve z dodatnimi fiskalnimi dajatvami. Razlogov za nepravilnosti je lahko več, bodisi da je bila transakcija izpeljana brez vednosti osebe, zadolžene za davke v podjetju (računovodstvo), bodisi odgovorna oseba družbe ne investira v posvet z davčnimi strokovnjaki ali v izobraževanje lastnega računovodskega osebja. Moramo si priznati, da računovodje nimajo lahkega dela, običajno jih je v podjetju zaposlenih premalo, seznanjeni morajo biti z zelo široko računovodsko, davčno in (vsaj še) delovnopravno zakonodajo, poleg vsega se njihova opozorila (strankam/poslovodstvu) ne jemljejo z zadostno mero resnosti, a ko davčni inšpektorji v postopku DIN ugotovijo potencialne nepravilnosti, vsa odgovornost pade na njihova ramena.
Pristop k omejitvi tveganj
Računovodje so običajno preobremenjeni, da bi lahko bili pozorni na podrobnosti vsake transakcije v podjetju, poleg tega v večinoma niso seznanjeni z vsemi okoliščinami dogo-
vorjenega posla, zato je po mojem mnenju utopično pričakovati, da potencialnim tveganjem ugotovitve davčnih nepravilnosti v postopku DIN podjetje/družba nista izpostavljena. Kako je to tveganje mogoče omejiti? Ustrezen pristop k omejitvi tveganj je po mojem mnenju vsekakor predložitev poslovne dokumentacije na vpogled neki tretji (strokovno usposobljeni osebi) izven vašega podjetja - izvedba t. i. preventivnega davčnega pregleda. Pri tem je pomembno, da pregled izvede strokovnjak z izkušnjami iz postopkov DIN. Izkušnje iz postopkov DIN dajejo vpogled v razmišljanje davčnih inšpektorjev, kar je neprecenljiv »know how«. S kolegi svetovalci že vrsto let zastopamo stranke v postopkih DIN, zato je naš »know how« bazen že precej poln (je pa res, da se njegova globina iz postopka v postopek poglablja in temu procesu nikoli ni konca), zato predlagam, da nas, če želite poglobljen vpogled v postopek DIN (še posebej v tem obdobju priprave letnih davčnih obračunov), kontaktirate in tveganje z vidika davkov že danes omejite.
Klemen Šivic, iConsult
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakup ali odlično storitev?
POZOR1-
Preglejte aktualno ponudoo
Postni čas - nadomestite meso z ribami
En dan po pustnem torku, na pepelnično sredo, katoličani vstopijo v 40-dnevni postni čas, ki traja do velike noči. Gre za obdobje, v katerem jemo bolj zmerno, se vsaj ob petkih odpovemo uživanju mesa in mesnih jedi, predvsem pa poskrbimo, da z uživanjem bolj raznovrstne in polnovredne hrane nekoliko razbremenimo in razstrupimo organizem. V nekem smislu gre za pomladansko čiščenje telesa in odpravljanje strupov, ki so se nabrali med letom.
Post je odlična priložnost, da se na našem jedilniku še večkrat pojavijo ribe, saj so odličen nadomestek mesa. Imajo izredno malo holesterola, a so bogate z esencialnimi aminokislinami. 200 g rib zadošča za skoraj tri četrtine dnevnih potreb po beljakovinah pri odrasli osebi, pri čemer ima le 200 kalorij.
Ribe - odličen nadomestek mesa
Ribe so tako odlična izbira, da bi jih bilo dobro enkrat na teden jesti vse leto. Vsebujejo veliko lahko prebavljivih beljakovin, omega 3 maščobnih kislin in vitamina B. Bolj kot so mastne,
bolj so koristne za organizem - pri tem seveda ni mišljena maščoba za cvrtje. Ribe pripravljamo pazljivo in z občutkom za njihovo nežno meso, da tudi na krožniku ohranijo čim več svojih dobrih lastnosti.
Zakaj so lokalno pridelane ribe najbolj zdrave? Zavedamo se, da je poseganje po lokalni hrani koristno tako za nas kot za celotno družbo. Hrano lokalnega izvora najdemo v t. i. kratki verigi med pridelovalcem in potrošnikom. Takšna hrana ima višjo biološko in hranilno vrednost.
Prednosti rib iz domače ribogojnice
-	Lokalne ribe iz domače ribogojnice so sveže in tudi manj obremenjene z aditivi, katerih namen je podaljševanje svežine in obstojnosti pri prevozu hrane. Le tako lahko ribe ohranjajo najvišjo raven kakovosti.
-	Lokalno vzgojene ribe so boljšega okusa in imajo več hranil.
-	Ribe iz domače ribogojnice imajo manj embalaže (skrb za okolje).
-	Z nakupom v domači ribogojnici pomagate domačim pridelovalcem.
-	Izognemo se gneči v nakupovalnih središčih.
verteks VZD
STORITVE NA PODROČJU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU
TER VARSTVA PRED POŽAROM
VERTEKS VZD d.o.o., Medlog 15,3000 Celje vzd@verteks.si, 051 610121,040802156
Zdravi in zadovoljni zaposleni so ključ do uspeha, zato je pomembno, da zagotovimo varno, zdravo in kakovostno delovno okolje.
Tradicionalen okus domačih rib
Lokalna hrana je bolj zrela, sveža in polnejšega okusa. Prepoznate jo po bogatem in tradicionalnem okusu, na katerega smo navajeni iz svojega otroštva. To velja tudi za ribe.
Prvotni okus se razvije skozi socialno in kulinarično rabo hrane, ki jo pridobimo v družini, vrtcu in šoli. Svoje prehrambne navade kasneje razvijamo v različne smeri, vendar pri svojem odločanju vedno izhajamo iz prvotno razvitih okusov, ki nas spremljajo skozi celotno življenje in nam nudijo veliko mero užitka.
Ribogojnica Žalec je ena največjih sladkovodnih ribogojnic v Savinjski regiji. Kot pravi lastnik Marko Hrovat, letno vzgojijoo od 50 do 100 ton rib, od tega največ postrvi in krapov. Vse ribe so slovenskega porekla in jih ne uvažamo. V lastnem predelovalnem obratu, ki je namenjen hladni obdelavi, vam ribe tudi očistijo, filetirajo ter pripravijo kotlete krapa.
Ribe hranijo z visokokavo-stno hrano svetovno znanega proizvajalca. Le tako je lahko riba in njeno meso zdravo in kvalitetno.
www.verteks.si
DIGITALIZIRAJTE! POSLOVANJE
www.birobit.si
gsm:
041703 373
Marko Hrovats.p., Dobrlša vas 41a, Žalec
RIBOGOJNIß^ieP
Џајепјг in p zadaja a tadkauadnih Delovni Čas: pon-pet: 7.00-14.00, sob., ned., prazniki: 8.00-12.00
Po sveže ribe v domačo ribogojnico!
novi tednik I radio celje
www.nt-rc.si
ŠPORT
17
AVIVB
Poskus napada Tine Trstenjak v finalnem boju z Andrejo Leški	Zadnji poklon olimpijske zmagovalke v glavnem mestu Izraela
Tina Trstenjak zmagala na judostičnem grand slamu v Tel Avivu
Porazila najhujšo domačo tekmico in dobila tisoč točk
Doslej so se judoistke in judoisti v Tel Avivu borili za veliko nagrado (grand prix), prejšnji teden pa je glavno mesto Izraela prvič gostilo grand slam. V kategoriji do 63 kilogramov ( »slovenski olimpijski kategoriji«, saj sta članici celjskega kluba Z'dežele Žolnirjeva in Trstenjakova v njej osvojili tri medalje) sta bili prvi nosilki Tina Trstenjak in Andreja Leški. Po nizih zmag sta se spopadli v finalu.
DEAN SUSTER
Celjanka Tina je imela nekaj neporavnanih računov s Koprčanko Leškijevo, zdaj članico JK Bežigrad, predvsem z lanskega evropskega prvenstva v Pragi.
Dva podaljška ...
Ob tatamiju je v Tel Avivu
Marjana Fabjana nadomestila Petra Nareks: »Hvala za čestitke, toda glavno vlogo je odigrala Tina!« Aktualna olimpijska zmagovalka je bila v uvodnem krogu prosta, v drugem je v svoji prvi borbi - kot je že v njeni navadi - potrebovala precej
časa, da je svoje telo ogrela na delovno temperaturo. Šele v podaljšku je ugnala mlado Čehinjo Renato Za-chovo. Nato je po vsega pol minute v četrtfinalu odpravila izkušeno Britanko Lucy Renshall. Visoka napetost je vladala v polfinalu, saj je Trstenjakova odpor Avstrijke Magdalene Krssakove strla šele po približno treh minutah podaljška, ko je tekmica prejela tretjo kazen.
Tretji podaljšek!
Tekmovalka z zlatim napisom na hrbtnem delu kimona (kot aktualna olimpijska zmagovalka) se tudi v finalu ni izognila podaljšku. Še v
tretjem časovnem dodatku borbi je bila uspešna. Po poldrugi minuti je Leški-jeva prejela tretjo, zadnjo kazen. Finalna bitka je bila dokaj izenačena. Tina je bila sicer ves čas aktivnejša od nasprotnice. Že minuto in 18 sekund pred koncem rednega dela je Leškijeva, ki je imela tudi svoje priložnosti za zmago, dobila drugo kazen, a zdržala do izteka časa in izsilila podaljšek. Na grand slamu je manjkala prva nosilka, Francozinja Clarisse Agbegnenou. Trstenjakova je vknjižila tisoč kvalifikacijskih točk za olimpijske igre v Tokiu. Prvič v zgodovini mednaro-
dne svetovne zveze sta se za najvišjo stopničko pomerili dve Slovenki.
Koledar, da te kap
Do svetovnega prvenstva bodo še štirje grand slami, v naslednjem mesecu v uzbeki-stanskem Taškentu in gruzij-skem Tbilisiju, aprila v turški Antaliji in maja v francoski prestolnici Parizu, ki velja za eno najbolj prestižnih postojank turneje. Evropsko prvenstvo je predvideno med 16. in 18. aprilom v glavnem mestu Portugalske Lizbone. Mesec pred olimpijskimi igrami bo svetovno prvenstvo, ki ga bo gostila prestolnica naše vzhodne sosede Budimpešta.
Fabjanov klub ima na največje madžarsko mesto prijetne spomine, kajti na svetovnem prvenstvu leta 2017 se je veselil dveh srebrnih medalj. Druga sta bila Tina Trstenjak in Mihael Žgank (do 90 kilogramov). Prvič bo svetovno prvenstvo v olimpijskem letu. Šele v Budimpešti naj bi bil končan kvalifikacijski ciklus za olimpijske igre na Japonskem. V deželi juda se bodo najboljši predstavniki tega športa za olimpijska odličja borili med 24. in 31. julijem. Glede na zdravstveni položaj v določenih državah lahko pride do sprememb koledarja.
Foto: IJF
Edinstvena priložnost za Marguča in Mastnaka
Na Rogli se bodo merili najboljši deskarji na snegu v alpskih disciplinah na svetu. Slovenija bo tako po svetovnem prvenstvu v poletih v Planici in svetovnem prvenstvu v biatlonu na Pokljuki gostila še tretje veliko tekmovanje pod okriljem Mednarodne smučarske zveze (Fis).
Paralelni veleslalom in paralelni slalom bi sicer morala biti del prvenstva na Kitajskem, a so ga tam zaradi pandemije novega koronavirusa odpovedali. Priložnost so zagrabili izkušeni organizatorji tekem svetovnega pokala na Rogli, ki skupaj s Smučarsko zvezo Slovenije in Unitour-jem obljubljalo potrditev dolgo časa znanega dejstva, da Slovenija sodi med najboljše organizatorje tekem v zimskih športih. Kot zatrjujejo, so na prvenstvo pripravljeni, čeprav se ne bi branili še nekaj dodatnih mesecev priprav.
Gledalcev v ponedeljek in torek na Rogli ne bo, zaradi novega koronavirusa pa bodo
veljali strogi ukrepi NIJZ in Fisa. V slovenski ekipi bosta seveda tudi Celjana Rok Mar-guč in Tim Mastnak. Slednji je pred dvema letoma v Park Cityju postal svetovni pod-prvak v veleslalomu. »Lahko rečem, da nas zanima samo zmaga. Sanjamo slovensko himno, temu je od zadnjih tekem svetovnega pokala v Rusiji podrejeno vse. Z izjemo dveh dni smo ves čas trenirali na Rogli, poskušali bomo čim bolj izkoristiti domač teren. Poskušali smo se čim bolj približati razmeram, kakršne bodo na tekmi, zato smo progo solili. Pričakujemo, da bo zapihal severni veter, da bodo temperature padle in da bo proga vrhunsko pripravljena,« je zelo optimistično razpoložen glavni trener slovenske reprezentance Izidor Šušteršič, ki se zaveda, da bodo njegovi varovanci imeli določeno prednost, a hkrati tudi večji pritisk. Če ga bodo znali premagati, kar jim je na Rogli v preteklosti že uspeva-
Tim Mastnak s srebrno medaljo v Park Cityju
lo, se zagotovo lahko nadejajo odličnih rezultatov, ki se jim na velikih tekmovanjih redko izmuznejo. Proračun tekmovanja znaša 300.000 evrov, tretjino denarja je zagotovil Fis, preostali dve pa SZS in organizatorji.
Dober teden dni pred svetovnim prvenstvom se je večji del slovenske reprezentance
odpravil na avstrijsko Koroško. Na avstrijskem odprtem državnem prvenstvu je bil najuspešnejši Tim Mastnak, ki je obakrat osvojil tretje mesto. V vrhu je bil tudi drugi Celjan, Rok Marguč. Nosilec kar štirih kolajn s svetovnih prvenstev je bil najprej šesti, nato peti.
DŠ, foto: FIS
Celjske košarkarice nedaleč od dveh senzacij
Za mladimi košarkaricami Cinkarne je nov podvig. Na prvi od dveh tekem Jadranske lige v Bolgariji so premagale Montano s 60:58. Oslabljene Celjanke so vodile do zadnje minute, ko so domačinke izenačile na 58:58.
Nato je 30 sekund pred zadnjim zvokom sirene končni izid postavila Blaža Čeh po prodoru in metom z levo roko. Zadnji napad Bolgark je zaustavila Maruša Seničar in varovanke trenerja Damirja Grgića so si skočile v objem. Najboljše strelke gostij, ki so po štirih neuspelih poskusih prvič zmagale v Montani, so bile Blaža Čeh (12 točk), Snežana Bogičević (11) ter Mojca Jelenc in Marta Ostojić (10). S peto zmago so si povečale možnosti za uvrstitev na zaključni turnir.
Nato so v soboto gostovale še v Stari Zagori pri Berou. Domačinke so se morale zelo potruditi za zmago, slavile so s 73:71. Snežana Bogičević je dosegla 19 točk, Sara Ga-rić 12, Maruša Seničar 10, Marta Ostojič, ki je ulovila 10 odbitih žog pod obročema, pa 9. »V Bolgariji smo po številnih težavah z virusom v ekipi obe tekmi odigrali dobro. Upam, da bodo dekleta še boljša v končnicah državnega prvenstva in Jadranske lige,« je povedal Grgić. Medtem je iz lige izstopila ekipe Vojvodine. Cinkarna si trenutno deli četrto mesto z ekipo Orlovi, s katero ima boljši medsebojni izkupiček - višjo razliko pri zmagi kot pri porazu. Celjankam preostajata dvoboja v Beogradu s Partizanom, ki nima možnosti za uvrstitev na zaključni turnir, ekipa Orlovi pa se bo dvakrat pomerila z Beroem.
DŠ
18
ŠPORT
Luka Janežič meni, da mu je preostalo dovolj časa za pripravo na dvoransko EP.	je v Istanbulu pristal na devetem mestu v teku na 3.000 metrov.
Kladivarjevi atleti osvojili tri medalje v Istanbulu
Dobili Klaro Lukan, izgubili Roberta Rennerja
Z dvoranskega atletskega prvenstva Balkana v največjem turškem mestu so se člani Atletskega društva Kladivar vrnili s tremi odličji. Klara Lukan je zmagala v teku na 3.000 metrov s časom 8:58,73. Dosegla je osebni rekord in za državnim rekordom za mlajše članice zaostala za manj kot sekundo.
DEAN SUSTER
Bronasti medalji sta osvojila Luka Janežič v teku na 400 metrov (47,16) in Vid Botolin v teku na 3.000 metrov.
Drugačna taktika se je obrestovala
Nova članica celjskega Kla-divarja Lukanova je prišla iz ljubljanskega Massa: »Zmage sem zelo vesela. Ubrala sem drugačno taktiko kot prejšnji konec tedna na državnem prvenstvu. Začela sem počasneje in potem stopnjevala ritem. Počutila sem se odlično in na koncu mi je ostalo tudi dovolj
energije za finiš. V samostojnem teku sem za šest sekund popravila osebni rekord. Zato bom šla sproščeno na evropsko dvoransko prvenstvo.« Tam bo lovila tudi slovenski rekord za mlajše članice do 23 let, ki ga ima v lasti Maruša Mišmaš Zrimšek (8:57,96). Klara ima izpolnjeno normo tudi za tek na 1.500 metrov. Njen trener je Tevž Korent.
Janežič še celi poškodbo
Vid Botolin je bil zelo zadovoljen s tretjim mestom v
teku na tri kilometre in z državnim rekordom za starejše mladince (8:10,76). Po podelitvi najboljšim športnikom Celja mi je Luka Janežič potožil, da ga muči poškodba. V Istanbulu je nastopil prvič letos. »Vesel sem, da sem odtekel brez bolečin in prišel v cilj zdrav. Prvih 200 metrov sem tekel precej zadržano, a sem prišel do tretjega mesta, kar je soliden izid brez pravega treninga. Do evropskega prvenstva imam še dovolj časa in se zato lahko nadejam dobrega nastopa,« je dejal Janežič, najboljši slovenski atlet od leta 2017 do 2019. Evropsko prvenstvo za člane in članice v dvorani bo med 4. in 7. marcem v poljskem Torunu. Tam bo med kandidatinjami za odličja tudi Kladivarjeva skakalka s palico Tina Šutej, ki v Turčijo ni odpotovala zaradi mitinga v Madridu. V Istanbulu je bil
Celjan Robert Renner, ki je lani postal oče hčerkice, peti v skoku s palico (5,30 m), že prej pa je postal član Massa.
Z Dolenjske s 17 medaljami
Kladivarjevi atleti so se odlično odrezali na državnem dvoranskem prvenstvu v Novem mestu. Osvojili so po pet prvih in drugih mest ter sedem tretjih. V tekih na 1.500 m in 3.000 metrov so zasedli celo vsa tri prva mesta. Zmagali so Klara Lukan (3.000 m), Vid Botolin (1.500 m, 3.000 m), Matic Ian Guček (60 m ovire) in Lea Haler (1.500 m). Drugi so bili Matija Rizmal, Jan Vukovič, Luc Zalokar, Žiga Benko in štafeta 4x400 metrov. Na Ptuju bo zimsko prvenstvo v metih za člane in mlajše mladince.
Foto: PETER KASTELIC / AZS
Klara Lukan je imela v teku na 3.000 metrov veliko prednost pred tekmicami.
Prva virtualna kolesarska dirka Po Sloveniji
Kolesarski klub Adria Mobil v sodelovanju z agencijo Sport Media Focus in Slovensko turistično organizacijo pripravlja prvo virtualno kolesarsko dirko Po Sloveniji, namenjeno rekreativnim kolesarjem, ki jim bodo družbo delali nekateri najboljši slovenski profesionalni kolesarji.
Kolesarstvo je že nekaj časa šport, s katerim se lahko ukvarjamo celo leto, za kar je zaslužna industrija kolesarskih trenažerjev in virtualnih kolesarskih aplikacij, ki kolesarju omogočajo vožnjo po mikavnih kolesarskih poteh iz domače sobe in prikazujejo značilnosti prave kolesarske dirke. Prva I feel Slovenia virtualna kolesarska dirka Po Sloveniji bo izvedena na plat-
formi Rouvy, katere izjemna prednost je, da kolesar ves čas vožnje opazuje dogajanje na etapi s pomočjo realnega videoposnetka. Imela bo pet etap, ki bodo na sporedu vsako soboto med 27. februarjem in 27. marcem z začetkom ob 19.00. V prvih štirih etapah
se bodo rekreativni kolesarji lahko v živo pomerili s štirimi zvezdniki slovenskega in svetovnega kolesarstva - Primožem Rogličem, Matejem Mo-horičem, Janom Tratnikom in Janijem Brajkovičem. Vsaka etapa bo štela kot samostojna dirka, na koncu etape bo zma-
govalec simbolično osvojil virtualno zeleno majico. Seznam etap si lahko ogledate na spletni strani tourofslovenia.si. KK Adria Mobil bo z agencijo Sport Media Focus zagotovil tudi neposredni prenos vseh petih etap na Youtubu.
RG
Borcu niso dali možnosti
Rokometaši velenjskega Gorenja so se po izjemni predstavi uvrstili v četrtfinale evropskega pokala.
Predstavnika iz BiH Borac so doma premagali z 32:28, na povratni tekmi v Banja Luki pa so zabili dvakrat več golov od gostiteljev (16:32). Vseskozi so igrali zavzeto in povsem zasenčili izbrance nekdanjega slovenskega selektorja Veselina Vujovića. Pri varovancih trenerja Zorana Jovičića je bil najbolj učinkovit Domen Tajnik z osmimi goli, Matic Verdinek in Aleks Kavčič sta dodala po pet zadetkov.
DŠ
V soboto kosilo po tekmi
Končan je redni del tekmovanja v hokejski ligi IHL. Vanjo se zaradi znanih razlogov niso vključili hrvaški in srbski klubi.
Celjsko moštvo je bilo zadnje, peto. Za mesto v polfinalu se bo pomerilo z ekipo Hidrie Jesenic, ki je bila četrta. Prva tekma bo v soboto na Gorenjskem, začela se bo ob 13.45. Drugi obračun bo v torek v Celju (19.00), morebitni tretji pa konec naslednjega tedna na Jesenicah. Prvi je bil Triglav, drugi Bled, tretja pa Slavija.
DŠ
ŠPORT
19
Igralci Dobovca med evropsko elito dvoranskega nogometa, finalni turnir v Zagrebu
Po veličastnem preobratu v Kazahstanu dobili Barcelono
Evropska nogometna zveza se je odločila, da zaključni turnir lige prvakov v futsalu ne bo v Minsku, kot je bilo načrtovano, temveč v Zagrebu! Boji za naslov evropskega prvaka bodo v hrvaški prestolnici med 28. aprilom in 3. majem. Med osmimi najboljšimi evropskimi klubi je tudi Dobovec. Prizorišče končnih obračunov je zanj celo idealno.
DEAN SUSTER
Pari četrtfinala lige prvakov so: FK Dobovec - Barcelona, Inter FS - Ugra Yugorsk, Sporting CP - KPRF in Kairat Almaty - Benfica. Evropska nogometna zveza je potrdila, da je pare četrtfinala oblikovala na podlagi količnika klubov. »Igrali bomo proti aktualnemu evropskemu prvaku in po mojem mnenju najboljši ekipi na svetu. Za take tekme se trenira in komaj čakam, da vidimo, kje smo v primerjavi z najboljšimi,« je dejal kape-tan Dobovca Rok Mordej.
Matošević in Duščak
Dobovec je v šestnajstini finala v gosteh s 3:2 izločil predstavnika Malte, pred tednom dni pa je bil v osmini finala boljši še od kazahstan-skega Aktobeja z 2:1. Zaradi velike časovne razlike se je
slovenski prvak po našem času že kmalu po opoldnevu uvrstil na finalni turnir lige prvakov ob navdušenju svojih privržencev. Veliki met mu je uspel po preobratu, kajti v deveti minuti je gostitelje v vodstvo popeljal Brazilec Victor Oliveira. Po le 27 sekundah igre v drugem delu sta za izenačenje poskrbela podajalec Rok Mordej in strelec Vedran Matošević, zmago pa je v 24. minuti zagotovil Klemen Duščak, ki ga je zaposlil Kristijan Čujec.
Uresničitev sanj
Dobovec se je v Almatiju kot prvi slovenski klub v zgodovini uvrstil na zaključni turnir elitne lige prvakov. Toda pretiravali bi, če bi dejali, da je storil doslej največ. Bil je namreč že v četrtfinalu lige prvakov, to je bilo predlani. Do
Junaki slovenskega futsala v Almatiju
letos so na finalnih turnirjih sodelovali štirje klubi. »To je podvig za klubski futsal in za celoten slovenski futsal. Vsa Slovenija je lahko ponosna na to, kar predstavlja Dobovec, jaz pa sem svojim igralcem neizmerno hvaležen, da smo to dosegli skupaj, da smo si zagotovili igranje na zaključnem turnirju. Če sem si s kom to želel, je bila to prav ta eki-
Po kraji in ugrizu poskrbeli za potres v Ljudskem vrtu
Po 22 krogih v 1. slovenski nogometni ligi si je Celje delilo sedmo do osmo mesto. Pred Aluminijem, ki je predzadnji, je imelo šest točk naskoka, za četrtim mestom pa je zaostajalo prav tako za šest točk.
Po dveh porazih na prvih letošnjih tekmah (Domžale doma, Aluminij v gosteh) so Celjani zmagali v Mariboru z 1:0. Maj Rorić je v 77. minuti zadrževal žogo na krilu, nato jo je oddal Luki Kerinu. Ta jo je želel podati na drugo stran, toda odbila se je v kazenski prostor in proti njej je stekel Filip Dangubić, najboljši nogometaš Celja, in jo zabil v mrežo. Na igrišče je stopil šele v 65. minuti. Moštvo trenerja Jirija Jarošika je krivičen poraz doživelo v Kidričevem, saj je Vrbanec storil prekršek izven kazenskega prostora, toda Alen Borošak je dosodil enajstmetrovko. Sodniku iz Spodnjega Dupleka bi Var zelo koristil, a v naši ligi ga žal še ni. Pri strelu z belega krogca je bil natančen Haris Kadrić, ki je bil v 83. minuti izključen (v ramo je ugriznil Esterja Soklerja), a celjsko moštvo tega ni znalo izkoristiti. Zato pa je spretno in srečno, kot radi rečemo, zmagalo v Ljudskem vrtu in poskrbelo za pravi potres. Vodstvo kluba je namreč odslovilo trenerja Maura Camoranesija in športnega direktorja Oliverja Bogatinova. Celjani so včeraj gostili ekipo Brava, v soboto bodo pričakali še ekipo Tabora. Po ruskih vlaganjih bi bil že čas za vzpon po lestvici.
DŠ, foto: NK CELJE
pa,« navdušenja ni skrival trener Kujtim Morina. Odlični napadalec Kristijan Čujec je
edini član Dobovca, ki je že bil udeleženec finalnega turnirja: »Izpolnila se mi je želja, da mi med najboljše uspe tudi v majici slovenskega moštva. Dokazali smo, da se v Sloveniji igra kakovosten futsal. To
je uresničitev sanj. Že v prvem polčasu bi morali doseči gol. Odločilna sta bili naši odločenost in bojevitost.«
»Največji uspeh
slovenskega
futsala«
»Ta gol gre v shrambo. Pričakovali smo težko tekmo,
Aktobe je bil favorit. Mislim, da smo bili boljši v prvem polčasu, drugega smo začeli še bolje in povedli z 2:1. Ko smo imeli želeni rezultat, smo se postavili nazaj in vse skupaj uspešno branili,« se je gola za zmago razveselil Klemen Duščak. »To je največji uspeh v zgodovini slovenskega futsa-la. V Almatiju smo bili večino tekme boljši nasprotnik, imeli veliko priložnosti, a nismo bili dovolj zbrani v zaključkih akcij. A smo vseskozi verjeli, da nam lahko uspe. Na začetku drugega polčasa smo dali dva gola in tekmo mirno pripeljali do konca,« je menil kapetan Rok Mordej in spomnil, da se bo s tem uspehom še dodatno okrepil kvocient slovenskih predstavnikov v ligi prvakov. Dodal je: »Zagreb je za nas idealno prizorišče. Imamo trenerja in nekaj re-prezentantov s Hrvaške in če bo gledalcem dovoljen obisk, bi imeli podporo domačega občinstva in seveda tudi naših navijačev, ki bi množično pripotovali v hrvaško prestolnico. Tako bi se za nekaj odstotkov povišala možnost za našo senzacijo.«
Foto: NZS. SI
Dobovčani so po vodstvu spretno zadrževali žogo in se uspešno branili. V svoji 20. evropski tekmi so zabeležili 13. zmago.
(^ој&тмfo, iMtj jdjy

iS
TABOR
Filip Dangubić je poskrbel za potres v Ljudskem vrtu.
Ј1ШП
PRVALIGA
.jja; Telekom Slovenije
PRENOS: planet
SOB, 27.2.2021
15:00
STADION Z DEŽELE

