o
VETA
LETO—YEAR XXII.
Cmm\
A fr—,
glasijo slovenske narodne podporne jednote
ta
Mtf * U
_ An.
OUlr of PublWttoei mt Smuh Uwwtata Am
ToUph&a«, KockwaIi 4»04

1 un.
Avtne tvrdke se poslužul jejo delavskih vohunov
z njimi upajo preprečiti kampanje aa organiziranj« avtnih delavcev.
New York, N. Y. — Avtni to-varnarji ae boje delavske strokovne organizacije kot ee ameri-iki slovenski psevdo-liberalci in 1 jih priveski boje ajzenponar-tkega socializma, ki pomeni z JrugM %fadanri vzgojo kre-menitih *£9bv in delavskih »orcev |n M jm je prekrižal ra-lune sa imM« njih osebnih
I Tvrdke, ki se pečajo s pošilja-njem vohunov v delavske organizacije to dobro vedo ih zato se li treba prav nič čuditi, ako je is poli, ki jih je razposlala Corporations Auxiliary kompanija ned 145 vprašanji, zastavljeno udi to vprašanje: "Ali je zdaj kakšna agitacija v podjetju sli je mogoče na vidiku v bodočnosti?"
Na čelu teh vprašanj so sugestije za poročila, ki jih ima napraviti ovaduški agent vohunske
vrdke.
Med ta vprašanja in navodila ta poročilo spadajo sledeča: Poročajte o značr ju delavcev. Kako se obnašajo delavci napram kompanijl?
Ali je podjetje unijsko ali ne-unijsko?
Kakšne so bile zadnje potež-koče in aitnosti?
Kakšni so bili vzroki in kako se je stvar izravnala?
Navedite imena delavcev, ki bo agitatorji in najdejo napake v podjetju.
Pošljite imena vseh članov I. W. W„ rdečkarjev in socialistov, ki so zapoeljeni v vašega . ___> ««
Imetju. 5 ^	Predsednic eštei senatorje,
Ali je zdaj kakšna nezadovoljnost v vašem podjetju ?
Ako je, zakaj?
Ali se v vašem podjetju izplačuje kakšen bonus. Ako se, tedaj poročajte, ako so delavci zadovoljni z njim. Ako niso, navedite vzroke.
Ali je delavcem dovoljeno hoditi iz departmenta l department?
Ali je vzajemnost pri delu med delavci v vašem podjetju?
AH je tujcem dovoljeno hoditi v vaše podjetje in govoriti z delavci ?
Taka vprašanja so pomešana med drugim^ ki imajo opraviti z vprašanji o potrati, produkciji in splošnih razmerah.
Pissrna za nanovačenje delavskih vohunov se naheja v betroitu in v Hoffmanovem poslopju. Take agencije operirajo v ducatu drugih mest. Ta kompanija posluje tudi v New Yor-ku pod imenom Eastern Kngi-nering kompanija. Ta je bila nedavno delavna na jugu. Dva njena agenta so rszkrinksli ob »asu stavke rajonskih delavcev v Elizabethtonu, Tenn.
Tekstilni podjetnik jo Ja
Moralno zaušnico sta mu priložili dve tekstilni delavki.
Boston, Mesa. — Robert A-mory, znan tekstilni tovarnar, se je poslužil bizniške šole na harvardski univerzi, da izlije svojo jezo nad vsemi, ki zagovarjajo in priporočajo socialno zškonodajstvo v interesu delav-skega razreda. Hvalil je delavke, češ, da so bolj pridne in da delajo za nižjo mezdo kot delavci. Koncem, svojega govora je rekel, da je brezposelnost posledica zakonov, ki prepovedujejo ponočno delo za delavke. (1
Med poslušalci sta bili tudi dve tekstilni delavki. Povedali sta dobrosrčnemu fabrikantu, da je priganjanje v tekstilnih tovarnah tako dovršeno, da so delavke ob času delopuata tako izčrpane in izmučene, da niso sposobne več za nobeno delo. Tekstilni gospodarji.. smatrajo za zločin, ako gre delavka po ča-šo hladne vode, da si ugasi žejx> ali izpere iz grla prah, ki ga dvigajo od tal ropotajoči stroji v tovarni.
Socialna ljubezen in dobrota tovarnarja sta prejeli, kar sta iskali. Kronika ne pove, če je iz bizniškega Savla postal bizni-ški Pavel, ali če je odšel iz dvorane kot z vodo politi kužek.
Senat spat porazil Hoo-vorjavfarmski zako
ao ponovno uvrstili debenture no točko.
Washington, D. C.— Zakon
za od pomoč farmarjem je v torek v senatu spet dobil nagrad-no (debenturno) klavzulo, katero je nižja zbornica na zahtevo predsednika Hooverja že dvakrat zavrgla ln katera je bila odstranjena v konferenčnem odseku. Senatna zbornica je odgla-sovala 46 proti 48,- da klavzula ostane. Zakon, ki je imel biti ta teden podpisan, se je s tem spet zavlekel; cela procedura se mora ponoviti od začetka.
Hoover je takoj po rezultetu glasovanja v senstu pods! ostro tzjsvo, v kateri kara senatorje, da zavlačujejo farmski zakon in da bodo oni odgovorni, če izredno zasedanje kongresa mine brez tegtf "vkžnega zakonodej-
stve."1
: I i Vili II •
Nova mednarodna konferenca prihaja.
Madrid, 12. Jun. — Na seji «veta Lige narodov so se domenili, ds se skliče še to poletje m od nerodna konference, ki ime likvidirati vsa vprašenje izvirajte iz evetovne vojne, predvsem izpraznitev Porenja. Francoski zunanji minister Briand je predlagal U korak in nemški zunanji minister 8tresemann je takoj pristal. Angleška delavake vlada ae nedvomno tudi pridruži in (»vabljen* bodo tudi Združene drže ve. — Problemi narod-nostnlh manjšin ostsnejo neredni dp prihodnjegs zborovsnjs Mge^inrodov v jeseni.
Valejo, CaL, 12. jun. — Jeck Ryers, trgovski letalec, ae je W*mj ubil, njegov tovariš Fo-rest Daviš pe je dobil težke po-tkodbe, ko je v višini petsto čevljev odpovedal motor in je letalo padlo no semljo.
Mala ententi' pokarala Ogrsko.
Budapeštai 11! jun. — Posls-nlki male entente — Cehoslova-kije, Jugoslsvlje in Romunije — so včersj posetili ogrski zunsnji urad In ustmeno proteatirell proti govoru ogrskega ministrskega predsednika, grofa Bethlena. ki je pred nekaj dnevi ob priliki neke slavnostl rekel, da ograke nikder ne sprejme novih mej. Mala entente previ, de teko govorjenje ne jamči za mir in da se pritožijo na Ligo narodov.
mammmmmmrnmmmmmmmmm m j
Avstrijske lepotice Izbrana ss MMiss Unlverae."
Gslveston, Tex. — Pri tukajšnji mednarodni tekmi lepotic is vaeh dežel je bila v torek izbrana Lial Coldarbeiter iz Avstrije kot "Mias Universe" ell nejlep-ša dekle na svetu. To je prvi slučaj v zgodovini tekme, da Je Evropejka dobita to čast v A-
mrrik i
Aretirani radar to-
ii za atitalaira
Bil je pa nedolžnem aretiran in
podvržen tretji preiskušaji.
Plttaburgh, Pa. — Thomas
Lumsden, linijski rudar, je vložil tožbo za $16,000 odškodnine zaradi neopravičljive ali nezakonite aretacije. 2elezarska in premogovna policija je aretirala Lumsdena in ga vrgla v zapor. Na policijski postaji ga je podvrgla tretji preizkušnji. Končno ga je morala izpuatiti iz zapora, ker ni imela proti njemu najmanjšega dokaza, da je kršil kakšno postavo.
Zdaj je Lumsden obrnil kopje in vlošil tožbo proti policiji, da se nauči bolj spodobnega obnašanja in da ne bo smatrala organiziranih delavcev za prosto zverjad, ki jo lahko policija železarskih in premogovniških podjetnikov lovi poljubno in preganja.
Občinska elektrarna zlat rudnik za občino
To dejetvo pokasuje, sekaj ee troAljo milijoni se propagando proti javnemu lastništvu elektrarn.
Kaukauna, Wla. Ko. spoznamo isjavo W. i. Sullivana, župana tega mesta, nam je jasno in razumljivo, zakaj Sam In-sull vsako leto potroši milijone za propagando, da električne naprave ostanejo v rokah privatnih interesov, mesto da preidejo v ljudsko laat. To mesto lastuje svojo lastno elektrarno, ki jo je «gradilo leta 1922. Ts elektrarna se je izkazala sa
■SPS
i aniño «bitno «lut rudnik, vrh'
• ____ __«rfeji . m ,	A «t
>gt y» xlëUBl Ka KW
IdVat električne sile samo dva centa. Župan Sullivan piše: . "Zgodovina o naši javni napravi se čita kot pravljica. V naše podjetje je bilo vloženo v letu 1912 petdeset tisoč dolarjev, danes je pa to podjetje vredno pol milijona dolarjev, njegova prodajna cena je pa dva ml lijona dolarjev. Naše podjetje je na leto zaslužilo do $89,000 čistega dobička. To je velik finančni uspeh.
"Ves čas, odksr podjetje ob-rstuje, dobivs ljudstvo električno silo po nizki ceni. To podjetje je delo mestni blegajni približno 2)00,000 dolarjev. ,
"Pridno sem Iskal resnico. Nasprotstvo proti javnim napravim, ki so lastnina ljudstva Je iskati edino v aeblčnosti prlvat-nlh interesov." *
Onem dijakov zaprtih, ker so razžaRII Muasollnljn.
Pariz, 12. Jun. — Iz Italije poročajo privatno, da Je bik» zadnje dni aretiranih osem viso-košolcev v Turinu, ki so čestitali senstorju in profeeorju Be nedetto Crocu, ker je v senstu kritizirsl Mussolinijev pekt s pepežem. Dijaki so pisali Crocu, de jih veseli, ker je tako krepko zavrnil faleifikatorja zgodovine Mussolinije. Pismo Je prišlo v roke policiji in dijaki bodo zdaj bržkone konfinlrani za več let ne kazenskem otoku.
Chkrnf», III., četrtek, 13. junij« (Juno 13), 1929.
l\U. Act ef Ost I, 191?, aatkartaW ea Jaao 14. 111«.
$TKV.—NUMBER 138
Clkaškl okrajni Ječer Izvršil
Chicago. — Edward J. Fogar t y, ječer člkaške okrajne ječ« — najboljše Ječe na svetu — •e je v torek ustrelil ne domu svojega nečaka v South Bendu, Ind. Fogs rt jr, sUr «8 let In po politiki ^rmokrat ter irskege •jKikoljenja In sevede tudi katoliške vere, se je bil spri e šerifom Trsegerjem, keteri mu Je Tri eesbe ubit« na križišč«. gm\\ z odstavitvijo. Ts spor In Elkhom. Wis., 12. jun. — menda boleien sU bila vzrok, de John Schmidt, njegove lene in «i j« sam vsel življenj«. Pogar-petnjestletns hč«rks so bili vče- t y Je bil dvekret župen v South raj ubiti na križišču dve milji B«ndu in 14 let Jetničer držav-južno od tukaj, ko je vlek Chica- ne jetnišnice drle ve Indien« v go, Milweukee k St. Peul treščil Michigan City ju Službo jačarje v njihov svtomobil.	|v Chtcegu Je dobil leta 192«
Revščine in bed ln trpljenje
nizke meede
delavce.
New Yorit, N. T. — Kakšno je ozadje bfeniške|bahavosti in samohvale v New J)rleansu? To vprašanje se zdaj %hko zastavi, ko to ozadje podaji jasno sliko, da jo tudi lepo ostružene govo-rance biznlsmanov no morejo več prikriti.
Odgovor na to vftraAanje razgrinja zelo grdo aiko. Mezde težakov ao potisnjene doli ns deset centov od ure. Ti težaki delajo na municlpljalnem avditoriju. Tesarski delavci ns ne-botičniški stavbi pa prejemajo po 76 centov na uip. To poslopje je zadnji mestni bančni nebotičnik. Tako je ogsdje bebavosti bianiškega sveta.
Delsvci, ki so b*ez dels in ki iščejo zaman delo»« govore, da gorših delavskih Šivljensldh razmer sploh ne mere biti. To je drugi največji pristan v Ameriki in število brasposelnih delavcev se csirt ne fvajset tisoč.
W. L. Boelhing,i poslovni odbornik lokalne organizacije tesarskih delavcev št. 1846 izjav-lja, da že dvajset let ni bilo Uko malo dela kot letop. (Clankar Amerikanskega Slovenca, ki kuje bizniamane in kapitalizem v deveta nebeea, naj to izjavo odbornika delavske * organizacije vsame blagohotno na znanje, da bo legije študira! socialne ras-mere na univerzi).*
Biznlsmani ln podjetniki so se pritožili napram poročevalcu Faderalisiranega tiska, da je
govorih: "Vehhe ribe jedo ri biče." — "Ali pa pes požre psa.M Zdaj grade tri vtelike stavbe: Občinski avditorij, bančni nebotičnik in Tulanovo medicinsko Šolo in kliniko.,
Zamorski delavci, ki jih Je o-koli dve do tri sto in ki jih je nepravila na pot v mesto tvrdke Caldwell Bros., da delajo na občinskem avditoriju, so se pri-tožiH pri delavskem komisarju, ker Jim Je tvrdka plačala $2.10 za 21 ur dela ali pn deset centov od ure dela. Vzlie pritožbi bo malo odpotaoči, daslrsvno se plsčuje navadnim delevcem po 36 centov In ne manj kot 80 centov na uro.
