45. Številka. Ljnbljana, v petek 25. febrovarja 1898. XXXI. leto.
SLOVENSKI MUL
lakaja vsak dan ■■*©*er, iaimal nedelje in premike, ter velja po polti prejem an aa avatro-ogerike detel« aa rae leto lb gld., za pol leta 8 gld., ta četrt leta 4 gld., aa jeden ■aeeec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brea posojanja na dom za vae leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr. aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr. na mesec, po 30 kr. aa četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poitnina anala. — Ma naročbe, brez istodobne vpofiiljatve naročnine, se ne ozira. Za oznanila plat u e ae od atinatopno petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska po 5 kr , če te dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat trnka. Dopisi saj ae izvole frankovat«. — Rokopisi ae ne tračujo. — Uredništvo in apravniatvo je na Kongresnem trgn st. 12. Upravuifitva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacija, oznanila, t. J. vae administrativne stvari.
Telelon a) t. 2*-S.
Slavnostna seja dež. zbora kranjskega
Predsednk: deželni glavar Oton D e t e 1 a , vladni zastopnik: dež. predsednik ekscelenca Viktor baron H e i n , vsi poslanci so v praznični obleki.
Dež. glavar De te I a otvori sejo, konštatuje sklepčnost zbornice, in naznani, da je jedina točka dnevnega reda predlog poslancev dr. Papeža, dr. T a v č a rja in barona Sch vregla , naj se o priliki petdesetletnice cesarjevega vladanja podije posebna deputacija na cesarski dvor.
Dež. glavar omeni, da so minila že stoletja, kar so avstrijski narodi imeli priliko obbajati tako slavnoat. Milost božja je obranila cesarja državi in narode m doslej, in vse želi, da ga božja milost ohrani že dolgo let, do skrajne meje človeškega življenja na blagor vseh avstrijskih narodov (Živio-in Hoch klici.) Glavar nadaljnje potem nmAki, rekši, da so vsi sinovi kranjske dežele združeni v zvestobi in ljubezni do vladarja, katerega Dog ohrani in čuvaj! (Trikratni Živio- in Hoch-klici.)
Posl. dr. Papež prečita potem v slovenskem in v nemškem jeziku naslednji predlog, kateri so podpisali vsi poslanci:
„ Predsedstvo deželnega zbora kranjskega in členi deželnega odbora ter trije členi, koje je voliti ii treh knrij deželnega zbora, se odpošljejo kot deputacija na najvišji cesarski dvor in se jim naroča:
Najpokomejše čestitati v imenu deželnega zbora in vseh prebivalcev vojvodine Kranjske Njegovemu ces. in kralj, apost. Veličanstvu, najmilostljivemu cesarju in vojvodi povodom izredne in srečne svečanosti prestavnega petdesetletnega vladnega jubileja;
potrditi neomahljivo zvestobo in udanost, ki trdo in n* razdru?no vežeti že stoletja deželo našo ■ presvitlo cesarsko rodovino;
in izraziti čustva neomejene ljubezni in uda-nosti, kakor neizmerne hvaležnosti, ki navdajajo vse prebivalstvo te dežele radi nevenljive milosti in blago volj nosti vsikdar mu naklonjenega prej a s-nega vladarja in gospodarja dežele,
ter pred najvišjim cesarskim prestolom izreči presrčno željo  našo, naj bi božja previdnost nam
LISTEK.
Sokolova maskarada.
Odkritosrčno povedano, gospod urednik, mi je nekam tesno pri srcu, ko sem se lotil na Vaš poziv popisa sijajne Sokolove maskarade, ki se je vršila zadnji pustni torek v telovadnici .Narod nega doma". Bojim se namreč, ker nisem mogel ostati miren opazovalec in presojevalec, nego sem se navdušen sukal tndi sam v razkošnem vrtincu plesu in spletkarjenja, da nimam tiste objektivnosti, ki prezre s hladnim očesom vse jednako ostro ali dobrohotno. Bojim se, da mi je — morda nehote — obviselo moje srce na kaki meni posebno simpatični maski, ki me je umela s svojimi očmi, s svojimi zabavljicami in varkami toli premotiti, da sem postal preveč slep in gluh za druge. — Vidite, g. urednik, povsem odkritosrčen sem, in že naprej svečano odklanjam vso odgovornost na Vas; saj bodete le Vi krivi, ako moje poročilo ne bo docela pravično. Vzemite si zato drugo pot za poročevalca moža abrabamov8ke starosti, neobčutljivega srca in trdili, neokretnih nog, ne pa mladega neutrudnega plesalca najrahločutnejših živcev!
Toliko za vvod, da Vam ne bode treba sprejemati kakih sitnih popravkov in dostavkov! —
ohranila še mnoga in nešteta leta preljubljenega cesarja in vladarja v blagor domovin-*, države in njegovih zvestih narodov."
Dež. glavar Detela konstatuje, da je predlog soglasno vzprejet (Živio* in Hoch*klici), in zaključi slavnostno sejo.
Deželni zbor kranjski.
(XIII. seja dne 24 februvarja)
(Konec.)
Posl. Lenarčič je poroča! o § 3. B. letnega poročila dež. odbora a Agrarne razmere* in je predlagal, naj se vzame na znanje. — Sprejeto.
Posl. Božič je v daljšem, izbor nem govoru pojasnil gozdne razmere in utemeljeval resolucijo: 1) Glede nadrobnih razdelb sknpnih ekvivalentnih gozdov na Notranjskem, naj c. kr. dež. komisija za agrarske operacije povsod jednakomerno postopa ter naj ondot, koder je to iz gozdno gospodarskih ozi-rov potrebno, dotična dovoljenja za nadrobne raz-delbe izdaja in naj 2) zemljemersko osebje za agrarske operacije primerno pomnoži ter se pri tem na prosilce ozira, ki so slovenskega jezika zmožni.
Po daljši debati, v katero so posegli deželni predsednik baron Hein in poslanci Božič, Kalan, Povše, Hribar, Lenkh in Lenarčič, je zbornica vzela poročilo na znanje.
Posl. M u r n i k je poročal o prošnji podpornega društva slušateljev na visoki Soli za zemlje-delstvo na Dunaji za podporo in je predlagal, naj se dovoli 30 gld. — Sprejeto.
Posl. M urnik je poročal o prošnji občine Slaviua za posojilo za šolske namene in je predlagal, naj se prošnja odstopi dež. odbora. Po kratkem govoru posl. Zelena je zbornica vzprejela poročevalčev predlog.
Posl. dr. Papež je poročal o prošnji Janeza Adamiča v Ponikvah za podporo za čiščenje požiralnikov v Rašici in je predlagal, naj se odstopi dež. o I boru. — Sprejeto.
Posl. dr. Papež je poročal o prošnji občine Črnomelj za dež. prispevek za vodovod in je predlagal, naj se odstopi dež. odboru. — Sprejeto.
Posl. dr. Papež je poročal o prošnji posestnikov vasi Pšenična Polica za podporo za vodovod in je predlagal, naj se odstopi dež. odboru. —Sprejeto.
Posl. dr. Papež je poročal o prošnji vaŠČa-nov iz Kala, Strekljevca in Omote za napravo vodovoda in je predlagal, naj se odstopi dež. odboru. — Sprejeto.
Posl. dr. Papež je poročal o prošnji vašča-nov iz Gor. Oskoršnice za napravo vodovoda in je predlaga), naj se odstopi dež. odboru. — Sprejeto.
Posl. dr. Papež je poročal o prošnji županstva Št. Jurij pri Smariji za uravnavo potokov, Sevnik, Krokovec in Dobravca in je predlagal, naj se odstopi dež. oboru. — Sprejeto.
