Ste«. 324 (Posamezna itevilka 8 vinarjev.) V Trsta« v patek 23. novembra 1917 Letnik XLI!« izhaja vsak da«, tudi ob nedeljah In ob 5 zjutraj. Urcuiistvo: Lika Sv. Francka Asisktga Jt 30, L nadate. — V4 dopisi naj it pošiljajo urcd v.aivu lista. Nefrankirana plena se m sprejarajo in rcJopfsi ae se vračajo 5 Ud-:sSclj in odgovorni vodnik Štefan Gcdiaa. Lastnik konsenz ikta .Edinost". — Tisk tiskarne „Edlnoatf". vpisane zadruge j •Mejenijt poreknn v Trstu, ulica Sv. Franttika AvSkega It Ml Telefon ureduiitva in uprave itev. 11-67. NaroCnina saaia: Za cato M*...... , K 1131 Zm po! leta................. , 15-m ta trt muci ••••>•••••«*••« « 7'N aa i«lci)ihali4«)aai«bMi . • • • P*s««*tt*e številke .Edinosti" se prodajajo po A vmafjer, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi ae računajo na milimetre v Sirokofll ene kolona Cene: Oglasi trgovccv in obrtnikov.....mm po 10 vlo. Osmrtnice, zahvale, poslanice, ogiasi deocmih *a- vodov...............a,- po 20 v ml Ogiasi v tekstu lUta do pei vrat........K vsaka nadaljna vrs'a............ 2,—< MaH oglasi po 4 vinarje beseda, najmsnj p.1 40 vinarjev. Ofti*>e sprejemi inseratni oddelek .Edinosti". NaroCnlna ■ reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno la upravi ,Edinosti" — Plača In toži se v Trstu. Uprava to tosejraini oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AtMkega M. 20. — PaJtnohranilniCni račun a. 841.652. ZvezBflflrnednfl porotni avstrijsko. DUNAJ, 22. (Kor.) Uradno s* razglaša: 22. novembra 1917. Italijansko bojišče. — Zapadno Monte Melette je bil Uaiijau.ski napad odbit s proiisunkom. .V.ed firenio in Piavo so cesars'-i strelci prvega polha in Vir-temberžani zavzeli Monte Fontanasecca in Monte Fpinucchia. Na Monte Fontanasecca ie bik> ujetih 200 alpinov. Na vzhodu in v Albaniji nič novega. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROL1N, 22. (Kor.) Veliki glavni stan, 22. novembra 1917. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: V Flandriji je bil oir.ejen topovski boj na motilni ogenj, ki je postal šele zvečer srditejši med Poelka-pe!?e in Paschendaeie. Sunki angleških oddelkov severno Lensa in južno Scarpe so bili odbiti. Močnemu ognju pri Rien-courtu so sledili včeraj le stebejši napadi, ki so se razbili v našem ogn?u. Bitka jugozapadno Cambrai se nadaljuje. Z zastavitvijo celih mas oklopnih avtomobilov in pehote in z naganjanjem svoje konjenice ie poizkušal sovražnik izsiliti prebitje fronte, ki se mu je izjalovilo že prvi dan bitke. Posrečilo se mu ni. Pač je zamogel pridobiti na prostori« preko naših sprednjih črt. a večjih uspehov ni mogel doseči. Od naše artiljerije in stroinic uspešno zgrabljene in močno razredčene skupine je zadel protisunek naše hrabre pehote. Na vzhodnem bregu Moze, v niegovih izhodnih postojankah, južno Runiilly in pred in za našimi črtami leže po celem bojišču razvaline razstreijenah oklepnih vozov. Uničevanja so se uspešno udeleževali tudi naši letalci in topovi oklopnih vozov. Ko se ie stemnilo, je bojno delovanje na bojišču ponehalo. Južno Vendhuillv sovražnik ni o!>novi| s\o?ih napadov. Močen francoski oddelek je prodrl na južni fronti St. Ouentina v našo prvo črto. S protinapadom je bil sovražnik zopet vržen. — Armada nemškega cesarjeviča: V zvezi z angleškim napadom so pričeli tudi Francozi med Craonnom in Berry au Bacom z močnimi sunki proti našim postojankam. Pred njimi je divjal srdit topovski boj ves dan od zgodnlcga jutra, le s kratkim odmorom. Severovzhodno La Ville aux Boisa je ostalo f.ancosko gnezdo. V diugih odsekih smo odbili sovražnika z .opnjeni, tam pa. kjer je uspel, v boju Iz b!iž!ne. Lastne akcije so bile uspešne in so nam prinesle več ujetnikov. — Poročnik Boehme je izvojeval 22. letalsko zmago. Na vzhodnem bojišču in na in a-c e d o n s k i fronti nič posebnega. — Poročnik Esch\vege je sestrelil en sovražen privezni balon in izvojeval s tem 20. letalsko zmago. Italijanska ironta. — Tirolski cesarski lovci in virtemberške čete so zavzele med Brento in Piavo vrhove Monte Fontanasecca :n Monte Spinucchia. BtROLIN, 22. IKor.) \Vclffov urad poroča: 22. nov. 1917., zvečer. Jugozapadno Cambrai-a so se novi, po močnem topovskem o^uiu izvršeni napadi Angležev izjalovili. — Na vzhodu nič posebnega. — lz Italije do?edaj nič novega. Prvi generalni kvartirmojster pl. Ludendorff. BOLGARSKO. SOFIJA. 21. (Kot.) Generalni štab po-»oča: Macedonska fronta: Zapadno Bi-»olja in na oheh bregovih Vardarja živahen, od časa do časa popuščajoč topovski ogenj. Med Vardariem in Cerno so bila sestreljena v zračnem boju tri sovražna le-taia. četrto so sestrelili naši topovi v do-firi Strume. — Fronta v Dobrudži: Pri Tulccji običajen motilni ogenj. TURSKO. CARIGRAD. 21. (Kor.l Iz glavnega stana se poroča: Nikjer nobenih posebnih dogodkov. PODLISTEK , ki le Izginil, Roman. Francoski spisal F.vgea Ckav X. V stolpu cerkve S:«mt Louis je bila ura devet. — Pojdiva zopet v hišo, draga inoja. ie dejil sodnik. — Biti morate v svojem stanovanju. da sprejmete gospoda de Cambiaca. Brichet ie vztrepetal. ko }e začul to ime. Kako izdajstvo! — je zamrmrai <;orčeno; ^e Badiere. ki sem ga tma-ira! za svojega prijatelja, pomaga lorej ;noji ženi in njenemu ljubimcu do sestankov. — Gospod Brichet. vi popolnoma poza ji,atc, Ja ste mrtev in že pokopan, — mu je po^epetal A* a urice. