Leto V., štev. 10
Ljubljana, petek, It. Januarja 1924
Cena 2 Din
Izhaja ob 4 zjutral.
Stane mesečno 20-— Din za inozemstvo 30-— , neobvezno
Oglasi po tarifa.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št. 16/1. Tulefou št. 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravni&tro:
LJubljana, Prešernova
ul. it 54. Telef. it 38.
Podružnici:
Maribor. Barvarska ul t Cel)e, Aleksandrova c.
Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.812.
Ljubljana, 10. januarja.
Med zunanjepolitičnimi vprašanji je eno važnih vprašanj odnos naše države do Rus^e. Jugosloveni tradioijo-nalno vezani na veliko slovansko sestro, si iskreno žele dobrih odnošajov i njo. Ideja Slovanstva je danes bolj živa v nas kakor kedaj. Ni več, ona meglena misel panslavizma, ki je imela nesimpatično ozadje carizma. Je pa misel velike etničke grupe SloVanstva, ki bi hotelo z novimi idejami dati ci-rilizaciji novo smer.
Ruska revolucij« sprijena po nemških in židovskih vplivih, je v svojih posledicah skalila odnošaje do Jugo--lovenstva. Rane pa se celijo in potreba diplomatskih stikov postaja bolj iu bolj pereča. To bo tudi v korist onih nesrečnih, ki so izgubili vslod izrastkov revolucije možnost ostati v svoji veliki domovini.
Vprašanje diplomatskih odnošaje v l>o tudi predmet konference v Beogra-3u. Mala autanta se ne bo kot celota »kupno pogajala z Rusijo, pač pa se določijo skupno osnove, po katerih naj se ustvarijo redni mednarodni stiki s sovjetsko Rusijo.
Nedvomno gre pri tem splošnem <oglasju predvsem za priznavanje medsebojnega nevmešavanja v notranje zadeve. Ta zadeva, na prvi pogled zelo enostavna, je vendarle zelo komplicirana. Z obeh strani. Na ruski strani je to celo ena najdalekosežnejših koncesij, ki zadeva naravnost bistvo sovjetske oblasti. Kajti ne vmešavati =e v notranje razmere drugih držav, to pomeni za sovjetsko Rusijo toliko kot odpovedati se komunistični propagandi izvon ruskih meja. Sovjetska rlada pa je nastala kot izrazita borbena institucija, borbena na znotraj iu na zunaj. Ideja svetovne socijalne revolucije bi bila s tem pokopana, to se pravi, sovjeti bi se ji oficijalno odrekli. In vendar je baš ta ideja bila ono, kar je potenciralo komunistične energije, v Rusiji in v Evropi, in pripomoglo, da se jo obdržala boljševiška iblast.
Dejansko stanje stvari je sicer danes tako, da izven Rusije komunizem ■ploh ne predstavlja več vpoštevanja črednega Kinitelja. Edinole nemški kaos mu nudi še precej hrane in na nemške komuniste je še nedavno Troc-ki izrekel besedo jako velikega pričakovanja. Nemški problem šc ni rešen n če jo Trocki resno računal z izbruhom in zmago komunistične revolucije v Nemčiji — kar pa dvomimo —, 'odaj tudi ne bi bilo pričakovati, da '.e bo moskovska vlada odrekla vmešavanju v notranje razmere srednjeevropskih držav. Ali. ako odštejemo N'emčijo. pomeni ta zahteva lo — pri-inanje dejauskega stanja.
Na drugi strani bi morali mi, ako se ne bi marali več vmešavati v ruske notranje zadeve, nehati s podpiranjem oficijalnih predstaviteljev carske Rusije. To podpiranje pravzaprav no bi melo biti več kakor karitativna ikcija, ki jo vlada dovoljuje celo za Nemčijo. Kdor pa ne pozablja, ampak vč, kaj so storili Rusi za Srbe in Ju-.»oslovene snloh, ta bo razumel, da mi Rusa v stiski opazujemo s posebno toplim sočutjem. Toleriranje gosp. Strandmana in Wra.ngla v tej zvezi pravilno razumljeno, se ne more sma-■rati kot vmešavanje v ruske notranje zadeve. Treba pa odbiti vsakteri politični značaj tega položaja, kar bo tem lažjo, ker se gosp. Wrangl baje itak •«li v Ameriko.
Jugoslavija in češkoslovaška sicer "imata s sovjetsko Rusijo drugih športih zadev, vsaj večjih in načelnih ne. Drugačna jc stvar z Rumunijo. kier je še vedno snomi predmet — vprašanje Rfsarabjie in romunskega zlatega zaklada. ki je ostal v Rusiji. To pa mota sstati predmet direktnih rusko-runvun-pogajanj, ker se mi v besarab-'kfm sporu nrav gotovo ne moremo jnsažirati. kakor se Češkoslovaška ni hotela vezati v vprašanju poljskih "zhodnih me.ia.
Poglavje zase so trgovsko - gospodarska poaraiania. ki se bodo gotovo vršila v zvezi s političnimi. V tem ozi-"! je razmerje zopet (lrugo; .Tutrosla-vt'a in Rumnniia sta agrarni državi. Mkor je Rusija; trgovskih stikov meilsnbn.inlli ne bo preohilo. ker so interesi med vsemi tremi paralelni in ker vse tri v davnem isto izvnžaio in isto fvažaio. I.e med Besarflbiin in Rusijo ostale še od nreje ja.č'c ekonntn-»e zvezo in tudi med nami in Rusijo 'i so dalo »eveda vendarle kaj malega 'rjovnti. Ali vse rlrnmčnn je stvar s f^koelnvaško. Ta hi se gosnodarsko 'ako dobro izoopolnz Rusijo, ki hila dober trg za češko Industrijo. Tudi orometnp zveze no Donn vi in Dreko Rnmuniie so dovoli mzodno. Pri-
I. seja beograjske konference
VČERAJ POPOLDNE. - MALA ANTANTA ZA FRANCOSKO POLI-T1K0. - VLADNI KOMUNIKE O PRVEM SESTANKU. - SKRAJŠANJE PROGRAAIA KONFERENCE.
Beograd, 10. januarja, v. Po nenavadno dolgi zamudi je prispel rumunskl vlak z rumunsko delegacijo šele danes ob 4. popoldne v Beograd. Rumunskega zunanjega .ministra Duco so pričakovali na postaji zunanji minister dr. Ninčlč, rumunskl poslanik Emandi, češkoslovaški poslanik Jan Šoba, funkcionarji ru-munskega poslaništva in našega zunanjega ministrstva. Istočasno z rumunsko delegacijo so prispeli tudi zastopniki rti-munskega časopisja v Beograd. Potovanje rumunskega zunanjega ministra Du-ve v Beograd je trajalo 4 dni In 4 noči. Ves čas med vožnjo so divjali tako strahoviti snežni viharji in zameti, da je bila proga popolnoma zamedena in so jo morali sproti čistiti. Zlasti dolgo jc obtičal vlak pri Novem Vrbasu. Pritiskal pa je tudi hud mraz, da so ponovno oledenela kolesa lokomotive. Še le s pomočjo vojaških oddelkov se je končtio posrečilo premagati ovire.
Takoj po svojem prihodu se jc rumunskl zunanji minister Duca podal v dvor, da se vpiše v kraljevo knjigo, nakar Je skupno z dr. Benešem in Nlnčičem odšel k ministrskemu predsedniku Pašlču.
Beograd, 10. januarja, p. Popoldne ob 17.30 se je pričela v Pašlčevem kabinetu seja konference Mate antante, katere so se udeležili dr. B e n e š, Duca in Nln-čič. Seja je trajala do 20. ure. Ko je Pa-ši<5 v kratkih besedah otvorll sejo, so dr. Ninčič, dr. Beneš In Puca podali svoja mnenja o zunanji politiki in o mednarodnem položaju. Po teh Izjavah Je Pašlč ugotovil, da se nazlranja zastopnikov vseh treh vlad popolnoma strinjajo. Nato se je prišlo na razpravljanje posameznih vprašanj in sc Je vršila daljša diskusija predvsem o diplomatskem sporu med Anglijo in Francijo. Ministri so hlll eno-dušnega mnenja in so posebno poudarjali, da mora Mala antanta nadaljevati dosedanje prijateljske odnošaje napram obema državama. Sedaj je najbolj potrebno, da se v Evropi čimbolj vzdržuje politika Francije, ki stremi za tem, da se mirovne pogodbe spoštujejo ln izpolnjujejo. Dr. Ninčlč in Duca sta se izrekla za zvezo s Francijo.
Razpravljalo se je tudi o angleški noti glede francoskih posojil ter sc je določilo v tem oziru skupno postopanje, ki pride morda do izraza v kolektivnem odgovoru londonskemu kabinetu.
Po seji je vlada izdala sledeči komunike:
»Beograd, 10. janua-ja. Prva seja zastopnikov držav Male antante se je vršila danes popoldne oh 17. v kabinetu prcdsednlštva ministrskega sveta pod predsedstvom Nlkole Pašiča. Kakor na ostalih sestankih Male antante je bila prva seja tudi to pot posvečena proučevanju mednarodne situacije. Pašlč, dr. Ninčlč, dr. Beneš In Duca so mogli ugotoviti z izmenjavo svojih naziranj, da se v vsem popolnoma strinjajo. Mala antanta, nosilka miru, želeČ nadaljevati odnošaje zaupljivosti ln sodelovanja z vsemi zavezniki, je odločena bolj ko kdaj za to, da vzdrži v sedanji evropski situaciji one struje, ki teže po izpolnjevanju pogodb In konsolidacije, ki je potrebna vsem državam*.
Prihodnji sestanek se vrši jutri dopoldne.
Beograd, 10. januarja, p. Zaradi zakasnitve rumunskega ministra zunanjih del Duce bo program konference zastopnikov držav Male antante skrajšan, ker mora češkoslovaški minister zunanjih poslov dr. Beneš dne 13. januarja odpotovati v London, kjer se dne 15. januarja vrši seja finančne sekcije glede posojila Madžarski. Minister Beneš odpotuje v uedeljo zvečer. Istočasno potuje najbrž tudi Duca v Pariz.
Beograd, 10. januarja, r. Italijanski poslaniški odpravnik Summonte in angleški poslanik Young sta poselila da-nes dopoldne zunanjega ministra dr. Nin-čiea in konforirala z njim daljo časa o delu konference Male antante. Opoldne je priredil ministrski predsednik Pašič na čast zastopnikom Male antante in njihovega spremstva slavnostno pojedino. Zvečer se je vršila v hotelu Palače intimna večerja, nato pa velika soareja.
REZERVIRANOST POLJSKE.
Beograd, 10. januarja, r. Dočim jc Poljska imela na konfcrenci zastopni« kov Male antante v Sinu ji svojega delo gata kot opazovalca, na beograjski kon« fcrcnci Poljska nima svojega zastopni« ka. Poljska jc izjavila, da sc ne udeleži tc konfcrcnce, ker je znano njeno sta« liščc napram Rusiji in ker hoče poča« kati rezultatov konference glede ru« skega vprašanja.
Radikalske intrige proti konferenci
SENZACIJONALEN ČLANEK «SAMOUPRAVE». — DVE POLITIKI
RADIKALSKE STRANKE. — MUČEN VTIS V BEOGRADU. Beograd, 10. januarja, p. Komaj se jc nekoliko zabrisal vtis zakasnitve prihoda ministra Duce, ic kakor bomba
mučno presenetil vso politično javnost članek službenega glasila radikalskc stranke, »Samouprave« v katerem aktivni poslanik v Parizu in eden od naj-odličnejših članov radikalskc stranke bivši zunanji minister v radikalsko-klp-rikalneni kabiuetu Spalajkovič v obliki intervjuva proglaša stremljenja po obnovitvi stikov z Rusijo kot boljševiško delo! Ker jc znano, da je minister Be-ueš vnet zagovornik obnovitve teh od-nošajev, ki jih je Češkoslovaška žc vspostavila, in Je imelo priti tudi na konferenci v Beogradu v tem oziru do odločilnih ukrepov, je naravno, da je ta članek izzval tudi pravcato burjo v diplomatskem svetu. V svojem članku trdi Spalajkovič, da pri nas, ako se piše o obnovi odnošajev z Rusijo, igra/o vlogo materijalnl interesi, da so vsi oni, ki iščejo obnovitve razmerja z Rusijo, vpreženl v boljševiški voz in da delajo vsi ti ljudje za večjo ali manjšo nagrado!
Dr. Ninčič je novinarjem izjavil, da sc bo na konferenci razpravljalo tudi vprašanje vžpostavc odnošalev z Rusijo, in da predstavlja članek lc osebno mnenje g. Spalajkoviča. Tej Ninčičevi razlagi se malo verjame. Govori sc namreč, da dela Spalajkovič po nalogu Pašiča. Malo verjetno je, da bi glavno glasilo radikalne stranke priobčevalo take članke brez odobrenja Pašičevcga. Izjava dr. Ninči-ča In pa članek g. Spalajkoviča, ki je ugleden član radikalne stranke, kažeta
jastto, kakšna razcepljenost vlada med radikalci. Spor glede tega vprašanja bo imel še težke posledice za vso stranko. O mučnem incidentu sta danes dopoldne od 10.30 do 11.30 konfcrirala Pašič In dr. Ninčič. Pojavila se Jc pa še druga, sicer manj pomembna Intriga. Današnje »Vreme« prlobčuje neki članek »Wars-zavvskcga Kuricrja« pod naslovom »Poljska ie prijateljica Madžarov, Italijanov in Bolgarov«, z jasnim namenom, da kvari morebitno posredovalno akcijo Jugoslavije med Poljsko in Malo antanto. Tudi ta članek je vzbudil mučno senzacijo, ker se istočasno publiclra, da Jc naš kralj odlikovati z najvišjim poljskim redom. Večina delnic »Vremena« je v rokah Ninčiča ...
Beograd, 10. januarja, p. Spalajkovič je danes popoldne daj intervju dopisni« ku «Tempsa». V tem intervjuju je iz« javil, da se na konferenci Male antante nc bo govorilo o vzpostavi odnošajev z Rusijo. Novinarjem sc namiguje, da dela Spalajkovič po nalogu Nikolc Pa« šiča, kar pa sc uradno dementira.
POLJSKO ODLIKOVANJE KRALJA.
Beograd, 10. januarja, v. Poljska vla« da jc podelila kralju Aleksandru naj« višji poljski red »Virtuti militari», ki jc bil ustanovljen leta 1702 povodom osvo« ditve Poljske. Doscdaj obstojajo samo štirje imejitelji tega reda, peti Je kralj Aleksander. Slovesna izročitev visokega odlikovanja so bo izvršila s posehnimi obredi že tc dni.
čakovati je tedaj, da se bodo v Pragi dobro potrudili, da si ustvarijo čim ugodnejše trgovske stike z Rusijo.
Naš narod želi. da bi Mala antanta našla potov, ki bi zopet navezali iskrene stike med njenimi narodi in ruskim narodom. Češkoslovaška republika je že pred nami. Minister Beneš, katerega hkrcno slovansko čustvovanje je iiad vsak dvom vzvišeno, ima v teu>
oziru velike izkušnje in v posvetovanjih ž njim bi sc našla tudi za našo državo oblika, da se zopet približamo ne sovjetom, temveč, ruskemu narodu. Zato iskreno obžalujemo nezaslišno intrigo glavnega glasila vladajoče radikalsko stranke, ki je danes pokazalo s prstom na vse, ki hočejo obnove prijateljstva z državo ruskega naroda kot na holiševiškc agente . . •
Griinberger o odnošajih z Jugoslavijo
EKSPOZE V PARLAMENTU. - ZATRJEVANJE PRIJATELJSKEGA
SOSEDSTVA.
januarja, j. Avstrijski zu< | gospodarski in kulturni podpori in Id
visečih
Dunaj, 10.
nanji minister dr. Griinberger je podal na današnji seji narodnega sveta svoj ekspoze o zunanjo«politlčnih odnošajih Avstrije. Med drugim je Izvajal, da Avstrija razmotriva de iure priznanje sovjetske Rusije, ker je to vprašanje postalo pri vseh državah po zadnjem govoru Mussolinija in izidu angleških volitev predmet najintenzivnejših raz« prav. Glede češkoslovaško«francosko zveze je avstrijska vlada dobila od dr. Bencša zagotovilo, da zveza upošteva prijateljske odnošaje med Čcškoslova« ško in Avstrijo. Zaradi tega bo dr. Be« neš sporočil avstrijski vladi šc pred oficijelnim podpisom avtentično besedi« lo pogodbe.
Glede odnošajev do Jugoslavije je dr. Griinberger povdarjal prijateljsko so« sedno razmerje, ki sloni na medsebojni
ho dovedlo do rešitve vseh še vprašanj. Minister je izrazil svoje vo« selje, da je zadnje zasedanje skupščin« rešilo konvencije, ki so se pripravile ob priliki njegovega poseta v Beogra» du, zlasti glede ukinjen)« sekvestrov, plačila nekaterih predvojnih dolgov in razdelitve gotovih bosansko«hercegov« skih aktiv. Izmenjava ratifikacij in uve> Ijavljenje teh važnih dogovorov se mo« ra pričakovati v kratkem.
Minister jo nato govoril o pogajanjih' glede izročitve arhivov in umetnostnih' predmetov ter izjavil, da so se s tem re« šila vsa med Jugoslavijo in Avstrijo nerešena vprašanja na prijateljski n«» čin. Kakor s Cehoslovaško, bo tudi z Jugoslavijo prišlo v kratkem do važnih pogajanj trgovinsko«politične narave.
Kako hoče Macdonald pritisniti na Francijo
GROŽNJA Z IZTIRJANJEM DOLGOV.
London, 10. januarja, s. K vestem o zunanji politki delavske stranke je pri« šla še nova. Govori se namreč, da bo Anglija zahtevala takojšnje izplačilo dolgov Angliji, ako bi se Francija po« kazala za nasprotnico načrta delavske stranke za vzpostavitev miru v Evropi. Ako bi Francija tej zahtevi nc ugodila, bi Anglija enostavno dala na trg za« stavljene francoske papirje. Naravna posledica tega postopanju bi bil polom irancoskc valute. V Londonu upajo, da bi Zcdinjene države v takem slučaju nastopile isto pot. Na včerajšnji plenar« ni seji delavske stranke jc bil Macdo« nald izvoljen za voditelja stranke. Ra> dikalna škotska skupina je izjavila, da bo za sedaj podpirala Macdonalda, si« cer pa bo varovali svojo samostoj« nost.
KAKO BO SESTAVLJENA MACDONAL-DOVA VLADA.
London, 10. januarja, j. V zelo dobro informiranih političnih krogih se izjav-
lja, da je imel Macdonald pogajanja z raznimi člani spoduje hi zgornjo zbornice, ki so skoraj končana. Čeprav niso še defi-nitlvno zasedena vsa mesta eventuelnega kabineta delavske stranke, se mora skoraj z gotovostjo računati z nastopnimi imeni: predsedstvo ln zunanje ministrstvo Ruinsay Macdonald, dva driavua pod-tajnika v zunanjem uradu, za katera mosta se imenujejo Morell, Shaw in Foa-tombv, zaklad n i kancelar Snowden, delovni minister Sidney West, vojni minister Thomas Haldane, čuvar državnega pečatu in voditelj v spodnji zbornici Clvens, mornariški ali minister za kolo. nije polkovnik Blackvvood, minister ta Indijo Trowelyr, minister za prosveto llnldune, lord kam dar Barmoore, generalni držuvni pravilnik Pntrlek, generalni pravdnik Slcsser, minister zu trgovino Wood, minister za poljedelstvo Martred 1'omtiels ali Groenvvood, notranji minister Henderson-
Parlament se sestane še le 21. t m.
Beograd, 10. januarja, p. Zasedanje parlamenta ne bo sklicano pred 21. t, ni. dokler namreč finančni odbor ne izdola svojega poročila. V imenu večino bo narodni skupšičnl poročal posl. Boža Maksimovič, v imenu manjšino pa posl. šečerov. Finančni odbor se sestane dne 14. janarja.
Beograd, 10. januarja, r. Danes so predsednika vlado Nikolo Pašiča posedli ministri Trifkovič, Kojič in Milct.ič ter z njim razpravljali o politični situaciji zlasti o oblastnih volitvah, ki bi se imele izvršiti meseca februarja.
Italijanski parlament razpuščen
Rim, 10. januarja, h. <iGlornale d'lta-lia» doznava, da je kralj danes zjutraj podpisal dekret o razpustu parlamenta. Dekret se ho objavil v soboto.
Odločitev v Grčiji odgodena
Atene, 10. januarja, s. Izgleda, da je vprašanje takojšnjega proglasa republike In odstavitve dinastije končnoveljav-iio stopilo v ozadje. Pri privatnih vesteh iz Aten, je prišla radikalna republikanska skupina precej v zadrego, tako da se mora njena Igra proti VenizeloSu smatrati kot Izgubljena, ako hoče še zakonskim potom uveljaviti svoje zahteve.
Atene, 10. januarja, h. Položaj Je ne-Izpremenjen. Venizelos nadaljuje svoja posvetovanja z raznimi politiki. Prevladuje mnenje, da se bo vendarle sestavila vlada z Roussosoin na čelu, v kateri ho Venizelos prevzel zunanje ministrstvo, Vprašanje takojšnje proklamncije republike ln odstavitve dinastije se je končnoveljavno odgodllo.
DELNA USTAVITEV PROMETA.
Radi snežnih žametov.
liengrad, 10. januarja, r. Tekom zadnjih treh dni, zlasti pn prošlo noč, so jo dogodilo na železniških progah več nesreč. Nekoj vlakov je skočilo s tira drugi so obtičali na progi, da niso niogli niti naprej niti nazaj. Brzovlak, ki odhaja iz tleogrnda v Zagreb ob 10.40. je obtičal v snegu med postajama '.'••■od-VInkovci, kjer jc ostal do danes zjutraj. Po Bauatu in Rački vlaki sploh no vozijo«
Misija generala Borderija
Beograd, K), januarja, r. italijanski general Borderi, ki s« je mudil dalje časa v Beogradu, se jo sinoči vrnil v Rini. Pred svojim odhodom je imel daljši razgovor z opravnikom diplomatskih poslov Suinmotitcjem, ki jc danes ]»opoldne posot.il dr. Ninčiča. Iz dobro poučenih krogov sc doznava, da je Borderi odpotoval v Rim, da vladi osebno poroča o svojem delovanju v Jugoslaviji. Kakor so Bujc. se general Borderi kmalu povrne v Beograd.
Vodja por en j skih separatistov umorjen
Berlin, 10. januarja, s. V Spcyru je bil včeraj dopoldne umorjen vodja sc« paratistov Hcintz«Orbis. Na nekcin zborovanju jc par moških oddalo nekaj strelov na zborovalcc, od katerih jc bilo več težko ranjenih. Orbis je bil pri tem usmrčen. Storilci so ušli.
Inozemske borze
10. januarja:
GUMB: Beograd: 6.425, Ncw-York 575.25, London 24.72, Pariz 28.25, Milan 24.0750, Praga 16.7375, Budimpešta 0.0210, Bukarešta 2 02, Sofija 4.10, Dunaj 0.0081.
DUNAJ: Devize: Beograd 795 do 790, Berlin 14.90 do 15.50, Budimpešta 2.43 do 2.53, Bukarešta 355 do 357, London 304.700 do 305.700, Milan 3054 do 3066, Nevv-York 70 935 do 71.185, Pariz 3452 do 3468, Praga 2071 do 2081, Sofija 509 do 513, Curih 12 335 do 12.885; valute: dolarji 70.860 do 71.260, lire 3020 do 30-10, •imarji 789 do 795.
PRAGA: Beograd 38.45, Dunaj 4.7550, Rim 149, Pariz 170, London 148.175, New York 34.50, Curih 600.75.
BERLIN (v milijonih): Beograd 47-880, Milan 186.533. Praga 125.685, Pariš 211.470, London 18,254.250, New-York 4,189.500, Curih 750.120.
LONDON: Ne\v-York 429 50, Pariz 87.70, Berlin 10 milijonov, Mlinu 09, Praga 157 P Curih 24.70.
NHW-Y0RK: Beograd 112.50, London 428.25, Pariz 484, Berlin 0.000.0(10.0027, Milan 432.50, Curih 37.69, Praga 291, I Dunaj 014, Budimpešta 0.39, Bukarešta I 50.50.
«JUTRO» St. 10
— Fetek 11.1.1924
Sramotna igra za čast Ljubljane
tiG. TRILLER IN RAVNIHAR PONUJATA 45.000 DIN ZA LJUBLJAN-5KI MANDAT. - DOPIS KMETSKE POSOJILNICE IN ODGOVOR
JDS.
Že včeraj smo javili, da je glasom časopisnih vesti takozv. načelstvo NNS, kj ni nič drugega nego družba par gospodov, katerim komandirata najnovejša odvetnika radikalov gg. Triller iu Ravnihar, končno voudar so spomnilo, da se je svoječasno zavezalo plačati stroške, nastale ob volitvah v narodno skupščino. Strošek je ta nova radikalska firma provalila na 'Jadransko lianko. Radikali so pa previdni. Odprli so kašo Jadransko banko le pod pogojem, da Ravnihar stopi ,v radikalni klub. Vsled tega sta dr. [Triller in dr. Ravnihar sklonila, denar raložiti pri denarnem zavodu, ki bi naj ga izplačal šele, ko bi Ravnihar že srečno sedel ob nogah gosp. Pažiča. Obenem sta v strahu pred skupno sejo načelstev JDS in NNS, dasi jo ta seja glasom jasno določbe volilnega sporazuma predpogoj za uadaljne posledice, sklenila javiti, da take seje ne marata.
Dopis Kmetske posojilnice.
Danes jo predsednik JDS dobil od Kmetske posojilnico pismo, s katerim mu ta. denarni zavod naznanja, da je • načelstvo NNS* (ali blagajnik kaj v6 n tem?) založilo pri njem znesek 45.000 dinarjev na vložno knjižico št. 32.385, glasečo se na ime — »Ljubljanski mandat«! Ta dopis, ki kaže vso političuo izprijenost strankarskih me-Eetarjev. dalje pravi:
»Knjifcica je opremljena s sledečo ,vmkula«Ijo: »Ravnateljstvo Kmetske posojilnice ljubljanske okolice izroči v njegovi shramhi se nahajajočo vložno knjižico št. .12.385 z vlogo 45.000 Din, glasečo se na ime »Ljubljanski mandat* ali njen realizat načelstvu JDS rui roke gosp. dr. Gregorja Žerjava tlm dvigatelj izkaže, da in prof. dr. Jo-Mp Reisner najkasneje do 19. januarja končnoveliavno odložil svoj poslaniki mandat v skupščini. Z izjavo, ila podpisano ravnateljstvo izroči omenjeno knjižico, odnosno po volji rlvigatelia njen realizat načelstvu JDS •/. v vinkulaciji navedenimi posroji beležimo itd.*
Kaj pomeni to pismo.
