9». številka.
I limijui. i tttrtii, a. aprili 19B.
XLV. lelo.
.Slovenski Narod" velja
v Ljubljani na dom dostavljen:
eelo leto........K 24 —
pol leta........12 —
četrt leta....... 6*—
na mesec....... 2*—
v upravništvu prejeman:
celo leto.......K 22*—
pol leta....... H—
četrt leta.......5*50
na mesec......1*90
Dopisi naj se trankirajo.  Rokopisi se ne vračajo. UredniStro: KnaKova ulica *t. 5 (v pritličju levov telefon st. 34.
Izhaja vsak dan sracar Isvaaaaai aaaalfa aa
Inserati veljajo:  neterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari.
——— Posamezna številka velja 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. , Narodna tiskarna** telefon St. 89.
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25*—
pol leta . 13*—
četrt leta....... 6*50
na mesec ..... 2*30
.Slovenski Narod- velja po pošti:
za Nemčijo: celo leto.......K 30*—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto......K 35*—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravni&tvo- Knaflova ulica št. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št. S S
Državni zbor.
Službena pragmatika. — Nove kritične situacije. — Stiirgkh in njegovi pomagači. — Starček, ki si ne ve pomagati. — Pogreb italijanske fakultete. — Težave v odsekih. — Učiteljske težnje. — Sejno poročilo.
Dunaj,  24. aprila.
Zbornica je danes končala prvo branje uradniške pragmatike. Dva-dnevna debata ni v nobenem oziru uspela; niti so se izravnale diference, ki obstoje med vlado in večino strank glede važnih določb uradniškega zakona, niti se je pojavil kak izhod iz težkoč, ki obdajajo predlogo kakor pečine ogrožajoco ladjo na morju. Celo prvo branje uradniške pragmatike je bilo itak izsiljeno in prisiljeno. Slovenski klerikalci so vztrajali na svojem justamentu ter prisilili parlament k dvadnevnemu, brezplodnemu delu. Brezplodnemu zato. ker je odsek za državne na-stavljence svoje meritorno delo že itak opravil. Službena pragmatika je kot inicijativni predlog že obdelana in ko bi bili slovenski klerikalci preklicali svojo zahtevo po prvem branju — bi se bil državni zbor že lahko v drugem branju pečal z meritornimi določbami pragmatike same. Toda tudi to klerikalno poleno je sedaj odpravljeno s pota. Odsek za državne nastavfjence bo ime! le formalno delo, v seji. ki bo menda sklicana še ta teden, se odobri na podlagi dosedanjih debat že izgotovlieno poročilo za zbornični plenum in že prihodnji teden bi se lahko pričelo drugo branje. S tem pa tudi negotova, križeva pot, ki je očividno usojena tej važni socijalno - politični predlogi, ne bo končana.
Med vladno predlogo in odseko-vimi ukrepi obstojajo globoko segajoče diference, ki so dosedaj popolnoma neizravnane. Vlada navaja več kakor dvajset teh diferenčnih točk, ki so po njenih izjavah naravnost ovire za sankcijo. Diskrepance med predlogo, kakor jo hoče priporočati zbornici odsek in obliko, v kateri si jo želi vlada, se dajo razvrstiti v tri skupine: ena obsega določbe o koalicijskem pravu uradništva, druga o disciplinarnem postopanju; tretja je financijalnega značaja. Naloga zbornice bo, da v teku drugega branja doseže kompromis med vlado in
med nazori poslancev. Ta naloga je težka in težavno izvedljiva. Parlament jo bo mogel rešiti le, ako najde v najširših uradniških krogih pravo razumevanje težavnega položaja, v katerem se glede službene pragmatike nahaja. Uradnistvu je priporočati, da olajša poslancem nalogo, iskati podlago zadovoljivemu kompromisu. V avstrijskem parlamentu se mora vedno računati z raznimi presenečenji in če se službena pragmatika sedaj zavleče, bo morda priložnost zopet za dolgo časa zamujena.
Vse kaže, da se bližamo zopet kritičnim časom. Iz Budimpešte prihajajo vesti, ki slikajo položaj novega ministrskega predsednika jako pesimistično. Dr. Lakaesu se ni posrečilo ublažiti opozicijo in njegov famozni volilni program je naletel baš pri Justhovcih na oster odpor. Kakor Khuen. tako se bo moral tudi Lukacs boriti za brambno reformo in kakor prvemu, tako se tudi njegovemu nasledniku ne posreči parlamentarno premagati nasprotnike ter v doglednem času izvesti drago in tretje branje te predloge, okoli katere se osredotočuje politično življenje nele na Ogrskem, temveč tudi pri nas. Položaj pa se komplicira tudi vsled tega, ker nazori o vojaški reformi v avstrijski zbornici nikakor niso paralelni z nazori večine v ogrskem parlamentu. Lukacs bi si upat spraviti pod streho vsaj brambni provizorij in zatrjuje se, da bo že v svoji sobotni avdijenci poprosil vladarja za tozadevno pooblastilo. Bistvo teo:a provizorija bi bilo. da se zviša rekrutni kontingent od 103.000 na 136.000 mož ter se prevzamejo v tozadevni zakon socijalno - politične ugodnosti, ki jih nudi definitivna brambna predloga. Tak provizorij bi v ogrskem parlamentu morda res ne zadel na nepremagljive težkoče in bi I ukaesevo situacijo znatno olajšal, predvsem mu pridobil dovolj časa za pogajanja <^r!ede brambnega defi-nitiva in volilne reforme. Toda kar je v tem slučaju za Lukacsa dobro, to bi bilo za Stiirgkha skrajno slabo. Brambna predloga nima v avstrijskem parlamentu nobenega nasprotnika, ki bi jo načelno odklanjal, brambni provizorij pa bi zadel na skoraj nepremagljiv odpor. Že v prvem branju brambnega zakona so se zastopniki največjih strank izjavili proti vsaki eventualnosti provizorija, o   kateri   je   namigaval   v svojem
uvodnem govoru grof Stiirgkh. Edini slovenski klerikalci so se, kakor znano, že takrat obligirali tudi za ta slučaj. Ostale stranke stojijo na stališču, da je možno prevzeti velikanska bremena armadne reforme le radi-tega, ker nudi reforma na drugi strani važne socijalno - politične in gospodarske rekompenzacije. Provizorij pa pomenja le breme. V hipu, ko postane eventualnost provizorija res aktualna, se bo nahajal avstrijski parlament v velekritični situaciji, katera bi le takrat ne bila nevarna, ko bi ministrski predsednik imel svojo solidno večino že perfektno.
Grof Stiirgkh pa ie v tem oziru nad vse lahkomiseln. Mož se zanaša baš v vprašanju brambne reforme na dejstvo, da reforma v celem parlamentu nima resnih nasprotnikov in da je torej njena ugodna rešitev že v naprej zasigurana; ministrskemu predsedniku se zdi dovolj, ako ud časa do časa deklamira patrijotične apele . . . Toda že včerajšnji dan mu je pokazal, da se tudi navidezno sa-rnoobsebi umevna stvar, za katero se izreka ogromna večina zbornice, ne da izvesti tako gladko in mirno, ako ta večina ni organizirana, ako ni tudi formalno prevzela odgovornost in skrbi za nemoteni tek parlamentarnih razprav. Včeraj so stavili socijalni demokratje v brambnem odseku predlog, naj se le - ta odgodi, in da grof Stiirgkh r.i imel pri rokah vedno pripravljenih slovensko - klerikalnih pomagačev. bi bil doživel občutno plamažo. Le z glasovi slovenskih klerikalcev je odgodilni predlog propadel. Ponovi pa se lahko vsak trenutek in ker manjka organizirane večine, ki bi skrbela za dovoljno prezenco svoiih članov, je ta predlog lahko že jutri — sprejet.
Dalmatinski klub. ki je sam sicer številno preslaboten, da bi z ob-strukcijo ustavljal delovanje zbornice in odsekov, bo gotovo porabil podobne prilike. Hrvaški in srbski narodni poslanci so se danes odločili, da poskusijo z ovirajočo taktiko, ker se jim ustavljajoča ne more obnesti. V brambnem odseku govori danes dr. Tresle z namenom, zadržati in po možnosti tudi ustaviti razpravo.
Dalmatinski klub bo sicer, kakor vse kaže, skoraj dobil neprostovoljne zaveznike.
Italijani groze z obstrukoijo, ker je bila danes njihova fakulteta zopet enkrat — in kdo ve za kako dolgo!
— pokopana: proračunski odsek jo je izročil sedemčlanskemu pododboru ... Bil je pogreb najpriprostej-še vrste. S 33 proti 7 glasovi (o nemških radikalcev in 2 slovenska klerikalca), je zaključil odsek generalno debato o fakulteti ter sklenil prehod v specijalno, in s 23 glasovi proti 18 italijanskim, socijalno - demokratičnim, češkim in rusinskim je bila izročena italijanska visoka šola omenjenemu pododboru — v nadalini študij. Italijani so morali pri tej priliki preslišati nebroj nesramnih in neslanih šal svojih nemških zaveznikov. Poslanec Wolf je menil, da se sedaj ne boli več, da bi moral še enkrat govoriti o italijanski fakulteti, ker čez 30 let najbrže ne bo več poslanec.
Kakor rečeno, se hočejo Italijani maščevati. Po malem se zopet zbirajo v parlamentu skupine raznili ne-zadovoijnežev in gotovi pesimisti vedo povedati, da bo kritično vreme, ki vlada z ozirom na spravna pogajanja v Pragi, učinkovalo kakor — dež na gobe . . .
Vsepovsodi težkoče. Ministrski predsednik grof Stiirgkh »ein Greis, der sich nicht zu helfen \veiss*. Edini, ki vanj »verujejo«, so pravzaprav Še naši klerikalci, katerim se zdi suhoparen minister, kakor sveti Juri, ki je ubil (madžarskega) zmaja. Bojimo se. da se ostala zbornica v tem oziru od naših klerikalcev ne bo dala prepričati, navdušenost našega klerikalnega kluba pa je žal preslabotna, da bi nadomestila grofu Stiirgkhu
— večino.
V zbornici se je danes zopet mnogo govorilo o učiteljskem vprašanju. Deputacija avstrijskih učiteljskih organizacij je prišla opominjat vlado in poslance na dolžnosti, ki jih ima država z ozirom na toliko zapostavljane pijonirje kulture. Solidarnemu nastopu avstrijskega uči-teljstva, žal, ne odgovarja solidarnost zbornice v skrbi za učiteljsko vprašanje.
Kakor smo že brzojavno poročali, se je deputacija informirala pri vodilnih politikih in merodajnih ministrih o usodi onih predlogov, ki na-merjajo izboljšanje učiteljskega materialnega vprašanja z državno pomočjo. Gre predvsem za spremembo § 55 drž. šol. zakona, ter za takozvani \Valdner - Pacherjev predlog. Učiteljski delegatje so slišali mnogo lepih besed, pa malo resnih obljub.
Ureditvi učiteljskega vprašanja državnim potom nasprotujejo ne le gotovi reakcijonarni krogi, temveč tudi takozvani avtonomistični principi mnogih velikih strank, ki smatrajo, da se učiteljsko materijalno vprašanje, ki je ustavno prepuščeno deželnim zborom, ne sme reševati v državnem parlamentu. Ti avtonomistični pomisleki gredo tako daleč, da se nekatere stranke celo protivijo Waldner - Pacherjevemu predlogu, ki hoče, da odkaže država 20 milijonov blagajnam onih dežel, ki zvišajo učiteljske plače. Te zagrizene avto-nomiste je zavrnil parlamentarni hu-domušnež z ugovorom, da naj one dežele, ki iz avtonomističnih pomislekov ne soglašajo z »vmešavanjem« države v deželne zadeve, te podpore kratkomalo zavrnejo — pa mirna Bosna. O učiteljski deputaciji najdejo čitatelji obširnejše poročilo na drugem mestu.
Seja je danes potekla mirno in tiho. V naslednjem kratko poročilo:
Začetkom seje je minister notranjih del odgovarjal na različne interpelacije, med drugim tudi na tiste, ki so vprašale, kaj hoče vlada storiti zoper pijančevanje. Minister je povedal, da na posebno postavo ni misliti, da pa pripravlja nekatere naredbe, naperjene zoper detajlno trgovino, sicer pa da se da pijančevanje odpraviti le z umstveno, moralno in gospodarsko 'povzdigo prebivalstva.
Zbornica je potem končala prvo branje službene pragmatike, o kateri so govorili: dr. German, Stevskal in Bufival ter je predlogo odkazala odseku.
Dalje je zbornica razpravljala o novem odvetniškem in notarskem redu (govorili so: dr. Miihhvert, dr. Winter in dr. Levickv) ter o nujnem predlogu glede hišno - najemninskega davka.
Poslanec B i a n k i n i je inter-peliral zaradi konfiskacije časopisov v Dalmaciji.
Za zaključek zborovanja sta se prerekala \Vastian in Malik.
*
Proračunski odsek je danes končal generalno debato o italijanski pravni fakulteti. Markhl je govoril proti načrtu, dr. Korošec je kritiziral razmere na graškem vseučilišču, Pit-toni in Conci sta govorila za fakulteto. Po sprejetju predloga, naj se začne specijalna debata, je Stolzel predlagal, naj se načrt izroči poseb-
LISTEK.
Lepi stričtk.
(Bel - A mi.)
Francoski spisal Guy de M a u -passant. — Prevel Oton Zupančič.
Prvi del.
(Dalje.)
Toliko, da je izvršil svoje vsakdanje delo, že je premišljeval, kako bi si opremil stanovanje, da sprejme svojo metreso in zakrije čim bolj se da siromašno svojo sobico. Izmislil si je, da bi pripel po stenah vsakovrstne japonske drobnjadi, in pona-kupil je za pet frankov celo zbirko čiraste šare, majhnih pahljač in zaslonov, s katerimi je zastrl preočitne madeže po tapetah. Po šipah na oknu je razobesil prosojnih podob, pred-stavljajočih čolne na reki, ptiče, leteče preko rdečega neba, pisane dame na balkonih, in cele procesije majhnih črnih možičkov na snežni ravnini.
Njegova soba. komaj tolika, da je v nji lahko spal in sedel, je bila kmalu taka, kakor notranjščina svetilke od pisanega papirja. Celotni utisk se mu je zdel povoljen, in zvečer je polepil še strop s ptiči, ki jih je
izreza! iz slikanih listov, kar mu jih je še ostalo.
Potem je legel v posteljo in uspavali so ga vlaki s svojim žvižganjem.