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 21. novembra. — Včeraj topovsko delovanje na vsej fronti. Ob obali so nas kraljeva mornarica in pa angleški monitorji podpirali aktivno. Popoldne je sovražnik trikrat srdito napadel na Mt. Pertici, severozapadno Mt. Grappe; bil je vsakikrat odbit s težkimi izgubami. Na Mt. Tombi in Mt. Monfenari nobenih topovskih akcii. Naša letala so izvršila uspešna bombardiranja in so imela več bojev s sovražnimi aparati. Dve sovražni letali ste bili sestreljeni. DOGODKI NA MORJU. BEROL1N, 22. (Kor.) Wolffov urad poroča: Ob angleški zapadni obali je bilo potopljenih zopet 12.000 ton. LONDON, 21. (Kor.) Angleška adntira-liteta naznanja, da je bila dne 18. t. m. v Sredozemskem morju neka patruljna ladja potopljena od sovražnega podvodnika. Štirie oficirji in 5 mož je izgubilo življenje. USPEHI PODVODNlSKE VOJNE. BEROLIN, 22. (Kor.) Uradno se objavlja: V mesecu oktobru je bilo po vojnih odredbah osrednjih vlasti potopljenih vsega skupaj 674.000 ton za naše sovražnike uporabljivega trgovsko-ladijskega prostora. S tem se povišujejo dosedanji uspehi neomejetie podvodniške vojne na 7.649.000 ton.__ DMftMkfl volno v Rusiji. PcGojsnja 7i premirje na rnskl fronti LONDON, 22. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Neka brezžična brzojavka poroča, da je bcljfševiška vlada ukazala novemu vrhovnemu poveljniku, naj ponudi sovražnim po>eljnikom orožno premirje v svrho pričetka mirovnih pogajanj. Homatije se nadaljujejo. . STOCKKOLM, 21. (Kor.) Glasom »Po-litikena ?3 prispela v Torneio radijska brzojavka, da so hoteli kozaki aretirati Kererrskega m ga izročiti revoducijonar-jem, ven Jar pa se je Kerenskemu posrečilo v mornarski obleki ubežati. — Vsled generalne stavke ne izhajajo na Finskem nobeni časopisi. Le v Helsingforsu in Uleaburgu se tiska po en list z oficijalni-rni poročili boljševik o v. — Izvrševalni odbor delavske garde za vzdržan je reda je izdal oklic, v katerem zalite.va, da je treba ščititi vse tujce in konzulate in napoveduje ureditev živHskega vprašanja z zaiplembo vseh zalog, ki pridejo pod demokratično kontrolo in bodo razdeljene enakomerno. STOCKHOLM, 21. (Kor.) Posebni poročevalec »Stockholm Tidningena« poroča iz Haparande. da mir ni daleč, pa naj !x> kdorkoli hoče na Ruskem na krmtfu. Neprestano je slišati izjave, mi smo že zadosti krvaveli za Air^iijo in Francijo. — Razven že javljenih pet članov osrednjega oibora in stranke boljševikov, je odložilo svoje mesto tudi osem boljševiških narodnih komisarjev in več komisarjev rdeče garde in delavske garde in sicer z utemeljevanjem, da je potrebno koalicijsko ministrstvo hi da je .čisto boljševi-ško vlado mogoče vzdržati le s terorizmom. STOCKHOLM, 21. (Kor.) Splošna stavka na Finskem je končala. Vendar pa delavci severne Finske nočejo zopet na delo in zahtevajo ustmen, ne pa brzojaven ukaz. V Helsingforsu vlada popolna anarhija^ Socijalisti ohdrže večino v novi zbornici, ker so a&rarci popustili. LONDON, 21. (Kor.) Poročevalec Reu-terjevega urada v Petrogradu poroča z dne 20. t. m., da je prelom med boljše viki in zmernimi socijalisti izvršeno dejstvo. V par dn_h bo naznanjen datum za volitve v ustavodajno skupščino. Pri dosedanji anarhiji pa bo nepristranski in reden razvoj volitev komaj mogoč. Prodiranje ar-madnega zbora, ki je prispel v Lugo, je bilo ustavljeno. Oficirji so prišli v Pe-trograd in so se pridružili socijalistom. Kakor se govori, je velik del moštva prestopil k boljševikom. Revolucionarni od- Zdravnik je imel prav. Izvzeniši oba človeka, ki sta bila žnjim v sobi. je mislil ves Pariz, da Brichet ležf v svoji grobnici v cerkvi Saint Louis. Na opomin, da naj bi se vrnila v paviljon, je odgovorila Avrora proseče: — O, osta;niva vendar na tej klopi; mili večerni zrak mi de tad&o dobro. In potem, gospod de Badiere, se mi zdi, da dobri Bog. ki se je usmiiH naju. gospoda de Carnbiaca in mene, zre z nebes doli na naju in naju blagoslavlja. — V tem iiučaju moram, draga moja, ker v tej oddaljenosti pač ne moreva slišati trkanja, stop'ti k vrtnim vratcem in jih odpreti, — jc dejal sodnik. Komaj je odiel sodnik, se je Avrora ob k'opi zgrudila na kolena in v zkliknila z g las* jl n giobeke hvaležnosti: — Hvala ti, o Bog, ki mi končno vendarle dovoljuješ, da smem poslušati Raou-love ljubavne prisege, ne da bi me za to pekla vest. bor naznanja, da je druga armada pod njegovo kontrolo. Politfk PuriŠkjevič in knez, Jusupov sta bila areti-ana. Češ da sta v zvezi s Kaledinom. AMSTERDAM, 22. (Kor.) >Daily Te!e-graph < poroča z dne 19. t. m.: Socijalisti presojajo položaj pesimistično. Oni se boje boljševikov in diktatore in so pripravljeni, da nastopijo z delom boljševikov proti vsaki diktaturi. STOCKHOLM. 21. (Kor.) Kakor se poroča iz Haparande, je Lenin v nekem govoru v delavsko-vojafkem sovjetu izjavil, da se revolucija boljš'-vikov pričenja šele sedaj. Od seda? napre. da bodo vladali delavci, kmetje in vojaki. Nova vlada bo izdala nove zakone h napočila bo nova doba ne saano v Rusiji, ampak tudi po vsem svetu. Novo revolucijo v Rusiji pozdravlja proletarijat t-seh dežel. Revolucija se bo razvijala dalje. Pričela se je razširjati tudi že v Angliji, v Italiji pa se je okrepila dejanjski. LONDON, 21. (Kor.) Remerjev urad poroča iz Petrojrrada z dne 20. t. m.: Povodom nastalih stavk v državni in občinski službi je izdal revoiucijonarai odbor oklic, v katerem svati posedujoče razrede. naj se ne igrajo z ognjem. Oni da bodo prvi trpeli lakoto. Odvzela da se jim bo pravica dobavljanja živil m zaplenile njihove zaloge. Povelrnik Moskve je navaden vojak. Amerika razveljavita volne pogodbe z Rusija LONDON. 