20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, tašče in botre
JOŽICE KOSTOMAJ
rojene Založnik s Kocbekove ceste 20 na Ljubečni (18. 2. 1942 - 6. 2. 2021)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Hvala za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Ivan, sinova Ivan in Iztok z družinama
Nikoli ne veš, kdaj koga vidiš zadnjič in nikoli ne preboliš, da tega nisi vedel.
V SPOMIN
28. februarja bo minilo 20 let, kar nas je za vedno zapustila naša draga
SLAVICA ŽAGAR
s Teharja (1949 - 2001)
Vsem vam, ki ste v srcu ohranili spomin nanjo, postojite ob njenem grobu in ji prižgete svečo, se iskreno zahvaljujemo.
Vsi njeni
152
ZAHVALA
Ob tragični izgubi naše ljubljene hčerke, sestrice, vnukinje in nečakinje
NUŠE KOŠAR
iz Socke
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste pomagali na kraju nesreče, sorodnikom, prijateljem, sosedom, sošolcem in njihovim staršem, sodelavcem, znancem ter predstavnikom osnovne šole in vrtca za izrečeno sožalje, podarjeno
cvetje in sveče ter denarno pomoč. Hvala, ker nam stojite ob strani. Hvala pogrebni službi Raj za organizacijo pogreba, organistki ter župnikoma gospodu Vicmanu in gospodu Pergerju za opravljen obred.
Spominjali se bomo vseh lepih skupnih trenutkov, naj njena ljubezen ostane vedno z nami.
Žalujoči: vsi njeni, ki jo močno pogrešamo.
Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna se nam zdi.
Srce je omagalo, dih je zastal, a na tebe spomin bo večno ostal.
V SPOMIN
EMILIJI PLAVČAK
Tvoji otroci, vnuki in pravnuki
Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči. Le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo boli.
V SPOMIN
Veliko prezgodaj je odšla od nas draga sodelavka in prijateljica
MAJA HRASTNIK
iz Slivnice pri Celju (17. 6. 1981 - 16. 2. 2021)
Ohranili jo bomo v lepem in častnem spominu. Sodelavci Občinske uprave Občine Šentjur
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo za vedno ostal.
~ SPOMIN
21. februarja sta minili dve leti, kar nas je zapustil dragi mož, oče, tast in dedi
MILAN OŽEK
iz Dola pri Laškem 1
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi njegovi
L 23
MOTORNA
VOZILA
KUPIM
PRODAM
MERCEDES 190 E, Volkswagen polo SDI in kio pride GLI prodam. Telefon 041 355-853.
141
DOBRO ohranjen peugeot 106, registriran, letnik 2000, ugodno prodam. Telefon 040 688-876.	168
AVTO STEKLO CENTER
Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91
OSEBNO vozilo kupim za lastno uporabo, tudi tomos Apn. Telefon 031 783-047. 166
STROJI
PRODAM
KUPIM
ItIVI
PRODAM
ŠTEDILNIK, nerjaveč, na trda goriva, dimenzije 89 x 60 cm, ugodno prodam. Telefon 068 153-194.	153
TRAKTOR Zetor 5211, letnik 1986, prodam, zamenjam tudi za lažjega - Imt 339 ali Štore 402. Telefon 031 733-965. 157
TRAKTOR, motokultivator, frezo, koso, mul-čar, cisterno, trosilec, plug, prikolico in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.	161
PRODAM
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	n
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481.	p
PRAŠIČE domače vzreje različnih tež, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Nad 120 kg cena zelo ugodna. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061.	97
KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne in štajerke, prodamo. Pri nakupu 10 kokoši podarimo petelina. Kmetija z Lopate 55, Celje. Telefon 031 461-798, 041 763-800 in 051 379-031.	p
PRAŠIČE, težke od 30 do 100 kg, mesnati tip, domača hrana, možna je tudi dostava, prodam. Telefon 041 725-055. 111 TRI telice in kravo težko 670 kg, za zakol, staro pet let in pol, vse pašne, prodam. Telefon 041 547-769.	129
PRAŠIČE, težke od 30 do 150 kg in breje svinje mladice, domača hrana, možna dostava, prodam. Telefon 051 720-294.P
PRAŠIČE, hranjene z domačo kuhano hrano, težke 130 kg, primerne za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 031 503-370.
143
BIKCA po izbiri, težkega 220 kg, pasme limuzin ali križanca med čb/charole, težkega 180 kg, okolica Vojnika, prodam. Telefon 031 637-264.	144
TELICO simentalko, brejo sedem mesecev in pol, prodam. Telefon 040 290-037. 150 TELIČKO simentalko, težko približno 200 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 030 693-866.	p
JARKICE - kokoši nesnice, redno cepljene, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675.	n
V OKOLICI Šmarja prodam prašiča, težkega 135 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano. Telefon 031 777-353. 165
BREJE krave simentalke, pašne ter bikce in teličke, težke približno 200 kg, prodam. Telefon 041 794-301.	171
KRAVO z bikcem, starim dva meseca, drugo tele, prodam. Telefon 070 799-029.149
BIKCA simentalca, težkega približno 180 kg, prodam. Telefon 030 693-866. p
KUPIM
PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. p
TELICO ali kravo za zakol kupim. Telefon 031 832-520.	131
NAJLEPŠE JE DOMA!
MED1R t24
Že v prodaji!
www.revijadom2.si
NAROČILNICA ZA
novi tednik
Ime in priimek:
Naslov:
Pošta:
Telefon:
Datum naročila:
Podpis:
Naročnino bom plačeval/-a (označi):	Sem upokojenec/
□	mesečno	uPokoienka
□	na tri mesece	□ da
□	letno	□ ne
EU Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail) _
S podpisom potrjujem naročilo Novega tednika do pisnega preklica. Pogoj in spletna prijava: http://novitednik.si/postanite-narocnik, e-pošta: narocnine@nt-rc.si
NT&RCd. o. o. Prešernova ulica 19 3000 Celje
________j
p
p
n
p
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
ZAHVALA
V svet naših spominov in v svoje najlepše sanje je odšel in se podal v Božje naročje, novemu življenju naproti
naš dragi mož, ati, dedi, brat, stric in svak
JOSIP BAČIĆ - SAVSKI
(pesnik, esejist, hotenjevec, iskalec večne ljubezni) z Dobrne (23. 10. 1932 - 20. 1. 2021)
Čutim dolžnost velike zahvale vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nas bodrili in nam pomagali. Srčna hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč in podporo, za izraze sožalja ter darove,
za svete maše in za cerkev, cvetje in sveče. Hvala g. župniku Milanu Strmšku za tolažbo v težkih trenutkih ter za lepo opravljen cerkveni pogreb in sveto mašo. Hvala pevcem kvarteta Grča za ganljivo zapete pesmi in pogrebni službi Usar za dostojno opravljene storitve. Srčna hvala dragima sestrama Dorici in Nadi z družinama za vsestransko pomoč in podporo. Sorodnikoma Greti in Rajmiju
z družino hvala za razumevanje in tolažbo. Še posebej pa iskrena in srčna hvala našim najbližjim sosedom družine Iva Krivca, ki so Josipu v vsakem trenutku
bili pripravljeni priskočiti na pomoč. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in bili z mislimi z nami. Hvala vnuku Anžetu za zahvalne besede dediju v slovo in hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: žena Viktorija, sinova Joži in Bojan ter vnuka Anže in Ema
»Razum nam pravi, da je odrešitev, srce pa ne razume in boli.«
ZAHVALA
Zapustil nas je naš dragi ata, dedi, brat, bratranec in stric
MARTIN ŠKORJA
iz Spodnje Rečice 24, Laško (2. 11. 1934 - 7. 2. 2021)
Ob slovesu se iz vsega srca zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od našega Tineta, četudi samo v mislih, nam pa namenili božajoče besede sočutja in tolažbe ter darovali cvetje,
sveče, sv. maše, dobrodelne darove in lepe misli. Iskrena zahvala je namenjena osebju ZD Laško, posebej zdravnici dr. Meliti Zlatečan, patronažni sestri Stanki in
vsakemu poimensko posebej neimenovanemu. Da je lahko živel do konca svojega življenja na svojem domu, je velika zahvala namenjena osebju Centra za socialno delo Laško. Hvala tudi osebju kardio-pulmološkega oddelka SB Celje. Prisrčna hvala dragemu nečaku patru dr. Ivanu Platov-njaku za duhovno oskrbo in oporo v življenju in duhovniku g. Ivanu Hrastniku za sočuten obred pogreba in svete maše. Lepa hvala Matjažu Piklu za lepo podajanje poslovilnih misli in nečaku Franju Mačku za subtilno glasbeno popotnico k večnemu počitku. Naša zahvala je namenjena še pogrebnemu zavodu Komunala Laško. Žalostni: vsi njegovi
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, nič več ni tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega sina, atija, partnerja, dedka, brata in strica
VILIJA KNEZA
iz Malih Grahovš 5, Laško (25. 5. 1965 - 6. 2. 2021)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa izrečena ustna in pisna sožalja, tolažilne besede ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Še posebej hvala družini Centrih za vso pomoč in podporo ob težki situaciji. Hvala pogrebni službi Komunale Laško, gospodu župniku Iztoku Hanžiču za lepo opravljen cerkveni obred, Petri Kolšek za besede slovesa, kvartetu Pušeljc in gospodu Mastnaku za odigrano poslovilno melodijo. Posebna zahvala osebni zdravnici Meliti Zlatečan in dežurni ekipi ZD Laško za nudeno prvo pomoč. Iskrena hvala tudi njegovim sodelavcem in podjetju Kmetijske zadruge Laško ter vsem, ki ste nam v bolečih trenutkih pomagali in stali ob strani.
Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo neizmerno pogrešali.
PRODAM
SENO v kockah, okolica Laškega, prodam. Telefon 051 228-922.	164
SENO v kockah, cena 1,80 EUR/kocka, in seno v rinfuzi prodam. Telefon 040 827587.	163
novi tednik
Vednc? г штј!
Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, boš vsak naš korak spremljal v tišini...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega sina, brata, strica in prijatelja
BRANKA KOLARJA
iz Pucove ulice 5, Celje (1961 - 2021)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje, sveče, svete maše, nam izrekli sožalje ali kakorkoli drugače pomagali
in čutili z nami. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za čutno odpete pesmi, govorniku in pogrebnemu podjetju
Zagajšek, d. o. o., za opravljene pogrebne storitve. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: mama, sestre in bratje z družinami
Bremena v življenju te niso zlomila, a bolezen iz tebe vso moč je izpila -za tabo ostala je velika praznina, ki z našim spoštovanjem in mislijo do tebe - se bo polnila.
ZAHVALA
Pride čas, ko se moramo za večno posloviti od nekoga, ki smo ga imeli radi. Tokrat smo se poslovili od ljubega očeta, moža, dedka, pradedka, tasta, svaka in strica
STANISLAVA HORVATA
iz Leskovca 1a, Ljubečna (27. 1. 1938 - 12. 2. 2021)
Srčno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v najtežjih trenutkih. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vaščanom Planinskega Vrha iz Planine pri Sevnici za izražena ustna in pisna sožalja, tolažilne besede, darovane sveče, cvetje, svete maše in vsem, ki ste
ga še zadnjič pospremili na njegovi življenjski poti. Posebna zahvala gospodu župniku Janku Ivančiču za cerkveni obred, pogrebni službi Raj, kvartetu Eros, vnukinji Špeli za ganljiv govor, Anici Pavlič za molitve in PGD Ljubečna.
Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Ostal nam bo v lepem spominu.
Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo zelo pogrešali.
Vsako jutro sonce vzide,
na večer se poslovi, vsak dan v naših srcih drag spomin nate živi.
V SPOMIN
Mineva pet let žalosti, kar nas je zapustila draga
DIANA KVEDER WAHIBI
Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala.
Vsi njeni
Tako kot reka v daljavo se izgubi, odšel si tiho, brez slovesa, za seboj pustil si spomin na naša skupna srečna leta. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni .
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
MARJANA JUGA
iz Dramelj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za ustni in pisni izraz sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter za darovane svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku za pogrebni obred, pogrebni službi Žalujka, pevcem, govorniku ter trobentaču za odigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot.
Žalujoči: vsi njegovi
OSTALO
PRODAM
NOVEJŠI raztegljiv kavč za 80 EUR in starejši pisalni stroj, lepo ohranjen, prodam za 20 EUR. Telefon 068 640-716. 113 HLODOVINO: oreh, hruška, češnja, hrast, prodam. Telefon 070 718-702. 159 PASJO uto, 100 x 80 cm, višina vrat 65 cm, prodam. Telefon 031 739-590. 156
JARKICE na začetku nesnosti, rjave, bele leghorn prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne in piščance za dopitanje. V prodaji vse vrste visokokakovostne perutninske krme in sveža jajca. Ostale vrste nesnic, tudi aurokane, od konca marca naprej. Telefon (03) 700-1446. p KOTEL za žganjekuho ugodno prodam za 200 EUR. Telefon 040 855-120. 142 180 m2 rabljene strešne opeke Bramac prodam. Telefon 051 391-223. 169
OKOPALNIK, dodana gumi kolesa in osipal-nik, traktorski okopalnik Imt, starejši in polavtomatski sadilec za krompir, motor avtomatik Puh, letnik 1979, vozen, mast z ocvirki, suho slanino ter suh luščen fižol, prodam. Telefon 070 726-758. 158 DVA bikca limuzin, težka približno 200 kg, za 750 EUR/eden ter silažne in suhe bale, prodam po 30 EUR/kos. Celje, telefon 041 233-973.	154
TRAKTOR Imt 539 De luxe, s kabino, kompresorjem, z avtomatsko kljuko in volkswagen touran 1,9 TDI, letnik 2010, 7 sedežev, srebrne barve, prodam. Telefon 041 720-499.	p
ZAPOSLITEV
AVTOSTORITVE Robi Kačičnik, s. p., Krajnčica 27a, Šentjur takoj zaposli avtoličarja za delo v avtoličarski delavnici v Šentjurju. Telefon 041 389-361.	145
P
n
n
22
RADIO CELJE / NAPOVEDNIK
Ljubezen je šla skozi želodec s chefom Markom Pavčnikom in z Radiem Celje
Zdravstvene ustanove
SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE
Za vse prebivalce Celja in okolice, ki imajo izbranega osebnega zdravnika v ZD Celje, je vstopna točka za testiranje je ZD Celje po predhodnem naročilu pri osebnem izbranem zdravniku.
V Splošni bolnišnici Celje lahko dobite želene informacije o novem koronavirusu in o
obravnavi v primeru suma na okužbo. Telefonska številka, ki deluje vse dni med 10. in 14. uro, je 03 423 30 79.
IAVSTVENI DOM CELJE
Vstop v ZD Celje je do preklica mogoč le skozi vhod z zadnjega parkirišča (pri dvigalu) samo za naročene paciente. Za bolnike, ki bodo namenjeni k pulmologu, v šolski ali v otroški dispanzer, so še naprej odprti dosedanji vhodi - samo za naročene paciente.
Prostovoljno in brezplačno testiranje na okužbo z novim koronavirusom je občanom na voljo v Celju, in sicer v hali A dvorane Golovec. V četrtek, 25. 2., od 11.00. do 12.00 in od 13.00 do 16.00; v petek, 26. 2., od 10.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.00. Urnik testiranj v prihodnjem tednu bo objavljen na spletni strani ZD Celje (www.zd-celje.si).
Brezplačno cepljenje proti koronavirusu je občanom
Daniel Pižir: »Ker sva oba s partnerko res velika gurmana, sva bila nad nagrado zelo navdušena. Počaščena sva bila, da je bil ravno najin meni izbran za najboljšega. V prihodnje bova Pavusu zagotovo še zaupala razvajanje najinih brbončic.«
na voljo v Celju, in sicer v hali A dvorane Golovec. Na cepljenje se je treba naročiti pri izbranem osebnem zdravniku. Občani bodo o točnem terminu cepljenja pravočasno obveščeni s klicem ali s SMS--sporočilom.
CELJSKE LEKARNE
Lekarna Center: pone-
deljek-sobota ter nedelje in prazniki: 7.00-20.00, nočno dežurstvo: 20.00-7.00
Od preklica bodo odprte krajši čas naslednje lekarne: Lekarna Planet: ponede-ljek-sobota: 8.00-19.00
Lekarna Citycenter: pone-deljek-petek: 9.00-18.00, sobota: 8.00-18.00
Lekarna Gregorčičeva: po-nedeljek-četrtek: 7.00-15.00, petek: 7.00-14.00
Lekarna Laško: ponede-ljek-petek: 7.30-19.00; vsak drug teden 7.30-17.00, sobota: 8.00-12.00.
Lekarniška podružnica Dobrna: ponedeljek:12.00-18.00, torek-petek: 8.00-14.00
Delovni čas ostalih lekarn ostaja nespremenjen. Odpiralni čas lahko spremljate na njihovi spletni strani.
Delovni čas trgovin
CITYCENTER CELJE
Nakupovalno središče je odprto od 9.00 do 20.30 od ponedeljka do petka in v soboto od 8.00 do 20.30, z izjemo prodajaln megamarket Inter-spar, DM in drogerija Müller, ki so odprti od ponedeljka do sobote od 8.00 do 20.30.
Poslujejo vse prodajalne z izjemo gostinskih lokalov, ki ponujajo možnost osebnega prevzema hrane: Restavracija Interspar, Pizza Špica, McDonald's, Teta Frida, Čokoladni atelje Dobnik in Pekarna Pek Matjaž.
Vse aktualne informacije o poslovanju so na Facebook, Instagram in spletni strani www.city-center.si (pod »Pomembne informacije«).
PLANET TUŠ CELJE
Planet Tuš Celje je odprt od ponedeljka do sobote med 8.00 in 20.00, nedelja in prazniki zaprto.
V okviru spletnega supermarketa hitrinakup.com je nakup živil mogoč vsak dan v tednu,
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
tudi ob nedeljah, s prevzemom živil v prtljažnik vozila ali dostavo na dom. Prevzemno točko imajo: Restavracija Tuš, kavarna in slaščičarna De la Creme.
Informacije glede poslovanja so navedene na spletni strani ter na Facebooku.
TRGOVINE JAGER
Odprta je od pon-pet od 7.00-20.00, sob 7.00-19.00, nedelja in prazniki zaprto, nekaj manjših poslovalnic ob sobotah 7.00-17.00, nedelja in prazniki zaprto.
Hipermarket Celje obratuje od pon-sob od 8.00-20.45, nedelja in prazniki zaprto, dostava na dom je možna tudi ob nedeljah v okviru spletne trgovine Mer-catorja.
TRGOVINE LIDL
Trgovine Lidl obratujejo od pon-sob od 8.00-20.00, oziroma od od 8.00-20.30, odvisno od poslovalnice, nedelja in prazniki zaprto. Več informacij najdete na njihovi spletni strani www.lidl.si.
TRGOVINE HOFER
Trgovine Hofer obratujejo od pon-sob od 8.00-20.00 oziroma od 8.00-20.30, odvisno od poslovalnice, nedelja in prazniki zaprto. Več informacij najdete na njihovi spletni strani www.hofer.si
Kulturne ustanove in razstave
KNJIŽNICE
Ponovno je mogoč vstop v prostore knjižnic. Možna je izposoja gradiva (pultni dostop) in vračilo gradiva v za to namenjene zaboje. Priporočljivo je, da želeno gradivo kljub vsemu naročite pred prihodom v knjižnico po telefonu, elektronski pošti ali na portalu Moja knjižnica, saj dostop obiskovalcev do knjižnih polic še ni mogoč.
ZAVOD CELEIA CELJE
Vrata sta odprla Stari grad Celje in Likovni salon Celje, medtem ko Galerija sodobne umetnosti zaradi prenove ostaja zaprta. Odprtje nove razstave načrtujejo za 12. marec.
Stari grad Celje bo odprt od 9.00 do 17.00. Zadnji vstop je pol ure pred zaprtjem.
V Likovnem salonu Celje je trenutno postavljena razstava
Calling Out For A Hero: Akcija onkraj artivizma.
Odpiralni čas: torek-petek od 11.00 do 18.00, sobota: od 10.00 do 13.00 in nedelja: od 14.00 do 18.00 Zaprto: ponedeljek in prazniki.
Krekov trg: panojska razstava o slovenskem arhitektu Jožetu Plečniku in njegovem delovanju v Pragi, do 3. 3.
POKRAJINSKI MUZEJ CELJE
Razstavišče Stara grofija,
Muzejski trg 1, Celje
Stalne razstave: Kulturno zgodovinska razstava, Od gotike do historicizma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti
Občasne razstave: Čast in slava - Odlikovanja, medalje, znaki in značke iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje (do konca aprila 2021)
Anton Perko, Slovenski slikar v službah cesarskega dvora (do 31. 8.)
Razstavišče Knežji dvorec, Trg Celjskih knezov 8, Celje Stalna razstava: Celeia -mesto pod mestom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave)
Občasne razstave: Od groba do groba, Načini pokopa skozi čas, Prof. dr. Srečko Brodar, pionir slovenskega paleolitika.
Odpiralni čas: torek- petek od 10.00 do 16.00, sobota od 9.00 do 13.00, Zaprto: nedelja, ponedeljek.
MUZEJ NOVEJŠE
ZGODOVINE CELJE
Stalna razstava: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka
Občasna razstava: Preljuba moja žena ..., do začetka aprila
Odpiralni čas: torek- petek od 9.00 do 17.00, sobota od 9.00 do 13.00, nedelja od 14.00 do 18.00
Samo po vnaprejšnjem dogovoru sta odprta tudi Galerija in fotoatelje Pelikan ter Stari pisker.
Obisk je omogočen samo individualnim obiskovalcem in družinam.
Otroški muzej Hermanov brlog je zaradi priprave nove
Daniel Pižir in njegova izbranka sta letos svoje zaljubljeno valentinovo okronala z vrhunsko kulinariko chefa Marka Pavčni-ka kar v svojem domu.
Bila sta ena izmed mnogih, ki sta se na spletni strani radioce-lje.si prijavila za nagradno igro Valentinova večerja za dva s Pa-vusom pri vas doma. Pripisala sta svoj najljubši meni, ki si ga privoščita ob posebnih priložnostih, in ravno njun izbor jedi je vzbudil pozornost chefa Marka Pavčni-ka. Ta ju je izbral za zmagovalca Valentinove nagradne igre in počastil z Valentinovim menijem.
EVA RUDMAN
Daniel in njegova izbranka sta v uredništvo poslala tudi fotografije vseh hodov odličnega Marka Pavčnika -ogled je na lastno odgovornost ..., saj vam bo kmalu »zakrulilo« v že-lodčku.
^■ммш!
90.6 I 95.1
Četrtek, 25. februar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Železna cesta; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip
I 95.9 I
regije (ponovitev); 19:20 Intervencija (ponovitev)
Petek, 26. februar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global-
100.3 MHz
ne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:00 Disco mania
Sobota,27. februar
6:20 Milenium (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota
Nedelja, 28. februar
6:20 Železna cesta (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:20 Luč v nas; 7:40 Časo-plov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Od petka do petka (ponovitev); 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu)
Ponedeljek, 1. marec
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Šport danes; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes;
15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev) 19:00 Katrca
Torek, 2. marec
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 12:00 Globalne novice; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Poudar-
jeno (ponovitev) 19.20 Za zdravje (ponovitev)
Sreda, 3 marec
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Atlas narave; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regje; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Atlas narave (ponovitev) 19.20 Zverinice iz regije (ponovitev)
NAPOVEDNIK
23
Z vladnimi ukrepi za preprečitev širjenja koronavirusa so nekatere ustanove in službe v državi prenehale delovati in poslovati. Objavljamo seznam dejavnosti in služb, ki ne obratujejo, in tistih, ki še naprej poslujejo, ter njihove obratovalne čase.
USTANOVE, SLUŽBE IN STORITVE,
KI NE OBRATUJEJO OZIROMA SO ZAPRTE:
-	vzgojno-izobraževalne ustanove (dijaki 1. 2. in 3 letnikov izobraževanje na daljavo),
-	nastanitve (hoteli),
-	gostišča, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice in bari,
-	zdravilišča in wellness centri (bazeni, savne, masaže ...),
-	kinematografi,
-	diskoteke in nočni klubi,
-	storitve iger na srečo,
-	prireditve, shodi, slavja, praznovanja
USTANOVE, SLUŽBE IN STORITVE, KI DELUJEJO:
Vrtci, šole, fakultete in zavodi:
-	vzgojno-izobraževalne ustanove (vrtci, šole za osnovnošolce, dijaki nižjega poklicnega izobraževanja in dijaki zaključnih letnikov po programu C),
-	izpiti in seminarji do 10 udeležencev na fakultetah in nujne laboratorijske vaje za študente,
-	šole in zavodi za otroke s posebnimi potrebami oziroma šole s prilagojenim programom.
Trgovine:
-	vse trgovine, ne glede na vrsto blaga ali površino (pogoj za zaposlene: negativni test na covid-19 ali dokazilo o cepljenju oz. preboleli bolezni, stranke negativnega testa ne potrebujejo).
-	tržnice
-	premične stojnice za prodajo kmetijskih izdelkov in proizvodov kmetovalcev,
Storitve:
-	delovanje servisnih delavnic s površino do 400 m2 ter storitve izdelave, vzdrževanja in montaže,
-	izvajanje storitev nepremičninskega posredovanja,
-	izvajanje storitev higienske nege (frizerskih salonov, kozmetične dejavnosti, pedikura, manikura, dejavnosti salonov za nego telesa),
-	izvajanje storitev strokovnega oziroma poslovnega izobraževanja in usposabljanja do 10 oseb (kot na primer inštrukcije, jezikovne šole, strokovne delavnice),
-	gradbena dela
-	dimnikarske storitve
-	čistilni servisi in kemične čistilnice
-	dostavne službe
-	bencinski servisi
-	izvajanje storitev salonov za nego živali,
-	izvajanje usposabljanj kandidatov za voznike motornih vozil, edukacijskih in psihosocialnih delavnic, teoretičnih in praktičnih delov vozniških izpitov*.
Pogoj za izvajalce storitev je negativni test na covid-19 ali dokazilo o cepljenju oz. preboleli bolezni.
* tudi kandidati morajo imeti negativni test na covid-19 ali dokazilo o cepljenju oz. preboleli bolezni.
Rekreacija:
-	Dovoljena je individualna športno rekreativna dejavnost ter brezkontaktna športna vadba v skupinah do 10 vadečih, pri čemer je treba vzdrževati vsaj dva metra medosebne razdalje. Dovoljena je tako na zunanjih površinah kot v zaprtih prostorih.
-	Smučišča lahko uporabljajo smučarji z negativnim testom na covid-19 ali dokazilom o cepljenju oz. preboleli bolezni ter otroci do vključno 12. leta starosti v spremstvu staršev. Rekreacija ni omejena na statistično regijo.
Kulturne ustanove:
-	muzeji, knjižnice, galerije
Ostalo:
-	lekarne,
-	banke in zavarovalniške storitve,
-	pošta,
-	javni potniški promet (po običajnem voznem redu),
-	verski obredi (ob strogih omejitvah),
-	druge nujne storitve za zagotavljanje varnosti zdravja.
Omejitev gibanja:
-	dovoljeno je gibanje med občinami.
-	omejitev gibanja ljudi med 21. in 6. uro ostaja (razen za izjeme).
Omejitev zbiranja:
-	dovoljeno je zbiranje do 10 oseb.
razstave zaprt do meseca aprila.
ZGODOVINSKI ARHIV CELJE
Virtualni ogled razstave Memento mori: Smrt in odnos do nje v arhivskem gradivu (https://www.zac.
si/2020/10/20/memento-mo-ri/)
GLEDALIŠČE CELJE
Vabijo vas k virtualnemu ogledu svojih predstav. Povezave do njih dodajajo na spletno stran in družbena
omrežja, ogledate si jih lahko na vseh napravah, na katerih imate naloženo aplikacijo Youtube. Na svojem Facebook in Instagram profilu objavljajo različne zanimive rubrike: Karantenske skrivnosti, Obre-kovalnica, Abonmajček od doma, Rožmarin za spomin, Antika me mika.
MUZEJ LAŠKO
Stalne razstave: Laško - potovanje skozi čas, V pradavnem Panonskem morju in Pivovar-stvo in zdraviliški turizem.
Odpiralni čas: torek- petek od 9.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.00. Izven delovnega časa je Muzej Laško odprt po dogovoru.
SAVINOV LIKOVNI SALON ŽALEC
Občasna razstava: Umetni raj avtorja Boštjana Drinovca; do 26. 2.
Odpiralni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 10.00 do 13.00, sreda od 13.00 do 16.00.
Na plakatnih mestih po Žalcu so do 28. 2. na ogled dela dijakov Umetniške gimnazije likovne smeri Gimnazije Celje - Center. Več na https://www. zkst-zalec.si/sl-si/objave/4100/ odprti-prostori-umetnosti
TIC ŠENTJUR
Stalne razstave:
Ipavčeva hiša (skladatelji in zdravniki v 19. in 20. stoletju) Muzej zakladi Rifnika -najdbe iz arheološkega najdišča Rifnik (od kamene dobe do 6. stoletja našega štetja, predstavljenih je preko 600 najdb)
Spominska soba New Swing Quarteta s stalno razstavo Pesem Južne železnice (Zgornji trg Šentjur)
Muzej južne železnice (se nahaja pri železniški postaji Šentjur), po dogovoru, info. TIC
Občasna razstava:
Galerija Zgornji trg Šentjur z razstavo del, nastalih na III. Ipavčevi paleti, z naslovom Kje so moje rožice, do 28. 2.
Odpiralni čas: ponedeljek-petek od 9.00 do 16.00 sobota in nedelja po predhodnem dogovoru
Informacije: TIC Šentjur ali spletna stran: www.turizem--sentjur.com
Stalna panojska razstava na prostem na vrhu Rifnika
Rifnik in njegovi zakladi in igrica Lov na zaklad
Informacije: TIC Šentjur ali https://www.turizem-sen-tjur.com/lov-na-zaklad-rifnik/ rifnik-lov-na-zaklad-igra/
MUZEJ VELENJE
ČETRTEK, 25. 2.
18.00 Foto Pajk: Pogled za objektiv fotografskega mojstra Volbenka Pajka Spletno odprtje občasne razstave fotografske opreme in predmetov, ki jih je pri svojem delu uporabljal znani velenjski fotograf Volbenk Pajk (1915-2005). Kje: Facebook, YouTube, Instagram, spletna stran Muzej na Velenjskem gradu: stalne razstave: Med ro-
maniko in barokom, Stalna zbirka sodobne slovenske umetnosti, Majda Kurnik 1920-1967, Mesto, ki so mu rekli čudež, Afrika, Stalna razstava kiparja Cirila Cesarja, Stara gostilna, Stara trgovina, Grajska kapela in Šaleška dolina 1941-1945.
Grajski atrij: občasna razstava Vezene in glinene torbice, do 28. 2.
Odpiralni čas: torek- nedelja od 10.00 do 17.00, ponedeljek zaprto
Hiša mineralov: stalna razstava: Geološka zbirka mineralov sveta in zbirka mineralov s področja Slovenije.
Odpiralni čas: torek- nedelja od 10.00 do 17.00, ponedeljek zaprto
Muzej usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju: stalni razstavi: Usnjarstvo v Šoštanju in Usnjarski stroji, zunanje razstavišče. Občasna razstava: 100 let Nogometnega kluba Šoštanj, do 1. 6.
Odpiralni čas: torek- nedelja od 9.00 do 17.00, ponedeljek zaprto
Spoznajte Grilovo domačijo in Kavčnikovo domačijo:
objave predstavitvenih filmov na družbenih omrežjih Muzeja Velenje (Facebook, Instagram, YouTube) si je možno ogledati od sobote, 20. 2. dalje
GALERIJA VELENJE
Do 26. 2. Spletna likovna ustvarjalnica za otroke in mlade: Moja sanjska obleka
Občasna razstava: Teatralna ekspresivnost - Modni svet Matica Velerja, do 6. 3.
Odpiralni čas: torek, sreda, petek od 10.00 do 18.00, četrtek od 10.00 do 20.00, sobota od 10.00 do 13.00 Zaprto: nedelja, ponedeljek in prazniki.
Ogled razstave bo potekal v skladu z veljavnimi ukrepi in priporočil NIJZ.
KNJIŽNICA ŠMARJE PRI JELŠAH
Na Youtube kanalu Knjižnica Šmarje pri Jelšah https:// bit.ly/KSPJ-youtube napovedujejo:
ČETRTEK, 25. 2.
9.00 Zeliščarski nasveti Špele Pogelšek
18.00 Pogovor s Ferijem Lainščkom, letošnjim prejemnikom Prešernove nagrade za življenjsko delo
PETEK, 26. 2.
9.00 Joga za hrbtenico s fizioterapevtko Vesno Tajnšek
18.00 Pravljica za otroke z Natalijo Čokl Šoštarič
SOBOTA, 27. 2.
18.00 Glasbena knjižnica: The Jakomini Jazz Trio
PONEDELJEK, 1. 3.
9.00 Kuharska delavnica s Slavico Javornik: Nekaj sladkega
18.00 Ponedeljkovo srečanje z dr. Karlom Gržanom
TOREK, 23. 2.
9.00 Torkovo srečanje UTŽO
18.00 Čudovito vesolje s Sebastijanom Jakša
SPLETNI DOGODKI OBVESTILA
Ponedeljek, Univerza za tretje življenjsko obdobje
1. marec, Kako premagati psihološke stiske v času karantene ob 17.30 Psihološka svetovalnica NIJZ
Četrtek, Zgodovina in miti skozi psihoanalizo 18. marec, Barbara Celjska in Veronika Deseniška med ob 17. uri zamolčanostjo in popačeno zgodovinsko podobo Predava mag. Tatjana Rozman
NE Naročanje gradiv v času zaprtja poteka: SPREGLEJTE -preko aplikacije Moja knjižnica,
-po telefonu 03/426 17 17,03 426 17 16
NE Vsa predavanja potekajo preko FB profila SPREGLEJTE Osrednje knjižnice Celje ali Univerze
za tretje življenjsko obdobje (info: 03/426 17 61)

