Štev. 6 — Leto III.
  Murska Sobota, 8. februarja 1951
Cena 3 din
 Pred volitvami v
Ljudsko skupščino LRS
  V soboškem okraju so predlagali kandidate
   Preteklo sredo se je v jutranjih urah v prostorih soboškega mestnega kina zbralo nad 200 delegatov-predsednikov vaških odborov Fronte, zastopnikov oblasti, množičnih in drugih organizacij. Zboru je prisostvoval tudi član IOOF Slovenije tovariš Šumrada, ki je   imel pred prisotnimi delegati tudi krajši govor. Uvodni referat je podal sekretor OK KPS tov. Brglez Bela, v katerem se je dotaknil zunanjepolitičnega položaja. O problemih Fronte in o delu in uspehih vaških frontnih odborov je govoril okrajni sekretar OF tov. Zrinski Rudolf.
   V živahni diskusiji, ki je nastala po predlogu kandidatov za predstoječe volitve v Ljudsko skupščino Slovenije, se je razpravljalo o posameznih kandidatih, njihovem delu, udejstvovanju v NOB itd. Po daljši diskusiji je zbor ugotovil, da so predlagani kandidati dobro izbrani, saj bodo ravno ti dostojno zastopali ljudstvo murskosoboškega okraja. Celotni okraj je razdeljen na 13 volilnih enot, katere zajemajo v glavnem več vasi.
   Za mesto in bližnjo okolico Murske Sobote je  bil Sobočanom predlagan že dobro znani kandidat Ferdo Kozak, predsednik Ljudske skupščine Slovenije. Tov. Ferda Kozaka prištevamo med naše najbolj zaslužne politične in kulturne delavce v Sloveniji. Sobočani ga poznajo kot dobrega predavatelja. Za njegovega namestnika je predlagan domačin Lutar Karel, predsednik planske komisije OLO v Murski Soboti.
    Za volilno enoto Beltince in okolico je predlagan znani javni politični delavec tov. Kimovec Franc-Žiga. Kot namestnik pa je predlagan Ing. Saksida, strokovnjak selekcijske postaje Beltinci. Tov.  ing.  Saksida je  med prekmurskimi kmetovalci priljubljen in poznan kot izkušen kmetijski strokovnjak, ki rad ob vsaki priliki pomaga, kjer koli je to potrebno. Tudi kot aktivist je priljubljen pri ljudeh.
    Za dokležovsko volilno enoto je predlagan domačin Benko Alojz, sedanji predsednik OLO M. Sobota. Tov. Benko Alojz, kot nekdanji grofovski delavec, požrtvovalno dela na svojem položaju ter je kot tak močno priljubljen po vaseh, še posebno pa v okolici Dokležov-ja, odkoder je doma. Zastopal ga bo Poredoš Andrej, tajnik KLO Melinci.
    Za volilno enoto Tišina in okolica je predlagana tov. Rogan Milika, predsednica KLO Sodišinci, članica gl. odbora AFŽ ter znana politična delavka med ženami. Tov. Roganova vzgledno vodi KLO Sodišinci, saj se njeno delo odraža v izpolnjenih odkupih  in  v drugih akcijah. Tov. Milika Rogan že  nekaj let aktivno sodeluje v ljudski oblasti, kar dokazuje, da se tudi prekmurska žena vse bolj vključuje v ljudsko oblast. Za namestnika je predlagan Pajtler Franc, šolski nadzornik za okraj M. Sobota. Znan je kot dober aktivist in predavatelj izobraževalnih tečajev.
    Za volilno enoto Brezovci in okolico je predlagan Levstik Jože, bivši minister za kmetijstvo, sedaj član IO OF Slovenije, za njegovega namestnika pa domačin Vitez Štefan, po poklicu kmet, sedaj funkcionar KLO Predanovci.
    Za volilno enoto Cankova in okolica je predlagan Šiftar Ivan, javni tožilec za Maribor-mesto. Zastopal ga bo tov.
   Turha Štefan iz Gerlinec.
    V volilni enoti Rogaševci so predlagali za kandidata tov. Brglez Bela, sekretarja OK KPS, kot zastopnika pa tov. Težaka Janeza, predsednika kmečke delovne zadruge »Plesnik Nastje« iz Kramarovec.
    Za volilno enoto Gor. Lendava in okolica je predlagan tov. Vratuša Anton, po  činu podpolkovnik, trenutno diplomatski predstavnik v inozemstvu. Za njegovega namestnika pa tov. Flegar iz KLO. Gor. Lendava.
     Za volilno enoto Trdkova je predlagan tov. Ficko Franc, organizacijski sekretar OK KPS in za njegovega namestnika pa tov. Špilak Mirko, zidar iz Doliča.
     Za Šalovce in okolico je predlagan kandidat tov. Mejnik Ivan-Džems, podpolkovnik JA Poznan je kot borec iz NOB. Tov. Džems je bil med prvimi, ki mu je uspelo prebiti gosto zasedene kordone okupatorja ob Muri ter vzpostaviti zvezo iz Prekmurja z ostalimi predeli Slovenije. Po veliki premoči okupatorske vojske se je tov. Džems sicer moral umakniti iz Prekmurja, vendar je dokazal svojo ljubezen do tega − takrat težko dostopnega predela Slovenije. Zato si Šalovčani lahko opravičeno štejejo v čast, da bo njih v skupščini lahko zastopal tov. Mejnik Ivan-Džems. Za namestnika je predlagan domačin tov. Korpič Koloman iz
Čepinec, ki je znan kot požrtvovalen politični delavec v okviru KLO Čepinci.
   Za volilno enoto Križevci in okolica je predlagan tov. Košmelj Miran, načelnik NMS, zastopal pa ga bo domačin tov. Vereš Koloman iz Prosenjakovec.
   Za volilno enoto Mačkovci je predlagan tov. Kocjančič Boris, generalni sekretar pri predsedstvu vlade LRS, za
njegovega namestnika pa domačin Gjergjek Karel iz Pečarovec.
   Za volilno enoto Tešanovci je predlagan doman Sambt Štefan, predsednik KLO v Tešanovcih.  Zastopal pa ga bo Franko Bela, kmet iz Nemčavec.
   Navedene kandidate bodo še podrobneje pretresali zbori   volivcev na vaseh, ki se vrše te dni.
Tudi v ljutomerskem okraju so govorili o kandidatih
   Pred dobrim tednom so se zbrali v Ljutomeru delegati vaških frontnih organizacij. Na svojem zboru so se pogovorili o  vseh važnejših nalogah Fronte. Padla je tudi beseda o predstoječih volitvah v Ljudsko skupščino LRS.
   Udeležba delegatov na zboru ni bila zadovoljiva. Precejšnje število mest v kinodvorani je ostalo nezasedenih.
   Obširen referat o nalogah frontnih organizacij ljutomerskega okraja je podal tov. Verdev Bogo, predsednik OO OF. Dalje časa se je pomudil pri vprašanju zadružništva, nove trgovine, tekmovanja v  čast 10. obletnice OF in pri drugih aktualnih problemih.
   Diskusija po referatu ni dovolj razgibala delegatov. Manjkalo je predlogov od tovarišev, ki so prišli iz vasi.
   Oglasila se ie tov. Dernekovič Tončka, sekretarka OO AFŽ. V svojem izvajanju je osvetlila nezainteresiranost nekaterih vaških odborov OF, ki so za potrebe in želje žena ne zmenijo. Posledica takšnega odnosa se je pokazala pri zadnjih volitvah v OLO. V večjem številu vasi se je vzdržala glasovanja pretežna večina žena. Vaški voditelji OF se premalo zavedajo, da je ženska organizacija
—  sekcija OF in kot takšna potrebna frontne pomoči. Ženam je treba pomagati, da bodo  sodelovale v  ljudski oblasti, zadružnih odborih, delavskih svetih in v vseh organih upravljanja države. Doslej so ponekod zapostavljali žene. Vzroke je iskati v zastarelih nazorih nekaterih ljudi, ki mislijo, da žene niso sposobne za  soodločanje in upravljanje države. V številnih vaseh so žene pokazale voljo za   sodelovanje, posebno po vprašanjih zaščite matere in otroka. Zato je dolžnost Fronte, da razvija zdravo pobudo žena za ustanavljanje DID in otroških igrišč, ki bodo dobrodošli v sezoni   največjega kmečkega dela. Te ustanove bodo razbremenile žene-zadružnice za delo na polju. Organizacija gospodinjskih in drugih praktičnih tečajev bo pri« vabila žene, da se strnejo v svojo organizacijo.
   Tov. Pirher Aleksander, predsednik Sveta za prosveto in kulturo, se je v diskusiji dotaknil dela izobraževalnih tečajev. Prosvetljevanje kmečkih ljudi naj bi Fronta zapisala na prvo mesto. Žal po vseh vaseh ni tako. V okraju deluje 13 izobraževalnih tečajev, ki se razlikujejo po udeležbi tečajnikov. Tam, kjer je Fronta aktivna
—   uspevajo tečaji. Na pobudo Agitpropa pri CK KPS so predvideli 36 strokovnih predavanj, ki jih izvajajo strokovnjaki iz zadružnega sklada, zadrug in državnih posestev. Predavatelji so držali besedo, niso je pa nekateri vaški frontni odbori. To ni ostalo brez posledic. Samo v 13 krajih so predavali. V oddaljenih vaseh Sejanci, Trnovci, Kuršinci, Branoslavci in drugod niso pričakovali večjih uspehov. Doživeli so presenečenje. Ravno v teh krajih so bila predavanja množično obiskana. Kmečki ljudje so povabili predavatelje, da jih zopet obiščejo. Pri Miklavžu prevladuje zadružni sektor. Udeležba ljudi na tečaju in gospodarskih predavanjih je tako nizka, da se ni splačalo začeti. Nič kaj se ne morejo pohvaliti na Kogu, Gomili in pri Mali Nedelji. Zelo slabo se je zavzela Fronta v Presiki. V kraju živijo večinoma zadružniki, bivši viničarji, ki so zelo potrebni osnovnega znanja. Zadružno prosvetno dvorano so spremenili v skladišče koruze, namesto da bi upoštevali želje zadružnikov po izobrazbi. Drugače je v viničarskem predelu okrog Svetnj. Njihov kmetijsko-nadaljevalni tečaj je dobro obiskan. Na Maleku so se odrezali vinogradniški delavci, ki radi zahajajo v izobraževalni tečaj, ki mu pomagajo strokovnjaki iz državnega posestva v Jeruzalemu. Koliko zmorejo z odkupnim  delom množične organizacije, so dokazali Cvenarji, ki se lahko ponašajo z uspelo kmetijsko-nadaljevalno Šolo. Tudi v Podgradju je izpočetka še šlo. Zadnji čas je padlo število tečajnikov od 35 na 13. Mar ne bo hvaležna naloga frontnih organizacij. da poskrbijo za izboljšanje udeležbe mladincev na tečaju?
    Pozdravljen od delegatov je stopil na govorniški oder tov. Lubej Franč, sekretar Prezidija Ljudske skupščine LRS in član GO OF Slovenije. S preprostimi besedami je razgrnil pred delegati sedanji položaj v svetu in doma. Pomudil se je pri objasnjevanju vloge naše drža-
ve v borbi za mir. Delegatom je položil na srce, da naj stopijo med frontovce in jim naj odkrito povedo, v kako težkih okoliščinah danes ustvarjamo in kakšnega pomena je to za utrditev obrambne sposobnosti in neodvisnosti nove Jugoslavije.
  V    imenu ljutomerskih frontovcev je imel besedo tov Štebih Franjo. Dejal je, da so njegovi frontovci precej delavni. Niso še zadovoljni z doseženimi uspehi. Več bodo storili v političnem delu med članstvom. Nekateri  rajonski odbori so že uvideli, da je poti do  uspehov možna le tedaj, če je frontno članstvo seznanjeno o vseh tekočih političnih dogodkih.
  Na koncu zborovanja je tov. Kelemina Ivo predlagal zboru imena kandidatov in namestnikov za poslance v novoizvoljeno Ljudsko skupščino LRS. Predočil je delegatom njihovo življenje in delo za obči blagor delovnega ljudstva.
  V     prvem volilnem rajonu kandidira tov. Joha Štefan, predsednik IO OLO,
za namestnika Ajlec Alojz, obratovodja opekarne v Borejcih.
   V   drugi volilni enoti tov. Lubej Franc, sekretar Prezidija Ljudske skupščine LRS, za namestnika Rajh Mirko, zadružnik in tajnik MLO v Ljutomeru.
   V    tretji volilni enoti tov. Verdev Bogo, sekretar OK KPS, za namestnika Filipič Alojz, tajnik KLO v Mali Nedelji.
   V   četrti volilni enoti tov. Pihlar Ferdo, 
   predsednik KDZ v Radomerju, za namestnika tov. Kumer Janko, brigadir VINOZ v Vinskih vrhovih.
   V    peti volilni enoti tov. Dernekovič Tončka, org. sekretar OK KPS, za namestnika tov. Zabavnik Vlado, predsednik KLO na Kogu.
   Prisotni delegati so enodušno glasovali v korist predloženih kandidatov. Sprejeli so sklep, da bodo pomagali pri organizaciji zborov volivcev, ki se bodo vršili po vseh KLO v času od 1. do 10. februarja. Na zborih bodo volivci pretresali kandidate, ki jih predlaga Fronta.
                                     V radgonskem okraju kandidira tov. Modic Helij,   pravosodni minister
   Pred nedavnim se je v Radgoni vršil okrajni zbor Fronte. Zborovanju sta prisostvovala tov. Modic Helij, minister za pravosodje pri vladi LRS in podpolkovnik JA tov. Kavčič Ivan.
   Tov. Borko je v diskusiji povedal, da se vidno utrjuje moralno-politič-na enotnost na skrajni meji naše države. To ni samo v Apaški kotlini, marveč tudi v drugih vaseh okraja. V KLO Velka se volivci niso hoteli približati »črnim« Škrinjicam, katere smatrajo kot odvišno stvar na voliščih. Med prebivalstvom naj Fronta pojasnjuje, ukrepe oblasti. Na volivce jih je treba prenašati s politično perspektivo. če bi v Brengovi tako delali, ne bi imeli občutnih zaostankov, niti zadnjega mesta med KLO. Ljudje na KLO so se demonstrativno branili planov obveznih oddaj prašičev, iz česar je moči sklepati, da nekateri funkcionarji nasedajo Špekulantom na vasi.