Posl. dr. Papež je poročal o prošnji županstva v Slavini za podporo za napravo vodovoda v Slavini, Rakitni, Kočah, Grobiščah in Žeja h in je predlagal, naj se odstopi dež. odboru. — Sprejeto po nekih opomnjah posl. Zelena.
Posl. dr. Papež je poročal o prošnji županstva v Vrabčah pri Vipavi za podporo za napravo vodnjaka v vasi Sela in je predlagal, naj se odstopi dež. odboru. — Sprejeto.
Posl. dr. Papež je poročal o prošnji županstva na Raki za podporo za napravo vodovoda in je predlagal, naj se odstopi dež. odboru. — Sprejeto po nekih priporočilnih opomnjah poslancev Pfeiferja, pl. Lenk ha in Povšeta.
Posl. dr. Papež je poročal o prošnji županstva v Idriji za podporo za napravo vodovoda in je predlagal, nt j se odstopi dež. odboru. — Sprejeto.
Posl. dr. Papež je poročal o prošnji vasi Veliki Osilnik, občina Turjak, za podporo za napravo vodnjaka in napajališča ter predlagal, naj se odstopi dež. odboru.
Posl. Višnikar je predlagal, naj dež. odbor prošnji ugodi
Po nekih opomnjah poslancev Povštta in Pa-kiža je bil vzprejet Višnikarjev predlog.
Posl. dr. Papež je poročal o vodovodu za Ambrus in je predlagal, naj se naroči dež. odboru, da za zgradbo jeduega vodnjaka dovoli iz kredita za 1. 1898 primeren prispevek. — Sprejeto.
Zdi se mi, da ni bila  Sokolova  dvorana še nikdar toli ukusno in elegantno dekorirana, kakor zadnjič.   Kakor bi bil zašel v kak pravljičen dom se je zdelo človeku, občudnjočemu prekrasne svetlobne  učinke  nebrojnih   raznobarvnih električnih žarnic, obločnic in lampijončkov, razvrščenih okoli in okoli po stenskih porobkih ter  združenih pod , stropom sredi dvorana v velikansko krono,  preple- t teno z guirlandami, venci  in  z  zelenjem.   Nebroj ; zastavic skoraj vseh evropskih držav in skoraj vseh suverenov — celo papež  je  bil  mej   njimi! — je označeval  maskarado za  povsem mejnarodno, za maskarado,  na  kateri  vlada jednakopravnost in jednakovrednost   v  najpopolnejši meri.   Stene so bile pokrite z malimi grbi s sokolskim znamenjem, z zrcali, z rdečemi preprogami, slovenskimi troboj-nicami in z dekoracijskimi krinkami. Krasen je bil tudi  oder za vojaško  godbo, ki je  bila malone skrita v gaju šopkov, cvetja in zelenja ...  Da so bili dohodi v dvorani najelegantnej&e dekorirani, se razume. Menim torej, da zasluži že včeraj imenovani dekoracijski odsek pod vrlim načelništvom požrtvovalno delujočega gosp. inženerja Ciuhe popolno priznanje.
To bi bil torej popis torišča maskaradnega plesu; — preostajajo mi le še njegovi posestniki, ki  so začeli dohajati  takoj  po 8. uri v tolikem
številu, da so bili dvorana in stranski goatilnični prostori okoli 10. ure v pravem pomenu besede natlačeno polni. Maske v skupinah, karejih, parih in posamič so dohajale druga za drugo brez prestanka, in mahoma je zavladalo na plesišča naj-živahnejše gibanje, polno intrig in zarot. V veliki večini so bile tudi letos ženske maske, ki so bile brezizjemno vse elegantne, ukusne in do malega originalne. Sicer lotos nismo zapazili kakih karakterističnih maskirancev in tudi skupin nismo mogli našteti toliko kakor lani, a zato je bila zabava tolikanj neprisiljenejša in svobodnejša. Bila bi pa morda še nekam splošnejša, ako bi stalo na „otoku* malo manj mladih frakovskih blazirancev, ki so samo — gledali I Na take okamenele kipe bo treba prihodnjič spustiti najsitnejše priganjače!
Ako naštejem sedaj vsaj glavne skupine* omeniti moram pred vsem veleelegautno r o kokošk u p i n o, obstoječo iz 8 dam in 8 gospodov v posebno ukusnih in finih toaletah izza dobe pudra, vlasulj, cofa in mečev. Skupina je tudi plesala jako točno laceier-kadriljo ter zbujala splošno občudovanja. — Druga veleoriginalna skupina je bil kvartet piparjev, oblečenih v s'amnate dope-tače, pokritih s slamnatimi cilindri in delečih^ slamnate nopke. Ta skupina je bila vsekakor naj-«, originalnejša. Vsa obleka je bila spletena v Dom-
, Posl. grof Barbo je poročal o na "rtu za preložitev in razširjavo deželne ceste Radna-Mokronog-Velika Loka v skladovnem okraju mokronoškem mej fon 17*5 in Mokronogom, z dotičnim na'rtom zakona ter predlagal, naj se zakonski načrt odobri. — Sprejeto.
Posl. M od i c je poročal o prošnji davčne občine Hrenovi ce-Gorice za z družit v s po^tojinskira davčnim in .sodnim okrajem in ja predlagal, naj dež. odbor v prihodnjem zasedanju stavi svoje predloge. — Sprej-to.
Posl. Jelo v še k je poročal o prošnji županstva za uvrstitev (krajne ceste Studenec Ljubljana mej dež c sta in ja predlagal, naj ho prošnja odstopi dež. odboru  — Sprejeto
Posl Modic j« poročal o prošnji županstev ▼ Dol. Logatcu in v Ro/tah, d.i bs zgradi c»sta iz Rakeka v DoL Logatea in je prodlagd, naj se odstopi dež. oIboru. — Sprejeto.
Zavarovanja proti požaru, proti toči in proti živinski n boleznm
\floTor posl. dr. Ivana Tavčarja kot  poniževalna upravnega odseka v d o 5 zboru kr.njskem dne 11. fe:>ruvarj» t. 1. Fo steno<jrahYnem zapisniku.) V o kom'a m debati.)
(Konec.)