21. (Kor.) »Central News« poročajo iz Washingtona: Vlada je izjavila, da so vse voj*ie pogodbe z Rusijo zapad,le za toliko časa, dokler ne bo imela Rusija zopet redovite vlade. Zaklenjeni ruski sladkor v Ameriki. NEWYORK, 21. (Kor.) Obiasti so za« plenile 20.000 ton slaikorja, ki ga ie nakupila ruska vlada pred izbruhom revolucije. Sladkor bmet-.no-tehnične možnosti in sicer znotraj vojaških formacij po starostnih razredih, pri-čenši z najstarejšimi letniki. Da se omoči« ji čim najhitrejše oživljenje gospodar-sK ega in pridobitnega življenja, naj se cd-ptisti najprej pripadnike določenih poklicnih vJiLipIn, ki so za mirovna gospodarstva posebno važne. Določitev teh oseb naj izvrše paritetično iz zastopnikov podjetnikov in delavcev sestavljene komisije poklicnih skupin. Po debati je bil spreiet prediog z nebistven it ni izpremembami. Vrh te«a ie bila v posebni resoluciji izražena želja, da naj se posebno ozira pri demobilizaciji tudi na uradnike in nastav-Ijence avtonomnih korperacij kakor tudi na učitelje. Proračunski odsek. DUNAJ, 22. (Kor.) Proračunski odsek je danes nadaljeval razpravo o proračunu trgovinskega ministrstva. Tekom debate se je oglasil k besedi trgovinski minister b e najprei zahvaljeval a obširno in objektivno razpravljanje vprašanj, tičočHi se njegovega res ori a. Nato je orisal glavne naloge generalnega komisar i jata za vojno in prehodno gospodarstvo. Trgovinsko ministrstvo bo nastopalo z vsemi močmi zlasti za obrtnijski sta:i. Priznava, da se glede znižanja cen ni storilo vse ki da vladne odredbe tudi ne — Misli, da je vdova! — je pošepetal Brichet Mauricu. — Ko ste vendar že pokopan, — je pripomnil Maurice. Bilo je že čas, da je gospod de Badiere šel odpirat vratca, kajti tisti hip so se začuli hitri koraki, in takoj nato se je de Cambiac vrgel na kolena pred Avroro. ki je vstala in radostno razvneto pričakovala svojega prihajajočega ljubimca. — Končno vas vendar vidim zopet, oboževana moja Avrtira! — je vzkliknil de Cambrac. in vroče poljubljal njene nežne roke, ki mu jih je podala. Vsa tresoča se blaženosti, je Avrora zopet sedla na klop ki zaječi jala: — Končno ste vendar prost, Raoul! — Sele pred eno uro so se mi odprla vrata ječe, in ves srečen sem takoj prihi-tel semkaj, kajti gospod de Badičre me je obvestil, da je končno vendar smrt strla verige, ki ste jih nosila tako težko, pa se jih vendar niste nikdar upala proklinjati. morejo vsega paralizirati. Uprava mora gledati predvsem na to, da nastopa proti najhujšim zlorabam. Kar se tiče velikih materijalnih zalog voj>ne uprave in begunskih taborišč, ki bi zanioglc postati dostopne za oskrbovanje splosnosti, je minister izjavil, da je dobil tozadevno od vojnega ministrstva jako ugodna zagotovila. Na drugi strani pa tvorijo materijalne zaloge jako dragoceno rezervo za dobo po sklepu miru. ko bo primanjkovalo materijala. Minister se je pečal nato z izgradnjo na-sih pristanišč in je opozarjal na težkoče, ki obstojajo ob danih razmerah. Ako bodo dani predpogoji za vzpostavitev naših pristanišč, potem se bo nudila za to možnost potom izrednega kredita. Ena najvažnejših nalog trgovinskega ministrstva po mirovnem sklepu bo, da zaceli rane. ki so bile prizadejane Trsat. Minister se je bavil nato z ladijskimi izgubami mornarice, ki da niso zelo velike, nakar je razpravljal o prodajah laiiij tekom vojne. Opozarjal je na ugodnosti, ki so nastale s prodajo ladij za zboljšanje naše valute in nazuanil, da bodo parobrodne družbe tudi primorane, da s prodajo ladij dosežene zneske porabijo tudi za zboljšanje položaja nastavljencev. Ker je velik del za novo gradnjo ladij potrebnih materijalij na razpolago v tuzemstvu, smo tozadevno znatno na boljšem, kakor marsiktera vojujočih se inozemskih držav*. Govornik je razpravljal nato o vprašanju navtičnega pouka, o važnosti plov be po Donavi in o ustanovitvi trgovskih visokih šol. Saniranje vojnih škod na gospodarskem polju bo mogoče v prvi vrsti s povzdigo našega eksporta, pri čemer bo odprto privatnemu podjetnemu duhu zelo široko polje. Minister je naglašal sposobnost naših pro-ducirajočih stanov in izjavil, da smo se z vojno naučili mnogo, posebno kar se tiče izrabe v tuzemstvu obstoječih surovin. Posvečali bomo posebno pozornost tudi poglobitvi naših odnos a je v do držav, ki prihajajo za .ksport v poštev. Govornik je opozarjal pri tem na delovanje pred kratkim reorganizirane orijentske in prek-morske družbe, razpravljal o pritožbah nad poštnimi razmerami, opozarjal na izredne težkoče, s katerimi se mora boriti postna upra\ a radi ogromnega prometa in zagotavljal, da bo trgovinsko ministrstvo storilo vse. da se odpravijo te težkr-če. Z Dunaja. (Od našega posebnega poročevalca.) 