Leto XVH.
r Celju, dne 23. oktobra 1907.
Štev. 124.
DOMOVINA
J ll T lili i I - ^.'.'^"L' j,, ii	1 askaria trikrat aatadsa. vsak pjuMi.hu 1 adTOdia72iikareS!b£ k 1 pol leta 8 kros 60 vta. Namerna	paaMMfc,ara4a tapetam tar vs|)au [ Ista « kna. t msooes t EnaaTza Amsriko ......Is sillatas namrsč: Ns leto 17 kna. a ae poOtlja sna.aHl.ii. >lsln|s a isnn|.	££at:«l mmofo	) vte-* lev a rt*
	mmmrnina pritoka	..StovMiski Ttmi	H •	
Ta glasilo ijsbljsnske .Zadraine mn". U J* kOo Wa> ustanovljeno sopar bivrimsjlist .Slorensks tsdrsgs", al«) dobrega sredsiks. gosp. St. Pisana, kakoitasaa ta Ust i« ai iaeL Ta gospod Ja rojsa sadngar, mol, ki s sspshsm proslava udntatttro ia ki msrijiro aa Ms poljs tadi Utaniao dolnja. Radi tsga ja pisca aoisastao vssslilo, ko n jo Ml o priliki sadsa-dcssttstaks g. M. Votajska tadi oa ajsga lssksro iposnil t ponhata, stnkarao pisanem ilaaka. Ksr as jo ps r Ua spisa reklo očitsi da ni pri-jataU rsifdseaakik pooojUak, branil ssa gn r sadaji .Zsdrngi". Na aoj dlaaak jo pa g. Pnaroa sopct repli-dnl t srojsa orgsas ia s aora ista trdil ia porrk aekatarim posojilnicsm, ki aiao r ljsbljsnaki .Zvari", očital kapitaliatidas namene, očitri, da iasjo nekstera posojilnico prevelike delete, ds slslijo ln delijo pnrslike diridende, dn io odborniki predobro plsčui ds pa sekstera posojilnice prani doli-nike stisksjo itd. čstudi ian um aords nsjrsi tnkik T troji iretL Nn U oiitnajn odgorarjsm ie-to: Predniki t sluibi tsdsnjsgs Ujnikn Ijsbljsnske „ Zadraine svsze", počesii t rnnjkim Maksom Vericem, so od Ms 1895. do Ista 1DOO morali troje poeojilaice ne Io nn podlagi od M. Voiajaka pred 1. jsn. 188» itdslmik pravil in so ksr od kraja no te svoje posojilnice trali raifeiassorks, ie tsdi niso U pravilo niknkor do IoU 1(00 popolnoma odgo-nrjsls učeln dd. 1. jsnijs 1888. Is io dandaasa kskik l&O posojilnic (od tek goton 100 pri ljublj. .Zveri"), ki imajo prrotnn pravila Voinjtkova, katera ao ali niso srejsnn po raifei-ssnsksm tskonn. Pod vodstvom ali po aaiela ia redenjn Mike Voiajaka sea ju ustsnovil (sli sodeloval pij tsta-noritri) kakih »O-M posojilnic (po vsek slovenskih pokrajinnk. raaea Komike), ki so skoraj brst itjsae reif-eiseuovke; g. ravnatelj Joit je imms celjske .Zveze", katere načelnik js vendar redno g. M. Voisjak, ssts-norii sli prenstrojil tsdi is asogo ssd 50 raiffeisenork iu morda komaj 5 neraiffeisenovk. O. M. Voinjsk ram je r mlajiil letih pomagal pri ustanovitvi »0 aU Se ni posojilnic, in med tadnjiini posojilnicami, ki so priile po njim na daa. bile so male posojilnice u kmetih: ns Slntiui. v Piiecah, pri Sr. Petro pod Sv. gorami.
Ksr govori g. Pr. o prevelikih di-videndsh neksterih posojilnic, v tej točki ims prav le glede posojiluic v M in ns V. Drugim slovenskim poso-jllnicsm očitati .kapitalistične" ali
enake nelepe namene, jo krivin. Ce so visoki deieli — in veliko vplačanih deleiev kale moč in veljavo zavoda — morajo se naj nekoliko obrestovati Ali mar IjaMjanaka .Zven' deleiev ao obreotaje?
Ali n g P. kaj o 107,7, dmdaa-dah posojflaic njegovo .Zvon"? Ali ve g P. ds se msogo ponojOnk njegove .Zveze* po krivici imeauje rait-eisenovke, kar pa aikdar niso kile. Naj vpraia v tam ozira svojtgn prsd-aiks R!
Posojilsies brat deleiev je enaka delnitkemz draitva brez vplačaaik delnic, BsiSsisoaovke imajo Na neomejeno nvezo. AU koj to pomaga, ia iaa katera raifaiseoovkz Io zakih 50 aepreaoialk adov? Koliko saalati tak uvod kredita? Koliko varaoati dsje? Skoro aii.
Sicer nima aao celjska .tvon" nekaj takozvanik .kapiuliatičnih' to je velikik in starih posojilnic; ian jih tndi Ijubljnntkt, ki js nn njs posebno ponosna, n. pr. Ljudsko posojilnico r Ljabljssi in Celju, Vzajemao podporno drnitro, in v nek kroao-viask ie aaogo dragih pri katarik ou celo nalaga svojo gotovino, Razloček je le ta, da poeojilaice celjsko .Zveze* veliko dara jejo v narodne namene in tidnjo .Nnrodne dnan", pri kstsrik iasjo vsako leto zgabo; dočim tadi najmoiaejie posojilnice ljublj. .Zveze* za nnrodne namene ne dajo ničesar. Katera so torej bolj .kapitaliatičas" ?
Sicer pa aaj Is aakirnjo kspitalov, ds ki le sicer pravilno postopale. AU n g. Pr. pri kateri njegorik pt jilnic jemlje u posodo tn nU oni načelnik? AU je to po praviUk? Katera imn čudno tveriiene bilance? Katera ima barbaričae klarzale v zadoUaicak? Katera mon ie tiakaae račeue preklicati? Kateri sodaija očita, da Jemlje odernike obresti? Katera toli sizte-matičso svoje dottaike?
Nnj Ijabljsnsks .Zadrniu zveza* ne očita .kapitaliztičaik" namenov nikomur, .ko je ou sama delala in is dsls s svojimi kspitatt" veliko tgsgo v krajik kjer je is same politike ssta-novUn le tretji denarni uvod. a. pr. r M. H. L, C. itd.
Gospoda P. sretajem, nnj izpraia vest ujpoprej članicam svoje .Zveze", katere kakor se kale ie premalo pozna. Pa mirna Bosna!
Z udraiaiitvoin spajati politiko, ne gre, pa ne gre! To sem očital nikdar liberalcem in klerikalcem Vsi uj si v tej zadevi zapomnijo besede, ki smo jih čitali v .Hrvatskem udra-garju* dne 30. sept. 1907: .Kad se pravi cipela, a misli se na ieiir, onda je sasvim prirodno. da takova cipela ne valja."
1. Lapajne.
0 slovenskem trgovstra m štajerskem in
Sentavtl la poročal aa L vssstsvsa-trgovskoa akods v Ljabljaai lade Saertalk.
si. kso dragog groba tako ki tadi Slovesec lakko vzklikali t hrvatakia pesnikom osvoji tamoviai. Ksr pa ja tako msjkaa, H človek dejsl, ds js vaak Slovesec, pa-aebao vsak iateUgeat dobro ia taao-Ijivo posu do ssdajsga kota, do zadajo doUaies ia sleherne vasice ok aaMk jesikovnik mejah.
