134. številka. Ljubljana, v soboto 14. jnnija. XXIII. leto, 1890. SLOVENSKI MSI Izhaja vsak dan ivf*cr, izimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a vst ro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 glri., za Četrt leta 4 gld., za j eden mesec 1 gld. 49 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 ki-., za jeden mesec 1 gld. tO kr Za pošiljanje na il<>m računa po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za t ti- dežele toliko več, kolikor poštnina zna&a. Za oznanila plaćnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po K kr.. če se dvakrat, in po 4 kr.. ce se trikrat ali večkrat trnka. Dopisi naj se izvole franki nit i- — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Gospodskih alicah ftt. 12-Uprav ni fitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari V Ljubljaiil, 14. junija. Madjari in Nemci ho največ krivi, da je naša notranja politika zašla na napačna pota. Njih go-spodstvaželjnoBt je dovela do tega, da se je razpolovila naša država, kar jej gotovo ni v korist. Nemci ho bili sprevideli, da mirni ne morejo moj-■trovati vseh avstrijskih narodov, zaradi tega so se sporazumeli z Madjari, da si razdele gospodstvo. V zapad noBo ver ni polovici, pridržali so si gospodstvo Nemci, v vzrodnojužni so je pa prepustili Madja*om. Posledica take državne razdelitve je pa bila, da je veČina avstrijskih narodov ostala nezadovoljna, ker se jim kratijo pravice. Hudi narodni boji se od leta do leta nadaljujejo v tej in v o ne j državni polovici. V njih se potrati mnogo duševnih Bil, ki bi sicer drugače državi koristile. Bati se je celo, da bi ta razpor mej narodnostmi državi ne škodoval, ko bi prišlo do kake vojne. Mi poznamo uda-nost avstrijskih narodov do presvetlega Habsburškega doma, a čudno bi vender ne bilo, ko bi se njih avstrijski, ali da govorimo v zmislu sedanjih državnih uredeb njih avstro-ogerski patrijotizem ohladil, če se dolgo pritiskajo na steno. Domoljubje se ne da z nobenimi kazenskimi paragrafi vsiliti, temveč se z umno upravo da pospeševati, s krivično pa tudi spodkopavati. Veliko odgovornost p a zadeva državnike, ki s krivičnim postopanjem spod« kupujejo pravo domoljubje. Postopanje Nemcev in Madjarov dosedaj ni bilo po tem, da bi pospeševalo avstrijski patrijotizem pri neslovanskih narodih. Da Slovanom ni ugasniia še ljubezen do Avstrije, je pripisovati le velikej udanosti do vladajoče dinastije in upanju, da se bodo zanje tudi razmere na bolje obrnile. Kakor v notranji, tako so pa Nemci in Madjari tudi v vnanji politiki jo zavozili. Temu se ne čudimo, ker njih um slepi sovraštvo do Slovanov in zatorej stvari le preradi pristranski presojujejo. Plod nemškomadjarske politike je zveza z Nemčijo, ki Av.tiiji gotovo ne prinaša nobene koristi. Ta zveza pa ima škodljiv upliv tudi na našo notranjo politiko. Precej jasno je postalo, da se je češko-nemška sprava morala d j gnati, ker so v Berolinu tako želeli. Odločilne uloge baje pri tem ni igral grof Taaffe, temveč grof Kalnokv kot vodja av- LISTEK. Dve tri z razstave na Dunaji. „Post nubila Phoebus" — slovanskemu umu! Tako sem vskliknil, prebravši prijateljevo pismo. Dunajska pisma so vedno zanimiva, posebno ako je piše kak »Novitatenkramer«. Na čast mojemu prijatelju bodi rečeno, da „Novitatenkr»merK sicer ni, pač ima mnogo zmožnosti za tak posel. Prvič ima čuden prirojen „faible" za vsakovrstno pano — dio — in kosmorame, cirke, slikarske in starinske muzeje, vsakojake razstave, aaj si bodo svetovne ali deželne, umetniške ali ekonomiške. Ta prirojeni čut radoznalosti gnal ga je tudi v DunajBko poljedelsko in gozdarsko razstavo. Kakor janec na gosto, sočno travo, tako je metal moj prijatelj oči po razstav-ljenem blagu, tako mi vsaj piše sam. Navdušeno opisuje čarobno „Fontaine lumiueuse« vodomet, umetniški izdelan. Deveterni curek dviga se elek-triško razsvetljen precej visoko kvišku in vrhu tega bo še stranski curki, vsi električno razsvetljeni. Najbolj pa me je zanimal in presenetil zadnji atrijske vnauje politike. Tako uplivaoje Nemčije na našo notranjo politiko ni koristno, pa tudi ne po Bebno častno za našo državo. Dolgo je že znano, in javno se piše, da naše vnauje politike ne odločujejo na Dunaji, ampak v Berolinu, Bedaj se pa hoče Prusija meSati še v naše notranje zadeve, Če ne neposredno, pa posredno. Naša država mora zaradi zveze z Nemčijo pomnoževati vojsko, da jej bode mogla priteci na pomoč, ko bi prišla v nevarnost. Koliko milijonov se je že izdalo za oboroževanja, pa kakor se kaže, trebalo jih bode še več. Nemčija je zadnji Čas pomnožila svojo vojsko in govori se, da jo bode tudi Avstrija, da bode njena vojna sila primerna vojni sili njene zaveznice. Avstrijski narodi imajo torej pričakovati novih bremen. Pa vsa ta bremena bi avstrijski narodi še prenašali, ko bi vedeli, da ima naša država od tega kaj koristi. Kakor se pa sedaj kaže, se je nemško-avstrijska zveza sklenila pred vsem le v prid Nemčije. Le Nemčija je v nevarnosti, da jo napadejo od dveh strani j, dočim se Avstriji vojne nevarnosti ni bati, Če postopa le v sporazumen j i z Rusijo. Italija itak ni kos našej državi in se tudi na napad od Italije ni mislilo, ko se je sklepala ta zveza. Z Rusijo je Avstrija dolgo živela v najboljšem prijateljstvu. Ob krimskej vojni se jo z napačnim postopanjem naše diplomacije napravilo neko nasprotje, katero bi se bilo dalo poravnati, da pozneje ni Bismarck udahnil našim državnikom misli, da si mora naša država iskati upliva v orijentu. Pri tem so seveda zvitega nemškega kancelarja vodili precej sebični oziri. Na jednej strani je mislil, da bode na ta način najložje Avstrijo pripravil, da bode prebolela zgubo prvenstva v Nemčiji, na drugej strani si je pa mislil, če se Avstrija razširi proti Balkanu in se njeno težišče prenese z Dunaja v Budimpešto, bode Nemčija lož je avstrijske nemške kronovine dobila v območje svoje. Mi nesmo nasprotni temu, da se naša država razširi na Balkan, če je to mogoče brez velike vojne nevarnosti v sporaznmljenji z Rusijo. Dobro vemo, da bi se stanje avstrijskih Slovanov /boljšalo, če se pomnože slovanski elementi v našej drŽavi. Seveda pri tem je treba gledati, da nam precej dolgi oddelek njegovega pisma o bosenskej umetnosti. Ta oddelek je po njegovem mnenji najbolj obiskan in tudi najbolj zanimiv. Obiskavajo ga vedno i ženske i moški. Vsak poznavatelj in kritični, vestni sodnik pritrdil je to. Čudom se čudijo olikanci glavnega mesta krasnim delom bosenskega naroda. Ne dela bosenske ninteligencett leže tu pred nami, ne, dela so to preprostega ljudstva, katero se večkrat in javno v nemških časnikih zove surovo, neolikano in tudi nezmožno višje prosvete. V tem oddelku najdeš umotvore pletenja, umotvore ornamentike ženskih ročnih del, graviranja in tavfiirauja. Zgino pred tvojim duhom res včasi malo robati izdelki Tirolske, Koroške, Istre in Dalmacije, tu imaš dovolj presojati, dovolj ogledavati lepih oblik, tukaj moraš proučavati tehniko ženskih ročnih del, tehniko mizarstva in strugarstva, tu vidiš različne sloge umetnega zlatarstva. Verjel bi vsekako rad to navdušeno himno, peto revnemu, trpečemu jugoslovanskemu ljudstvu, a prijatelju nisem zaupal. Predobro znan mi je bil njegov optimizem, kar se tiče slovanskih del. A glejte si! Dunajska „N. Fr. Presne" piše istotako na drugej strani nemški raoloh kaj ne požre. Proti tej nevarnosti bi bili seveda najbolj varni, če bi imeli slovansko Rusijo za zaveznico. Bismarck je naB torej zamotal v balkanske zadeve in sedaj je naše stanje tako, tla jedina nevarnost, ki nam preti, ima svoj izvir v orijentskej politiki V balkanske zadeve smo sedaj že tako zamotani, da bi se ne mogli lahko iz njih izmotati, ko bi tudi hoteli. Seveda na Balkanu imamo sedaj tudi svoje koristi, katerih nam ne kaže popustiti. Ker si tudi Rusija prisvoja odločilno besedo na Balkanu, bi baš zaradi balkanskih zadev utegnili žujo vkupe" trčiti. To se pa ne bode zgodilo drugače, kakor če Rusi poskusijo prodreti na Balkan. Da bi Rusi napali naravnost Avstrijo iz raznih uzrokov