Leto LXXV., ŠU 184
o poslale*
Ljubljana, sobota 14»
UtLKLMiiATVO AM UPRAVA: LJUBLJANA, IZKLJUČNO ZASTOPSTVO mm o^teM te KraJ^tvtei
tmiOBHE PTJBBLIC1TA ITALJANA S. MELAlfO
VMeati combattimenti
stil fronte siciliano
Tiedici apparecclii nemici distrutti
Ccmando Supremo. — Bollettino di guer-
ra Nr. 1175.
L'iittacco ncmico sviluppato con lar^o impir^n cJi unita corazzate e appoutiato da masse ncre? in rHlaborazionc con for-ze navali ba co6tretto le tmppo italo-tjer-aamkiche ad un ultcriorc arretramrnlo ad orienie del  Massiccio drllTtna.
Milano r Torino '»ono statr questa nol-tr bcmbardate  da  rrparti  dr Ta viazinne
brilminita.  ingenti  risuHano  i  ri.inni spr-
r cialmente nei centri dclli due citta. Le ar-tiglierie dclla difesa distruimcvan > 1 ve!i-voli.
FormazionJ di hombardtcri bamra rin-
nrvalo oppj rinourstone su Roma c sugli aeroporti pcrtlcriti: in ror*«» <1 i arccrta-mrnli)  J dannt.
I>ai cartiatori  italiani c fcedesehi veni-vaae abnattuti irri i appareccni iuH'iaeia
j Vrntotcnc c neili*  vicinanze di Napeli.
*~,enerafc Ambnsio.
ilovitl hop sta skltsfct
bojišču
Trinajst sovražnih letal sestreljenih
Vrhovno    \ o\ « J -nist\o:    Vojno poročilo Št. 1175:
Sovražni napad, ki so jc razvil ob veliki uporabi oUI'pnih < ;L:ni<- in ki so jra podpi-ml^ b-talsh'" množice v Kod«'lo\ :inju s pomorskimi  silami,  je  prisilil  Italijanske in
nemSke Cete u nastal ju jemo umiku vzhodno od masiva Etne,
Oddi lki britanskega letalstva so preteklo not- l*omb:i.n!iraIi Milan in Turin: šk:dst je ogromna, zlasti v središčih ohvh mest. Obrambno topništvo je uničilo štiri letala.
Skupine bombnikov so dan<*s ponovilo letalski napad na Rim in na letališča nn periferiji. Skoda so obotavlja.
Ita!; V.n^ki  jn nrmški lovci so včeraj se- j •stroHli nad  otokom Ventotcne in v bližini Neaplja 0 ! tal.
General A m b r o s i o.
Španski tisk o b3jih na Siciliji
Madrid, 13. avg. s. Ves španski tisk opozarja na izredno trdoto borb v Siciliji in podčrtava, da Anglosasi navzlic premoči v četah in ootrebščinah napredujejo počasi in za ceno velikih žrtev ob žilavem odporu junaških italijanskih in nemških čet. Listi naglašajo tudi. da zadaja italijansko-nemško letalstvo hude izgube sovražnim bninim in trgovskim ladjam.
Sestreljeni angleški fe^rofe^iki
lj/bonu. 13. avg. s. Angleška pcluradna agencija poroča, da se 7 be.mbn*kt.v n: vrnilo z operacij, ki so bile izvr-enc preteklo noč nad Severno It al jo.
barsld napadi na Rim, Milan m Tmm
epo in nečloveško ptistešenje anglosaškega besa
Rim, 13 avg. s. D;ui je bU Rim zopet naroden. Kakor prvič. se. ie sovražno letalstvo tudi sedaj za<*na\o proti okrajem na periferiji. V ve/- \ i!,:v h s.. b:1i zadeti zlasti ljudski okraji Ttsc'.. Ifl R a, ni katere je padlo mnoge bomb. ;n TBjurliua, ki ie b;! že ob prvem napadu hudo prizadet. V bližini Lconardi jevega trga in trga ViSa Kirreili so padle številne bombe in na-pnn fttno škodo. Marijina cerkev, kjer ie
v b!i/;n; vodovod Felice. ki je bil tudi zadet-ie hudo po'kodovana. Sovražni letalci so f»e nizko spustili in streljali s strojnicami na prebivalstvo, ki je bežalo v zaklonišča. Reševalna služba je takoj pričela delovati navzlic silovi-" -st; bombardiranja. Prebivalstvo v zadetih k rajih je ponovno dokazalo zgledno disciplino.
Milan, 13. avg. s. Ponovno se jc uničevalni Htrt) rski bes sovražnika zagnal proti Milanu h» divjal zlasti proti središču mesta, ki je bilo hudo prizadeto. Kakor navadno vandali niso spoštovali verskih in kulturnih spomenikov. Poškodovani so bili prezidi j nadškofovske stolnice, na d-k o tov a palača in Kr. konservatorij ^>Giuseppc Verdi« Hudo so bile poškodovane galerija Vittorio Emanuele. palača Marino, palača Rinasciente na stolnem trgu in bivša sodna palača na trgu Rcccara. Palača Adnntske zavarovalne dm/be je popolnoma pogorela. Beneški lev na vzhodni porti je bil izrvan. Spo-menik Giacoma Mcdicejskcga je bil vržen s podnožja in uničen. Stara palača senatorjev cisalpinske republike gori. javni parki So bili popolnoma razdejani, naravoslovni muzej, palača Durini. kjer jc bil sedež Kr. kolegija za deklice, in številne stanovanjske hiše v središču so porušene.
Uničevanje zgodovinskih dragocenosti v Milanu
Milan, 13. avg. s To noč je bil Milan hudo napaden od sovražnika. Napad je zadal mestu. kS je bilo že hudo preizkušeno v noči na soboto, najhujšo škodo. Alarm je bil dan okrog" 1. ure in nekaj minut nato je velika skupina sovražnih letal — bilo jih je morda kakih 100 — ki je premagala zaporo protiletalske obrambe, pričela metati zazidalne in rušilne bombo, med njimi tudi tempirane. Sovražnik je o d vr <rel tudi letake, napisane v hinavsko Človečanskom tonu.
O človečnosti sovražnika se je M.lan nedvomno prepričal. Glavni cilj njegovega uničevalnega bosa je bilo utripajoče srce starega Milana od stolnega trga do območja korzov in cest v starem mestu, kjer jc vse polno trgovin, starih palač in najmodernejših zgradb. Hudo zadeta je bila galerija Vittorio Emanuele. Njena kirpola. in njena okna so uničena. Na stolnem trgu je bilo porušenih nekaj nalač. med njimi palača ob katedrali. Od velikih trgovin na Rinascientu m Odeonu, kjer so gledališče in kinomotografi istega imena, ni estalo ničesar. Tudi absidij krasnega svetišča Marije, zraven sioječa nad-škofova palača in Kraljeva palača so bili h'ido poškodovani.
Z zažigalno bombo velikega kalibra je bila zadeta palača Marino, zgodovinski sedež občine, okrog katere so ves dan gasilci marljivo delali in skrišali rešiti vsaj de3 neprecenljivih ufcnetniških dobrin Iz palače, žrtev plamenov jc bila palača Kr. kvesture. Hudo poškodovana pa zraven stoječa cerkev Sv. Vernika. Ogenj se je razširil na trg Vittorio Emanuele. kjer je uniči! stevo st dno palačo.
Sovražni bes ie zadel še druge palače zgodovinske vrednosti, kakor palačo grofov Durini, vojvod Visconti in grofov Bor-
romei. Palačo Silvestri je in Serdellorajev kjer so bivali Napoleon I., Viktor Ema-nuel II.. Napoleon III. in Ginsenne G?.' i-baldi. Zadete so bile tudi senatna palača republike, konzerve torij Guseppe Vei -: palače iz 6. stoletja na trgu Sansepolcro. in 100 drugih na Manzonijovi cesti, cesti Princa Umberta in v parku S;^n Da-miano, kjer ni nobene palače več. ki ne bi bila poškodovana.
Sliko divjega piratstva nudi tud: trg Cavour in okolica javnih vrtov, kjer je bil uničen naravoslovni muzej. Meti znanimi poslopji sta bila uničena tui1.. generalni konzulat Nemčije in velodroaon Vi^orelli. Zadetih je bilo tudi več cerkva. Seveda pa
divji uničevalni bes sovražnika ni dirj;:: samo v središču mesta, temveč tudi na periferiji. Hudo zadete so bile politehniki, materinska bolnica, nova bolnica Nigu-arda Motea. Ljudske hiše nudijo znake opustošenja.
