103. številka. Ljubljana, soboto 7. maja. \1V. iHo, 1881.
NSKI NAROD.
Izluija vnuk dan, izvzemfti ponedeljke in dneve DO praznikih, ter velja po poŠti pr<Jem«n M si\ »ti o 6 gor I h 6 dežele '/a celo leto 1»! gl., /a pol leta 8 gl., za četrt leta 4 gl — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za celo leto li> Klri- ** (,;*>trt '(ta ;! (tW< 50 kr., za en meieti 1 gl(L 10 kr. /a pošiljanju na dom se računa 10 ki. za mesec, 80 kr. za četrt leta. — Za tuje d e >. e I e toliko \e«\ kolikor pošti ina .-/našu. - Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 'j gld. W ki., po pošti piejtinaii zh rt trt leta .1 gold. — Za oznanila no plačuje od četiristopnr petit-vnre (i kr., 8e se oznanilo enkrat, tipka, T> kr., če s«- <l\nkrj't, in 4 kr., «'■•■ Bfl trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trarikirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljuhljai i \ Krane Kolmanovj kiši „glednlifikii Stolba* Opravništvo, na katero  naj 86 blflgOVoHjO pnftiljiiti n uroeiiine, n kljnincije, oznanila, t. j. admii istrntivne »tvari, JQ v rlN'aroiliuj  tiskarni1* v Kouiiu,o\ej hifii.
Josip Jurčičev pogreb.
V Lj u h I j a D i 5, maja 1881. Pri tužnem vremenu smo izročili truplo slovenskega pisatelj.-, slovenskoj zemlji. Mej dnem je deževalo neprenehoma zjutraj in po-poludne. A to ni j motilo rodoljubja slovanskega ! Tisoči so privreli k mrtvaškemu odru umrlega domoljuba, ter občudovali krasoto mnogobrojnih vencev, katero je bilo domoljubje slovenskega naroda iz vseh pokrajin položilo na rakev. Gotovo pa so tudi gorko želeli, da naj bi ponehal neprestani dež in da naj bi se nebo zvedrilo. In kakor bi bil Bog prošnje tisočerih uslišal, zvedrilo se je nebo ravno pred pogrebom.
Uže ob šestej uri se je vse tlačilo občinstva po zvezdi, katero je hotelo ali se udeležiti pri sprevodu ali pa samo „gledati". Frišle so tudi deputacije iz raznih krajev slovenske dežele. Kolikor smo zamogli v gnječi videti, omenimo naj le deputacije iz Cerknice, iz Borovnice, iz Planine, iz Logatca, z Vrhnike, iz Kranja, iz Litije, iz Kamnika, iz Trsta itd.
Ob 6. uri zbrala so se društva v čitalnici, ter odšla potem k hiši Kolmanovej blizu gle dališča, kjer je pokojnik stanoval. Ko so narodna društva dospela, nastala je takoj gnjida v gledaliških ulicah. Občinstvo je stalo tako rekoč mož pri možu po celej progi sprevoda od hiše. kjer je „Narodna tiskarna", po gledaliških ulicah, na frančiškanskem trgu, po slono-vih in dunajskih ulicah skoraj do sv. Krištofa. V zvezdi in na frančiškanskem trgu, post na stopnicah frančiškanske cerkve stalo je na tisoče ljudij, ravno tako po vsej dunajskej cesti do sv. Krištofa.
Ob -/„7. uri prišli so čestiti oo. frančiškani na čelu prečastiti gospod župnik Medic, da blagoslove pokojnega truplo. Pevci ljubljanske narodne čitalnice zapoje : „Nnd zvezdami"; potem pa se prične razvijati dolga vrsta pogreba. Nosilec z bakljo stopal je prvi. Za njim je sledil križ, okinčan z lavorovim vencem slovenskega literarnega društva in trobojnim trakom. Za križem korakala je godba, za njo pa so se nosile zastave in sicer: Zastava čita'nice Št. Vidske, potem zastava čitalnice v Ljubljani in zastava čitalnice v Spodnjej &iški. Za za stavami stopala je dolga vrsta ljubljanskih in šišenskih čitalničnih pevcev.
Njim so sledili nosilci vencev. Nosilo je v prvem oddelku, kolikor se je dalo brojiti, najmenj do 30 vencev, mej katerimi so se najbolj odlikovali venci in trakovi štajerskih Slovencev, ljubljanskih dijakov gornje gimnazije, katerega so nosili Člani ljubljanskega „Sokola", in krasni venec z napisom „Prijatelji prijatelju" z belo-črnimi trakovi. Akoravno nam je nemožno omenjati vseh kras-
nih vencev, vendar ne smemo pozabiti res okusnega venca, ki je num napravljal veliko veselje in vsem domoljubom z napisom : „Slovenskomu pisatelju narodni pripravniki!" Po pr-vej vrsti nosilcev vencev sledili so prečastiti oo. frančiškani s križem in s prižganimi svečami. Za njim se je uvrstil drugi oddelek nosilcev podarjenih vencev. Tu smo z radostjo opazili jako krasno izdelani venec ljubljanskih bo goslovcev, venec slovenskega političnega društva »Edinost* v Trstu, katerega so nosili tržaški Slovenci z najvišjim ponosom in venec borovniškega bralnega društva, kojega ro nosili verni sinovi našega naroda — kmetski možje.
Omenjati bi bilo še mnogo vencev, krasnih, lep»h in z jako pomenljivimi napisi, a to nij v prvej vrsti nalog današnjemu poročilu.
Res ginljivo je pa bilo videti v drugoj vrsti nosilcev vencev, toliko nadopolne naše učeče se mladosti, kate rej hode Jurčič gotovo ostal vzor domoljubja !
