Ptitohut plačana ▼ goto rini.
ŠTEV. 130.
V LJUBLJANI, petek, 10. junija 1927.
Posamezna številka Din L-LETO IV.
!*■* *rtt te opoUn«,
t V —, laoiio—tro
Mddjo ta
tal po poiti: Mi *fr—.
Neodvisen političen list
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEV A ULICA STEV. 28. WRAVMSTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. K. TELEFON STEV. Ž852.
Rokopisi m m Trajajo. — Oglasi po tarifa.
Pismeniaa vprašanjem naj se priloži mnmka ut odgovor.
Račun pri poštnem 6ek. uradu Stev. 13.633.
•taoski konflikt.
.	in najslabotnejši naš sosed
serfi i ^ *n veQdar nam ravno ta so-v h sedai največ preglavice. Ne se-^ ®.. V8^ed tega, ker bi Albanci sami ho-Stv	z	nami	in kazati svoje juna-
, 0 v brezizgledni borbi, temveč zato, jarJe ^ albanskim diktatorjem velesi-ki menda ne more živeti brez e«uh sporov z nami. ta a° pravzaprav nimamo konflik-.z danijo, temveč vedno le z Italijo,
žav°	tudi na® P°l°žaj še zlasti te
4eQ’ italijanski pa izjemoma ugoden. . J>ansHa ^*ada namreč lahko zagreši
moiemfSč PfstoPke’ vendar ne
morali zgrabiti LnieitUkreniti’ ker bi nas torej more večno	Albanija
moramo mi biti1%	■“?“
“ ni sile, ki bi nale ev Mpako
■Pektu* pravic	dlKatok^a'
zastopstva, vendar pa mi ne moremo nič Posebnega ukreniti, ker pravi Italija, da bilo nobene kršitve in ker hoče Ita-Ua to svojo — sicer abotno — trditev dokazati z orožjem.
Tiranska vlada organizira n. pr. kača-e vpade na naše ozemlje in mi mora-vl»d	ciokazati, toda za tiransko
pravi'	^ .n°b®ne nevarnosti, ker
vpade mi indLk- tisk’ da organiziramo
m, ko p,"t£ t^rtk„ri,dr:dolž-Podvi za it.lii.n.W,SX't’21,SS,“
Ska vlada m zopet imamo mi samo eno izbero, da se udarimo zaradi tiranske vlade z Italijo, ali pa se sprijaznimo z italijanskimi trditvami.
Pridemo tako v naravnost nevzdržno
vzdržuje' že £•	£ P0^0^, da se
trajalo, ker pač ni’^0^6«
ko {fpHknt6na^.ala kaka država v ta-tem innr • 1 ®^uaciji, kakor je naša, po-aJ° 1),|1 vsi njeni koraki narav-t vzor pravilnosti. Takih korakov pa 1 pogrešamo-že leto in jih moramo pomešati, ker so taki koraki mogoči le, je naša diplomacija na višku svoje
do'*nosti.
zalihog pa je o njej mogoče trditi vse P eJ ko to in naiavnost dokument o ne-8kih°^n0Sti številnih naših diplomat* naš Uradn*kov ie knjig3) ki jo je izdalo e zunanje ministrstvo in ki vsebuje Poročila naših konzularnih uradnikov, aka revščina je v teh knjigah, da bi oralo biti celo slabega novinarja sram, e Je načečkal tako knjigo.
baSke^konlliktu	al‘
storili samo dobri koraktV^eve d T
go se vodi debata, če je Gjuraškotti' v sled katerega je nastal ves spor, naš državljan ali ne in če mu pripada eks-teritorialnost ali ne. Mislimo, da o takih stvareh sploh ne bi smelo biti nobene debate, ker mi bi morali biti v vsakem "ipu v položaju, da dokažemo, da je Gju-^Škovič naš državljan in da je imel pra-vico eksteritorialnosti. In če tega ne bi ftiogli dokazati, potem bi morali tudi drugače postopati v vsem konfliktu, ker toi nimamo opravka z malo Albanijo, temveč z veliko silo Italijo.
Imamo utis, da je bila napaka storjena v Tirani, ne v Beogradu in da se je zopet enkrat izkazala ona žalostna stvar, da so poročila naših diplomatov v tujini netočna. Naj je bilo tako ali tako, en nauk izhaja na vsak način iz vsega konflikta, da je namreč treba našo diplomacijo temeljito reformirati in jo osvežiti s svežimi silami. Ne potrebujemo reprezentativnih ljudi, temveč takih, ki vse
Vprašanje izpopolnitve vlode no dnevnem redu.
Beograd, 10. janija. Včeraj je bilo v kabinetu notranjega ministra več konferenc. To konferiranje se je potem nadaljevalo še v predsedstvu vlade. Dobro poučeni krogi pravijo, da delajo sedaj na popolnitvi vlade. V prvi vrsti se razpravlja vprašanje Bože Maksimoviča, ki je bil v avdijenci, o kateri pa se ni nič podrobnega izvedelo. Boža Maksimovič se je razgovarjal z nekaterimi poslanci v narodni skupščini, potem pa je odšel k Velji Vukičeviču. Pri Vukičeviču je bil tudi Nikola Uzunovič in sicer prav v trenutku, ko je bil pri njem tudi dr. Srškič.
V	kabinetu pravosodnega ministra so imeli sestanek Boža Maksimovič, Nikola Uzunovič in dr. Srškič, torej trije prvaki radikalnega centra, ki so za zadnje vlade Nikole Uzunoviča tvorili triumvi-rat. Ne ve se še končno za njihovo stališče, toda gotovo je, da oni podpirajo vprašanje Bože Maksimoviča. Izgleda, da bo Velja Vukičevič hkrati s popolnitvijo vlade rešil ne samo vprašanje vstopa Bože Maksimoviča v vlado, temveč tudi vprašanje njegovega kandidiranja. Velja Vukičevič namreč zahteva, da Boža Maksimovič opusti kandidaturo v Beogradu, ker je to mesto določeno za finančnega ministra dr. Bogdana Markoviča, če Maksimovič pristane na to zahtevo, bi imel najbrž več upanja za vstop v vlado, seveda pa ne kot notranji minister. Situacija je ostala še naprej negotova.
Radikali v velikem številu zahtevajo, da se razpis volitev odloži. Po njihovem mnenju se mora vlada spopolniti in da za to ni nobene ovire. Še več: radikali povdarjajo, da je današnji položaj tak, da vlada mora biti popolna.
Demokratje pa stoje na nasprotnem
stališču, da je treba čim prej razpisati volitve, in podpirajo namero Velje Vu-kičeviča, da se razpišejo volitve že 11. t. m,
Pričakujejo prihod kralja v Beograd.
Politični krogi so zatrjevali, da pride kralj danes dopoldne v Beograd. Potem bi Vukičevič moral iti h kralju in mu poročati o vseh vprašanjih. Najbrž bi potem padla končna odločitev glede volitev. Kraljev prihod v Beograd pa ni popolnoma gotov, če kralj ne pride, bo moral Vukičevič oditi v Topolo v avdienco.
Ukazi o novih velikih županih so že pripravljeni in sporazum glede tega že dosežen, čeprav demokratje s tem sporazumom niso zadovoljni. Posebno jim ni všeč, da so dobili velikega župana namesto v Karlovcu v Zagrebu. Demokratje pravijo, da bi raje imeli velikega župana v Karlovcu, ker je njihova moč tam večja in bi tam dosegli ugodnejše uspehe. Zagrebačka oblast pa zanje ni ugodna in veliki župan v Zagrebu nima za nje mnogo pomena.
Imena velikih županov se drže še tajno, ker se ne smatra za primerno, da bi se njih imena prej objavila, predno je podpisan ukaz. Kolikor se je dalo izvedeti, bo za velikega župana v Zagrebu postavljen dr. Stopar. Demokratje dobe tudi Še velikega župana v Osijeku. Dalje se je izvedelo, da bo upokojen ve-liik župan v Somboru Petrovič in da pride na njegovo mesto Predrag Lukič, dosedaj veliki župan v Bitolju. Ta zamenjava Petroviča je zelo značilna za volilno politiko sedanje vlade, ker se ve, da se je za Petroviča najbolj zavzemal Marko Trifkovič, ki je bil nosilec liste
v	Somborskem volilnem okraju.
SEJA GOSPODARSKO FINANČNEGA ODBORA MINISTROV.
Beograd, 10. junija. Na seji gospodar-sko-finančnega odbora ministrov se je razpravljala vloga brezžične brzojavne postaje na 'Rakovici, da se spremeni pogodba, ker se je stvar pokazala kot nerentabilna. V stvari se definitivno še ni nič sklenilo.
Nato se je razpravljalo o pravilniku za nagrade članom raznih posvetovalnih komisij pri prometnem ministrstvu. Nagrade se bodo v bodoče dale samo članom tistih komisij, ki so omenjene v proračunu. Takih komisij je 15. Nagrade znašajo od 80 do 100 Din, za zakonodajni svet pa 150 Din.
Sklenjeno je bilo dalje, da se da 1000 vagonov v popravilo domačim tovarnam in da nakupi država 20 lokomotiv. Eden teh strojev bo takoj poslan na sušaško pirogo. Lansko leto je naša vlada najela ^°°° vagonov v inozemstvu. Te vagone je vse razen 20 vrnila. Društvo, katerega last so ti vagoni, nam jih je sedaj po zelo ugodnih pogojih ponudilo v nakup. Stroški za nakup bi znašali okrog 50 milijonov dinarjev.
ZAKAJ NI FINANČNI MINISTER ODBIL VSEH OBLASTNIH PRORAČUNOV.
Beograd, 10. junija. Doznavajo se načela, po katerih se je ravnal finančni minister pri odobritvi oblastnih prora-
vidijo in vse slišijo in ki o tem hitro in točno poročajo.
To je prva in najvažnejša naloga, ki jo moramo imeti, ali pa bomo vedno v takih mučnih situacijah ko danes, ko nikdar ne vodimo dogodkov, temveč nas ti stalno presenečajo. Vsaj to je albanski konflikt dokazal.
čunov. Finančni minister smatra, da je obremenitev naroda od strani države in samoupravnih teles dosegla že svoj višek. Zato je bila v finančni zakon sprejeta določba, s katero se maksimira znesek doklad, ki jih smejo samoupravna telesa predpisati. Treba je po-čakati, da bo sprejet enoten davčni za-kon, s katerim dobimo sistem, ki bo popolnoma uredil vse državne davščine. Že samo občine so dosedaj predpisovale ogromne doklade. Kar se pa tiče posrednih davkov, je znano, da so oni pra-
vi	vzrok draginje. Zato bi oblasti, če uvedejo nove pristojbine in obdačijo* proizvode, ki so potrebni za življenje, samo še povečale draginjo. Finančni minister je na stališču, da se morajo oblastem prepustiti nekateri davki, in to v prvi vrsti realni davki, kakor n. pr. najmarina, zemljarina itd. Finančni minister je ugotovil, da se v vseh oblasteh zelo razsiplje. Zato bo moral on sam odrediti, do katere meje smejo iti °Sf niKizda*ki- Za investicije bodo motale oblasti najeti posojila. Notranjemu ministru se b0 prepustilo samo nadzorstvo nad administrativnim delovanjem oblasti.	‘
ZNAČILEN DEMANTI.
Berlin, io. junija. Povodom vesti, ki
so jih objavili nekateri listi o izjavi či-čerina dr. Stresemannu, češ, da Rusija ne bo podvzela ostrih ukrepov proti poljski vladi, radi umora sovjetskega poslanika v Varšavi, se polelužbeno javlja, da so te vesti neresnične in da Čiče-rin sploh ni dal izjav o umoru poslanika dr. Vojkova.
KORERDA .TE POLJSKI DRŽAVLJAN. VarSava, 10. junija. Atentator Bone Korerda je poljski driavljan.
Konflikt z Albanijo.
VELESILE NASVETOVALE TIRANSKI VLADI POMIRLJIVOST.
Beograd, 10. junija. Ko je zunanji minister dr. Voja Marinkovič včeraj odhajal fz ministrstva, so ga vprašali novinarji, ali je res, da so velike sile posredovale za mirno rešitev spora med Albanijo in Jugoslavijo.
»To ni res«, je odvrnil dr. Marinkovič, »nasprotno šem danes dobil sporočilo, da bodo velike sile intervenirale
v	Tirani, naj bi albanska vlada zavzela pomirljivo stališče«.
»Ali bo vprašanje konflikta rešeno z direktnimi pogajanji ali s posredovanjem Zveze narodov?«
»Kakšna Zveza narodov?« »Jaz nisem zaprosil za nobeno posredovanje. Danes ni nobenih novih momentov.«
KAJ JE Z DJURAŠKOVIČEM?
Rim, 10. junija. Italijanski listi pišejo, da jugoslovanska vlada ni dala nikakih izjav, da je v Tirani aretirani dragoman Djuraškovič jugoslovanski državljan. Jugoslovanska vlada je protestirala samo zato, ker je aretiranemu Djuraško-viču albanska vlada zaplenila pošto poslaništva SHS v Tirani, ki jo je dragoman Djuraškovič nesel iz Tirane v Drač.
-	BOMBNI ATENTAT V SOFIJI.
Sofija, 10. junija. Včeraj je bila vržena bomba od dveh neznanih ljudi pred artelijerijsko vojašnico. Bomba se je razletela in je težko ranila stražarja in enega otroka. Napadalca sta pobegnila. Vzrok napada še ni znan.
INTERPARLAMENTARNA KONFERENCA MALE ANTANTE IN FRANCIJE V PRAGI.
Beograd, 10. junija. Včeraj je odpotovala v Prago naša interparlamentarna delegacija na sestanek delegatov češkoslovaškega, jugoslovenskega, rumun-skega in francoskega parlamenta. Povabljeni so bili samo zastopniki držav Male antante in pa Francije, da se dogovore o čim tesnejšem sodelovanju teh parlamentov. Razpravljajo naj se tam vsa vprašanja, ki interesirajo te države in utrde naj se tam čim p rej vezi, ki so že sedaj vezale te države med seboj. Pred svojim odhodom iz Beograda je bila naša delegacija pri predsedniku in-terparlamentarnega odbora dr. Ninčiču, ki je dal potrebna navodila.
VEČEN MIR MED FRANCIJO IN AMERIKO.
Pariš, 10. junija. Iz Ne\vyorka javljajo, da je projekt pogajanj med Zedinjenimi državami in Francijo o večnem miru med obema državama že gotov. Ameriški poslanik v Parizu, Harrick, je že dobil potrebne instrukcije od ameriške vlade, da stopi v stik s francoskim zunanjim ministrom Briandom, nakar bi se pričela direktna pogajanja med Francijo in Ameriko.
POGREB VOJKOVA BO NAD VSE SVEČAN.
Varšava, 10. junija. Pogreb umorjenega sovjetskega poslanika dr. Vojkova se bo vršil na svečan način. — Poljska vlada še ne ve, pred kako sodišče naj postavi atentatorja Borisa Koverdo. Govori se, da pride pred sodišče že te dni.
KOMERCIALIZACIJA ŽELEZNIC.
Beograd, 10. junija. Zakonski projekt o komercializaciji državnih železnic je skoraj dogotovljen. Finančni minister bo povabil vse gospodarske kroge na konferenco, kjer se bo razpravljalo o detajlih tega projekta.
,IU barikadah — bink«krati]a.“
Pod tem naslovom je objavil v ugltdni beograjski »Politiki«, g. Gjorgje J*|enič ila-nek, v katerim pravi, da so gotove »podzem-ne sile« skuiate stalao preprečiti uetanovi-tev podružnic Državne hipotekarne banke v Ljubljani in Zagrebu.