Kardinal Schuster. milanski nadškof, je opravil ob 7. uri mas? v nadškofovski kapeli, medtem ko je streha palače gorela. Peš se je podal v najbolj prizadete kraje in si jih ogledal. Obiskal je tudi ranjence v bolnicah.
Vandalizem nad Turin3sn
Turin. 14. avg. s. Sovražni teroristični napad, ki je bil za en dam odložen zaradi viharja nad Alpami, ki je zadržal sovražne skupine v noči na četrtek, in je bil petem izveden z nezaslišano silovitost'o na Tuiin v noči na 13. t. m., lahko štejemo med najhujše, kar jih je veliko pohabljeno mesto doslej doživelo. Alarm, ki se je pričel kmalu po polnoči, je trajal dve uri. Mnog; sovražni štirimotorniki so se približali Tu-i. nu in odvrgli izredno velke število rušil bemb in z°žigalni'h lističev, kak nr tudi ogromno količino bomb novega tipa. vsebujoči 50 do 60 litrov zažgalne tekočine. Zaradi tega je nastalo ogromno požarov, ki so se navzlic takojšni inte»venc:ji gasilcev strahovito razširili. Več bomb je padlo na poslopja, k so bila že prej zadeta in so še povečale kupe ruševin, zi^ti v središču mesta. Nekaj eksplezivrih priprav ni eksplodiralo in okreg njih so postavili straže.
Tudi to pot je b'la. kakor je v očitnem namenu sovražnika, napravljena največja škoda na stanovanjskih hišah in najbolj slavnih spomenikih zgodovinskega mesta, v bolnišnicah in cerkvah- šlah in javnih poslopj'h. V središču so področja glavnih cest pokrita z ruševinami. Vrh ji <\tel fasade palače Macama je bil za'et z zažigat-nimi bombami, ogenj jo hud- p . palače. Tudi palača CarJ|nano je b.ia P -novno poškodovana, prav tako palača prefekture. Na pol porušena je bila palača Chiabrese. Bolnišnico Molinette je zadelo 9 rušilnih bomb. ra srečo ni žrtev F: j zraven ste ječe cerkve se ;e porušila. Huje poškodovana je bila tudi bolnišnica Val-dese.
žalostno sliko nudi cerkev Tolažmec. k: sta jo zadeli dve rušilni bombi. M:čno sta poškodovani tudi cerkvi sv. Ivana in Srca Jezusovega. Fakulteta veterinarske medicine je na pol porušena, farma, ev.-ka fakulteta je popolnoma porušena; že tretjič je bila zadeta z rušilnimi bombami, kakor tudi šola »Silvio Pellico«. Izedno lepa palača mode« je popolnoma porušena. Hudo je poškodovan vojaški dom. Trgovine * Standa« na Cesti Rima so postale žrtev plamenov, ki so uničili to gosposko četrt. V tretjem nadstropju palače kina Sabaudo je eksplodirala bomba in poškodovala tudi
poleg  stoječa  poslopja,  med   njimi tutJl
poslopje iista »La Štampa«.
Od 20 na Valentino vrženih rušilnih bemb sta dve zadeli, srednjeveški grad- Na glavnem pokopališču so na slepo odvržene bombe uničile kakih 50 grobov. Žalostna izuba za Turin je popolno uničenje založništva Utet. ki je bilo, kakor založništvo Paravia med najvažnejšimi ln najstai ejšimi italijanskimi založništvi.
Zelo žalostna ie bilanca te nove izredno hude preizkušnje, ki pa jo je Turin 5 ponosnim srcem prestal. Oblasti skušajo kar najbelj pomagati prebivalstvu. Prefekt je obiskal prizadete kraje, kakor tudi poveljnik teritorijalne ebrambe. Oba sta gotovi 1 a, da se prebivalstvo zadrži z čudovito požrtvovalnostjo in da člani vojske n raznih podpornih in reševalnih ustanov vneto delajo, tla zajezijo do skrajnosti obseg skede.
Gan^sterstvo ameriških letalcev v Terniju
Kim, 13. avg. s Teroristični napad na TernJ ?e bil izvršen s premišljeno krutostjo. Področje starega Ternija. ki tvori mestno si dii če, je ločeno zelo vidno tudi iz višine ^d področja z indu?tr'jskjm mestom. Zara-
tega ni bilr. mogoča zmota. Ameriški letalci ^.o napadli brez razlike stanovanj, ske okraje, cerkve, bolnišnice, delavske hi-n zavetišča. Dejstvo da so prav indu-
jski oddelki utrpeli zelo neznatno škodo v primeri s hudim uničenjem in žrtvami v
stnem središču, to potrjuje. Nekaj ame-
rišk b ŠtirimotornikOf io ponovilo z običajnim cnzmem streljanje s strojnicami iz
nižine na periferiji mesta in v Okolici, kamor so se zatekle ženske in otroci.
V svojem slepem besu niso sovražniki pr'zanesli nobenemu okraju Ln nobeni javni zgradbi v Terniju. Mestne palače z lepim stolpom ni več. Biser iz 4. stoletja, cerkev v Lovrenca, je popolnoma uničena. Skoraj vse bimšnice so doživele isto usodo. K(-in'š; a princa P;emcntskega. last Rc.e-čega k»iža. ;e porušena. Civilna bolnišnica sredi starega okraja ;e neuporabra. Bilo je uničenih ali hudo poškodovanih mnogo - 1. med nj;mi poslopje tehn'čncga zavoda. Poslopje uršuljnk v Caporealu in zavetišče na Colle dcM'Oro sta porušeni. Najhujše pa je bilo razdejanje v ljudskih okrajih. Glavni trg je pokrit z rušrvirami in stare ceste okrog njega so popolnoma razdrte. To so t-^ko zvam vojaški cilji« letalskih gang-steijev.
ARIA ESCLU&TVA per as pobbfticit* dl
UNKKfE PUBBOCITA rTAUAKA S. aU MILANO.
Brezuspešni napori
sovjetskih čet
Obnovljeni napati! na kubanskem področju — Ostri boji pri Bjelgorodu, Orlu, Vjazmi in Ladoskem jezeru — Bolj-ševiki $3 izgubili 3S0 tankov, 91 letal in 6 ladij
Iz Hitlerjevega glavnega >t^na, 13. avg. Vrhovno poveljn;štvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Medtem, ko je sovražnik na kubanskem mostišču brez uspeha obnovil zap.'dno od
Krim>lv;» j.- svoj«' r. oklopnimi iti I t;d*»kl:il" Ntlami  i>odi>rte  n«p:i<Ie. j«» prišlo olt Miii-u
in srednjem Doneu samo d.» manjšega krajevnega bojnega delovanja.
Južno/Otpadno od Bjelgoroda m) boljševL ki tudi včeraj nopec napadli z nu«, rimi pehotnimi in oklopiiiim oddelki, \' hudih obrambnih bojih, deloma s or -t;,ut>»adi. >o bili njiho\i neprestiini na(x'di oi.( »ti. Vit sovražnih bojnih skupin j«» bilo ;'i.«Viijh in veliko število oklopnih voz uničenih.
Tudi seveniozapadno od Oria tvr južno in južiio/apiidiio od Vjazme so ostali sovražni napadi brez. napeta*
Južno od Ladoskej^a jezera je sovražnik z nanovo privedenimi Četami obnovil svoje napade.
Foleg hudih krvavih izgub je udubila sovjetska  vojska Včeraj  .S»0 olslopnjb voz.
Letulstvo je riwrlm ■■■cmjmi ulo predvsem na potlroejti pri Bjelgorodu l>»»jtij"<*' s«* čete Z uničujočimi udarci proti s«>vjei-kim oklopnim mldelkom, zbirališčem pehote in
topniškim postojankam. V letalskih bitkah je bilo včeraj pri štirih hustnih izgubah sestreljenih 91 letal.
Na Siciliji ni bilo večjega bojnega delovanja. Nemško bojno letalstvo j<- z rušilnimi in zazidalnimi bombami napadlo motno zasedena sovražna letališča in povzročilo razdejanje med razvrščenimi letali in na letaliških napravah. Na morju pri ( ataniji so poškodovala letala podnevi z bombami sovražni rušilee. Pri obrambi letalskih napadov na italijansko kopnino so sestrelili včeraj nemški lovei 7 lelal.