skoro ni prav verojetno. Kako jamstvo podaje nemškoavstriJBka pogodba našej državi, ko bi na Balkanu vkupe zadela z Rusijo? V tej pogodbi o tem ni naravnost nič povedanega. Nemci so le zavezani pomagati Avstriji, če bi Rusi napali njeno ozemlje. Nekateri so sicer tolmačili zvezo tako, da bodo Nemci Avstriji tudi pomagali, če bi na Balkanu vkupe trčila z Rusijo. To bi bilo čisto umljivo, ker drugače naša država nema nebenega interesa na tej zvezi. Mislili smo celo, da bi drugače voditelji naše vnanje politike ne bili sklepali te zveze. Temu pa menda vsekako ni tako. Nemška ofi-cijozna glasila, ki dobivajo navodila iz državne pisarne, so večkrat že zatrjevala, da balkanske zadeve Nemcev nič ne biigajo. Da se pa Nemčija ne ćuti zavezano, da bi avstrijske koristi na Balkanu varovala pred Rusijo, za to imamo pa tudi mero-dajnejšo pričo. Knez Bismarck, ki je sam sklepal to zvezo, sme veljati pač za najboljšega njenega interpreta. On se je izrazil, da je pri pogajanji z Avstrijo se izgovarjal, da Nemčija ostane v balkanskih zadevah na strani. Bismarck je celo dal razumeti, da bi ne imel nič proti temu, ko bi Rusi prisvojili si tudi ožine, vodeče v Črno morje. Nam je res neumljivo, čemu da se je potem sklenila ta zveza in je zatorej naravno, da želimo, da bi v višjih krogih spoznali, da ni prava pot, na katero so zaveli Nemci in Madjari našo vnanjo politiko. To spoznanje bi bilo v interesu Avstrije. hvalo, samo malo drugače zavija to stvar. Prvič se vsakemu čudno vidi, da ne omenja, da so Bošnjaki Slovaui in nadalje trdi, da je vse to došlo iz ori-jenta, kakor to spričujejo obliko razstavljenih del. Ne pri „raji", no pri bogatih mosleminskih rodbinah gojila se je ta umetnost. Navzlic temu pa je vender mnogo izdelkov iz krajev, kjer živi prilično malo Turkov. Ženskih ročnih del vsaj ne delajo Turki, Turkinje pa so znane lenuharice. Najbolj zastopana so mesta Serajevo, Livno in Foča. Da pa zgine gledalcem vsaka misel, da je tu morebiti kaka prevara, delata po želji proti malej odškodnini dva boseuska mladiča vse razstavljene izdelke. Ročna dela prve vrste so res mojsterski izdelane in s pletenjem okrašeni preprogi, katere prekašajo i po tehniki i po lepoti in finosti moderno blago iste vrste. Razen razstavljenih ženskih del stoje v drugih predalih bakrene vaze po orijentskih vzorcih, bogato pozlačene in posrebrene. Po vazah vi j o se res umetne arabeske prekrasno tavširane. Manjša dela so medaljoni, ure, okraski za palice, tavširane ali v srebru ali v zlatu. V teh delih strmim nad čudovito Iz delegacij. Na v nanjo politiko naše države ima enostranska državnozborska polovica mnogo vetji upliv, nego tostranska, če tudi Ogri k skupnim državnim stroškom donasajo le 30%. To se je videlo tudi že pri vsprejemu delegacij. O vnanji politiki se je cesar pogovarjal največ le z ogerskirai delegati. Ogerska delegacija ima poseben odsek za vnanje zadeve, dočim se v avstrijski delegaciji vse zadeve rešujejo le v budgetnem odseku. To je sicer le formalnost, ki pa kaže, da Ogri vnanjim zadevam nekako večjo važnost pripisujejo. V sredo je bil v omenjenem odseku ogerske delegacije razgovor o vnanjih zadevah, in kako se je ločil oni razgovor od razgovora v avstrijski delegaciji! V poslednji je grof Kalnokv razložil vna-njo politiko, potem sta pa le še dva govornika pristavila par ktatkih opazk in razgovor se je zasukal na trgovske zadeve. V ogerski delegaciji se je pa oglasila cela vrsta govornikov, katerih vsak pa ni izrekel le znupanja ministru, temveč |e tudi pristavil svoje misli. Prvi je spregovoril poročevalec Falk in na-svetoval, da bi ne čakali, da bi minister razkladal vnaujo politiko, ker bi itak nič novega ne povedal, temveč kar začeli razgovor o govoru ministrovem v budgetnem odseku avstrijske delegacije. Govornik je zadovoljen povsem s politiko Kalnoky-jevo, samo vedel bi rad, kake politike se drži Anglija glede na orijent, Be li njena politika ne približuje politiki tripelalijance. Posebno se je Falku dobro zdelo, da je minister tako odločno govoril glede Srbije Delegat Horvath je nasvetoval, da bi vlada posebno v narodnogospodarskih vprašanjih pritiskala na Srbijo, če bi še nadalje Srbi kazali svoje sovraštvo do Avstro-Ogerske. Delegat Asboth se tudi strinja s Horvathom. N,emu se zdi, da jirizaneslji-vost proti malim balkanskim državicam m umestna. Govornik se je pritoževal, da je premalo ogerskih uradnikov v vuanjem in Bkupuem fiuanćnem mini-Bterstvu. Vodja zmerne opozicije, grof Apponyi želi, da bi vnanje ministerstvo začelo zopet objavljati diplo-matične akte, kakor to delajo drugod. Appouyi-ju zdi se avstroogerska politika premalo odločna. Vnanje ministerstvo moralo bi odločneje delati, da velevlasti priznajo bolgarskega kneza in proti Srbiji bi morala naša država napeti drugačne strune. Kako naj bi postopala vlada, govornik ni povedal. Morda bi mu ugajalo, če bi v Srbijo poslali kar voj vojakov ali pa zaradi Bolgarije začeli vojno z Rusi. CBernatony pa ne odobrava nasvetov grofa Appouyi-ja. Sultan je že jedenkrat hotel priznati kneza bolgarskega, pa ga je pregovorila Rusija. Če bi se to vprašanje zopet spravilo v razgovor in bi vnovič Rusija zmagala, bi to le koristilo Rusiji. Govornik omenja, da je neki Berolinski list hudo napal Ogre, kar se mu malo čudno zdi, ker je Nemčija z našo državo v zvezi. Več druzih govornikov je pa govorilo o manj važnih zadevah. Grof Kalnoky je potem raznim govornikom odgovarjal in pojasnjeval vnanjo politiko. Naravno se mu zdi, da se je mnogo v dele gaciji govorilo o balkanskih državah, ker oBoda teh izredno tehniko vsake črte, nad čistim slogom. Ne samo kovinska dela no tudi lesene rezbarije odlikujejo se po natančnosti mej vsemi drugih pokrajin. Najizbornejše in najbolj hvaljeno delo je turška miza od svetlobojuega lesa, okrašena na straneh in robih po orijentskem slogu, prevlečena po vzvišenih mestih zlatom. To delo je iz Livna, kar svedoči vsa ornamentika dela. Akopraro so te drobne, zapletene črte, tenke cvetke in zaviti listi polne življenja, izrodek žive domišljije in čisto izvirne,— vender ima svoje tradicijonalne zakonito določene oblike, katere so za vsak kraj različne in stalne. Čudno se nam zdi to, da so umotvori ohranili toliko stoletij navzlic mnogim neprilikam prvotne oblike. Najbolj ae kaže to teženje po tradicijonalnih oblikah na umetnej omari od ebenovega lesa. Omara je inkrustirana srebrom. V tem delu opažamo nekako spajanje moderne renaissance z bujnim ori-jentskim slogom. „Omarica je kabinetsko delo prve vrste," piše „N. Fr. Presse," »katera zadovoli najstrožjega poznavatelja in zbiratelja." Poseben „irritamentum" sta Dunajčaoom Živahna, nadarjena Bošnjaka in istinito v polnej meri držav nobene druge zapadnoevropske države toli ne zanima, kakor nas. Ker pa -tvar toli druzih vlastij ne zanima, |ih tudi ni lahko pridobiti za priznanje kneza bolgarskega, zlasti, ker Re boje, da bi to dalo povod za vojno. Važno bi bilo priznanje kneza, še važnejše se pa zdi ministru utrjevanje notranjih razmer v Bolgariji. Ce*. in kr. vlada bi takoj priznala kneza, ko bi bili tukaj predpogoji, ki jih zahteva Bero 11 tiski dogovor. Bolgari so hvaležni Avstro-Ogerski, kar je storila zanje. S sedanjim razvojem v Bolgariji smemo biti zadovoljni. Zi poskuse je pa položaj nevaren Treba, da smo previdni, da se izognemo veliki nevarnosti. Avstrija na Balkanu ne zasleduje specijalno svojih koristi), temveč se koristi njene ujemajo s koristmi ostale zapadne Evrope. Avstrija skuša tudi le okrepčavati in pospeševati nezavisnost balkanskih držav in ne želi dru-zega, kakor, da živi ž njimi v prijateljstvu. Dru-zega tudi ne zahteva od Srbije. Minister ne zahteva, da bi se strune bolj napele proti Srbiji, dokler za to ni več povoda. Anglija se popolnoma ujema glede na orijent s politiko tripelalijance. Temu, kar je pisal neki BerolinBki list o Ogrih ni |iri pisovati nobene važnosti, ker dotični list ne iz raža mnenja merodajnih vladnih krogov. Ogri se v diplomatični službi ne prezirajo. Minister želi, da bi več Ogrov ustopilo v