Namen teh podružnic pa slika Jelenič ta-ko-le: »Po praktičnem osvobojenju Hrvatske in Slovenije od avstro-ogrskega jarma pomeni otvoritev teh podružnic brezdvomno največjo in najpomembnejšo etapo v definitivnem osvobojenju Hrvatske in Slovenije od glavnega ekonomsko - finančnega suženjstva pod tujim kapitalom, v katerem' je ostal narod teh krajev popolnoma in mnogo dalje tudi po svojem političnem osvobojenju.«
Podružnica Drž. hipotekarne banke bi morala biti v Ljubljani tudi že otvorjena, ker so v ta namen tu že vse zakonite sankcije, vendar pa se to še ni zgodilo, ker so vržena malenkostna vprašanja, vsled katerih podružnica ne more biti otvorjena, dokler niso ta rešena.
t
govinskem ministru dr. Spahu in citira glasilo sam. dem. stranke »Rijeik, ki poroča o tej intervincitji.
Citat »Riječi« se glasi:
»Beograd, 3. junija. Narodna poslanca SDS gg. dr. Gregor Žerjav in dr. Srdžan B»di-savljevlč ata intervenirala pri generalni direkciji Državne hipotekarne banke in trgovinskem ministru dr. Mehmedu Spahu, da se otvorita podružnici hipotekarne banke v Ljubljani in Zagrebu.
Poslanca sta obenem protestirala proti nameri, da bodi obrestna mera za vloge 6 odstotkov, poudarjajoč, da ipora to avtomatično povzročiti popolno zmešnjavo kreditnih raz-med na področju obeh podružnic in ugroža-vati obstoj ostalih zavodv in zadrug.
»Poslane* stf zahtevala, da se na področju posameznih podružnic, kar se tiče aktivne in pasivne obrestne mere, vodi popolnoma samostojna kreditna politika v sodelovanju i ostalimi denarnimi savodi, kar bi s« moglo doseči na ta način, da bi se načelno za -sigurala prvenstvena uporaba vlog pri teh podružnicah za dajanje posojil. Trgovinski minister jo obljubil, dajoč pripombam poslancev resno važnost, da bo to stvar proučil.«
Na ta citat »Riječi« konstatira Jelenič tole;
1. Gg. dr. Žerjav in dr. Budisavljevič stp intervenirala za otvoritev omenjenih filijalk ravno 2 meseca, ko je že zakonito sklenjena njih otvoritev.
2. Ker sta protestirala, da bodi obrestna mera 6 odstotkov, da sta se izjavila proti najvažnejši obliki glede postopanja v osnovnem vpražanju, to je, narodnem in državnem edinstvu.
3. Kar se tiče očitane zmešnjave na kreditnem trgu p» ie g. Jolenič mnenja, da
ima hipotekarna banka izvesti naravnost revolucijo, toda v rešitev naroda in v moralno in materialno korist teh krajev in države in na škodo samo nekaterih izkoriščevalcev.
4. Zahteva po vodstvu posebne kreditne
poktifce v s*d*lov**ju z danarnimi **vodi HA področju posameznih pokrajin v pogledu
■	asi v ne in aktiva« obrestne mere pa je «- po mnenju Jeleniča — naivočja federalistična zahteva, ki jo bila izrečna od ujedinjenja
pa do danes.
Na ta Jeleničev članek, ki ga pa nismo objavili v celoti in iz katerega smo izpustili najhujše očitke, ki so že malo osebnega značaja, je odgovorilo včerajšnje »Jutro« v uvodniku.
Jedro »Jutrovega« odgovora obstoji v tem, da pravi, da sta dr. Žerjav in dr. Budisavljevič zahtevala, da mora v Sloveniji in na Hrvatskem nabrani denar ostati tudi v Sloveniji in na Hrvatskem. Nadalje povdarja »Jutro«, da ni interes našega gospodarstva v tem, da dobi naš vlagatelj v državnem zavodu za en odstotek višje obresti, temveč da je kredit cenen.
Samo to dvoje je bistvo Jutrovega odgovora, dočim so izpadi proti .g. Jeleniču in obžalovanje, da je članek objavil tako ugle-den list, kakor je »Politika«, same neslanosti. f, _	—	»bk-l.
■ ♦ ■'
Prevažna je vsa zadeva za Slovenijo, da, bi mogli vso polemiko preiti * molkom ali da ne bi povedali tudi svojega mnenja, pa naj tvegamo še toliko zamer. Toda interes eelo-te pred vsemi drugimi interesi.
Predvsem treba ugotoviti, da je odgovor v Jutra« docela nezadosten. V vsem citatu »Riječi« ni niti besede o tem, da mora denar ostati v Sloveniji in ravno o tem govori »Jutro« najobsežnejše. Nas sicer izredno veseli, če je tudi »Jutro« enkrat spoznalo, da ne sme iti slovenski denar iz Slovenije, toda tega veselja »Jutru« vseeno ne damo, da bi se tako poceni izvleklo i> debate. »Jutro« naj debatira o tem, kar je v debati, ne pa o tem, kar njegovi bralci radi slišijo, v debati pa ni zahteva, da ostane slovenski denar doma, temveč v debati je zahteva, da se vloge pri podružnici Dri. hipotekarne banke uporabljajo v sodelovanju 4 denarnimi zavodi.
To je kardinalna zahteva, v tem ie g‘avna stvar in samo o tem je treba zaenkrat debatirati.
Jasno ko beli dan je, da more sodelovanje z bankami biti samo dvojno. Da določi podružnica hipotekarne banke za posojila isto obrestno mero, kakor jo imajo banke ah pa da daje posojila le s posredovanjem bank.
Eno ko drugo pa tiore imeti za vse naše gospodarstvo najtežje posledice, ker namen podružnice hipotekarne banke je ravno v tem, da poceni kredit in če bi pri tem trpel tudi kak denarni zavod, ne pa da pomaga vzdržati sedanje neznosno stanj*.
V	tem je po našem mnenju glavna atvar vse debate in v tem ima dati »Jutro« .pojasnilo, ne pa o stvareh, ki sploh niso v debati.
In v tej stvari mora dobiti javnost pojasnilo in žalostno za vse naše gospodarske kroge, So me bi anali dobiti to pojasnilo.
Ko bo to pojasnilo dano, Bele potem je mogoča nadaljna debata. Gre za to, če je upravičen naslov Jeleničevega članka: »Na barikadah — bankokratije« ali ne.
In sedaj imajo besedo »Jutro« in naši trgovci, obrtniki in industrijci!
BegalcI, Primorci, « sužnosl vas podijo!
Odkar so pošteni in zavedni meščani celjski stopili v odkrit boj proti samostojno-demokratski družbi, ki je doslej samovoljno vladala v mestni upravi, je tej gospodstva-željni gospodi vsakdo, ki se upira njih vladi, zaničevanja vreden koristolovec in »narodni izdajalec«. Dokler je še demokratom ob strani korakala narodno-soctalna stranka, v kateri so bili ponajveč združeni politično disciplinirani in narodno zavedm Primorci izpod nekdanjega Ribafovega 'prapora, o, takrat so zavednost »tržaških bratov« povzdigovali do neba! Ko pa so vrli Primorci spoznali vso ogabnost esdeesarske politike ter so jih tudi narodno-socialni voditelji pustili na cedilu, tedaj so se povečini zatekli v okrilje narodno-radikalne stranke. Zdaj pa je bil ogenj v samostojno-demokratski strehi! Da se ti »pritepenci« izza laške meje upajo pokorščino odpovedati demokratski gospodi!! Ta predrznost, nehvaležnosti In tako so gospodje samostojni demokratje, ki čuvajo nad zakladom nacionalnosti tako skrbno, kot nekoč Mozes nad »skrinjo zaveze«, zdaj so kar naenkrat spoznali naši »kralji na Betajnovi«, da so vzorni, narodni Primorci pravzaprav narodni »izdajalci«.
Odslej pa ne zamudž naši čuvarji »nacionalne ideje« nobene prilike, d« ne bi lopnili po naših beguncih iz Primorja, ki so prišli v domačo hišo, v Jugoslavijo, iskat bratovskega gostljubja. Ali »kje gostoljubja videl si oltarje?« vzdihujejo danes z velikim Preternom tudi naši Primorci. Celjska »Nova Doba«, ki se zdi, da mora v gotovih dobah izbruhati kako ostudno nizkotnost, ker tak posel menda pritiče lokalnim časnikom, ta listič torej je ob priliki desetletnice majske deklaracije zopet hinavsko upognil hrbet pred »skrinjo nacionalnosti«, pa pri tem brcnil brate Primoree, češ: »Ljudje, ki ne morejo ohraniti narodnega značaja (t. j. tisti, ki se samostojnim demokratom slepo ne pokor«), bi bili pa« bolje storili, da so OBtali...
sužnji laškim fašistom!« ...	... rr„.
Tako torej, gospodje narodnjakarji! Kar biB v roke, pa marl nazaj v fašistično Italijo,
vi	izdajalski begunci, ki ste tako predrzno otresli esdeesarski jarem! _
Človek res ne ve, att bi se je»H »» p razjoka) nad to strankarske nestrpnost]?, k> gači in tepta, najlepše svetinje, usmiljenje do
trpečega brata, ljubav do domovine, samo da zadosti nizkemu instinktu neomejenega gospodovanja. Kdor je kdaj sam okušal grenak kruh v begunskih taboriščih, kdor s« je moral pred leti kot cigan potikati po svetu in še celo pri lastnih bratih prosjačiti za boren kotiček po streho, temu mora srce zakrvaveti, da se najde baš v Slovencih Se toliko brezčutnosti, kakor jo je pokazale »Nova Doba«.
Kako milo se nam mora storiti, ako pogledamo med druge narode, ki jim je vojna tudi dala okušati vse bridkosti begunstva. Kako vse drugače so podrugod sprejeli brate priseljence, ki so morali iz tujih držav se izseliti k sorojakom! Nad milijon Grkov so zapodili Turki iz Male Azije, a za vse te sobrate, ki so pribežali preko Egejskega morja, za vse se je dobila po grški Traciji, Ko-turiji in drugod krpica zemlje m košček kruha! Pa saj smo tudi pred našim lastnim pragom doživljali slična preseljevanja v Nemško Avstrijo. Ali pa ste tudi kdaj brali v nemškem časopisju najmanjši očitek tem nemškim izseljencem, da so morda kaki vsiljivci, ali ste kdaj čuli, da bi iz Nemške Avstrije podili nazaj preko meje v Jugoslavijo tiste Nemce, ki so se iz srčnega nagiba ali pa od sile razmer prisiljeni preselili k svo-jim sorojakom? Nasprotno! Nemški narod si je smatral za častno dolžnost, da je avoje doseljene sonarodnjake po bratovsko sprejel; a vrhutega so jim ponajveč tudi priskrbeli odličnih služb in jim ponaogli do boljšega kruha. Naj le brozgajo samostojni demokratski dipisniki s svojimi »kakofonijami« po žalostnih poglavjih izza nekdanjih nacionalnih borb, toda tega žalostnega dejstva, da bi brata begunca podili iz domače hiše, tega med Nemci ne boste našli.
Ta nekulturna zel, ki se je pojavila v »Novi Dobi«, je »ogla pognati samo v taki strankarski strastnosti, kakor jo je zasejala med Slovence esdeesarska družba. In to je, kar nas v dno duše boli!... Slovenski begunci pa, ki smo prišli »od tam preko« (oj, kako lepo znate na narodnih zabavah govoriti o neodrešenih bratih »tam preko«), mi »sužnji laških fašistov« vam bomo odgovorili dne 19. junija, na dan volitev.
Begunec.
PoUtttne vastL
VnAatvo H8S nrott svojemu btvfemu I df. Superim. V prvi P****; se nekatere ministru dr ftnperia?. Zadnji Radičev *Dott« j »krojne »rpaniMeije	’
^bfavlja dve n?tici proti htvfem* mini*ra, stvo stranke	za	kandidata,	Ipftur
hode, samo ne dr. Šuperino. V drugi notici pa piše »Dom«, da je odšel dr. Superina po
seji glavnega odbora v Beograd, kjer se je sestat z dr. Nikičem in sknj*»- z njim pripovedoval, da je dejal Radič na seji glavnejja odbora, da pride k nam v dveh mesecih rdeča armada, ki bo vse izčistila. Te vesti da so se nekateri člani vlade tako razveselili, da so imenovali Šuperino za javnega notarja v Zagrebu, kar je silno dobičkanos-no mesto. Vsled tega pa seveda tudi ni več mesta za Šuperino v HSS. — »Dom« nravi sicer, da imajo nekateri neverjetno dolga ušesa, da slišijo celo take stvari, ki se sploh niso govorile, a nam se zdi, da sliši včasih tudi »Dom« stvari, ki jih ne sliši nihče drug. Sicer pa je zelo zanimivo, da je HSS zadovoljna, da ima sedaj zopet enega poslanca manj. Tudi svoje vrste veselje!
= Italija se ponuja za posrednika. Na vse zadnje se je zgodila tudi ta neverjetna stvar, da se je Italija ponudila za posrednika v jugoslovansko - italijanskem sporu. Boljšega posrednika čisto gotovo tudi Diogen s svojo neumrjočo svetilko ne bi mogel najti. Dvomimo pa, da bi naša vlada mogla sprejeti to posredništvo, ker nam tudi že brez posredniške vloge Škoduje Italija kjer le more.' Bilo bi pač mnogo bolje, ee »i kdo posredoval med Albanijo in Italijo, da na bi bila Albanija tako neusmiljeno pod italijansko komando. Posredovanje Italije v našem sporu z Albanijo ne moremo označiti drugače kot slab dovtip, mislimo pa, da 30 časi vendarle tako resni, da bi si italijanski listi take dovtipe lahko prihranili.
= Ratifikacija nettunskih konvencij je italijanski pogoj. »Tribuna« piše, da italijansko - jugoslovanski odnošaji so ravno tako dobri, kakor so bili (!) in Italija ne zahteva od Jugoslavije nič drugega, ko da Jugoslavija ratificira nettunske konvencije. Naš spor z Albanijo je torej bil umetno ioacenfran samo, zato, da bi Italija prišla do ratifikacije nettunskih konvencij. Račun italijanskih diplomatov je sicer izreden, ali ravno zato morda tudi račun — brez krčmarja.
= »Venkov«, glasilo ministrskega predsednika Švehle, piše o albansko - jugoslo-venskem konfliktu: »Diplomatičai odnošaji med Albanijo in Jugoslavijo so torej pretrgani. Beograjska vlada po vsem, kar se je zgodilo, ni mogla drugače postopati. Miren, toda odločen nastop zunanjega ministra dr. Marinkoviča je bil edino pravilen in mogoč odgovor na postopanje albanske vlade, ki je, povzročujoč afero Djuraškovič, jasno pokazala, da nima dobre volfe do Beograda: Ahmed beg Zogu je z zaporom Djuraškoviča in s svojim nadaljnim postopanjem v tej stvari dokazal, da hoče vsled obveznosti, ki mu jih nalaga Tiranski pakt, dražiti Jugoslavijo. Zlorablja prijateljstvo vitežkega (!) italijanskega naroda za akcije, za katere v Rimu ne bodo imeli posebnega veselja (?), ker so to paglavščine dečka, ki drugim pobija okna, ker se zaveda, da ima za seboj močnega strica. Albanska vlada zagovarja svoje postopanje s tem, da jo UjuraSkovH, čeprav jo Črnogorec ,po rodu, vendarle njen državljan in da torej ne uživa pravic eks-teritorialnosti, dočim trde beograjski uradni krogi, da je Djuraškovič državljan kraljevine SHS. Kdor pozna albanske razmere, zlasti v preteklosti, kdor je le enkrat pogledal v albansko administracijo, kakršna je bila za časa turškega režima, pozneje pod Wiedom in nato v burji svetovne vojne, ta pae mora zadvomiti o istinitosti albanske trditve, da je Djuraškovič njen državljan ... Kljub psolednjim neprijaznim dogodkom pa upajmo, da bo konflikt pravočasno poravnan.