Tvrdkl Seklweil Bros. in Bond Bros. (Bond, navaden po-litičar, kf ga je sprejel Caldwell v tovariši Jo, da mu pomaga skozi legalne pentlje v mreži zakona, se bojujeta proti veljav nemu zakonu v Louleiani, po katerem ae smejo nastaviti kot delsvci na javnih steybah le de-level, ki Imajo volilno pravico v državi Louleiani). Organizirani delevcl so se bojevsli ze sprejem te postsvs ln zdsj bodo delali na to, da se Izvede.
Dnslravno Je New Orleans razglašeno kot openšeparsko mesto f* stavblnske delavce, imajo električarji, strojniki, zidarji, etrojniki pri samotežnikih in delevcl, ki zebijajo pilote, pogodbo a podjetniki za velika dela. Tajnik podjetniške organizacij« izjavlja, da Je bilo pred šest leti potrošenih sto tfso<* dolsrjev, ds s« ustavi naraščanja organize cij atsvblnsklh delavcev.
Šo neka) o diktaturi v novi papeževi državi
"Sveti oče," ki je najabaolutnej-ši diktator v Evropi, jO uvedel tudi smrtno kasen Is MusooH* nijevege sakonika. Svoboda tlaka nesnana atver.
Rim, 12. jun. — Pa|>ež Pij XI., ki se je povzpel do najvišjega oblastnika v katoliški cerkvi is plnsti nižje italijanske buržoazije, je danes najabaolut-nejšl nionarh na svetu. Njegova država CIU del Vatlceno. ki je ¿ačela eksletiratl zadnji i>etok, ima diktatorični režim, ki nima para v modernem življenju. Papež je v eni osebi vladar, zakonodajalec in sodnik. To je najbolj rasvldno is "temeljnih sa-konov" papeške države, ki jih je diktiral Pij zadnji pondeljek in ki so bili včersj objsvljsni v ofldelnem papeškem glasilu "Osservatora* Romano."
Ko je papM sestavljal kasen-skl red sa svoje državico, ni dolgo pomliljal in enostavno prepisal določbe is Mussolinijevega državnega kodeksa za Italijo, Vse določbe ss kriminslne in civilne slučaje, ki veljajo sa Italijo v splošnem, veljajo tudi sa papeško državo; v tem oziru ni konflikta. Ker Ima Italija sad-nje čase tudi smrtno kssen sa čine atenteta na kralja ali predsednike vlade (Mussolinlja), jn papež posnel tudi to in določil, de ee kasnuje s smrtjo vsskdo, ki bi skušal ubiti ali bi ubil njega, papeža. Ker pa cerkev "ne preliva krvi," js izvršitev smrtne kasni v vsakem slučaju prepuščena italijanskim državnim oblastem.
Z oslrom na kasenski zakonik je Vatikan torej ostsl država v državi. Enako je tudi s civilnimi določbami. Svobod* tiska v HslIJI Je denes mrtva in tet» tako Je mrtvs v Vatikanski državi. Svobods govora Js tudi prepovedana. Časnikarski poročevalci ne smejo tudi fotografirati ničesar brez dovoljenja.
Danes poročajo, da Vatikan dobi Veliko oddajno radiopoata-jo, s katere bo pepeš oddajal svoje pridige, poslanice in šegne po vsem svetu brez motenja. Postajo' so financIraJfbogetl a-meriški katoliki.
('evivenl prvak ustreljen.
Chicago. — Benjamin Pflu» ger, 6048 Kenneth a vs., vodilna glava v katoliški far! 0t. Rich-ards, Je bil v noči od torka ns sredo ustreljen v bližini cerkve na Archer ave., ko Je stopil I« župnlkove gsreže v spremstvu svoje ljubice, ločenke Mary Petty. Pfluger in ločenka #ta se ves večer vozila v župnlkovrm avtomobilu, ki ata ga Imela vsak čas na razpolago, ¿upnik Well* man jima je bil zelo naklonjen. Ko sta končala vožnjo, sta zaklenila župnikovo garažo in stopila na hodnik. Tadej J« privozli mimo drugI avto in neki moški, ki je sedel v evtu, Je rekel: "Ta Je, daj mu kroglo." Trikrat je počilo is avta in Pflunger je obležal mrtev, avto js pa isginil t morilci. — Razni motivi se ns-vajajo, Pflugvr J« šoflrel truk za neko cementno družbo In im«l Je sltfioatl t unijo. DrugI spor je imel s faranl, ko Je vodil cerkveni karneval. Dalje je Imel tekmec« radi ločenke, Mary Petty. »Ur je bil 80 let in tudi on je bil ločen od avoje Žene.
ODMEVI SUHA SKESA UMORA V MINNESOT!
Prohlhičnlkl ntao Imeli nobenega vsroks sa umor Vlrkula. — Mlad fant peatal žrtev IsveJe-njs prohibid Je v Detroit u. — Ostre bcMede proti auhsšklm morilcem v kongresu.
Požar na panike. «
Halifax, N. S. — Francoski psrnik Gourm« Je včersj zgorel nedaleč od pristanišče. Moštvo parplka se Je rešilo na ladje, ki so prihiUHe na pomoč. Vzrok požere Je bila ekiplosije parnega kotla.
Signalnikl ne del« an evojo or-
Itanklr obsojen v
Troy, III., 12. jun. — F. G. Michael, pr«da«dnik tukajšnje Na rod n« bank«, je bil včeraj obsojen na dv« leti zapora rudi raznih sleparij, kater« Je IsvrAil v zvezi z bančnimi posli In Je tako oškodoval več strank.
Sovjetske Mond» svi
tavr
Chicago, Ol.—Bratovščine železniških signalni*«* je pričata s kampanjo za orgenizirsnje signal nikov na |«ennsylvanski
Moskva, 12. jun. — Vladimir Fog«l, «den najboljših filmskih igralcev v Rusiji, se je véersj ob«ell v gozdu v okolici Moskve, Zsdnje čas« J« trpel ne nervoi-nosti.
International Falta, Jflinn., 12. Jun. — Državne in okrajne obla-atl so po temeljiti preiskavi glede umora Henry Vlrkula, kl je bil uatreljen blizu ameriškega-nadske meje prošlo soboto, podale Isjavo, da nI bilo ttobeneg* povoda sa streljanje In je bil ne-pad popolnoma neupravičen.
Oblasti dolže federalni sistem pri Isvàjanju prohibions, kl nudi protekeijo profesionalnim morilcem, da je kriv brtrtalnega umora mirnega državljana, ki nI livršll nobenega kriminalnega dejanja. Z mnenjem dritav-nlh ln okrajnih oblasti soglaša tudi posebni sveznl agent Henry A. Roberta, ki Je bil poslan li Washingtons, ds uvode nepristransko preisksvo glede umors Vlrkula.
Roberta je prelskal avtomobil, v katerem »e je Vlrkula vosll s svojo družino na usodni večer, ln ugotovil, ds je bilo Izstrelja» nlh 26 šlber v vrhnji de) svU li odŠagane puške, kakršne se po-slušujejo profesionalni gangežl pri svojih napadih. Ugotovil Je tudi, da isgovor prohibičnlh morilcev, ki so trdili, da ao hoteli preluknjati gumijsste obroče ln tako ustaviti avto, ne odgovarja dejstvom, keç ni bil niti «dsn obroč prestreljen. — White, eden Ismed prohtbtčnUcov, ki eo streljali ns avto, je se4aj v sa-poru na obtošbo umora. - Detroit, Mich., 12. jun. — Na-daljna Žrtev Izvajanja prohibí-clje v tem mestu Je postal mlad fant Archibald Rüster, kl se je včeraj ijutrej s tremi tovsrlšl pods! ns ribolov na rekot Rouge. Fsntje so stell ns bregu reke In se pripravljsll na lov, ko so počili štirje streli in je ens krogla zadela Rustra v želodec. Jonah Cox, obrežni carinski Inšpektor, kl Je opasoval fante v skrivali-Aču grmovja ln oddal štiri etre* le, Je bil pridržan v uradu dl-strlktnegs prsvdniks Küster Je bil odpeljsn v bolnico In zdravniki nimajo upanja, da ga ohranijo pri življenju,
Kongrosnika R. H. Clancy ln W. J. Pittinger sta v torek ostro žigossls postopanje fedsralnlh oblasti, k| skušsjo ščititi suha-ike morile«. Pittinger Je dajal» ds sko zvezna vlsds ne more u-veljpvitl prohibiclje brez nasi-IJev In umorov mirnih držsvljs-nov, j« najbolj*«, da ppdvji»-, m« akcija, da se Jo odpravi, dokler n« priklpi nejevolja ljudstva radi suhsških metod do vrhunca. _
1 Ma tac podel v guvernerjevo
spalnico.
H«aglrt, It, J. — Pilot William Taft, ki Je Imel s seboj dva pasašfrja v biplanu, j« v .torek telebnll s letalom vred n« streho p"l«tn« lllše guvernerja I .ar sona v New Jersey u. léetelo J« prodrlo skozi streho In strop in trojica s« J« snašls v guvernerjevi spalnici. Vsi trije so bill leh ko pobiti, governerjs pe nI bilo «loma. _
Deeet komentatov v Itarilna
V sapor u.
Berlin, 12. jun. Itaset komunistov, ki so bili obtoženi, da m» vodili Izgrede I. maje v latinskem predmestju, J« bilo včeraj obsojenih v zapor od treh do dvanajst mesecev. Trije so bili oproščeni.
IHe dečka utonile.
Ht urge« m Bey, Wis. -«> Micha«! Mahaney in liervon Canc« KU v torek utonila, ko se je prevrnil čoln, ko sta lovila ribe v bližnji reki.
Keavenoija Hrvatske Bratoko ZaJoMoo
Tudi tam so bloki. Kandidat progrsadvnegs bloka isvoljen predsednikom konvsnclje s e> nlm glasom večine.
8t. I^Niia, Mo. — (Izvirno po ročilo.) — Glavni predsednik Anton Gaadič Je otvoril konvencijo v pondeljek 10. junljs ob devetih zjutraj v cerkveni dvorani, Ruasell st. In 12. cesta, nato je imenoval pet delegatov V poverilni odbor. Opozoril Je prisotne poročevalce Hatov, naj poročajo aamo resnico. Poverilni odbor Je odšel na delo, nakar Je bila predpoldanska seja saklju-čena.	*
Druga seja popoldne js bila otvorjena ob dveh. Ker poveril» ni odbor še ni bil gotov s delom» je konvencije čsksls do treh. Nsto je poverilni odbor poročal, ds eo štirje epornl delegati in priporoči delegaciji, da as Jih sprejme. Konvencije sprejme štiri sporne delegste. Poverilni odbor s tem (ionstatira, da je na sliorovanju 268 upravičenih delegatov ln gl odbornikov.
01. predsednik konstituira konvencijo In saprlseše delegate, nakar sledi deset minut odmora. ftlodl točka volitev prod-sednlkg konvencije. Predsednik imenuje pet oseb sa štetje glasov. Nominacijo ro sprejeli: I-vsn Butkovlč Is Pusbla, Colo., kandidat "narodnega bloka," J. Cičlč Is Detroita, kandidat "progresivnega1 bloka" ln Vinko Budrovič iz St. Louiaa. Volitve so Ispadlo: Butkovlč 128, Cičlč 09 In Budrovič 28 glasov. Vrše se oŠJe volltvs med Butkovičem in Cičičem, ki so izpadle: Cičlč 128 glasov in Butkovlč 126 glasov. Izvoljen jo bil torej Ci-šič od "progresivnega bloka" jtapJeMtnlkom konvencije i enim glasom večine. ^
Ker je še bila ura 6:80, Je predsednik zaključil drugo sejo. Kako ee bo boj vodil med posa-mesnimi bloki, bo najbolj poka-zala tretja ssjs. Jaeob Stančlč, poročevalec.
Farmarji ie organizirajo
V monlanakeua okraju Rooaevelt
je na delu sedemnajst organi-
saterjev,
Frold, M on t. — Farmarji se organizirajo v svoji strokovni ln zadružni orgsnlzacljl sa postavljanje produktov na zadružni način na trg. Namen tega orge-nlslrsnja je spraviti konsumen-te In fermerje v tesnejše stike Jn odprsvttl jKiarodovalce, ki so mltninarjl med producentl in 'konzumentl In zs avoje posrtido-vsnj« in m«šetsrenje jemljejo vleok davek <al producentov In konsumentov In rmimlnoms ne* potrebno drsž« življenske potrebščini*. Svet bi prsv Ishko ob-stal brez posredovalcev In me-šetarjev. Ti ne opravljajo nobe-nege produktivnega in dlstribu-tlvnegs deta, smpak šive od sadov onih, ki oprsvljsjo to delo.
Sedenmsjst organizatorjev Js ns delu.
Vodjs (»grških monarhletov umrl.
Buds|M*âts, 12. Jun. — Grof Julius A »idr assy, vodjs legltl-m isto v, ki zahtevajo puvratek liabalfuržanov ns ogrski prestol, je včersj umrl v starosti 68 let Afidraasy j« bil odgovoren se polet bivšegs caser Je Karla na Ogrsko v letu 1921.
Aotako lato sakljnčeno.
Chkago — 29,746 šolarjev In Šolerlc graduira U dni Is Jev nlh oenovnih in srednjih šol v Chlcagu. Od teh odpad« 67M na višje srednje šol«, latočeeno sa-ključujejo svoj« Isto tudi uni-vers«. 806 dijakov j« naredilo irelostni izpit ne člkaškl univerzi. Ns univerzah «o ob takih prillkeh velike svečanosti In ee-remonije.