To pismo je nov unicum. ki sta ga pač sposobna samo dr. Triller in Ravnihar. Gospoda sta uvidela, da jc preveč dokazil na razpolago, da je NNS bila obvezana plačati polovico stroškov za volilne plakate, poštnino, vozila itd. Izmikala sta. se. kolikor časa sc .je dalo. Do nagega slečena na prau-gerju sta od radikaleev, oziroma Jadranske banko dobila pnre, in sedaj mislita, da je vse na razpolago. Mislita pač. da je ljubljanski mandat vagon sladkorja, ki se ga na kolodvoru prevzame proti dupiikatu voznega lista, položi se denar in mandat je tu!
Plačilna obvoza gg. Trilleria in Ravnikarja obstoji v vseh slučajih. N. pr. čf: bi bili pri volitvah propadli, gotovi stroški za volilne izdatke, kakor sta jih NNS in JDS skupno odobrili in likvidirali. bi so morali vsekako plačati Onadva mislita, da JDS mandat prodaja. Zato sta označila deponirano vsoto z značilno značko »Ljubljanski mandat» ter sta tudi fiksirala termin, ■lo katerega mora bit.i likvidirati. To je 19. januar. Zakaj sla postavila baš ta termin, je jasno. Mislila sta, da bo parlament sklican 20. ali 21., kakor jo bilo prvotno nameravano in g. Ravni-Iiar jo hotel biti takoj prvi dan že je zraven* . . .
Kar se tiče vsote '45.000 Din. jo tudi njena višina dokaz, da se jo smatra za kupnino. JDS namreč ni nikdar nič drugega zahtevala, nego plačilo polovice efektivnih stroškov za plakate, poštnino, vozila, pisarniško izdatke. Predložila jc .10. junija 1928 detajliran obračun. Ta račun je pa za več nego polovico manjši, nego 45.000 dinarjev. JDS je vztrajala, na plačilu iz razlogov korektnosti, ko pa so se gospodje pričeli pridušati, da niso nič dolžni, jo sklenila, da denarja, ki ga jim iztrga, ne bo porabila za sebe, temveč ga obrne v narodne namene, in sicer za zgradbo Sokolskih domov. Ponudba, ki ji je stavljena sedaj, jo pa sramoten akt, ki ga ni mogočo tolmačiti 'drugače nego kot nesramno žalitev JDS. Povsem nerazumljivo nam jo in sloboko obžalujemo, da jo Kmotska posojilnica pri tem umazanem poskusu prevzela vlogo posredovalca in r'elo sodnika, kateremu se imajo predložiti izkazi o pravočasni položitvi
mandata. t
Odgovor Kmetijski posojilnici.
•Včeraj popoldne je bil po sklepu predsedstva JDS Kmetijski posojilnici poslan ta-Ic odgovor:
»Vašega c. pisma od 10. januarja o pologu hranilne knjižice NNS v znesku 45.000 Din za ime »Ljubljanski mandat« ne morem vzeti na znanje. Z njltn se ponuja 45.000 Din, kakor da gre za neko kupčijo. Mi poslov nimamo z nikomur in tudi ne z Vami nc z NNS. Svoj čas milo poslali NNS račun za polovico volilnih stroškov, ki na jc glede zneska tiovscm drugačen, kakor Vi sporočate. iT udi sta bili stranki vezani skupne izdatke plačati brez ozira na izid volitev. Zavračam vmešavanje VaScca denarne-
ga zavoda v politične zadeve, posebno pa ua tako žaljiv način, kakor se ic to zgodilo z Vašim dopisom. Z odličnim
spoštovanjem: Predsednik oblastne organizacije JDS v Ljubljani, dr. Gregor Žerjav s. r.»
Nič ne pomaga: stvar se mora razčistiti.
Z g. Ravnlharjem nc bodemo več razpravljali. Pač pa smo mnenja, da ie med onimi naprednjakl, ki so svoj čas iz raznih razlogov ustanovili NNS, še vedno poštenih in ravnih ljudi, ki nc bodo vneti za trike in kniie,' ampak bodo za pošteno izpolnitev pogodbe. Izjavili smo že, da bo JDS od prve do poslednje točke pogodbo držala. In zato Je predpogoj, da se vprašanje troškov častno uredi. Ne gre za denar in čc ga JDS dobi, ga bo dala za Sokolstvo. Ali čim ie advokatska gospoda Triller in Ravnikar rekla, da nI nič obljubila, jc JDS morala vztrajati. Po ureditvi tega vprašanja pa ne bo pomagalo nič: Treba bo priti na odkrit in iskren razgovor na skupno selo. O. Ravnihar bo na tej seji moral odgovarjati, zakaj se ie proti dogovoru In za hrbtom volilcev in članov odbora NNS prodal radikalom. Moral bo vsled tega odgovoriti na vprašanje, ali še pripada NNS In ali šc smatra, da ta stranka kot taka obstoja. NNS pa oziroma člani njenega odbora bo morala odgovoriti, ali smatra za primerno uradništvu odvzeti zastopnika In na njegovo mesto postaviti osebo, katera ue samo subjektivno ne bo mogla Izpolnjevati Reisnerjevlh dolžnosti, ampak po skupščinskem poslovniku sploh ne more priti več v po-štev za Izvolitev niti v Zakonodajni odbor, niti v katerikoli skupščinski odboi, ki ima posla z uradniškim vprašanjem.
Najuovejši radikalski knif z denarjem jc sramota za Ljubljano.
Na ta trik je mogoč samo en odgovor. Citatelji nam gotovo oprostijo, da ga izrecno uc napišemo.
Pogajanja med Rusijo in Romunijo razbita
g. Bukarešta 9. januarja.
Pogajanja mod rusko sovjolsko in romunsko vlado glede sklenitve trgovinske pogodbe med obema državama, ki so so vršila že dalje časa v Tiraspolu in Odesi, so se nenadoma razbila. Ruska delegacija jo predlagala, naj so na podlagi pogodbo, ki bi se sklonila med oboma državama, odposlala obojestranska trgovinska zastopstva, toda rumun-ska delegacija jo izjavila nato, da se morajo poprej rešiti vsa sporna politična vprašanja med oboma državama. Slo jo namreč predvsem za priznanje aneksi-jo Besarabije potom Rumunije s strami Rusije. Rumunska delegacija jo istočasno predlagala, da naj se vršo politična pogajanja med obema državama v Salz-burgu.
Trgovinska pogajanja pa so se med torn nadaljevala in so romunski zastopniki predložili Rusom načrt, po katerem bi se vršila v bodoče trgovina med Rusijo in Rumunijo od državo do državo brez trgovskega sveta. Obenem so odklonili odposlanje trgovinskega zastopstva in predlagali, da naj se ustanovi Kišinovu državna rumunska trgovinska komisija, ki bi ostala z rusko trgovinsko misijo v pismenih stikih in tako vzdrževala poslovno zvezo med Rusijo in Rumunijo.
Toda ruska delegacija je odločno od-klouila Le predlogo in prekinila nadaljnja pogajanja z Rumunijo s sledečo izjavo: »Odpor rumunske dolegacije proti odposlan ju sovjetskih zastopnikov v Romunijo je nepremagljiva ovira za obno-vitov trgoviDSkih od no čajev, ki so brez neposrednega prometa trgovinskih zastopnikov oboh držav nemogoči. Sovjetska vlada ne občuti nobene potrebe, da bi določila za trgovino z Rusijo kako nove principe, ki bi se razlikovali od onih z dragimi evropskimi državami. Sovjetska delegacija ugotavlja, da na ntmunski strani ni opaziti nobene iskrena želje za obnovitev normalnih odnoša-jev med obema državama. Zato smatra sovjetska delegacija nadaljnja pogajanja za neproduktivna«.
Nagrade za Ravnihar-jevo politiko in pohvala iz Zagreba
Generalna direkcija posrednih dav« kov v Beogradu razglaša, da jc Orlovska zveza v Ljubljani z orlovsko podzvezo v Ljubljani in Zagrebu ter z vsemi orlovskimi in orliškimi odseki oproščena plačevanja taka za vse njene prošnje in vloge, ki jih pošilja državnim oblastvora kakor tudi za vse njene prireditve, če nc prirejajo ž njimi plesnih veselic. Ta akt milosti in protckcije g. finančnega ministra napram Orlom dokazuje, da uživajo klcrikalci pri radikalski vladi posebne ugodnosti, ki siccr niso name* njeno za navadne državljane. Markov protokol vendarle počasi rodi sadove. Sedaj sc klcrikalci nc bodo mogli več izgovarjati, da niso mogli preprečiti kuluka in drugih ljudskih bremen. Ce so znali pridobiti posebne dobrote za Orlo, bi pač mogli onemogočiti tudi ku« luk, povišanje davkov in druge nadlo* gc, ako bi imeli klerikalni poslanci v Beogradu saj časa tudi za ljudske po« trcbc.
Oprostitev Orlov od taks jc pa srna« trati menda tudi kot nagrado radikalov g. Ravniharja in Triilcrja za njuno na« pore, da en del slovenskih naprednjakov z zavezanimi očmi prepeljeta v radikal; ski tabor. Kmalu po konferencah drja Ravniharja v Beogradu jo prosvetni mi« nister nakazal Orlom 5000 Din podpo rc, sedaj sc za njim oglaša minister fi nanc z oprostitvijo taks iu čo bo Ravni harjeva politika šc nekaj časa trajala bodo prišle na vrsto Marijine dcvicc
'Primorski Jisb, glasilo lako zvanih dinijašev», prejšnjih zagrebških kongro-sistovs, prinaša daljši članek proli doktor Ravnihar ju, o katerim med drugim piše tole: <0. Ravnihar je zagazil v ne-odpustljivi oportunizem: da bi mogel uspehom pobijati(l) kullurno reakcijo, združil se je z anlireakcijo vseh vrst, ki je v vsakem pogledu, zlasti v poli-tiškom, pogubna. G. dr. Ravnihar je na pravil s svojim neprirodnim kompromisom, težak greh nad slovenskim naprod-njaštvoni iu to bo imelo evoje posledice soveda za njega: V vrslah slovenskih na predujakov so jc on s tem onemogočil, reakcija, razcepljena ali združena, ga bo žo izigrala ter ga zavrgla kakor izsesano cilrono. To jo neizbežno I > — K tej ob sodbi dr. Ravniharja, ki prihaja iz kro gov njegovih nekdanjih najožjih sagreh-ških prijateljev, s katerimi je snoval ta ko zvono <Nozavisno Narodno Organizacijo* in s kojimi je vodil pri zadnjih ljubljanskih občinskih volitvah ono ža lostno kampanjo proti — demokratom, bi lo dodali, da gospodje dinijaši» jako sla bo poznajo dr- Ravniharja, ako mu pripi sujojo, da js šel med radikale zato, da bi z uspehom pobijal klerikalce. On je dosedaj klerikalcem samo še koristil, bil tudi že njihov kandidat, kadar pa jo kle rikalcem predla huda, je skočil napred-njakom v hrbet, napravil med njimi zgago ter lako pomagal klerlkallzmu-
Darujte, da rešimo sokolski Tabor!
volitvah!« — Radiču pohajajo poslednji
adutl. Ali pa ie v svoji kratkovidni zlobi res tako naiven, da želi po dunajski uverturi s Sarkotičem iu drugim! pajdaši presekati svojo gordljsko zanjko z jalovo Intrigo proti demokratom? In v takih »potezah« mu stoji dr. Korošec za adjutanta! — Tudi »Slovenec, priobčil je da Radič »resno poskuša doseči sporazum.« Ml mu lahko avtentično povemo s kom. '/, Italijani, katerih znani dunajski eksponent neprestano konferira s predsednikom mlrotvorne republike in parH-bus infldclium.
+ Italijanski strahovi in nevolja. Italija se posebno živo zanima za konferenco Male antante v Beogradu. Rimski listi povdarjajo, da ima Italija preveč interesov v srednji Evropi, da bi mirno gledala, kako Iščejo In najdejo druge sile brez njenega sodelovanja pregrupaci-je prekomirovnlh pogodb. V odgovornih italijanskih krogih si baje ne prikrivajo, da bi povzročila obkroževalna politika Male antante popolno podjarmljenje Madžarske, kar bo vzbudilo v državah Male antante še druge želje. Od fašistov-skih listov je najhujši mllans.kl »Secoio«, ki Izraža svojo nevoljo nad »nelivalež-nostio osvobojenih narodov« napram Italiji.. *
Politične beležke
4- Kongres «jugosloveuske republikanske stranke«. Duc 9. t m. se je vršil v Beogradu kongres jugoslovenske republikanske stranke, katera ima svoje organizacije dosedaj .samo v Srbiji. Kongres je otvoril s pozdravnim govorom predsednik glavnega odbora Ljuba Sto-Janovlč, potem jc Jaša Prodanovič poročal o stanju stranke iu o političnem položaju. Dr. Stanarcvič jc poročal o iinančni politiki, Todorovič pa o gospodarskih in socialnih prilikah. Nato je kongres odobril poseben proglas stranke, ter jc bil izvoljen nov glavni odbor, katerem so Ljuba Stojanovič, Sitna Zlatičanln, Jaša Prodanovle, Dušau Božič, Jova Jovanovič, dr. Dragoljub Iko-nič, Pavle Todorovič, Tanta Todorovič, Dragoljub, Coksitnovlč, Trajko Marja-novlč, Vladislav Nikollč, dr. Voja Ku-jundžlč, Milan Bogdanovlč, Boško Cu-pin, Todor Orubič, Milan Savlč, Aleksander Vujlč In Aleksa Tomič.
!- Bavarski ln naši klerikalci so duševno zelo v sorodu. Bavarci žele revizijo nemške ustave v šo boli federalističnem smislu. S tem so se silno prikupili naši SLS. Spomenica, ki so jo v tem oziru spisali bavarski klcrikalci, je pristno klerikalna. "Slovenec« kakor dete vesel skače, češ glejte Bavaria docet. A revež no vidi, da s tem le sebe bije po zobeh. Da je na Bavarskem partiku-larizem naraslel, je znamenje slabosti nemštva, krize celega sveta. Ta kriza je tolika, da so se ob Reni našli ljudje, ki za račuu Prancijc propagirajo enako avtonomijo renskih dežel. A Nemci so dotlčnike proglasili za vclcizdajnike. Nas ki s stališča varnosti uspehov vojne, nc želimo, da bi sc Nemčija zopet preveč okrepila, sme veseliti, da partlku-larizetu, ki jc stara nemška bolezen, zopet cvete. To jc znak notranjega poraza Nemčije. Kjer so centrifugalne sile močne, tam za sosede ni nevarnosti." S «Slo-vcnccm« smo to pot čisto složni: njega iu nas veseli bavarski partikularlzcm. To jc Izvrstna coklja na nogah Nem štva. Med vojno jc visok nemški uradnik v Kolmaru zavpil: »Živela revolucija«, in ko so vsi poskočili, je dostavil občem smehu: «ln Russland«. Ruska revolucija bi bila skoro rešila Nemčijo. Tako mi laliko pravimo: »Živlo separatizem — tned Nemci«. A doma nas tc kuge Bog varuj.
+ Oilcijeliio obvestilo HRSS. aSIobodni Doin« oiicljelno obvešča, da se ie Radič začasno preselil na Duuai, kjer naj še enkrat poskusi doseči spora, zum z onimi srbskimi politiki, ki »iskreno priznavajo in jasno uvidevajo, da se nad hrvatskim narodom ne da in nc sme še nadalje vladati s silo.« Na koga zdaj računa Radič, povč obvestilo v pristni radičcvščinl: «Ako med srbijanskiml demokrati res zmaga Davidovičeva strtija ter Priblčcvičcvc batlnašc doseže ista politična usoda kakor frankovcc, tedaj še ta mcscc lahko pride do sporazuma-l>< Kako? «Za začetek bi sc sporazumeli v svrlio, da sc podre Pašičeva satnosrb-ska gosposka radikalna vlada, ki b! jo nadomestila taka srbsko-hrvatsko-slo-venska vlada, ki bi spomladi izvedla volitve s programom: sporazum med Hrvati In Srbi ter spoštovanje narodne vo-lic. kakor hi m? pokazala ua svobodnih
Iz demokratske stranke
Sestanki JDS. V nedeljo, dne 13. t. m. se vrši občni zbor krajevne organizacije JDS ob 3. popoldne v Lescah v restavraciji pri Legatu. Kot delegat iz centralo se ga udeloži gosp. dr. Rapo. — Istega dno priredi krajevna organizacija JDS v Dobu pri Domžalah ob 3. popoldne predavanje o davkih v gostilni pri gosp. Matičiču. Predava gosp. Cimerman iz Ljubljane.
S Trojan. V nedeljo, dne 6. t m. se je vršil v Trojanah sestanek vseh naprednjakov, ki ga je vodil gosp. dr. Ivo Potokar. Sprejeta je bila nastopna resolucija: »Udeležitelji sestanka naprednega življa v Trojanah in okolici najodločneje odklanjajo dosedanje po-gubonosno cepljenje naprednih sil _ in enodušno izjavljajo, da je kot edino uspešno sredstvo za politično in gospodarsko izboljšanje razmer v Sloveniji nujno potrebna koncentracija celokupnega naprednega elementa.* Sestanka se jo udaležilo preko 25 domačinov, ki so izvajanjem soglasno pritrjevali ter resolucijo navdušeno sprejeli.
Z Rakeka. Pri nas so je vršil dno 6. t. m. sestanek pristašev JDS, koje-mu jo prisostvovalo tudi nekaj bivših prijateljev samostojnih kmetov. Po izčrpni debati in vsestranskem razmo-trivanju je bila sprejeta soglasno in z navdušenjem sledeča resolucija: »Ker no deluje gospod Pucelj in njegova stranka za povzdigo kmečkoga stanu ampak izrablja kmetsko ljudstvo z vabljivim naslovom »Samostojna« kmetijska stranka, izjavljamo, da obsojamo neiskreno vodstvo stranke po gospodu Puclju, ki se je pridružil ve-lekapitalistom okrog «Narodnega Dnevnika«, ter se soglasno pridružu-jomo treznemu ter poverljivemu delu demokratske stranke.* (Slede podpisi.)
JDS v mariborski oblasti. 13. ,ia-nuarja seja oblastnega odbora JDS ob pol 11. dopoldne v Narodnem domu. 16. januarja ob 2. popoldne shod gospodarskih krogov v Ormožu. 20. januarja shod v St. Janžu pri Zibiki ob 2. popoldne. Sestanek zaupnikov iz
Št. Vida in Slivnice na Grobelnom. •
ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV.
Na Vrhniki so vrši v nedeljo, dno 13. t. m. popoldne predavanje g prof. Dolžana «0 praSloveku*.
Istega due predava v Trbovljah gosp. Stojan Bajič »O socijaliz-lrm v teoriji in praksi«, "redavanjo se vrši v šoli na Vodah (Trbovlje II.) ob 2. popoldne.
Dno 17. t. m. se vrSj predavanje «0 davkih* ob 1. popoldne v Boh. Bistrici. Prcilava gosp. Cimerman iz Ljubljane. Predavanje se vrši v salonu gosp. Mijo Groboteka.
—	Novoizvoljeni francoski senat se j«
sostal dne 8. jan. k svoji prvi seji, ki jo je otvoril starostni predsednik Gustav« Denis. Za predsednika je bil vnovič i?, voljen predsednik prejšnjega senata lla. oul Peret, ki jq dobil 825 od 855 oddanih glasov. Protikandidata ni imel nobenega.
—	Novi šef francoskega generalnega štaba general De Beney velja za enega najzmožnojših oficirjev francoske armade. Rojon je bil dne 5. maja 1861. ob zaključku svetovne vojne je bil komandant francosko severozapadne armade Leta 1920. je postal član vrhovnega vojnega sveta in je bil obenem imenovan za poveljnika vojne akademije v Parizu.
—	Mussolini obtožuje Nittija. »Popoln d'Italia», glasilo Mussolinija, objavlji obtožbo proti bivšemu min. predsedniku Nittiju. Nitti, ki je bival med vojno kot italijanski zastopnik v Ameriki, jo baje obljubil predsedniku Wilsonu, da razgia. si v Italiji repobliko. »Popolo dTtaliai zahteva, da se pozove Nitti pred državno sodišče in se kaznuje kot veleizda-jalec.
—	Nemški kronprlnc na južnem Tiral skem. Rimski listi poročajo iz Merasi da se mudi bivši nemški kronprinc dvema sinovoma že dalje časa na južnem Tirolskem, kjer se bavi z zimskir športom. Privzel si je baje ime grof Lin den.
—	Aretiran minister. Iz Weimarja poročajo, da je dvignjena obtožba prot; notranjemu ministru Hermannu in prol vladnemu asesorju Kunze in uveden preiskava. Preiskovalni sodnik je dal oba zapreti z motivacijo, da gre za težko potvorbo dokumentov.
—	Kriza nemškega časopisja. Po po-datkih, ki jih je zbrala univerza v Ban burgu, je v preteklem letu v Nemčiji prenehalo izhajati 2513 časopisov, od toga 178 dnevnikov. Krivda leži v pretežni meri na naraščujoči draginji in tu obubožanju prebivalstva, ki ne more vo« v toliki meri naročati časopisja.
—	Armenci uvedejo Gregorljanski koledar. Italijanski in francoski listi poročajo iz Carigrada, da je armenski pa trijarh sedaj sklenil v smislu svoječai-nih sklepov zastopnikov vseh pravo slavnih cerkev v Carigradu za svoje področje uvosti Gregorijanski koledar. Armenski patrijarhat bo tako prvi, ki bo izvedel izonačenjo koledarja.
Po svetu
— Scotus Vlatc- ~ slovaškem ookretu.
Akcijo slovaških ^naratistov so M. žari v inozemskem ' spretno J—v-ljali v svoje propagandistiUr* namene, češ da streme Slovaki soglasno za petno združitv!.:'o - Madžarsko. Nedavno j« prinesel podoben, brez dvoma od madžarske strani vtihotapljen članek tudi ugledni dnevnik cManchestor Guardian*. Na ta cktnek so j-s oglasil Scottts Viatot z daljšim odgovorom, v katerem navaja najprej hislorijat slovaškega vprašanja in nato dokazuje kako napačno so madžarsko trditvo o siovaških simpatijah za Budimpešto. Nadalje razpravlja o slovaškem separatističnem pokretu in poudarja, da slovaška orozicija niti od daleč no misli na zopet no združitev z Madžari. Svoj odgovot zaključuje Scotus Viator z dokazili, da uživajo Slovaki danes polno svobodo in polno enakopravnost, dočlm pod madžarskim režimom niso imeli ni tega uo onoga. »Slovaki«, pravi Scotus Viator, »so danos zastopani v parlamentu, imajo tri ministre, slovaško škofe, slovaške veliko županu, Inslne šolo in v velikih županijah vso možnost za čim širšo samoupravo. Pod madžarskim režimom uko imeli od .vtesa teca. ničcsar>, i
Nekaj številk iz Pariza
Francoski listi priobčujejo zanimivr številke iz pariško mestne uprave, ki nudijo interesantno siiko iz življenj} in vrvenja francoske prestolice.
V teku prošlega leta se je v Parizu otvorilo 38 novih zabavišč, koncertnih in plesnih dvoran in 94 v pred mestjih. Skupno število gledališč, mu-sic-haJov, kinov in koncertnih dvorasi je 607. Razen tega ima Pariz 875 javnih plesnih dvoran. Priseljevanje tujcev. Vsak tujec, ki se naseli v Franciji, mora imeti posebno francosko legitimacijo (carte d'indentit6). Pri policijskem odseku za tujski promet se jo 1. 1923. prijavilo za uaselitov 63.6Sti tujcev, to jo za 28.000 več kot leta 1922. Vzrok tega pritoka tujcev jf iskati v zmedenem gospodarskem položaju Evropo. Tako bo v teku zadnji! mesecev predvsem priseljujejo Poljak (4429) in Madžari (2133). 80 naroJoi jc zastopanih v Parizu z legitimacijami, med temi 2 Pana-mca, Anamita in Siamca, 1 Salvadorec, 1 Paraguajec, 1 Liberijan, 1 Islandec, 1 Etijopin in 1 Azerbejdžanec. Nemcev je 362. Avstrijcev 289. V največjem številu s« zastopani Italijani, in sicer jih je 15 tisoč 550. Za njimi pride 6105 Rusov 4198 Belgijcev, 4089 Švicarjev. Španija, Amerika in Velika Britanija eo zastopane vsaka s približno 3500 svojih narodnjakov. Potui listi. Domačinom se jo leta 1923. izdalo 67.412 polnih listov, med tem ko jo njih števil" znašalo 83.301 1. 1919. 'iu 76.220 leta 1922. Vzrok toga precejšnjega »manj; šanja jo iskati v tem, da so' Francozi skoraj popolnoma prenehali voziti « v Nemčijo, kamor so prej radi hodili zaradi svoje visoko valuto iu nizkih cen v Nemčiji. Odkar je pa Nemčija neredu in so cene tam mnogo višje kot v Franciji, so ta potovanja prenehala. Aretacije. Lela 1928. je policija aretirala 14.258 Francozov in 247K '■-■jcev. Tujcev je bilo torej 14 odstotke- Dne 1. novembra 1923 jo bilo ' Parizu 17.795 hotelov ali hiš, kj« sc. oddajajo sobe in opremljena stan"-vSnja, v predmestjih jih jo bilo 923?-to število je za 603 vičje kot pred letom Ini. 571 sob, ki so bile prijavljeno za oddajo. policija prepovedala oddajat, ker nimajo dovolj zraka i" luči. Varstvo dojencev. 3215 dojilj je vpisalo pri zdravstvenem oddelka policije; zdravniki in obiskovalne dame tega oddelka so napravili 24.37-obiskov. V seinskem dčpartementu 126 dečjih domov za dojenčke. Cestni promet in nesreče. Pariz ima 18.9":l vozov raznih vrst, od teh je 3710 tra-"' vajskih voz in avtobusov. Ti vozovi s'1 povzročili 2804 nesreče, od teh 31 smrtnih in 45.000 procesov pri sodišču. Pariško pristanišče. Nekaj Številk to število jo za 603 višjo kot pred k" pariškega pristanišča. V prvih dosCiij mesecih leta 1923. jc bilo 7,974.5C-toni Izkrcanih in 2.092.866'ton vkrcanih. torej skupaj 10.067.768 ton. Naloženih in bilo 9917 ladij, razkladam1 29.621 ladij. Ko bo pa velikanski «aj črt razširjavo mesta Pariza udejstvw so bo to število lahko popotorilov
ran ii\
Kakor mlad Grk starega veka leži fia mrtvaški postelji. Mož, odličen ju« rist, ki jc združeval v sebi vrhove kla« sične in moderne kulture, E-nchljajoči «0 filozof- 'oik, kavalir dvajsetega vc> estet tudi v smrti. Saj jc bil idealist i'sc življenje.