Karsati'e zavarovanji živino, ju to vprašanje istotako ttžavuo, kakor vsa zavarovanja, o kUer.h smo doe^d j  tukaj  govorili.   To zavarovanje je v Avstriji na taki stopinji, da se prav za prav uiti o eksperimentih  g avonti  ne more.   Resnica je sicer, da j* na Nemškem nekoliko bolj v cvetu, kakor pri ca->, uli 11 !• I i tam strokovuj-.ki  trdijo, da vprašanja še ni dozorelo,  in da se? dandanes  še  nikakor ne more re<H, ali je to zavirovanje tako, da se bodalo res trajno v^drževa i, ali ne. Nastalo je to zavarovanje iz prav malih družb c, in sicer najprej v ve« liki \ojvo'liui Badenski, Posamezne vasi so se zdru-.žile v nekako zadrugo, ki je imela naxen, da je v slučajih živinskih boleanij   dotične .škode poravnala iz sodstev,  s katerimi je razpolagala celota. Potem ee je državica polastila te stvari in je spravila tiate male družbioe pod krilo   deželne ali državne zavarovalnice, ki s^daj  že n^kaj  časa poslu)«, pa tudi jako hira in peša. Vzl.c toma je vlada Bavarska še Jani nastopila ravno isto pot,  kakor prej vlada na Badenskem iu je tudi vae tiste male druibiee, kar jih je bdo na Bavarskem, združila v nekak državni zavo I, h kateremu država donaŠa  nekaj sreditev. Oital sem o tej stvari strokovne liste, in sodba do-tinih pisateljev je Sla na to, da se dandanes Še ne more reči, a'i se bo s t-m po-ikusiru na Bavarskem dalo kaj uspešnega doseči ali ne. Stvar je jako težavna,  težavna zaradi  tega,   ker pred vsem .še ni re'eno vpraš nje, kako d dočiti preTij", namreč ali se naj p'aČajejo ne glede na posamezni komad, ali pa tako, da se dotični znesek plača od v-akega ži-vim'eta. To je jedno vprašanj«. Drugo prepirno vprašanje, in to je največje  važnoiti, pa je, kako naj se pri tem zavarovanju prepreči alepars vo. Slepari ae namreč pri tej stvari prav lahko. V tem ozi u se
Žalah ter kaže izredno višino domače obrti. — Nadalje so nastopili m u 2 i k a 1 i č n i klovni in cirkus z atleti, akrobati in rasnimi drugimi telovadskimi umetniki z bedastim Avgustom na ček. Zadnji dve skupini ata priredili celo predstavo ter občinstvo z izbornim telo.ud-^nj-m, zlasti pa z atletskimi bravurami prav vrlo zabavah. Poleg teh so bile še mar.jše, zlasti ljubke damske skup »ne, sestoječe iz dveh treh jednako markiranih dam, predstavljajoči!) pikantne ;okeye, pierrote, razne cvetlice (n. pr. kepe, solnčnice, pcto'nice, vrtnice i. dr.\ domire, bebeja in droge fant'.ist»čne prikazni, katerim ne vemo imena.
Izmej posameznih mask naj pa omenim predvsem pn-kranuo, ponosno, sme'o alžirsko S p a-hinjo in dragoceno oblečeno, plavolaso lepotico Odali s ko; dalje žarkooko Crnogorke, impozantni Sr c o v as, preljubko Tr n j u I ć i c o, sanjavo Grkinjo, bujno Turkinjo, belomlno Evo, odličnega Po stil jo na, čarobno Mavrico, postavno Rusinjo s prijateljico Poljakinjo, črnolaso Spanjolko in bogato Mehikanko. Za temi pa so Bledile istotako elegantne in ukusne maske: Ribarica, Banditinji, Mačice, Ciganka, ,Sava", Sneguljčica, Kraljica ledu, Žanjica, Tamburaši ca, Mornarica; Rigoleta. Jagoda, K sin era Id a, Zimska pravljica, Korala,  Mesec, Zlato, Dete-
je napravilo že vali ko poskusov, ne da bi te bilo
prišlo do popolne varnosti. Najnovejši poskus je neka marka. Vsakemu zavarovanemu živinčeta se) namreč v uho vtakne neka pusica, katero vsak lahko da v uho, ki se pa prelomi, ako se iz ušesa sname. To je jeden teb poskusov, ne vem, ali ima pop »len uspeh ali ne, gotovo pa je, d i se je zavarovalnici silno teško ubraniti sleaarstva. Pri nas v Avstriji bi bila stvar na vsak način še teŽavnejša kakor na Nemškem, zatega lel, ker obstoji država iz dveh delov, in je brezdvnmno, da bi se uspehi le tedaj dali doseči, ako bi se stvar na jednak način izpeljala v obeh državnih polovicib Na tem polji bi se pa s vrda pokazale razno težkoJe, o katerih mi menda tukaj ni treba govoriti. Istotako gotovo je, da bi se najmanje uspešno dalo izvršiti tako zavarovanj" samo v jedni kronovini, dasiravno je res, da na Predarlškem že posluje neka taka zavarovalnica, o kateri pa ne vem nič natančnejšega in nimam nobenih avtentičnih poročil. Posebno dobro se pa stvar menda tudi ne obnaša. Stvar je namreč ta. (Je bi mi samo na Kranjskem upeljali tako zavarovanje proti živinskim boleznim, je čisto gotovo, da je zavarovalnica v par letih na tleh. Nekaj jed-nakega so ustanovili na Moravskem, pa komaj poldrugo leto pozneje se je reč zopet opustila, in to je zopet čisto naravno Recimo, da imamo pri nas tako zavarovalnico? potem bo, in tega si ne smete pri krivati, kronovina Kranjska nekaj, kamor se bo silila in spravila vsa slaba živina iz cele države, škode bodo pa take, da jih deželna zavarovalnica nikakor ne bo mogla zmagati Ako torej država sama ne vzi.me v roko stvari, tako da se za deželno zako-nolajstvo ce dobi okvira v državnem zakonu, in če se je država ne polasti na ta način, da bi se, kakor na Badenskem in Bavarskem deželne zavaroval-n ce podpirale iz državuih sredstev, pot^m je že danes popolnoma izključeno, da bi deželi Kranjski k zalo ustanoviti tak zavod. Ker je pa vlaJa v državnem zboru ob'jubila, da bo nakaj storila v tem oziru, mislil je upravni odsek, da m more nič dru« zega storiti, kakor pridružiti se resoluciji, katero podaje deželni odbor v svojem poročilu In zategadel predlagam v njegovem imenu, da izveli visoka zbor niča pritrditi nastopni resoluciji:
III. "Visuki deželni zbor pripoina velik pomen zavarovanja živine za uspešen razvoj te prevažne narodne imovine, ki reprezentuja v državi skoraj ji dno milijardo vrednosti iu pričakuje, da bo visoka c kr. vlada člnpreje dognala svoje .študije in načrte zakonov glede zavarovanja živine, katere je obljubila povodom odgovora interpelacije (poslancev Richterja iu tovarišev) leta 1894., in po katerih bodo dana splošna načela za zavarovanje živine, da bodo posamezne kronovine po istih uredile in sami stoj no izvrševale zavarovanje, pri č^mer pa bodo v državni zvezi, ki ee ob jednera ustanovi, mogle najti svej-š povratno zavarovance.
V 1\JuI>I|hiiI, 25. februvarja. Izprememta avstrijskega miniateratva.
Z  Dunaja se poroča „Agramer Tagblatta*,  da bi
Ijica, Stara doba, Kraljica neba, Slikarica, francoska šanzonetka, cvetlica-rice, dame iz časa rokoko, rodeči, rmeni in empire-gerre domino, balon, in še nebroj dragih z igonetnlh mask, katere sem v svojem občudovanju Žal, pozabil vprašati: „Kako ae pišeš?" Te prosim tem potom oproščenja, ako jih nisem — dasi bi jih rad — navel imenoma.
Moške maske so bile večinoma v domin i h. Zapomnili pa smo si tudi te-le: Loncovezci, angleški general, Turek, Š p a n j o 1, več gospodov v rokoko-obleki, Mefisto, Peč iu Ura. Drugi so bili večinoma v skupinah, katere sem že naznanil.
Maskarade se je udeležilo več vojaških in civilnih odličnjakov, mnog j častnikov domačega in domobrambenega pešpolka, mej njimi majorji K u -kič, Lavrič, in Lukanc pl. Savenburški, štabna zdravnika dr. Stare in dr. \Vaguer, župan Hribar, deželni odbornik cesar.-.ki svetnik Murni k, predsednik trgovinske zbornice Perdan in drugi.
Iz vsega povedanega sledi torej vesel konec: tako elegantno in mnogo obiskano maskarado sme s ponosom uvrstiti vrli ljubljanski „Sokol" mej najbolj posrečene, kar se jih je priredilo doslej.