   Zastopnik frontovcev iz Lokavec je na zboru upravičeno kritiziral, seveda v kolikor so resnične njegove navedbe. Po njegovih besedah je dobil njihov KLO tri plane za obvezno oddajo mesa. Predpisi niso bili ob pravem času izdani. Njihov predsednik KLO se hoče zaščititi pred dajatvami. Neumestno tarna, da ne more oddajati, ker nima delavcev za obdelavo svojega posestva.
   Žiberčan se je oglasil z ostrim tonom. Besede ni postavil na pravo mesto. Z svojo kritiko je zagovarjal one kmete, ki zanemarjajo oddaje. Po njegovem naj bi špekulanti ostali nekaznovani, kot je to pri poedincih v murskosoboškem okraju.
   Delegat iz Stare gore je kritiziral organe KLO, ki so nekemu kmetu predpisali oddajo prašiča, dasiravno je vsem obveznostim pravočasno zadostil.
Iz frontnih organizacij, ki tekmujejo...
   Delavec iz državnega posestva v Črncih je poročal, da na posestvu uspešno tekmujejo. V Času tekmovanja so pri popravilu krajevnih cest opravili 2560 prostovolj. ur. Navozili so 61 kubikov gramoza. Šepa jim kulturno-prosvetno delo, ker nimajo dovoli pomoči od uprave posestva.
   Poličan se je spomnil na njihove tekmovalne uspehe. Poličani niso med zadnjimi. Tudi oni so bili na cestah. Navozili so 60 kubikov gramoza. V vasi so ustanovili krajevno Zvezo borcev NOB. Frontno Članarino so pobrali že za vse leto naprej.
   Pri Benediktu žgo 21.000 komadov opeke za zadružni dom. To je povedal njihov delegat, ki je v imenu svojih frontovcev obljubil, da bodo za delo krepko prijeli.
   Delegat iz Plitvice se je pohvalil o delovni vnemi vseh množičnih organizacij v njegovi vasi. Dobro vzgajajo vaščane. V tekmovanju imajo za seboj dva samostojna kulturna nastopa, ki sta bila množično obiskana.
   Tako je tekel pogovor med dele-
gati. Oglasil se je tudi Apačan, nato še delegati iz Vratje vasi, Stogovcev in Segovec. Povsod tekmujejo, da bi dostojno počastili rojstni dan svoje organizacije. Lepo jih je poslušati, ko vneto pripovedujejo. Prav gotovo so si nekateri zaslužili priznanja, ki pa še vedno ležijo na omarah v pisarni okrajnega frontnega odbora. Tekmovalna komisija naj bi se zganila. Krivi so tudi VO OF, ki neredno pošiljajo tekmovalna poročila, kar onemogoča komisiji nemoteno delo.
                                                                                       Izbrali so kandidate za drugo Ljudsko skupščino...
   Podpolkovnik JA tov. Kavčič Ivan je v diskusiji objasnil delegatom, s kakšnimi težavami se bori naše vodstvo. Nakazal je posledice lanske suše, ki terja od delovnega kmeta, da pridela in odda skupnosti kar največ svojih pridelkov. S čistimi računi pri oddajan pomagata kmet in zadružnik pri krepitvi obrambne moči države in slavne JA, ki budno stoji na mejah, da bi zaščitila mirno socialistično graditev.
   Tov. minister Modic Helij je povedal vzpodbudne besede. Dalje časa se je pomudil pri demokratizaciji naše uprave in celotnega družbenega življenja. Delegatom je priporočal, da se poglobijo v spor med našim vodstvom in birokratsko kasto iz SZ, ki je danes glavni vojni hujskač. Ko je govoril o volitvah v Ljudsko skupščino, je dejal: »Korak naprej k množicam so letošnje volitve. Imamo več kandidatov, voljenih bo večje število poslancev. Naloga izvoljenih tovarišev bo, da so v stalnih stikih s svojimi volivci.«
   Delegat Markovič Anton je v imenu frontnih organizacij predložil Zboru kandidatno listo za volitve v Ljudsko skupščino.
   V    prvi volilni enoti (podgorški sektor) kandidira tov. Mauser Ivan, predsednik KDZ iz Podgorja, za namestnika Borko Franc, tajnik IO OLO.
   V    drugi volilni enoti (apaški sektor) tov. Fifol Marija, zadružnica KDZ v Apačah, za namestnika Kavčič Franc, poverjenik za trgovino in preskrbo pri IO OLO.
   V     tretji volilni enoti (benediktski sektor) tov. Kociper Peter, sekretar OK KPS v Radgoni, za namestnika Klobasa Slavko, predsednik KDZ v Benediktu.
   V     četrti  volilni enoti (radgonski sektor) tov. Kavčič Ivan, podpolkovnik IA, za namestnika Balon Jože, upravnik državnega posestva v Črešnjevcih.
   V    peti volilni enoti (sektor Cerkvenjak) tov. Zadravec Branko, predsednik IO OLO v Radgoni, za namestnika Borko Ivan, ekonom RKGS v Radgoni.
   V    šesti volilni enoti (radenski sektor) tov. Helij Modic, minister za pravosodje pri vladi LRS, za namestnika Vuk Alojzij, delavec slatinskega podjetja v Radencih,
Podoba kandidata tešanovske volilne enote Štefana Sambta
   Zunanjo podobo Štefana Sambta lahko opišeš ali orišeš, toda pri tem ne boš mogel navesti nikake posebnosti: mož srednjih let, nizke in drobne postave. Enkrat na vozu, drugič pri živini v hlevu, pa spet v pisarni ali na kolesu, toda navadno s čepico na glavi. Tak, kakor vsakdanji naš delovni človek. Kakor hitro pa se Štefanu Sambtu približaš in načneš z njim ta ali oni pogovor  šele opaziš, da o Sambtu nisi vedel ničesar.
O tvoji zmoti te še bolj prepriča način, kako Sambt posluša to ali ono reč in kako na eno ali drugo premišljeno in s preudarkom odgovarja. O sebi ne govori rad. Čedna lastnost poštenega in skromnega človeka! Če se dalje časa pogovarjaš z njim, opaziš: v Tešanovcih so naredili to in ono, toda kot da so vse to naredili brez njega, brez Štefana Sambta. »Mi smo naredili to in to«; »pri nas smo naredili tako in tako«; »naš pogled na to je tak in tak! Tako govori Sambt. Nikjer ni tistega jaza, ki je dejansko največ prispeval k tema, da se je to ali ono naredilo!
   Človek od Sambta ne zve ničesar o njem samem. »Ni moja zasluga« de skromno. Toda tu so ljudje. Tu so priče tistih dni takoj po osvoboditvi, ko je bil Sambt prvi kandidat Osvobodilne fronte za prvi krajevni ljudski odbor v Tešanovcih. Tu, v Prekmurju, se  je ljudska   oblast začela porajati šele z osvoboditvijo in ni bilo ljudskih. odborov že preje. Zato je bila novost, ki je zahtevala tudi novin, gibčnih, predanih in sposobnih ljudi. Prav zato je bil Sambt izvoljen v ta prvi ljudski odbor. Štefan Sambt je obiskoval tudi upravno-politični tečaj, prvi v Prekmurju.
   Na ta tečaj je prišel Štefan Sambt kot tajnik krajevnega ljudskega odbora. Z diskusijo — katerih nobena ni minila, ne da bi se Sambt oglasil s svojo kritično besedo ali predlogi — je  pokazal, da je široko razgledan ljudski odbornik. Nekoč je hodil po svetu, bral mnogo knjig in časopisja, pa mu ni bilo težko dojeti ciljev, ki jih hoče uresničiti ljudska oblast. Ker je Štefan Sambt to razumel, mu ni bilo težko doseči na tečaju najboljšo oceno.
   Kmalu nato je Sambt postal predsednik KLO in to funkcijo vrši še danes. Ali bi bilo mogoče, da bi bil nekdo kar dobrih pet let ljudski odbornik, če ne bi odgovarjal ljudstvu, če ljudstvo ne bi bilo zadovoljno z njim? To bi ne bilo mogoče, kajti ljudstvo bi ga na zbora volivcev odpoklicalo ali pa ga ne bi ponovno izvolilo.
   Stefan Sambt je vljuden in ustrežljiv nasproti svojim volivcem. Mnogokrat jih potrpežljivo posluša,  včasih, kot da jih sploh ne bi slišal, toda pri tem se molče poglablja v bistvo stvari. In ko misli, da je človek ob njem že vse povedal, ga še nekoliko podreza: »Še kaj?« Šele nato se začne razgovor. Vsako reč je treba pretehtati in postaviti na pravo mesto. Nekoč sem ga poslušal na ustanovnem občnem zboru Kmetijske zadruge v Tešanovcih. Pretehtano in počasi jo govoril in vsako besedo postavil na pravo mesto tako, da je tudi zalegla. Skoraj ga ne bi bilo treba nič dopolnjevati in ničesar več pojasnjevati o Kmetijski zadrugi, saj je domala vse že povedal. Uspeh seveda ni izostal, ker je bila večina Tešanovčarcev za takojšnjo ustanovatev Kmetijske zadruge.
   Štefan Sambt je kot predsednik krajevnega ljudskega odbora povsod zraven, kjer misli, da je potrebno. Dobro ve, da ljudski odbor ne more biti nekaj samo za se, temveč da mora biti povezan z ljudskimi množicami, z vsemi volivci, ne samo preko zbora volivcev, temveč tudi preko množičnih organizacij. Zato najdemo Sambta tudi v odboru OF, pri gasilcih, pri kulturno-umetniškem društvu »Novi svet   in v tesni povezavi z aktivno in delavno tešanovsko mladino, ki je prav zato vedno pripravljena nuditi svojo pomoč pri krajevnih akcijah.
   Eden največjih uspehov, ki so jih do-
   segli v Tešanovcih, je bila elektrifikacija vasi. Tu Sambt rad pove, kako težko je bilo s to elektrifikacijo. Vprašanje se je sukalo predvsem okrog tega, ali bodo elektrificirali ali ne. Kljub temu, da so Tešanovčarci  napredni gospodarji, se je našlo nemalo starokopitnežev, ki so bili proti. Ko pa so zagorele luči, je Štefan Sambt s ponosom in hkrati svareče dejal: »Elektrika naj sveti tudi vsem tistim, ki so hoteli na vsak način preprečiti elektrifikacijo. Ti ljudje se naj vsak večer, ko prižgejo elektriko, spominjajo na to, da so bili nasprotniki samih sebe in svojih potomcev.
   Še večji uspeh Tešanovčarcev — posebej pa njihovega predsednika Stefana Sambta — je ustanovitev kmečko delovne zadruge »Novi svet« ki je ena najboljših v murskosoboškem okraju. Stefan Sambt je moral tudi ta trdo zaorati v ledino, prav tako kot v prvem tešanovskem ljudskem odboru, kakor v komaj ustanovljeni kmetijski zadrugi, kakor pri zadružni ekonomiji, kakor pri elektrifikaciji. To dokazuje zaupanje, ki so mu ga izkazali tudi zadružniki kmečko obdelovalne zadruge: tretjič so ga 
   izvolili za svojega predsednika. To pa ni samo častno temveč tudi težavno.  
   Toda vsak, ki ve, kakor Štefan Sambt, da je treba vse težave premagovati ne  
   sam, temveč skupno z vsemi volivci, vsemi zadružniki, se ni ustrašil težav. Vsakodnevna borba, ki jo je bil skupno z volivci in zadružniki za napredek Tešanovcev, je rodila tolikšne uspehe, da so poznani celo izven meja okraja. Tako ni Čudno, da so volivci vsega tešanovskega sektorja prav v Stefanu Sambtu videli takega človeka, ki ga ib vredno postaviti za kandidata republiške Ljudske skupščine.
                                                                                    Levo: Stefan Sambt, predsednik KLO in KDZ v Tešanovcih v razgovoru z zadružnikom
  V Tešanovcih, tipični prekmurski ravninski vasi, je rasel in živel svojo mladost eden najboljših in vzornih ljudskih odbornikov murskosoboškega okraja in sedanji kandidat za poslanca  republiške Ljudske skupščine — Štefan Sambt.
   Podzemsko jamo z mnogimi kapniki so odkrili delavci pri lomljenju kamna za hidrocentralo Vinodol v bližini Fužin na Hrvaškem Dolga je približno 300 m. V votlino bodo v kratkem napeljali električno razsvetljavo in uredili pota, da bo pristopna turistom.