Drugi dan se je vrnil zgodaj domov in je prinesel s seboj iz stacune zavitek kolačkov in buteljko madej-re. Še enkrat je moral iz hiše, da si je omislil dva krožnika in dva kozarca; in razpostavil je to kosilce po svojem umivalniku, čigar umazani les je zagrnil s prtičem, lavor in vrč za vodo pa je skril spodaj.
Potem je čakal.
Prišla je proti četrt na šest, in ker ji je vsa ta pisana bleščavost ugajala, je vzkliknila: »Lej no, lej, kako je lepo pri vas! Ampak, kaj ljudi je po stopnjicah!«
Uklenil jo je v svoje roke in ji v zanosu kar skozi pajčolan poljubljal lase, ki so ji silili izpod klobuka na čelo.
Poldrugo uro pozneje jo je spremil do fijakarskega postajališča na rue de Rome. Ko je bila v kočiji, je zamrmral: »V torek osorej.«
Ona je rekla: »V torek osorej.« — In ker je bil že mrak, mu je potegnila glavo skozi okence in ga je poljubila na ustnice. Potem, ko je ko-čijaž mahnil z bičem po svojem ži-vinčetu, je zaklicala: »Zbogom, lepi striček!« Utrujeni belec je potegnil in stara omara se je začela počasi premikati.
Tako je sprejemal i hirov gospo de~Marel!e tri tedne vsak drugi ali tretji dan, včasih dopoldne, včasih
zvečer.
Ko je je nekega popoldneva čakal, ga je priklical na vrata glasen hrup od stopnišča. Neki otrok je tulil. In razjarjen moški glas je vpil: > Kaj se pa že zopet dere, ta vražji meh?« — Obupno vrešČav ženski glas je odgovarjal: »Ta caudra pote-pena, ki hodi k tistemu pisaču zgoraj, je podrla Mikiavžka na stopnjicah. Pa ne da bi jim pristrigli perotnice, takim vlačugam, ki po stopnjicah še na otroke ne pazijo!«
Durov se je prestrašen umaknil, zakaj slišal je v nadstropju med seboj viharno šumenje ženskih kril in nagle korake, hiteče po stopnjicah.
Kmalu je potrkalo na njegova vrata, ki jih je bil pravkar zaklenil. Odprl je, in gospa de Marelle je planila v sobo: vsa brez sape in zmedena je jecljala:
»Ali ste slišali?«
Potajil se je, kakor da ničesar ne ve.
»Ne; kaj?«
»Kako so me opsovali?« »Kdo pa?«
»Te zgage, ki stanujejo spodaj.«
»Prav ničesar ne vem, kaj pa je, povej no!«
Zaihtela je in ni mogla niti besede izpregovoriti.
Moral ji je sneti klobuk, jo odpeti, položiti na posteljo, ji treti senca
z mokrim prtičkom; kar dušila se mu je; potem pa, ko se ji je razburjenje nekoliko uletelo, ie izbruhnil ves srd njenega ogorčenja.
Hotela je, da naj gre on nemudoma dol, naj se stepe z njimi, naj jih pobije.
On pa ji je vedno in vedno ponavljal: »Ampak, to so delavci, za-robljenci. Premisli vendar, da bi morala iti pred sodišče, da bi izvedeli za tvoje ime, da bi te pridržali v zaporu, te pogubili. S takimi ljudmi ni, da bi se Človek prerekal.«
Sedaj je preskočila na drugo misel: »Kaj nama je sedaj storiti? Jaz ne morem več v to hišo.«
Odgovoril je: »To je kaj priprosto: preselim se.«
Zamrmrala je: »Dobro, ampak do takrat je še dolgo.« — Potem pa nenadoma, kakor da so se ji strnile misli v nov sklep, se ji je obraz razvedril :
»Nak, poslušaj, pogodila sem jo, jaz uredim vse, ti se kar za nič ne brigaj. Jutri zjutraj ti pošljem urno pošto.«
»Urno pošto,« je imenovala pneumatična pisma, ki so uvedena v Parizu.
Sedaj se je smehljala, vesela svoje iznajdbe, ki je ni hotela razo-deti; in s tisočerimi neumnostmi mu je kazala svojo ljubezen.
Vendar je bila precej vznemirjena, ko sta šla po stopnjicah, in z vso močjo se je upirala svojemu lju-
bimcu na laket, tako so se ji šibila kolena.
Nikogar nista srečala.
Ker je pozno vstajal, je bil drugi dan proti enajsti uri še v postelji, ko mu je prinesel pismonoša obljubljeno urno pošto.
Duroy jo je odprl in je čital: »Pridi danes popoldne ob petih v rue de Constantinople, 127. Daj si odpreti stanovanje, ki ga je najela gospa Durov. Poljublja te
Cio.«
Natančno ob petih se je oglasil pri vratarju velike hiše ž opremljenimi sobami in je vprašal: »Ali je najela tukaj gospa Durov stanovanje?«
»Je, gospod.«
»Mi ga lahko pokažete, prosim?«
Možak, brez dvoma vajen kočljivih situacij, ker je treba biti človeku previdnemu, mu je pogledal v oči, potem pa, izbiraje med namiznimi ključi:
»Vi ste pač gospod Durov.«
»Da, da, seveda.«
In odprl je majhno stanovanje z dvema sobama v pritličju, ravno hiš-nikovi loži nasproti.
V salonu so bile tapete še precej nove, z listnatimi vzorci, pohištvo iz mahagonijevega lesa je bilo prepeto z zelenkastim ripsom z rumenimi risbami, tla so bila pregrnjena s ponižno rožasto preprogo, tako tenko,
da je čutila noga les pod njo. (Dalje prtto&Uiej
Ministrski     predsednik grof
S t u r g k h je izjavil, da se gre pri
zahtevani premembi s 55. drz. Ijud-skošolskega zakona za Jako težko stvar, da bi pa s to premembo uči-teljstvu ne bilo nič pomagano, ker vsebuje ta paragraf samo načelo, čigar izvršitev je prepuščena deželam. Grof Stiirgkh je rekel, da iskreno želi, da bi s prepustitvijo gotovih vsot iz drž. blagajn bilo deželam omogočeno zvišati učiteljske plače. Vlada popolnoma uvažuje važnost učiteljstva in bo vse storila, da »boljša njegov položaj. Danes vlada še ne more povedati, kako stališče zavzame glede Steinwenderjevega predloga. Odločitev je v rokah finančnega odseka, zbornice in dež. zborov, ki pa zdaj še delazmožni niso.
Poslanec Pacher je opozoril vlado, da je izrecno obljubila se v finančnem odseku dobrohotno zavzemati za zboljšanje učiteljskih plač.
Naučni minister vitez iiussa-rek je deputaciji izjavil, da upa, da se bo s sodelovanjem vseh faktorjev čim prej zboljšal položal učiteljev.
Zvezo jugoslovanskih učiteljskih društev je v tej deputiciji zastopal njen načelnik L. Jelene.
Italijansko - turšhn vojna.
Dardanele in velesile.
Carigrad, 24. aprila.
Ruski poslanik,   ki predvčerajšnjim ni našel   turškega zunanjega ministra, je obiskal nato velikega vezirja na stanovanju ter mu izročil memorandum,
v katerem vpraša Rusija v prijaznem
tonu, kdaj namerava Turčija zopet odpreti Dardanele in če tega Turčija ne bi storila, kake kompenzacije nudi Rusiji. Današnji ministrski svet se bo bavil s to zadevo.
Dunaj, 24. aprila.
V diplomatičnih krogih ne verjamejo, da bi bila storila Rusija kak korak pri Turčiji. Pač je izrazila Rusija željo, da se mine v Dardanelah čim prej odstranijo, vendar pa je to storila v takem tonu, iz katerega je razvidno, da Rusija ne odreka Turčiji pravice, zapreti Dardan le. Rusija se je baje v tem vprašanju postavila na isto stališče kakor Anglija. Isto željo, da se končajo abnormalne razmere čim prej, imajo sicer vse velesile, tudi Avstro - Ogrska, ki vendar tudi hudo trpi vsled zaprtja Darda-nel. Splošno so velesile mnenja, da bo Turčija ugodila splošni želji velesil, posebno ker sedanja akcija italijanskega brodovja v Egejskem morju Dardanel direktno ne ogroža več.
Kakor poroča brzojavka iz Londona, objavljena v »Wiener allg. Zei-tung«, vlada na Angleškem precejšna nevolja zaradi težkoč, ki so nastale za angleško trgovino vsled za-tvoritve Dardanel. V podučenih krogih trde, da vidi Angleška v sedanjem položaju
blokado Dardanel, ki je pa ne mara več dlje trpeti. Ce hi ne bilo upati, da se zadeva v kratkem času razjasni, bo storila angleška vlada v Rimu potr bne korake, da energično zastopa angleške trgovske interese.
Italijansko brodovje.
Solun, 24. aprila.
Uradno se potrjuje, da so se vse italijanske vojne ladje včeraj umak-
Hite i otptev i* d* jih ni btJo vttf v*t
dStl Y Egejskeni morju,
Zasedanje Lemnosa.
D***), M. aprili,
Italijani so zasedli, kakor smo le poročali. Otok Lemnos. K tamu z*-sedenjif izvemo š« iz zelo zanesljivega vijra:
Italijani so že pred nekaj časom naznanili, da nameravajo zasesti otoke v Egejskem marju, zato faktično zasedenje tudi ni preveč presenetilo. KUub temu, da so Italijani izzvali s svojim obstreljevanjem Dardanel pri velesilah pravi vihar razburjenja, pa zasluži pozornosti dejstvo, da niso zasedli nobenega otoka, ki leži neposredno pred Darda-ir lami in obvlada vožnjo skozi morsko ožino. Vsled tega danes ni mogoče reči, da bi Italijani ogrožali promet skozi Dardanele (?). Po italijanskih zatrdilih ima zasedenje Dardanel samo namen, podvezati odpoši-ljanje orožja in municije v Tripolita-nijo, vsled Česar se javnosti ni treba razburjati zaradi zasedenja otoka.
Mnogo bolj, kakor ta izjava, pa bi zanimalo velesile izvedeti, ali si misli Italija zasedenje otokov v Egejskem morju kot trajno, ali samo pro-vizorično.
Merodajni krogi opozarjajo glede predlagane
mednarodne konference, da je Italija proti taki konferenci. — »Štampa«, ki je, kakor znano, dobro podučena o namenih italijanske vlade, je odklanjala še pred kratkim misel mednarodne konference z motivacijo, da namerava Italija končati vojno brez tuje pomoči. Ob tej priliki so italijanski oficijozni krogi tudi de-mentirali vest, da je Avstro - Ogrska protestirala v Rimu proti zaprtju Dardanel.
Obstreljevanje Dardanel.
Odesa, 24. aprila.
Potniki, ki so dospeli s parni-kom »Rostov« sem, poročajo o obstreljevanju Dardanel sledeče: Med bombardiranjem je vladala v Carigradu prava panika. Banke so bile zaprte. Govorilo se je, da se Italijani bližajo glavnemu mestu. V pristanišču je bilo 24 tujih, deloma nemških parnikov. Kapitani so zahtevali nato drugi dan, da jih puste skozi Dardanele. Ko je turška vlada to odklonila, so bili sklicani poslaniki k posebnemu posvetovanju, na katerem so sklenili, zahtevati od turške vlade, da Dardanele zopet odpre. — Kapitani so dobili dokazilne liste o zadržanju v carigrajskem pristanišču.__
Maroko.
Pariz, 24. aprila.
Sporazumno z ministrskim predsednikom je odredil
notranji minister
na brzojavno prošnjo generala Moi-nierja, da naj proglasi nad Fezom obsedno stanje ter tam razglasi pre-ki sod.
S tem je francoska vlada vrgla raz sebe zadnjo krinko ter proglasila indirektno Maroko kot del Francoske.
Velikega pomena za Maroko in za splošno evropsko konstelacijo je bila angleško - francoska pogodba z dne 8. aprila 1904. kateremu le sledila 3. oktobra 1904 angleško-špan-
sjff pogodba. Prva pogodba je ed-pravila več spornih vprašanj med Francosko in Anglijo ter je zagotovila Angliji   pre^pravice v Egiptu,
a" ficaski pa predpravice v Maroku naslovom penetration pacifique, tedai nekako vrhovna policija nad Marokom, Ker je ugovarjala Nemčija proti te) pogodbi kot najbolj prizadeta država vsled madridske konvencija % dne 3. julija 1880 in trgovinske pogodbe z Marokom z dne 1. julija 1390, je prišlo do algeciraške konference v času med 16. januarjem in 13. marcem 1906, katere so se udeležile razen Maroka še Nemčija, Belgija, Francoska, Anglija, Italija, Nizozemska, Avstro - Ogrska, Portugalska, Rusija, švedska, Španija in jedinjene države. Pogajanja so se vršila na podlagi suverenitete Maroka, nedotakljivosti njenih dežel in principa »odprtih vrat«, t. j. pravice vseh narodov in držav, da sklepajo tam trgovske zveze kot popolnoma enakopravni faktorji. Končni protokol algeciraške pogodbe z dne 7. aprila 1906 obsega: 1. izjavo glede organizacije policije, 2, predpis glede nadziranja in preprečenja vtiho-tapljanja orožja, 3. koncesijo za maroško državno banko, na kateri so udeležene vse države, ki so se udeležile konference, 4. Določila o davkih in 5. carinah ter 6. določila o javni službi in lavnih davščinah. Prijateljska ententa med Anglijo in Francosko je nadalje privedla do pogodbe med tema obema državama in Italijo z dne 13. decembra 1906 zaradi enakega postopanja velesil v Abe-siniji.
Vsakdo se še spominja, kaka napetost je vladala leta 1906 po celi Evropi zaradi nevarnosti, da se al-geciraška pogajanja razdro. Še hujši oblaki pa so se zbirali lansko leto nad Evropo, ko je Francoska, prezirajoč svojo misijo v Maroku, zahtevala to cvetočo severoafriško kolonijo za sebe. Končno je prišlo med Francosko in Nemčijo, dasiravno so se že brusili bajoneti, do sporazuma, katerega sadove žanje sedaj Francoska. Sedaj je Maroko francoski.
Namen, ki je vodil pri tem Francosko, je ta, da pomnoži svojo armado in odpre svoji industriji nov trg. Sicer je to precej dvoiezna taktika, ker ni pričakovati, da bi afriško vojaštvo ne izrabilo kedaj vojaške izvežbanosti, ki jo dobe od Francoske, za boj proti Francozom samim. Francoska bo morala vsekakor gledati, da vzgoji v svojih novih afriških podanikih samozavesten narod, ki bo s hvaležnostjo zrl na Francosko, ne kot svojo gospodarico, marveč pospeševateljico svojih interesov, _
Velika nesreča na morju.