Trobič.
ne imela izprememba avstrijskega kabineta nikakih tako ugodnih posledic, kakorins prorokujejo slasti nekateri opozicijonalni listi. Tekom petih let smo doživeli že pet ministerskih iiprememb, in mej temi sta bila Taaffe in Badeni moža nenavadne in. tel i gen co. Kaj se naj toraj doseže % ostavko Oautscha? Uradniško ministerstvo? Iziti bi moralo iz desničarske večine, kar bi obstrakoijo še po. ostrilo, in bili bi v hipu zopet ondi, kjer sodo bili že pred štirimi meseci. Ali se naj poskusi iznova n koalicijskim ministerstvom? Dokler ni miru na Češkem, ni dobiti niti nemških veleposestnikov za tak dvomljiv eksperiment. Da se uravnajo avstrijske razmere, treba torej pred vsem ureditev čeških razmer ; tu je ključ Avstrije. Žal, da ne poznamo doslej moža, ki bi znal ta ključ obrniti tako, da bi se odprla vrata v srečno in mirno dobo Avstrije.
pPanalavistične fantazije*. Znani lvovaki židovski list, ki izhaja sicer v poljskem jeziku, a nima za slovanstvo niti najmanj smisla, pač pa veliko ljubezen do nemštva, se roga „Narodnim Listom", ki iz nova priporočajo ruščino kot posredovalni jezik mej avstrijskimi Slovani. Ruščina ima najbogatejšo znanstveno in leposlovno literaturo ter je mej vsemi slovanskimi jeziki najbolj razširjena. Zato je najumestnejša kot posredovalni jezik, kakoršen je bila doslej — na našo sramoto — le nemščina. Lvovski židovski list se boji, da bi postala ruščina potom tudi jezik armade, centralnih urad v, delegacij in drl.vnaga zbora. No, do tega sicer ne bo prišlo, a nesreča bi ne kila nobena.
Ućiteljatvo in socijalna demokracija. V
nižjeavstrijskem deželnem zboru so krščansko-soci-jalui alias klerikalni Luegerjanci strastno  nap id tli takozvane „Mlade* ter jih pitali z revolucijonarci, an.trh sti   in  socijalnimi  demokrati,  ki  nimajo v šoli več prostora, iz katere je treba u duš iti kokor-koli.   Luegerjanski   klerikalni   poslanci   so skoraj brezizjemno bogati meščani, trg>voi in obrtniki, ki nimajo pojma o bedi,  vladnjoči  v  večini nižje-avatrijskih učiteljskih rodbin. Ti klerikalci pa tudi nimajo nobenega smisla za libaralno načelo: vsako prepričanje, ako je  pošteno  in  iskreuo, mi bodi sveto.   Klerikalci zatirajo brez pardona vsakogar, kdor se jim ne vklanja do tal. Ako bi bili „Mladi* res taki socijalisti, ki bi v šoli  mej   podukom zastopali  svojo politiko,   bi  bilo  preganjanje takih učiteljev upravičeno.   Ker pa se to ne godi, je oči-vidno, da  se vtikajo  Luegerjanci celo v privatno življenje neljubih učiteljev, in to je škandal. Sicer pa „Mladi** sploh niso socijalni demokratje, nego so prav pošteno nacijonalni, dasi se jim zdi sovraštvo drugih narudnostij krivo in neumno. „Mladi" no'ejo biti klerikalci, nočejo biti Luegerjevi mame-luki m njegovi agitatorji, nego hočejo  ostati svobodni  možje lastnega  prepričanja  in — dostojne službe.   Iz tega  izvira  ves gnjev krščansko-soci-jalnih   poslancev  in   časopisov   a   la „Deutsche« Volksblatt".
Kako se delajo Madjari. Dasi je obče znano, da deluje ogerska vlada z vsemi sredstvi na to, da se pomadjarijo vsi ogerski stanovnik) ter je bil pred kratkim sankcijoniran poseben zakon, s katerim se odreja pomad;ar-nje vseh romunskih, slovaških, poljskih in srbskih krajevnih imen, taje vendarle vladni časopisi, da je na Ogerskem narodno nasilstvo doma. Znano je, da so morali železniški uradniki v Sibinju nedavno vsi izpremeniti svoja imena v pristno madjarsk-t; sedaj pa prijavljajo antisemitski dunajski listi še poziv kraljevega šolskega nadzornika Liposa Urbana, ki ukazuje vsem učiteljem Miharskega komitata pomadjariti svoja imena, ter poziv državnega tajnika Josipa Latkoczyja („v imenu kraljevega ogerskega notranjega ministerstva 1"), ki ukazuje isto vsern občinskim uradnikom. S prit akom vlade se delajo torej na Ogerskem renegatje in narodni Janičarji.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 25 februvarja. — (Deželni zbor kranjski) je imel danes dve seji. O slavnostni seji poročamo na prvem mestu. Druga seja se je začela ob 11. uri dopolu-dne. Po prečitanji zapisnika je dež. glavar De tel a naznanil, da so že določeni gospodje, kateri naj preiščejo konflikt mej grofom Barbom in kanonikom Kalanom in da bodo o stvari poročali še pred koncem zasedanja. Z ozirom na to je posl. Kalan izjavil, da si pridrži pravico, izpregovoriti v pri-
bodnji asji o tej stvari. Posl. dr. Ž i t a i k je v imeni uredništva .Slovenca" in kot priča potrdil, da posl. Kalan ni spisal notice, v kateri ae je poal. dru. Tavčarju očitalo, da je plačan zagovornik privatnih zavarovalnic in dalje izjavil, da se s dotično notico ni hotelo dru. Tavčarju nič sebičnega očitati, ker ja sploh priznana nesebičnost dra. Tavčarja. Na to je posl. dr. Tavčar izjavil, da vzame pojasnila dra. Žitnika v vednost in da vsled tega sadosčenja prekliče žaljive besede, katere je bil v tej stvari v zbornici izrekel. Zbornica je potem rešila vse točke dnevnega reda. Jako dolga debata se je onela pri razpravi o zgradbi železnice v Tržtč. Prihodnja seja bo jutri popoludne ob 4. uri, zadnja seja v tekočem zasedanji pa v ponedeljek.
— (Repertoir slovenskega gledališča ) Jutri, v soboto, radi skušenj ne bo predstave. Prihodnji torek pa se bodeta predstavljali jedno-dejanski operi: ,V vodnjaku" in „Cavalleria rustičan a" na korist primadoni gdč. Ševčikovi.
— (Slovansko gledališče ) Včerajšnja predstava Nicolaijevih nVeselih žensk* je bila prav dobra, le žal. da je bila toli pičlo obiskana.
— (Pobalinstvo) Poroča se: V noči na četrtek je pokvaril s Črnilom neznan zlikovec tukajšnjemu vojaškemu krojaču g. Ant. He soerju v Siomšekovih ulicah veliki reklamni napis, ki hi ga je na svoji lastni h si bil z nemalimi stroški napravil. Tako dejanje je gotovo obžalovati. Ker je g Roisner politično nepristranski in 1». kot uzorno marljiv obrtuik-domačin znan, smatram storjeno mu škodo kot pobalinstvo, koje je strogo obsojati.
— (Već luči!; Iz Vodmata nam pišejo: Odkar se je vpeljala v središču me ita električna razsvetljava, pobrali so nam tu še tistih par kla-vernih petiolejk, da vlada po tukjšoj.h ulicah pravcata egiptovska tema. Prosimo torej petio ejke nazaj ali pa takoj žarnice! Delavci in delavke morajo že dva meseca v temi preko sležujev gaziti blato.