Dne 12. avgusta dopoldne so prodrli sovražni letalski oddelki pod za <-Ho oblakov nad nemško zapadno ozemlji* in metali rušilne in zazidalne bombe na \ ee krajev, posebno na Bonn. PrebivaUtvo je imelo Izgube. Protiletalska obramba je sestrelila 37
/• oče meti prizadetimi žrtvam
Belilo in tolažba
■:s2<2£a ljudstva
Vatikan, iz avg. s. Takcj po končanem j alarmu je papež zapustil Vatikan ob sprem- I Stvu name.stn:na ci:2avncga tajnika monsgr. i Mordinija in se poJal na kraje, ki so bili ! zadeti ob sovražnem napa>iu.
Vaii^^an. 13. avg. S. Ko so davi sirene ! dale cb 11. uri znak za alarm, se je Nj. Sv. Pij xii. nahajal v svoj: zasebni knjižnici in se razgovarjal z drža\nim tajnikom kardinal« in M iglionejem. Srce krščanskega poglavarja je zatrepetalo, kajti po prvih pokih bemb. vrženih na Rim, in Po strelih protiletalske obrambe je takoj spoznalo, da se zopet preliva nedolžna kri v njegovem nadvse ljubljenem Rimu. Papež je z očmi, dvignjenimi proti nebu. pričel moliti. Čeprav potrt, je ohranil svoj mir. Poldrugo uro je sledil uničevalnemu besu visoko eksplozivnih bomb in ko so ob 12.45 sirene dale znak za konec alarma, je noklical k sebi namestnika državnega tajnika msgr. Mondinija, stopil na dvorišče sv. Damaska, sedel v avtomobil in se odpeljal v pn^dete kraje. Na *rgu sy. Petra se je nabrala kakor vedno ob takih prilikah tisočglava množica. Ljudje so napežev avtomobil spoznali po helc-rnmenem proporcu, toda prebivalstvo ni moglo priteč: in vzklikati najvišjemu pa-stirju. kc-r ie avtomobil z veliko hitrostjo prevozil veliki trg in zavil v Via delia Conciliazione.
Ko je papež zapustil Vatikan, se je vest " m takoj razširila po papeževi državi in takoj so odšli še drugi avtomobili za papež:\i:n. Papežev avtomobil je prevozi Beneški trg, Vio del Impero in trg S3n Gievanni ter se je ustavil pri Porti Mag--: in v Vi i Taranto, kjer se je prika-zalo v vsej obsežnosti opustošenje, katerega ;c sovražnik izv?š:l. Ogromna množica je U=koj poznala papeža, ki je stopil iz avtomobila in se prepričal o žalostnih posledicah napada. Pred cerkvijo sv. Fabia-na in Verrancrja ga je pozdravil župnik, su je papež izročil znaten dar za pria : te in ga povprašaj po podatk:h o nosit tem kraju so se pHdružili pa
pežu monsgr. Respinghi. prefekt papeževega ceremoniala, monsgr. Nazaili Kocca in tajni komo^nik. inž. Galer>:zi. arhitekt stolnice S". Petra, poveljnik švicarske garde in rr.on^gf. RiLeri.
Od ►=ti  bledi  papež,  si je ogle-
' :      •   sledil š pretresenimi srcem
ram itaij :    Rdečega križa, v
j našali r n:c-nce. Roka papeže ■ i» dvignila in blagoslavljala mr.oži-•e ;e  Ftmila okro^ niega ie >nu Blizu  n;eea so ne=li nosilnico s hudo ranjenim mladeničem. Roka papeža se ga ie dotaknila   in  bela  tunika se je >kropila s krvjo.
»Pij XII. je vse blagoslovil in je nada-Ijeval svojo pot ter hotel priti do kraja, kjer se je dviga] grist ?te' er dima. Svetov-1 i so mu. naj ne gre naprej, kajti tam v bližini so bile bombe, ki še niso eksplodirale. Pred župno cerkvijo blizu Ville Fio-relli ie papež pokleknil k molitvi. Molil je pred vsem za nedolžne žrtve. Recitiral je De Profundis. Ljudstvo, ki je molilo z njim. je klečalo in mnogi so jokali.
Ko se je zopet dvignil, je sv. oče naslovil svoje   vzpodbudne m ljubezni pome
besede svojim ljubljenim sinovom. Rekel jim je. naj se mi eno zadržijo in obdržijo potrebno odločnost ter nadaljujejo pot kreposti in vere v Boga. LH'beče besede papeževe so bile velika tolažba za ljudstvo, ki je izrazilo svojo hvaležnost z dolgim vzklikanjem Kristovemu namestniku. Fapež  se je nato napotil   na   trg San
G:ovanni. Zaradi velike množice je mogel avtomobil nadaljevati pot le korakoma. Številni mladi koledarji so pomagali metropolitancem in vojakom, ki so utirali avtomobilu not. Na trgu se jo avtomobil ustavil. Pij XII. je stopil iz avtomobila in se postavil na stepnišče bazilike. Obrnil se je do naroda in za trenutek občudoval množico ki Jo je malo prej globoko pretresel siloviti sunek zla. zdaj pa je postala pred čuvarjem dobrega zopet vedra in zaupna Pij XII. je doumel vso lepoto čustva tega svojega ljudstva in je kot rim?ki škof zopet blagoslovil svoje vernike. Po+em je pokleknil na krmen in z ljudstvom izmolil Oče naš in De Profundis. Nato se je dvignil in razklenil roke. kakor bi hotel pritisniti na svoje očetovsko srce ves R»m. ki ie njegov in ki predstavlja Italijo, ka4- n Hn je tudi on. nakar je dal vsem ki blagoslov. Ob 14. uri se je Pij 1- zopet vrnil v Vatikan.
sovražnih letal, v prvi vrsti štirimotomlh ameriških bombnikov.
Preteklo noč je priletelo nekaj sovražnih mntilnih letal nad ozemlje Nemčijv. Povzročila so majlino &kodo. Nočni k>vrl so ne^->trelili Q letal.
V noei na 13. avgustu so napadla nemška letala r. bombami posiunc/.n*' cilje v jufc-novzhodni Angliji.
Podmornice so potopile v hudih bojih na Vtlamtiktil in v Sredozemlju 6 l»dij s 45 tiso'" br. tonami in poškodovale s torpednim /uliMkom nadaljnjo ladjo.
Ojačetio delovanje podmornic Osi na Atlantiku
Bt'rl'ii, 13. aviT- s. Mednarodni obveSčew valn- urad doznava da !*o nemško podmornic- p itopile na Atlantiku in v SiTdozem-lju 6 sovražnih trgovskih ladij v skupim tonaži 33.000 ton [u poškodovale nadaljnji parnik, ki je bil zadet s torpedom.
Buen09 Aiies. 13, avg s. Iz Wftsismgtom v? ,1,,/navj.    <\a\   ie    ameriški   \iceadn>:ral John
II.avlt. ko ic zapustil glavno mesto Antilov. izjavil, da se je v mesecu juliju na področju
otokov (jačilo delovanje DOOnVomiC °^ Ni hotel   povedati, kakšne iz.t»ubc s<>  Anijlc/i m Američani \ teh vodah utrpeli ter M je o njih /ra/:' -amo nedoloeno.
V Berlinu le neznatna škoda
Berlin, 13. av°T- s. DNB poroča, da  so v
nadlegovaJnih poletih nad nom.škm ozemljem nekatera letala preteklo noč prodrla do Borl:na. Nekaj na slepo odvrženih bomb je "npr""vilo samo neznatno škodo.
Ogromne izgube boljševlkov
herlin. 13. avg. s. Včerajšnje uspehe nemških čet na vzhodni fronti najb(;ljc ka/ejo izgube holjševikov med divjimi napadi. Ob progi iz K rova preko Jar/eva do Lado<kc;M jezera je ostalo na bojišču, kakoT poroča mednarc/dna obvešče\aIna agencija, ne manj kakor 407 uni-:-cn;h ali onesposobljenih sovražnih tanko»v m veliko število mrtvih, v letalskih borbah pa je bile sestreljenih 91 sovjetskih letal, medtem ko» je nemško letalstvo izgubilo samo 4 letala. Po sodbi nekega sovjetskega oficirja je snrvjerska pehota imela zlasti hude izpuhe zaradi delovanja nemškega avtomatičnega oro/ia. posebno pa zaradi podnevnih napadov neni:kih srrmo
glavcev.
V zadnjih srditih borbah so nem;ki pešci odbili boljšc\ike z odličnimi protinapadi, prme-k«.d rudi v 6popadih z bajoneti. Ce izvzrame-mo nekui majlrtih sovra/n h v/tlorov lrJcalnoc*a značaja, je nemški sistem ostal skoraj nedotaknjen V odseku Krova sc jc sovražni pritisk
';;ril   na   južno   krilo   nem^e postrojit\'c C;*a\Tiina sovjetskih čet. k: je prišla v osredotočeni ogenj nemškega oro/ja, je bila uatav-[jenfl pred črtam! branilcev in je utrpela stra ho vi te i/gube.