Parobrodna družba »White Star Line«, lastnica potopljenega parnika »Titanica«, skuša seveda na vse mogoče načine zvaliti krivdo od sebe. To pa je težko, ker ne more najti drugega krivca. Najbolj jasno kaže to izpoved drugega podpredsednika družbe, Franklina, ki hoče dokazati, da ni
nikdo kriv
pri nesreči. Franklin trdi, da se je potrudil, dobiti kolikor mogoče natančna poročila o katastrofi in da ni nič prikrival. Prizna pa, da je upala družba, da doseže »Titanic« rekord. Na parniku je bilo glede varnostnih naprav še bolj preskrbljeno, kot za-
htevajo postavna določila, in je bilo vse tako urejeno, da sploh nI bilo mogoče misliti, da bi se parniku pripetila taka nezgoda.
čuvaj, ki je bil na jamboru, mornar
Teleet
izpove, da je dobil v nedeljo popoldne strogi ukaz, posebno paziti na ledene gore. Ob pol 12. je zagledal od daleč ledeno goro in je dal znamenje z zvoncem. Kapitan Smith ga je vprašal telefonično, kaj da je? Teleet je odgovoril: Vidim ledeno goro naravnost pred nami v smeri parnika. Pričakoval je, da bo parnik zmanjšal hitrost, ali premenil kurz, toda to se ni zgodilo, čemur se je on zelo čudil. Koliko časa je preteklo od njegovega naznanila in katastrofo, Teleet ne more povedati, ker je bil silno razburjen, vendar si ni upal zapustiti svojega mesta.
Pritožil pa se je čuvaj pred senatno komisijo, da se njegovi prošnji, da naj mu dajo daljnogled, ni ugodilo. On trdi, če bi bil imel
daljnogled,
bi bil usodno ledeno goro opazil lahko že tako od daleč, da bi se je bil parnik z lahkoto izognil in bi se katastrofa ne bila pripetila. Kdo je vzrok, da čuvaj ni dobil daljnogleda — kar je nečuvena lahkomiseljnost — preiskava še ni dognala.
Tretji častnik na parniku »Titanic«' pove, da v soboto in v nedeljo zjutraj še ni naletel parnik na večjo množino ledu. Potrdi pa, da je bil >Titanic«
opozorjen
po brezžičnem brzojavu, vendar se ni odredila nobena varnostna uredba. »Titanic« je vozil cel čas z
največjo hitrostjo.
O svoji rešitvi pripoveduje častnik, da je skočil v zadnjem trenutku v morje in sicer na nasprotni strani, kjer se je parnik nagibal. V vodi je kar mrgolelo ponesrečencev, izmed katerih so imeli nekateri rešilne pasove, nekaj jih je plavalo brez njih, nekaj pa jih ni znalo niti plavati in je reveže premetavalo valovje senrn-tja. Vsi ti so potonili. On je dosegel najbližnji rešilni čoln in si je s silo priboril vstop.
Ponesrečencev je bilo toliko okrog čolna, da so z vesli v enomer zadevali ob trupla. Čoln je imel prostora za 60 ljudi, v njem pa je bilo komaj 40 oseb. Med tem se je čoln oddaljil, in ko je zahteval, da naj se vrne na mesto nesreče, ker lahko vsprejme še 20 oseb, so vsi rešenci bili proti temu, češ da je možno, da se pri silnem navalu ponesrečencev potopi čoln. Parnik, ki je plul pred »Titanicom«, je bil, kakor so dognali, danski parnik
»Hellig Oiaf .
Videl ga je tudi on, toda dvomi, da bi bil parnik mogel opaziti »Tita-nicova« znamenja. Parnik je plul več sto mil pred >Titanicom«. Kapitan parnika »Olafa« je brzojavil, da o »Titanicu« sploh ni nič vedel pred in po katastrofi, in da je bil o nesreči šele drugi dan obveščen.
Gospa Astorjeva,
žena ameriškega milijonarja, je toliko okrevala, da je prišla pred komisijo in je izpovedala: Ko smo ženske zvedele, da preti parniku nesreča in dobile poziv, da moramo iti v rešilne Čolne, nismo verjele, da je stvar tako resna. Ubogale smo poveljnika in se popolnoma mirno poslovile od svojcev.    Le nekaj jih je
nemu pododseku, kar je obveljalo. S tam je ves načrt za leta pokopan.
V brambnem odseku je hrvaški poslanec dr. Tresič delal obstrukcijo. Govoril je od *A6. do 9. zvečer in bo svoj govor nadaljeval jutri.
učiteljska akcija za zboljšanje plač.
Včeraj. 24. t. m., je odposlanstvo čeških, poljskih, nemških, jugoslovanskih in rusinskih ljudskouči-teljskih organizacij interveniralo pri poslancih in pri vladi zaradi pre-membe § 55. državnega Ijudskošol-skega zakona v svrho, da dobe učitelji take plače, kakor jih imajo drž. uradniki v najnižjih Štirih činovmh razredih in zaradi prepustitve zadostnih sredstev iz državnih blagajn deželam, da morejo le - te v polni meri storiti svojo dolžnost napram nciteljstvu in šoli.
Ljubljanski drž. poslanec dr. Ravnihar je izjavil, da priznava v polnem obsegu učiteljske težnje za opravičene ter se zanje tudi narodno - napredna stranka vsikdar zavzema. Obljubil je deputaciji, da bo učiteljske težnje vedno podpiral.
V imenu nemškega Nationalver-banda je poslanec W a 1 d n e r že izrekel upanje, da bo v doslednem času obveljel Steinuenderjev oredlog, naj država primerno prispevaraljudsko šolstvo.
Načelnih združenih klubov dr. F i e d 1 e r je priznaval potrebo, da se učiteljske plače zvišajo in čim bo češki dež. zbor delazmožen, bo uredba učiteljskih plač njegova prva naloga.
Načelnik združenih klubov dr. L e o je opozarjal, da je stvar komplicirana, ker tangira avtonomijo dežel. Premembi § 55. drž. Ijudsko-šolskega zakona bodo nasprotovale stranke, ki stoje na stališču, 1a pripada uredba ljudskega šolstva deželnim zborom. Kazalo bi poskrbeti, da dobe deželni zbori potrebna sredstva za šolstvo. Če se drž. sredstva odkažejo deželam in bo določeno, kako jih je porabiti, bo zvišanje uči-tejlskih plač lahka stvar. Seveda ne smejo pri tem priti dežele v odvisnost centralnega parlamenta. Dežele morajo dobiti gotove vsote za ljudsko šolstvo, če se bo potem storilo s temi sredstvi to ali ono, o tem se bo dalo še govoriti. Dežele ne morejo iz lastnih sredstev nokrivati vedno večje potrebe ljudskega šolstva.
V imenu rusinskega kluba se je poslanec prof. K o l e s s a odločno izrekel, naj država da deželam zadostnih sredstev z določnim namenom, da se porabijo za zboljšanje učiteljskih plač.
V imenu socijalnih demokratov je poslanec Daszvnski izjavil, da bodo glasovali za najostrejše formuliranje postave, da zagotove učiteljem zboljšanje plač. Dotične vsote iz drž. blagajn se naj dajo dež. zborom direktno za reformo šole in učiteljskih plač. Samo če je učiteljstvo primerno plačano, more biti mora-lično neodvisno.
Pod vodstvom poslancev dr. Ravniharja. Konečnega in ^acherja se je deputacija oglasila pri ministrskem predsedn. grofu S t u r g k h u in pri naučnem ministru H u s s a -reku.
Rienzi, zadnji tribunov.
Zgodovinski roman. Spisal Edward Lytton - Bulwer. Šesti del.
(Dalje.)
»Štiri dni je tega, kar so razbojniki in vlačuge zavzeli hišo svete Marije.«
»Štiri dni! In drugega mi ne veš ničesar povedati?«
»Ničesar — toda, stoj, mladi mož!« Redovnica je šušljaje dostavila: »Vprašaj pogrebce.«
Adrian je zatrepetal. Naglo se je prekrižal in ne da bi kaj odgovoril, je zapustil samostan. Zasedel je svojega konja in se vrnil v notranji del molčečega mesta. Gostilen in krčem ni bilo več, pač pa so bile palače umrlih knezov odprte živemu tujcu. Stopil je v eno teh palač — prostorno, sijajno poslopje. V hlevu je našel v jaslih dovolj ovsa in sena, a konji so izginili z njihovimi lastniki vred. Visokorodni vitez je opravil posel konjskega hlapca, privezal konja k jaslim in snel sedlo in ko se je izstradani konj željo lotil krme odšel mrmrajoč: Zvesti sluga in edini tovariš! Da bi bil obvarovan kuge, ki ne prizanaša ne ljudem, ne živalim, in da bi mene odnesel od tod!
Prostorne dvorane v palači, okrašene z grbi in zastavami, so bile tihe, kakor grobovi. Adrian se je utrujen od dolge ježe vrgel na blazine, ki jih Je našel, a zaspati ni mo-
gel. Nestrpnost, strah, upanje, groza
— vse to je glodalo na njegovem srcu. Ker svojih misli ni mogel pomiriti in ni mogel napraviti nobenega načrta za svoja nadalnja izsledova-nja je zapustil svoje ležišče in začel pregledovati sobane z neutemeljenim upanjem, katero bi mogel samo slučaj izpolniti.
Lahko je bilo spoznati, da se je nastanil v palači enega izmed knezov te dežele. Sijaj vsega, kar ga je obdajalo, je daleč nadkriljeval barbarsko in surovo krasoto bogatih, a malo finih Rimljanov. Tu je ležala lutna, katero so najzadnje ubirali, najzadnje čitana pozlačena in s slikami opremljena knjiga; tam so bili stoli skupaj pomaknjeni, kakor da sta tod dama in njen ljubimec šušljala.
»Tako upostošenje,« si je mislil Adrian »lahko izbriše kmalu tudi sled nepozdravljenega gosta, kakor je izbrisal sled neznanega lastnika.«
Naposled je stopil v dvorano, kjer je našel mizo, obloženo z vinskimi steklenicami, kozarci, srebrnimi noži in vilicami, zvenelimi cvetlicami, polgnilim sadjem in ostanki mesa. Na eni strani so bfla Široka vrata, vodeča na stopnice, po katerih se je prišlo na majhen vrt za hišo. Tu je veselo žuborel vodomet
— edina stvar, ki je še kazala življenje. Na stopnicah je ležal rdeč plašč in pod njim ženska rokavica. Zaljubljenemu srcu Adrianovemu se je zdelo, da sta to relikviji zadnje snubitve in zadnjega pozdrava kakega zaljubljenca. Zavzdihnil je glasno in čuteč, da mu je treba zbrati vse svoje mo-
či, si je iz napol prazne steklenice na-točil ciperskega vina. Izpraznil je čašo in se čutil pokrepčanega.
»Zdaj,« je rekel, »se lotim zopet svoje naloge in začnem zopet z iskanjem.«
Tedaj je zaslišal težke korake iz sob. o katerih je mislil, da so zapuščene, in v sobo sta vstopili dve velikanki zlonosni osebi. Oblečeni sta bili v raskavo črno sukno, roke sta imeli goli, na obrazih pa velike krinke, padajoče do prsi, in na krinkah tri male odprtine za oči in usta. Co-lona je napol razgalil svoj meč, kajti moža nista napravila zaupanje vzbujajočega vtiska.
»O,« se je oglasil eden »palača je dobila novega gosta. Ne boj se naju, tujec; v Florenci je zdaj dovolj prostora in bogastva za vse, ki tu še žive. Per Bacco — tu je ostala še srebrna čaša — kako neki to.«
Pri teh besedah je mož pograbil čašo, ki jo je bil Adrian pravkar izpraznil in jo je spravil v svoj žep. Potem se je obrnil do Adriana, čigar roka je še vedno držala meč, in je z glasnim smehom rekel:
»O, gospod, midva ne prereza-vava goltancev. Ta trud nam prihra-nja nevidna moč. Poštena človeka sva, državna uslužbenca, in prišla sva samo pogledat, če naj se voz nocoj tukaj vstavi.«
»Torej sta...«
»PogrebcaU
Adrianu je zastala kri. Pogrebec pa je vprašal:
»Ali ostanete, gospod, v tej hiši, dokler se mudite v Florenci?«
»Da, če pravi lastnik nima nič proti temu.«
»Ha, ha! Pravi lastnik! Kuga je zdaj vladarica čez vse! Poznal sem tri znamenite družbe, ki so zadnji teden prebivale v tej palači in sem vse pokopal — vse! Prav poštena hiša je to. Ali ste sami?«
»Sedaj — da.«
»Pokažita nama, kje spite, da bova vedela, kje vas je dobiti. Kakor se kaže, naju v prihodnjih treh dneh ne boste potrebovali.«
»Vljudna sta,« je rekel Adrian. »Poslušajta me. Ali znate žive tako zanesljivo najti, kakor pokopavata mrtve? Iščem neko devojko — če jo najdeta, vama odtehtam ves vajin letni zaslužek.«
»Ne, ne! To sega čez meje najinega poklica. Laglje je na bregu iskati gotovo zrno peska, kakor v teh zaprtih hišah živo bitje. A če naju uboga pogrebca naprej plačate, vam obljubiva prvo mesto v novem grobu. Ravno tedaj bo gotov, ko ga boste rabili.«
»Evo,« je dejal Adrian in je vrgel pogrebcema nekaj zlatov. »In Če mi hočeta izkazati prijaznost, pustita me v miru vsaj dokler sem živ. Ali vama pa še trud prihranim.«
Adrian Je zapustil sobo, a pogrebec mu je sledil.
»Velikodušni ste, gospod. Stojte torej! Treba vam bo bolj svežih živil, kakor so ti plesnivi ostanki. Pre-skrbim vam najboljših, dokler — dokler jih boste še rabili. In povejte — koga bi pa radi našli?«
To vprašanje Je Adriana zadr-
žalo. Povedal je pogrebcu, da išče Ireno in mu povedal še vse drugo, kar je o njej vedel. S krvavečim srcem je popisoval lase, obraz in postavo ljubljenega bitja, ki je bilo vredno, da je opeva pesnik in za katero se je zdaj zanimal pogrebec.