^Г/г« j,
SREDA, 24. 2.
9.00 Zapojmo z mentorico Zvenečih jelš Jasmino Levičar
Vsebine po premieri ostanejo dostopne, tako, da vas vabijo k ogledu tudi že objavljenih prispevkov.
Delovanje drugih ustanov in služb
TROPSKA HIŠA CELJE
Odprta je vsak dan od 9. do 17. ure, obiskovalci pa svoj prihod rezervirajo vnaprej preko spletnega obrazca na spletni strani: www.tropskahisa.si
Tropska hiša je naravovarstveni projekt v pritličju Celjskega doma, kjer na približno 600 kvadratnih metrih ponuja dom več kot 50 živalskim vrstam. Živali živijo v ogradah in terarijih, družbo pa jim delajo številne rastline.
CELJSKI MLADINSKI CENTER
Spletni dogodki: ČETRTEK, 25. 2.
18:00 Spletna kava s Klemnom Sagadinom: Turno smučanje
predstavitev osnovnih informacij turnega smučanja za začetnike oz. rekreativce.
Zoom ali na FB-profilu Celjski mladinski center. Prijave na info@mc-celje.si. FB-dogodek: https://www.facebook.com/ events/282758786547029
TOREK, 2. 3.
18.00 MCC spletna učilnica: Nepal, potopisno predavanje
Potopisno predavanje z dvotedenskega potovanja po Nepalu s Shappo
Zoom ali na FB-profilu Celjski mladinski center. Prijave na info@mc-celje.si.
Servisne informacije je zbrala Tea Podpečan
SREDA, 3. 3.
18.00 MCC minuta za šport Spletne video vsebine o aktivnem preživljanju prostega časa
DOM SVETEGA JOŽEFA CELJE
PONEDELJEK, 1. 3.
17.00 Pogovori o življenju in smrti
voditeljici: Metka Klevišar in Julka Žagar, na Zoomu, prijave in informacije: www. jozef.si, https://www. facebook.com/dom. sv.jozef
ŠTORKLJINA HIŠA SLOVENSKE KONJICE
Vsak dan med 14. in 16. uro individualna učna pomoč.
Prijave zbirajo na e-naslovu: dpmkonjice@gmail.com.
KLUB ŠTUDENTOV
DRAVINJSKE DOLINE
PETEK, 26. 2.
20.00 »Comedy game show« -
Kulturni 2021_
spletna komedija, dogodek bo izveden na FB-strani KŠDD - vse povezave bodo objavljene na dan dogodka
TIC SLOVENSKE KONJICE - ŽIČKA KARTUZIJA
ČETRTEK, 25. 2.
10.00 do 16.00 Žička kartuzija ponovno odpira svoja vrata
vabljeni na obisk skrivnostne lepotice od četrtka do nedelje
ZAVOD ZA ŠPORT SLOVENSKE KONJICE
Površine Športne dvorane Slovenske Konjice so na voljo za izvajanje rekreacije za družine (oz. člane istega gospodinjstva). Rekreacija je brezplačna in jo je možno izvajati vse dni v tednu med 8. in 20. uro. Rezervacije: https://www. facebook.com/sportkonjice
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Tanja Seme
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti:
agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
FOTO TEDNA
ШШ
mm*.
Sladek spomin
Foto: Andraž Purg - GrupA
Pogled pove vse.
Foto: SHERPA
Ted ni ko ve
zaodbe
Št. 8/ Leto 76 / Celje, 25. februar 2021
Najbolj skrbna lastnika gozdov v regiji
str. 40, 41
Zbrisanih ima šest Mladi na kmetijah
genov str. 28-29	str. 31
Ivan Amon, terenski
veterinar str. 36-37
26
INTERVJU
Ala Adamia, zdravnica prostovoljka in žena nekdanjega veleposlanika
Doma se počuti tam,
kjer jo nekdo čaka
Je zdravnica in prostovoljka, romunskih korenin. V Slovenijo jo je pot pred dvaindvajsetimi leti zanesla povsem naključno, ko je bila izbrana na razpisu enega izmed farmacevtskih podjetij. V tem času je kot žena slovenskega veleposlanika nekaj let živela na Poljskem. Se vrnila v Slovenijo in nadaljevala delo v Krki. Kasneje je z možem veleposlanikom odpotovala še v Indijo. Kljub vsemu jo še vedno najbolj osrečujejo preproste, majhne stvari, ki jih večina niti ne opazi. Sodi v tisto skupino ljudi, ki jim v življenju ne manjka vedrine in dobrosrčnosti. V prvem valu epidemije je pomagala šivati maske za gospodinjstva v braslovški občini, medtem ko je lani decembra kot zdravnica prostovoljka priskočila na pomoč zdravstveni ekipi pol-zelskega doma upokojencev.
ŠPELA OŽIR
Za pogovor smo jo ujeli tik pred odhodom v Bukarešto, kjer živijo njeni starši in mlajši brat Dorian Boguta, danes eden najbolj znanih in priljubljenih romunskih igralcev in režiserjev. Gostoljubno nas je povabila v svoj dom v Šmatevžu v bližini Bra-slovč in z veseljem v tekoči slovenščini - čeprav se jo uči šele zadnjih deset let - spregovorila o svojem življenju in delu. Kot pravi, je ^ Slovenija njen novi dom, ki ga ne bi zamenjala za nič na svetu. Tudi po zaslugi moža, nekdanjega slovenskega veleposlanika Jožefa Drofenika.
V prvem valu epidemije ste braslovški občini pomagali s ši vanjem mask, lani decembra ste priskočili na pomoč zdravstveni ekipi polzelskega doma upokojencev kot zdravnica pro stovoljka. Kaj vas je spodbudilo k temu?
Prostovolj-stvo me bogati in mi daje moč. Ker je epidemija lani marca prekrižala moje načrte glede izobraževanja v šoli za akupunkturo, sem naenkrat ostala doma in imela več prostega časa, ki sem ga želela koristno preživeti. Na spletu sem zasledila zapis Občine Bra-
»Brat je v Romuniji prava filmska zvezda, ko ga obiščem, mi je kar malo nerodno, ker bi vsi imeli njegov av-togram.«
slovče, s katerim je iskala prostovoljce, ki bi bili v času epidemije pripravljeni pomagati. Odzvala sem se in lokalni skupnosti pomagala s šivanjem mask, ki so jih nato pošiljali po pošti gospodinjstvom v naši občini. Poleti, ko so se na srečo razmere nekoliko izboljšale, sem, kolikor se ^^ je le dalo, na daljavo pomagala očetu pri okrevanju po možganski kapi. Počasi se mu je zdravstveno stanje izboljšalo in me ni več toliko potreboval. Ko se je začel jesenski val epidemije, sem spet začutila, da imam več časa in lahko pomagam. Kot zdravnica prostovoljka sem priskočila na pomoč zdravstvenemu osebju v polzelskem domu upokojencev.
Kakšni so bili občutki?
V glavi sem imela znano misel - ne obžaluj včerajšnjega dne, bodi hvaležen za današnjega in ne boj se jutrišnjega a kljub vsemu moram p r i -znati,
da sem imela tremo pred vstopom v dom. Do takrat namreč nisem imela izkušenj s slovenskimi domovi za starejše občane. Res je, da sem opravljala pripravništvo v celjski bolnišnici, kjer je bilo tudi veliko starejših, a je šlo za drugačne vrste oskrbo. Izkazalo se je, da so moja pričakovanja povsem drugačna od dejanskega stanja. Pozitivno sem bila namreč presenečena nad dobrimi pogoji in kakovostjo življenja oskrbovancev na Polzeli. V Moldaviji, kjer sem bila rojena in kjer sem odraščala, domovi namreč niso tako priljubljeni, zato še vedno večina starostnikov ostaja doma pri družinah. Sprašujem se, ali lahko svojci nudijo starostnikom, še posebej nepokretnim, tako kakovostno oskrbo, ki jim je na voljo v domovih. Mislim, da ne morejo.
Prostovoljno delo vam je nato na žalost preprečila okužba s koronavirusom ...
Ali sem se okužila pri prostovoljnem delu v domu ali kje drugje, na primer v trgovini, ne vem. Bolna sem bila tri tedne in sem prestala srednje težko obliko covida. Imela sem izrazite simptome, med njimi mi je največ težav delala vročina z mrzlico. Mož je bil ves čas doma, skrbel zame in mi kuhal, a se - zanimivo - ni okužil. Dvakrat je opravil PCR-testi-ranje in obakrat je bil njegov izvid negativen. Veliko sem razmišljala, kako je to mogoče. Spomnila sem se, da je v času opravljanja funkcije veleposlanika v Indiji prebolel tropsko mrzlico, za katero nismo točno vedeli, v katero skupino sodi. Deset dni je imel vročino 40 stopinj in hud glavobol, nekaj podobnega, kot sem imela jaz, ko sem prebolevala covid. Čisto možno je, da je imel eno od okužb iz skupine SARS, ki si jo je telo zapomnilo in ga ščitilo.
Po preboleli bolezni ste se s prijateljico iz celjske bolnišnice, ki je ravno v času vaše bolezni prejela dva odmerka cepiva proti
»Začela sem razmišljati, da bi se podala nazaj v zdravstvo. Glede na moja leta in ves čas, ko nisem delala kot zdravnica, je bila to zelo pogumna odločitev.«
Ala Adamia med prostovoljnim delom v polzelskem domu upokojencev
INTERVJU
27
covidu, odšli testirat za prisotnost protiteles. Kaj sta ugotovili?
Potek moje bolezni in njeno cepljenje sta sovpadala, zato sva se odločili, da sva kri za analizo protiteles oddali isti dan, in sicer isto uro. Njena protitelesa so bila veliko bolj izrazita in lepša kot moja. Cena mojih - tri tedne ležanja v postelji - je bila v primerjavi z njenimi veliko višja. Njena protitelesa so bila bistveno boljša, zato je še posebej pomembno, da se cepimo. Prestajanje bolezni je lahko namreč zelo hudo.
Študirali ste medicino. Po študiju ste tudi nekaj časa delali kot zdravnica. Kaj se je zgodilo potem?
Tako je, doma v Kišinjevu, glavnem mestu Moldavije, sem študirala medicino in delala kot gastrolog endoskopist, ko je slovensko farmacevtsko podjetje objavilo razpis, s katerim je iskalo predstavnika za moldavski trg. Bolj kot zaradi tega, da bi rada spremenila svojo medicinsko pot in okolje, sem se na razpis prijavila zaradi radovednosti. Za delovno mesto je kandidiralo več kot dvajset kandidatov, potrebovali so le enega, in ko so izbrali mene, sem bila zelo presenečena ter obenem počaščena. Pred dvaindvajsetimi leti sem tako začela delati v Krki na področju marketinga. In spoznali ste moža ter ostali v Sloveniji? Tako je. Med službovanjem v Krki sem sodelovala na tiskovni konferenci, na kateri sem spoznala svojega današnjega moža, ki je bil na dogodku prisoten kot eden od predstavnikov ministrstva za zunanje zadeve. Kmalu sem se z njim preselila na Poljsko, kjer je začel opravljati delo slovenskega veleposlanika,
»Če sem povedala, da iz Slovenije prihajata Tina Maze ali Anže Kopitar, niso imeli pojma. Indijci razen kriketa ne igrajo ničesar drugega.«
medtem ko sem bila sama ves ta čas še vedno zaposlena v Krki. Zaradi mojega znanja ruščine, ki sem se jo med drugim učila v šoli, sem skrbela za marketinške dejavnosti na območju nekdanje Sovjetske zveze. Kako se spominjate let na Poljskem? Cas na Poljskem, kjer sem živela med letoma 2006 in 2009, je bil zame neizmerno lep. Morda tudi zaradi tega, ker moji predniki po očetovi strani prihajajo iz te evropske države. Doma se počutim tam, kjer me nekdo čaka. In tudi na Poljskem sem se vedno počutila
kot doma, saj me je tam vedno čakal soprog. Zaradi službenih obveznosti sem bila namreč veliko časa odsotna. Po mandatu se je mož vrnil v Slovenijo in jaz z njim. To je bilo zame prvič, da sem zaživela v Sloveniji in jo tudi po zaslugi učenja slovenščine začela čutiti kot svojo domovino. Do takrat sva se namreč pogovarjala zgolj v angleščini. Hvaležna sem tako Jožetu kot Krki, da sta me pripeljala v to neverjetno državo.
O Sloveniji ste posneli dokumentarni film Moja Slovenija z Alo Adamia. Vam je morda pri tem pomagal brat Dorian Boguta, uveljavljen romunski režiser in igralec?
Pri dokumentarnem filmu mi ni pomagal veliko. Morda s kakšnim nasvetom. Je pa lani posnel celovečerni film Sled (Urma/Legacy), ki ga je posvetil meni. Brat je v Romuniji prava filmska zvezda, ko ga obiščem, mi je kar malo nerodno, ker bi vsi imeli njegov avto-
»Odzvala sem se in lokalni skupnosti pomagala s šivanjem mask, ki so jih nato pošiljali po pošti gospodinjstvom v naši občini.«
gram. Sama se namreč nerada izpostavljam. Dokumentarnega filma, ki je bil del enega od projektov Evropske unije in je ljudem v Romuniji in Moldaviji predstavil, kako vidim Slovenijo in življenje v njej, sem se lotila sama. Želela sem pokazati, zakaj je Slovenija tako lepa majhna butična država. Predstavila sem življenje slovenske družine s tremi otroki, izobraževalni sistem s I. gimnazijo v Celju, ljubljansko mladinsko gledališče, vinarje, slovensko gostoljubje, celo Melanio Trump, ki je nenazadnje geslo za vse tujce, kje je Slovenija. Še posebej v Indiji.
Ste tudi v Indiji uporabljali ta ključ - Me-lanio Trump - ko ste govorili o Sloveniji?
Ce sem povedala, da iz Slovenije prihajata Tina Maze ali Anže Kopitar, niso imeli pojma. Indijci razen kriketa ne igrajo ničesar drugega. Takoj ko sem omenila Melanio Trump, so zastrigli z ušesi in si vsaj približno predstavljali, kje je Slovenija. Med njimi je sicer zelo znana tudi astronavtka Sunita Williams, ki ima tako slovenske kot indijske korenine.
Vaš mož je bil veleposlanik v Indiji med letoma 2015 in 2019. Ste bili z njim v New Delhiju vsa štiri leta?
V Indiji sva bila skupaj dve leti in pol. V času, ko sva živela v Sloveniji, sem se vrnila k zdrav-
»Zelo drži rek, da tujec v Indiji joče dvakrat. Prvič, ko pride, in drugič, ko gre.«
niškemu poklicu. Leta 2013 sem imela zdravstvene težave. Primarij Ivan Žuran iz celjske bolnišnice mi je v bistvu rešil življenje. Začela sem razmišljati, da bi se podala nazaj v zdravstvo. Glede na moja leta in ves čas, ko nisem delala kot zdravnica, je bila to zelo pogumna odločitev. Pridobiti sem morala nostrifikacijo izobrazbe, opraviti tri izpite in narediti pripravništvo. Soprog je bil ravno v tem času imenovan za veleposlanika v Indiji. Ker sem želela končati vse potrebno na področju ponovne vrnitve v zdravstvo, sem še nekaj časa ostala v Sloveniji, preden sem se mu pridružila. Junija 2016 sem končala nostrifikacijo diplome, januarja 2017 še pripravništvo in zaradi obveznosti kot žena slovenskega veleposlanika odpotovala v New Delhi, kjer sem hkrati nadaljevala svojo zdravniško pot v vlogi zdravnice prostovoljke.
Kakšne so bile vaše zadolžitve v Indiji?
Ker svojega obnovljenega in na novo pridobljenega znanja nisem želela zapraviti in ker sem želela še naprej opravljati poslanstvo zdravnice, sem si zastavila cilj, da bom tudi v New Delhiju dejavna na tem področju. Kot zdravnica sem svetovala sodelavcem na veleposlaništvu glede njihovih zdravstvenih težav. Različnim diplomatom sem predavala o prvi pomoči, obiskala sem nekaj priznanih klinik s področja tradicionalne medicine, navezala sem stik z zdravniki prostovoljci v Indiji in se nenazadnje povezala s slovensko prostovoljko Mojco Gayen, ki s soprogom in ob pomoči različnih dobrodelnih organizacij vodi šolo za revne indijske otroke.
V vašem domu v Šmatevžu je mogoče čutiti indijski pridih. Vam je Indija v teh dveh letih in pol zlezla pod kožo?
Zelo drži rek, da tujec v Indiji joče dvakrat. Prvič, ko pride, in drugič, ko gre. Ko sem prispela tja, sem doživela kulturni šok. Vse je bilo drugače kot v Evropi. A ko sem počasi začela spoznavati tamkajšnje ljudi, njihove navade in poglede na svet, me je ta država povsem očarala. Clovek počasi postane imun na vso umazanijo, ki je kasneje nisem niti več opazila, vedno bolj sem čutila njihovo posebno energijo. Na koncu mandata, ko sva se vračala v domovino, so bili moji občutki zelo mešani. Po eni strani sem se veselila, da grem nazaj domov, po drugi strani sem si potiho želela, da bi ostala še vsaj eno leto.
Kaj vam je bilo pri Indijcih še posebej všeč?
V Indiji skupaj živi veliko različnih narodnosti in predstavnikov več religij. Njihova strpnost do vsakega posameznika je res nekaj izjemnega. Milijarda in tristo tisoč državljanov Indije govori približno 780 jezikov, od tega je uradnih 23, vključno z angleščino. Povprečen Indijec govori tri, poleg angleščine še vsaj dva jezika. Zelo rada sem se pogovarjala z njimi. V spominu mi je še danes ostal pogovor s taksistom, s katerim sem kramljala celo pot, na koncu pa me je vprašal: »Gospa, ali veste, kaj je v življenju najhuje izgubiti?« Začela sem razmišljati, kaj bi to lahko bilo. Zdravje, življenje? Rekel je, da ne. Ce izgubiš denar, nisi izgubil ničesar, če izgubiš zdravje, si izgubil polovico, če izgubiš dostojanstvo, si izgubil vse. In to še kako drži.
Še nekaj dni in odpotovali boste k staršem v Bukarešto.
Pri njih bom ostala vsaj mesec dni. Živita namreč sama in jima želim vsaj nekaj časa delati družbo ter jima pomagati. Oče je na papir napisal vse svoje spomine in me prosil, naj mu jih pretipkam na računalnik. Razen Skypa namreč ne znata uporabljati ničesar drugega. V Sloveniji me obiščeta enkrat letno. Lani smo bili na primer skupaj v Parizu. Ker malo govorita francosko, sta bila zelo srečna. Ko smo se vračali domov, smo se ustavili v gostišču na Vranskem. Bila je nedelja, pojedli smo slovensko tradicionalno kosilo in oče je rekel: »Pariz je lep, a Slovenija je še boljša.«
Kako se spominjate otroštva v Kišinjevu v Moldaviji?
Z mlajšim bratom sva odraščala v družini učiteljev. Oče je bil učitelj fizike in astronomije, mama je bila učiteljica zgodovine. Posvečala sta nama veliko pozornosti in obenem bdela nad najinimi šolskimi obveznostmi. Še posebej nad mojimi, ker sem bila starejša. Vedno sta našla čas za pogovore, ki so lahko trajali, še posebej na počitnicah, ki smo jih preživljali ob morju, ure in ure. Ko sem bila stara le pet let, me je oče že naučil igrati šah, kljub temu da mu je mama govorila naj me ne muči s tem. Odvrnil ji je, da se moram naučiti, kako je treba v življenju tudi znati kdaj izgubljati, da potem najdeš moč in lahko greš naprej. In še danes je moj moto izjava Friedricha Nietzscheja: »Kar nas ne ubije, nas naredi močnejše.«
Foto: Andraž Purg - GrupA
28
ŽIVLJENJSKE PREIZKUŠNJE
Ne le enega, zbrisanih ima šest genov
Za življenje z več udobja
Tian je triletni deček, ki se je rodil z zelo redko boleznijo, mutacijo gena STXBP1. Gre za zelo hudo in težko bolezensko stanje, za katerega še ni zdravila. Povzroča trdovratno epilepsijo, hud mentalni zaostanek, nezmožnost hoje in govora. Kljub vsem težavam je zelo pozitiven fantek, ki uživa na soncu in svežem zraku, pravi njegova mamica Katja Razgoršek. Še pred nekaj meseci si je družina nadvse prizadevala, da bi Tianu omogočila dovolj kakovostnih terapij, da bi nekoč ob opori vendarle shodil. A se je konec leta 2020 tudi to upanje razblinilo. Decembra je družina namreč prejela dodatne izvide iz tujine, ki so razkrili, da ima Tian poleg enega zbrisanih še pet genov. Štirje sploh še niso vnešeni v svetovnem registru. Eden, ki ga imenujejo LRSAM1, povzroča Marie Tooth Carrot sindrom. To pomeni, da bodo dečku sčasoma začele slabeti in odmirati kite na dlaneh in stopalih. Zaradi tega mu bo dlani in stopala povsem upognilo. Ker Tian tudi s podporo terapij ne more napredovati, mu želi družina nuditi vsaj udobne zdravstvene pripomočke. A cene teh so izjemno visoke.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Tiana, malega borca s sinje modrimi očmi, ste bralci Novega tednika spoznali pred približno dvema leto-
ma. Starša sta takrat za plačilo terapij organizirala akciji zbiranja starega papirja in zamaškov. Odzvalo se je
veliko ljudi, tudi gostincev. Že zavedanje, da v težki situaciji niso sami, je Razborškovim pomenilo ogromno.
Kljub obisku terapij je bil napredek precej počasen. Ob zadnjem obisku je psihologinja ocenila, da je Tian pri treh letih na ravni petmesečnega otroka: »Kar pomeni, da v zadnjem letu ni skoraj nič napredoval. Je pa pomembno, da ni nazadoval,« razlaga mamica. Za vzdrževanju trenutne »kondicije« je za Tiana zelo pomembna tudi strnjena obravnava v Soči, ki je lani zaradi izbruha koronavirusne bolezni odpadla, pove Katja, ki je v zadnjem letu s Tianom kar nekaj časa preživela tudi v bolnišnici. »Predvsem zaradi nezmožnosti uživanja tekočine. Posledično je bil pogosto zaprt, zaradi česar je moral v bolnišnico, kjer so ga klistirali,« pojasni in doda, da je lani Tian dobil tudi gastrostomo, po kateri mu zdaj lažje dovajajo tako tekočino kot številna zdravila.
Decembrska diagnoza
ubila sanje
Leto 2020 je bilo za družino Razgoršek zelo naporno. Koronavirus jo je tudi njej pošteno zagodel, a vendar se ni posebej pritoževala, ampak je skušala z optimizmom in dobro voljo premagovati vsakodnevne izzive. Teh ni bilo malo. A so družinski člani z veliko ljubezni,
Po oceni psihologinje je Tian pri treh letih na ravni petmesečnega dojenčka. Največji zaostanek se kaže na govornem, miselnem in gibalnem področju. Ima trdovratne epileptične napade. Poleg tega Tian uživa samo dobro >zmiksano< hrano, ker se mu koščki zaletijo. Ne more piti tekočine in zato ima tudi vstavljeno gastrostomo. Za nameček zelo slabo vidi na eno oko. Zdravniki sumijo tudi, da je Tian naglušen, lahko pa da nima vzpostavljene povezave med sluhovodom in možgani.
Ker je ob njegovih diagnozah še vedno zelo veliko neznank in ker nihče ne zna prav dobro napovedati, kakšne bodo morebitne nove težave, bo pri celjski Karitas še naprej odprt račun, kjer se bodo zbirali prispevki za Tiana. Denar bo porabljen izključno za nakup sodobnih medicinskih pripomočkov, s katerimi bo Tian lažje premagoval vsakodnevne ovire. Škofijska Karitas Celje Muzejski trg 8, 3000 Celje TRR: SI56 0400 1004 6530 307 Sklic: 0029329 Namen: Pomoč Tianu
ki jih povezuje, zmogli. Tian ima tudi starejšega brata Nicka. Četr-tošolec se je v začetku tega tedna po štirih mesecih šolanja na daljavo vrnil v šolo. Tian se je lahko v vrtec vrnil že takoj po novoletnih praznikih.
»Tian obiskuje Center za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna, kjer se res dobro počuti. Predvsem obožuje svojo učiteljico Nino,« se nasmehne sogovornica in na kratko opiše Tianov dan: »Zjutraj ga odpeljem v varstvo, kjer ga veseli in nasmejani pričakajo njegova učiteljica Nina, ostali zaposleni in njegovi sošolci ter sošolke. Zelo rad je v zavodu, kjer ima različne terapije, dobro hrano, vedno kaj ustvarjajo, gredo na spre-
hod. Po kosilu ga prevzamem in odpeljeva se domov k bratcu. Utrujen od napornega dopoldneva malo počiva. Popoldne obiskujeva terapije v Bra-slovčah ali telovadiva doma. In tako mine dan,« pripoveduje mamica, ki je zaradi sinove bolezni pred letom pustila službo in se zaposlila kot njegova negovalka. »Tian nenehno potrebuje ob sebi nekoga, da mu pomaga, ga neguje in skrbi zanj.«
Kot da še ni dovolj, da se Tian že od rojstva bori z močnimi epilep-tičnimi napadi, ki se občasno sicer nekoliko umirijo, a povsem ustaviti jih za zdaj še ne morejo, je družina decembra lani dobila dopolnjeno diagnozo. »Vedeli smo, da v nemškem laboratoriju še podrobneje
Tian ima mutacijo gena STXBP1, kar mu povzroča veliko zdravstvenih težav. Prisrčen deček ima voljo in energijo za vsakdanji boj. »Tian je zelo navihan, ljubezniv in občutljiv deček. Najraje ima, kot večina otrok, risanke. Zelo rad gleda svoj najljubši program Baby TV, kjer so zelo lepe risanke in pesmice, ki mu včasih privabijo nasmešek na obraz. Ampak še raje kot risanke ima jogurte. Sadne, navadne, vse vrste jogurtov, enostavno jih obožuje,« pravi mamica Katja.
ŽIVLJENJSKE PREIZKUŠNJE
29
Družina Razgoršek
Kako pomembno je udobje domačega terapevtskega naslonjača, je družina Razgoršek spoznala v zadnjih mesecih, ko je Tian užival v terapevtskem stolu P POD. »Tega nam je posodila mamica, katere sin je zaradi posledic redke bolezni žal umrl in ta stol hrani v spomin nanj,« je pojasnila Katja.
analizirajo Tianov primer. A tega, kar smo izvedeli, resnično nismo pričakovali,« pove mamica. Po približno letu in pol, odkar so Tianu v Nemčiji diagnosticirali izjemno redko gensko mutacijo, je postalo jasno, da ima poleg že znanega gena okvarjenih oziroma zbrisanih še pet drugih genov. Od teh petih je za zdaj znan samo eden, LRSAM1. Zaradi številnih neznank in še povsem neraziskanega področja je danes težko napovedati, kakšne bodo Tianove težave v prihodnje.
Čeprav so Katjo in njenega moža Aljošo že kmalu po postavljeni prvi diagnozi soočili s tem, da fant morda nikoli ne bo hodil, sta si obljubila, da bosta naredila vse, da bi mu to uspelo. »Upanja je vedno manj,« priznava Katja. »A kanček upanja še vedno ostaja, če ne pri stroki, pa v maminem srcu,« doda. »Da bi kdaj hodil, je bilo pod vprašanjem že ob prvi diagnozi oz. pri mutaciji gena STXBP1. Pri kombinaciji mutiranih genov STXBP1 in LRSAM1 pa, po navedbah stroke, to ni mogoče.«
Terapevtski fotelj za
udoben vsak dan
»Tian nikoli ne bo hodil, nikoli se ne bo podil za žogo, nikoli se ne bo ukvarjal s športom. Zato je toliko bolj pomembno, da mu omogočimo udobnost, počitek in mir,« je odločna mamica.
Da je treba vse moči zdaj upreti v iskanje poti, s katerimi bi Tianu olajšali vsak dan, je družini svetovala tudi psihologinja. Tako bodo zmanjšali obseg intenzivnih delovnih terapij, ki Tiana vedno bolj utrujajo in posledično tudi ne prinašajo želenih učinkov. »Tianu lahko najbolj pomagamo tako, da mu zagotovimo udobne medicinske pripomočke, za katere vsi vemo, da so pregrešno dragi. Ampak vsaka mama bi premikala gore, da bi otroku zagotovi-
la udobje in kakovost. Radi bi mu kupili fotelj P POD, ki je dobavljiv samo iz tujine, in sicer Amerike, Anglije ali Ukrajine,« pojasni. Stroški za terapevtski počivalnik z ortopedsko podlogo z vsemi stroški dostave in carine znašajo približno 4.500 evrov. Tian prav tako nujno potrebuje prilagojen stolček za hranjenje z oporo za glavo, trup in medenico, ki stane približno 4.700 evrov in je dobavljiv v Sloveniji. »Ker je Tian težko gibalno oviran in ima poleg tega psihične težave, bi bil ta fotelj zanj zlata vreden. Radi bi mu dali možnost udobja in počitka, da ni ves čas v invalidskem vozičku, v katerem ni tako udobno. Fotelj ima nastavljivo ortopedsko ležišče, ki je izredno udobno in prijazno za njegovo hrbtenico, tudi če je v njem dlje časa. V njem bi se lažje umiril in ne bi imel izbruhov agresije, ki skoraj vedno pripeljejo do epileptič-nih napadov. Takšen stolček bi mu resnično olajšal vsakdan.«
Ker so ti zneski za skromno štiričlansko družino previsoki, se je ta znova obrnila na dobre ljudi. In ti jih tudi tokrat niso razočarali. S pomočjo Škofijske Karitas Celje se je v nekaj tednih zbralo dovolj denarja, da bo lahko Tian kmalu užival v povsem svojem počivalniku. Danes namreč uporablja izposojenega, ki je postal zanj tudi že premajhen. »Ne znam vam povedati, kakšni so trenutno moji občutki. Sem najsrečnejša mamica na svetu. Solze sreče tečejo po licu, v srcu so prijetna toplina, sreča, hvaležnost, da ste se odzvali in pomagali sestaviti mozaik. Vsakemu se z vso iskrenostjo zahvaljujem, ker ste ponovno pokazali veličino vašega srca in koliko sočutja premore človek,« je Katja zapisala na socialnem omrežju, takoj ko je izvedela, da so se ljudje tudi v teh težkih in negotovih časih odzvali na njen klic na pomoč.
Še veliko vprašanj
Družina Razgoršek se je v treh letih že privadila izzivov, ki jih v njen vsakdan prinašajo Tianove diagnoze. Kljub vsem težavam iz oči vseh družinskih članov sijeta sreča in optimizem. »Če sem iskrena, nikoli povsem zares ne sprejmeš tega, da je tvoj otrok drugačen, da bo imel vselej v življenju ogromno omejitev. A nekako je treba naprej,« pravi Katja, ki se je po prvih šokih ob podpori moža pobrala in danes z energijo in s pridobljenim znanjem pomaga tudi drugim, ki se znajdejo v podobnih situacijah. Starši posebnih otrok so združeni v različnih nevladnih organizacijah, danes jim veliko pomagajo tudi socialna omrežja, ki vzdržujejo bližino in povezanost ter omogočajo deljenje znanja in izkušenj. Čeprav Katja ne želi kritizirati zdravstvenega sistema in ima z domačimi zdravniki večinoma zelo dobre izkušnje, priznava, da birokratski mlini še vedno meljejo zelo počasi.
Tudi sama ima veliko vprašanj, na marsikatero verjetno nikoli ne bo dobila pravega ali zadostnega odgovora. Ko je diagnoza tako redka, da odprtih ust ostanejo tudi strokovnjaki s področja genetike, potem je jasno, da odgovorov ne bo tako lahko dobiti. Tian bo tako učitelj mnogih. Ne le svojih staršev, tudi zdravnikov.
Letošnjo pomlad bodo preverjali Tianov sluh, saj zdravniki sumijo, da je naglušen. Ostaja tudi bolj črn scenarij, da se pri Tianu niso vzpostavile povezave med sluhovodom in možgani.
Tako v tem trenutku nihče ne zna napovedati, kaj lahko družina Razgoršek pričakuje. Kako bodo vsi manjkajoči oziroma zbrisani geni vplivali na nadaljnji razvoj. Vsak dan lahko prinese nekaj novega. Dobrega in slabega. Upamo lahko, da bo slednjega čim manj.
Foto: SHERPA
30
PODLISTEK / BUKVARNA
Primorski Slovenci na Celjskem po letu 1918 (5)
Družina Čuk
Jakob in Ivana Čuk sta s svojimi otroki živela v Črnem Vrhu nad Idrijo. Jakob je bil zidar, služboval je v Idriji. Zaradi gospodarskega pomanjkanja in fašističnega nasilja je Jakob prodal zemljo in hišo v Črnem Vrhu nad Idrijo, družina se je odselila v Jugoslavijo. Leta 1926 so prišli v Celje in na Skalni kleti kupili hišo in zemljo. Jakob Čuk se je zaposlil v cinkarni. Poleg redne službe je zidal
hiše in postavljal škarpe. Leta 1929 je bila v Celju zelo velika poplava. Zaradi poplavne ogroženosti je družina Čuk hišo na Skalni kleti prodala in postavila novo na Jožefovem hribu.
Poleg družine Čuk je v Celje na Skalno klet prišla še sestra Ivane Čuk z družino, ta družina se je pisala Blažič. Hči Karolina Čuk, ki je bila ob prihodu v Celje stara 19 let, se je zaposlila v šivalnici Bajt, ki je imela svoje prostore za današnjim kinom Metropol. Kmalu se je v Celju
zaljubila v soseda na Skalni kleti, Primorca Antona Mužiča, in se z njim tudi poročila. Na začetku druge svetovne vojne so mnoge primorske družine izselili iz svojih domov. Med njimi sta bili tudi družini Čuk in Blažič. Izseljeni sta bili na Hrvaško v bližino Bjelovarja.
Po pripovedovanju sina Antona Mužiča
Družina Flander
Alojz Flander je s starši živel v Selcah pri Bukovem. Leta
1924 se je zaposlil v Zadružni mlekarni Kojca. Zaradi zatiranja slovenstva in stopnjevanja nasilja nad prebivalstvom so se mladi fantje na Cerkljanskem, med njimi tudi Alojz, vključevali v organizacijo TIGR. Ilegalno so razmnoževali slovensko literaturo (Gregorčiča, Prešerna) in z raznimi sabotažnimi akcijami nagajali fašistom. Ko so Alojza italijanski žandarji začeli nadzorovati, je sprejel odločitev, da bo odšel v Jugoslavijo. V
Selcah pri Bukovem je pustil mamo, brate in sestre ter svojo simpatijo Ivanko. Aprila 1931 je zbežal na Bled in se tam zaposlil. V oglasu v časopisu je izvedel, da v hotelu Ozom v Rogaški Slatini sezonsko zaposlujejo mlekarje, zato je odšel tja in začel delati. V Rogaški Slatini se je spoprijateljil z domačinom z Repnega pri Šentjurju. Po sezoni v Rogaški Slatini je nekaj časa prebival na Repnem. Oktobra 1931 je na posebno priporočilo dobil službo v Mlekarni Ferlež v Šentjurju, tam je tudi stanoval. Ko so Nemci mlekarno