20. nov. Današnja seja posl. zbornice. Ob precej veliki udeležbi je danes pričela razprava o zakonskem načrtu, ki ustvarja novo ministrstvo za socijalno skrbstvo. Korespondenc-ni utad bo gotovo dovoljno poročal o tem predmetu. — Nato se morda še dokonča razprava o poročilu odseka za državne nastavljence: več predlogov je, ki tekmujejo med seboj, kako priskočiti na pomoč državnim uradnikom, služabnikom in upokojencem. Bodi sprejet že ta ali oni. gotovo je, da dob«; izdatno pripomoč. To neizogibno potrebo mora vsakdo priznati. Življenje je nekoli-kokrat dražje, nego v miru, a nlaee so po priliki iste. Kako je možno kolikortoliko pošteno izhajati? — Kaj bo sprejeto, bom že poročal obširneje, ako tega ne preskrbi koresponaenčni urad. Ko to pišem, je minula že 3. ura popoldne, a še ni pričela velika razprava o — ljudski ptehrani. Pripravljenih je menda 17 nujnih vprašanj. Ta morajo biti najprej prečitana in na to — ako bo sprejet predlog na nujno razpravo, kar bo gotovo — pridejo do besede vsi interpelantje. Seie na to prične — razprava. Kakor vse kože, bo zahtevala ta razprava dva polna dneva. Zato bo treba pomnožiti število sej, kajti 3. decembra prične že zasedanje delegacij. — To bo ena največjih debat v tem zasedanju. Tisti, ki so grešili, bodo imeli nekaj bridkih ur! Delovanje odsekov. Begunski odsek. — Včeraj dopoldne je imel sejo pododsek. popoldne pa odsek. — Navzoči sc bili tudi minister za notranje stvari grof Toggcnburg ter strokovni poročevalci iz ministrstva za notranje stvari in finance. Dr. Bugatto je predložil na novo urejeno besedilo begunskega zakona, o čemur se je vnela dolga razprava, a ie bilo to besedilo potrjeno in izvoljen za poročevalca dr. Bugatto. — V prihodnji seji pa pride na dnevni red ono zloglasno vprašanje o vzdrževalnih prispevkih za — begunce. V sejo se povabi tudi zastopnik ministrstva za deželno brambo. Besedilo novega zakona mi še ni znano. Radoveden sem, ali so sc upoštevale od tolikih strani izražene pritožbe slovenskih beguncev? — Zdi se mi, da v teh dveh sejah včeraj Slovenci nismo bili zastopani. Pravni odsek je v soboto dokončal posvetovanja o zavarovalnem redu. — Tudi to vprašanje je kričalo po nujni rešitvi. Kagodbeni odsek je izvolil danes na-čeliiiKom dr. M. Laginjo. — Ta odsek bo imel veliko nalbgo, doseči nagodbo z Ogrsko za bodoče čase. Proračunski odsek je danes razpravljal Jo proračunu trgovinskega — Dr. Okuszevvskij je predložil resolucijo >:a plovstvo po Dnjestru. — Glasovanje o proračunu finančnega ministrstva bo vi po zbornični seji. Odsek proti bedi je danes sprejel te predloge: 1.) PredležeČi predlogi proti bedi se piiporoče brez spremembe v sprejetje. Z.) Vlada se pozivlje, da takoj izvede morebitne še potrebne poiz* jdbe. 3.) V J uda se pozivlje, da čim prej stori primerne korake v do«ego izrednega kredi a tstavnim potoni za lajian.c ^e<.!e 4.> Ako ne bi bilo s podržavljenjem vsega zavarovalništva urejeno tudi vprašanje o prisilnem zavarovanju proti ognju in toči. sc vlada pozivlje, naj predloži okvirni načrt zakona za prisilno zavarovanje. — T«/ Četrta točka je bila izročena v pretres še posebnemu pododseku, v kateri so bili izvoljeni trije poslanci. Finančni odsek je danes sprejel na znanje cesarsko naredbo na podlagi § 14. o oprosčcnju pristojbin pri podpisovanju vojnih posojil. — Naredba, ki ureia pristojbine za podaljšane menice vsled moratorija, se spremeni v zakon. Enako naredba o licencah za uvoz tobaka. — Halje je sklenil, sklicati sejo na dan, ko ne bo zbornične seje, rn pričeti razpravo o vojnem davku; za podlago podrobni razpravi bodo v smislu prejšnjega sklepa služili sklepi gosposke in poslanske zbornice. — Razprava se bo vršila v treh skupinah. 100 milijonov za obrtnike. Sprejet je bil odsekov predlog, po katerem se dovoljuje 100-milijoiiski kredit v podporo srednjih in malih obrtnikov, ki so bili neposredno ali posredno vsled vojne oškodovani v svojem obstanku. — O tem predlogu je poročal dr. Hoffmann-WeI!enhof. Dejal je, da je treba obrtnikom omogočiti prehod od vojnega v mirno gospodarstvo. in sieer tako srednjim in malim obrtnikom, ki so se sami udeležili vojne ali so bili vsled uničujočih učinkov vojne uničeni v svojem obstanku..... Država in javni činitelji morajo pripomoči, da bo njihova eksistenca obnovijena. To je država dolžna storiti obrtništvu v zahvalo, da se je tako požrtvovalno vedlo v težkih časih. Toda ne v obliki miloščine. marveč v obliki dolžnosti bo treba to storiti, da bodo zopet to. kar so bili pred vojno. Podpirati bo treba obrtnike pri oddajanju dobav, pri naročevanju surovin, strojev in pri iskanju odjemalcev. Posredovati bo pred vsem za zadosten kredit. — Predlog je bil sprejet. Zdaj bo naloga naših poslancev, naših domačih avtonomnih in politiških oblastij, da od tega kredita 100 milijonov pride dovolj v naše kraje, kjer je divjala vojna. V notranjosti države so si ljudje znali pomagati doslej in si bodo znali zanaprej. Ali tam. kjer je vse uničeno, bo nemogoče obnoviti obrti brez izdatne drž. podpore. Proti laško-nemškim napisom. Posl. Rybaf in tov. so vložili danes na celokupno vlado vprašanje proti vsiljevanju nemščine na Goriško in proti poita-lijančevanju naših imen. »Slov. Narod« 10. t. m. je priobčil dopis. ki objavlja, da ima goriški magistrat zdaj tak-le pečat: »Stadtmagistrat Gorz. Regierungskommissar Dandini« in da ta izdaja dovolila n. pr. za Prebacina ali Vipolzano. Ponatiskuje dalje apel dopisnika na poslance, naj se vendar uprejo temu, da bi se na Goriškem godile še dalje stare krivice, marveč naj se iz razvalin vzdigne tudi popolna pravica za Slovence. Večina goriških prebivalcev, ki so se žc vrnili, so Slovenci, ki ostanejo tudi v i rihodrje v večini. Zato naj vlada začne vendar že spoštovati slovensko ljudstvo. Nato pripoveduje vprašanje po Slovencu^ 15. t. m., kako so Italijani poita-lijančevali v Kobaridu vse, napise, šoK otroci so morali nastopati pri vojnih slavnostnih prilikah okrašeni s trobojnican»i ird. Kobaridci so trpeli in molčali, ali hrepeneli so po odrešitvi iz teh neznosni!! razmer. — Ta želj* Jt jim je izpolnila. Koharidci so tako? odpravili vse laško ulične napise in jih nadomestili s slovenskimi (Gregorčičeva ulica. Cesarja Kar! \ l. ulica, Volaričeva. Krilanova itd.), — a.i cdrešitelii so poplačali hrepenenje Koba-ridcev s tem. da so jim postavili po! prejšnjih laških napisov po vojaških sM -diščih še — nemške. Tudi neka svarila so izdali le v nemško-laškem jeziku. Na to vprašujejo: 1. Ali namerava c. kr. vlada tudi v prihodnje po dosedanjem sistemu pri vsaki priKki žaliti in prezirati slovensko prebi-vals'vo na Goriškem? 