= Madjari o našem sporu z Albanijo- V
budimpeštanskih krogih je vtfmdil v#»
SSSSMS? a—cmPUon«iktu med drugim to-le: »Jugoslovansko - albanski konflikt, čeprav je postal že sveti ogenj, je vendarle privedel do pretrganja diplomatskih odnošajev med Albanijo in Jugoslavijo. Po vseh znakih se bo zgodilo to, česar se vsi najbolj boje, da bo namreč morala Zveza narodov rešiti ta konflikt. Gjuraškovič je že 25 let v službi jugoslovanskega poslanstva v Tirani. V tej dobi je dobil albansko državljanstvo. Jugoslavija je zahtevala za Gjuraš-koviča eksteritorijalne pravice. Navzlic temu pa je izvršila Albanija pri njem hišno preiskavo in ga aretirala. Jugoslavija »mestno, in muoo smotri te dogodke in vidi jasno, da stoji v zaledju tega dogodka Italija, ki je pripravljena tudi z orožjem braniti neodvisnost Albanije. Ce Zveza narodov ne bi hotela vzeti v svoje roke to vprašanje, potom bo brez dvoma jugoslovanska vlada sama zahtevala od Zveze narodov revizjo tiranskega pakta. Jugoslavija ima dosti razlogov, da smatra situacijo za sebe ugodno, ker je Stresemann na strani Jugoslavije, Bnand je i» političnih raaUgov tudi za Jugoslavijo, a Anglija vsekakor ne bo podpirala Italije, ker ji je na vsak način Francija bolj potrebna ko Italija. Zveza narodov bo brez dvoma rešila t« spor v korist Jugoslavije, dočim Italija nikdar ne bo pristala na revizijo Tiranskega pakta. — Zanimivo je, da trdi bu-dipeštanski krogi, da je bil članek »Pesti Naplo« inspiriran iz angleških krogov.
= Težke obtožbe proti bivši vladi general* Avareseua. Rumimoko časopisje je objavilo te dni težke obdolžitve proti bivši vladi generala Avarescua. Po teh vesteh povzemamo, da je general Avarescu skupno s svojimi ministri razdelil vse fonde raznih ministrstev in dispozicijski lond državnega proračuna med somišljenike svoje politične stranke. Mnogo »naročil« je bilo plačamh, ali »naročila«	»Mar došla, ker jede-
nar ostal v Ž®Plh ministrov AvareBcujeve vlade. Govori se, da je na ta način izginilo reč stotin milijonov lejev. — Sedanja vlada princa Stirbeji se bo bavila predvsem s tem, da ba nered v državni upravi odpravila. Vendar pa se govori, da sedanja vtada ne bo odgovarjala za poneverbe drtavnega denarja bivfle Avareseujeve vlade.
rr Sestanek nwd Strese«***«* rinom. Pogovori med nemškim »unaajun
ministrom dr. Stresemannom in sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve Čižerinom. so zelo prisrčni, tako, da vlada na obeh straneh močno zadovoljstvo. Prva poročila o tem sestanku niso točna, ker čičerin dosedaj še ni stavil nikakih konkretnih točk o težnjah sovjetske Rusije, Cičorin se je pri dr. Stre-semannu saino informiral: o zunanji politiki Nemčije, kolikor ta tangira Rusijo. Najvažnejši problemi so sedaj oni, ki so nastali po konfliktu Anglije z Rusijo. Ti so gospodarsko - finančnega značaja. Drugo vazno vprašanje so rusko-poljski odnošaji, zlasti P® umoru sovjetskega poslanika v Varšavi, dr. Vojkova, čičerin je izjavil, da se odnošaji radi tega atentata ne bodo poslabšali, ker se je poljska vlada opravičila v Moskvi in izrazila obžalovanje. Med Stresemannom ijj čičerinom je bil dosežen v vseh vprašanji« pojjolen sporazum.
~ Umor policijskega šefa v Minsku. I* Moskve javljajo, da se je odpeljal policijski šef v Minsku Opanski na avtomobilu z ne* kim špionaže osumljenim poljskim oficirje® v Minsk. Opanski in šofer avtomobila la med Stanovičem in Minskom ubita, sovjetska uradnika pa sta bila teŽK0 tanl na. Poljski ottir je med tem izginjA. 0 tatu na polimjskega šefa krožijo razl^ne vesti. Nekateri trdijo, da so belocajdisti »a‘ padli avtomobil. V splošnem se zelo ko»e°' tira atentat na Opanskiia, ker je bi) ist°' časno izvršen tudi bombni atentat na <,°“' stvo leningrajske komunistične strani ^ Loningradu. Ker sta oba ateatsta »ledw umoru sovjetskega poslanika v Varšavi, v sovjetskih političnih krogih govori,, d% 1® organiziran proti sovjetski Rusiji cel man*,' ver atentatov na različne važne osebe, * n*" menom, da se prebivalstva polasti vznemirjenje in da se ustvari v Rusiji sami rižno razpoloženje prebivalstva,
v Krt	««
tiranih ve« ruskih emigrantov in■ izvrženih več hišnih preiskav z namenom, da bi # našla nova odkritja, ki bi bila v zvozi z umorom poslanika dr. Vojkova. Policija, v Wilnl je namreč zaslišala nekega prijatelja atentatorja Borisa Kuverte, ki je pravir, aa je nameraval Kuverte oditi v Moskvo ter **' vršiti atentat tudi na Rykova. — So.vj#W ■ Rusija je odposlala poljski vladi noto, w ostri ton je poljske kroge presenetil buril. Poljska vlada je že preje odgov na oticielni sovjetski komunike, da ateni n sovjetskega poslanika v Varšavi nikakor n more Omajati odnošajev med Rusijo in. L sko. Poljsko časopisje ponovno povdarja, o Poljska ni oodgo.vorna za atentat, ki gn 1; izvršil Rus. Danes je pljska vlada že odg vorila na noto sovjetske vlade. V Moskvi . zelo razburjajo radi atentata na dr. Vojkov? Te dni so se zbrale ogromne mase ljudi pre“ palačo poljskega poslaništva, kjer so d601®” strirale proti Poljski. Policiji se je le s žavo posrečilo razkropiti demonstrante.^! skovsko časopisje vidi v umoru sovjetsKCiJ poslanika v Var&avi — roke Anglije, ki na rsak bmSi* povzročiti vojno met} in Poljsko. »Izvestjt« pišejo, da vojna nevarnost stalno narašča. »Pravda« označa atentat v Varšavi kot novo iskro v razstre-livno atmosfero. »Ekonomičeskaja Zizu« viai v varšavskem strelu vojni znak in primerja varšavski atentat z atentatom v Sarajevu. Sovjetsko časopisje piše, da leži moč Anglije v zanetitvi spora med Poljsko in Rus]l j poostritvi odnošajev Rusije z evr.°P6^e<| državami, predvsem pa v zanetitvi vojne ^ Poljsko in Rusijo. Sovjetska vla.da_ fr; ne. manever Anglije zelo pazljiva, ker no _ varnoet vojne na vsak način odstraniti' vokacija »»gleBke vlade se ne bo posre11 sicer bo pa sovjetska vlada vatrajala na zahtevi, da se vse belogardistižne ruske organizacije v Poljski prepovedo. Odgovornost poljske vlade z ozirom na atentat na sovjetskega poslanika leži v tem, ker so ruske emigrantske organizacije v Poljski legalne in ker jih poljska vlada podpira. — Anglila izjavlja na obdolžitve Rusije radi atentata ▼ Varšavi, da so popolnoma zmotne in osnovane.
OBČNI ZBOE OBRTNIŠKEGA DRUŠTVA
Sinoči, ob': pol devetih se je vršil ob leP1 udeležbi v salonu pri »Mraku' občni zboi Obrtniškega društva, ki ima namen pospeševati vzajemnost med obrtniki, braniti nji*
hove pravice in gojiti njihovo izobrazbo Občni zbor je otvoril predsednik Obrtni-
škega društva g. Josip Rebek, ]u je v svojem poročilu naglašal, da težke razmere,
v katerih žive obrtniki, silijo nje, da se še trdneje oklenejo svoje organizacije. Dalje je poročal predsednik o obrtniških kreditih Narodne banke, ki se nameravajo sedaj likvidirati, kar bi znatno prizadelo naše obrtništvo. V tej zadevi bo izročena Narodni banki posebna spomenica.
Tajniško poročilo je podal g- Košak Poročilo poudarja, da mora imeti društvo nepolitičen značaj. V preteklem letu se _je izvršila v društvu zndlna reorganizacij^ Društvu se je posrečilo, da je pritegnilo «voj delokrog večje število novih članov-Blagajniško poročilo je podal gosp.
K e r s n i č.
G. Košak je nato poročal o delo^ in pevskega odseka, ki se prav lepo ^rUgtvom. tvori eno važnih vezi Članstva |^voljen ve-Pri volitvcah je bil s0,g^a pa se ie Pr‘" činoma stari odbor, v	Za	predsednika
tegnilo več ostalih£Jn Rebek, za pod-je bil ponovno f jgnian. predsednika	dalje,	da	ustanovi	dru-
gtvo vef novih odsekov, da se na ta način
SIVO vuu Iiu*“* —  -----------»
"“.Prf^očkf^lučajnostHe bila
niški stan krasna srebrna vaza. Pevski od sek je iapel h koncu veSj*smi, s čimer nhjtai zbor efektno zaključil.
Zastopniki poljskega gospodarska v Ljubljani.
Delegacija poljskega gospodarstva, ki je i te. dni potovala po naši državi in posetila vse važnejše centre, se je ustavila včeraj za en dan tudi v gospodarskem in kulturnem središču Slovenije, v Ljubljani. Delegacija šteje dvanajst oseb in sicer samih najodličnejših reprezentantov poljske industrije in trgovine.
Naši gospodarski krogi, z g. Ivanom Jelačinom na čelu so pripravili poljski delegaciji lep sprejem.
Poljska delegacija je dospela v Ljubljano z brzovlakom iz Sušaka, zjutraj ob tričetr! na osem. Na kolodvoru jim je izrekel dobrodošlico komisar Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. Jelačin ml. V imenu delegacije se je zahvalil za pozdrav vodja poljske delegacije g. Stanislav Landie. Nato so se podali poljski delegati v spremstvu Zanh'm'k°V M5eKa gospodarstva k zajtrku. Ub pol jo,
dopoldne se je vršil v novo urejeni dvorani
oiiciclen sprejem.
Sprejema so se poleg delegatov udeležili: Kg- veliki župan dr. Vodopivec, predsednik oblastne skupščine dr. Natlačen, magistrai-avnafeij dr. Zarnik, predsednik Zveze in-uustrjjcev Dragotin Hribar, zastopnik Društva denarnih zavodov Tykač, ravnatelj ve-esejma Dular, zastopnik Zveze obrtnik za-ug Pranchetti, Društvo ljubiteljev poljske-jezika je zastopal dr. Stele, dalje so se Prejema udeležili še vsi odličnejši zastop-naših javnih korporacij. Poljska dele-vala8 sPreiemu korporativno prisostvo-
7h>rV*. ie govoril pri sprejemu komisar Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, gospod
ki
Ivan Jelačin, ml.,
Je izvajal:
Velespoštovani gospodje! Mili gostje! v \ vetiko zadoščenje mi je, da mi pripade v.us v imenu Zbornice za tr-doMico’ v 'i.iuhl in<lustrii° z iskreno dobro-krogi so z veliki,n”'' Slovenski gospodarski pozdravili vest da 1ad°voljstvom in veseljem ku v domovino 0u® a.ameravale »a povrat-vse uspelega poseta g-iu6ku sv°iega nad' naše k ral j e vine ustaviti veniji ter nam nuditi
.gospodarskih centrov Za. kratek čas v Slo-
obstojala znatna trgovska, spešujejo ullns,riiska delavnost, katero po-Obžaluiem, 'la\!la,'avTli predpogoji.
n j	.	?	Tli	ni	<l<)no	m	A7»i aoI
stavniki naših' go^da^ i^l da S® P‘'ed' »Jo in zbližajo I predstavi H-i JnTT' skih privrednih	V°Mmh	P°lj'
Vaše potovanje po Jugoslaviji Vas ie vo-*J° sk°Zl bogate Zltorodne kraje HrlaSke ^avonije, Vojvodine in Srbije, skozi šum in’ rud bogato Bosno, posetili sie naše kršno Primorje in uživali krasoto našega Jadrana, .ključek Vašega poseta velja Sloveniji, ki je bogata na prirodnih alpskih krasotah, bogata na izobilju vodnih sil, ki pa je v agrarnem oziru pasivna in zato prisiljena posve-.. se. predvsem obrtni in industrijski ak-'vnosti. V naših krajih je že dolga deset-^u^vojm
gjo ugoan
P°drobneje'1' ogfed^J"1 ni ,<lana možnost, da si
Slovenije prouč!?ena“^menUeiŠt kraje
Poselite iaša letoviš^iT^ S? tevr katerih so bili poljski gostje dosedaj žalfboe zelo redki.	b
Naši poslovni krogi imajo že od prevrata s Poljsko mnogo stikov. Vendar smatram, da je -poglobitev teh stikov možna in potrebna se na mnogih poljih. Poljsko republiko po-
dovmminerTlJhe«Vk0t <ieŽel° bogalih iakla’ iih nntroKu' J ln naftinih produktov, ki no S*le?° 2a našo industrijo, promet-
Današnja svellna^ k/ i%m,oramo uvažati: uihi.-o .tana prilika Vašega poseta mi
umri	na	vse	dosedanje	poskuse
. globitve naše gospodarske- vzajemnost* Li o volite, da Vam nekatere navedem.
Ko smo |>o zlomu bivše monarhije bili brez obratnih sredstev in je grozil našemu prometu in industriji popolen zastoj, bila je Poljska, ki nam je v kritični situaciji nudila pomoč. V prvih mesecih po prevratu je že naša Narodna vlada za Slovenijo z odobrit-viio poljske vlade sklenila kompenzacijske pogodbe, s katerimi je zasigurala naši industriji in železnicam dobavo mineralnih
olj, bencina in mazil ter preprečila tako nevarnost ustavitve obrata. Z velikimi transportnimi težkočami smo se morali tedaj boriti, ko so bile železnice v tranzitnih deželah v upravi medzavezniških komisij. Kot kompenzacijo smo Vam nudili tedaj naše zaloge tanina in slrojilnih izvlečkov ter nekaterih drugih industrijskih surovin.
Po teh pogodbah je leta 1921 pričela por-paganda za ekonomsko zbližanje naših interesentov z gospodarskimi krogi v Poljski s strani Vašega neumorno delovnega generalnega konzulata v Zagrebu. Razvila se je živahna informativna korespondenca z zbornico in dne 13. septembra 1921 se je vršilo tu v naši zbornici propagandno predavanje o gospodarskih razmerah na Poljskem, v katerem se je opozarjalo naše importerje na ugodnejše prilike nakupa raznih industrijskih izdelkov na Poljskem, ki jih uvažamo vsled tradicij in konzervativnosti za mnogo dražji denar iz drugih dežel. Mnogo načrtov se je zasnovalo tedaj, razvili so se poslovni stiki, toda nestalnost valut, poljske in naše, dnevno menjavanje cen in nesigurnost transportov je prekrižala dober del računov in zamišljenih načrtov.
šele v letu 1923, ko je pri nas prenehala inflacija ter so se začele prilike polagoma stabilizirati, se je situacija začela jasniti. Kot prvo etako lahko označimo v tem oziru naredbo naše vlade o carinjenju blaga, ki se uvaža iz Poljske po minimalni caiinski tarifi. -
Temu je sledila leta 1924 začasna trgovska pogodba z našo kraljevino in končno tudi ureditev direktnega železniškega prometa. Kakor hitro so bili ustvarjeni predpogoji in izvedena na Poljskem valutna reforma, se je naša industrija in eksportna trgovina začela v veliki meri zanimati za poljska tržišča, na katerih je bil položaj za nas izvoz dosti ugoden.