Jo' - m za njim! Delavec neumorne marljivosti, kristalno čistega značaja, izreden talent in vrhu vsega šc mož nepopisno nežne, vedre dušo ter cvrop« skih manir je umrl narodu. Jokam in hotel bi vam zaorglati približno Mozar« lov rekvijern. Toda vršiti smem le svo« jo poročevalsko nekrološko dolžnost.
Dne 11. novembra 1880. je bil rojen v Ljubljani tedanjemu realčnemu pro* lesorju Andreju Scnckoviču kot 3. sin in 4. otrok. Danes so mrtvi žo vsi, a ;rča Andrej in mati Filomela živita in nlakafa...
Ljudsko šolo je dovršil Bogumil pri ntcih frančiškanih v Novem mestu, na to gimnazijo in je leta 1897 maturiral v Ljubljani. Odličnjak je hil od 1. raz« reda ljudske šole do univerze, ki jo jc posečal v Gradcu. V II. letniku jc po« stal enoletnik prostovoljec in je takisto i odliko položil častniški izpit. — Kot akademik je bil predsednik «Triglava» in jo z Jankom 1'oiccm izdal temeljito knjigo o slovenskem vseučilišču. Po dovršenem doktoratu in juridičnih iz« pitih je vstopil kot deželnovladni prak« tikant v Ljubljani. Potem jc služil kra« tek čas pri okrajnem glavarstvu v Ra« dov!jici, nato pri okrajnem glavarstvu Ljubljane, eicer pa vedno pri deželni vladi. Tu jc deloval pri obrtnem oddel« ku, nato pri občinskem oddelku in v oddelku za državno kulturne zadeve (predvsem železniške in vodopravne raileve). Med vojno je prevzel aprovi« racijo in vodil nekaj časa obenem od« deJck za kulturne zadeve in aproviza« cijh.
Fo preobratu jc vodil posle poverje« ništvu za prehrano do likvidacije. Nato je bit direktor oddelka ministrstva za prehrano do njega likvidacijo. Po likvi« duciji tega oddelka je bil dodeljen pred« sedstvu pokrajinske uprave in po raz« pustu obe. sveta leta 1922. icicnovan za vladnega komisarja. Tu je ostal do mar« ca 1923. Z žalostjo smo sc poslovili od rijcgn. Ker bil je plemenit, pravičen in \zlic svoji vestnosti prijeten šef.
Delaven je bil tudi literarno. — Priobčil je več člankov o občinskih za« devah v »Občinski upravi« in izdal 302 strani obsezajočo knjigo »Obrtno pravo in delavsko zavarovanje«. (1920.) Tudi •Slovenskem Pravniku« jc priobčil marsikatero pravniško vest.
Vseučiliški profesor dr. Pitamic sodi o n icgovih spisih takole:
"Njegove znanstvene razprave, ako« ravno objavljene v skromni obliki, pri« rajo vendar o njegovi veliki teoretski izobrazbi in znanstveni sposobnosti. Da vsebujejo te razprave veliko več, ka« kir razodeva njih zunanja oblika, jc razvidno na pr. iz čH. ka »Zbirka od« ločb k občinskem volilnem redu za Kranjsko«. (Slovenski pravnik, letnik 51. 1. 1915), kjer jo Senekovič priobčil mej drugim tudi 63 iazsodb deželne vlade v principijalnih vprašanjih volil« iicga prava; avtor teh razsodb pa je bil, kar marsikateremu čitatelju ni zna« no, po večini dr. Senekovič sam. Druge !>jegove razprave se pečajo s problemi lovskega, šolskega, občinskega in dou.o« 'inskega prava. V zadnjih letih jc bil izdelal velik sistem «Obrtnega prava, veljavnega za Slo cnijo«, ki pa v tisku
ni izšlo. To v dovršenem slogu pisano delo je prvo znanstveno obdelovanje tuga predmeta v slovenskem jeziku.«
Kratka biografija, a koliko dela, vest« nosti in žrtev jo v teh vrstah! Garal je včasih za petorico močnih uradnikov, ostal pri tem vedno ljubezniv in uslu« žej tor bil že — tuberkulozen! V točno« sti, urnosti in stvarnosti ni imel pvcmca kjer je bilo treba moža s talentom, po< gumom in zavedno odgovornostjo za koč^ivo nalogo, so pozvali njega.
Bil je gigant delavnosti in marljivosti. Vzlic svoji tuberkuloznosti! Sc kot re« zervni častnik je moral na neki vaji plezati po Triglavskem pogorju; upe« han in premočen jc dospel na določeni vrh. Tedaj se jo vsul mrzel dež. Takrat se jc prehladil in ni bil nikdar več zdrav. V 8. šoli šc eden med najmanj« širni tr v.' riši, je kot prostovoljec začel izredno hitro rasti, 'i ako jc postni vi« sok, slok in nežen; kot tak pa jo po« V,tal tudi žrtev tuberkuloze. V Ilorgasu, Po'jčana!i, Gružu, Topolščici, Polj On h in v Pro " 'voru sc ie zdravil leto za lc» toin, okpcval je za nekaj mcscccv, a ' edno znova zboleval.
Vendar je poicg uradnih poslov nekaj semestrov vršil šc do nedavnega tudi predavan ia r.a univerziteti spočetka kot honorarni doccnt za upravno pravo. — Lani je bil izbran za rednega profesor« ;a. Imenovanja ni dočakal.
Decembra 1923. je obolel in ni več ozdravtl. Popuščali so mu živci, srce in popustila so pljuča. V sredo popob dr.e jc šc mirno kramljal s svojim oče« toni, v.adnim svetnikom v pok. in pred« sednikom družbe sv. CM. Okc i 7. pa sc mu je ulila kri. Pozvani zdravnik mu je pač še olajšal smrtni boj, nato je Bogomil izdihnil.
Osravil jo vdovo in petero dcce.
A ve, anima candida!
F. G—r.
V Gradcu jo dno 7. jan. umrl upokojeni profesor tamkajšnjega vseučilišča dr. Johannes F r i s c h a u f. Dosegel je starost 86 let. K počitku je legel učenjak in planlnoslovec, čigar imo imamo tudi Jugoslovani z zlatimi črkami zapisano. Bil jc častni član Hrvatskega planinar-ekega društva, ki je za njega ustanovitev prvi dal iniciativo, častui član Slovenskega planinskega društva, kateremu jo ostal zvest prijatelj do smrti, častni član občin Ljubno iu Jezersko in dr. Svojo turističuo delovanje jo raztegnil poglavitno na Štajersko in Kranjsko zatoni ga pa tudi razširil ua Hrvatsko pogorje in Primorsko. Posebno slovi kot razkri-telj Savinjskih planili. Najpreje je sam in v družbi manjših skupin razizkavai te planine in pripravljal potne zveze, potem je kot član društva »Oosteireiehi-scher Touristenklub« postavil prve primitivne planinske kočo kakor bivšo Frischaufovo kočo pod Grintovcein, bivšo kočo na Okrešlju in staro kočo na Korošici pod Ojstrico. Pri svojem delovanju so jo oziral vedno na domačine in jo postal iskren prijatelj slovenskega ljudstva.
Ko so prišli časi, da so nemška planinska društva v naših gorah delovala lo zaradi uemško propagande, so mu jo zamrzilo njih delo in obrnil jim jo hrbet, takoj pa začel podpirati razvoj Slo-
venskega planinskega društva, ki se jo v tistih časih ustanovilo. Sodeloval je pri vseh večjih napravah tega društva, dajal skrbno premišljeno nasvete, posebno so jo zanimal za ustanovitev silno potrebnih turistovskib potnih zvoz, sam izdeloval tozadevno načrte in vodil delo, sploh pa ostal vedno v najožjem stiku no samo z osrednjim odborom, nogo tudi z vseuii delavnimi podružnicami, kakor posebno s savinjsko podružnico. Ni pa ostal samo v planinah, skrbno jo motril, kako hi so dal povzdigniti promet v naših dolinah. Veliko so jo trudil za zboljšanje eost in snoval načrte v.a, novo costne zveze. Dalekogledni so bili njogovi projekti za novo cnsto, ki bi vodila iz Solčavo in Logarsko dolino v Zoiezno Kapto in za novo cesto v Kamniško Bistrico (sedanja pešpot ob Bistrici jo kot predpriprava že izvršena. po njegovih načrtih); skupno z župnikom Aljažem so jc trudil tudi za zboljšanju cest in potov v Triglavskem pogorju in pospeševal tudi »gradnjo vseh planinskih koč, ki jih je zgradilo S. P. D. V javnosti je zastavil pero :a turi-ftiko v slovenskih pokrajinah, izposlo-val marsikatero podporo nri bivšem štajerskem deželnem zboru in so trudil posebno Logarsko dolino povzdigniti za središče turistovskega prometa. Zaradi naklonjenosti, katero je vedno kazal slovenskemu planinstvu, so njegovi ueprija-telji na graški univerzi dosegli predčasno njegovo upokojitev. Od tačas naprej jo skoroda utihnil.
Pokojnik je kot turist prehodil vso naše planino in Izdal, oziroma priobčil vso pnlno zanimivih opisov in razprav, največ baš iz našega gorovja. Ohranimo mu časten spomin.
Strahota separatizma
Jutro* je padlo v nemilost zagrebškemu .:Obzorir., k.i beleži to-le famoz-no notico: »Dne 5. t, m. je preteklo dvesto let od smrti Marka Manilji'i. Marulld jo bil Izrazit hrvatski pesnik, kar se najbolje vidi po njegovem naslovu »Judlti.. Toda demokratskemu »Jutru , ni j>o volji hrvatsko ime, ra-ziui kadar graja Hrvate, da so proti državi, separatisti, avstrjjakauti. — vse zato, ker niso demokrati v službi O. Žerjava. To se vidi iz te silne beležke. Tu hO pravi, da se bo 5. maja slavila 40(1. obletnica »splitskega pesnika Marka Maruliča.*- Torej obstoja tudi splitska poezija in splitska literatura. Ali ni to uajgadnejši separatizmu t.-h »nardnšenih kranjskih Jugoslovanov! ■ — Tako »Obzor«. Naš prevod njegovo notice je dosloven in stilistično nič manj okrogel kakor v originalu. Da smo Ma ruliča imenovali splitskega pesuika in s tem kratko ka-rakterizirali njegovo ožjo pokoljenje, to jc »najgadniji se parati z am t.ili nardtišenih kranjskih Jugoslovanov!-;
Re-spektiramo siorost in pri najboljši volji nismo želeli »Ohzora- spravili v jezo. vsaj v feljtonu no. Zato tndi njegovo famozno notico smatramo le za prilog naši dobri volji . . .
Stroj za ponarejevanje »kovačev" najden v Ljubljani
Predvčerajšnjim jc prišel v gostilno pri «Lozarju:> v Rožni ulici neki gospod In namesto v gostilniško sobo zavil v kuhinjo, kjer je .miza za domače ljudi. Ker so pa gospoda poznali, so tudi njemu dali prostor pri mizi. Gospod nckai časa sedi, kar izvleče iz žepa neki stroj-ček, začne vrteti ročico in na čudo vseh navzočih jamejo leztl iz stroja »kovači«, — bankovci po 10 Din. Ko je že nekaj
»kovačev« napravil, stopi v kuhinjo bivši avstrijski žandar, «ta lepi Korel«, zapazi fabrikacijo, vsklikne v svojem strahu za dobrobit države: »Aha, tok tuki maja tista mašina!« pograbi v iincnu postave Igračo, jo odnese na policijsko stražnico na Krakovskem nasipu in zahteva, da gre takoj kak stražnik aretirat zločinca. Res pošljejo nekoga in ta ga seveda privede z vso resnostjo, kakor sc spodobi za oko postave na stražnico. Od tu so gnali zločinca in mašlno na policijsko ravnateljstvo. Ko je tu gospod ponarejevalce pokazal, kako mašina — funkcljonira, so ga izpustili. — Zdaj se že par dni vrši ponarejanje kovačev pod policijskim nadzorstvom. In sicer v svrho, da se pomore s tem novim denarjem prvič policijskim stražnikom in potem drugim državnim nameščencem.
Kakšna sreča, da so ta stroj našli ravno v Ljubljani In da je prišel v prave roke! Pomagaj si sam in Bog ti pomore.	Gcorgcs. •
Da si naši čitateljl ne bodo po nepotrebnem belili glave, povemo onim, ki še tega tie vedo, da se dobe Igrače, v katere vložiš skrivno par bankovcev, pred gledalci pa pozneje bel papir. Ko Igračo zavrtiš, izgine papir, ven pa pride bankovec. Seveda pa lahko »ponarediš« le toliko bankovcev, kolikor si jih prej vložil.
Roparski napad na poŠti pri Sv. Lovrencu na drav. polju
V sredo zvečer, okrog pol 6., jc šla službujoča poštna uradnica gdč. Vera Zmrzlikarjeva pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju (prej Strnišče) Iz urada po drva. Pred vratmi je naenkrat skočil pred njo neznan moški, jI potegnil čez obraz ruto, ki Jo jc imela na glavi in ji zamašil usta, da nI mogla kričati. Potem jo jc pograbil čez pas in jo zavlekel nazaj v urad, kjer jo je s plomhnimi kleščami udaril parkrat s toliko silo po glavi, da se je reva vsa okrvavljena onesvestila. Ker sicer nikogar nI bilo v uradu je lopov poiskal ključe od blagajne in odnesel 27.000 Din. O neznanem roparju še doslej ni nobenega sledu. Uradnica je prišla sicer potem zopet k zavesti, vendar pa storilca ni mogla niti natančneje popisati, ker io ie napadel na hodniku, kjer jc bilo že temno.
Dopisi
IHAN PRI DOMŽALAH. Za Sv. tri
ikraljo so naše žensko zaman čakale na blagoslovljeno vodo. Župnik jo ni blagoslovil, ker ni doma njegovo desno roke, cerkovnika, ki počiva na okrajnem sodišču v Brdu v zaporu, v katerega j« bil obsojen zaradi razž.aljonja časti nad-uultelju Jordana. Cudnomu postopanju našega župnika se sicor nič ne čudimo, ker se razume bolj ua »kovače« in »metulje«, kakor pa na pastirovanje. Teb namroč nima nikdar zadosti, vso drugo pa mu je postranska stvar. In potem so bo še čudil, ako smo zgubili vse zaupanje v njega.
KRANJSKA GORA-. Podružnica Jug. Matico v Kranjski gori ima svoj redni občni zbor v nedeljo dno 20. januarja ob 15. uri v hotelu »Razor* z običajnim dnevnim rodom. — Odbor.
NOVO MESTO. Jugoslov. Matica, podružnica. v Novorn mestu priredi v Narodnem domu v soboto, dno 12. jan. ob 8. uri zvečer in ponovi v nedeljo dne 13. jan. ob 3. uri popoldno veseloigro v treh dejanjih »Stari grobi«. Igrajo člani učiteljstva pod vodstvom tovariša g. A. Ivanetiča.
LITIJA. Litijski klub <Muh.i> priredi dno 9. februarja ob 20. uri plosni večor s čajanko v dvorani Sokolskoga doma v Litiji. Ker je čisti dobiček prireditve
namenjen družbi sv.' Cirila in Metoda^ prosimo tukajšnja društva, da ta dan ne prirejajo drugih zabav. Vstopnina za osebo 5 Din. Družinska vstopnica 10 Din. Svira salonski orkester. Na sporedu mnogo novih zanimivosti.
RAJHENBURG. Sokolsko društvo v Rajhcnburgu priredi v soboto dno 12. januarja 1921. ob 20. uri v zgornjih prostorih restavracijo brata Bona sokolski ples. Svira krški salonski orke>ter. Vstop je dovoljen Sokolstva in vabljenim.
PETROVČE. Našo Sokolsko društvn je priredilo na Novoga leta dan s sodelovanjem dramatičnega odseka Ciril-Me-todove podružnice v Petrovčah »Savez-ni dan«. Na sporedu jo bila burka ono-dejanka »Ce sta dva«, ki jo hi!» jako dobro izvajana. Videlo se je, da so se domači diletantjo potrudili. Posebno pozdravljen jo bil nastop mešanega pevskega »bora pod vodstvom br. Josipa .larha. V kratki dobi je izvežbal čeden mešan zbor, ki je dobro izvajal nmC.no in narodno pesmi, med njimi tudi -lr. Ki-mnvčovo srbsko narodno iiesem »Lepi Mara-. Hvalevredno jo omeniti, da sn poslušalstvo pri takih prilikah seznani tudi z lepo pesmijo naših južnih bratov. Splob gro g. Jarhu priznanje, da so izven svojega obilnega, dola posveča na-rodno-kulturnomu delu: z lopo jMsmijn vplivati na srčno obliko. Nabito pohia Vndenikova dvorana tudi ni štodila s priznanjem no dilotantom in no pevskemu zboru. Pri tej priliki sn jo zopet pokazalo, da jo dvorana veliko pretesna in da jc nujno potrebna razširjenja. Sn-kolskemn društvu pa naj bo dobro uspela prireditev v vzpodbudo, da vztraja pri svojem težavnem delu,
SV. PAVEL PRI PREBOLDU. Dopis z dno P,, januarja v vsem obsegu vzdržujemo in s« trditve popravka oolstinite. Ogibljejo sc neprijetno glavno točko — pijančevanja v šoli. Oblasti so pač dovolilo koncert Da pa občinstvo v šoli pljančuje do 4. uro zjutraj, takih dovoljenj oblasti gotovo no dajejo. Glasom vabil jo bil koncert, prirojen lo v poravnavo instrumentov iu no v prid ubogim šolskim otrokom. Izmed učitoljstva na sestrazrednicl sta bila v počitnicah odsotna 1« učiteljica iu učitelj, ki ni ve? lamhuraš.
ŠT. JAN2 PRI VELENJU. V nedeljo
dno 13. jan. vsi na Peč! Na novo ustanovljeno pevsko društvo v St, Janžu na Poči priredi r nedeljo dno 13. jan. ob 3. uri popoldno v šoli 6voj prvi koncert v prid šol. knjižnici. Iz prijaznost sodelujejo pevci iz št. Pavla v Sav. dolini in pevci iz Dobrne. Na sporodu so kompozicijo dr. Schvvaba, dr. G. I pa v i ca. Ilajdriha, Zirovnika in Gerbiča. Na Peči se bodo ta dan ogrela vsa čuteča srca oh petju uaše milo slovensko pesmi.
SLOV. BISTRICA. V soboto dne G. jan. ponoči jo v Scrttovcu na posestvu komandirja orožniško postajo v Zgornji Polskavi. Križana, izbruhnil požar, ki jo vpepelil hiši in gospodarsko poslopje; lo s težavo so rešili živino. Škoda jo velika; zavarovalnina znaša pa lo 10.000 Din Ogonj jo bil najbržo podtaknjen in je baje neka ženska žo aretirana kot osumljena. — Opozarjamo ponovno ua Čitalnici ples dne 12. jau. v dvorani Okrajne hranilnico v Slov. Bistrici.
SV. OZBOLT OB DRAVI. V ozki dravski kotlinic-i Sv. Ožbolta gospodari že od nokdaj med slovenskim prebivalstvom dobro znani veleposestnik, ki sc šo vedno no moro vživeti v novo razmero. Po mišljenju zagrizen Nemec — sovraži vso, kar jo slovensko. Lo denarja, ki mu gro na kupo med našim narodom, no odklanja. Svojo požrtvovalnost in ljubezen do našega naroda jc pokazal zadnje čase zlasti s tem, da jc odklonil celo slovenski obrtni koledarček obrtno zadrugo, ki volja borih 13 Din. Kaj, ko bi mu naši ljudje vračali milo za drago!
Kulturni pregled
Nova izdaja »Zupanove Micke"
A. 'Linhart: »Županova Micka« in «Ve« seli dan ali Matiček se ženi«.
Oder 6. zvezek. V Ljubljani 1923. Iz« dala Zveza kulturnih društev. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Str. 140. 20 Din, s poštnino 21 Din.
Šesti zvezek »Odra«, ki ga zalaga Ti« snovna zadruga v Ljubljani, prinaša v "ovf izdaji prvi slovenski komediji, ki jih je duhoviti prosvetljcnec Linhart po nemškem oziroma francoskem izvirniku sPretno priredil za naše tedanje razmere. 2 njima je položil temelj naši dramatič« književnosti. Krepko risani značaji, živahen dialog, neprisiljena situacijska komika dajejo komedijama trajno vred« "ost; posebno je dvodejanka »Zupanova Micka« po svoji preprosti sccneriji iti oalem številu oseb kakor nalašč ustvar* jena za naše manjše odre. Ako nova iz« daja ni hotela zabrisati časovnega in pa Prosvetnega kolorita dobe, v kateri sta 'gri nastali, se je morala kolikor mogoče tesno nasloniti na Linhartovo prireditev, z»to bo dobrodošla tudi našim srcdnic« šolcem pri pouku slovstvene zgodovine. Izdajateljeve »Pripombe« na koncu te knjige poudarjajo pomen obeh komedij 'n nas seznanjajo z usodo njihovih do« klanjih izdaj.
Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljub, "»ni. Prešernova ulica 54.
Šentjakobčani v Škotji Loki. V nedeljo so priredili ljubljanski šentjakob-čaui v Sokolskem domu v škofji Loki svoj koncert Skrbno sestavljen in mojstrsko izvajan program jo zadivil vse, ki so prihiteli, da čujejo šentjakobski zbor iz Ljubi'ane. Nabito polna dvorana jo svecločila o priljubljenosti Šentja-kobčanov, ki so bili žo parkrat s svojim odrom dobrodošel gost, škofjeloškega Sokola, Hvaležna jo naloga onih društev, ki gojo umetnost in So bolj onih, ki nosijo umetnost med narod. Šentjakobčani niso zadnji med njimi. Želeti bi bilo, da bi taka kulturna društva kar najpogosteje pohitela ven ua deželo.
Mariborsko gledališče stoji — vsaj dosloj — vsled energije smotronega vodstva dr. Brenčiča kljub črtanju vladne podpore na. svoji dostojni višini. Slavnostno predstavo v proslavo rojstnega dno kraljice moremo zopet, šteti med posrečene praznike letošnje sezone. Oporo »Cavalleria RuSticana« so podali zopet tako svežo in s toliko ljubeznijo, da bo gotovo vnovič privabila navdušeno publiko — Pohvalno pa jo omeniti še trud gledališkega vodstva, ki skuša kljub neznatnim blagajniškim sredstvom mariborsko občinstvo po možnosti seznanjati z vsomi panogami gledališke umetnosti in nam jo to pot zopet nudilo izreden užitek plesnega večera domači nke Rut Vaupotičevo iz Ljubljane. Plesalka si ie mahoma osvojila občinstvo.
morala je priti ponovno na oder, kar jo za umetnico tem laskavejše, kor je morala nastopiti šole po opori, ko je bilo prisotno občinstvo deloma že satnrlrano. Tudi tehnika njenega, podajanja je bila drugačna kot, smo je bili doslej vajeni na našem odru (Rita-Rita, Zagrebčani), vendar je popolnoma uspela zlasti v liričnih točkah. Hvaležno pozornost publiko jo zaslužil spremljevalec plesalke, pianist Niko štritof, ki je s tolikim urac-vanjem in čustvom spremljal na, klavirju, da jo težišče umetnino cesto prešlo za kulise. Seveda jc tudi Vaupotičeva zasluženo prejela lope šopke.
Koncert dr. Riga v Ljubljani. V pondeljek dno 14. jan. se vrši v dvorani Filharmonične družbo koncert bari-tonista dr. Rigo in prof. Janko Ravnika. Dr. Rigo, ki je na svojem pi-vem koncertu splošno jako ugajal, nam zapoje celo vrsto pesem iz slovenskega in svetovnega repertoarja, zastopanega po najboljših klasikih. Vstopnice v Matični knjigarni.
Mariborski Gledališki list je izšel la teden na šestih straneh pod novim uredništvom publicista. Božidarja Borka, ki je tudi sam napisal lopo, daljšo študijo o ekspresionizmu in Hasoncl.iverjovi drami »Onstran življonja«. Ista številka prinaša še informativen članek mariborskega glasbenega kritika prof. II. Di-moviča o Humperdinckovi operi »Janko in Metka«, kojo premiera so vrši to soboto. Želimo, da se urojevanjo Usta v loj smeri nadaljuje, kar bo gotovo znatno dvignilo interes in razumevanje gledališča pri občinstvu. List, si jc oskrbel tudi platnico, na katerih prav milno in-
serirajo mariborsko tvrdke. Prav, da. tudi v toni viru dohodkov posnemamo druga, vočja gledališča.
25 let cPrvega hrvatskega salona« v Zagrebu. Dno 25. decembra jo minulo 25 let, odkar jc predsednik društva hrvatskih umetnikov g. Vlaho Bukovac otvo-ril »Prvi hrvatski salon« v Zagrebu. Na prvi razstavi so bili zastopani slikarji in kiparji Bukovac, Osikoš, Medorič, Ti-šov, Frangeš, Valdoe in drugI. Pod okriljem hrv. salona je zraslo v 25 letih lepo štovilo hrvatskih obrazovalnih umetnikov, ki so celo prekoračili meje ožjo domovino ter priredili uspele razstave svojih del v Parizu, Kopenhagnu in 1'c-trogradu. Kajpada niso marljivi člani po zabili razstavljati tudi v jugoslovanskih mestih, kjer so gostovali večkrat z naj-odllčnajšim priznanjem.
