212. številka. Ljubljana, v soboto 14. septembra 1895. XXVIII. leto. SLOVENSKI NAROD. lakaja vsak dan ive*er, iaimli nedelje in praanike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogeroke dežele sa v bo leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta t gld., za jedtn miin 1 gld, 40 ki.— Za L j abljp.no tres pošiljanja na dom aa vae leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden meReo 1 gld. 10.kr. Za pošiljanje na dom račnna bo po 10 kr. na mesec, po 30 kr. aa Četrt leta — Zu taje deželo toliko toč, kolikor poštnina znafia. Za osnanila plačajo ae od Itiriatopne petit-vnte po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ie dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali vočkrat tiska Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ia upravnici v o je aa Kongresnom trgu 6t. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Na pragu šolskega leta. Tukajšnji uradni list je nedavno poročal, da je mestni Šolski svfcfc sklenil predlagati deželnemu Šolskemu svetu, naj se nemške dole razširijo v Ljubljani, in sicer dekliška v šestrazrednico in deška v petrazrednico. Mi nimamo tukaj podatkov, iz katerih bi bila vidna potreba teh novih sol, a dvomimo vender ne, da je mestni šolski svet pri tem ravnal po svoji vesti. Le jedna stvar je pa vsekakor nas osupnila. Svoj sklep opravičuje s tem, da pride več nemških rodbin v Ljubljano, ko se semkaj prestavijo železniške delarnice. Taka akrb za nemške šole je pač malo prevelika, kajti treba bi bilo veuder stvar malo bolje preiskati. Počakati je treba, da dotične rodbine pridejo v Ljubljano, da se bode videlo, koliko imajo otrok in v katere šole jih mislijo pošiljati. Vse te rodbine pač niso nemškt«, kajti gotovo je mej njimi nekaj slovanskih, ki bodo morda svoje otroke rajše pošiljale v slovenske šole. Prehiteti se ne bi smeli, kajti gotovo bode v delavnicah vedno več Slovencev, če se premeste v Ljubljano, in razširjenje nemških šoi bi utegnilo kmalu postati odveč, ko bi bilo tudi sprva potrebno, kar pa še ni dognano. Le pomislimo, kako se drngod upirajo Nemci in Italijani slovenskim šolam in kako moramo mi vse dokazati, predno jih dobimo. Čemu bi pač mi nemške šole tako hitro razširjali? Sicer pa mi Nom-cem ne odrekamo šol, ali v Ljubljani nemške šole ne slutijo le nemškim otrokom, temveč se vanje rivajo slovenski otroci. Vselej, ko se bliža začetek šolskega leta, gredo nemški agitatorji lovit slovenske otroke za nemške šole. Starišem lažejo, da se otroci v slovenskih šolah ne nauče nemški in tako dalje. Od tod pa prihaja, da se v Ljubljani otroci v nemških šolah množe neprimerno hitro v primeri s številom prebivalstva. Upamo, da bode deželni šolski svet dobro stvar preudaril, predno bode sklenil razširjenje nemških šol v Ljubljani. Z razširjenjem šol napravijo se stroški deželi in mestu. Po našem mnenji je pač potrebneje, da se poskrbi za slovenski ponk Tat. (Povest J. E. Golobov«.) (Dalje.) Mladenča molčita. , Dobro I Kar gremo. . . Koš trun a naravnost nkrademo . . ." „No, kaj si si izmislil?" izpregovori Vanka. ,Kaj! , . . Tepec . . . Glej! .. . Nikogar ni .. . Takoj ga ujamemo, kožo doli, zadnje dele v kotel .. . Idimo, mladenča! A? . . .* In Sidor se je kretal po kolenih po travi. „To se ne sme! ... No! . . reče AleSka. BIn kaj! . . . Glej I . . . Tepec! Kaj bo kdo videl? Naravnost, prinesemo in dosti! Odereš in v kotel z njim! . . . Bomo malo pokusili koštrunovo meso. Jaz, prijatelja, ga še nisem pokusil letošnje leto . . . Sedaj je dobro, sladko . . . Kaj naj je jedo le Golovanovi? Idimo' ... Da bi dobil vsaj jeden košček . . Aleška ni jedel mesa od same Velike noči, od Anjutkine svatbe, le jedenkrat je snedel košček ku-retine pri obeda pri Anisji. Spomnil se je okusa koštrunovine, pocedile so se mu sline, tako mu je, kakor da jo že zveči, požira, v nos pa je udaril duh tako, par, svež, topel. Eh, to je izvrstno! slovenskih rodbin v Kočevju, nego pa skuša raz-širjevati nemške učilnice v Ljubljani. Lani je „Slovenec" navajal, da mnogo otrok v nemških šolah ne zna toliko nemški, da bi jih mogli katehetje nemški poučevati v veronauku, temveč jih morajo v slovenščini. Mi nečemo grajati zaradi tega katehetov, a mislimo pa vender, da tako postopanje ni pravilno, će stariši vpišejo otroka v nemško šolo, je to znamenje, da zna nem ški in se ima nemški poučevati. Če ne more nemškemu pouku slediti, bodo pa že dvojke koncem šolskega leta stariše najboljše poučile, da niso otroka v pravo šolo vpisali. Dobro bi bilo, da bi se bil mestni šolski svet oziral na ta fakturi), katerega je navedel „Slovenec". Razmere se od lani pač niso toliko premenile. Sicer smo pa mi lani že omenili, kaj bi mestno oblastvo in pa deželni odbor morala storiti v tem oziru. Kaj ee je storilo, ne vemo, najbrž ničesa. Prepričani smo pa, ko bi ee odločno uprla, da bi stvar ne Šla tako gladko. Seveda posebno od deželnega odbora, katerema je nemščina na uličnih napisih tako na srce prirastJa, da jo je vzel pod svoje peruti, ne smemo dosti pričakovati. Dolžnost vseh rodoljubov je pa, da poučujejo stariše ob začetku šolskega leta, naj se ne dajo zapeljati od nemških agitatorjev, da bi pošiljali otroke v šole, kjer se odtujijo svojemu narodu. Nemščine se za potrebo že nauče v slovenskih šolah. V nemški šoli pouk zanje tako ne more biti uspešen, ker bi učnega jezika ne razumeli. Mnogi stariši pošiljajo otroke v nemško šolo, ker pomena te šole ne razumejo. Ne vedo namreč, da je ta šola namenjena le za nemške otroke, ki znajo z doma nemški, ne pa za slovenske. Vsi pedagogi so tega mnenja, da je treba v ljudski šoli poučevati v materinščini, le pri nas v Avstriji se mnogi trudijo, da bi slovanske otroke stlačili v nemške šole. Uspeh teh nemških šol je v Ljubljani jako majhen. V nemški šoli še shajajo, ker jim učitelji prizanašajo, da šol svojih ne spravijo v slabo ime. Ko bi hoteli meriti uspehe z isto mero, kakor po drugih šolah, bi ee jim kmalu vsi razredi izpraznili. Ko pa stopijo v srednje šole, V Vanki godilo se je verjetno prav tako. „No? Aleška . . . obrne se k njemu. „Veš ... kaj? . . ." Krasti." „No, krasti !M razsrdi se Sidor. — Kaj bomo ulomili v shrambo, ali v cerkev? Kakor da bi res kaj takega . . . Kaj jesti? . . . To je pravo! . . . Kakor da bi nihče ne jemal! Na reki streljajo gosi! . . . Teleta koljejo! Bil sem na Sinkovski pristavi, tam so pobili po noči celega bika in to ni nič . . . Cel teden so jedli ... Tu pa koštruna! Rt snoba kaka! . . . Idimo! No!" „Pa nas zasačijo?" izpregovori Aleška. „Čudak! Kdo nas bo zasačil? Saj ti pravim: i psi so vsi tam! Nikogar ni, — same ovce! . . .M In Sidor skoči po konci. BJaz ne pojdem," reče Aleška. „Ti si baba — veš!" pljune Sidor. „Idiva midva, Vanka! Idiva! Po krajnosti smedla bova koštrunovino v naglici. Natešiva se popolnoma!... Boš ti jedel? Povej: boš jedel?" obrne se k ležečemu Aleški. A pri tem migljal je pred očmi kos kadeče se koštrunovine s tolsto vrsto sala, s soljo je vse to posuto. On je to že založil v usta. „Bom!u odgovori. „Idiva, idiva, Vanka! Hitro 1" odpravlja se tedaj se kmalu pokaže, da zaostajajo za drugimi učenci. To smo že lani s številkami dokazali. Seveda odsvetovanje rodoljubov bi ne napotilo vseh slovenskih starišev, da bi opustili pošiljanje otrok v nemške šole. V Pragi so blizu jednake razmere, kakor pri nas. Ondu je mestni svet, ki je neksj podobnega naši magistratni sekciji, izdal nekako svarilo na prebivalce, v katerem opominju, naj ne pošiljajo otrok v šole, kjer učnega jezika ne razumejo in v katerem jim pojasnjuje, da se za potrebo nemščine že v Čeških šolah nauče. Naglasa pa, da nemščina nima več tiste veljave, odkar se je povzdignila veljava češčine, kakor jo je imela poprej. Tudi v Pragi, kakor pri nas, se polnijo nemške šole s slovanskimi učenci. Zaradi tega so se pa upirali Nemci, da bi se vzprejela v vzorce za vpi-sovalne tiskovine rubrika „občevalni jezik", kajti ne vedelo bi se potem, koliko slovanskih otrok so ujeli v svoje šole. Nemci se že snmi nekoliko sramujejo svojega dela. Kaj ko bi mi Slovenci posnemali Čehe in bi tudi naše mestno oblastvo razglasilo podoben oklic na prebivalstvo, da se kolikor je moč prepreči Nemcem lov slovenskih otrok v nemške šole, kjer jih vzgajajo za renegate in sovražnike lastnega rodu! Volitve v deželni zbor goriški. V nekaterih dneh se vrše deželnozborske volitve goriške. Slovenci bodemo volili v kmetskih občinah v ponedeljek 1C. t m., v trgih in obrtnih krajih v četrtek 19. t. m. in v skupini veleposestnikov v sredo 25. t, m. Društvo ,Sloga" je postavilo svoje kandidate in sicer: za kmetske občine v okrajih Tolmina, Bol ca in Cerknega dra. Antona Gregorčiča, prof. bogoslovja in državnega poslanca v Gorici, ter Ivana Lapajna, zemljemerca in posestnika v Kobaridu; za kmetske občine v okrajih goriške okolice, Kanala in Ajdovščine Ivana Berbuča, profesorja v Gorici in Blasija Grčo, posestnika v Šempasu; za kmetske občine v okrajih Sežane in Komna dra. Otokarja Rvbafa, odvetnika v Sežani, in Alojzija Štruklja, posestnika v Komnu; nadalje za trge in obrtne kraje Tolmin, Sidor. — ,Ti pa, ker si tak, Aleška, nasekaj drva v grmovji. Midva greva sama. Idiva!" In on izgine v temnoti, Vanka je šel za njim. Ko je bil Aleška sam, postal je boječ in plah. Ušesa eo mu nekako izstopila, koprnel je skrbnega pričakovanja, vedno se je oziral in gledal okolu sebe. Vzel je sekiro in šel v grmovje po drva. Čez pol ure začuli so se nagli, težki koraki in prišla sta, težko sope\ Sidor in Vanka. Sidor vrže z rame trepetajočo ovco, zvezano s pasom. ,U, vraga, ovca, pa še stara," reče polglasno in hi briše s čepico pot z obličja. — „Ta je pa težka . . . Vanka je onemogel, jaz tudi skoro . . . No, vee jedno. Vzel sem kar krajno, nisem tipal po glavah, ima li roge . . . Nikogar ni! Golovanovi so daleč!" pristavi, gledaje na Aleško in mahaje z roko. Ovco zakoljejo, denejo jo iz kože, meso nasekajo v kose, napolni'- kotel in kuhajo. Nekaj kosov odrezal je Sidor in djal v pepel peč; pečeno bo preje in jedli bodo, predno bo drugo kuhano. Vse je delal in pripravljal sam Sidor. Aleška in Vanka sta večinoma le gledala in sedaj kaj držala po