PROSVE
PLAŠILO jLOTP*m RAROPItR POPfORNl ~ LASTUWA 8LOVP*MUI WAROUÜf FOPPORKB IKDÜOT1
Qgat nhm yo šsgeveru. Rokopid — —
pti Uu; Chicago to *vo p».00.
IBM (tarw CSfeaga) dm 17JO m lete» H.7» m pel lela, U| M
SSST-SS
«THE ENLIG
Org m *f tSe Stow N4tie*el
»Wertotto«.: UnlUd Stoto, («ejpt	'
». .ad forajye eeaa*« «S* par ,«er.
Olssge ffJI.^^^ m,	, ^ .
HfjiMEBOF TRI yjgPlCRATgP WttM
D_tum v oitieDbju, n. pr. (May 81-192») potof viém imana na
dnevom potoki, ruroénina. Pernoto Jo prayoèaano,
d. M V.» M ualavl lut.	I I
ZAŠČITNA COLNINA.

A. («orenz.
Kdo se ne spominja zadnje predsedniške volilne kampanje? Kdo se ne spominja, kako so republikanski agitatorji obljubovali, da se zadovoljnost zopet vrne v ameriški dom, ako zmaga repuWikanska-stwmka? Kajn«, tega,se spominja vsak, kdor se zanima za ^lHično in gospodarske življenje v Združenih drŽavah^iol>
Ta obljuba je učinkoval* magičtib na volilce. Pozabljeno je bilo olje, pozabljen» je bila ohijska ganga in njeni čini, pozabljena je bila stavka rudarjev in železniških delavcev in republikanska stranka je zopet zmagala pri volitvah. Ljudje so si želeli sreče in zadovoljnosti v svojem domu in oboje so garantirali agitatorji republikanske stranke v ameriškem domu, ako ljudstvo izroči upravo za prihodnja štiri leta republikancem.
Republikanska stranka je izšla kot zmagovalka iz volilnega boja in predsednikom Združenih držav je bil izvoljen Herbert Hoover.
Toda izgledi na srečo in zadovoljnost na domu so kmalu izginili kot fata morgana, ki se prikaže v puščavi žejnemu potniku, ki hrepeni po požirku vode, kot ameriško ljudstvo po sreči in zadovoljnosti na domu.
Pričeli so krpati in preosnovati eolninski tarif. Prihajali so trgovci in tovarnarji in povedali, kako naj se poviša obrambni tarif, da se vrneta sreča in zadovoljnost v ameriški dom. In ko so povedali vsi svojo želje in so bile te želje zapisane, je ljudstvo spoznalo, da le najnujnejše življenske potrebščine zopet podraže. Pod pretvezo, da se da odpomoč farmarjem, se je rodila Hawley-Smootova predloga, ki bo prinesla farmarjem tako odpomoč, da se bodo farmarji sami jokali nad to odpomočjo.
Veliko več bo stalo graditi dom, ga pokriti s streho, vanj postaviti najenostavnejše in cenejše pohištvo, najesti se do sitega, se oblačiti, prehranjevati otroke, deteta, in skrbeti za bolnike, kot dozdaj. Ali mogoče to prin srečo in zadovoljnost v ameriški dom? Se nikdar v zgodovini zakonodajstva ni bila dana taka nagrada trdosrč-ni lakomnosti kot zdaj.
•Ali mogoče to dejstvo razburja republikanske politične korifeje? Prav nič! Gibčnost tarifa navzgor celo povzroči, da bodo gladna deteta siromašnih starišev velikih mestih dobila manj mleka.
Voditelji te stranke si pač domišljajo: "Zdaj smo zopet mi na krmilu. V štirih letih bo ljudstvo veliko pozabilo, kot je pri zadnjih volitvah. Tšdaj si pa izmislimo že novo zvijačo, da p^motimo ljudstvo, da nam bo aopefc
sledilo."
Zaščitna eolnina bi morala sama nasebi odpretiljud-stvu oči, da nima kaj pričakovati od obeh starih političnih strank. Kajti pesem na lajno, ki jo igrata vsaka štiri leta, je vedno ista, rezultat pa tudi. Iz tega sledi, da se mora delavno ljudstvo organizirati politično v svoji stran ki z jasnim in določnim programom. Z drugimi besedami povedano, slediti mora izgledu britskega delavnega ljudstva, in se postaviti na svoje noge. Delavno ljudstvo je stvarnik vsega bogastva v Združenih državah, zato jo opravičeno do sreče in zadovoljnosti na svojom domu.
Ampak te sreče in zadovoljnosti ne bo, dokler ne po-htane samo svoje sreče kovač in ne posluša profesijonal nih političarjev starih strank. Ti poznajo le sobo in privi-ligirane interese, ne pa delavnega ljudstva. Mislili so le na svoj dom in domove priviliglranih interesov, ko so v volilni kampanji govorili, da prinesejo sročo in zadovoljnost v ameriške domova.
Političarji obeh starih strank so pod vplivom vitjih duhovnov kapitalizma. To pokazuje obrambna eolnina jasno kot beli dan. Kdor od njih pričakuje rešitve iz sedanjih kaotičnih gospodarskih razmer, ki so posledica kapitalističnega goepodarakega sistema, je podoben Človeku, ki je verjel, da se po končani svetovni vojni izpremeni v paradiž sa vae ljudi.
I oblaka v WKtu	I tedaj znali odganjati, pa če tu-
fl^rfugfldd. I IL_V nedeljo, l4i zrastejo tako velik! kot pei in
dne 0. junija, aa* bil povabljen četudi prično lajati. V Witt, nt, kjer se Je vršila lika vrtna vocalice a proslavo društva Slovenske narodne podras jednote. Piknik se je vr-v takozvani Rožni dolini. ZakpJ bi ne šel. v tako lepem -pomladanskem jutru?
Odločil sam ae takoj in vzel z sebqj še par tovarišev. V par lirah amé že blH v Wittu. BHo je krasno pomladno vremé. In v prav takem lepem dnevu se človeka * oprime dobro raspelo-ženje.	»
V	Wittu smo se kajpak ustavili pri starem znancu, večnem kuharju s tremi otroci, pri očetu LükaH Oče Luka Je najbrž rszlpgal, da se vrži velika slavnostna veselica v Rožni dolini. Med pripovedovanjem pa je urno pripravljal kosilo. Povabil nas je y prijazno hižico, ker zunaj je bilo preveč komarjev. Pripovedoval. nam je o komarjih čudno zgodbo, da ti pikači postajajo zadnje časa tako veliki in predrzni, da žč kmalu ne bodo več pikali, ampak da bodo začeli lajati.
V	kratkem čazu so ae nam pridružili še drugI rojaki in rojakinje, ki so pomagali komarje srečno pregnati. Pisanje je postalo prehudo, pa so ravno prav prišU aorojaki, da smo bili u-spešni v boju zoper komarje. Tako je prav.
Tamkajšnji rovi, kakor so nam pripovedovali, alabo obratujejo, pravzaprav obratuje samo eden, pa še ta komaj štiri dni v tednu. Delo je silno naporno. Posledice napornega dela se izražajo na obrazih premo-garjev. Zasluži se torej le toli ko, da ae za žilo preživi. In pri tem pa veeeno niso naši aavedal rojaki poaabili proslaviti redki praznik svojega društva in jednote.
Seetoli amo se s tajnikom dru-* šiva SNPJ, br. Jože Hauptma nom, našim poveljnikom. Na u kaz smo sc uvrstili v žpalir in
■¡VVla. - Leta 1896 mizarske obrti pri mojstru Alojziju Kotniku, sinu premodtaega posestnika Valentina Kotnika, ki je bil sila pobo-Žea mož, valed česar je imel velik ugled pri občanih in prečaa-tih. Zakaj tisti časi so bili ča-Gospodcvl. Mladina se je v udakih šolah naučila le dobro moliti, pa nezadostno pisati in
čitati.	, u	.j
Oče Kotnik je torej užival veko spoštovanje v vsej fari gra-hovaki. Dajal je lepe vzglede ztarlm in mladim, da se je v njih vera v verske bajke še bolj utrdila. In sveti business je u-speval. Imel je prvo besedo pri : arni cerkvi za gaspudom. Bil e cekmošter pri lipsenjski cerkvici sv. Štefana, ki leži v znož-Križna gore. tam je imel veliko posestvo oče Kotnik, vse eni veliki ogradi. Ostali kmetje so imeli svoje njivice razdejane : eno tu, drugo tam. ni so Kotnika nazivali za majega grofa.
Z mesecem julijem je prišel iS košnje. Oče Kotnik je najel mnogo fantov koscCv in mnogo deklet. Njegovi pravniki so oili v dveh dneh pokošeni in seno je bilo posušeno in sprav
>onižno po vojaško salutirali. bistrimi očmi nas je ogledoval od nog dO glave, posebno piko pa je imel na Lukata, ker se je e-ta najbolj krivo držal. Povelj nlk Hauptman ga opozori na njegovo skrivi J eno nogo, pa se e Luka kmalu vzravnal in po-ztavil kot kakžen rekrutski vojak. Luka pa Je pojasnil poveljniku, da ao ga tako skrivili Še v avstrijski armadi, ko je bi v Poli, kjer je moral saip kanon ske kroglo tlačiti v kanone. Na pojaanilo jo poveljnik Lukatu o-prostll prestopek krivega zadržanja v žpalir ju.
vedel sem, da sta bila dva naša rojaka na predvečer veselice okradtna. Roparja sta jima nastavila samokrese ter jim pobrala ves denar, kar sta ga imela pri sebi. Taki slučaji se dogajajo tudi pr| nas if Spring fieldu. £|a ne aamo na cestah pač pa tudi v stanovanjih. To prinese sedanja prosperiteta.1 V Wittu smo po fodici stol na ulici pozno v noč in ura kazala 12. Hoteli sftio v reetov raeijo, pa nas prijazni Luka poaori, da bi bilo boljše, še gremo vanjo, marveč k njemu v vsa, ker on ima ngkaj okusnega nas. Rea, Luka nas ja pove* del v svoje stanovanja in nam kratkem čoau pripravil ne samo vešerjo, ampak pravo goetijo. Tako je prav, Luka. Na tej pojedini je bilo več vrat meea. prt kuh vseh vrat, tudi hrenova* o-maka je bila na mizi. No, ni manjkalo v koaaroih prijetne tekočine, ki aa kaj prav pritsAe človeku po tako begati zavšitl večerji. Noj še omenim, da Luka prav dobro obloSil mizo čeenom. Na to sem opoaortl, ker sem bil radoveden, zakaj toliko Čeenatih glavic aa pojedini. Luka mi je pojaanll, da je ravno čeaen najboljše sredstvo proti kootarjem. ki ailljo v njegovo stanovanje. 9 šeenom Jih torej odganja.
Prijazni Luka nam Je izvrat-no postregel. Zato mu gre naj lepša hv.ia. Poleg tega pa nas jo povabil, naj še pridemo. To-rej mu gre dvojna aahvaia sa njegovo gvutoljubnoet In prtjaa-noaž. V.tod toga pa na svidenje v kratkem. Komarje
g galerije.
Chicago, ID. — V roke mi je prišla prošll teden "Enakoprav-noet" iz Cievelanda. Neki "član delegacije" v uredniških kolonah uje o poteku konvencije u in o pojavih blokov. Objokuje zaključke, tolaži se pa s tem, da je "narodnjaštvo" zmagalo. -
¡■■Ifet ^šlan delegacije' razume ali pa noče razumeti pravega dela. ki zo ga vršili ravno socialisti v razvoju SNPJ. Tem gre največ priznanja za ves napredek v SNPJ. Zakaj nekaj prikrivati, kar je ree? Zakaj zavajati! "Član delegacije" je menda prenapet narodnjak in njegovo narodnjaštvo sega že v šovinizem- Toda, če je rea on tako velik narodnjak, ali uči svoje otroke slovenski? Ce ae ne motim, Je "član člelegacije" do 1. julija tega leta vrhovni zdrav ntk Slovenske narodne podporne jednote. Tako se lahko sklepa iz dotičifeg* dopiza, ki nosi omenjeni podpis. Ce sem prav uganil, ne morem trditi, kar u-gibanja še niso dofcasi. Vsekakor bi bilo prav, da bi se podpisal, k*j# potem bi dal tudi meni priliko, da bi se i jat.
Bilo tako aH' tako, SNPJ je napredovala in rastia tako, kar jc bila narodna, bolj narodna kot katerakoli druga alovenakfc podporna organizacija. Trditi, da je premalo narodna, se pravi govoriti nekaj, kar ni resi ttai venska narodna podporna jed-nota naj gre po isti poti kot je Šla dosedaj tudi v bodoče na-
18. JUNIJA.
.1.	* I I I*	I
OPAZOVANJA
Tu globoko, tam plitvo.	Taka je teneaiška vera. DeU.
V Zion Cityju, ameriškem vec ne sme biti žival, živeti p, "svetem mestu," je neka učenka
ne sme kot človek!
dobila eiafc sod v šoli zaradi te-
ga, ker si striže lase.
, Dekleta v srednji šoli v tfrba-ni III., so prišle v šolo brca nogavic in za kazen so bile poslane domov.