Do tsgs HK tal is dslsi. Taji gospodje so an razdelili u tri dria-n, v Avstriji nai pa, kjer edino pri-kajaaa v poitov u iest kronovin. To rataeaanjo ssa js talibog pršilo tako v meso in kri, da Slovenec ia eae avstrijske proviace gleda aa Btonaea it drage proviace, kakor u tajca ia prigodi se le prevečkrat, da govori Krsajec pritirijiro o Sujerco, ksr ms ta eaako vrača ia da imata oba skupaj o Primorca sroje posebne nazore, kakor jik imn Primorec o svojih rojakih it dragik kronovin.
Vea tn oticijelai partiku-lnritem pn morn neknti r slovenskem trgovstv s. Slovenski trgovec mora predvsem pernati teanljito svojo domovino, vglobiti te mora v ajeae prodaktivse ia trgovsko
V taa osi rs bi n lthko aaogo sčUi sd satih nnsprotnikov. Do zadnjega skritega kotička jia js nu vn raaadai svet, U ga imenujejo neatko sealjo, znana jia js najmanjta aem-iks kolonijo. Taa v centra, v osrčja Neaitva v Berolino, tea vedo ccaiti pomen in vninost svojih obrnejsib brstov, spoitovsjoč — da hira ia peta asi naroda v varnem srediiču, ie n krčijo Boje, ie gisejo r tajik uradih ossmljene, oslabele nearike kolonije. V evideaci imn NesUtvo vsako nsj-sunjio kolonijo in n dobro n vsako tskosruo .zgodovinsko posest", ki ji prsti nevsnost, ds itgnki stik s celoto naroda ia ae potajči.
Nemoremo ae meriti v tem pogleda z saiim nasprotnikom Prepričan sem, da je msrsikomo mak) znan poloiaj naiih spodnjeitajerskih obmejsib krajev, zato ga hočem predvsem ns kratko pojaaniti prej ko morem govoriti o trgovini te pokrajine.
Ksj je pransprav ns Spodnjem štajerskem .obmejno" ? Ne misUm tnk-.j samo naiih obmejnih postojank ob sloveusko-nemiki jetikovni meji. Moč nemitvs je v usiem osrčju, v tako-zvauem nemikem trikote: — Maribor, Ptuj, Celje — večjs iu siluejis ko ob slovensko-itajenki jezikovni meji.
Mnrikor, Ptuj, Celje, BreMce, Konjiča Ormoi, Sloronsks Bistrica, Slov Gradec, to n oaa velike aemike kolonije, ki trejo v nsism narod sem tivo-ta To so tipične nemike bojne poeto-jsnks. kjer sa n reaegstje kot pijavke sajadU r slovensko semljo ia kot po-Upi stegajo arojo prste u ns atraai po asM delali
Vn U nemike koloaije so aave-
knjino gravitirajo r ta proolsln gnezdn aajgrisga asaikags fanatizma. It d e-Isls prihaja poaltltk, iz dolola
dar Iaa laSsla maaj vpliva u mesto, kakor pa aasto u d štelo.
Aka naaotriraao ia praiMamo vir ta dozdevno se šara vas aoči aea-itvs u Spod. Stajankaa, pridemo do valavslaaga i poznanja, ds je iskati poUtičss moči asaritva u Sp. Stajer-akaa — se v crsdailtva — ae v advokatih — le manj v kaetskea prebivalstva meat — ampak v se a-iksa trgovstvn in obrtaiitva. Nemiki trgovd ao sbaolstai gospodarji političnega pcloltja v spod. itajerskik mestih, oai takorekoč narekajejo vladi, kakinegn miiljenja aradnike mora po-iiljati v to kraje — oni vpUnjo u celo okolico, u cele okraje aa nale ljudstvu. To pn n jim klanjn in i skoznje ta giobokejie spoitovuje njihovemu kapitala. Pred ajihovim kapitalom n klanjajo revnejU sloji ia ai čada, da n vladarji postojank in jik isto tndi vlada reapektira. Tako vplivajo ueariki trgovci s svojim kapitalom, u eai atraai u aaie Ijadstvo, u dragi strani pa u vlado.
Upravo tek nemikik kolonij dobiti v ovoje r*ke, to mora kiti aai veliki cUj, katerega ie ae doselemo tako kmala, aii s vstrajnim gospodarskim delovanjem je ta cilj doesgljiv v do-gledni dobi
Ds so v tak mestih is trgih is danes gospodsrji nemiki trgovd, saso Io drioms ssmi krivi Uvnisvsti Je treba slabe gospodsrske razmera, ki so vlsdsle okoli leta 1848 med Slovenci v obče — poeebno pn u Spod. Štajerskem.
Gospod dr. Dečko, vrli voditelj spod. itsjsrskik Slovencev mi je dostikrat pravil dn pred 60 leti ni bilo niti enegn premoinejiega Slovenca v Celju in vobče u Spod. Štajerskem, med tem ko jih imamo sedaj ie lepo itevilo. Nemika trgovina in obrt je le cvetela in nemiki kapital je bil le ugleden, ko se je začel slovenski narod stoprav zavedati svoja individualnosti
Prva slovenska trgovina se je ustanovita v Celja leta 1858. Nsi prvi slovenski trgovec je bU pokojni gosp. Franc Kupu. Posebno znsčilno n

nato prvo slovensko trgovino j« bilo. d« j« bil gospod Kapo-* edeo izmed orvik, ki ao znčeU orali ledino ae aamo aa gospodarskem, temveč tadi na aa-ndaem pglig. G. Kapa« H «•".«»■ aoviteij Karodae čila** ' Cel* U je imel« «4» taa* avoj« prostor* htafr plačao r ajagori biii 4 K apna j* p* bil ta« eta lamed najMavnajHk ao-delovakov slanega tabora v tale« L 1888.
Tedaj prvi aal iloneikl tagoveo je bil tadi odiitaa narodoa Marec.
Do Ma 18» so bih ssmn 4 trgo-vino r Celja. Ko p* ja M* izdana obftaa prostost na podlagi obrtaega aala ia leta 18« *» jata tasti lika gobe po delja po rseh sp. štajerskih
smo ostali Sioread, le dolgo časa tam. kjer smo bik To j* dokaz, da jo nam kila t tistik časik obrtna pio« not nn aa pa ir aa mar«. M bi
i t
jiter obrtne obrtaem redn zocietaa za obmejne
Teiko jo kile ataUMu an aloreo-skaga trgov e*. U aa je t tek čaoih etablirai taprav aajdsms is tadi takih, ki ra« kralijo .zlate staro daae". Večina aaHk trgovcev ja Ma takrat edvisaa ad aialkigi kapitala ia taja
sakjg aa je v eail ko trgov cev aadi vladajo po račtai sinovi tsk petajčaaib trgovcev aaMfea kilsalji aa Sp. Sta-jsrskem savedajo aa iriarasgs ger-
aam pen* da ao bili ejihrri očetje
Sioveeei	(Dalja mtkadajU.)