Bullčev zbornik. Lota 1921. so je slavila 70-letnica rojstva dona Frana Bulica, znamenitega jugoslovanskega arheologa, Bulič jo po svojem strokovnem znanju znan ne samo pri nas, temveč tudi izven domačih moj. Ob njegovi 70-letnici so .j« sklenilo, da so odličnemu znanstveniku v čast in priznanje njegovega mnogoletnega požrtvovalnega in uspešnega, truda izda spominska, knjiga s sestavki Buličevlh učeneov, častilcev in prijateljev. Izšel je oklic, za sodelovanje pri tem zborniku in uspeh poziva jo bil nepričakovano velik. Komaj sedaj, po dveh letih napornega zbiranja, pa so jo posrečilo, da so ideja zbornika lahko realizira. V kratkem izide iz tiska Buli-čov zbornik, ki bo obsegal 47 tiskovnih pol (okoli 750 strani) velikega kvartfor-mata. Zbornik bo imel jubilantov o sliko
v bakrolisku, 300 slik v tekstu in 18 velikih podob. S publikacijo glede opremo so ho tožko merila kakšna druga jugoslovanska knjiga. Zaradi tega ho delo zelo drago. Stalo bo v kartonu 700 Din, v originalno platneno platnico vezano pa 750 Din. Zbornik, ki (jo prišel iz tiskarno v majhni nakladi, so lahko naroči na naslov: dr. M. Ahramič, državni muzej, Split ali dr. Hoffcr, narodni muzej, Zagreb. Denar za knjigo jo treba poslati naprej.
Ljubljanska drama.
Polck, II.; Zaprto.
Sobota, 12.; ..Oolobček*-. B.
Nedelja, 13. ob 15.; »Mogočni prstan«.
Izv. Ob 20.: »Hamlet«. Izv. Pondeljek, 14.: »Oolobček«. I' Torek, 15.: Zaprto.
Ljubljanska opera.
Petek, 11.: Suzanina tajnost, Mozart in
Salieri, Olannl Schicci. D. Sobota, 12.: »Mignon«. A. Gostovanje ge. Wcscl-PolIa.
Nedelja, 13.: »Sevlljski brivec. Ljudsk* predstava. Oostovanje ge. \Vesei-Po-I a. Izv. Pondcllck, 14.: Zaprto. Torek, 15.: »Mignon«. B. Gostovanje ge, Wescl-Polla.
Šentjakobski oder v Ljubljani.
Sobota, 12.: »Male roke«. Nedelja, 13.: Gostovanlc v Mostah. Male roke«.
Mariborsko gledališče. Sobota, 12.: ».tanko ia Metka«. Premi-Jera. Izv.
Domače vesti
DOVTIPI DNEVA.
Veseli Beograjčani imajo za tarčo 5daj veselega ministra ver, gospodina Vojo Janjiča. Pravijo, da Janjič nenavadno ceni židovsko vero in da jo nedavno prisostvoval obredom v sinagogi.
»Poživi, Bože, našega kralja!* čita rabin.
»AminU odgovarja v zboru sinagoga. Ministru ver se zdi t) prav simpatično.
«... in poživi, Bože. našo vlado!« padaljuje rabin.
Tišina- Na to ni nihče smatral potrebno odgovoriti.
»Aaamin!* so jc tedaj raztegnil v prijetnem tenorju gospon minister Vo-ja„ ki ga jo prestrašila že sama misel, da. tako pobožna Zelja ne bo našla ysaj enega odmeva. —
Zagrebškim junakom jo pred p nižini; i povzročal hrige dr. Korošec: Kaj, če se zmuzne v vlado? Govorilo sc je, <da. jo Pašič namignil klerikalcem: »Vi hi, deco, ovaj . . . u vladu?-> .BiN so so odrezali klerikalci. «Za ftvtouoiuiju!*
»E, ovaj . . . o ti da. molite dalje!* Zagrebčanom je odleglo. Naj klerikalci molijo dalje, v Beogradu in rtoma! Zagrebčani so kajkavci in vedo, da. »moliti* pomeni dvojno. —
V Ljubljani se razpravlja stara »godba o oštirju in njegovi ženi v Bu talah. Oba sta ga pila rada in sta sc •/menila, da bosta drug drugemu sproti plačevala petačo za pijačo. Ko sta izpraznila sod in pogledala v kašo, je bilo izkupička — ena sama petača . . . Prav tako, pravijo Ljubljančani, je •/. Netopirskim blokom in Jadransko banko. Ko se bo nAgnilo, ostalo bo profi-
ta le — za počen groš.	Ss.
•
* Dr. Boguniil Senekovif. Eden najbolj sposobnih, marljivih državnih uradnikov je umrl. Kako pa jo cenila bivša avstrijska vlada našo najbolj sijajne talente, se vidi tudi iz dejstva, da je bil pokojni dr. Bogumil Senekovič še leta 1019. čisto pouižen okrajni glavar, šele kot poročevalec in glavni faktor v povorjeništvu za prehrano, ki mu jo načeloval dr. Iv-Tavčar, jo začel polagoma napredovati. Končno je dosegel stopnjo dvoruega svetnika, ki si jo jo uprav krvavo zaslužil.
cije. Cim dojdejo te, se priredba takoj izvede, kor so pripravo v splošnem kou-čane.
* Prvi tovorni vlak na Sušaku. Preteklo nedeljo je prišel iz Zagreba prvi tovorni vlak na sušaško železniško postajo. Dolgo se je čakalo na to, kur so je imelo zgoditi že prvi dan po evakuaciji Suša-ka po Italijanih in ko bi to bilo storjeno takoj bi se dosegle od lega velike gospodarsko koristi- Na Sušaku pričakujejo od otvoritve tovornega prometa padanja cen živil, posebno kruha, ker do sedaj so so peki izgovarjali, da jih stane prevoz enega vagona moko od bakarsko postaje do Sušaka preko 2000 dinurjov.
tiskala iu dijakom prodajala formulare za zrelostna izpričevala z označbo »Narodna tiskava*. Policija je našla 11 izvodov teh formularjev- Števci so izgotavljali for-mularje brez znanja uprave omenjene tiskarne.
• Caruga pod ključem. Kakor smo žo omenili, je bil v slavonskih Retkovcib aretiran tamozni slavonski hajduk Jovo Stanisavljevič-Caruga ter izročen sodnemu stolu v Osijeku. Caruga ima na duši brezštevilno zločinstov. Med drugimi jo — kakor sam priznava — izvršil lansko jesen tudi roparski napad v graščini Tora-pojevci, pri katerem jo bil umorjen naš rojak gozdar Pirkmajcr, njegova soproga pa težko ranjena. Orožniška patrulja, ki je nevarnega tička ujela, dobi na glavo Cavugo razpisano nagrado v znesku 30 tisoč dinarjev.
Mati zadušila dva svoja otroka. V
* Ugodnosti za češko obiskovalce našo-' nekem delavskem stanovanju v Zametu ga Judraiui. Kakor poročajo praški listi, pri Reki se jo na novega leta dan dogodil
jc izposlovaio češko-jugoslovansko gospodarsko udruženje v Pragi važne ugodnosti za one češkoslovaške državljane, ki hočejo potovati v Jugoslavijo, zlasti v jugoslovanska morska lotovišča. Gre predvsem za znatno znižanje na državnih železnicah obeh držav. Udruženje bo dalje osnovalo po vseh večjih mestih Jugoslavije inlormacijske pisarno in nastavilo na glavnih železniških postajah lastne lunkcijonarje, ki bodo šli češkim potnikom na roko-
*	Nova lekarna v Sevnici. Ministrstvo za narodno zdravje je podelilo mag-pliarm. Antonu Abramovidu koncesijo za otvoritev in obratovanje uove javne lekarne v Sevnici ob Savi.
*	ITpcljuva nedeljskih vlakov Ljubljana gor. koL-Kranj Od 13. januarja t. 1. vozite na progi Ljubljana gorenjski kolodvor- Kranj ob nedeljah ln praznikih izletniška vlaka št. 942 in 943. Odhod iz Ljubljane gorenjski kolodvor ob 8.54, prihod v Kranj ob 10-10, odhod iz Kranja ob 17.17, prihod v Ljubljano gorenjski kol. ob 18.29.
*	Nedoljski vlaku Lepa zimska nedelja izvabi mnogo izletnikov, Bmučarjev Ud. iz mesta. Železniška uprava pa se menda na to ne ozira. Nedeljski dolenjski vlak je n- pr- prišel z eno uro zamude, nabito poln in brez luči. Zamuda je nastala, ker ni bil ua kolodvoru toliko odmetan sneg, da bi mogli ljudje hitro vstopati in izstopati. A kako boš tudi hitro vstopil, Ee ne veš kam. Vsi vozovi so temni. Končno planeš, kamor moreš, in zaideš v vagon, kjer sedi vse drug na drugem. Snj je vendar že pet let od prevrata ln bi se lahko vozili v razsvetljenih vagonih. Ce pa nam lega ne privoščijo, naj sc pre-
Zanimivo je, da je med njegovimi tova-riši maturanti prav izredno število od-1skrb' vsaj dovolj voz, saj jih dovolj stoji ličnih javnih delavcev. Njegovi sodelavci 11'° Kolodvorih. V imenu reda in oseb-za našo univerzo, znanost, kulturo in j »e varQnsl' unam° <lolzuost ,0 zahtevati, socijidni napredek so bili gg- dr. Ivan ] Železniško dclavnico v Sarajovu. Ka-Prijatelj. dr. Janko Žirovnik, dr. Fr. KI- ltor Javljajo Usti, so se v sarujevskih že-
movec, dr. Pavel Skaberne, Fr. Kunaver, Frid. Gregorka, dr. B. Derf, Niko Omer-t-a, Fr. Podboj i. dr. Profesor državnega prava na ljubljanski univerzi g. dr. Pi-lamic je imel včeraj dopoldne pred predavanjem ua svojo slušatolje nagovor, v katerem so jo spominjal znanstvenega doja svojega umrlega kolege. Nnjmar-kantnejše odstavke iz govora prinašamo tia drugem mestu- Pogreb pokojnikov so vrši v petek popold. ob 1o. iz Gradišča 8. Spoštovanima rodbinama izrekamo naj-iskrenejše sožalje.
*	Iz državne službe. V območju višje-Igu deželnega sodišča v Ljubljani so imenovani za avskultantc naslednji pravni jrraktikanli: Bogomil- Kobal, Ferdinand Kvas, Fran Gorečnn, dr. Lovro Lipič, Andrej Dolinar, Janko Miiller, Stanislav Schweiger in Fran Stelauciosa. — Fran Mcrcina, pisnrniški pristav pri pokrajinski upravi v Ljubljani, je na lastno prošnjo trajno upokojen. — Policijski kon-coptni praklikant dr. Vladimir Belcar pri policijski direkciji v Ljubljani je podal ostavko na državno služIjo. — V poštni službi sla imenovana: Josip Kunaj za Icontraktualnega poštarja v Kostanjevici, Josipiua Kresni!-; pa za poštno poslovalko pri sv. Ksaveriju v Savinjski dolini-
*	Nov občinski gerent. Namesto odsto-pivSega Karla Varge jo imenovan za občinskega gerenla v Budincih Franc Some-nok, posestnik v Budincih.
*	Nore izprašeralnc komisije. Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v v Ljubljani, je iznova soslavilo komisije za izpraševanje prosilcev za koncesije zi-
lezniških delavnicah uredile delavske plače po delu in sposobnosti- Uvedle so 3e tudi posebno nagrade za pospešno delo. V to svrho jc imelo železniško ravnateljstvo lani na razpolago 300.U00 di-
strašen zločin. 31 let stara Marija Pile-pif, žena kovača Antoua Pilepič, Je sklenila, da usmrti sobe in svoja dva otroka. Izneverila so je bila svojemu možu; mož ji je to sicer odpustil, a zakonsko življenje je bilo skaljeno. Ko Je bila na Silvestrov večer sama z otroci, jc svoje dva otroka oblekla v praznično obleko, ju peljala v spalno sobo in ko ste zaspala, je v pločevinasti posodi zažgala oglje in se vlegla k otrokoma. Ko je mož prišel domu, je našel otroka mrtva, ženo pa nezavestno. 2eno so prenesli v bolnico, kjer utegne okrevati-
*	Zastrupljanja lekarnarja. V zagrebško zakladno bolnico so predvčerajšnjim prepeljali Aleksandra Flllpoviča, lekarnarja v tvorniei kemikalij <Kaštel> v Karlovcu. Filipovi® je zastrupljen, a s čim, se ni moglo ugotoviti, ker bolnik ne more govoriti. Njegovo stanje Je zelo nevarno.
*	Tatvina moko na žolecoici. Med vožnjo iz Siska v Zidani most so doslej neznani zlikovci vlomili na vlaku 503 v neki vagon, iz katerega so odnesli sedem vreč moke v teži 595 kilogramov- Moka je bila vredna približno 20.000 K. Uto-vorjena je bila v Zentl, namenjena pa v Maribor.
*	Radi tihotapstva i monopolnim blagom je bil oddan v preiskovalni zapor okrajnega sodišča v Celju neki Iv. Kan-dorfer, pristojen v Piljštanj, H je bil radi svojega nestalnega bivališča in raznih zvez že dalj časa radi tega dellkta na sumu
*	Detektiv — madžarski špijon. Pri
subotiškem okrožnem sodišču so Je prošli torek vršila obravnava proti bivšemu tajnemu agentu subotiške državne policije Bošku Šečerovu, ki je bil obložen, da jc dajal poročila neki madžarski špijonki, s katero je živel v konkubinatu- šečerov je bil v smislu zakona o zaščiti države obsojen na šest mesecev ječe.
*	Žrtev roparskega napada. V okolici Pustega 21eba na Moravskem so našli na nekem drevesu obešeno truplo neznanega moža- Zdi se, da je neznanec žrtev roparskega napada. Po policijskem poročilu
panji vasi dramatični predstavi »Trije tički* burko dvodejanko in »Damokle-jev meč* burko enodejanko. Začetek ob 18. uri.
u— Orjuna. Kedni občni zbor ženske sekcije ljubljanske Orjune se vrši v nedeljo dne 13. januarja v restavraciji »Zvezda* ob 15. uri in ne kot je bilo pomotoma javljeno v nodeljo dne 31. jan,.. Udeležba obvezna.
u— Daues zvečer v hotelu «štrukelj» pristne • jetrno in riževo klobaso.
u— Plesne vaje tehnlkov-ukademlkov. Na zadnji odborovi seji se jo sklenilo, da so vrši dne 29. jan. zaključni vonček s čajanko.
u— Katere ugodnosti nudi predproda-Ja železniških vstopnic potujočemu občinstvu? 1.) Prihrani potniku nepotrebno čakanje in prerivanjo pri kolodvorskih blagajnah ter s tom tudi veliko drago-oenega časa. 2.) Nudi ugodno priliko nabavo vozovnie po originalnih cenah tudi za tri dni vnaprej. 3.) Daje interesentom vse potrebne informacije za potovanje.— Zato priporočamo potujočemu občinstvu v lastnem interesu, da se poslužujo pro-
e— Občni zbor vojnih Invalidov v Celju se bo vršil 13. t. m. Pregledalo » bo dosedanjo delovanje in določile no. ve smernice za tekoče leto poslovanja. Upamo tudi, da se odstrani nesoglasje med celjskim odborom ln ljubljansko centralo, ki je nastilo med redukcijo! vojnih invalidov. Z novim letom sta zgubila dva nastavljenca celjske inva, lidnico službo. Na občnem zboru pa te bodo razpravljala tudi druga važna vprašanja, kakor Invalidski zakon, za, hteve po prosti poštnini, o društvenem glasilu »Vojni invalid« itd. Treba se bo tudi zavzeti za trafikante celjskega o, krožja, ki sedi.o v praznih tralikah.
e— Uradni dnevi Trgovske in obrti niške zbornice so v Celju, vsak drugi torek od 8. do 12. ure v poslopju Javne skladiščne in prevozne družbe d. d. nadstr., soba št 38 in sicer; v januarju dne 8. in 22., v februarju 5. in 12., marcu 4. in 18., v aprilu 1., 15. in 29., v maju 13. in 27., v juniju 10. in 24., v iu. liju 8. in 22., v avgustu 5. in 19., v sep, tembru 2., 16. in 30., v oktobru 14. in 28. v novembru U. in 25. in v decembru dne 9. in 23. Vsaka eventualna spre. memba se bo šc pravočasno objavila.
dajjilne žolezniških vozovnic, ki posluje v neposredni bližini pošte v Tourlst-Of-ficeu na Aleksandrovi cesti št. 8 (pala- !	Iz Primorja
ča 1'rve Hrvatske štedionice).	j
u- Šivalnica Splošnega ženskega dru- * Smrt zavednega istrskega rodollu■ štva v LJubljani je odprta prve štiri dni I Dne 4. t. m. je umrl v Sv. Ivanu p, vsakega tedna od 8. do 7., oziroma od 1 Buzetu g Ivan M. RaspolIČ. neumorn 4. do 8. ure zvečer. V njej članice pod narodni delavec med tužno istrsko ram jako spretnim vodstvom izvežbane šivi- ! N /e straši nobenega preganjanla i« \io izdelujejo in prenavljajo mznovrst- nikdar izgubil vere v končno vstajenje J	T1---- - -	- - ,1 našega žlvlja v Istri. Buzetska sokolska
na oblačila. Odškodnina za pouk je razmeroma majhna. Priglaie sprejema ga. L. Kobalova, Dunajska cesta 17, dne U. in 12. jan. od 2. do 4. uro popoldne.
u— Zveza šahovskih organizacij v Ljubljani vabi tem potom vse, v Ljubljani včlanjeno šahovske klube k zvezni skupščini, ki so vrši v soboto dne 12. januarja oh pol 8. uri zvečer v Narodni kavarni. Na dnevnem redu je med dr. likvidacija Zveze šah. organizacij v Ljubljani, ozir. združitev iste s Slovensko šah. zvezo v Celju. Klubi imajo pravico odposlati na skupščino na vsakih 10 članov 1 delegata.
u— Namesto cvetja na krsto blagopo-kojnemu g. dvornemu svetniku dr. Bo gomil Senekoviču danijo za društvo slepih Maroška Remie 100 Din.
Iz Maribora
a— Aljažev klub za lavantlnsko ško= fijo. V Mariboru je bil te dni ustanov« ljen Aljažev klub za lavantinsko ško>
fijo, ki bo organiziral v poletnih mcsc« cih maše nq, najbolj obiskanih izletnih krajih, skrbel za planinske kapelice in križe ter postavljal na primernih mestih nove kapclicc. Ustanovnega zboru sta se udeležil tudi zaste pnika podružnicc SPD dr. Scnjor in dr. Volčič ter urednik Planinskega Vcstnika ravnatelj g. dr. Torainšek. a— Mariborski drobiž. Predvčerajš
narjov. V delavnicah so se na ta način! bi mogel bili neznanec Frano Vicko Sla-
dosegli veliki uspehi. Sarajevsko železniško ravnateljstvo je vsled tega predlagalo ministrstvu saobračaja, da se smo letos diferenco med predvidenimi in resničnimi dohodki porabiti zopet za nagrade delavcem za urnojše delo. Ta sistem jc uveden tudi v rudarskem oddelku.
*	Vcstlalski radarji se vrnejo r Jugoslavijo. Slovenski rudarji na Vestfalskem, približno 40.000 po številu, ki so bili zaposleni v premogovnikih pri Essenu, Gladbecku iu Gelscnkirchnu, se vrnejo —• kakor Javlja naš konzulat v Diissel-dofu — prihodnjo spomlad v Jugoslavijo, kjer bodo dobili delo v bosenskih rudnikih. Naša vlada je v to svrho dovolila kredit v znesku 200 000 dinarjev ter bo ukrenila vse potrebno za vrnitev naših rojakov.
*	Zameti na progi. Sneg v Slavoniji in
de, mornar 3. razrede, rojen leta 1890, in prislojen v Trogir-
IV. Slovanski večer
19. januarja 1924
* Naš ponos jc zavest, da dosegajo Izdelki naše industrije tujo izdelke- — Posebno se to opaža pri cMirimsčokoladi, ki prav uspešno izpodriva inozemsko blago.	1945
Iz Ljubljane
u—- Vodovodna naklada v Ljubljani.
Veliki župan ljubljansko oblasti je dovolil, da se podaljša veljavnost naredbo
godba Je spremila svojega predsedniki na zadnji poti, narod pa se Je s v srcu poslavljal od njega. Raspollč jt umrl v najlepši dobi in zapustil vdove s 4 otroci, ki študirajo v Jugoslaviji. Bila mu lahka Istrska gruda.
* Beda in brezposelnost v Istri. Po vesteh iz Istre, se nasilja nad tamkajšnjim slovanskim elementom nadaljujejo. Naredba o šolah se strogo Izvaja, čeravno se v tem oziru pojavljajo velike težkoče. Naši ljudje žive v velikih materijalnih neprilikah, ker za nobene ceno ne morejo prodati svojega vinsko ga pridelka. Oljka se Je lani dobro obnesla ln to edino še ublažuje splošno bedo. Ljudje gledajo s strahom v bodočnost, ker je možnost kakega drugega zaslužka minimalna. Mlajši ljudje odhajajo v Francijo, kjer dobivajo delo pil obnovi v vojni opustošcnlh krajev.
Vojvodini dela prometu vedno večje ovi- z dne 10- januarja 1923. do konca kolo
ve. Vlaki no morejo naprej in imajo ogromne zamude ali pa sploh ne vozijo. Oi-ijenlekspres prihaja v Ljubljano šolo drugi dan. Včerajšnji beograjski brzovlak je obtičal v Vinkovcih ter no moro naprej. Po vesteh, ki smo jih prejeli tekom včerajšnjega dne v celem jugovzhodnem delu države zopet hudo sneži.
* Zmrznil jo okrajni ceslar iz Senožeč, ki sc je prošli četrtek odpravil iz Gaber-ka proti Črnemu vrhu obiskat svojega
lovskih, kainenoseškib, lesarskih in vod-1 strica. Dan jo bil silno mrzel in visok n jakarskih mojstrov. Poslovna doba komi- sne6 j« pokrival pokrajino. Ceslar se je
sij traja do 1. julija 1928. Za redni izpitni rok je določen mesec junij. Prošnjo za pripustitev k izpitu se morajo vlagati najkasneje do dne 5. maja vsakega leta pri predsedniku izpraševalne komisijo inž. Juliju Ililbertu, višjemu gradbenemu svetniku v Ljubljani.
*	Grcmij trgovcev z.i pol okrni Brežico firiredi dne 2. februarja v Narodnem domu trgovski ples s koncertom vojaške godbe. Cisti dohodek je namenjen v pokritje šolsl-.ih stroškov trgovskih vajencev in za izobraževanje trgovskih nastavljen cev-
*	Odmera dohodnine za 11)23. Na mnoga vprašanja iu pritožbo ugotavlja finančna delegacija v Ljubljani, da se odmera namenoma odlaga, dokler se s finančnim zakonom 1923.-1924. ali na drug način avtoritativno no določita clc"is!ončni minimum in davčna lestvica. Da bi se brez vsega uporabite določbe lin- zakona 1922.-1023. fn predpisi naknadno korigirali, delegacija, ne glede na pravno dopustnost, v. radi dvojnega dela in drugih s tem v 'roženih komplikacij nc smatra za opor-luno. Sicer so je pa finančno ministrstvp pred kratkim vnovič orosilo za inslruk-
bil že približal Črnemu vrhu- Vsled mraza pa je omagal in obležal v snegu-Drugi dan so ga našli mrtvega. Nesrečnež zapušča vdovo in štiri nepreskrbljene otroke.
*	Iz Rakeka nam pišejo: Nedavno je dnevno časopisje poročalo o jionarejoval cih -rkovačevi in razpcčevnlrcv istih. Po •trti poročilih nnj bi bil gospod Gaflro.nja Fran, železničar na Rakeku nekak glnvni razpečevnlec <-kovačovt» v občini Rakek. Vsled sumnje jo bil odveden v beograjsko zapore, a jio par dueh izpuščen. Dokazalo sc je, da je mož popolnoma nedolžen-štejemo si v zadovoljstvo, da moramo demontirati dosedanjo proti njegovi poštenosti naperjene vesti. K razpečevanju eko-vačev* jc zapeljal ženo in sin« komaj 18 let starega znani Zupančič, a ta brez ved-nosll gospoda Gubrenja. Ha jo žena storila la čiu je pripisovati njeni nerazsodnosti in današnjemu ležkemu boju 7.a eksistenco. Imenovana družina je poštene preteklosti.
*	Ponarejena zrelostna izpričnvola. Za--.:-.-b"!;u policija je predvčerajšnjim gnila tiskarno -Merkur.- ter aretirala ven BInžanina in Boncdikovlča. ki sta
i
darskega leta 1924. 12-odst. vodovodna naklada e*i odmerja od povprečja najetn-ščln v dvoletju 1921,—1922.
u— Invalidski dom v Ljubljani. K naši tozadevni včorajšuji notic! so nam sporoča, da so rodno izplačevanje učnih doklad invalidom - učencem zakasnjuje vsak mesec samo zaradi tega, ker uprava invalidskega doma no dobi pravočasno od upravičencev predpisanih kontrolnih listkov.
u— Umrli v Ljubljani. V sredo in četrtek so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: dr. Bogomil Sonokovič, dvorni svot., 48 let; Fran 1'očar, delavec, 32 let; Alojzija Gimerman, pisarniška uradnica, 30 let; Filip Hrovat, slikarski mojster, 29 let; Boštjau Tome, gostilničar in posestnik, 73 let; Fran Kremžar, tesarski pomočnik. 34 let.; Frančiška For-tima, bivša babica, 70 let.
u— V zuamenju mornarice so vrši dne 12. jan. v Unionu ples »Jadransko Straže«. Velika bojna ladja naše mornarice z vojaško godbo na krovu bo plovila po našem Jadranu proti zasužnjenemu Trstu, ki ga bodo razsvotljevali žarometi. Pripravljene so tudi eksotično zanimivosti, ki jih šo ne smoino izdati. Posebna vabila, se ne bodo razpošiljala. Toaleta poljubna. Dostojno masko dobrodošle. Vstopnina 10 Din, dijaki 5 Din.
u— Slovensko planinsko društvo priredi v soboto na Svočnico 2. februarja svoj običajni planinski plos v vseh prostorih ljubljanskega Narodnega doma, na kar opozarja že sedaj vso planince in prijatelje neprisiljene domačo zabave ■— odbor.
u— Sokol Stepanja vas ponovi dne 13. jan. v društveni telovadnici v GtO:
Sodišče
§ Zoper četrto božjo zapoved se je pre-grošU Fr. Stropnik, 221etni delavec ii Trnovolj. Dno 1. Julija Jo prišel na dom svojih staršev z namenom, da bi zopet začel prepir s svojimi domačimi. Ko ga je oče radi surovega vedenja ostro posvari! je potegnil nož, katerega mu je izbil brat Karol z grobljami. Nato je šel nad mater njem aretirani tat in vlomile^ Hubert j ^ u(1"U s polenom po rokah ton^
Potočnik iz Zagreba jc po aretaciji ča« fV*<«f J« V'°.ml1. »M* Av0 6 - - -	- Jih staršev in iz hudobije izpustil 50
jubolčnika. Okrožno sodišče v Celju p je obsodilo radi tega na 2 meseca po ostreue ječo-
g Dva nepoboljšljiva tata sta krojaški pomočnik Eajba Pavel in pekovski pomočnik Trpine Andrej. Kajba je kradel ns prefrigani način po Smarskem okraju. Trpine pa po Sevnici, potem ko Je v družbi nekega drugega Jetnika pobegnil 19. novembra iz zapora dež- sodišča r Ljubljani, kjer bi bil moral problti svoj« 14mesečno kazen. Pred okrožnim sodiščem v Celju je bil obsojen Kajba na r mesecev, Trpine pa na 18 mesecev ležite ieče.