Za drugo vrsto nosilcev vencev je sledil voz z duhovščino, na čelu njej prečastiti g. župnik in gvardjan oo, frančiškanov g. Medic, Jurčičev sošolec in prijatelj. Potom pa je prišel mrtvaški voz, katerega so vlekli štiri črni konji. Rakev na vozu bila je zopet obložena s krasnimi venci, Za mrtvaškim vozom stopalo je sorodništvo: mati, brat, šesta in dr. Za njimi pa upravni odbor „Narodne tiskarne" zastopan po načelniku dr. Zamiku in soudih dr. Papežu in Sovami; poleni deželni predsed nik A. VVinkler z deželnega glavarja nameBt-bno nikom dr. Bleivveisoni, ljubljanskim Kupanom A. Laschanom. Sledili so mestni odborniki ljubljanski, solnstniki „Ljubljanskega Zvona", magistrata! in deželni uradniki, profesorji srednjih šol, mej njimi šolski svetovalec Jakob Smole j. profesor Jurčičev, učitelji mestnih in narodnih šol iz raznih okrajev Kranjske, potem uradniki brzojava in pošte, mnogo deputacij z dežele, končno 24 čestitih go. podov teologov ljubljanskega semenišča, deputacija 14 mož ljubljanskega gasilnega društva, za njo pa mestjanov na stotine. Pred ženstvom stopali so dijaki ljubljanskih šol, dijaki tukajšnje gimnazije, realke in učiteljskega pripravništva, kateri so hc udeležili od prvega do zadnjega razreda kakor en mož, take rekoč v trumah Jurčičevega pogreba. Res srčno je moralo veseliti vsacega domoljuba, ko je videl, da je naša slovenska mladost, up naše pri-hodnjosti, s tol»kim ponosom prostovoljno spremljevala slavnega moža k zadnjemu počitku.
Le počasi pomikal se je sprevod, ki je štel gotovo 3000 ljudij in katerega je gledalo nad 5000 ljudij mej gosto vrsto gledalcev. Komaj ob s/48 uri dospel je sprevod do cerkve sv. Krištofa. Nosilci vencev napravili so tu Spalir na obeh straneh, po \ katerem se
je pomikal sprevod v cerkev.* Ko so se odpravilo molitve v cerkvi, prenesli so v spremstvu vseh Jzastav Jin ,društev in nosih-cv vencev truplo k zadnjemu počitku. Prostor. kj«'r hode spal Jurčič večno spanje, leži na jako odličnem, kraji tik Baumgartnerja sredi starega pokopa lišen stoječe kapele. Z obrazom bode gledal proti dolenjskej svojoj domovini.
Ko je prečastiti g. župnik Medic opravil cerkvene molitve, zapeli so pevci ljubljanske čitalnice: „Usliši nas gospod". Poten« pa seje g. dr. Znrnik vstopil h grobu ter govoril jeder« nato in v srce sezajočo besede. Ta govor priobčimo v prihodnjej številki. Potem pa se je množica razkropila, potrta in tUŽna. Tako smo izročili zemlji, kar je njenega, duh njegov pa naj ostane mej nami!
Na rakev položeni so bili ua dalje Še tile venci: 43. Slovenskemu pisatelju narodni pripravniki; 44. Narodnemu velemOžu, jeklenemu značaju, trgovski oprnvitelii. 46, prof. Celestin v Zagrebu. 4(>. Slovensko literarno društvo na Donaji. 17. Dijaki višje gimnazije v Hudolfovem. Več vencev bilo je brez napisa Poslali so jih prijatelji in Čestlteljl pokojnega Jurčiča. Vseh vencev bilo je 54.
Upravni odbor dobival je od vseh stran i j slovenske zemlje telegrame, v katerih s • je izraževala žalost nad britko našo izgubo.
Politični razgled.
BI otmn j<r dežele«
V Lj u b I i a u i ti. maja. Cesarjevič Kmlolf je  pozdravil svojo
nevesto 5. t. m. na solnograškem kolodvoru. Ob tri četrt na štiri s" je pripelj' !■» ,>rincesinja Štefanija do BOlnograškega kolodvora se svojima roditeljema. Naszočno je bilo vse domače in tujo dostojanstvo, ki je prihodnjej vladarici avslrijskej izkazalo vso potrebno ča it.
V seii državnega zbora ponedeljek je poslanec Zoitbammer vložil predlogo glede i' i ii4i' ni e volilnega reda 'jr.it v državni /Jior v češkem velikem posestvu m v gališkem. Na češkem bi veliko posestvo voli lo v dveh oddelkdi in po volilnih krogih. V prvem volilnem razredu hi voli'i oni voltlcl ki imajo fidejkomis ali katerih posestvo je sapismo v deželne) tabli,   TI  volijo* pet poslancev.
Ostali veliki posestniki volijo po političnih okrajih in sicer B volilnimi mesti Praga (4 po-Blance), Budejevice(4), Karlovi Vari (:0, Re'chen berg (4), II rud i m (8). Na ta način bi Nemci v češkem velikem posestvu pri volitvah ne imeli nikdar večine.
■ *rni zbor nadaljuje specijalno budgetno debato.
vIIMilje tlržaftv«*.
Na <«r*lt<'in se ne godi vse vlastitu povoljno. Ljudstvo je nemirno in nezadovoljno se svojo vlado Vendar so evropski poslaniki naznanili tirškej, da je Turčija sprejela njihne mejne predloge. Grška vlada pa je obnovila1 da te predloge sprejme.    Sicer  se pa javlja
ki ga hoče ena družina na celjsko mesijanstvo s pomočjo znanega Forreggerja izvršiti.
X.