— (V Ameriko) sta jo hotela včeraj popi bati Franc S t r u m e 1 j z Vinovega vrha in Franc Bobnar z Jablan, ali policijski stražnik Alojzij Slanovc ju je na južnem kolodvoru prijel i u ju aretoval ker sta se nameravala odtegniti vojaški dolžnosti. Imela sta sicer potne liste, ki se pa msta glasila na njuna imena. Na Dolenjskem se ljudje tako močno izseljujejo v Ameriko, da na primer v činoma j-k m okraju že skoraj ni več fantom, ki bi šli na nabor. Vojaški dolžnosti podvrženi fantje z Dolenjskega hodijo tedaj, odkar jih ljubljanska po licija na rukajšnjih kolodvorih pridno zasleduje, v Zagreb in v Reko, odkoder jih agentje l.-žje spravijo naprej.
— (Lepa stava ) Neki ljubljanski mesar, ki je vdovec v najlepših letih, stavil je v veseli družbi, da se bode Mošnji predpust oženil. Stava je seveda bila storjena za pijačo. Ves predpust snubil je mesar pri starih in mlad h, lepih in grdih, bogatih in revnih zakonaželjnih devicah. Pogorel je pogostokrat ali imel je tudi lepe vspehe Dvakrat je bil na oklicu in neveste so mu bile že celo balo pripeljale. Toda z ženitvijo ni bilo nič Neveste so zopet pobrale „baliž" in zapustile nesrečnega me-aaaja samega. Kdo je odstopil, ali ženin ali nevesta, se ne ve, toda zlobneži trde, da brž as že nin, ker se je skesal in je le raje plačal stavo, kakor da bi šel vnovič v zakonski jarem. Toda naj si bode kakor hoče, mesar storil je vse, da bi ae oženil, še belo zadnjo nedeljo v pred pust u pri-bilel je k svojemu župniku in mu rekel, sedaj pa bode resnica in mu predstavil svojo najnovejšo iz-Voljenko, baje neko staro kuharico. Župnik pa ga je zapodil, češ, da se le norčuje z ženskami. Predpust je minul in mesar se ni bil oženil. Pla čati je moral svojo stavo. Včeraj zvečer zbral je mesar svoje prijatelje v neki predmestni krčmi, skupaj 9 osnb, iu ti so pili za stavo, da je bilo Veselje. Devet oseb izpilo je 59 litrov vina!!
— (Premirje slovenskih strank) Iz Novega mesta nam brzoj a v Ij a jo : Občinski odbor velike občine Šmihelj K t opice je soglasno izrazil iskreno veselje vsled dognanoga premirja obeh slovenskih strank. Bodi ta sprava zarija jasnejše bodočnosti slovenskega naroda! — Jos Zurc, župan.
— (Z Vida) se nam piše: V noči na 23. in 24. t. m. je nastal v skladišču tovarne za milo in sveče gospoda Paula S ee man na na Glincah na dosedaj nepoznan način požar. Prvi oddelek požarne hrambe z Viča pod poveljstvom g. načelnika Livra Gorju pa je bil takoj na lici mesta ter je rešil mnogo eodov masti iu voska iz skladišča Kmalu nato je Jrisel drugi oddelek pod vodstvom g. tajnika Franca Gorju pa, neumorno deloval do ranega jutra ter ogenj popolnoma udušil. Le požarni brambi se je zahvaliti, da se ni požar razširil na tik stoječo tovarno to druga skladišča, kar bi provzročilo ogromno škodo.
— (Zloraba leoe) Pišejo nam: Ne bodemo imenovali ne kraja ne imen Povemo le, da je bilo nekje na Kranjskem, kjer se nahaja župnija in ljudska šola. Mioolo nedeljo, ko se je čital elegični pa-
stirski list v Gorico odhajajočega Škofa dr. Missie, j je župnik „iz svojega" pristavil svarilo, nekako sledeče vsebine: „Tu m slijo naš „gnadljivi škof slabe „cajtenge*. Take imamo tudi pri nas: „Rodoljub" jim je ima Tudi k nam dohajajo v kakih 5 iztiskih. Pošljite jih nazaj; zakaj to vam povem: Kdor bo bral „Rodoljuba", k njemu v smrtni uri ne pridemo s sveto popotnico, dokler pred pričami ne obljubi, da te ,cajtenge" opusti, če ozdravi". — Mladi kaplan pa je ob 10. maši poleg ,Rodoljuba" dal na indeks tudi ,S 1 o v. Narod", dasi je vedel, da ga v vsej fah nihče drug nima kakor g. nadućitelj, ki je na koru kot orgamst poslušal kaplan« k <ve modre besede. Opomniti pa je, da ima ! g nadućitelj „Slov. Narod" za-se in ga nikomur ne daju čit.iti, razeri pred časom gosp. župniku in kaplanu, ki sta rada čitala ta „kužni list", dajoč g. nadučitelju v zameno „Slovenca". Ko je g. nad-učite j po maši stopil na pošto, je poleg nekaj pisem dob.l seveda tu li „Siov. Narod", v kateri list so kmetje začudeno gledali, kakor bi premišljevali : „Ali ni to prepovedan list?" To je dobro, da je g. nadučitelj obče priljubljen mož; zato ni bdo slišati m bene žaljive besede. To je, gosp. urednik, goli faktu m. Zdaj pa vprašam: Ni h to zloraba lece? Ali se bo tako gojila in pospeševala tolikokrat naglašena sloga mej učiteljstvom in duhovščino? Zakaj bi vsakdo, bodisi gospod ali kmet, moral čitati le to , kar priporočajo gospodje, „duhovni?" O, zastonj se ustavljate duhu časa iu zastonj žel ts potisniti naše ljudstvo v srednjeveške temine zdaj ob koncu devetnajstega stoletja! Tudi naš kmet ceni ,duhovna* le toliko, kelikor je vreden. Terorisovati se pa več ne d^mo!
— Odličen slovenski umetnik) Slovenci smo čuden narod, imamo može izvr.stnjake na polju umetnosti in uč nosti ; a do un jih drugi narodi visoko čislajo, mi časih niti ne vemo za te svoje slavne rojake! Kaj bi tu omenjal različnih izgledov; dovolj da povem, da ni še dolgo tega, da niti ve d«-li nisnu i kdo je bil Andrej baron Ć e h o v i n !
— Taka breabriiOOSt nam gotovo ni v čast in osr čevati bi si morah svareče besede, katere je izrekel odličen elovstvenik, di   „narod,  ki ne čisla svojih velikih mož,  niti ni  vreden, da so se mu rodili!"
— D nes hoč«m poročati o umetniku, ki se je, dasi še mlad, pred kratkim pros'avil na izreden na in. Storim pa to tem raji, ker o tem razen „Ed.nosti" ni poročal š-i noben slovenski časnik! Uajetuik je g. Mak so Fabiani, docent na du najski tehniki, rudom iz Kobdilja pri Štanjelu na Primorskem, iz velečislaue in imovite lodbme Fa-bianijeve, ro.ak krškega škofa dr. Mahniča in brat istrskega c. kr. okrajnega glavarja g A Fabmnija Mladi mož je mej 42 nateoatelji (konkurenti), ki so bili priznani, najodličneju umetu.ki — dobil v družbi nekega nemškega kiparja prvo nagrado (1000 gold.) za Outteubergov spomenik na Duuaju Lansko leto pa je bil mej mnogimi konkurenti vzprejet Fabianijev načrt za napravo uradniške zdravilske h še v Opatiji. Gosp. Maks j Fabiani je z laj v Opatiji, kjer nadzoruje gradnjo omenjene hiše Kakor znano, je mladi umetnik napravil tudi načrt za spomenik svojega slavn-ga rojaka, Andreia barona Čehovina, in to povsem brezplačno. Torej čast, komur čast! S ovenci bodimo ponosni na svojega odličnega arhitekta, g. Maksa Fabijanija, katerega brezdvomno čaka še slavna bodočnost! Bog ga živi!