Ak£j;a nemške mornarice v Azovskem morju
Berlin* 13. avg. a. O bombardiranju sm-je* skih postojank ob izlivu Miusa dne 11. avgusta zjutraj sc doznavajo naslednje podrobnosti: Nemška mornariea je prišla v primerno bližino, čeprav je bilo morsko področje minirano, in ni naletela na odpor sovražnika. Sile nem-■T^c vojne mornarice so obstreljevale sovražne pos'njanke v širini 8 km ter v globini 2% km. Razbile so z orkanom železa in ognja zlasti glavne črte na vzhodnem obrežju rečice Sam-bek. Šele kasno nato je sovražnik odgovoHi z neučinkovitim streljanjem Svojih poljskih baterij. Ob zori so se nemške ladje nepoškodovane vrnile na oporišča.
Sovfatska vla^a nI zestepana na sestanku c::eđ R&sseveltom In Churchillom
Stockh'Jim, 13 avg s Rsdio Moskva le davi sporočil naslednjo izjavo: Obveščevalna agencija Tas? demantira ve>t. da se bo Stalin ali kateri dru^i predstavnik sovjetske vlade udeležil bližnjega sestanka Roosevelta in Churchilla.
Angleški listi so objavili vest. da bodo sovjet~ki vojaški atašeji na sestanku kot opazovalci, agencija Tass pa izjavlja, da je to obvestilo nastalo zaradi nesporazuma. Sovjetska vlada ni sprejela povabila za udeležbo na tem sestanku. Kukor je jasno razvidno iz značaja konierence -e s:«:;c.-■:• vanja sovjetskega zastopnika na sestanku ni zahtevalo in se ne zahteva
Rim. 12. avg. s. Zopet sta se Roosevelt in Churchill sestala in Stalinov sedež je ostal prazen. Resnično nenavadne in ponižujoče so izjave severnoameriškega zaveznika, piše »Tribuna«. Predsednik je dejal: »Če bi Stalin ali kateri drugi predstavnik Rusije hotel priti na konfereneo, bi ga z veseljem sprejeli. Stalin in njegovi prijatelji bi našli vedno odprta vrata in bi bili prijateljsko sprejeti. Smatrajo se za člane družine in ne za navadne obiskovalce. Toda skozi ta vrata, nadaljuje "»Tri-buna«. moskovski diktator ne bo Šel. Sovjetska diplomacija hoče svetu pokazati, da Sovjetska zveza navzlic ponovnim izjavam Edena o nedavnih angleško-ruskih političrj'h sporazumih, dela na svoj račun brez najmanjšega kompromisa in ne da bi najmanj skušala rešiti videz slede zaveznikov Washington in London se morata s tem zadovoljiti. Odsotnost Georgijca ne more presenetiti onega ki je sledil zadnjim manifestacijam in tolmačenju politike
Kremija. »Tribuna* našteva razne razJoge za suore med zavezniki in zaključuje, da se Moskva poslužuje svojih tovarišev samo za neposredne vojne namene. Njen ne-6ri je zmagati v vojni, da bi potem naperila sadove zmage proti današnjim zaveznikom Stalin si noče pustiti zveza ti rok ni*1" od Churchilla niti od Roosevelta
nos Aire«, 13. avg. s. Zdaj je gotovo, da se niti Stalin, niti kak zastopnik Sovjetske zveze ne bo udeležil razgovorov med Churchillom in Rooseveltom. Vendar bo po mnenju vojaških krogov v Washing-tonu predložen v imenu Sovjetske zveze po diplomatski poti podroben raport o w>ja»-škem položaju na vzhodni fronti obenem z poročilom o Stalinovem mnenju glede bodeče strategije. Misli se, da bosta Churchill in Roosevelt ta dokument predložila v proučitev zbranim sefom svojih glavnih stanov.
Buenos Aires, 13. avg\ s. Iz Quebeka poročajo, da so se v petek ves dan nadaljevali anglo-kanadski vojaški pogovori Nekaj članov kanadske vlade se je vrnđo v Otta\vo, toda Mackenzie King se se ni vrnil v glavno mesto. Glede vesti, dm Sovjetska zveza ni bila povabljena, naj posije mt-stopnika na anglo_amerž§ko konferenco, se ni bil izdan uradni komentar.
Japonska letalska rampa
Tokio, 12. avg. s. Glavni stan objavlja, da je 8 ameriših letal nreletelo severni del otoka Kurile. Sovražna skupina pa je htla takoj prestrežena in 3 letala so bOa sestreljena. Eno japonsko letalo se ni m nptff na oporišče.
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«, ****a. 14. avgusta 1M3
Ob     letnici smrti Frana Gestrina
Svoje posestvo je volil F. Gestrin Pisat ljani, ki je zgradilo odličnim slovens
Sv. K
Ljubljana. 14. avgusta Na letošnji Veliki šmaren mine poi sto-leLja. odkar snto izgubili Slovenci Frana
Gestrina — po oeseu. h naSega l.sa z
dne 16. a-vgusta jl&90. katerega vn sotrud-
nik je bil precej časa — vzo.nega rodoljuba, plemenitega muza. pi-? telja, p:sn.Ka.
zl^to dušo. enega najboljših smov naroaa.
Pran Cksliin se je rodil dne 1. decemb.a lSGo v Ljubljani r.i T-ijanski cesti v hiši št. 17. ki je siala nekako tam, kjer je dnes
oprav J niča mestne zestav. jalnice. Njegov oce Jožef je bil b-rvar. ki si je piidobil z
iieif:vnimi rokami lepo imetje. Toda svet jc
mora! zapustiti primeroma še jako m.ad, Z- kaj v 41. letu življenja je postsl dne 11.
maja ls.2 žrtev k.pi. ko ni s:n dopoinh niti pv Ise ,mega ieta. Franova mati Kaarma iz ugledne kmetske hite in rodbine Maiou-iove. po domače Možinove v Kravji dolini <zdHJ Vidovdanska cesta št. 4». se je ponesrečila, umrla je ene 1*5. okčoorj. 18*9. stara 48 let.
Po dovršeni ljudski š li je obiskoval Ge-strin £-*mazij.j. Maiuriial je leta 1SS4. Sodobniki so ga označevali za resnega, ku-beznivega in marljivega dijaka, kak^r tuJi blagega in ustrežljivega mladeniča, ki se je znal prikupiti vsakomur, s komer koli je prišel v stik Ob prostem času se je ukvarjal s književnostjo, proučeval in čiul najlepša dela svetovnega slovstva ter se učil in tudi k renito pr.učil češčini in ruščini. Ko je bii zadostil vojaški dolžnosti in si predobil Častniški čin. se je odločil za štutMj pravos'ovja na Dunaju. K?r pa ie kmslu sprevidel, da ne čuti poklica za ju-rldične Vede, se je preselil v Gradec ter se vpisa! na filozofski fakulteti. Kot diplomiran mod r« sloveč se je jel pripravljati za profesorski izpit. Zato je bil neki j časa supler.t. najprej na učiteljišču v Gorici, potem pa v Mariboru. V maju 1892 je bil prisiljen, opustiti službo, ker ga jo čedalje huje mučila bolezen, ki jo je staJcnil leto poprej cb velikih vojaških vežbah v celjski okolici. Vrnil se je v n Kino mesto. A hiral
je bolj in boli ter moral še ne osemindvaj-šet'eten naposled dosti prerano v grob. Slovenci smo z njim mnogo izgubili, saj se je tekrat in še pozneje vobče priznaval da
je bil Gestrin nenavadno nadarjen človek.
ki bi utegnil prav izdstno obogateti naše slovstvo in koristiti naši književnosti. Zmerom priden kakor čebela, ni le pesnikova! in zalagal s vojimi pesmimi Ljubljanskega Zvona . ampak je tudi z marsik-.terimi spisi različne vsebine v političnih listih obračaj nase splošno pozornost. Dokaj je prevajal iz nemščine, češčine. ruščine in baje tudi francoščine ter ponaeil mnogo iger (predvsem iz češčine) za slovensko gledališče. V razmeroma kratkem času svojega tavanja* po z?mlji je stoiil za našo prosveio neverjetno mnog««. To priča, da je bil vztrajno marljiva narava cd zorne mladosti tik do prezgodnjega svojega konca. Videti je, da je hitel k?'r neprestano z delom, kakor bi dobro slutil, da mu ni namenjeno daljše življenje, ki ga je hotel zaradi tega čim bolj izkoristiti.