IzLokvc 30. aprila. [Izv. dop.] Nij dolgo Se tega, da se je pritoževal neki dopisnik iz Kostanjevice v „Slovenskem Narodu," kako se godi s pismi, ki imajo slovenske naslove. Tudi pri nas se ne godi nič boljše, pisma, namenjena v Lokev, romajo čestokrat lep Čas okoli predno jih dobi v roke dotični adresat. Prilagam vara, g. urednik tu pismo, ki ga mi je pisal nekdo iz Trsta in je po vsebini bilo za me važno in nujno. Naslov je bil jasno razločno napisam: X Y v Lokvi (Corgnale), a vendur, mestu koj drugi dan, dobil sem ga komaj po osem dnevnem romanji. Nič menj kot deset pečatov ga diči! Dobil sem pismo s prilepljenim listkom, na kojem so bile zapisane besede: „Bittet m^n nach Corgnale expedieren zu lassen". —
Vas Lokev je blizu Trsta in tudi tako velika, da se je čuditi, da gospodje uradniki na pošti v Trstu ne vedo kje leži. Zmiiom skoraj pošiljajo se sem namenjena pisma v hrvatske Lokve. In vendar uže imeni „Lokve" in „Lokev" morali bi tem geografom odpreti oči, ker prvo se rabi le v množini in je blizu Reke, a ime naše vasi rabi se le v ednini. Kdo li živi na Krasu, v tržaškej okolici in na Piimorskem sploh v večini ? Slovani živimo „tukaj", in kdor hoče pri nas kot pošten uradnik dober kruh jesti, naj se tudi nauči, kako se našim vašem pravi po slovenski, drugače naj ide kamor hoč. —
Domače stvari.
— (Dr. Ivan Tavčar), ki je sedaj mej boleznijo Jurčičevo vodil in uredoval naš list, obdržal bode redukcijsko to vodstvo toliko časa, da dospe v Ljubljano novi urednik. Svoj e dopisnike prosimo, da naj odslej svoja pisma adresirajo izključno le na uredništvo „ Slovenskega Naroda" v Ljubljani.
— (Dr. Janez Bleivveis) dobil je red železne krone tretje vrste. S tem odlikovanjem v zvezi je plemstvo. Mi odlikovanemu čestitamo iz vsega srca, ker imamo zavest, da je v njegovej osobi počeščena cela slovenska zemlja.
— (Surovost) Kdor je čital zadnjega „Slovenca" moral se je z gnjusom obrniti od tega lističa, ki sedaj uže toliko časa umira, ali umreti ne more. Jurčičevo smrt objavil je
ta farizej v štirih vrsticah, pri tem pa pokojniku še svetih zakramentov privoščil nij! V „Novicah", v „Danici" in tudi t našem listu je poved mo bilo, da so ga sprevideli s sv. zakramenti, ali v „Slovenci" bil je previden samo z zakramenti! Komentara k takej surovosti pač nij treba! Dve rubriki pozneje srdi se gospoda Kluna organ, kojega sedaj ureduje menda nekov nunski kaplan, nad nami in nad dr. J. Tavčarjem. Napis tej rubriki diši po stranišči, in mi izjavimo enkrat za vselej, da s takim listom, ki leta z golimi stegni okrog, več polemizovali ne bodemo. Takej »nagoti" nasproti nam je uže še ljubši „Laibacher Wo-chenblatt", kateremu smo samo „rohe Gesellen" ! Istina pa je. da je človek vedno tak, kakor je pisava njegova! S tem je naša polemika pobožnemu brezsrajčniku nasproti za vedno končana !
—  (Gospod Jakob S mole j), šolski svetnik in po milosti sedanje vlade tudi šolski nadzornik na Kranjskem, pokazal se je nam pri Jurčičevej smrti v čudnej luči. Ko je namreč zvedel,  da se hoče hvaležna naša mladina udeležiti  pogreba  slavnega našega pisatelja, prijel je gospoda nadzornika krč (gospod nadzornik še vedno živi v perijodi Auerspergove vlade).  Z bledim obrazom je letal od razreda do razreda ter prepovedaval učencem, nositi vence itd. „Wenn sie sich al le nf ali s bethei-ligen wollen, dann dtirfen sie nicht zusammen gehen. Ich verbitte mir jede Demonstration !u Gospod nadzornik Jakob Smolej, položite roko na srce in odgovorite, ali bi vi bili ravno tako ravnali, če bi bil na pr. v Ljubljaui bil umrl Anastasius Grlin ter bi bili nemški vaši učenci hoteli   nositi   vence  pri  sprevodu nemškega pesnika ? Demonstracij po šolskej mladini tudi mi ne -želimo ter jih ne potrebujemo!   Če pa hoče mladina počastiti  pisatelja,  pri katerem pokopu videli smo tudi gospoda deželnega predsednika, tedaj to nij demonstracija. Pripovedujejo nam, da je gospod Jakob Smolej iz golega sovraštva do slovenščine izdal svojo prepoved.   Mi tega ne verujemo    Gospod šolski nadzornik je pač tak, kakor tista stara policija, katera je pri vsakem jesenskem listu, če je padel z veje, slutila zarote ter svoj nos vtikala v vsako stvarico. Pri tem pa je ta stara policija, mesto da bi bila kaj dosegla, vse pokvarila ter prouzročevala nepotrebno razkače-nost!   No pa gospod šolski nadzornik svojo eneržijo lahko tudi na drugem polji  razvija! Naj bode raje svojim gospodom nemškim profesorjem za petami!
da je grško ljudstvo se sklepi svoje vlade jako nezadovoljno.