Stran 2
»L J U D S K   GL A S«
M. Sobota, 8. februarja 1951
V tekmovanju na čast 10-letnice OF so VOOF soboškega okraja prejeli
                                         priznanja
   Na zboru Osvobodilne fronte za so 
   boški okraj so prejele posamezne osnovne organizacije OF od Okrajnega odbora OF priznanje za svoje delo. Pri tem se je upoštevalo vse delo posameznih organizacij. Ves okraj je razdeljen na sektorje, ki tekmujejo v čast 10-letnice OF. Ta priznanja so dobile VO OF za delo v mesecu januarju, kar pomeni, da lahko prejmejo v februarju tudi ostale organizacije, ki so v posameznih grupah in ki tekmujejo. Mi vemo, da v soboškem okraju ni tako, kot v ostalih okrajih naše republike. Soboški okraj ima zelo nizek procent delovnega ljudstva vključenega v OF, kar nam vse-
    kakor ne služi v čast dela, ki ga opravljamo pri graditvi socializma. Mnoge osnovne organizacije so si zadale nalogo, da bodo v tem tekmovanju zvišale število članstva, kar je pogoj pravilnejšega in boljšega dela na gospodarskem in političnem ter kulturnem polju. Vsekakor so se izkazali za najboljše v Kuštanovcih, kjer so vključili v Fronto 50 novih članov in s tem dosegli najvišji procent vključitve. Kako pa v Soboti? Čeprav so v Soboti dosegli večje Število, ker so vključili nad 100 ljudi v Fronto, toda procentualno so slabši od Kuštanovcev. Tudi notranja organizacija v osnovnih organizacijah se je izboljšala. Osnovne organizacije sodelujejo pri vseh gospodarskih, političnih in kulturnih ter izobraževalnih akcijah. One pomagajo tako s svojim delom organom ljudske oblasti, ki niso imeli dovolj pomoči od strani organizacije OF, ker je ta organizacija, kakor smo že prej omenili, pri nas precej šibka. Vsekakor so v Prosenjakovcih, Čepincih, Križevcih, Petanjcih, na Cankovi, v Gornjih Slavečih in Rakičanu, Vadarcih, Dokležovju in Sotini pokazali veliko smisla za to delo. V Gornjih Petrovcih so n. pr. izredno točni, kar se tiče članarine. Naše osnovne organizacije v podjetjih so po-
kazale veliko iznajdljivosti in dela pri izboljšanju odkupa in kvalitete. Priznanje za svoje delo so dobile osnovne organizacije v Mlekoprometa, v Tovarni perila, ki je meseca decembra proglasila 33 udarnic, v Rakičanu na posestvu in osnovna organizacija v OZKZ, ki je izboljšala kvaliteto in način dela.
   Paralelno z reševanjem gospodarskih vprašanj so se naše osnovne organizacije pečale tudi z zelo važnim vprašanjem, a to je prevzgoja našega ljudstva. Pomoč, ki so jo nudile organizacije pri ustanavljanju izobraževalnih tečajev, ne smemo pozabiti. Tako so n. pr. takoj pristopili k rešitvi tega vprašanja v Križevcih in Prosenjakovcih, ki nudijo pomoč celo Središču, kjer je frontna organizacija zelo dobra in je dobila republiško prehodno zastavico. V Beltincih in Čepincih, kjer so pospešili izobrazbo ljudstva. 
   Še nekaj zelo važnega, ako smo odkriti.  Nekatere organizacije so pristopile k dvigu kulturnoumetniškega  dela v okraju. Od nagrajenih organizacij so se izredno zanimale za to delo organizacije v Križevcih, Beltincih, Čepincih, Gornjih Petrovcih,  Prosenjakovcih in Rakičanu, kjer imajo, prav tako kakor v Križevcih, kar dve dramatski družini.
   Delo Fronte je odvisno od sodelovanja delovnih množic v tej organizaciji, ki je doprinesla največ žrtev za svobodo. Zato je potrebno, da se ostale organizacije poglobe v boljše in živahnejše delo. Vključuje se naj več ljudi v organizacijo, saj s tem pomagajo organom ljudske oblasti. Poleg tega se naj ne pozabi na izobrazbo obiskovalcev v izobraževalnih tečajih in društvih.
   Prihodnji mesec se bodo ponovno razdeljevala najboljšim organizacijam v okraju priznanja  za delo. Vsaka organizacija lahko prejme priznanje, toda mora brezpogojno zvijati količino in kvaliteto dela.
Občni zbor najboljših zadrugarjev v Prekmurju
   Kmečka delovna zadruga v Kramarovcih, ki je najstarejša v Prekmurja, je letos imela že svoj četrti letni občni zbor. Kdor pozna delo in razvoj te zadruge, mora kramarovskim zadružnikom priznati, da so kot prvoborci zadružništva v Prekmurju svojo nalogo v teh letih častno izpolnili,
   V prvih letih je šlo zadrugi  težko. Zadružniki, ljudje iz najrazličnejših krajev Slovenije, ki jim je okupator v vojni uničil premoženje, so se po begu Nemcev naselili na njihovih zanemarjenih in zapuščenih posestvih. Nekateri so bili vajeni kmečkega dela, drugi — bivši obrtniki in delavci — so se mu morah komaj privaditi. Vse to na začetno delo zadruge res ni ugodno vplivalo. Oddaljenost zadruge od okrajnega središča — saj leže Kramarovci 30 km daleč od Morske Sobote, tik ob avstrijski meji in pa izredno slabe prometne zveze, so k slabemu delu zadruge tudi dodale svoje.
   Kljub temu pa se le spomladi 1949. leta nekaj najboljših gospodarjev v Kramarovcih odločilo za vstop v zadrugo. Med njimi sta bila tudi Janez Težak in Franc Zagorc. Janeza Težaka so zadružniki kot vzornega kmetovalca kmalu izbrali za svojega predsednika, Franca Zagorca pa za brigadirja. Od tedaj naprej je zadružno gospodarstvo vidno napredovalo in danes je kramarovska zadruga med najboljšimi v Prekmurju. Zadružniki so v prejšnjem letu posvetili vso skrb gradnjam gospodarskih poslopij. Doslej so že zgradili velik hlev za govejo živino in svinjak za 120 prašičev. Število goveje živine so močno povečali, staro in bolno živino pa začeli izločevati. Že v naslednjem letu so dvignili hektarski pridelek za okrog 60 odstotkov. Na kmetijski razstavi v Murski Soboti Je bila kramarovska zadruga deležna splošne pozornosti s svojim krompirjem, in je 1940, leta dosegla rekorden pridelek v Sloveniji: po pet vagonov na hektar.
   Kramarovski zadružniki pa svoje delo iz leta v leto izboljšujejo. Še pred dvema letoma so se kmetje v vasi kaj radi pobahali: »Kaj bo kramarovska zadruga! Nekaj večjih kmetov v vasi od-
da skupnosti več, kot pa vsa zadruga !« In dve, tri leta je bilo res tako. Lani pa so zadružniki na občnem zboru že pokazali čiste račune. Privatni kmetje v vasi, ki imajo 237 ha obdelovalne zemlje, so dobili lani štiri in pol vagona krompirja. Zadruga, ki ima samo 115 ha, pa je dala osem vagonov. Privatni kmetje so dali skupnosti okrog 19.000 litrov mleka, zadruga pa na polovici manj zemlje 21.000 litrov.
   Kljub temu, da je zadruga oddala lani vso svoje pridelke po nižjih vezanih cenah, so imeli okrog 1 in pol milijona dinarjev čistega dobička. Delovni dan so dobili zadružniki izplačan po 95 dinarjev. Vsaka družina pa je prejela še lepo število bonov za nakup industrijskega blaga po nižjih cenah.
   Na občnem zboru so zadružniki že tretjič zaupali svoje zadruge Janeza Težaku. Saj je prav njegova zasluga, da je skupno s Francom Zagorcem, Jožetom Mikulo in ostalimi člani dvignil kramarovsko zadrugo v eno najboljših socialističnih kmetijstev v Prekmurju.
                                    D—h
                                                                                  KAKO SO SI V RADGONI ZAMISLILI OLEPŠAVO TRGA?
  V Radgoni so zadnje čase bolehali na nič kaj , prijetni bolezni, ki si jo lahko zapazil, kamor si stopil. Zanemarjeni nasadi, nečistoča po cestah in hišnih dvoriščih vse to je jemalo lepoto zunanjemu izgledu trga.
  Na poverjeništvu za lokalno gospodarstvo MLO v Radgoni so se resno zamislili. Prvotno so se ukvarjali s predlogom, da bi ustanovili posebno društvo, ki bi skrbelo za olepšavo trga. Predlog se jim ni zdel sprejemljiv. Padla je druga odločitev. Pri MLO bodo ustanovili Svet za olepšavo ti ga ki bo povezoval vse ljubitelje čistoče v strnjeno skupnost. Pritegnili bodo predvsem one dr žavljane, ki imajo voljo do sodelovanja. V Svetu bodo zastopani ljudje iz vseh ulic. Upati je, da bo Svet ob sodelovanju vseh Radgončanov pripomogel, da bo trg lepše urejen in čistoča na višji ravni, kot pa je danes.
                                                                                  LJUTOMERSKI ZADRUŽNIKI SE USPOSABLJAJO ZA VODSTVO ZADRUG
  Pred nekaj dnevi se je v Ljutomeru končal tretji tečaj za vinogradniške brigadirje. 31 obiskovalcev je dobilo koristna navodila in napotke za izboljšanje organizacije dela v vinogradništvu. Mnogo so govorili o organizacijskih oblikah brigad in skupin, o zboljšanju hektarskega pridelka, o borbi proti sadnim in vinogradniškim škodljivcem in o drugih vprašanjih, ki zanimajo našega vinogradnika.
  Največji odziv je zabeležila VINOZ v Železnih dverih, ki je poslala na tečaj sedem brigadirjev. VINOZ Presika ni poslala na tečaj hiti enega zadružnika. Slab odziv za tečaj je pokazala tudi VINOZ Kerenčič-Kog.  Ljudje iz VINOZ Vinski vrhovi so prvi dan prišli na tečaj, a pozneje je držal besedo en sam brigadir. Ob koncu tečaja je prišel med tečajnike tov. Stanjko Franc. S skioptičnimi slikami jim je prikazal napredno gospodarjenje v vinogradih. S predavanjem tov. Stanjka so bili tečajniki zelo zadovoljni.
  Uspeli vinogradniški tečaj je samo nadaljevanje številnih tečajev, ki jih prirejajo v Ljutomeru, da bi usposobili zadružnike na vseh področjih zadružnega gospodarstva. Pred nekaj tedni so končali tečaj živinorejski brigadirji iz 28 KDZ. Tudi oni so se pogovorili o vsem potrebnem za pospešitev živinoreje v zadrugah. Dobro je uspel izlet tečajnikov na okrajno posestvo v Podgradje, kjer sta jim veterinar Jakl in kontrolor mlekarstva, tov. Šoštarič, praktično pokazala in pojasnila potrebe o skrbni in pravilni reji živine. Tudi štiridnevni tečaj za zadružne skladiščnike je uspel. Tečajniki so se seznanili s skladiščnim knjigovodstvom, se poučili o zaščiti poljskih pridelkov in o vodstvu evidence nad proizvodnjo.
  Ta teden je pričel tečaj za zadružne normirce. Predvidevajo še celo vrsto praktičnih tečajev, ki bodo. brezdvomno pripomogli k izboljšanju splošnega stanja v zadrugah. Težave imajo s posameznimi zadrugami (Lahonci, Lukavci, Vučja vas itd.), ki iz nerazumljivih vzrokov nočejo poslati svojih zadružnikov v organizirane tečaje.
Nečloveška dejanja —
                                                                   madžarskih informbirojevcev
   Sprejeli smo izjavo od tov. Grabar Rozalije, pripadnice madžarske narodne manjšine v FLRJ, doma iz Dolgovaških goric, okraj Dol. Lendava, v katerem nam opisuje svoje doživljaje iz časov bivanja v Rakošijevi Madžarski. Tjakaj je pobegnila zaradi težkih družinskih razmer. Po nečloveškem mučenju od strani madžarskih oblasti, se Je Graberjeva vrnila v domovino. O svojem življenju v Madžarski nam pripoveduje:
   22. maja 1950. leta sem pobegnila s svojega doma iz Dolgovaških goric, okraj Dolnja Lendava, na Madžarsko. Vzrok, da sem  pobegnila, je bil ta, da sem zanosila s človekom iz moje vasi, ki je tudi Madžar in sem se o tem bata govoriti s svojimi starši. Nikogar nisem imela, komur bi se lahko potožila in zato sem upala, da bom kot Madžarka v Madžarski našla zaščito in razumevanje.
   Takoj po prehodu meje sem se prijavila madžarskim graničarjem, ki so me odvedli na svojo komando v Lenti, kjer so me zaslišali. Se isto noč so me odvedli v Zalaegerszeg, sedež obmejnega bataljona, kjer so me ponovno zaslišali in nato takoj odpeljali na sedež AVO za oblast Zala. Tu so me ponovno zasliševali in to na najbolj odvraten  način. Psovali so ml mater in ml grozili, da me bodo pretepli. Počutila sem se kot da sem v rokah najhujših zločincev. Vedeli so, da sem pripadnica madžarske narodne manjšine v Jugoslaviji, vendar so me po zaslišanju vrgli v ječo brez postelje ali slamarice. Za Jesti so mi dajali le redko vodeno hrano. Po treh dneh so me odpeljali s spremstvom policije AVO v zloglasne zapore AVO v Szombathely, kjer so me takoj zopet zasliševali na najbolj odvraten način. Niso hoteti verjeti mojim izjavam in mojemu stanju. Vrgli so me v kletne zapore AVO med svoje politične zapornike. Tu sem. živela skupno s še 25 političnimi zapornicami v sobi, veliki komaj 5 krat 5 metrov. Te zapornice so bile obsojene od dve no tri teta zapora zaradi poizkusa pobega v Avstrijo. Zaprte so bile zato, ker so bežale pred madžarsko demokracijo. V tem zaporu sem preživela 16 dni,
brez svetlobe in ob vodeni, nezabeljeni hrani.                   
   14. junija 1950. leta so me odvedli na mestno sodišče v Szombathely, kjer sem bila kot Madžarka obsojena na 8 mesecev zapora zaradi prihoda na Madžarsko. Odvedli so me nazaj v zapore, kjer sem okusila vso dobroto madžarske demokracije, med tem ko je v meni raslo novo življenje. V tem zloglasnem zapor ru sem preživela 4 mesece, nato pa so me, skupno z ostalimi 25 zapornicami, preselili v zapore v Nagykanizso. Moške politične kaznjence, ki so bili skupno z nami premeščeni v Nagykanizso, so vodili po ulicah z zvezanimi rokami. Z verigo so imeli zvezane roke ter eno nogo. Me žene smo hodile na čelu te bedne kolone, ki je pokazala vso revščino naših gospodarjev in njihov strah pred resnico. Poslali so nas v Nagykanizso zato, ker so bili zapori v Szombathely premajhni. Hrana, ki je bila že v Szombathely kot pomije, se je v Nagykanizsi še poslabšala. Zjutraj smo dobivale vodeno črno kavo brez sladkorja, za kosilo in  večerjo pa po pol porcije kaše zmešane z makaroni, fižolom in zeljem, skoro nezabeljeno. Morale smo tudi delati. Lupile smo šibe za pletenje košar in za to delo smo dobivale po 20 filetov dnevno, kar znaša v našem denarju 80 par na dan.