Po desetletnem pesnik ovan ju Frana. Gestrina (prav za prav v njegovem smrtnem letu 1893) je izdal odvetnik dr. Jože Fur-laru natisnil pa Dragotin Hribar v Celju zbirko njegovih pesmi, balad in romanc z naslovom Izza mladih lete, knjižico s 116. stranmi ms le osmerke.
Iz več Gestrinovih pesmi veje nekakšna otožnest, po vsej priliki posledica ne le njegove neozdravljive bolezni, marveč morda tudi razmišljanj o tej ali oni občenarodni reči. in pa raznih bolj zasebnih okolnosti, ki
eljskemu podpornemu društvu v Ljubkim književnikom krasno grobnico pri
rlža
so g^ spravljale v poslednjem času v notranje neravnovesje. Zgled za to je laiako njegova  pesniško izražena    misel,    da Je najlepši dan človeku — zadnji dan, k i nad
oholi grad se v nič podira, ko trudno se ok«_> na vek zapira.«
Fran Geartrin je posedoval starejšo eno-nadstropno hišo, stoječo med Poijansko cesto in ozko Kapiteljsko ulico, ki obstoja, danes komaj še v svoji nekdanji polovični dolžini. Za hišo je bilo majhno dvorišče z
gospodarskim poslopjem; onstran pravkar omenjene uličice je bilo njegov.« zemljišče.
ki je merilo 27 arov travnika oziroma sadnega vrt3. v tem je raslo med drugimi številnimi drevesi tudi več izredno vdsokih. košatih in zdravih orehov, kakišnih zdsj v našem mestu pač zaman iščemo.
Gestrinovi so imeli ob Ljubljanici na kraju, kjer se je stikala Kapiteljska, ulica s Poljanskim nasipom, prostor z leseno ograjo in prav takimi močnimi tlemi, tia so mogli na njem opravljati dela s področja bar-varstva oziroma izpiranja blaga.
Lastninska pravica do omenjenih nepremičnin je bila vknjižena za Gestrina že dne 11. januarja 1S76 po prisojilni listini z dne 16 oktobra poprejšnjega leta. Dokler ni bil Fran polnoleten, sta mu jih oskrbovla mati in sovaruh.
Dne 4. aprila 1890 je dal Gestrin tra\*nik in vrt za deset let — od 1. maja 1890 do 30. aprila 1900 — v zakup vrtnarju Luki Tomšiču, ki ie zgradil tam rastlinjak in si omislil še druge naprave, neogibno potrebne vrtnarstvu. A Gestrin se je skoraj kesal in obž-lov.-l prenagljeno oddajo, ker se z najemnikom glede rabokupnih pravic ni mogel nič kaj pametno sporazumeti.
Celotno posestvo, katerega vrednost je bila svoje dni cenjena na približno 50.000 kron. je volil Gestrin oporočno Pisateljskemu podpornemu društvu- v Ljubljani edino s pridržkom, da. se izplača.jo iz zapuščine zg-'lj malenkosti, ki jih je izrecno določil.
Lastninska pravica do volila je bila vpisana za dediča dne 25. junija 1S94 na podstavi prisrjila z dne 7. aprila istega leta. Po desetih letih je prodalo društvo posestvo mestni občini ljubljanski. Kupna pogodba je bila sklenjena dne 20. januarja,
lastninski pravica do posestva pa vknjižena za kupovalko že peti dan nato. Občina je kupilo po nekaj letih še sosedno posestvo r.iilai ja VVinklerja ter si izposlovala pravico. da je smela opustiti ves dolenji del Kapiteljske ulice.
Kakor znano, je zgradilo mesto pred leti na obširnem prostoru, pridobljenemu z odstranitvijo vseh starih stavb med Poljansko cesto in Poljanskim nasipom čedno sk:;pi-.o sc iobnih stanovanjskih hiš. Na prostorno dvorišče, ki se uradno imenuje Gestrinova ulica, drže trije dohodi, eden s ceste, dva z nasipa.
Pis-1 oljsko podporno društvo je dalo zgrtd:ti na pokopališču pri Sv. Krištofu krasno grobnico, v kateri so našli miren pokoj, *nzen mecena Frana Gestrina, ki rr.\y bodi trajno čast in slava, 8e Litem slovenski veljaki Anton Aškerc, Fra<n Levstik, Andrejčkov Jože - Podmil-šak, R&iča - Anton in Božidar. Ivan Nepo-muoan Resman, Simon Rutar. Jožef Stritar in Ivan železnikar. — Ko je bilo sveto-kriško grobišče opuščeno, so bile med letom 1938 premeščene pod arkade na častnem grob ju Navju spominske plošče naveden-cev, a zemškj ostanki istih pokojnikov vloženi tudi prav tam v pivo grobnico z desne strani.
Ljubljanska kronika in ,*N©vice"
Kor.sc rakonacarjev m tatinskih postopačev — Ncva pekarnica v Ljubljani — Potres v Ljubljani
Ljubljana, 14. avgusta.
V *t. 6 TIT. letnika Blehveisovih »Novic« 3s4.> čitamo:
(Delavnišnica v Ljubljani). Presvitli cesar so po vjkšim sklepu od 30. Lasr. opada pretežni nega Leta napravo delavnišnica v Ljubljani pervoljili. kamor bodo vlučugarje in vlačugar'ce zapirali in jih delati učili. Zidanje delavnišnice pod' Ljubljano pri nekdainim Gradnerjevim mlinu blizo baron KcdeliViga gradu se mora nar poasnei že v drugi polovici mesca Malitravna začeti, do Kozopeiska mora pa zidovje že pod streho biti. V letu 1S46 pa mora ta niša poplnoma dokončana in konec Kimovca za prebivališe 80 tacih gostov pripravljena biti. — Upamo de jih bo zdaj kmalu konec rakonačai iev in tatinskih postopačev! Tc bo pač velika dobrota za deželo, za kte-ro bodo ne samo mestniki milostljivimu Cesarju hvaležni, ampak tudi kmetje, kte-rjm imenovana drhal, že tako dolgo nad-legva. — Za zidanje delavnišnice je od c. kr. deželniga poglavarstva dražba (lici- J tiringa) oznanjena; kdor tedaj misli to delo "prevzeti, mj se zdaj pri c. kr. vodstvu deželn'ga zidarstva (k. k. Baudirektion) v Ljubljani oglasi, kjer bo vse pogodbe zidanja natanjko zvedil. Do 12. šušca pa mora že vsak svojo ponudbo v zapečatenim pismu pri c. kr. deželnim poglavarstvu vložiti. Potroški celiga zidanja bodo znesli čekaj čes 66923 goldinarjev.
V št. 21. lota 1845: Somenj v Ljubljani. Poslednji som eni v
Ljubljani, ki je 14 dni terpel. je veliko ljudi vkupej zbral, in kupci ga večidel hvalijo, j Živinski semenj je bil nekoliko slabei. kar j goveda vtiče: nar viši eer.a par volov je i
bila 150 goldinarjev. Kcni je bilo dosti na p-odaj, prcK'an'h pa le malo. — Kar se nam je ta somenj nar bolj čudno zdelo, je. de smo le malo judov videli se okoli plesti; le nekaka dva sta srebrnino in plataino pod nič predajala. Zlat perstan za dva groza!! Ljuba duša, kaj si boliga želiš?
V št. 28. leta 1845:
Poslednji češnjev somenj v Ljubljani. Je Wl le srednjo mero obiskan, štacunarji pa vur-.der niso gornjali. Goveje živine so prav malo vkup pergnali. nar vikiši cena par volov je bila okeli 155 goldinarjev. Hrova-ških prešičev je bilo kaleh 50, černih šta-jarskih pa okoli 80 na somnju. Konj je bilo dosti. Kakšni pa de so večidel bili, vsak sam lahko razsodi: zakaj kdo ob tem času vprežno živino prodaja!
V št. 29. leta 1845:
(železna cesta v Ljubljano) bo od Save sem prišla, to je od Zidaniga Mosta memo Ribič. To je zdej gotova reč- zakaj po vik-Sim c. kr. dvornim sklepu od 20. Kožnicve-ta so vsi tisti, ki mislijo to delo po nar manji ceni prevzeti, povabljeni, spisano ponudbo zadnjič do 14 Velkiserpana vikši-mu vodstvu cesarskih železn'h cest na Dunaju naznanje dati. Prevdarik vsih potro-škov samo za temeljno delo (Unterbau) železne ceste od Zidaniga Mosta do Ljubljane, to je za S mil in 1133 sežnjev, znese 2 milijona, tri sto in dva in osemdeset tav. žent in pet sto goldinarjev in 1 krajcar. Do konca Velkitravna v letu 1847 mora to delo dokončano biti.