2. Ali c. kr. vlada ne meni Še s p oš to ^ i dejstva, da nemščina v tej naši deželi ii deželni jezik? 3. A!i hoče c. kr. vlada spoštovati enakopravnost obeh deželnih jezikov na edino pravi način, da rabi italijanščino le v italijanskih krajih in za Italijane, — povsod drugod pa slovenščino? 4. Ali hoče c. kr. vlada odrediti, da c. kr. uradi in oblasti vendar že nehajo prn italijančevati -naše slovenske kraje in ra ta način nehajo dokazovati vsemu svetu, da eksistirajo neke »italijanske province« (provincie italiaae), katere je hotela Italija po vsej pravici »odrešiti izpod avstrij-* jarma«? J tEDVlOfT" ftev. 924 V tnta, dne 23. novfmor« 1917 Razne pollti&ie vesli. Proti etru SnstersfčiL Puljski »Hrvatski j List pi?e: Dogodilo se je v Jugoslovan-] skern klubu, kar se ie moralo dogoditi. Da je s? Šuiteršič peto kolo v Jugoslovan-1 skem klubu, bilo je že davno znano vsemu j slovanskemu jugu. fstotako ie znano.! da njegovi nazori ne odgovarjajo velikemu j času našega naroda. Občutili smo vsi. da; ir?i3 gospod Šu.steršič zaupanje samo do Hudi a la Fra;*. Sachs, Milobar itd., do krščenih Židov, do verskih renegatov. Ak . g. Susteršič nima več zaupanja do dra. Korošca, r.ačelnrka našega Jugoslovanskega kluba, je to ravno samo značilno za — njega samega. Obžalujemo samo er . da dr. Šusteršič ni odložil svojega mandata. To pričakovali od njega kot značajnoga človeka, ko je videl, da ie on z gospodom Jakličem le neznatna manišina. ki moti složno delo naše delegacije na Dunaju. To pa se ni zgod:lo ter smo morali videti, da je. žal, še vedno ljudi, ki osebnim ambicijam dajejo pred-r.ost pred nar. daimi interesi. Vsaka dru^a beseda o tem žalostnem pojavu je odveč. Kdor še ni poznal dra. Šusteršiča. uaj č:ta vzračanje deistev v njegovih izjavah, k'. so naravnost obtožnica, ki si jo je — sam napisal. — ^Hrvatska Država« ie napisala tak-le komentar: Iz raznih znakov se more dane«; sklepati, da začne dr. Sustersic borbo proti politiki Jugoslovanskega kluba. Za stvar samo bo gotovo bolja popolna Jasnost, odkrita borba, n-^o pa je taino miniran.« za hrbtom. Tako pride tud: pri nas do popolne kristalizacije, kakor ie bilo pri Cehih. — *Obzor je pisal: Dr. Su-steršič obtožuje pristaše dra. Kreka, ker se niso pokorili sklepu eksekutivnega odbora slovenske klerikalne stranke in da so s tem zanikali zakonitost sedanje nje sestave. Ako dr. Sustersic namerava — — kakor se govori — one člane Jugoslovanskega Ufuba izključiti iz Slovenske Ljudske S;ranke na Kranjskem radi te pretvezne nepokorščine (da-si ne more bžti govora o tem. ker volitev delegacije ni nikakor vezana na kake klubske czire>| — vendar ostanejo ti člani še vedno člani »vseslovenske ljudske stranke«, ki obse-za vse slovenske poslance in pristaše iz vseh slovenskih dežel v Avstriji. V te! stranki pa imajo »mladi« veliko večino pristašev, ker so se vsi že da no izjavili za Krekovo politiko in ne za busteršičevo Ako bi dr. ŠusterŽič hotel provocirali tako izključcnje. potem bi mogel izzvati le se ctsiro Slovenske ljudske stranke in nič drugega. — »Novine* beležijo, da ie dr. Susteršič v teli poslednjih letih igral čudno vlogo v Slovenski ljudski stranki. Ho te! je biti ob enem deželni glavar in predse Jn:,k ene slovenskih narodnih strank, vsakdo pa vidi nezdružljivost med zaupnikom dunaiske nemške vlade in zaupnikom slovenskega nareda! Vse to se je tolikokrat prigovarjalo dru. $usteršiču. a".i on k dalje vztrajal v svoji odpornosti Dr. Šustcršič se bo moral pokoriti disciplini. sicer bo stranka znala izvršiti svojo dolžnost. — Tudi sarajevski »Hrvatski Dnevnik^ govori o -čudni vlogi« dra. Su-steršrča. Pripoveduje, kako se je prevari! v nadi. da se bo dr. Susteršič vendar oziral na poirelve vsega hrvatsko-sloven-skega naroda. Kliče mu: »Z Bogom, n" moremo dalje skupno. Mi smo ostali pri svojih starih idealih, ti pa si j.h sam opu-j stil.« Nadalje obsoja spletke Šusteršičeve. da bi zrušil Krekovo gosixn!arsko delo. protest u je proti njegovemu spletkarenju v zadnjih čas^h — proti takim zaplot-niikim politikom. Dr. SusteršiČ da ni samo nasprotnik svojih rojakov, ampak tudi nasprotnik Hrvatov, ker podpira vsem nam nevaren Dr. Susieisič ni več s telesom v Jugoslovanskem klubu. 7 duhom pa že davno ni bil. Morda doživimo skoro še kako presenečenje. Pa naj: treba, da se enkrat nas tabor izčistil Kdor je dezenira! z duhom, na* dezertira tudi s telesom! Naša ideja preživi vse svoje nasprotnike. Ako Sustersic odide, pristopi drugi. Zaključujoč pozKije sarajevski list Jugoslovanski klub. naj si bolje ogleda rvojo okolico in naj ne veruje besedam nikogar, ampak le dejanjem!