§ Stražnik in čevljar- Čevljarskemu pomočniku Josipu Pavčiču v Mariboru je na Štelanov dan nekdo obljubil, da mu bc plačal večerjo, a Jo potem nene.doma zginil iz gostilne. To Je Pavšiča tako razburilo, da jo pričel razgrajati in nadrl potem stražnika z besedami: <ProkIe!i čiči in begunci, samo žreti ste prišli sem.» Pred mariborskim sodiščem se je Izgovarjal, da so ga.na policiji tepli i" privezali na desko. Obsojon Je bil na tri tedne, poostrenega zapora.
g Pretep na gostiji. Dne 30. aprila i« bila pri Janezu Jernejšku v Stopercah ob Pohorju gostija. Iz nevoščljivosti so prišli na gostijo tudi nepovabljeni fantje iz Ma-kol. Oboroženi so bili s koli in začeli bi1' po gostih, posebno po Jernejšku, ki so p težko ranili- Okrožno sodišče je obsodilo vodjo pretejiačev, Josipa Kampu&i, na a, Henrika Korošca, Roka Korošca in Franca Krošlja ua 3, Josipa Ferliča pa na dva meseca ječe.
g Goljufija, t zavarovalnino. Pred cel); skim okrožnim sodiščem so se zagovarjali dne 8. t- m. radi omenjenega delik|r Martin Pukmajster, posestnik v Slatin' pri Smartnu v Rož. dolini, njegova žen-1 Ana in 221etni Alojzij Medved, zidar » tam. Pukmajster jo dal septembra 192" zavarovati v Celju pri Assicurazione generali svojega težkoobolelega svaka Fr Štubsngelna za 10.000 Din. Pred zdravnika pa jo pripeljal obtožnega Medvedu, ki je zadevno pogodbo tudi podpisal * imenom na smrt bolnega svaka. Ko J« resnični svak meseca novembra Izumrl, je hotel preskrbeti Pulcmajsler l* svoji ženi pri mrtvogledu mrtvogle«'11' lisi, da bi ga predložil družbi. Nato jc Se-k zaslopniku ter mu javil smrt svoje® svaka vsled pljučnice. Ker Pukmnjsle' ni mogel predložiti vseli zahtevanih li'"'1, so Jo začela zadeva preiskovali in goli«"' Ja Je prišla kmnlu na dan- Obsojeni bili Medved na 1 mesec, Pukmajster nJ 4 mesece in ujegovu žena na 14 dni str"' gega zapora-
kal na hodniku policije zaslišanja. Pri tem pa jc naenkrat odprl vrata na dvo« rišče, sc oprijel strelovoda in splezal po njem na streho ter od tam skočil v Šolsko ulico in zginil neznano kam. — V Ljudski univerzi bo predaval v ponc« deljek 14. t m. ob 20. inž. Kukovec o problemu modernega individualizma v Ibsenovih »Strahovih«. — Isti dan se bo vršila ob 20. v prostorih Trgovske šole tretja carinska konfercnca za maribor« ske interesente. — V noči od 9. na 10. t. m. jc bilo v mariborskih hotelih in prenočiščih prijavljenih 52 tujcev.
a— O slavnostni predstavi maribor« skega gledališča povodom rojstnega dne naše kraljicc poročamo na drugem mestu. Tukaj naj samo ugotovimo, kar sc je med posetniki predstave splošno opazilo: Pred prevratom so ob sličnih prilikah skoro ves parter zasedli oficir« ji; v Mariboru bi jih bili lahko zadnjič, kakor tudi sicer, prešteli na prstih ene roke. Pač pa jc bilo lepo število gmotno neprimerno slabše situiranega uradni« štva in cclo nekaj nemških famiiij. Pa brez zamere; zdi se nam potrebno na to opozoriti, kajti ljudje vse to vidijo in komentirajo.
a— Ugotovitev. Pred več tedni nam ic nekdo poslal iz Maribora vest, da sc je tamošnji ruski kapetan Babič v vo« jašnici stepel z rojakom polkovnikom Odnogiarkovom. Slednji je zvedel za to notico šele sedaj, ko se jc ob slavlju pravoslavnega božiča sešel s znanci in nas prosi za objavo, da sc z g. kapeta« nom ni spri on, ampak neki obični ru< ski vojnik. Želji gospoda polkovnika, ki jc sedaj usiužben pri mariborski ko« mandi, prav radi ustrežemo.
Iz Celja
e— Novo trgovino z moko, žitom in deželnimi pridelki je odprl v Razlagovi ulici (poslopje Union) g. Fr. Videnšck, bivši ravnatelj zadruge »Sloga« v Celju.
c— Nekaj lovske statistike iz celj« skega okraja. —- V celjskem političnem okraju jc 15 samosvojih lovišč v po« vršini 4.887 ha. Občinskih lovišč je v zakupu 55, v površini 109.007 ha. Celo« kupna letna zakupnina znaša 95.514 di« narjev. V preteklem letu se je ustrelilo v celjskem političnem okraju: 80 srn, 1460 zajcev, 5 divjih petelinov, 70 go« zdnlh jerebic, 6 fazanov, 70 poljskih je« rebic, 5 prepciic, 10 Blok, 5 divjih gosi, 50 divjih rac, 16 jazbccev, 95 lisic, 6 kun, 4 vidre, 1 divla mačka in 100 kra« guljev. Lovski tatovi sicer k statistiki niso prispevali, jc pa verjetno, da bi so 7. njihovim uspehi številka pri razni užitni divjačini cclo nodvaiila.
z živ
Strahovita velemestna propalost
Dunajsko časopisje razpravlja o škandalu, ki ga je v pondeijek razkrila policija In ki je celo za dunajsko, ne baš posebno rahločutno publiko nekaj goro-.stasnega. V notranjem mestu je imela elegantno stanovanje neka ženska, ki se je Imenovala Edlt Cadve In sc je izdajala za učiteljico modernih jezikov. Pod to pretvezo je izvabljala k sebi otroke manj premožnih starišev, ki jim je ob-ijubovala, da jih bo zastonj poučevala. Kakšno je bilo to »poučevanje«, je sedaj v strahoviti luči pokazala policijska preiskava. Brezsrčna ženska Jo namreč zaupane ji otroke zlorabljala v perverzne namene. Proti visoki vstopnini so smeli prisostvovati njenemu »pouku« tudi tuji ljudje, ki jih je otrokom predstavljala za šolske nadzornike in nadzornice, za uradnike prosvetnega ministrstva itd. In vpričo teh je potem vpri-zarjala s svojimi nesrečnimi žrtvami prave sadistične orgije. Pod najrazličnejšimi pretvezami je otroke strahovito mučita in jih pretepala z nalašč za to pripravljenimi mučilnimi Instrumenti. Najhujše Jo pri tem trpelo neko 121etno dekletce, ki ga Je učiteljica pred letom dni adoptlrala in ki zato ni moglo nikomur potožiti svojih muk.
To besttjalno početje je uganjala Cadve nad pol leta. Sele koncem preteklega tedna je mati enega izmed prizadetih otrok javila stvar policiji. Uvedene poizvedbe so kmalu razkrile zločin in Cadve je bila v pondeijek aretirana. Na policiji je Izjavila, da je njeno pravo ime Kadinec in da je rodom iz Istre. Pristojna pa je baje v Pariz, ker jc bila svoj-čas poročena s Parižanom Rosza, od katerega pa se Je pozneje ločila.
Razun Kadinčcve jc bil aretiran v pondeijek zvečer še trgovec s preprogami Paul Kotany, v torek pa neka ženska. Oba sta bila redna gosta pri orgijah In sta pomagala zločinkl pri vabljenju drugih obiskovalcev In tudi pri iskanju novih žrtev. Policija sedaj marljivo išče, da ugotovi še druge goste ln sokrivce. V pomoč ji Je pri tem dnevnik, v katerega je Kadlnčeva beležila svoje obiske in zneske, ki so jI jih plačali kot vstopnino. Seveda pa je večina teli imeu nepravih, tako da je delo policije precej težko. Do sedaj je ugotovila že pet oseb iz takozvane boljše dunajsko družbe; med njimi je tudi neki docent na medicinski fakulteti dunajske univerze.
Razkritje tega ogabnega zločinskega početja, ki v kričeči luči kaže velemestno propalost, vzbuja po Dunaju pa tudi drugod ogromno senzacijo.
Tragedija lepe deklice
Po krivdi matere pahnjena v prostitucijo. — Petnajstletno dekletce vzdržuje mater in očima.
Ljubljana, 10. januarja.
O tragediji mlade deklice, ki ie propadla po krivdi svoje lastne matere, hočemo govoriti danes. V sredo popoldne sta bili aretirani in pridržani v ljubljanskem policijskem zaporu Kristina Logar in njena hčerka Kristina Pcčauer, o kateri smo že pred nekaj meseci poročali, da je ušla svojim starišem in pobegnila v Zagreb. Sele sedaj je bilo mogoče dobiti vpogled v vse tajnosti skrivnostnega življenja te nesrečne deklice, ki jc postala žrtev družinskih razprtij in razuzdanosti.
Kristina Logar je poročena v drugič. Iz njenega prvega zakona ji jc ostala ličcrka Kristina. Poročila se je nato vnovič in vzela za moža nekega Ivana Logarja. Zakon pa ni bil srečen; mož ie hil namreč silno nagnjen k pijači in Je liotel v svoji razbrzdanosti živeti na račun, malo, toda čedne pastorke Kristine. Ko je bilo dekletce staro 15 let, sta io
mati in očim neusmiljeno Izročila tajni prostituciji in uničila s tem njeno bodočnost in neomadeževanost. Demon alkohol io je vrgel takrat nekemu raz-brzdancu v naročje, ki jI je potem za svoj sramotni čin odštel preccj denarja. Dekle se od takrat nI moglo več premagovati in ie padalo od dne do dne. Mati In hčerka sta kmalu pričeli brezskrbno življenje. Kristina je neprestano pohajala v družbi matere, ki je prodajala njeno telo. Ako pa nt nanesla prilika za zaslužek, sta postajali obe često na Vodnikovem trgu in posegali v žepe nakupovalcev In prodajalk.
Približno pred dvema mescema pa sc je takrat 16-letni Kristini zastudllo njeno dosedanje življenje. Naveličala se je tudi Ljubljane In sc odločila, da prične v kakem drugem kraju novo življenje. Odšla Je s svojo prijateljico O. V. z Viča v Zagreb. Za potnino jc vzela svoj! materi 300 Din, njena prijateljica pa svoji gospodinji plašč In 250 Din. V Zagrebu pa se je v Kristini vzbudila zopet stara strast Zatočišče obeh je bila zagrebška ulica. Ko pa sta se naveličali tega nerednega življenja, sta stopili v službo. Kristina Pcčauer je dobila takoj službo v neki parfumerijl, kjer se je kmalu ustalila. 2c čez nekaj časa je izdala svoji »delodajalki tajnosti svojega predžlvljenja, da je skozi 8 mesecev s svojim telesom vzdrževala med boleznijo očima celo družino, obstoječo iz štirih oseb.
Materi se je med tem pričelo tožiti po hčerki, ker ni imela več prejšnjega udob nega življenja. Odšla ie zato v Zagreb po njo ln jo skušala z vsemi mogočimi vabami In grožnjami prisiliti, da bi sc vrnila v Ljubljano. Povedala ji je tudi, da Je opustila staro stanovanje v baru-kah v Sp. Slški in odšla z možem v vas Britof nad Kranjem. Hčerka Je Iskala zatočišča na zagrebški policiji, a zaman. Mati Jo je prisilila, da sc Jc morala vrniti ž njo v Ljubljano. Tu se jc vnovič zatekla k policiji In skesano priznala, da Je padla kot žrtev domačih razmer v svoji zorni mladosti po krivdi matere v roke tnaloprldnežev, ki so ji uničili njeno mladostno življenje.
tudi šport in igra in dijaki se radi udeležujejo raznih kmečkih prireditev in elavposti.
Važno je, da jo iz te univerze potekla tudi lntcljativn za energično pobijanjo malarije, ki obstoji zlasti v vztrajnem uničevanju moskjtov. Osnovala in uredila se je tudi posebna bolnica za zdravljenje na malariji obolelih oseb.
Tako deluje slavni indijski pesnik In mislec ne samo na polju slovstva, marveč tudi kot človekoljub. Njegovo življenje ln dejanja živo spominjajo na velikega slovanskega apostola iz Jasne Poljane, Leva Tolstega, ki ni samo pisni, temveč tudi živel po svojih mislih in tako dajal zglede, kateri niso lo mikali, ampak vlekli.
šel človek, ki je hotel odstraniti neljubega predsednika turške republike In njegovo ne manj obsovraženo ženo.
Kemal paša
Po vesteh Iz Carigrada je bil posku-šen v Angorl na predsednika turške republike Kemal pašo bombni atentat, ki pa se je le deloma posrečil. Angorska vlada sicer atentat demantlra, vendar pa tako medlo, da je le še boli verjeten.
Demanti ima očividno le namen prepre-I čitl, da se omaja vedno rastoče zaupa-, nje v novo Turčijo.
I Kdo jc izvršil atentat, pri katerem jc bil paša lahko, njegova žena pa težko
Vseučilišče indijskega pesnika
Znani indijski pesnik Rabindianalh Ta-gore, ki je predlani prepotoval Evropo in predaval med drugim tudi na praški univerzi, jo v svoji domovini ustanovil vse-učiiiščo, na katerem skuša poklic učenjaka združili s poklicom poljedelca, nudeč svojim učencem priliko, da obenem žanjejo plodove duha in plodovo zeutlje.
O tej napravi jo te dni predaval v Londonu solrudnik indijskega pesnika iu učenjakn g. Elmhirst. Univerza so nahaja v bližini vseučilišča v Kalkuti ter jo nameščena na velikem posestvu, ki meji na ogromen pragozd. Dijaki ntorajo absolv, rali najprej visoko šolo ter se šele potem posvetijo študiju poljedelstva. Vsak teh mladih učenjakov dobi kos zemlje z malo hišico, katero si mora vsak sam zgraditi; svoj kos zemlje obdeluje po dvo uri na dan, v ostalem času pa mora pomagati pri skupnem delu na obsežnem posestvu. Sprejemajo sa tudi dijakinjo. Te morajo, kakor je omenil predavatelj, odl'?iti možitev do 18. ali 10. leta, da se lahko popolnoma posvetijo študiju. Oba spela sta enakopravna.
Vpliv, ki ga ta visoka šola vrši na poljedelce, je ogromnega pomena. Ti so so mu sprva upiral', končno pa so uvideli veliko korist modernega obdelovanja zemlje. Glavna svrha, lcl jo Rabindra-nath Tagore zasleduje z ustanovitvijo svojo utrverze, je, da ustvari središče za proučevanje stare indijske kulture, da vzgaja mladino v internacijonalnem duhu in da pobija enostranski nacijonali-zem. Razen dela se goji med slušatelji
I ranjena, ni znano. Bržčas pa ie prišel iz i vrst turških reakcljonarccv, ki Kcmala j besno sovražijo, Res je Kemal rešitelj
in ustvarlteli nove Turčije, ki jo jc dvignil iz razsula, v katerem je bila po svetovni vojni, a v svojem stremljenju za obnovo In okrepitvijo svojega naroda gre Kemal preko vseh starih predsodkov. Nc ovirajo ga niti verske navade. Odstavil jc sultana, izklical republiko, priznal enakopravnost ženskam in Jim dal celo pasivno volilno pravico. Njegova žena, ki jc baje izredna krasotica, hodi vedno nezagrnjena, je evropsko Izobražena dama in prva žena v turškem svetu, ki je bila izvoljena v parlament.
Vsega tega reakcijonarni fanatiki, ki jih je med Turki še več kakor nted drugimi narodi, Kcinalu nc morejo oprostiti. Zato ni čudno, da se jc med njimi na-
X Dražba pohištva kraljice Marije Antonljete. V pariškem hotelu Dro-uet se ie pred kratkim vršila dražba pohištva, ki le bilo nekoč last nesrečne kraljice Marije Antonljete^ Prodana Je bila ena postelja, en stol In ena omarica. To pohištvo so je nekoč nahajalo v ver-sailleskcm dvoru in jc bilo sedaj prodano za 136 tisoč frankov. Pohištvo, ki Je Izdelano v slogu rokokoa, Je kupil neki Amcrlkanec.
X Palica palčeve debeline. Se pred 50 leti je bilo na Angleškem po postavi možu dovoljeno, svojo ženo pretepati, če Ic ul bila palica, ki se je jc mož posluževal, debelejša od njegovega palca. Žena, ki ji je bilo to že odveč, da bi jo mož vsak večer pretepal, je zbežala. Mož, ki mu igra s palico pač ni povzročala toliko preglavic kakor ženi, je poizvedel za njeno bivališče ter io pellal
pred okrajno policijo, da Jo ta zopet prisili pod zakonski jarem. Zenit je Izjavila, da uoče več živeti skupaj z možem, ki prihaja vsak večer pijan domov In jo pretepa. Mož, pravcati Hcrkttl, je odvrnil, češ, da palica ni debelejša od njegovega palca. »Da, gospod sodnik«, jo zaklicala žena, «a njegov palec Je debel kakor moja roka. Le poglejte!« Vse to ni nič pomagalo in pravdo io Izgubila žena.
X Kakšno čtivo je prepovedano v Rusiji. Angleško časopisje poroča, da jo ga. Krupskaja, Leninova žena, pred kratkim izdala zabrano del vseh kon-trarovolucljonaruh pisateljev. Prepovedala je spise filozofov Platona, Descartc-sa, Schoppenhauerja, Spenccrja in Nit-sclieja. Zahranjeua so tudi vsa dela, Id govore o teh možeh. Končno so prepn-vedani romani Francoza Mlrbeaua, knjige Angleža Carlylea ter spisi Rusov So-lovjeva, Krapotkina in Leva Tolstega. Tolstoj jc baje prepovedan radi »krščanske kuge« katero širi s svojimi deti.
Po slovanskem svetu
Božič na Poljskem
Božiču pravijo Poljaki »Bože narod' zenic« (Božje rojstvo), svetemu večeru pa »Vilja« ali Vigilija. Kakor pri nns sc postavlja tudi na Poljskem božično dre. vcscc, ki se mu pravi »hojinka« (hojka, hojčica). Ko se prižge na nebu prva zvezda, sc začne domača božična sve« danost; ob razsvetljenem drevesu sc pripravi večerja, ki sc začne s čestita« njem; čestita sc pa na ta način: vsak član rodbine (in gostje) ima na krožniku hostijo (»oplatck«). Tega oplatka odlo> mi komadič in ga položi na enak koma« dič oplatka v roko osebe, kateri hoče čestitati; od teh dveh tako zloženih ko« tnadov hostijo odlomi vsaka obeh oseb polovico in jo použijc. Pri tem sc po« ljubita in čestitata. Pod namizni prt sc položi nekaj sena — pač spomin na to, da se jc Kristus rodil v hlevu na senu. Darovi, ki jih prinese Jczuščck (Jezu« sek) se imenuje «Zvczdc» (goriazda), a prireditve, na katerih sc uhogim otro« kom delijo božični darovi, sc nazivajo ozvezdicc« (goriazdke).
Opolnoči pred božičem jc v ccrkvi poinočntca, ki sc imenuje «pasterka». Najprej moli duhovnik glasno neke la« tinsko molitve, nato jc maša; med ma« šo pojo na koru in obenem vsa ccrkcv akoiende« t. j. božične narodno pesmi z zelo veselimi, skoro poskočnimi melo« dijaini. Zdelo sc mi jc, da sc vse v cerkvi giblje; sveče plapolajo na oltarju zvoki krlcnd jim asistirajo in toplo ini ic bilo pri srcu, ko sem videl, da je na L'olj:kem več ljudskosti v cerkvi nego pri nas.
Poleg božičnega drevesca treba orne« niti tudi jaslice (»jasclki«) ali »šopko«. To so predstave rojstva Kristusovega, ki sc prirejajo v božičnem času po mc> stih; po vaseh hodijo nekaki «kolcdni> ki« ter nosijo šopke od hiše do hiše. Tudi kmetje sami imajo svoje »šopke«, t. j. jaslice. Značilno jc za moč poljske samcraslosti, ki sebi asimilira rcligijsk«-motive, da jc pesnik Rydel napisal Sopko, (Betlchcm poljski), v kateri sc Kristus rodi na Poljskem. Radi tega na« stopajo v njej poljski kralji. Ta »Bctle« hem poljski« sc predstavlja v Krakovu od 1905 iu napolnjuje od Božiča do Svečnicc vsak popoldan veliko gledali« šče Slovackega.
Na dan sv. Štefana posvečujejo v zemlji krakovski in okoli Kiclcc oves in ljudje mečejo potem ta oves v du« hovnika. Sploh si mečejo v Krakovem ljudje tega dne oves v obraz — spo> min na kamenjanje Sv. Štefana.
«Pametivc» ni, t. j. spomin nedolžnih otročičev sc nc obhaja. Gospa, ki jc cela zrastla s poljsko dušo, mi jc rekla, da je tok običaj r.a Poljskem čisto nc« mogoč; kako bi bilo mogoče, da otrok dvigne šibo proti starejšim ljudem!
Končno šc eno: Na sv. večer mora dekle iti iz hiše in zakričali. Od kuder
jI pride odmev, od te strani, pravijo, ji pride ženin.
Pod korobačem Cankove vlade
Doba krvavih umorov na Bolgarskem še vedno ni končana. S političnimi na« sprotniki sc ravna naravnost bestijalno, kakor pričata izmed mnogih ta dva pri*
mera:
V domovino sc jc vrnil Canko Kolev, ki jc spremljal ministra Obova pri pre« hodu čez Donavo. Čeprav je bil emi ■ grant. so ga vendar izvolili pri zadnjih znanih terorističnih volitvah na Bolgur. skem v njegovem okraju za poslanca. Ko so bolgarski uradi, ki so razglašali da sc sme vsak emigrant svobodno vrniti v domovino, izvedeli, da je Kolev doma, so obklopili njegovo hišo, zaprli vse iz-hode in podžgali hišo. Hiša jc zgorela in z njo tudi Canko Kolev, njegova žena in dva majhna otroka.
Nudaljna žrtev Cankovega korohača jc Peter Mirčcv iz Sotnovida. Ko se ja vrnil domov, jc hitel v vidinski okraj, da uredi svoje zasebne zadeve. Med pot, jo so ga ubili vladni agenti in ga strašno ra/.mcsurili. Zapustil je ženo, dvoje 1 do 3 leta starih otrok in zelo priletno ms. ter.
Mednarodne glasbene svečanosti v Pragi. Praga sc pripravlja letos na ve« like glasbene svečanosti, ki se bodo vr< šile na njenih tleli konccni maja in v začetku junija. Siavnosti bodo o priliki proslave Smetanovo stoletnico. Priredi jih čsl. sekcija mednarodnega udružc« nja za sodobno glasbo. Cilj tega udm« ženja jc zhližanjc narodov na kultur« nem glasbenem polju, vzajemna prak< tičr-.i in teoretična propaganda sodobne glasbe, izposojanje in zamenjavanje glasbenih del itd. Mednarodno 'udružc. njo v tem smislu sc jc ustanovilo lani in ima svoj sedež v Londonu. Doscdaj obsega Ameriko, Belgijo, Dansko,' Nem; čtjo, Anglijo, Francijo, Holandijo, Itn« lijo, Avstrijo, Poljsko, Rusijo, Švico, Španijo, Madžarsko in Švedsko. Češko« slovaška sekcija ima svoj sedež v Prn= gi. Udružcnjc jc znano izza svojih pro= dukcij, ki so sc lani vršile v Salzburgu, in ki so izvrstno uspele. Na praških slavnostlh sc bosta vršila dva velika simfonična konccrta in ena komorna ma« tineja češke inuzike.
Katastrofalni padec poljske marke. Poljska marka je začela v zadnjem ča< su zopet rapidno padati tako, da jc do« segel kurs dolarja v Varšavi že preko 12 milijonov poljskih mark. Vsa pozor; nost poljske javnosti jc obrnjena na dogodke na borzi in splošno sc izraža zahteva, naj vlada z najostrejšimi ukrc pi omeji borzno špekulacijo, obenem pa z ustavijenjem tiskanja novih biinkov; ccv omogoči stabilizacijo poljske valute.
Nepoboljšljiva
(Oalsworthy: »Oolobček«.)
Vsak magistralni poročevalec za ubož-ne zadeve je spočetka gruleč golobček, končno pa rjoveč tigor.
Menda se zgodi tako vsakomur, kdor rnia službeno ali radovoljno dalje časa opravka z bedniki: razočaranje nad vsemi temi sirotami, vdovami, starci, neozdravljivimi bolniki in nesposobneži za vsakršno delo jo sčasom tako strašno in vsesplošno, da človek v nezakrivljeno bedo sploh le še steška verjame.
Ko se uveriš, da ie usmiljenja, sočutja ln podpore resnično vredno jedva 5 odst. vseh, ki javkajo, jokajo in obupno moledujejo, ti zakrkne srce, začneš se sramovati lastne mehkobe in postaneš cinik.