diplomatično službo, seveda za to je treba posebnih sposobnosti], velike omike, zlasti obširnega jezikovnega znanja, gotovih družbinih in finančnih svojstev. Več Ogrov je bilo že v visoki diplomatični službi; če so pomrli Ogri, ki t>o bili na visocih mestih, minister ne more zato. Koncem je omenil, da neuta niti avstroogerska niti romunska vlada krivi, da se ue sklene trgovska jiogodba z Rumunijo. Ovire so v razmerah obeh držav, zlasti parlamentarnih. Minister Kallav je pa razložil, da se v skup-nem finančnem ministerstvu ne prezirajo ogerski uradniki temveč jih je več na visocih mestih. Seveda gledati se pa mora pred vsem na sposobnosti. Vnanje politike ta debata sicer ni dosti bolj pojasnila, a opazili smo, da Ogri znajo z veliko odločnostjo braniti svoje koristi. Potegnili so se za to, da se premalo Ogrov jemlje v diplomatično službo, če tudi je minister sam Oger. Ali bi ta odločnost Ogrov mari ne zaslužila posnemanja ? Avstrijski Slovani imamo tudi dovolj mož sposobnih za diplomatično službo. Koliko čeških, poljskih in hrvatskih plemenitašev ima potrebno omiko, družbene in finančne sposobnosti za diplomatično službo, ki bi gotovo našo državo dostojno zastopali v inozemstvu, pa vender so Slovani v diplomatični službi bele vrane. Ko bi bilo več Slovanov v diplomatični službi, bi slovanski element tudi dobil ves drugačen vgled; zato pa moramo obžalovati, da se noben delegat v avstrijski delegaciji ni toliko ohrabril, da bi bil skupno vlado opozoril, da se premalo ozira pri oddaji diplomatičnih služeb na Slovane. Sicer še ni prepozno, vse se še lahko popravi, ko pride budget ministerstvu vnanjih zadev v plenumu na vrsto. Žal, da nemarno upanja, da bi se to zgodilo, Slovanom nedostaje one odločnosti, s katero se odlikujejo Madjari in zategadel se pa tudi na nas in na želje naše tako malo ozira. zaslužujeta zanimanje dobajajočega občinstva. Zanimivo je posebno to, da se ne držita po vsem domačih, že priučenih oblik, ampak prilastita si hitro čisto tuje oblike, a nikdar v kvar umotvoru. Vodi ju pri tem vedno pravi ukus in čut. Po svojej domišljiji spajata in vezeta bojnost orijentsko s preprosto renaissanco. Mojstra sta v tehniki, umotvore /delujeta točno in natančno po predpisu. Posebno razvita je ornamentika v kovinskih delih, tehnika tavširauja prekaša moderno V teh stvareh mogo bosniški delavci biti i našim vzgled kar se tiče čiBtosti sloga, točnosti in posebno tehnike. Ne bavil bi se dolgo v bosenBkem oddelku, da ni za nas ocena, katero prinaša „N. Fr. PresBe", posebno važna. A ne samo nam, vsem inim Jugoslovanom pokazala je nov plod slovanskega uma. Porok nam je, da prebivalstvo ni tako neolikano, tako nepristopno višjej kulturi, kakor nam mnogokrat trde nemški in madjarski listi. Malo obrabljen He mi zdi sicer, a vsekakor je prikladen in umestni zrek: ,Slovan gre na dan!" — tudi v Avstriji. Politični razgled. \otranJ<* dežele. V Ljubljani, 14 junija. Uelegacije. V vojnem odseku ogerske delegacije se je letos zopet sprožilo vprašanie ob osnovi ogerske vojaške akademije. Vojaška uprava ne je izjavila, da sedaj akademija se ni potrebna, a kadar Be bode potreba pokazala, se bode pa osuovala. Ker se število gojencev na vojaških akademijah množi, gotovo ne bode dolgo, da Ogri dobe svojo akademijo. % nanje države. Shod treh ministrov vnanjih zadev. Če je verjeti „N. W. Tagbl.", bodo se koncem julij« sešli v Karlovih varih Caprivi, C risj>i in Kalnokv. Vodje politike tripelalijance bodo se pri tej priliki posvetovali gotovo o važnih stvareh. Tripelalijanca. Knez Bismarck se je proti dopisniku angleškega lista „Daily News" izjavil, da so odnošaji mej Nemčijo in Rusijo prijateljski; tripelalijanca je pa dovolj močna, da zabrani, da se zaradi Bolgarije mir motil ne bode. Ta zveza je baš sedaj jako trdna, ker Be opira na široko podlago mejsebojnega zaupanja in skupnih koristij. Močna Avstrija ie potrebna za ohranjenje evropskega ravnovesja, zlasti je pa potrebna za Nemčijo. Ko bi ne bilo take države, kakor je Avstrija, osnovati bi se morala v interesu Nemčije. Prijateljstvo, ki veže Nemčijo in Ralijo, je naravno, dobri odnošaji mej Avstrijo in Italijo so pa jednako potrebni za obe. Zaradi tripelalijance se bode mir dolgo ohranil. — Da Bismarck hvali to zvezo, je naravno, saj je delo njegovo Nemčiji tudi prinaša dosti koristi, Italija in Avstrija pa od te zveze uemata druzega, nego velika vojaška bremena. V Bolgariji je Kalnokv je v govor napravil baje jako dober utis, vsaj tako se zagotavlja iz Sofiie. Seveda bolgarska vlada je že tako pametna, da svojega pravega mišljenia vselej ne pokaže. Stambulov je, primerjajoč lanski in letošnji cesarjev govor pri vsprejemu delegacij pač spoznal, da na Dunaji simpatije za Bolgarijo pojemajo, pa tega seveda pokazati neče. Posebno ga je pa gotovo neprijetno dirnilo, da 86 je Kalnokv tako branil storiti kak korak za priznanje bolgarskega kneza. Sedaj Bolgari vedo, da nemajo pričakovati, da bi evropske vlasti priznale njih kneza in to bode opozicija znala dobro porabiti proti vladi. Kalnoky je s svojim razjašnjenjem gotovo Stambulovu napravil kaj slabo uslugo. Holgarske zadeve. Odstavili so načelnega zdravnika bolgarske vojske, ker se je pokazalo, da je bil s Panico v zvezi. Začela se je preiskava proti njemu. Polkovnika Kisova baje tudi hočejo odstaviti in postaviti pred sodišče. Poslednji je bil za pričo poklican v Paničevej pravdi. Zaslišanje njegovo in majorjevo je razjasnilo, da se je polkovnik dolgo 8 Panico dogovarjal, obetal mu vojaško pomoč, nazadnje se pa iz neznanih uzrokov skesal. Z obsodbo Panice se vlada torej še ni znebila vseh nasprotnikov v vojski, ker se jej že sedaj zdi potrebno začeti sodno postopanje proti dvema vojaškima dostojanstvenikoma. Uporni duh se je torej precej razširil mej vojsko in je njena disciplina Že jako omajana. Paničeva zarota. „Novoje Vremja" z dne 6. junija ima dopis iz Sofije, v katerem se poroča o pravdi majorja Panice. Dopisnik piše, da se je v nekem pogledu bila pravda nepričakovano zasukala. Obtožba, da je Rusija utikala Bvoje prste v Paničevo zaroto, se B^T" Dalje v prilogi. Pivška jama pri Postojini in takozvana Otoška jama. (Konec.) Blizu na sredi tega jezera teče na levo voda po predoru, izveatno Pivski otlini, vender se zaradi velike globine tek vode jedva pozna. V zadnji tretjim zniža se svod do vodne gladine in le skozi malo luknjo v skali more se naprej, to pa le tedaj, kadar je voda nizka. Za to ožino čuje se močno šu« menje vode, treba torej biti previdnim, da se pride na desni skalnati breg. Na levo pada Pivka v prepad, na desno pa so nakupičene velike, deloma z ilovico pokrite skale v velik grič, ki se pri svitu svetilke ali sveče pregledati ne da. Nad vsem pa se pne mogočen svod. Po kratki 15 do 20 metrov dolgi rebri pokaže se na vrhu planota, na katerej se vidijo skale in zdrobljeno kamenje, kateremu se pozna, da ga je odkrhnila človeška roka in semkaj doli pometala. Ta planota je podnožje .Belvederu" v takozvani Otoški jami. „Belvedere" je blizu 16 metrov nad planoto, na jako strmi steni, obzidan je in ima železno ograjo; pri njem konča opisana jama Da se je podzemeljski predor iz B Velikega Priloga ^Slovenskemu Naroda44 St. 134 14. junija 1890. je javno zanikala. Državni pravdnik je izjavil, da se v celi stvari ne nahaja ničesar, kar bi moglo dati povod, „da se obdolži rus'o/o v Sv. Leon ar du pri Ce 1 in i \* 3 ' ni?o prosii i J>*aljevsko itehjansko vlado, naj bi se k imenu nj;h vasi uradno dodal pridevek »deg'" Slavi (Slovanski)", torej „San Leonardo degli Slavi", da bi se njih lepa in slovenska vas ločila od mnogih drugih vasij, ki tudi nosijo ime »Sin Lejnardo", ter bi se »zogn'lo tako mnogU| ne-ptflikniB, ti pri pošiljatvah na pošti. Ali »liberalna" I *aljevska vlada je najpoprej nasvetovala omenjenemu stftieSin L\ i, naj iibere kak 6Vug pridevek svoji vasi. Ker je pa stareš'nstvo ostalo pri svojem soglasnem sFepu, zavrnila je vlada ono porošnjo „per-che non suona t-oppo iHlianamente (ker se ne glasi preveč italijanski)". Vkljub temu se je začel