ukaza Sidora, sedaj nalagala drva. Govorili so le polglasno, skoro šepetom; to je nastalo nehote, samo po sebi. (Dalje prib.) Boleč, Kobarid, Kanal in Ajdovščino dra. Henrika Turno, c. kr. sod. pristava v Gorici in konečno za skupino veleposestnikov Alfreda grofi Co roni n ij a, posestniki, in drž. poslanca v Girici, Antona Klančiča, posestnika in župana v Podgori ter dra. Aleksija Rojica, posestnika in zdravnika v Gorici. Letošnja volilna borba je posebno važna, to vesta obe stranki. Italijani napenjajo vse sile, da bi vsaj Slovencem odtrgali jeden mandat in dobili večino. Slovenci pa tudi vedo, d i je vse zgubljeno, ako le v jednim slovenskem okraju zmagajo Italijani ali omahljivci. Gre za veliko narodnogospodarsko in narodno korist. Italijane v tej borbi tudi nekoliko podpira vlada, čemur se ne čudimo, ker žo dobro poznamo viteza Rinaldinija, Posebno litid boj bod; iia, Krasu, kjer kandi -dajeta odlična narodnjaka dr. O tokar Rvbaf, advokat v S žani, in pa Alojzij Štrekelj, posestnik vKornau. Za Slovence je jako neugodno, ker so zmagali naspro ni;, i v Komnu privolitvi volilnih mož. Volitve v Komnu vršile so ee dvakrat. Prvi pot so v precejšnji večini zmagali Slovenci, pri drugi volitvi pa naši nasprotniki z dvema glasoma večine. Slovenci so proti tej volitvi uložili ugovor. Zi uasprotuike sta glasovala dva cesarskokraljeva davčna uradnika, dekan in zdravnik Merkel. Vsekako je značilno, da sta cesarska uradnika, ki so prve volitve nista udeležila, pri drugi volitvi glasovala z nasprotniki. Daje gosp dekan volil z nasprotniki, je tudi značilno za gorišlce razmere in sad ruvanji Bemeuifikega lista v Gorici. Tem bolj značilno je to, če se pomisli, čemu jo bil zbor razpuščen, zato ker se Slovenci r»'so hoteli udeleževati sej, ko so Italijani zahtevali čezmerne zahteve za svoj ddl dežale, in hoteli dežtdo zamotati v dolgove. To je pač lep dokaz, kako delajo za blagor slovenskega davkoplačevalca ti patenta-vani katoliki. Iz nasprostva do dr. Gregorčiča ravnajo proti gospodarskim in narodnim koristim goriških Slovencev. Pri teh ljudeh se stranski interesi vse, interesi naroda pa nič. Ko se očitno ne upajo nastopati, pa skrivaj rujejo. Upamo pa, da bode vender zmagala lepa disciplina in odločnost goriških Slovencev. S kako preudarjenostjo vodi društvo „Sloga" oziroma go*p. dr. Gregorčič volitve, že kažejo kandidat je, ki so vsi vrli, neomahljivi rodoljubje. Ce vsi ti zmagajo, pa bode zastonj vanje butalo italijansko valovje. Pometeno bode s Tonklijeim polovičarstvom, ki je mnogo škodovalo Slovencem. Nikdar bi ne bili Italijani tako prevzetni postali, da so Slovenci bili složni in vedno kazali dovolj odločnosti. S takimi nasprotniki, kakor so Italijani, ee ne more postopati z gla<; ^rokovicami. Zmaga narodne stranke bi pa bila tudi poraz tiste stranke, ki se zbira okrog primorskega Lista", ki vedno dela zgago in sama ne ve, kaj hoče, o katerih vodjah pač velji, „da imajo veliko v glavi, pa vse narobe". Očitno ta stranka pri volitvah ni nastopila, a skuša pa na skrivnem ribariti. Njeni pristaši rujejo proti narodni stranki, četudi vedo, da delajo le v prid Italijanom, kar najbolje dokazuje, kakšna je narodna zavest teh ljudij. Mi želimo narodni stranki na Goriškem uspeha, kajti poražena bode s tem italijanska prevzetnost Italijanski poslanci bodo prisiljeni potem ozirati ee tudi na slovenski del dežele v narodnem oziru, pa tudi v deželni hiši ne bode več vladala samo laščiua. Kandidatje, ki se od narodne stranke priporočajo, so narodni tudi v dejanju, ne le z besedo in ne bode se več godilo, kakor se je do-eedaj, da so slovenski deželni odborniki izključno italijanski uradovali. Opominjamo pa tukaj primorske slovenske volilne može na kmetih in volilce trgov in obrtnih krajev ter veleposestva, da vsi ptidejo volit, kajti izid utegne biti zavisen tudi le od jednega glasu. Vsak naj ima vedno pred očmi, da z izgubo jednega poslanca bi bilo vse zgubljeno. V 1J m M gttBAf, 14 septembra. Mladočehi in nova vlada. Mladočeška stranka misli proti Badeniju zavzeti isto stališče, kakor ga je proti Kielmansegga. Usiljevala se mu ne bode, a če bode hotel se ž njo pogajat', je pa pripravljena za to. V opoziciji pa ostane tako dolgo, dokler se ne položi vsaj temelj za uresničenje čeških teženj. V tem smislu sta govorila na shodu zadnje dni dr. Pacak in dr. (Jregr. Posebnega zaupanja pri Mlado-Čehih pač ne more imeti Radeni, ker se preveč brati z grofom Thunom, Kot podlago za uresničenje čeških teženj zuiatrajo Mladočehi upeljavo popolne jedna-kopravnoati češčine in nemščine v vseh deželah češko krone. Tega se pa seveda Nemci boje, kajti mnogi državni uradniki nemške narodnosti na Mo-ravskem in v Šleziji ne u mej o niti besede češke. Morali bi potem tudi srednje šole v Šleziji tako preosuovati, da bi se učenci naučili obeh deželnih jezikov. Grof Radeni je potoval na Dunaj preko Prage, da obišče grofa Tinina in poslednji, ki je že bil prišel na Dunaj, se je bil povrnil hitro v Prago, da se je ondu razgovarjal z bodočim miuisterskim predsednikom. Radeniju je mnogo ležeče na prijateljstvu češkega plemstva in upa, da bode prvi grof Thuu j osredoval v tej zadevi. Češko plemstvo ni bilo prav zadovoljno, da se ni odbral za bodočegi minister-skega predsednika kdo iz njih srede, a ta nevolja se bode pač polegla. Pomenljivo je vsekako, da se je grof Uadeni obrnil na Thuna, ne pa n* grofi llohenvvarta, ki je dosedaj običajno posredoval mej vlado in češkim veleposestvom kot načelnik konservativnemu klubu. Liberalni listi iz tega sklepajo, da se Radeni ne bode dosti oziral na Hoheuwarta. Pa tudi na konservativnem klubu mu ni več toliko ležeče izimši fevdalno plemstvo. Grof Hohenvvart je s svojo diplomatično modrostjo jo obigral. Prav lahko se prigodi, da je prav koalicija bila poslednje Hohenvvartovo državniško delo in ob jednem tudi grob njegovi politični veljavi. Deželnozborske volitve v Dalmaciji. Kakor po navadi je bilo tudi letos pri volitvah v Dalmaciji mnogo nepravilnosti. Voldi so nekateri volilci v dveh krajih, pa tudi več nepolnole nih je volilo. Pri tacih razmerah se ni čuditi, če so pravaši nekaj zgubili. Deželni zbor bode najbrž vse volitve potrdil. Agitatorji se iščejo. Dunajski protisemitje so v nemali zadregi. Dan na dan imajo shode, a vendar niso gotovi, da dobe večino, ker so jim dunajski Cehi odpovedali zavezništvo. Tudi z ženskami jim še ni pomagano. Doktor Lueger se je obrnil do vseh mest z nemško-narcdaim zastopstvom, da naj t *-T itilli •/ i>5 VYQ naznanijo znane agitatorje. Vse te agitarorje je po tem dr. Lueger povabil, da pridejo na Dunaj agi-tovat. Koliko bodo pomagali ti nemško narodni agitatorji, ne vemo, a to nam dokazuje tesne vezi mej protisemiti in nemškimi nacijonalci. Če protisemitje zmagajo na Dunaju, Slovani gotovo ne bodo na dobička, ker bode zatem po vsej državi zavela nemško-narodna sapa. Prepovedan praznik kraljevega reskripta. Mladočeško politično društvo v Brnu je hotelo slovesno praznovati letos obletnico kraljevega reskripta, .s katerim je bil cesar znova potrdil pravice češke krone. Prepoved te slavnosti se je s tem utemeljevala, da češko državno pravo velja le za češko kraljevino, h kateri po obstoječi astavi Moravska ne spada. Nameravana razprava o češkem državnem prava bi bila proti pravilom tega društva. Tudi drugod po Češkem se je bilo prepovedalo proslavljanje kraljevega reskripta. Pač velik strah morajo nekateri krogi imeti šo pred češkim državnim pravom, da hočejo eatreti vsako razpravljanje o tej stvari-S policijskimi prepovedmi se še ni zatrla nobena ideja in se tudi težnja po sjedinjenja dežel Češke krone ne bode. Pred dvema letoma so mislili z izjemnim stanjem v Pragi udušiti vsako narodno gibanje na Češkem. Sedaj pa že lahko vidijo, da so se zmotili. Ravno tako se motijo, če hočejo češko vprašanje s policijskimi naredbami odstraniti z Mo-ravskega. Ustaja na Kubi n spravlja Španiji vedno večje skrbi. Prepričali so se, da s sedanjimi vojaškimi močmi, ki jih imajo na tem otoku, nič ne opravijo, zato dragi mesec tja odpošljejo 25.000 vojakov. Španski ministerski predsednik Canovaa se je izjavil, da hočejo Spanci na Kubi narediti trajen mir, naj stane kar koli. V ta namen je pripravljen tudi večji oddelek brodovja. Španija se po pravici boji zgnbe tega otoka, ker ji daje lepe dohodke. Španci namreč onda uprav roparski gospodarijo. Pobirajo velik davek, store pa za deželo ničesar. Svoje blago Spanci na Kubo izvažajo carine prosto, od kubanskega pobirajo carino, ako pride na Špansko. Ako zgubi Španija to pokrajino, je neizogiben njen finančni polom, kateremu bi pa sledil politični, kajti republikanci bi ves položaj dobro izkoristili. Vlad« spau-ska je sedaj pač v največji zadregi. Dnevne vesti. V Ljubljani, 14 septembra. — (Slovenci v Pragi.) Ctški listi prinašajo govore, katere so imeli — po včerajšnjem našem brzojavnem poročilu — zastopniki OehoVj Slovencev in Hrvatov pred včeraj nim na banketu, ki ga je gostom priredil razstavni odbor. Reditelj g. Suhe rt je napil vkupnemu smotru In krasni bodočnosti naroda češkega in slovenskega, gosp. Iv. Hribar je sklenil svojo zdravico s „slavo" vitežkemu narodu češkemu, član razstavnega odbora gosp. dr. Scheiner je pri pil „ naši, Slovanov zvezdi", go^p. Ant. Tr s te n j a k predsedniku razstave grofu La-žanskemu in reditelju Šubertu; župnik Kckert h« je zahvaljeval gg. Hribarju in Trstenjaku kot, goji-t+djema češknalovensk« vzajemnosti; jzosp. Anton •fttiflT Dalje v prilogi. Iz Čateških toplic. Izvestno, gospod urednik, še ni nihče poročal v „Slov. Narod" o Čateških toplicah. Sedel sem G. t. m. v železnični voz na Videmski postaji ter za 3 groše peljal se do „nemških" — kali? — Rrežic. S kolodvora vrezal sem jo peš skozi Mrežice, čez brod na Savi v Čateške toplice, to je dve mali uri hoda od kolodvora. Na onkraj Save ob bregu stal je že moj stari prijatelj Fric. „1 no, kam pa kam?" „„V Čateške toplice, prijatelja Janeza obiskat."" Poslovivši se od njega mahnem jo po jako zanemarjeni, prašni pašniški poti. čez pol ure našel Bera trudom skoraj svetu zakrite toplice in, da mi ni kazal prave poti boter čednik, ne vetu, kodi bi bil