Dijakinje v Smith CoHegu
asr?» -«ri^-tesii
Delavec mora asm pokazati] da je doba živalstva in živinstv»
ie davno za njim in da hoče biti človek z vsemi človeškimi pra.
vicami !	h
• • •
Hitrà zmàga. .
v Chicagu je zaatavkalo1
ogromna ogrodja
nebosežnlkov, mostove itd Stav poticijsici sei je ogg^on» : ;ru; ka je bila končana v štirjh d ,
stite jih, to spada k modemi in ^^ 80 dobm ^ **
hteva»: trinajst dolarjev J Amerika je velik» dežela. Vča- na dan.
lavcem in človel velffia razlika, ¿ bitji.
jeno v slpenJ. Lepo je bilo | prej, pa bo beležila še več uspe-
iov v vseh njenih podrejenih nalogah, ki jih vrši med slovenskimi priseljenci y Združenih državah in v Canadl. "Član delegacije" pa naj bo boli previden, tadar še kaj piše o SNPJ ln naj pove resnico, ker članstvo predobro ve, kdo je največ storil za organizacijo, da je danes največja in najbogatejša organizacija med našimi priseljenci tu kaj. Medtem pa nje člani tudi vedo, da je najdemokratičnejša n v njenem vodstvu prevladuje svoboda do članstva vseh barv.
zreti nagibajoče kosce ln grah-jice na njegovem travniku. Oblečeni so bili v živokričeče srajce, graMjice pa w imele bele >redpasnike. Kosci so brusili (ose ob gsmičevju in vriskali, i rrabljlee pa eo veselo prepevale. Delo je šlo naglo izpod rok.
Ce je oče Kotnik pogodil lepo vreme, je res v dveh dneh bilo vse seno v skednju. V slučaju dežja je bilo veliko jeze na njegovem domu. Vsa njegova ve-ika pobožnoat ni ustavila dežja, n ko je deževalo par dni, v nedeljo pa se zjasnilo* ni pustil sušiti sena, kajti nedelja je vendar Gospodov dan. V nedeljo delati bi bil-velik greh in alab vzgled občMRm- «¿u»	»
Z mojstrom sva imela delavnico v podstrešju. Istega leta 20. septembra, na dan sv. Mihae-je šel mojater Zjutraj v Jifp-senj po opravkih. K meni pri de oče Kotnik in prične pri oknu popravljati osko orodje. Kar naenkrat uzre prihajajočega župnika takmauerja' iz grahov-ske Uri. Takoj jb oče Kotnik uganil, da mora hiti pač nekaj
o-ne
izrednega, da ga poseča sam župnik. Sel mu je naproti, segel prijazno v roko ter ga po vedel delavnico. Njiju pogovor je seveda nanesel na sveti business, kot je bila vselej navada med njima.
2upnik je Kotniku zaupal? da prihaja k njemu po posebnih opravkih. Povedati mu ima namreč stražno novico, da je bi la tisti dan rojfcna Antlkristova stara mati, ki bo čez 12 let rodila hčer, katera bo čez 12 let porodila sina, ki bo aam Anti-krlzt. In ko bo Afltikrizt atar 82 let, l><> sej al denar po vze. zemlji* Takrat pa gorje katoličanom, ki verujejo v Krizta. Preobrat da pride tekom SO let Slišal sem ves pogovor, nisem pa vedel kaj pomeni; tudi oče Kotnik ni vedel. 2upnlk>mu je dobrohotno pojasnil, da je bi (Jotičnega dne organiziran soei alisem. Je to proti verska ustanova in kljub temu bo raatla, kajti ljudje so bolj dovzetni zla-bim kot pa dobrim stvarem, je delal zveti m oŠ. Raatla bo aicer npčaai. pa gotovo, ja pravil župnik. in prišla bo do vodilne besede.
Kot izgleda, je župnlh dobro pogodil. Cetadi je poteklo Aolr 18 let od takrat, danes že vidi mo, da z vsakim dnem poeta j s soelalistlčns misel močnejša In jačja. Z vsakim dnem si pridobiva na ugledu. Zgodilo se bo, da bo delavstvo uživalo svoje pravice, ki mu gredo. Takrat bo boljše sa ves delovni živelj, ki Je v veliki večini po vsem svetu. Družabni rad bo pravičnejši kot sedanji. M sloni na izkoriščanju man. Ko prevzame nov sistem v svoje roke vajeti vladnega ustroj«.
Clan galerije.
le
1**2*0
emški te dni pri boril višinski rekord. Dvignil se je 12.000 m nad morje in je pri tem imel takšne občutke, da jih je vredno zabeležiti.
Ko prekorači letalec višino 8000 m, je pripovedoval Neuho-fer novinarjem, ki ao ga inter-vjuvall. se začenja iz stroja kaditi megla. Jaz sem ee tega prestrašil, ker nisem bil siguren, če je vse v reda. Dolgo nksšm mogel ugotoviti, še motor ne pušča in dokaj pozno sem prišel na misel, da ee vrši v resnici izhlapevanje vode, ki se tako očitno manifestira v veliki višini.
Temu pojavu se je kmalu pri družil občuten mraz. Pomiallte, da je znašala temperaturna rezli ka celih 80 stopinj I Na zemlji jc bilo, ko sem staital, 26 atoptn, nad ničlo. Zgoraj je zasnamova toplomer 66 stopinj mraza. In vendar bi se dal ta hlad prenesti, če bi ne bilo strsšnaga prepiha. Clm višje se dvigaš, tembol te navdaja občutek, da ae pogrezaš v narkozo. Noge postanejo mrzle ko led, roke se zdi, kakor da ao odpovedale, v možganih pa ae pojavi občutek nečeaa ka» Človek bi najrajši zomišal in zaspal. Možnost mišljenja ekoro popolnoma iagiae. Velikanska je
opasnost, da ae ne zadušiš.
Zato mora letalec v takšni višini čisto mirno dihati, dihati ravnotežju, kar je občanu na asmljl neznano. Le ta očuva letalca smrti, fipkši je po sodbi Neuhoferja polet v stratosfero v prvi vrati vprašanje eiia»| komornega dihanja.
Severni J sls« miai
sti.—Polarni raziakorvalec la potnik Vilhjaimar Steffenaon meni, da imajo polarni kraji aa bodoč-noat Človeškega rodu velikanak pomen. In sicer ne zaradi aam Ijepiane lege, ampak zaradi šivali. ki se lahko priredijo v tem področju. Steffenaon pravi: Čimbolj ee množi človeški rod. tem kompliciranejži postaja prehrambeni problem. Ker pa se človeštvo noče vrnltrk rastlinski hrani, bo moralo skrbeti sS razmnoževanje severnih Jelenov, ki edini lahko rešijo vprašanje mesne prehrane «oveštvs v bodočnosti. V polarnih deželah je pro-120 milijonov teh živali.
Spominjam se, ko sem jaz I md toliko plače na teden — j„ nihče med nami ni mislil
štrajk. Ako bi bili zastavkali v
ai je kaka albanska vas tudi v Ameriki.
«	nPAin i gtgnm a n
ivnntnBtT.
Hribovska državica Tennessee pondeljek zjutraj; hI'Mi v torek s« je že dvakrat proslavila. Pr- zjutraj že drugi delali na na/lih vič ae je njena alava raznesla po mestih. Zakaj ? Zato, ker bi bi vsem svetu, ko je pred par leti lahko vsak skeb znal naàe delo odredila, da v njenih javnih šo- v eni uri. Tkkih revežev je m ah mora veljati stari nauk, da danes deeti.
človek ustvarjen od Boga in ClkaSkftt podjetnikom pa ni v nobenem sorodstvu z žival- na migei nj priilof da bi bili j» mi-	kali skebe. Zakaj ? Zato, ker ve.
Drugič se je proslavila pred dô, ¿lit jih ne bi dobili. Za stav-l kratkim, ko so njpe oblasti po- binska dela ni vsak, če nima k kazale, da je med povejçpm de- košnje. Taki delavci lahko zrna-
Slcem gšjo in njihove unije so lahko 1 ba
priznane.
, ,;>rm m	Nauk mladim slovenskim de-
Tennessee oficWno veruje, da Uvcem: Ne zapravljajte zlategi človek delavec ne izhaja iz živa- časa v jamah in pri drugih ta-i, v praksi pa délâ na to, da se kih delih, za katera lahko vsak s človekom dšlavcem postopata- čae^rim« vsak "niger!" Pojdi-ko kakor z živaljo. Delavcu se te y industrijska mesta in špeci-vrže toliko beražke plače, da o- alizirajte v strokah, ki ao dobro stone pri golem življenjii in làh- plačane, dobro organizirane in ko gara v tovartff hi nič več. ki imajo bodočnost.
veljavo stopijo 1. julija t. L—Uvedene ao nove prošnje za prvi In drugI papir.
tiskovine za
Novi naturalizacijski zakon,	za kot predpisano priatojbi-
ki ga je zadnji kongres sprejel in	no To velja za vae, ne glede na
predsednik . podpisal dne 2.	to, kdaj so prišli v Združene
marca 1029, stopi v veljavo fine	države. 1 julija. Department of Labor TuiJi g predhodno prošnjo za
je ravnokar o^Avil nove izvr-	naturalizacijo (Form 2214A)
šilne naredbe v zvfttf s tem za-	treba pozlati dve fotografiji in
konom. Uvedenih je mnogo.	Mveda tudi -prvi paplrM Polef'
sprememb, med katerimi so tudi pro*nje pa treba poslati Money nove tiskovine za prošnje sa 0rder za $5, ako je bfl prvi pa-
oba papirja, "prvi" in "drugi". pir izdan pred dnem lt juUjl Povečana je pristojbina za na- 1929| brw oxira na tp> kdaj je
turalizacijo. Spremembe se da. dotičnik prišel v Združene dr-lje tičejo načina, kako dokazati
S&aTSffiZSFZZ M ^ruženik drtav
^ ^ lizacijaki izprašavatelji ovirati
lili^to^v Ih llrtUfa-	državljanstva, ako Ji
lizaclje staršev ali soproga.	pr0§i^ u ^ megecev aH
Novi zakon omogočuje natu- manj odsoten iz Združenih dr-ralizacijo onih inozemcev, ki so žav tekom petih let pred vloti* prišfi v Združene drŽave pred tvijo prošnje. Ako je bil prosi-dnem 8. junija 1921, ali o pripu- lec odsoten za več kot iest me ztltvi katerih ni uradnega zapi- secev ali za manj kot eno leto sa (na pr. zato, ker so prišli ne- in tedaj stanoval v deželi svojefi zakonito). Ti smejo legalizirati podaništvg, tedaj mu natursii-svoj prihod ob pristojbini $20. z^cijski izpreševatelj sme ovira-Se le potem smejo dobiti t|ravo- ti naturalizacijo, rasun ako pro-veljavni "prvi prpir". Registri- si lec dokaže, da s to daljio o# ranje prihoda izvaja prizeijeni- eetnoetjo ni blU prekinjenfnF po pr^)aanifprošnji. stanjenoet v ZdrušenUTdrživah.
Nove naturaNsaeUake tlakovl- Vsaka odeotnoat čez leto dni p« ne. i Po 1. juliju,rao bodo izdale ae smatra kot prskinjenje nanovo tiskovine, i. se predhodne stanjenoatf v Adrušenih državah prošnje za naturaMzacUo. za ih prosilec mora čakati pet i« "prvi papir", za državljanaka oč povratka, prodno sme zspro-spriševala in za spričevala deri- alti za državljanstvo, vativnega državUanatva.	fl»ilčet^a državijanstva. pri-
Dosedanje tiskovine 2218 in dobljenega potom natural!wet g 2214 ee po 80. Jun. ne bodo več *ru*ih. — Po * Juliju vpotrebovale. Po L Juliju ae vsaWo, ki Js najmanj 21 * bodo rabile nove tiskovine, nam- Bt»r ln da jc gmerižki dr-reč U18A sa "prvi papir",	vsled naturalizac je o-
2214A «a naturmllzacijsko četo ali moža, ter želi dobiti P^ njo in Iti In ISTsa spričevalo o spričevalo o tem. «P^
prihodu.	«Iti pristojni naturalizacij^
Spričevalo o prihodu (Certl- umA »	uktgm spr
flcaU of Arrival). Po 1. juliju ne bo veljala nikaka prošnja za
Za to prošnjo aluži tiskovina 2400.
"prvi papir", niti za "drugi pa-	Tej prošnji treba priložiti dvf
pir» — brea ozira na to, kdaj je	fotografiji proailca. In MonJ prosilec prišel v Združene Dr- Order za |15. od katerih je P Uve —, ako pred vložitvijo pro- u spričevalo o prihodu In $1°
Šnje prosilec ne dobi spričevala	Ba državljansko spriČevslo T" od Department of Labor, da je spričevalo se Izda le potem.
bil zakonito prtptižčen v Zdru-	M ugtovijo vsi podatki glede n*
žene Države sa stalno bivanje,	turalltacije cčeta ali moža. gie-
Potograflje kot sredstvo sa	de poetovnega prihoda. roj"tv>
Identifikacijo. Po 1. juliju mo-	poroke itd. V slučaju potrebe
ra vsak prosilec sa "prvi papir"	ae bo izvedla uradna prei»*»a
pravilno izpolniti, podpisati in	potom izpraševanja pr ^ '
poslati pristojnemu District Di-	njegove druižne In drugih <**>
rector of Natu ral laatlon pred-	da se ustanovi pruallčevo dr-
hodno prošnjo (Form 2C18A)	žavljanstvo. SpriČevslo dsrlj
•kupuj s dvema fotografijama,	tivnega državljanstvs se itds.
na katerih mora prosilec podpi-	ko je prosilec položil priseg"
sati svoje Ime, in Mrmejr Onlrr	vernosti.
V .


-—I
Vesti iz Jugodaivi
o SREDftjE80I£KEM ZAKOLU.
(Isvtmo.)