rabiti oni pridevek »degli Slavi", zlasti v cerkven'h zadevah. Sami smo \ldelJ neko pošiljate v v »Sen Leonardo degl; Slavi", V* je pa vendar le došla na pravo mrsto. Tako bode vsaj pričalo, da bivajo tam sloven°':: n^*i bratje. — Znano je, daje italijanska vlada odpra\ "*a pridevek „degl' Slavi" tudi imenu sred'šča benešk'h Slovencev, 1 i se je od najsi •a'-ših časov imenovalo »San Pietro degli Slavi (Sv. Peter Slova^sk'), katero je ona prekrst:,a v „San Pietro al Natisone" (Sv Peter ob Necbži). »Nova Seča". — (Društvo hišnih posestnikov) osnovalo se je v Zagrebu, po 'zgledu enačili Dunajskih društev, ter je predložilo pravila v potrjenje. Namen društva je, varovati hišne posestnika nasproti oblast vom, kakor tudi nasproti najemnikom, ter po složnem delovanji odpravljati mnoge nepriličnosti. Dui-štvo skrbelo bode tudi po svojih močeh pospeševa'* olepšavo mesta. Imelo bode svoj lastni časopis, ki bodo izhajal po dvakrat na mesec. Posebno nevarno utegne postati novo d'uštvo onim najemnikom, ki imajo navado, da se sel'jo vsake kvatre trdeč, da je gospodar »sitnež"; na take stranke hoče novo društvo posebno pozornost obr;-"ati, tet poročati gospodarjem. — (Cigani pred fotografom.) V Zagrebu bili so po nalogu redarstva te dni fotogra-fovani vsi cislitavaki cigani, nahajajoči bo v redar- stvenem zaporu in polovljeni po raznih krajih. Fo-tografoval jih je g. Standl. Da se je dogodilo pri tacem neprostovoljnem iotografovanji mnogo smešnih prizorov, ni treba spominjati. — (Požar.) V Cirkovcih na Ptujskem polji pogorelo je dne 11 t. m. osemnajst, v sosedni vasi pa deset hiš. Neki Turin rešil je osemdesetletno ženo iz ognja, a se na desni roki opekel. Isti Turin je pred sedmimi leti pri Sv. Lovrenci tudi neko žensko iz ognja rešil. — (V Trnovskem gozdu) blizu Lokev, dobili so pretekle dni, kakor čitamo v „Novi Soči", crknenega medveda. Sodi se, da je bil medved kje obstreljen in da je za ranami poginil. — (Telovadno društvo „Sokol" v Zagorji) priredi veselico s tombolo, petjem in godbo v nedeljo, dne 22. t. m. v gostilni g. M. Medveda v Zagorji. Začetek ob 3. popoludne. Čisti dohodek namenjen je za društveno zastavo. Blagovoljne darove, kakor tudi dobitke za tombolo hvaležno vsprejema ter na mnogobrojno udeležbo naj-uljudneje vabi odbor. — (Šmarijsko narodno bralno društvo) priredi slavnost v prostorih gospoda Fran Potokar-ja na Sapu po domače pri Kozini v nedeljo dne 22 junija 1890 ob 4. uri popoludne. Vspored: 1. Vsprejem tujih gostov in društev v Šmariji ob polu 4. uri popoludne 2. Pozdrav došhh gostov na kraju svečanosti točno ob 4. uri. 3. Spohr: »Cvetica", poje gospodična P a v 1 a Suwa s sprem-Ijevanjem na harmoniji. 4. Slavnostni govor. 5. Kocijančič: »Oblačku", poje moški zbor z bariton-hoIo. G. S. Gregorčič: »KmetBki hiši", deklamacija, govori učenka Josipina Potoka r. 7. Volarič: »Slovan na dan", poje mešani zbor. 8. Abt: »Le plakaj", poje gospodična Pavla Suwa. 9. Ha j d rih: „Jadransko morje", moški zbor, 10. Ne d ved: »Nazaj v planinski raj", mešani zbor. 11. Igra. 12. Prosta zabava in ples. Vstopnina za ude 20 kr., za neude 30 kr. z družino 40 kr. — Preplatila se hvaležno veprejmo. Ljubljanski udeleženci, ako se žele te sla v -nosti udeležiti na vozovih, kateri bodo čakali na Dolenjski mitnici, blagovole naj se oglasiti pri g. Drag. liri bar-ji v »Narodni Tiskarni" do 20. t. m. Vožnja za osebo tja in nazaj stane 30 kr. Slavnost vrši se pri ugodnem vremenu na prostem, pri neugodnem v pohištvu. Za dobro postrežbo bode skrbljeno. K obilni udeležbi naj uijudneje vabi odbor. Telegrami „Slovenskomu Narodu'1: Lvov 13. junija. Poljskim listom brzo-javlja se iz Varšave, da se ondu že delajo obširne priprave za vsprejem carjev. Car ostane v Varšavi tri dni in bode vsprejemal deputacije poljskega plemstva, duhovščine, trgovcev in poljedelcev, potem pa pojde k manevrom vojaštva Varšavskega in Kijcvskega okrožja. Rečeni manevri bodo na jugu Ruske Poljske in se bodo vršili tik gališke meje. Gent 13. junija. Klerikalcev volilna zmaga, katera se je dosegla le javnim kupovanjem glasov, vzbudila mej prebivalstvom največjo razburjenost. Včeraj bili so resni izgredi na ulicah. Več tisoč mož močne tolpe napadale so samostane po mestu in razbijale okna in vrata. Tudi katoliška društvena hiša in poslopja tukajšnjih klerikalnih voditeljev so poškodovana. Pariz 13. junija. Senat vsprejel zakonski načrt, ki daje vladi oblast, da sme teritorijalno vojsko evetuvalno priklopiti aktivni vojski. Berolin 13. junija. V sušilnici nove tovarne za smodnik v Spandau-u, kjer je bilo 26 sodov smodnika, bila danes eksplozija. Sušilnica popolnoma razdejana, druga poslopja močno poškodovana, na mnogih hišah so okna razdrobljena. Več delavcev lahko ranjenih. Opava 14. junija. V sedmih vaseh v najbližji okolici Opave doslej izvoljenih dva in dvajset čeških volilnih mož. Beligrad 14. junija. »Agenze Belgrad" Vlada naročila srbskemu generalnemu konzulu v Budimpešti, naj protestuje naredbi glede uvažanja prašičev, ker je proti obstoječim pogodbam. Sofija 14. junija Načelni zdravnik Mirkov zaradi svojega postopanja v Paničevej aferi umirovljeo. Pariz 14. junija. Časniki javljajo; Con-stans dobil je veliki kordon ruskega reda sv. Ane. Berolin 14. junija. »Saale - Zeitung" piše, da se mora cesarju o Bismarckovih pogovorih s časnikarji uradno poročati. Vsi pogovori Bismarckovi morajo se mu takoj naznaniti. Ministerski svet bavit se je že dvakrat s to zadevo. V cesaijevem civilnem kabinetu leži že par tednov akt, tikajoč se te stvari. Da bi se ozbiljno proti Bismarcku postopalo, se ne misli. Ponavljaje so ga svarili, naj bodo previden, a Bismarck je ta svarila odklonil. »Saale-Zeitung" trdi, da se brez dvojbe v Friedrichsruh prireja knjižica o Bismarckovi krizi, njenih uzrokih in prouzročiteljih. Madrid 14. junija. V zbornici predlagal Martos, da se v proslavo sankcije splo'sne volilne pravice proglasi amnestija za politične prestopke. Senat odobril predlog, ki vlado pooblašča, da so pogaja o razsodiških pogodbah, Razne vesti. * (Novo slovansko društvo v Moskvi) se je osnovalo — kakor poroča poljski »Czas", ter ima namero ohraniti in razširjevati socijalne zveze mej Rusi in ostalimi zahodnimi in južnimi Slovani. Društvo ne bode imelo nikakoršnega političnega značaja, nego bode imelo samo namen moralično vezati Ruse z ostalimi Slovani. Podpiralo bode posebno še s denarnimi svotami in s preskrbljevanjem primernih služb one Slovane, ki bi utegnili priti na Rusko. * (S 1 o v a n i v Ameriki.) Mej izseljenci v Ameriki zavzemajo Slovani znatno število. V severni Ameriki so posebno mnogobrojni Čehi in Slovaci. Tam izhaja 22 čeških časopisov, izmej katerih so štirje dnevniki, dva izhajata v Novem Jorku, dva pa v Chicagu. Najstarejši časopis v Ameriki je rSlavija", ki je zelo razširjen po Zjedin-jenih državah in tudi po Evropi. V Ameriki izhajata tudi dva slovaška časopisa. * (V katoliško vero pristopila.) Mlada Angličanka, hči bogatili roditeljev učila se je v Rimu kirurgije. Po bolnicah je pomagala zdravnikom, in se je posebno odlikovala z radodarnostjo. Pred nekaterimi dnevi je zgnila iz Rima. Roditelji so izvedeli po skrbnem j>oizvedovanji, da se je pokato-ličila in cerkveno poročila z odvetnikom v severno-italiianskem provincijalnem mestu. Roditelji se sedaj neso obotavljali dati svojega dovoljenja za možitev, in se je zatorej tudi civilni zakon skleoil te dni, kakor zahteva italijanska postavit. * (Bo sen s ki romarji.) Dne 9. t. m. je odšla iz Sarajeva veliko število mohamedancev na romanje v Meko. Odhod je bil slovesen. Od Kirit-bane, turškega bralnega društva, pomikala se je dolga vrsta voz proti vladnemu poslopju, katero je bilo okrašeno z avstrijskimi in ogerskimi zastavami. V slavnostni dvorani vsprejel je baron Apel romarje in dal njih voditelju Nezu efendiju spremljevalno pismo do vseh oblastev in prečital dekret, s katerim se on imenuje vodjo. Nezu efendi zahvalil se je v imenu sopotovalcev sklenivši z živijoklici na cesarja, na kar so vsi zbrani mohamedanci zaklicali »živio". Civilni