   Kot se je bližal konec moje kazni, tako se je bližal tudi čas mojega poroda. Počutila sem se zelo slabo, saj niso postopali z menoj nič boljše, kot z ostalimi zaporniki. Slamnjača je bila trda, odeja, tanka, hrana pa slaba in za moje stanje še tem bolj neprimerna.
   Dan prej kot bi me morali izpustiti, so prišli k meni organi AVO. Vprašali so me, kaj mislim začeti potem, ko me bodo izpustili. Rekla sem, da se želim vrniti domov v Jugoslavijo. Začeli so me nagovarjati, naj ostanem na Madžarskem češ, da je pri njih lepše in lažje življenje. Na to nisem hotela, pristati, ker sem to lepše življenje že poskusila. Naslednjega dne, to je 20. januarja 1951 leta, se je iztekel rok moje kazni in jaz sem ležala v kleteh zaporov AVO v Nagykanizsi. Istega večera so me odvedli na vlak proti Szombathely. Na potu pa sem dobila porodne krče in odpeljali so me v bolnišnico v Zalaszentivan, kjer sem še istega dne rodna
hčerko.
   Osem dni po porodu je prišel po mene vojak, ki me je odpeljal na AVO v Szom-bathely. Ponovno so me vprašali, če želim ostati na Madžarskem in mi  obljubili dobro službo Ko sem 29. januarja 1951 ponovno izjavila da se želim vrniti v Jugoslavijo, so me ločili od hčerke, ki je bila stara 8 dni in me zaprli v ločen zapor. V tem zaporu z vlažnimi zidovi sem ležala še  od  poroda trudna in izčrpana. Štirikrat dnevno so me peljali h hčerki, da sem jo nahranila. Deklica je ležala na mizi v pisarni poročnika AVO, ki me je tudi zasliševal. Za hrano sem dobivala že znano hrano zaporov AVO. 30. januarja ponoči so me brez besed odvedli s hčerkico v obmejni kraj Davidhaza, blizu vasi Hodoš, ki se nahaja v Jugoslaviji in so me tu s pomočjo deske spravili preko svoje meje iz Žice in min v Jugoslavijo. Prisostvoval je poročnik AVO s še dvema oficirjema, ki sta bila v civilu.
   Takoj so me opaziti jugoslovanski graničarji, ki so me s sočutjem sprejeli in me odpeljali na svojo komando. Šele tu, na svoji zemlji sem občutita razliko v spoštovanju človeka. Po kratkem razgovoru z organi jugoslovanske varnosti, so me nastanili v hotelu, kjer sem dobila vse  kar sem potrebovala za sebe in otroka. Tu sem v polni meri občutila svobodo in pravice, ki jih jugoslovanska vlada daje madžarski narodni manjšini.
   Sramujem se zaradi svojega bega, ki mi ga je, kot mlademu kmečkemu dekletu povzročil strah pred starši. V devetih mesecih, ki sem jih prebila po zaporih AVO-ja, sem spoznala, da je pot, po kateri nas vodi naša vlada, pravilna in edino poštena do vseh narodnih manjšin. Spoznata sem, da je borba proti
informbiroju edino pravilna Potrudila se bom, da bom s svojim delom dokazala, da sem poštena državljanka FLRJ in v tem duhu bom vzgojila tudi svoje dete, ki je že v prvih urah življenja občutilo, čeprav še ni razumelo, vso težo madžarske demokracije pod diktatom IB-ja.
V radgonskem okraju so zborovali borci NOB
  Za radgonske borce NOB je bilo lani, leto pregleda njihove politične enotnosti okrog Partije in našega vodstva. Predlani je prevladovalo v organizacijah Zveze borcev sektaštvo, ki je zaviralo širjenje organizacij po drugih vaseh. Mnogokje so vladali napačni nazori, da so samo borci iz Apačke kotlin (kolonisti) zreli za članstvo v organizaciji. Takšna miselnost ni ostala brez posledic.
V  vaseh Apačke kotline se je porajalo močno organizacijsko delo, dočim po drugih krajih niso obstojale krajevne organizacije. Lani so šli pri delu v širino.
V  petih krajih so ustanovili krajevne Zveze in pridobili zanje 300 novih članov.
  Borci so bili prvi pri vseh akcijah ljudske oblasti in Partije. Poglejmo si, kaj vse so opravili? V kultumo-prosvetnem delu so zabeležili vidne uspehe. Organizirali so sedem proslav, šestkrat pa so nastopili na ljudskem odru. Po osnovnih šolah ,so osemkrat predavali iz spominov na slavna partizanska leta. Pri popisu žrtev iz NOB so opravili vse, kar je bilo v njihovih močeh. Sredi leta so v Negovi na partizanskem taboru pregledali svoje borbene vrste. Za spomenik padlim borcem so zbrali med članstvom 41.500 dinarjev. Časten je njihov delež v drugem ljudskem posojilu, saj so vplačali preko milijon dinarjev. Niso mirovali, ko je šlo za delovne akcije Fronte. Vsi so kot en mož pomagali in prispevali preko 8 tisoč prostovoljnih ur. Na delovno akcijo so poslali lastno brigado, ki je štela 44 članov.
  To so zgovorni dokazi predanosti Članstva ZB graditvi socializma. Ko so pred kongresom pregledali svoje delo, so bili kritični. Premalo so skrbeli za pripravljanje širokih množic v obrambo domovine. Po njihovem ni dovolj, če so pomagali pri organizaciji desetdnevnih taborjenj obveznikov predvojaške vzgoje, kjer so imeli popoln uspeh: 99 odst. udeležbo in vzorno disciplino.
   Delovni člani so tudi v Stogovcih poleg drugih nalog stoodstotno plačali Članske prispevke. V Segovcih so borci napisali vsebinsko najbolje življenjepise za spominsko knjigo. Tratenski borci so zbrali za spomenik tri tisočake več, kot so si  zadali obveznost. Mar je tako tudi v Radencih? Ne. tam pa delo spl. Odbor Zveze se ne sestaja, kaj še, da bi delal. Poleg 40 članov je organizacija samo na papirju. Leta 1948 so sprejeli članske značke, ki še danes ležijo v sekretarjevem predalu. Okrajno vodstvo ZB jim skuša pomagati, navzlic temu pa se nikamor ne 'premaknejo.
   Predkongresno tekmovanje je začrtalo pot do novih uspehov. Člani okrajnega odbora so si zadali obveznost: »Ustanovili bomo KDZ!« Že se bližajo k uresničenju svoje obveznosti. Volitve v okraju so dobro izpadle, za kar gre zasluga borcem. Sedem krajevnih Zvez je spisalo življenjepise žrtev v NOB. V čast rojstnega dneva JA so imeli sedem proslav, V 11 Zvezah so uredili Člansko kartoteko in dvignili članarino na 5 dinarjev. Vsi skupaj so se znašli na cestah, kamor so navozili 446 kub, metrov gramoza. Za Novo leto so obdarili otroke padlih borcev in borce-invalide. Število naročnikov za revijo »Borec« so dvignili na 52. Podgorčani so bili najboljši v predkongresnem tekmovanju.
   S temi rezultati dela Je odšel njihov sekretar tov. Markon na II. kongres ZB v Ljubljano. Tam so ga nedvomno uvrstili med najboljše tovariše-organizatorje. Z napotili, z novim organizacijskim orožjem se je vrnil med svoje borce. Spet bo sejal seme novim uspehom, z njim pa bodo sejali vsi radgonski borci, ki hočejo tudi letos pokazati svojo moč. Nihče jih ne more odvrniti od njihove poti, čeprav živijo in delajo ob skrajni severni meji naše domovine.
Brezdelje ljudske inšpekcije — ne bo opravičilo zaupanja volivcev
   Radgonski frontovci so že oktobra izvolili ljudske inšpektorje. Zaupali so jim odgovorne naloge, ki terjajo požrtvovalnih ljudi.
   Med Radgončani je mnogo kritike, ki pada na rovaš trgovin in drugih ustanov. Ponavadi ostane le pri govoricah. Vse izgleda tako, kot da ne bi imeli teh 11 inšpektorjev, ki so jih na zadnjih volitvah potrdili.
   Potrkajmo na vrata ljudskih inšpektorjev in jih povprašajmo, zakaj je tako? Odgovorili nam bodo, da so krivi neredni sestanki skupine in nesistematično delo pri opravljanju množične kontrole. Na prvem sestanku so se pogovorili o svojih dolžnostih. Pravi Pričakovati bi bilo, da bodo konkretnejši pri drugi seji. Zal so se zmotili. Na sestanek ni bilo predsednika skupine tov. Potočnik Valterja, ki je preobremenjen z dragimi funkcijami. Edino zadnja seja je bila nekoliko plodna. Domenili so se, da bodo začeli s kontrolo trgovin. Tokrat, v začetku januarja so šele dobili službene izkaznice.
   Nekateri inšpektorji so začeli z delom. Prisostvovali so prodaji blaga v trgovinah in mesnicah. Toda ne vsi — le par posameznikov. Njihova tromesečna bilanca dela je zares klavrna. Samo nekaj pregledov in nič več. Ni mogoče verjeti, da bi v Radgoni ne bilo napak, celo takšnih, ki zahtevajo kazni.
   Ali se je čuditi, da ljudje svojih inšpektorjev skoraj ne poznajo? Če bi resnično delali, bi se prav sigurno obračali nanje, s pritožbami. Drugo pa je, da so Radgončani premalo seznanjeni o pomenu dela Ljudske inšpekcije in jim zato ne dajejo moralne podpore.
   Pričakovati je, da bodo stopili na noge in začeli s kontrolo. Izvolili  bi si naj predsednika, ki se bo lažje zavzel za delo v skupini. Ne gre, da bi šli preko glasov volivcev. Ljudje zahtevajo od svojih inšpektorjev takšno delo, ki bo v njihovo korist in v pomoč oblasti prt premagovanju vsakodnevnih težav. 
Uspehi državnega posestva v Beltincih
                                                                                       ... DA BODO DAJALA OBMURSKA POLJA VEČ IN BOLJŠE PRIDELKE!
  Če pade beseda o Beltincih, se navadno ne spregleda starodavni grad s široko raztegnjenimi gospodarskimi poslopji, ki tvorijo nekako središče te večje obmurske vasi. Grofovsko gospodo je pobrala vojna. Na prostranih poljih že nekaj let uspešno gospodari kolektiv državnega posestva. Posestvo se bavi z naprednim poljedelstvom in živinorejo, deloma pa tudi z vrtnarstvom. Stroji in agrotehnične metode dela so prinesle visoke hektarske pridelke posebno pri žitaricah. Z apnenjem zemljišč so pripravili tla tudi za nekatere nove kulture (lucerna), ki jih pred vojno v Prekmurju niso poznali.
                                                                                           ...STARI IN NOVI NEMŠČAK
  V zadnjih letih so se oblike dela na posestvu močno izpremenile. Ob starih nehigienskih stanovanjih in hlevih rastejo nove moderne stavbe. Posebno na živinorejski farmi v Nemščaku so v preteklem letu zgradili vrsto modernih delavskih stanovanj, osem velikih svinjakov, poslopja za perutninsko farmo in druge objekte. Hlevi še niso popolnoma gotovi, vendar so že polni plemenskih svinj, pitancev in doraščajočih pujskov. Skupno jih je nad tisoč. Letos pa bodo
število povečali na 1300. Hlevi strogo ločijo plemenske živali od pujskov, doječih svinj in pitancev. Prevladuje pasma »veliki Jorkšir«. Med pitanci zasledimo največ domačih pasem. Domači strokovnjaki so v preteklem letu z uspehom začeli križati žlahtne uvožene svinje z domačimi pasmami. Križanci imajo oboje lastnosti: hitro doraščajo in imajo povprečno boljše meso, pa tudi večji odstotek masti. Delo pri živini je normirano, normativi pa prilično visoki. Tako mora svinjerejka oskrbeti 130 plemenk. To je mogoče le vsled dobro urejenih hlevov in skladišč. Prirastek kontrolirajo tedensko in štirinajstdnevno s tehtanjem živali. Z dograditvijo centralne kuhinje in vodovoda bodo lahko sprostili odvisno delovno silo in poenostavili delo. V govedoreji prevladuje simendolska pasma, ki pa še ni dokončno selekcionirana, kar bo izvršeno v naslednjih letih. Molznost je srednja in se ne dviga nad povprečnostjo 1500 litrov na poedino mlekarico.
   Zanimiv je način krmljenja, ki je uveden pri živinoreji. Gre namreč za poleti silirano zeleno krmo, ki jo pokladajo živini v Času največje suše, ko so prekmurska polja ponavadi suha. Poletne suše, ki nastopajo zadnja leta, skoraj redno zmanjšajo pridelek krmnih rastlin
do 60 odst., kar z zelenim siliranjem grašice, žit in detelje, ki se silira v majo, odpade. In ravno ta krma je bogata na vitaminskih snoveh, ki so potrebne za doraščajočo živino. Letos mislijo tako silirati do 200 m3. Z uspehom pa uvajajo tudi jesensko siliranje krompirja, pri čemer prihranijo na kurjavi, delovni sili in na krompirju, ki ostane nepokvarjen daljšo dobo, Te praktične izkušnje, ki so v sušnih letih za živinorejo v Prekmurju izredne važnosti, bo treba prenesti tudi na zasebne živinorejce.
                                                                                          ...Z NAČRTNO SELEKCIJO RASTLIN VZGAJAJO NOVE SORTE
  Posestvo se uspešno bavi s proučevanjem in vzgojo dobrih semenskih sort pšenice, ječmena, koruze in drugih kultur, za kar uporabljajo poizkusna polja. S prihodom ing. Sakside, strokovnjaka za rastlinstvo, so v lanskem poletju obnovili pred vojno delujočo postajo za selekcijo rastlin. Vzgojili bodo nove sorte žit, hkrati pa izboljšali dosedanje sorte pšenice »bankuti«, beltinski ječmen, ječmen sorte »peragis« itd. Kmetom v obmurskih krajih so dobro poznane sorte pšenice »beltinska 277   in 831«, ki so jo vzgojili v Beltincih.