V tej dobi je pričel znaten eksport usnja, čevljarskih in galanterijskih izdelkov iz usnja, karbida, ferosicilija, hmelja ter tanina. Izvoz mnogih drugih predmetov pa je bil vsled pomanjkanja direktnih železniških tarif nemogoč in naši interesenti so uvideli, da je za poživitev medsebojnih gospodarskih stikov poleg carnisko tarifne pogodbe posebno važna železniško tarifna pogodbo, ker nam sedaj previsoki prevozni stroški ote-žajo konkurenco na poljskih tržiščih, kakor tudi Vam na naših.
Naša statistika zunanje trgovine kaže v kupčijskem prometu s Poljsko dosedaj veliko nestalnost. Naš medsebojni promet pa je v resnici mnogo znatnejši, samo se žal vrši danes še v veliki mori s tujim posredovanjem.
Poljska in naša kraljevina se pojavlja na inozemskih tržiščih danes v mnogih izvoznih predmetih posebno pri agrarnih produktih kot konkurent#, vendar ima medsebojni promet obeh držav še veliko možnosti razvoja. Posebno to lahko trdim z ozirom na razmere in potrebe gospodarstva v Sloveniji, ki bo ostalo pri dobavah produktov mineralnih olj še vedno znatno navezano na Poljsko in ki ima nasprotno tudi za svojo kemično in usnjarsko industrijo pri Vas dobra tržišča.
Kulturni stiki Slovencev š Poljsko, ki se že več decenijev živahno razvijajo, in ki so vodili do tega, da so že pred vejno mnogo-brojni slovenski dijaki posečali poljske univerze in so ostali tudi danes propagatorji zbližailja Poljakov in Slovencev, nam olajšujejo delo tudi na gospodarskem polju.
V naši državi ste na svojem potovanju povsod opazili nebroj možnosti ustvarjanja novih podjetij. Tu je tudi mnogo prilik za udejstvovanje Vaše razvite tekstilne industrije in poljskega kapitala. Zlasti je v tej stroki naša država še relativno najbolj pasivna. Naša zbornica nabira sedaj gradivo za trgovinsko pogodbo s Poljsko. Izrazili smo Vam v tem oziru naše glavne želje in prosimo, da jih blagovolite tolmačiti poljski gospodarski javnosti.
Globoko smo prepričani, da pomeni Vaš obisk novo etapo v poglobitvi medsebojnih stikov ter da bodo osebni stiki, ki ste jih navezali na tem potovanju in Vaša opažanja pri obisku v Jugoslaviji prinesli nam ob-
enem mnogo praktičnih koristi in pripomogli, da se ustvari obširnejša baza za kooperacijo obojestranskih gospodarskih krogov;
Prosim Vas, bodite na Poljskem tolmač naših želj, da se čim bolj poglobe gospodarski, pa tudi kulturni stiki med obema našima narodoma. Kličem Vam ponovno: »Dobrodošli v naši sredi! Živeli Poljaki!«
Nato je pozdravil goste v imenu vlade veliki župan dr. Vodopivec, naglašujoč, da poljski delegati niso samo zastopniki poljskega gospodarstva, temveč tudi zastopniki poljskega naroda, poljske države. Veliki župan je izrazil upanje, da bo ta obisk poljske delegacije obrodil mnogo uspehov in poglobil spoznavanje med obema narodoma.
Predsednik ljubljanske oblastne skupščine dr. Marko Natlačen je pozdravil goste v imenu najvišjega slovenskega samoupravnega telesa, to je v imenu oblastne skupščine. Poljske goste pozdravlja sedaj na svojih tleh slovenski narod in jim kliče iz srca »Dobrodošli!« Govornik želi, da bi obisk poljske delegacije koristil obema narodoma, tako poljskemu, kakor tudi slovenskemu.
Nato pozdravi goste v imenu mesta Ljubljane ravnatelj dr. Zarnik. Stiki med Slovenci in Poljaki so bili vedno prisrčni, dasi so bili le bolj ideelnega značaja. Govornik pa želi, da bi se ustvarili s Poljaki tudi drugi stiki, zlasti gospodarski in politični.
Poljske goste so pozdravili še predsednik
Zveze industrijcev Dragotin Hribar, predsednik društva denarnih zavodov Tykač, v poljskem jeziku je pozdravil goste predsednik Društva ljubiteljev poljskega jezika dr. Stele, v imenu obrtnikov pa je izrekel svoj pozdrav dr. Eng. Franchetti.
Vodja poljske delegacije g. Stanislav Landie se je prisrčno zahvalil vsem govornikom za pozdrave. Nato je v daljšem govoru očrtal potrebo po gospodarski vzajemnosti med Jugoslavijo in Poljsko, naglašajoč, da je mnogo surovin in fabrikatov, ki bi jih obe državi mogli medsebojno izmenjavati. Govornik želi, da bi obe državi čimprej sklenili trgovsko pogodbo. Iz Slovenije bo poljska delegacija odnesla najlepše vtise o gostoljubnosti Slovencev in o lepotah Slovenije.
Po svečanem sprejemu v zbornični dvorani so si gostje ogledali najprej tobačno tovarno, nato narodni muzej, nakar je bil ob 13. banket v hotelu »Union«. Popoldne so si gostje ogledali vevško papirnico, kjer jih je sprejel predsednik upravnega odbora g. Fran Bonač. Zvečer ob 8. uri je bila v »Zvezdi« intimna večerja, nakar so gostje opolnoči odšli z dunajskim vlakom v svojo domovino. Gostje limajo poseben salonski voz, ki jim ga je dalo na razpolago železniško ministrstvo in s katerim se odpeljejo direktno do poljske meje, do postaje Katovice.
Sovjetska nota poljski vladi.
Namestnik narodnega komisarja za zunanje zadeve, Litvinov, je izročil poljskemu poslaniku v Moskvi to:le noto;
»Vlada Sovjetske Unije je prejela brzojavno vest o umoru svojega upolnomočenega predstavnika na Poljskem, ki ga je umoril neki ruski monarhist. Vlada Sovjetske Unije je mnenja, da je ta nezaslišani zločin v zvezi s celo serijo poskusov, ki imajo to svrho, da uničijo diplomatično zastopstvo Sovjetske Rusije v tujini in da ustvarijo direktno nevarnost za mir. Incident v poslaništvu .v Pekingu in v sedežu šangajskega konzulata, napad policije na sovjetsko trgovinsko delegacijo v Londonu in izziv s pretrganjem diplomatičnih odnošajev s strani Anglije, vse to dokazuje, da so le činjenice povzročile aktivnost terorističnih skupin, ki se v svoji brezsilni in slepi mržnji proti delavskemu razredu zatekajo k političnim umorom.
Sovjetska vlada smatra, da jo umor njenega ministra bil odvisen tudi od tega, ker ni poljska vlada podvzela vse potrebne korake proti zločinskemu delovanju ruske revolucionarne organizacije na poljskem ozemlju.
To delovanje je tem bolj opasno za mir, ker so danes mednarodni odnošaji silno napeti. Vlada Sovjetske Unije je že opozorila poljsko vlado na aktivnost belih teroristov in je pri tem opetovano opozarjala poljsko
vlado na možnost provokacij s strani teh elementov.
Protestirajoča najbolj kategorično in z največjo indignacijo ter prepričana, da poljska vlada ne more ogniti se svoji odgovornosti za vse, kar se nanaša na ta zločin, si sovjetska vlada pridržuje pravico, da se vrne na to vprašanje, ko dobi točne in izčrpne informacije o zločinu izvršenem v Varšavi.
*
Kako vse lepše bi bilo življenje v Rusiji, če bi sovjetski mogotci tudi tako odločno nastopili proti zločinom, ki so jih izvršili pod njih protektoratom rdeči teroristi v Moskvi. Toda tedaj se vest sovjetskih magnatov ni oglasila, pa čeprav so se vsak dan dogajali še vse drugačni zločini, kakor pa jel bil umor Vojkova. In niti en zločinec ni bil kaznovan, temveč nasprotno nagrajen.
O	tem naj premižljuje g. Litvinov, mesto da se osmeši pred svetom, ko spravlja poljsko vlado v zvezo z atentatom.
še bolj pa se je proslavila angleška komunistična stranka, ki je izdala proglas, v kateri trdi, da je kriva umora Vojkova angleška vlada.
Samo še čakamo, da se tudi pri nas oglasi kak fantast in okrivi našo vlado za varšavski atentat.
Logika in odkritosrčnost teh ljudi je namreč v resnici — božanska.
SOVJETI O BODOČEM RAZVOJU DOGODKOV NA KITAJSKEM.
Angleško - sovjetski konflikt je s svojim značajem pokazal na važen moment z ozirom na razvoj kitajskih dogodkov. V Moskvi
še vedno dajejo revolucionarnemu gibanju na Kitajskem razredni značaj.
Kakšne bodo perspektive revolucionarnega gibanja na Kitajskem po mišljenju sovjetov ?
Moskovska »Rabočaja Gazeta« je objavila članek D. O. Semjonova, v katerem člankar popisuje kitajske dogodke iz sovjetskega vidika in po katerem se da sklepati, da dogodki na Kitajskem niso za Rusijo preveč rožnati. Moskovski politični krogi celo računajo, da je na Kitajskem nastal resen pre-okret, ki ni prinesel Rusiji ničesar dobrega.
»Napredovanje Čankajšeka — piše Senvjo-nov — je popolnoma izpremenilo položaj na Kitajskem in značaj kitajske revolucije. V revolucionarnih vrstah so ostali samo še osnovni žinitelji vsake revolucije — delavski razred in kmetje, katerim se pridružujejo še obrtniki. Istina je, da se dosedaj čan-kajšek še ni priključil generalu Cangsolinu, ker se med obema še vodi ljuta borba. Po-sožaj na Kitajskem se je formuliral sedaj ta-
ko, da se vodijo boji med tremi silami. Ali faktično — piše dalje sovjetski publicist — obstojata na Kitajskem samo dva tabora. Proti revolucionarnim masam stoji tabor antirevolucionarjev, čeprav se ta bori i proti Cangsolinu.
Za Moskvo postaja jasno, da bo Cankajšek in narodna buržuazija, ki ga podpira, napravila sporazum z imperialističnimi državami. Že davno se vodijo pogajanja z Japonsko, a danes se trudijo, da dosežejo sporazum z Anglijo.
Po trditvah »Rabočaje Gazete« je naloga angleškega poslanika, ki bo odšel te dni v Nanking, pomiriti oba generala Čangsofina in Čankajšeka, tako, da bi se s tem položil temelj enotni fronti proti komunističnemu gibanju. V Moskvi si ne delajo nikakih iluzij in mislijo, da se bodo sedanji 3 tabori na Kitajskem formirali samo v dva in to ne samo radi razvoja notranje političnih, temveč tudi zunanje političnih dogodkov.
Revolucionarno gibanje bo vodil sedaj samo še komunistično orientirani del delavstva in kmečkega prebivalstva, katerim bo moskovska centrala posvetila kar največjo pažnjo. Moskovski komunisti mislijo, da pripada vodstvo komunističnega gibanja na Kitajskem izključno le delovnim razredom.
Francija in Italija od premirja do Locarnske pogodbe*
(Napisal francoski diplomat.)
Ko je nastopil vlado je obiskal g. Barrčra bu:“aSX^i7ori1; »L. 1915 sva si vaša dolžnost je bila ”	prav	<la	cel°’
V	vojno. Moje mnenje pa jf J« dolžnost, da sem smatral za bolje, da se iJn“ Umvencija Italijo odloži, in zato sem tudi na to deloval. Ta spomin pa ni izbrisal dolga leta sporazumnega sodelovanja. Srečen sem da morem nadaljevati svoje delo in prepričan sem, da bova skupno storila še mnogo koristnega.«
Za zunanjega ministra si je g. Giolitti izbral g. Sforzo, poklicnega diplomata, ki je bil kakih 30 let mlajši od njega. Ni ga bil poprej poznal, še-lo prejšnje leto se je bil slučajno z njim seznanil na deželi v Frasca-tiju. Stari državnik je vzljubil izbornega poslanika in to srečno snidenje ga je nekaj mesecev pozneje posadilo na ministrski sto-lec. Grof Sforza je zadovoljil svojega novega gospodarja. Bil je samoglav in značajen. Vendar je bila ta samoglavnost včasih polnita s šla pasto čepico, kol se je to pozneje pokazalo pri nastopu g. Mussolinija, toda ta napaka, če je že sploh napaka, se ni kazala v zunanjih zadevah, kjer je poklicna hladnost čuvala grofa Sforzo pred nevarnostmi nepremišljenih korakov. Bil je to možak, ■ preizkušen v svoji stranki, pogumen in 1 razumen.
Prva skrb g. Giolittija je bila sestati se z g. Millerandom. Sestanek se je vršil v
Aix-les-Bains. Brezdvomno je bal predvsem izraz obojestransko želje po sporazumu. K temu sestanku se je dal g. Millerand spremiti po gg. Bari>ru in Berthelotu, g. Giolitti pa po baronu Alliottiju, svojemu glavnemu tajniku. Pogovarjali so se o tekočih zadevali,
o	Jadranu, o reparacijah, o razoroženju Nemčije, o Gornji šleziji in o Orientu, z namenom, ki so ga tudi dosegli, da si olajšajo sodelovanje pri rešitvi teh vprašanj. Oba mi-»istrska predsednika sta se ločila zadovolj-*}° in zaupajoč v iskrenost medsebojnega dobrega razpoloženja.
.. vSe ,ie ,P°kazalo pri sledečih pogajanjih, vprašanje (iornje šlezije je prišlo na točko, kje' je bilo tieba, da se reši. Treba je bilo v 'tem tentoi lju, za katerega sta se potegovali Poljska in ■Nemčija, na podlagi plebiscita potegniti mejo med zelo pomešanim nemškim in poljskim prebivalstvom. To mejo je bilo mogoče potegniti na več načinov. Obe zainteresirani državi sta se tem strastneje prerekale za zemljo, kjer je imela še prav posebno vrednost: v njej leže namreč ogromni rudniški zakladi. Francija je predlagala mejo, ki je bila ugodna Poljski, Anglija mejo, ugodno Nemčiji. Grof Sforza pa je stavil nov originalen ipredlog, ki se ni strinjal z angleškim, in veleposlaniška konferenca ga tudi ni sprejela. Ko pa je ta odstopila zadevo Društvu narodov, je Ženevski Svet odločil zadevo na podlagi »Sforzine črte«. Nezavisnost italijanskega ministra od londonske vlade je slednjič privedla do rešitve, ki je prišla prav eni izmed zaveznic Francije, Poljski.
Pod istim ministrstvom je začelo v Italiji pojemati nezaupanje in prvotno sumni-
čenje Male antante. Med grofom Sforzo in g. Benešem, zunanjim ministrom Cehoslova-ške je prišlo do precej olajšujoče izmenjave pisenj. Konstatirala sta, da sta obe državi fmakega mnenja glede iprepovedi zopetnega i ul!°stavljenja Habsburžanov na avstrijskem ali madžarskem prestolu. Tako se je izvršilo zbližanje med Italijo in drugo zaveznico Francije, Čehoslovaško.
Toda glavna zadeva kabineta Giolitti — Sforza je bilo važna pogajanje z Jugoslaviji0- ^ trenotka, ko je bila vsaka rešitev Jadranskega spora potom skupnih dogovorov med velesilami nemogoča, ni preostalo drugega, kakor iskati za to neposredno ureditev med rimsko in beograjsko vlado. To je bil ze poskusil kabinet g. Nittija; gg. Scialoja in 1 rumbic sta se tozadevno sešla, toda njiju srečanje je bilo brezuspešno. G. Giolitti, grof Sforza in g Bonomi, vojni minister, so spet začeli s pogajanji in po velikem trudu prišli do zaključka. To je bila Rapallska pogodba. Italija jo dosegla v njej mejo na Snežniku, t0 se pravi svojo »naravno« mejo na vzhodu, vso Julijsko Benečijo, Zader in nekaj dalmatinskih otokov, čeprav so laški nacionalisti to pogodbo zelo neprijazno sprejeli, jo je vendar takrat večina javnega mnenja smatrala za zadovoljivo. Toda ta pogodba ni nikoli stopila v veljavo. Vendar moramo prej še nekaj drugega omeniti.