adlatus in načelniki oblastev zbrali so se na kolodvoru, kjer je za sjovo igrala vojaška godba. * (Za Bismarckovspomenik,) kateri mislijo postaviti v Berolinu, nabralo se je že 275.426 mark. * ( M a te m a t i k a r i c a.) Te dni so se v Cam-bridge objavila imena dijakov, ki so napravili matematični izpit z odliko. Najprva je gospodična Filipa Fawcet, 22letna hči pokojnega bivšega poštnega ministra profesorja Favvceta. * (Nezgoda pri novi zgradbi) pripetila se je te dni na Dunaji. Zruši 1 se je namreč stav-binski oder pri grajenji nove trinadstropne hiše, ter je bilo mnogo delavcev poškodovanih, trije pa popolnoma zasuti pod ruševinami. Sreča je bilo še to, da se je to zgodilo o poludne, ko je bilo le malo delavcev na odru. Mej ponesrečenci so tri ženske, jeden dela veo, je že umrl vsled poškodovanj. Proti graditelju pričela se jo takoj sodniška preiskava. * (Visoka starost.; Blizu Gruža v Dalmaciji umrl je dne 31. m. m kapitan Pasko Jakič, ki je že bil dopolnil sto let. Ž njim je izumrl po slednji Dubrovničan, ki je še imel na svojej ladij i zastavo bivše republike Dubrovniške. * (Električna pošta.) V južnej Ameriki nameravajo v kratkem zgraditi električno pošto mej Montevideom in Buenos-Airesom. Ti dve mesti sta 400 kilometrov oddaljeni. Pisma se bodo dela v omarice, katere bode električna sila s hitrostjo 3 1/3 kilometra v jednej minuti dalje pomikala. * (Golo bje pismonoše i.) Po uradnem številjenji ima francosko vojno ministerstvo 250.000 golobov pismonoscev na razpolaganje, ko hi jih potrebovalo. *(Strajk postavljalcev kegljev,) sicer neprostovoljen, preti Berolinu. šolska oblast je pre povedala, da dečki, ki še šolo pohajajo, ne smejo iskati zaslužka po krčmah. Vsled tega dečki, ne bodo smeli postavljati kegljev, in krčmarji pridejo v nemalo zadrego. * (Nad sto let stara.) V St. Etiennu de Fontbellon na Francoskem so te dni položili k poslednjemu počitku 102letno žensko, mater tamošnjega kotlarja. Pokojnica je bila jedno leto bolna, poprej je pa bila ves čas trdnega zdravja. * (Oropan železniški vlak.) Roparji so vlak v Arcansasu spravili s tiru, usmrtili stražnika vagona, v katerem so bile dragocenosti, in ta vagon oropali. Potovalce so pa pustili na miru, toda več osob je bilo poškodovanih, ko je skočil vlak s tirii. * (Zopet jedno gledališče pogorelo.) Kakor se telegrafično poroča iz Novega Jorka, pogorelo je dne 10. t. m. Variete gledališče v Broo-klynu popolnoma. K sreči bilo je gledališče zaprto, ker se je popravljalo. Škoda znaša 200.000 dolarjev. Zgorelo je tudi nekaj bljižnih hiš, več drugih pa je zelo poškodovanih, kakor poslopje banke Ger-manija in gledališče v parku. Vsa škoda je ogromna. Ljudij se ni nihče ponesrečil. * (Gora se je udri a.) Že tretjikrat se je na Francoskem v poslednjih treh letih usadila gora blizu Rogneforta pri Radezu, in popolnem zasula dolino ob podnožji gore. Poslednjikrat se je zemlja usadila po noči, ko ni bilo ljudij na polji. Na dve uri okrog se je slišalo strašno bučanje, in so prebivalci mislili, tla se zemlja trese, ali pa bode konec sveta. * (Dvanajstletni ubijalec.) V Weilu na Virtemberškem ubil je dvanajstletni dečak svojega šolskega tovariša. Posvadila sta se, in udaril je dečak svojega nasprotnika, 10 let starega s kolcem tako po glavi, da se je kar zgrudil in v desetih minutah bil mrtev. prinaša v 11. številki naslednjo vsebino: O slovanskem kongresu. — Ljudsko štetje v Avstriji. — Iz govorov državnega zbora. — O kritiki dr. Mah-niča. II. K nasprotniškini razpravljanjem o nam očitanem razširjanji protestantskih načel. (Dalje.) — O pravu Solnogradskih nadškofov. — Pravice Slovencev do svetojeronimskega gostinjca (hospi-cija) v Rimu. — Ruske drobtinice. — Dopisi. Iz Vranjskcga okraja. V Selnici na Dravi. — Pogled po slovanskem svetu: a) Slovenske dežele, b) Ostali slovanski svet. — Književnost. — Pomladanje elegije. I. »Slovanski Svet" izhaja po dvakrat na mesec, vselej lO. in 25. dne meseca, in se pošilja naročnina izdajatelju ^slovanskega sveta" Gorico. — Naročnina znaša: za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld., za četrt leta l gld. Za Ljubljanske naročnike in dijake velja: celoletno 3 gld. 60 kr., poluletno 1 gld. 80 kr., Četrtletno 90 kr. Odprto jpiisiiio*) gospodu Frideriku vitezu Schvvarzu, c. kr. okrajnemu glavarju v Rudolfovem. Spominjali se bodeto, blagorodni gospod, morda Se nekoliko, da sem 19. febmvavja 1887. v uradu c. kr. okrajnega glavarstva v Postojini osebno izročil prošnjo na slavno c. kv. poljedcljsko ministerstvo, da me vsprejme kot gozdnega kandidata v državno službo. Spominjali se bodeto, da ste mi cel6 blagohotno obljubili, mojo prošnjo toplo priporočati. To je bilo 19. febrnvarja 1887. Danes pišemo 12. junija 1890., ... a rešitvo uradno vložene prošnje Se nisem prejel. Začel sem o svoji prošnji na pristojnih mestib poizvedovati : povpraševal sem pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Postojini in pri slavni deželni vladi v Ljubljani. Pa vspeh poizvedovanj bil je zame zelo žalosten, še žalostnojši pa za za Vas, blagorodni gospod glavar. Pokazalo se je namreč, da Vi moje prošnje niste predložili, sploh ne od sebe dali. ProSnjo ni najti niti v nobenem vložnem zapisniku niti kjo drugoj. Pač pa so mi bile priloge prošnji in neporabljen ko'ek z letnico i880. dne 3. t. m. po diurnistu c. kr. okrajnega glavarstva Francetu Jurci izročene. Žalostno je to zame, ker som od svojega poklica, za katerega sem se šolal, vsled Vafio krivde odvrnjon bil. So žalostneje je to za Vas, gospod glavar, ker to Vaše postopanje jasno dokazuje, da niste ravnali tak6, kakor bi bili po zakona ravnati morali. Žalostno jo pa to Vaše postopanje tudi glede na Vašo podložnike, ker jih mora tak korak ostrašiti ter njih zaupanje do Vas popolnoma uničiti. Gotovo je to Vaše dejanje vredno, da so objavi urbi et orbi. Izvolil sem toraj pot javnosti, da prido stvar, ako ste jo že pozabili, Vam, blagorodje, do ušes in ob jednom tudi Vašim prijateljem in neprijateljem. ^ Željno bom pa pričakoval, da nastopite tudi Vi, blagorodni gospod glavar, pot javnosti, ako zamorete ožigosano Svojo postopanje količkaj opravičiti. V Postojini, dne 12. junija 1890. Jurij Kraigher, občinski tajnik *) Za vsebino no vsprejema odgovornosti ne uredništvo, ne upravništvo. Zanesljivo zdravilno sredstvo. Osobe s slabili; prebavljenjem, ki trpe na pomanjkanji slasti, napenjanji, fiVanji v želodci in nerednem iztrebljenji, zadobe zopet zdravje, če rabijo pristni »Moll-ov Seidl itz-pra*eku. Skatljica stane 1 gld. Vsak dan razpošilja po poStnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, na Du naji, Tuchlaitben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in pod-piBotn. 5 (55—7} KVVIZDE fluid za protin, preverjeno okrepčllo pred in po huulh (4) naporih, ilolgili maršili itd. 201) Cena av. vel|* Kl«l* |«—• Pristen le z varstveno znamko, kakeršna je zraven. — Dobi so v vseh lekarnah; slednji dan ga razpošilja po pošti h'k;ii i.ih. »"-"»j1 »■»«•■■ i ....(.......\p puon glavna zaloga: okrožna lekarna i Korneuburgu pri Dunaji. Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in slavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. uii-7) IDuL2n.3osl2:a, borza dne 14. junija t. 1. (Izvirno telegraficno poročilo.) Papirna renta.....gld. Srebrna renta ..... „ Zlata renta......- 5°/„ marčna renta .... „ Akcije narodne banku . . „ Kreditno akcije.....„ London........» Srebro ......... „ Napol......... n C. kr. cekini .... . . Nemške marko.....„ 4°/0 državne srečke iz I. 1854 Državne srečke iz i. 18K4 Ogerska zlata renta 4°/„ , . * . Ogcrska papirna renta 5°/0 . . , Dunava reg. srečke 5°'0 . . . Zeuilj. obč. avstr. 4f/i"/o zlat' ZAat Kreditne srečke...... Kudoltove srečke..... Akcije anglo-avstr. banke Tramtmvav društ. vel j. 170 gld. a. včeraj 8 s 90 89 «5 loti s , 10] "jo i»66 — nos so 1 L V _' > gld. danes Š8-40 8955 109 50 10110 966- ;>i Ki •>:> 117 30 jr38»/, 9 33'/t 5-66 — 5-56 57 56 _ . 5760 850 gld. 133 gld. — kr. 100 , 176 n 96 , 103 n 50 „ 99 1 55 , 1O0 gld. 121 n 75 , . listi . . liti n 7 B n 100 gld. 185 M 60 , 10 „ 19 n 60 „ 1'AO . 