— (Maskarada v celjskem nNarodnem doma".) Iz Celja, 24. f-bruvarja Zamudili smo Vam poricati, kako sijajno se je obnesla sokolska maskarada na pustno nedeljo. Maske s.i bde jako okusne in dragocene, posebno Kitajka in liarlekinka Plesalo je na J 70 parov „Kolo" in četvorke. Klovni so uganjali burko, menežarija, katera je bila za ta večer iz sredine Afrike naročena, se je obnesla jako dobro. Istotako tudi „Orjakinja", katera je imela pri svoji neizmerni visokosti prav ličen obrazec. Skratka: veselo je bilo in dobro sm > se imeli, da si samo želimo, naj bi vsako leto naš „Sokol* aranžiral tak večer. Tudi puBtui torek smo se zbrali v lepem številu, da obhajamo god vseh pametnih v sredini naš h vrlih pevcev. Prepevali in žvrgoleli smo kakor krokarji in vrabci ter plesali kakor stare gosi. Veselo je pa le bilo. Iznenadila nas je pa najbolj menežarija. Tej še ni bilo do sedaj para, kajti goske, race, krokodili, levi, op ce, sloni in osli so bili jako lični in dobro izučeni. Aranžerjem pustne nedelje kakor tudi pustnega torka se moramo zahvaliti, posebnog, dru. Karlo v žeku ter gospein in gospodičnam, katere so mu pomagale za gmoten vspeh.
— (Iz Mozirja) se nam piše: Vsled nenadnega južnega vremena v noči od 23 na 21. februvarja t. 1 je Savinja jako narasla in za odvožnjo nad Mozirjem pripravljene splove odnesla, kateri so mozirsko savinski most podrli. Javni promet mej desnim in levim obrežjem Savinje je pri Mozirji celo ustavljen. Škoda, po tej nezgodi prouzročena, je jako velika.
— (Imenovanje.) G. Božidar Tomšič, sin umrlega urednika „Vrteča", je bil imenovan 18. t. m. asistentom pri c. kr. statistični centralni komisiji.
* (Rusi  Z'.iliJ   Iz krogov ruske inteligence je dobil Zola veliko priznalaih pisem; tako so mu
Čestitali moskvanski dijaki in odvetniki ter peter-burški odvetniki, kakor „ bor-tel i u resnice in pravice" Tudi ruski pisatelj Jasinskij je posvetil Zoli v »Birževj. Vjedomosti* članek, v katerem pravi, da je obravnava proti Zoli skrila „tolike podlosti v višjih francoskih krogih, da o normalnim stanji v Franciji ne more več biti govora". Tndi senator Sakrevskij se poganja za Zolo. Celo Zoli sovražni ruski listi so izpremenili svoje mnenje, ker so uvideli etrankarstvo francoskih uradnikov.
* (Plavajoči mostovi.) Kakor se čuje, se je bavila ruska armada veliko s poskusi, sestaviti plave iz posameznih kotličkov, katere nosijo vojaki s 'boj. Poskusi so se povsem obnesli. Tndi Nemci so skušali že preje naredit; take plavajoče mostove, kar ee jim je tudi posrečilo.
* (Nov velikanski stolp.) V New-Yorku ka-nijo v spomin na združitev predmestij z mestom sezidati 650 metrov visok stolp, kateri bode od samega jekla. V sredi bodo stopnice, obkrožujoče 30 metrov velik prostor, kjer se bo pomikal električen voz navzgor.
* (Največja igrača) Ilogat zasebnik v Bal-timoru, kateri je že često pokazal posebno ročnost v izdelovanji različnih originalnih igrač, je napravil pred kratkim v največji dvorani svoje palače pravcato naselbino s hišami, cerkvijo, kaznilnico, mlinoma, jezeroj?, kolodvorom, popolnoma pravilnima vlakoma itd. Tudi oder za godbo je narejen, kjer zaigrajo buzarji, ako se navije na apodnji strani pero. Sploh s* vb* premika, ljudje se vozijo tec prenašajo različne stvari bem in tja.
Darila i
Podporno društvo za slovenske visoko-aoloe v Gradcu. V. izkaz: 50 gld. ustanovnine je daroval preč. g. Avg. Skočir, župnik na deželni bolnici v Gradcu; 10 gld. go*p. dr. Karol Vrečer v Gradcu; 5 gld. (tre'ji obrok ustanovnine) g. dr. B. Ipavic v Gradcu; 5 gld. neimenovani v Gradcu; 5 gld g. dr. Jožef Treiber, polk'-vni zdravnik v Velikem Vardinu; 3 gld. g. Fran HraSovec, c. kr. okrajni soJnik v pok. v Gradcu; po 2 gld. trg : Fr. Hauptmnnn, c. kr. profesor v Gradcu in Štefan Klun gostilničar in jiosestnik v Ljubljani. — Z a ta Vrdikodušua darila se zahvaljuje odbor v imenu podpore potrebn h visokošolcev. DjzJaj je zamogel odbor ug diti 43 prošnjam. Nadalnji prispevki naj se blagovolijo pošiljati tč predsedniku vseučiliščn^mu pr.if. dr. Gregorju Kreku ali tč. blagajniku gimn. profesorju Franu Ž lezingerju, Gradec, Zinzeudorf-ganse 32.
Ptdporno društvo za slovenske visoko-aoloe na Duuaju je prejelo iz rodoljubnega Kranja dar lo 62 gld., katere je mej UmoŠnjimi rodaljubi nabral vel^sp. g. Viktor Globočnik, c kr. notar dež. poslanec itd. To svoto ja društvu izročil g. 1. Vari, pravnik Darovali so sledeči p. n. gg.: Viktor Globočnik c. kr. notar, dež. posl. itd., Vinko M ij-dtč, veletržec itd., dr Edvard Šavmk, zdravnik, dr. Val. Štempihar po 5 gld; Karol Šavnik, župan, ces. svet. itd. 3 g'd.; Karol Florijan, trg. in poe., Karol Maselj, c. kr. gim. prof, Anton Mežnarec, dekan, knez.-škof. svet. Fran Oaierza, trg., dr. J. /mavec, c. kr gim. prof po 2 gld.; Chrobath Fr., trg, Avg. Druksr, not. kaud., dr. Ed. Globočnik, zdravnik, Pavel Jiwatičič. dež. sodni svetnik, Al. Lavrenčič, knjigovodja, Janko Maidič, trg., Jože M.sjdič, trg, gospa Marija Marenčič, pos., Mavrd Mayr, pivov., P. Mayr pos. T Pavšlar, pos. valj) mlina, dr Fr. Perne, veroučite'j, Ivan Pezdič, šol. vodja, Ciril Pire, trg.. Konrad Pučnik, po«., dr Fr. Prevc od vete.k, Ivan Renier, kaplan, Vilj Robida, c. kr. fin. kom, V. R hrman, c. kr vladni tajnik, Iv. Rnkovc, trg , Ferd. Sajovic, trg , Ferd. Sajovic, hotelier, Ant. Šrritof, c. kr. gim. prof, Franc. Novak, c. kr. gim prot , Iv. Valenčič, hranil, tajnik, Anilr. Zamer, šol. nadzornik, Anton Korošec, živi-uozdravnik, Franc. Žvan, kaplan po 1 gld ; Neimenovana in dr Val. Koran, c kr. gim. prof. po 50 novč — Za toliko blagih darov bodi naj iskre« nejša zahvala ! Dalje darove hvaležno sprejema vč. a. Franc. Jančar, monsignor, papeški častni komornik, župnik neu-škega viteškega rada, Dunaj, I., Singerstrasse 7.