                                                                                                                                                                                  Ob lanski žetvi so na postaji začeli z delom. Iz raznih predelov Pomurja so izbrali do 15 tisoč najboljših klasov pšenice, rži, ječmena in sličnih kultur, jih skrbno izluščili, seme pa v jeseni  po-
Dopisujte v »LJUDSKI GLAS«!
sejali na poizkusne parcele. Po nekaj letih napornega opazovanja, bodo dobili kmetje očiščeno in priznano seme. Trenutno se bavi strokovnjak Saksida z izboljšanjem pšenice sorte »bankuti«, ječmena »peragis« in domačega beltinskega ječmena.  V prihodnjih letih misli vzgojiti novo  sorto pšenice, ki bo laže prenašala vremenske neprilike v Pomurju, hkrati pa dajala visoki hektarski pridelek. Naporno delo jih čaka pri selekciji ozimnega ovsa, ki bo izpodrinil jati oves, ki je ob večjih sušah dajal v Prekmurju nizke pridelke. Mislijo pa tudi na izboljšanje koruze, ki je v Prekmurju zastopana po križanih, manj vrednih sortah. S selekcijo bodo poizkusili vzgojiti čisto sorto debelozrnate koruze s trdimi zrni, ki bo prinesla večje pridelke. Mnogo obeta selekcija ajde in drugih strniščnih posevkov, katerih mešane sorte ne donašajo kmetom večjih dohodkov. Za uspešno delo strokovnjakov bo treba dati primerne prostore, predvsem laboratorij, brez katerega ni misliti na uspešno delo.
... ČIM VEC POVRTNINE NA PROSTA      TRŽIŠČA!
   Letošnja proizvodnja na posestvu je v veliki meri namenjena potrebam domačih tržišč v industrijskih in ostalih središčih. Največ bodo izvozili povrtnin, med drugim 34 vagonov krompirja, 10 vagonov zelja, 6 vagonov pšenice in 22 vagonov ostale povrtnine. Vrtnarstvo obsega 16
ha zemlje. Odkar upravlja posestvo delavski svet, se je delo vidno izboljšalo. Vsaka brigada ima skrbno določen proizvodni plan, hkrati pa odgovarja za
vsa proizvodna, obratna in druga sredstva v svojem delokrogu. Količina proizvodnje bo v letošnjem letu glavni regulator plač brigadirjev. Brigade imajo na razpolago vsa sredstva. S štednjo materiala in racionalnim izkoriščanjem
strojev, živine, delovne sile itd. se bo dvignila plača delavcev. Komisije točno ocenjujejo delo posameznih brigad in skupin, kar se evidentira in upošteva ob
zaključku leta. Novi način dela je že v prvem mesecu pokazal dobre rezultate. Vsaka brigada se trudi, da bo imela v času spomladanskih del dela zmožne traktorje, stroje, zasigurano seme, umetna  gnojila in delovno silo.
M. Sobota,  8. februarja 1951
»LJUDSKI GLAS«
Stran 3
Ljutomerski zadružniki
so dobri gospodarji
   Ljutomerskim zadružnikom ni bilo novo, kar so slišali na nedavnem občnem zboru zadruge, Petdeset jih je zaverovano poslušalo svojega predsednika Kikca, ki jim je prebral poročilo o delu v njihovi zadrugi. Kikec je pri poročanju večkrat obstal, pogledal po zadružnikih, kot da bi pričakoval njihovih ugovorov. Navadno glasni zadružniki so ga tiho poslušali. Njegove besede so prijetno zvenele. Saj se je postavil z letno bilanco, ki zagotavlja trdno finančno stanje in pošteno plačilo zadružnikom. Zborovali so nekdanji hlapci in kmetje. Tri leta skupnega zadružnega življenja so jih močno zbližala, da so bili kos trdemu delu na zadružnih poljih.
                                                                                     ZADRUŽNIKI SO KREPKO ZAVIHALI ROKAVE
   Preteklo pomlad jim je trda predla. Mlajši ljudje so se porazgubili po službah. V družini je ostalo 60 starejših, za delo zmožnih zadružnikov. Trd oreh! Na 70 ha njiv in 12 ha vinogradov je bilo treba stopiti. Niso dolgo pomišljali. Brigade so se spoprijele na polju, travnikih in povsod, kamor jih je klicalo delo. V času košnje so vstajali ob treh zjutraj. Marsikatero možato bi vedeli povedati brigadirji Vaupotič Tone, podpredsednik Vogrinec in drugi.   Seno so pospravili pod streho, poleti  okopali vse kulture. in kolobarjenje v kmetijstvu. Določili so parcele za posamezne kulture, upoštevajoč lastne izkušnje. Še privatniki so se 
   ustavljali ob zadružnih njivah. Brigade so delale po načrtu in si medsebojno pomagale. V času spomladanske kopi so vinogradnikom priskočile na pomoč poljedelske brigade. Vinogradniki so jim vrnili ob žetvi in mlačvi. Polje je dobro obrodilo, čeprav je bil sušno leto. Poglejmo njihove hektarske donose: žitaric so pridelali 15 stotov (ponekod tudi po 20), krompirja 150—200 stotov, oljne repice 20 stotov, sladkorne pese 3000 stotov, približno tako je, pri drugih pridelkih. V vinogradih so na 12 ha pridelali 28.000 l vina.
   Nujna jesenska dela so jim povzročila skrbi. Niso čakali, da bi prenehalo deževati. Sejali so z roko, ker razmočena zemlja ni dopuščala strojnega sejanja. Nekaj pese so pospravili pod streho, drugo so pustili na polju v kupih, ki so jih zadelali z zemljo,
                                                                                                                                         
                                                                                     ŽIVINOREJSKI BRIGADIR RADUHA SE TRUDI, DA UVEDE SELEKCIJO ŽIVINE
   V živinoreji se niso otresli vseh slabosti. Borba za dober naraščaj ni prenehala. V lanskem letu je odšla iz hlevov vsa neproduktivna živina. Trenutno redijo še 30 glav goveje  živine in  61 svinj. Ni mnogo, toda ta živina je dobra, delno priznane simendolske pasme. Lani so odkupili ohišnicam 2 telička in 12 pujskov priznanega naraščaja. Živino so združili   v hleve s kapaciteto 15 glav. Raduha Še ni zadovoljen. Rad se potoži, da izgubi mnogo dragocene krme po nepotrebnem. Če bi imeli samo en hlev, bi vse to odpadlo. Po raztresenih hlevih je teže kontrolirati molznost in prirastek živali. Zadružniki niso še toliko zavedni, da bi Štedljivo ravnali s krmo. Vsem živinorejcem so letos razdelili krmo v pravilnem sorazmerju. Dvema živinorejcema je že zmanjkalo krme, ker nista bila štedljiva. Suša jim je vzela lepe stote sena. Skoraj popolnoma je ogulila senožeti. Zato so skrbno pospravili jesenske pridelke, s katerimi bodo nadoknadili pomanjkanje senene krme. 
   PRI ODDAJAH SO VEČINOMA NAD OBVEZNO ŠTEVILKO
   Dobro gospodarjenje jim je pripomogle, da so z lahkoto izpolnili obveznost do skupnosti. Krompirja so odrinili 500 kg več, oljne repice 700 kg, sladkorne pese 7000 kg, vina 7500 litrov. V kleti Še vedno diši po vinski kapljici. 7000 litrov viška jim je ostalo v sodih. Nekaj so ga namenili zadružnikom. Pitancev so oddali 40 in vse količine mesa in mleka. Z mlekom so imeli težave, saj 
   imajo opraviti z nizko mlečnostjo krav, ki dajejo povprečno 1000 do 1500 litrov mleka. Na trg so postavili 130 l Žganja, povrtnino in druge pridelke.
                                                                                     KAJ JE POKAZALA ZAKLJUČNA BILANCA?
  Lep napredek, ki bo prinesel zadružnikom v žep 113 dinarjev za opravljeni trudodan. Lani so prišli samo do 80 din. čistega dohodka so prigospodarili 2 milijona 275.000 din. Po odbitku skladov in desetodstotne zakupnine je zadruga izplačala zadružnikom 1,560.000 din. Zadružniki so dobili dovolj pridelkov za lastne potrebe. Žito so delili po vloženih delovnih dnevih. Po 250 kg žita so dobili le oni zadružniki, ki so opravili določeno število delovnih dni (odrasli moški 250, ženske 180, slabejši ljudje 150 trudodni).
  Na zboru se je pokazalo, kdo je resnično delal in se zavzemal za napredek v zadrugi. Med njimi ne manjka starejših zadružnikov, kakor: Šumakovega Mihala, Senčarjeve Neže, Vaupotiča, Raduhe, Kikeca, Vogrinca in drugih zadružnikov. Nekateri so napravili do 400 delovnih dni. Zadruga je poskrbela za starčke in dela nezmožne ljudi, ki tvorijo večino v zadružni skupnosti.
  V novi upravni odbor so zadružniki izvolili večinoma stare odbornike, ki so se pokazali vredne, voditi zadružno gospodarstvo. V tretje leto svojega obstoja stopajo z novimi obveznostmi. Zidali bodo nove hleve, uredili menjalne pašnike in izboljšali organizacijo dela. Pri zadružnih gradnjah se bodo naslonili na lastna sredstva, kakor navadno delajo varčni in preudarni gospodarji.
Tudi žerovinski zadružniki niso
                                                                                     med najslabšimi v ljutomerskem okraju
  Žerovinska zadruga je dokaj močna gospodarska celota, čeprav je njen teren razsežen, vložena gospodarstva pa porazgubljena med privatnimi parcelami. Zadruga meri 310 ha zemlje.
  Lani so pristopili k planskemu gospodarstvu. Na občnem zboru so določili, koliko bodo posejali na 92 ha zemlje. Tokrat jim  ni bilo težko povedati, da so pri setvi  vseh kultur na čistem. V 40 ha orne zemlje so vrgli seme belih žit, kakor jim je naložil setveni plan. Pri spomladanski setvi so pri nekaterih kulturah malo zaostali. Pri vmesnih rastlinah so za 5 ha pod črto, pri krompirju in koruzi po 1 ha, dočim so pri strniščni setvi dosegli obvezno številko.
  Ne bi se moglo grajati njihovega hektarskega donosa. Lahko se merijo s privatnim sektorjem. Na zboru so povedali, da je bil na nekaterih parcelah rekorden pridelek. To je bilo tam, kjer,
  niso pozabili na gnojenje in skrbno obdelavo zemlje. Povprečen hektarski pridelek znaša pri belem žitu 11 stotov na hektar, pri pomladanskih žitaricah (koruza, proso itd.) 164 stotov, pri krompirju 504 stote, pri   industrijskih in krmnih rastlinah pa so dosegli planirani pridelek.
  Pri belem žitu so bili svojčas odvisni od nakupa. Lani so zadružniki rekli: »Ne! Sami bomo pridelali za naša usta!« Tako se je tudi zgodilo. Pri nekaterih pridelkih jim je ostalo čez mero. Odrinili so skupnosti 324 stotov krompirja, 8 stotov prosa in 1,5 stota fižola.
       ZAKAJ PA IZGUBA
       PRI ŽIVINOREJI?
  Zadružniki so slišali, da jim živinoreja ni prinesla dohodkov. Na živinorejo imajo 15 tisočakov proizvodnih stroškov. Malo so se začudili. Zakaj tako, ko pa smo vendar pri prirastku živine na dobrem? V lanski plan so zapisali 80 glav goveje živine, ki danes stoji v zadružnih hlevih. Dobro — tu gre po sreči. Dosegli so število živine, kljub 150% prekoračenju obvezne oddaje mesa. Odkod potem izguba v živinoreji?
  Pihlar jim je tudi to povedal. Oddaja zadružnega mleka je njihova Ahilova peta. Lani so zaračunali na vsak kravji rep po 7001 mleka, ki bi ga zadruga morala oddati skupnosti. To bi naneslo na 21.0001 mleka. Molznice so raztresene po ohišnicah, odrinili so le 14.000 litrov mleka. Kje je ostalo mleko? Nekaj ga je požrla suša, drugo pa je šlo po črnih kanalih v prid posameznih zadružnikov. Po vodi so splavali težki tisočaki, ki naj bi prišli v  zadružno blagajno. To jim narekuje, da se naj letos združijo tiste krave, ki jim dajejo mleko. Iz poročila živinorejskega brigadirja so zadružniki uvideli, da imajo v zadrugi 21 konj in 14 vprežnih volov, Delovni živina ni vedno izkoriščena. Zadružniki jo uporabljajo za svoje »privatne« vožnje. Zaslužek vtaknejo navad no v svoj žep. O, da bi bili tako pošteni, kot je zadružni zidar Govedič in neredki tisočak bi zdrknil v skupno blagajno. Govedič je delal tudi pri privatnikih. Redno je oddajal račune zadrugi, ki je potem zaslužene zneske izterjala. Bilanca je pokazala, da je dobila zadruga od Govedičevega dela preko 8 tisočakov čistega dohodka, in to samo za delo pri privatnikih. Z njiim bi lahko stopili tudi vozniki in ne bi bilo izgube.
       V VINOGRADNIŠTVU IN
       SADJARSTVU PREKO 1,2000.000 DINARJEV ČISTEGA DOHODKA Podatki so povedali, da sta jim vinogradništvo in sadjarstvo prinesla preko 1,200.000 dinarjev dohodkov. Torej panogi, ki ju v zadrugi najbolj zanemarjajo. Povsod se piše in govori o čiščenju in škropljenju sadnega drevja. Zaman! V zadrugi so le malo opravili Še očistili niso vseh dreves. Kje pa je škropljenje? Za rodnost vinske trte je važno gnojenje vinogradniške zemlje. Posamezniki se branijo, da bi vozili gnoj v vinograde. Vdova Kavčičeva je vložila v zadrugo svoj kos vinograda. Treba je bilo gnojiti. Mnogi so se branili, da bi vozili zadružni gnoj iz gnojišč, ki jih imajo pri ohišnicah. Posredi je dara miselnost posameznikov, ki jih zavira pri obdelavi vinogradov. Vinske trte pustijo hirati. Pomisliti bodo morali na obnovo vinogradov, na rigolanje zemlje. Mar naj vsi nasedejo parolam poedincev, da se ne splača obnavljati vinogradov, ker bodo po preteku treh let izstopili iz zadruge?