V št. 38. !eta 1815:
fNeka revna gospodinja), ktera je več ot ročice v   imela,   ni   imela  per   hiši več
ko eno samo kokoš, toda bolidi bi bilo ko bi se te ne bilo. Kokoš začne kokati
in sedeti, gospodinja ji pedloži šestnajst jajc. is kterih je petnajst pišek izvalua. Malih pišek, ktere so brjhtno okoli kokle tekale in se pod njene peruti skrivale, so bili otroci- clo veseli, in jih grozno radi imel*. Nar manjši fantik per dveh letih eniga dne teče za eno piško, jo vj.j.me in lepo  v roko  stisne. Piska  cvili,  kokla se
zaleti v fantiča, mu skoči v glavo in kavsne
z vso močjo z cjstrim kljunom v levo oko, ktero je   precej  jzteklo.  in   fantik   je na
enim očesu slep.
V št. 44. leta 1845.:
(Derv za kurjavo hiaponov na železni cesti) od Celja do Ljubljane bodo — kakor smo slišali — vsako leto 2500 sežnjev potrebovali. Kmetje sadite, sadite drevesa!
V št. 48. leta 1845,:
(Novo pekarnico v Ljubljani) bomo prihodnjo leto v Vithalmovim koliseumu dobili. Iz Marburga bo prišel nov pek. ki nam bo trikrat na dan beli kruh ižemlje in rogove) pekel. Ženice, ki rade kofe trikrat na dan čivkajo, ga že komaj čakajo, de
bodo zamogle vselei novo pečene rožičke v preljubljeno sladčieo pomakvati.
V. št. 53. leta 1845.:
(Potres v Ljubljani.) 21. dan tega mesca 40 minut po devetih na večer je bu v Ljubljani hud potres kakeršniga tuke j boje od leta 1691 ni bilo. Skoraj vsaka hiša je nekoliko poškodovana in okol; 60 dimnikov se je poderlo. — Tudi v več druzih krajeh po Kranjskim se je ravno t-sti čas zemlja
hudo tresla. Hvala bogu! de se nj kaj mij-šiga zgodilo.
V Št. 41. leta 1845.:
(Cesarski nadvojvodiči Franc. Ferdinand in Kari) sinovi Nadvojvoda Franca in brata našiga presvitliga Cesarja, so na svojim popotovanji 20. dan Kimovca tudi Ljubljano obiskali, drugo jutro pa v Marburg se
naprej podali.
V  isti številki:
(Nov hlapon na Dunajski železni cesti), ki je dobil ime v čast Kranjske dežele, se imenuje i Weixelburg« »Višnja gora<i. Častiti c. k. kameralni komisar v Bruku gesp. H. Kos so nam zopet to novico oznanili in obljubili, večkrat kaj taciga pisati.
Zgodovinski dogodki pred 29 leti
V devetih dneh je bilo podanih 8 vojnih napovedi — V Ljubljani je bil razglašen nagli sod
Ljubljana, 14. avgusta Nepopolne štiri dnj po napovedi vojne s strani Avstro-Ogrske Srbiji so politična nasprotstva evropskih držav dozorela pred 29 leti tako daleč, da je Nemčija napovedala vojno Rusiji. Plaz bojaželjnosti in krvavega obračunavanja, ki ga je sprožila bivša Avstro-Ogrska, je drvel vedno hitreje in v nekaj nadaljnih dneh je potegnil za seboj še mnoge druge države. Zanimivo je. kako šo se dogodki prehitevali. Iz poročil, ki jih je objavljal ^Slovenski narod.-o razvoju politične krize, se jasno zrcali želja, da bi se konflikt čim bolj omejil. Usoda pa je hotela, da so večkrat v isti številki objavljena poročila o miroljubnosti neke države, malo niže spodaj pa že o njeni vojni napovedi.
V   dveh.   že   ob javi jenih,   sestavkih smo
po nekdanjih ^Narodovih« poročilih pokazali, kako so se razvijali dogodki od 26.
julija do 3. avgusta. V današnjem zadnjem in zaključnem bomo po istem viru prikazali, kako je prišlo do vdjne napovedi drugih držav, razen Italije in Amerike, ki sta vstopili v vojno Šele kasneje.
3-Slovenski narod« je poročal:
4. avgusta 1914:
Pred evropskim požarom. Nastop evropskih armad. Mi se nahajamo v vojni s Srbijo. Nemčija je napovedala vojno Rusiji. Cela vrsta držav se je izrekla za nevtralne ter je po večini tudi pozvala svoje armade v obrambo te nevtralnosti. Francija je odredila generalno mobilizacijo ... Italija je proglasila svojo nevralnost. . . Anglija ima svoje brodovje mobilizirano, Nemčija je zasedla veliko vojvodino Luksemburg.
In niže spodaj v istem članku: Francija se še vedno diplomatičnim potom trudi, da bi omogočila mimo razrešitev evropske krize in da upa na uspeh... Popolna negotovost vlada glede Anglije . . . Balkanske države bi rade obvarovale nevtralnost. Toda trajno se ta politika ne bo mogla držati. Kmalu se bo reklo: kdor ni z nami, je proti nam in treba bo pokazati barvo.
Francozi so prekoračili   nemško mejo.
Berolin, 2. avgusta Wo!ffov urad javlja: Dočim se še noben nemški vojak ne nahaja na francoskih tleh, so po uradnih poročilih Francozje že pred napovedjo vojne v stotnijah prekoračili nemško mejo in zasedli kraje Gottesthal, Metzerat, Markirch-Schlucht pass.
Vojna med Nemčajo in Francosko. Berolin 3. avgusta. Ob 7. zvečer je bilo izdano sledeče uradno poročilo: Do sedaj nemške čete, ravnajoče se po izdanem povelju, niso prekoračile francoske meje. — Francoske čete pa so brez napovedi vojne od včeraj napadale nemške pokrajine.. . Francoska je pričela z napadi ter je na ta način pričela vejno stanje .. . Nemškemu veleposlaniku v Parizu je bilo naročeno, da zahteva svoje listine.
5. avgusta 1914:
Požar na celi črti. Angleška je napovedala Nemčiji vojno.
Anglija napovedala Nemčiji vojno. Berolin, 5. avgusta. VVolffov urad poroča: Včeraj kratko po 7. uri zvečer je prišel angleški veleposlanik sir Edvard Goschen v zunanji urad in jc napovedal Nemčiji vojno in obenem zahteval svoje listine.
Prekinjenje diplomatičnih zvez med Nemčijo in Srbijo. Kakor se zatrjuje, bodo v kratkem prekinjeni diplomatični stiki med Nemčijo in Srbijo. Nemški poslanik baron Griesinger se mudi sedaj še v Nišu.
Nemčija in Belgija. Bruselj, 4. avgusta. Nemška vlada se je obrnila do belgijske vlade s prošnjo, naj dovoli, da gre en del nemške armade čez belgijsko ozemlje na francosko mejo. Nemška vlada je obenem Izjavila, da prevzame vsako garancijo za integriteto Belgije in bo plačala vsako škodo. Belgijska vlada je ta predlog odklonila, čes da je Belgija nevtralna. Nemška vlada je nato poslala Belgiji ultimatum, v katerem trdi, da dopušča Belgija francoskim zrakoplovcem letati čez njeno
Telepatija
Henrik je čutil nemir v duši in ker je "bil mladenič brez vsake domišljije, se je bal, da bi utegnil biti bolan. Pogledal je na uro; še tri ure — je pomislil. — še tri ure — potem pa podpišem pogodbo in prost bom. Ta misel pa ga ni veselila. Ustavil se ie pred izložbo ženskih klobukov, čeprav dotlej nj nobenega pogledal m ped vsalrim klobukom se mu je zdelo, da. vidi nasmejan Marijin obraz. Obraz Marije, kf ga je klicala. Marija ki mu je pošiljala z roko poljub, Marije, ki ga je s plamtečimi očmi nepremično gledala.
— Tako ne gre več. — je dejal Henrik glasno, a neki gospod, ki je slučajno prišel mimo. je potrdil to z resignirano melanholijo.
— Jaz vedno trdim, da so ti klobuki napad na zdravo pamet, — je zamrmral gospod. Toda Henrik se m zmenil zanj.
— Marija, — je pomislil, — morda se ji je  pravkar  pripetila nesreča.