Št' Jakobsko trnovski podružaici v Ljubljani je poslal gospod Ivan Vari, pravnik na Dunaj i 2 kroni vsled zamenjave necega pismi, zi kar se mu izreka prisrčna zahvala.
Uredništvu   našega   lista  je poslal:
Za družbo sv. Cirila in Metoda: G is pod Dragotin Trost v Ljubljani „likof pri Klunu* 4 krone 22 vinarjev. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledn.ki 1
Telefonična in brzojavna porodila.
Dunaj 25. februvarja. Politična siuva-cija se smatra za jako kritično. Pogajanja vlade radi novih jezikovnih naredb so zavržena Nemci so vlado kratko ki* vrnili, MtadoČehi in češki M ravci pa s postopanjem vlade niso zadovoljni, tako se more reči: vlada levice ni pridobila, a je Čehe izgubila. Členi Gautschevega kabineta ne taje več, da so dnevi Gautschevegt
ministprstva že šteti. Nemci hočejo takoj spočeti om zopet začeti z obstrukcijo.
Dunaj 25. februvarja. Dan, kdaj se sestane a* atrijski državni ?brr, še doslej ni določen. Sprva določeni 13. marcij sč je opustil; bati se je velikih ddnvskih izgredov, ker se praznujr istega dne 13. roarcija 1. 1848. Sodi se, da se snide parlament 15. marci ja.
Dunuj 25   februvarja.   Baron Gautsch in gn f Goluchowski sta se odpeljala danes v Budimpešto, da se doloČ;, kdaj se skličejo de legaeije. Baron Banflfv žel', naj se delegacijski Člei)i iiTolijO takoj v prvi seji parlamenta.
Dunaj 25. februvarja. V kratkem skliče Javvorski komisijo parlamentarne večine, ki se bode bavila r. dvema vprašanjema principijal-nega in formalnega značaja. Abrahamovricz ne misli nikakor več kandidirati za predsedstvo.
Dunaj 25. februvarja. V dunajski »Slo vanski besedi" je nastal danrs požar, ker se je pri fotografovanju  notranjosti nerodno ravnalo z magnezijo.
Prag*a25. februvarja. Nocoj imajo nemški poslanci važno sejo, v kateri skletujo, kako bodo postopali do konca deželnega zbora. Brž čas se sklene, da se odstranijo mej obravna van em adrese vsi Nemci, ter da se onemogoči tudi budgetua razprava.
Ćernovice 25. februvarja. Posl. Popov i c i je govoril včeraj pred svojimi voMci ter imenoval sedanje jezikovne boje le začetek velikih ustavnih vojn, v katerih pa morajo končno vendar le zmagati avtonomistične stranke s svojim  načelom  uarodne jednakopravnosti.
Pariz 25 februvarja. Odvetnika Labori in Clemeuceau sta vložila pri kasacijskem so dišču ničnostno pritožbo radi obsodbe Zole in geranta „Aurore", Perrieuxa. Največji nemški, amerikanski in ruski časopisi pišejo jako ogorčeno, češ, justična komedija se je končala z drakonično neusmiljenostjo, katera mora iz zvati odpor vseh plemenitih src. Klerikalno časopisje pa triuuifuje.
London 25. februvarja. Preiskave so d( kazale, da se je velikanska amerikanska ladija v Iltvacski luki potopila zategadel, ker so jo spustili v zrak sovražni Španjci. Izkazalo Ee je namreč, da je bila eksplozija zunanja, ne pa notranja.
Poslano.4')
„S I o venec- z dne 24. t. m. št. 44 je priobčil o razpravah deželnega zbora kranjskega dne 24. t m. zlasti glede moje osebe istim ne odgovarjajoča poročila, kar se "da dokazati iz atenogra-ti'nih zapisnikov in iz verodostojnih poročil drugih lis'ov Slovenski Narod", „Latbacher Zeitung") Napram „8 l o ven on* ne bom porabil § 19 tiskovnega zakona, ker a tem listom nečem priti prav v nikako d tiko in zategadelj izjavljam tndi, da na enunctjaciJH tega lista glede moje osebe ne bom reagiral ne sedaj, ne v prihodnje.
Grof Barbo,
deželni poslanec.
* Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Raaslrjeno domaće zdravilo. Vedno večja po-prafievanja po ,,Mu II-oveni franmtikea žganju in soli'1 dokazujejo uspešni upliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utesnjoCe, dobro znano autirevinatično mazilo. V steklenicah po '.10 kr. Po po&tnem povzetji razpošilja to mazilo lekar A. MOLI/, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tnchlanben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLI.-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Direktno se ne pošilja manj kot 2 stoklenici.   4 ,5-3)
Zahvala.
»rsfttve „Pelaraa kraaiba v Streh'* ae aa-
h val ju je tem potom vsem, ki so prp*"mogli, da aa je društvena veselica v napravo nove brizgalne in dražega skladišča tako izborno obnesla. Zahvalni je pred vsem n*Soga deželnega poslanca g. Božiča za poslano darilo, učitelja g. Vidmarja, ki je vso veselico Bpretno vodil, kakor vse druge dobrotnike, tnje in domače, ki so na kakerlenkoli način pokazali svojo naklonjenost, ter jim kličemo: Na pomoč!
V Žireh, dn6 21. svečana 1898.
L. Porko Iv«si ICsi-včI*
t. c. tajnik. t. č. načelnik.
tnirll so r Ljubljani:
Dne 93. februvarja: Janez Vovk, delavec, 52 let Žabjak fit. 13, mrtvotid — I>opoldina Perikle, tovarniška delavka, 1?» let, Kmonska cesta st. 17, jetika. — Marija Zdravje, delavka, 20 let, Mestni trg fit. 12, jetika.
V deželni bolnici:
Dne 20. februvarja: Ignacij Šoštar, zidar, 60 let. jetika.
Meteorologično poročilo.
Vi&ina nad morjem 3o6'2 m.
t* E •O m On	čas opazovanja	Stanje barometra ▼ mm.	Temperatura v «C	Vetrovi	Nebo	•bi a. >
24. 25 •	9. sveter 7. sjutraj 2. popol.	734 9 73«V4 738 6	47 2 1 3«	breavetr. sL jaah. •1. jug	oblačno dež oblačno	56
maloiu.
Srednja včerajšnja temperatura 56', za 4 9' nad nor-
Dunajslca borza
dne 25. februvarja 1898.
Skupni državni dolg v notab..... 102 gld.
Skupni državni dolg v srebru    .... 102 »
Avstrijska zlata renta....... 122 „
Avstrijska kronska renta 4°/0..... 102 ,
Ogerska slata n nta 4" a....... 122 ,
Ogerska kronska renta 4°/0..... 99 a
Avstro-ogerske bančne delnice    .... S30 ,
Kreditne delnice ........ 864 ,
London vista........... 120 „
Nemški drž. bankovci za 100 m \rk ... 58 „
JO mark............ 11»
JO frankov........... 9 „
{talijanski bankovci.....s   .   . 46 „
C. kr. cekini........... 5 ,
Dnš 24. februvarja 18H7.