kolovratil. Tn vidiš nekaj lesenih barak, sicer pa snažne sobice in kabine vse v jako primitivnem stanu, okrog nekaj travnikov in slabih pašnikov, brez izdatne sence. Našel sem kacih 30 oseb, največ Hrvatic in Hrvatov, trpečih za trganjem po koBteh. Ogledal sem male pa čedne kabine, pomolil roko v vodo, a jo hitro umaknil, kajti naravna toplota vode. je 3^ stopinj lieaumir. Poiskal sem izvirek vod9 ter izpil dve časi 38 stopinj vročo vode, ki nima nikacega okusa, a je baje jako zdra-vilua. Pije se lahko ter čudno je, da človeka čez nekoliko časa ohladi; še žid jo je pil, kajti „brez njega nima sveta". No pa bolje mi je ugajala prijatelja Janeza domača svinjina in pristna dolenjska vinska kapljica. Ta imaš tudi krčmo in dobro jed po ceni, celo vino dobiš po 40 kr. liter in boteljko piva po navadnih cenah. Kdor torej nima dovolj zlatih kron — saj jih je sploh malokdo videl v prometu — in trganje po udih, pelji kosti svojega rojstva v Čateške toplice na Dolenjsko, tukaj gotovo okrevaš in malo potrošiš, ker godci žvrgole po grmovju brezplačno in brezplačno vdari jo kak Hrvat ali pa njegova boljša zakonska polovica zvečer na tamburico. Skrbeti pa moraš tudi takoj, ko dojdeš, da ne ostaneš brez kosila, kakor se je meni pa Židu pripetilo; pa jaz imam že itak povsod smolo! Ali obupati, prajatelj, nikari! Krčmarica ti speče — piŠko, če imaš cvenka dovolj. Mene je pa vnovič prijatelj Janez postregel, še smodke za nameček sem dobil. Prašal sem starega moža, ki je došel po bergljah v toplice, kako mu kaj , voda ugaja. Odgovoril mi |e; nprav dobro, glejte me, po troti dneh kopanja, a hvalo Rogu, že počasi hodim brez nadležnih palic". In tako se je mnogo gostov iz Krškega, Leskovca, Hrvatske in Štajerske izražalo. Toplice so lastnina Brežiške grajAčine, a ta se baje prav malo ali pa nič ne brina, da bi mi zgradilo kaj primernejših stanovanj in cementnih kabin, še manj, da bi se priredil kak gaj za hlad ljudem obiskajočim toplice. Vsaj drog bi se lahko postavil in nanj kaka zastava, da bi potnikom oznanjala, kje da se prav za prav nahajajo toplice. Se bolje bi pa bilo, da bi izvirek višje gori pri deželni cesti Samoborski poiskali, tam zgradili primerno poslopje, tedaj bi Čateške toplice v kratkem zaslovele. Skrbeti bi bilo tudi za časopise gostom ter za reklamo po časnikih, — kdo eicer pozna Čateške toplice razun bližnjih Dolenjcev, Štajercev in Hrvatov? Toplice je zasledil pater iz Brežiškega samostana, iskajoč zdravilnih cvetic. Pobožnemu očetu bilo je vroče; prišedši do malega izvirka, hotel si je umiti nogi, a kako se je pater vstrašil, začutivŠi vročo vodol Na njegovo vzpodbujo priredile eo ee sedanje primitivne Čateške toplice na Dolenjskem. — Zvečer še istega dne mahal sem jo znpet po isti poti, koder sem prišel zjutraj, nazaj v Brežice. »Vrag te dal! kaj pa je to? lej ga loj! Priloga „Slovenskemu Narodu'4 št 212, dne 14. septembra 1895. ECoblar nazdravil je Janu Lego, apostola te vzajemnosti; gosp. koncertni vodja Hubad je slavil češke skladatelje in glasbene proizvode; gospod Pitrdle je napil slovenskim damam, a gosp. redaktor Ryba Hrvatom, v kojih imenu je odgovoril g. Viktor Bučar; svobodni Slaviji je govoril g. Križ, češko-slovenski vzajemnosti pa v imenu Slovenk gospa Trstenjakova. Zvečer istega dne je bila slavnostna predstava opere „Dalibor" v gledališči. Občinstvo je nepopisnim navdušenjem pozdravljalo Slovenke in Slovence, osobito ko so se prikazali v narodnih nošah na odru, da so sodelovali pri živi podobi. — Danes so si gostje ogledali do-poludne muzej, popoludne zopet razstavo. Zvečer bode njim v čast koncert in zabava v narodnem domu na Kralj. Vinogradih. Jutrišnji dan je namenjen izletu v praško okolico. — (Slovensko gledališče) prične svojo sezono dne 1. oktobra. Od dramatičnega društva kot podjetnika smo ravnokar prejeli obširno naznanilo, katerega pa danes zaradi nedostatnega prostora še ne moremo priobčiti. Omenjamo le, da ostane vodstvo drame v izkušenih rokah g. I n e m a n a. Kot novi so dosedaj engažovani : gospa Leposava S tujkov i če v a, preje član dvor. gledališča v B-dem-gradu, in pa gospica Teršova iz Prage, gosp. Milivoj Stojkovid, bivši član dvor. gledališča v Belemgradu in Ilija Vučice vic iz Varaždina. Vse prejšnje boljše moči so na novo pridobljene, vrhu tega se je osebje popolnilo z najboljšimi gojenci dramatične šole. Vodstvo opere, v kateri ee nam obeta več premijer, prevzela sta gosp. kapelnik H. Beni še k ter operni pevec in režiser g. Jos. No 11 i. Novi bodo: Kot prva dramatična pevka gospica Šef-čikova, kot altistki gospica Jungmanova in gospa Stojkovičeva, kot prvi tenorist gospod Purkhrabek, drugi tenorist gosp. Rus in drugi basist gosp. K ro novic. Več prihodnjič. — (Kolesarska dirka iz Celja v Ljubljano.) Imena dirkačev, kateri se bodo udeležili jutrajšnje dirke iz Celja v Ljubljano, so sledeča: 1. Ivan Pfeifer, 2. Quintin0 de Zordo, 3. Alojzij Kane, 4. Fran Majdič, 6. Fran Trtnik, 6. Zmagoslav Bohinec, 7. Božidar Vernik, 8. Jaques Cluoa, 9. Ljudevit Stiassnv, 10. dr. Zmagoslav Supan, 11. J. Preti. Številko, katera je tu navedena pri vsakem dirkaču, nosil bode dotični, tiskano na belo platno, prišito na obeh nogah. Dirka se vrši ob vsakem vremenu. Slavno občinstvo opozarjamo na to prvo samoslo-vensko distančno dirko, kakor tudi na popoludanski izlet v Škofljico. — (Pevskega društva „Ljubljane") izvanredni občni zbor bode v nedeljo dne 22. t. m. ob 2. uri popoludne na vrtu gospoda Ferlinca. Vspo-red: I. Volitev predsednika. II. Volitev 3 odbornikov v dopolnilni odbor. K mnogobrojnomu obisku vabi uljudno vse čast. podporne in izvršujoče člane odbor. — (Tatvine.) V kavarni „Evropa" na Dunajski cesti ukradli so nocoj neznani tatovi okolo 55 goldinarjev gotovine in za 50 goldinarjev raznih smodk in cigaret z mizo vred, v kateri so bile shranjene smodke in denar. Tatovi ulomili so pri verandi skozi okno v kavarno ter skozi isto okno odnesli tudi Že tri dele osušeuega nemčurskega stebra. Oh očka „hrast", kmalu bo po tebi, če nemčurji v Brežicah nimajo za-te druzega več, nego „malto pa opeko!" — In res, smilil se mi je hrastov , z navadno „malto" in opeko zakrpani želodec. Veseleje mi je pa bilo pri srci, sedečemu v zares krasnih prostorih novega „Narodnega doma" v sredi mesta. Človek se tukaj čuti kakor doma mej svojci. Postrežba in pijača izborna, gospa krčmarica in osobje uljudno in lepo slovensko govoreče, časopisov na izbor, alovenskih, slovanskih, nemških itd. Naj ne hodi nihče naših ljudi mimo Brežic ne da bi si ogledal „Nar. dom", to zdravo lipo „contra" hirajočemu zakrpanemu hrastu! — Ob 9. uri zvečer poslovil sem se od gostov ter „vzel pod pod nogiu na Brežiško postajo. Še jedenkrat sem se ozrl na „Narodni dom" na katerem stoji stari napis z veliki črkami: „Hotel Klem-basu. Na pol glasno sem vskliknil: „J)al Bog in narod, da se bode v kratkem svetil pozlačen napis „Narodni dom Brežiški!", vrhu njega pa da bo vihrala mogočna naša trobojnica v znak : tukaj smo mi doma ter ne bojimo se nikoga nego Boga, gotovo pa ne hirajočega nemškega hrasta tam le ob slovanski Savi!" V Krškem, 10. septembra. Ferfiletov Tone, mizo z omenjeno vsebino. Tatvina morala ae je izvršiti mej 3. in 4. uro zjutraj, ker le v tem času ni bil nikdo v kavarni navzoč. — Najbrže isti tatovi ulomili so tudi v Druškovičevo gostilno, ki se nahaja ravno nasproti kavarni „Evropa" ter ukradli natakarici Mariji Finžgar smodke in cigarete ter razne obleke, nekemu rezervistu, ki je v gostilni prenočeval, pa črno obleko. O tatovih do sedaj ni sledu. — Na južnem kolodvoru izginil je bil zaboj tukajšnje tvrdke Krisper, v katerem so se nahajala razpela in svetilniki. Sumilo se je, da je zaboj bil ukraden, a bil jo le po pomoti založen in se je v skladišču južne železnice včeraj zopet našel. — (Okraden utopljenec) Kakor je našim čitateljem že znano, potegnili so dne 23. avgusta letos pri Lisičji jami, občina Boštanj, iz Save utopljenca, kateri je bil agnosciran kot gostilničar in posestnik Franc Furjan iz Kurje vasi v Ljuh-Ijani. Furjan, katerega je trla božjast in je brez dvoma pri Zidanem mostu ponesrečil, imel je, ko je odiše! od doma, pri sebi srebrno uro z verižico in okolo 300 goldinarjev gotovine; ako so utopljenca potegnili iz vode, ni se našla pri njem ne ura, ne denar. Vsled tega pričela se je proti onim, ki so ga iz vode potegnili, kazenska preiskava. Včeraj popoludne pa je prišel k Furjanovi rodbini neki Anton Gnidica iz Lisičje jame ter prinesel srebrno uro pokojnikovo in 186 goldinarjev denarja, češ, da je le toliko našel pri utopljencu. Gnidica, ki je opazil mrtveca v Savi, vzel je uro in denar, a utopljenca pustil je v vodi, ter ni o tem nikomur nič povedal. Mestna policija ljubljanska aretovala je včeraj Gni-dico ter ga zaradi hudodelstva tatvine izročila deželnemu sodišču. — (Mestnega knjigovodstva in mestne blagajne prostori) bodo zaradi snaženja v ponedeljek IG. in torek 17. t. m. strankam nepristopni. — („Nulla dies etc") Piše se nam iz Črnomlja: Znanim Rudolfom, Lenassijem et cons. pridružil se je sedaj tudi njih vredni tekmec Janez Pristov, mestni kapelan v Črnomlji. Ostre svoje zobe pokazal je zlasti ob priliki birmovanja „brezverskim" meščanom. Otrokom, katerim bi imel kdo izmej teh za botra biti, rekel je javno pred vso šolsko mladino: „S tem ne bo nič, ta ni kristijan, ker ne hodi ne v cerkev, ne k spovedi". Mej temi na časti razžaljenimi bil je tudi občinski svetovalec gosp. Jan. Puhek. Dne 11. t. m. vršila se je vBled tega kazenska obravnava in naš gospod Janez je bil obsojen na 3 0 g o I d. odnosno 6 dni zapora z jednim trdim ležiščem. Za človeka, ki hoče vse vla dati in biti nekaka četrta božja oseba v Črnomlji; ki skuša z raznimi sredstvi in posebno s pomočjo „Slovenca" in „Dolenjskih Novic" nekatere naše občane, zlasti vsestransko delujočega šol. vodjo g. F. Šetino ob veljavo pripraviti, — je ta obsodba popolnoma dostojna. — (Veselica visokošolcev v Cerkljah ) Iz Cerkelj na Gorenjskem se nam piše: Veselica, katero so visokošolci v Cerkljah minulo nedeljo priredili na korist akad. društvu „Sloveniji" na Dunaji, je prekrasno uspela. Prelepo vreme privabilo je