www.kamra.si
kamra
v Šentjurju zaprli, se je Alojz leta 1943 zaposlil v celjski mlekarni, kjer je delal do upokojitve. Po drugi svetovni vojni in po šestnajstih letih upanja se je Alojz ponovno srečal s svojo primorsko ljubeznijo z Bukovega Ivanko Pagon. Leta 1947 sta se poročila in ustvarila družino v Šentjurju.
Po pripovedovanju sina Staneta Flandra in hčerke Marije Rataj
Se nadaljuje ...
Darja Jan, Muzej novejše zgodovine Celje
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
ALBUM S CELJSKEGA
Caroline Bernard: Frida Kahlo in barve življenja
Na sprehodu po Masarykovem nabrežju v Ceju, okoli leta 1937
Masarykovo* nabrežje (danes Savinjsko nabrežje) je bilo že v preteklem stoletju priljubljeno sprehajališče Celjanov. Na fotografiji od leve otroka celjskega veletrgovca Božidarja Ravnikarja Ines Ravnikar (por. Vučkovič) in Janez Ravnikar ter njuna se-strična Tita Grilec.
V ozadju je lepo vidno južno pročelje Stare grofije in perilo, ki so ga sušile celjske perice. To je mnogim pomenilo edini vir preživetja. Takrat namreč Savinja ni bila samo priljubljeno kopališče, temveč tudi priljubljeno perišče. Na produ med kapucinskim in železniškim mostom so
tudi pozimi v najhujšem mrazu na posebnih pralnih deskah prale perilo v ledeno hladni reki.
*Tomšš Garrigue Masaryk (1850-1937), politik, sociolog, filozof in prvi predsednik Češkoslovaške.
Prispevala: Ines Vučkovič
Vir: Biser na Savinji: Celje na starih razglednicah, 1993, str. 89,;rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje; info: srecko.macek@knjiznica-celje.si; medijski pokrovitelj: Novi tednik; vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
Ko trpljenje rodi mojstrovine
Se še spomnite biografskega filma o znani mehiški slikarki Fridi Kahlo, ki jo je na platnu upodobila Salma Hayek? Po skoraj dveh desetletjih od premiere je pisateljica Caroline Bernard pripoved o eks-travagantni ustvarjalki, ki je v svoje slike prelila bolečino iz svojega osebnega življenja, izdala v knjigi Frida Kahlo in barve življenja.
Pisateljica je roman napisala na podlagi biografije Fride Kahlo, njenih dnevnikov, pisem in številnih knjižnih del, ki so jih o njej napisali drugi avtorji. Med knjižnimi platnicami se preselimo v Mehiko v letu 1925, ko je bila sedemnajstletna Frida, ki je želela postati zdravnica, med vožnjo v avtobusu udeležena v hudi prometni nesreči. Sledilo je težko okrevanje, ko je bila ujeta v mavčne opornice in bila podvržena mučnim terapijam. Upanje za vsak nov dan je začela iskati v slikanju. Slikarsko platno so ji namestili kar na posteljo, na katero je bila najprej priklenjena. Oblečena v izvezene bluze in barvita dolga krila, ki so prekrivala njeno ranjeno telo, je slikala rože, živali in vse lepo, kar je zaznalo njeno oko. Z različnimi motivi je poslikala celo mavec, ki ji je obdajal trup.
Ko se je spet lahko vključila v družabno življenje, je na eni od zabav spoznala znanega
slikarja Diega Rivero in se vanj zaljubila. Kljub svarilom, da več kot 20 let starejši Rivera ne zna ostati zvest, je sprejela njegovo snubitev in se z njim poročila. Valu veselja, ki jo je prevzemal po poroki, so sledila bridka razočaranja. Zaradi težkih poškodb ni mogla postati mama. Splavi so si sledili drug za drugim in tudi to svojo bolečino je izpovedala v svojih delih. Rivera jo je nenehno varal, ona pa ga je ljubila tako močno, da ga ni želela zapustiti. Kljub njegovi nezvestobi je skrbela zanj, čeprav je ob tem težko našla čas za svoje ustvarjanje. Na Diega je gledala kot na človeka z izjemno nadarjenostjo in silno energijo. Nesorazmeren odnos med njima je predstavljala celo njuna hiša v mestu San Angel. To sta bili pravzaprav dve ločeni stavbi, ki sta bili povezani z mostičkom. Vsak od zakoncev je imel svojo spalnico in ostale ločene prostore.
Tudi na potovanjih v Združenih državah Amerike, kje je Diego slikal pročelja znanih stavb, je bil vedno na prvem mestu on, medtem ko je Frida trpela zaradi domotožja, osamljenosti in pomanjkanja njegove pozornosti. Ker je bila vedno nekje v senci svojega tudi po fizični plati velikanskega moža, se je mukoma trudila ohraniti svoj jaz. Ko se je pod svoja dela podpisovala
s svojim dekliškim priimkom, je sporočala, da je mnogo več kot žena znanega ustvarjalca. »Bila je Diegova žena, tako pred bogom kot pred vsem svetom. Ampak ni bila samo njegova žena. Predvsem je bila Frida. Frida Kahlo. Slikarka.«
Pestile so jo vedno nove zdravstvene težave, strahoten udarec je doživela, ko je ob vrnitvi z nekega dogodka svojega moža našla v objemu svoje sestre. Odselila se je, srečo je iskala v razmerjih z drugimi moškimi in ženskami, sledila je ločitev. On je nenehno potreboval občudovanje drugih žensk. Ona je razmišljala, da bi se poročila s slavnim ameriškim fotografom. Fizična razdalja med njo in Diegom ni nikoli pretrgala posebne vezi med njima, ki jo je zaradi njunega zapletenega odnosa bralcu morda zelo težko razumeti. Čez leta sta se ponovno poročila in ostala povezana do njene smrti, ko je bila stara komaj 47 let.	TS
O avtorici:
Caroline Bernard je psevdonim pisateljice Tanie Schlie, ki živi blizu Hamburga v Nemčiji. Literarna znanstvenica že dvajset let ustvarja kot svobodna pisateljica. Nadvse rada piše pripovedi o močnih ženskah
Mladi na kmetijah
Znanje in ustrezne spodbude
V dneh, ko se mladi odločajo o nadaljnjem izobraževanju, so see ogla sili tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, KGZS in Zve za slovenske podeželske mladine z željo, da bi se čim več mladih odločilo za poklice, povezene s kmetijstvom, podeželjem, proizvodnjo hrane, hortikulturo, z naravovar-stvom, gozdarstvom, veterinarstvom lin živinorejo. Pri tem ni mišljeno le izobraževanje za kasnejšo zaposlitev v različnih strokovnih službah kmttijstva in gozdarstva, ampak tudi za delo na kmetijah. »Dober kmet je kmetijsko izobražen,«< so poudarili v KGZS. Ali imajo mladi kmetje, ki prevzemajo kmetije, dovolj znanja za spopadanje z vedno Polj zahtevnimi pogoji gospodarjenja in kaj se obeta na tent področju? O) tem smo spraševali Anjo Mager, pradsednico Zveze slovsnske podeželake mladine OZSPM).
AAnja Mager, predsednica ZSZM: »55 trinjamo se, da mora biti nova SZP am biciozna, venda rje pomembno, da le pisana z zdravo kmečko pametjo, kajti od upovabnosti ukrepov v araksi bo odviszn ravvoj slovenskega kmetijitva in našega podeželja. To mora biti ci jj voeh a Sioveniji, sa< smo od kmetijstva vsi soodvisn i.«
T/SjTJy^l^/^ CVi^IFtrJ
»Predvsem se nhm zdi pomembno izojkaževanj j mladih z a delo in življenje na kmetijah. Želimo, da mladi kmetje že v času izobraževanja priVobijo znanje, ki g» boVo lahko uporabila doma na svojih kmetijah. Zavedamo ve, da potrebujemo tudi strokovnjake za posamezna področja pridelave in predelave kot tudi za področji zakonodaje in administracije. Slovenski kmetje so namreč vedno bolj izobraženi. Pogosto se zgodi, da v svojem znanju iz prakse prekašajo katerega od teoretikov na področju svetovanja,« ugotavlja Anja Mager. »Ko namreč primerjamo izobrazbo prebivalcev Slovenije, starih 41 let in več, ter izobrazbo prebivalcev do 40 let z izobrazbo mladih kmetov - upravičencev prvih šestih javnih razpisov za mlade kmete v okviru podukrepa M06.1 - ugotovimo, da so upravičenci v primerjavi s prebivalci, starimi 41 let in več, občutno bolj
izobraženi. S pripadniki iste starostne sPupine se iahko primerjajo skoraj enakovredno, v skup ni populaciji je le tri odstotke več prebivalcev a terciarno izobrazbo. Podatki kažejo, do so upravičenci iz podukrepa M06.V občutno bolje izobraženi, kotso bili upravičenci ukrepa, namenjenega mladim prevzemnikov v prejšnjem obdobju,« navaja Magerjeva (vir: MKGP, analiza SWOT).
Katerih znanj primanjkuje mladim kmetom? So to strokovna znanja s področja kmetovanja ali administrativna za pripravo različne dokumentacije za kandidiranje na razpisih?
Mladi kmetje nenehno iščejo nove inovativne pristope, s katerimi bi si zmanjšali stroške, povečali produktivnost in predvsem prihranili čas. In ravno znanja podjetništva, marketinga ter znanja za pridobivanje sredstev na razpisih in kasneje upravljanje administrativnih bremen
je manj. Ima mo vedno več mladih kmetov, ki na kmetijo gledajo kot na podjetje in jim ta znanjo niso tujat v veliki mea p)a ob oZilici delo zmanjka čakv in energije za pridobivanje teh znanj in kesnejše uporabe v piaZsi. Sploh kadar govorimo o administrociji in vodenju eviden».
Kaj so po ocenah ZSPM glavne težave, zaradi katerih se mladt ne odločajo za kmetovsnje oziroma prevzem kmetij?
Miadl morajo v kmetijstvu videti priložnost za dostojno življenje, vvndar dohodki kmetij žal še niso takšni, da bi io tudi omogočale Seveda so svetle izjeme. Mladi s kmetij smo tisti, ki bomo tudi v prihodnje pridelovali htano, zoto je izjtmne pomemiino, da se razmere v kmetijstvu uredijo, dt se kmetijski iep-tot poenoii in da se panage povsaejo. Vedno manj je mlai diht, ki želijo prevzeti imeVjo, saj je kmetijstvo gosp odarska panoga s tisoč in enim izzivom ter hkrati s tisoč in eno priložnostjo. Velik krivec je tudi družba, ki na trenutke ne razume kmetijstva, na primer ko je treba gnojiti, da je lahko trikrat na dan na krožnikih hrana. Zato je odgovornost odločevalcev še toliko večja, da se zagotovi ustrezno podporno okolje, ki bo mladim zagotovilo, da bodo videli priložnosti kmetijstva.
Kakšne so napovedi glede položaja mladih kmetov pri nas, kaj si želite in kaj pričakujete od načrtovalcev kmetijske politike?
Prihajajoča skupna kmetijska politika (SKP) je za nas mlade in tudi za celotno prebivalstvo izjemno pomemb-
na. Poztavila bo usmeritve, pravita za črpanja sredstev za tazaoj kmeiij . Od uporab-nostr teh ukoeeov ve »taksi Ivo odvtsno, aji bo štvvilo ometij še napeej padalo ali Pomo znali to preseči. Strinjamo so, da mara biti nova SKP ambiciozna, vendtije ldjučnot da je pisana zzdravo kmečko pametjo.
Zaskrjiljujoče je, da je manj kot 5 odstotkov nosilcev kmetijskih gospodarstev mlajših od»5 let Ta delea se kljub vsem spodbudam zmanjšuje že od leta 2005. V povprečju imamo torej na 122 kmetij, kjer so gospodarji starejši od 5ј let, eno kmetijo, kjtr j v nosilec mlajši od35 let. Mladim je zato treb a nameniti posebno pozornost v novi SKP Podpiramt ohranitev podpor tako v prvam kot; drugem stebru Sk». S tem izrasamo podporo ukrepu za zagon dejavnosti z a mlade kmete, podporo višjim stopnjam sofinanciranja pri investicijskih razpisih, ohranitvi »top; up-plač.l« zamlade kmete v prvem stebru ... Vse to je pomembna dohodkov-
na podpora mladim ob prevzemu kmetije, saj imajo na začelku svoje poslovna poti dodatna in višje stroške.
Podpiremo ukeep, ki ba preposnikom kmetij zagotovil treastva za socialno vavnost ob prenosu kmetije na ndajšo generaca'o. A moramo biii ovlo previdni, da ne bomo administrativno in finančno otežih dostopa do sredstev SKP. Zagotovo podpiramo vzpo stavüev sistema, ki too kmetom omogočal individualno pravno, finančno, davčno svetovanje ter svetovanje na področju medgeneracijskih odnasov in kakovosti življenj a n» kmetiji. Treba je tudi vzpostaviti finančne inštrumente, saj imamo mladi kmetje močno otežen dostop do finančnih sredstev (lu mislimo oarancijske sheme in kredite z nizko obrestno mero).
Zavedamo se pomena okolja. Vendaz je okoljski vidik. le eden od treh vidikov tsaj-nesinega kmetovanja. Nikakor ne smemo pozabiti na socialni in ekonomski vidik,
Ivi morata biti enakovredno obravnavano. 25 odstotkov ekoloških površin se nam zdi olj trenutnih razmerah na trau in otenutno slabo ure-jeneme podpovnom okolju utopično in nedosogljive, Počpiramo dobrobia živali v vrelt soktoejih in jasne označevanji vendkr menimo, da je treba urediti masna bilance za nepredpakirano in predpakirano meso ter mesn» izdelke.
Vsi ukrepi, vtzani na okolje, morajo biti enostavni za izaajanje, jasni in administza-tivno nezahtevni ter primerno palačani, saj zahtevajo pri-lagodiive kmetij, kar pomen-dodaten strošek.Svoj del odgovornosti morajo provzeti tudi ostali v verigi preskrbe s hrano.
Vseh teh, ukrepev ne bomo mopli izvajate če ne bomo imeli ustreznega dostopa do informacij m strokovnega znanja ter svčtovanjar Prav tako nujno je medgeneracij-sko, sektorsko in medsektor-sko sodtlovanje tes povezovanje.
Foto: osebni arhiv
KMETIJSKA PRILOGA
Pomladanski nasveti strokovnjaka za agronomijo
Za prvi vrtnarjev korak
Konec februarja je čas za prvo škropljenje koščiča-stega sadja. Najnevarnejše so glive iz rodu Taphrina, ki povzročajo breskovo kodra-vost (Taphrina deformans). Patogena gliva brste okuži takoj, ko se začnejo odpirati. Pogosto se srečamo tudi z rožičavostjo češpelj (Taphrina pruni).
Škropljenje opravimo z bakrovimi pripravki (Cuprablau Z 35 WP, Cuprablau Z 35 WG ...), ko se začnejo odpirati konice luskolistov. sočasno bakrovi pripravki zatirajo tudi glivo listne luknjičavosti koščičarjev (Stigmina carpophila).
Škrlup je najpomembnejša bolezen jablan in hrušk. Gliva škrlupa (Venturia inaequalis), ki je povzročiteljica bolezni, prezimi v odpadnem listju. Za preprečevanje primarnih
okužb lahko za spomladansko škropljenje uporabimo bakrove pripravke (Cuprablau Z 35 WP, Cuprablau Z 35 WG). Priporoča se škropljenje v fenološki fazi mišjega ušesa. Predviden čas prvega škropljenja jabolk in hrušk z bakrovimi pripravki je v drugi polovici marca oziroma po napovedi prognostične službe. Žal prvega škropljenja koščičarjev in pečkarjev ne moremo združiti, saj je treba prvo škropljenje koščičarjev opraviti prej.
Za zatiranje škodljivih žuželk lahko bakrovim pripravkom ob koncu priprave škropilne brozge v škropilnico dodamo parafi nska olja (Frutapon ...), ki delujejo kot kontaktni aka-ricid za tretiranje koščičastega in pečkatega sadnega drevja ter vinske trte. Sredstvo deluje tako, da škropilna brozga pre-
Breskova kodravost
krije jajčeca pršic z oljno prevleko, pod katero se zadušijo.
Bakrovi pripravki in parafinska olja so primerni in dovoljeni tudi v ekološkem varstvu.
Ureditev zelenice
Za pripravo nove trate se odločimo zgodaj spomladi ali jeseni. Pred sejanjem trave je treba površino razpleveli-ti. Predvsem je pomembna priprava zgornjih 10 cm plasti zemlje, ki mora biti dobro odcedna. Za rastno plast je idealna uporaba substrata Tratni Humovit. Zemljišče obdelamo z vrtavkasto brano ali s prekopalnikom. V času setve tla pognojimo s počasi spro-ščujočimi gnojili. Priporočljiv odmerek je 3 kg/100 m2. Se-jemo s sejalnico ali ročno, priporočljivo, ko ni vetrovno. Po setvi površino temeljito povaljamo. Po vzniku travo na rahlo povaljamo.
Ob ugodnih razmerah je treba prvo košnjo opraviti mesec po setvi, ko zelenica doseže višino 5 do 7 cm. Pri košnji pazimo, da trate ne znižujemo več kot za polovico višine. Pri košnji menjujemo smer. Priporočljivo je, da kosilnica ob košnji travo tudi pobira. Za zatiranje mahu lahko uporabimo zeleno galico v odmerku 40 do 60 g/m2. Lahko pripravimo tudi suspenzijo: v 10 litrov vode
Jablanov škrlup
dodamo 400 do 600 g zelene galice in poškropimo.
Sajenje sadnih dreves
Da bi drevesa hitro izoblikovala rodni volumen in ob tem zgodaj stopila v obdobje rodnosti, potrebujemo ob kakovostni sadiki dobro pripravljena tla. Tako je treba tla pred sajenjem prelopatati do globine 40 cm.
Potek sajenja
Če individualno kopljemo jame, sadimo nekoliko višje, saj se zemlja v sadilni jami postopno poseda. Dodamo mešanico zemlje in substrata Humovit -sadilni. Na »kupček« postavimo sadiko, korenine enakomerno razporedimo in zagrnemo s tremi litri substrata ter zasuje-mo s sipko zemljo. Postavimo oporo in privežemo sadiko. Po sajenju sadike pognojimo, dodamo 50 do 80 g mineralnega gnojila/sadiko. Cepljeno mesto
mora biti v celoti nad ravnijo tal, da ne odženejo korenine iz nadzemnega dela, sicer drevesa podivjajo v rasti in ne tvorijo cvetnih brstov - plodov. Višina cepljenega mesta je odvisna od sadne vrste:
-	pri jablani 13 do 20 cm,
-	hruški 8 do13 cm,
-	koščičastem sadju 8 do 15 cm.
Sajenje drevnin in grmovnic
Rastline brez koreninske grude je najbolje saditi jeseni, ko rastlina preide v obdobje mirovanja, ali spomladi, vendar le do začetka brstenja. Rastline s koreninsko grudo ali rastline, posajene v lonce, lahko sadimo celo leto.
Potek sajenja
Manjše rastline brez koreninske grude pred sajenjem postavimo v vodo, »kalež« (vsaj za uro). Večje rastline po sajenju izdatno zalijemo. Sadilna
jama naj v širini ustreza 2-krat premeru korenin. Praviloma rastline sadimo tako globoko, kot so bile posajene v drevesnici. Pri sajenju pazimo, da zemlja zapolni prostore med koreninami. Rastlino ob sajenju rahlo potresemo in pohodimo v območju korenin. Za sajenje so najprimernejša rahla, sipka in propustna tla, zato lahko uporabimo že pripravljen substrat Humovit - sadilni, ki ga lahko za razliko od hlevskega gnoja damo neposredno na korenine ali ga mešamo z navadno zemljo v razmerju 1:1.
Izjema so rastline, ki zahtevajo kislo zemljo (rododendroni, azaleje, ameriške borovnice...). V tem primeru uporabimo substrat Humovit - kisli. Pri vzgoji rododendronov in ameriških borovnic je obvezna uporaba kisle zemlje s pH vrednostjo 3,5 do 5,0, sicer rastline propadejo.
Promocijsko besedilo
CINKARNA %
FUNGICIDI
CUPRABLAU Z 35 WP CUPRABLAU Z 35 WG