Ta direktna laško - jugosloveuska pogajanja so bila za Francijo prilika, da je napravila Italiji uslugo s tem, da je vršila v Beogradu prijateljski pritisk, ter prikazovala, da je zadnji čas, da zadeva že enkrat kenča in da se pokažejo spravljive. Ta pritisk se ni vršil samo v Beogradu po našem
diplomatskem zastopniku, temveč tudi v Parizu pri poslaniku Kraljevine SHS potom g. Milleranda. ki je bil postal mad lem predsednik republike in g Georgea Leygue4i, njegovega naslednika' na stolcu ministrskega predsedstva. Uslužno vlogo francoske vlade je lojalno osvetlil grof Sforza v »Zeleni knjigi, ki jo je izdal v Rimu in ki se tiče Rapallske pogodbe.
Sicer je pa Francija po vojni porabila vse prilike, da bi bila prijazna Italiji. Na Spa-ški konferenci je Francija zmanjšala svoj aelež na nemških reparacijah, da se je ta ko v gotovi meri povečal laški delež. Toda edino en italijanski časopis, Corriere della Sera, je poJčrtai ta nastop dežele, ki je bila napol razrušena, ki je klonila pod težo in koje bodočnost je bila na žalost v ozki zvezi z reparacijami. Ob istem času smo pa mi Francozi poskušali skleniti z Italijo praktične dogovore, tičoče se materijelnih inte resov. Tako smo n. pr. za časa Nittijeve vlade na iniciativo g. Tittonija začeli pogajanja
o	pogodbi dela in izseljen-ištva, ki sta jo podpisala za Francijo gg. Barrere in Arthur Fontaine, za Italijo pa gg. Mayor des Plan-ches in De Michelis. Ta pogodba je dala laškim izseljencem v Franciji take pogoje, da nikoli kaka država ni nudila boljših. V trenutku, ko jim je severna Amerika zaprla svoja vrata, jim je bilo velikanske koristi, da morejo svoje izseljence napotiti k nam, kamor jih je začelo vsako leto prihajati na sto-tisoče. Temu je sledil dogovor o svili in svilenih izdelkih, ki je bil prvi korak k trgovinski pogodbi, o kateri bomo takoj govo-rjli.
(Dalj* prih.)
Stran 4.
»NARODNI DNEVNIK« 10. junija 1927.
Štev. 130.
■ illl I HMT THlii
KDAJ SE BODO ŽE TAKE STVARI NEHALE.
Je sicer res, da se kljub našemu nesrečnemu partizanstvu razmere polagoma izboljšujejo, toda še vedno se dogajajo naravnost neverjetne stvari. Sv. Birokracij straši po vseh pokrajinah in njegova nedela so še najmanjše zlo. Že mnogo težje nezgode nastajajo vsled prepotence nekaterih uradov in uradnikov, da o drugih še bolj žalostnih pojavih niti ne govorimo.
O	vseh teh napakah obvešča naše časopisje, vladno, opozicionalno in nevtralno, redno vso javnost torej tudi oblasti, ki imajo tako vso možnosti, da vse te napake odpravijo. Skoraj nikdar pa ne slišimo, da bi se to tudi v resnici zgodilo, ker naša oblastva molče o vseh takih stvareh ko grob. Toda molk je vedno napačen in zlasti v tem slučaju. Oblasti bi morale javnost redno informirati, da so z ozirom na odkritje tega ali drugega lista storile vse potrebno, da' se od listov odkrite napake odpravijo. Listi vendar pišejo pod ugrozo tiskovnega zakona in zato bi pač bilo pričakovati, da bi oblasti dokazale, da se na njih odkritja ozirajo.
Ne zaradi prestiža listov, temveč zaradi avtoritete oblasti same, ker bodo ljudje vse drugače zaupali v oblast, če vidijo, da ta točno takoj nastopi, če se odkrije kaka napaka, kakor pa da dobe vero, da je itak vseeno, če se kdo proti napakam bori ali no.
Samo na ta način je mogoče, da pridemo do zboljšanja razmer.
— Kraljica Marija na Bledu. Včeraj zjutraj ob 7.35 je prispela kraljica Marija s svojim spremstvom iz Marianskih Lazny v Lesce. Na kolodvoru jo je pozdravil veliki •župan dr. Vodopivec. iNjegova soproga je izročila kraljici šopek svežih rož. Po sprejemu se je odpeljala kraljica z dvomim avtomobilom na Bled. Spremljala sta jo adjutanta majorja Pogačnik in Masalovič. Na Bledu ostane kraljica Marija nekaj dni.
— Novi rektor ljubljanske univerze. Za rektorja ljubljanske univerze za leto 1927/28 je bil včeraj izvoljen g. prof. dr. Rajko Nali-tigal.
— Kongres veterinarjev. Letošnji redni letni kongres Udruženja jugoslovanskega veterinarskega udruženja se vrši od 12. do 14. junija v Beogradu. Kongresa se udeleže delegati iz vse države. Generalna direkcija državnih železnic je dovolila udeležencem polovično vožnjo.
— Prometni minister na inšpekcijskem potovanju v Mariboru. Prometni. minister, ki se je nahajal v zadnjem času na inšpekcijskem potovanju v Primorju, se je pripeljal v torek spričo stavke uslužbencev v mariborski železniški delavnici v svrho, da prouči tamkajšnje razmere, v Maribor. Ko je situacijo proučil, je izjavil, da bo njegova prva skrb, da nabavi na račun nemških reparacij mariborski delavnici materijal, da bo delavstvo dovoljno zaposleno. Za ljubljansko direkcijo je obljubil izposlovati nabavo 6 novih lokomotiv in večje kredite. Minister je dalje obljubil, da bo poskrbel, da se iz prometnih ozirov nujno potrebno razširjenje kolodvora v Zidanem mostu čim preje izvrši.
— Razpis natečaja. Razpisuje se služba starešine pri pošli Mežica (IV. r). Prošnje naj se vlagajo do 20. junija 1927 na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani. —
V	Mačkovcih (V-2) se razpisuje pogodbena pošta. Jamčevina 400 Din. Letni prejemki redna plača 3000 Din, doklada (50% redne plače) 1500 Din, za prenažanje pošte 2000 dinarjev za selsko dostavo 4134 Din. 'Prošnje s prilogami naj se vlagajo na poštno ravnateljstvo do 20. t. m. Med prilogami mora biti tudi potrdilo krajevne oblasti (županstva), da ima prosilec zagotovljen prostor za pošto, kakor določa čl. 16. pravilnika o pogodbenih poštah.
— Pravilnik o organizaciji katastrske službe. V generalni direkciji katastra je sestavljena posebna komisija, katere naloga je, da izdela načrt pravilnika o organizaciji katastrske službe.
— Nagrade društvom in kulturnim delavcem. Uprava kraljevega fonda za nagrado dela na kulturnem, gospodarskem in prosvetnem polju je priznala med drugim za letošnje leto sledeče nagrade: 25.000 Din En-gelbertu Ganglu, starosti JSS v (Ljubljani,
10.000	Din Prosvetni Zvezi v Ljubljani, 5500 Din Izobraževalnemu društvu na Jesenicah in Kolu jugoslov.'sester MosleMSv. Peter v Ljubljani, 5000 Din Josipu Lapajnetu, šolskemu upravitelju v Cerkljah, 5000 Din Stanku Gradišniku, učitelju v Št. liju in Josipu Lustiku, šolskemu upravitelju v Prekmurju. Nadalje po 5000 Din Jakobu Špalirju, gozdarju v Mariboru in Viktorju Engemanu, gozdarju pri Jelšah. Po 2500 Din Sokolskemu društvu v Gornjem Logatcu in slovenski župi skavtov v Ljubljani.
—	Oprostitev taks. Društvo železniških uradnikov s fakultetno izobrazbo v Sloveniji in kulturno društvo »Atena« v Ljubljani sta oproščena plačevanja taks za prošnje in
PM!-SZagrebški in ljubljanski Francoski institut organizira to leto na Bledu pod visokim pokroviteljstvom prosvetnih ministrstev kraljevine SHS in Francije počitniški tečaj. Ta počitniški kurz, ki se bo vršil od 15. julija do 15. avgusta je posebno namenjen profesorjem francoščine kraljevine SHS m dijakom, katerim sredstva ne dopuščajo, da bi se v Franciji izpopolnili v francošcini. Pouk bo vseboval teoretični tečaj, slovstveni tečaj, praktične vaje v konverzaciji, preda-vanja s skioptičnimi slikami, izlete itd. Oba francoska instituta, zagrebški in ljubljanski sta si zasigurala sodelovanje francoskih profesorjev, ki so se že specializirali v studiji\ jugoslovanskih vprašanj. Naj omenimo samo sledeča imena: Vaillant, profesor srbo-hrva-ščine na Ecole des Langues Orientales v Pa-Ku? Chataigneau, agreg<5 de L’Univers,t6,
nekdaj lektor v Beogradu, Daux, nekdaj charge de oours v Carigradu, Warnier, lektor Univerze v Zagrebu. Profesorji francoščine, delujoči na javnih šolah, so prosti vpisnine. Dijaki bodo morali plačati vpisnino 50 Din in imajo pravico se udeležiti vseh vaj; drugi posetniki bodo plačevali vpisnino 100 Din. Kdor se zanima za te počitniške tečaje, naj blagovoli se prav kmalu javiti v Francoskem institutu v Ljubljani, da mu bo mogel pravočasno rezervirati sobe v'blejskih penzijah.
— Proslava šestletnice evakuacije Šibenika. Dne 12. t. m. se vrši v Šibeniku proslava šestletnic-e evakuacije od italijanske vojske, ki je bila okupirala Šibenik in Dalmacijo.
— Drugi pomorsko-propagandistični tečaj Jadranske Straže v Splitu se vrši v času od
1.	do 31. julija t. 1. Kakor lansko leio bo tudi letos glavni odbor Jadranske Straže v Ljubljani odposlal v ta kurs enega udeleženca; sprejem in celomesečna preskrba (stanovanje in hrana ter vožnja tja in nazaj) je brezplačna. Natančnejše, informacije in prijave sprejema Glavni odbor v Ljubljani do 15. junija t. 1.
— Kamniška podružnica SPD je dovršila te dni novo pot in galerijo skozi Predoselj v Kamniški Bistrici. Da opozori obiskovalce Bistrice na to pot in na prirodno lepoto do-sedaj nepristopnega Predoslja, je sklenila Kamniška podružnica, da priredi slavnostno otvoritev te nove poti in galerije. Vršila se bo v nedeljo dne 12. junija 1927. iZunanji udeleženci pridejo s prvim jutranjim vlakom v Kamnik ter potem poljubno naprej. Vozil bo tudi avtomobil Kamnik - Stahovica (eena 8 Din za osebo). Zbirališče bo na Ko-pišču. Od tam odidejo udeleženci po novi zelo prijazni stezi, vodeči ves čas tik ‘ob vodi do doljnje brvi pod slapom, potem po novi stezi naprej nad slap in na galerijo, kjer bo Kamniška podružnica pozdravila goste, nakar bo odhod čez prirodni most proti bistriški koči. Tam bo ob 11. uri sv. maša v bistriški kapelici, potem prosta zabava pri koči. Pri pozdravu in pri zabavi bo sodeloval tamburaški zbor društva »Edinost«,. Odhod iz Bistrice proti Kamniku poljuben. Iz Slahovce do Kamnika bo vozil avtomobil. K lej otvoritvi so vabljeni vsi planinci in prijatelji Kamniške Bistrice.
— Streljačka družina v Trbovljah. Vsi oni, ki bi radi pristopili kot člani k stre-Ijačlci družini, naj se javijo pri enem izmed gg. odbornikov. — Za odbor streljačke družine v Trbovljah: Milan M. Spaič, žand. pod-poručnik, predsednik. Černe France, tajnik.
— Gradbena direkcija v Ljubljani opozarja vse interesente na I. ofertno licitacijo za dovršitev drž. ceste Kraljevo - Raška, ki se vrši v računskem oddelku ministrstva za gradbe v Beogradu in sicer dne 23. junija t. 1. za I. del ceste od km .0.800 do 15.000 in dne ‘24. junija od km 15,000 <lo 20.000. Na-tančnejši pogoji so razvidni iz oglasov, ki sta nabita na uradni deski v I. nadstropju Gradbene direkcije v Ljubljani, Turjaški trg štev. 1.
— Za sirote invalidov. Ministrstvo za socialno politiko je odobrilo centralni upravi udruženja invalidov za oskrbo sirot invalidov in vojnih sirot izredno podporo v znesku 500.000 Din.
— Naš novi poslanik v Bernu. Bivši pomočnik zunanjega ministra g. Jova Markovič, ki je bil nedavno imenovan za poslanika v Bernu, odpotuje jutri na svoje novo službeno mesto.
— Premestitev argentinskega konzula v Splitu. Argentinski konzul v Splitu Argentino Rossani je premeščen brzojavno v Neapelj. Kot znano, je izdal g. Rossani neUav-no v Splitu v španščini zbirko pesmi po(l naslovom »tNada« (Nič). Sedaj je nameraval uvesti akcijo za ustanovitev revije za dalmatinska kulturna vprašanja pod naslovom »Sunce«.	'Ji
— Iz poštno-hranilnične službe. Bivši začasni vodja ljubljanske podružnice Poštne hranilnice Ilija Obradovič je imenovan za ravnatelja podružnice v Skoplju. * v
— Iz pošthe službe. Za upravnika poste Bled I. je imenovan poštni uradnik Ivan Bergant. — Premeščeni so: Od pošte Ljubljana 1. k direkciji pošte v Ljubljani za tajnika uradnik Ivan Zupanec, iz Laškega k pošti v Kranju uradnik Ivan Slavec, iz Maribora v Rajhenburg uradnik Mihael Štraus.
— Pretvarjanje slovanskih priimkov. Na razglasni deski goriškega magistrata sS nabite sledeče spremembe priimkov v italijansko obliko: Na prvem mestu je prošnja člana komisije, ki ima v goriški pokrajini proučavati problem spremembe priimkov dr. Konrad Prinzig, ki bi rad spremenil svoj priimek v Princis. Sledijo sledeče želje za spremembo:	Vodopivec v Bevilacqua, Ga-sperich v Gasperi, Urbancioh v Urbani, Sa-baz v Saba, Sturnig v Sturm, Wedral v Veri, Branstein v Roccabruna, loncich v Tonsi, Dornig v Dorini. Radovedni smo, kako bo prefektura rešila te prošnje, kajti prosilci so priložili k prošnji listino, iz katero izhaja prvotna italijanska oblika priimka. Radovedni smo predvsem, ali imajo take listine Dornig, Tončič in še bolj Wedral in Braun-
stein.	,	.	„	, ,
— Tretji polet preko Atlantskega oceana.
Iz Nevvvorka poročajo:	Priprave	za tretji
prekomorski polet se nadaljujejo. Komandant Bvrd, ki ga bo spremljal pri poleni poročnik Reville, je podvzel te dni poizkusni polet pri katerem je tehtal aparat 0300 kg. Vendar pa Byrd ne bo startal, predno se ne
vrne Lindbergh.	,	_	.
— Stalna zračna proga Newyork—Paru.