^— *Hrvat-«Vf» Riic" pravi, da igra dr. £usteršič v Ljubljani isto viogo kot frankovci n2 iirvatsivcm. Volitev v delegacijo mu je h:!a le v povod za izstop, v resnici pa ima že od začetka svoje načrte — posobne načrte v sporazumu z vladnimi krogi. O dogodkih v Riislii ie znani rusk publicist Vlktorov ob.iavil v »Neue Zurcher, Zeinmg članek, v katerem obdolžnje j treme in pametne elemente, da >u oni zakrivili sedanje dogodke s tem. da niso I imeli dovolj poguma in oiiiočnc.sti da bi bili pravočasno stopili v bo.i za svoja načela. za z koniti red in za narodno o-brambo. S svojim molčanjem in rultaniem so u-1 varili atmosfero, ki je omogočila blaznežem, izdajalcem in nasilnežem. da| so v o 1! i uri — a nc icn d iio. to »e i gotovo OM„Ii g* spodarji uv ele z velik«) minoiostjo in neizčrpno bodočnostjo. Ta udarec je bil potreben za tiste, ki so Še dvomili na pravem bistvu boliševikov. Potreben je bil za pasivnega, svobodnega življenja nevajenega ruskega državljana. Kdor je >e včeraj gledal vse to ravnodušno. izi-o nava sedai škodljivost pasivnosti in se mora danes odločiti za to ali on } smer. Ali za. ali proti boljševikom. In nobenega dvoma ni. da Rusija da edino možen odgovor: proti! — Tako sodi poznani ruski publicist. srečko potisnila sovrsŽniSke čete iz ozemlja poknežene grofije Goriško-Gradiščan-ske. Vsled teh srečno izvedenih vojnih operacij se vendar bliža dan, ki omogoči našim beguncem skorajšnji povratek v domovino in na ostavljene domove. Ker so pa vsled vojne razdejana številna rresta in bivališča, opustošeni nekdaj tako rodovitni kraji, zahteva domoljubje, da se hitro in z neumornostjo prične s pripravami za zopetno obnovitev dežele m s tem ustvari možnost, da se povrnejo čim preje naši begunci v domovino. V ta namen se toplo priporoča vsem občinskim zasiopom. da se udeleže s požrtvovalnostjo. neumornostjo in odločnostjo akcije, ki jo razvijeta vlada in deželni odbor v svrho gospodarske vzpostavitve in obnovitve naše dežele.^ Župani in občinski tajniki, ki se še niso povrnili v svoje občine, se poživljajo, da store to. ako so dani predpogoji, čim preje in obveste o svoji povrnitvi deželni odbor in pristojno politično oblast. Vsem županom in upraviteljem se top^o priporoča, da poročajo brez odloga deželnemu oJboiu, v kakem stanju so našli svojo občino odnosno o povzročenih vojnih škodah, vporabljivih stanovanjih, a-provizacijs, obdelovanju zemljišča, živini r, sploh o vsem. kar zadeva sedanje razmere in krajevne potrebščine. Istodobno naj se stavijo seveda tudi konkretni predlogi giedc vseh navedenih vprašanj. Toliko župani kakor občinski tajniki. k» se nahajajo sedaj v vojaški službi, se mo--ejo obrniti neposredno do podpisanega, la jim izposluje oprostitev od vojaškega službovanja. Od goriškega dež. odbora sedaj na Dunaju. Deželni glavar: Dr. PA1DUTTI. KOŠTRUNOVINA. Jutri, v soboto. 24. t. m., se bo proda-ala koštrunovina proti predložitvi izkaz-iice za živila, ki se preščipne v notranjem ielu ped štev. 16. Izkaznic za govedino >ri tem ni treba izročiti. Na vsak odmerek ;e bo moglo dobiti % kg koštrunovine. — prodaja se prične ob 6 zjutraj v nasled-ijih mesnicah: Sinigaglia, Barkovlje 41, Punter. Greta /gornja. B>lle. Šalita di Gretta 13, Bene-lettich, ul. Sorcevic 45, Pellis, ul. C. de Rittmever 9. Concilia. ul. B. Cellini 1. Ca-lorini. ul. nadvoivode Josipa 13. Stani-*lawsky, ul. S. Spiridionc 10. Visintini. ul. Ca van a 22. Borzcr. ul. Tigor 7, Loy. ul D. Bramante 13. Rocchelli. ul. Piazza Piccola 2. Rodella. ul. Beccherie 13. Po-'acco. ul. S. Giacomo 4. (Rrborgo). Pa-s-lualini. ul. Marije Terezije 43. Zadnik. P. S. Giovarni 0. Marše, ul. Farneto 7. Za-utta, ul. Farneto 38, Fontanel. ul. Amalia >2. Polli. ul. Acoueaotto 13, Pangoni. ul. Giulia 17. Penso. ul. Giulia 7, Rodella. yl. Giulia 1. Malusa. ul. Parini 13. Viezzoli. ti. Barrieia vecchia 15. Depace. ul. Bar-ritra vecchia 26. Cossich. ul. Ugo Foscolo Satfaro. ul. Istituto 28. Carniel. ul. Isti-jto 22. Polacco, ul. Setteiontane 44. Poz-zi. ul. Settefontane 1. Pousch^. ul. del ?ivo 34, Cooperative Operaie, ul. S. Mar-:o. Culot. ul. Gin lian i 23, Godina, Skedenj 138, Gatznig. Skedenj 50. CENA: Prednji deli s priklado po K kg, zadnji deli s priklado po K 8*80 kg. Pređmia kuriva. Oglje. 10 kg na izkaznico. Nova mitnica. Rdeče izkaznice štev. ^52—961 (obrobna št. 4) dne 23. 11., pri r. Nemcuz. ul. Acoue 20 (cena 58 vin. kg). — Stara mitnica. Rdeče izkaznice štev. 2710—2829 (obrobna št. 3) dne 24. 11.. pri \. Ribarich, ul. Media 8. (cena 66 vin. kg), štev. 2830—2959 (obrobna štev. 3) dne 23. II., pri F. Ribarich. ui. Alfieri 15. (cena S4 vin. k"). — Sv. .fakob. Rdeče izkaznice št. 3663—3772 (obrobna št. 2) dne 24. 11., pri A. Baba Jer. ul. Giuliani 21. (cena 58 vin. kg), št. 3b83— 3962 (obrobna Št. 2) dne 23. 11.. pri A. Rupena. ul. Rigutti 11, (cena 84 vin. kg). Drva za kurjavo. 20 kg na izkaznico. Sv. Vid. Modre izkaznice št. 283—337 (obrobna št. 5) dne 23. 11.. pri M. G urco., ui. S. Tecla 4. (dne 30 vin. kg). — Novo, mesto. Modre izkaznice št. 367—566 (obrobna štev. 6). dne 23. II.. pri G. Giretto. j ul. Amalia 13. (cena 38 vin. kg). — N^va mitnica. Modre izkaznice št. 375—429 (o-bro.l na št. 8) dne 23. 1U pri F. Nemenz. nI. Acquw (cena 30 vin. kg). — Stara mitnica. Modre izkaznice št. 1204—1253 (o-brubna št. 6) dne 23. 11.. pri A. Ribarich, ul. Alfieri 15, (cena 32 vin. kg), št. 1254— 1313 (obrobna št. 6) dne 24. 11.. pri A. Galopi«, ul. Settefontane 16, (cena 30 v kg). — Sv. Jakob. Modre izkaznice Št. 163— 222 (obrobna št. S) dae 24. 11., pri A. Tolče. ul. P. Diacono 6, (ccna 3C vin. kg), št. 223—272 (obrobna št. 5) dne 23. 11., pri -G. Paliaga. ul. Olmo 9. (cei.a 30 vin. kg), št. 273—322 (obrobna št. 5) dne 24. 1!.. pri G. Pagliaga, ul. Olmo 9. št. 323—382 (obrobna št. 5) dne 24. 11.. pri G. Mayer, ul. Concordia 5. (cena 30 vin. kg). Premog (fossile). 20 kg ita izkaznico. Sv. Jakob. Modre izkaznice št. 383—437 (obrobna št. 5) dne 23. 