Političai pregiei
Pogajaaja sa jedaotai MM klab
ae obetajo mnogo napaka Agrnrd, aaj-močnejin tssičaasis atraaka Itaka, radikalci ia klerikalci ae drla kladae aa etraai, največ intareaa aa jedaot-aem klaba imajo Madočehi, kateri ai pa aiao mogli pridobili saspanje ia simpatij dragih atrnak. Pm. Maaarjk avetaje aaj ae oaamje toliko klsbov, kolikor je stnak, aaj aa pa M U klabi ss vedle jo, da se bodo skajall aa skapaa posvetov**)* o vaiaih vaa čeiki aarod zadevajočih vpraiaajih tar dn bodo v takih vpraiaajih tadi
Vpraiaaje v aknpnsa postopaaja čeike detegcdfe vladi aa-sproti ao Jo rotilo v sksp*i seji čeikih poslancev, ki je kila včeraj daa It. t m. na Daaaju. Od tak sklepov bode odvisno ali hode aka pen klab mogel, ali
in nngodbo podpirala ali paatopi proti njej v opozicijo. S lom bode reieno vpratajjo, ali oetsasts aja čeike miaMre ir. Pacak ta Ir. Fort aa svojem SMSta ali »dstopita, eventnvnlno, kodo naj prename ajaaa portfdje. Kar mmiki Ueti o oeebaih premembah poročajo aa lama kombinacije hren stvarne podloge.
*
Nemike napredne stranke aa imele pod predsedstvom posl Chiarija svojo posvetovanje Nn dnevnem redn Je Mo aegodheao vpratanjn Posvetovanj sta ae aleietila ta« mlnlitra Derschatta ia Prale Nomd bodo rtiaovali sa aa-godbo. Izrekli ao miniatrn-rojaka Predaj* o katerega odatopa so prej ajik
listi poročali, poeebno saapuaje. *
2eleznilko ministerstvo Je loiolilo •deleinikom aemik. katoliikega ahod* znatno znitanjo vozne cene, je pa ta drtalo tajno kolikor mogoče dolgo čaza. .Arbeiter Ztg" ma očita, da na tak pri-
itranak način podpira klerikalce knkor nobeno drugo politično stranka .To koncesijo je stavilo telezniiko mini-sterstvo edino le iz političnih obzirov. da si tako obvsroje v polni meri na-kloajaanrn kierikakev. Zaradi te zlorabe aradne muči pokličemo prav v kratkim minuta* Derschatta na od-govog pred psdnmentoml Tako .Ar-beiter Ztg *. ta .Slovenec" pa vodno piie e c. kr. soc. demokratih, ki so vladi Ig sdivnej prodani. Upamo, dn prid* v kratkem ga dan, kedo je prav sa phtv le ae ie .prodan", pa vanj v vladnem tabora.
je. da kedor koli klerikalni grof Steraberg v parlamentu govori
hote na itepiojo anjaavadaejieg* go-stiinUkega zabavljanj* Ta mot dela pariameata sramoto pred celim a aaM m m molje, hin bodo tema odločno uprli .Arbeiter Ztg." pita: .PredaodBittvo driavaega zbora n mora odločiti dn napravi rad in dl grofu Starabeiga razumeti, da ao tadi grofovakim nesramnostim postavljene moje ali pa si hode morali soc. demokratski poalaaci aami aapraviti mir". Bil Ja v naaM le skrajni čas.
aa videa paataja proti aagodki, ne-katari tsstopaje is straake aeodvisnosti. dragi nastopajo nn Mik is v časnikih pnli aagodki. tako da imajo
aale ia avoj delo pnd tem aavidez-Take je nastopil v klubu
H0U0 pnd kvoti ia prod vpratanjn. H0U0 Je branil nazor, la n man ogrski parlament izreči la sedaj n ločeaje beake Driavni tajaik Umomj ma je agovnrjd: .Stranka aaadviaaoid lahko da tako izjavo, parlament pa aikakor ne. Ki no smemo delati janktim med kvoto in bančnim vprslusjiun, ako m hočemo izogniti velikanski krizi. Haja mesec* pride bančno vpraiaaje samo po nbi aa dnevni nI ia lačna ho pač lahko en Id atranke aeolviiaoM gtaaovat proti ikipei banki To kola provzročilo morda politično krizo. Hod tam bole pa aagodha grajata, letala loU močoa goapilanki temelj ia premaga prav lakka krta* Ako ki pa kriz* provzro-čfli sedaj, hita hi ta ae le poiitičaa ampak ta« goapedanka kriza, katera H omajala na poloiaj Ogrska." Na to je H0O0 odgovoril, la aa tak načia
a 1817. L
pripel ijiif I
Koačao Je ta« grof Appoaji podpiral -----■*- ta vlade — ta
aeodviaajakov meada ae beda tako
Kakar aa čaja aammavajo nekateri aeaadoToljaeSi ouaevuti nnOgr-taem lo r*dik*laojio itnako pod imo-aom Lstoi Koasuthov*
prod ajegovean daa minidra Kooaatka.
•
Rakodcaaj n pripravlja baje aa odhod. .Hrvatoka" poroča, da ker ae P*čk* ai pomočilo sztanoriti nove stranke, (dn niti >Lad*ik načelnikov ni mogel dobiti) bode v kratkem odstopil. Na njegovo mesto pride baje čistokrvni lladlar kot vladni komisar. Komitatiki uradi ao baje dobili anlog, naj pripravijo ne zn volitve, katere ae imajo zvriiti ta koacem tega meeeca. Bomo videli v koliko je bila .Hrvataka" prav poečeaa.
Ceearjevo zdravje n Je znatno poboljtalo. Katar ae Je zmanjkal, mrz-
lica se več ae pojavlja. V pondeljek ae je vladar v prikriti galeriji v Scfaon-brannn sprehajal in zdravniki se posvetujejo, ne bi li ma dovolili sprehodu nn prostem. Nsdvojvodiaja Valerija ae jo aoget z Danaju odpeljala, hamor j* je pridu na ohiak k očetu. Včeraj je cesar po obedu čital časnike In zdravniki ao pri večerni viziti potrdiU, da se mu okrača a* bolje.
.Slomnski Unb" je imel v pondeljek zvečer sejo. O oagodbi je poročal pod. Šuklje. Klub ai zavzel končnega stališča k nagodbi z ozirom na nejasai parlamentarni značaj
.Zveza jaiaik Slovanov" je imela vtanj in ima ta d**«« njo. da. določi noje stališče napram Beck - NVekerle-
poslanci niao zado-voljni z brzojavko, katero je poalaL dr. Ivčevič v imenu dalm. det odbora
Nu Karočanakem je zopet prlilo do boja. Francozi u uupadU čete proti-suhana Mulej Haida in jih sapodili v beg. Saltaaove čete so imelo vdike
Baska vlada je prepovedala kato-tiikema Ikofn v Vitai Boopu. izvrta-vanje njegove alaibe.
Nemiri v Peniji 00 ie lobiU tako obliko, da Aagieti miaUjo podati v zvezi z Beaijo vojaitvo v Perzijo.
Kor oe v zadajam o .elemeataih" govorih, naj mi bode dovoljeno, odgovarjati aa .eiemeatai" popravek, ozir. odgovor v .Domovini" K. 111.
Kot trezaomideči moramo priznati, da je imel dopiznik popoinomn prav, ko je zavrnil napad nu govorniku o priliki blngodovijenja nove brizgdne v Letata. Pn govor jo napravil nn vae navzoče aajboljti atia. Mardkoma je zaigrata solza V očeh, ko Je govornik iivo slikal gorjč ob poiara in teiavno, aevarno reiilao delo moitva polarne hrambe.