Zgraditelj aeroplana »Columbl-e«, inženjer Belanca je izjavil, kot poročajo iz Amerike, da izdeluje načrt za večmotorno letalo, s katerim bo potovalo lahko do 40 oseb hkratu preko oceana. Na aparatu bo restavracija. Opremljen bo z rezervnimi motorji, tako da bo izključena vsaka nevarnost, da bi padel
zemljo. Polet se bo vršil v treh etapah, vožnja se bo pretrgala v Novi Fundlandiji in na Azorih. Potovanje iz Pariza v Newyork bo trajalo z Odmori vred vsega skupaj 30 ur. Vožnja bo stala v začetku okoli 30.000 dolarjev.
— Radi žaljenja veličanstva je bil obsojen te dni pred okrožnim sodiščem v Mosiar-ju Mijo Perkušič, 23 leten težak iz Dračeva, na tri leta težke ječe.
— Državni uradnik izvršil radi prenaporno službe samomor. Milan Martinov, poštni uradnik v Velikem Bečkereku je izpil te dni v samomorilnem namenu večjo količino bromove esence. Ko so ga pripeljali umirajočega v bolnico, je izjavil, da je izvršil dejanje radi tega, ker mu je postala služba v zadnjem času prenaporna. Kmalu nato je v groznih bolečinah izdihnil.
— Z nožem ga je zabodel, ker ga ni pustil k maturi. Brat srezkega poglavarja v Podgorici Bogič Popovič je bil precej len študent, vsled česar je leta 1922 pri maturi propadel. Pozneje je hotel priti do maturititne-ga spričevala na nepošten način. Hotel je namreč spričevalo že dvakrat falzificirati, kar pa so obakrat drugi preprečili. Lela 1925 je zapustil hišo svojega očeta ter .odšel po svetu. Brez pravega dela se je potikal po Italiji in Albaniji. Pred tremi meseci se je vrnil zopet domov. Ker mu fizično delo ni dišalo, se je jel zopet pripravljati za maturo. Te dni je prišel v spremstvu svojega očeta v pisarno gimnazijskega ravnatelja dr. Nikole Škeroviča ter zahteval, da ga pripusti že v tem terminu k maturi. Ravnatelj mu je pojasnil, da je to nemogoče, ker je zamudil za topot termin za vložitev prošnje. Bogič Pojx)vič je odšel. Odhajajoč pa ^je ravnatelju zagrozil, da se bo nad njim maščeval. Nato si je kupil v neki trgovini oster 20 cm dolg nož ter pričakal ravnatelja pred gimnazijskim poslopjem. Ko je prišel ravnatelj ■iz poslopja, se mu je Popovič pridružil ter zahteval še enkrat, da ga pripusti še v tem terminu k izpitu. Ravnatelj mu je popolnoma mirno pojasnil, da je to absolutno nemogoče, ker bi bilo proti zakonu. Medtem sta prišla ravnatelj in nadležni mladenič pred poslopje okrajnega sodišča. Tu je potegnil Popovič nenadoma nož ter ga zasadil ravnatelju 6 cm globoko v hrbet. Težko ranjen se je zgrudil dr. škerovič na zemljo, Popovič pa je vstopil mirno v sodno poslopje ter prijavil svoj zločin. Seveda so ga pridržali takoj v zaporu. Stanje dr. škeroviča je zelo opas-
110,	vendar je pa upati, da ostane dr. Škerovič pri življenju, če ne nastopijo kake komplikacije. Dr. Škerovič je narodni poslanec.
— Nenavadno darilo prestolonasledniku. Nedavno je vrgla Živku Miletoviču, ekonomu v Viševcu pri Rači petletna ovca 5 jag-njed. Ker so taki slučaji zelo redki, je poklonil Miletič sedaj vseh petero jagnjed prestolonasledniku Petru.
— Županova žena požigalka. V Tullnu je bila te dni aretirana 43 letna žena tamkajšnjega župana, Pavla Weisel. Obdolženo je, da ima na vesti vsetHIedem velikih požarov, ki »o ae pripotiU v TUUnu v letih
1934 In 1925, ona. Ti požari so uničili 24 kmetskih hiš z gospodarskimi poslopji vred ter povzročili milijonsko škodo. Preiskava je ugotovila, da je bil v vseh teh slučajih ogenj podtaknjen, še tekom poizvedovanj je bil aretiran kot dejanja sumljiv neki jerme-nar, ki je sedel precej časa po nedolžnem v preiskovalnem zaporu. Pred dvema tednoma pa so izsledili pravega požigalca, sina Pavle Weisl iz prvega zakona, Oskarja Ries-sa. Nadaljnja poizvedovanja so ugotovila, da ga je nagovorila k požigom njegova mati Pavla Weisl, ki je prodajala stavbne parcele in stavbeni material. Njen mož je župan v Tullnu, ravnatelj krajevne hranilnice in
ss s:
Cesar.
  Nove poplave v Ameriki. Kot poroča j
»United Press«, je jel Mississdpi zopet naraščati. Na več krajih je prestopila reka zopet bregove ter poplavila v Arkansasu več j tisoč juter rodovitne zemlje. Voda je uničila j mestoma vse, kar je bilo v zadnjem času po- I pravljeno. 90.000 ljudi je zopet brez strehe. Minister trgovine Hoover je odpotoval na po-plavljeno ozemlje.	.	|
— Usodepolna šala. Trgovec Alojz Fned-mann v Aszodu na Madjarskem je razstavil meseca avgusta 1924 v svoji izložbi dinjo, na katero je vrezal z nožem umetniško izdelan grb troedinega madjarskega kraljestva, mesto Štefanove krone pa je vrezal v melono šesterozobo židovsko zvezdo. Zato ga je ovadila policija državnemu pravdništvu,^ nakar ga je obsodilo sodišče na leto dni ječe in o milijonov kron globe. Te dni se je obravnavala zadeva pred prizivnim sodiščem, ki je znižalo Friedmannu kazen na 6 m“secevje-če Friedmann apelira na kraljevsko krnijo.
- S prodajo ničvrednega »čudežnega« zdravila postal milijonar. Leta 192o so se pojavili v Moravski Ostravi letaki, s katerimi se je priporočalo univerzalno zdravilno sredstvo »dr. Hellerjeva sol«, pozneje pa »dr. Embacherjeva kričistilna sol«. Ni je bilo bolezni, ki bi se po navedbah v prospektih ne bi bila dala ozdraviti s tem univerzalnim preparatom. Letake je izdal upokojeni avstrijski železniški adjunkt v Moravski Ostravi Rudolf Ratzka, ki je delal s čudežnim zdravilom sijajne kupčije. Po navedbah v prospektih bi bila imela biti glavni sestavdi del preparata sol iz Halla na Tirolskem. Preparat bi bil imel biti sestavljen po receptu pokojnega med. univ. dr. Embacherja na Češkoslovaškem. Sedaj pa je ugotovi
urad za pobijanje oderustva v Moravski Ostravi da Ratzke m dobavljal iz Halla no
bene soli, temveč da je prodajal čisto navadno Glauberjevo sol, ki se pridobiva v kemičnih tovarnah kot odpadek pri proizvajanju solne kisline ter se prodaja po 1.26, po 135 Din. To sol so prodajali njegovi številni'agenti skoraj po vseh evropskih državah. Urad za pobijanje oderuštva v Mor. Ostravi je ugotovil,, da je je nakupil Ratzka od leta 1925 dalje v eni sami ceskoslovabki ke-mični tovarni vsega skupaj nad 150 centov,?
pri čemur je zaslužil nad 1,436.500 Diu. Ratzka pa je dobavljal svoje »čudežno« zdravilno sredstvo tudi še iz več drugih tovarn. Ko je izvedel, da se zanima za njegovo univerzalno sredstvo urad za pobijanje oderu-j štva, je dvignil v bankah ves svoj denar ter
• jo odkuril ž njim v Švico, kjer ga je zopet j deponiral. Ne vedoč, da je bila izdana za
njim tiralica, je bil te dni tako nepreviden, s da se je vrnil v Moravsko Ostravo, kjer so ga pa vtaknili že takoj po priliodu v luknjo.
Ljubljana.
•	1— Vaška idila sredi prestolico SloveHij*1-
j Ob hodnikih Simon Gregorčičeve ulice bo-i hotno raseta trava in plevel. Ob deževnem ' času vsled tega voda nima odtoka ter se naberejo cele mlake. Kompetentni faktorji naj dajo cesto očistiti.
1— Mestna žen=ka realna gimnazija vabi cenjene stariše gojenk, njih sorodnike, prJ' jatelje in znance na razstavo risarskih u* ročnih del, ki se otvori danes ob 12. uri >■* traja do vštete nedelje 12. t. m. Razstava je otvorjena od 9. do 12. ure in od 15. do 1& ure.	/	|
1— Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tomesečna dražba v oktobru 1926 za' stavljenih predmetov v sredo 15. t. m. oj5 15. uri v uradnih prostorih v Prečni ulici
1— Mestno kopaiišče na Ljubljanici se olvorilo v soboto dno 11. junija 1927.
1— Slovensko planinsko društvo v I//®®' ljani naznanja, da se vrši njegov občni *bor 21. junija ob 8. uri zvečer v salonu gosiilne pri Levu na Gosposvetski cesti s sledečim dnevnim redom: Pozdrav načelnika, spre-memba društvenih pravil, eventualne volitve, poročilo tajništva, knjigovodstva in računskih preglednikov, samostojni predlogi, slučajnosti. Oni člani, ki se zanimajo za nova pravila, jih lahko vpogi^J« vnu™ pisarni, Šelenburgova ulica
ni mi urami.	in.KiJoncH nnari v
1- Bolgarski tenor v ljubljanski open. \
soboto dne 11. t. m. gostuje v ljubljanski operi mladi tenor gospod Uospodmov in cer v operi »Carinen« v vlogi 'Doji J-psea. Gost ima močan tenor z lepo izrazito vi_ in odlično italijansko šolo. Poleg Ljuh 1‘ bode gostoval tudi v Beogradu.in . ^	'
za tem pa ponovno v Rimu, kjer je n< pil parkrat tudi za časa svojega študija-predstavo opozarjamo naše občinstvo, pominjamo tudi, da je ljubljanski ans izvajal opero »Carmen« na svoji operni neji in sicer v Sarajevu, Dubrovniku Splitu, povsod z največjim uspehom ob stranskem priznanju publike in kritike. « gostovanje gospoda Gospodinova veljajo vadne operne cene.
1— Jadranska Straža priredi izlet po Lju " Banici in ljudsko veselico pn Mokarju • Ižanski cesti v nedeljo 12. junija 1927. ua hod ob 14. uri s Trnovskega pristana n okrašenih čolnih z godbo. Ob isti um P11 voziti avtomobili od mosta na Karlovški Sti do Mokarja. Na veselici je preskrbljen« 7i;\ zanimiva presenečenja, ples in zabavi'
Vabljen je vsakdo. Sodeluje železničarSK^ godba.
1— Društvo »Soča«. Na I. odborovi seji VII. posl. dobe dne 8. junija 1927 se je konstituiral društveni odbor takole: na obenem zboru tlne 25. maja 1927 izvoljeni predsednik dr. Dinko Puc in podpredsednik ivu Sancin, m tajnika: učitelj Andrej Bensa, namestnik: Anton Cotar; za blagajnika: Josk Sfiligoj, namestnik: Lipe Bačnar. Pregiea valci računov: Bavdaš ltan in Kerševau. drej, namestnika: Batjel Franc in t*
Peter. Društvo ima sledeče odseke in s.
1.	prosvetni, predavateljski, 2. zabavni veselični, 3. gospodarski in 4. pevslu odse -Članarina, ki ostane neizpremenjena znaim letno samo 12 Din in se plača .po položni«, ali pa neposredno pri društvenem blagajniku Sfiligoju v Gledališki ulici 7-1II., vsak dan od 14. do 16. ure.
OJ ZLATI ČAS ZDAJ CELJSKIM SAMOSTOJNIM DEMOKRATOM PRIDE.
Kdor prebira volilno listo celjskih demokratov, pa gre potem malo na šetnjo miin° hiš bodočih sam. demokratskih mestnih očetov, bo kar na cesti in trotoarju opazil, da se izkazuje posebna pozornost tem svemikoin »in spe«. Pred njih domovanji vse skrbno posnaženo, pripravljajo se lični pločniki itd. Zlobni jeziki (in pravijo, da je teli v Celju precej veliko), ti strupeni jeziki trosijo celo govorice (iz hudobne nevošljivosti sevedji), da bodo bodočim »mestnim očetom« položili kar parkatne stezice do njih zelnikov. Tudi zlikali bodo te parkete, gladko »auf biks«, tako da bo 19. junija mar&ikomu spodrsnilo in da 'bo razočaran padel — na zadnjo plat.
MARIBORSKA POROTA.
Predvčerajšnjim sta se zagovarjala pred mariborsko poroto posestnik Ivan Cahuk m njegov sin Kalman, obdolžena, da sta umorila dne 9. novembra 1926 posestnico Roč-karjevo iz Gorice v Prekmurju.
Obtožnica pravi med drugim sledeče: Roškarieva je svoječasno ovad,ity Kalin«' na Cahuka, da ji je ukradel 200 Din Vsle« te ovadbe sta stari in mladi Cahuk BoStw>_ jevo smrtno sovražila ter jo končno “ jzVr-la. Pričakala sta jo v gozdu^ Uiii«1' J s(!]dro šil Ivan Čahuk, ki je udaril '2eI1gU1i medtem petkrat po glavi. Njegov sin daIli sta ob-na straži. Ko je prišel un^. ggdeti vsleJ (e dolžila druge, ki so® ‘ preiskovalnem
obdolžitve £“^2*-Sala v medsebojnem zaporu. Končno sta se
domačem prepilu s«'115''	,.	.. 8 vprašanj.
Porotnikom je bilo slavlje ,	„j^ Vpra-
Vprašanje glede umora m šest vp),ašanje šanj so zanikali. Potrdili so P § m
glede hudodelstva obrekovanj
k. zak.	.	norotnikov	je	bila
Na podlagi kndoie Qbgojena sta bila: ca zelo poceni odne	Cahuk pa na
Ivan Čahuk na 2 !«»< IV 16 mesecev težke je e.
NOVOMEŠKA. POROTA.
V torek se je zagovarjala pred novomeško poroto posestnica Ana Crasarjeva, obtožena radi hudodelstva goljufije in prigovarjanja h krivemu pričevanju.
Izvabila je raznim osebam pod lažnjivimi pretvezami vež je zneske denarja, ko pa je bila ovadena, je nagovarjala razne osebe, ■d? bi njej v prilog krivo pričale.
Na podlagi krivdoreka porotniokv je bila abtoženka obsojena na eno leto težke ječe.
V sredo je sedet na zatožni klopi bivši železniški čuvaj France Koklič iz Uršnih sel, obtožen radi umora svoje žene.
fri obravnavi se je zagovarjal obtoženec z ljubosumnostjo in duševno zmedenostjo.
Porotniki so Vprašanje glede umora zanikali, potrdili p3 so vprašanje glede uboja. France KoktiJ je bil obsojen na 8 in pol leta težke ječe.
POZIV.
ljubljanske oblasti razglaša: ,, Jr elementarna nesreča v- ljubljanski ooiastr me zopet sili, da apeliram na človekoljubje in radodarnost prebivalcev ljubljanske oblasti.
trgu v črnomaljskem srezu je & maja t.1. silen požar osem hiš
&	gospodajsiunu poslopji, vsemi hlevi, sked-W> sju^jaki jjj kletmi, z vsem orodjem, oble-*0> aiveiem kj krmo* upepelil trem trgov-m? ^■za,l0«e in več obrtnikom vso opredi?Biflila je živina, pokončani so sadov-ift vrtovi. Devet posestnikov s 40 dru-
_ w«Ri člani je bre? strehe in ob prcmo-aizke zavarovalnin« ne morejo kriti ogromne škode, ki znaša preko
'j>'W.00q
•sft olajša nesrečnim pogorelcem beda, prebivalstvo ljubljanske oblasti, da pomag^, z milimi darovi, ki jih spreje-v Ijubljani veliki župan in mestni fflagisir^t, na deželi pa vsi srezki poglavarji lftoblastv^ ki jifa. bodo oni določili.