GNOJILA
ZELENA GALICA CALCI N S, CALCI N B CUPROVIN 50
INSEKTICID
FRUTAPON

RASTNI SUBSTRATI
HUMOVIT UNIVERZALNI HUMOVIT BALKONSKI HUMOVIT KISLI HUMOVIT ZA VISOKE GREDE
■'^ЖЖ
-	SVS,
m ч " J, fMi"	>
www.cinkarna.si
KMETIJSKA PRILOGA
33
Na obisku na kmetiji Kuzman na Pohorju
Mleko s hribovskih kmetij je del evropske identitete
Na kmetiji Kuzman v Spodnjem Doliču v objemu neokrnjene pohorske narave človek takoj zazna, da vsi člani družine živijo in dihajo z njo. Gospodar kmetije Anton Kuzman je s pridelavo mleka povezan vse od hribovskih pašnikov do odkupa v Mlekarni Celeia. Danes upokojeni direktor Kmetijske zadruge Slovenske Konjice, nekdanji nadzornik omenjene mlekarne in član slovenskega osamosvojitvenega parlamenta brez zadržkov spregovori o prednostih in težavah hribovskega kmetovanja, ki se močno razlikuje od kmetijstva v dolini. A ponos na večstoletno tradicijo domačije in mleko, ki nastaja na Pohorju, veje iz vsakega odgovora.
Pozdravljate nas na svoji kmetiji, ki ima impresivno zgodovino. Verjetno ni v Sloveniji veliko dejavnosti in krajev, ki bi še danes, po več stoletjih, ohranjali prvotno poslanstvo?
Na svojo domačijo in njeno tradicijo smo res ponosni. Prva pisna omemba kmetije, ki se ji po domače reče Rot, je iz leta 1404. Bratranec je odkril zapis iz urbarja Krške škofije, ko je raziskoval naš rodovnik. Kmetijstvo tukaj na Pohorju ima tako veliko daljšo tradicijo kot marsikatera druga dejavnost, po kateri je Slovenija danes bistveno bolj znana. In zagotovo je nekaj na naših hribih, da tukaj vztrajamo že več kot šest stoletij in da danes s svojo družino vodim kmetijo z eno samo željo - da je zemlja obdelana.
Preveč romantično bi bilo, če bi trdila, da so časi na kmetiji vedno rožnati. Kakšne korake ste naredili, da lahko danes kmetujete sodobno, a v sozvočju s pohorsko naravo?
Naša kmetija je bila do leta 1985 samooskrbna in pridelovali smo vse, kar smo potrebovali za preživetje naše družine, ki je bila 6- do 7-članska, ter za hlapca, deklo in pastirja, ki so nam pomagali pri delu. Drugih prihodkov je bilo zelo malo, zato smo morali poskrbeti zase. Oče je na primer pozimi, ko je bilo dela manj, s konji vozil žagan les iz Vitanja v Celje. Do kmetije nismo imeli ceste, le strmo kolovozno pot. Poslopja so bila dotrajana. Največja težava je bilo pomanjkanje vode, saj nismo imeli vodovoda. Tako smo živino dvakrat na dan pospremili do manjšega bližnjega izvira. Predstavljate si lahko tudi, kako je bilo vzdrževati gospodinjstvo brez tekoče vode.
Ko ste pri 27 letih prevzeli kmetijo, ste verjetno imeli vizijo, kako takšne razmere izboljšati?
Po študiju agronomije sem se želel posvetiti le delu na kmetiji, a žal takratni prihodki iz kmetovanja niso bili dovolj veliki. Tako sem se zaposlil v Kmetijski zadrugi Slovenske Konjice, kjer sem ostal do konca delovne dobe. Prehodil sem pot od vodje zadružne enote do direktorja zadruge ter tako poleg dela doma ohranjal stik z razvojem, s težava-
mi in z izzivi kmetijstva. V začetku 80. let smo začeli posodabljati kmetijo, najprej smo zgradili cesto in vodovod. Sledila sta obnova hiše in gradnja novega hleva. S tem so prišle tudi nove odločitve.
Ste kolebali, kam naj se usmeri kmetija?
Nova infrastruktura je od nas zahtevala odločitev o obliki kmetovanja. Zaradi neokrnjene pohorske narave, naše tradicije in po drugi strani strmega terena ter nadmorske višine smo bili pri odločitvi omejeni, a hkrati so nam jo naravne danosti olajšale. Odločili smo se za mlečno proizvodnjo, ki jo kot partnerji Mlekarne Celeia za blagovno znamko Zelene doline opravljamo še danes. Moram povedati, da je ves čas zelo veliko dela na kmetiji opravljala žena Jožica, ki ni bila zaposlena in je skrbela za kmetijo. Sam sem ji pomagal tako zjutraj pred službo kot popoldne po njej. Kasneje sta se v delo na kmetiji vključila tudi sinova Matjaž in Andrej. Tako smo začeli ustvarjati novejšo zgodovino naše kmetije in zdaj je že skoraj 40 let mlečna pridelava naša osrednja panoga. Prizadevamo si za kakovost in se trudimo, da kmetujemo sonaravno.
Kakšna je torej danes kmetija Rot, kot ji pravite domačini? Izzivi verjetno ostajajo deloma podobni kot v preteklosti?
Kmetujemo na 25 hektarjih, od katerih je 10 hektarjev hribovskih travnikov in pašnikov, ostalo prekriva naš pohorski gozd. Imamo še manjšo njivo in travniški sadovnjak ter nekaj domačih živali, s čimer ohranjamo tradicijo in ostajamo v določenem delu samooskrbni. Kmetovanje na strmi hribovski kmetiji ima
seveda še vedno svoje prednosti in slabosti. Smo na vrhu hriba in zato je vsa zemlja okrog domačije naša. Prvi sosed je po zračni liniji oddaljen le 300 metrov, a po cesti precej več. S svojim delom ne motimo nikogar in tako imamo z vsemi sosedi dobre odnose. Največja težava je zagotovo prav naš strm teren. Tudi v hribih želimo zaradi predragega ročnega dela čim več opraviti s stroji. V suhem vremenu ni težav, a ko se podaš na razmočeno ali zamrznjeno strmino, je drugače, saj na traktorju pogosto ne veš, ali se boš lahko varno ustavil. Še vedno je veliko dela ročnega, saj strojna mehanizacija v naših pogojih ne more stoodstotno nadomestiti človeških rok.
Ste mlečna kmetija na 600 metrih nadmorske višine. So tudi pri tej dejavnosti kakšne posebnosti v primerjavi z dolinskimi kmetijami?
Seveda so, nikakor ni isto kot v ravninah zahodne in še bolj vzhodne Evrope. Tukaj v hribih imamo krajšo vegetacijsko dobo, zato moramo za zimsko hranjenje živali pripraviti približno 20 odstotkov več krme. Višina je povezana tudi z nižjimi hektarskimi pridelki. Ne moremo na primer gojiti koruze, saj smo previsoko, a je to po drugi strani pomembna konkurenčna prednost našega mleka. Hribovske kmetije smo del identitete Evrope in v prihodnosti se bosta morali tako država kot unija odločiti, kje nas vidita. Žal kmetovanje v hribih zaradi nizkih odkupnih cen mleka in višjih stroškov proizvodnje postaja vedno težje, za marsikoga celo nerentabilno. A mislim, da je mleko s hribovskih pašnikov nekaj najboljšega. Pri nas to ni le oglaševalski trik kot marsikje, pri nas je to resničnost. A se bojim, da
bosta masovna proizvodnja velikih ravninskih kmetij in poceni hrana iz uvoza uničili višinsko kmetovanje.
Omenili ste, da je višinska lega pašnikov pomembna konkurenčna prednost vašega mleka. V čem se takšno mleko razlikuje od tistega, pridelanega na ravninskih kmetijah?
Pašniki v hribih večinoma niso sejani z najbolj intenzivnimi travami, ampak na njih prevladuje pestra naravna sestava rastlin, ki poleg trav vsebuje tudi različne zeli, zdravilne, a tudi aromatične rastline. Krava sama izbira, kaj bo pojedla, in izbira ponavadi le najboljše. Zato na pašniku nastanejo šopi manj kakovostne trave, ki jo kmetje po paši odstranimo. Živali se pasejo na soncu in se gibajo na svežem zraku. Trava v hribih vsebuje tudi veliko vitaminov, mineralov, antioksidantov, vse te koristne snovi pa s prebavo prehajajo v mleko. Tudi okolje je večinoma v hribih manj onesnaženo, kot je v dolinah. V nižinah so krave večinoma zaprte v hlevu ali ogradah na betonskih rešetkah. Če je paša organizirana, je ponavadi na sejanem travinju, ki vsebuje dve ali tri najbolj intenzivne travne sorte in krava nima česa izbirati. Ta trava je sicer sočna in jo krave zelo rade jedo, zato imajo tudi veliko mleka. Prepričan sem, da je mleko v tem pogledu podobno vinu, ker z masovno proizvodnjo pada tudi kakovost. Res je, da nekaj sestavin, ki se ugotavljajo v mleku in so tudi kriterij za plačilo, s povečano pridelavo ne pada in se celo povečujejo, ampak mleko vsebuje še veliko drugih snovi.
Kako se kakovost mleka, kakršno je z vaše kmetije, okusi v mlečnih izdelki?
Mleko krav, ki se pasejo, ima svoj okus, ki ga povprečen potrošnik praviloma ne zazna. Tudi izdelke po okusu težko ločimo in težko ugotovimo, iz katerega mleka so, saj imajo okus po vrsti fermentacije. Da to mleko vsebuje več karotena, ostalih vitaminov in mineralov, lahko ugotovimo z analizo mleka. Najpomembnejše je, da se potrošniki zavedajo, da jo to mleko boljše, in da ga kupijo, če imajo možnost. V veliko izdelkih, ki jih trgovci ponujajo pod blagovno znamko »domače«, je resnično domače samo to, kar je naslikano na embalaži, saj je tudi ta praviloma pripeljana od drugod.
Kot ste omenili, kmetujete sona-ravno. Mislite, da so potrošniki danes dovolj osveščeni o prednosti izbire mleka in mlečnih izdelkov, ki zaradi naravne krme ne vsebujejo GSO, in ali je pomembno, da smo vedno bolj pozorni na takšne certifikate?
Potrošniki so pri nas še kar dobro osveščeni o kakovosti, pri nakupih pa jim ponavadi razum odpove. Tudi v Nemčiji so v nekem kraju naredili anketo, kjer je več kot 80 odstotkov anketirancev izjavilo, da bi, če bi imeli možnost, za malo višjo ceno kupili njihov lokalni kakovosten izdelek. Ko so v trgovini poleg lokalnega izdelka na polico postavili ponaredek po malenkost nižji ceni, se je večina odločila za cenejšega. Kupci žal prepogosto nasedajo raznim zavajajočim oglasom in zbiranju točk ter s čim večjimi popusti kupujejo izdelke vprašljive kakovosti. Mislim, da bi morali z zakonom prepovedati lažno oglaševanje in s tem povezano zavajanje potrošnikov. Blago, ki je samo prepakirano v Sloveniji, ne bi smelo imeti oznake »slovenski proizvod«. Deklaracije na proizvodih bi morale biti tako velike, da bi bile berljive vsaj z očali. Tudi pristojne organizacije bi morale v medijih bolj osveščati kupce o nepravilnostih pri prodaji in o zavajajočem oglaševanju.
Kmetijstvo kljub trdemu delu in mnogim odrekanjem prinaša zadovoljstvo. Kje ga najdete vi?
V mladosti sem želel spremeniti kmetijo iz samooskrbne v tržno naravnano, obnoviti in zgraditi objekte, kupiti pre-potrebno mehanizacijo. Vse to sem želel, da bi nam olajšal delo, da bi povečali proizvodnjo in ustvarili več dobička, ki smo ga potrebovali za razvoj kmetije. Danes si želim, da bi ustvarili čim boljše pogoje za mojega sina, naslednika kmetije. Mislim, da tisti, ki smo na kmetijah odraščali v veliko slabših razmerah, kot so danes, sploh ne vemo, kaj nas veže na kmetijo, na to našo rodno zemljo. Enostavno se prijetno počutiš, ko opraviš neko delo, čeprav je to le vsakdanje. Lepo je opazovati naravo in živeti z njo. Razveseli pogled na zeleno valovito travo, sito govedo, ko gre s paše, ali zvečer na poln bazen mleka.
Promocijsko besedilo
Pašniki na hribovski kmetiji dajejo mleku posebno kakovost in edinstven okus.
34
KMETIJSKA PRILOGA
PREDNOST
T5
Dynamic Command™
Gd 110 do 140KM
P ODUKTIVEN
EDINIMRAZREPU S PRENOSOM DCT Z DVOJNO SKLOPKO!
jst, varnost. Tradicija in prihodnost v Sloveniji. Že 30 let.
URO, d.o.o.
PE Štore. Železarska c. 3, 3220 Štore 'Tel. (03) 780 5712 (14,15) ■ www.newholland.si
^ NEW HOLLAND
Prillinger, d.o.o.
Arja vas 101 SI-3301 Petrovče
m F LE M
ORIGINAL	1
|E[<HLtR
CRAMMER & POVESI
H
Za SIPom je investicijsko intenzivno leto 2020
Ena pomembnejših poslovnih odločitev podjetja je, v kakšnem obsegu in v katera področja investirati. Gre za naložbe, ki imajo dolgoročen, a tudi kratkoročen in celo trenuten vpliv na uspešnost poslovanja. V SIPu se, kljub težkemu obdobju v času pandemije, načrtovane naložbe niso ustavile. Ena pomembnejših v letu 2020je bil pričetek gradnje nove proizvodnje hale v velikosti 2.709 kvadratnih metrov. Predviden prevzem hale je v drugi polovici leta 2021.
Podjetje SIP je danes največji proizvajalec kmetijskih strojev v Sloveniji in priznan kot specialisti za košnjo in spravilo travinja. Prejšnje generacije so podjetju zagotovile prostore, ki so jih do danes v večji meri učinkovito izkoristili. Za nadaljevanje rasti in smele načrte v prihodnje so v letu 2020 v podjetju zagotovili vse potrebno, da danes gradijo novo dodatno proizvodno halo. SIP vstopa v zahteven segment trga, ki zahteva večjo specializacijo strojev kot tudi višjo stopnjo fleksibilnosti. Zato bodo nove pokrite površine namenili predvsem za pripravo strojev pred odpremo in medfaznemu skladiščenju dodatne opreme. Ker je nova hala postavljena med skladiščnimi in proizvodnimi prostori, bodo istočasno rešili večji del aktualnih logističnih izzivov, in sicer tako fizični prejem dobav kot komisioniranje rezervnih delov.
Celotna tlorisna površina hale bo v enem nivoju in bo znašala 21x140 metrov, v višino pa bo hala
segala kar devet metrov. Tako pridobivajo 2.709 kvadratnih metrov nove površine. Za povezavo z obstoječimi stavbami je predvidenih več osebnih in transportnih prehodov. Fasada objekta bo iz alu-sendvič panelov, streha pa enokapna z naklonom 6 stopinj in svetlobnimi kupolami. Celoten prostor bo ogrevan/hlajen preko zidnih konvektorjev sistema VRF in prisilno prezračevan (letni in zimski režim z rekuperacijo energije). Po celotni dolžini hale bosta nameščeni dve žerjavni progi, na vsaki bo nameščeno pet mostnih žerjavov nosilnosti dve toni.
Predviden zaključek vseh gradbeno-montažnih del je marca letos.
Poleg tega pomembnega projekta so v lanskem letu v podjetju investirali še v več novih strojev: ek-scenter stiskalnica Sangiacomo, merilni stroj Zeiss, portalno dvigalo v varilnici, obdelovani horizontalni center Doosan, kompresor Ingersoll Rand R75n itd., trenutno pa obnavljajo še nekaj ostalih prostorov za zaposlene. Tekom leta pričakujejo dobavo novega balansirnega stroja ter 5-osnega obdelovalnega centra za zagotavljane fleksibilnosti in kapacitet proizvodnje.
V SIPu se ves čas trudijo in vlagajo v boljše pogoje dela ter s tem vplivajo na dobro počutje na delovnem mestu, boljše zdravje, motivacijo, kreativnost in seveda boljšo produktivnost, pripravljajo pa tudi projekt za izgradnjo »experience centra«.
KMETUSK A PRILOGA
35
VALOVITKÄ
STREŠNA KRITINA IZ NARAVNIH MATERIALOV
ETERNIT SLOVENIJA D.O.O.
Anhovo 9, 5290 Deskle T: 05/392 16 09 www.eternit.si
SIJUISS
pean
Strešna kritina Valovitka® omogoča dober sistem prezračevane strehe na kmetijskih stavbah
Valovito pokrito!
Strešno ploščo Valovitka slovenskega proizvajalca Eternit Slovenija odlikujejo nizka teža, enostavna in hitra vgradnja, dolga življenjska doba ter visoka kakovost materiala. Fizikalno--mehanske lastnosti plošč, ki se odražajo v dolgi življenjski dobi nad 50 let, so rezultat dovršene švicarske tehnologije, ki se ponaša z dolgoletnimi izkušnjami na področju izdelave strešnih in fasadnih vlaknocementnih plošč.
Valovitka je izdelana iz ekološko prijaznega materiala vlaknocementa, ki ga sestavljajo cement, armirna in procesna vlakna, polnila, voda in drugi dodatki. Pomembna lastnost vlaknocementnega materiala je, da »diha«. To pomeni, da Valovitka uravnava vlažnost v prostoru in s tem preprečuje nastajanje kondenza. Ta lastnost je zelo pomembna v kmetijstvu, saj se na primer v hlevih vse leto zadržuje topel zrak. Prezračevano sleme preprečuje pregrevanje prostora in spodbuja kroženje zraka v hlevu. S toplim zrakom, ki izhaja na prosto, pa se izloča tudi vlaga.
Odločilna prednost Valovitke je njena prilagojenost raznolikim vremenskim razmeram. Odporna je proti koroziji in le v majhni meri toplotno prevodna. Spremembe temperature na strehi ne povzročajo neprijetnega ropota, saj imajo plošče izredno nizko temperaturno raztezanje. Odlikujeta jo trdnost in varnost, ki je pri petvalni plošči dopolnjena z varnostnimi trakovi, vgrajenimi v vale.
Eternit Slovenija, d. o. o., Anhovo 9, 5210 Deskle, tel.: (0)5 392 16 15, info@eternit.si
ENERGIJA SONCA PRINAŠA PRIHRANKE!
S sončno elektrarno na ključ pri ECE.
Sončna elektrarna je popoln spremljevalec energetsko zahtevnih dejavnosti, kjer velik pomen predstavlja tudi skrb za okolje in prihodnje rodove. Omogoča denarne prihranke in samooskrbnost ter zagotavlja naravi prijazen vir električne energije. Celoten postopek za kupca v ECE uredimo na ključ!
"S sončno elektrarno smo si zagotovili obstoj farme za naslednje generacije. Sodelovanje s podjetjem ECE je bilo odlično!"
Milan Brodnjak, rejec perutnine, Zgornja Hajdina.