obilo gostov iz Kranja, Šenčurja, Kamnika in drugih bližnjih krajev. Kmetskega ljudstva nabralo se je že pred določenim časom toliko, da je nedostajalo prostora. Tudi gospode je bilo skoro več, kakor se je bilo nadejati. Od akad. društev bili sta zastopani „Slovenija" in „Sava". Zbrano občinstvo nagovoril je pravnik g. Žun, ki je v kratkih potezah orisal zgodovino „Slovenije" ter označil njen pomen, kot središče slov. visokošulcev na Dunaji, za Slovence sploh. Za govornikom je nastopil kvartet abituri-jentov, ki je res krasno pel Sattnerjev čveterospev: „Pogled v nedolžno oko". Na burno ploskanje dodati je moral š«j Hajdribovo pesem „Lastovki v slovo". Zatem je pravnik g. Hribar izborno deklamoval „Domovini". Mej tem, ko so se igralci pripravljali za zadnjo točke, burko „Gluh mora biti", zapeli so pevci še par iničnih čveterospevov. Burko so vsi igralci prav dobro igrali, največ pohvale pa je s svojim ljubkim, dovršenim igranjem žela č. gospica Angelica Vaukenova. Največja zasluga, da se je vse tako lepo vršilo, gre pač našemu vrlemu gosp. deželnemu poslancu Ivanu Hribarju, ki je dal svoje prostore in vse drugo, kar se je potrebovalo, tako da je ostal za „Slovenijo" razmerno piko lep znesek. Po končani igri se je unela živahna zabava in ples. Pozno v noč smo se poslavljali, kbčoč si: Na svidenje še prihodnje leto v prijaznih Cerkljah I —r. — (Konjska dirka v St. Jerneji) — kakor se nam piše — bila je letos v marsičem zanimiva. Konjerejskemu odseku kmet. družbe kranjske je priznati, da je v tem oziru že mnogo storil, a tudi dosegel že lepe uspehe. Dolenjci so, kakor se je pokazalo, v tej stroki izdatno napredovali; videli smo prav lepe živali v Št.. Jerneji in v Trebnjem. Takisto kaže se napredek v vež banj i konj glede dirjanja. V tem oziru znajo konjerejci doseči lepih uspehov tudi v gmotnem oziru. Posebno zanimiva je bila prva dirka tri- in štiriletnih kobil, pri koji sta imeli glavno ulogo kobili gg. A. Štravsa iz Kostanjevice in Jos. Primca iz Zagorja na Pivki. Obe kobili sta dolenjskega plemena. G. Štravs zmagal je s 3 sekundami; a dotična ura se je pred časom ustavila, tako da ae čas njegove dirke ni mogel komisijonelno prav določiti. Vsled tega dogodka dovolila mu je komisija še jedenkrat samemu dirkati. Po našem — sicer merodajnem — mnenji bi se v takem slučaji imelo dovoliti obema dirkačema ponovitev dirke, ker se pri taki negotovosti tudi lahko sodi, da sta prvikrat oba jednoliko časa rabila. Na vsak način pa je v prihodnje skrbeti za zanesljivejše časomere. Seveda nočemo a tem trditi, da je al. komisija hotela komu krivico delati. — Udeležba pri dirki bila. je dosti številna; še mnogobrojneja bi pa bila, da se ni določila dirka ravno na tak dan, ko je v glavnem mestu dežele jeden največjih letnih sejmov. Slavno kmet. družbo prosimo, da se v prihodnje izvoli tudi na take slučaje ozirati. —k. — (Boštjan Kregar. f) Iz Celja se nam poroča dne 12. t m.: Danes popoludne je umrl tukaj nagle smrti g. Boštjan Kregar, učitelj na slo venski šoli za celjsko okolico, 52 let star. Rajnik je bil izvrsten in obče spoštovan učitelj, katerega bodemo težko pogrešali. Pogreb bode v soboto 14. t. m. ob 4. uri popoludne. Rodi mu zemljica lahka ! — (Osobne vesti.) Glavni davkar v Celju, ces. svetnik Vidic je umirovljen; na njegovo mesto pride g Ignacij Mlakar, davkar v Slov. Gradcu. — (Celjsko pevsko društvo) priredi v nedeljo dne 15. t. m. izlet v Liubečno. Skopni odhod bode iz Celja ob 2. uri popoludne. Pri zabavi bo-deta pela moški in ženski pevski zbor. — (Sadjerejsko društvo Sčavniško) na spodnjem Štajerskem bode zborovalo v nedeljo dne 15. t. m. popoludne ob 2. uri v Očeslavcih v gostilni g. Krefta. O sadje- in vinoreji bode govoril potovalni učitelj g. Bele. — (Električna centralna naprava ob Vrb-skem jezeru) Županstvo v Porečah je naznanilo tamošnjim posestnikom vil in hišnim posestnikom, da se namerava ustanoviti centralna štacija, ki bi oskrbovala ob Vrbskem jezeru ležeče vasi in Bavode z električno lučjo in električno gonilno močjo. Občinsko glavarstvo poreško je sklenilo, da podpira to napravo, kolikor mogoče, in je izdalo in razposlalo vsem posestnikom vil, hiš in zavodov vprašalne pole, da se izve, koliko bi se potrebovalo luči in električne moči. Za napravo električne centralne štacije bi se porabila permanentna vodna sila, ki bi zadoščala za vso okolico in bi tudi stroški ne bili previsoki. — (Nova garnizija v Gorici ) Pešpolk št. 47., ki bode odslej garnizoval v Gorici, je po končanih manevrih dospel tja včeraj. Mestni župan iti občinuki zastopniki so vzprejeli polk na kolodvoru, kjer je svirala tudi mestna godba. Ko so se prikazali častniki, je godba svirala cesarsko pesem. Velika množica ljudstva in mestna godba sta potem spremljali vojake v mesto. — (Družba sv Cirila in Metoda.) Prvomestnik Tomo Zupan se je 11. t. m. s prednico šolskih sestra iz Maribora, sestro Angelino Križanićevo in s prihodnjo šolsko načelnico v Trstu, s. Rafaelo Kovač čevo predstavil škofu Glavini, generalnemu vikarju dr. Šustu in deželnemu šolskemu nadzor-niku vitezu Klodiču zato, ker šolsko leto 18i)."> 96 prevzamejo šolske sestre ves dekliški in po malem tudi deški pouk na družbini šoli pri Sv. Jakobu v Trstu. Deputacija je bila povsod nad vse prijazno sprejeta in obljubilo se je Šolski družbi sv. Cirila in Metoda in sestram- učiteljicam vsestranska pomoč. — (Velik požar v Trstu.) Velika tovarna Modiano v via Leo v Trstu za izdelovanje cigaretnega papirja in igralnih kart je popolnoma zgorela v noči od četrtka na petek. Proti poldrugi uri zjutraj je treščilo v poslopje, ki je bilo kmalu v plamenu Ker je bilo nakopičeno veliko papirja, gasilcem ni bilo mogoče rešiti poslopja iu so le skušali ogenj omejiti. Nav/lic silni burji in dežju, se je okolu pogorišča zbrala velika množica ljudstva. Sosedne hiše so bile v resni nevarnosti, stekla na oknih so pokala vsled velike vročine in so se ljudje pripravljali, da rešijo svoje imetje. Dve hiši sta se tudi res uneli, a ogenj se je kmalu zadušil. Dve hiši sta se morali deložirati, ker je nevarnost, da se podereti. Tudi bližnja bolnica za neozdravl jive bolnike je bila v veliki nevarnosti, ker se je ogenj že prijel na dveh mestih, pa so ga gasilci pogasili. Od glavnega poslopja tovarne mole" samo še okajeni glavni zidovi kvišku. V tovarni je delalo 728 osob, večinoma žene in dekleta. Škoda se ceni na 800 000 gld. — (Velik, požar v Pulji) je nastal dne 9. t. m. okolu polunoči v klavnici firme Valerio ter se je vsled precej močnega vetra hitro razširil. Gasilci in mornarji so po večurnem napornem delovanju udu-šili ogenj. Sumi ae, da je ogenj zanetila zločinska roka. — (Varnost v reškem pristanišču) ni menda posebno velika. V torek ponoči so odnesli tatovi dve veliki verigi, jedno 35 metrov dolgo, s katero ata bila zvezana dva plava iz hlodov, drugo 15 metrov dolgo, za pritrjevanje ladij. Ako se pomisli, koliko dela so morali imeti tatovi, da so razvezah plav, /.vlekli verige na suho in spravili vse v varnost, se je res čuditi, da jih nobeden pristaniških čuvajev ni slišal Neki list pristavlja porogljivo, naj se vrli nočni čuvaji dobro privežejo, če ne, jih utegnejo tatovi tudi odnesti. In to bi bilo vender škoda! * (Čudna strela.) V spodnjem Temenaun na avstrijsko moravski meji blizu Bfetislave je bila v noči od 8. na 9. t. m. videti redka naravna prikazen. Mej kratko nevhto je treščilo okoli polnnoči na dvorišču neke hiše. Strela je imela obliko krogle s presežkom tretjine metra in se je svetila z modro lučjo. Ko je padla na zemljo, se je zdrsnila proti sredini dvorišča in ae razletela. V tem trenotku je bila vsa okolica razsvetljena z intenzivno belo lučjo, (udno je, da je ta bolj kakemu meteoru podobna prikazen poškodovala neki tovarniški dimnik in prouzročila ogenj na drugem koncu dvorišča. * (Nezgoda pri manevrih.) Pri Kormendu na Ogerskem se je pripetila pri konjiških vajah velika nezgoda. Pri atak i 7 husarskega polka je padel jeden husar in vsled tega padli so tudi za njim dirjajoči jezdeci. Poškodovanih je bilo 30 husarjev in dva častnika. * (Ponarejeni desetaki.) V Lincu se je pri tamošnji blagajnici poštnega ravnateljstva ovrgel ponarejen desetak serija 1324, št. 041.045. To je prvi ekseinplar novih ponarejenih desetakov, ki je prav dobro izveden. Spozna se ga najložje na tem, da je barva rudečih številk bolj svetla (cinobrova) nego na pravih bankovcih, ki imajo karminasto barvo. Darila i Uredništvu našega lista je poslal: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod Fr. StefančiČ, učitelj v Črnomlju 5 kron 80 vin., nabrane v gostilni gosp. Suš ter si ča v Črnomlju; darovali so: gg. M Jonke, trgovec v Predgrađu 2 k.; gdčna N. Pezdirc, učiteljica v Dra-gatušu, F. Lovšin, nadučitelj v Vinici in pošiljatelj, vsak po 1 k. ; gdčna L. Lilek, učit. pripravnica 50 vin. in R. Schiiler, učitelj v Črnomlju 30 vin. — Živeli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki! Bizoj slttIc©- IIu itil j 14. septembra. (Oficijelno). Badeni je bil pri cesarju v avdijenci, ki je trajala pet četrt ure. Predložil je program in naznanil osebe, katere misli poklicati v minister-stvo Odšel je iz cesarskega dvorca s formalnim nalogom, naj sestavi novo vlado Dunaj 14. septembra. Grof Badeni je včeraj vzprejel več odličnih poljskih poslancev. Njegova želja je, da se opusti za nekaj časa gjališko ministarstvo, da ne bodo trije Poljaki ministri. Včeraj popoludne je Badeni vzprejel barona Chlumeckega, ki mu je sporočil izid posvetovanja levičarjev. Levičarji hočejo počakati, kako stališče da zavzame Badeni. Govori se, da bode Badeni ministerski predsednik in minister notranjih stvarij, Gauč učni, Bi-liuski tinančni, grof Gleispach pravosodni, trgovsko-politični sekcijski načelnik v vnanjem ininisterstvu baron Glanz trgovski, grof Lebe-dur poljedelski minister. Dunaj 14. septembra. Iz avtentičnega vira sem poizvedel, da grof Hohenvvart pri novih volitvah ne bode več kandidoval, temveč bo poklican v gospodsko zbornico. Dunaj 14. septembra. Gleispach se brani v/prejeti pravosodno ministerstvo. Zahteva jamstvo, da hode mogel nezavisno postopati. Dunaj 14. septembra. Wittek