   Laže bi bilo, če bi že začeli z arondacijo razdrobljenih parcel. To so letos zapisali v plan. Hitrejša bo obdelava zemlje s stroji, s katerimi so precej založen.  Nekaj strojev so lani kupili. Preuredili so dva svinjaka in dva govejska hleva. Letos mislijo na kokošnjak in druge gradnje.
       GOSPODINJA HABJANIČEVA MARIJA JE OPRAVILA 356 TRUDODNEVOV Živo so pogledali v oči zadružnikoma Kosi Mariji in Pušenjak Ivanu, ki si ob 62 trudodnevih ne zaslužita zadružnega imena. Mar naj bi bila tiho Habjaničeva Marija s 356 trdodnevi ali Kolar Janez z 215 trudodnevi, Hedžet Frančiška z 231, Pihlar Janez s 315 delovnimi dnevi? Ti so zdravo jedro zadruge, okoli  katerega se vrti zadružno gospodarstvo. Njihov  delež je, da so pri 130 delovnih dneh povprečka na  zadružnika. Od 120 delazmožnih zadružnikov jih 34 ni doseglo planiranih trudodnevov. Zato so jim 
       marljivi zadružniki v obraz povedali »Mar je treba, da je segnilo več stotov jabolk, buč in poznih jesenskih pridelkov? Vi bi morali zagrabiti, pa bi vsega tega ne bilo!« Ali ni to zdrava kritika, ki je namenjena vsem zadružnikom?
   To so vodilne misli žerovinskih. Zadružnikov, ki so se prepletale v njihovem pogovoru na zboru. Ko so pregledali dobro in slabo, so šele spoznali, da ni bilo moči do večjih zadružnih dohodkov. Navzlic napakam in slabostim v zadrugi — znaša dohodek 1,729.000 dinarjev, ki jim Je prinesel vrednost 90 dinarjev za opravljeni trudodan.
   Pihlar se je nekoliko obotavljal, ko so ga spontano kandidirali ,za predsednika. Zadružni volji je ustregel. 82 zadružnih rok je zapisalo njegovo ime na volilne lističe. Ponovno so mu dali svoje glasove — priznanje za lanski trud. Obljubili so, da bodo desna roka upravnemu odboru. Prav je tako, zadružniki. Le trdno stopajte po napakah in slabostih in drugo leto bo obračun časten za vas in za vso skupnost.
KULTURA IN PROSVETA
ŠE ZA DISKUSIJO:
                                           »KULTURNO-UMETNIŠKO DELO SE OŽIVLJA!«
MISLI O JEZIKU IN IZGOVORJAVI
   V preteklem tednu je dramatska skupina SKUD »Štefan Kovač« razveselila našo publiko z burko »Pri belem konjičku«. Igrala je trikrat in vsakokrat žela obilo priznanja.
   Vloge v igri so bile precej posrečeno razdeljene. Pri kritiki pa moramo upoštevati vse ovire, ki so jih morali člani dramatske skupine premagati s svojim požrtvovalnim delom. Predvsem je to pomanjkanje primernega odra za vaje. To se je pokazalo pri nastopu samem, ko so nekateri igralci igrali precej boljše ob tretjem nastopu kot prvič. Zato bi se tu omejil samo na jezik in izgovorjavo igralcev.
Predvsem se je močno čutil  — vsaj pri nekaterih igralcih — dialekt, a izgovorjava je bila premalo izravna. To izraznost pa bi lahko dosegli z razločno izgovorjavo, z izkoriščanjem pauz, z 
intonacijo, naglasom, z ritmom in tempom govora.
   Izkoriščanje pauz je najvažnejši pogoj izraznosti. Potrebno jih jo postavljati tam, kjer zahteva tekst, to pomaga, da se smisel boljše dojema. S pravilnim naglasom se loči važnejše od manj važnega in se s tem doseže večja iz-
raznost. Za izražanje veselja, strahu, čudenja, razočaranja, nejevolje itd., pa nam pomaga intonacija govora. Končno je važen za izraznost tudi tempo govora. Skoraj pri vseh igralcih je bil tempo govora prehiter, pri nekaterih igralcih pa izraznost prešibka. Pri vsaki igri, torej tudi pri veseloigri, vpliva mnogo na razpoloženje publike način izražanja. Z lepim in jasnim jezikom morajo igralci vzgajati publiko in ji nuditi prijeten užitek.
   Prav gotovo bi bilo dobro, če bi dramatski skupini priskočili na pomoč strokovni ljudje. Teh je nekaj v Murski Soboti, saj imamo tri srednješolske zavode. Važno bi bilo tudi, da bi imela dramatska skupina tudi grupo tehničnega osebja. Tako bi ostalo igralcem res samo študiranje vlog. Mislim, da je to nujno in bi bilo želeti, da  ta misel ne bi šla v pozabo. Ne sme se več zgoditi, da bi režiser in igralci skrbeli za vse, njihova požrtvovalnost je velika že s samim učenjem.
   Pričakovati pa je od te dramatske skupine, da se odločno oprime novega dela in pri tem upošteva teh nekaj misli o  jeziku in izgovorjavi.        Be—
   Želeti bi bilo, da nastopijo recitatorji, plesne skupine in tamburaški zbori, ki obstojajo v nekaterih društvih. Njihova prisotnost v tekmovanju bi poživela pestrost društvenih programov. V teh sekcijah se borijo z začetnimi težavami, ker še nimajo delovnih izkušenj iz preteklosti. Njihov notranji razvoj jih bo sčasoma privedel do samostojnih nastopov, ki jih bodo veseli delovni ljudje.
   Izvoljene tekmovalne komisije bodo imele polne roke dela. Nepristransko bo treba oceniti tekmovalce, ki se že sedaj trudijo, da bi kar najbolje uspeli. Številni nastopi, ki se obetajo v bodočih dneh — bodo resnični pregled onega velikega dela, ki ga opravljajo  naša društva na podeželju.
                                                                       Nasi ljudje si želijo izobrazbe
  Smešna je trditev nekaterih ljudi, da si naše ljudstvo ne želi izobrazbe, ker je bil v njihovi vasi odkup in da nimajo tega in tega. Predavanja, ki so bila v zadnjem času, so postavila takšne trditve maloštevilnih ljudi prav na glavo. Že zadnjič smo pisali o udeležbi ljudi v Krogu, kjer je okrog 100 ljudi poslušalo predavanje okrajnega predavatelja. Pisali smo o Bakovcih, kjer je še vedno ljudstvo obiskalo predavanja in kjer imajo krasen izobraževalni tečaj. Sedaj bomo pisali Še o na-dalnji udeležbi našega ljudstva na predavanjih.
Kulturno-izobraževalno društvo pred velikim tekmovanjem
  Pred nami je čas, v katerem se bodo pomenila številna kulturno-umetniška društva v ljutomerskem okraju. Zopet tekmujejo
   v čast rojstnega dneva Osvobodilne fronte. Pričakala bodo velik praznik z novimi uprizoritvami na ljudskem odru ih na drugih področjih prosvetljenja kmečkih ljudi. Ko so v društvih govorili o tekmovanju, so dali prednost kakovostnim prireditvam, s katerimi se bodo približali prebivalstvu. Na ugotovitvah dobrih in slabih, strani dosedanjega dela so gradili nove tekmovalne obveznosti. Kakovostne stvaritve v kultumo-prosvetnem delu bodo pritegnile v društva nove ljudi,  željne znanja in sodelovanja. Le tako, se bo postopoma Širil krog tistih, ki orjejo brazde v ledino nove in napredne miselnosti.
  Za tekmovanje se je prijavilo 16 društev, dosedaj največje število dramskih skupin. Na splošno je posrečena izbira sporeda za naše ljudske odre. Podeželska društva z daljšo tradicijo  segajo po težjih avtorskih stvaritvah, dočim se mlajša društva ustavljajo pri lažjih dramskih stvaritvah.
  SKUD »Janeza Kovačiča« v Ljutomeru tekmuje s tremi sekcijami: dramsko, pevsko in glasbeno. Dramska skupina se bo predstavila s Finžgarjevo dramo »Razvalina življenja« v režiji tov. Stoparja Slavka. Za nastop sta se prijavila mešani in ženski pevski zbor, ki bosta iz vedla večje Število zahtevnih pesmi. Sodelovala bosta tudi orkester in godba na pihala, ki pa Še nista javila svojih sporedov. Pod okriljem SKUD tekmujeta
pionirski pevski zbor gimnazije in mladinski orkester glasbene šole.
   Pri Miklavžu vadijo Nušičevo komedijo »Doktor«. Upati je, da se bo tudi pevski zbor predstavil, Čeprav je imel na zadnjem nastopu v Ljutomeru občutne težave, ki jim bo kos samo z dosledno vajo. Tekmuje že medzadružna godba na pihala.
   Na Stari cesti deluje eden izmed najboljših SKUD v okraju. Odločili so se za  nastop mešanega pevskega zbora. Dramska skupina pa bo naštudirala Klopčičevo dramo »Mati«
   Tudi Veržejčani bodo tekmovali. Evo, kaj so zamislili! Pred tekmovalno komisijo bodo poslali  dramsko skupino z Vambergerjevo dramo »Vrnitev« in pa mešani pevski zbor.
   Slišali bomo tudi naše »prleške« fante na vasi. Razkrižki kvintet se pripravlja, da bo odnesel kar največje Število tekmovalnih točk. Med štirimi poznanimi pesmimi je tudi Kuharjeva »Vrtec ogradila bom«. Razkrižani bodo zapeli v mešanem zboru in dramska skupina bo nastopila z  Linhartovo »Zupanovo Micko«. Malonedeljčane bomo videli pri godbi na pihala in v dramski skupini, ki bo predvajala Flnžgarjevega »Divjega lovca«. Svoj program so javile igralske skupine iz Križevec, ki se bo pokazala z Barabosovo »Lahko je moškim«, Ivanjkovčani z Novačanovo »Velejo«, iz Cvena z Vambergerjevo »Vrnitvijo«, iz Tomaža Molierovo »George Dandin«, a Kogovčani pa bodo dali na oder »Stare grehe«.
                                                                                         V Čepincih je bila polna soba ljudi in so zadovoljno poslušali predavanje
   Prejšnjo soboto so Čepinčani povabili predavatelja iz Murske Sobote. Oni imajo svoj izobraževalni tečaj, ki je ob tej priliki zajel ljudi, ki še ne obiskujejo ta tečaj. Polna soba ljudi je dokaz, da si naše ljudstvo želi potrebno izobrazbo in da radi poslušajo predavanja. Ne bodo držale trditve nekaterih redkih oportunistov, da ljudje nočejo predavanj, ker so v vasi odkupi, ker nimajo tega ali onega itd. Smelo trdimo, da je to oportunizem maloštevilnih, ki se ne zavedajo želje naših  ljudi po izobrazbi. Celo nekateri pravijo, da ljudstvo ne mara političnih predavanj. Mi moramo tem ljudem odgovoriti, da naše ljudstvo ne mara slabih predavanj, pa naj bi bila  gospodarska, politična ali kakršnakoli. V Čepincih so sedeli ljudje skoraj štiri ure in poslušali izvajanja okrajnega predavatelja, ki jih je seznanil s splošnim političnim položajem v svetu in doma. Pogovorili so se o vlogi .Partije v naši državi  in o vlogi Partije v ZSSR, o državnem kapitalizmu v ZSSR in v Ameriki, o imperializmu na Kitajskem itd. V diskusiji so ljudje govorili o obvezni oddaji, o cenah, o nujnosti in vsestranski razširitvi dela v KZ in o marsičem drugem. V Čepincih je KZ že na pravi poti. Letos bodo zgradili delavnico poleg svojega zadružnega doma. Zgradili bodo tudi sušilnico. Na sestanku so govorili tudi o nadaljnji razširitvi dela KZ. Trebalo bi zgraditi poleg doma še hlev in nabaviti plemensko živino, ki bi omogočila, da bi vaščani in Člani KZ veliko lažje izpolnjevali svoje obveznosti.
   Na koncu so si ljudje zaželeli, da bi se taka predavanja obnavljala.
                                                                           ŽENSKI PEVSKI ZBOR V DOLENCIH PRAVILNO DELA
  Ženski pevski zbor iz Dolenec, ki se je nam predstavil na lanskem festivalu, lepo napreduje. Sedaj se je že zbor pomnožil in tekmuje v kategoriji »B«. To iniciativo in delo zbora moramo vsekakor pohvaliti. Ni rečeno,  da vse delo gladko teče, toda, če upoštevamo, da se je zbor pomnožil, moramo poudariti, da je zbor  na pravi poti in da bo ta zbor — vsaj za enkrat — eden izmed najboljših ženskih zborov na vasi. Zbor vodi tov. Gonza, ki vlaga veliko truda za napredek zbora. Prav tako imajo za zbor zasluge Članice-pevke. V zbor se vključujejo tudi moški člani. Tako bomo dobili ob pravilno usmerjenem delu enega izmed najboljših mešanih zborov v našem okraju, ki bo lahko, poleg soboškega zbora SKUD, zastopal naš okraj na tekmovanju.
Sprejemamo v objavo
   MALE OGLASE
Stran 4
»LJUDSKI GLAS«
M. Sobota, 8. februarja 1951
Še o razkrižki zadrugi...
    V drugi letošnji številki našega lista smo objavili članek pod naslovom »O čem naj govorijo na zboru razkrižkih zadružnikov« Oglasil se je podpredsednik KDZ na Razkrižju Žuman Jožef, kateri nam v svojem dopisu razkriva vzroke takšnega stanja v razkrižki zadrugi. Žumanov članek priobčujemo z nekimi popravki. Uredništvo je mnenja, da naj o vsebini obeh člankov diskutirajo razkrižki zadružniki in dajo lastno sodbo. Morda se bo še kateri od Razkrižančanov oglasil in nam podal svoje  pripombe. Uredništvo bo takšne kritične pripombe rado sprejelo in jih objavilo v bodočih številkah našega lista.