ENERGETSKE REŠITVE ECE
«c-
080 22 04
Pon.-pet.: 7.00-20.00
) i
energetske.resitve@ece.si
www.ece.si
36
KMETIJSKA PRILOGA
Ivan Amon, terenski veterinar iz Šmarja pri Jelšah
Poslanstvo je pomagati živalim in ljudem
»Delo terenskega veterinarja je poklic, ki ga opravljam z velikim veseljem, saj je povezano z različnimi izzivi in s stalnim izpopolnjevanjem na različnih področjih. Naše delo je pogosto zelo naporno tako fizično kot psihično. Velikokrat se je treba znajti v težkih situacijah, včasih kdaj kaj improvizirati,« pravi terenski veterinar Ivan Amon, dr. vet. med., specialist bujatrike, vede, ki se ukvarja s preučevanjem goveda in z zdravljenjem njegovih bolezni. Zaposlen je v Veterinarski postaji Šmarje pri Jelšah, ki deluje v okviru Veterine in trgovine Tačka. Z njim smo se pogovarjali o njegovem delu na terenu in o izzivih, s katerimi se pri tem srečuje.
Ivan Amon pri delu na terenu
TATJANA CVIRN
Večina si predstavlja, da je veterina predvsem povezana z zdravljenjem živali, a ni čisto tako, kajne?
Res je. Velik del veterinarske stroke skrbi za zagotavljanje varne hrane za potrošnike, sploh na področju živil živalskega izvora, njihovega nadzora in zagotavljanja sledljivosti »od vil do vilic«. Vsi veterinarji, ki skrbimo za zdravje rejnih živali, smo tako posredno vključeni v to verigo. Skrbimo za zdravje živali in s tem posledično tudi za zdravje ljudi.
S čim vse se ukvarjate kot terenski veterinar?
Večino časa se ukvarjam z reprodukcijo, zdravstvenim
varstvom in s preventivo pri govedu. Največ dela je na gospodarstvih, kjer redijo krave molznice. Nekaj dela je tudi v rejah krav dojilj in govejih pitancev, a je tu zdravstvene problematike nekoliko manj kot pri kravah molznicah. Veterinarske storitve opravljam tudi pri rejah prašičev, občasno se med našimi bolniki znajdejo tudi konji, drobnica (ovce, koze), osli. Včasih je treba pomagati kakšni eksotični živalski vrsti, kot so lame ali pujski, ki jih imajo nekateri kot hišne ljubljenčke. Izvajamo tudi koncesijska dela v skladu z odredbo o izvajanju sistematičnega spremljanja zdravstvenega stanja živali,
programov izkoreninjanja njihovih bolezni ter cepljenj, kjer v skladu s programom opravimo preventivna cepljenja in druge diagnostične preiskave ter odvzem različnih vzorcev za preiskave na določene bolezni. Vse te preiskave so tudi pogoj za pridobitev in ohranjanje statusa rej, prostih določenih bolezni.
V okviru rednih letnih veterinarskih pregledov opravimo na gospodarstvih preglede vseh rejnih živali. Pri tem preverjamo, v kakšnih pogojih so nastanjene, kakšno je njihovo rejno in zdravstveno stanje, kako je z reprodukcijo, uporabo zdravil, s smotrno uporabo antibiotikov ... Prav tako pri rejcih ugotavljamo, kako izvajajo biološkovarnostne ukrepe na gospodarstvu ter kakšni so načini razmnoževanja posameznih vrst živali.
Lahko opišete, kaj so bio-loškovarnostni ukrepi?
Z njimi preprečujemo vnos, prenos in širjenje bolezni med živalmi v okviru reje in med rejami. Vemo, da je najpogostejši in tudi najbolj intenziven prenos bolezni z vnosom nove živali v rejo. Zelo pogosto so lahko prenašalci bolezni tudi insekti (to velja za bolezni modrikastega jezi-
ka, vozličastega dermatitisa in tudi številne druge). Naslednja skupina prenašalcev bolezni, tudi škodljivcev, so glodalci (miši in podgane), ki so pogosti prebivalci na kmetijskih gospodarstvih. Požrejo veliko krme, še več je poškodujejo, onesnažijo z iztrebki, urinom ... Prenašajo številne bolezni živali in tudi tiste, ki se prenašajo z živali na ljudi. Na vsakem gospodarstvu je tako potreben sistematičnem pristop za obvladovanje škodljivcev (dezinsekcija, deratizacija). To področje je še vedno podcenjeno, čeprav je to eden najpomembnejših bioloških varnostnih ukrepov.
Bolezni se lahko prenašajo med gospodarstvi tudi s prevozom in z različnimi obiskovalci, še zlasti če ti ne upoštevajo ustreznih ukrepov. Zelo pomembno je, da vsak obiskovalec pred vstopom na gospodarstvo poskrbi, da s svojim prihodom ne vnese povzročiteljev bolezni in da z odhodom povzročiteljev ne odnese naprej; najpogosteje z obutvijo, tudi oblačili in vozili. Za razkuževanje obutve obiskovalcev je priporočljivo, da so pred vhodom v poslopja, kjer kmetje redijo živali, nameščena razkuže-valna korita. Še boljši ukrep
Najpomembnejši cilj je, ponuditi najboljše.
Skupaj z naravo.
AGRO
3 dežele
-5* ami
"	/...ist•■,
Želimo si, da novo sezono pričakate pripravljeni, zato ne oklevajte in nas pokličite na brezplačne telefonske številke;
03 42 55 261 031 279 849 041 858 202
Dolgoletno sodelovanje s slovenskimi kmeti in rejci, smo nadgradili in dopolnili s programom Agro z'dežele. Ponosni smo, da povezujemo in sodelujemo z najboljšimi slovenskimi in tujimi podjetji, ki ponujajo vse za kmetijstvo ter razvoj podeželja.
PONUJAMO VAM:
•	kakovostni stroji za kmetijske in gozdarske površine,
•	inovativna, kakovostna, živalim prijazna krmila in mineralno-vitaminski dodatki,
•	mineralna gnojila,
kmetijski repromaterial (Folija za baliranje, mreža za baliranje, Folija za silose, vrtna in zaščitna oprema,...),
semena poljščin, vrtnin in trav.
■H.V ht??j\vi- i/V.
«p „ j SM' v
(XKIlLI

■ M
1- n
шшшшави
ali nam pišite na mail: agrozdezele@celjske-mesnine.si
Vabljeni ste, da obiščite našo FB stran zdežele agro.
EKIPA AGRO Z DEŽELE
MFanon dflTfflpTfr IFERRARII ©JOHNDEERE (BCS) ^BObCat ©CTfttl BMF ®koncsk.™ duo||plast ^f
KMETIJSKA PRILOGA
37
Ivan Amon, dr. vet. med., spec. bujatrike, je zaposlen v Veterinarski postaji Šmarje pri Jelšah. Kot terenski veterinar dela že več kot 15 let. Veliko različnih živali ima tudi na kmetiji, ki sta jo pred desetimi leti z ženo, prav tako veterinarko, kupila blizu Šmarja, kjer živita s tremi otroki.
preprečevanja prenosa bolezni z obiskovalci je uporaba oblačil in obutve, ki jih imajo rejci prav zanje. Tako se vsak obiskovalec preobuje in pre-obleče in ob koncu obiska to obutev in oblačila pusti na gospodarstvu. Mnogo rejcev že ima ta oblačila in obutev in veterinarji to ob obiskih s pridom uporabljamo.
Obstajajo tudi zaščitne prevleke za čevlje in druga zaščitna oblačila za enkratno uporabo, s katerimi preprečujemo prenos bolezni z obiskovalci. Poznamo veliko različnih načinov preprečevanja prenosa povzročiteljev med rejami, pomembno je, da se ti ukrepi izvajajo in tako zmanjšajo možnosti prenosa bolezni.
Dnevno se srečujete z različnimi živalmi, rejami in njihovimi lastniki. Kakšno je stanje na gospodarstvih in kako se je spremenilo v zadnjih nekaj letih?
Res je, dnevno se srečujem z različnimi gospodarstvi; od manjših, kjer redijo le nekaj živali, do takšnih, kjer imajo rejci tudi sto živali in več. V zadnjih letih se število rej zmanjšuje, vedno manj je rej s samo nekaj živalmi. Velike reje postajajo še večje. Tako na določenem območju sta-lež živali ostaja enak, intenzivnost prireje pa se povečuje. Veliko kmetij na bolj odročnih krajih propada, na njih ne redijo več živali in zato se ta področja začnejo intenzivno zaraščati. Postopoma tam ugasne tudi življenje.
Na drugi strani imamo velike kmetije, kjer se reje hitro in intenzivno razvijajo. To so kmetije, kjer kmetijska dejavnost predstavlja glavni vir dohodka. Rejci morajo slediti vsem novostim in izboljšavam ter racionalizaciji reje in prireje. Temu primerna sta tudi njihova osveščenost in znanje.
Če so bile še pred leti glavne naložbe na gospodarstvih usmerjene v nakup nove kmetijske mehanizacije, se v zadnjih letih rejci vedno bolj zavedajo pomena zagotavljanja dobrih pogojev
reje živali. Vemo namreč, da je večina težav, ki nastajajo pri reji živali, in tudi bolezni močno povezana z načini in s pogoji reje, v katerih te živali živijo. Če je za žival dobro poskrbljeno, če ji nudijo ustrezno okolje, kakovostno krmo, vodo, zrak, svetlobo, če ima žival možnost izražati svoje naravno obnašanje ter ni izpostavljena stresu, je takšna reja na koncu bolj donosna, proizvodi takšnih živali pa so bolj kakovostni. Tako pridobimo vsi, živali in ljudje.
Seveda vedno ni tako. Še vedno je veliko rej, kjer rejci zelo slabo skrbijo za svoje živali ...
Res je, še vedno žal obstajajo tudi reje, kjer je za živali zelo slabo poskrbljeno. Rejci živali zanemarjajo, nastanjene so v zaprtih, temnih, slabo zračnih hlevih. Pogosto rejci niti ne opazijo, da je za živali slabo poskrbljeno, in se jim to zdi »normalno«. Naloga vseh nas je, da takšne rejce osve-ščamo, jih motiviramo, da razmere izboljšajo, če ne gre drugače, smo dolžni takšne rejce prijaviti tudi veterinarski inšpekciji. Na srečo se stanje v zadnjih letih zelo izboljšuje, k temu nekaj pripomore tudi skupna kmetijska politika, ki rejcem, ki skrbijo za dobrobit živali, namenja nekaj dodatnih sredstev.
Kakšni so ukrepi za izboljševanje dobrobiti domačih živali, na primer goveda?
Že nekaj let je v ta ukrep vključenih veliko rejcev govedi, predvsem rej krav dojilj. To so tiste, ki se pasejo skupaj s svojimi teleti, ki jih sesajo. V ta ukrep za dobrobit živali so vključeni tudi nekateri rejci krav molznic. Tisti rejci, ki so vključeni v ta ukrep, morajo živalim zagotavljati prosto rejo na paši celo leto, prav tako morajo pred izpustom na pašo živalim odvzeti vzorce blata in jih oddati v preiskave. V primeru, da imajo živali parazite, jih je treba pred začetkom paše zdraviti. Zaradi tega ukrepa se je v zadnjem času precej izboljšalo stanje
glede invadiranosti rejnih živali s paraziti. Paraziti namreč lahko povzročajo veliko težav, zaradi njih se zmanjšata tako odpornost kot prireja živali. Takšne živali so tudi bolj dovzetne za druge bolezni, slabša je ekonomika proizvodnje.
Še eno pomembno področje pri dobrobiti goveda, sploh pri reji krav molznic, je zmanjševanje šepanja pri živalih. Šepanje kaže na motnjo gibanja, ki jo v večini primerov povzroči bolezenski proces na parkljih, kar je pogosto zelo boleče. V rejah krav molznic še vedno šepa prevelik delež živali. Zmanjševanje šepanja je eden prvih in osnovnih pogojev za izboljšanje stanja dobrobiti živali. Odpravljanje šepanja je povezano s precej dela, treba je imeti ustrezno opremo, znanje in izkušnje. Tudi na tem področju se stanje v rejah počasi izboljšuje, osveščenost rejcev je vedno boljša, pristopi so bolj sistematični.
Zelo pomemben ukrep in tudi doprinos k boljšim pogojem reje sta posodabljanje že obstoječih in gradnja novih sodobnih hlevov, kjer se živalim omogoča kar najboljše pogoje reje. Živalim je treba zagotoviti ustrezna tla, ustrezne ležalne površine, ustrezno odstranjevanje gnoja, gnojnice, potrebne so ustrezna osvetlitev, zračnost ter mikroklima v hlevu. Pomembno je, da živalim omogočimo kar se da
naravno obnašanje, seveda živalski vrsti primerno, in da se živali lahko čim več gibljejo, če je možno, tudi na prostem.
Delo veterinarja je zahtevno in naporno, kot pravite. Kaj je za vas najtežje in katere so lepe plati poklica?
Pri delu in zdravljenju velikih rejnih živali smo veterinarji pogosto v dilemi, kako jim pomagati in hkrati biti pozorni na to, da stroški zdravljenja ne presežejo določenega dela vrednosti živali. Ravno tu smo veterinarji pogosto omejeni, saj je ekonomska vrednost teh živali v povprečju nizka.
Najtežje je takrat, ko gre za določeno bolezen ali obolenje, kjer je potrebno zahtevno in dolgotrajno zdravljenje. Včasih kljub zdravljenju živali ne moremo pomagati do ozdravitve in se moramo odločiti zausmrtitev.
Seveda je pri našem delu tudi veliko lepih trenutkov, doživetij ter različnih ču-
dovitih spominov in zgodb. Ravno to nas opogumlja, da vztrajamo, se izpopolnjujemo in svoje delo opravljamo naprej. Zadovoljstvo je, ko s svojim znanjem, delom in izkušnjami lahko pomagaš intakoizpolnjuješsvojepo-slanstvo - pomoč živalim in ljudem.
Foto: Rok Mlinar
VZBEJA NESNIC TIBAOT
Babinci 49,9240 Ljutomer
prodajamo: rjave nesnice grahaste nesnice črne nesnice
(02) 58214 01
ezplačna dostava!
Vzreja nesnic s 25-letno tradicijo
Smo kmetija z dolgoletnimi izkušnjami na področju vzreje perutnine. Specializirani smo za vzrejo nesnic različnih pasem, predvsem prodajamo rjave, grahaste in črne nesnice.
Naši objekti za vzrejo so novejši ali pa popolnoma tehnološko posodobljeni, kar pomeni, da celoten proces reje nadzira računalniški sistem, s čimer dosegamo najboljše kakovostne parametre vzrejenih živali. Pri vzreji jarkic je namreč najpomembnejša ustrezna tehnologija, kar zagotavlja dobro počutje živalim. Zavedamo se, da je ustrezno zdravstveno stanje živali pogoj za doseganje dobrih rezultatov v času nesnosti, zato jarkice preventivno cepimo proti številnim boleznim.
Obdelujemo preko 50 ha kmetijskih površin, tako da sami zagotavljamo večino potrebne hrane za naše živali. Imamo tudi lastno računalniško vodeno mešalnico krmil, kar pomeni celoten proces od njive do končnega produkta, s čimer sta zagotovljeni sledljivost in hkrati tudi varnost.
Celotno prodajo vzrejenih živali zagotavljamo sami, saj le tako lahko dosegamo neposreden stik z našimi kupci, jim svetujemo, torej jim v vsakem trenutku stojimo ob strani. Z vsemi kupci gojimo dolgoročen, partnerski odnos, saj z nekaterimi sodelujemo že več kot 25 let in takšno zvestobo nagrajujemo tudi z najugodnejšimi cenami na tržišču. _Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, 9240 Ljutomer_
Delo veterinarja se loči na veliko in malo prakso. Pri prvi se veterinarji ukvarjajo predvsem z ekonomskimi, rejnimi živalmi, ki jih rejci večinoma redijo za prirejo mleka in mesa. Pri mali praksiseveterinarjiukvarjajo predvsem z zdravljenjem hišnih, družnih, ljubiteljskih živali.
Pravo veselje je imeti zdrave živali
Skrb za zdravje živali se začne z izbiro njihovega bivalnega okolja in s pravilno oskrbo z vodo in s krmo. Krma mora ustrezati živalski vrsti, starosti in obdobju razvoja, saj živali le tako dobijo vse hranilne sestavine, ki jih potrebujejo v določenem življenjskem obdobju.
Živali vseh potreb po hranilnih snoveh pogosto ne morejo pokriti samo s krmo, zato so priporočljivi različni mineralno-vi-
taminski dodatki. Kakovostne rudninske mešanice vsebujejo dovolj vitaminov in mineralov, ki so v pravilnem razmerju. Pravilno izbran dodatek bo pomagal, da se bomo izognili zdravstvenim težavam, ki lahko nastanejo zaradi pomanjkanja teh ključnih elementov.
Grovit je rudninska krmna mešanica z dodatkom vitaminov
Grovit ima izboljšano sesta-
vo. Zaradi optimalne vsebnosti vitamina A in vitamina D3 ugodno vpliva na odpornost, rast in razvoj živali. To omogoča boljši prirast in dobro mlečnost, poveča gospodarnost proizvodnje. Njegovi prednosti sta tudi majhna prašnost in prijetna aroma, ki pripomore k dobri ješčnosti živali.
Z rednim dodajanjem Grovi-ta preprečujemo razvojne, presnovne in plodnostne motnje, ki jih predvsem pri mladih in
odraslih živalih v času brejosti in mlečnosti povzroča pomanjkanje vitaminov in mineralov.
Uporaba Grovita je preprosta. Posujemo ga po krmi ali zamešamo v popolno krmno mešanico ali dnevni obrok. Dnevni odmerek lahko razdelimo, polovico ga damo zjutraj, polovico zvečer.
Grovit je na voljo v pakiranjih po 2 kg, 5 kg, 10 kg in 20 kg. Dobite ga v kmetijskih trgovinah in veterinarskih ambulantah.
Promocijsko besedilo
Pravo veselje je imeti zdrave živali
Grovit
rudninska krmna mešanica z dodatkom vitaminov za govedo, ovce, koze, konje, prašiče in perutnino
38
KMETIJSKA PRILOGA
Lizing opreme:
kmetijska oprema gozdarska oprema
gradbena oprema in mehanizacija medicinska in veterinarska oprema druga strojna oprema
Več informacij na www.dh-leasing.si ali na telefonski številki 01 3200 152.
DH Leasing
H r
T
PRODAJALNA
"i .»
.	--	..-.V .



• /-



A ^
g)Husqrarna

ÄrfV^'rl; V
тг \



fi
1'v i(V, V' '•':"v
У. 'A t, ■ 'A''A: A" ■A '•: -A ■
___
1ж1 дШ
.. - 1 '.Civ
, . ;■ *>Џ.I Т./џ
fc^i- ''.V.	■ r ^'<VV/ ■ ~
im,ц0Ш
Q Latkova vas 81d, 3312 Prebold | www.uniforest.si