prevzame baje generalno ravnateljstvo državnih železnic pod posebnimi ugodnostmi. Dunaj 14. septembra. Vodja pravosodnega miniaterstva Krail je zaukazal preiskavo zaradi kažnjivoga postopanja glede dunajskih volitev. Praga 14. septembra. Tukaj se govori, da se imenuje poseben minister za Češko. Kot kandidata za to ministerstvo se imenujeta vse-učiliška profesorja dvorni svetnik dr. Kanda in dr. Pacak. Podpisani odbor spolnjuje prijetno dolžnost in se naj Bron cj t zahvaljuje vsem, ki bo na ta ali na oni način pripomogli do lepega Vfpeba veselice, kalen* je priredila podružnica bv. Cirila in Metoda za §i*ko v nedeljo dne 8. septembra t. 1. na Vodnikovem rojstnem domu pri Albertu v /gornji ftiftki. Pred vsem se odbor najtoplejo zahvaljuje preo. g. kurntu Antonu Koblarju za uborni govor, slavnemu tamburaškomu zboru ,,Ljubljanskega Sokola" za ubrano tamburaiije, slavnemu slov. del. pevskemu drufitvu „Slavec4 * in slavnemu mes. zboru fiisenske čitalnice za lepo petje. Najiskrenejo zahvalo izreku odbor darovalcem dobitkov za tombolo, prodajalkam in odjemalcem tablic in sploh vsem udeležene in veselice. V ^ i S k i, 12. septembra 1896. Za odbor podružnico sv. Cirila in Metoila za Šifiko: Jakob Matjan, Josip Tavčar, t. 6, predsednik. t. č. tajnik. Narodno zdravilo. Tako se smž imenovati bolesti utefiuioče mišice in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano „Moll-ovo francoBko žganje in sol", katero se splošno in uspeSno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici 90 kr. Po pofitnem povzetji razpošilja to m-tzilo vsak dan lekarnar A. MOLI,, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati M0Lb-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 2 (4 —13) Iz uratfiic&a Usta. IsvrAllae »II «k«ehuti» «e ilr »*.!•«•: Franca Dougana posestvo v Stari SuSini, Štefana Spetiča posestvo v Vovćah (v drugič) in Mihaela Vadnuta posestvo v Kleniku (drugič', vs;i tri dne 17. septembra v Postojiui. Jožeta Mat osa posestvo v Sostrem, cenjeno 3136 gld., duo 18. septembra (v drugič) v Ljubljani. Martina G usti u a zemljišča v Drašicah, cenjeno 3481 gld., dne V0. septembra (ponovljena' v Metliki. Janeza liončiča zemljišča v Juršicah, cenjena 9G0 gld. in 600 gld., in Janeza Kastelica zemljišče v Ktlovčali, cenjeno 966 gld. 70 kr., oba dne 20. septembra in 21. oktobra v Ilirski Bistrici. KunkurN. Shod upmkov v konkursu Jožefa Tri-buča bode duu H>. septembra pri deželu m sodišču v Ljubljani, da sklenejo o ostalih vknjiženih terjatvah. I uj< i. 18, septembra. Pri Tiloy«lu: Klim iz Ribnice; — SulontiČiz Zagrebu; — Konćar iz Krikova: — Bajec, PongOV iz Križa; — Tonkli, Lovat, Hiintsch iz Gorice. Pri HVNtrlidkeiii •■»■Hiirju: Maroko iz Sinja; — Bcncdek iz Planine; — Suppautschitsch it Gradca. Umrli so v MuCtljaiift: 12. septembra: Franca U ranic, kleparjeva hči, 9 let, Trubarjeve ulice št 2. V deželni bolnici: 9. septembra: Jožef Plevel, mizarski pomočnik, 30 let. V hiralnici: 10. septembra: Ivan Dežman, gostač, 63 let. — Teodor Elze, učitelj glasbe, 0T> let. 11. septembra: Franca Ekert, zasebni ca, 83 let. V otroški bolnici: 11. septembra: Ana Ditonc, dela fievtt hči, 2 leti. 12. septembra: Alojzija Urolc kajžarjeva hči, l leta. Meteorologicno poročilo. <-> Bi H ca Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 urah 13. S, zvečer 736-5 120" c sr. jvzh. pol obl. 14. n 7. zjutraj 2, popol. 735-9 784-7 9 ti" C 18 7" C brezvetr. pr. m vzh. megla del. jasno 10 Srednja včerajšnja temperatura 13'5°, za 1*7' pod normalom. D'Cia3.&J)eti£a< "ta©: dne 14. septembra 189 Skupni državni dolg v notah . Skupni drža\ ni dolg v Hrebru . . Avstrijska zlata renta..... Avstrijska kronska renta 4°/0 . . . Ogerska zlara renta 4%..... Ogerska kronska rent« 4 /„ . . . Avstro-ogerske bančne delnice Kreditne delnice....... London vista......... Nemški drž. bankovci za IGO mark 20 mark .......... 20 frankov......... Italijaunki bankovci...... C. kr. cekini......... 100 gld 85 kr 101 _ 10 121 w 75 101 > 15 ■ 121 1 70 9 99 ■ 65 , 1068 — P) 403 50 I ISO 40 58 n SO - 11 * 78 t 9 56 45 •t 50 5 69 _ ..Učiteljsko društvo za celjski ln laiki okraj" nazannja pretužno vest, d i je njegov mnogoletni zvesti ud in blagajnik, gospod Boštijan Kregar učitelj na okolični soli v Celji danes popoludne po dolgi mučni bolezni v 53. lotu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb prerano umrlega bode v soboto, dne 14. Septembra popoludne. Tllagoga rajnika priporočamo v blag spomin! (1205) Vojnik, dne 12. aeptombra 1896 Franc Brinar Anton Brozovnik t. č. tajnik t. č. predsednik Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest o britki izgubi našega nepozabljivega sinčka, oziroma brata M iroslava katerega je Vsegu mogočni danes ob 4. uri zjutraj z 2. letu svoje dobe po kratki mučni bolezni v boljšo večnost poklloaL Pogreb predragega rajnkega bodo v Boboto dne 14. septembra v Št. Petru na Krasu. Za tiho sožalje se prosi. Št. Peter na Krasu, dne 13. septembra 18t)5. (1206) Žalujoča rodbina Zalaznik Namesto vsaceim družeča naznanila. Več dijakov vzprejme boljša uradniška rodbina pod primernimi pogoji na hrano in stanovanje. — Več poro iz pri jaznoati upravništvo „Slov. Naroda". (1177—3) Suflezo ali suflerja išče za bodočo sezono proti g-otovi mesečni plači odbor »Dramatičnega društva" v Ljubljani. Oglasila vzprejerna društveni režiser gospod Rudolf I ne mami. (1904—9) Krepak učenec za niizttrMko ol»rt vzprejme se ti»l*«»| pri I^nticiju lr«>lt-ii v li. i-n ii 111. Učenec dobival bi tako) malo plačo. (1211 — 1) (1213) se vzprejmo v dobro varstvo in vestno oskrbovanje za prihodnje šolsko leto. Več se izv6 v upravništvu „Slov. Naroda". Obzidana baraka za kupčijo z različnim blagom zelo pripravna, na lepem prostoru, M O produ po ni/.IO 0**nl. (1901—2) Kje V pove upravništvo ^Slovenskega Naroda". Nepoškodovana hiša z malim vrtom, vodovodom in dvoriščem Je na prodaj. Več pove gospodar Jolie it. 13. Martinova cesta, Isjubljana. (1214—1) Trgovski pomočnik z dobrimi spričevali, želi vstopiti v prodajalnico z mt-šanim blagom bodi si v mestu ali na deželi. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo „Slov. Naroda". (1198—2) Moja pralnica za slamnike in klobuke iz klobučine nahaja se na Resljevi cesti št. 16 v pritličji. (U71—1) d Brilli« Vrtnarski učenec nuj manj 14 let star, slovenskega in nemškega jezika v bo-sedi in pisavi zmožen, vxpr«»iiiie n«* IuU«i| pri Aloj/.ifu ItoiHilti, umetnom in trgovskem vrtnarju v Ljubi jhuI. (1203 — 1) Prodaja hiše. popol Na prodaj je i"94> noma nora hiša blizu Domžal s štirimi sobami, kuhinjo, kletjo in njivo. Hiša je pripravna za vsako ohrt. Posestvo se proda po ugodni ceni. — Več se izve pri lvnt-oiu 1><-I«-Ii, trgovcu v 1><>1»ii. \ najem se odda takoj Virauto^a oostilna! Črnomlju obsegajoča H sobe z vso hišno opravo, kuhinjo, kleti, vrt s kegljiščem, ledenico in bleve. Pogoji ugodni. Ponudbe takoj pod naslovom: Virant v Črnomlju zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, «lol»l tnl&uj kIii#.I»o v odvetiii&li I {»iNttriil. Pismene ponudbe vzprejema dr. <«vi«lon Nrt*t»r«s odvetnik v Krežlcnlft. (118ti—2) I^CiUlaj trdega stavbenega kamenja, opeke, železja in lesa se Toccie pročistio v nedeljo 15. septembra ob 2. uri popoludne na licu mesta v V£cilk.cr-Jcvi liisi. €>i*u-dlšcc si. tim (lira—8) Prilog« „Slovenskeitm Narodu" St. 212, dne 14. septembra 1895. vzprejme se na stanovanje in brano. Ulice na grad št. 3, I. nadstropje. (1919) Koncipijent za notarsko pisarno izurjen, dobi pri meni takoj službo. V Mariboru, dne 11. septembra 1895. Dr. Radaj (1197—2) o. kr. notar. trgovina z mešanim blapm s katero je v zvezi prodajalnica tobaka, v nekem kraju na Kranjskem zaradi preselitve nje lastniki. Ceua v njej nahajajocemu s<> blagu in opravi je 2000 grld., proda se eventuvolno tudi ceneje. Prodajalnica je na dobrem proBtoru in jedina v dotičneiu kraju. — Več pove upravniStvo .Slovenskega Naroda". (1186— 2) Knjigarna Ig. pl. Kleinmayr&Fed. Bamberg v Ljubljani Kouifrcmii ti-«,- Mt. %£ priporoča svojo (1195—1) i r v 1 i B vil 1 1 popolno zalogo vseh v tukaj9njih in vnanjih uciliSfjih, zlasti na c. kr. višji in c. kr. nižji gimnaziji, c. kr. višji realki in c, kr. pripravnicah za učitelje in učiteljice, na zasebnih in ljudskih in meščanskih Šolah uvedenih šolskih knjig v najnovejših Izdajah, sešite in v trpežnem Šolskem veza, po najnižjih cenah. Sezmimi vpeljanih Šolskih knjig se dobivajo pri nos zastonj. Mi.fi' se u t-n i na vrt preteklega sol-skega leta vsted potresne katastrofe ni mogel popolnoma skleniti in se mora tora j skleniti v norem šolskem Metu, odredita so ravnateljstva tukajšnjih uvilt f t", .naj Je sra sedaj le obdržati knjige preteklega šolske$ta leta, ker se l»»do iste volu'le ie letošnje leta. 3& C. li olavno ravnateljstva avstr. đrž. železnic. Izvod iz voznega reda vel'avnofa odL 1. J13.nJ.3a 1885. JiMlopno omenjeni prlhajal'il In odhajatnl on.il oanaoeul 10 a tftanJmMH op*k#*\ r.utu. HrfdnJeovTO[i»kl cm )e krajnama eatti t Ljubljani aa I mliniti n«pr»J. Odhod Is LJubljane i jn.V kol.) Ol Ui. Mri s min po nori oaabnl vlak t TrbU, Poutabel, Boljak, Ca-Iotvo, Ki»uiomfeiii«, Ljubno, &aa Setithal v Aunoa, laohl, Ornun, dan, Solnsftrad, Leud-Oaatain, /.«>!! tia joioru, Inomnst, Curih, Stejr-Lino, HuieJ»»tc», Plaanj, Marijin« wi, Eger, Karlova »ur«, Krm-oorm var«, Prago, Iilpaijo, DnnaJ Tla Amataltan. °* A. Mri tO min, mjutrni moianl vlak v Noto matto, Kočarji, Ob T. vrl IO moH*đns oeebni Tlak a Trhli, Poatabat, Baljak, Oalorao, Franatnafatt«, tdobno, Helathal, Solnograd. Ol Mri SH min. popoJaidiM meiaul vlak t Nuvo maito, KoAarja. Ol al. Mri pflHpoiMd*a« oaabnl Tlak v Trbii, Baljak, Celovec, Fraimoni-f.ito, oaa Nolatlial * gnlnofrftd, Ij«ud - Oaitaln, Zali tia Jeaeru , Ino-moat, Br.gnlo, Oarih, Oenero, Part«, 101 Klein Boifliog, Starr, Vino, Omnndao, Iaclil, HtidejaTloa, Plaanj, Marijina Tara, Kgar, Krtuimti vara, KarloTa v*ro, Prago, Lipafco, Dunaj Tia Amatatten. O* T. Mri VO miti. ■ rwr rnsiani vlak t Noto msito, Km «t!» Baatin tega ob nedeljah in praanlkih ob 5. uri HO minut popoludna Olobul Tlak t Leaca-Bled. Prihod v LJubljano fini. kol.). Ol S. Mri HH mit*, mjutrnf oaabui vlak a Dunaja Tla Auictetten, I jI p ■rja, Praga, Frauouvih Tarov, KarlOTlh vamr, Ktrra, Marijinih v»mt, Ptanja. Badejnvlo, Holuograiia, I.lnna, st«> r«, Omtm-iona, Imhla, Aui-■eea, Zolla na Jezeru, Lend Oaetoina, Lj'-.i.ihv ■, Oelovoa, Beljaka, Pran»ai ifosii Trblia Ob S. Mri tU min. mjutrnj meianl Tlak li Kočevja, Norega tnonta. Ob 11. Mri Hfi tnii%. doftotudna oaebnl rlak ■ Dunaja Tia Amstetten, Ijlpalje, Praga, Vrauoorlli »aruv, Karlovih rarov, Ktrra, M in;itnl rarov, Pi.