Ko je Adrian končal, je pogrebec zmajeva! z glavo in je rekel:
»V prvih dnevih kuge, ko so tod še živeli ljudje, ki se jih imenuje ljubimce in ljubice, sem slišal gotovo petsto takih popisov. Lep zapisnik bi lahko napravil in ubogi pogrebec bo ponosen, da je toliko krasot ali spoznal ali pa pokopal. A storil bom, kar mi bo mogoče. Če pa hočete svoj čas še naglo vporabiti, vam lahko priporočim še marsikak ljubki obrazek in marsikako čedno postavo« ..
»Spravi se proč, satan,« je mrmral Adrian. »Da sem bil tak norec in sem potratil s takim človekom svoj čas.«
Pogrebcev bučni smeh je sledil njegovim korakom, Adrian je ves ta dan krožil po mestu, a vse njegove iskanje in poizvedovanje je ostalo brez uspeha. Vsi, ki jih je srečal ir izpraševal, so ga smatrali za blaznega, vsi so pa bili take vrste ljudje da od njih ni mogel pričakovati podpore. Tolpe divjih pijancev, menihi v procesijah in tod in tam posamični-ki, ki pa so se umaknili vsakemu približanju in ogovoru, to so bili edini ljudje, ki jih je bilo srečati na cestah dokler ni mračno rumeno solnce zašlo za griči in je brezglasne korake kuge objela tema,
(Dalje prihodnjič.)
94 štev.
SLOVENSKI NAROD
Stran 3.
ostalo pri svojih soprogih, ki iih niso hotele nikakor zapustiti. Stopile smo v čolne in veslale večinoma same. V čolnih je stala voda skoro do kolen. V čolnu, kjer sem bila jaz, smo veslale skoro same ženske, menjavale smo se pri delu. V čoln smo potegnile pozneje kakih deset mornarjev, izmed katerih so bili nekateri popolnoma pijani in so v kratkem umrli. V njenem čolnu je bila tudi soproga ameriškega milijonarja Wid-nerja iz Filadelfije.
Jako zanimiva in značilna je izpoved mornarja Kleina, ki je povedal avstrijskemu podkonzulu Verga, da so bili ob času katastrofe skoro vsi
mornarji pijani.
Na parniku je bil slavnosten dine. Pri tem je bilo seveda šampanjca in druge pijače dovolj na razpolago. Pineja so se udeležili seveda tudi Istnav. kapitan Smith in častniki. Natakarji so nosili šampanjca in dru-s?a vina tudi mornarjem, ki so se skore vsi vpijanili. Tudi godba je bila pijana. Klein je imel službo na krovu. Malo pred katastrofo je pristopil k njemu neki potnik in ga opozoril na Mižajočo se ledeno goro, ki je bila že zelo blizo. On je takoj uvidel pre-ročo nevarnost in je dal sam prvo znamenje, da preti nesreča. Tudi Čnvaj na jamboru je bil po njegovem zatrdilu pijan in je bržkotne spal, ter sc je prebudil šele. ko je dal Klein znamenje in je šele takrat poklical z jambora kapitana Smitha.
Klein je izpovedal to pod prisego ni bo ponovil to izpoved tudi pred senatno komisijo,   kar   bo gotovo znatno vplivalo na tek preiskave. Preiskave na Angleškem.
Angleški trgovski minister But--oii ie izjavil, da se bode sestavilo v Londonu
neodvisno preiskovalno sodišče,
ki bo imelo nalogo dognati, kdo je zakrivil to katostrofo.     Stvar je zelo la in angleška vlada je primorana to storiti že zaradi tega, da zadosti neštevilnim zahtevam in odgovori vprašanjem svojih podanikov, ki so več ali manj občutno prizadeti vsled katastrofe. Za predsednika tega so-- a, ki bo sestavljeno iz najboljših istov na Angleškem, bo imenovan
lord Morsev,
bivši predsednik admiralitetnega od-delka najvišjega sodišč.
Na kongresu v W ashingtonu je bila vsprejeta zakonska predloga, da dobe   kapitani,   častniki in moštvo parnika »Karpathfje«, ki si je prido-ilo pri rešitvi ponesrečencev največ -f-f/ng. zlate kolajne, in da izplača ržava vdovam ponesrečenih mor-narjev parnika   Titanica ^ in revnim potnikom podporo v znesku 10.000 dolarjev.
Ponesrečeni Štajerci.
Na ponesrečenem parniku »Tita-niču so se peljali v Ameriko tudi Anton K i n k z ženo in otroci, njegov brat Vincenc K i n k in sestra Marija K i n k iz Muhldorfa pri Feldbachu. Njih očim, Andrej Dem u t h. ki je irti svoje soproge, matere navedenih izseljencev, posestvo prodal in jc sedaj v službi pri tvrdki Anton Thaller v Feldbachu, je dobil od ge-neralne agenture za izseljence »Kai-
0\ Komp.« v Bazlu sledeče
pismo.
Gotovo ste že zvedeli po časopisih o grozni katastrofi parnika »Ti-a . Na parniku je bila tudi rodbina Anton Kink z ženo in otroci in njegov brat Vincenc in sestra Marija Kink. Ti so odpotovali po našem polovan ju.     Dobili smo brzojavno * ročilo, da se ie   rodbina Anton Kink z ženo in otroci   rešila, brat Vincenc Kink in sestra Marija Kink pa sta brezdvomno utonila.
Ce dobimo o teh potnikih še kako nadaljno poročilo, Vam bodemo to nemudoma sporočili. V kratkem dobite govoto natančnejše poročilo od svojega pastorka Antona Kinka.
To dejstvo potrjuje, da so bila Prva poročila glede potnikov na parniku »Titanicu« nezanesljiva, kar je popolnoma lahko umljivo vspričo krožne razburjenosti, ki je vladala in ki še vlada v Ameriki in na Angleškem.
Preiskava v \Vashingtonu se še nadaljuje. Preiskava na Angleškem bo v par dneh pričela in gotovo nodo prišle glede nesreče in ponesrečencev še zanimiva odkritja na dan. Več parnikov išče še vedno trupla utopljencev v okolišu nesreče.ve-liko so jih že prepeljali v Ameriko in v kratkem izide uradna listina z imeni agnosciranih ponesrečencev.
Štajersko.
pol 4. uri popoldne pri Kosarju v Rajhenburgu podučno predavanje. Govoril bode predsednik Zveze narodnih društev dr. Brunčko iz Celja o dobi slovenskega preporoda. Predavanju sledi koncert tamburaške-ga zbora iz Podsrede. Vstopnina znaša 20 vinarjev.
Nadomestne deželnozborske volitve na Sr. Štajerskem. V torek se je vršila v skupini mest in trgov Koi-lach - Lonč nadomestna deželno-zborska volitev, ker je prišel dosedanji deželni poslanec te skupine tovarnar Rathausky v konkurz. Oddanih je bilo 406 glasov; od teh je dobil nemški naprednjak dr. O. T u n -ner, odvetnik v Gradcu, 368 glasov, klerikalec Reiclimann pa 35 glasov, 3 glasovi so bili razcepljeni.
Slovensko gledališče v Mariboru. Slavno občinstvo v Mariboru in okolici opozarjamo na izvirne predstave članov ljubljanskega gledališča. Vprizore se novosti, ki so dosegle v Ljubljani ponovno največji uspeh in sicer v soboto, 27. aprila »Reka<v nedejo, 28. aprila burka -Nebesa na zemlji«; v torek, 30. aprila »Tekma« izvirno delo g. Antona Funtka. Začetek vselej ob 8. uri zvečer. Predprodaja vstopnic za vse predstave pri g. Wei\lnu, Zgornja gosposka ulica. Upamo, da bo slavno občinstvo, kakor vedno tudi tokrat z obilim obiskom počastilo naše mile goste. Rodoljube iz Maribora in okolice prosimo, da z živahno agitacijo delujejo za številni po-set. — Odbor »Dramatičnega društv a«.
Štajersko zdravilišče Gleiclien-berg. Zdraviliško društvo je nanovo nakupilo 6 vil, da poveča posest. Hotel Mailand, sedaj tudi last družbe ima novega, spretnega zakupnika, gledališko ravnateljstvo pa zopet letos prevzameta gg. Kotil in Eichner. ki bosta zlasti gojila opereto. Električna razsvetljava se letos še ni mogla izvesti do \onca, po sklepu sezije pa se vsa dela dovede-jo do konca.
Drobne norice. Iz Celja. Zaprli so 211etTiega brivskega pomočnika Janeza Jeseneka iz Št. Juria zaradi poskušane tatvine. Jeseneka so šele 19. t. m. izpustili iz ječe v Mariboru. — Iz Celja. Kmečki fant Martin Cilenšek iz Levca se je tako dolgo igral s polnim patronom, da se je ta sprožil in je šla kroglja Cilenšku v levo nogo pod kolenom. Spravili so ga v bolnišnico. — I z Celja. S kamenjem sta napadla blizu Bukovega žlaka tovarniška delavca Janez Koštomaj in Flor. Le-pavc mesarskega pomočnika Ogri-zeka iz Gaberja. ki se je peljal z vozom v Bukov žlak. Ogrizeka je zadel kamen v glavo in ga tako ranil, da je padel z voza in obležal nezavesten ob cesti. — I z C e 1 j a. 21 letna dekla Marija Selič iz Jurkloštra, ki je izvršila znano tatvino pri gostilničarju Čečeku v Gaberju, je bila obsojena na 6 mesecev težke ie-če. — Iz Š i k o 1 na Dr. p. poročajo: Te dni je sunila krava na občinskem pašniku neko 671etno pastari-co tako hudo v prsi, da je nezavestna obležala in umrla. — Iz Ptuja. Ornigijanci so pri zadnjih volitvah v ravnateljstvo mestne hranilnice vrgli ven dolgoletnega člana, trgovca Kasinirja, ker je malikovalec. — Iz Maribora poročajo: V Cggen-bergu pri Gradcu je umrl zadnji udeleženec znamenite Novara i kspedi-cije, vožnje okoli sveta v 1. 1857 do 1860. Bil je to Franc P r e g 1, doma iz Vipave na Kranjskem. Mož je kasneje delal v mariborskih delavnicah Južne železnice 38 let, dokler ni izgubil enega očesa. Sedaj je umrl 80 let star. Sinova sta seve ponem-Čena.
Korošho.
Zdravstveno stanje škofa dr. Kalina v Celovcu je še vedno neiz-premenjeno. Dr. Kalin je pač pri zavesti in daje razna znamenja, vendar govoriti ne more. Večinoma spi in je pričakovati vsak čas katastrofe.
Potres. Danes zjutraj ob 4. uri 45 min. so čutili v Celovcu pol minute trajajoče podzemeljsko bobnenje in kratek, precej močan sunek. Valovanje zemlje je imelo smer od vzhoda proti zahodu.
Prepovedan semenj. Zaradi razširjanja kuge na gobcu in parkljih je prepovedan živinski in blagovni semenj, ki bi se moral vršiti dne 4. majnika v Podkloštru.
Šoštanj. Šaleška Čitalnica v Šoštanju proslavi letos svojo 30let-nico z veliko ljudsko slavnostjo, združeno z javnim nastopom članic in članov Šoštanjskega Sokola, dne 14. julija in prosimo druga društva naj se na to prireditev ozirajo.
Iz Rajhenburga. Naš »Sokol« priredi v nedeljo, dne 5. majnika ob
Primorsko.
Potrjena izvolitev. Trgovski minister je potrdil zopetno izvolitev Stjepa Giviča za predsednika in Jo-va Radoviča za podpredsednika trgovske in obrtne zbornice v Dubrovniku.
Iz državno železniške službe.
Prestavljeni so: Oficijal Josip Dole ž a 1 iz Cervinjana v Trst kot postajni   blagajnik;   oficijal Alfred
Schweiger iz Kočevja, kot načelnik v Červinjan; adjunkt Emanu-el Ha i 1 iz Sv. Daniela - Kobdila v Kočevje kot načelnik; asistent Anton L e i t g e b od VII. oddelka k IV. oddelku ravnateljstva; asistent Ernst S t r a u s od VIII. oddelka k IV. oddelku in uradniški aspirant Adolf L u k a n iz Volčjedrage v Pazin. V pokoj sta šla adjunkt Gustav T 1 a h pri ravnateljstvu VII. oddelka in asistent Ivan V i Č i Č v Pulju.
Požar v Tržiču. Včeraj dopoldne je izbruhnil ogenj v veliki tovarni Rutgerjevi za kotran. Ogenj je nastal v skladišču za kotran in oglje in se je silno hitro širil. Na pomoč so prišle požarne brambe, vojaštvo in delavci iz ladjedelnic. Ob 1. so ogenj pogasili. Kako je nastal ogenj še ni znano, škoda še ni cenjena.
Samomor na cesti. Na cesti blizo Opčine so našli včeraj zastrupljeno 191etno služkinjo Marijo Mlekuš, doma iz Tolmina. Vzrok samomora nesrečna ljubezen.
Stavka krojačev v Trstu. Danes zjutraj so pričeli stavkati v Trstu krojaški pomočniki. Število stavku-jočih znaša okroglo 800. Stavkujoči zahtevajo pogodbo z gospodarji in enotni tarif.
Trije samomori. Včeraj so se izvršili v Trstu v kratkih presledkih trije samomori. Zastrupila se je 19-letna Lucija Bian zaradi prepirov v družini. V morje je skočil pri Karlovem pomolu 491etni kovač Karel Kovačič, zaradi dolgov m iz neznanega vzroka se je tudi zastrupila 24-letna Lucija Matjašič. Vsi tri so odpeljali v bolnišnico.
Na morju. Neki torpedni čoln je naletel včeraj zunaj tržaškega pristanišča na odprtem morju mali ribiški čoln, v katerem tc bil en moški in dva dečka. Bili so brez vesel in brez krmila. Čoln je bil v nevar-noti, da ga visoko valovje vsak čas potopi. Torpedovka je snravila ponesrečence na krov in pripela čoln. Ponesrečenci so povedali, oa jih je hud veter odnesel iz pristanišča in da so se že več ur borili z valovi.
Roparskih morilcev, ki so napadli trgovca Levija še vedno niso dobili. Radovanovič, katerega so aretirali včeraj na Reki, odločno taji in mu ne morejo krivde dokazati. V Kopru in Tržiču so aretirali več sumljivih oseb toda zaman. Včeraj so pripeljali tri aretirance, katere so najbolj sumili k Leviju v bolnišnico. Toda Levi ni nobenega spoznal kot napadalca.