155 ■ 10 , naznanilo. S3W «t<>| i za vse leto 4.«»0 ; zu pol let« gl«l. 2.30; /:i četrt letu «1*1. 1.15. 13. junija. Pri Slona: Schreiber, Corda z Dunaja. — Glanz-inan iz Trsta. — Grofica Paco iz Gallenstoina. — Janda iz Zagreba. — Sator iz Budimpešte. — Mattoo, de Campi-telli iz Poreča. — Gassner ll Tržiča. — Ilruhi iz Brna. — Pl. Rogulic iz Gorice — Kleinsasaer, Milller, Tauter iz Gradca. — Gaudea iz Turina. Pri Malici: Vitez Rehn, Gerich. Uautnan z Dunaja. — Dvofak h soprogo iz Kieslinga. — Kontner iz Brna. — ,Bachler iz Prage. Pri Jntnein kolodvora: Dr. Dvomcek, Kasseru, Stich z Dunaja. SJiiirlB so v IJutolJaail : 12. junija: Helena Lapajne, zasebnica, 34 let, Ko. lodvorake ulice št. 11, za srčno hibo. — Marija DraSler, šivilja, 76 let, Gradiščo At. 13, za vodenico. V deželni bolnici: 11. junija: Anton Erjavc, delavec, 4G let, za vnetjem možgansko kozice. 12. junija: Helena Janez, gostija, 70 let, za oslab-ljenjem. Meteorologično poročilo. GLAVNO SKLADIŠTE najčistije luinc "KISELINE najboljše zdravilne in osvežujoče pijace, ki se je vedno dobro obnesla pri želodrnih in »revnih boleznih, pri boleznih ledi« in mehurja in jo priporočajo najprvi zdravniki kot bistveno podpiralno sredstvo pri Kar-lovovarških /.dravljeujili in zdravljenji po rabi teh toplic. (15—ii) Usojara si p. n. občinstvu naznanjali, da dne 20. junija odpotujem v Herkulejeve kopeli in sredi septembra zopet začnem svoje zobozdravniske operacije v Ljubljani. Z velespofitovanjem A. Schvvcigcr, (4,-)l—3) zobozdravnik. Vinko Dolschein v Postojini |»roe v kavenKu. eemciitu aH nreliru za zob 1 gld.; ravno tako po ceni vsako-vrstne zobne operacije. Dan Ca-* opazovanja Stanje barometra v U1U1, Temperatura Vetrovi Mo-Nebo Ikri na v Hini. o S, 7. zjutraj '2. popol. 9. zvečer 731-6 m. 731- 9 mm. 732- 6 ram. 102° C 17 0''C 130nC si. zah. si. jvz. si. zab. dež. obl. d.jas. 0 20 mm. dežja. Srednja temperatura 13*4", za fv0u pod uormalom. Solni slikarji dobe. dobro in trajno delo — dnevna plaća 1 gld. 60 kr. do 2 gld. — pri .J. .A-loJŠovoi, slikarji v Opatiji (Aubnzzta). (477—3) Pozornosti vreden stranski zaslužek, ki so vedno vekša in mnogo let traje, morejo dobiti spretne in zanesljive osobe (dosluženi žandatini imajo prednost), katere pridejo mnogo v dotiko z občinstvom. — Vprašanja pod: „Ci. M. isno ii r a «1 ec. poste re stalite." (312—9) I lisa v sredi trga v Logatci ob Tržaškej cesti, pripravna za vsako kupčijo, v kateri je že 8 let prodajalnica ter ima dva prostorna magaeinu in poleg nje sadujak proda se radi smrti v ol»itel|l. Več pove .A.. Jtiitlolt v Logatul. (46G—3) Odlikovano v Parizu 1889 z zlato dr- —55 - žavno kolajno in v Gentu 1889 s sre- brno državno kolajno. — 500 mark v slsctu^ če Grollch-ova obrazna oreme Cieme Grolich) ne odpravi vseh nečistostij kož«, kakor: peg, ogre, ogorelosli itd. ter naredi polti svetlo bele in mladinsko čiste. — Ni nikako barvilo (Scbininko). — Cena GO kr. — Glavno raspoiiljalnico ima J. Orollob. v Erru (Moravsku!, — V Ljubljani ima /alogo Ed. Mahr, pui nimfi-. (818 —18) puškar (341-H) v Borovljah na Koroškem (Ferlach in Karnten) prlporo6a vsakovrstne dobre puške i/, svoje delavnice. Ob jednein naznanja, da tudi preiiareja kresno puške na puško zadovke dlinterlader) in prevsame druga popni-vila po najnižjih cenah. Cenike a podobami dopošllja brezplačno in franko. Mlin na prodaj. Mlin s tremi tečaji, z 9 metrov visokim vodopadom, popolnoma nov, prostoren, s trpežno opravo, z žugO, katero pa treba popraviti, s travnikom in njivami, jedno uro od železniške posluje, proda se po nizkej ceni. Opomba: Čestiti čitatelji se uljudno prosijo, naj bi blagovolili na ta predmet opozorili znance, ki bi tak kup nameravali. Pogoji ae zvedo pri Tem. X_iezisird.--u., KeictlienlMir«;, Št-«-jcrNko. (485—1) ranwM»—n mu...........■■m—i^———^ Izvrstno pivo prve Graške delniške pivovarne poprej SCHREINER & sinovi združeni pivovarni (ios—17) SclreiflBr f Brađci & loli y Pnntipn prodaja po tovarniški ceni zaloga v Ljubljani Kolodvorske ulice 24 M. ZOPPITSCH Kolodvorske olice 24 Glavna zaloga vsa/k:©T7-retnI£L pri (408-5) X< PETRU LASSNIK-u v Ljubljani. » TishoviiH' o r-t n «1 • - ■ i <-n Ii in bi-ošnrc zuHtonJ. S )K Trgovina z železnino mam^Sbm v Ljubljani - —-^IL. Gledališke ulice štev. 8 priporoča svojo bogato zalogo poljedelskega orodja, posebno plugov, lepo in močno izdelanih po najnižji ceni, plužnih delov, motik, lopat, amerikanskih gnojnih vil, prav lepo in lehko izdelanih, a poleg tega vender trpežnih, zo- bov za brane, žag za na vodo, pil za žage, delov na vodnjake, mesingastin plošč za komate, potom rož, šteselcev, os, zavornic za vozove, okov za vozove, itd., šin za kolesa, podkev, cokel, konjskih žebljev, slokih žag, kos, srpov, slamoreznih ko3, klepalnega orodja, sekir, cepinov, železnih grabelj. Staro železo, mesing, baker, kositar, cink, svinec kupuje se vedno po najvišjih cenah. *^SQ (75 — 11) D-^/:C 5311 v 19 M (389—9) SSSSJSh. A i k a kmetijska in Dazsistva Od 14. maja do 15. oktobra. Od 10. ure zjutraj do 10. ure zvečer. TJtsjtopiiiii«, —M—Iill ,"IIIH 4() lii-. -1—I——I gozdarska, muc litijska in obrtna Ob ihmU'IjmIi u a ^ontsiiii© lumineuse Park in rotunda. Zvečer električno rmiti etl j. no. D aji in i >i"i vi- i K i li 3() k"i*. — v rotundi. a otroke SO lir*. 500 liolitolitrov Metliškega vina se proda. Kaj več pove «. .1. J. Kuntz v Ljubljani, Rimska cesta št. 12. (482-2* Nji najnovejši in najboljši način ii m«»t ii«« (1083—16) J : j &&he 1?* zobovja \ «i ustavlja brez vitkih bolečin fer opravlja plombo- v J vhiijm In v s" r.oHn«* (((n■[■«. i j— oddtramijo • T sobne bolečine ■ usmrtenjom živca ♦ zobozdravnik A. Paichel, J * poleg HradtinkOtra čevljarskega) mostu, i. nadstropje. * i*- Za bolne in zdrave kakor: za trpeče v glavi, v prsih, na plučib, v želodei, na jetrih^ na obistlli, za proti-noni in na žlvelb, pri kašlji, hripavnsti itd., za otroke, dojenee, prebolele, za ženske pred otročjo posteljo in po otročji postelji, za slabotne oaobu, krvi revne, bledične itd. je na i boljše dietetično redilo, neobliodno sa varovanje zdravja, po zdravnikih kot „izvrstna* presknsona in po mnogih bolnikih s spričevali jako priporočana Trnkbcxy-jeva hmeljna sladna kava ki je tlohri'u'H okusa in pri|etnegn duha. 1 paket s '/4 kilo vsebine velja :t<> kr. Najceneje se dobiva v poštnih paketih po 4 kilo. Dobiva se po poštnem naslovu: Ubald pl Trnkoczy, lekarni&ar v, Ljubljani; nadalje v glavnih zalogah k-karničarjuv na Dunaji : Viktor pl. Trukoczj. f> okr., Ilundsthurmstrasse 113; dr. Oto pl. Trnkoezy, 3 okr., Badfitakvplatz 17; Julij pl. TruUo«-z>. 8 okr., Josefstiidterstrasse 30; v Ciradci (Štajersko): \ endelln pl. Truko-czy, lekar; nadalje v vseli lekarnah, pri dro« gnistih, trgovcih itd ; zajamčeno pristna le, če luia gorenje, oblastveno varovano varstveno znamko. 14"?3—3) Prokupci imajo obilen rabat. lir. Frideriku Leng;iel-» Brezov balzam. Že s;iin rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako Be navita njeno deblo, je od pauitiveka znan kot najizvrstiiejse lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzaui, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obrat ali drugi deli polti, loči|o se že drugi človeško v vseh kombinacijah, n. nr.: za slučaj smrti ter izplača takoj po Smrti zavarovanca osi'alim ali dotičnim opravičencem pogojeno zavarovalnino; za slučaj smrti in pri protlzavarovauji z oproičenjem nadaljnih uplačil premij ter izplačuje dohodke t rente) v slučaji onemoglosti; na doživetje, preskrbljen) e v starosti, na doživetje določene dčbe pri otrooib. ter izplača zavarovano vsoto dotičnomu zavarovancu. Vsprejema tudi zavarovanja, ki zagotovijo do-hodarlno (rento), preskrbnino penzijo) vdovam ter -vzgojilno rento otrokom, po naJkuTantnejlih In najnižjih pogojih posebno pa jamči za veljavo iu nedvomljivo varnost od nje izdanih polic. v ltrnu: Veliki trg št. 10, „ Pešti: Dunajska cesta št. 3 in Ladijska cesta št. 2, „ Inomostu: Marijo Terezije cesta št. 37, „ k raka v u : Szewska ulica št. 6, „ Lvovtt: Marijin trg it 8, %UNtopi društvu: I v Mimaknvfiii Kostthor 3 I, „ Pragi: Nabrešje 5f. 10, „ Strasslmrgll: Kraljeva cesta 6 I, . Trstu: Via S. Nikolo št. 4, na Dunaji: Rieinergasse št. 2, v lastni hiši. V vseh večjih okrajih avstrljsko-ogerske državo poslujejo glavni in okrajni zastopi družbe, kateri radovol,1no dajejo pojasnila, brezplačno "uročrjejo prospekte in ponujalno pole ter vsprejemajo zavarovalne ponudbe. (99—6) Generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko Pisarna: L, Albreclitgassa št. 3, II. .adstropje. Glavni zastop v Ljublj: pri Josipu Perhauc-n Selcnburgove ulice hiš. štev. 3. Prva Brnska manufakturna razpošiljalnica BERNHARD TICHO, BRNO, Zelny trli A t. 1@ razpošilja po poštnem povzetji: (267—11) Raje Crepe čiBta volnu, dvojno širok, 10 metrov glu. 5.