Beograd, 18. maja 1929. Mnogo člankov je bilo napisanih z ozirom na izdelavo novega takona o srednjih šolah, mno-jo avdijenc, mnogo interpelaci » strani cerkvenih (tako katoli ikih kakor pravoslavnih) obla iti, mnogo debat je bilo, preden e bil izdelan načrt šolskega za iona. Največ debat je dalo pač vprašanje verslcega pouka na iolah, na ljudski!* in srednjih lolah. Obstojalo je mnenje vla ie, da se odpravi verouk kot obvezen predmet na naših šolah Temu pa se je seveda z vso silo uprla cerkev. Pop in fajmošter (atoliki in .pravoslavni cerkveni )čaki so zagnali velik halo, da je vera spet v nevarnosti in pričeli dokazovati, da brez verske vzgoje sploh vzgoje ni itd. Obetali »o se spori. In vlada je morala vsaj malo popustiti, ne malo precej.
Zdaj je načrt srednješolskega takona gotov. V rokah «a i nt a wmočnik ministra, ki ga^bs pregledal, ga izročil ministru, itf ?a bo dal zakonodajnemu svetu v presotfo. Minister pa bo poprej še zaslišal cerkvene kroge, ja bo na vsak način soglasje. Načrt pa že predvideva kot 'do-jlej verouk za obvezen predmet «r se bo poučeval vsak teden po dve uri, v osmem razredu pa samo 1 uro. Veroučitelji bodo nameščeni samo tam, kjer števi ¡o tedenskih ur dosega minimum tedenskih ur za profesorje, kjer tega ne bo, tam bodo verouk poučevali le honorarni veroučitelji. Zasebne gimnazije se bodo dovoljevale le, ako jih bo po predpi Bih zahtevala oseba, ki je kvali ficirana za vodstvo take šole, »rednje šele, ki imajo značaj zasebne verske šole, pa se ne bodo dovoljevale. Razredi teh dovoljenih zasebnih šol, pa morajo imeti najmanj 15 dijakov, sieer jih bodo zaprli.
Zaradi nameravanega črtanja verouka h šole kot obveznega predmeta, so tee 'slovenski klerikalci še posebno razburjali. V tem bi bil zanje velik poraz, zakaj tekom let bi se na vsej njihovi moči gotovo poznala taka vzgoja, v kateri bi manjkal verouk. Eno mnogih orožij, ki ga' imajo klerikalci v svojih rokah, t>i jim bilo s tem odvzeto. Zato pa so ko j, kakor hitro so slišali ta težnje, odpraviti obvezen predmet verouka, napravili po Sloveniji veliko propagando, zbirali po klerikalnih občinah podpise, da so za verski ponk v šolah. No — in te dni je res do-ipela v Beograd spomenica, ki ao jo podpisale klerikalne sloven-tke občine. — 1Q00 alovenakih Min (tako pravi j o. klerikalci) je poelah to spomenico kralju in prosvetnprau ministru. V tej spomenici le izrašajo te občine proti kulturnobojnI tendenci norega šolskega zakona. Zlaati gre m verouk na ljudakih in ared-njih šolah, za zasebne šole, zs financiranje veroučiteljev, z* katehetska mesta in oerkveift zastopnike v šolskih korporaci? ¡ah.
Gre jim torej za financiranje /eroučiteljev, za lcateheteka me-<ta itd. — to bo pač glavno, za tar gre. Naši duhovniki pa bi >111 radi misijonarji doma, da bi castonj razglaševali "sveto bese-io evangelijev" in druge alične itvari. Gre jim za to, da eo za »voje delo (aH nedelo) tudi do-(tojno plačani, plačani. ..
I'ribiče v Ič takorekoč—inter-
Reograd, 21. maja 1929A Pribičevič Je še izza prejšnje-r» režima, kakor hitro ae J« ifodil atentat v parlamentu, kupno z ostalimi opozicionalci »<IM ic Beograda ih ae naatanil r Zagrebu. Rodbina njegova * Je osUla v Beogradu. V Za-rrebu Je ostal skoz do sedaj, >red dnevi pa so časopisi jav-JoH» da se Pribičevič odprsvljs Beograd, ker mu Je zbolela teta. Res Je odpotoval v Beograd, «mor Je dospel 17. maja sve-«r. Do Pasove sta se mu pri-«Ijsla nasproti sin In bivši na-°dni poslanec Koatič. Na beo-' rajnkem kolodvoru so bili izda-«drogi varnostni ukrepi Pri-
bičevič je zapustil peron skozi policijski Jiomiaariat, kjer ae je zadržal v pogovoru a policijskim komisarjem. Pred kolodvorom ga je čakala drtižlna. Poleg njih ao ga čakali novinarji katerim je Pribičevič izjavil, da ostane v Beogradu, kolikor bo pač radi Ženine bolezni moral ostati. § kolodvora ae je nato s avtom odpeljal domov.
Včeraj pa je službena agencija "Avala" izdala naslednje uradno obvestilo:
O. Svetozar Pribičevič, mial-ster v pokoju, je prispel pred dvema dnevoma iz Zagreba v Beograd. Zaradi protizakonitih postopkov g. Pribičeviča je uprata mesta Beograda (Policijska direkcija) izdala odlok, ki je bil včeraj sporočen Pribi-čeviču: da ae mu odreja za me-sto svobodnega bivanja Brua blizu Kruševca. G. Pribičevič je v aprematvu avoje hčere in enega svojih prijateljev včeraj odpotoval t avtomobilom v omenjeni kraj.
"Slovenec" je z nekako radostjo napisa]: "Pribičevič kon-fini ran*	menda veseli,
bičevlča v nimvas, iz katere se menefc no bo smel odstraniti. Za naše razmere pa je ta dogodek ttememb^' Znak. "
Zopet atentat na most pri ^ Zagrebu!
Zagreb, 21. maja 1929.
Pred dvema tednoma ao neznanci pognali v zrak mostlč v bližini škofijskega dvorca v Brezovici pri Zagrebu, kjer naj bi se nastanil za nekaj dni naš kralj, ko je hotel obiskati Zagreb. S tem Atentatom v zvezi" ao aretirali 6 delavcev in kmetov ter so vodi še vedno atroga preiakava.
Zdaj nam je poročati o novem aličnem atentatu. Od sobote na nedeljo so doelej neznani storilci zopet poskušali pognati s dinamitom v zršk most, ki vodi pri Kurilovcu preko Lomnice. Nakana pa jim ni uspela. Eksplozija je povzročila sicer močno detonacijo, ni pa napravila nobene škode/ Most ja le deloma poškodovan. Orožništvo si.skupno z zagrebško policijo prizadeva, rešiti to uganko teh atentatov. Kakšen namen imajo ti atentati — pravi uradno poroči lo — ni jasno.
Sprememba režima 6. januarja se je izvršila v cilju, da se •zanese red in mir in — zadovoljstvo v državo. Ti atentati pričajo, da na Hrvatskem še vedno tli . . .
Vlom v Ljubljani—ns sodišče
Ljubljans, 21. msjs 1929. I v pretekli noči Ja bil v Ljubljani izvršen vlogi, ki je vsekakor drzen. Neznani vlomilci ao vlomili v sobo okrajnega sodišča v justičnl palači ter vdrli v blagajno, ki ao jo izropali. Plen baje 'hi bil bogat, vznemirja pa policijo 'drznosti da ao vlomilci vdrliV\odnHb in jo okradli. Vsekakor' eo'Vršilki moralt-po-znstlHšblfro^MaiiisJ T^aren ler so lifršfo vftMn" gotovo bivši kšznencl, ki «bbfo poznsjo jus-tfii»	*MI4Js seveda
zariedujt" In preiskuje, čuve pO vse posameznosti. J
Dne 22. staja se je začela pred državnim sodiščem razprava proti 11 komunistom radi propsgsnde komunizma. To bo prvi veliki proees pred tam is-
| Zločin nezakonske matere.
dnevi je bil v vaai Zalog v bližini % Petra v Savinjakl dolini atrahovit zloč^i detomora, kakor ae redko dogajajo in ki je razumljivo razburil vae ta* mošnje prebivalatvo.
Pri avojih starših je živela v Zalogu 37-letna Antonija Za-goričnikov». Lani je pomagala Antonija pri nekem poaeetnlku v vaai, ker mu je zbolela žena. Med tem posestnikom in Zago-ričnikoyo pa ae je kmalu razvilo ljubavno razmerje, ki ni oeta-lo brez posledic. Zagoričnikova je zanosila, sporočila to poaest-niku-ljubimcu ter mirno čakala porodi. Po laatni izjavi, ki jo je aedaj dala orožnikom, je sklenila v sedmem mesecu svoje nosečnosti, da bo otroka koj po porodu umorila.
V nedeljo 5. maja, ko ao vai domači odšli k jutranji maši, je ostala Antonija sama doma. 0-krog Sv zjutraj ao jo popadli porodni krči, nakar je hitro opravila hišna dela, šla potem v hlev in ae vanj akrlla. Nezakonska mati al nič pomišljala dolgo, kakor hitro je bil novorojenček rojen, ga je zgrabila s desnico za nofticl, z levo za hrbet, nakar jo parkrat divje zamahnila ob ate-ao in detetu razbila ob kameni-ti steni glavo, da ae je polovica možganov kar razaula po ateni. Ko je končala/svoj delo, je aavl-le trupelce v vrečo in ga potie-ntta na malo polico nad vrati. Da otrok med ubijanjem ne bi bil zajokal, je zavila gtavp v u-mazano cunjo, v usta pa mu je bila potianila staro nogavico. Daai ao oatali v hlevu krvavi ale-dovi, vendar je mati mirno od-šls v stanovanje, legla na postelj In zaspala.	,
Zločin je odkril morllkln brat. 2ena mu je povedala, da je Antonija sumljiva. Brat je odšel z ženo v hlev ter ata v njem takoj opazila velike rdeče madeže, sledove krvi. Stvar jima je postala jasna. Iakala ata ter našla na polici zavito trupel ce moškega spola, ki je imel v ustih za-tlačeno umazano jiogavtoo. V tem je atopiia v hlev tudi mati ter vzela dete ter ga odneala v hišo, kjer bi ga zaallno krstila,
rSOSVETA
iVfelml .
POROČILA BLA
v Slučaju, dn je d*e še živa. To-da dete je bilo že mrtvo. Morilki na mati ga je položila poleg zločinke na tla. Btat detomoril-ke je shitaj takoj naznanil oblastem. Antonija je k mahi 'pW-anala vea zločin. Ker pa je bila mati še slaba od poroda, jo o-rožnikl niao ta|oj aretirali, marveč ao jo iele>red dnevi do-vedli v celjske aapore. Sodna obdukcija trupla je dognala, da je bHo dete adravo rojeno in normalno razvito. Morilka bo prišla pred poroto.
S#ori mod MsfokateHkl. — Starokatolikl nikakor ne morejo prenehati s svojimi spori. Na saboru starokatollške cerkve je prišlo do takih prepirov, ds je morala posredovati policija. Po mail je zahteval eUrokatoliškl, vodilni škof Kalodjera. naj sa odstranijo vernltfi,r ds bo omogočena verifikacija delegatov, čemur pa s^ je opozicija uprla. Policija je napravila red in ae je verifikacija isvršlia potlej mirno. Med razprkvo pa je apet prišlo do sporov ln je spet moral posredovati vladni komisar. Pri glaaovanju je ¿obli škof Ka-lodjera 42 glasov, dočim je dobile opozicija lo 6 glasov, Po tem porazu s« jo opozicija, ki jo vodi dr. $lampOr, umaknila s zborovanja ter ae je zborovanje končalo mirno. Tekmeci za pa-atlrako palico ...
Promet žetesntškl, ki je bil rs-dt zadnjih poplav v južnih krajih ukinjen,,js bil včeraj normalno vzpostavljen. Le na dveh progah aeverne Srbije je promet za onkrat še ukinjen, ker Je treba popraviti tazrvane tire.
Srtrtaa kosa. V Prezrenju pri Podnsrtu jt umrl 66 letni upokojeni železničar Ivan Jerala.—• V Ljubljani je pftdlegla dolgi bolezni Antonija Kalmus, soproga počarsMga mojstra in posestnika. — V Mariboru je umrl 60 let atari vrtnar Ivan Cvllak. —V Poda redi js M. maja v starosti 66 lut po dolgi bolezni umrl Avgust Preakar, po domače Pod-gradiški. — V Ljubljani je umrl Ivsn Poč, administrativni major mornarice. — V splošni bolnici v Ljubljani jo umrla Antonija Pogačnlkavs.
■s 1 y	1
8 tem naj zaključujem moje neprestano dvajsetletno sodelovanje pri glavnih odborih, to je pri bivši gtovaneki Del. Podp. Zvezi, in po adrušenju pa pri Slovenski narodni podporni jednoti. Naj še omenim, da plača 126,00 letno je jedva pokrivala aa poAt-nino in drpge eventuelne izdatke, ki ao v avesl s tem ursdom. To aem tu omenil zaradi tega, kar ae je mnogokrat od rasnih atraal skušalo predočivati, da al glavni odborniki uatvarjajo na račun SNPJ udobno življenje. - Z bratskim pozdravom,
Andrew Vldrich, gl. pddpredaednik SNPJ.
P0H0ClIA> GLAVNIK«A TAJNIMA.
Ganjeni bratje in sestre:
Običajno poda glavni tajnik konvenciji razne atatiatlke kot del poročila. Ker pa ae deveta konvencija vrši v prvi polovici leta in ker je prve mesece vsakega leta glavni urad najbolj aa-poaljan, je moje poročilo omejatb in ne vaebujo obsežnih statistik.