••.;». BTidojevlc, BolnogTada, !.>•,• Stevra, 1'nnsa, Ooiiovo, OurUia, Brrgniue, Inorjoita, Zella na Jaaarti, Latin-ftaattilna, Ldubuega, CtlOToa, Pontabla, Trblia Ob V. tari 'i'J min. ftojutltutn^ meianl vlak Iz K. t v r, Novega moita, Ob d uri BJi min. j.•>;><,lu.lrtr aaobnl vlak a Dunaju, Ljubnega, SeUthala, Beljaka, Oolovca, Fran:enifeita, Pontabla, Trblia Ob 9. Mri 4 min mxtr,-r oaabni vlak ■ Dunaja prrko Ainrti>tter.a Id Idnbnasra, Beljak«, Oaluvoa, Pontabla, Trblia Ob V Mri V/i min. mv*#er meianl Tlak lr Kočerjit, Novetia M-ila. Baaun tega ob nedeljah ln praaniklb ob tO. uri 40 minut srečer oiobcl vlak le Lteiac-Bled*. Odhod ls LJubljane (drv koU Ob t. wri »8 w%in. tf)utrnj v Kamnik. a f. a OA . f>ot>oiMo*w«ft*e a li iP~ *°* ,1 6. u HO ,, etvoer g) ,, a 9. m 38 , msVr a , (ilednjl vlak le Ob nedeljah lu pravnikih Dijaki (1209—1) UEICHTLOSLICHER CACAO ■ A.,,mrl.mi ■ 1 K° - 200 TA S S F H • TMn hrl. ,,f f ■ Me vzpre|niA na Ntaiiovaii|e In brano. Fran Z-a.pa.ia.6I6, Sv. Petra cesta §t. 66. Velik bukov gozd blizu okrajne ceste Je lin |>rodit). — Ponudbe vzprejerna posestnik Janez ILvCajnllc v Zadlogu št. 26, p. Črni Vrh nad Idrijo. (ii53—2) Pepelik (potošelj) (5) kupujeta po najboljših dnevnih cenah ous) Luckmann & Bamberg klejna tovarna v I Jiilitjanl. Prodajalka (llilfi—2) Itveftbuift v trgovini *.*. tnpSnnim ldngom, vzprojmo se takoj v prodajalnloi na deželi. — 1'oimtibe je po&i-Ijuti u j im v n i 51 vil „Slovenskoga Naroda" pod šifro ,,150". Ana Šuklje učiteljica na klavirju stanuj c kakor doslej (11G8—2) v Vegovih ulicah h. čet. 8 toda v I. nadstropju, okna na dvorišče. Govoriti je možno i njo od 10. do 13. ure dopoludne. Za trgovino z mešanim blagom na Spodnjem Štajerskem vzprejme bo štacunsko dekle ki je zmožna neruskega in slovenskega jezika, in so razume v hišna dela ter je izurjena v manufakturni stroki. Vstop takoj ali pa tudi pozneje. Več povć iz prijaznosti tvrdka Ant. Krlspsr v LJubljani. (1816—1) iT. Kunćič priporoča p. n občinstvu svojo iziielovalDico soila-voie Ljubljana, Sv. Petra cesta 5 (BI'ri HVHtrijskein cesurju") z upom njo, il h rabi vodo iz mestnega vodovoda, a v svoji filijali T7- LjsecaH rabi vodo iz tekočega studeno« nad cesto proti Bledu. (1I7-2J) Znnanja niirneiln izvrže Ne tm-iin. priporoča po nizki ceni „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. Fr. Čuden, Ljubljana, Mestni trg. Jedino zastopstvo za Kranjsko svrlovnoiiiAue tovarne za bicikle Ivan Fuch in drugovi v Gradci kakor tudi orožne tovarne za bicikle „SteyerM in vefi dmzih znanih tovarn. — V »alonl hc dobivajo tudi v»e prilik lin«' m kole***., kakor: m\<-tilk«>, Bv«iuci, nedln, mrndie ite .)il» tiuttli. (712—20) fgmj~ <'«-1111*1 m«, rii/polii^unio. '^H ^■•'■•■liJBT Šolske knjige za o. kr. viijo in nižjo gimnazijo, za o. kr. višjo realko, o. kr. p tip ravni oi za uoltelje In učiteljice ter za vse ljudske in tnsič&nske iole bo v najnovejših izdajah v zalogi Vse šolske potrebščine •v đ.ot>rl lca.lca-v-o«tl j»o aiaijnlžsilli. cenab, Popis šolskih knjig- brezplačen. IL.-^ŠT' 3a«t>UOB>" Moćnikova Geometrij« I. del in Kermavnerjeve Latlnake vadbe I. del hc po meni nakupujejo in prosim, da se uii vpoSljcta ti knjigi. Ponujam: Silbei , Črteže 60 letovišč ln zgrajene hifie za stanovanja in prodajalnloe s tlorisom 3 g-ld. 60 kr. J. G-iontini (I lo4-3) trgovinu h kiijijganii in papirjem v L.jiiM.jani. Krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme. (298--J8) c?, (Sassermann v Ljubljani, Selenburgove ulice št 4 se priporoča a!ar. občinstvu za isdelovanit civilnih oblek po najnovejši* faconi in najpovoljmjših cenah. Angleško, francosko in tuzemuko robo ima na skladišču. — Gg, uradnikom se priporoča za izdehranje V8QhOW8tt\ih Uit t/orm ter preskrbuje vse zraven spadajoče ptrdmefe, kakor sablje, meče, klobuke za parada itd. Co Poverjeni zalagate/j c. kr. uniformske blagajnice drl. ž p le/e z ni c uradnikov. Razglas. Pri občinskem glavarstvu v Materiji v nastopiti je takoj Istri i 111 'nr->{* 1111.1 /.iit«>/.iK'jrji. Prednost slovenščino in možno tudi dobe sanici, kateri so v jednakom poslu v Istri že službovali. — Ponudbe naj se pošljejo (1210—I) občinskemu glavarstvu v Materijo. >>>»»»3^ Vsako sredo, soboto in nedeljo dobć se pri meui Mvesžo klobase iz Dunaj. Novega mesta CWienemeuatadter). Oh j» dnem naznanjam p. n. občinstvu, da bode moja prodajalnica ol» lM'ikVIj.ili (Ml 15. tm 111. immViinI o«I €»•<*,. ure /vrocr atl|irlti. Odlićnira spoštovanjem Anton Staoul. Ia\ vsako mizo! Za vsako kuhinjo! Vsaka juha poslano hipoma izredno dobra in močna, će se jej p videne ZABELA ZA JUHE v steklenicah po 45 krajcarjev in vise v vseh špecerijskih in delikatesnih trgovinah. HORS CONCOURS na svetovni razstavi v PARIZU 1889. (1102) Hiša na prodaj. II.uit Oddaljenosti prodli k** liiAit v I,jnl»-Ijani uit Sv niorlliin ceaff, ki jii v dolmni ..j .mi, povsem na novo popravljena*. K Jbiši pripadajo triju komadi JsemljfŠft, 6b8Gžni 3 orale 202 St.irj sežnja. — Ponudbe naj se pošljejo upravuiiatvu „ Slovenskega Naroda". (1165—2) va viničaija zdrava in krepka, ki se moreta iskazati, da sta izurjena v v? oh delih v vinogradih, slasti pa v novem cepljenji na amerikanski podlagi, kakor tudi vsadje-reji in đa sta venca hrvatskega In slovenskega jezika, se iščeta za večjo graščino v vinorodnem kraju blizu Zagreba na Hrvatskem in se takoj vzprejmeta. Oženjeni imajo prednost. — Ponudbe nai xe poftljfjo l»il itn aVomnuii-ii nIihmohi v Zagreb. (1175 8) I Fran Stare sobni slikar v I*jubijani, na Bregu St. 20 priporoča se slavnemu p, n. občinstvu v izvrševanje vseh v dekorooljsko in slikarsko obrt »padajočih dal z saigotovilora aknsao modernega dela proti zmerni ceni. («47 — 21) SJOBT"* Ker bpiti pa večkrat odsoten zaradi dela, so stranki' najuljudncjc naprosene, noj v slučaju potreba omenjena dela naročajo p)imeni pismenim potom. ♦ Ijni ekstrakt za uho • d < in kr sekund. zdravnika Mi |><»l<-«t. Ta ekstrakt priporočajo zaradi sigurnega uspeha ti več let avtoritete« ker odpravi vsako prirojeno KlulioMt, uklanja takoj hI>iI» posluh, ušesni tok in vsako u ■.»■-»no bolezen; dobiva se proti dopoiiljatvi jrld. I*7<> v vsej Avstro-Ogerski frunkovuno po poŠti iz lekarn: glavna zaloga v lekarni „pri sv. Duhuk' g. Ede pl. Tomaya, v lekarni g. A nt. K«">gla in v mostni lekarni * 7.it«r« itn ; nadalje pri Zaneti i-j u v Tratili Jožefu Christofoletti-ju v tJorlci: nu Dihih ji i pri 0. in kr. vojni poljski lekarni F, Pleban-a na Štefanovem trgu st. 8 — Pristno blagd se dobiva samo v steklenicah z^ ntisneuim napisom: <■. in kr. sekund. zdratvuin dr« Sipek n» l»uu»|i. (141-i 23} {LST Od. letst 1868. se HgŽJR Bergerjevo medicinsko kotranovo milo ki je izkušeno na klinikah in od mnogih praktičnih zdravnikov, ne le v Avstro-Ogerski, nego tudi v Nemčiji, Rusiji, balkanskih državah, Švici itd. proti poltiiim boleznim« zlasti proti vsake vrste spuščaj eni uporablja z najboljšim uspehom. Učinek Mergerjevcga kotra-novejja mila kot higijeničnega sredstva zn odstranjenje luskinic na glavi in v hradi, za čiščenju in ilesinfek-cijo polti je takisto splošno priznan. Bergerjevo kolrsuovo mito ima v sebi lo odnloi Kov lednega kotrasuis in se ruzlikuje bistveno od vseh drugih kotrano-vih mil, ki se nahajajo v trgovini. Da se pride nI i-puri jam v okom, zahtovig iz« rečno Bergerjevo kolrnnovo milo. in pazi na zraven natisnjeno varstveno znamko. Pri ueoidravI jivili polt-uili bolesnik se na mesto kotranovega mila z nspehom uporablja Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo. Kot blužje kotranovo milo za odpravljanje nesnage * polti, proti spuščajera na polti in glavi pri otrocih, kakor tudi kot nenadkriljeno kosmetično milo za uiul vanje In ko|ianjt< tu vstakdaiifo rabo služi Bergerjevo glicerinovo • kotranovo milo, v katerem je 36 odst. glicerina in ki je fino p■< t fum vano. Cena komada vsake vrste z navodilom o uporabi 35 krajo. Od drugih H«-r-er'e * lb medicinsko • kOMiue- ii«-i:ili mil zaslužijo, da na nje posebno opozarjamo: Itcnr.oe-iuilo ta fino polt; borukaovo m lo za prišče; krti boljko ui'lo za uglajenje polti pri pikah vsled koz m kot razk užnjoca mila: ll.-ricerjeio Ninrekoto-I^la-sto uiilo z» umivanje it» loileto. Ileruerjevo utllo ia nt/n<> otročjo dobo (2.*V kr.); iebt>olovo uillo proti rndečiei obraza; milo ia |>«*K<" v obraza jako učinkujoče; tisuluNko ui i I o za potne noge in proti izpadanju las; lobnu milo, najboljše sredstvo za čiščenje zob. Glede vseh drugih Beraerjev lb tuli se najde vse potrebno v brosurici. ZahtevHjte \edno Bergrrjeva inllts, ker je mnogo ničvrednih imitacij. (320 — 12) Prodaja se v Ljubljani v lekarnah gg. V. Mayr, (J. Piecoli, J. S oh/ da in U. pl. TrnkoJ i.v-ja, dalje skoro v vseh lekarnah na Kranjskem. Najbolj** voščilo sveta! • AA .đfc &JS *Ba.«k^S*i isosa^fia 1 Vozni listu t Se?. Ameriko I (943—4) prt nizozemsko-ameriški parobrodni družbi. I Kolowratring 9 __T\TTTWT A T IV VVejringergasae 7' \ J U j}% J\„fJ , Vn j :i .-.u i! n zuHton j. m mm mm ^ ia> 1SV %ŠV W W mm Fernolend voščilo za čevlje. Ces. kralj. privileg. tovarna utem. I. 1832 na Dunaji To voščilo brez galice (vitrijola) se lepo Črno tvetl ter vzdržuje iiNiife Irpe/no. ===== Povsod * zalogi. = (3-87) Zaradi ponarejanj naj se pail natanko na moje Ime %mr St. Fernolendt Poštni paketi, katerih vsebina (4 kilo vodila) je sortirana, |ioSiljaj« ne za |niskuinjo poštnine prosto po 1 gld SO kr. na vsako po.itno postajo. se vzprejmd začetkom šolskega leta na hrano in stanovanje. (ioi6-6) Kje? povo upravnifitvo „Slovenskega Naroda*. Poštna odpraviteljica v/.