Dogovarjanja glede kraljevih morilcev trajajo še nadalje mej evropskimi vlastimi.
i n iiihK i bej je prosil rusko vlado za posredovanje v tunisko-francoskej zadevi. Državni svetovalec ruski, Giers, pa je odgovoril, da ruska vlada nema nobenega uzroka, da bi posredovala, posebno še zato ne, ker je Anglija nevtralna, ki je v celej stvari bolj interesirana. Tuniski velikaši baje da pridi-gujejo sveto vojsko zoper Francoze.
Dopisi.
Iz Celja 2. maja. [Izv. dop.] Pred več kot jednim letom je, kolikor je meni znano, celjsko učiteljsko društvo sklenilo, Musilija naprositi, naj svoje šolske pisanke tudi v slovenskem jeziku izdaje; poslale so se mu prestave, Musil je taiste ministerstvu za nauk predložil, ali kakor se čuje, predlog še do zdaj nij rešen!
Pa kaj hočemo od Conrada? Musilove pisanke so inšpektorji priporočevali in usiljevali, menda se je višjim šolskim oblastnijam potrebno zdelo mej slovensko deco kratke nemške povesti spraviti ? Te misli so se mi potrdile, ko v nekem ščuvarskem gradskem lističi zahvalo nekega učitelja blizu skalske doline berem; zahvalo za toliko Musilovih pisank in toliko menda nemških slovnic, katere je dobil za ubogo šolsko mladino od „Deutscher Schul vereina". Pač uboga šolska mladina, katera ima takega učitelja, kateri hoče z judeževim darilom deco v šoli še več z nemščino trpinčiti, namesto da bi se druzega potrebnega naučili!
Tukaj imamo dvomljivo čast, da izhaja neki nemški list, ki se zove „Cillier Zeitung"; ta list, kateri se tukaj občno šaljivo ,.Raku-schisches Familien-Blatt" zove, jezdari na visokem konji, kajti on je ganz deutsch. Deutsch ist unsere Wiege? Deutsch unsere Famihe? Deutsch unsere Sitten? Deutsch unser Hmdel? itd. Ali ste res tako nespametni, da mislite, da se bode cela okolica po-nemčiti dala zarad peščice vas kričačev. V Celji mora vsak obrtnik, trgovec, uradnik, sploh vsakdo, ki ima z ljudstvom kaj opraviti, slovenščine zmožen biti; torej kje je vaša rein deutsche Stadt?
Ta Ilakuschev „Familienblatt" živi se le od škandala ter izliva svoj gnjusni žolč čez vse, kar je slovenskega. Ali z zadostenjem vas zagotovim, da velik del boljšega celjskega mesijanstva ne ljubi prismojenih načel tega smrdljivega lista in da ne odobruje terorizma,
Sni) 3^ flfiP m
Pravična in resnična pisma speetabilisova.
XIV.
Telegrama tudi še letos uijsem dobil dne 2G. aprila t. 1. iz Ljubljane, kateri bi mi bil imel naznaniti narodno zmago v II. volilnem razredu. Tesno je šlo nemškutarjem, ali ipak so nas še porinili na stran za eno leto, pa to nij drugače, ker je b:lo naših premalo, a onih je bilo preveč. V I. razredu smo pač premagali pol sovražnika in spravili smo srečno v mestni zbor gosp. Fortuno, katerega ima uže samo po sebi zaznamenuje srečo.
Ker tedaj uže imamo svojo srečo v mestnem zboru ljubljanskem, se mi zdi, da bode skoro pričela pravična in resnična nesreča nad nemškutarji, katera jih bo kar po redu enega za drugim trebila in gonila iz mestnega zastopa
tako dolgo, dokler jih bo kaj. a čez tri letaj bomo z restavracijo gotovi.
Letošcje volitve so bile samo „praeludium", k let^ še le bodemo začuli redno popevati h:mno v dur tonu, kadar se nas bo nabralo več, zdaj je še premalo naših v II. razredu in tudi v I. razredu bi nam ne škodilo nekoliko več glasov, ko bi jih imeli.
Po pravici bi uže letos bili morali zmagati mi, ali po resnici so zmagali vendar le nemškutarski kandidati, kakor vam je le predobro znano. Iz tega vidite, da se resnica včasih loči od pravice in tara svojim potim sama bi"iz pravice.
K letu bo drugače, če ne pride zopet kaj vmes, tako mislim jaz, vam tudi • odkrito povem, ker mislim.
Če ravno nijsem rojen matematikar, se mi itak zdi čudna ironija, ka smo v manjšini Slovenci, katerih so našteli v Ljubljani 18.313, j a v večini je manjšina od 5422 ljudij,  in ka
imajo nemškutarji 19 zastopnikov v mestnem zboru, mi samo 11, akopram smo zmogli 577 glasov a oni samo 451 pri volitvah.
Pravično to nij, nikakor ne, resnično je pač, še preveč resnice nahajamo v tej okolnosti, pravice pa čisto nič.
Pa zdaj je uže prepozno lamentirati in jeremiade popevati za letos; k letu se bomo drugač prijeli če bo šlo, če ne bo šlo, bomo pa še potrpeli in počakali, saj smo uže vajeni čakanja, in dosti smo se tečajem preteklih let „s bikom boli1' kakor pravijo, mu bomo uže enkrat oba roga odkrhnoli, saj nema več tako ostrih rogov, kakor jih je imel tisti bik, s katerim se moramo bosti v eno mer in nam še ne da miru, čeravno uže vidno omaguje ter ga bo prej ali slej zalazila in ugonobila živinska kuga.