Bolje pa ie, če postaneš humorist, kakor naš Milčinski ali komediograf, kakor Anglež Qalsworthy. V «Golobilw* vidimo znova komedijo, kakršne je doživljal v različnih varljantah že vsak »božni referent. Tudi jaz med njimi. Naj češče so sc Izpretnenllc take komedije V traglkomedije.
N. pr. tista z mlado vojaško ženo in kopo otrok. Mož jI je bil ujetnik v Sibiriji. Ubožica je letaki le od urada do urada ter prosjačila. Na tla je poklcka-la, dvigala sklenjene roke In nas jokajc rotila, naj se usmilimo nje in njenih nesrečnih otrok, ln bili smo »colobčkl«.
vsi, tudi jaz, najbolj pa blagi dr. Tavčar.
Pa je neko noč hipoma umrla. Našli so jo pred hišo, napol golo. In smo zvedeli, da ie vse, kar jc naberačila podnevi, vsako noč sproti zapila ln zajedla z vojaki dopustnlki. Vabila jih je k sebi, dokler ji nI sredi orgije — otrpnilo srce.
Ali tragikomedija z nesrečnim brezpo-selnežem, ki ni vzdržal v nobeni službi, dasi je imtl tristo talentov. Vselej je bil kdo drugi kriv, da je Izgubil svoje mesto. Hudo se nam je smilil. Nekega večera pa je pijan obležal na železniškem tiru, in vlak mu je odrezal obe nogi nad kolenom. Kupili smo mu umetne noge In ga vzeli v ubožnico, kier Je imel vso oskrbo. Toda ponoči se Je splazil do železne ograje, metal protezi na cesto, plezal preko ostrih klinov in hodil kro-kat... Dokler ga niso našli neke noči mrtvega; ubili so ga menda tckmccl za ljubezen koketne natakarice...
Qalsworthy meni, da jc «najvcčja komedija« gledati dobrodušneže »golobč-ke», kako «odpirajo vse kletke, da bi vanje ujeli in v njih ukrotili divjo ptice, ki potem v ječah gotovo poginejo.« To prizadevanje krotkih galobčkov za divje ptice ni šala, a tudi golobčkl puščajo pri tein večino svojega perja. Pllistri pač ne vedo, da Je v marsikateri duši nekaj, kar sc nc da' ukrotiti. Zato ne odnehajo, se mučijo z divjimi pticami in so žrtvujejo. Tako nastajajo trasikomc-diie
V «Oolobčku* gledamo vlačugo, kvar-topirca, potepuha iu alkoholika, same delomržneže, rojene pod nemirno zvezdo. Vsem je klateštvo v krvi; vsak hip jih »prime« in morajo na potep. Vse reforme, vse jokavo socialistično mehku-ženje, vsi zavodi, vso prldiganjc ne izda prav nič. Končno meni sodnik, da bi bila za take izgubljence najbolj učinkovita metoda — »krepka pest«, obupani pastor pa, da «za uboge pare ni nič boljšega, nego hitra smrt brez bolečin..
Tudi slikar Wcllwyn je nepoboljšlji-vec. Toda v dobrotnostl, stokrat zlorab-Ijanl, osmešeni in neumestni. Brati se s propalicami, žrtvuje zaujo vse do predzadnjih hlač. Jih zagovarja, a rešiti ne more nikogar.
A niti njega nc more rešiti sentimentalnega altrulzma lastna hči, ki ga skuša skriti v nedostopno 7 nadstropje. Še tja vabi ta nepoboljšljivec neozdrav-ne propallcc za seboj, daje postreščkom trikrat napitnino in žanje za vso svojo dobrotnost priznanje, da je igolobček«, ki se daje skubsti, pravzaprav pa — aprilski norec...» Dobrota jo pač sirota.
Fcrrand, francoski klatež, je Izrazitelj pisateljevih nazorov. »Tisti stari kočt-jaž« — pravi — »bi onidan skoraj našel srečo (smrt)... Qospodjc, ki so sc tako zanimali zanj s svojimi teorijami, so pač izčrpali svojo potrpežljivost? Ni drugače. In zdaj mu žele hitro smrt brez bolečin.,, Tudi iaz vidim zdaj resnico:
kako nisetn za nobeno rabo ua svetu, kako nikomur no koristim in kako nihče nc koristi meni. Vagabund ostanem vse svoje živo dni, in ko mi poteko dnevi, umrem kakor pes ua cesti... In tisto dekletce (cvetiičarka) z liieno nebrzdano divjostjo mora živeti veselju; izgubljena jc kot kamen, ki tone v vodo...
Toda nekoliko hočemo še živeti. Nc izgubim poguma dokler mi veter nc zapiha preko groba. Bil sem že v treh institutih (ubožnicah): prave palače! Lahko bi s tal jedel... Samo malenkosti ni v teli palačah: razumevanja srca! V njih krotke ptice oskubljajo divje ptice do golega ... Tisti gospodje s svojimi teorijami nam pač očedijo kožo in obleko ter uklenejo naše navade: to je zadoščenje njih estetičnemu čutu. Tudi vzrastejo v lastnih očeh. Duha va se nam nc dotaknejo nikoli, ker nas nikoli nc razumejo. Brez tega, nionsieur, Jc pa vse tako suho kot posušena oranžna lu-plnica.
Njih marljivosti nič očitka... A kaj naj ukrenejo z menoj, z dekletom ali s starim možakom, z nami — nepobolj-šljivcl? Mi divjaki vemo tisočkrat več o življenju kot bodo ti gospodje sploh kdaj vedeli! Samo čas tratijo in sc trudijo, umiti zamorca...
Bodite dobri z nami, čc hočete, aH pa nas pustite pri miru, — samo nikar nam nc obračajte kože! Cc nas ne marate, zaprite nam iepe in duri — tem preje pomrjeraoCc no morete, mar ic to
naša krivda? ... Vsemogočni bog me je naredil takega, da rajši romam ves mc-sec po svetu brez prenočišča, lačen, samo zvezde nad seboj, kot da bi presedel cn sam dan ob suhoparnem delu. Jaz ne morem za to, da sem vagabund. V nas se niblju plamen, ki no more mirovali in ki nc dopušča, tla nas uklenejo, kakor jetnike s svojimi teorijami, ker nismo taki kot oni... To jc življenje, kar hočejo zajeziti... Kaj hočete? Če ml jo pa v krvi!:,...
Tako je edini smešni altruist, naivni golobček, slikar Wcllwyn modrijan. Ou ne teorizira, ne prldlguje, nc psuic, nego dajo in sc žrtvuje. Ako vidi solzo, akn sliši tožbo, ga prime in daje z obetn.i rokama, je z nepoboljšljive! kakor brat z bratom, sani nepoboljšljiv... Srečen je pri tem in občuti zadoščenje, da je pomagal: ideal dobrotnika.
Tudi v njem gori plamen, ki nc more mirovati, in si nc da uklenlti srca p onih, ki niso taki kot on. »Kaj hočete? Če mu je pa v krvi!«
Za ubožnega referenta pri ljubljanskem magistratu lil nc bil: spravil bi občino na boben. Bržčas pa bi sc celo W'ell\vyu sčar.om z grulečega golobčka izpremenil v rjovečega tigra. Saj Je končno vseeno: uepoboljšljlvccm ne obrne nihče ko/o iu umivati »amorca io si-sifovsko delo. Preostaja lc šc humor, saj smeli nad človeško tragikomedljo ie naJvl&ia modrost.	t'.r, G—r.
Izredni prispevki za posebno porabo cest
V	Sloveniji imamo nedvomno izmed vseh pokrajin najboljše ceste, zgrajeno na solidni kamniti podlagi. Veliko se je v Sloveniji v preteklih časih dalo za na« še ceste in je vzdrževanje stalo dosti denarja. Plačevali smo v predvojni dobi v obliki državnih davkov in avtonomnih doklad za takratne razmere občutne pri« spevke za ugodnost dobrih eest. Bremena so bila vedno večja. Deželni odbori in okrajni cestni zastopi so z ruzpoložlji« vimi sredstvi vedno težje pokrivali na« raščujoče izdatke, osobito za ceste, ki se porabljajo v izredni meri in povzročajo zaradi tega tudi višje izdatke za vzdrže« vanje. Povsem pravilno so izkušali s po« sebnimi zakoni pridobiti pravico, da •smejo one ki v izdatnejši meri izrabljajo ceste, pritegniti tudi k izdatnejšim pri« spevkom za vzdrževalne stroške.
V	predvojnem času sc jc nalaganje teh prispevkov vršilo povsem normalno. Čuti ni bilo v splošnem posebnih pritožb, le na Notranjskem jc bilo dalj časa na« sprotje med trgovskimi interesenti in za« stopi zaradi bremen na mitnicah na ce« stah, ki so važne za velike lesne tovoro.
V	vojnem času so naše ceste veliko tr« pele. Na eni strani jih jc kvarilo voja« štvo s težkimi tovornimi avtomobili, na drugi strani sc pa za njihovo vzdrževa« nje ni storilo vse, kar bi bilo treba, da se ohranijo v dobrem stanju. Stroški za vzdrževanje v povojnem času so iz tega razloga jako veliki. Naravno dosegajo zaradi tega tudi izredni prispevki za po« «ebno porabo ccst jako občutno višino.
Glasne pa postajajo tudi pritožbe, nc toliko proti prispevkom kot takim kakor proti načinu, kako se ti prispevki odmer« lajo. V tem oziru se osobito opaža, da je postopanje pri presoji posebne porabe večinoma pomanjkljivo odnosno sc po« jem posebna poraba preozkosrčno in prerazlično razlaga. Zakon sam smatra za posebuo porabo le to, kar dokazno povzroča znatno večje stroške vzdrževa« nja. Ne glede na to pa dobivajo neka« terc tvrdke pozive, da plača io prispevek za posebno porabo tudi v primerih, v ka« terih so tekom pol leta zvozile lc tri de« settonske vagone lesa, dasi jc vsekakor dvomljivo, ako se more pri treh vago« nih že govoriti o posebni porabi ceste.
Čujejo se tudi pritožbe, da sc pri od« meri prispevkov nekateri cestni odbori nc ozirajo v zadostni meri na dolžino porabljene ceste, ampak določajo izred« ne prispevke lc po številu na železniško postajo oddanih vagonov. V pozivih na« vajajo lc to število brez vsakih drugih podatkov, ki bi omogočali presojo, ako in v koliko jc vožnja res povzročila znat« no višje stroške za vzdrževanje ceste.
Glede formalnega postopka se med drugimi čujejo pritožbe, da se stavljajo interesentom prekratki roki za odziv na ustmeni razgovor ali za vložitev pisme« nih ugovorov. Zaradi tega jc interesen« tom nemogoče tekom stavljenega roka zbrati podatke in vložiti zadostno ute« meljene ugovore.
To so lc nekatere točke raznih pritožb. Želeti jc v interesu splošnosti, da sc brez dvoma pravična institucija izrednih pri« spevkov za posebno porabo cest preure« di. Preprečiti jc treba sedaj mnogobroj« ne, kolikor toliko upravičene pritožbe.
V	tem pogledu bo imela bodoča samo« oprava hvaležno nalogo, da nam potom noveliranega, sedanjim razmeram prila« rjodenega zakona o izrednih prispevkih za posebno porabo cest prepreči — ku« luk na okrajnih cestah. Dokler je pa to nemogoče, pa apeliramo na kompetent« ne faktorje, da upoštevajo obstoječe, tudi za trgovino in industrijo skrajno težke prilike i s smotrenim ter pravic« nim izvajanjem zakona pripomorejo, da bo mogoče naše okrajne ceste tudi brez kuluka vzdrževati v dobrem stanju.
v glavnem nespremenjene. V Sloveniji sc tržijo vina še vedno povprečne med 4 do 7 Din za liter po kakovosti. Dobo se sicer tudijslabša vina cenejc in prvo« vrstna vina, ki so dražja. Kmečko vino iz najbližje zagrebške okolice sc pro« daja po 4 do 5 Din za liter, a bunatsko 2.5 do 3.5 Din za liter. Na zunanjih tr« žiščih je položaj prav sličen našemu. — Kupuje s zelo malo. Le Švica si jc na« bavila 13 odstotna vina iz Nemčije, Francijc, Italije, Španije, Madžarske in Grčije. Naša vina švicarskih kupccv nc zanimajo. Zelo malo izvaža Italija, kjer sc gibljejo ecnc med 50 do 300 lir za hektoliter po kakovosti. V Nemčiji no« tirajo renska vina med 350 do 900 zla« tih mark za hektoliter po kakovosti. — Promet pa je slab. — V Češkoslovaški se plačajo nova vina med 3.5 do 5 Kč, najfinejša po 6 Kč. Madžarska istotuko slabo prodaja. Cene se gibljejo po ka« kovosti med 800 do 1000 mK za liter. Madžarski producenti so vsa vina, do« ločena za izvoz, pojačali s čistim vin« skim alkoholnim ekstraktom, tako da dosegajo ta vina jakost od 13 do odstotkov maligana.
14
Narodna banka SHS
Stanje 31. decembra 1923.
Aktiva: kovinska podloga 438,819 ti« soč 262.99 Din, posojila I „523,681.936 Din 86 par, račun za odkup kronskih novčanic 1„199,781.678.57 Din, račun za« časne zamene 362,880.551.34 Din, dolg države 2„961,č:8.574.30 Din, vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic 2„138,377.163 Bin, saldo raznih računov 202,325.000.40 Dinarjev. Skup« no 8„827,564.167.55 Din.
Pasiva: vplačani del glavnice 22 mili« jonovl48.000 Din, rezervni fond 5 mili« jonov 310.794.50 Din, novčanice v ob« toku 5„790,240.920 Din, državni račun začasne zamene 362,8»0.551.34 Din, ter« jatve države po raznih računih 92 mi« lijonov 497.678.23 Din, razne obvezno« sti 366,973.398.48 Din, terjatve države za založene domene 2„138,377.163 Din, na« davek za kupovanje zlata za glavnico in fonde 49.135.662 Din. — Skupuo 8„827,564.167.55 Din.
Tržna porcirla
Novosadska blagovna borza (10. t. m.) Pšenica: baška 79 do 80 kg, 2 odst.,
4	vagoni 330; pariteta Zenta, 2 do 3 odst., 3 vagoni 335 do 340. Ječmen: ba: ški, 67 do 68 kg, 4 vagoni 277.5 do 280. Oves: baški, 2 vagpna 227.5. Turščica: za marcc«april, dupiikat kasa, 37 vago« nov 255 do 270; marc«april, 100 odst. kasa, 23 vagonov 23>5 do 247; aprihmaj,
5	vagonov 270; sremska, ladja Tisa, 30 vagonov 257. Moka: baza «0», 1 vagon 530; «00», 1 vagon 535; «2», 3 vagoni 405; «4», 3 vagoni 321. Otrobi: v jutinih vrečah, 2 vagona 180; v papirnatih vre« čah, 2 vagona 137.5 do 145. Tendenca nespremenjena.
Zagrebški živinsld sejem (10. t. m.) Včerajšnji sejem jc bil izredno slabo obiskan. Ist 'ako slab jc bil dogon. Za Trst sta sc kupila dva vagona živine. Cene za kg žive teže: voli bosanski I. 12.50 do 13, II. 11 do 12, III. 10 do 11, voli domači I. 14.5 do 15.5, II. 13.5 do 14.25, III. 12 do J2.5, mlada živina 15.5 do 16, krave I. 13 do 14, U. 11.5 do 12.5. III. 9 do II, bvinie debele I. 25.75 do 28, II. 25 do 2,i, III. 23.25 do 23.75, teleta I. 22.25 do 22.50, II. 20 do 21.25 Din. Krma: seno 105 do 125, otava 150 do 170, detelja 150 do 167.5, slama 62.5 do 112.5 Din.
Vinski trg (10. t, m.) Na domačih vinskih tržiščih je popolnoma mirno. — Največ se kupujejo sc dalmatinska vi« na, zlasti črna, in to Ic za domači kou« zum: izvoza ni. Cene ..vin na debelo so
— Vprašanje rumunsko-jugoslovanske trgovinske pogodbe. Kakor javljajo iz Beograda, je naše ministrstvo za zunanjo zadeve pri rumunski vladi sprožilo vprašanje sklenitve trgovinske pogodbo nied obema državama. Našit vlada jo pripravljena, pričeti pogajanja na podlar gi najvišje pogocinosti. Nadalje želi naša vlada, da se pri tej priliki tudi uredi vprašanje uvoza petroleja in obmejnega prometa.
= Trgovinska pogajanja med Avstrijo in Jugoslavijo. V soji glavnega odbora avstrijskega parlamenta dne 10. jan. jo izjavil minister trgovine, da so začnejo v januarju trgovinska pogajanja s Češkoslovaško in Jugoslavijo, ki bodo naj-bržo v februarju končana.
= Konferenca tekstilne industrije v Beogradu. Industrijska centrala v Beo-radu jo sklicala za 11. jan. konferenco zastopnikov tekstilno industrije. Razprav ljalo se bo o vprašanjih zaščitne carine posebnim ozirom na predstoječa trgovinska pogajanja z Avstrijo.
Kreditni zavod zq trgovino in Industrijo v Ljubljani ima dne 21. januarja ob 17. uri v sejni sobi zavoda v Ljubljani izredni občni zbor, na katereui se bo med drugim sklepalo o povišanju delniške glavnice.
V trgovinski register so se vpisalo nastopno firme: A. Ztiljan, trgovina z lesom v Cerknici; Vinko Merhar, trgovina z mešanim blagom v Dolenji vasi pri Ribnici; Samuel Grosz, trgovina z mešanim blagom ter s teleti in svinjami v Fokoveih; Jakob Zagode, veletrgovina starega železa, kovin in kosti v Mariboru; Jurij Ehl, veletrgovina z vinom v Mariboru - Krčevini; Josip Čer-ček, manufakturna trgovina v Mokronogu; Ana C6r, trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami v Murski Soboti; Josip Lah, trgovina z jajci in mešanim blagom na drobno v Oslušavcih.
= Ujedinjena banka v Beogradu. Prvostopno trgovinsko sodišče v Beogradu objavlja, da je narok v tej banki, ki bi so imel vršiti dno 18. decembra, prolo-žeu na 15. januarja ob i), uri.
— Zadostno število vagonov. «Rijcox-poroča, da se jo v zadnjem času položaj glede železniških tovornih vagonov znatno v.boljsal in da zagrebška direkcija državnih železnic razpolaga z zadostnim številom odprtih in zapitih vagonov. List opozarja gospodarske kroge, naj to stalijo izkoristijo in da naj zlasti drva za kurjavo odpremljajo sedaj, dokler no nastopi zopet pomanjkanje vagonov.
= Dobave. Pri ravnateljstvu državnih žoleznio v Snhotici se vrši dno ;it. januarja tretja ofertalna licitacija glede dobave 5(100 kg kaustično rodc, pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu pa dne 81, januarja ofertalna licitacija gledo dobave eno kupol-pefi. Natančnejši podatki sc dobe v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
Svinec v naši državi. Pri nas so kopijo s vino- v Srbiji, Hrvatski in Sloveniji. Zlasti Srbija ima, mnogo svinčo-uc rude, in lo v Podrinju, posebno okoli mesteca Krupnja, kjer so nahajajo tudi topilnico svinca. Poleg Podrlnja je mnogo svinčene rudo v Avali, Kosinaju, Rudniku. Kaeaoniku, Kratoveu. Brusnici
in poleg tega ,io še nekaj manj važnih Bvlnčonih rudnikov v Srbiji. Najvažnejši rudnik jo pri Krupnju, ki ga jo država daja privatnikom v izkoriščanje. Pri nas v Sloveniji .jo zelo bogat svinčsui rudnik v Mežici, kjer so nahaja tudi topilnica.
= Proti cenovniku za oslgiiraoje valute. Novi conovnik za osiguranjo valuto povzroča veliko ovire pri izvozu lesa, ker so cene preveliko in je možnost Izvoza lesaiih predmetov prišla v vpra-šaujo. Zaradi toga bo zastopniki lesne industrije sklenili, da skličejo tekom januarja konferenco, na kateri se bo pretresalo to vprašanje. Kakor javljajo iz Beograda, jo finančni minister pripravljen ugoditi v gotovih točkah lesni industriji.
= Režim svobodne luke Reke ukinjen. Na Reki jo valjal režim svobodno luke za kolonijalno blago, ki jo bilo zaradi tega oproščeno vseh davkov in dajatev. Sedaj pa jo roška uprava izdala dekret, ki ukinja režim svobodne luko, in uvaja dajatve: 100 lir na q sladkorja, 410 lir na kakao v prašku, 350 lir na čokolado, 200 lir na kavo, 510 lir na čaj itd.. To moro se uvajajo zaradi ne-povoljnega proračunskega stanja rtške državo.
= Zakon o zaščiti vlagalcev v Češkoslovaški. Češkoslovaško finančno ministrstvo je dovršilo načrt zakona o zaščiti vlagalcev, iu sicer predvideva pro-jokt pet samostojnih zakonov. Prvi zakon se bo bavil z deponiranjem vrod-nostnih papirjev, drugi z vložnimi knjižicami, tretji z delniškimi bankami, četrti z revizijo bank, a peti z moratorijem v zaščito denarnih zavodov in njihovih upnikov. Tom zakonom bosta sledila še dva, in sicer šesti o osigurnem fondu iu sedmi o konccsioniranju bančnih zavodov. Prvih pet zakonskih načrtov bo v najkrajšem času predloženo parlamentu.
Domače borze
10. januarja:
ZAGREB. Na efektnem tržišču tendenca nespremenjena. Prometa ni bilo sko-ro nikskega- — Na deviznem tržišču je bilo precej mrtvo. Tečaji so prav malenkostno oslabeli. Kotirale so devize: Amsterdam 3350 do 3380 Dunaj 0.12475 do 0.12675, Budimpešta 0.235 do 0.355, Bukarešta 43.75 do 46.75, Italija izplačilo 384.75 do 387.75, Kopenhagen 0 do 1575, Kristijanija 0 do 1290, London izplačilo 383 do 386, New-York čok 88.70 do 89-70, Pariz 433 do 488, Praga 259 5 do 262.5, Sofija 0 do (TIS, Stockholm 2347.5 do 2362.5, Švico 1554 do 1564; valute: Kč 256 do 0, lire 379.5 do 382.5; efekti: Bunku za Primorjo 80, Hipotekama 94, Jugoslovanska 152 do 153, Ljubljanska kreditna 212, Praštediona 985 do 995, Ri-ječko 83, Slavonska 107, Srpska 139 do 140, šečerana Osijek 1790 do 1810, Gut-mann 1175 do 1820, Eksploatacija 230, Slavonija 235 do 241, Narodna šumska 1425 do 145, Trbovlje 900 do 930, Union 1250, 7 odst- investicijsko 65 do 66.
BEOGRAD. — Amsterdam 3380 do 3390, Dunaj 0.12575 do 0.12585, Budim« pešta 0.38 do 0.41, Bukarešta 45 do 46.5, Ženeva 1556 do 1558, London 384.5 do 385, Milan 386 do 386.5, Newyork 89.20 do 89.40, Pariz 438 do 440, Solun 173 do 175, Praga 260.5 do 260.75.
mo napram tekmovalcem nlkake odgovornosti za morebitno poškodbe ali škodo. Razpisani liki so za obe kategoriji enaki kakor sledi;
d np v — 1 np v d np n — 1 np n
Št. 18 et. io
d np v ii — 1 np n v 1 np v n — d np n v
t 9 d np v T pz n 1 up v T nz n
St. 47 d np v T nz n T np v 1 isto
St. 48 d np n T nz v T np n 1 isto
Kratice: T je trojka, d je desno, 1 jo levo, np je naprej, nz je nazaj, v je veu, n je noter.
*
7\ K. Skala v Ljubljani. Dne U. t. m. ob pol 8. v zadnji sobi Narodne kavarne sestanek vseli smučarjev tekmovalcev, kakor tudi funkcijonarjev pri nedeljski teknil. — Odbor.
Moloklub Slovenija v Ljubljani vabi svoje člane k sestanku 12. t. m. ob 8. zvečer v Rožcah, hotel Union. Dnevni red: Zimska ocenjevalna tekma.
Moloklub Slovenija v Ljubljani opozarja svoje člane, da imajo v klubovi kavarni »-Evropa, rezervirano mizo, kjer bodo članom na razpolago športne revije in časopisi. Sportskl zdravo!
Hajduk v Afriki. Splitski Hajduk, ki igra 12. t. m. v Marseille, 13. pa v Cannesu, je končal svojo zadnjo tekmo v Alžlru proti tamošnjemu klubu Blida neodločno z 1 : 1.
S. K. Prlmorje v Ljubljani. Redni občni zbor bo v nedeljo 13. t. m. ob 9. dopoldne v srebrni dvorani Uniona. — Dnevni red glasom pravil. Polnoštevil-na udeležba dolžnost! Vabljen! so tudi drugI športni klubi.
S. K- Slavila v Ljubljani je imel v nedeljo ob prccejšnji udeležbi članov svoj redni občni zbor. Neprijetno soudeleženci opazili, da ljubljanski podsavez nI poslal na to skupščino svojega za-
stopnika, čeprav jc potrebno, da se baj našim najmlajšim klubom v interesu športa posveča največja pažnja. Od ljub« ljansklh klubov jc bilo zastopano PriJ morje. Po poročilih društvenih funkci-j jotiarjev se je izvolil nastopni odboH Predsednik Antc Oosar, podpredsednik Dominik Tršan, tajnik Stane Oklčkvj blagajnik Ciril Hribar, teh. referent Antc Dečman, odborniki Pleveli, florljan-člč, Remžgar, Frece V., Pcrko B., Vr, ltunc M., Smoljan A.
Sokol
Sokol Koroška Bola-Javoruik i raj
tedni občni zbor v društveni telovadnici 13. t. m. ob 9. dopoldne.
Sokol na Jesenicah ima svoj redal občni zbor v uedoljo 13- t. m. ob 0. dopoldne v društveni telovadnici-
Sokol štepanja vas ima 16. t. m. oh 19. sestauek članstva pri cLozarju», kjer sc poberejo nabrani prispevki za zgradbo doma, kakor ludi skupiček za prodane društveno bloke. Nablratelji prispevkov in razpečevalci blokov naj so sestanka polnoštevllno udeleže. Na tem sestanku so tudi določijo kandidatjo za prihodnji občni zbor.