KMETIJSKA PRILOGA
39
MANITOU NewAG - Elitna serija kmetijskih nakladalnikov
Pridružite se klubu ponosnih lastnikov Manitoujeve omejene serije ekskluzivnih teleskopskih nakladalnikov za delo v kmetijski in žagarski panogi.
Omejena serija, samo 133 strojev za celotni evropski trg!
Camille Rouvrais, produktna vodja MLTserije, pravi:»S to omejeno serijo želimo našim strankam, ki iščejo ekskluzivni stroj, dati še bolj prilagojeno rešitev. Ta dva modela sta med najbolje opremljenimi na trgu. Tudi oblika je edinstvena, z veliko novimi dodatki. Prepričani smo, da bodo naše stranke cenile to omejeno serijo!«
Manitou Group, vodilni svetovni proizvajalec terenskih teleskopskih nakladalcev za kmetijsko in gozdarsko panogo, letos predstavlja omejeno serijo dveh ekskluzivnih »NewAG« modelov MLT 737-130PS+ in MLT 741-140V+. Ta edinstvena omejena serija bo obsegala 133 strojev z najnovejšo inovacijo »Ecostop« in eno najširših ponudb opreme na trgu do sedaj. Z dvema razpoložljivima vrstama menjalnikov ( »Powershift Plus« in »M-Vario Plus«) bo moč izbrati model, ki bo najprimernejši za specifične delovne potrebe.
Obsežno opremo, ki je na voljo za to omejeno izdajo, lahko razdelimo v tri kategorije.
Prva je oprema, zasnovana za udobje uporabnikov in obsega usnjen nizkofrekvenčni vzmeteni sedež, ki zagotavlja odlično udobje sedenja in znatno zmanjšanje vibracij za zaščito hrbta operaterja. Volan, naslon za roko in sedež so obdani z usnjem in rdečimi šivi, kar daje notranjosti kabine videz višjega cenovnega razreda. Dve kameri »SafeView« na desni in zadnji strani stroja zagotavljata večjo varnost in več udobja za operaterja. Druga oprema v kabini vključuje še avtoradio z »Bluetooth« tehnologijo, mikrofonom in 100W zvočniki ter barvnim zaslonom »Vision« za večjo vidnost informacij, prikazanih na armaturni plošči.
Za Slovenijo sta predvidena dva stroja, ki bosta dobavljiva že v mesecu aprilu. Prvi slovenski lastnik bo postala kmetija s štajerskega konca. Na kmetiji so se ravno odločali za nakup teleskopskega nakladalnika, ki naj bi zamenjal njihov viličar in traktorski nakladalnik, s katerima sedaj na kmetiji opravljajo različna dela. Z vsemi različnimi priključki ga nameravajo uporabljati vse leto, tako za opravila na poljedelski kmetiji kot tudi pozimi za nakladanje materiala za zimsko službo. Vse, kar so prej delali na kmetiji in izven nje z viličarjem in traktorskim nakladalnikom ter ročno in še veliko več, bo sedaj prevzel nakladalnik Manitou. Na vprašanje, zakaj so se odločili za nakup elitne serije, je bodoči lastnik povedal:« Ekskluzivna serija nakladalnikov Manitou je bila za nas ravno ob pravem trenutku na pravem mestu, saj smo se ravno takrat odločali za nakup teleskopskega nakladalnika. Za Manitou nakladalnik smo se odločili predvsem zaradi visoke kakovosti izdelave, saj je število te serije omejeno samo na 133 strojev in vanje bo vgrajena tudi najnaprednejša tehnologija. Že sam zunanji ter notranji izgled te serije te pusti brez besed, saj je res nekaj posebnega. Predvsem pa smo se odločili za nakup nakladalnika zaradi dobrega servisa podjetja LinFis, kjer lahko v primeru potrebe dobimo tudi nadomestni stroj in nenazadnje tudi zaradi dobrega odnosa z direktorjem podjetja gospodom Borutom Fistrom.«
Estetsko zasnovan izgled stroja s sivo barvo, imenovano Vulkan, simbolizira zmogljivost in učinkovitost, v kontrastu z rdečo in s črno barvo pa poudarja dinamiko neprestanega gibanja. S prvič uporabljenim 3D--logotipom »NewAG« na vratih ponuja uporabniku osebno dobrodošlico.
Druga kategorija opreme se nanaša na zmogljivost. Oba modela imata vzmetenje teleskopske roke »Active CRC«, da se omejijo sunki pri premikanju z bremenom in hkrati zaščitijo strukturni deli roke in ogrodja. Za večjo storilnost, pri stresanju iz žlice, samodejni vrnitvi žlice v položaj za zajem in samodejnih kombiniranih pomikih teleskopa ven/noter pri dvigu in spustu roke, je zasnovana napredna hidravlika »Intelligent Hydraulics« in je na voljo pri obeh modelih.
Zadnja kategorija opreme povečuje učinkovitost in donosnost stroja. Hidravlično zaklepanje vozniku prihrani čas pri menjavi priključkov in je na voljo standardno pri obeh modelih. Pri modelu MLT 741-140 V + je na voljo funkcija regenerativne hidravlike, ki ponuja gravitacijsko spuščanje roke, kar poveča hitrost hidravličnih gibov in zmanjša porabo goriva. Ta funkcija tudi zmanjšuje hrup, zlasti hrup, povezan z uporabo hidravlike. Na kabini in roki so nameščene led delovne luči, prav tako so v led tehniki tudi prednje cestne luči.
Prosti tek, ki predstavlja do 15 do 30 odstotkov celotnega časa delovanja, stane uporabnika približno 10 evrov na uro. Ta ocena upošteva tri glavne sestavne dele »tCo« (Total Cost of Ownership), in sicer porabo goriva, amortizacijo stroja in vzdrževanje. Da bi zmanjšali te stroške, je ta omejena serija opremljena s funkcijo »ECOSTOP«. Ko je stroj v prostem teku in brez voznika v kabini, funkcija samodejno ustavi motor in števec delovnih ur.
Lastnik stroja te omejene serije bo poleg usnjenega obeska za ključe, prilagojenega kampanji z omejeno serijo, prejel tudi posebno darilo v obliki steklene plošče z 3D-vgraviranim strojem in njegovo serijsko številko, ki bo okrasila njegovo zbirko.
zeleni Iinfis40
i
Z7
Z VAMI ZE VEC KOT 20 LEI
PRODAJA - SERVIS - NAJEM - REZERVNI DELI
Uradni prodajalec za
&MANIWU
# Poslovni prostori: PONOVA VAS 4C, 1290 GROSUPLJE V. 01 781 00 40 O www.linfis.si
40
KMETIJSKA PRILOGA
Darko Uratnik iz Podvina pri Polzeli med najbolj skrbnimi lastniki gozdov
Neločljivo povezan z domačim gozdom
Ujeli smo ga ravno med delom v gozdu. Le težko bi bilo drugače. Darko Uratnik, ki z gozdovi gospodari na pobočju Gore Oljke, je namreč po izboru Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) najbolj skrben lastnik gozda na območju celjske območne enote. Za nameček so zimski meseci čas, ko je v gozdu največ dela. A kot pravi Uratnik, se tudi te navade nekoliko spreminjajo. Če je nekoč veljalo, da se je glavnina dela v gozdu opravila decembra, januarja in februarja, danes ni več tako. Gozdarji za motorne žage poprimejo tudi v drugih delih leta. Zaradi lubadarjev so namreč vedno pogostejše poletne sečnje.
ŠPELA OŽIR
»Naziva, ki mi ga je podelil Zavod za gozdove Slovenije, sem bil zelo vesel, predvsem
Darko Uratnik: »Naziva, ki mi ga je podelil Zavod za gozdove Slovenije, sem bil zelo vesel, predvsem mi pomeni potrditev, da za gozd skrbim dobro in pravilno.«
mi pomeni potrditev, da za gozd skrbim dobro in pravilno,« pravi Darko Uratnik, ki
Delo v gozdu za Darka Uratnika ne predstavlja le pomembnega vira dohodka, ampak tudi način življenja, zato je lahko, kot so zapisali v Zavodu za gozdove Slovenije, za zgled marsikateremu lastniku gozda.
je že od rojstva neločljivo povezan s kmetijo in z gozdom v Podvinu pri Polzeli, kjer z družino skrbi za 13 hektarjev obdelovalne zemlje in 18 hektarjev gozda. Njihova osnovna dejavnost je živinoreja. V hlevu imajo v povprečju 40 do 45 govejih pitancev. Gozdarstvo jim predstavlja dopolnilno dejavnost. »Kmetija je manjša in bi se samo z njo le stežka preživljali. Odločiti sem se moral, ali bom ob delu na kmetiji hodil še v službo ali se bom posvetil dopolnilni dejavnosti.« Pričakovano je izbral gozdarstvo. Že kot mlad fant je sodeloval pri sečnji v domačem gozdu, saj je dobiček od prodaje lesa pri preživetju na hribovski kmetiji že takrat predstavljal pomemben vir dohodka.
Izvajalec gozdnih del
Njegovo delo v gozdu je začelo preraščati okvire domače kmetije, zato je opravil nacionalno poklicno kvalifikacijo za sečnjo in spravilo lesa. Kot izvajalec gozdnih del letno poleg dela v svojem gozdu za druge naročnike opravi še sečnjo in spravilo približno 800 kubičnih metrov lesa, kar predstavlja poleg dela na kmetiji kar precejšen zalogaj. Ključna pri tem je njegova
gozdarska mehanizacija. Poleg nepogrešljivih motornih žag razpolaga z vitlom, gozdarsko prikolico in s cepilcem za drva. Veliko pozornosti pri delu posveča ustrezni zaščitni opremi. Dela v gozdu si namreč ne predstavlja brez čelade in gozdarskih protiu-reznih čevljev, rokavic, hlač in jakne. Kot pravi, dodatna pazljivost in preudarnost pri sečnji in spravilu lesa nista nikoli odveč.
Med najboljšimi sekači
Dejaven je tudi kot član Društva lastnikov gozdov Spodnje Savinjske doline. Udeležuje se izobraževanj, strokovnih ekskurzij in delavnic, povezanih z opravili v gozdu. Uspešen je na tekmovanjih lastnikov gozdov v veščinah z motorno žago, saj je bil že dvakrat izbran v ekipo celjske območne enote za državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov v Gornji Radgoni. Poudarek teh je po Uratnikovih besedah v prvi vrsti na varnem delu z motorno žago. Kot je med drugim komisija še zapisala v utemeljitvi ob prejemu naziva, odlično sodeluje z zavodom za gozdove in pri delu v gozdu upošteva nasvete revirnega gozdarja. Pri
Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je že dvaindvaj-setič izbral najbolj skrbne lastnike gozdov v Sloveniji, po enega iz vsake območne enote. »Namen akcije je promocija odličnosti in skrbnosti pri gospodarjenju v zasebnih gozdovih ter tesnega sodelovanja lastnikov gozdov z javno gozdarsko službo. To sodelovanje je pogoj za uresničevanje sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, za izvedbo načrtovanih del in za uspešno obnovo gozdov po naravnih ujmah. Ustrezno gospodarjenje z gozdovi, ki je strokovno vodeno na podlagi načrtov gospodarjenja z gozdovi in s pomočjo strokovnjakov javne gozdarske službe, zagotavlja optimalno in trajno proizvodnjo lesa in obenem uresničevanje vseh ostalih ekoloških in socialnih vlog gozdov, ki jih gozdovi zagotavljajo celotni družbi,« so zapisali v zavodu.
Pri zlaganju drv pogosto pomaga vsa družina. Še posebno rad priskoči na pomoč njegov 13-letni sin.
gozdnih opravilih veliko časa posveti negi mladega gozda, saj se kot dober gospodar zaveda, da se bo vloženo delo obrestovalo naslednjim rodovom. Že danes mu pri lažjih opravilih na pomoč priskoči trinajstletni sin, ki ima za izbiro srednje šole še nekaj časa, a se kljub vsemu že nekaj časa spogleduje z lesar-
sko srednjo šolo, pri čemer ga seveda podpira tudi oče. Vsak svoj kamenček v mozaik uspešne zgodbe kmetije Uratnik seveda prispevata tudi Darkova žena in petnajstletna hči, ki je že dijakinja, a še vedno najde dovolj časa, da priskoči na pomoč pri domačih opravilih.
VRATA ZA MAČKE IN PSE
T: 040 831441,www.vrecek-agro.si
J^i VKOPANE IN BREZŽIČNE OGRAJE ▼»И	OVRATNICE PROTI LAJANJU
RflKOfll d.o.o.
UVOZNIK IN DISTRIBUTER ZA SLOVENIJO
prodaja:	I nadomestni deli in servis: I T: 03 546 18 70
040 883 702 , 041 301 704 040 883 703, 040 883 705 F: 08 205 79 49 Zadobrova 69, 3211 Ško^a vas pri Celju	E: info@trakom-slo.com
www.trakom-slo.com
ZASTOPAMO IN PRODAJAMO PROGRAME
Mirka Vadnova 22, 4000 Kranj T: 04 204 14 79, M: 040 831 441, E: vrecek@vrecek-agro.si
www.vrecek-agro.si
SP Spodnje Bitnje E-pošta: jtorkar@gmail.com 24,4209 Žabnica Mob: +386 (0)41 365 428
INŠTITUT ZA HMELJARSTVO IN PIVOVARSTVO SLOVENIJE
Slovenian Institute of Hop Research and Brewing
Cesta Žalskega tabora 2 3310 Žalec Tel.: 03/71 21 600 www.ihps.si
STRANKAM NUDIMO ANALIZE VZORCEV TAL, GNOJILNE NASVETE, GNOJILNE NAČRTE, USPOSABLJANJE ZA NPK HMELJAR, NPK PIVOVAR IN RAVNANJE S FFS.
Poleg osnovne ANALIZE TAL (pH, fosfor, kalij) določamo v vzorcih tal tudi vsebnost humusa, magnezija, bora, rastlinam dostopnega dušika (Nmin), mikroelementov ter vam podamo gnojilni nasvet in izdelamo gnojilni načrt.
Več o ponudbi na www.ihps.si.
KMETIJSKA PRILOGA
41
Med najbolj skrbnimi lastniki gozda je tudi Primož Gornik s Črete pri Kokarjah
V gozdu se dobro počuti
Kako pomembni so gozdovi za naša življenja, se je zlasti pokazalo v času epidemije, ko so mnogi v njih iskali mir in sprostitev. Za ohranjanje tegabogastva so pomembni skrbni lastniki, Iii se zavedajo, da je gozd vir življenja za vse nas. Zavod za gozdove S lo-venije (ZGS) tako že vrsto lej podeljuje priznanja za skrbno delo z gozdom, tesno življenjsko povezanost z njjm in spoštovanje njegove večnamenske vloge, za prizadevanja oa varno in strokovno delo v gozdu, skrb za ustrezno varovalno opremo in za stalno usposabljanje na področju gozdarstva. Med 14- slovenskimi prejemniki priznanjg za najbolj skrbnegv lastnika gozda minulega leta je tudi Primož GorniV, ki ga je za ta naziv predlagala Območna enota ZGS Nazarje.
TATJANA CVIRN
Primož Gornik je z gozdom povezan od malih nog, saj ga je o njem učil že oče. Veliko znanja je dobil tudi med poletnimi počitniškim delom kot srednješolec, ko je pomagal sorodniku, ki je bil logar. A zanimali so ga tudi stroji, zato je končal srednjo elektro šolo in danes dela kot upravljalec težke gradbene mehanizacije v kamnolomu
na Ljubnem. Na vprašanje, kako zmore ob tem skrbeti še za veliko kmetijo, se zasmeji in pove, da zdaj, ko je še mlad, vse to zmore, vprašanje pa je, kaj bo čez nekaj let. Posestvo Lomšek na Čreti pri Kokarjah, ki ga je prevzel leta 2011, obsega kar 42 ha, od tega je večina gozda, ostalo so pašniki. Na več kot 700 metrih nadmorske višine se
»Partnerka mi reče, dabilahkošlakdaj vplanine...Asredi skalsem ževslužbi, vgozdupa tudivse dni. Raje grem na morje.«
Brez dobre opreme in znanja se ni mogoče podati na delo v gozd. Primož Gornik obvlada tudi težko gradbeno mehanizacijo.
razprostirajo njegovi gozdovi. Pred časom je partnerka podedovala še 14 ha veliko kmetijo nižje v dolini, tako dadeia in skrbi ne manjka, saj sta oba tudi v službia »Ponavadi delam Oo teeh, če je treba, tudi dlje. Ko pridem domov, na hitto nekaj pojem, včarih še te ne, se paesedem na tea ktor in kelam nap rej,« opide svoj običajen dan.
Znanje in primerna
oprema
V0 teh dneh je dela v gozdu veliko: to je arimeren čas za čjščenje in redčenje, saj gozd še ne brsti in ka zato najmanj podkoduje. »»Tudd zimska sečnja je? boljša loot tista čez loto,« razlaga sogovornik, ki si ob tamželi, da bi bile cene lesa nekoliko višje. Na srečo ima stalne odjemalce lesa in zato tudi nima težav s pladi-lom, »>Včasih kdo tarna, da ga je kakšen kupec ogoljufal. Sam nimam teh težav, saj ci po dolgih letih sodelovanja zaupamo.«
A vedno ne gre brez težav. Povzročileso jih naruv-ne ujme: »-Najurej sta žled in lubadar priuadela gozd, nazadnjeje pred letidrevje podiral še vetrolom,« našteva sogovornik. Ker obvlada delo v gozdu, saj ima opravljene ustrezne teoaje za varno delo in ima tudi sodobno opremo, set je v vrliki meri sam lotil čiščenja gozda ob pomoči vrijatelja, s katerim sodeluje že vrsto let. Ve,dase nanj lahko zanese, kar je pri
nevsrnem delu vi gozdu zelo pomemb no. Drug drugemu pomagajo tudi lastniki gozdov. Z revirno gozdarko Majo Vrčkovnik naredita načrt za gozdno vlako, nato jo najpogosteje kar sam uredi s stroji, ki jih zna upravljati, ter poskrbi za spravilo odkazanih dreves. Skrb za varno delo s primerno opremo se je doslej obrestovala in ni bilo nesreč.
»Gozd je vir življ enja, v nj em se dobro počutim, zelo rad delam v naravi,« pove mladi lastnik, obsežnih gozdnih površin. Včasih se težko poslovi od kakšnih lepiti drevesnih primerkov. »»Ko sem pred leti kupoval traktor, mi je ata pre-dlagal,naj posekam in prodam les iz ras lepega in kakovostnega gozda. Al sem raje vzet kredit. Noto je prišel lubadat in uničil ta gozd,« se spominja. Tako mora ves čas skrbeti tudi za učinkovito amejevanje ikoUe, ki jo povzročajo pod-lubniki. Zato je njegov gozd v dobrem stanju, se obnavlja in ima visoko lesnk zalogo, kot ocenjujejo strokovnjaki zavode za gozdove.
Tudi tabornik in
gasilec
Ker je sobivanje z naravo sestavni del njegovega življe-njat ne preseneča, da se je že kot osnovnošolec navdušil za taborništvo. »S prijatelji smo ustanovili društuo Rod SoOo-čje Nazarje, v Kokarjah smo si uredili prostor in postavili dva rotora. Teh je bilo nato vsako leto več,« se spominja
Primož Gornik gospodari na kmetiji na Čreti pri Kokarjah, kjer je večina površin poraščena z gozdom. Z njim je zato tesno povezan že od otroštva.
Primož, ki je moral ravno zaradi obilice dela taborništvo zadnje čase dati malo na stran, a še vedno sodeluje v društvu ter za to dejavnost navdušuje tudi svoja otroka. Hčj je že pri tabornikih, ko bo -in zrasel, bo verjetno tudi on. »»Veliko se naučiš, v naravi si in postaneš bolj odporen,« našteva prednostiteprosto-časne dejavnosti. Tudi gasilci so ga pritegnili n svoje vrste in je član Gasilskega druetva Goricr ob Dreti. Zlasti ob rkcijah v gozdu, ko je treba posteviti mlaj, je Primož nepogrešljiv.
Ko razmišlja o prihodnosti, velikih načrtov ne dela. Morda se bo čez neksj let lanko
posvetil le delu na kmetiji. A prej bo treba še odplačati kre-ditza hišoinprenovitistavbo na manjši podedovani kmetiji, kjer s partnerko razmišljata o turistični ponudbi.
Na vprašanje, ali bi morala država bolj pomagati lastnikom pri skrbi za gozd, odgovarja, da so razpisi za pridobitev kakšnesubvenci-je ponavadi tako zapleteni in pogoji tako zehtevni, dan so ta srodsčva za marsikoga nedostopna. »»Enkrat sem poskusil, pa so bili pngoji nerealni in raje vse; sam plačam,« pravi Primož Gornik, eden najbolj skrbnih lastnikov gozda v minulem letuo
Foto: ZGS
Gorenje GTI uvaža in servisira traktorje Solis
Solis je najhitreje rastoča traktorska blagovna znamka na evropskih tleh. International Tractors Limited (ITL) letno izdela več kot 2000.000 traktorjev in jih pod blagoncima znamkama Solis in Sonalika prodaja na petih celrnah.
TnaktorjiSolis izpolnjujejo vseevropske prerlpiie in imalo veljavno evropslro homolcg acijo1 Dobao opremljeni,okretniin vzdržljivi traktorji Solis so prava izbira za dela v kmetijstvt,vztnarstvu, sadjarstvu it vitogradništvu.
Traktorji Solis so na slovennskvm trgu pirisotni od leta 2015. V tem črsu tv postali pravi pro da|ni hit in se uvršajo med naj bolje prodajani traktorin v Sloveniji. Z razvejano pnodaino servisno mrežo so traktorji Solisdostopni kmetovalcem po vsej državi. Za letošnje leto Solis Slovenije načrtuje precejnovosti, 9 bodo predstavljene tea poletje. Za več informacij se lahko obrnete na: Gorenje GTI d.o.o. Partizanska 12,3320Velenjetel:03 899 26 26
www.gorenje-gti.si
KMETIJSKA ZADRUGA CELJE
vamvsvojih trgovinah v Vojniku, Škofji vasi, Aropi Celje IN SEDAJ TUDIVVRENOVLJENI KMETIJSKI PRESKRBI PETROVČE, nudipo uooVnih,konVurenčnih cenah:
Po konkurenčnih cenah odkupujemo tudi živino.
Informacije: 041 626 472
-	sem nsska žiVa
-	mineralna in naravna gnojila -žita, krvtain krnine dodatke
-	gradkeni makeri nI
-	kmetijsko mehanizacijo
-	fitofkrmkceirtstasre&tva
-	enološkasredstva
j vse rv vrtičkaj-v« domin gospodinjstaoinše aelikozanimivih izdelkov!
Vabimo vas v asše ргоПајојпи, bjer uav «kajo setobavnousposonijunidolavoj, kivbmblaga ne bodo levrodau, ampvkvvmtodi strokovnosvetovali.
fET/JSKA \DRUGA
L J E zo.o.
Kmetijska preskrba Vojnik
tel.: 03 78048 50
Agrocenter Škofja vas
tel.: 035415711
Aropi Celje
tel.: 03 4927 046
Kmetijska preskrba Petrovče
tel.: 03 713 33 80
Spletna stran: www.kz-celje.si
KMETIJSKA PRILOGA
Gozdarske prikolice Krpan z dodatnimi možnostmi in dvigala Krpan linije Z
Med novejše izdelke podjetja PIŠEK - Vitli KRPAN sodijo gozdarske prikolice z dvigali, ki olajšujejo delo tako profesionalnim kot tudi občasnim uporabnikom. Na voljo so 4 modeli, od tega imajo trije modeli serijsko vgrajeno premično podvozje za prilagoditev težišča, ki omogoča konstantno vertikalno obremenitev na traktorju: GP 8 D (skupne teže 8 t), GP 10 D (10 t) in GP 12 D (12 t).
Prikolice KRPAN so primarno namenjene za delo v gozdu, s široko ponudbo dodatne opreme pa jih lahko spremenite v svojega nepogrešljivega vsakodnevnega pomočnika za najrazličnejše vrste del.
Vse modele lahko nadgradimo s koritom za veje za transport biomase, namesto običajnega grabeža pa lahko na dvigalo namestimo grabež za biomaso GR 24 BIO ali ščipalne klešče KS 200, s katerimi veje odrežete in jih naložite na prikolico.
Prikolice lahko opremimo tudi s podestom za silažne bale, na grabež GR 130 ali GR 150 pa namestimo nastavek za bale.
Za prikolico GP 12 D je na razpolago platforma za prevoz najrazličnejšega tovora: desk, pridelkov idr.
»Z« dvigala
Sodobno linijo Z dvigal razvijamo od leta 2016. Linija obsega modela GD 7,2 Z in GD 8,4 Z.
Glavne prednosti dvigal KRPAN GD Z se izkažejo predvsem v primeru daljših transportov po urejenih poteh oz. cestah izven gozdnih vlak.
-	Prihranek prostora v transportnem položaju. Ročični mehanizem dvigala se zloži v kompaktno »Z« obliko.
-	Volumensko je možno na prikolico naložiti več tovora kot pri »K« dvigalih, ker zloženo ne posega v tovorni prostor.
-	Ugodnejša razporeditev mase pri polno naloženi prikolici.
-	Delovne karakteristike dvigala so boljše pri manipulaciji s krajšim lesom (ustrezno krojenim na rampah).
-	Pri delu v bližini stebra imajo boljše karakteristike kot »K« dvigala.
-	»Z« dvigala se izkažejo za zelo produktivna v kombinaciji s se-diščem na stebru in pri prekladanju večjih količin lesa.
-	V kombinaciji s podestom za bale se v transportnem položaju bale ne morejo poškodovati.
»Z« dvigala so skladna s standardom SIST EN ISO 12999.
Zasnova omogoča velik doseg (7,2 m - enojni teleskop in 8,4 m - dvojni teleskop) pri 60 kNm. Gibke cevi rotatorja in grabeža so vodene znotraj teleskopske roke. Cevi so tako zaščitene pred zunanjimi poškodbami. Dvigala so tako tudi vizualno bolj moderna.
Za hitro in zanesljivo delo
Tako kot Krpanova gozdarska dvigala linije »K«, so tudi »Z« dvigala narejena iz najkakovostnejših in vzdržljivih materialov (drobno-zrnato jeklo STRENX, grabeži pa imajo rezilo iz HARDOXA). Možno jih je vgraditi na prikolici GP 10 D IN GP 12 D ali pa jih priključiti tritočkovno na traktor.
Dvigala KRPAN GD Z so serijsko opremljena z grabežem GR 130 in rotatorjem z nosilnostjo 45 kN. Na izbiro so različne vrste krmiljenja in različne črpalke. Po želji lahko dvigalo opremimo z visokim sedežem, z grabežem GR 150 ali GR 24 BIO, enojno ali dvojno nihajno zavoro, delovnimi LED lučmi idr.
Po nosilnosti in dosegu se dvigala KRPAN uvrščajo v najvišji rang v svojem razredu.
Gozdarska prikolica s podestom za bale
Z dvigalo s flap-down stabilizatorjem s tritočkovnim priklopom na traktor
KMETIJSKA PRILOG A
KMETIJSTVO POLANEC
TOP PONUDBA STROJEV IN AKCIJSKE CENE
Prodaja nove in rabljene kmetijske mehanizacije, reprodukcijskega materiala, gradbenega materiala ter servis traktorjev in vse kmetijske mehanizacije.
Na zalogi čez 200 rabljenih strojev in traktorjev, možna menjava strao za novo ali staro za staro. Ugodno financiranje za nakup nove mehanizacije
Akcijske cene koruznih sejalnic in škropilnic
4 redna pnevmastka sejalnica
že od 4.990 z DDV
Škropilnica 600 L z garnituro 12m že od 1803,00 z DDV
Г —^
-pусл\Уи	zzlcx. \xs>e	-potrebe
PE Pleterje:	PE Agroles Kidričevo:
Pleterje 34, 2324 Lovrenc na Dr. polju	Kolodvorska 1, 2325 Kidričevo
tel: 02/761-93-00	tel: 02/796-14-41
gsm: 051/634-907	gsm: 031/634-907
email: prodaia@kmetiistvo-polanec.si	www.kmetijstvo-polanec.si
KREMPELJC je dokaj novo vrtno orodje, na pogled nenavadno in čudno, vendar se izkazuje za tako učinkovito, da vrnemo kupnino, če z njim ne boste zadovoljni.
Uporabno je za vrsto opravil (pletje vrtnih in visokih gred, negovanih travnikov, zastirk, rahljanje zemlje, čiščenje špranj med tlakovci, urejanje grobov ...). Posebej se pa izkaže pri:
•	odstranjevanju plevela, kjer ne bi želeli z razkopavanjem prizadeti žlahtnih rastlin, ki jih pleveli zažirajo (npr. vrtne grede, negovanje angleške trave ali zasaditve na grobovih ...),
•	odstranjevanju plevelov z dolgimi koreninami (regačica, plazeča pirnica,...),
•	odstranjevanju plevela iz špranj (med talnimi ploščami),
•	pobiranju pridelkov (česen, čebula, korenje ...).
Postopek uporabe je preprost, vendar zahteva obe vrtnarjevi roki: z eno primemo nadzemni del plevela in ga rahlo vlečemo, z drugo pa s krempeljcem rahljamo zemljo okrog korenin, dokler le-te ne popustijo.
Praktični prikaz uporabe si lahko ogledate na www.krempeljc.si, kjer dobite tudi vse informacije glede naročil in nakupa.
П£7
KREMPELIC
KREMPELJC - novo vrtno orodje, ki povzema vse prednosti, ki jih ponuja ta naravna oblika. INOVATIVEN VEČNAMENSKI PRAKTIČEN BIRO ES, d. o. o., Tržaška cesta 51a, 1000 Ljubljana www.krempeljc.si, info@krempeljc.si, 041 624 365
Trgovina in servis
Rezervni deli za vso kmetijsko mehanizacijo
■J^mSL- Villager
Servisno - prodajna točka
Servis in popravilo vrtnih kosilnic, motornih žag, kosilnic na laks ... Rezervni deli za traktorje, kmetijske stroje in priključke Izdelava in popravilo hidravličnih cevi Škropilna tehnika Olja - maziva
Šmarje pri Jelšah
www.traovina-lah.si
/TIGb.
Kaj potrebuje banka, da kmetovalcem odobri financiranje
Za nemoteno delovanje in razvoj kmetije včasih lastnih sredstev ni dovolj. Pri financiranju ciklov pridelave kmetijskih pridelkov, financiranju dejavnosti do prejema subvencij, seveda pa tudi za različne investicije - v hleve, mehanizacijo, v prilagoditve obstoječih hlevov ali vzrejnih linij novim zahtevam trga, v nakup kmetijskih zemljišč in podobno - kmetijam lahko pomagajo bančni krediti.
Dokumentacija, ki jo potrebuje banka, da kmetovalcem odobri financiranje, se razlikuje glede na ročnost kredita, vrsto in velikost kmetije, namen financiranja, pa tudi glede na dosedanje sodelovanje z banko.
•	Za manjše kmetije, ki iščejo bolj kratkoročno financiranje, so dovolj podatki o samem kmetijskem gospodarstvu in poročilo o tržnih viških, s katerim se izkazuje dohodek kmetije.
•	Večja kmetijska gospodarstva, ki so organizirana kot d.o.o., banki predložijo bilance, ki jih sestavljajo v okviru rednega poslovanja.
•	Pri dolgoročnem investicijskem kreditu sta potrebna še poslovni načrt oziroma ocena ekonomske upravičenosti investicije.
•	Če se investicija sofinancira z nepovratnimi sredstvi, se
banki predloži enaka dokumentacija kot v prijavi na razpis za ta sredstva. Banka ne zahteva nobene dodatne dokumentacije, včasih bo potrebovala le sklep, da je bila subvencija odobrena. Sklep je tudi podlaga za določanje ustreznih virov in rokov financiranja.
Predložiti je treba še zavarovanja, pri čemer pri financiranju kmetij obstajajo nekatere posebnosti. Banka jih obravnava individualno, od primera do primera glede na posebnosti poslovanja kmetije, na splošno pa se dolgoročni krediti najpogosteje zavarujejo s kmetijo kot celoto, kratkoročna financiranja pa so velikokrat tudi brez zavarovanj, saj dolgoletna praksa kaže, da so kmetovalci dobri plačniki.
Za stranke, ki že poslujejo z NLB, banka za hitre kredite in hitre limite na poslovnih računih pogosto ne zahteva nobene dokumentacije in zavarovanja. Dovolj je, da se kmetija v okviru rednega poslovanja predstavi in da se vsako leto lahko obnovijo bonitete, na podlagi katerih se lahko odobrijo določeni zneski kratkoročnega financiranja brez dokumentacije.
Za odobritev financiranja je obvezno poslovanje s poslovnim
računom pri NLB, saj se odplačilo vseh kreditov lahko izvaja le v obliki odtegljajev s poslovnega računa.
»Dokumentacijo za odobritev kredita kmetovalci dobijo v kmetijsko svetovalnih pisarnah,« pojasnjuje Dejan Pristovnik, vodja poslovanja z malimi podjetji in koordinator skupine specializiranih svetovalcev za podporo kmetovalcem v NLB. Svetuje, da se kmetovalci čim prej oglasijo na prvem sestanku pri bančnem svetovalcu. Tam bodo dobili tudi strnjene informacije o tem, kakšno dokumentacijo bo banka potrebovala. »Želimo si, da kmetovalci pridejo v banko, še preden začnejo načrtovati nove projekte. Morda skupaj ugotovimo, da vseeno ni potrebno toliko dokumentacije,« doda Pristovnik.
Promocijsko besedilo
Kmetovalci, razvijajte kmetijo skupaj z nami!
Naročite se na brezplačen posvet in preverite ponudbo banke:
spletna stran: www.nlb.si/agro T: 02 234 4509 (Dejan Pristovnik) E: agro@nlb.si
44
BRALCI POROČEVALCI
Še so možnosti za zbiranje informacij o vpisu
Informativni dan smo letos v Šolskem centru Rogaška Slatina pripravili virtualno, in sicer v običajnih terminih izvedbe in še v enem dodatnem. Informacije smo sproti objavljali na šolski spletni strani www.scrs.si (že od začetka februarja), predstavljali smo se tudi s pomočjo posebne spletne strani (https://www.informativni-dnevi.si/park/ustanova/scrs), kjer je za vse zainteresirane še vedno na voljo veliko zanimivega gradiva (od virtualnega sprehoda po šoli do opisov programov in izjav dijakov). Vse to gradivo ostaja dostopno do konca letošnjega vpisnega postopka.
Na predstavitvah v živo, ki so potekale v obliki webinarjev, smo bodočim dijakom pripravili krajši pozdravni program, potem smo jim predstavili po-
sebnosti vseh programov, ki jih izvajamo. Takšne posebnosti so npr. izbirni predmeti v gimnaziji, rezultati pri maturi, obvezne izbirne vsebine,
brezplačni učbeniki in delovni zvezki za vse gimnazijce v 1. in 2. letniku, v programih s področja optike in steklarstva pa smo jim predstavili posebnosti poklica in izvajanje praktičnega pouka. Spregovorili smo tudi o štipendijah.
Bodoči dijaki so lahko zaposlene v ŠCRS tudi kaj vprašali. Najpogosteje so bile to povsem operativne zadeve - kako je s prevozi, s posebnostmi pri prehrani (npr. diete, celiakija), kdo dijaku poišče delodajalca za opravljanje t. i. PUD, kako je s prestopi iz programa v program oz. ali se je mogoče
izobraževati v dveh programih vzporedno, katere ekskurzije ponujamo ...
Prednosti in slabosti
Z virtualnim informativnim dnevom so si lahko bodoči dijaki ogledali več šol. Zagotovo je bilo za nekoga s Primorske prednost, da ni bilo treba zgo-
daj vstati in se odpeljati na drugi konec Slovenije, da bi se udeležil informativnega dne. V tem smislu je virtualni informativni dan prednost tudi za ŠCRS, saj je z nekaj kliki mogoče dostopati do naših vsebin ne glede na kraj bivanja. A vendar moramo vedeti, da je bilo tudi karierno svetovanje, ki ga izvajajo svetovalni delavci v osnovnih šolah, letos pretežno izpeljano na daljavo. To pomeni, da so učenci pogosto prejemali spletne povezave do različnih programov in različnih šol, a koliko so se res seznanili z njihovo vsebino, je drugo vprašanje. V šolskem letu praviloma osebno obiščemo približno 40 osnovnih šol, ki jim predstavimo programe s področja optike in steklarstva - to niso splošno znani programi in marsikdo prvič sliši zanje prav na predstavitvi v okviru mladinske ure ali različnih delavnic, ki jih osnovnošolski svetovalni delavci pripravijo z namenom karierne usmeritve. Na takšnih delavnicah lahko mladim omogočimo neposredno izkušnjo z materialom in to marsikoga navduši, da nas pride obiskat na informativni dan. Povabilo svetovalnega
delavca k temu, da klikneš na povezavo in sam raziščeš neko spletno stran, tega ne more nadomestiti.
Četudi se zdi, da je fizično na informativni dan mogoče obiskati »le« tri šole in da so virtualni informativni dnevi zato prednost, ker jih je mogoče »poklikati« več, menim, da to niti ni prednost. Človekova pozornost na spletu je popolnoma drugačna od pozornosti pri osebnem stiku. Klikanje po številnih spletnih straneh lahko pripomore še k dodatnemu občutku izgubljenosti in naveličanosti, po drugi strani lahko v poplavi spletnih možnosti mlademu uide nekaj, kar bi bilo v resnici vredno.
Zadovoljni smo z zabeleženim obiskom oz. zanimanjem za gimnazijo in tehnika optika, manj z izkazanim zanimanjem za poklice s področja steklarstva. A povsem jasno je, da vir-tualne predstavitve niso najprimernejši način promocije tega področja, saj si mlad človek težko ustvari realno predstavo o delu in poklicu le na osnovi videogradiva oz. izrečenih/zapisanih besed.
Mag. DUBRAVKA BERC PRAH, ravnateljica ŠCRS
Za vse, ki še niso prejeli ustrezne informacije o možnostih vpisa, v marcu pripravljamo informativne dneve po informativnih dnevih, in sicer v torek, 2. marca, ob 18. uri predstavitev šole in dijaškega doma za tujce, v sredo, 3. marca, ob 18. uri predstavitev programov s področja steklarstva in dijaškega doma, v četrtek, 4. marca, ob 18. uri predstavitev programa Tehnik optik in dijaškega doma ter predstavitev gimnazije. Povezave do omenjenih spletnih dogodkov bodo objavljene na šolski spletni strani. Prav tako lahko zainteresiranim omogočimo ogled šole in dijaškega doma v živo (osebno), vendar po predhodni najavi na 03 818 20 79 ali na anja.bankovic@scrs.si, tajnistvo@scrs.si ali jernej.lakner@scrs.si in ob doslednem spoštovanju covidnih ukrepov.
Pišem prijate
pismo ju
Kolikor je na svetu pismenih ljudi, toliko je pisav. Čudež je, da prav nobena nobeni ni enaka. Vsaka je edinstvena, tako kot smo različni ljudje. Pisava vsakega posameznika se skozi življenje nenehno spreminja, enako, kot se spreminjamo mi sami. Pisava je osebni podpis naših misli, čustev, doživljanj in hotenj. Je način, s katerim se poglobimo vase in komuniciramo s svetom okrog nas, zlasti takrat, ko s svojimi sporočili, napisanimi z roko, delimo ljubezen, prijaznost, lepoto, hvaležnost in sprejemanje.
Pisanje z roko je izredno pomembna veščina, ki jo moramo negovati in razvijati. V časih, v katerih smo se znašli, še toliko bolj.
V OŠ Frana Kranjca Celje smo se tudi letos priključili projektu Teden pisanja z roko 2021 (od 18. do 22. januarja), ki ga vsako leto organizira Društvo Radi pišemo z roko. Zaradi slabih epidemioloških
razmer je potekal na daljavo in je nosil tudi pomenljiv naslov Pišem pismo prijatelju. Učenci so vsaj v času tega tedna bolj pozorni na obliko svoje pisave. Spoznajo, da pisanje z roko bolj osebno nagovarja naslovnika - sporoča mu, da si je sporočevalec vzel čas, dobro premislil, kaj je napisal, ter sporočilo tudi zelo lepo oblikoval. Vse to ima večji pozitiven psihološki učinek tako na sporočevalca kot tudi na naslovnika, saj si morata oba vzeti več časa -sporočevalec za ustvarjanje in misel na naslovnika, naslovnik pa za branje in doživljanje napisanega. Samodejno se ustvarja nov krog pisanja, saj naslovnik prestopi v vlogo sporočevalca in v mislih že snuje odgovor na prejeto pismo.
Učenci so lahko izbirali med vrsto ponujenih dejavnosti, kot je bilo pisanje že skoraj pozabljenih razglednic ali pisem osebam, ki jih npr. že dolgo niso videli,
a jih pogrešajo. Krajša prisrčna sporočila, zahvale in lepe misli so namenjali učenci članom svoje družine, prijateljem, sošolcem in učiteljem. Predvsem mlajši učenci so jih opremili z ilustracijami. Ker je bil projekt izveden na daljavo, žal ne vemo, ali so jih tudi posredovali tako, kot smo jim predlagali. Lahko bi ga svoiim
dragim nastavili na mizo, v torbico, poštni nabiralnik, na okensko polico, zataknili za vrata, pustili na predpražniku vhoda ... Nekdo je spodbudno besedo prijateljstva napisal kar v sneg in jo s tem namenil širši skupnosti. Prvošolci, ki šele vstopajo v svet črk, so ustvarili živopisne risbe svojih imen. Učence smo spodbudili,
naj tokrat uporabijo digitalno komuniciranje nekoliko drugače in prepišejo rek, lepo misel, verz, pesem ... znane osebnosti, poslikajo in pošljejo prijatelju. Učence priseljence smo spodbujali, naj pišejo v svojem mater nem jeziku. Tudi učitelji so sodelovali v Tednu pisanja z roko s pismi, namenjenimi učencem.
Naši učenci so se potrudili in spisali res lepe misli, čustvena pisma, spodbudne, motivacijske povedi svojim najbližjim, ki jih že dolgo niso videli in jih močno pogrešajo. Letos so bili veliko bolj čustveni, saj so na svoji koži občutili, kako je, če se ne morejo družiti s prijatelji, sošolci, starimi starši ter z drugimi od-
m Ji1-
at M ruuUjf hatfM MJ U i Ш fa a
itr jtw 4* гицџХ
ли, Jjfm Lrfl^ /M
/УШ
Ur
BRALCI POROČEVALCI
45
Poskočni Rdeči noski na turneji v Pegazovem domu
Pust je velik dogodek, sploh z letošnjim smo želeli pregnati maske, ki smo jih nosili celo leto, in seveda zimo, ter dati prostor svetli prihodnosti, ki nas čaka. Dišalo je iz vseh skupin, kajti pekli so se veliki, slastni, okrogli krofi in flancati - pust pač mora biti masten okrog ust. Gospodinje in ostali zaposleni vseh sedmih skupin so se s stanovalci našemili in pričakali spektakularno kraljevo cirkuško skupino Poskočni Rdeči noski, ki je prišla iz Rusije.
Ena in edina Klaustrofobija, glasna in klepetava Ifigenija, žonglerka Anča Pomaranča, hihitava Mafalda Fikfak, zabavna Ksenjuška Veseluška, spretna s krožniki Livanuška, grofovski Krofič Ivanovski so vsi odlično opravili malo šolo za klovne. Aplavzom ni bilo videti konca, saj so pokazali mnoge artistične točke - spretnost plesalk s trakovi, ko so se sprehajale čez Šuštarski most, dih je zastal ob sposobnosti
žongliranja s tremi, včasih štirimi rutkami, celo Zemlja je plesala, ko smo se razmigali in nasmejali ob klovnovski telovadbi in spoznali, da imamo še kakšno novo mišico. Vrhunec ob vseh žarometih se je zgodil, ko je Klavstrofo-bija iskala nove sodelavce v prestižni restavraciji, ki znajo spretno z letečimi krožniki ... Bilo je napeto do konca.
Priprave na pusta so se začele mnogo prej. V ustvarjalnih skupinah smo izdelali maske iz papirja, tako so v skupini Ob potoku postali žabe - prav prikladno, saj mimo teče potok, v skupini Ena A so si izdelali mačke in miške, v skupini Rožmarin so posegli po večjih zverinah iz živalskega vrta in postali tigri, sloni in žirafe. V Zarji je bilo veliko rožic, v Spominčicah so prevladovale čarovnice, v Mavrici so za srečo poskrbele Pikapolonice, v Modrijanih smo se s pionirčki spomnili Titovih časov.
MATEJA FIDLER, delovna terapevtka
Pustno veselje in razigranost
V Citycentru Celje, največjem nakupovalnem središču na Celjskem, so na pustno soboto in pustni torek poskrbeli za tradicionalno sladkanje obiskovalcev. Klovna, ki sta s svojimi norčijami zabavala maškare, sta med obiskovalce razdelila krofe. Nepogrešljiv del pustovanja predstavljajo kurenti, ki so Citycenter Celje obiskali na pustni torek. Skupina korantov 311 Ptuj je s svojimi zvonci poskrbela za preganjanje zime.	SD
daljenimi družinskimi člani. To dokazujeta tudi čustvenost in ustvarjalnost pisem. Kljub temu da smo oddaljeni drug od drugega, so učenci izkazali povezanost na lep, pristen način in dokazali, da tega tudi fizična ločenost ne more uničiti. Ugotovili so, da pisanje z roko pomirja, napisano pa diši po barvni paleti izkušenj in daje pisan osebni stik. Svoj čas so posvetili pisanju z roko, pisma in srčna sporočila so lepo okrasili in nastali so čudoviti izdelki. Iz njihovih ročno napisanih zapisov sijejo iskrenost, upanje, lepe želje, spodbuda in pozitiven pogled na svet ne glede na vse.
VESNA MIHELAK in
ШДГЛГД IMTT ПШШГ