|>i o jih«" we tako) v zelo lepem kraja na ftpofltij<*ni Mtufernlcein (brzojavnega urada tu ni). Trosite! ice, katero bi pomagale v prodajalnici z mefcinim blagom ter so sploh „hi5ine", imajo prednost. — Ponudbe vzprejema upravnistvo „Slov. Naroda". (1178—3) in brizgal ne vsake vrste vodovode |y za mesta, sela, graficine, go- "^sssfiaa»a—■ spodarstvo, letovišča, vrte in kopelji. Vodomet ne figure in nastavke, stranišča, kurjave s mntnrip za nB veter' ** parom, 11111111110 zgret zrak in petrolejske motorju izdeluje (445) a. kunz, ar Moravska Bela oerkev. Iluatrovkni proipektl maitonj. Fran Burger, mizar v 1 Jnl»U»ii, Petra cesta št. 91 se priporoča ČA. občinstvu za naročila v izvrševanje najna-vadnejih in najfinejih pohištvenih in stavbinskih, v mizarsko stroko spadajočih del. Tudi imam v zalogi vefl pohiitva in izdelujem najlepfie lesone strop« in stena (lambarlje). Delo solidno in o nizki ceni. Za dela, naročena dovolj zgodaj, tudi jamčim, 'sročila izvršujem ali po predloženih mi ali pa odbranih lastnih vzorcih po vaeh slogih. (220—*J9) PristnoBrnsko sukneno blago za jesen in zimo 1895. Kii|»on '.t'Ht m dolg« z»[t(l. popolno obleko ta no-1 nI. 4.NO is dobre «.— Izllae ~ 1 M|»o«l«> (Miiknjo, blMi'e.JKl. iz llii«*|i«e>j — telovnik) nttsne aaiuolicl. IO.— Ia uaJUn.J a® Klisko is si make mu k nje, ia l«v«e, I od en, klano zt4 m u k u j e lm klate Ia Kredsiane tkttiilne v naj-lepfii izberi meter od it gld. 29 kr. navzgor in vse drugo blago pošilja po povzetju kot poštena in solidna najbolje znana tovarniška zaloga suknenega blaga Siegel-lmhof vBrnu. Vzoroi zastonj in frankovano. — Jam61 is ia to, da poailjatev odgovarja vsorcem. Na nvaaeajet Slavno p. n. občinstvo se zlasti opozarja, da jo sukneno blago, čo se direktno naroel, suutiio ceneje* nego če se po agentih naročaje. -— Ttrdkis NleKel-liubof v Brnu pošilja vse blago po pravih totarnlaklk ernsh brez |>oo vsled zuBehno odjemnike toli ofikodujočega sleparfkoga nkroja4kega popusta". (1146—3) 1SBIHBBBZKITSS . JOSS & LOVVENSTEI tvornica perila, Praga, VII. opozarjata kupujoče p. n. občinstvo na to, da naj zahteva pri kupovanju ovratnikov /a srajce, manset in srajc vselej le zakonito zaščičeno znamko (lev). Kaso perilo se dobiva le v najboljših trgovinah modne robe za gospode in v trgovinah s platnom tu- in inozemstva in se pri nas ne prodaja na drobno. Ob jednem priporočava naie najnovejše patentovane ovratnike za srajce ki imajo tolike prednosti v sebi, da vse osebe, zlasti gospodje, ki so zelo debeli, no bodo nosili drugih ovratnikov, čim poskusijo jedenkrat ta naa proizvod. (808—4) 3Fa.t©3a-tovarni o^ratn-ilc se prilega vsaki srajci) (udi ko bi ista ne bila narejena po meri, se lahko ngladi, obdržuje vedno svojo prvotno obliko in je \sled svoje gladke površine mnogo trpežneji, nego vsi drugi ovratniki. O. kr. avstr. patent it. 60.666, Angleški patent it. 10.700. Kralj, ogerakl patent Št. 179©. R. B. G. M. Kr. 10.352. SS1 Prva žebljarska zadruga ^ v Kropi na Gorenjskem jLJ ponuja vsem p. n. gg. trgovcem, podjetnikom, obrtnikom iz ^ najboljšega železa solidno izdelane * žeblje, verige in drugo raznovrstno * 4< železmno, posebno za stavbe H> 2 po najnižji ceni. (593—7) fj ^ Ceniki na zahtevo poštnine prosto in zastonj. fT (11GG—2) iVa c. kr. državni Kiiiimiv.iji v Kranju vpiaavali se bodo učenci, kateri nameravajo vstopiti v prvi A- in Vi-razrod v ponedeljek, dne 16. septembra «Ml H* «9» 19. lire v ravnatfdjpvi pisarni. %N|irtkJeniiie iircHKiiNiiJe vršile se bodo v torek ilnv 19. *e|if 4*111 lini <>d b. ure dalje. Dotični aćenoi pridejo naj v spremstvu starišuv ali njihovih namestnikov ter naj prineno seboj krstni list, in zadnju šolsko spričevalo. Vsprejem-nina znaša 8 gld. HO kr., ki se bode onim, ki bi preskuinje ne prestali, vrnila V II« In lil. ni/rnl se bodo učenci vsprejemali v torek dne 19. *<*|»l ciaihra. Sol Nit o ivi i* f*ff.p ffO 86 prične V si<«lo «In«' 1*. s«-p-tvilllira s slovesno službo božjo v veliki cerkvi. Ravnateljstvo c. kr. državne gimnazije v Kranju dne 7. septembra 1895. Preselitev trgovine. Podpisana si dovoljujem naznaniti slav. občinstvu, da sem sc s svojo prodajal ni co drobnega blaga, raznovrstnih šopkov in vencev preselila iz Spit .Iske allos it. 9 v zato zgraieno "foa.r*a]ko v „Zvezdiw. Pri porof am najuljudneje p. n. najemnikom svojo zalogo rokovlo, nogovlo. predpasnikov, volnenih srajo, robcev, eoharpes, volnenih spodnjih kril itd., raznovrstnih vencev in šopkov, nagrobnih , vencev a trakovi itd., ter prosim prav obilnega poseta uU i velespostovanjera Rozalija Podkrajšek 1^1*. CU1)EX -*> urar <*-I ^ j ii l> 1 j t\ii i, ?vl t ii i trg* priporoča svojo največjo zalogo vsakovrstnih švicarskih ur, uhanov, zlatnine in srebniine. Zaradi velike nesreče potresa ni sedaj nobene knpeije, torej prosim, kdor misli uro kupiti, nuj jo koj sedaj naroči ali kupi. V ceniku postavljene cene so zdaj za 10" „ ».nizano. — Priporočam se z vsem spoštovanjem Fr. Čuden. (640—24) urar v Ljubljani. tfSST' Ceniki se dobivajo zastonj in se tudi po poiti pošiljajo. J železniško šine, traverze, & cintasto in pocinkano Dloscevino železo za vezi kovanje za okna in vrata A sploh vse, kar se pri stavbah potrebuje, priporoča |»o zelo \ znižanih cenah - Andr. Druškovič trgovec z železnino (442—43) 1051—6) p u b le a x v Ljubljani Židovske tulce st. 3 priporoča svojo bogato zalogo vseh vrst orožja in lovskih potrebščin kakor tudi puške in samokrese lastnega izdelki. Vsa v njegevo stroko spadajoča dela se irvriujcjo točno is po nnjnitjt peni. W l*«»ljaiiKki «iasi|> Ii. si. S, Ijn. FaschiDO-a tHoto HjiičeMčarstvo 1 Reich ova hisa I r^ priporoča svojo bogato zalogo I S S s I ognjišč «s kor tudi n«Hlii«»i- fcitŠ>^ im j s»rl pn>«tt «■ JNtli. kakor tudi m :■ j f i -Mili. z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade s pečnicami ali k ali lam i. Popravljanja hitro in po coni. i^lS?" Vnanja naročil i so najhttrojo (840—27) Izvršujejo. Bar L. Luser-jev obliž za turiste. A V-liko prfsnalmh pišem Je dh ogled v BTiavni reipoiiljalnici: Schvvenk-a lekarna Meldling-DunaJ. i če imara tia> od in R» aiuko in podpis« torej naj pasi redne ponaredr«. r*risi n »■ l.jul»1kii J Močnik; i Celov«! A Kgger, VV. I'hurnmald, J. Straha-cliei; % l'ti-*'»uli A Aicb-iiijjer; v Trn u um Ki*-roškem) C. Menner; v Beljaku F sebols, Dr. K. Ki.inot: v (iiori«il (i. li. Pontoni: v l»«Ttii A. Hudi; v Krnic ji K Šavnik; » Kmi-g«n»j C. K Andrien; v l«lri I i .losi;) \Varto; v Rsk4oVl|lel A. Koblek ; v Celji K. Gel« s v €>-iiimiiI)ii: ]•' Haika. Važno za gospodarstvo, tehniko in industrijo! Amerikanska patentna jeklena veriga fcfcjT nezvarjena iz tvornice Goeppinger & Co„ Bela peč, Gorenjsko. Unzerreissbar 1 * i-«*« I ii o«-1 nasproti zvarjeni vergi: I.) 'J' ,krat večja lomopoma trdnost. '2.) Zmanjsaije te?.e Absolutna varnost. — Izdelujejo »e vsuke vrste dolgih verig po men: verigo za krave, konje, pse. za ojesa, prsne verige itd. od l°K do 65 """ debelosti. Smuo|»rodil |jt m* liran j sh) Z najraznovrstnejširni, štirikrat na dan svežimi, ukusnimi, zdravimi in slastnimi, v slaščičarski in pekovski obrt spadajoči rai izdelki postreza točno tvrd k a Mtnrl trg it. 91. (94) Tu je dobiti vsak dan c3.oxn.si4© potvlco, vseh. vrst lcr-a.li. na vag-o, ržen lcrTo.li. in prepeienec (Vanllle-Z^ieback) ukneno blago in ostanki ■e prodajajo po najnižjih cenah pri (95) Hugonu Ihl-u v Ljubljani, Pred škofijo št. 2. Kavarna I. Lekan ******* na („Pri Virantu") Podplsaneo se priporočani si. občinstvu /n obilen obisk moje kavarne ter zagotavljam dobre pijače ter točno postrežbo. r, i /. velespoAtovunjcni (Ot>l kavarnar. HOTEL LL07D Ljubljana Sv. Petra cesta nI. O. V srefiiači mesta, blizu južnemu kolodvora, poštnega in brzojavnega urada. Izborna, cenena restavracija. 20 elegantno urejenih sob. Ukusna Jedila, pristni dolenjski oviček. — Salon sa veaelioe. — Po leti lep senčnat vrt. — (»g. trgovskim potnikom dovoljujejo so znižane cene. Otnnibus k vsakemu vlakn. KaTOl POČiVcLUIlik, flOteHl". Fr. Kaiser puškar v Ljubljani, Selt-iiburtrove ulit« n. G pnl umna izvršene ponujajo, /inmire od 1 ' do So gld.; divani, otomani, garniture in vaa tapetniška (100 dela po najnižji ceni. Tapetniška kupčija Josip Rcich 101 ■ Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4 priporoča čast. občinstvu dobro urejeno kemično spiralnico : i ♦ v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. I. v kateri se razparane in nerazparane moške in ženske obleke lepo očedijo. Pregrinjala vsprejiuo se za pranje in creiu v pobarvanje. V barvanji vspre- " oinbažno in mešano T modah^p J jeina se svilnato, boi m blago. Barva se v n I ♦ I Slavko Gartner Icrojsii&tTro (io:i7» Sv, Petra ceita št. 71 Skorjo ulice št, 2 priporoča bvojo delavnico v obilen poset, za-gotovljaje solidno in točno postrežbo po nizki ceni, Moške obleke izdeluje od 3 gld. naprej. Osnaži|o se cele obleke in posamezni kosi. Stalnim naročnikom krpanje brezplačno. Gg. dijakom znatno znižane cene Za jesensko sezono bode moja delavnica razširjena in z dobrimi močmi preskrbljena, da mi bode mogoče ustrezati vsem zahtevam čč. naročnikov. Restavracija „Pri Zvezdi" 1 cesarja Josip« trg. Velik zračni vrt, stekleni salon ln kegljišče. Priznano izvrstne Jedi in pijače in skupno obedovunje. (103) F. Feilinc, reatsvrater restavrater. || IVAN JAX v Ljubljani, Dunajska cesta 13. Tovarniška zaloga šivalnih strojev in velocipedov. Ceniki (104) zastonj in poštnine prosto. Ćsst mi ie naznanjati, da sem pre- ^ > ft vzela po smrti mojega moža Frana Toni (j i kovanko obrt * katero bodem nadaljevala, ter se priporočam za vsa v to stroko spad«joča dela po nizkih cenah, zlasti za nove podkove. Dobro delo in točna postrežba. Z veteapofttovunjem (105) Ivanka Toni v Vodmatu st. 4. k t •»ftr>f a *f\r^v ^ttt^-p a i^nn* u i SzrsLtiSL Bboarl ] : 3 Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. fi i Slikarja napisov, : V, itavblnska in pohištrena pleskarja. j, Tovarna za oljnate barve, lak 3 in pokost. (10+i) f' Glavni zaaf jp lt»rtlioli-|«>v**gia orl> p KliiHlueK« ah ki HA lmrlioliiie|». Maščoba konjska kopita in usnju. £ w 4 Uran & Večaj ► 4 Ljubljana. Gradišče st 8, Igrl9ke ulice st. 3 f 4^ priporočata p. n. čast. občinstvu svojo ^ ^ veliko zalogo vsakovrstnih ^ ^ pečij in glinastih snovij ^ a kakor tudi ^ ^ štedilnikov ^ a in vseh v to stroko •padajočih d ■! po ^ ™ ni/.kih oenab, fl07) r Izborno i l 4 4 ^ iz kopanega kamenja (apnenika), ^ izvrstno izžgano, ima vedno na H prodaj in v vnaki množini po obi-^ (108j čajnih cenah I Andrej Mauer | ^ posest, apnenice v Zagorji pri Savi. m 36 HENRIK KENDA v Ljubljani. Najbogatejša zaloga za šivilje. (109) [ ANTON KOŠIR f X v LJubljani, v Kolodvorskih uli- X O oah it. 39, poleg; Jut. kolodvora ♦ ♦ priporoča svojo zalogo (110) 0» t izvrstnih jermeuov za stroje | p po najnižjih cen h, ravno tako « ♦ jermena za šivati in vezali, f ♦ gaW Eovcoki ,,en gross'1 ag. trgovoem £ 9 \o najnižjih tovarniških oenah. T URE c h a n i k Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani priporoča se p. n, občinstvu za izvrševanje vseli v njrgovo stroko ■padajočih del in popravkov, kakor Miv«tlntli Nt i*o|«'^'. veloolpedov i. t. d. po najnižjih conah. Viianjs naročila hc točno livriojsjjo. g>i n&i-n a &— |j.pžtr Alojzij Erjavec A " (116) čevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulioe št. 3 priporoča se prečast. duhovščini in slav. občinstvu za obilno naroči-vanje raznovrstnih olm vili, katera izvršuje cenO, polteno in iz zanesljivo trpežnega usnja j od najfinejše do najpriprostejSo oblik«. Mere se shranjujejo. Vnanjiui naročilom naj se blagovoljno pridane vzorec. G. Tdnnies v jLjubljani. Tovarna za stroje, železo ln kovino-iivnloa. lailohijo kot i .....