—. Nouveautes v blagu za žensko obleko modno progasto in križa-sto, dvojno široko, 10 metrov gld. 8.—. Pisano praktično blago za domačo obleko, 10 metrov gld. 4.—. Gladkobarvaato modno blago v vseh nov lh barvah, dvojno široko, 10 metrov gld. 5.—. Chevron novovrstno, progasto blago, dvojno široko, 10 metrov gld. 5,50. Trinitnik dobre baze, 10 metrov gld. 2.80. Črni terno saksonski fabrikat,dvojno širok, 10metrov gld.4.50. Domače platno 1 kos 30 vati. v4 gl- 4.30. 1 kos 30 vati. */4 gl. 5.(10. King tkanina boljša nego platno, 1 kos 30 vatlov bU gld. «.—. Chiffon 1 kos 30 vati., Ia.gl. -.5«, najboljšo lu'*.o gld. o.SO. CanevuM 1 kos 30 vati. lila gl. 4.80. 1 k. 30 vati. rudeč gl. 5.20. Prejnat canevas 1 kos 30 vatlov, lila in rudeč, gld. 6.—. Oxford ki bo sme prati, dobre baze, 1 kos 30 vatlov gld. 4.50. Zephir za srajce najboljše in najpriporočlji-vejle, 1 k. 30 vati. gl.«. 50. Raje Rips v vseh barvah, 10 metrov gld. S.50. Boston ki se sme prati, najnovejši počrk, 10 metrov gl. a.—. Garnitura iz ripsa obstoječa iz 2 posteljnih pregrinjal iu z namiznega prta s svil. resami, gl. 4.—. Tuniške portieres za jedno okno, kompletno, dva delu, gld. ».SO. Garnitura iz jute 2 posteljni pregrinjali in 1 inizni prt z rušami, gl.».5<>. Zastor iz jute turški uzorec, komplt&nl zastor gld. 52.»O. Ženske srajce iz sifona iu platna, s tino vezenino, 3 kom, gld. ».SO._ Ženske srajce iz močnega platna, z zob-časai". obšivom, 6 komadov gld. 3.!S5. Holandskl ostanki posobnih preprog 10 —12 metrov dolgi, ostanek gld. :t BO. Novejši francoski DOILS ki bo sne prali, prekrasen počrk, 10 metrov gl. il-5«. Platnene rjuhe brez šiva, dobro domačo platno, 3 kom. gld. Jl.SO. Platnene Java-brisače z vozlanimi rasami, 6 komadov gld. 2.10. Moške srajce laBtni izdelek, bole ali barvaste, 1 k 1 , Ii> gld. l.MO, Da. gld. 1.20. Delavske srajce iz Ruinburikega oz lordu, kompletno ve';ko, 3 komadi gld. Se.—. Normalne srajce kompletne, velike, 1 kom. gld. 1.50. Normalne hlače kompletne, velike, 1 kom. glu. 1.50. Letno ogrinjalo •/4 dolgo, gld. 1.20. Š:i U ni kn najboljši izdelek, 190 cm. dtilga, 130 cm. lir., gl.1.50. Cesarskorumena fijakarska dabraka 1 kom. gld. SS.50. Uzorci zastonj in franko. — llustrovani modni časnik „BR0NER NEUHEITEN" zastonj in franko. 20 ♦ . i <-4llna tapecirarHka l*i*i>^ijti v H.jitt»ljiini. ANTON OBREZA j4 v Ljubljani, Selenburgovc ulire št. 1. t Tapecirar in dekorater. 1--------f priporoča okusim in trdim nar>je:io zimnice siiHlrnre na pfresih, divan«, stole, otiMiiaio'. garnituri1 za salon-, jedilne sobe in spalnice; dekora e j 0 za sobe, dvorane m cerkve. — M^ie delo in blagu, katero rabim, je pri-poznano dobro in brezhibno, k*r KO« tovu priča moja razstava v Radolfl-nu inii, in stojim z '»žirom na nizke cene izven knnknrence. — Priporočam pa vBem resnim knpc< m. da zahtevajo moj ilastrovani cenik in uzorce blaga, kar ra/.pošiljani zastonj in franko. Vsi stroji za kmetijstvo in vinstvo! Olivno MtiNkalnice in olivni mlini Vinske in Nadnc si iskal n Icc Ai i-o/.iliii mlini In »»dni mlini najnoveje konstrukcije v raznih velikostih. Mlatilnice, čistilnice, gepli, robkalnice za turšico, sejalnice, plugi itd. Avtomatične klajne stiskalnice. Pero ncspera-aparati. Priprave za sušenje sadja in zelenjave, Rezllnloe za krmo v največji Izberi, izvrstno narejene, po najnižji tovarniški coni. IG. HELLER (i33-B) WIEN. Praterstrasse Nr. 78. WIEN. Katalogi in vsakcršna pojasnila na zahtevan je zastonj in franko. Prekupcem najugodnejši pogoji. SpOHolni i SŠaastOpnllci s-*«* išcrj<> in (loliio j > I ;. < • : i i < >. cm Hitro In go( gld. Francoski Čaj zoper kašelj. Po originalnem receptu pripravljen jedino v uiojej lekarni, staropreverjeno sredstvo zoper vse prsne bolezni, plućni katar, kašelj, hri- pavost, naduho in oslovski kašelj. — Cena kartonu 85 kr. Krt čistilne kro«ljli pri meni. — Cena B gld. 25 kr. KroRljice za bledico dr. Rlaud-a (pocukrene), proti pomanjkanju krvi (bledici, sla-bosti, pešanju . — bkatljiea velja 60 kr. Grenko vino, tuli želodec krepčujoče »in • imenovano, iz najzdravilnojsih go-renJBkih rastlin, izvrstno upliva | ri vseh želodčnih boleznih, posebno pri poinauj-kiinji slasti do jedij, slabem želodci, slabem prebavljenji, posebno pri zastaranih bolesnih želodca. — Steklenica z navodilom rabe velja le 80 kr. Železnal o kinesko vino za prebolele, slabotne in otroke, katerim manjka krvi. — Cena 1 butelji 1 gld. 20 kr. Francosko žganje s soljo ali brez soli, pristno francoske blago, proti revmatizmu in za oživljenje in okrepčanje. -- V steklenicah po 2b, BO kr. in 1 gld. JI a-/.a za ozebline, ruska, do sedaj neprekosljiva. — (Jena lončku 40 kr. Fijakarskl prane k, znano in priljubljeno zdravih« proti kašlju. — Cena Škatljici 96 kr. Cvet zoper prolili in re% iiiatizein odpravi vsukeršne bolečine, naj bodo akutne ali kronične.. — Cena steklenici BO kr., dvanajstorici B gld. Voda za člstenje obraza, tudi voda za pejge imenovana, ž njo se gotovo in popolnoma odpravi vsaka nečistost kože, kak ur pege, žoltine. mozoli, rudeč obraz, liSaji in druge nečistosti kože. Jamči se za neškodljivost te vode. — Cena steklenici I navodilom za rabo 70 kr. Guarana«pra*ki, zanesljivo sredstvo zoper migreno in jednostranski glavobol. — Cena škatljici z desetimi praski 60 kr. Tinktura za rasi las, proti izpadanju las in za obnovljenje in oživljenje rasti las, — Cena steklenici HO kr. Kanilo za las«-, najboljše. — Cena z navodilom za rabo 1 gld 80 kr. Sredstvo zoper kurja očesa za popolno odpravo kurjih očes, bradavic in trde kože. - Steklenica s čopičem in navodilom za rabo vred 40 kr , pol dvanajstorice 2 gld. Obliz za kurja očesa, „obliž za turiste" imenovan, Luser-jev 00 kr., moj 40 kr. IC Hoineopatičiia zdravila. ~w Homeopaticna zdravila se preskrbe v nosebnej dobroti in čistosti v najtnrnejšem potenco vanj i. Vsa zdravila kakor tndi zmletja, »tanjšanja in poteneovanja so vedno svež« in Z najmucneJMO skrbnostjo in natančnostjo pripravljena. (290— 71 Najcenejša, najboljša, preskušana, rujava prevlaka za les z Barthel-ovim originalnim karbolinejem flsV trajno varuje ~W (437—4) prevlečene ograje, svisli, magaciue, vozove, gospodarsko pripravo, tla itd. pred gnjilobo, gobo, zatrknenjom in mrčeal. V hlevih upliva razkužujoče. — 1 kilo zadošča za H kvadratnih metrov. — Prospekt zastonj. — Kakovost zajamčena. 5 kilo a «ld. l.BO, 100 kilo gld. lit.