Nemškutarji se babajo zdaj in pravijo, da je vlada nam pomagala, a njih da je na tla pritiskala. Kolikor se meni dozdeva, ki nijsem
— (Poroka eesarjeviča na s to 1-nika vojvode Rudolfa.) Povsod po deželi, sosebno pa v glavnem mestu Ljubljani se delajo jako velikanske priprave slovesno praznovati po roko eesarjeviča nastolnika Rudolfa. V Ljubljani je naročenih in pripravljenih na tisoče zastav, katere bodo kinčale hiše v cesarskih, belgijskih in kranjskih barvah. Vsi delavci v teh strokah imajo polno dela, da izroče naročila, kajti Ljubljana bode okinčana tako krasno z zastavami, kakor doslej Še nikdar ne. Tudi razsvetljava bode krasna. Rotovž ljubljanski bode razsvetljen s plinom. Nosil bode monogram novih visokih zaročencev, sestavljen jako lepo iz plinovih plamenov. Tudi stolp na gradu bode okusno razsvetljen. Ljubljana bode zopet jeden-krat kazala, da so njeni prebivalci z iskrenim srcem Avstrijci.
— (Ljubljanski „Sokol") priredi v proslavljenje poroke Nj. visokosti eesarjeviča Rudolfa z Nj. kraljevo visokostjo kraljično Štefanijo s pomočjo druzih ljubljanskih in društev iz okolice v nedeljo dne 8. maja 1881 veliko ljudsko svečanost na sijajno dekorira-nem vrtu Kozlarjeve pivovarne. Program: 1. Slavnostni prolog, zložila gospa Lujiza Pesja-kova. 2. Petje združenega moškega zbora pevcev ljubljanske ter šišenske čitalnice. 3. Petje mešanega zbora šišenske čitalnice. 4. Plezanje na drevo za dobitke. 5. Loterija šišenske čitalnice. 6. Šaljiva tehtnica. 7. IJmetalni ogenj in končni tableaux. Pri svečanosti bode svirala cela vojaška godba pešpolka veliki knez Mihael št. 26. Začetek ob 3. uri popoludne. Vstopnina za osobo 30 kr.; otroci plačajo po-levico. Slavnostnega sprevoda udeleže se naslednja društva: Požarna bramba ljubljanska; filharmonično društvo; društvo veteranov ; Lai-bacher Turnverein; katoliško društvo rokodelskih pomočnikov; pevski zbor ljubljanske čitalnice; čitalnice iz Bizovika, Št. Vida in Šiške ter društvo „Sokol". Društva zbero se se svojimi zastavami točno ob Va2. uri popoludne na čitalničnem dvorišči in gredo potem skozi gospodske ulice, čez Št. Jakobski most, stari ter glavni trg, špitalske in slonove ulice po dunaj-skej cesti na svečanostni prostor, na čelu jim godba. Pri odločno neugodnem vremenu preloži se svečanost na nedeljo 22. maja t. 1.
— (Javna tombola) v slavo poroke eesarjeviča nastolnika vojvode Rudolfa, na korist meščanskega podpornega društva in otroške bolnice bode  v nedeljo 15. maja t. 1. popolu-
dne na kongresnem trgu. Dobitki bodo jako lepi in bode baje igrala pred začetkom tudi vojaška godba.
— (Še nekaj o poslednjih volitvah) Poroča se nam, daje o letošnjih dopolnilnih volitvah za mestni zbor zvonar Vojteh S a m a s s a . ki se je poslednje čase hvalevredno nevtralno obnašal, zopet stopil iz svoje rezerve; kajti njegov knjigovodja — ki čuje na ime Friedrich — je zapovedal vsemu V. Samasso-vemu osobju — kar ga ima volilno pravico — da mora voliti kandidate nemškutarsko stranke. Da bi si kaj tacega g. Friedrich ne bil dovolil brez izrecnega dovoljenja g. Samassinega, razume se samo po sebi. G. Samassa pa naj Še enkrat preračuni, koliko mu je v tistem času, ko se je kazal odločnega nasprotnika naših narodnih teženj, to njegovo postopanje dajalo dobička.
— (Pretirana lj ubezn jivost uradnikov na tukaj šnjej Rudolfov ej po-8taj i.) Posel z Vrhnike pride zadnjo sredo na tukajšnji kolodvor Rudolfove železnice hoteč nekaj na vago oddati. Obrne se do nekega tam stoječega g. uradnika in ga ponižno vpraša : Gospod, ali se tukaj odda na vago? A oni gospod se po nemški zadere nad  njim : Leck
mich......•   Kaj  hoče kmetic storiti ? Po
naše se odreže: „Bog lonej." —
— (Posušenje ljubljanskega močvirja.) Oglasilo se je na razpis glavnega odbora za osušenje ljubljanskega močvirja uže do Bedaj precejšnje število inženirjev in strokovnjakov, kateri hočejo napraviti načrt, po katerem bi se na tem močvirji napravile take priprave, da bi voda lehko odtekala in ako bi bilo treba tudi dotekala. Mej gospodi, kateri hočejo prevzeti izdelovanje načrta, so gg.: inženir Podhajskv z Dunaja, dr. Vincentini iz Trsta in inženirja Klemenčič in Tomek iz Ljubljane. Končno odločbo ima c. kr. ministerstvo za poljedelstvo.
— (Narod na čit.lniea v Cerkn ici) priredi na slavo poroke Nj. c. visokosti eesarjeviča   Rudolfa   in  princezne   Štefanije dne
8. maja 1881 v prostorih g. Josipa Milavca veliko besedo se sledečim sporedom : 1. Ilunna, zbor. 2. Slavnostni govor. 3. Večerna, zbor. 4. So'za, čveterospev. 5. Strunam, zbor. C. Kolo, zbor. 7. Krojač Fips, veseloigra.   8. Tombola.