Dopisnik pa se ta« zaletava v aaie mlado gadlao draitvo ter mn radi aapisa nn brizgulni očita nekako ns-rodao mlačaost in onemoglost nasproti .iolnnki disciplini". NusvetovuU bi mn. In se v bodoče nataačao informira in potem naj govori Vsak ad polarno brcmbe mu lahko pove, da se jo ta aapiz dostavil brez vodeaja draitvo-aikov. Draitvo gotovo obtaluje, du ue ai prej obrnilo do »leg*, ker bi po kritiki aodoč, gotovo v nabavo briigalne priapeval ono polovico, katero d je moralo draitvo izprodt od delelaega odbora. Sicer ima ie dovolj prilike pokazati ta« iejaaako svojo radodaraoot, ako draitva poplača zaostali dolg. Od ajegove neutemeljene kritiko nimo dra-itn niiakortaeg* kaska. .Solarako diaeiplino" spraviti v zvezo z nabavo brizgatae pa ima tako malo smisla, da bi ma priporočali da ie eakrat vstopi v prvi rasel, kjer bi n ta« oa ie lahko »čil prav presojati. Prepričani mi, dn bi bUi potem njegovi dopU nam le v veselje, ker bi po njih izvedel ant. da smo v kratki dobi dondh M — odkar tata obstoji — vsestransko častno napredovali
V nedeljo, 80. t m popoldne je gorelo v Spodnjih Kačah aiia Maribora. Pet atavb, imovina dveh posestnikov, jo bilo v plamena. Že ieeto poslopje se Je vnelo, n posrečilo so je neumorno delujočim domačim gasilcem, jo reiiti. Le svoje oči paaočcga ljudstva je bilo dovolj. Vlalao megleno vrano je bilo vzrok, dn M od daleč ni videlo dima in plamena ter da niao prihiteli na pomoč sosedni gudld in oroiniki VdM tog* vremena je bilo
ozračje v Milini ognja hladno, kar k pridnim gasilcem poleg zraven teta. čega potoka dobro slutilo, du ao m do poznega večera odulitt po tar.
Oh takih prilikah se jaaao k* razlika med nekdaj in sedaj. Hakta ko ljudje ta niso imeli brizgali^ drugih gasilnih priprav in ko ie dm imeli izveihnnih gasilcev, psi d kg, pomoči, če s* jo ogenj le mslo rm-Uril. Sevedn so bile nekdsj tndi i« po vaseh večinoma, lesene in a slsat krite Sedaj ao zginilo take hišico; ak0n> povsod imamo ognjegnace, ki so i* veibani v gašenju in imnjo brizgala!*, ia vse potrebno gasilao orodje m razpolaganje, zato se dsndnnn pa tudi v krajšem času orladati todi aaj, hujše potare. Eno alabo stran ima N ta nipredek. Nekdaj so prihiteli btit-Bji HMOdJa pogoreicem na. PtPoč U ■o noslh vodo v ihath in delali, k« eo vedel* ia anali, da hi ogenj. |a gasili. — Dandanes prihajajo zijali prodajat — in mesto da hi ognjega* cem pomagali, ao jim lo nn poti Iar jim delajo nepotrebne zapreke v ujit ddn. Tako neknko jo kilo tudi v ns. deljo v Baiah.
Ako bi biU Ijndje takoj poči« gasiti iu bi ne bili čakali ta le m ognjegnace knteri veuder ne morije biti tako naglo na mesta, sa j se ma-rajo veuder najprej zbrati, opraviti ia iti ekapao z brizgalaieo ia nemi pri-pravami aa pogorišče, ako bi biU Ijndje začeli takoj gadti. bi se jim bils brikoae posrečilo ogenj uduiiti. Taka sa Je pa čalao naglo Uril in je vuičd v kratkem čara na podopja dveh po-sestnikov z vsemi letošnjimi pridelki in z obleko in perilom in hiino opravo vred. Pravijo, da je nek otrok zalgui ko so je igral z uligalicami Koliko nesreče in ikode ae je ie zgodilo valed to nesrečne igre z uligalicami. Človek bi miaUI, dn ae bodo ljudje veuder enkrat naučili apravljati niigalice na varea kraj, da bi otroci ne mogli do njih, — to bi bilo lahko ia bi nato ljudatvo obvarovalo tako pogostih ia voUktk nesreč. Pnzito vender na otroke, pazite nn uiigaiiee.
Slovenske novice.
—	.Celjsko pevake draitva* priredi dae 87. oktobra ob '/,8. ari zvečer , v veliki dvoraai .Narodaega doma" v Celja H en 17 Bernsteinov igroknz .Tut". I Avtor nnm slik* v tem umotvora str*. stao ljubečo soprogo, katero dovode ljlbezes tako daleč, da okrade prijatelja svojega aoproga z namenom aa-kupiti d s tem deaarjem lepe toaleta aamo da svojima mota agaja. Vloga Ijabeče soproge je v rokah goape Kreiaaove, katera je celjskems občinstvu ie zaaaa ia katera Je v ravna isti vlogi aa Ijabljaaskem odra tata obilo pohvale. Ta« ne ostala vloge ao v tokah aamo izbornih mott Pri IgrO-kan bole »delovala celjska aarodaa godba. Od povoljaoga ali *opovoljaegs obiska to predstave bode odvisno, ta bode mogoče z Ijabljaaakimi močmi uprizarjati po dn predstavi mesečno v Celju aU ne.
Zato vabimo ceajOBO občinstvo ia Celja ia okoUce, da ae prve predelan mnogobrojno udeleii
—	T ksrtst Ctril-Ketadove dretbl M vrli v aedeljo, dBO 8. novembri t L koncert v .Skalni kleti" pri Celju. Na viporeda jo petja godbe ia pita. Začetek ob «. ari zvečer. Vdopaiaa 40 vin. — Slovenci I Nila tolika draiba aam mora biti najdralj* narodna svetinje Zato pridite ni ta ji moremo zopet pokloniti lep dar!
—	Pevska vgja sa pevce .Del v Celja in zn vse drag«
^uleteace ae Trti daaea ob 8. ari ^tbet t prodorih .Del podpornega Proeimo ne goepode pevce, 4t te njo točno odeleie.
-	K trgerakea tboda t ljub-(jinl. Shoda n n adeletili gg. iapan Hribar rladai tretaik Kalarict r tona kraajake dedatoa rlada to predaedaik jjakljanske trgonko ia obrne ibornica Leaarčič. Tadi trgonki miaitter dr. Fori te je telo laakaro tahralil n rtbilo na ahod in oMjabil da hoče ■ono arafanti tkleajene reeolorije tar po troji moči akrkati n ajik tkorajinjo itpolnirer. Deielni potit D ec dr.Majaron je gororil o .vlogi trgovine r nurod-aea gospodurdn*. Sprejeta je bila reaoladja r tea tmitlu, da ahten tlorentko trgorttro od neh poklicanih faktorjev, da ga povtpeiajejo t raeai močmi Dr. H. Tarna, deielni poalanec goriiki je gororil o peaeae Trata n aato aarodao-goapodarako iivljenje. Predaraaje je kilo po rtebiai in da-lekooelnih mletih naj boijto na ekoda. Sprejete je kila reeotadje, da I. dor. trg. akod izreka, da vidi v rszvojs dor. gotpodartkega ia poeebej trgov-akera polodaja T Trata gara ad jo n boljio bodočnoat donaakega naroda. Predaraaje g Smertaika o alorenakem trgoratvi aa fitojankem ia Koroikem priobčajemo aa dragem meata. Goepod Ulčakar, kraailaičai nrnntelj in trgoree t Trttn je gororil o dorentki trgonki iaobraibi ia vitji trgonki ioli v Ljub-Ijaal Predlagana ia sprejeta reaoltdjt zahteva netoaovitev trgovskih nadaljevalnih io' in tokojiaio ndnnoritov riije trgovske iole v Ljubljani. Dr. Maraik aaavetaje obitk velike razatave, katero priredi prihodnje leto praika trgonka in obrtna zbornica. Dr. Majaioa je konitatiral. da atoji adanovitvi viije trgonko zbornice r Ljubljani ob-atrakcija kraajakik klerikalcev r det. zbore nn poti.