                                                                                                                                                                                                                                Uredništvo.
    Podajam nekaj popravkov in nekaj misli o vzrokih naših neuspehov k netočnemu članku »O čem naj govorijo na zboru razkrižkih zadružnikov«, z željo, da bi zadružniki na občnem zboru spoznali pravo linijo socialističnega zadružništva in si podali roke  ter z ramo ob rami sodelovali za dobrobit skupnosti. Ne oporekamo, da ni napak v zadrugi in pri odborih, saj doslej še ni bilo nobene zadruge, ki ne bi imela napak. Razumljivo je, da se delajo napake v odboru, še več pa pri članih, katere izvirajo največ iz »stare miselnosti«. Ni dovolj prikazovati napake, ki jih vsi vidimo, ampak dati nasvete in pogoje za izhod iz napak iz članka je razvidno, da se hoče le enega ali drugega odbornika očrniti, da je ta vse kriv, če v zadrugi ne gre vse po »žnori«. Dopisniku se je pozabilo povedati, da se odbor mnogokrat nima na koga nasloniti ko bi trebalo kaj važnega odločati. Kadar je sklican sestanek, niti vsi brigadirji ne pridejo, poleg tega pa ukrepu in nasvetom odbora za napake zadruge nasprotujejo. Zakaj? Ker bi radi iz zadruge! Poleg tega jim ni volja delati po pravilih in planu. Nasprotno, večina zadružnikov pravi, da naj le vse propade saj jim itak teče »zadnje leto«. Netočna so tudi izvajanja dopisnika o naših gradnjah.
   Upravni odbor se je po prejšnjem vsestranskem dogovoru z višjimi forumi odločil iz nujne potrebe za gradnjo govejega hleva. Dokler zadruga ne bo imela lastnih in dovolj velikih gospodarskih objektov, katerim se še mora pridružiti arondacija parcel, dotedaj ne bo gospodarstvo napredovalo niti pri najboljšem odboru v Razkrižju. Da se je začelo graditi še-le v jeseni, ni kriv odbor, če pa se je začelo graditi tik pred setvijo, bi eno in drugo uspelo, če ne bi nastopilo jesensko deževje. Tudi obljubljena pomoč ni uspela. Najtežje je z prevoznimi sredstvi. Gradbeni oddelek pri zadružnem skladu bo moral biti odsihmal z vsem nujnim opremljen, kot samostojna ekipa, ki bo v pomoč enim in drugim.
   Težave so bile z zadružniki, ki so se borili na neljudske načine, da se ne bi na »njihovem« gradilo. Preklinjali so vsakega, kdor je stopil na »njihovo« prejšnjo parcelo. Zopet drugi, da ne gredo vozit na »tujo« parcelo gradbenega materiala, ker gredo itak po treh letih vsi iz zadruge, čemu bo potem tako velika zgradba! Ker zadružniki niso hoteli delati pri zidavi, smo morali najeti privatnike.
   Ne drži, kot dopisnik omenja, da smo dvema delavcema iz Prekmurja dajali hrano in koruzo, pač pa po potrebi pijačo. Drži pa to, da smo jih poplačali z mehkimi drvmi ki so si jih sami sekali, saj jih drugače ne bi dobili na zadružno delo, končno pa so si v gramoznici tudi zaslužili. Še njih so zadružniki nadlegovali z raznimi očitki. Dopisnik najbrž ni prejel podatkov, da so zadružniki najete »delavce-privatnike« odvračali in da so še člani, ki še sploh niso prijeli za delo v zadrugi!
   Že iz gornjega se lahko vidi zakaj ni uspel jesenski setveni plan. Tabela delovnih in  storilnih dni nam največ pove! Zelo malo jih je doseglo določeno število storilnih dni. Od 60 zadružnikov dela največ 27, več ali manj redno.
   Podpredsednikov »sklep« da naj sejejo samo z eno sejalnico, je bil nujno gospodarsko priporočilo, da se. za mali košček zoranega naj ne mudijo »hitri« konjarji, ko še ena sejalnica ni imela kaj. sejati. S tem bi se pičla delovna sila prihranila za oranje, bavanje in drugo. Traktor od »Ustroja« je prišel na pomoč, ko je že deževje nastopilo, tako,
da je le malenkost opravil. K temu se je treba dodati, da naša orna površina od 93 ha šteje nad 180 oddvojenih parcel in pri 12 ha goric do 30 parcel v oddaljenosti do 12 km. Ali je torej kriv neuspehu setvenega plana »nepremišljen ukrep« odbora? Da Zadravčeva njiva ni bila zasejana, je tudi »jalova«. Očividno je, kaj je gnalo zadružnike, da so vse vložene parcele »konjarjev« in ostalih, ki so sodelovali,  bile gotovo obdelane.
   Živinorejski fond je moral odbor znižati, če je hotel kaj za zadrugo rešiti. Nekateri konjarji niti za »svoje« konje niso hoteli poskrbeti, ki so imeli vozove in opremo drugi pa so gledali bolj za »svoje« konje in ohišnico. Goveda v skupnih hlevih jih niso dosti brigala. Kljub opominom večina govedorejcev ni hotela pasti. Saj govorijo »ni se jim treba dati« — le, važno je, da kdo več zasači za »sebe« in »svojo živino«!
   Pripomnili bi dopisniku, da pri ljudeh z 3-4 trudodnevi letno ne bo našel gradiva za izboljšanje razmer v zadrugi, ki kradejo, kakor tudi pri tistih, ki jim ni ljub socializem, čeprav imajo trudodneve. Le sodelovanje pri delu in upravi bo privedlo zadružnike na pravo pot
   Ko bi brigadirji bolj natančno vpisali storjeno delo po kakovosti opravljenega dela, bi se vpisani storilni dnevi  mnogo znižali. Dopisnik pojasnjuje, da se je hotimično uničeval gradbeni material in razni pridelki. Naj bi jih poučil,  da bi z veseljem šli na vsak tečaj, ko nam oblast z velik m trudom in stroški nudi priložnost izobraževanja. Na tečajih bi spoznali, da v socialističnem gospodarstvu ne more vsak na »svojem« in po »svojem«. Spoznali bi, da je potrebna poštenost in štednja in kakovostno delo.
   Politično bi se naj utrjevali in naj bi bili odkritosrčni do sozadružnikov. Vsaj mlajši zadružniki bi se naj udeleževali izobraževalnih tečajev, ki se jim nudijo v domači šoli.
   Takega sodelovanja in pomoči si želi oblast in dobri  zadružniki, tako da bo zadruga in skupnost imela korist.
   Vse za izboljšanje socializma v zadrugah !
   Šlafarsko, 21. jan. 1951.
                                                                                                    Žuman Jože, podpredsednik KDZ Razkrižje
Pišejo  nam...
  GASILCI SO POLAGALI OBRAČUN SVOJEGA DELA....
   Pred nedavnim se je v Krogu vršila letna skupščina gasilskega društva. Skupščini je prisostvoval član OGZ tovariš Kramer. Voditelji društva so pred zbranim članstvom podali izčrpna poročila o delu društva v preteklem letu. V tovariški medsebojni diskusiji so  gasilci grajali vse pomanjkljivosti in napake v svojem celoletnem delu.
   Vse premalo so v Krogu storili za omnožičenje gasilske organizacije. Zato so v letošnji plan zapisali, da bodo privabili nove člane, zlasti pa mladino, v svoj delovni krog. Novi  vodja mladinske skupine je zbral 12 mladink, ki so pokazale voljo za gasilsko delo. Ko so govorili o metodah dela z mladino, so prišli do sklepa, da jo je potrebno vključiti v kulturnoprosvetno delo. Lani so v vasi organizirali izobraževalni tečaj, ki so ga gasilci z veseljem obiskovali. Toda letos? Ob slabem delu množičnih organizacij ni prišlo do izobraževalnega tečaja. Le nekaj posameznikov se je prijavilo za obisk.
   Mladina je precej navdušena za lastno izobraževanje, pa tudi starejši ljudje imajo zdrave domislice. To jih je napotilo do sklepa, da bodo organizirali strokovna predavanja. Na pomoč bodo poklicali strokovnjake iz Sobote. Prvo predavanje so že imeli. Posetil jih je tov. Perhavec iz Sobote. Številna udeležba na predavanju zgovorno priča, da je tudi na Krogu mnogo ljudi, ki imajo smisel za občo izobrazbo.
     Na skupščini so se mnogo pogovorili. Pomagali bodo pri gradnji doma, v katerega bodo namestili pisarno KLO, KZ in druge ustanove. Gasilci se bodo vključili v Fronto in v organizacijo RKS. Zlasti za zadnjo je med krogovskimi ljudmi mnogo zanimanja, saj se vsi dobro spomnijo na leto 1948, ko jim je RKS ob priliki katastrofalnega požara mnogo pomagal.                      H. D.
Edino v društvo lahko Kulturno-prosvetno
                                                                                                                      delo zaživi
   V tretji januarski številki »Ljudskega glasa  smo poročali o življenju frontovcev iz Borejec pri Ljutomeru. V članku pod naslovom »Da bo dovolj kruha« je tudi 
   govor o zadružni mladini in njenem kultumo-prosvetnem delu. Oglasila se je tov. Korenova, ki se z navedbami dopisnika ne strinja. V svojem dopisa je navedla več kritičnih pripomb, katere v izvlečku objavljamo.
   Korenova omenja med drugim, da je igrala z odprtimi kartami, s pismeno in ustmeno prošnjo na IZUD v Križevcih, da bi se dovolilo boreški mladini uprozoritev igre »Sin«.
   Njo dobro poznajo člani križevskega IZUD, ki so se z dobrimi nameni vključili v društvo. Tov. Korenova naj pogleda sklepe  zadnje skupščine LPS. V njih se zrcali skupno mnenje delegatov. Vskladiti je treba kulturno prosvetno delo pod okriljem izobraževalnih in sličnih društev. Neljuba zadeva za tov. Korenovo, ki izrablja pripravljenost borečke mladine, da bi s tem škodovala križevskemu društvu in cepila njegov igralski kader. Sklepi narekujejo neorganiziranim skupinam, da se pridružijo društvenemu življenju v IZUD.
   Korenova si dela nepotrebne skrbi za borečko mladino. V dopisu piše: »Zmiraj sem stremela za tem, da mladino vsaj malo izučim. Mislim, da sem sposobna za to. Želela bi, da pride mladina do veljave v križevskem IZUD.«
   Mi jo pa vprašujemo, zakaj je lani izstopila iz društva. Seveda je ostalo brez odgovora. Vemo, da ni bila v društvu priljubljena med člani, ki so se zavzemali za napredna dramska  dela. Niso se strinjali z njenimi nazori, ki- se nagibajo k preživelim nazorom beograjske čaršije. Drugo je, zakaj ni prisostvovala zadnjemu  občnemu zboru društva, dasiravno je bila povabljena. Če bi igrala odprto igro —   kot sama navaja v dopisu — bi se že vključila v društveno življenje, kamor so ji vsikdar odprta
vrata. V društvu bi lahko pomagala borečki mladini, da se čimpreje uveljavi na odru. Po vseh izgledih ona nima teh namenov. Nasprotno! Pod svojim vplivom bi rada držala mladino in ji vsiljevala svojo miselnost. Zakaj je potem v Križevcih društvo, zakaj izvoljeni režiser, ki mu je zaupana naloga vodstva dramskega življenja na področju društva? Ali koliko je Korenova  ukrenila, da bi našla borečka mladina pot v društvo in se v njem resnično razživela. Seveda zopet brez odgovora. Vodstvo društva ji je priporočilo, da pomaga društvenemu režiserju. Tudi tu manjka njenih dejanj.
   V osvetlitev naših navedb citiramo izvleček iz sejnega zapisnika društvenega odbora IZUD z dne. 10. jan. t. l., ki se glasi:
   Sklep seje: Da bi enkrat za vselej prenehala trenja, bo vsako igro vadil režiser, ki je bil izvoljen na občnem zboru. Odbor je poklical tov. Korenovo in tov. sekretarko LMS  iz Borce in jih o tem seznanil. Tov. predsednik je poudaril, da je želeti množičnosti  kulturnoprosvetna dela, katera naj prodre v vsako organizaciji, med vse delovno ljudstvo.
   S tem sklepom je rešeno vprašanje tov. Korenove, ki je doslej režirala igre, čeprav ni bila član društva in je vedno povzročala razdor na kultumo-prosvetnem polju. 
   Tov. Korenovo bi še vprašali, kdo jo je pooblastil, da svoj dopis uredništvu opremi z žigom KDZ. Verjetno je hotela napraviti vtis, da za njenim, prozornim stremljenjem stojijo vsi zadružniki, ki se po njenih navedbah zelo razburjajo nad našim člankom. To trditev Korenove prepuščamo zadružnikom, da o njej sami presodijo.
Z našo mrežo smo ujeli
                                                                                    vse resnične, a vesele
  Kar na treh stolih je sedel...
  Lukač Stefan je bil v zadrugi Bučečovci. Bil je tudi predsednik KLO v Bučečovcih. Poleg vsega tega je imel v Prekmurju še posestvo. Torej izredno iznajdljiv človek, kateremu se pravi »špekulant«.
  Ljudstvo pa pravi, da se ne more sedeti v istem času  na dveh stolih, a on je sedel kar na treh. Zadružnikom se je izmuznil — dejal, jim je, da se jih ne tiče njegovo posestvo v Prekmurju. Še celo privatnikom se je izmuznil z izgo-
vorom, da kot zadružnik in kot predsednik KLO lahko določi kar 6 kg masti za 7 ha zemlje.
   Ta pošteni zadružnik, predsednik KLO in privatnik je imel, kar je povsem umljivo, polno klet vina. Revež je imel samo 1,5 ha goric in 40 metrskih stotov žita. Vse te dobrine je čuval za ugodne čase, ko bodo ugodne cene, da zviša življenjski standard delavcev — seveda tudi samemu sebi.