Splošni uapehi jednote v pretočenem letu so zelo sadovoljlvi, pri tem ko niso tako povoljal v prvih dveh letih po aadnji kon-Hlutft število članstva je aiViMlk	I H H I
t sledi:		%
Mlad. odd.	Ura raj	NsrsMsJ
18188	¡60001	
1K310	60440	848
1K87H	671141	
1SS80	87400	180
INgpT	67008	181
18701	87SS8	717
11908	80708	818
18881	(102 4 2	1£>37
V polletju ssključkom ■10. junij«, 1US0.............,
91. decembru, ...................31
SO, janijs, 1M«,.............
81, decembra, 1SS6...........
80.	jusija. 1M7..............
81,	decembre, ISSff,,.,«,,,,,,
80,	janija, 1USS.............. .
81.	dscembrs, im................40011
letih in pol, to je od 30. junija 1926 do 31. decembra 1927 naraslo za 2091, pri tem ko je v enem lotu (1928) naraslo sa 2360,
Vzrokov za te razlike Je več, a omenim naj le vttnejše. Prva leta v tem razdobju smo imeli rasne naklade, posebno sa višje bolniške razrede, čemer se jo lita 1927 odpomoglo s spremembo potom splošnega glasovanja. 1)0 pretočenega leta so jo polagalo vse premslo pašnje za obdržaajs članov, zaksr ao bilo 1.1918 vpeljane gotove odredbe, ki se izkazujejo uspešno. > Brez drema temu tudi precej pomore podpiranje Izredno prizadetih tlam. in njih družin z izrednimi podporami. Prve dve leti ao uepešnejšl razvoj jednote ovirali rasni jednoti sovražni elementi, ki ao dobili kbll-kortoliko zaalombe med člani, tokom leta 1999 pa je p^goi^a proti jednoti—ppeebno proti upravi jednoto—oslsbela pod premočjo lojalnega članatva, katero je upati, da bo v'bo46&Še bolj uspešno odbijalo jednoti sovraine napade
Finsnčno atanjo posamesnlh skladov je «razvidna Is sledečega poročila.
lin«
I 1!
1«
1!
rednim ti uda
Jada nevihta a točo. Strala ubila 26 glav ftlvlae.—OJatrica
pri Dravogradu, 29. maja. Letošnjo zimo smo OJstričanl že oba-pavali zaradi hudega , mraza, vendar amo se na pomlad zopet potolažili, ker škoda po posebl ni bila Uko strašna, kakor amo mielili. Toda že naa Je zopet poiskala nesreča. Te dni smo I-m9 nevihto a točo, ki Je Uko pobelila zemljo, da ae ja še drugega dne videlo po planinah be-o, kakor da bi ležal aneg.
Med nevihto Je udarila atrela na posestvu Petra Lorberja v smreko, v kateri bližini ee je nahajala na paši živina. Strela je ubila 6 glav goveje živine, 16 ovc in S kosa. tako da trpi po. sest nik Peter Lorber okrog 26,-000 Din škode. Pastirica, ki je pazila ns živino v neposredni bližini, je ostala na čudežen način živa.	*
(Nadaljevanje.) .
poročilo glavnega podpredsednika SNPJ, Ker področje gl. podpredsednika SNPJ nI bilo veliko, zato bode moje poročilo bolj krstko.	,
Za dobo od zadnje konvencijo jo bilo moje dalo večinoma v tem, da sem nadomeščal oziroma zastopal gl| predsednika, kadar Je bil on zaposlen. V večjih slučajih ssm bil delegirsn od prad-sedništva ali pa od gl. odbora, da zaatopam SNPJ na raznih slavnostnih prireditvah ln shodih kot govornik,, največkrat se je to porajalo na vzhodu, kjer Jo moje bivsliščf, ins tam'so jo prihranilo nekoliko na potnih stroških. V mnogih slučajih sem na Šeljo gl. urada ali pa prods, porotnega odseka raziskava! rasno sporne in druge zadeve, ki ao ae porajale pri društvih ali poeamosnlh članih, nakar aem k iatih podrobnejšo poročal, Precej takih zsdev je bilo v zsdnjem premogarakem Štrajku Ig ¡moj delokrog Je bil večinoma v osrednji Pennsjrlvsnljl pri nsšlh društvih po premo-gsrakih okrošjlh. Nekaj aporov ss je noi»Jalo porodi delitve podpore revnejšim, več pa jih je bilo poradi,tara. ker eni ao ailill na delo, zopet drugi da se vztraja naprej. Vgtrajnejšl ao zahte vali; da ae strogo postopa po pravilih s mlačnimi člani, medtem ko so se drugi Izgovarjali, da so do skrajnosti izčrpani ln ds ne morejo prilivljstl \ pičlo podporo, Id so jo -prejemali od unije, niti sdbe, še manj pa njih obilne družino. Iif teh, zadnjih je bilo vodna več. V očigled dejstvu, ker unija sama mogla obdržati niti ravnovesja mod premogarJL niti Jih nI podpisala dovoUno, Je jasno, da tudi SNPJ pri vsaj svoji najboljši volji bi ne zmogla vzdr-žavati ogromno število članov in njih družin ter Jih na U način držati proč od dela. Gl. odbor ln odborniki aargtorili vas, ds as te kočljive zadeve ksr naj bel j mogošs reši raitaim potom, in prepričan aem, da si js a takim posredovanjem orgenizaeija ohranila in obdržala mnogo članstva, polog P* preprečila talke, aa ka» Ure ss člane rado hujska od strani rasnih kapitalističnih podjetij, Id ao vodno na razpolago proti veakl delavaki ustaaovi v čaau stavke
SNPJ js po premogovih okrožjih razglašen s kot ona najbolj radikalnih podpornih uaUnov, in mU čuda ni, da so naši vstraj-najti in agilni aobratje mnoRokrst preganjani in Urosisirsni na vss načine od strani podjetniški^ špiJonov. Dogaja se, da so uradi družbe vedno poučeni o vsem, kar ss sklene pri našem društvu ia tudi o navodilih is gl. urada. Posredovanje V takih sporih js zelo težavno» zlasti ker mnogokrat Izvirajo valed ošabne mrtnje, medtem ko sa vsled prijateljstva mnogokrat pregleda v popolnoma aklh zadevah. SIcer ee vsem ni nikdsr ustreglo, vendar jo po mojem mišljenju srednja pot najboljša.
Podpora Štrajkujočim sobratom v osrednji Penaeptvaniji, v kolikor ml ja bila poverjena, sem vadao razdelil na ta način, da aem poizvedel od društvenih odbornikov, kolikšna Ja potreba pri njih društvu. Enkrat aem eelo sklical konfaraco varil ondotnih prizadetih društev, ki so ss povoljaa odzvala, ia po pssastovsaju io skupno rssdellli med najliednaUs. med bednimi PriU* glade razdelitve, razun nekaj malega pri enem drditvu, v kolikor mi je znano, v osrednji Pennl nI bilo/.
Od 9. redne konvencija sem ea razun eaa, ad si sili vseh esj glavnegs in glavnega upravnegs odbora. KssaepBinI—as mod* gl predsednikom In uradom ter drugimi odseki» društvi te mesnimi štaal sem Imel praoejšnje Mavilo. Mnogi eo ao naa sa rssna navodila la pojasnila, ia v Mifcor sem pojasniti, asm u storil, sa meni nasnsas zadeve pa mm pri pero-ča! na j ee Obrnejo za poJaagHs ns g|. «rad aH pa aa mesU, kjer M

i : 9
,1!
»
, i J A
li
!!
1* 3313ij HPHil
I.-
Haziakavanja, ki ao v zvezi z nova kovino, katero ao izdelali
v slovečih Kruppovih tovarnah, dajejo slutiti, da sUjimo pred revolucijakim preobratom v fs-brikscjjl. Trn nova kovina bo o mogočlla, da aa bo še bolj po-speAilo vrtenje strojev, ki ao aa-poalani pri izdelovanju različnih avtomobilskih delov; takisto bodo lahko hitrejši rezalni, brusilni in vrtalni stroji.
8 Krunpovo novo kovino se bo dalo jeklo rezati s brzino 70m na sekundo, t. j. skoraj dvakrat hitreje nego z najfinejšimi stro. ji, ki so saaj v rabi. Nova kovina reše lito šeleso/a hitrostjo 180m na sekundo, torej štirikrat hitreje nego najboljši do-aedanjl stroji.
Krunp je imenoval novo kavi-no "Widls", ksr pride od besed "Wie Diamant (kakor diamant), Z njo oe da mati ato-klo in porcelan Uko kot lee s Jeklenim nožem. Nobona vrata jekla ae ne ds Uko Isostrltl in nobena ns oatsne toliko čsss o* etra.
Tods U nova kovina js sa ss-daj Še «lik draga. Krupp jo pro« daja sngl, funt ss 600 dotarjov, to so plavi, ds jo dvskrst drašja od stata. čeprav so anovi, ki se ,is njih Isdsluje, sorazmerno poceni, Tvorijo jo namreč volfram, neka ogljena snov in kobslt. Izdelovalni proces js zslo drsg, vendsr to nI poglsvltnl vzrok, da js osna tako visoka. Vzrok ja predvsem v tem, da Ima Krupp monopol za Isdolovanjo to ko* vino, Krupp jo dkl pravico fsdm lovanja »roti silno vlookim pri-etoJMaam General Bleotrlc Coni* pany la dvoma drugima aaMri* šklma tovarnama. Prvo podjot-jo Jo šo začelo z Izdelovanjem ln pošilja fsbrlkst na trg pod Imenom Carboley. OsUII dve družbi šo n1 sdslujeU u prodajo.
Nemški uapeh na tem polju vibuja ameriškim znanstvenikom skrbi. TrdoU volfrsmove-gs karbida je znan šs dobrih 80 let. V mnogih meUlurgttnlh laboratorijih ao delali polskuss In ustvsrlll razne mnogo obetsjoče spojine, tods veČina teh produk-tov aa je posneje Iskssala nerabno.	**
Kruppove tovarno lodolajo vaak mesec eno tono v vrednosti milijon dolarjev. Njihovo produkcijske možnosti pa naglo ra-stejer Majhen koščeft U kovine, borih 90 g; zsdoatuje sa rosik» povprečnega orodja. Poizkusi, ki so jih Izpeljala aefcatoro sms-riške tvorni ca, so potrdili upo* nost U kovine sa volINa Industrijo, Tu as bo "vldla" nsj-prej upeljsls, zakaj is uvažu-
poviša pnsiukcija istogn strala sa 409'^, nI njena osna tako pamfrano vlnla ,
Nova kovina jo šolo v ssšstku svojo poti. Z njo so bo brss dvoma Izdelovanj« avtomobilov In drugih strojev šo bolj pooenilo. Industrija zasnsmujs nov velik naprednk
■ U pradldošegs finančnega porošUa Je razvidno, da Jo odrssli oddelek z dne 90, Junija. 1926 92.oiMIM.7l močenja, zaključkom 91. dsssmbrs, 1929 ps ||U10,T9tJ«, torej > premoženje v dobi treh let in pol naraslo sa f1,999,99944. Razumljivo Js, da so v dohodkih prvih dvih let ln pol vštafcs tudi Is-redne naklade, ki so bile potrebne v svrho zmsgovsnjs Ukoilh i/datkov. LeU 1926 smo Imeli naklado sa bolniški In pa upravni aklad (za upravni aklad v svrho pokritja konvenčnlh stroškov), V prvi polovici IsU 1986 smo imali naklado b sa bolniški sklad, v drugi polovici L 1906 pa za bolniški in odškudhinokl sklad. V prvi polovici l*U 1927 smo imsil zadnjo naklado ss bolniški sklad ia v drugi polovici L 1927 pa ssdr.jo naklado sa odškodninski sklad. Tekom ieU 1929 ni bilo nikake izredne nsklsds Uradne naklado za bolniški sklad jo odpasvila sprememba, ki.ja bila uveljavljena i dnem L julijem 1927. Ce ločimo dohodka Uradnih nsklad od drugih dohodkov dobimo slada*i rezulUt:
V prvih me-seeih IUI. avstrijske v*jas, kakor tudi po zavzetju Gorios In. aeikega mostišča, js iUHjaasko ljudatvo kar obokalo generala Cadorna. V tam šaau so obšlaskl tajniki z osuplostjo Jemali na snaaje, da Ja toliko kmstov dajalo krstiti evaje prvorojonoe na» Ime Pirraato, ki jo bilo dotloj poveem uesnaao. Naposled ss is stvsr poj sani Is. Vojna porodila so ss konšavals redno $i "Plr-mato Cadorna," po naša: "podpisal Cadoma." Proprootl aoljaki
____trall beeedo flrmalo sa
goaorsl-n n krstno ime. Slišno Js bilo precej franeosklh deklet kr-ššeaih na ime Joffrstfs.
Stnffsj: Op
iss^it.io
Isdal »Her
Uprsent Stopaj	«ferwtl itš.
IS,441 U« ISt/MSJS	«7818441
17ae SMaiJo	718*41 as
nsjssae	78SSS4S1
«Mdiao	700MI44
1841 $AC	700SM.I4
80.70	7SSlSSiW
^^KTT^T Oje	7SS44S 7S
M,4«SJ0 ii.sasao m Mi io	nuni n **•>*<« l I0SS as israiae
«»P 7 aa,744.81
S4SJ87JI
7I9J4I4Š 7SS.T04 78 78S^SSJS
sjmaTsat
BUvblnski In
sklada
sklad sU bila upeljana šele po zadnji OS vsi lanadevnl dohodki In isdstki prajiojih lat
Je konvencije za računa o i m
(flaiie »HSi<NH)
Mstrovidnost. — Janko: "Ril aem pri kartanšlogarlol. In ko Ji dal 10 dinarjev v roko. mi Jo razlagala, da me boš vsote sa moža.