— z Dunaja. — Prekupcem rabat. Karbolna kislina, karboluo apno, mast za vozove najceneje. MIHA BARTHEL & C O IVI P., kemične tovarne Begenaburg-DunaJ, X. okraj, Keplergaase it. 20. (Ustanovljeno 1781.) _ ■ Za čas stavbe priporoča Mestni trg št. 10 trgOViM Z ŽeleZDiDO Mestni trg it, 10 v velikem izboru iu po selO nizki ceni okove za okna in vrata, štorje za štokodoranje, drat in cveke, samokolnice, vezi za zMovje, traverze in stare železniške sine za oboke, znano najboljši Kamniški Portland in Roman cement, sklejni panic (Oaclipuppe) in asfalt za tlak. kakor tudi lepo in močno narejena štedi I na ognjišča in njili posamezne dele. Pri stavbuh, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijali v zemljo, s katerimi je mo&oče v malo urah in z majhni mi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železne okove. (9—28) 5P Za poljedeljstvo: Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi In plužno. železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zmirom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja. Hensdorf-o-v holandski kakao 50 lir. a. v odprt plačujete 1 gld. 50 kr. a. v. za prazne ploščevinaste škatljice? — Dočim se dobiva Čist, lahko raztopljiv, tečen, sploh kot najboljši in naje^nejAi pripoznan po 3 ul«l v Ljubljani pri gospodih. J. Klauer-ji, J. Perdan-u. Jeglič u & Leskovic-u, H. L. VVenclu. (322—9) Pri Švicariji ju« ri v nr| jo 1 .">. j ii ti i i 3 a t. 1. VELIKI (491) Začetek ob 4. uri po pol udno. Ustopnina 10 kr. Otroci prosti. Z velespoštovanjem lliuis Kder. Glasovir prav dobro obranjen, pripraven za učenje, je na proda| po zelo nizki eenl pri 492—1) A. Kiimpel-iiu, Emonska cesta št. 6. ©^©© 55 let star, zdrav in trden, posestnik, mesar in krč-iiimt v okraji Kozje na Štajerskem, šell se oženiti s solidnim dekletom sli vdovo brez otrok, ka- £ tera ima 35 do 50 let in je varčna ter razume go- ^ spodiujstvo ter ima gotovine najmanj 2000 gld. — M> Ponudbe vBptejema, da jih dalje odpošilja, Frana ',? MMler-ja Annoncenbureau v Ljubljani. (489—1) % Stanovanje za tujce kateri nameravajo v poletnem času v kakem prijetnem in zdravem kraji na deželi prebiti, ima podpisani na razpolaganje za primerno ceno, in sicer: 3 do 4 sobe, kuhinjo in »hrambo, s potrebno hi Ano opravo za Jedno ali dve družini. — Dvo sobi izmej teh nahajati se v novozidanem poslopji, od koder je kaj lep raz-gledv okolico. Vse to nahaja so v prijetnem, poleg državne (Tržaške) ceste ter blizu želeauične postaje ležečem kraji. V neposrednem obližji so senčnata gozdna sprehajališča, sadni vrtovi in dr. — Lastnik : Mihael tiostina v Clorenjem Loga tel. (488—1) Pain-Expeller s sidrom imajo že v največ rodbinah kot zanesljivo domače zdravilo in je zatorej vsako pro-slavljenje od več. Zatorej tu opomnimo le za one, ki tega staropreverjenega sredstva Se ne poznajo, da se Pii!'n-Expeller s sidrom rabi z najboljšim uspehom kot bolečine lajšajoče in zdravilno utiranje pri protinu, revmatizmu, trganji po udih, bolečinah v križi, trganji na strani, živčnih bolečinah i t. d. To domače zdravilo gotovo pomaga in je po ceni (40 in 70 kr. stekl.). Pristen je le s „sidrom". Dobiva se v vseh lekarnah Glavna zaloga: Dr. Richter-jeva lekarna pri Zlatem levu v Pragi. (928-14) Najboljša Brnska sukna razpošilja po originalnih tu varniških cenah tovarna finega sukna SIEGEL-IMHOF ■v Brnu. Za elegantno pomladno in poletno moško obleko zadosti je 1 odrezek v dolgosti 3'10 metra, tuje 4 Dun vatli. 1 odrezek vel ju: PaTgl. t.HO iz navadne*y sW gl. 7-75 iz fine •F" gl. lu.so iz jako fine "Pl AFgl. iti. I o iz najfinejše"** 129) pristne (3"-») ovčje volne. Nadalje so v največji izberi: s svilo pretkana grebenasta sukna, blago za ogrtače, loden za lovce in turiste, poruvietme in toRking za salonske obleke, predpisana aukna za gg uradnike, blago iz sukanca za moške in dečke, ki se sme prati, pristna pique-gilet-blaga itd.itd. Za dobro blago, natančno uzorcu odgovarjajočo in ločno dopošlija- te v se jamči. Uzorci zastonj i Iranko. Ljubljana Tržaška cesta štev. 29 priporoča slavnemu občinstvu lepo, ukusno in solidno izdelane salonske in navadne lončene, belo, ru-javo, zeleno, in slonokoščeno osteklene, ognju protivne (257-12. peci v najraznovrstnejih oblikah, kakor tudi vse v to stroko spadajoče izdelke po najnižjih cenah. CenfInike pošiljam na zeljo franko. Zastopstvo pri F. P. VIDIC-U & Comp. potem občinam, posojilnicam, zadrugam i. t. d. po 41/2°/o proti vračilu v obrokih. — Prevzema pa tudi varno uknjižene terjatve, pri katerih se poslužuje zakona z dne 9. marca 1889, št. 30, ki se tiče olajševanja kolkov in pristojbin pri konvertovanju dolgov. — Prošnje za posojila vsprejemajo se navadno v uradnih urah. Ravnatelj st vo. (228—6) Brez zdravila. Jednostavno umivanje. Neškodljivo. Sloveči praktični zdravniki so konstatovali za nedvomno resnico, da je Komunu \\>is*muiiii a votla proti mrlvoudii tisočim trpečim 11« živcih, jako pomagala. Zaradi tega jo je predlanska higijenična razstava v Gentu odlikovala s srebrno svetinjo. - Tukaj navedemo nekaj priznanj zastopnikov zdravniške znanosti, veliko število priznanj raznih društvenih krogov je pa v brošuri Romana Weissmann .: ..Icbcr Kerveiikraiiklieiteii uud Sclilaglluss, Vorbeugmig miti Heiliuig'% ki Be dobiva zastonj v lekarni Josipu Svobode v I^jiabijuni. Berolin, dne 1. junija 1887. Jedno leto je tega, kar sein se bolj seznanil z WeiBS-mann-ovo vodo proti mrtvoudu, in ptiznati moram, da so vsi slučaji, v katerih sem imel priliko, rabiti to sredstvo, popolnoma ugodno iztekli, tako, da so se meni došli priznalni dopisi, katere imam na vas prenesti. Tudi tu ae kaže, da se vrednost sredstva še le s prakso, ne pa b teorijo ali kemijo spoznati in presojevati da. Tudi v bodoče bodem temu važnemu arcanumu naklanjal popolno pozornoBt. I>r. ined. Hoeseh. Dunaj, dne 12. februvarja 1890. Jako čestiti gospod kolega! Rabil h.-iii Vašo vodo proti mrtvoudu pri vseh boleznih, kjer se upliv velicih simpatičnih živcev more kon-statovati kot uzrok moteuja kroženja krvi in me je preverila skušnja, da odpravi naBtalo motenje. — Mnogi ugodni aspehl, katere sem dosegel pri bolnikih, ki trpe za slabostjo živcev, glavoboljom, surueujeiu po ušesih in navala krvi, zlasti pri onih, ki iih je zadel mrtvoud (apoploksija), daj6 mi povod, da Vam brez pristranstva izrekam svoje priznanje in ne bodem nikdar opustil, Vašemu izdelku kot terapentičnemu sredstvu pri imenovanih boleznih pridobivati uhoda v najširše kroge in ga najiskrc-nejše priporočati v interesu trpečega človeštva. S kolegijalnim velespoštovanjem (484) Dr. Emil Weiner. Osek, Slavonija, dne 12. junija 1888. Ko sem Vaš izdelek, imenovati „VVeisBuiann-ova voda proti mrtvoudu", rabil tudi pri boleha j očih za jako hudim razdraženjem živcev in ae preveril o njenej izvrat* nosti iu zdravilnosti, izrekam s tem Vam popolno priznanje svoje in bodem tudi v bodoče to sredstvo v interesu dobrega učinka, ki ga ima pri tera tako pogosto se nahajajočeni stanji, najtopleje priporočal. Dr. V. R. pl. Schlesl, bivši sekundarni zdravnik, praktični zdravnik in kralj, ogerski konvedski uadzdravnik v p. Brixen, dne 2. aprila 1890. Vaše blagorodje! Moj svak dr. Lieber, pr. zdravnik v Inomostu, opozoril mo je na Vašo vodo proti mitvoudu in potem sem jo poskušal v precejšnjem številu slučajev, ki bo se mi zdeli pripravni, in morem s veseljem konstatovatl, da sem z uspehi bil jako zadovoljen. Posebno sem naravnost čudovite uspehe dosegel pri hudih in ponavljajočih napadih omotiee pri starejših in mlajših osobah in napadih, uirtvouda. Aqua nervosa VVe'Bsraauu-ova je v resnici vredna, da jo brez predsodkov mirno poskušajo gospodje kolegi. Z izrazom odličnega velespoštovauja Dr. IMatusclilechner, pr. zdravnik. Dunaj, dne 25. novembra 1889. Ko so poskusi, katere sem naredil pri trpečih za nervoznim glavoboljem, ugodno izpali, prosim, da mi pošljete zopet 3 velike steklenice Romana VVeissmann a vode proti mrtvoud«. Dr. Viktor pl. Ciyurkovechky, kralj, sanitetni svetnik. Pariz, 10 Rue Kougemont, 5. oktobra 1H88. V svojej kliniki poskušal sem "VVeissmann-ovo vodo za mrtvoad, in uspehi, katere sem dosegel, bo izredno ^ I' i' 1 I Pri nekej ženski, ki so jo nadlegovali pognati in klimakterični navali krvi (congOBtions menopansiqioy»S je voda za mrtvoud bolečine never|etno bitro potolažila in jo popolnoma oprostllu lurtvoudulh siuip-tomov, ki so jo več mesecev mučili. To zdravilo, ki z absolutno neškodljlvoNtjo združuje neoporekljlvo zdravilno moč, zaslužuje popolno pozornost mojlk koleg, posebno v slučajih, kjer se kažejo simptomi navalov krvi na možgane, uirtvouda in razdrazeuja Živcev, ne bodo uspehi mrtvoudne vode dali vedno * zadovoljstvom konstatovatl. . m ■ Dr. P. Merlniere, profesor poliklinike za ženske bolezni, glavni urednik „Gazette de Gvnecologie", vitez častne legije. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 97