   Sedaj pa zopet sedi. seveda na pravem stolcu, ki mu ga je podarila ljudska oblast. To mu tudi pripada.
OD TEDNA ~ DO TEDNA
  Po svetu
   VOJNA V KOREJI. Ameriške enote polagoma napredujejo na več odsekih. Severokorejci in Kitajci se trdovratno branijo. V preteklem tednu so ameriške čete zavzele mesto Antung in se približale na 8 km Seulu, glavnemu mestu Južne Koreje. Amerikansko napredovanje v tem odseku zavzema širino nad 60 km. Ameriška letala stalno bombardirajo nasprotnikove čete, tako na fronti kot na cestah, ki vodijo proti fronti. Posebno močni napadi iz zraka so bili izvedeni na cestah, ki vodijo skozi Fen jang, glavno mesto Severne Koreje. Ameriški piloti so opazili severno od 38. vzporednika okoli 1400 vozil, ki se pomikajo proti jugu. Ameriške enote so ujele več Kitajcev in Severokorejcev, ki so izpovedali, da se je med enotami Kitajcev in Severokorejcev močno razširil tifus.
   KITAJSKA JE RAZGLAŠENA ZA NAPADALCA NA KOREJI. — Generalna skupščina Združenih narodov je na plenarnem sestanku sprejela ameriško resolucijo, ki razglaša Kitajsko za napadalca. Za resolucijo je glasovalo 44 držav, proti resoluciji so glasovale Sovjetska zveza, Belorusija, Ukrajina, Poljska, Češkoslovaška, Indija in Birma, Jugoslavija ni glasovala za reso-
lucijo, temveč se je vzdržala glasovanja. Vzdržale so se še naslednje delegacije: Afganistan, Egipt, Indonezija, Pakistan, Saudska Arabija, Švedska, Sirija in Jemen.
   JUGOSLOVANSKI MINISTER MILOVAN DJILAS se mudi te dni na zasebnem obisku v Angliji. Spremljata ga naš veleposlanik v Londonu  dr. Jože Brilej in tajnik zunanjepolitičnega odbora Vladimir Dedijer. Med svojim bivanjem v Angliji je obiskal predsednika vlade g. Atlleeja in vodjo opozicije g. Winstona Churchilla.
   V AMERIKI SE SNUJEJO ODBORI za pomoč Jugoslaviji. Taki odbori so se osnovali v mestih Seattle, Tacoma, Portland, Pittsburg, Cleveland in drugod.
                                                                       Po domovini
  Železniška proga Lupoglav-Štalije, ki bo povezala naš največji bazen črnega premoga z ostalim železniškim omrežjem, bo kmalu dovršena. Črni premog iz istrskih rudnikov Raša-Labin bomo lahko v polni meri izkoriščali. Da bo pa železniška zveza z Reko ih drugimi industrijskimi mesti še krajša, bomo zgradili še 17 km dolgo progo Matulje-Vranje s 6 km dolgim predorom pod goro Učko.
   Wolfram je zelo redka kovina, kakor nikelj, mangan, molibden ih še nekatere druge. Je pa nujno potreben za proizvodnjo kakovostnega jekla. Ko so naši geologi lansko leto raziskovali v Srbiji razna področja rud, so slučajno naleteli na ležišča dragocenega wolframa v bližini Železnika in drugih krajih Znanstveniki so lani proučili najprimernejše pridobivanje wolframa, letos pa bodo že začeli s sistematično proizvodnjo, ki bo zadostovala za domače potrebe in nam ne bo treba uvoza iz tujine.
   Največjo mlekarno v državi gradimo v Osijeku na Hrvaškem. Dnevno bodo predelali v prah 30.000 litrov mleka, nadaljnjih 15.000 litrov pa bodo pasterizirali. Mleko bo zbiralo 45 zbiralnic osiješke oblasti.
   Prvo svetovno prvenstvo v padalstvu — skokih iz letal — in mednarodni letalski modelarski teden organizira letos Letalska zveza Jugoslavije na letališču Lecse-Bled. Tekmovanje za padalsko prvenstvo bo od 16. do 20. julija, mednarodni modelarski teden pa v avgustu.
   Naša rečna plovba se bo letos močno razmahnila. Uvedli bodo  dve novi progi in sicer med Beogradom in Šabcem ter Beogradom in Sento. Med Beogradom in. Zemunom pa bodo uvedli takoimenovani »rečni tramvaj«. To bodo hitre ladje z brzino 25 km na uro, ki bodo razbremenile avtobusni promet med Beogradom in Zemunom. Vozile bodo ves dan kakor tramvaj.
   MESTNI KINO V MURSKI SOBOTI predvaja od 2. do 5. februarja angleški film »Božične pustolovščine« in od 13. d 15. februarja francoski film »Fantastična simfonija«.
                                                                                                         Poziv
   Poziva se vse stranke, ki imajo v komisijski prodaji invalidskega  podjetja »Komisija za prodajo  blaga, da nemudoma, najpozneje do 1. aprila, dvignejo denar prodanega blaga. Ravno tako se naproša tiste stranke, da čimprej dvignejo neprodano blago, ki je več kot tri mesece v prodaji. V nasprotnem primeru ne bo imelo podjetje nikakih obveznosti napram strankam.
                                                                                              Invalidsko podjetje »Komisija« Murska Sobota
                                                                                                        Razglas
   V nedeljo, dne 11. februarja 1951 ob 9. uri bo v Murski Soboti v stari osnovni šoli redna letna skupščina Mestnega odbora RKS s sledečim dnevnim redom:
   1. Poročilo predsednika:
   2. Poročilo upravnega odbora;
   3. Poročilo nadzornega odbora;
   4. Razrešuje a upravnega odbora;
   5. Volitev novega odbora:
   6. Plan dela za leto 1951;
   7. Predlogi in slučajnosti.
   Vabimo vse članstvo, da se občnega zbora udeleži polnoštevilno.
                                                                                                      OPOZORILO
  S 1. februarjem 1951 se je Lesnoindustrijsko podjetje Murska Sobota s sedežem v Ormožu, združilo z Lesnoindustrijskim podjetjem Maribor.
  Vse koristnike obveščamo, da se s tem dnem prenesejo vsi posli LIP-a Ormož — izvzemši likvidacije — na LIP Maribor.
  Pozivamo vse upnike, da do 10. februarja 1951 prijavijo vse terjatve napram:
  Lesno-industrijskemu podjetju Murska Sobota in podjetju za promet z  lesom Murska Sobota »v likvidaciji«.
  Vse prijave je nasloviti na:
  LIP ORMOŽ v likvidaciji.
 Lesno-industrijsko podjetje Ormož.
                                                                                                     PREKLIC
  Razveljavljam veljavnost letnega spričevala 1938/39 enoletne kmetijske šole Rakičan na ime Perdigal Franc, Dokleževje št. 34.
                                                                                                     RAZGLAS
  Vsem KLO naročamo, da razglasijo na krajevno običajen način: Vsi bolniki v negarantirani preskrbi, ki bolehajo na odprti tuberkulozi pljuč, naj dvignejo v proti-tuberkuloznem dispanzerju v Murski Soboti (pri katoliški cerkvi) mesečno 1 kg sladkorja.
  Bolniki naj se izkažejo s potrdilom KLO, da ne prejemajo živilske nakaznice.
                                                                                              OLO-Svet za zdravstvo Murska Sobota
                                                           POSLEDNJA BORBA SKOJEVCA JOŽETA KRAMARJA - JUŠA
                                                                                  (Dalje.)
    V začetku leta 1944 so ti propagandisti, aktivisti in vključeni simpatizerji tvorili precej močno skupino, ki pa ni bila niti oborožena, niti povezana z osvobodilnim gibanjem onstran Mure. Kakor hitro pa je to skupino obiskal partizan Bojan, ki ga je poslal štab s Pohorja, jo je povezal s prvo večjo skupino Bubo-Bojan-Peter, ki je zajela vse Prekmurje in Medžimurje, ki je bilo pod madžarsko okupacijo. Isto pomlad je bil prvi oboroženi spopad dela te skupine v okolici Črensovcev, kjer je padel en mož, zajeti pa sta bili Mara in Majda, ki je bila ranjena. Bojanu se je posrečilo umakniti se.
—  po krajšem času — čez Muro. Posledica te borbe, pa tudi prejšnjih opazovanj in odkritij je bila, da se je večina članov posameznih skupin znašla nepričakovano po zaporih v Soboti, Lendavi in v Čakovcu. Šele pozneje, ko so pripornike koncentrirali v čakovškem gradu, je bilo očitno, da so Madžari odkrili povezavo med temi skupinami. Začeti je bilo treba z delom na novo: zbirati je bilo treba tiste tovariše, ki so ostali
— takrat je bilo zaprtih okrog 90 ljudi, katerih večina je ostala po koncentracijskih taboriščih Nemčije — misliti pa je bilo treba na drugačno taktiko, pa tudi na orožje, kajti Madžari so ga odkrili za en kamion. Odkrili so tudi ogromno propagandnega materiala. Za nadaljnje delo je ostalo le nekaj dragocenega materiala (Okrožnica IO OF slovenskega naroda št. 98/44-K. Odlok o razpisu volitev v narodnoosvobodilne odbore 19. II. 1944. ter par okrožnic Oblastnega komiteja KPS
za Štajersko z lastnoročnimi podpisi Aleša Beblerja-Primoža). Ta material je bil podlaga za ustanovitev OOOF za Prekmurje, ki se je formiral v avgustu 1944. Hitro zbrati nove sile organiziranega odpora in najti čimprej ponovno zvezo z »onstran Mure«, ti dve nalogi sta zahtevali Čimprejšnjo ustanovitev takega odbora. OOOF za Prekmurje ni ostal dolgo sam, kajti konec avgusta je pripeljal v Prekmurje novo skupino tov. Juš-Jože Kramar, domačin iz Lipe, ki ga je poslal Oblastni komite KPS za Štajersko, katerega je Bojan informiral o situaciji v Prekmurju. Tudi Bojan je prišel s to skupino z novim partizanskim imenom — Sergej. Nastala je nova povezana skupina Juš-Peter. Delo te skupine pa je bilo kratko, toda živahno in borbeno in je s svojo borbenostjo razgibalo vse Prekmurje. O tem dovolj zgovorno priča zgodba o poslednji borbi skojevca Juša-Jožeta Kramarja:
     Jože Kramar-Juš je bil doma iz male dolinske vasi Lipa v Prekmurju. Bil je član okrožnega komiteja SKOJ. Koncem avgusta štiriinštiridesetega je pripeljal v Prekmurje skupino samih skojevcev, od katerih je nekaj padlo na poti ob prehodu čez Muro. Kako je ta mala skupina borbenih skojevcev razgibala Prekmurje! Na mah so ljudje pogumneje govorili o partizanih, o tem, da je v Prekmurju mnogo partizanov, pa tudi o tem, da so v Prekmurju povsod partizani. Ni čudno. Skupina je bila zdaj tu, zdaj tam: zdaj je bila v Bistrici, potem v Filovcih, pognala je strah v hlače puconskemu notarju Mike Davidu, potem pa je bila spet v Strehovcih ali v Brezovcih; skratka po vsem Prekmurju.
     Na predvečer Juševe poslednje borbe je bilo treba še razpravljati o mnogih važnih rečeh: fantje so se, vračajoč se iz radgonskega kota, ustavili pri Hartnerjevem šoferju, ki je to hitro razbobnal in precej je završalo po vsem Prekmurju: partizani so v sami Soboti! V Soboti so fantje napisali ulti-
mat in ga poslali po nekem otroku komandantu mesta. Toda komandantu osemsto mož oborožene vojske ne bi bilo v čast, da bi se predal kar tako na lepem nekaj partizanom; označenega znaka s sireno,  ki naj bi ga dal komandant mesta, če se hoče pogajati, ni in ni hotelo biti; tu so fantje pozabili določiti rok, v katerem jim naj komandant z znakom sirene sporoči, da je pripravljen dogovarjati se o predaji mesta; prav to mu je prišlo prav, da  je hitro zaprosil za ojačenje iz Szombathelya, razglasil obsedno stanje, določil »horo legalis« na deveto uro zvečer in od te ure naprej so po vseh ulicah krožile samo oborožene patrulje honvedov, domačih nemzetörov in smrkavih leventov. Stanje je bilo torej dovolj kritično in bilo je treba najti pametnega in odločilnega izhoda. Horthyjev proglas o kapitulaciji je treba na vsak način izkoristiti.
     Že v poznih popoldanskih urah smo posamezno prihajali v Brumnovo hišo prav nasproti jetnišnice okrajnega sodišča, sredi okupiranega mesta, v katerem so pravkar razglasili obsedno stanje. Tu so že bili Juš, France-Medžimurec, ki so ga na poti v Prekmurje rešili iz kaznilnice v Lepoglavi —, Sergej, znan že iz borb pri Ribičevem mlinu in na črensovskih njivah pod imenom Bojan, ter legalec Jurij — Ludvik Rogan. Ko sem prišel, je bilo treba še počakati na Cirila in Rastka. Le-ta sta biia kurirja Daneta Šumenjaka-Mirana, ki je sodeloval pri pripravah Horthyjeve kapitulacije. Ciril in Rastko sta kmalu prinesla vest, ki nas je vse vzradostila: tudi Miran se je vrnil iz Budimpešte! Kmalu je res prišel tudi Miran, naglih in sigurnih korakov, v civilni suknji, preko vojaških hlač pa je imel oblečene ohlapne civilne hlače. Ko je vstopil, je položil veliko pištolo na mizo, kot da bi mu bila v napotje, in se z vsemi tovariško prisrčno pozdravil.
                                                                                                                                                                                 Nadaljevanje prihodnjič.
Ureja in odgovarja uredniški odbor — Naslov uredništva in uprave »Ljudski glas Murska Sobota, Trg Zmage — čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota štev. 641-903-121
                                                                65 din—Tiska Mariborska tiskarna Naročnina: Celoletna 130 din, polletn