»bpbhtoar naroonega gledališča
V	IJt.BUAHI.
Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
10. junija, petek: zaprto.
11. junija, sobota: zaprto (generalka).
•	junija, nedelja: Večni mladenič, premi-jera. — Izv^n.	*
Aftera.
Začetek ob 20. uri zvečer.
10.	junija, petek: Orlov. ♦- Red E-U' junija, sobota: Carmen. — Izven. Gostovanje bolgarskega tenorista Gospodi-nov-a.
1*2: junija, nedelja: ob 15. uri pop. Orlov. Popoldanska predstva po znižanih cenah. — Izven.
Sinočnja operna predstava se je morala odpovedati iz razloga, ker še ni dospel vagon ‘a instrumenti iz Splita. Abo-
V	nedelji predstavo prihodnje dni-
JiandrTT^Efe	t. m, se poje v. ljubši« ni	>e)rlov< kot popoldan-
ska predstava	aaiianiu oper.iuhoenato.
Zvečer lstega dne pa ]a v dh-«mi premijera »Večnega mladeniča«, kje? igra glavno vlogo nestor slovenskih igralcev g. Anton Cerar-Danilo.
Gospodarstvo.
NARODNA BANKA SHS 0 OBRESTNI 'i ■. ,	MERI.
v soboto se je vršila v Beoeradu Dlenarna
HrvatovTn6!? °db°ra ^e bankfsrbov, ‘ Slovencev, na kateri se je v glavnem razpravljalo o gospodarski krizi v Jugoslaviji m o pobijanju draginje. O tem vprašanju se je razvila zanimiva diskusija, ki je prinesla sledeče zaključke.
Prvi vzrok, da se je zvišala obrestna mera, leži v denarnih zavodih, ki so v svojem poslovanju imeli preveč proste roke. Narod-banka se bavi izključno le z eskontnimi P°sli. Priporoča se, da bi se morali vsi večji "Saarni zavodi, ki prejemajo mnogo milijonov poleg narodnih prihrankov, zediniti v 9®» da te vloge plasirajo le v eskont menic.
WUgi vzrok leži v prevelikem številu ™*hh denarnih zavodov v manjHh centrih' T~*e države. Ta mnogoštevilnpst teh zavojuje neracionalna in nepotrebna, ker po-«ražuje celokupno režijo organizacije denarnih ustanov in s tem neposredno povifofia ako visoko obrestno mero. Manjši denarni ^Vpdi so tudi prisiljeni zadolževati se pri »rl^wJ5v<>dlll> ker 881111 razpo-
obresti, kot 8voPjlm] prlv“h^a^fl°.\eIlke Na ta način se na eni strani bolj večajo, na drugi strani pa se viia obrestna mera, kar daje za posledico — sistematično naraščanje draginje.
Tretji vzrok zvisavanja obrestne mere leži v velikem interesu denarnih zavodov v plačevanju hranilnih vlog in pa pri nesolidni konkurenci v dobavljanju teh vlog. Na ini-e>alivo Narodne banke SHS se je to prakticiranje pri nekaterih denarnih zavodih v dr-®»vi odklonilo s takozvanim sporazumom o davkih. Tak sporazum bi bilo treba — radi Pobijanja draginje in visoke obrestne mere,
—	sprejeti tudi pri drugih denarnih zavodih v tistih delih naše države, kjer se sedanji nesolidni način dobavljanja Utenilnih vlog še ni odpraviL Četrti vzrok višanja obrestne mere je težnja mnogih denarnih zavodov po pretiranih dobitkih. Sedanji dobički kreditnih zavodov presegajo 8—10% na vloženi, oziroma vplačani kapital. V dobiček pa se ne šteje vsota, ki se razdeli delničarjem. Važno je, da se ? ta dobitek vračunajo tudi vsi Uaosi, e katerimi se datirajo rasližnl fondi, dalje IMfe. ki *•	» pretirane amwti-
■acije in končne tudi vsote, s katerimi se krijejo Škode v dobi inflacije, is vsote, ki se
danes amortizirajo na nepravilen način še pred zaključkom končne letne bilance. Tako se vidi, da dobiček denarnih zavodov ne znaša samo 8—10%, temveč je v resnici mnogo večji.
Po tej analizi o višanju in o vzrokih visoke obrestne mere, je glavni odbor Narodne banke Srbov, Hrvatov in Slovencev prišel do sledečega zaključka, da se to nesolidno in namožno stanje odpravi.
1. Pri finančnem ministrstvu se naj odredbe v novem zakonu o neposrednih davkih, ki tangirajo obdačenje denarnih zavodov, vzamejo ponovno v pretres sporazumno s predstavniki bank in bančnih zavodov. Podaljša naj se še nadalje delovanje denarnih zavodov v pogledu zmanjšanja državnih dajatev na denarne zavode, da se doseže čimprej zmanjšanje obrestne mere.
2. Podaljša se naj dosedanja finančna politika, ki leži v tem, da se denarni zavodi luzionirajo, kar bi dalo za posledico povečanje minimuma vplačanega kapitala, in da bi vžival en zavod kredit Narodne banke,
3. Po dosedanjih sklenjenih sporazumih o denarnih zavodih v nekaterih pokrajinah države glede izplačevanja obresti in dobavljanja hranilnih vlog, bi bilo treba, da se dosežejo. slični sporazumi tudi v Hrvatski, Sloveniji in Bosni. Na ta način bi se odpravila nesolidna konkurenca v lovu za hranilnimi vlogami, ki se v vsej goloti kaže v gotovih gospodarskih centrih.
4. Kot dosedaj, tako se naj i v nadalje prakticira promet s pravnimi, poslovnimi menicami, da. se s tem zasigura možnost za Narodno banko, da v Se večji meri izdaja neposredne kredite.
5. Narodna banka Srbov, Hrvatov in Slovencev bo vršila proti denarnim zavoiom, ki izdajajo kredite na previsoke obrest1, akcijo za zmanjšanje obrestne mere.
BORZE dne 9. junija 1927.
Ljubljana. (Prve Številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: investioijsko 84.50 — 0, Vojna škoda 341.50 — 342 (942), zastavni in kom. Kranjske 20 — 22, Celjska hranilnica 195 — 197, Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkantilna 0 — 98, iPraštediona 850 — 0, iKreditni zavod 160 — 17.0, Trbovlje 0 — 460, Vevče 135 — 0, Stavbna 55 — 65, šešir 104
1	— 0. Blago: Tendenca za les čvrsta, za deželne pridelke nespremenjena. Zaključenih
7	vagonov lesa.
Zagreb. Devize: Newyork ček 56.7—66.9, Amsterdam 2278—0284, Pariz 222.375 do 224.375, Praga 168.2—109, Curih 1096.5 do ioea.5, Dunaj 806—803, Berlin 1347,7 do 8^’mpešta 989.9—992.8, London 276.1—276.9, Italija »lff.25—315.2S Curih. Beograd 9.185, Newyork 52», Dunaj 73.175, Berlin 128.18, Varšava 58.10* London 25j25 in ena osminka, Sofija 3.75, Pariz 20.86, Bukarešta 3.10, Milan 28.71 in ena četrtinka, Praga 15.40, Budimpešta 90.65.
KAJ JE »NARODNO IZDAJSTVO«.
~ Demokratski tisk do onemoglosti vrti razglašeno lajno o »narodnem izdajstvu« celj-sidh radikalov in klerikalcev. Kogar bi hotela objeti kaka nacijonalna malodušnost ob tej izlajnani melodiji, naj si samo odgovori na tale vprašanja:
Kdo je bolj neustrašeno nastopil za narodnostno idejo: dr. Krek in dr. Korošec, lio sta vrgla v svet revolucionarno majsko deklaracijo ali pa tisti demokratarski vodir telj, ki se z ozirom na svojo rodbiijp ni upal, niti podpisati te deklaracije? Ali bi bilo bolje, da nastopijo celjski Nemci pri obč. volitvah kot samostojna nacionalna skupina, ali pa se naslonijo na slovenske stranke ter se odrečejo vsem nacionalnim ispiracijani?
3. Ali nemški sodržavljani ne nosijo enakih davčnih bremen kot n. pr. demokratski davkoplačevalci ?
4. Si li ne želimo ob eveut. krvavem spopadu z zapadnim sosedom* da naj bi 5<}1 nemški sodržavljan z Iskrenim pogumom v boj?
5 Ali niso Bolgari med vojno še grozo-viteje divjali med Srbi, pokončujoč cele vasi, kakor pa nemška soldateska med nami? In vendar si želimo iz srca in vpijemo na vse grlo (posebno mi Slovenci), naj bo Bolgarom vse odpuščeno in naj se celo zedinimo v eao samo driavo? Kaj bi rekli mi Slovenci, ako bi Srbi zahtevali glede Nemcev od pas tako samozatajevanie, kakor ga pričakujemo mi pri Srbih glede Bolgarije?
  1 -«■
Šport.
II.	kolo državnega prvenstva v nogometu. Ilirija : Hašk v nedeljo v Ljubljani. JNS je
moral na torkovi seji z ozirom na razne upravičene proteste deloma spremeniti prvotno razmestitev tekem za državno prven-®tvo. Med drugim sla prvaku ljubljanskega P®dsaveza SK liriji, ki je bila po prvotnem razporedu najbolj oškodovana, zagotovljeni sedaj dve tekmi v Ljuibljani, in sicer HAŠK (Zagreb) dne 12. t. m. ter SAND (Subotica) dne 3. julija ah Hajduk (Split) dne 10. juli-
l8- 1 4	t • m-*- m‘ se odigra II. ko-
lo sledeče: v Ljubljani Ilirija • HAŠK, v
Splitu Hajduk : BSK, v Subotici SAND : SAŠK (Sarajevo). Definitivno razmestitev
III.	do V. kola bo določil savez prihodnji torek, 14. t. m. — Tekma s Haškom, prvakom Zagreba in favoritom za letošnje državno prvenstvo, stavi Ilirijo prihodnjo nedeljo pred novo težko nalogo. Njena efektna zmaga nad Oradjanskim in častni rezultat proti BSK v Beogradu upravičujejo nado, da bo tudi proti Haiku znala &stoo, »orda zmagovito zastopati belo-zelene ljubljanske barve.
Stari Grki niso poinali rekordev. Edini cilj njihovega športnega tekmovanja je *il, nasprotnika poraziti, ga v boksu ali roko-bo*bi dPremagati^ hitreje teči, dalj skočiti,
vrgel, jim* fr	SRadf’	tejT*tudi
manjkajo vsaka poročila o grških rekordih; ne vemo, kako daleč so vrgli kopje ali disk, kako daleč oz. kako visoko so skočili, kake daljave so pretekli v gotovih časih. Šport brez rekorda, to je brez stremljenja po vi' šinskih uspehih in niih s popolnitvi, se nam zdi, da ne doseže svojega namena, vendar je eksistiral v tej obliki v stari Grčiji.
Boksmatch s smrtnim izidom. V ameri-kanskem mestu Kanzas City se je nedavno vršil boksmatch, v katerem sta se borila iSammy Mandel, svetovni prvak lahke teže in Steve Adamfs, ki ga je bil pozval na match za naslov v tej kategoriji. V drugi rundi je dobil Adams udarec po glavi, vsled česar se je zgrudil in po 1& min. umrl iPri obdukciji se je ugotovilo, da si je zlomil tilnik. Vzlic temu p»a trdi Mandel, ki so ga zaprli radi uboja, da njegov udarec nikakor ni zakrivil Adamsove smrti. Trdi, da sta> se z Adamsom zgrabila in po nekem takem clinchu (objemu) se je Adams zaletel med vrvi, pri tem zdrsnil in padel ter si pri tem zlomil tilnik. Ta zagovor Mandela je sicer Čisto lep, samo težko verjetno je, da bi se kdo z zlomljenim tilnikom še naprej boril.
Nemški tekaž Kornig iz Vratislave je pre~ tekel'prošlo nedeljo v Berlin 100 m v 10.4 sek. in je s tem izjednačil svetovni rekord1 Amerikanca Paddocka.
Začetek kanalske sezije. G. Corsonova, druga Amerikanka, ki je v prošlem leti* preplavala Kanal, je dospela v Dover, kje* hoče trenirati za poskus preplavati Kanal v obratni smeri, namreč z angleške strani na
Francosko, kar je znatno težje in se je do-zdaj posrečilo 1& \Vebbu, Burgessu on Sulli-vanu. Pa tudi Nemec Vierkotjer se pridno trenira v Montrealu (Kanada) za maratonsko plavanje »a 30 angl. milj. To daljavo je že v treningu preplaval v novem rekordnem Sasu 4:50:07; prekosil je dosedanji rekord za 3 min. To maratonsko plavanje v reki sv. Lorenca je dotirano s 50,000 dolarji. Qe bo Vierkotter zmagal bo postal s tem pač pro-fesijunal, ob enem pa bogat mož.
Tftur d« France — največja dirka sveta. Pariz—Bruselj, preddirka za tour de France, je gotovo ena najtežjih cestnih dirk sveta. V tej dirki presojajo aspiranti za bour de France svoje moči in zmagovalci v tej tekmi so favoriti za najtežji boj kolesarske seaije. Belgijci so imeli tudi letos kakor že>. piejšnja leta najboljSe izglede aa zmago. Zato je zavladalo obče presenečenje, ko je zmagal Lukseabnržan Franc in je zasedel drugo mesto Francoz Marcel Huot. To za Belgijo neugodno presenečenje pa je velike važnosti za francoski kolesarski šport. V Franciji je namreč v rabi okolu deset, milijonov koles, na vsacega četrtega prebivalstva pride torej eno kow, Razun velikanskih tvornic za kolesa pa stori tudi država mnogo za ta šport. Že dejstvo, da prevažajo francoske železnice kolesa zastonj, govori za občno priljubljenost tega narodnega športa Francozov. Tvornice koles in pnevmatikov plačujejo svojim dirkačem velikanske »vote in če je zmagovalec Francoz, ga slavi cela drlava kakor nacionalnega herorja. Za ta v fanta-
Angleško-sovjetski konflikt.
čičerin, komisar za z-un. zadeve.
Chamberlain,
angleški zunanji minister.
Parada »Obrane«.
Dne 22. maja je bila v Moskvi velikopotezna slava »Obrane«, društva za kemično in zračno obrambo Rusije. Naša slika kaže predsednika vojaškega sovjeta Kuschlichta pri paradi »Obrane«.
MK
Sovjeti zapuščajo poslopje Arcosa t Londonu.
stiSni izmeri razviti šport je tedaj hud udarec, da so zmagalci v velikih francoskih dirkah ie nekaj Tet sem inozemci. Tudi v letošnji šestdnevni dirki je odnesel zmago bel-gijsko-amerikanski par. šovinistična francoska publika se je slednjič naveličala večnih inozemskih zmagovalcev, obisk dirk je začel' očividno pojemati in tvornice koles so bile ie v velikih skrbeh za svoj obstoj. Sedaj pa je vendarle težko pričakovana francoska zmaga tukaj, sicer ne prvo, pač pa drugo mesto. Saj je Franz prišel na cilj pred Huo-tom samo za tri dolžine, kar še vedno ne znači, da Franz v resnici nadkriljuje Huota. Francozi sedaj z velikim optimizmom pričakujejo, da bo prvo mesto v Tour de France odrMf^l Francoz. Ce tu in tam kak nepreviden Belgijec ugovarja, mu hitro-zamaše usta. Deset milijonov francoskih dirkačev moli za zmago in tako molitev bo gotovo uslišal Bog športa.
Angleški maratonski tek se je vršil v soboto ob mednarodni vdeležbi na 42.2 km dolgi progi. Zmagal je Anglež Ferris v 2:40:32 in sicer 1200 m pred Italijanom Natala, ki je ravno toliko za seboj pustil Belgijca Ma-riena.