Kar se je zgodilo potem, se mu je zdelo kot sanje. Henrik je ustavil avtetaksi in se odpeljal na kolodvor. Tam je stopil v vlak, namenjen v Milan, In še preden se je prav zavedel, kaj je storil, mu je izginil Neapelj izpred oči in steber dima. dvigajoč se iz žrela Vezuva, je postajal malone neviden.
Drugi caa je prispel Henrik v Milan in se takoj odpeljal na dom svoje neveste. Stopi1 je v sobo in zagledal dekle, sedeče v naslonjaču nasproti matere. Objel jo je in poljubil.
— Kaj  se je  zgodilo? — je vprašal, \
Kome..? prikrivajoč svoj nemir.
Marija ga je vprašujoče pogledala, ker ni vedela, za kaj gre.
— Nič — je odgovorila končno. — Sicer pa, — zdaj se spominjam. Mačka mi je ^oirla desni rokav volnenega telovnika, ki ga pletcm. Aii misliš, da ji bo to škodovalo ?
Navadno človek ne skače kakor norec ia vlak in se ne vozi skozi vso Italijo, da bi ga obvestili o mački, telovniku in volni. Henrik je odkimal z glavo.
— Govoril sem o tebi, — je izpopolnil sv je vprašanje. — Ali se ti ni zgodilo nič hudega?
— Nič. Kako pa prideš do tega vprašanja ?
Cuj. Bil sem v Neaplju in naenkrat se
mi je zazdelo, da slišim tvoj glas, kako me kueeš. Videl sem te povsod, v izložbah, v ogledalih. Skratka, nisem se mogel premagati, skočil sem v prvi vlak in evo
me tu.
Mat; in hči sta se spogledali ln iz njunih oči je odsevalo zmagoslavje.
— Draga! — je vzliknila mati!
— Draga! — je ponovila hči in sramežljivo povesila oči.
Zdaj je razumel Henrik še manj kakor prej.
— čruj, — mu je pojasnila Marija končno. — hotela sem napraviti telepatski poskus. Mislila sem   osredotočeno nate.
Zbrane sem imela vse misli. Klicala sem te v duhu in želela, da bi prišel Jc- meni. Ti si me slišal in pribitel sem. Oh. dra-gec. kako lep dokaz ljubezni sva doprinesla drug drugemu. Čeprav sva bila več
sto kilometrov narazen, sva se razumela in celo govorila sva lahko.
— Srečen človek! — je dejala mati in sklenila roke.
Tisti hip se je pa zazdelo Henriku, da le postal plinska steklenica. Ves je kipel m zdelo se mu je, da ga je nekaj stisnilo v grlu. Planil je pokonci, nasilno požrl slino in kri mu je zalila obraz bolj kakor se spodobi to Evropcu.
— Torej tako je bilo? — je komaj spravil iz sebe.
— Da, dragi, tako je bilo.
— In ti misliš, — je poskusil z največjim naporom pogoltniti kroglico, ki se mu je zdelo, da mu tiči v grlu, — in ti misliš, da bi mogel to prenesti? Mar ver-jaaneš. da sem pripravljen poročiti se z dekletom, ki more uveljaviti svojo voljo celo na daljavo 700 km?
Bil je globoko užaljen in zdelo se mu je, da mora zd*-cbiti vse okrog sebe.
— 2ena, ki je kriva, da sem ob najboljši posel v svojem poklicu in to zaradi njenih bedastih telepatskih poskusov! Draga, motiš se. poročim se z normalnim dekletom, ti si premočna zame. Ponovi svoje poskuse s komur hočeš, jaz pa nočem več utrpeti škode v svojem poslu.
Mati in hči sta osuplo molčali. Henrik ie pa ves gorel sredi sobe. podoben poletnemu solncu ob zapadu.
— Telepatija! — je ponovil zaničljivo ln po glasu se mu je poznalo, da je silno razburjen. In ze je izginil ob silnem tresku. Treska pa ni povzrečil orkan, temveč vrata, ki jih je zaloputnil za seboj v svoji mladeniški ognjevitosti.
ozemlje, in ker ultimatum ni sprejet, je nemški poslanik zapustil Bruselj.
6. avgusta 1914:
Zedinjene države nevtralne. VVashington.
5. avgusta. Predsednik Zedin jenih držav Wilson je izdal sporočilo, da ostanejo Zedinjene države nevtralne.
Avstro-Ogrska napovedala Kus:ji vojno. Dunaj. 6. avgusta. Carskemu vcleposlani-pu na avstrijskem cesarskem dvoru grofu šebeku so bile izročene listine. Avstroogr-ski veleposlanik na carskem dvoru baron Szapat y je dobil povelje, da zahteva svoje listine in če mogoče še danes. odpotuje.
7. avgusta 1914:
Srbija napovedala Neme ji vojno. Berolin, 6. avgusta. Srbija je po svojem diplo-
matičnem poslovodji v Berolinu napovedala Nemčiji vojne
8. avgusta 1914:
Črna gora napovedala Avstro-Ojrrski vojno. Dunaj. 7. avgusta. Kraljevska črnogorska vlada je sporočila avstro-ogrske-mu poslaniku Ottonu, da se smatra Crna gora v vojnem stanju z Avstro-Ogrsko. Avstro-ogrski poslanik je že zapustil Ceti-nje.
Tako je bilo v devetih dneh podanih 7 vojnih napovedi. Počasi so se začela oblikovati bojišča in zanimanje se je obračalo k vojnim dogodkom. Zato so nadaljnje vojne napovedi zbujale vedno manj pozornosti in so jih sprejemali kot bolj aii manj razumljive in pričakovane dogodke, ki jim ni v splošni nesreči treba posvečati posebne pažnje. V sredo. 12. avgusta je »Narodc objavil, da je prišlo do prekinitve diplomatskih stikov med Francijo in Avstro-Ogrsko in da je črna gora napovedala vojno tudi Nemčiji. V petek. 14. avgusta je angleški poslanik na Dunaju napovedal vojno Astro-Ogrski v imenu svoje države. Po predhodnem ultimatumu je nato 24. avgusta sledilo poročilo o vojnem stanju med Nemčijo in Japonsko. Tako se je spopad vedno bolj zapletal.
Med tem je bil v Ljubljani in obenem na štajerskem. Kranjskem in Koroškem razglašen nagG sod. »Slovenski narod« je k poročilu o razglasitvi pripisal: Nagli sod je bil danes razglašen v Ljubljani po mestnem magistratu z bobnanjem in čitanjem uradnega razglasa na vseh križiščih in prometnejših krajih. Ljudje so trepetajo poslušali razglas. Opozarjamo občinstvo posebno na ta razglas z dostavkom. da je sploh najbolje nič govoriti z vojaškimi osebami.
Sparini pregled
Letošnji najboljši lahkoatleiski rezultati
Do 10. avgusta so evropski lahkoatleti dosegli naslednje najboljše letošnje rezultate:
100 m: Osendarp (Niz.) 10.3; — 200 m: Oscndarp (Niz.) 21.6; — 400 m: Ljuncsren (S.) 47.5; — 800 m: H!st-Sorensen (D.) 1:50.4;
— 1500 m. Ahlsen in Hac<™ ($•) 3:47.8; — 3000 m: Hallstrom (5.) 8:26.6; — 5000 m: Durkfeldt (š.) 14:22.3; — 10.000 m: Szflaghv (M.) 30:16.2; — 110 m zapreke: IJdman (Š.) 14.3; — 400 m zapreke: Jesen (D.) 53.3; — daljina: Simona (F) in Eliacsson (š.) 7.40; — \ >ina: Nacke (Nem.) 1.98; — palica: Kass (Nor.) 4.10: — trc*kok: Asclsson (3 ) 14.03;
— kroq!a: \VilInv (S.) in Kreck (FNton) 15.50;
— disk: Tosi (L) 50.65; — kopje: Stendze-m'cke (Leton.) 70.80: — kladivo: Storch (Nem.) 56.57; — deseteroboj: Anct (Švica) 6571 točk.
Koliko gledalcev pritegnejo nogometne tekme?
Navzlic vojni je zanimanje za nogomet po vsej Evropi veliko. Ponekod še celo večje kakor v mirnih časih. Statistiki števila gledalcev prvenstvenih tpkem po vsej Evropi najzgovornejše izpričuje priljubljenost nogometa. Z njim se ne more kosati nobena druga športna panoga. Na drugem mestu po priljubljenosti in zanimanju množic je kolesarstvo, nato slede lahka atletika, beks, tenis, veslanje, plavame Ud. Sedaj so zbrali številke o posetu letošnjih nogometnih tekem za večino evropskih držav in so izredno zanimive.