HUka; "Kakšno rssmoUva-njs densrjal Jsa bi U to is as-ms povedala, če bi ms bil Is to vprašal/'
Sprva najssupnejši, končno "Vi bodoči gospod tast, ne amem več lajltl., imam dolgov« ln mnogo dolgov. —H
"Vi Im^IočI gospod sti kdo aai bi dandanes no imel dolgov T To bost« gledali, koliko jih Imam k*-"
«7 v« »
» wrH :
Leelsno Zuccoli:
V PEKEL! r J
Lep* Rosero, zvezda baletnega ansambla, je skočila lx Vosa in se malomarno zavila v ogr-tač. Sluga, kl jo je že oddale* zagledal, je brzo priskočiljn odprl vrata na vrt
Na terasi so sedeli gostje pri večerji. Ko »e je Rosero pojavila med njimi, so se vse oči u-sUvile na njeni ogrlici. Dan-dyji so se ji priklsnjsli, a,njene odi so iskale ssmo enegs — mladega in bogatega Američana Stirneya, s katerim je bila zaročena. Stirney še ni bil prišel na sesUnek. Zsto je Rosero sama sedls za mizo, vrela iz torbice ogledalce in črtalo, s ka-terlm je potegnils neksjkrat čas ustnice.
Gostje so tačas že vsi govorili, o njeni ogrlici. Sodili so, da je vredna ogromnega denarja. Ko so ugibali, koliko neki stane, se je mahoma ustavil pred hotelom avto. Izstopil je šofer v livre-ji, ki je odprl vrsta svojemu gospodsrju — močnemu In gladko obritemu mladcu, oblečenemu po čudnem okusu v eksotičnih bsrvsh.
Lepe Rosero je vstala, kakor bi ji zrasle peroti, in je pozdravila doileca;
"Hvsi*, da ste priili. Dolgo sem morsls čakati. Ali ja to val avtomobil, Stirney?"
"Moj, kakopak," je odvrnil Stimey. "Nadejam ae, da vam bo v njem ugajala vrlnja po
večerji I" , ] ^
"Kam me pa popeljete?" je vprašala Roaero z brezskrbnim nasmeškom. "V pekel, draga moja." ; e
Stirney je odslovil šoferjs z
' *r vfrw^ ^ ^ T • > *	" •
13. /UNIJA.
javilo nepričakovano razburje- j na je bila večja od ajega. Bilo nje. Čuden, neviden plamen mu je ie pozno zvečer, na terasi pa je zaaukljal iz oči. Naročil je so le vedno sedeli gostje. S pre-še steklenico šampanjca in tur- tvezo, da noče izzivati pozorno-ike cigare. Rosero se je popol- sti, je predlagsl Rosero izhod noma vdala mehkemu in omam-1 skozi atraaako partijo vrta, ki nemu Občutju in je aanjarila o|j« biU vaa v temi. Avtomobil bodoči sreči.
'Tako siromašna sem prišla na svet in sdaj bom kot milljar-
jp je te čakal.
"Zakaj ne prižgete luči?" je vprašala Roaero, ko »ta vsto-
naročilom. naj ga počaka na do-1 der jeva žena začeU novo življe- plin.
govorjenem mestu. Vstal je laza mize in se napotil z Rosero v kotiček na vrtu, kjer so jima bili pripravili pqpebno bogato obloženo mizo. Sipek in bršljan sta zakrvala dvojico prad gosti. Tu ju ni videl nihče, a tudi onadva nista videla nikogar. Na mizi je stala krasna vaza a cvetlicami. Stregel jima je aem gospodar. Jedla in pila ata v najlepši alogi in Stlrney je svoji zaročenki neprestano natakal vino.. Njene oči pa ae niao mogle odmahniti od energičnih črt njegovega lica in ao lakale rešitve zagonetke za odvažnim pogledom, iz katerega je švigal nekakšen hladen plamen.
Občudoval je njeno obleko.
"Ali je to tlata ogrlica, o kateri pripovedujejo cele legende? Dejal bi, da je vredna vaaj dvajset tisoč funtov aterlin-gov."
1 ¡'"KolMTje to v francoskem denarju?" t
"Pol Milijona frankov. Nemara Še
•Na 8tirneyevem licu se jepo-
nje! Usoda je časih res milosti j Iva!" Naslonila se je z laktmi
tudi I "AH ste pozabili, da sa pelje-va v pekel? Mar vas je strah?" na | "Pri vas prav nič, Stirney!"
mizo in vlekla dim in ga spušča- ae je stisnila k njemu.
la v zrak. Tobak ji je pripove-| doval bajke, o kakršnih se ni upala egnjati, dokler ni sposnala železje
iztegnila je nožice in — tisti mah je začutila na njih težko
Poslušala je, I Avtomobil je zdirjal natiho-"To želez je," je razkladal
njega, Stirneya.
kako ji odgrinja svoje burnojma.
"V"BH^sem častnik v .merllkl ^nie^ ^ služl pH vsakdanji vojski, zahvalil sem se za čintfmnastiki	«J» ^
in sem se trdo prebijal skozi* miren in Roseri ni prišlo na življenje, dokler si nisem prido- misel, da bi utegnila tičati za bil imetja in vstopil v najzna-|vsem tem ukana menitejši pewyorški klub, ki mi je odprl vrata v bo. Zda) sem bogat: imam o-
Vozilo je Švigalo mimo avto-najboljšo drui-1 mobllov in konjikov. Na obzor-
___________^ogat: imam J J" i« rdelo nebo. Začelo se
gromna lovišča, svojo galerijo J« daniti
slik, jahte, avtomobile, letala, zlata In draguljev kolikor ho-
Stirney je spustil zavese, dele sedaj je objel Rosero
čem. S tem žlahtnim kamenjem | rtrah. Kakor bi slutila nesrečo, bom poeul steze, po katerih bodo stopale vale noiice."
Rosero se je naslonila nanj. Stisnila mu je roko in ga poprosila, naj vstaneta, da se odpeljeta na nočno letnjo.
Stirney je poklical natakarja ___
in je poravnal račun. Napitni-1 gt
Pustolovca
je vprašala: "Kaj počenjate?" Odgovora ni bilo. Začutila je le, kako ata jI dve železni roki atianili vrat. Potem je vae utonilo. Nekajkrat se je stresla, zahrkala — potem je izdihnila. "Ustavi, John!" je zapovedal
"Ali je reanica," mu ja preaekal Razkol-nlkov besedo z glasom, kl je drhtel od sovraštva In pričal o radosti nad žalitvijo, "ali je reanica, da ata rekli vi svoji neveati le tlato uro, ko — ate dobili njeno privoljenje, da ae najbolj radujete tega — da je beračlca — ker je ugodneje vzeti leno iz alromalne hiše, da jo morete potem obračati po avoji volji — ln Ji očitati, da livl od vaše dobrote? . . ."
"Gospod !" ja vzkliknil Lulin v razburjenosti ln ves izpremenjen, "gospod — to ae pravi pačiti zmlael I Oprostite mi, toda reči vam moram, da ao veati, ki ao prišle do vaa, oziroma, ki ao vam bile dopoalane, bral vsake sence pravega povoda, in jaz — ai mialim, kdo — z eno beaedo —ta puščica — z eno besedo, vaša mati . . . 2a prej aa mi Je zdela vzlic avojim sioer plemenitim lastnostim nekoliko prenapetih in romantičnih miali ... A vaeeno aem bil tleoč vrat oddaljen od auma, da bi al mogla« oaa v avoji domišljiji naalikati atvar v tako krivi obliki... In končno — končno ..."
"Veste kaj?" je krlknll Razkolnlkov, dvignil ae z blazina in ga pogledal a presunljivo torečlm pogledom. "Veste kaj?"
"Kaj par'	............~
Lulin ja obstal ln čakal ; njegov obraz ja bil uftaljen ln izzivajoč. Nekoliko hipov je trajalo molčanje.
"Tole: ako aa še enkrat — predrznete črhniti le eno beaedo — o moji materi — vaa vrlem po atopnicahl"
"Kaj U Jet' je vzklikni) Razumihin.
"Tako torej!" Lulin Je prebledel ln aa ugriznil v ustnico. "Poslulajte me, goapod," je iapragovoril nato čas nekaj čaaa*, zadržujoč ae s vsemi močmi, a vendar loveč sapo, "la orej, ob prvem koraku sem čutil vsšo mrtnjo, toda nalašč sem ostal tukaj, da bi vas bblje spoznal. Mnogoksj bi mogel odpustiti tilniku lhMao-rodnlku, a sdaj — vam — nikoli t . . ."
"Jaz nisem bolan t" 4 kflknU Razkoifilkov.
"Tem alablet"
"Poberite se k vragu!"
A Lulin ja Šel la aam, na da bi govoril do kraja ; tlezel je skosi sotesko med mizo In stolom, s ksteregs je Razumihin topot vstal, da gs spusti nsprej. Ne ds bi kogs pogledal, niti Zosimovu ni pokimal z glavo, kl mu je la davno pokimavsl, nsj pusti bolnika v miru; tako se Je Lulin odstranil ln dvignil svoj klobuk Is previdnosti do rame, ko je stopil ||m*1 vrata. Zdelo ae Je, da priča še celo prigib Njegovega hrbta v tem trenutku o smrtnem raz-toljenju, ki gs odnaša s seboj.
"Kako moreš Uko ravnati !" ja rekel osupli Rssumihin In odmajal s glsvo.
"Pustite me. pustite me vsi!" je besno kriknll Razkolnlkov. "Pustite me vender le enkrst, vi mučltelji! Na bojim se vas! Nl-kogar. nikogar se »daj ne bojim! Proč od mene! Sam hočem bi H, sam. ssm, sam!"
"PoJdiva !" ja rekel Zosimov In pokimal Rasumihlnu.
"Prosim te, saj ga vendar ne morem pustiti takole!"
"Pojdiva!" je vztrajal Zosimov in stopil Is sobe. Rsiumihin si ja premislil ln odhltel za njim.
'*8hujšeti bi sa mu utegnilo, ako ga ne bi poalušala," je rekel Zoalmm. ko je bil le na stopnicah. "Dražiti g» nikakor ne smemo ,.
"Kaj mu jer
"Da bi se mu vsaj nekoliko izjaanll um. te-gs bi bilo treba ! Prej je bil te čisto Vel, nekaj mu leži ne umu! Nekaj,
ne more Iznebiti, in kar ga togoti . . . Tega se jako bojim, verjemi mil"
"Morda tele goepgd, Peter Petrovič! Iz razgovora je bilo sklepati, da se oženi z njegovo sestro in da je dobil Rodja ravno pred boleznijo pismo o tem . . ."
"Res, vrag ga je moral. prinesti ravno zdaj, morda je vse pokvaril. Ali pa si opazil, da je ravnoduten napram vsemu in se brani vsega razen tiste točke, nad katero se tako razburja, razen — tistega umora . . ."
"Da, da," je povsel Razumihin, "dobro sem opazili Zanima se In plaši se. Ravno tisti dan, ko je zbolel, ao ga prestrašili s tem v.nadzornikov! pisarni; v omedlevico je padel."
"Zvečer mi povej vse to podrobneje; tudi jaa ti Imam nekaj povedati. Fant me jako zanima! Čez pol ura pridem zopet povprašat. Vnettfa pa ne bo."
"Hvala ti! Jaz počakam tačaa pri Pašen-ki in porečem Nastaziji, naj hodi gledat . . ."
Ko je ostal Razkolnlkov sam, ja nestrpno in bolestno pogledal Nastazijo, a ta se še vedno ni odpravljala.
"Ali boš pil čaj?" ga je vprašale.
"Potem! Zdaj hočem spati! Pusti me .,."
Krčevito se je obrnil k steni in Nastazija je odšla.
VI. v
Kakor hitro pa je ni bilo več v sobi, je vstal, zaprl vrata a kavijem, razvezal zveženj, kl ga je Razumihin prej prinesel s seboj in ga lznova zavezal, ter «e začel opravljati. Čudno: zdelo se ja, da ae je naenkrat popolnoma umi ril. Nič več ni bilo niti polzaveatnih blodenj, kakor še nedavno, niti smrtnega strahu, kakor vea ta čea. Bilo je to prvo trenutje nekakega čudnega, nepričakovanega miru. 4 Njegove kretnje ao bile točne ia jasne in so kazale trden namen. "Danes! Danes!" je mrmral pri aebl. Zavedal se je, da je še slab, toda silna duševna napetost, ki se je bila razvila v mir ln v neomajno Idejo, mu je dajala moči In zaupanja vaae; nadejal aa ja, da m ne bo zgrudil na ulici. Ko ae ja popolnoma preoblekel, je pogledal denar, kl je ležal na mizi in ga vtaknil po kratkem premi!!janju v žep. Bilo ga je akupaj petindvajset rubljev.i Vzel je tudi vse bakrene petlce, prebitek tistih desetih rubljev, ki jih je bil Razumihin potrosil za obleko. Na to je tih6 odprl vrile, stopil is sobe, spustil se po stopnicah in pogledal v kuhinjo, kl Je bila na stežaj odprta. Nastazija mu ja kazala hrbet, sklanjala se čez gospodinj ln samovar ln ga razpihavala. Slitola ni ničeaar. Kdo bi si bil tudi mogel misliti, da pojde on z doma? Mioeto pozneje je bil na ulici. J
Ura je bile oaem in solnce je zahajalo. Soparica le nI bila pojenjala; toda on je ieljno zasopel ta smrdljivi, prašni In od mesta oku-leni srak. Čutil ja le lahno omotico, kar je neka divja moč zatarela v njegovih vznemirjenih očeh in po njegovem zarumenelem, shuj-ianem obrazu. Niti vedel niti premltljal nI, kam pojde; vedel je le to, "de mora le danea končati vse to enkrst za vselej; drugače se ne vrne domov, ker noče tako 11 vati." — Kako naj konča? S Čim naj konča? — O tem ni Imel pojma in tudi rasmllljatl nI maral o tem. Branil aa je misli, kajti mučile so ga. Čutil In J vedel se je samo, da se mora vae ispremeniti, Uko ali Uko. "Na) se obrne kakorkoli." je ponavljal s obupnim, neomajnim prepričanjem in odločnoatjo.