Zagoneten napad. Ko je snoči posestnica Katarina. Kindina hotela zapreti vezna vrata' v svoji hiši na Martinovi cesti v Pulju, je skočil nenadoma k njej neznan moški in jo udaril z nožem v prsa. Kindina je padla težko ranjena. Napadalec je pobegnil, na poti je izgubil nož in klobuk. Kdo je napadalec, zakaj jo je napadel in kaj je nameraval je popolnoma neznano in tudi Kindina nima nobenega pojasnila.
Služba občinskega zdravnika v Roču v Istri se razpisuje za zdravnike, zmožne kakega slovanskega jezika. Plača ne izpod 3500 K. Glej današnji inserat.
Obsojeni korvetni kapitan. Včeraj se je vršila pred okrožnim sodiščem v Rovinju obravnava proti korvetnemu kapitanu v p. Josipu Steinu zaradi vplivanja na priče in zaradi razžaljenja sodnikov. Stein je namreč zagrozil priči Katarini Ver-sajko, da jo ustreli, če bode pričala proti njegovi ljubici Irmi Rehorek, njenega moža, ki je delavec v mornariškem arzenalu, pa bo spravi! iz službe. Irma Rehorek je bila namreč v preiskavi zaradi oderuščva, izsiljevanja in sovodstva. Obenem je kapitan Stein napravil tndi neko vio-go na sodišče, v kateri je razžalil vse sodnike. Obravnava je trajala skoro cel dan. Kapitan Stein je bil obsojen na tri mesece težke ječe poostrene vsak mesec z enim postom. — Nato se je vršila obravnava proti kapita-novi ljubici Irmi Rehorek in neKi Cocctijevi tudi zaradi prigovarjanja h krivemu pričevanju. Irma Rehorek je bila obsojena na 6 mesecev Coce-tijeva pa na 6 tednov ječe.
Vojna konterbanda. Pred kratkem je poročala »Tribuna« iz Kaire, da je avstrijski parnik »Onda« naletel v egiptovskem vodovju na neko jadrnico in da je sprejel od nje več turškega orožja in streliva namenjenega v Cirenajiko. Kapitan »Onde* je poročal sedaj v Trst. in sicer iz Hamburga, da je ta vest popolnoma neresnična, in da on ni nikdar svojega parnika stavil v službo turške vlade.
Dnevne vesti.
+ Jugoslovanski kongres. Kakor je znano, je nedavno tega slovensko politično društvo »Edinost« v Trstu sprejelo resolucijo, v kateri predlaga, naj bi se o Binkoštih, dne 26. maja t. 1. sklical v Trst sestanek vseh jugoslovanskih politikov avstro - ogrske monarhije. To resolucijo je politično društvo poslalo raz-
nim uglednim jugoslovanskim politikom s pozivom, naj se izjavijo o predlogu glede jugoslovanskega kongresa. Prvi se je odzval temu pozivu ljubljanski državni poslanec dr. Vladimir Ravnihar, ki je poslal političnemu društvu »Edinost« v Trstu tole pismo: »Slavni odbor! Zahvaljuje Vas, da ste mi blagovolili priobčiti sklep slavnega odbora iz seje dne 15. aprila, si usojam že danes javljati slavnemu odboru, da v vsem obsegu soglašam z objavljenim sklepom ter povsem odobravam misel, da se skliče o Binkoštih jugoslovanski kongres v Trstu. — To se mi vidi tem bolj potrebno, ker si moramo priznati, da vzlic načelnemu soglasju vsaj vseh slovenskih strank v jugoslovanskem vprašanju, nam vendar nedostaje enotnosti in smotrenosti v jugoslovanski politiki kot taki. Kaj hočemo, kako hočemo in kam hočemo — na ta vprašanja je treba dati jasen odgovor, in ta odgovor progra-matičnega značaja mora v bodoče biti za vse Jugoslovane brez razlike strank vodnik v njihovi — imenujmo jo tako — zunanji politiki. — Pozdravljam torej misel, ki se je bila sprožila na omenjeni seji slavnega odbora. Moja želja je, da bi se uresničila.«
-h Dopolnilne občinske volitve na Dunaju. Občinske volitve v IV. volilnem razredu na Dunaja, ki so se vršile v torek, pomenjajo brezdvomno začetek konca klerikalnega gospodstva na Dunaju. Vkljub silnemu terorizmu s strani mestnega magistrata, navzlic velikanskim sleparijam krščansko-socijainih volilnih komisij in agitatorjev si je vladajoča krščanskosocijalna stranka pri prvem volilnem hodu izmed 21 mandatov, ki so bili oddati, priborila samo 4, dočim. so jih socijalni demo-kratje istočasno izvojevali 6. V 11 okrajih se nahajajo krščansko-soci-jalni kandidatje v ožji volitvi s soei-jalnodemokratičnimi, oziroma svobodomiselnimi kandidati in kaker vse kaže, ne bodo pri ožji volitvi prodrli niti v enem okraju, Ker bodo razen nemških radikalcev, ki imajo itak najneznatnejše število volucev, vse ostale stranke glasovale za so-cijalnodemokratske, oziroma svobodomiselne kandidate. V najugodnejšem slučaju si bodo krščanski soci-jalci morda rešili en, k večjemu dva mandata. Če se uvažuje, da so krščanski socijalci zadnjič zmagali \ IV. volilnem razredu brez ožje volitve v 14 okrajih, se ialiko presodi, kako naravnost velikanski je ooraz, ki so ga klerikalci doživeli v torek na Dunaju. Dasi je izid v>Uiev v IV. razredu za krščanske socijalce nad vse klavrn, vendar se lega izida veseli — kdo drugi, kakor »Slovenec«. Tako-le piše biumno škofovo glasilo: »Volitve so pokazale, da je krščansko-socijalna stranka na Dunaju še vedno najmočnejša m da se je od zadnjih katastrofalnih dr-žavnozborskih volitev res zopet povzdignila.^ In da bi Klerikalni backi tem hitreje verjeli temu zatrdilu, je »Slovenec« krščanskim socijalcem pridal kar 8000 glasov več, kakor so jih v resnici dobili. Na čelu včerajšnjega »Slovence vega < članka »Dunajske občinske volitve« stoji namreč debelo »128.823 krščansko-socijainih glasov« in v članku samem se ta številka še enkrat ponavlja. V resnici pa so dobili krščanski socijalci, kakor stoji črno na belem v listu »Deutsches Volksblatu, Ki je klerikalcem zelo blizu, samo 120.817 glasov. »Slovenec« je torej dunajskim klerikalcem naklonil kar 8005 glasov več, kakor so jih v resnici dobili. Povsem naravno je, da jc »Slovenec« v isti sapi odškrnil socijalnim demokratom kar 1120 glasov. Seveda je pač hotel dokazati, da je »klerikalna misel« na Dunaju — napredovalo. Kako je napredovalo, je razvidno iz številk, ki jih navajamo zopet iz lista »Deutsches Volks-blatt«: Pri zadnjih volitvah 1. 1906. so dobili v IV. razredu: krščanski socijalci 110.936 glasov, socijalni de-mokratje pa samo 98.112 glasov. Nemški svobodomiselci pa se taKrat volitev niti udeležili niso. Letos pa so dobili: krščanski socijalci 120.817 glasov, socijalni demokratje 118.526. nemški svobodomisleci 22.620, nunski nacijonalci 5875, češki socijalisti 11.539, narodni Čehi 1640, samostojni kandidatje pa 747 glasov. Od volitev I. 1906. sem so torej napredovali: krščanski socijalci za 9881 glasov, socijalni demokratje za 20.414, nemški svobodomisleci pa za 22.620 glasov. Tu sem moramo prišteti tudi glasove čeških socijalistov separatistov, ki znašajo 11.539. Socijalisti skupaj in svobodomisleci so potemtakem napredovali za 54.560 glasov, klerikalni "krščanski socijalisti pa samo za 9881 glasov. Ako seštejemo vse protiklerikalne glasove skupaj, dobimo impozantno število 160.947. Ako primerjamo s tem krščansko socijalne glasove, ki jih je bilo oddanih 120.817, vidimo, da znaša protiklerikalna večina okroglih 40.000 glasov. Dunaj, srce države, torej nI več klerikalen, ampak libe-
ralen, napreden! Kakor se osvobo juje Dunaj klerikalnega jarma, tako se bo otresla, nadejamo se, že / do-glednem času klerikalnega jerob-stva tudi provinca.
+ Odgovor na denuncijacije, ki so jih te dni priobčevali   v bratski slogi »Slovenec« in židovska lista »Neue Freie Presse«    ter »Pester Lloyd« o hrvaških akademiskih izletnikih v Belgradu, daje oficijozno glasilo srbske vlade »Samouprava«, ki piše v uvodniku pod naslovom »Ružne stvari« v ponedeljek dne 22. t. m. med drugim tudi to-le: »Pišoč o bel-gradskem sprejemu hrvaških dijakov sta »N. Fr. Presse« in »Pester Lloyd« poročala, da so dijaki ob priliki manifestacije pred kraljevskim dvorom klicali: »Živio jugoslovanski kralj!«... Mogoče je samo dvoje: Ali so bili dopisniki imenovanih listov mistificirani ali pa so poslali izmišljene vesti, o katerih so vedeli, da jih bodo radi sprejeli v njihovih redakcijah; Končno pa je tudi mogoče, da so imenovane redakcije same skovale one vesti, iz razloga, ki se ga lahko pogodi. V vsakem slučaju je nesporno samo eno: da so one vesti popolnoma neresnične. Hrvaški dijaki v Belgradu, kakor tudi njihovi belgradski gostitelji so se v vsakem oziru obnašali absoslutno korektno. Eni kakor drugi so imeli za to najresnejše vzroke. Gosti so popolnoma prirodno morali težiti za tem, da ne izzove njihovo nastopanje ob času njihovega bivanja v Srbiji niti sence kake neprijetnosti na zemlji, ki jih je radostno sprejela kot drage goste svoje akademske mladine; a domačini so morali stremiti za tem, da se ob priliki sprejema gostov izognejo vsaki manifestaciji, ki bi mogla prinesti njihovim dragim gostom neprijetne posledice v zemlji, v kateri so baš sedaj prekinjeni vsi obziri nasproti svobodi vesti in svobodi izražanja svojih misli. Ni pa izključeno, da je padla —■ pa ne od pravih gostov ali domačinov, marveč od onih, ki so bili specijalno za to poslani, da pazijo na vsak izraz, kaka beseda v provokatorič-nem namenu, in iz mržnje proti samemu faktu zbliževanja   hrvaške in srbske omladine. Toda to pa se ne more    smatrati   kot manifestacija omladine, niti ne more služiti onim, ki bi želeli izpresti iz tega kako novo politično afero. Hrvaški in srbski dijaki se zavedajo, v kakšnih časih in razmerah sedaj živimo, zato je popolnoma razumljivo, da je bilo njihovo vedenje v teh razmerah tako, da se mu ne more ničesar očitati. Sicer pa smo mi v Srbiji docela ravnodušni nasproti takemu nelojalnemu postopanju avstro-agrskih listov, ker smo že od zdavna na to navajeni in ker vemo, kakšna važnost se pripisuje temu postopanju v ostalem kulturnem svetu.« — Tako oficijozna »Samouprava«.     »Slovenec« pa še nadalje obrekuje hrvaške akademike, dasi je že   v   torek dunajska »Reichspost«, glasilo vesoljnega avstrijskega klerikalstva. slovesno proglasila, da so vse vesti »N. Fr. Presse« in »Pester Lloyd« o hrvaških dijakih v Belgradu — zlagane!
+ Vodne sile, judje in volitve. Klerikalno glasilo je včeraj pohvalilo dež. odbor, češ, da si je pridobil veliko zaslugo, ker je nakupil vodne sile in s tem preprečil, da jih ne dobe judje. Kolikor je nam znano, se Še noben jud ni zanimal za nakup teh vodnih sil: ogledovali so jih pač, a kupiti jih niso marali, češ, da niso za nič. Judje so pri teh vodnih silah doslej samo lepo zaslužili, kaiti klerikalni dež. odbor je judom (Redlicb & Berger) brez razpisa in nrez konkurenčnih obravnav oddal dela* Če so judje taki goljufi, kakor piše »Slovenec«, zakaj jih pa dež. odbor tako protežira, da je z oddajo dela brez razpisa onemogočil krščanskim podjetnikom konkurenco? Kar pa se tiče glasovanja judov pri -azilih vclii-vah, ni mogoče dotsi govoriti, ker so volitve tajne. Samo pri volitvi v trgovsko in obrtniško zbornico ve volilna komisija, kako je kdo glasoval in pri tej volitvi se je pokazalo, da je prav lepo število Judov glasovalo za klerikalce.
— Jurjevanje na ljubljanskem gradu dne 28. aprila je prva spomladanska veselica na prostem in obenem pravi narodni semenj. Ker se ne ve, če bo vsak zmogel vse grajske strmine, dali sta šentpeterski ter šentjakobsko-trnovska podružnica Ciril-Metodove družbe napraviti vspenjačo in dvigalo, konstruirano na amerikanski način. Potrebno bo to zlasti za pot z gradu, ker je kakor znano veliko težje hoditi navzdol kot navzgor. Iz posebnih ozi-rov bodo pota markirana — pa ne z markami zato da ga bo vsak ložje markiral. Vso markacijo sta oskrbeli podružnici sami in si »Slov. planinsko društvo« v tem oziru ni steklo nobenih zaslug, čeprav ima kot nalašč v soboto občni zbor, da napravijo vsi planinici drugi dan visoko turo na Ljubljanski grad in bi se potem hvala pela njim. Pribili smo to žalostno dejstvo z ozirom na javnost, ki ne sme biti varana, ampak
se ji mora natočiti čistega vina. Ni za mislt!
— V samotni ulici, kjer ni nič prometa, se nahaja hiša, kjer prebiva nekaj babnic, pri katerih je ljubezen na prodaj. Ze leta se o tej hiši ni nič slišalo ali kvečjemu to, da se pritožujejo zaradi njih take ženske, ki so preveč čitale škofove brošure in jim je konkurenca neljuba. Več kot dosti daleč od te hiše v samotni ulici stoji šola. A vender je ta šola dala pretvezo, da so klerikalci začeli novo agitacijo za odpravo te hiše. Najprej je šentjakobski župnik pregovoril nekaj svojih klerikalnih faranov, naj nabirajo podpise, včeraj je pa stvar sprožil tudi »Slovenec«. No, morda bo še prilika vzeti v pretres vprašanje, kaj je z moralnega in z zdravstvenega stališča pametnejše: če so gejše kasernirane ali če jim je dovoljeno preplaviti vse mesto. Značilno pa je, da je med tistimi, ki nabirajo podpise za odpravo omenje^ ne hiše, tudi znan krščanski mož, ki ima sam eno mlado ljubico, eno starejšo in še tretjo, kateri plačuje ali-mente za otroke. Možu, ki ima kar tri metrese, se seveda vse smeje ko zdaj hinavsko krošnjari za podpise v varstvo — morale!