O obstoječi trgonki organizaciji je govoril gosp. K Meglič, trgovec r Ljubljeni. Sprejeta retoltcijt zahteva reziirjenje organizacije, zladi pa usta-. novitev trgovtkik kreditnih in denunih zavodov O stalitia iloveaakih trgovtkik eotndnikov je govoril goap. I. Volk. O. Volk se je izrekel daati n boijto plačevanje trgovskih aaatarljeak; nn ta nnčin bi tginilu občutna ia krivičnn konkurenca. O novem obrtnem redu in njega vplin nu nuio trgovino je govoril dr. Fr. Wiuditcher. Zahteval jo njega strogo izvzjanje.
-	Iz Oakerja. Biria hiina po-aednica v Oaberju Ank Zirger n je T Trstu vkrcala nn paroik, da ki a prepeljala v Ameriko k srojema moto. Ked potjo pn jo je tadela kap in je umrla. Naila je tvoj grob v globokem morja. — Ženo, ki je bila ie poprej tboluu na srcu, je v Trttn ruzberilo to to, dz m ji je zgubil dn, katerega je tole t pomočjo policije naila. Zapaatiia je na morju d otroke, med ajimi tri nepreskrbljene, kateri a m tami pe-ljali naprej v Ameriko.
-	It St. Pavla pri Pnkalda. V nedeljo SO. t m. te je vrlil ea to-kajlnji ioli roditdjaki tettanek. Zanimanje ljaddva n vpratonja vzgoje in pouka pokazala je nepričakovano obila adeleiba ter pozonoet, t kojo a dediU navsoči razpravi nadačitelja g. Josipa Fiscberja o urokih mrlnje mej domom in lolo, ter treJitvib, kako premoditi verzel. oaddjc o skupnem uplivsnjs doma ia iole nu vzgojo otrok, o pokorščini, tolikih umudnh, dnmučib ns-logsh. o preudarjebem in zmeraem struhovanju otrok in navajuuju k starosti primernemu delu itd. O razsodnosti startov svedočila je ttvarna odeleibt u razgovorih ter obče utrjevanje da hočejo akrepe učitdjrtvu ter iatik dohodno upornbljenje vzgojnih sredttev nikdar podpirati.
K tklepe zahvali a Maki vodja navzočim u mnugobrojno edelalbe ter jih povabi naj se sestankov, ki n bodo tekom zime vriUi to na katerik a bo poleg iolakib vpratoaj razpravljalo tadi o adjeratn in dragih punoguh gospodarstva t enakem Merila udeledijo.
—	Cobetoraka pedratalea St Jurij ok Jat. leL zboruje v nedeljo, dae 87. oktobra L L ob 3. ari popoldne pri g Francu Vero aa Orobelnem.
—	b At Jarja ek Jatal ielez-nld. Kako potrabnu je bila prva .Kmečka hranilnica in poeojilaka". a vidi iz toge, da ima v tvojem kratkem obotaaku od 1. septembra 36.837 80 K prometa. Delaj« u topni je: St Jurij ob J. i. Teharje, Ktlobje, Slivnica, St Vid, Ponikva in Dremlje. Pooojila daje nu 5'/»%. nu vloge pn d'/j'/s Kmetje! Podutujte a prave, ivoje po-»ojilnic« in hranilnice!
—	„Delalika drntka tdralealk plvovareu talec la Laiki tog v Ljubljani* je ki i tata dae SO. aeptembra lota tvoje ] .o podono loto. Izkazaje um te pnv lep upredek. Zvarila ja namreč v tea leto MMKHS U piva (proti lenakema leto »4.09085 ki) ia prodala »7.49S80 ki (lani 11.318'«* hI), torej letoa več u 809614 U — To je pač tem račji eepek, ker je cela vrata velikik pivovarn r prodaji aa-zadovela, ia aam to eapiedek pnv jaaao kaie priljthljnod tega lildku
—	Iteurača aa Sari. Hod Sevalne ia vujo Log aa Kranjskem a prevala ljudi U iiviao iu Sen e velikim čolnom Prevoe u vrti teko, da Je ton Savo aapeta močna Mena vrv, ki po eji drči ikripec, aa katerem je prineaa čoln z drugo vrvjo. Ker je zadajo dni vsled Ohilegu detja San močno aarada, je bila voiaja radi aerenoati aatov-Ijena, odroma prepovedana. Vkljab temu je v nedeljo, lata, prad poldne hotel duri brodnik Kirin, ki a je kil najbrto prej te nekoliko napil, dokraan zaanea izkazati zalego to ga prepeljati a kraajake aa itajertko stran, kar ae je tedi zračno zgodilo.' Ko a je pa brodaik kotel vrniti zopet aa deaai breg ia je it aaaprotaega taka, ki ga aareja voda ob levem brega, po neprevidnosti a počez obrnjenim čolnom zsveslal v deroče vatovje, je čola a ■prednjim koncem ujd vodo. Brodnik m je r tem hitro oprijel klopi v čolnu, e je z njo vred zdrknil v valove in utonil.
—	Deielni ioiakl uvet je ime-
novd det. učiteljicam pri Sv. Marjeti n. P gdč. Komuno Osen, t Mozirju gdč. Antonijo Jutoraik. Prestavljen ja v Hoče okr. pomolai nčitelj Viktor Gatti (Sedaj jo pa namčarjem r Hočah Odleglo: udečitelj Moda je aeaikatar ia tloveaako ačiteljico a od jedli da je mogel tje nemikutur Oatti.)
—	Lonec arekraega denarja ja aaM v Leekovca (obč. Cretajevoc) po-tedeik p d. Kajznr ee njivi, ko je oral. Deeer je bil r loačeeem loncu, knteri a je patri, to je dobro okrnjen. Na denarju je moči Citata imeni razaik vladarjev, pod katerimi u bili tre-brajaki kosai V danainjih tetkih čatik bi Mul* da bi naM nak kmet aa njivi lonae treh rojakov!
—	It Kamnlee. V .Novem Slov. Stojnica" učita aak do — ai imenujemo otroku po imenu — popolnoma opravičeno dičuemu orjaku in veleu-duinemu drl poslancu Boikarja, da pač hodi po dragih volilnih okrajik ljudstvo ruburjut in hejtket r Kam-nico pa ga ni bilo, kjer bi bil knkton dorentki tkod sila potreben, da zopet malo potiti te obapujoče kamniike Slovence. Pred vnlitvumi je rabil njihove glasove, po volitvah pa ti midi dičai orjak: .Kaj mi mar!" O .narodni" ztvednosti Boikarjnvi smo podali ie znzčilne podatke; zato te ae
čudimo, da ne gre r Kamnin, v Lei-teriberg in vobčo v nobeno aarodao izpootavljeao občino. Na pogibel takema .narodnjaka!" — Ljaba aato .Slov. kmečke zven" .deluje", kajaka ia ovar tadi aamo po aarodao varnih krajih, da bi a pa mariborski dahovai voditelji Slov. km. zven malo pobrigaU n Kamaico, Trettentieo ia druge občine v okolici, tegn no ttarijo! Bi priili t Nemci v koatikt ia trpek'M mlado .krtčaaakoeodjdeo" aemlko gibanje v Mariboru, katero rodijo — tloventki duhovniki Morda M jik tndi vrgli k n laik sne hotela .Jokaaaa" aa centa, ie bi te kazali preveč aarodao. So, u .narodni" nad mariborski dahoni gospodje!