Sokol Stepauja vas ima svoj redili občni zbor v nedeljo 20. t. m. ob 14. uri v društveni telovadnici. Dnevni red običajen.
Občni zbor Sokola v Ljubljani se vrši v nedeljo dno 20. t. m. ob 9. dopoldne v telovadnici v Narodnem domu z običajnim dnevnim redom V svrho razgovora o kandidatni listi se vrši istotam sestanek članstva v četrtek dno 17- t. m. ob pol 21.
Občni zbor Sokolskcga društva t So-družici se jo vršil 6. t. m. ob veliki udeležbi člansva. Izvolil se je sledeči novi odbor: starosta br. Jože Obrstar, tovarnar v Sodražici, podstarostu Fr. Mikolič, trgovec, načelnik kulturno prosvetnega odseka in referent Z. K. D. br. Jože Ivane, načelnik br. Vence Drobnič, načelnica se. sira Pavla Ivane, tajnik br. Ivan Fajdiga, blagajnik Evg., Ivane, v odboru so šn br. Andrej Gornik, Jožef Levstek, Adoll Ivane ter Ivan Strbenk. Prosvetni odsek si jo osnoval lastno zabavno knjižnico, nakar opozarjamo celokupno prebivalstvo Sodražice in okolice- Knjige, katerih izbira jo že sedaj velika, se izposojujejo vsako nedeljo od 11. do 12. uro dopoldne v prostorih Posojilnice-
Občni zbor Sokola r Škofji Loki se vrši v nedeljo 13. t. m. ob pol 16. v So-kolskem domu. Nn predvečer ob 20. isto-tam sestanek glede sestave odbora. -< Zdravo!
! astnlk In Izdalatel! Konzorcll »Jutra«) Odgovorni urednik Fr. BrozovIČ,1 Tisk DelnUke tiskarne, d. d. v LlubllanL
Tujci y Ljubljani
Šport
DAMSKA IN JUNIJ0RSKA DRSALNA TEKMA V LJUBLJANI.
Razpis za damsko drsalno tekmo za prehodne darilo SK- Ilirije in za junijorsko drsalno tekmo dno 2. februarja 1924. Športni klub <llirija» v Ljubljani priredi na praznik 2. februarja na svojem drsališču tekmo v umetnem drsanju za dame in junljorje. Za junljorje se priznajo po pravilniku JZSS. vsi oni drsalci, ki v dosedanjih saveznih in prvenstvenih tekmah niso dosegli kakega prvega mesta. Tekma je dostopna vsakomur, ne glede na to, ali je član kakega športnega društva ali ne- Prvim trem v vsaki kategoriji izroči SK. Ilirija Bpominske plakete. Ako se udeleže v kateri katergoriji tekme lo trije aH manj kot trije tekmeci, se izročita spominski plaketi le prvima dvema. — Za damsko tekmo ustanavlja SK. Ilirija prehodno darilo, ki preide v trajno posest dotične tekmovalke, ki si ga pribori v dveh zaporednih tekmah. Do tega časa ostane darilo v posesti SK. Ilirija, ki pa izroči zmagovalcu častno plaketo. Častna plaketa se podeli tudi za drugo iu tretje mesto, oziroma ako tekmujejo le tri ali manj kot tri tekmovalke, samo za drugo mesto- — Prijave so nasloviti do 30. jnnuarja na Športni klub Ilirija, Krsnikovu ulica 3, II. nadstr. Pri-javnlno ni nikako. Pričetek tekme ob 9. ui-i dopoldne. Ob neugodnem vremenu se preloži tekma na kasnejši termin- Tekmuje se po pravilniku za drsalne tekme JZSS. Izvleček najvažnejših tekmovalnih določil in skice obveznih likov so interesentom na razpolago na drsališču SK. Ilirije, v trgovini J. Goreč, Dunajska co-sta ter v uredništvu «Sporta», Zagreb, Duga ulica 26 (g. Dušan Zinnja). — V smislu § 40- pravilnika drsalnih tekem JZSS. opozarja SK. Ilirija, da no crevza-
V noči od srede na četrtek je pre« nočilo v Ljubljani skupno 121 tujcev. Od teh so je nastanilo 94 v hotelih in sicer:
UNION: Abraham Rcgina, trgovka, Vinkovci; Bonvicinl Romeo, trgovec, Lancenlgo, Italija; Blau Artur .trgovec, Zagreb; Brusini Fabio, trgovcc, Trst; Deceomani Vinko, dijak, Oderzo, Ita« lija; Eger Gustav, tovarnar, Železniki; Gogala Ivan, kaplan. Poljane; Hcllcr Rudolf, uradnik, Veliki Bečkerek; Heu« blau Adolf, trgovec, Dunaj; dr. Justcl Makso, tovarnar. Trst; Kranjc Mimi, žena trgovca, Celje; Kessler Rudolf, uradnik, Zagreb; Krajcer Nada, za« sebnica, Beograd; Ludvvig Feliks, potnik Dunaj; Majdič Mira, zasebnica, Kranj; Mathern Alfons, inženjer, Zollikon, Švica; Misaljevic Čedomir, knjigovod« ja, Skoplje; dr. Pehani Bcno, ravnatelj valjčn. mlina, Kranj; Pogany Ernst, di« rektor, Čakovec: dr. Ploj Miroslav, ve« liki župan, Maribor; Rigo Josip, trgo« vec, Treviso; Rosler Martin, trgovec, Novi Sad; dr. Raič Jovan, zaseb. urad« nik, Zagreb; Radič Mirko, dijak, Du« brovnik; Rabas Adolf, gozdar, Novo« mesto; Riipschl Hugo, potnik, Celje; Stumpel Arnold, direkt., Zagreb; Smith Bongam, oficljal, London; Scharf Kar., trgovec, Dunaj; Uroševič Svetolik, in« špic. ministr., Beograd; \Veiner Ignac, trgovec, Dunaj; Žabka Miroslav, trg. potnik, Zagreb.
SLON: Abcud Alcks, trg. potnik, Za« greb; Arko Ivan, trgovec, Ribnica; Bil« ligmann Robert, dipl. inženjer, Gradcc; Brcuer Albert, trgovcc, Dunaj; Benesch Oto, direktor, Zagreb; Breitvvieser J., inženjer, Zagreb; Brank Julij, trgovcc, Zagreb; Grossner Erwin, inženjer, Du« naj; Grech Franc, prokurist, Praga; Hauscn Volmer, dcnlist, Cerknica; Kc» sslcr Leo, trgovec, Dunaj; Csticig Fr., trgovcc, Trst; Kopitar Avgust, trgovcc Krašnja; Konig Ivan, trgo ve, Kočevje; Kunstclj Josip, trgovec, Vrhnika; La«
painc Dragotin, trgovec, Žiri; Urban Josip, gozdar, Radeče; Mcnosi Secondo, trgovec, Rubiero, Italija; Podboj Ivan, trgovec, Ribnica; Rosenbcrger Julij, tr« govski potnik, Zagreb: Rcdzanovič H., trg. potnik, Zagreb; Stcrn Bela, potnik, Senca; Sellinger Moric, potnik, Dunaj; So kup Rudolf, trgovec, Dunaj; \Vie« sel David, potnik, Dunaj; Valjak Gju< ro, trgovec, Maribor.
JL2NI KOLODVOR: Pler.tr Milica, trg. pomočnik, št. Janž; Roki Miha, tr« govec, Zagreb; Sitar Mimi, hči restav« raterja. Toplice; Šraj Alojzij, delavec, Dohravca.
LLOYD: Dagarin Jaka, dijak, Beo> grad; Pancer Henrik, trgovec, Trst; Stancer Alojzij, zidar, Celje; Svobodi Vh dimir, dijak, Varaždin; Šarabon SI., učitelj, Tržič.
SOČA: Pustotnik Franc, veleposest« nik, Blagovica; Taborslcy Josip, uradnik Trst; Zitko Anton, kolar, Logatcc.
TRATNIK: Fabjan Agncza, uradni« ta, Zagreb; Fclc Franjo, sin posestni« ka, Polšnik;Obrcht Friderik, sodar, Mo« ribor; Stock Erman, trgovec, Trst; Sli« jepčevič Peter, trg. poslovodja. Banja Luka, Tomšič Josip, posestnik, Vclikf Lašče.
ŠTRUKELJ: Ahačič Franc, tovarnar,; Tržič; Bohlmann Ivan, prl:'.: :ar, Berlin; B-ajnovic Vinko, bančni uradn.. Split; Bajuk Martin, posestnik, Božjakovo; Drmjanovič Marko, trgovec, Draga; Godina Peter, trgovec, Gorica; Haf(< nor Leo, trgovec, Dunaj; dr. Klemenčič Alojzij, odvetnik, Maribor; Koželj T, jasehnica, Tržič; Kerini Franc, posest« nik, Sv. Križ; Kerini Ivan, posestnik. Sv. Križ; dr. Šavnik Pavel, profesor, Zagrcb; Venturini G., trgovcc, ArtcJ' na; Z;ivvesky Ana, zasebnica, Dunaj.
Poleg tega jc prenočilo 27 tujccv p«", gostilnah in sicer: De Schiavva 11, Stari t.išlar 5, Ravnik 5, Krjfcž 2, Lozar 1, Novi svet 2 in Tivoli 1.
Ljubljana 10. januarja 1924.
Ljubljana 806 nad uioriem
Kraj opazovanja
Ljubljana . Ljubljana , Ljubljana , Zagreb . . Beograd , Dunaj , , l'raga . Inomost
ob
7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.
Zračni tlak
Zračna temperatura
7* .H 762 1
764	5 760 0 759 5 7591 75611
765	8
Veter
1-0 1-8 1-3 1-0 10 -2-0 -4-0 - 3 0
jugzp brezvetra
jug. vzh. brezvetra zapad
Oblačno 0-10
sneg
mogla
oblačno pol obl. jasao
Padavino mm
6-4
60 6-0
10
V Ljubljani barometer višji, temper. višja. Soluco vzhaja ob 7-42, zahaja ob lu'33
Dunajska vremenska napoved za 11, j govzhodnl vetrovi, nevarnost Iavln. t. m.: deloma oblačno, iuino vreme, ju- [	■
«JUTRO» št. 10
PeteU lt. I. 1924
J. Volta:
Cižikanci
(Prevod iz ruščine.)
Ked čižikancev v ruski naselbini je uttanovil Vasilij Čižik. Nikomur drugemu uo bi mogla priti na um tako predrzna misel. Nikomur drugemu niso bile tako dobro znane skrivnosti voli-kega mesta, kakor njumu in nihče ■lrugi so ni zavzemal tako zelo za dobrobit naselbine kakor on.
Vasilij Čižik je proživol v Parizu cc-Tih osem lot in ee ni pečal z tiobeno .stvarjo. Kljub temu pa jo bil vedno japoslen in jo imel na obrazu izraz jako skrbnega človeka. On edini jo vodil vso politiko naselbine, prirejal ■eseliee in predavanja ter ustanavljal čitalnice in kuhinjo. Z veseljem se je potikal po boulevardih in kavarnah, poznal kakor nihče med llusi ulični «apgo» in imel zelo mnogo znancev med Francozi. Vedno jo mislil na naselbino.
Tako je n. pr. Vasilij Čižik iztaknil malo restavracijo, kjer .je bilo mogoče dobiti obed za 80 stotink. V predmestju sv. Antona je našel bogatega tr-jovca z jajci iz Rusije, pri katerem so dobili ruski študenti manjše službe. f)n je naletel na skupino francoskih mehanikov, ki so se odpravljali v Rusijo in so z veseljem sprejeli ponudbo, da se bodo medsebojno učili ruskega in francoskega jezika.
V naselbini so Cižika imeli radi, četudi so se včasih nad njim malo pošalili.
Solidni Malgunov, ki je nedavno dobil naslov doktorja fizike, je potrep-ljal Cižika po ramenih in ga vprašal:
—	Kdai vendar misliš morebiti narediti izpite, Cižik? Osmo leto že teče. Cas in čast zahtevata od tebe, da so zganeš!
—	Opravki ne dopuščajo, — se je ftgovarjal Čižik. — Novinci so prišli, treba jih je seznaniti z novimi razmerami, jim najti stanovanja ... Za vra-
ga, tako se pripravim za izpite, da se bodete vsi čudili! —
Toda Čižiku niso verjeli.
—	Stara pesem! — jo rekel Malgunov. — Izgovorov imaš vedno dovolj. Zgubljen človok si, Vaška! —
Jlaksim Suovski, zelo dolaven «bolj-šovik», jo smešil Cižika;
—	No razumem vas! Za kaj so vi pravzaprav potegujete? Kdo sto vi? Kakšnega prepričanja sle? Podeč po vaših dejanjih sto uajbrže liberalec. Moja častna beseda, to je ros neproduktivna potrata euergijc. —
Na to j« Cižik odgovarjal:
—	Mar mi jo stranka, za vraga! Zame, bratec moj, eksistira samo naselbina, a vso drugo so —- neumnosti. --
Njegov koščeni obraz ss je nasmehnil. Ponosno je Cižik dvignil glavo, prijel z rokami za robove svojega suknjiča ter glasno razglasil:
—	Vivo la oolonie msse!
Nokoč je prišel Vasilij Čižik v obod-nico izredno razburjen.
—	Gospoda! — jo slavnostno nagovoril študente. — Kdo so hoče nastaniti v samostanu? —
Nihče ni razumel vprašanja. Nastal je šum. Na Čižikov račun so začeli zbijati šale.
—	Vaška se misli preobleči v meniha!
—	V samostanu? Kako je to mogoče., v samostanu? V kakšnem samostanu? — se je slišalo od vseh strar.l.
—	Gospoda, molčite! Pustite ga, naj formulira evojo ponudbo! — so se vmešavali drugi.
—	Naj se gre solit s svojim samostanom!
Toda Cižik se ni dal zbegati. Nasprotno, bil bi Se užaljen, ako bi tovariši takoj razumeli, za kaj gre. Čira bolj je predrzna in lepa misel, tem bolj mora biti komplicirana in več zabavljanja mora povzročiti.
Mirno je čakal, dokler so se dovtl-pi v obednici polegli Selo potom, ko se je navzočih polotila radovednost ta nepotrpežljivost, je vtaknil Čižik roke samozavestno v žep in spregov >rU. Skromno in previdno je raztolmačil
veliki smisel svojih besed, obrnem pa zolo ostroumno zavrnil zasmehovalce.
Zatmehovalci so seveda imeli vso-fkup za šalo. Vedeti bi pa morali, da Ciži ne trosi praznih besed in čo je on rabil besedo »samostaij», ni bilo to brez pomena. Sicer pa, parblou! Resnega človeka zasmehovanj«, ne ovira pri dobrem delu. Po vsem zasmehovanju jo Vazilij čižik vnovič ttavil na naselbino vprašanje:
—	Torej kdo so hoče nastaniti v samostanu?
Pripravljen jo bil raztolmačiti svoj načrt, vendar je zaht val največje pozornosti. Tovariši seveda dobro vedo, da jo vlada prepovedala meniško kongregaoije in zapečatila samostane. Volika množina najlepših stavb stoji prazna. Eden od teli samostanov se nahaja v latinskem delu nesta. To je cela palača z razkošnim vrtom. Ali ne bo imenitno, ako bodo imeli ruski študenti stanovanje v takih poslopjih! Tovarišem je polog tega dobro jnano, da Vazilij Čižik ni sanjač, ampak praktičen človek. On jo davi premišljeval: Zakaj vendar nc bi so nastanili v tej hiši ruski študenti? Stanovanja so vedno dražja, poleg tega pa stanovanj zelo primanjkuje. Naenkrat je tu prazen samostan. Parblcu! Poleg t<ga pa Vasilij Čižik ni neumen. On ne zna samo ironizirati, ampak započeto del,) tudi izvrši. Šel je naravnost k ?amo-stanskemu vratarju in mu opisal zadevo. Uspol jo pri njem. Razume se, da tega no sme vedeti nihfii laznn ruskih študentov, kor sicer V se vratarju slabo godilo. Evo na kratko bistvo eele zadeve! Oddajajo so oprem'jene sobe po 5 frankov na mesec — ali je sploh mogoče bolj poceni? Sedaj '"prnša Vasilij Čižik v tretjič in najbržo to pot no bo zasmehovanja:
—	Kdo so hočo nastaniti v samostanu?
Tako je bil ustanovljen red Čižikancev.
•
Tekom dneva so Cižikanci zavzeli
samostanske celice. Sli so vsak vase skozi samostanska vrata, svoje stvari
so znosili v manjših zavitkih tiku, da niso vzbudili na živahnih pariških ulicah nobeno pozornosti. Zvečer so so vsi zbrali na širokem iu dolgem samostanskem hodniku in so skupno po-veselili.
Prvih Čižikancev je bilo deset.
Anton Birjuk, ki so je ponašal s tem, da je bil pristen J;;nr mužlk, r šel v samo,stan iz ljubezni io senzacij. Celo njegovo življenje je bilo polno nešteviinih fantastičnih, nepričakovanih doživljajov in zapletijajev Z dvajset rublji v žepu jo božal iz Sibirije v južno Ameriko, postni tam bogat farmor in kot tak napravil pote. vanje okrog sveta. V Avstraliji je potem pri šel ob vse svojo premoženje radi predrznih podjetij, v Afriki p.i je prišel zopet do večjega kapitala na ta način, da jo prekupčeval t. nojevimi ; era i. Nato so jo vrnil v Evrono. Naložil je svoj denar v neko izseljaniško banko. Imel je velike, doli visečo, sive brke in jo iskal neprestano novih naključij s svojimi kostanjevo-rujavkastiini, malo izbuljenimi očmi pod gostimi obrvmi.
Ilja Každak je bil vesel novega stanovanja iz ekonomičnih razlogov v njegovem skromnem proračunu. Se misliti si ni upal, da bo plačeval 0(1 sedaj naprej samo po 5 frankov na mesec. Sedaj mu ho ostalo za prehrano celih 30 frankov! Každak je v enem letu dovršil gimnazijo in je sedaj slušatelj filozofske fakultete. Celica se mu je »dela kakor dvorec. So pred kratkim ni imel svojega kotička in je bil zaposlen v sinagogi. Sedaj pa je prišel do blagostanja. Od Alliancc Is-raelito dobiva vodno štipendijo 40 frankov na mesec. Ker bo plačeval za stanovanje tako malo, bo lahko celo obedoval.
Sestri Nadežda to Lidija Ivinove sta z naivnim hrepenenjem iskali stikov s pristnimi »kulturnimi drlavci», z onimi skrivnostno-mogočnimi junaki duha, o katorih sta čuli pripovedovati žo v šolskih klopeh, ko sta bili v provinoijalnem mestu Saratovske gu-bernlje. Obnašali sta se kakor dve
kmečki nevesti in sta bili precej plaš ljivi. Priti k tem duševuim junakom in jim reči: Midve sva vaši, bočeva biti v vaši družbi, služili hočeva vam in vas občudovati — tega nista -meli storiti, zato sta čakali primerni, prili ke. Pridno sta posečuii vs.i predava nja, shode, čajanko in sla bili skromne. Trepetajo sta se oprijeli misli nastanitve v samostanu, ko sla ".vedeli, da se misli tam nastaniti tudi Nikola. •Stepanuv.
Stopanovu pa pravzaprav stanovanji) ni bilo potrebno. Do:al je za -trm-ko eele dneve in večkrat tudi cele noči. Nočeva 1 jo pogosto tain, Uj;r g:i ju noč dohitela. Stopil io v red čiži kancev radi tega, da bi mu ne mogU očitati, da nima stanov.init.
Poleg Stepanova s» je radovala novega stanovanja Stepanova nevesta Marusja Golikova, ki ga je srčne 'ju-bila, za katero pa je Stepanov imel vedno tako malo čjusa . . . Ostale celice sla zavzela Siblrjakn Zilin in Vastjukov, njuna prijateljica Vera Smolič in zelo delavna brinetka Bcrta Korisovna Pmrkovič, katero so kratko imenovali «Bobebc>.
Prvi večer jo počastil družbo s svo jo prisotnostjo ustanovitelj reda Ci žik.
Bilo je nekam neprijetno v velikanskem poslopju z veliko množino \rat. zapečatenih z rdečimi pečati. Zdelo se jc. kakor (la so ostaie v celicah sence suhih iu strogih menihov. !z»a zspeča tenih vrat so se tu pa tam čuli neki polglasni zvoki, skrivnost.no šepetanj: in škripanje. Zdelo se je, kakor da se tam natihem nadaljuje življenje staro davnega jezuitskega samostana.
(Konoo ptih.)
P*

Zbirajte in darujte, da zgradimo Sokolski dom na Taboru!
Za	
„B.pluna]i"	
13 ,.2»I|V("	
VSOKi tl-iSJ«	
1 Din	
|lim vsaka be.oda 60 par. Za .Doplsovanjo" In ..Ženltva" ee računa vsaka beseda 1 Din. — Prlobčujejo »e le mali oglail, ki M plačani v naprej Pluta ee lahko tudi v znamkah Na vpraianja odgovarja uprava le, te Je vpra«anju priložena znamka za odgovor ter manlpulacljska pristojbina (2 Din).
Učiteljica glasovirja
7» \>akodnovnl pouk, ee išče. Nutančnejo v brlvnlot GJud, Kongresni trs 6.	1102
Učitelja klavirja
sil učiteljico, BO iS ar. — Ponudbo na upravo „Jutra" ped ..Glasba".	103S
žr&iikf-frflrivhrifti.i
(dobe)
Gospodična
k o in 10 lot stariuia otrokoma. te sprejmo takoj. — Ponudbo s sliko poslati na: .GJuro V a IJ a k , Maribor.
1002
Izvežbanega uradnika
išče za svojo carinsko posle vefjo trgovsko podjetje, ka-leri bi bil poleg corlnsklh tiol zaposlen tudi v pisarni. Plat« no dogovoru. ReNekU-T» so le na Izvežbane moči. Ponudbe jo nasloviti na upr. Jutra" pod „Cinovnlk".
108S
V-------
Vajence
'» mizarsko obrt, ki se jo nekoliko učil, so sprejme M Ignacu B o b o r , mizar, toke 68, p. Zagorja ob Savi.
1075
Čevljarski pomočnik
U fino Zbito in Šivano delo, >i Iščo za takoj Ilnina In »'Jinovanjo » talSI, plača po ugovoru. — Avgust Jeglič, Kadete.	106i
2 krojaška vajenca
i sprejmeta. Vet so polzvo ' trgovini Anton Presker, ■ Petra cesta 1-1. 1032
Zobotehničarja
»"vovrstnega v zlatu ln kav-"wu, se Išče, Ponudbe na »Mavo ..Jutra' pod šifro "Zanesljiv".	002
Korespondontinjo
J večletno prakso, veščo hr-, -kega, slovenskega ln nera--kega Jezika, ll«i tvornlca ..ilutorog" v Mariboru. 830
Strojnika
■"»»tojnega, rabi takoj ali ;»ziicje Kulovec I drug, Strn-na Dolenjskem. 876
(iščejo)
Prodajalka
Jobro Izvežbana v specerljBki '» »'anufakturni trgovini, z •'m;..,t, kujigovudstvu, žoli So« uitl raes,n- - Ponudbe ..Zanesljiv" na uprnvo t-Jutra" , Mariboru. 830
Pošten mladenič
Jliče službo sluge ali delavca v kakem podjetju. — Nastopi lahko tulsoj ali pozuujo. — V d o v i (i Stjepan, Stari trg lit. 15/1.	Uil
Pošteno dekle
ISife mesta prodajalko peciva in kruha. Voljna jo pomagati tudi pri bitnem delu. — Naslov povo uprava ,,Julra".
1107

Dve lovski puški
004 moderna, druga itarej-žega sistema, s« prodasta. — Naslov povo uprava ,,Jutra".
1112
Saldokontoristinja
veSta ameril.uuskcga in dvo-stavnega knjigovodstva tor vseh pisarniških poslov, per-(ektna v slovcnStini ln nem-ftžlni. z dobrim poznanjem hrvaščine in večletno prakso, ifičo primerno službe pri vetjem industrijskem podjetju. Ponudbo pod ..Saldokontlatl-nja" na Aloma Company v Ljubljani.	1101
Mlada Šivilja
io\l k dobri in dni družin), da se priuti kuhanja. Zato bi v prostem času Šivala. — Naslov povo uprava ,,Jutru".
108(3
Blagajničarka
sedaj kontoristinja, s trgovsko Solo, želi vstopiti v trgovino alf iintel. Ponudbe pod ..Ulagajultarka" na podružnico ..Jutra" v Celju. 108G
Mesta kontoristinjo
v Ljubljani ali bližnji okolici, Išče gospodična, izurjena v vseh pisarniških poslih. Gre nekuj tednov tudi brezplačno. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod „Sprcina pisarniška moč".	1072
K boljši rodbini
sre brezplačno deklo, poštenih starSev s dežele, kjer bi so naučim ,j:io kuho in bi opravljala hišna dela. Naslov puvo uprava „Jutra". 1061
Samostojen vrtnar
ISčo stalno službe. —- Nas'ov so izvo pri upravi ..Jutra".
1007
Absolvontinja
meščanske Sole In trgovskegS tečaja, isčo primernega mesta. Gre tudi 3 mesece brezplačno. Cenjene ponudbe pod ,.Točna" na upravo „Jutra".
1037
Deklica
14 let s'n \ pofttenlb starSev, Seli vstopiti kot učenka v kakšno rgovino na de-želi aU v mestu. Vstopi lahko takoj. — Ponudbo na upravo ..lutra' pod Slfro ..Nadarjena deklica".	1010
večjo množino, vzamom v strojenje. Karal Planlnfek, Mirna, Dolenjsko. D<0
Nemške knjige
so prodajo, Prohaska Monats-
biindo, U vezani letniki 320 kron Naprodaj pri Antonu Turk, knjigovez, Dunajska cesta G, Ljubljana. 1116
Gg. medicinci!
Proda so poceni nekaj rab-Ueulb instrumentov. Naslov povo ,uprava ,.Jutra". 1090
Šivalni stroj
(Linksarmuiaschlno) ca čevljarji-, v jako dobrem stanju, skoraj nov. so takoj proda po nizki ceni, zaradi pomanjkanja prostora pri Josipu Orelfoner. čevljar v Ptuju. Prešernova ulica 26. — Tudi zamenjam za Cilinder stroj.
1000
Krepdišin-obleka
nova, roza, so poceni prode. Naslov povo uprava ..Jutra".