— Poštenjaki. Včerajšnjo notico, ki smo jo priobčili pod gorajš-njim naslovom, nam je tiskarski škrat popačil. Pečali smo se v isti s Karlom Majcetom, znanim klerikalnim , matadorjem in »profesorjem« strokovnih kurzov, za kojega se je začelo državno pravdništvo zanimati in ni, kakor je bilo pomotoma natisnjeno, s Karlom Majerjem.
— Zeleni Juri bo letos svoj god praznoval doma na Dolenjski cesti v svoji dobroznani Marenčetovi gostilni. Gostilničar g. Juri Marenče priredi na Jurjevo nedeljo t. j. 28. t. m. v svoji gostilni veliko veselico na korist pogorelcem na Jezici. Spored veselice bo iako zanimiv, obsegal bo godbo, petje in različna razveselje-vanja. Začetek točno ob 3. popoldne. Vstopnina prosta. Pred veseličnim prostorom bo velika podoba »zelenega Jurja« s prijaznim vabilom: Dom Jurjev vabi vas zeleni, kar vas veselih je — vsi k meni!
Narodno-napredni zaupniki v Spodnji Šiški. Dne 25. t. m. se vrši z ozirom na bližajoče se nadomestne občinske volitve, sestanek zauprni-kov, ki se vrši ob 8. zvečer v prostorih -Čitalnice«. Vsi zaupniki se prosijo, da se sigurno udeleže lega sestanka.
Prostovoljno gasilno društvo v Bizoviku. Prostovoljno gasilno društvo v Bizoviku je imelo svoj občni zbor. kjer je bil izvoljen napreden odbor. Seveda to nikakor ni všeč bivšemu načelniku, ki se zaradi tega, ker občni zbor ni zopet izvolil njegovih backov, strahovito jezi. Ta človek si je zato izmislil popolnoma novo; dal je napraviti še eno ključavnico na vrata »Gasilskega doma«, tako da sedanji odbor ne more do gasilskega orodja in da lahko zgo-re vasi Bizovik, Hrušica, Dobrunje in Fužine ne da bi mogla požarna hramba iz Bizovika priti na pomoč. Propadli načelnik Joško Verbinc pa je šel še dalje: Dairavno niti v odbor ni bil več izvoljen, je pisal šestim članom, da ne smejo več v »Gasilni dom« in v soboto zvečer je napadel nekega gasilca ter se ga dejansko lotil, ker ni volil njega. Kaj ko bi bil šel Joško raje streljat na polje mačke namesto zajcev. Tudi Cerinovemu očetu velja to, če se še spominja, kako je bilo takrat, ko so bališ vozili. Tedaj mirno kri, Joško!
Specijalist. Leta 1870. v Št. Vidu nad Ljubljano rojeni, ter v Šmartno pod Šmarno goro pristojni Fran Jovan, je sicer odkritosrčen, a malopriden človek. Ne dela posebno rad, a temrajši je godec. Harmonika mu je vse. In če je nima, si jo pa preskrbi in z njo tudi denar. Jo po-neveri, jo ukrade, samo da nekaj časa igra. Pa dobro igra. Kadar se pa vsega naveliča, jo pa proda ali za večno zastavi, potem pa groše požene po grlu, nato ga pa zaprejo in harmonika je plačana. To se mu je že češče pripetilo, a godec ostane godec. Tudi sedaj ga je ta nesreča dohitela. Do 4. t. m. je delal v Srednjih Gameljnih. Ko je že imel na hrani 28 K dolga, se je splazil ponoči skozi okno v tam nahajajočo se opekar-niško kantino in izmuznil Jakobu Travnu 70 K vredno harmoniko potem jo pa popihal proti Zidanem mostu, kjer jo je prodal za 30 K, nato pa prišel v Ljubljano. O tatvini po orož-ništvu obveščena policija je Jovana prijela in izročila sodišču. Tatvino je, kakor običajno, takoj priznal. Značilno je, da je bil Jovan vedno kaznovan le zaradi harmonik. Ko odsedi svojo kazen, bode nekaj časa pridno delal, potem pa ostal stari godec.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 27 Macedoncev in 17 Hrvatov. Na Dolenjsko je šlo 25, v Ino-most 35, v Prago 19, na Koroško pa 27 Hrvatov. Na Jesenice je šlo 100 Ogrov, na Dunaj pa 70 Lahov.
Zatekel se le pes foksterier rjave in bele barve z znamko 557. Odda se proti nagradi Bleiweisova cesta 18,1. nadstropje, desno.
Izgubil je g. Anton Gospodaric zlat tolar sv. Jurja.
Društvena naznanila.
Potrjena pravila. Deželna vlada je potrdila pravila novoustanovljenega društva: »Podporno varstveno društvo državnih uradnikov, slug in poduradnikov za Kranjsko s sedežem v Ljubljani«.
»Posavska planinska podružnica« priredi dne 28. t. m. skupen izlet na samo dve uri oddaljeno goro Kozje, znano radi krasnega razgleda in svoje izvanredne planinske flore. Velecvetni svišč, planinski jeglič in Blagajev volčin so sedaj v bujnem cvetju! Prijatelji planin, vabimo vas, da se na lastne oči prepričate o vrlinah naših gor. Odhod iz Zidanega mosta točno ob 11. dopoldne. Javimo še, da je od 9. do 11. zanimiv sestanek v gostilni Juvančič; o tem pa več na sestanku samem. Planinski pozdrav!
Prosveta.
Slovenski igralci v areni. Kriza slovenskega gledališča je provzro-čila, da igralsko osobje tega zavoda še danes ni angaževano. Nekaj jih je sicer, ki so se združili, da gostujejo po drugih slovenskih krajih. Tem torej ni sile, ker imajo svoj vsakdanji kruh. Mnogim pa je bilo onemogočeno se pridružiti tej skupini in ti so še danes takorekoč na cesti — brez kruha. Združili so se torej in sklenili, prirediti v Ljubljani in v drugih bližnjih krajih predstave. Slovenska javnost bo gotovo vpoštevala mučni položaj ostalega slovenskega igralskega osobja ter bo te predstave pridno posečala. Naj ne misli tu tolikanj na svojo zabavo, temveč posebno na to, da je treba onemu osobju, ki mu je tekom sezone pripravilo toliko brezskrbnih ur zabave in umetniškega užitka, nujne pomoči. — Naštudirali so v to svrho tri zabavne drame, katerih ena je razposajena burka, druga zabavna ljudska igra iz meščanskih krogov, tretja pa vplivna narodna igra svetovnosiavnega pisatelja.
— Prva predstava bo dne 1. maja v areni Narodnega doma, druga dne 4. maja istotam, dne 5. maja gostujejo izven Ljubljane, in kmalu nato zopet v Ljubljani. — Dne 1. maja se vpri-zori v areni s čisto novo zasedbo velezabavna burka »Nebesa na zemlji«, ki je izzvala v ljubljanskem gledališču salve smeha in bila pri vseh štirih predstavah izborno obiskana. V tej burki nastopijo gospe Danilova in Juvanova, gg. Verovšek, Skrbin-šek, Peček, Molek in Štrukelj ter gdčna. Rakarjeva in še neka gospodična, ki se misli tudi posvetiti gledališču. Režijo vodi gosp. Verovšek.
— Opozarjamo še na to, da te predstave se ne prirede v obliki podjetja, kjer bi režiser posameznim igralcem izplačeval samo honorarje, sam si pa pridržal ves čisti dobiček, temveč se bo ta med vse nastopajoče osebe pravično razdelil.
Izpred sodišča.
Će gosta v kavarni ne postrežejo — je to razžaljivo. Učitelj Hubert Niederkorn v Trstu je tožil l.ist.iika kavarne »Mailand« v Trstu. Luciana Lapella zaradi razžaljenja časti. Predmet razžalitve je bil ta, da je pred nekaj časom Lapello pozva! učitelja Niederhorna vpričo več gostov, da naj Niederhorn ne pride več v njegovo kavarno. Vzp'k je bil, ker se je Niederkorn z nekim tovarišem v kavarni tako na glas preie-kal, da je motil ostale goste, ki so se pri kavarnarju pritožili. Ko jo pa Niederkorn kljub temu opominu zopet prišel v kavarno, »e gospodar prepovedal svojim uslužbencem gosta postreči. Niederkorn je nekai časa klical in zahteval pijače, ko pa je uvidel, da se nihče ne zmeni zanj, je odšel. Sodnik je smatral to za raz-žaljenje časti in je kljub zag >voru kavarnarja, ki je trdil, da je učitelju prepovedal vstop le vsled pritiska vseh gostov in na dostojni način, obsodil kavarnarja na 30 kron globe ali v slučaju neiztirljivosti na 3 dni zapora. Zastopnik kavarnarja dr. Kolb je prijavil vzklic zaradi krivde in kazni, tožnik pa zaradi premajhne kazni.
Razne stvari.
* Ločitev Cerkve od države v VValesu. V angleški poslanski zbornici je predlagal Mac Kenner zakon, ki izreka ločitev cerkve od države v Walesu. Zakonski načrt jemlje obenem cerkvi tudi del ustanov.
* Stavka železniških strojevodij. Iz New Yorka poročajo, da je predsednik ameriške zveze železniških strojevodij razglasil, da se prične v ponedeljek na vseh progah zapadno
od Chikage in severno od reke Potomak splošna stavka strojevodij. Železniška ravnateljstva so namreč prošnje železničarjev za zboljšanje gmotnega stanja odločno zavrnila. Vsled stavke bo prizadetih 34.000 delavcev, izmed katerih je 32.000 organiziranih.
* Zastrupljenio mašno vino. V Reggio di Calabria se je zaključil včeraj zanimiv proces proti katoliškemu duhovniku Naso, ki je zastrupil svojemu dekanu Albanesi vino v masnem kelihu.Dekan je obležal pred altarjem mrtev. Ostanek zastrupljenega vina je izpil mežnar, ko je videl nesrečo, in sicer iz strahu, da bi ne prijeli njega kot krivca. Tudi mežnar je obležal mrtev. Naso je izvršil zločin iz maščevanja. Proces je trajal skoraj eno leto.*— Duhovnik Naso je bil obsojen na 30 let težke ječe.
Telefonska in brzojavna poročila.
Državni zbor.
Dunaj, 25. aprila. Zbornica je danes končala prvo branje vladne predloge o novem odvetniškem in notarskem redu ter o zakotnem pi-sarštvu. Govoril je še poslanec Hladnik, nakar je bila debata zaključena ter sta govorila le še generalna govornika Offner in Stockler. Predloga je bila nato odkazana odseku. V na-daljni seji je bil izvoljen 52členski vodnogospodarski odsek ter je zbornica razpravljala o poročilu pravnega odseka glede zvišanja eksekucije prostih plač in pokojnin z ozirom na njih višino.
Dunaj, 25. aprila. Zbornica je sprejela po kratki debati v drugem in tretjem branju vladno predlogo glede zvišanja eksistenčnega mini-ma, prostega eksekucije. Nato se je vršila debata o nujnem predlogu glede znižanja hišno-najemninskega davka.
Dunaj, 25. aprila. Ob pol 3. popoldne je bila končana današnja seja poslanske zbornice.
Brambni odsek. Dunaj, 25. aprila. V parlamentu vlada močno poostrena situacija. V brambnem odseku je nadaljeval poslanec Tresič svoj obstrukcijski govor, ki bo zavzel najbrže celo sejo. Sedaj so se vpisali tudi Čehi v govorniško listo. V čeških krogih vlada velika nezadovoljnost z ministrskim predsednikom Sturgkhom, ki se ne potrudi zasigurati si zanesljive večine v brambnem vprašanju.
Učiteljska deputacija.
Dunaj, 25. aprila. Učiteljska deputacija je bila danes dopoldne pod vodstvom poslanca Maštalke pri železniškem ministru zaradi znižanja voznih cen učiteljem na državni železnici. Minister je deputaciji odgovoril, da je celo vprašanje zelo težavno, posebno z ozirom na dejstvo, da se trudi železniška uprava omejiti število znižanih voznih listov. Končno pa je deputaciji vendar obljubil, da se bo za to prošnjo dobrohotno interesirah
Konvent seniorov. — Prihodnji teden.
Dunaj, 25. aprila. Danes se je vršil konvent parlamentarnih seniorov ob navzočnosti ministrskega predsednika Stiirgkha, ki je sklepal o delavnem programu parlamenta za prihodnji teden.
V torek bo še kratka plenarna seja zbornice. V torek popoldne se sestanejo delegacije k prvemu formalnemu zasedanju.
V sredo in četrtek imajo delegacije sejo.
V petek je zopet plenarna seja zbornice.
Konvent seniorov ie sklenil, da dene na dnevni red prihodnjega tedna predlogo o zadrugah in o ustanovitvi centralne zadružne blagajne.
Če bo odsek za državne na-stavljence do prihodnjega tedna že končal svoja dela za službeno pragmatike pride ta kot prva v drugem branju na vrsto.
Nemški Nationalverband je predlagal za predsednika vodnogospodarskega odseka člana nevtralne stranke, najbolje Jugoslovana, čemur se je pridružil tudi dr. Korošec. Temu pa so se uprli Cehi in Poljaki, ker so mneja, da bi tak predsednik zavlačeval posvetovanja. Poslanec dr. Fied-ler je proti temu predlogu protestiral, nakar je bilo sklenjeno, da izvoli odsek svojega predsednika po svoji volji.
Glede posl. Silbererja je sklenil konvent, da počaka še do srede maja, ko skopni sneg. Ce ga do takrat ne najdejo, bodo smatrali, da je Silberer resigniral na svoj mandat Ožje volitve na Dunaju.
Dunaj, 25. aprila. Danes se vrše ožje volitve iz IV. kurije v dunajski občinski svet. Udeležba je še večja kakor prvi dan, in že v prvih urah je prišlo zlasti v zunanjih okrajih do krvavih spopadov. Policija je aretirala mnogo krščansko-socijalnih agi-
tatorjev, ki so bili oboroženi z gorja-čami in boksarji.
V naprednih krogih govore, če
! bodo vsi napredni volilci storili svojo dolžnost, da krščanski socijalci morda ne rešijo niti enega mandata.