—	Oraig noče reč biti ptojeU tapaa. Ka Oraig doeodaj ni koM pn-vzeti tapaaakega meata, je odkiil tadi podtapaa Steadte trojo čaat
—	b Ptuja. Pri popravljanja Pirlekove osa jame v Ptaj a. katera je II. oktobra pogorele, a je zgodila v poadeljek velika aeereča. Seul a je u delavce okruakai zid tar pekepel dent oeeb. Neki ieutki jo drio roke ia noge, onemu delana pa je zmečkalo prri.
—	Od Sv. Barbara v Makaak. Te dai je priplaral po Dravi preti boriakame moeta leeea teboj. Ljedjeto utliiali iz ajtgt otročji jok ia aafli r ajam peiklUae 8 tedaor atenga otroka. Parilo kaie, da aan MM etnk k meato. Rak poocdaik p jtiala svojega.
—	b Igeea|e Sv. Kulgaaii
Ta je priredita katOjaka pilielali t kmetijske dratte potovalno tbenvaaje. Bavutelj det preekatovaHKa dr. Hetter je govoril e novi vinaU peatavi. (Priporočamo, dn a e tea govori ee Jik goepodankik akadikl Tadi M aaj to vzgled pnnaeali doveetke pedntake kejenke kmetijske drntka!) Otoojati pe merama v latiraa maogik ttovee-tkik delavcev ta malik pootataikov predlog Hladejov, na) n vplin aa dotoki odbor, da pri delih ok Paaid a porablja vočiaoaa anataato. S tem a prvič pritiaka aa daevae plače, drugič pn a jemlje tem ljudem koHek kraka pozimi!
—	V Blatit a vrti to aodeljo, 17. oktohn popddaa gospodarski akad.
Priredi ga .Narodu atraaka". Opo-zarjamo la daaa ne upredejtke po okraja, ki ae zaaizajo za gospodarska vpratonja, aaj p rito jo umi aa akod ta
nuj tudi tgitirajo, da pridejo aoeedje ta prijatelji Shod u vrti popoldu aa vrta Kalckhreaaerčiae gostilne.
—	Vlaltorukl tečaji. Det- odbor Itajerski je določil, da a sprejme u vtaičarako iolo v Maribora 14, v Zg. Badgoai 16, v Ljutomera 19 ta v Sklicih pri Koajicah 19 poaedniikih ta viničarakik sinov u te—ljito izobrazbo r obdelovanje nov gradov ia v aadjereji Steaoraaji aaa ja prosta, vrh toga doM nak -Jeleieuec to po 8 kron mesečne plače. Pninje je treba vloiiti do 1. jaauurja 1900 nt det. odbor.
—	Peeer pri atattlnlk itrajlh! Pri Sv. Marjeti pod Ptajea je pri mlati ajdo zgrabil mlatilai ttroj mla-deuiča Valdbauzerju u roko in mu jo popolnoma zmečkal. Opozarjamo posestnike mlatiluic, naj uaznuijo, du imujo mlatilne ttroje pri iupautn in to gltvtrrtvu, ker plača deteta uva-rovalnino u delavce, katerim je le po-maguo, ako te primeri kaka nesreče.
—	Drobne novice. Nu ielezuid Bzdgonu-Ljutomer je bil poroten de-kvec Lah, ko m je vračal po progi domov. — Zaradi aapačnik podatkov pri todaiji je dobila 15 letni Ptujčankn Marija Hau avemeeečno ječo.
—	Shod sredejeitajenklh obrtnikov w je vrtil r ueddjo r Lipnici
Udeletili ao m gn deielni pouknci Eiaapinner. Welleahot in Mdik, kateri je dejal da je aagodbs u Antrijo nesprejemljiva. Nemiki detetoi podaaec Krabt je govoril o koristik prostih obita. organizacij in e aataaovitvi obrtaitkih peendentak u dalo. obrt-aiikik kredituik uvodov, o ataraatai oskrbi o zahtevi ■zloobrtaiikih zbornic itd. Nemiki obrtaiki stremijo u orga-akadjo ia po gospodarski otsmosvoji ter povsdigi tvojegt ttoae. — Raket alo-veatkim spodajettajeeskim obrtnikom ob tej priliki rahel opomto!
—	Ha Koroikea bode kdejeli napradnjaki nov liat kateri pritae iz-kajati r kratkem. Tiskd a kode r Kranju.
—	Realke dljattvo. Na Dnu j a je upadlo v nedelje ob U.uri ponoči epnrniltn dunajskega iaftega dnevnika (.VideAek? Dennik"). Vdrli so t notranje prodore, nabijali 'amkaj, pljanli ea sdministrsdjsko oaobje ta ma gradil a revolverji Prike je de kmvegn apopndn, v katerem je kilo rsnjesik ni Cehov. Policije eevedn ni bilo nikjer. Vodje nnpnda, nekega ia-toairja Wtatrmaaai, u prijeli kaaasje aa .Schettaariagu". Tn divjutoi čin Je edBčme vuimajo kultura aafck aa-djaaetak Nemcev
—	.Mavaa treaa vetoraaaklk drattov* ko meseca aonmkn aa Da-aaja tlnaai obhajili idtasotlataica mati velikega vojakovodjo Jodpe Ba-deekega. Stava osti a mislijo adeletiti tadi edpeeleaatn nt draker iz rezaik kronoria.
—	Neenda aa lava. Lene Žgane k Kritna gora pri Vipuvi je utrdjd nu antjaka. Ka Bral ai kita mrtva, koM Je Je pobiti a puikiuim kopitom. Pri tem u me je tprodili uhaaaa paika iu atrel je M Zgavca v prš. da je bil nn meata mrtev.
—	Udarilo ja pretekli teden M. Logatca v neko drevo, pod katerim ato mirita dn orotalka. Strela ja je omamila ia vrgla aa tla. Pattojerodja Senik meada ae ke ni skreni
—	»tekat aevtoe. V Betočahae Goreajtkem jo r prepira utrdil aeki Jaak Ivaaa Froaca. — Pri Sv. Jakoba ob Sari je nekdo akod okao ohatrdU Aat Orozaika ia It. Mejdiča. — Iz Litije je zgiail aadkominr Kida. Ia Trda Ja piul tvoji toni dn u ubije, ou pa da podedeje njegove imetje. — Pri Toutieas t LJubljani je odtrgalo nekemu delavcu roko. — Govori u po Ljubljaai da umerava g. Bamban uunoviti akdjako draibo. kateri bi prodd titkarao u 5 milijonor kron.