9. Ples. Začetek ob Va 8 uri zvečer. Vstopnina za ude 20 kr. za ne ude 30 kr. od osobe. Dohodek  namenjen je revnej šolskej mladini.
blizu vrtiuca in gledam stvar mirnim okom, nij vlada prehudo pritiskala, nij posebno ener gijo pokazala in tudi nij nobenemu njenemu in našemu protivniku kaše zabelila, kakor bi si bil to marsikateri zaslužil, naročito tisti ureduik „Laib. Ztg.tt, ki je šel na našo škodo po svoje popravljat vladino izjavo tičečo se izborne agitacije, k večjemu nam je pomagala deželna sodnija, katera je ravno v pravem času dejala pod ključ tistega nemškutarskega Press nitza, ki bi bil sicer glasoval, a sedaj nij mogel glasovati, ker je zgubil svoj aktiven votum, ter bo sam prišel pod pravičen in resničen porot-niški pasiven votum in bo voljen po zaslugah na tri leta ali koliko, to ne vem povedati, ne V mestno zastopstvo, ampak nekam drugam.
Sicer ne bi bilo lepo in krščansko tudi ne bi bilo, ako bi se veselil kdo nesreča svojega bližnjega, ampak jaz kot speetabilis se smem veseliti, Če vidim, da je zadela krivica pravična roka, ker sem vajen gledati take zadeve in tudi vem, da brez šibe božje ne bi bilo mogoče shajati na svetu.
Tisti taki c. kr. Itempeši, ki ne verujejo ne stalnost sedanje Taatfejeve vlade, in mislijo, da bode prej ali slej postal litijski „Turopoljec" minister, tisti se mi pač smilijo zato, ker nijso hudobni, ampak bedasti so, če zares mislijo kaj takega in so vsmiljenja vredne reve — duševni evnuhi, pa jih bom obžaloval, kadar bom zvedel, da je tega ali onega takega c. kr. Rempeša nespametnega zadela pravična roka, ter ga avanzirala ven iz naše dežele ali pa v zasluženo stanje miru, kakor se je to uže dogodilo nekaterim čisto po pravici in po resnici.
Ker vam nemam danes nič veselega ali prijetnega poročati, rajši neham pisati, nego da vas dolgočasim; itak se mi pa zdi to pismo tako suhoparno, kakor da mi ga je gosp. profesor Ž. diktiral, ali sploh kateri profesor, ako mislite, da nij lepo zadevati se brez potrebe v osobnosti.
Prejmite moj srčni pozdrav!
Speetabilis.
10. maja t 1. bode ob 9 uri slovesna sv. maša z zahvalno pesnijo, potem delitev knjig ubogej šolske) mladini; zvečer ob 8 uri streljanje, razsvitlava trga in stare lipe, pod katero bodo se popevale narodne pesni. Vojaški reservisti in veterani, z jezdici in godbo na čelu, bodo ob 9. uri zvečer prehodili tr«. K besedi dne 8. in narodnej veselici pod lipo dne 10. maja t. 1. vabi vse rodoljube odbor.
— (Na Krimu) pri visočini kakih 4000 črevljev bode svečavo napravil kupčevalec g. A. Kocmur v slavljenje poroke Nj. c. kr. visokosti eesarjeviča Rudolfa s princesinjo Štefanijo. Ponedeljek 9. maja o 5. uri popoludne se bo zažgal kres; ob 8. uri zvečar bode gromovito streljanje in potem umetalni ogenj raznih barv in končno zopet kres do ent-jste ure v noč.
— (Program slovesnosti,) katero priredi ves vipavski okraj v spomin poroke Nj. visokosti eesarjeviča Rudolfa z Nj. kraljevo visokostjo kraljičino Štefanijo. I. V soboto dn6 14. maja 1881. 1. Zvečer ob mraku razsvetljenje vipavskega trga, zažiganje kresov po celem vipavskem okn>ji in streljanje z mož-narji. 2. Baklada se slovesnim sprevodom po vipavskem trgu do Gradiš in spremljevanjem cele vojaške godbe pešpolka baron Hess št. 47 iz Gorice. II. V nedeljo dne* 15. maja 1811. 1. Zjutraj ob 4. uri 101 strel z možnarji na visočini pod starim gradom nastavljenimi. 2. Zjutraj ob 5. uri budnica cele vojaške godbe peš polka baron Hess št. 47 po vipavskem trgu. 8. Okinčanje vipavskega trga z zastavami. 4. Ob 10. uri dopoludne slovesna sv. maša v vi-pavskej farnej cerkvi. 5. Ob 12. uri banket zastopnikov vipavskega okraja in povabljenih gostov. G. Ob 3. uri popoludne skupni odhod z vojaško godbo in društvenimi zastavami iz vipavskega trga na Zemono. Ob l/.<»4. popoludne zzčetek ljudske veselice na Zemoni s slavnostnim govorom, petjem, plesom, plezanjem, tekanjem v vrečah itd.