Dunaj, 25. aprila. Tekom dopoldneva je prišlo   v   več dunajskih
j okrajih do krvavih pretepov med krščanskimi socijalci in socijalnimi demokrati. V XV. okraju je neki krščansko - socijalni agitator streljal z revolverjem na socajalne demokrate   ter   nato   pobegnil na tramvaj.
- Množica se je vrgla pred voz, ga
I ustavila in izročila krščansko - soci-jalnega revolverskega junaka policiji. Terorizem krščanskih socijalcev je nepopisen, goljufije so še večje, tako, da je celo v I. okraju izid volitve negotov, dasiravno ima protikandidat krščanskega socijalca Bie-lohlaveka mnogo več glasov na razpolago kot ta.
Minister Zaleski.
Opatija, 25. aprila. Zdravstveno stanje finančnega ministra Zaleske-ga, ki je pred Veliko nočjo zbolel v Splitu vsled zastrupljenja z nikotinom, je precej slabo, trdi se celo.da ni neopasno.
Živel jugoslovanski kralj!«
Dunaj, 25. aprila. Oficijozna »Mittagszeitung« poroča, da je av-stro-ogrski poslanik v Belgradu vprašal srbskega ministrskega predsednika, koliko resnice je na proti-avstrijskih demonstracijah in na klicih: »Živel jugoslovanski kralj!« — Avstro-ogrski poslanik poudarja v svojem poročilu, da če se je to res zgodilo, da ni bilo vprizorjeno niti od srbske, niti od hrvaške strani, marveč da gre za provokacijo gotovih agentov.
Zloraba križa.
Dunaj. 25 aprila. Poljski poslanec Lasocki je vložil danes predlog, da naj vlada predloži zbornici zakonski načrt, ki prepoveduje zlorabo /namenja križa za razno blago, zlasti za gumijeve izdelke, za gotove svrhe. t
Češki pesnik na smrtni postelji.
Praga, 25. aprila. Iz Domažlic poročajo, da so izjavili zdravniki češkega pesnika Vrhlickega, da noči ne bo prestal.
Novo ogrsko ministrstvo.
Budimpešta, 25. aprila. Uradni listi priobčujejo lastnoročna cesarjeva pisma, s katerimi se oprošča Khuen in njegovo ministrstvo svojega urada, ter se imenuje Lukacz za novega ministrskega predsednika.
Lukacs in brambna reforma.
Budimpešta, 25. aprila. Ministrski predsednik Lukacs kategorično dementira vesti, da namerava. Če se mu posrečijo pogajnja z opozicijo, spraviti pod streho brambni provizorij.
Zaradi vode. Rim, 25. aprila. Zaradi pomanjkanja vode je prišlo pri Alcamu v bližini Trapana do velikih kravalov. Prebivalci v Alcamu so hoteli razrušiti vodovod v Trapane, da napeljejo vodo v svoje mesto. To jim je branilo vojaštvo, ki pa so je prebivalci mesta Alcamo sprejeli s kamenjem. Dva častnika in 6 vojakov je bilo težko ranjenih, izmed napadalcev je bil eden smrtnonevarno in več težko ranjenih.
Kreta.
Kandia. 25. aprila. Konzuli velesil so izročili revolucionarnemu komiteju noto, v kateri naglašajo, da so velesile trdno sklenile vzdržati na Kreti status quo in da bodo zato pomnožile svoje ladje v kretskih vodah. Revolucijonarni komite je sedaj odgovoril konzulom, da priznava potrebo privolitve velesil za združitev z Grško, da pa upa, da bodo velesile pospešile svojo akcijo za prostost Krete. Za to pa ni ugodna pomnožitev ladij v kretskih vodah. Novi muzlimanski prefekt je prisegel grškemu kralju ter je izjavil, da je to storil iz lastnega nagiba, ker je prepričan, da se bo Kreta kulturno povzdignila pod grško vlado.
Berolin, 25. aprila. Grški kralj je baje izjavil proti korespondentu »Berliner Tageblatta«: Moja dežela potrebuje miru, ker je treba v notranjem povsod temeljitih reform. Mi hočemo mir, toda to kretsko vprašanje pride vedno zopet v ospredje javnega mnenja ter otežkoča našim politikom, da izvedejo svojo politiko miru. Grška niti ne more rešiti kretskega vprašanja, če bi tudi hotela, rešiti morejo to vprašanje samo velesile. Kralj pričakuje, da bodo velesile olajšale Grški nalogo ohraniti mir. Grška vlada celo želi, da preprečijo velesile odpotovanje kretskih revolucijonarnih poslancev v Atene.
Novi Campanile.
Benetke, 25. aprila. Danes zjutraj se je vršilo slavnostno blago-slovljenje novega Campanila v navzočnosti genovskega vojvode kot zastopnika italijanskega kralja. Vreme je bilo krasno. Blagoslovljenje s i novega Campanilla je uvedlo 3000
otrok na logiji palače dožev s slavnostno himno. Govoril je naučni minister Credaro. Navzoči so bili vsi škofje beneške nadškofije. Blagoslovil je novi Campanill patrijarh Ca-valari. Prvič po 10 letih so se zopet oglasili zvonovi Campanilla. Navdušenje je bilo velikansko. Slavnost je nudila nepozabno sliko, nad 60.000 tujcev je bilo ob tej priliki v Benetkah.
Meniške orgije. Petrograd, 25. aprila. Sveti sinod je uvedel preiskavo v samostanu Vo-roncevu, ker so zvedeli, da se vrše v samostanu orgije, na katere so povabili menihi, božji služabniki, tudi nedoletna dekleta, jih posilili ter celo okužili.
ITALIJANSKO - TURŠKA VOJNA. Pred Demo. Milan, 25. aprila. Tu so razširjene vesti, da se je vršila zadnje dni pred Demo velika krvava bitka. Podrobnosti še ni.
Rusija v Kavkazu.
Carigrad, 25. aprila. Tu so razširjene vznemirjajoče vesti,   da pošilja Rusija nove čete v Kavkaz. Otvoritev Dardanel.
Carigrad, 25. aprila. Včeraj se je posvetoval tu ministrski svet o otvoritvi Dardanel. Do sklepa ni prišlo. Govori se, da bo sedaj tudi Angleška energično zahtevala otvoritev Dardanel.
Enver beg.
Carigrad, 25. aprila. Vojno ministrstvo kategorično dementira vest, da bi bil Enver beg umrl. Bil je res pred 4 meseci ranjen, toda rana se je že zacelila.
V Rdečem morju.
Carigrad, 25. aprila. Italijani so bombardirali tri dni mesto Kon-fuda.
Carigrad, 25. aprila. Pri velikem boju pri Derni je padlo nad 150 italijanskih vojakov.
V Egejskem morju.
Rim, 25. aprila. »Agenzia Ste-phani« dementira vest, da bi Italija nameravala zasesti katere otoke v Egejskem morju.
Obsojen morilec.
Dunaj, 25. aprila. Morilec trafi-kantke Nemetz in njene hčerke v Požunu, delavec Stebetak, je bil včeraj pred poroto obsojen na smrt na vešalih. Zagovornik je priglasil ničnostno pritožbo ter ga je priporočal z ozirom na dejstvo, da je bil Stebetak. ko je izvršil zločin, le pai> mesecev nad 20 let star, pomiloaoev* nju.
Požar v Vatikanu. Rim, 25. aprila. Danes ob pol 3. zjutraj je izbruhnil v Vatikanu požar v bližini arhiva. Požarni hrambi se je posrečilo požar pravočasno zadušiti, vendar pa je škoda precejšnja.
Žrtve potopljenega parnlka »Tita-nic«.
New York, 25. aprila. Uradno se razglaša, da so dosedaj pripeljali razni parniki 77 utopljencev. 42 izmed teh so jih dosedaj agnoscirali.
London, 25. aprila. Po najnovejših poročilih je utonilo pri nesreči »Titanica« 156 žensk in otrok.
Mehika.
Mehiko, 25. aprila. Kongres je sprejel zakon, ki daje vladi pravico pomnožiti vojaštvo za 60.000 mož.
Galveston, 25. aprila. Iz Vera Cruza je dospelo sem 47 oseb, med njimi 46 severoameriških državljanov. Ti poročajo o mučenju in umorih ameriških državljanov, vsled česar so zbežali ter zapustili vse svoje imetje.
Jurjevanje na Ijiiaiki pl
dne 28. aprila 1912.
v prid šolski družbi sv. Cirila in Metoda.
Začetek zjutraj ob 7.
Konec, ko se znoči. Brez vsake vstopnine.
Današnji list obsega 6 strani.
Izdajatelj in odgovorni nrednik: Rasto Pustoslemšck. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne •
Umrli so v Ljubljani:
Dne 23. aprila: Elizabeta Pod-bevšek, gostija, 73 let, Zaloška cesta št 15. — Amalija Logar, žena tovarniškega, poslovodje, 56 let. Sv. Martina cesta 60. — Avgust Torner, sin strojarskega pomočnika, 6 tednov, Streliška ulica 15.
Dne 24. aprila: Jožefa Oostin-čar, služkinja, 37 let, Radeckega cesta št. 11.
Dne 25. aprila: Alojzija Olip, za-sebnica, 74 let, Tabor 5- .
4
4A
94 žtev.
SLOVENSKI NARP3.
u ! ■ I »i ■ PJ    I »I D'!   ■     P P
Stran 5.
Telefon fttev. It«
Lata 1S3T. ustanovlj**« delaiika *>uftha
427
Teleta* *te«. 10«
KRANJSKA STAVBINSKA DRUŽBA V LJUBLJANI
Stavbna podjetništvo | pisarno za arhitekturo in »tavanotohnitko nota p tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom ta stavbna in fina dola § opekarno s strojnim obratom v Kosezah In na Vlftu| kamnolomi v Podpool In v Opati jI. — Priporoča so za stavbna dela vsako vrste.
pominjajte se
|Zitne ceno v Budimpešti.
Dne 25 aprila 1912.
Termi
Ipšenica za april 1912
p§enica za maj 1912 . . p§enica za oktobei 1912.
m za april 1912.   .  . .
R2 za oktober 1912 . .
|Qves za april 1912 . .
Oves za oktober 1912 .
koruza za maj 1012 . .
Koruza za julij 1912 . .
n.
za 50 kg 1201
za 50 kg 11 93
za 50 kg 1141
za 50 kg 1081
za 50 kg 944
za 50 kc 1017
za 50 kg 8 92
za f>0 kg Q-53
za 50 ivg 939
Meteorologijo poročilo.
Irišiaa nad morjem 300-2
Srednji zračni tlak 30*76 mm
čas   sbtanje 2« i opaio- BJJ£   I %    Vetrovi Nebo
g1 vanja   t mm
24. 2. pop.i 740*2 11-9 9. zv.! 7396 7-5
7. zj. ! 738-4 21
sr. ivzh. i oblačno.
si. jvzh. i
megla
Srednja včerajšnja temperatura 92vt Inorm. ITI0 Padavina v 24 urah 0 0 mm.
z vsem gospodarskim poslopjem, 1509 | posebno pripravna za vinskega trgovca. Več pove lastnik Janez Kunaver, Kleče : štev. 2, pošta Jeiica pri Ljubljani.
mm ,fc
je ¥sak dan
vso noč odprta.
V. IzSakar.
POZOR!
pozorf
Naznanjam cenj. damam tu in na deželi, da prodajam do 8. maja vse blago, nahajoče se v  moji trgovini
I
1
m sicer
siamlh otrošKe kapice, športne kape
kakor tudi vse potrebščine za modistke
zaradi preselitve po gioboko znižani ceni.
Opozarjam obenem cenj. dame, da bodem moj salon znatno povečala in se bode nahajal od 8. maja nadalje na
Starem trgu štev. 21.
t      IVUnka Horvat, modistinja.
v
1
Tvornice Triumph, dr. z om. z.
Wels, Gor. Avstr.    1813 | Katalogi  zastonj in  poštnine  prosto. g
Na debelo in drobno
po nizkih cenah priporočam svojo
bogato založeno 27
trgovino
1 oalanterijskim in vseli vrst kra-
m pieisninami.
354 Devocionallie
'n vse vrste blago za božja pota*
Ivonii zalogi Mili glavnikov.
fin\<m Škof
Ernest Jevnikarjev naslednik
ska cesta, v hiti gostilne št. 6.
Dobro vpeljan.
trgovina ::
blizu Ljubljane se zaradi rodbinskih razmer
I takoj proda po nizki caaL :
Ponudbe pod »Merkur 1912« na upravništvo »Slovenskega Narodac 1489
Servilna Hniiarka
brhka, spretna, 1499
s: se sprejme :s
z večletno prakso, tudi izurjena prodajalka, teli primorao slulbe. 1497
Naslov pove upravniStvo »SI Naroda«.
Zaslužek do K 500 event. več na me-cec. Trajen, strogo pošten zaslužek, Tudi ne da bi se opustil poklic, se lahko izvršuje za postransko opravilo. Vprašanja pod šifro „Ezistenz 50O" odpošilja ekspedicija Gvori & Nagy Budapešta, VI!., Erzsebetkorut 5.
V najem se odda s 1 majem
udobno stanovanje
s 4 sobami, kuhinjo in pritiklinami na lepem kraju ter z velikim vrtom. V Rožni dolini,
1. vrrsta 5t 153. 1480
v I. nadstropju, obstoječe iz 3 sob, kuhinje, shrambe in vrta za zelenjavo
se odda s 1. majem na Dunajski testi 69.
Letna najemšćina z vodarino in go-staščinovred 520 K Vpraša se v pritličju.
ZAHVALA.
Ob usodepolnem udarcu, ki nam je na tako žalosten način vzel našo edino, nad vse ljubljeno hčerko ozir. sestro, gospodično
Miei KERšie
smo našli mnogo prijateljev in dobrotnikov, ki so nam olajšali prenašati ta nepreboljiv udarec. Zahvaliti se moramo predvsem polkovnemu zdravniku g. dr. Davidu, policijskemu zdravniku g. dr. Illnerju, g. dr. Rusu, topničarju g. Seljaku in vsem ostalim topničarjem, ki so se ob grozni nesreči zavzeli za pokojnico, žal brezupeŠno, ker je neizprosna smrt že pretrgala nit življenja. Zahvaliti se moramo pa tudi vsem onim, ki so v tako ogromnem številu spremljali pokojnico k njenemu zadnjemu počitku. Predvsem se zahvalimo šišenski .Čitalnici" za ganljivo petje, za vence in spremstvo. Zahvalimo se pa tudi šišenskim dekletom, vojaštvu, orožništvu, gostilničarjem, vsem sosedom, železničarjem, spoštovanim rodbinam Franzotovi, Oroszyjevi in fin. svetnika Zajca, vsem tovarniškim delavcem, ravnateljstvu pivovarne „Union", vsem Stalnim gostom, sorodnikom, ki so se z venci in cvetlicami spomnili pokojnice. Sočutje, ki so nam izrazili vsi naši prijatelji in znanci, nam je v veliko tolažbo.