— Pravosodni ik ladal v Ce-levea. V prurdl drek Slorencev, ki ato popotaomu aeamoiaa nemtkegu jedka, ndopeeik po drek doreukik
odvetnikih, je a a t ra i 1 aodaik todai tajaik Jaatack predlog obeh zaatopni-kov, da aaj ae razprarlja tlorentko, nakar ae je potem razpravljalo aemika Ta tkkp a atameljeje telo obiirao ia rtvuo tako telo plitko. Predlog dn ni v po-stavi utemoljaa, da tvoj ču izdane Jezikovne določbe veljajo k u kazenske, ae pa a civilne zadeve. Sloron-Ičinu aa Koradkem ni v deieli navaden jezik, ker delelae umouprarne oblaati datetai tbor ia deielni odbor, no občujejo v njem, temveč je v deieli navadaa tamo aemičina. Sicer prebirajo u Koroikem ,Weadea* di .Wi n d i t c k e*, di tjikov jezik M razlikuje od pitne aloveaičiue, katere Ijaddvo ao razume. Torej je braa-miselao razpravljati r tem jezika. Rivnotlko ei bita tlonaičtaa nikdar ud Ida 1854. (cesarski patent t dne
9. avgatto) v navadi pred celovttim srdiMem. Ako ao kili taki poaamezni •lučaji. aiao aikdar poatali navada Končno so zastopniki popolnoma velči nemščine, zapisnikar pa slovetičine neveič. To je utemeljitev, dn se Bogu usmili. Oba sislopniku stn se seveda pritoiiln proti temu gorostasnemu sklepu, ki ae kale nič dragega kakor skrajno nemSko zagrizenost iu iirecuo krte nje drlavnih osnovnih zakonov. Tn alnčnj, ki v vsej golo« očltuju (Škandalozno korupcijo naJe jnslične oprave, v kateri mendu ne odločujejo več zukoni in odredbe temveč edino-le uemikonacionalni prignnjuiki bič. Slo-veaski poslanci imsjo to dovolj prilike, da spregovore vendar enkrat reeno beeedo n jnatičaim ministrom, kajti aicer mora isnbiti ljudstvo vse nnnpu-nje do t kr. sodili sko mora dnaza-duevom gledati, kako to c.kr.eodiiča sama topujo pravico v blato! Zadnji čas je ie; da se stati eakrat konec
—	Slovenoka peoojllniea v Ker-■bm. Na italjaaaki meji, rturlnnekem meete Kormia, ki je pa trgovsko sre-diHo doveatkik Brd ia je torej tadi aa goriike Slovence velikega ima sni ae vtrja alovenaka pootojeaka. Kakor poroča .Tričaaaki Llojd" no Slovenci ie kupili uamljiUo od aakeaakik Akka. ia Olge Vioca, aa katerem bedo seai-dali hibo, da v njej naaseatijo pooojil-aico. V Koralna bi bila tadi *«dao meeto ta almem*»ga trgovca t sadjem, za slovenskega gostilničarja in za slovensko trgovino t mejnim Mogua.
—	telena v Dalmaciji. PriStaaa no ie prod Mleti pridi na sled ieieeai radi aa poceetvn Daje VuMča. Pred kratkea jo Mle pa aa Mea aeota ra-darnkn komisijo, U no jo prepričala o kvaliteti ia aaoMal telesne rade. Nad jati at je, da ee bodo v kratkem tačelo pridobivati ieleoo ia da oataae rudnik v krraikik rokah.
—	Narodni dom v Baaeta v Istri je nelo prnktičaa etovba, tajti v ajej imajo tvoj eedoft: peoojilaica geepo-dtrsko draitvo, Htolalea in občiaaki urad, poltg tega je v bantekea narodi«. domu gootilaa n pnaočiUi la hlevi
—	Novo tovarna v MalmdJL T Maknrnki no osnovali F. N. Majttro-vič in I. Ivnnitevič noro troraico testenin. Želeti je. da M novo hrvatako podjetje utpevelo.
—	IJarfa je aa Opčiaak guupa Eaa Oorjap, toproga trtaitdetelnega poelaaca g. I. Gorjupa.
—	»ribal novice. Zaprli ao v Gorici neko UiMČ, katera ee je preobleki. v redovnico iu pobirala denar.
—	Vodovod v Pni ju je »pet pokalen. Koraka voda ae meia med pitno vodo.
—	V litri je odkril g. Perko več dotlej aepotataik jaa ia podteaeijtkik potokov. — Tatje ao vlomili v iap-aiMe v Topolovcu r litri ia odaeeli mnogo coikvenega denarja.
Gospodarstvo.
—	L iinltrtiiikl skod perat-«v la rajeev vlek nutik da-
_ Hvali ae vrti, kakor no to ie
omenili, v nedeljo, dne »7. t a ob 10. uri dopoldne v dvoruni .Meataega doma" v Ljabljaai pod sledečim repo redom: 1. Otvoritev shoda ia posdrav tborovalcev po pred-tedaika draitva. t. Sporočilo predted-
ništva. 3. Namen draitva, razlaga pred-tednik dru.-tva. 4. Prednvnnje: n) Gospodarski pomen perotninuratvu ta slovenske pokrajine, predava g. Gustav Pire, ravnatelj c. kr. kmetijake drulbe kranjske: b) Higijena v peretninarstvu. predava gosp. Peter Mikluvčič, iivino-tdravnik; c) Dobičkonotnott perotni-nintrstvt in maloliviuoreje, predava g. Anion teiMabl. predsednik dre. itvu ia urednik .Perotninnrjn". 5. Dra-fabui jogover »borovničev med teboj, re&vinje raznih. predtedniitvt nt shod; stavljenih vprainnj. raznoterosti. 6. Zaključek ahoda po predsedniku draitva. Opotnrjtmo ponovno o. jnvnost posebno vse čč. kmetovulce. gospoduje In gospodinje, duhovnike, učitelje in njih soproge, nčiteljice itd. na ta ta aaie kmetijstvo take vetal I. tloveatkl akod. teleti hI MU največja ade-letba, da te tamore tadi v tem ozira povzdigaiti aato narodno gunpodnrtko stanje. Pridite torej vri, ki se ta-aimatn tt to utvar ia Vam je reaalčao loteče aa razvaja In pro-cvltn vseeloventke malotlvlooreje.
Svetovne vesti.
—	Koatedljn v Hnga ali mlruvnn konferenca, nn kateri to ee diplomatje vaek drtev poavntovali bolj o vojaki to načiaa vojtkovaajn, kakor pa o taa, kako bi te rojake taprečile. jo bila daa 18. t a zakljačemjL
—	Tnji kapitoltotl v Sibiriji. .La Corretponduace
le vta podjetja, ki dajejo apeaje aa aapeien razvoj U aa velika dobička v rokah aatrtatkib, tatriktatkik ia u »mikih kapitaliatov. Loadoatke akcijske draihe sanlednjejo aa avoje atroike po vaaj Sibiriji premog in rade.
—	Nova
volu je v Dalmacijo ae je
ndaaovila. Vae dalmatiatke poroptorae
draihe n n tamrač zjedinile v jedno
U ho imela ovoj eedei r Trata, —
— . —- . —- __ . .« -
naoparaaao aatte pa a pritrtt tvttr.
Llojd.	>
Ljndnkn Metfe aa Maakeat izkt-naje ltl milijonov prabivulcev. Leta 1847 je itato driava le 7« ia pol milijona prebivalcev, torej ee je itevilo pietvialatva r SO Mik roč ko podvojilo. Patrogrud iteje 1 U pol milijo« prebivalcev, Moakva 1,310.000 ia Var tara 848,000 prebivalcev.