^ лк
Čas za drugačnost in iznajdljivost
Prvič smo v vseh koncih občine Šentjur ločeno preganjali zimo. Epidemiološka situacija, v kateri smo se znašli, nam je preprečila, da bi se, kot vsa leta poprej, družili na tradicionalni prireditvi Pustno rajanje.
Znašli smo se v okoliščinah, kjer se dnevno soočamo z omejitvami, ukrepi ter navodili pristojnih ustanov. To nas lahko sili k širšemu razmišljanju in iskanju rešitev, hkrati pa je to najboljši čas za iznajdljivost, kreativnost in drugačnost.
Epidemija je s seboj med drugim prinesla tudi negativne finančne posledice, zato smo letos donatorjem krofov in nagrad še toliko bolj hvaležni za njihov odziv. Otrokom letos žal nismo mogli deliti krofov, a smo našli drugo pot, in sicer do varovancev šentjurske in šmarske enote
Varstveno-delovnega centra Šentjur. Izjemno so se jih razveselili. Krofe sta ponovno podarila podjetje Jagros, natančneje trgovina Jager center Šentjur, in hipermarket Spar Šentjur, za kar se jima društvo in tudi vodja šentjurske enote VDC Šentjur Mojca Vidic iskreno zahvaljujemo. Hvala tudi vsem, ki ste prispevali nagrade, ki smo jih poslali vsem otrokom, ki so z nami na fotografijah delili pustno vzdušje. Nagrade so prispevali: Ramna Slivniško jezero, kavarna Levada, frizerski studio D, frizerski salon Vihar in Solna soba Natura.
V Društvu prijateljev mladine Šentjur že sedaj močno držimo pesti, da bomo naslednje leto lahko ponovno skupaj s kurenti plesali, peli in preganjali zimo ter v kraj priklicali toplo pomlad.
ALEKSANDRA GRADIŠNIK, predsednica Društva prijateljev mladine Šentjur
46
RAZVEDRILO
Vprašanje: kdaj je treba jesti zdravo hrano - pred obrokom ali po njem?
Oven
Tehtni ca 1Ш
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Padec
Kmet je med obiranjem češenj padel z drevesa. Ko je prišel k zdravniku, ga je ta vprašal: »Ste takrat, ko ste padli z drevesa, padli v nezavest?«
»Ne. V koprive!«
Ni bilo sporočila
Tašča pride domov z nakupovanja in najde zeta Poldeta, kako razburjeno zlaga svoja oblačila v kovčke.
»Kaj pa je, Polde?« ga vpraša.
On razburjeno: »Kaj je??? Veš, kaj je? Tvoji hčeri, moji ženi sem poslal sporočilo, da bom prišel že danes z ribarjenja. In veš, kaj sem našel, ko sem prišel domov? Tvojo hči, mojo ženo, nago z Jožetom, in to v najini zakonski postelji! To je neodpustljivo! Konec je zakona, grem in me ne bo več, pa naj ostane s to revo Jožetom!«
»Čakaj malo, Polde! Pomiri se, tole se mi zdi pa res zelo čudno! Špela tega ne bi naredila! Nikoli! Toliko jo pa že poznam! Gotovo obstaja enostavna razlaga za to, kar se je zgodilo! Grem jo vprašat.«
Čez nekaj trenutkov se tašča vrne vsa nasmejana: »Pol-
de, saj sem ti rekla, da obstaja enostavna razlaga. Stvar je v tem, da Špela sploh ni dobila tvojega sporočila!«
Znorel je
Gorenjca se pogovarjata.
»Zadnjič sem pa čisto ponorel ...«
»Kaj pa je bilo?«
»Ko sem prišel domov, sem našel soseda na ženi.«
»Aha, in potem si znorel?«
»Ah, kje pa. Kaj pa naj reva počne. Mene cele dneve ni, ker delam, in ko se vrnem, sem utrujen, padem in za-spim. Naj si da duška.«
»Kaj pa je bilo potem?«
»Šel sem v hčerkino sobo in jo našel z dvema.«
»Aha, to je bilo.«
»Ne, ne. Saj mora eksperimentirati, bo potem bolj umirjena. Nato sem šel še k sinu in je ravno travo kadil.«
»In potem si imel dovolj?«
»Kje pa. Sem si mislil, da je to nekaj modernega in da pač mora tako biti.«
»Kaj pa je bilo potem krivo, da si znorel?«
»Prišel sem v dnevno sobo, tam ni bilo nikogar, radiator pa na maksimumu! Potem se mi je pa utrgalo!«
Doktor, gleženj me boli. - Gospa, čim več počivajte. Če greste ven, ne pozabite dati masko gor.
Ljubezen je kot šah. Če ne paziš na svojo kraljico, ti jo lahko kak konj pobere.
Smart je edini avto, kjer istočasno sediš spredaj, zadaj in v prtljažniku.
Preden sem se poročil, sem imel 80 kg, zdaj
jih imam 100. Torej sploh nisem bil zaljubljen, pač pa lačen!
Ljubezen je, ko imata oba 70 let in ko vstane-ta, on reče: »Draga, ti skuhaj kavo, jaz nama bom pa umil zobe.«
Letošnji pust se bo zapisal v zgodovino! Prav vsi smo bili v maskah ...
Obveznosti se bodo kopičile, vendar boste kljub temu ostali dobre volje in pozitivno usmerjeni. V tem obdobju se boste odločali za korenite spremembe, ena izmed njih bo prav pozitivna. Vaš vladar prestopa v znamenje dvojčka in vam bo v naslednjem obdobju poudarjal večjo možnost prilagajanja. Vaš največji adut bo sposobnost usklajevanja nasprotij, kar vam bo v veliko korist.
3\k

Lev

Nemir bo tisti, ki vas bo gnal naprej, vztrajnost se vam bo bogato obrestovala, zato lahko pričakujete pozitivne spremembe. Vaša vladarica prehaja v znamenje ribi, zato bodo čustva mnogo bolj izražena. Potreba po varnosti vas bo prisilila, da spreminjate postavitve v življenju. Nekdo bo izrazil željo po vaši bližini, kar vas bo osrečilo in pripravljeni boste skleniti kompromis.
škorpijon
Pred vami je prijetna odločitev, nanaša pa se na vaše ljubezensko življenje. Venera, vaša vladarica prehaja v znamenje ribi, močneje bo izpostavila čustva in intuitivno zaznavo kar boste koristno uporabili na vaših poteh. Na delovnem področju se vam obeta napredovanje, to bo vaša nagrada za pretekle napore, ki ste jih nesebično vlagali. Nič vas ne bo moglo ustaviti.
Okoliščine, v katerih se boste odlično znašli, bodo nenavadne. Pričakujete lahko večje spremembe, ki se dotikajo vašega osebnega življenja. Mars v znamenju dvojčkov vam bo pomagal, da boste odlično usklajevali nasprotja, ki so prisotna v vašem življenju. Bolj se boste borili za ugodnejše finančne možnosti in priložnosti. Pripravljeni boste na večjo spremembo.
Dvojčka
Kar nekaj načrtov boste imeli, eden izmed njih se bo nanašal na ljubezensko področje. Mars prehaja v vašem znamenje in bo močno dvignil raven energije. Sposobni se boste ukvarjati z več zadevami hkrati in presenečati ljudi, s katerimi boste v stiku. Uran, ki biva v vašem znamenju, vam prinaša spremembe, na katere ne morete vplivati.
Rak
Strel ec
Malce več pozornosti boste v teh dneh dajali finančnemu stanju. Z dobro strategijo lahko uspete, z dobrim načrtom pa lahko pride do izboljšanja materialnega stanja v kratkem. Vaš vladar v znamenju Vodnarja vam prinaša večjo željo po neodvisnosti in hkrati poudarja željo po spremembi. Zaupajte v proces življenja, usoda vas vodi, zato se ji prepustite in naredite nekaj več.
Uvajali boste spremembe, na katere v preteklem obdobju še pomislili niste. Vpliv polne Lune konec tedna bo usodno vplival na vas, tokrat boste polni energije in moči. Dobro boste to izkoristili na vseh področjih. Odlično se boste počutili tudi ob misli na nekoga, ki vam je prirasel k srcu. Pričakujte večje preobrate prav na čustvenem področju. Prepustite se intuiciji brez oklevanja.
Kozorog
Zavihati boste morali rokave in se lotite dela z drugačnimi pristopi kot doslej. V kolikor ne boste dobro preučili razmer, se boste morali vračati nazaj in popravljati napake. Vaš vladar v vodnarju je sprostil napeto energijo, ki je bila dalj časa prisotna v vašem življenju. Naučili ste se kar nekaj koristnih lekcij, ki jih lahko sedaj koristno uporabite tudi v praksi.
Vodnar
Nekdo vas bo prijetno presenetil, zato se ne boste dobro znašli v vlogi, ki vam jo je namenil. Vaša prilagodljiva narava vam bo prišla še kako prav, zato boste na koncu zmagovalec vi. Vaš vladar v vodnem znamenju vam prinaša več romantičnih trenutkov. Dobro boste izkoristili tudi močno energijo, ki se bo stopnjevala. Razrešili boste neko dilemo, ki vas bremeni.
Devica
Neko prizadevanje bo obrodilo sadove, zato boste z velikim zadovoljstvom zrli v urice, ki bodo kar prehitro minevale. Vaš vladar je direkten, zadeve se bodo postavile na svoje pravo mesto, zato boste napredovali hitreje, kot si mislite. Ugotavljali boste, da ste priljubljeni v družbi, pri tem vam bo v oporo prestop Marsa v znamenje dvojčka. Zlili se boste z okoljem in pri tem uživali.
Čustveni in sentimentalni boste, zato lahko s svojimi izjavami presenetite okolico. Nič vam ni bilo podarjeno, zato se boste veselili svojih dosežkov bolj kot običajno. Močnejši vpliv vodnarja vam prinaša nekoliko bolj nenavadno delovanje, vendar so lahko rezultati čudoviti. Odločali se boste med dvema različnima možnostma, ena do njih vam zagotavlja uspeh. Zaupajte intuiciji.
Ribi
Na nekoga boste mislili več, kot ste nameravali. Kljub povezanosti boste želeli ohraniti samostojnost. Na delovnem področju se lahko pojavi nepričakovana ovira, zato hitite počasi. Sonce v vašem znamenju vam bo dajalo moč in energijo, počutili se boste odlično. V vaše znamenje prehaja Venera, zato lahko naredite kakšen korak naprej pri financah in tudi v ljubezni.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA.		
		
Astrologinja GORDANA je dosegljiva		Astrologinja DOLORES je dosegljiva
na 041 404 935 in na Facebookovi		na 041 519 265, 090 64 30 in na
strani		Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.		Dolores Astro.
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
ŽIVALI S HRBTNO STRUNO
Križam Ke &
ugamKe
PRIPADNIK PLATONIZMA
SATURNOV SATELIT
Povsod z vami
JAHACEV PRIBOR
OPOZORILNI SIGNAL
SOGLASJE, PRIVOLITEV
PAULA TRICKEY
TEKMOVALNA STEZA
KONČNICA VARNOSTNE DATOTEKE
10
SNOVZA LEPLJENJE
18
PREBIVALEC ATIKE
ABELOV BRAT
TELEFONSKI
IMENIK SLOVENIJE
PAMETEN ČLOVEK
REPUBLIKA SLOVENIJA
Še en par sekalcev, ki so preostri po varnostnih predpisih. Med poletom boste morali nositi...
PRE-DRUGAČEN, PREDELAN
HLADEN VETER V SEVERNEM JADRANU
NEKDANJI ITALIJANSKI PREMIER PRODI
PASJA HIŠICA
NAJMANJŠI DELEC SNOVI MONGOLSKI VLADAR
AMERICIJ
ENA (ANG.)
DEL TENIŠKE IGRE
STOTI DEL NEKDANJEGA SLOVENSKEGA TOLARJA
FILMSKA KAMERA
AMERIŠKA IGRALKA
KINGSTON: LUNA NAD ..
POROČEN (MOŠKI)
PREŠEREN: ... MATI
PROTITANKOVSKI TOP (ŽARG.)
PATRICIA ARQUETTE
SPOJ ROKE S TRUPOM
SLOVENSKA SMUČARSKA SKAKALKA KLINEC
ELIZABETH TAYLOR
DELAVCI, KI TEŠEJO LES MINISTR -STVO ZA NOTRANJE ZADEVE
UMAZANO BEL
12
KDOR HOTE ŽIVI SAM
ČAS PO SEZONI
20
IZRAELSKI PARLAMENT
15
PRITOK SOČE
STRANKA ALENKE BRATUŠEK
16
VEK, DOBA (PESN.)
KDOR ZVONI V CERKVI
NEPROŽEN, OKOREN
FRANCOSKI SLIKAR (CLAUDE)
19
BELEŽNICA
DRŽAVA, OBDANA Z DRUGO DRŽAVO
NARODNA: GOR ... IZARO
ZUNANJA PODOBA (ANG.)
LETOVIŠČE PRI OPATIJI
CELOVIT, SKLADEN
SAVA, SOČA
NEIMENOVAN PISEC
22
ŠVEDSKA IGRALKA OLIN
SODELAVEC ČASOPISA
17
NUŠA TOME
ENAKE . PTIČI SKUP LETIJO
GLAS TROBENTE
MNOGO-ČLENIK
KJER JE SLOGA, JE TUDI ...
MICHAEL DOUGLAS
NEKDANJA
JUGOSLOVANSKA LETALSKA DRUŽBA
JAMES CAAN
ENOTA MERE
TINA VRBNJAK
TRNEK Z ENO OSTJO
GLAVNO MESTO ARMENIJE
14
INDIJSKI PESNIK (RABIN-DRANATH)
RASTLINA Z BELIMI ALI RUMENIMI CVETI
NEKDANJA AMERIŠKA SMUČARKA MCKINNEY
13
SESALEC Z VREČO
SUDOKU 454
							5	2
9		8	3		4			
		2	9		6			3
8				7			6	
	6	4		3	2			
	1		4				8	
7		9						
						4		6
			5	8	3	7		
SUDOKU145
	6			4				
				3				
	9			7		2	1	
6			8			5		2
5		7	2			6		1
			4					8
						9	5	
7		2			9			
	5	9			1	7		
REŠITEV SUDOKU 453
REŠITEV SUDOKU 144
8	1	3	4	5	9	6	7	2
4	2	5	3	7	6	8	9	1
6	7	9	8	1	2	3	5	4
9	5	6	7	2	8	4	1	3
7	8	4	6	3	1	9	2	5
1	3	2	5	9	4	7	6	8
3	9	8	2	6	5	1	4	7
5	4	1	9	8	7	2	3	6
2	6	7	1	4	3	5	8	9
3	9	8	2	1	7	5	6	4
6	1	4	9	3	5	8	2	7
2	7	5	8	4	6	1	9	3
5	4	3	1	6	9	7	8	2
9	2	1	5	7	8	4	3	6
8	6	7	3	2	4	9	1	5
4	8	2	7	9	3	6	5	1
7	3	9	6	5	1	2	4	8
1	5	6	4	8	2	3	7	9
2
5
TRENJE
NIKELJ
3
VEDETI
OČKA
4
9
6
7
21
8
11
novi tednik
Vedno? г илтој /
Ime in priimek: Naslov:
Obkrožite: a) sem naročnik
Telefon:
b) občasni bralec Novega tednika
Nagradni razpis
1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22		
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Podpis:
Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo.
Vedno? г штј!
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 2. marca.
Geslo iz številke 7: Pust še ni čisto pregnal zime. Izid žrebanja
1. do 3. nagrado, Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC, prejmejo: Franc Tru-pej s Kalobja, Martin Jager iz Dramelj in Janez Pristalič z Gomilskega.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
90,6	95,1 95,9	100,3
ra<	dio ce	je
Za
vsak
žep
www.trik.si
48
TA PISANI SVET
Boč odet v vijolično barvo
Na kavo v učno kavarno
Obnovljeno pohištvo v jedilnici, urejena učna kavarna in obnovljene vzorčne sobe v študentskem stolpiču so izboljšave, za katere so zaposleni v Dijaškem in študentskem domu Celje poskrbeli v času epidemije ob drugem valu koronavirusa.
V mesecih, ko so v omenjenem domu bivali le redki mladi, je bila stavba deležna številnih izboljšav. Jedilnico krasijo obnovljeni stoli in mize. Vodja doma Aleš Brod je povedal, da so ogromno del opravili zaposleni sami. Tako so jim v tej ustanovi zagotovili drugačno obliko dela, sodelavcem pa ni bilo treba na čakanje na delo za celoten delovni čas. »Poleg tega, da smo prenovili nekatere prostore, smo se dodatno povezali kot ekipa. Pri tem vidim res pozitivne učinke. Ko se bodo mladi lahko vrnili v dom, tako dijake kot študente čaka nekaj res lepih presenečenj,« je dodal Brod.
Stanovalce študentskega stolpiča bodo pričakale prve prenovljene vzorčne sobe. Mladim bo po novem na voljo še učna kavarna Erasmus Cafe, ki so jo zasnovali v arhitekturnem biroju Zgradbazamisli. Projekt je prvi del načrtovane celovite prenove dijaškega doma, ki ga je v poznih sedemdesetih letih dvajsetega stoletja zasnoval arhitekt Danijel Jagrič. Cilj mladih arhitektov Matije Kovača, Mojce Črešnik in Lenarta Piana je bil ustvariti odprt prostor, ki bo bodočim natakarjem nudil vrhunske pogoje za učni proces. Prostor hkrati omogoča stik dijaškega doma z bližnjim naseljem in njegovimi stanovalci.
TS, foto: Tomaž Črnej
Tomaž Milač
Celjski slikarji za Euro U21
K obeleževanju največjega športnega dogodka v tem letu v Celju, evropskega prvenstva v nogometu za reprezentance do 21 let, so se pridružili tudi znani celjski slikarji. Tomaž Milač, Narcis Kantardžić, Matej Čepin in Milan Todić že ustvarjajo v svojih ateljejih, pri čemer vsak upodablja eno od reprezentanc, ki bo igrala na štadionu Z dežele, ob tem pa vključuje motive na temo prvenstva, nogometa, Celja kot gostitelja dogodka ... Za pokušino pred predstavitvijo njihovih končnih izdelkov razkrivamo nastajajoči sliki Tomaža Milača, ki se posveča Španiji, in Narcisa Kantardžića, ki je izbral Italijo.
RG, foto: FB Visit Celje
Na območju Boča pri Rogaški Slatini, ki sodi med zavarovano območje narave, je zacvetela velikonočnica. Ta zaščitena rastlina v vsej južni Evropi uspeva le na štirih rastiščih v Sloveniji, od tega sta dve na Ponikvi pri Šentjurju, eno je na Boču.
Na spletnih straneh Občine Rogaška Slatina so zapisali, da je velikonočnica vijoličasta cvetlica, obdana z nežnim puhom, ki je ime dobila po krščanskem prazniku veliki noči. Pojavi se vselej, ko skopni sneg in prvi sončni žarki dodobra ogrejejo apnenčasta tla, porasla s travo. Zaradi nepredvidljivega vremena v zadnjih letih tega, do kdaj bo cvetela, ni mogoče predvide-
ti. V slatinski občini so doda- njeno izkopavanje kaznivo
li še opozorilo, da je trganje dejanje.
cvetov velikonočnice ali celo	TS
Velikonočnica (Foto: Ivan Borovnik)
Kruh z drožmi tudi na trgovskih policah
m
_ i;r
m
w
V zadnjem letu je postala domača peka kruha pravi hit. Prav tako je veliko ljudi obudilo peko kruha z drožmi. V podjetju Tuš so v sodelovanju s slovensko kuharsko mojstrico Ano Roš poskrbeli, da je mogoče kruh z drožmi kupiti tudi v trgovini. Poleg tega je pirin kruh z drožmi iz linije Ana Roš & Tuš prejel tudi nagrado za najbolj inovativno živilo 2021 v skupini pekovskih izdelkov. Na vsakoletnem izboru, ki ga pripravlja Inštitut za nutricionistiko, nagradijo najbolj inovativna živila, proizvedena v Sloveniji in uvedena na tržišče v zadnjem letu.
Pirin kruh z drožmi se v marsičem razlikuje od preostale ponudbe pekovskih izdelkov. Hlebčki, ki so ročno oblikovani, so pripravlje-
Pirin kruh z drožmi ročno pripravljajo pekovski mojstri Pekarne Geršak.
ni po recepturi Ane Roš iz slovenske pirine moke, mlete na tradicionalen način z mlinskimi kamni. Kruh, ki vsebuje manj soli, za kupce pečejo v Pekarni Geršak.
Kupce navdušuje kruh z značilno hrustljavo skorjico in ravno prav luknjičasto sredico. Na voljo sveže pečen ali zamrznjen, pripravljen za dopeko doma. Kuharska mojstrica Ana Roš, ki je ponosna na svoj recept in izdelek, svetuje: »Za največji užitek in hrustljavo skorjico že pečen kruh doma dodatno osvežite in pred postrežbo pogrejte. Za 10 do 15 minut ga potisnite v pečico, segreto na 160 stopinj Celzija brez ventilatorja.« Ob tem še dodaja, da se h kruhu odlično podajo domače slovensko maslo ali izbrani namazi.
LKK, foto: Tuš
»Celjske zvezde zvenijo preveč estradno«
Narcis Kantardžić
Ob nedavni podelitvi celjskih zvezd za dosežke na področju kulture smo predsednika strokovne komisije za podelitev nagrad dr. Zorana Pevca vprašali, ali bi ta priznanja dobila večjo težo in pomen, če bi bila tudi finančna in ne samo častna.
Predsednik komisije je ob tem najprej dejal, da ga zelo moti naziv celjske zvezde. »To ime mi deluje preveč estradno. Imamo dr. Ivana Stoparja in nenazadnje tudi Almo M. Karlin, po katerih bi lahko imenovali to priznanje. Razumem sicer, da so te celjske zvezde ostale iz grbov, ampak mislim, da tega večina na ve, in se mi zdi, da deluje populistično.«
Glede celjskih zvezd v smislu finančnih nagrad je dejal: »Umetnik bi moral delati vse zastonj, za aplavz, denarno pa ne bi bil nagrajen, kar seveda ni v redu. V komisiji že dve leti predlagamo, da bi našli kakšna finančna sredstva, mogoče pa nekoč uspemo,« je izrazil upanje Zoran Pevec, ki je na za javnost zaprti prireditvi imel tudi svojo družinsko anekdoto. Malo za šalo, malo zares je povedal, da je ženi dejal: »Glej, tako sem se pripravljal na govor, zdaj ga bom pa imel pred desetimi ljudmi.«
RG, foto: Andraž Purg - GrupA