Za vse to plačaj Bog!
žalujeta moti Antonijo Rerllt In otroci.
1515
J
■
I
B
b> ■ ' - - C-* A
■
■
Kupi se takoj dobro ohranjen1459 e        ■•     • •
Ponudbe upravništvu »Slov. Naroda«
IV 1010/96.'185'IX
1506
koncesija
ml. dedičev v Ljubljani
ss se odda v zakup. ::
Vprašati je na tukajšnjem okrajnem
sodišču, soba št. 37
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani,
odd. IX, dne 23. aprila 1912.
r
Zelo tetka, 5 let stara
breja pigavska kobila
katera bode imela v  6 tednih zrebe rdeče barve, 1508
se takoj proda«
Natančna pojasnila daje
zaloga ..Pantlgam" i LJunilani, lirlje Tir. L16.
e
hm
trt *=3
člsri samo
CA C3
o
in
C/i
sa
t**
9
t/k
9q O
Vi O
t/s O*
Lekarnarja A.  THIERRTJA BALZAM
Edine crlstec *
Aiiein eehter Balsam
»us it? ScK.i(.K-etil«;
A Thierry in Pregrada
hti aahit;t^-S»'.erbr«fiB. ;
celeno nuo kot varttreno inamke. »BLA-I v'1'.M) VAROVANO
Vsako popačenje,   ponaredba  in razpečavanje dragega baliama t zmotno podobnimi
znamkami se katenskoaodno »asleduje.   Zanesljivega Eiira« ilnegA uCinka   i>ri  kaSliu, iameta-
vanju, hripavost:, Katarju v požiralniku, prsnim bolečinam, pri influenci, ielodenih bolet-nih, pomanjkanju  »lasti, slabem   prebavijanju,   zagatenju,  t;oreCici,  telodčnun  krčem, napenjanju. Uolisi, sobobolu in ustnim  i«, t-.." . trganju po udih, opeklinam, irpuSCajem itd 12 » ali 91%, ali 1 specialna steklenica K" 5 C0.
Lekarnarja
A. THIERRYJA
edino pristno
centifolijsko mazilo
'•».nesljivo   najgotovejle ,a   zdravilnega ucinica   pri le tako  starih ranah, jteklinah  ranitvah, vr etjih, cnojitvah, bulah, ozeblinah, kurjih očesih, žuljih ; odstrani iz tru; la vse tuje  tvarine In dela celo boleče operacije nepotrebne    2 škatljici staneta K V00
Dobiva se v lekarni pri Jngela varhu" ADOLF TRIERR! v Predgradi pri ROGATCU.
Bilje p« skiro weh vetjih lekarnah. Na debelo v trgevtnah a medicinalni drogtL 1222
na najbolj prometnem kraju v sredini mesta Ljubljane
se odda takoj v najem
:s ali na račun. :s
Kje, pove zaloga mengeškega piva v Ljubljani, Metelkova ulica št. 19 (Anton Maver).
St 13063.
1514
Razpis dijaške ustanove.
Od prvega semestra tekočega Šolskega leta  naprej je izpraznjeno eno
mesto Jernej Satlocherjeve
Pravico do te ustanove  imajo dijaki  ljubljanskih  gimnazij,  ki so na Kranjskem rojeni, ubožni, pridni in lepega vedenja.
Proso je za podelitev tega ustanovnega mesta morajo biti opremljene z rojstnim in  krstnim  listom, z ubožmm  listom  ter s šolskim izpričevalom
zadnjih dveh semestrov.
Vlagati Jih |e do vštetega 15. mala t L prt šolskem ravnateljstvu.
Mestni  magistrat v Ljubljani,
dne 20 aprila 1912
Zupan: Dr. It«h Tavčar i
Prav dobro prirejeni,
izvoženi avtomobili
ki so bili zamenjani za močnejše vozove so oddajo pod s posebno ugodnimi pogoji.
£aurin S Jflement, d. 9
Mlada Boleslava.
1510
sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnej&ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
/lasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 101 vplačili.
44
J
it no zavarovalna banka v P pa g i« ■
Beservnl fondi B fS,75S.2S5*4. — Izplačane odakodnlaa la k a» i talij« K 113,390.603-81. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase drŽave z vseskozi slovansko-narodno upravo.
——————    Vna »olaanlla dajai ■ 1
■v teHenln zastesitvo i DAliui 'Isusjm f Hasnoski dd m. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje tako) in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz tistega dobička Izdatno podporo v narodne in občookoriatne namene.
O2A
L$/U
11
88
641584
US
Nizke eene!
Novosti sukna za miki in modnega blaga za danske obleke!
Zahtevajte vzorce!
umilni Stritujm ilical
Vsorcc lavarovau
se tako! v irajio
s
99H
Naročajte „Novi jubilejski cenik" 1887—1912 s koledarjem!
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
Službo želi premeniti kot
ncdknlisojoiija Komponist • disponent Iti
v kakem večjem trgovskem, industrijskem ali denarnem podjetju, 30 let star gospod v
neodpovedani službi, s srednješolsko in splošno trgovsko izobrazbo, zmožen samostojne bilance, izvežban v eno-, dvostavnem in amerikanskem knjigovodstvu, zemljiški knjigi, ekspediciji ter bančnem poslovanju. Reflektira se le na stalno službo ter nudi nekaj tisoč kion kavcije. — Ponudbe pod „Stalnost 5000" na uprav. »Slov. Naroda«
Največja In najbogatejša tovarniška   zaloga preclzljsklh
:: ur, :: briljantov, zlatnine,
srebrnine,
Lastna tovarna «• Švici.
Mmms m po K 3 50.4, in 5.
iO
Najboljši šivalni stroji.
Pouk v vezenju brezplačno.
Koristni, lepi kroji za obleke gratis ::   pri nakupu šivalnega stroja. ::
Edino zastopstvo za celo Kranjsko
33
PUCH" koles.
I* I      se sprejmeta
|iR(n|)||2) na stanovanje in te
J l| |l li li II    Soba je zračna  ter ; m novo opremljena.
i Več se poizve v Zatiskl ulici št. 1 I. levo,
Isto t a m se spre ime tudi 1507
več gospodov na hrano.
I
j
Išče se
3
Fino kolo U 90 sinefge K 110, »veli jiia  S  5,   prosti  tek  K 20.
Vse kolesarske potrebščine no najnižjih cenah.
Novi cenik in Ispi plakati gratis po pošti.
Vljudno vabim na  ogled in obisk vsakega,  ker mi zaradi cene in kvalitete nihče ne more konkurirati "^OVl
samo nasproti frančiškanskega samostana, urar, trgovec
::   in posestnik, delničar družbe Union - Horiogere.
Plača po dogovoru, ne izpod K 3500. — Mora poznati en slo-1492 vanski jezik in držati v Roču lekarno. S časom postane lahko železniški zdravnik. Več se izve pri glavarstvu občine Roč v Istri
1
IG
123 zine
Ravnateljstvo: Dunaj I., Aspernplatz I ::
se priporoča za sklepanje zavarovanj za življenje, rente, doto, za zavarovanja za Čas vojaške službe po najugodnejših rogojih ter najnižjih premijah.
Zavarovana glavnica koncem leta 1910 okoli 375 milijoiov. — Rezerve koncem leta 1910 okoli 112 milijonov. Gener. zastopstvo za Štajersko in Kranjsko v Gradcu L, Schmiedgasse 40, kjer strogo reelni, delavni sotrudniki vsak čas dobe dobre službe.
Generalni  zastopnik gospod
611
Ciril Olobočnik v Ljubljani, Elizabetna cesta 4.
krila, kostume, plašče, pelerine, predpasnike,
otroške oblekice
plaščke. klobučke, havbice, čepice,
bigiieiilčne potrebščine za noioroientke
in vsako modno  blago pošilja na izbiro
M. Krištofič-Bučar
Llnblfana, Stari trg it. 9.
m i mm mm.
Povest. — Spisal  Blaž Pohlin.
Cena broš. I K 60 vin., vez. 2 K 50 v^n . s poŠto 20 vinarjev več
.......I BIL_________
Zgodovinska povest. Spisal Iv. Remec.
Cena broš 1 K 80 vin., vez. 2 K /O vin., s pošto 20 vinarjev več.
I
O 11 i
I
J
prizadevanj, najti najboljše in naj-iziatnejsa sredstvo za izboljšanje kave ■■
dosežejo vedno le one gospodinje,
ki kupujejo kavi ni pridatek v zabojčkih ali v zavitkih, označenih s „kavinim mlinčkom". Cn9 so izbrale najbolje, kajti pridate* za kavo 8 „kavinim mlinčkom" je najiedrnatejši najokusnejši in naiizdatnejši izdelek te vrste, ker je 7oa—iv.
„pravi Franck".
Tvorniška znamka*
Ti?anu t Zagreba.
C. kr. avstrijska
državne železnice.
Izvleček  iz voznega reda.
Veljaven od 1. oktobra 1911.
Postaja: Ljubljana jnini kolodvor. Odhod.
6- 48 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Št. Vid ob Glini, Dunaj.
7- 25 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
9*09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Line, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.]
11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj.
1-32 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
3-30 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec,
6- 35 zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Line, Dunaj.
7- 39 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št. Janž, Rudolfovo.
10-|2 P° "oči. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Line, Prago, Draždane, Berlin.
Prihod.
7-16 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber-
lina, Draždan, Prage, Linca, (Londona; Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta, Beljaka), Tržiča, Kranja.
8- 52 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega!
9- 48 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda, lnomosta, Beljaka.
11-13 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka, Tržiča, Kranja.
2-59 popoldne. Osebni fz Straže-Toplic, Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
4-18 popoldne. Osebni vlak od Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linca. Celovca, Solnograda, Franzenfeste, Beljaka, Tržiča, Kranja.
6-58 zvečer. Osebni vlak iz Jesenic z zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Dunaja, Linca. Celovca, Kolna Monakovega, Solnograda, lnomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka).
8- 15 zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja.
9- £7 po noči. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Št Janža, Trebnjega. Kočevja, Grosupljega.
11-22 po noči. Osebni vlak iz Trsta, Gorice,! rbiža,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
Postefa i M obijana dri. kolodvor. Odhod na Kamnik: 7-28, 11-SO, 8-15p 7-JO.
Prihod iz Kamnika: 0-41, 10-59, 2-40, 0-10. 327
C.kr. državno-železniSko ravnateljstvo v Trstu.
predio si niste ogledali ore z znamko
TUP
Precizni, elegantni, nedosežni izdelek.
Edina zaloga
Lud. Cer ne,
zlatar in trgovec ur
Ljubljana, Wolfova ulica št. 3.
§sm- Ceniki brezplačno. ~ma
Gostilna
dobro uspevajoča, z žganje-točem in fraflko blizo kolodvora v Poljčanah, Štajersko,
se takoj proda
pod jako ugodnimi pogoji. — Gostilna obstoji Iz enonad-stropno hise s 6 sobami, z 2 kuhinjama, 1 kleti In shrambo, vso v najboljšem stanju in z električno razsvetljavo. Polog hI če jo svinjska kuhinja, veliko gospodarsko poslopje z govejim In svinjskim hlevom, prostorno kletjo In kolarnlco ter xt*mwen napol sezidana hlsna stavba. — Pri gostilni jo če 7 oralov sveta, sadonosnlk in vinograd z vinskim hramom In vlnlčarljo. Cena 40.0O0 K. Vknjlženega dolga jo K 26.800 od katerega jo plačati takoj lo K 13.000. Proda so gostilna z gospodarskim poslopjem sama ali skupno z zemljiščem vred. — Želeti je, da bi ostala gostilna v slovenskih rokah. — Hatančnejča pojasnila dajo
Jožef Svetlin
nadučitelj v Poljčenah.
T s   najnovejši   zabavni   in   veseli   knjigi   priporoča najtoplej«
flaroclna knjigarna v £jubljani. |TT
Št. 9103.
1481
Podpisani  deželni odbor razpisuje
1) na Brdu pri Kamniku s sedežem v Lukovici, 2) v Ceikljah Dri Kranju, 3) v Fari S sedežem na Petrinji v Kočevskem okraju, 4) na Grosupljem ? Ljubljanskem okraju, 5) v Idriji, 6) v Logatcu s sedežem v Planini, 7) naj Raki v Krškem okraju.
S temi službami je združena za kraje pod 1, 2, 5, 6 in 7 letna plačal 1400 K, za kraja pod 3 in 4 pa 1600 K, potem za vse kraje letna aktivitetnaj doklada 200 K in dve starostni dokladi (petletnici) po  100 K.
Zdravnik v Fari dobiva od ondotnega zdravstvenega okrožja tući 2000 K pavšala za uradna pota v Osilnico in Banjaloko, zdravnik v Logatd (Planini) 500 K prispevka k plači od občine Planine, zdravnik na Brdu 400 D priboljŠka in 500 K pavšala za vožnje k bolnikom od okrožja, zdravnik v Idn; 600 K priboljška, 400 K za opravila v tamkajšnji okrožni bolnici in 480 K al uradna pota v Žire od okrožja. Zdravnik na Raki ima po nekem volilu nam ralno stanovanje z vrtom in vinogradom za brezplačno zdravljenje ubožcev ■ občini Raki.
Prosilci razpisane službe naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu
deželnemu odboru do 20. maja t Ji
in jim prilože dokazila o starosti, upravičevanju do izvrševanja zdravnic-prakse, avstrijskem državljanstvu, telesni sposobnosti, nravnosti, dosedanje"! službovanju ter o znanju slovenskega in nemškega jezika.
eželni odbor kranjski
v Ljubljani, dne 18. aprila 1912
2a poletno sešito
priporoča
99
9 9 9 9
Angleško sfactdišče obiek"
O. Jjernatovič;:
Ljubljana —  J^estni trg štev. 5  — Ljubljana
svojo velikansko isbiro kostumov, lahkih plaščev is blaga, prašnih plaščev t'S listra ter svilnatih plaščev sa dame vseh najnovejših barv. Najmodernejše obleke, klobuke in slamnike
ta gosoode in dečke do prignano nbkih in solidnih cenah.
1528
1931
FY
^^200134
2254
308^58^3
4Y