11« pri F. Comar, ul. D. Bramante 12, (cena 18 vin. kg). respondenčnim uradom, z vojaškimi uradi itd. itd., a za vsako najmanjšo tako stvar je treba, da mora ta »li oni Član uredništva opuščati svoje delo in tekati Sedaj sem. sedaj tja. a poleg tega mora biti od jutra do poznega večera sluga na ulici. In če bi bii vsaj še samo eden dovolj! Ravno isto pa velja tudi za vse omenjene urade. Koliko čisto nepotrebnega dela, pisanja, potov bi se prihranilo i časopisju i uradom, če bi se zopet odprl telefonski promet. In stvar bi vendar ne bila tako težavna, da se izvede. Uradi so itak zvezani med seboj telefonično. Treba ni torej prav čisto nič drugega, kot edino le to, da se uredništva listov vpleto v itak obstoječo telefonsko mrežo. V telefonski centrali bi menda vendar mogli zmagati ono delo. ki bi ga bilo več po vpletu celih šestih uredništvenih telefonskih aparatov v obstoječo mrežo. Na interurbani telefon niti ne reflektiramo: gre nam samo za to, da bi mogli občevati s tržaškimi oblastmi in one z nami. 2e z ozirom na to, da objavljajo listi ves ogromni uradni materijal že nad tri leta brezplačno, da morajo uredništva, posebno nase, ki dobiva skoraj ves ta uradni materijal v nemščini ali italijanščini, tudi sa dop. do 1 pot>. prodajale na javn: dražbi dragocenosti, zastavljene meseca julija leta 1916. na zelene listke serije 140 in sicer od št. 201.401 do št. 202.600; popoldne od 2V2 do 6 pa ne-dragoceni predmeti, zastavljeni meseca marca na bele listke serije 141 in sicer od št. 17.301 do št. 19.400. Blagovni vzorci s sadjem. Predmeti, k! so nevarni rad? ognja, se ne smejo pošiljati. Ugotovilo se je, da se predajajo na vojnopoštne urade številne pošiljatve z blagovnimi vzorci, ki vsebujejo sadje. Te poši^atve dospevajo v naiveč slučajih popolnoma pokvarjene na namembne vojnopoštne urade. Razventega se tudi naslovi na mokrih, raztrganih omotih ne dajo razbrati. Občinstvo se opozarja na to s pozivom, naj takih pošiljk ne predaja. Pri tej priliki se tt!di opozarja na prepoved, da se vojnopoštnim pošiljkam z blag jvmi.ii vzorci in vojnopoštnim zavitkom ne smejo prilagati predmeti, ki so nevarni zaradi ognja. Pošiljke morajo pregledati ne samo državni poštni uradi pri predaji. liu ne odnehajo, dokler ne dosežemo sa- ampak tudi namembni vojnopoštni uradi mostojne jugoslovanske države. Hvalež- pri oddaji in morajo vsak doznani slučaj no pozdravljamo mirovno prizadevanje sv. naznaniti nadrejeni oblasti, da vloži ka-očeta papeža Benedikta XV. in Njenega žensko ovadbo proti odpošjljateljem Veličanstva cesarja Karla I. z željo, da Mrtvo truplo srbskega polkovnika. Na se čim prej neha to nesrečno klanje ter doseže časten mir za vse narode. — Nadalje nam pišejo iz Ajdovščine: -Tudi v Ajdovščini so priredili za vvahti« grobne dneve v spomin padlih junakov. Prodajali so se tri dni razni vojni znaki, razglednice in cvetice. Dan vseh Svetih je bil v ljudskem vrtu cel semenj, kjer se ie točilo vino, prodajal kruh, klobase in razne dobre reči. Tudi srečkali so za nad 100 krasnih dobitkov. V prid društva se je odposlalo K 2200 in skoro toliko se ie nabralo za spomenik na tukajšnjem vojaškem mirodvoru, kjer večno počiva že nad 1600 naših hrabrih branitelje v. Za ta lepi materijalni in moralni uspeh vsa čast premnogim darovateljem dobitkov, zlasti vina in pa brdkim gospodičnam. Ganljivi zgledi na£ih mornarjev. Moštvo c. in kr. vojne mornarice je začelo prispevati tudi za Krekov spomenik. Za hrvatske šole so nabrali po zadnjem izkazu (v par mesecih) na raznih vojnih ladjah kron 13.511. To so zares ganljivi zgledi rodoljubi^ teh priprostih ljudi, ki toliko trpe, toliko žrtvujejo na krvnem davku in ki vendar verujejo v boljšo bodočnost jugoslovanskega naroda. Slaveč jih pravi »H: vatski Lisu: Ti junaki občutijo danes, da gre /.a njihovo bodočnost, za bodočnost njihove dece! Naša moč leži v nas, mi smo graditelji naše bodočnosti. Narod, ki ima take ljudi, ne propade. Vaši uspehi — naši uspehi — mi se ponašamo z vami! Vinsk; urad za Istro v Trstu. Deželna upravra komisija mejne grofije Istre je razposlala oočinam: Sporoča se, da se vinski urad za Istro nahaja v Trstu, ulica S. Lazzaro št. 1. prvo nadstropje, kamor ie ras I ovijati vse pošiljke in denar, ki se ima plačati pri izdajanju dotičnega dovo-lienja kor doplačilo v pokritje režijskih stroškov vinskemu uradu. Oite Iz i^ire. Deželna upravna komisija mejne grofije Istre razglaša, da se — z ma r^Lril tmc f Ho ip rvlip nrni?Vpdp- obali Zaiače na južni obali Hvara (Dalmacija) so našli mrtvo truplo srbskega polkovnika Svetislava kneza Milojkovića in na njem spise in dokumente z imenom in naslovom: Commandant en chef de la dl-vision territoriale de Ibar. DAROVI. V počeščenie spomina pok. g. dr. Perni-čiča daruje družina Ivana Coka (vaškega načelnika) iz Lonjerja 10 K tamošnji podružnici CMD. Isti podružnici daruie Marija Cok, učiteljica 10 K v počeščenje spomina pok. g. N. Petrič - Švigeljnove. — Denar hrani blagajničarka. Ob priliki poroke g. Alberta Cok z g.co Klaro Godina je nabrala g.ca Amalija Cok, učiteljica, 83 K za lonjersko podružnico CMD. Srčna hvala vsem darovalcem! — Denar hrani blagajničarka. OKiulnlca vsem občinskim za-topom poknežene grofije Go. iško-Gradiščanske. Po dveletni, slavcpokii brambi ob Soči je prešla i-od poveljstvom Njegovega Ve-licaiistva, našega CLsarja skupno z zavez-rišklM: četami naša armada k napadu in Do male vesti« Ena najnujneiših potreb, ki jih ima dandanes tržaško časopisje, je pač res zo-petna otvoritev letefooskega prometa. — Casopisie ima danzadnem opraviti z vsemi mogočimi uradi, s cenzurnim uradom, namestništvom. policijskim ravnateljstvom namestništvenim svetnikom, državnim pravdništvern, magistratom, pošto, ko- Meščan in kmet varujafa pesast In prldobi'el« pioli vsem sovražnim uničevalnim nakanam :: HALI OGLASI □□ □□ M r&ftnaajo po 4 »tot. Ire/aio. j r~1 Idiitat tiskan« totede m r»&&- i ^ oajo enkrat — Najmaujia j rAp^ : pristojbina saaia 40 ntotinlc. : 11_ILJ 1$f 0m pomožno šiviljo in ačenko. Rieger. Com 1*1*111 mere afe 31. 