1096
Športna obleka
moška, Clna, 6e čisto nova, so proda. i v. sc: Poljska cesta Stov. 2/I„ LJubljana. Stari Vodmat.	1001
Pulti,
kaugle ln tehtnica za trgovl-uo, so ceno naprodaj. Nuslov povo uprava „Jutra". 1077
Eeloganten frak
Bkoro nov, poccni naprodaj. Naslov pove uprava ..Jutra".
1031
Oproma za trg. lokal
dobro ohranjena, bo ugodno proda. Ponudbo pod ,,Redka prilika" na upravo „Jutra".
1006
Kočija,
bencinski sodi in zvito tračnice za	poljsko železnico, napr-daj. Lovro Rogelj na Vrhniki.	055
Tramove
kupim v vsaki množini v dimenzijah 4/4, 4/5, C/6 od 5 do 8 m dolžino. Ponudbo z navedbo ceno franko vagon. Dopisi pod ..Donomorog" na upruvo ,,Jutra".	333
Opremljeno sobo
a posebnim vhodom, elcktr. lu&Jo v sredini mctta, i tiče akademik. Poleg najemnine je pripravljen brezpla6no In-strulratl. CenJ. ponudbe na upravo ..Jutra" pod „Brez piaCn.i lnstrukclja .
1042
Kupim hišo
v Kamniku ob glavni cesti, v kateri bi se dala urediti manufakturna trgovina. Ev. vzamem večji lokal z Izložbami v najem. Cenjeno po-nudbe pod lUro ..IiiSa B00" na upravo ..Jutra". 1067
HiSa s trgovino
mebanega blaga v najveftjem industrijskem kraju Sloveni-je, tik glavue ceste in cerkve, uo zaradi odpotovanja takoj odda v najem. V hlSl Be nahaja poleg trgovskega lokala stanovanje s S sobami, predsobo, kuhinjo, verando ln pri-tikllnami- Električna razsvetljava. krasen vrt in dobra pitna voda. Potreben kapital 200.000 Din. Ponudbe pod ,,Prometni kraj" na upr. „ Jutra".	1061
Pekorijo
vzamom v najem pod ugodnimi pogojL — Naslov povo uprava „Jutra".	1047
Dobro idofa gostilna
se vzame v najem. Prevzame ho event. tudi inventar. — Pouudbo na upravo ,.Jutra" pod ,,Prometen kraj 300".
1008
Trgovina
z mešanim blagom ln deželnimi pridelki, »e odda v najem na zolo prometnem kraju dežele brez konkurence, radi družinskih razmer. Zelo bogata okolica raznih deželnih pridelkov. Kraj v.elo obljuden. Potrebni kapital za prevzem Jo do 100-000 Din-Stanovanje na razpolago. Oglasiti ee je na upr. .Jutra' pod »Zlata bodočnost". 1070
Nova vila
z vsem komfortom ln vrtom, se odda takoj v najem. — Naslov pove uprava „Jutra" 970
Majhno posestvo
krasno, v največjem Industrijskem kraju Slovenije, so proda. Posestvo leži ob cesti; porabi se tudi lahko vodna tnoft. — Naslov pove uprava ..Jutra".	030
Zamenjam
stanovanje v vili s 3 sobami za večje. Ponudbe, pod fcifro ,.Zamena" na upr. „Jutra".
1100
Pekarijo iščem
v najem v Sloveniji. Najraje v okolici Ptuja, Maribora ali Celja. Pismene ponudbe na upravo „Jutra" pod „Peka' rija".	1003
Trgovina
z tneSanlm blagem na najbolj prometnem prostoru v Mariboru, so proda. Cena 1,250.000 Din. Ponudbo na upravo ..Jutra" v Mariboru pod »Trgovina".	18002
Iščem 50.000 Din
posojila proti vknjižbi na prvo mesto Ponudbe s pogoji prosim pod Šifro ,,Zasl-gurano" na upravo ..Jutra".
1053
Družabnika
išfio dobro vpeljano industrij-eko podjetje. Event so tudi proda. — Ponudbo na upravo „Jutra" pod ,,Dobičkanosno" 408
Soba
60 odda gospodu. Naslov pove uprava ,.Jutra".	084
Trapistovski sir I a
po 30 Din franko postaja aH poŠta Slovenije. — Bor. Sbll.
Kočevje.	870
^Ljubljanski Zvonu>
lepo ohranjene letnike: 1808. 1911, 101«, 1918 tor ..Dom ln Svet" 189«?, kupim. Event. tudi drugo letnlko ..LjublJ. Zvona" — Ponudbo pod Slfro ..Ljubljanski Zvon" na upr. ,, Jutra".
Piflalni stroj
dobro ohraujen, se kupi. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod »Pisalni ntroJ"s 1080
Dve, event. tri sobe
s 5 posteljami ln kuhlujo z opravo, na deželi, oddam od 1. maja ll'2-l f-ez poletjo ali daljo onemu, ki ml preskrbi posojilo 6000 Din, Ponudbo pod ..čebelar" na upravo „ Jutra".	279
100 odst. zagotovljeno
Plamene ponudbe pod 750 tisoč dinarjev nu podružnico ..Jutra", Maribor.	302
	Dalmatinsko vino črno. sladko, so dobi pri T, Duzzolinl, delikatesna trgovi-nw. Llngarjeva ulica. Toči tudi čez ulico. 997	
Priženiti so želi mlad, nadarjen obrtnik b orc-cejSnjim kapitalom, ua kako malo posestvo ali kaj »ličnega. Prodnost Imajo do 80 let staro, mlada vdova ni izključena. Ponudbe pod Slfro .Resnost" na upravo .Jutra' 1068		
	Deklica 9 mesecev stara, čvrsta in zdrava, su odda za bvojo. — Naslov povo uprava ..Jutra" 002	
		
Na dobro domaČo brano bo sprejme več gospodov v bližini glavne poŠte. Na*U>v povo uprava ..Jutra". 1106		Lovski pes o jo zaletel. Naslov povo prava ..Jutra". 1050
		
Zamenjan dežnik. Gospodična, ki jo zamenjala v četrtek popoldan ob 2. url v slaSčlčarn" Voltmann dežnik, se posiva/ da ga lstotam		
	Manjša vsota denarja in listnica Jo bila najdena Dobi ee na Martinovi cesti	
Velik jugoslovanski parni mlin
z dnevno kapaciteto 12 vagonov, s prvovrstnimi produkti	»9
s išče zastopnika s=s
za Hercegovino, s komisijskim skladiščem. Gospodje, ki so v takem ali sličnem svojstvu že delovali, io ki morejo položiti odgovarjajoče jamstvo, naj stavijo svojo ponudbe pod št. „Za 1242'' na „Pul}llcita8 d. d.", oglasni zavod, Zagreb, Gunduličeva ulica 11.
Zahte^alte
v kavarnah, javnih lokalih, gostilnah in brivnicah
^B! UMU I ,W U
Proda bo do 30. t. m. krasnn gosposko
v ljutomerskem okraju. Ilt" muii skupaj 12 oralov oil tepa C oralov izvrstnega vinograda, ostalo so niivu, sadovnjaki in gozd, 4 zidan:«. i opeko kriia poslopja, otl tek oua vili podobna hitu z 4 elegantno popolnoma mcblinuitni solmnii;kuhiujp in priliklinami, krasu" prešno pOHlopjo, 2 kleli z sodi za dva vagona, tk: gospodrrsko orodjo in i živino. 1'osestvo ima juauo lego in je oddaljeuo 20 minut peš od kolodvora in od avstrijske meje Lastnik kot oiimejui proliiviilcc lah ko prekorači državno moj-, brez potneu-a lista. Ceua 560 tisoč Din. Kaslov pri Aloma Company, Ljubljana 124
Mladenič
č*dno zunanjosti. trgovsko nnobražen, živega značaja,
IPčo v svrho ustiinovitvo do-bičkonosnega podjetja gospodično z nekaj gotovine. — ; Ponudbo pod ,,Bodočnost" n» 1 upravo ,,Jutra".	1105
Soba
s posebnim \ - tlom. so odda v bližini kemične tovarne.— Naslov povo upruva ,.Jutra".
1001
Soba
z dvema posteljama, so odda. — Tstotam »e prodajo dobro ohranjeno hnrinnnlke. Naslov povo uprava ..Jutra". 1071
Stanovanje
brea hrane, iftčc mladenič. — Ponudbe pod „Brez hrane" na upravo ..Jutra". 1010
Gosp. uredniku R.
se zahvaljujom za izročeno pozdrave ln Isto vrača ..So-potovalka".	1051
Frantn
dvigni kakor navadno. 1083
m ra
Nova izdaja
Izšla je prva knjiga znamenitih Sienkiewiczevih del zgodovinski roman
Z ognjem in mečem
684 strani veliko osmerke, 22 ilustracij. Cena v pol-platno vezani knjigi Din 120'—, s poštnino Din 125-50.
Istočasno je šla v tisek druga knjiga, ki obsega nadaljevanje povesti „Z ognjem in mečem", zgodovinski roman
Potop
Energična gospa
v dobrih odnošajlh, vsestransko ns^bražena, «3 let stara, želi dopisovanja n finim Inteligentnim gospodom, krepkemu ln jedrnatega nilšljtnja. — Dopise pod , Kncriclla" na upravo ..Jutra".	C33 1
„Potop" bo izhajal ilustriran v zvezkih po 128 strani. Obsegal bo okoli 1000 strani. Vsak zvezek bo veljal 8 poštnino vred Din 25'— za one, ki so na romau takoi naročijo ter naročnino naprej pošljejo vsaj v enakih obrokih, kot bodo izhajali zvezki. Cena celemu romanu bo pozneje v kn|igotrštvu za 30 % višia- — Oba romana „Z ognjem . . in mečem" in „Potop" se naročata pri =
TISKOVNI ZADRUGI v Ljubljani
Prešernova ulica st. 54 (nasproti glavne poŠte).
69
<Kam?» vprašuje Henri.
Tega ženi sami nc vesta, gotovo pa na kak prijetnejši kraj, kjer mu zdaj ne bo več pretila zlobna vešča.
»Ali bom videl papana?*
«Pa da, gotovo!*
In Irena in miss Ellen pričakujeta (NyetaJopa z vedno večjo nepotrpežlji-jvostjo. Ireni se zdi, da tudi Raymoinl ne bo piogel strpeti, da ne bi Čimprej jirihitd k njoj. Kajti Ce je Nyctalope zmagovalec, bo brez dvoma našel sredstev, da, obvesti gospoda Jamersona. Kolikšno pričakovanje, koliko dvomov, koliko upov se poraja v Ireni, ko ždi v postelji in pričakuje svobode!
Končno so vrata odpro in Nyctalope »stopi!
Irena nehote vzklikne in Henri poskoči. V hipu spozna »strička Sainclai-ira*. In veselih vzklikov, smeha, solz in poljubov kar noče biti konec. Mattol pomaga Sainclairu tolažiti obe dami iu jih prepriča vati, da sta rešeni.
Sainclair pove v kratkih besedah, kako se i|e zgodilo.
Potem ya zaključi:
»Raymcind prevzame zopet poveljstvo nad L a m p a s o m , v kateroga pojdete vi vsi, in ho križaril med Antili. Snineer mi je dejal, da ga bo vaš soprog nekaj časa iahko pogrešal, in da ga bo ta čas mogel nadomestovati ladijski praporščak. Saincer sam pa bo poveljeval podmornici ttberailos, s seboj vzapin nekaj angleških mornarjev, in odpluje v le Havre, kjer bo šef-inženjer »Compagnie Subtransatlanti-que* sam preštudiral vse nove iznajdbe te podmornice, in jih skušal porabiti pri gradnji bodočih naših podmornic.*
«Fa vi?* vpraša Irena,
o	-oAuZči
«Jaz odplnjom z Girardom in z rdoče-lascem v aeroplanu nazaj v Pariz.*
»Kdo je to? Rde.čelasec?* vprašuje radovedno Henri, ki ves čas strastno sledi Sainclairovim besedam.
«To ti razložim kesneje, ljubček moj. Stvar je precej zapletena. Zdaj jia mo le mimo j>osIušaj in ne izpraiuj ničesar. Ali ti jo všeč tako?«
S »stričkom Sainclairom* se je mali Henri vedno izborno razumol. Bil jo poslušen in priden dečko.
«0, stričak, ne bom te nič motil.*
»Tako jo prav!*
Nyctalopo povzame, obrnjen k Ireni:
Tistega dne, ko sem dohil od Mat-tola brzojavko, tičočo so vas, sem baš nameraval odriniti vnovič na Schwalz-rock...»
»Schwaizrock?» d6 vprašujoče Irena.
»Aha, res je, vi So ne veste. To je grad Luciferjev, kjer sem ujel rdeče-lasca.*
»Moj Bog... saj mi je zblazneti.«
»Ne, ne! Mattol vo vso. On vam bo povedal vse podrobnosti. Torej, preden sem mislil odpotovati drugič proti Schwalzroeku, sera hotel s pomočjo vašega strica Lourmela poskusiti le enkrat in zadnjikrat hipnotični poskus na rdečelascu, da morda izvem od njega kake podatke o Luci-ferju, Scbwalzrocku ... Zaman! Rdoče-Iasee je še vedno pod vplivom Luci-ferja, ki ga, dasiravno je, ta od njega oddaljen stotine in stotine kilometrov, nama ni bilo mogoče odstraniti. A Lourmelti se je neko noči posrečil v Sainte-Anni eksperiment. Obdal je pa-cijenta z radioaktivno plaiStjo in dognal, da se pri tem upor hipnotiziranca
zmanjša, to je, da je uspeh hipnoze v radioaktivni plasti se nahajajočega človeka do stokrat večji kakor v navadnem ozračju.
Ta poskus hočem še prej poskusiti na rdečelascu, potem pa začnem z direktnim napadom na Lticiferja.
Sfem sem prišol le, da rešim vas in Henrija. V dveh urah najkesneje bo ta moja naloga rešena. In šo voč. Ujel sem ves rod Warteckov.»
«Wartockov?» se čudi Irena, na.pe-njajo zaman svoj spomin.
»Da, to je rod, h kateremu spada tudi Lucifor. V Votli Skali kar mrgoli teb ljudi, a še nikdo na vsem svetu ni zaznal za njihovo skrivališče. Mattol vam bo pozneje o tem povedal še več. A zdaj moram govoriti z Gri.sylo!»
Irena so mora zadovoljiti s temi red-kobesedimi razlagami. Dogodki, ki so se začoli razvijati po Nyctalopovih načrtih, niso pripuščali tratenja časa z razlagami, ki so bilo res da zanimive, a no tako nujne, da bi jih ne bilo mogočo odložiti na ugodnejši čas. Irena so niti no čudi več. Pri Nyctalopu se zde pač najbolj čudne reči povsem naravne. Irona misli zdaj le šo na svojega Raymonda, ki mora kmalu priti. To misli ji polnijo duhi in stcc.
»Vse jc storjeno, kakor si ukazal, gospodar,* pravi Grisyl.
»Dobro je. Ali imate tu kak načrt Votle Skale?*
»O, da, celotni načrt in pa načrte poedinih oddelkov. Nahajajo se v biblioteki.*
»Vrnimo se torej v knjižnico! Mattol in Pilou in vi, Grisyl greste z menoj. Tudi vi, Irona, in Henri, in miss, pojdite z nami, paziti moramo namreč, da ostanemo vedno skupaj.* Vsi odidejo proti biblioteki. Irena in miss Ellen stopita s Heuri-jem v kot, kjor si začno ogledovati slike velike nemške izdajo Buffona.
Grisyl razgrne načrte po mizi in Sainclair si da razlagati najprej detajlno načrte, potem pa splošni uAČrt, in si zaznamuje točke, kjor v tem trenutku spo prebivalci mikrokozma, imenovanega Votla Skala. Deklica mu razlaga, on pa si med njenim govrr-janjom ustvarja načrt, kako zasesti Votlo Skalo in ujeti njeno prebivalce. Najbolje bi seveda bilo, us,tavaii bilo-če z uspavalnim plinom, potem bi an gleški vojaki no imeli prcveS posla. In po vsej vorjotnosti se bo vso dalo izvršiti brez kaplje krvi. Seveda solzavost iu mehkosrčuost bi no bili na rac stu, in kjer ne pojde drugače, bo trebi pač tudi ubijati. A ker je v Votli Skali dost.i aparatov za proizvajanje uspavalnega plina, se bodo laik n vsi angleški vojaki oborožili z njimi, in tako je upati, da so načrt posreči brez prelivanja krvi.
Trenutek, ko bi imel dospeti Ray-mond de Ciserat, njegovi mornarji in Angleži iz Hamiltona, so vedno bolj približuje.
»Upajmo, da ne nalote na nepredvidene ovire,* meni Sainclair in pogleda na zapestno uro, ki mu jo je prinesla Grisyl. »Ura jo že skoraj 23, in ob 24. uri se mi zdi, zazvoni bud-nica!*
»Da.* odgovori Grisyl.
»In ker jo že vse pripravljeno,* nadaljuje Sainclair, »pojdiva Ciseratn naproti, Grisyl. Vi, Mattol, in ti, Pilou, ostanita tu pri Ireni, Henriju in miss Ellen.*
Čitatelji si sami lahko predstavljajo, kaki živahnosti, kakim prizorom je. bila to noč priča Votla Skala! Snidenje Sainclaira s Ciseratom v podzemskem hodniku; snidenje z Grisylo, »mojo zaveznico*, kakor jo jo predstavil Sainclair svojim novodošlim prijateljem in zaveznikom; objem Irene in Raymonda; pohod angleških voja-
kov v votline Votlo Skale in zajetje iznonadenih prebivalcev in njihovih sužnjev; vkrcanje Irono, Henrija, miss Ellen, Mattola, Ravmonda Ciserata in njegovega moštva v L a m p a s; za. sedba podmornico 0 b o r a 11 e s; t» podmornica jo bila — če izvzamemo njene električno stroje, zgrajene po čudovito enostavnih principih — povsem slična ostalim podmornicam najnovejše iznajdbe, h katerim sta se prištevala tudi Lampas in S y n a n -c 6 e; Sainclair je poslal vanjo očeta, mator in oba brata Grisylina ter tudi Ruperta VI., ki jib je hotel prepeljati iz Havra v Pariz. Vse to se je zgodilo te usodno noči: Votla Skala je kar čez noč — v doslovnem pomenu besedo —. prešla v posest Angležev, njeni prebi-valei pa so bili proglašeni za vojne ujetnike; o njih končni usodi kakor tudi v Votli Skali sami pa je bila pre. puščena odločilna beseda tajnemu dogovoru gospoda Prillanta in ministrskega predsednika Velike Britanije.
Iz tega dogovora so bili izvzeti le Rupert VI., Grisyl in njena rodbina, o katerih si je pridržal zadnjo besedo Jean de Sainclair.
A da ne pozabimo! Prva skrb Ray. monda Ciserata je bila, ko je prišel na Lampas, da je odstranil pripravo, ki jo je namestil, preden je zapustil podmornico. Čitatelji se gotovo šo spominjajo: kdorkoli bi zavrtel krmilo lo za eno četrtinko obrata, bi sprožil vzmet, ki bi vnela melinit V srečo prebivalcev Votle Skale, v veliko srečo Ireno in Henrija, ki sta bila pripeljana v Votlo Skalo, ni nikomur izmed Warteckov, ki so pregledovali Lampas, padlo na misel, da bi so le dotaknil krmila; v veliko srečo, pravimo, kajti eksplozija bi ne uničila samo podmornice, ogromni eksplozivni sili melinita bi ne kljubovala nit? Votla Skala sama.
Veletrgovina kolonij*!* JAKOV M. ALCALAJ
Beograd, Zmaj od ITobaJa nlloa br. II.
Poit&nski jtretinac 26.	Telefon 18—76.
Osnovano 1898. Telegram JACALCALA J-EEOOBAD.
Ima u ve k na stovarištu največi izbor špecerajske, delikatesne i prekomorske robe i šalje a eto
krajeve na pouzeče. Najglavnije stovarište Herniman Tea, Lipton Tea, ruskih čaja i t. d.	ion

193
Opr. »t. Nc I 151/24/2.
Prostata dražba nspriiči
Na predlog lastnice SIoveDske trgovske d. d. v Ljubljani se bo prodajalo na javni prostovoljni dražbi posestvo pod vi. št 38 k. o. Petersko predmestje I. del, se-stojece iz hiše na Resljevi cesti št 22 z vsemi dvoriščnimi stavbami, dvoriščem in vrtom. Izklicna cena znaša 750.000 Din. Dražba se vrSi dne
14. januarja 1924 dopoldne ob II. url na lici mesta na Res-eljevi cesti 22.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Zastavne pravice na posestvu zavarovanih upnikov ostanejo nedotaknjene. Za potrditev prodaje si pridržuje prodajalka osem dni pomisleka Vsak ponudnik mora pred početkom dražbe založiti kot kavcijo 75.000 Din, bodisi v gotovini, ali z vložno knjižico ali v obliki bančnega I garantnega pisma. — Najvišji ponudek je u plačati pri sodišču. Prodajalka se zavezuje vse prostore v prodanem posestvu, ki jih dosedaj sama zavzema, trgovske lokale, pisarne ki so deloma uporabne za stanovanje, skladišče, kleti, izprazniti do dneva plačila prve polovice kupnine. Dražbeni pogoji in oni plačevanja se morajo upogledati v pisarni notarja Aleksandra Hudovernika v Ljubljani kot sodnega komisarja. Okrajno sodišče v Ljubljani 9. jan. 1924.
BM poMbn^a obveatUa.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je nai predobri in nepozabni soprog, oče, sin, brat in stric, gospod
dr. Bogomil Senekovič
dvorni svetnik itd. itd.
včeraj, dne 9. januarja 1924 ob 19. uri, po dolgi mnčoi bolezni, izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v
Eetok, dno 11. januarja 1924 ob 16. uri iz ife žalosti, GradiSče it 8, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 10. januarja 1924-Olga, roj. Hren, soproga. — Olga, Milena, Fedor, Andreja in Bogomila, otroci. — Filomsla in An dr a i Sena-kovtfi, starši. — Fllomela, Pavla, por. Koain, in Miroslav, sestri in brat. — Mllodar, nečak.
Mestni pogrebni zavod v Ljablianl.
Naznanilo.
Slavnemu občinstva vljudno naznanjam, da otvorim v loboto 12. januarja
svežega in prekajenega in finih konjakih »alam
lastnega izdelka.
Prodajalo se bo vsak torek in četrtek dopoldne in soboto popoldne v Mostah, v bližini kr. poštn. urada.
Skrbel bom, da bodo cenjeni odjemalci redno postrežem z najlioljiim blagom.
Za obilni obisk se priporoča	183
Rudolf Pušnik, konjski mesar
Ljubljana, Rimska cesta it. 19.
Išče se
DEKLARATER
s izpitom, veSč z vsemi v tej stroki spa-dajočimi car. naredbami, reflektira se samo na prvovrstno moč, ki je že delj časa kot strokovn ak posloval pri večji tvrdki. — Ponudbo na Aloma Company, 63	Ljubljana, pod šifro „4321
Kontoristinja,
prvovrstna mod,
perfektua v slovenski in nemški stenografiji in strojo-pisju. se sprejme za takojšnji nastop. Prakti-kantinje so izključene, ker ee reflektira le na prvovrstno moč. Plača po dogovoru. Tozadevne ponudbe je poslati pod šifro „Kon-torlstlnja" na upravo »Jutra*. 142

Naročajte, žataite in raziiriaite
Otvoritev trgovine!
P. n. občinstvu se vljudno naznanja, da sva z današnjim dnem na Kongresnem trgn št 19 (v bivših prostorih Vzajemne posojilnice) otvorila
trgovino s špecerijskim in BcotonijalnSm blagom
Potrudila se bodeva cenjene odjemalce postreži vedno s finim svežim in cenim blagom, ter se za obilen nakup priporočava.
Z odličnim spoštovanjem
137	Btavačic & Ja©eJi
Vabilo na subskripcijo delnic.
Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, je s svojim odlokom z dne 14. decembra 1923., št. 7419/23, dovolilo podpisanim koncesijonarjem, da smejo osnovati delniško družbo pod imenom
„TISKAMA PANONIJA".
Družba je upravičena in ima namen, baviti se z vsemi v grafičko-artističko obrt spadajočimi posli, knjigotrštvom, vezanjem knjig, trgovino s papirjem, muzikalijami, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami itd. itd. V delno izvršitev tega namena prevzame družba sedaj obstoječo MTiskarno Panonijo, Iv. Sušeč & tov., kom. družbo v Gornji Radgoni", ter jo premesti v Ljutomer, kjer se kupi v ta namen lastno poslopje.
Delniška glavnica znaša 1,000.000 Din ter je razdeljena na 1000 delnic po 1000 Din.
Delnice se emitirajo po kurzu 1000 Din za komad in za vsak komad 50 Din več za kritje ustanovnih stroškov.
Delnice, katere bodo imenske, se bodo izdajale v komadih po 1000 Din.
Na subskribirane delnice odpadajočo glavnico je vplačati do dne 31. januarja 1924. pri zavodu, kjer se je subskripcija izvršila.
Subskripcija delnic se vrši pri podružnicah Slavonske banke v Gornji Radgoni, Mariboru, Celju, Ljubljani in Murski Soboti, pri Posojilnici v Gornji Rodgoni, Slovenski banki, podružnici v Ljutomeru, Obrtni banki, podružnici v Ljutomeru, ter pri Jugoslovanskem kreditnem zavodu v Murski Soboti.
Subskripcijske pole so na razpolago pri imenovanih zavodih.
Subskripcija se prične dne 11. januarja in zaključi dne 31. januarja 1924.
Delnice se izroče subskribentom po ustanovnem občnem zboru.
V Ljutomeru-Gornji Rodgoni, meseca januarja 1924.
Dr. Karel Grossmann	Anton Jandl
odvetnik	stavbnik
v Ljutomeru. Alojzij Neudauer	Ivan Sušeč
tiskarska podjetnika
190
v Gornji Radgoni.
Delniika glavnloa: Din 60,000.000.—
Bezervnl zaklad okoli: Din 10,000.000'—
Centrala;
Ljubljana, Dunajska cesta.
Podružnice;
Briiloe. Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Melkovlč, Noil Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
22
Brzojavni naslov: Banka Ljubljana.
Tel. 4tev.: 261, 413, 502, 603 In 504.
se priporoča za vse v bančno stpoko spadajoče posle.