—	Kačji strup porabljajo Hm-dalje bolj v udravilttvu ia v kemičnih laboratorijih; atrap je pa dlao drag. V Londonu stane l gram kačjega ■trapa M K.
je divjal r vam Dedač aa Ognkem. V tamoiajl gralčini je ttčelo goreti; poitr ae je ratiiril ■ ttruiuo naglico čez celo vas. Pogorelo jo nad 100 kil ;
— čudna past vaa redetoaea. Moaakovski pivovarji ao od 1. oktobra 11. poviiali ceno piva ta S marki = 8*40 K na kektoliter. To priliko to gostilničarji porabili, da ao cene ie bolj zviiali boteč, nn ie poeebej okori-ttiti. Hoaokovčani ao jim pa aarediU črto čez ta račun; nnstopili no, aivno reaittetco ia ae pijejo aič, ali vtaj kolikor aajmaaj morejo piva. Organizirano delavttvo. knteregn je 47 tiaoč v Novakovem ae je meičanatva pri-družilo iu poelečiea je, da se r Moaa-kovem stoči po 14 tiaoč hektolitrov piva aa teden aaaj ko pred tvitanjea cen. Dvomi pivovar, ki ni zvitol cen, dela ogroaao kapčije. Siri ae egitadja naj ae na poetajah tine točiti taao .Hofbria". Dragi pivovrari to bodo brikone kmdo .pokorili ia zaiiali zopet cone.
—	Krak ns vugo. Mestni magistrat v Zagrebu je itdd naredbo da ee sme od 1. novembra t L v Zagrebu prodajati kruh ssmo nn vugo.
—	Polsrjl. V Romanskem B>-doven v Bukovini je pogorelo zadnji četrtek 81 hii t vsemi gospodarskimi poslopji in vso krmo. — Na Ogrskem jo pjgorels vas Sv. Ana z liShiUmi. — Blizu Nagjaga aa Sednograikem gore driavni gozdovi v obsegu 1000 oralov.
—	Velik krah se je dogodil v Hamburga. Bančna tvrdka Haller, Solile in tt je utuviln plnčila. Skupni sprejemi znutojo 18 milijonov kron, v tvornicah j« investiranih okoli 17 milijonov kron. Koliko bodo upniki reiili, se ie ae vre natanko.
—	ielezalčankl itrajk v Italiji. Upravni mt Itolljnuikik ieleznic je skleni) kaznovati vae eae ielezničnrje, ki an Mrajkall ob priliki tploiaib itraj-kov v Milanu ia Turinu. Knzaovaui bodo aa to ntčin, da bodo di pozneje poviieai ali pa pradavljeai v niije plnčilne razrede.
—	Mlada morilka. 14 letna po-atnnja Ida Sehadl je umorila 6 otrok na te naču. da jim jo vtokaila iglo v hrbtenico. Pravi, da ai mogla preaaiati joka. Dekle je uulo neumno.
—	Aatoaadčao lndelovaaje ate-kleale. Delijo ee priprave, da bi sto-pili v eno inmo zvezo di trad vd tovarnarji itekleuic na vtem evnta ter da M vd sprejeli v porabo ttraje po daleaa Ovrea. Za aakap patenta ta ta drnj la tt oaaovaaje tvete treba 14 ia pol ailjoaov kron. Stroj po d-deaa Ovren dela antomatično ter zvrti v eai ari MO steklenic po '/« litru. Zn podrelbo ia aadzorovaaje stroja zadootaje en sna delavec.
—	temo ja natralil r tUkovn pri Pragi S4 letal mizar Voaabolo. Pred nekaj čata te je mizar ločil od iona zavoljo njene nezvestobe Zadnji torek pa je tol k nji in kotel vzeti otroka a teboj. Ker te je iona branila, jo je z revolverjem aatnllL Potem pa je tol tam k policiji.
—	Kaplaa — tat. 2apaikn Bal-laja r St Petra aa Madiarakem ja akradd -tplan Kariovrukj hranilno knjidco an itOOO kron, vzdignil denar U zginil. Župnik ga jo naznaaii. pa ga poUdja ai mogla najti Sedaj ae jo vrnil, ka jo denar zapravil, ia te tam popd v upor.
1
tavifl
tntoa.
—	Na Daaaja mislijo postaviti posebno poslopje za razstavo antom*. bilov. Sredstva so ie nabrana, itte m le primeren proator.
—	8*11 bo zmanjkalo na cel«**' Ogrskem, ker ni v Marmaroi - Sigcti na Sedmograškem, odkoder izraiaja sol, dovolj vagonov sa razpošiljanje.
Izjava!
Podpisani Alojz Herg oblulujem lt-litev katero sem prizadjal g. Franca Horvat v njegovej gostilni, ter w mn tabraljujem da mi jf to itlitev oprostil.
SREDIŠČE, 23. oktobra 1907.
Prodajajo
izveibano v trgovini „ mcSania blagom veičo slovenskega in nea-
jedka seialMsprtiM.
Kje pore apravniitvo .Domovine".
Dmkllea
■mre tt M b 11 Mn i Mk. topita okaalaaje, tmotaa ikrot« la H^bf. jnlka v kosa la pUsvl, Beli vattfHI k« at.aka v ktefa. Sabr pm afrav.
MO 1 !
V življenju nikdar
1 trme p—Utu. preda n . vfritka . t Mala jaattvoa. t ailnaa tvUraa kravua ss tmili. I tu Mla. nbea. 1 prtu a fapod. s tatt. Mama, I ek«utu Ma (.•vat) 1 pa gtakev . lalt briljuU. t Hfaa srealo. I taiaalra, t pa aaaMalk taatav, t uprval (aaM. va toakl. llate • |ilisll • rua upa«. I dtaa 10 ujtapak illk nt,
S UjM pretaat vaUka vailim a Mara k alUt. 1 alk.laa.rt vintalk. tO vualk tn^si v.l.lk trvlmmv te h 100 rualb prtalav n taa DMkkotao rilJliift Va tkspaj a aro. ki j. aa. mdaa lega daaaja vMja ua di- ttS. PetUj. fnti pm*tj., .11 e. a taa utre)	Ml t-t
P. M. Hi S-
Ka aa atda, a tamaaja.
1.	posestvece obstoječe it poslopja in ricer 1 toke t S okni, veta, kuhinja, hlev ta 3 bare, svintki hlev in uto ta del jo, rte bolj aa^ao, pa dobro ohranjeno, nadalje 2 orala vinograda, nor amerifti nasad, nekaj njive sadonomika in painika, na lepi legi, 6 ainat od drtavne ceste, ki pelje it Maribora r Slivnico, cena prOično 8000 K.
2.	posestvice obstoječe it podopjt in sicer 1 gosposka soba a 4 okni in kuhinja s Štedilnikom in 2 manj« sobi m riničarja, roka > 3 okni, 2 veti, kuhinja za rvničarja, preia, vinski klet, klet aa viničarja, hler ta 2 govedi, nto a stoljo in skedenj, dekan adano deloma leeeao, srednje ohranjeno, naddje precejien koa vinograda, dar mail, ki p* dtjt 8 polovnjtkov vina, nekaj njiv, nekaj sadonomika, nekaj goada in painika leii 20 minut od Hoč ob vtnotja Pohorja, cena pribiiino 7000 K.
NatančnejU pojasnila poda uredniitvo .Narodnega lista" r Olja ali g. dr. Florjan Knkorec r Maribora, WiMenraineratr. 14.
Steekenpferd lilijino milo
ao-to oi B.vimsaa a ir. Draliial la Detla aa Laki ((Mk.) ar j. te ataa. pa pvteaullk, katan doklv.ao iu u tuvoa, aajkoljt. drarlla« mil. prati pafaa u Uea la v iaaag. mtae. a«kk. ka. te Mm kam u .bran, Itmd pt Ml Ji aMand Mlini, kitala, IrfMliMliitaiaaka to itIMjiilL
IN NAPISE Z ZLATIMI |f|Q	|| ^
ČRKAMI PRIPOROČA
Laitaik: Konzorcij Uda .Dnaoviaa' Tak druitvu .Zv
titknrnn" v Celju
Odgovorni arednik ia itdajateij Ljudevit Far lani.
J