3, prit i6je. 1>12 Citre hd nosti. v popolno dobrem stanu kup'm, Pona'IHe s ceuo p d „Citre" n.i In^eratni 11 Iščem d kle od 9 zjutraj do t> ?. ulica Torre ito 3S vrata 12 £ suho prekajeno goveje večji ali mali množ ni Mož* tič. Keso je n; Ulica (tv(» *'> >1 Gospod blond uk , nooženjen. 5«> l-it .-'ar. po iurarfnik z pr&vico penzje. išče t svrho žemtve 4#'—-tO let st ro, vdovo b ez žiro*, »a t.- a ima svojo hišico t vrtom v Tretu — P sati .Ko iS F' glavna pošta ali na'In-; odd. Edino ti Tajnog zagotovljena Kil*1 Istrsbo v:no črno In belo prodam na debelo /a krčmar,e. AUkso Oui:C, Trst, Via Petroaio 2. (16i>8 IlZffol „ ali nčteljiro za hrvatski jezik išče UuicLU gospa kate a govori s oven^ko itaii-jauako m uemš-to. Naslov pove I sera*ni od lelek Kdinosti B 17 Kupim »akoj to a za drlo. Teu/e, Trat ul. S. Gio-anm 1. I. nA'istr. 1613 Odda se nadstr v najem majhna meSli-ana Ulica «>ior^io Vas iri šiev. sobica. 1». V. 1614 išče se Edinosti. pridna in (. octena sluiki ja ib \ sa hišna dela Ponudb« ua Iusur. odd. Iti 4 Fotograf Anton Jer 6 j os uje v svoje.n aielief* v Trstu. \ .a dello Poste št 10. 407 Efirtiltm ^regato Trst Car^po S. Giacomo 2 Priporoča cenjen, občinstvu svojo trgovino plmlsKift in šolsKlii pciroMOii Prodaja razglednic in Igrač vseh trst. PrortciolD se w v stou. taftu. V9 Veliko denarja zaslutile t'i;Ovci dro^i -ti, krf m-rji it.d. prodajo naj tnejše^a. zdravja neškodljivega TOBAKON-A Puši ki je najboljša prim b tob ku se lahko *ud< fiam. 140 ravojčkov (prod, cena 50 v) 50 K. 140 „ . . 1 Ki 1(0 It 140 „ . 2 K) 100 K V*e franko tz Pra^e po povzefju. V. JAN, TOVARNAR V PRAGI. Naslov 7.» T>aroft la : Riid^lff Cotic, taslopsiik, Vrhnika, Zahtevajte cenik drugih predme -jv. Vs?e 1 velikih naročil in porna 'j ^aoja o^ob;a -e ne ofiiljaj "« v/or/i rs® c oz:rom na okolnost, da ie olje proizvede no v Istri, v prvi vrsti namenjeno na korist prebivalstva Istre — prepoveduje vsein izva/anje ter da se bo urad za olje (de-želna nnravna komisija) pri nabavljanju olja d u nadalnje ouiedbe dr^a! cenc 12 K, do!očene z naredbo iiamesiništva iz mi-nole^a leia. Poštni urad Gorica I. L>ne 21. novembra t. L se je zopet odprl poštni urad Gorica 1 samo za pisemsko po&to, izvzenisi zasebno rekomnndacijo. Tukajšnto trgovsko in obrtno zbornico opozarjamo, da uredniki »Edinosti« nikakor niso dolžni, da prevajajo razne njene razglase, ki na i iih naš list objavlja iz prijaznosti. Ako ima trsjovsko-obrtna zbornica kot oficijelno zastopstvo trgovskega in obrtnega stanu kaj razglašati, je paC menda njena dolžnost, da poskrbi tudi za razglasitev v slovenskem jeziku. Nikakor pa nc more zahtevati, da bi ji mi opravljali posel prevajalcev. Toliko v znanje in ravnanje gospodom -nri trgovski in obrtni zbornici. Kmetovalci! Podpisana Tržaška kmetijska družba Vas tudi tokrat vabi. da po svojih močeh podpisujete sedmo vojno posojilo. Vemo dobro, da so kmetovalci v Trž. okolici dosti pretrpeli pod teio vojnih razmer, radi blizine bojne fronte in slabih letin. Toda sedai ko so naše zmagovalne čete zavrnile sovražnika daleč čez našo mejo. se smemo nadejati, da bo kmet v ti taški okolici nemoteno in uspešno mo-1 gel obdelovati svoio zemlio in pobirati in druge k@iisie KnKor tudi usaKaurstne žeisznlns kupuje NMELLO SCAm Trst ulica Vienna 17 fr mmu iiHAhu Trst - Ula Stadion 10 - Trst Odprt od 812 mire n«! 7. s podpisom VOJNEGA POSOJILA tistopnlna K 2 KONJ « > destiliran Iz vina lastnega pridelka. Pri oslabelost od starosti tu zciou^... . kočali je iz vina destiliran siar koi. /.e stoletja znano preizkušeno okrep 12 let starega v 4 poIJitrskili steklenica;; pu-šljt;; franko za K 60. mlajšega 3 letnega Čudovito bolečine tolažeče vdr^avalno Češko Budjevička Restavracija (Bosi- sredstvo zoper trganje v udih. 4 pollitrske kova uzorna češka gostilna v Trstu) se steklenice K 48. Vino od 56 litrov naprej, nahaja v ul. Q. Galatti (zraven glavne ;n rdečiburgunder ner I. K pošte.) Slovenska postrežba m slovenski BENEDIKT HERTL« veleposestnik jedilni listi. graščina Goliče pri Konjicah, Štajersko. JADRANSKA BANKA Trst UIg Cosso dl Rlspormlo štev. 5 (Lastno postopis) Kapital In marva K 13,200.000,— Fllljalke: Dunaj Tegethofstrrsse 7-9, Dubrovnik, Kotor, LJubljana, Metković, Opatija, Split, Šibenik, Zadar. Vlosa na knjiiica 31 o Vloga na knjiilca I od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka od svojega. Obrestovanfe vlog na tekočem in iiroračunu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice na vsa tu- in inoztmsfca tržišča. — Kupuje in prodaja t vrednostne papirje, rente, obli-gacijf, zastavna pisma, prijoiitete, delnice, srečke, valute, devize, p ove iid. Daje predujme na vrednostne papirje in bla »o ležeče v javnih — S^fe deposits. — Prodaja srečk razredne toterje. Zavarovan vs»«' rr!*^® p:piijev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja sr^k itd. brt»M*-«vo. ;tav ni kreoi\ re-nhours krediti — Borzna naročila.---Inlsrso.--Menjalnica.--Eskompt menic. Telefoni: 1463, 1793 in 2676, Brzojavi: JADRANSKA. ===== Uradne ura: od 9 do 1 popoldne - ■iS. : I7JC3I