— (Vspored svečanostij), ki se bodo vršile povodom poroke Nj. cesarske kraljeve visokosti, presvitlega eesarjeviča nadvojvode Rudolfa avstrijskega z Njenu kraljevo visokostjo, presvitlo princezinjo Štefanijo belgijsko 8., 9. in 10. maja 1881 v Rudolfovem. V nedeljo 8. maja. Mestna srenja. Ob 11. uri dopoludne izroči mestno predstojništvo g. c. kr. okrajnemu glavarju od mesta visokim zaroče-nikom poklonjeno voščilno adreso. Strelišče. Ob 1. uri popoludne se prične slavnostno in svobodno streljanje. V ponedeljek 9. maja. Strelišče. Ob 9. uri dopoludne se bode streljanje nadaljevalo; koncem streljanja sledi razdelitev dobitek. Mestna srenja. Ob 8. uri zvečer. Razsvitljava mesta; začetek se naznani se streli. Mestna in mestne straže godba. Ob 8. uri zvečer. Velika zorja. Narodna čitalnica in prostovoljna požarna bramba. Ob 8. uri zvečer. Lampijonada in baklada, kateri se boste izvršili po udih obeh društev. Prostovoljna požarna bramba. Ob 10. uri zvečer. Veselica v kazinskej dvorani. Vtorek 10. maja. Mestna srenja. £>b 5. uri zjutraj. Vspostavljenje ce-carske zastave, streljanje z možnarji, dekoracija mesta. Mestua in mestne straže godba. Ob 5. uri zjutraj. Budnica. C. kr. državna gimnazija. Ob 8. uri. Slovesna sv. maša v fran-čiškanskej cerkvi. Mestna srenja. Ob 9. uri se razdele na rotovži milodari mej revne. V ko-legijatskej kapiteljskej cerkvi ob 10. uri velika svečana sv. maša, katere se tudi udeležiti v paradi uniformirana mestna straža in prostovoljna požarna bramba, ki defilirata po kon-
čanej sv. maši pred g. c. kr. okrajnim glavarjem. Poklon pri g. c. kr. okrajnem glavarji. Ob 12. uri. Ka/.insko društvo. Ob 1. uri popoludne. Slavnostni banket v kazinskej dvorani. Narodna čitalnica. Ob 8. uri zvečer. Sijajni ples sč slavnostnim govorom in petjem.
— (Ptujska čitalnica) priredi dne 8. maja slovesno besedo, da proslavi zaroko Nj. visokosti, Rudolfa in Štefanije se sledečim programom: 1. Titi: Slavjanska ouvertura — igra godba tukajšnjega rauzikalnega društva.
2. Slavnostni govor — govori g. dr. Ferjančič.
3. Stiickl: Poutpourri slovanskih pesnij — igra godba tukajšnjega muzikalnega društva. 4. Nedved: Mili kraj — moški zbor. 5. Mladost — samospev za bariton se spremljevanjcm orkestra — poje g. dr. Ferjančič. (i. Mašek: Strunam — moški zbor. 7. Maiseder: Stano-vička — igra za gosle se spremljevanjem orkestra. 8. A. Ilajdrich: Jadransko morje — moški zbor. Da se čitalniški prijatelji te slav-nosti v prav obilem številu udeleže, vabi uljudno odbor
— (Tz Velike Nedelje) se nam piše : Radostno se tukaj pričakuje dan poroke našega cesarjeviča Rudolfa s prineesinjo Štefanijo in v obče se misli na to, kako ta dan slavnostno obhajati. Pri nas se bo storilo, kar je primerno in na deželi mogoče, da izkažemo uda nost svojej slavnej cesarskej hiši. Slovenci! pokažimo povsod, da vse zaupanje stavimo v cesarjeviča prestolnika.
— (Občni zbor pokojninskega zavoda zastopnikov banke „S 1 a v i j e1') bode, kakor je razvidno iz oznanila na posled-njej strani denašnjega lista, dne 16. maja t. 1. v Pragi. Kakor se nam poroča, napreduje ta zavod — kakor snega razen „Slavi j eu nema doslej še nobpno drugo zavarovalno društvo — prav sijajno, kajti v kratkoj dobi komaj dveh let naraslo je premoženje, ki se je nabralo iz doneskov 3223 zastopnikov, do 17.800 gld., od katerih je vloženih 8443 gld. 12 kr. v praškej mestnej hranilo Vi. 8303 gld. 73 kr. pa v p; vej obfrm-skoj založnici v Pragi. Dobrotvorni namen tega zavoda dokazal se je uže pri jed nem zastopniku, kateremu še na podlagi predloženih dokazov, da je nesposoben k daljšemu zaslužku, Uplačuje dosmrtna letna pokojnina.
- (G o spod Vilj e m Ogrinec), okrajni sodnik v Metliki, nam piše, da nij nikdar govoril tistih besed zavoljo izreje svoje hčerke. Mi konstatiramo to, čeravno smo bili tisto notico zajeli iz vira, ki se je nam popolnem zanesljiv videl.
— (Popravek) Vašega dopisnika trditev, da sem bil jaz 24. aprila 1881 pri banketu v Litiji, moram kot neresnično proglasiti; kajti šel som bil imenovani dan k svojemu očetu na Farškikal; torej me g. dopisnik niti njegov poročevalec nijsta mogla v Litiji videti. To lahko s pričami dokažem! Z odličnim spoštovanjem Josip Zaje, nadučitelj v Velikem gabru.
Telegram »Slovenskemu Narodu".
Dunaj 6. maja. Slovenski poslanec dr. To n kl i je v denašnjej seji državnega zbora odločno zavrnil Tcuscblove srdite napade na slovenske šole ter izjavil, da je slovansko prebivalstvo na Primorskem živo vznemirjeno vsled Depretisove aiii-moznosti zoper Slovane.
Tukaj se je velikansko pripravilo za sprejem cesarjevičeve zaročnice priucesinje Štefanije, ki je sem došla pri najlepšem vremeni.
Dunajska borza 6. maja.
Enotni drž. dolg v bankovcih   .   .   78 gld. 40 kr.
Enotni drž. dolg v srebtu    .   .   .   78 n 8=>
Zlata renta.........9« „ 15
1860 drž. posojilo......132 „ 25 „
Akcije narodne banke..... 854 „ —
Kreditne akcijo....... 345 „ 10 „
London ..........117 „ 85
Srebro..........— „ — n
Napol...........9 J 32 „
C. kr. cekini........5 „ 55 „
Državna maike.......57 „ 50 .