>.ii..»i- vae vrate strojev za lesoreznioe ln lage. (112) Vrr v/ nuo ćulu napravo in oikrli\ijn |iiinnlrii|.' m l<> [ .. ni-p,t.ivi, aliicajiio lurliiiK' in VOtlllM kllll'Ml Zajamčeno pristni kranjski ¥ "brlr^_je^ec | liter po gld, 1'20 in * I m. edenovec| ^ liter p<» gld. 1.—, ki ga priporočnjt) zdrav- v<5 >'. tiiki, pri (116) | • Oroslav Dolencu § trgovina z voičenino in medom >: i.|iii>I}iliiii. <;i««i>iiiHUe uliea i«. i Maksimilijan Patat-ova naslednika V. Jflcrala «f? Hoiicn »• v LJubljani, av. Petra oesta it. 32, h 11 pa av. Petra nasip it. 27 priporočata se p. n. občinstvu za ženske in uaoAke ohleke, razparano in cele, iste se lepo eOeillJo; vzprejemata vsH.ko-vrstna pregrinjsla, svilnsto robe« in trakove za pranje in pultitrt mii |e. kakor tudi svilnato, homtiatno in uiefiano blsgo vs«h barv. Ohleka se člatl, pere in bsrvs hitro, riohrn in po nizki ceni. J. Hafner-jeva pivarna Ljubljana, sv. Petra cesta st. 47. Zaloga Ctosskega marčnega piva v sodčkih in steklenicah, Priznano izvrstna rostavracija z vellUo t dvorano is koncerte itd. in lepim 1 vrtom. (I = Kegljišče jo na razpolago. Uliod ju tudi iz Poljskih ulio. plin y ,o>j |c'^- J. J. NAGLAS tovarna pohištva v LJubljani, Tnrjaikl trg it. 7 in Oospodske nlloe (Knežji dvoreo). Zaluga jednoHtavnega in najtiucjega le-Bunega in oblazinjenega pohištva, zrcal, atrugarakega in pozlatarskega blaga, po-biAtvune robu, zavćs, odej, preprog, za-v- stiral na valjcih, polknov (žaluzij). Otro-% Aki vozički, Železna in vrtna oprava, ne-pregorne blagajnicu. (102) Alojzij Vagino Ljubljana, Stari trg št. 9 nasproti trgovine J. B. lienedlkt-a priporoča p. n. občinstvu svojo veliko zalogo nožev in škarij VBake vrBte iz najfinejšega angleškega jekla. Priporoča se za iavriitev vseh v njegovo stroko ■padajočih del, kakor bruienje britev, likanje in bruienje klrurgič-nth Instrumentov itd. itd. (I0.'l»—7) liani I • TU. KUNC l krojaško obrtOvanje Gospodske ulice št. 7 v Ljublj priporoča svoje izborne izdelke olvilnlh in uniformaklh oblačil po meri. Bogata izbor dobrega modnega blaga je vedno v zalogi; vzpivjomajo so pa tudi naročila s pridejanim blagom. Fini in pravilni kroj, izborno delo in ceno postrežbo jamoi občo znana zmožnost iu 1 11») KohilnoM tvrdko. Fran Detter I_ij-u."bljein.a., Stari trg: štev. 1. Prva in najstarejša zaloga (120' šivalnih strojev. Tu ne tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji, kakor talaiiioreaiilce, mlatilitlve i. t. d. Ceniki zastonj in poitnino prosto. I Anton Preaker s I v Ljubljani ^* priporoča svojo veliko zalogo gotovih » \- oblek za gospode in dečke, Joplo '■/. ••J za gospe, plaičev za gospe, ne-'p premočljlvlh havelokov itd. v (l Obleke po meri se po najnovejših £>) © uzorclh in po najnižjih cenah solidno in ^ A najhitreje izg.tovljajo. ^118) ^ 35 *-,-—_-----■ ■ • -•iS m Ml; -*§| Učne knjige za gimnazije, meščanske in ljudske šole K kakor tudi vse drugje j j<:[[ pisalne in risalne šolske pMine \ E prodaja A. Zagor i j v „Zvezdi" („Slovenske Matice" hiša). Ji::: .i« . «Xo •/» «X» «x»> •/» •/•> »•» •> ««/• ». *• •• •'• * * • * 1< ' 4f r .J. ^. %. .t. ... .j. ...... ^. T ... ... ^ f .|. .,. .|. .;. + ... " . . Prostovoljna v B livUflr v v rascine v II vršila sc bode po javni dražbi naslednje dneve: Dne 1. oktobra ob 10. uri zj utiraj grad in mlin v Crnomlji. V gradu so: velika »gostilna, uradnice c. kr. okrajnega glavarstva in druga stanovanja in je izklicna cena 25.000 gld,, za mlin z žago pa 8000 g"lcl. Dne 2., 3., 4. oktobra gozdi v mestni loži in malenske njive. Bne 5. oktobra gozdi na Lahi ni. Od 7. oktobra naprej gozdi na Zastavi. Dne 14., 15., 16. oktobra hiša, vrti in njive v Tioki. Dne 17., 18. oktobra gozdi v Rasulah. Od 21. oktobra naprej gozdi v Svibnein. Vadij znaša 10°/0 od izklicanega zneska. Za grad, mlin in hišo v Loki bode plačati do konca tekočega leta tretjino, za gozde in njive pa četrtino kupnega zneska, ostanek pa v petih jednakih letnih obrokih s 5°/0 obresti. (1191) Preselitev prodajalnice. S tem naznanjam p, n. Zaštitim odjemalcem, da sem se preselil s svojo prodajalnico %a mamtfak-turno in konfekcijsko blago za dame iz špitalske ulice v Zvez iln v nalašč za to zgrajeno prodajalnišho barabo. Pri potvčuje se prav mnogobrojnemu obiskovanju , J z velespostovaniem Jlnton Schuster „pri &ončfta". r» ' '.P.VIDlCciCOMP.lLjijlI ponujajo ii» liRjiiivjili ecnaili: Zarezane strešnike najboljši materijal, in nalašč za iste bttpravJjuOa trešna okna iz litega železa. | I Nastavke za dimnike in w\ iz kamenine. | H^sman-ceanent- Portland-cement iz tovarne Dovje-Lengenfeld. € h am ©t t«-ir. »z a j ik l in plošče iz Portland-cementa za tlakovanje. I _ eči domaće in češke. 1 Stresni Hej, karbolinej in trsme storje 1 kakor tudi (1017—G) & vse v stavbno stroko spadajoče predmete. j$! St 25201. V smislu §. G zakona z dne 23. maja 1373 1. (štev. 121. drž. zak) naznanja He, da bo razgrnjen prvotni imenik porotnikov za 1890. leto od 14. do 21. septembra t. 1. v magistratnem ekspeditu na ogled ter da pa v tem času vsakdo lahko pregleda in naznani svoj ugOVOf proti njegovi sestavi. Povotlliikega posla so oproAčeoi po g, 4 omenjenega zakona : 1. Tisti, ki so že prestopili GO. leto svoje dobe, za vsekdar; 2. Tidje deželnih zborov, državn^ura zbora in delegacij za ras zborovanja; 3. osebe, ki niso v deianski službi, pa so podvržene vojui dolžnosti za ta čas, ko so poklicane k vojaški službi; -1. osebe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in ranocelniki, in tako tudi lekarji, .iko uradni ali občinski načelnik zanje potrdi, da jih ni moč Q trpe ti, za sleJeče leto; 5, vsak, kdor je prejetemu poklicu v jednem porotnem razdobji kot glavni ali namestili porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega leta po koledarju. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane 11. dan septembra 1S95. (š ustvarim ^ay •ntmmy nrm* aHM^'-nj'vs"!* <*' «a> vjjf vs/ 110,4 FRAN CHRISTOPH-ov ,7' svetli lak za tla ^ x5£5^>' je brez duha, se hitro suši in do'go traja. ^ttic^ ^ P /.nriidi teh praktičnih lastnostlj Id j»*«lnnstH\ migu rab1jen)A se posebno pripo*j| ■•) [« zantonj in poštnino prosto. (402-27) Več priprostih in boljših kuharic, odnosno gospodinj m privatan in trgovske hišo (tudi k jedni ali dvema osobama) sc nujno lioo: 8 — 15 gld. plače za Ljubljano, Dunaj, Gradec, Gorico, Reko, Ti-st, Pulj, Zador, Mostar, Sežano, lUed, dalje 6 hisln (jako fine hiSo) za tu in za Budimpešto, Celje, Rudolfovo, Gorico, Kuko, starejšo in mlajšo pestunjo, odgojiteljloo (bonne) k večjim otrokom, dalje mnogo deklet za vsako delo, tudi začetnic, mezdnega slugo, streiaja h konjem in priprostoga strežnika. Priporoča se vestno: J*ko zanesljiva, izurjena natakarica, ki more položiti kavcijo, s tri« dve- in jednoletnim spričevalom, ki zna dobro računati in z gosti občevati, tudi zunaj Ljubljane. — Več v posredovalnici stanovanj In sluieb O. Flnx Breg it. 6. (1208) Matevž Kemperle sodar v Podnartu na Gorenjskem prevzema vsake vrste dela, spadajoča v njegovo stroko, Izdeluje nove posode ter popravlja staro. — Za solidno in trpežno delo se jamči. (1120—2) legantni album •*%£jab/jana po potresa in cesar v LjubiJanis 16 jako zanhnivimi podobami ljubljanskih razvalin, v platno vezan in pozlačen, kot najlepši vseh p 3 S ca to i -1 OSO -s £ 3 O i c £ S- p » 0 m Za brezhiben kroj in najsolidnejso postrežbo jamči tvrdka C. J. Hamann v Ljubljani zalagatelj perila več c. kr. častniških uniformovaliSč in uni-tormovanja v naSi c. in kr. vojni mornarici. ..glasbena Matica" v Ljubljani. Naznanilo o XIV. šolskem letn 1895|96. Vpisovanje v Solo „ Glasbene Matice14 se vrši dne 16., 17, 18. in 19. septembra dopoludne od 10. do 12. ure in popoludne od 4. do 6. ure v prostorih društvene šole na Bregu h. št. 20, II. nadstropje (Cojzova hiša). Poučevanje se prične v petek dn6 20. septembra. Učni predmeti s Splošna glasbena teorija, zbor ovo | k . petje (dekliški, deški in dijaški možki j brgZp|ažJen Harmonija, ) kontrapunkt, učnine se plača za pouk v dveh solopetje, tedenskih nrah od predmeta glasovir, 1 gld. 50 kr. na mesec, gosli, ) Vpisnine se plača za vsakega gojenca 1 gld. Stariši gojencev morajo biti društveniki „ Glasbene Matice" ; če niso še društveniki, plačnjo pri vpisu gojenca 2 gld. letne drnštveiiine. (1180—3) [T* ©I© © © © © © © © © © © © © © © © © © © ©i® ©i©i©i©i©i©i©i©i©i©i©i©i©i©i©,©.©.©i©i©.©i©.© mmrnmm. Banka in menjalnica ©j® © T. C. Is^C^k. v Ljubljani , i -. • (1202-1) nahaja se od danes naprej v Grumnikovi hiši, Dunajska cesta št. 6 zraven Piccolijeve lekarne. ©|©j©j^^^^©i©j©i^^|^©I©i^©i©>© © © © © © © © ©I© Izdajatelj in odgovorni urednik; Josip Noili. Lastnina in tisk .Narodne Tiska-i e4