Francija v WimMedonu. K wimbledon-skemu turnirju odpošlje francoski teniški savez sledeče igrače in igralke: Borotra, La-costea, Brugnona, Cocheta, Landryja, Bous-susa, gdč. Bordes in gdč. Mathieu. Prvi štirji igrači zastopajo Francijo tudi v tekmi za Davisov pokal, ki se vrši v Rimu od 10. do 12. junija.
Nekaj sa tiste, ki nočejo pomati starosti.
Kakor poroča neki nemški športni list, je 65-letni Monakovčan Lorene Geer z desnico dvignil od tal iz križa 200 kg težko utei Ta vest pa je malo verjetna, ker dvignejo to težo komaj najboljši in sicer mladi atleti kakor Rigoulot, Cadine, GSrner. Mogoča so .bili pa le funti, kar je pa za tacega starino še vedno kolosalni uspeh.
Književnost.
Mentor. Te dni je zaključil »Mentor« svoj XIV. letnik. Pričel je v letošnjem šolskem letu nanovo izhajati po triletnem presledku.
Letošnji letnik vsebuje več spisov trajne vrednosti, po katerih bodo segali ne samo dijaki, ampak tudi odrastli še .po mnogih letih. V prvi vrsti omenjamo tu Trentarjeve Spomine na Kreka, ki obsegajo (s slikami vred) 40 strani, to je točno šestino vsega letnika. Spis kaže Kreka predvsem v njegovem zasebnem življenju. Riše nam ga tako živo, objektivno in nevsiljivo, da bo tvoril ta spis eden najvažnejših virov za spoznanje Krekove osebnosti. Med dijaki in profesorji je zbudil živo zanimanje Sempronij Tiro (kdor bo spis bral, bo psevdonim z lahkoto rešil) s spisom: Iz dnevnika starega profesorja, ki je nekak pendant k Vzorom in bojem. Tudi pri ostalih spisih se je uredništvo potrudilo, da bi sprejelo v list samo tvarino, ki res zanima dijaka. Cena (30 Din za dijake, za ostale 40 Din) je nizka. Letošnji letnik je prav primerno darilo za dijake ob zaključku šolskega leta. V ta namen je tu,di dftlo upravništvo nekaj izvodov vezati v izvirne platnice v platno; vezan izvod stane za dijake 45 Din, za ostale 55 Din. Vezava bo izvršena okoli 15. junija. Naroča s« pri uprarništvu v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 7. Ako želi kdo imeti vezan svoj letnik Mentorja, naj ga prinese ali pošlje upravi do 15. t. m. Vezava v originalne platnice stane 20 Din. Opozarjamo, da velja ta cena samo za izvode, ki jih prejme uprava do navedenega roka, pozneje jih uprava ne sprejema več.
To ta obo.
SKRB ZA KULTURO.
Toliko se govori o narodni prosveti, toliko državnih in privatnih institucij imamo za dvig narodne prosvete, toda kljub temu se dogajajo v naši državi naravnost neverjetne stvari.
Tako poročajo beograjske »Novosti«, da je vas Zelenikovo v bližini Skoplja zgradila zelo lopo šolo. Ko je bila šola dograjena, je bila prelepa za narodno šolo in zato so v njej namestili tudi orožniško postajo. Tako je danes v tej šoli 10 orožnikov, ki imajo 3 sobe, 2 hodnika in eno kuhinjo, okoli 100
učencev je v dveh sobah, učitelji pa imajo eno sobo in kuhinjo.
Vsled skupnega bivanja orožnikov in učencev pod isto streho se dostikrat dogaja, da učitelj uči učence o alfabetu, dočim skrbe orožniki za glasben in drug pouk, ko veselo igrajo na harmoniko in se tudi sicer prijetno zabavajo.
Učitelj je sicer že večkrat proti temu nastopil in tudi kmetje so hudi, ker se šolsko poslopje uporablja za tuje elemente, ali preveč hudi ne smejo biti kmetje in niti šolski upravitelj, ker so sicer v nevarnosti, da bodo proglašeni za protidržaven element.
Vse je pri nas mogoče, samo to menda ne, da bi se slične nerednosti več ne godile.
KOT DA BI SB OGLASILA THEIMERJEVA.
Civilno deželno sodišče na Dunaju je obravnavalo te dni o zanimivi tožbi. Oseminštiridesetletna Marija Sch. zahteva od rektorja kolegija Redemptoristov, patra Josipa Pescheka 15.000 šilingov. Svoj tožbeni zahtevek utemeljuje tako-le: Hodila je k prejšnjemu rektorju patru Hegenbarthu k spovedi. Pater Hegenbarth je imel nanjo tak upliv, da je živela poldrugo leto ž njim v in-temnih odnošajih. Nakrat jo je pater Hegenbarth zapustil, dasi ji je bil preje obljubil celo zakon. Tožiteljica ga je ovadila zato pri papeški nunciaturi na Dunaju. Tam so ji dejali, naj se obrne na patra Pescheka. Toda pater Peschek jo je izročil, mesto da bi bil stvar preiskal, policiji, ki jo je oddala na kliniko, odkoder so jo pa poslali v blaznico v Steinhof. Tam je bila poldrugo leto internirana, nato pa kot popolnoma zdrava odpuščena. Sedaj zahteva za protizakonito internacijo, vsled katere je tako duševno kot fizično mnogo pretrpela, in zato, ker ne more dobiti sedaj nobene službe in je tudi možnost, da se poroči, zmanjšana, od patra Pescheka, ki je vse to zakrivil, odškodnino
30.000	šilingov.
Toženi rektor zavrača vsebino tožbe kot neutemeljeno ter pravi, da je tožiteljica znana tercijalka, ki ima slično afero že za seboj. Tako je obdolžila tudi frančiškanskega provincijala, da jo je pod obljubo zakona zapeljal. Sicer pa, je oni ni izročil policiji niti ni izposloval, da so jo zaprli v blaznico. Pac
pa je tožiteljica njega neprestano zasledoval*
j ter mu fantastično slikala svoja ljubezenska : razmerja, tako da mu je postala stvar končno ! preneumna ter ji je prepovedal vsako na-
1	daljno nadlegovanje. Zato se je tožiteljica takoj nad njim maščevala s tem, da ga je ovadila, češ da jo je pod pretvezo obljube zakona onečastil. Vsled te ovadbe se je moral duhovnik zagovarjati pred sodiščem. Bil le oproščen, ker sodišče fantastičnim navedbam ovaditeljice ni prav nič verjelo. S .civilnopravnimi zahtevki je tožiteljica na vseh instancah pogorela, ker so že davnq zaste; rani. Vendar pa tožiteljice to ni izučilo. Tožila je celo kardinala Pfiffla, češ da ji kot višji duhovni pastir ni hotel pripomoči do njene pravice. Imela je zastopnika revnih, ki ga je pa sodišče spričo dejanskega stanu njegovih dolžnosti razvezalo, nakar se je to-žarila sama naprej in proces sijajno izg11' bila.
Pri zadnji obravnavi je nastopala tožiteljica zelo razburjeno, ni pa mogla navesti nobenih konkretnih stvari. Sodišče je sklenilo, da bo rekviriralo policijski akt, nakar 6° izdalo pismeno sodbo.
OPTIMIST.
Se se najdejo optimisti na svetu, ki verujejo bajkam in sanjajo o Ameriki kot v deželi tisoč čudes. Chicaško umetniško društvo je prejelo te dni pismo od takega naivneža. Pisec je nemški umetnik. Pisal je f* pismo polno pretresljive komike: »Dovoljujem si vam poslati tri radirunge na steklenih negativih (seveda so prispele plošče na; cilj razbite na tisoč kosov). Najudanejše prosim, da mi jih odkupite za 10.000 dolarjev. Prosim bodite tudi tako prijazni in preskrbite mi ameriški Častni doktorski naslov. Ce-mi ti dve želji izpolnite, s° zavezujem delati za vas brezplačn^Jf^P^ limnp^j: nate slike tu. 1 ud? pošljite mi onih 10.00» | mem denar. Egg^ potom. Z odličnim spo-' dolarjev	Ko	je pri§ia 8tvar v javnost,,
štovanj«®; '	j—
je
■	dfc so
visal neki list: »Ta človek si domišljuje, oa so chicaške ulice tlakovane z zlatom, nase zgrajene iz draguljev ter da‘ ^rahljamo
simplicitas!
Marcel Prčvost:
39
Don - ] uanke.
Pred dvigalom, kojega vrata je držal lakaj odprta, bo se vse tri ustavile. Hilda je še enkrat objela kom-teso in ji dala roko rekoč:
— Še enkrat hvala, draga prijateljica, za lepe besede, ki ste mi jih rekli... Lelievre vi se jih boste zapomnili in si jih doma takoj napisali na list najlepšega papirja. Dali ga. boste v okvir in imela ga bom vedno na pisalni mizi pred svojimi očmi.
Držala je še vedno Albinine roke, ko je prenehala govoriti. Naenkrat je pogledala zamišljeno in nadaljevala:
— Da bile so krasne besede, vendar... Kajneda ne boste pozabili na one sorodnike gospe Lelievre in njih potne liste?
— Visokost, lahko računate name.
— Hvala ... Hvala... Za to in za lepe besede! Hvala za vse; idite, Lelievre... Stopite najprej v dvigalo, da vidim, če drži. Včasih kar zbobni v globočino, komaj človek vstopi vanj... Ne? Drži dobro? Torej zbogom, draga komtesa!...
Medtem ko se je začelo dvigalo polagoma spuščati navzdol, je Albina iz njega zadnjič začula reaki glas Knežje Visokosti:
— Potni listi, ne pozabite jih, najpozneje do jutri.
»Kakšna troperesna deteljica!« si je mislila Albina, ki je zopet sedela v svoji sobi, medtem ko je knežji avtomobil ropotal okoli ogla poslopja. »Genaz,
Leličvre, knjeginja! Zelo sem radovedna, 5e jih bodo v ministrstvu sprejeli kot navadne trgovce z biseri.. .c
Premišljala je o Hildini pustolovščini. Govorila je bila tako iskreno, da je bila Albina skoraj prepričana, da hoče Hilda pustiti svojo knežjo čast in za vedno zbežati s tem plesalcem, dvomljive preteklosti... Znova je videla Albina v Hildinem slučaju karikaturo svoje lastne ljubezni in to jo je navdajalo z žalostjo. Občutila je nekaj temnega v svoji duši, zdelo se ji je, kakor da ji grozi neznana nevarnost.
Pozvonila je.
—	Justina, malo me glava boli. Spustite zavese v moji sobi in. prižgite samo luč na nočni mizici, hočem
se nekoliko spočiti. Pripravite mi čmomodri kimono in idite. Preoblekla se bom sama. Doma nisem za prav nikogar, v hiši naj bo popolen mir in prekinite tudi telefon z mojo sobo!
Četrt ure pozneje je Albina ležala v popolni temi, zavita v kimono, nepremično na svoji postelji in razmišljala. Z vso energijo je hotela razjasniti zveze med znanim in neznanim. Znano, to je bila zanjo njena preteklost, in v tej preteklosti je čutila neznano grozečo nevarnost. Z Rogerom se je zadnje dneve, ki jih je preživela v popolnem sporazumu ž njim, pogovarjala o svoji preteklosti. Pravila mu je svoje življenje, čeprav Roger tega ni hotel. Povedala mu je bila le nekatere svojih ljubezenskih doživljajev.
Ker pa je občutila iskreno, pravo ljubezen do Rogera in mu je hotela darovati celo svojo osebnost, vso svojo dušo, se je čutila dolžno, da mu razodene tudi vso svojo preteklost, do pičice. Ker jo je pa bilo
sram pripovedovati je začela pisati svojo življensko spoved. Vsak dan je pisala nekaj novih strani, počenši z otročjimi leti. Napisala je že precej strani, ali med dogodki, ki jih je tu točno opisala, je zamolčala pol leta.
— Ali mi je mogoče, tudi to povedati Rogeru? se je vpraševala preplašeno. Zdi se mi, da je to nemogoče. Roger mi tega nikli ne bo odpustil. Sicer pa niti on, niti kdo drugi ne bo nikoli zvedel te stvari, kajti obe priči sta umrli. Zakaj torej ne bi molčala?... Ne, nevarnost je tu iji moram se odločiti, da Rogeru vse p®' vem, ljubil me bo kljub temu, naj potem pride, k«r Bog hoče.
Kot se to vedno zgodi, je dal ta sklep vznemirjena duši novo upanje. Albina ni mogla več ostati pri miru in v temi. Prižgala je luč, se dvignila, zaklenila rokopis v blagajno in pozvonila služkinji. Ko je pritisnila na ametisten gumb, vdelan v malahit, je zapazila svoj obraz v zrcalu. Notranji boj je tako razpalil njene poteze, da se je sama začudila.
»Lepa sem,« si je mislila. »Če bi le bila tako lepa danes zvečer, ko bom govorila z njim.«
Sobarica je vstopila.
— Justina, odprite zastore in pomagajte mi pri oblačenju. Obleko iz sivega jerseya.
— Gospa komtesa se pbčutite bolje?
— Da, zelo dobro.
— Gospa komtesa ste se spočili?
— Nekoliko... Mislim. Odprite naglo, ta tema me
vznemirja.
(Dalje prih.)
VINOCET
tovarna vlnskaga kisa, d.z o.zM Ljubljana
nudi
naltineiil In nalokusneiii namizni kis is vinskeaa kisa.
laManRB pwwdbe. ►*» TaUloa Stav. SUL Tobnlino In MglJanlCno najntodarnaje ■ rajona kitama v Jugoslaviji*
MU M. ta, U. nedalr.
Carinsko pocradnllkl In
»GROM«
LJUBUMUk, Kolodvorska ulica 41
Na|hal|t« v naotorijahi In konotrukctjl mi
Josip Petelinca
kolesa in šivalni stroii
Gritzner, Adler *■ PH6nix.
NaHepie opremo, piiiaud Uea, paen* mamka, Ipte m vso »Mama - sama v
uubuani gaaKrrag
—	maaotaa odp*otao-_
PodruinUai
‘kaianKmffa aZ i
Rakak.
i aalkttrafe
POMLADI
Nogavice, kravate, srajce, rokavice, naramnice, žepni robci, nakit za obleke, otroške majice, nahrbtniki, palice, dežniki, kloll v vseh barvah, Sifoni, Sollnpen Skarle, noži, potrebSCine za krojače, čevljarje, tapetnike, šivilje in sedlarje. Razna dlšeCa mila — samo pri
Josip Peteline
S.O.B.
Liubljan
Drva - Čebin
WoMova l/n. - Telef. 56
MALI OGLASL
Za vsako besedo se plač* 50 par. Za debelo tiskano pa Din 1.—.
Mala soba
z električno razsvetljavo v sredini mesta se odda takoj. Naslov pove uprava Usta.
Zahvalnica.
Gosp. lekarnar BInm, Bo botiea. — Čast mi je obvestiti Vas, da so mi Vaše Laruoin kapsule i**0 dobro pomagale pri ojjttni bolezni in da je ka panje povsem prenehalo. — S spoštovanjem K. M., Maribor. — Larucin kapsulo se dobivajo po Din 20.— po vseh lekarnah. Glavno skladišče: Apoteka Blum.
Subotica.
Uradnica
samostojna moč z večletno prakso, vešča knjigovodstva, strojepisja in tesno-pisja, išče sluibo za takoj aU pozneje. Cenj. ponudbe prosi na upravo lista pod značko »Aglha* 1000«.
Oblačilno bla*»
no globoko snišaidb <e'
oah prodaja dr'^rtn-
______Jugo-aoto. _
Oglašujte v ..Narodne* Dnevniku •
tafefatal): ‘‘-1 ‘-	_	Urnju;,: VUMi SntaL — Z, HiUM, »fcftan ortw—r-r—' 4i»*l	-	v-*	*	'■