' Po sUrl nsvedl je ubral običajno pot svojih prejšnjih i sprehodov — naravnost na Se-nenl trg. Se preden je dospel tjekaj. je srečal na trotoarju pred branjarijo mladega. črnoU-sega lajnarja, kl je igral neko poeebno genij i vo peeem. Spremljal ja deklico, kl je sUla pred njim na trrtoerju, «blečena kakor gospodična, v krinollni, plattku In rokavicah in s slsmnlkom na glavi, ns katerem ae Ja ponašalo pero rdeče barve; a v«* to Je bilo staro In oguljeno.	• (Dalje »rihodaJM)
sta odstranila o-grlico z vratu, ki je bil še topel, pobrala prstane, ki jih je nosi la plesalka, ia zmetala ves plen v torbico. Obtežila sto truplo s svincem in pognala vozilo dalje.
"John, prižgi luč!" je ukaza Stirney. "Vozi z največjo brzino! Do Havra se ne bova usUv ljala."
Avtomobil je brzel po bllsko-vo. Začelo je deževati. Stlrney in John sto se oddahnila.
V Gallleniju sU se za trenutek usUvila na moatu. Pod njim so se všllli valovi Seine. Neka težkega je štrbukpilo v vodo Svinec je potegnil plesalklno truplo na dne.
"Ni htfela verjeti. da jo peljem v pekel I" je cinično pri pomnil Stirney.
Zjutraj sta se Stirney in John usUvila v goediču. Oddala sU avtomobil in aa vkrcala na ladjo. Sele ko se je parnik oddaljil od obale, sta odprla torbico z dra* gulji.
To sU zfjsia. To sU preklinjala! Žlahtno kamenje na Roserini ogrlici je bilo ponarejeno. Ogrlica je bila iz brušenega stekla.
on konzul v Chicagu, da bi bil kdo izmed izletnikov vtoknjen v vojaško suknjo, ko pride v domovino. a vest je popolnoma izmišljena in nereant^ha. Vsak lahko odpotuje v domovino veselega srca in brez skrbi, ker domovina mu ne bo prizadela nič žalega temveč ga bo »preje-kot sina ali hčer. Ta izjava konzula je lahko zagotovilo, da ne bo nadlegovan. Take vesti se širi samo od strani naših sovražnikov.
Cuhardova družba skuša, da postonejo toki izleti čim popu-arnejši, zato pošilja 7. julija ; izletniki izkušenega vodnika, Krmpotiča, katerega dolžnost .e, da skrbi za potnike, ki gredo preko Ljubljane do Zagreba in Beograda. Pred odhodom iz Pariza se bo potnikom razkazalo vse znamenite in zgodovinske kraje, zvečer pa se bodo potniki odpeljali a posebnim vlakom v Ljubljano in od Um v Zagreb in Beograd. Vlak vozi skozi najlepše predele švicarskih, avstrijski^ in slovenskih alp, katerim ni primere na svetu.
Poleg g. Krmpotiča uposluje Cunard linija še več drugih izkušenih vodnikov. Kdor torej namerava potovati letos v domovino, naj se javi Ukoj pri kate-
Imel je slabe noge in mehurne nerodnosti
Mr. V. h.
povrnjeno i4r«fi* la J* te*a Uko vaaal. 4* •ali varai, kl trpe, Ss ln«Í* ajajo», oovioo: "Niu*-Tum ja ¿odovito adravilo. Ju mi UpS valed podatha vadne utrujano»ti v nao-«ecak. aoi la dan la iaaal aa mU alak M h yawnW »aSan puftéanja va Sa najmanj dvaaajatkvai aa Saa-
Na ■»ilion» Ijudf aa üaa aahvallM m avoja /<ir»vj» |a BMté adravUu Nu«a-Toa«. Ta dala éudmuM» pri UudaS. kl	«blata« ali mm-
bavo, glavobol, obmiUm. i«Ura«H alabe Uve*, botella« rvrmaUama. alabe «»-Ijanake orcaaa. Ib oal acubliajo aa t*U la moti, kl iatajo M^rtntea. ao atrii*ni vadao. la mt morejo Sobro apa ti y nvti. Ako tfpiU vi vated aa« tmk bo|e>ni. toda) bi moral i poakuaitl Nasa-Tone. Nusa-Toa« aa prodaja pri rask trsovaik ■ edrarili ia ako vaS tr*o-vaa tasa alma » aalosi. iwH* na naj teto
VM	(Adr.)
Znamenje (May 31-1929) pJ da vam je Mročaias -
tekla U dan.
vino, naj se jav» i&koj pi sjsw- Književna «atlca SLN. P. L remkoli zastopniku Cunard lini- J	" iCTiflrrr' ^ ^
je ter si rezervira prostor na
ONEMOGLI?
STE
Naj
N«
rka

Za-

nealjiva
boijéi
bolj à*
poialak.
Upraiajtc
lekarnarja.
gtVERA's
CSORKA
AU želi« znati pravilno pisati in čiUti slovansko? Naroči al "Slovensko - angleško slovnico, katero je izdala ln ima na prodaj
Ponovit« u dn vam UsU J Ako deU ne prej»», te, je mogoče veUvljen. ker d bil plačan. Ako je ral lht pU čen In ga ne prejmete, j« m«, goče vstavi jan valed napab^ wudova, pišite nam dopisnico tr navedite atari In novf naslov.
Naši zastopniki sa vsi društveni tajniki In dragi zastoji, ki, pri katerih lahko pb^ts naročnino.	*
Naročnina an celo leto je |6.0| In sa pal lata pa >3.00. Clul S. N. P. J. doplačajo $4.80 u leto, aa pol leto 92.40.
Za meeto Chlcago hi Clews za leto $7^0, pol leto $3.75, n člane $6^0. .
Za Evropo stane aa pol Mg $4.50, sa vae leto pa $9.00.
Tednik atona sa Evropo $1.71 Člani doplačajo aamo S0c ■■ poštnine.
Mtadlnakl List atone u tek lete $1^0.
Naročnino lahke tudi sari pošljete na naalevrs
Upravnižtvo "PROSVETA"
Tf 171 ianašala ^ Ohiaits, IH,
parniku za 7. julija, pa bilo y prvem, drugem aH tretjem razredu. Kjer ni blizu Cunardo-vega zastopstva, naj ae pismeno obrne na g. Ivana Krmpotiča, Cunard Cpmpanjr, 346 N. Mi-chigan Ave., Chlcago, Jll.
—(Adv.)
SALE.
Ameriški humor. — Mlada dama, ki hitro pozablja obraze ln to dobro o^sebi ve, 1e sedela nekega dne v električni železnici in občutila da jI je nekdo položil roko na ramo. Obrnila se je in zagledala je tuj9 damo, kije rekla:
"Oprostite, ampak pozabila ste . .
"O ne," odgovarja pozabi j Iva dama. Prav dobro se vas spominjam," nakar neznana dama odgovori zelo napeto:
"Jaz vas pa ne poznam. Hotela sem samo reči, da ste si pozabila zadaj zapeti svoj žlvo-tek." '
e
Dobrodejna neprisotnost. —
Prijatelj A: "Ti al najbrž zgubil mnogo pacijentov v dobi, ko al ae potikal po potovanjih?"
Prijatelj B: "Reanično, akoro dva ducata ata za čaaa moje neprisotnosti ozdravela."
IZLET V JtiGOSLAVUO.
Kot vae kaše, bo letošnji izlet v Jugoslavijo pod' vod-atvom g. Ivana Krmpotiča, z br-zoparnikom AQUITANIA, od Cunard družba» eden največjih. Izlet ae vrli 7. jtriija. Ta izlet bo pod vodstvom g. Krmpotiča, ki ja eden izmed najbolj veščih in izkušenih potniških vodnikov preko Atlantika. G. Krmpotlč je japremil potnike v večjih in manjših grudah v veliko zado-voljatvo potnikov, radi tega potujejo naši ljudje najrajti a Cu nard linijo, kadar jih spremlja | g. Krmpotlč.
Letos bo šlo na oblak v staro domovino poeebno veliko naših ljudi, vsled tega se naši v domovini čim dalje bolj zanašajo ln računajo na ameriški turizem. Ameriški potniki dobe pooblaatl-la na leleznleah in jadranskih [ladjah ter snatne privilegije in popuste v hotelih. Naša stara domovina se trudi na vse načine kako bi poatregla ameriškim potnikom, ki prihajajo v letovišča ln na oddih.
O. Jankovič, generalni konzul v Chicagu, se je izrazil, da poveča Jugoalavija veliko pal-njo vsem izletnikom. Nihče naj ne boji, da bi bil v domovini prijet od oblasti ali mogoče za-Idrlan, kajti vlada ve dobro, da j čim več naših ljudi obišče svojo rodno domovino, tem več denar-ja puste v domovini, kar svila vsluto in vrednost, ter ns U način koristijo gvoji domovini. Povodom nekih napačnih ve-prevladuje mnenja, da ae ti-I ki niao aadostili vojaškim obveznostim v domovini, " eno-jsUvno vUkne v vojaško suknjo. To ni resnica, in je popolnoma izmišljeno. G. Jankovič pravi, da ni slišal v teke treh let, odkar jei
i,'
IZVRSTNA PRILIKA
Člani in Sanice S. N. P. J. Sede j lahko dobite Hat Prosveta vaak dan za eno lete in knjigo AMERIŠKI SLOVENCI, vredno $6.00—ako nam pošljete breg odbitka avoto
Ali pa tri knjiga: 8LOV.-ANGLEj9KA SLOVNICA, vredna $2.00, ZAKON BIOG)B-NEZIJE, vredna $1.50, in PATER MALAVEN-TURA V KABARETU, vredna $1.50, akupaj vrednoat $5.00 in dnevnik Proeveto aa eno leto J za avoto $6.30.
To velja sa člana S.N.PJ. sa vae atore In nove naročnika. Ne člani pla- ^¿r čajo $7.50.
Lahko dobita pol leto dnevnik Proeveto In akapnei vrednosti sa $2.50 knjig, n. pr. JIMMY HIGGINS, ZAKON BIOGENEZUE, att pa ZAJEDALCE 'ln HRBTENICO In INFORMATOR ako nam pošljete avoto $3.90. Nečlani pošljejo $4*50. Ali pa aa $2.90 pol lato list Proeveto in knjige JIMMT HIGGINS. Neflani $3.50.
* '»i1, m^f'! mmm"mtfm*pt' • >	-'H
Ta vaa velja aa atore In nove naročnike. Vsak mora poalatl celo avoto brez odbitka. Denar in naročila pošljite na upravnlfttvo na naalov:
PROSVETA, 2657 So. Lawndele Ave, Chlcago, IIL
.....................
Pošiljam $.... (me ----------
Naalov .....M...«...................................................
Država...	o.
»aeeeaeeeeaeeaeeeee

Ta zRiiaaa cana knjig Književna Matica SNPJ.
VELJA DO 1. JULUA 1929
} ' •
Sedaj je prilika, bratje In aaotra, da al vsakdo lahko naroČi ene aH vel knjig po seb n!eU csnL Knjige no dobre» ponšne In meraH U Mh Mi
^	- í-v
AMERIŠKI SLOVENCI—to knjiga obaega 682 atrani in mnogo krasnih sgodovinddh aUk, je prijaaaa sa čitanje in, vap daje veliko pesika o zgodovini Amerike, ameriških Slovencev in naše & N. P. Jednoto. Knjiga
vredna $6.00-niedaj
SLO VENSKO-ANGLEÔK& 8U^NIf%lzvrstoa.poučna knjigi angleščina in raznimi dragimi poj«Ul vredna $2.00-sedaj.
BIOGENEZUE—to knjiga pqjggnjuje aplošni"Tazvoj In ^ vaebnje veliko poočnega aa vsakega Človeka, vredna
knjiga za učenje

naravne fL60—
...50c
aedej
PATER MALAVENTURA V KABARETU—poveat Is življenja ameriških frančiškanov In došhrljajl rojaka, vaabuja precej alik, vredna $L60—
sedaj______________ M........M.«............ ___________»Oe
ZAJEDALO—poveat In etika skritega življenja alovenaldh dalaveev n
Ameriki, vredna $1.75—aadaj • •••««••«osa« «aoa««••••••««•«•oaa«oaaoaaa»eeeeaea _____»0e
JIMMIE HIGGINB—zanimiva In krasna poveat, spisal dobrosnanl pisatelj Upton Sinclair, poelevenll L Molele, vredna $1.00—aedaj________Me
Odtrgajte to ligtek, prflošHe potrebno avoto v pismo In pošljite na
PROSVETA, 2667 S. Lnwndak Ave, Chlcago, HL
Prtošeao vam pošiljam avoto $.---------kot naročilo saaladača knjigo:
Knjige pošljite na naalov:
Nsslov.
Drla va.
^ PrDošaoo vam pošljem tudi naročnino za liât Proeveto avoto ___
Cbni & K. P. J. plačajo ea cofe leto $4 80, sa pol lato $2.40 in na člani
pa $6.00
M
$3 oo aa naroi nin^
d rt a ve )
(To velja izvzemšl Chicago, Cleevo