I" „ driavne srečke iz I. 1854 po 250 gld. 162 gld.
Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld.    . 190 ,
Dunava reg. srečke 5°',, po 100 gld.    .   . 131 „
Zemlj obč. avstr. 4';/ 0 zlati zast. listi    . 99 w
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. .   . 161 „
Ljubljanske srečke......... 22 „
Eudolfove srečke po 10 gld...... '11 ,
Kreditne srečke po 100 gld...... 200 „
Tramway-drust, velj. 17o gld. a. v. .   .   . 513 ,
Papirnati rubelj.......... 1 .
60 40 95 65 45 50
16 • 72'/, . 75 , 53 „ tO „ «7 .
fiO kr. 60 .
75 50
Ur. Friderika Leiiglel-a
Brezov balzam.
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako a« navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najiz'ratnejSe lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, sadobi pa čndcvit učinek.
Ako se namaže zvečer t njim obraz ali drugi deli polti, loetjo ae Š« drugI dau ne-■aslae luskine od polti, ki peataue valed tega Alato bela In ueftna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-z<4ve pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žolLavost, ogerce, nosno rudecico, sajedce in druge nesnažnosti a* polti. — Cena vrču z navodom vred gld. l.ftO.
Ur. Friderika I^uglel-a
BENZOE-MILO.
Najmilejfie in najdobrodejnejBe milo, za kožo nalaic pripravljeno, l komad HO lir. (3—4)
Dobiva Be v I.JnlilJanl  v Ub. pl. Trnkoemy-Je lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Postna naročila vzprejema vV. Heus, Dunaj, X.
Ces, kr avstrijske jfc državne železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra ia#7. lat«. Odkod Is LlnklJM« ja*. kol. Prsna sen Trbl*.
Ob 12. uri 5 m. po noči osobai vlak v Trbiž, Beljak Celovec FranzenfeRte, Ljnhno; Čez Selsthsl v Aosse, Solrtograđ; cee Klein Reifling v Stejr, Lin«, na Dunaj vis Arastettan. — Oh 7. nri 5 m. sjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzenafeste, Ljubno, Dnnaj; čez Selzthsl v Solno-grad ; čez Arastettan na Dunai. — Ob 11. uri 50 m. dopoludn« osobni vlak v Trbiž, Pontabel Beljak, Celovec, Ljubno, Sel*, thal. Dunaj.. — Ob 4. ari 2 m. popoludne oeobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čas Selzthal v 8olno«rsd, Lend Gastein, Zeli ob jezeru, Inomoat, Bregeuo, Curih, Oenevo, Pariz; Ces Klein-RelAing v Stejr, Line, Badejevice, PlsenJ, Mari line vare, Heb, Francove vars, Karlove vare, Prago. Lip. sko, Dunaj vis Amstctten. — Prog-* w Novo mesto !■ v Hofevjr. Ob 6. url 15 m. zjutraj mešani vlsk. — Ob 12. uri r.r» m. popoludne mešani vlak. — Ob 6. nri 90 m, zvečer mežani vlak. — Prihod v L.|nbljase. j. k. Progs la Trbiž«. Ob 5. uri 52 m. zjutraj osobni vlak ■ Dunaja vis Amstetten, iz Lipskegs, Prage, F ran co vi h varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevio, Solno« grada, Linca, Stevra, Auaseea, Ljuhna, Celovca, Beljaka, Fran-aenBfeate. — Ob 11. uri 20 m. dopoludne osobai vlsk s Da-oais via Amstetten. Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Bndejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Parisa, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosts, Zella ob jezeru, Lend Oaateina, Ljubna, Celovca, Linca, Pontsbls. — Ob 4. uri 57 na. popoln, dne oaobni vlak a Dunaja, Ljubna, Selsthala, Beljaka, C«, loves, Fransensfeete, Pontabls. — Ob 9. uri 6 n. avečer osobni vlak z Dunaja vis Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga Is Novegn mesta In Is Kseev|s. Ob 8. uri 19 m. sjutraj mešani vlsk. — Ob 2. nri 82 m. popoludne mešani vlak. — Ob 8. nri 35 m. s večer nastani vlak. — Odkod I a L|nblJ*ne d. k. v Mnssnlk. Ob 7. nri 23 m. zjutraj, ob 2. nri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. zvečer. — Prlkod v I,|ublJsno d. k. Is Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. ur) 20 m. zvečer. (17—46)
Trgovski pomočnik
18 let star, dober ma n ti fak turist, aell takoj službo nastopiti.
Ponudbe na upravni&tvo „Slov. Naroda" pod .trgovski pomočnik it. 106". (803—a)
Prodajalka
(494-2)
z dobrimi spričevali, izurjena v prodajalnici špecerijskega in galanterijskega blaga, teli vrtooltl do 9. innrcn v slniko. — Ponudbe naj se pošiljajo pod črkama J. M. poste restuute Nv. Pavi ob aisvlnfl, atajorako.
(277-3.*
iznčen v špecerijski in manufakturni atroki, 17 let etar, veič elovensktga, nem^keg* in laAkfga jezika, z dobrimi spri 'evuli, bi rad V službo vstopil v kako večjo trgovino — Naslov pod aifro: trgovski pomočnik posto rostante Stari trg pri Rakeku.
Lepa hiša
b vrlom, ležeča ob okrajni cesti na Ljubljano in Štajersko, s 3 kleti in 6 eobami, krita s akalcami, pripravna za trgovino in kremo, ker je blizu rudnika,
proda se pod ugodnimi pogoji.
Kupci naj se aglaeijo pri Jan en u Vider« frarju, posestniku v l,okl nt. 98, posta Zagorje ob Navl. (307—1)
Proti kaplja in naboda. osobito dece, proti ansllsen|n9 kolesni iu v vrata« telodea   in   nseksr|s pri
poroča ae na i bolje (1871—12
koroški
rimski vrelec.
Varstvena znamka.       nsjholjsa nssnlans voda.
Zdravilišče in letovis£e, poataja Prevali, poita
Kotijo (KottcllHch) Koroiko. TfeJl Ealoga v LJubljani pri M. E. Nupan-n,  in I^aas-nikn; v Krwu|u pri F. »olenvu,  v Kadovljlel pri O. Honannnn; v Trilen pii Pr. Reltbarek.
b patentom proti zmrzlini
priporoča tvrdka
R. A. Smekal
ktttere izključno sama izde-Ijuje, Te brlsgslulce s lintentoin p ruti ziiira-lliit v iiajkn|tl z I m t ne prt mraufjo. Dalje priporoma eevl, paseve, «•«*-lade, kuie(l|ske atro|e itd. itd     (208 2)
Podružnica s R. A. Smekal v Zagrebu.
St. 8ft/Pr.
Razpis službe
(28B—9)
Pri mestnem magistratu ljubljanskem je izpraznjena služba
mestnega ingenieurja
s kattro so združeni prejemki III. činovnega razreda, ki ee bedo primerno povišali takoj, ko bode država svojim uradnikom plače uredila.
Zabtevajo se predpisani tehniški izpiti in pa popolno znanje slovenskega, oziroma katerega druzega slovanskega jezika.
Prosilci za to službo naj svoje, s potrebnimi dokazili opremljene prošnje predpisanim potom vlagajo pri predeednistvu mestnega magistrata najpozneje tlo 1 i>. nuit*<*ii t. 1«
Na prošnje, ki bi se vložile po tem obroku, se ne bode oziralo.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 17. Februvarja 1«98.
Izdajatelj in odgovorni uVf.dnik: Jo ip Molli.
L-htnina in tisk „Narodne Tiakarne".