E ergrmanovo
IW" iiijiflo zoper peffe, 'M
s katerim   bo  pege  popolnem  odpravijo;  1 kos 45 kr. Prodaj« Jom. SkiImkIu, lekarnar v Ljubljani, na IVeširnovem trgu. (H>6—7)
I'odpisani priporočam čestitemu občinstvu, posebno potnikom, svojo dobro oskrbljeno, blizu kolodvora ftt. Vvter užo 23 let obstoječo
„Narodno gostilno".
(„H6tel National)".
Naj vsakuteri se potrudi priti, kdor želi biti dobro in brzo postreiep z dobrim naravnim vinom: kraškim teranom, dolenjcem, starim hrvatom in dnino domačo vremšino ter Hvežno z ledenico I'untiganisko pivo, mnogovrstno domače in tuje botelije, likerje, domači 4 letni slivovoc vsaki; vrste in okusne jedi, Vedno pripravljene spodobno opravljeno sobo z več postljami; pri vsakem vlaku je sluga za spremstvo potnikov; najnižjo cono zagotovlja
(144—51!_Ivan Bioroiec.
Poletno stanovanje
v prav zdravem kraji na <.m < n j-|t<iii. pet minut od železniške postaje Medvode oddaljeno, oddaje so s pohištvom vred do oktobra t. 1. v najem. Stanovanje ima 2 lepi, svetil sobi, kuhinjo se špurhcrdom ; ob jednom se oddaje tudi vrl se sadnim drevjem prav po ceni. — Natančneje hv, izve pri gospodu
Nikola u Jamniku,
(248—5) v ItI«'«lv«Mluli na (iorenjsk m.
KoltiB-jevo ustno vodo,
zbog njenih izvrstnih lastnostij zoper
zobne bolečine in ustni smrad
znano, priporoča « llut;on :$5 kr. b. navodilom za rabo vred
josi. «;i;oit<«B; kotiik,
dvorni liferant v 1'erlinu. Podružnica: Dunaj, I., T i e fer Graben 37, I. V Ljubljani jo ima pravo samo lekarnar gospod -Vul. pl. Tnikocsv (194 5)
Marij inceljske kapljice za želodec,
nepresešno izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci
in nepresežno zoper ne-■last do jedi, slabi želodec. smrdečo sapo, napihnenje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek in pšeno in slez, zoper zlatenico, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodei, pre-obloženje želodca z Jedjo ali pijačo, bolezni na vranici, Jotrah in zoper zlato žilo.
Oiliivnn /alogu: Lekar V. It ruti.v * Kremsier, Moravsko, dedna skletiiea Z navodilom, kako 8e rabi, stane :t.» Arr-
črve, zopei
Prave ima sa,m-o: V Ljubljani: lekarna Gabri e I Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na rrellrnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rlzzoli, V Goriei: lekarna A. d e Giron-coli. V Ajdovščini: lekarna M i e, h. G ligi ie I m o. (,'eljo: lekar J. K u p t c r 8 e h m i e d; Kranj: lekar Drag. Sav ni k; Kamnik: lekar Josip Močnik.
Ker se v zadnjem času naš Izdelek posucmljc in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah In pain naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijlnceljike kapljice za želodec morajo imeti v »klenieo vtisnene besede: Echte Maria zellcr Magentropfen -   Brady & Dostal — Apo-
tIn ker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg ta podobe ulis-neno sodinjsko spravljeno vnrNtv<*no vkuh-uienje Iti zavoj mora biti zapečaten z naSim
vm-*t v«*iiim Aiiiinio-njeni. Izdelki podobnega ali Istega imena, ki nemalo teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo Bodmjski kaznovani izdelovalo!
iu prodajalci. (3(J2—38)
* „SLAVIJA", vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
VAB ILO
k tretjemu rednemu občnemu
pokojninskega zavoda zastopnikov banke „MIJE
zboru
<l»i.- Iti. in:i;j:i
ki boda
ob IO. ni'i dopoliuliii'
2 8 * *
* *
v iastnej hiši banke „Slavi je" na Seno važnem namesti št. 978-11.
IEP "JEZ O O- IBS :
1.   Sporočilo /.>' leto
9.   Volitve: a) šestih članov upravnega odbora, b) šestih namestnikov.
Izpisek iz pravil pokojninskega zavoda. Čl. 1">. Upravni odbor zastopniškega pokojninskega zavoda „Slaviji".
Neposredno upravo pokojninskega fonda oskrbljujo poseben odbor, ki obstoji:
a) Iz enega člana upravnega svetovalstva, katerega poslednje Iz avojo sredo izvidi;
b) iz oraaajOČega ravnatelja in glavnega tajnika;
c) te Šestih poverjenikov, katere udeležniki pokojninskega fonda iz svoje srede izvolijo. Etažen tega voli se z:; vsacega poverjenika še namestnik, vseh vkup torej šest, kateri
morajo vsi v Pragi ali pa v njenej najbližnej okolici stanovati.
Ti namestniki zastopajo prave odhorove člane, ko bi utegnili biti zadržani.
Poverjeniki se volijo vselej m Jedno leto v občnem zboru ndelešnlfeov, ki      v tu neumen \«uko leio »klice.
V 1'ruKU dne 29. aprila 1881.
Upravno svetovalstvo
(259 vzuj<>iiiii<> zaviirovulm^ banke "v X*wtt^i.
„SLAVI1E",
* *
K
n n n
u * *
*
n, *
n
Lzaatelj in uredmk^Makso^A r m i c.
^       iLastniiiii^iu tisk „Narodne"tiskarne'