Povedo nam da je preteklo nogometno sezono gledalo vse nogometne tekme v Nemčiji okoli 6.000.000 "gledalcev, v ItaPji 4 000.000, na Madžarskem okoli 2.000.000. v Španiji 1.500.000. v Franciji 1,000.000, v Ceško-Moravski 1.000.000. v Švici 500 000. na švedskem 400.000, na Danskem 300 000. na Nizozemskem 300 000. ra Portugalskem 250 000- v Rumunijj 250.000. v Bolgariji 180.000. na Slovaškem 160.000. n* Hrvatskem 150.000 in v Turčiji 150.000.
Računajo, da je vse tekme v Evropi opazovalo skupno okoli 20.000.000 gledalcev. Nekatere države celo izrecno ugotavljajo,
da je število gledalcev v primeri z mirnimi časi sedaj zelo poraslo. Med temi državam*, sta tudi Madžarska in Italija.
— Kriza Venezie. Kakor poročata beneški »Gazzettino« in nvlanska »Gazzetta deilo Sport«, se je beneška Venezia zna^a v zelo težkem gmotnem položaju. Njen predsednik je poslal vsem igralcem pismo, v katerem jih razrešuje dolžnosti do kluba in jim daje možnost da si poiščejo prihodnjo sezono kruha pri drugih klubih. Lista izražata žeiio. da bi vodstvo Venezie ob nenadni krizi, ki je nastala predvsem zaradi prekinitve nastopanja, našlo vendar kako možnost za preprečitev razida kaiba
— Hrvatska vojaška nogometna reprezentanca je v nedeljo nastopila v Ružoraberku na
Lei Faturjevi
K ribniku, ki je negiben,
kjer žalujke nizko se sprostć, si vabila me smeje.
Dolga leta ave se spremijevale, pot k žalujkam je zavila, ti si pesem ločja ponovila.
Ko sem Te v t>o!ezni obiskala^ sem Te žalostna vprašaLa.
kdaj boš z mano čez polje" zavila.
>Nikdar veČ,< si mirno mi dejala, »ti spremila me boš tja na tihi vrt. kjer pripravlja grob mi vrtnarica smrt.c
Te objela je gomila.
sama bom k žalujki hodila.
ki nad Tabo veje jc »Klonila ...
Mara. Laxni»to-va-
Ob obletnici smrti Jerce Zemljano ve
>Vzemi zemlja kar je tvojega.* je govoril duhovnik danes pred letom cb odprtem grobu naše nezabne Jerce Zemljanove. — Grude so pričele padati in Eecnlja je kot dobra mati objela telesne ostanke nje, ki je to zemljo ljubila z vsem žarom svoje domovinske ljubezni.
Da, leto dni je že ni več med nami. In vendar še vedno vidim njen nasmejan obraz, njene tako dobrohotne oči . . . Pri tem že kar čutim stisk njene desniee in tujem običajni pozdrav. Z iravstvuj! Kako se imaš, duša draga?«
Zadnjič, ko smo devali k večnemu počitku pokojnega ministra dr. Kramorja, sem obiskala tudi njen grob. Na lepem kamenitom spomeniku m Blatilo črke: J e r-c a. Da, to zadostuje. iv.d tem imenom smo jo poznali, Oe Jc bilo Kjer koli govora   o   Jerei.   smo   vedeli   vsi.   da  je to
Jarca Zemljanoma. Pokojnica je bila izmed one vrste ljudi.
ki se ti priljubijo takoj, čim jih pobliže spoznaš. Vsakomur je videla V dušo in za vsakogar je na.^la piavo besedo llugat.i na življenjskih Izkušnjah, je laitlftla vedno pravo •struno. Mnogo jo občevala V najvišji družbi in se kretala tam, kakor doma. A kljun temu je ostala priprosta, ponižna in vsa socialno Čuteča. Cesto sem jo videle, v pogovoru z delavcem na polju ali   z  beračieo na cesti.
Neprecenljive pa so njrne zasluge, ki si jih je stekla kot učiteljica, gospodinja in ravnateljica lieejske gospodinjske šole. Z blago materinsko besedo in z odi čnim praktičnim poukom ie usposobila na stotine naših mladih deklet za poznejše življenje.
Vzemi zemlja . . . Pod ljubo domačo "nišo se po uspešnem in trudapolnom delu sladko odpočij, Jerei naša! Mirno spavaj svoj večni sen! V naročaj ljubljena Setn-lje si izročila le svojo izmučeno telo Vse druge tvoje duševne In srčne vrline pa si na gosto in široko vseiala me 1 triko drago ti mladino. To seme. ki je neusahl.tlVO, že poganja kal', že ras«- in se bo bohotilo od roda do roda. Jorea, hvaležen ti ostane mladi slovenski rod,
Mir in pokoj naši Jerei! Slava njenemu spominu! MS iiea.
Slovaškem  proti  s1<rva;ki   \ri.i:k;  enBjsforici« Hrvati so zmagali 2:0 (1:0). Zgoditka bu do segla Kscisa in (frncrmsnČ C Tekmi k prte©-stvovalo $000 gledalcev. TY> nedelji* nsscopijo Hrvati v Bratislavi
— Kazen brez primere. >>p:i;i>k.i m .:• tnctnJ zveza jc tc dni kaznovala dva najboljša danska kluba s kaznijo, ki po svoji visint nrma primere v enakih ukrepih dru-jih /vt / po vsej Evropi. NTa pokalni tekmi med Real Madridom in FC Barcelono je pr':ic <!<> velikih i/«jr(\l \ Pripomogli so do neljubih dogodkov val, ki eo bili  na  igrišču:  igralci,  gledalci   ;n redite' Zvesta je  kaznov,i:.i kluba e 50.000 pc/ct;v «!obe. ki jo morata plačati Ttmk polovico. I te nar pa ni šel v korist zve/e Z ni m so kup'li \stopnice za finalno pokalno tekmo in jih razdelili med madridsko mladino. Tudi to je brez primere!
•— \a ftvodnkem je VVastherg preskočil s palico 4.08 m. Noi vezan Kaas jo v Vax_ bergu preskočil s palico 4 m. V Skofdoju je zmagal pr| skoku v vl.Vno Ro'f Gefvert z 1.90 m Lennart NUsaon pa je zmagal v Gbteborgu pri teku na 400 m v 49:3.
— Tri međđrJUjvne t«d;ine madfcar-kc no-
<romotne reprezentance. Madžarska nogometna reprezentanca bo 12. septembra nastopila v Stockholmu proti reprezentanci švedske. Sedaj so dobili Madžari še dve povabili, in sicer, da bi 15. septembra nastopili v Helsinkih proti Finrem in 19. septembra v Kopenhagnu proti Dancem. Obe vabili so sprejeli.
— Nov madžarski rekord v metu kl'Nl'v.i. Madžarski prvak v metu kladiva Neme'h je postavil v Budimpešti nov državni rekord s 53.58 m. V Eeei-u je ruinfcil So'v_ mosl na 200 m z 21.9', Hidas pa v toku na 110 m čez zapreke s 15.0. V metu kroele je dosegel Nemethwari 14.76 m. K-a ; pa v teku na 1.500 m 3:58.4.
— Madžarsko vaterpolo prvenstvo. Madžarsko tekmovanje za prvenstvo v water-pohi se je končalo z zrnato moštva MAC. V Paliču je zmajral na 100 m prosto Szat-mayr z 1:01.2 Sz:<ieti ie zm<g 1 v prsnem plavaniu na 200 m a 2:48A Med tekmovalkami je znana rekorderka Ikmka Novakova popravila svoi rekord na 100 m prosto z 1:12.4, 100 m hrbtu > p.i jo preplava'a v 1:20.5 sek.
— Novo madŽSJTSke nnponiotno pnen-sivo se M BSfJelo Že 22. t. m. V ligi bo igralo 16 klubov.
— Kefsslui gorska in Jezerska kolesar*
ska dirka jo bila v nedeljo izvedena ob obilni udeležbi nemških k- lesarskih dirkačev. Zmagal je Spannomuller iz Niimber-rra v 3:36. Mariborčan] so se plasirali ta> k-ot^ 5. .To^in Gregortč 3:48:52.6,9; Sev-nik 3:56:02.12: Ivan OrooOT1č. ki je starta! za Sloveni Gradec. 4:16. Jeseničan Mrak jo bil 16. v tam 1:20.02.
— Argentinski nogometni prvak ie postalo  moštvo   nre.-to'niene^a   klubn   ' Ri\v»r
Plato/. Vsem prvenstvenim tekmam je prisostvovalo 6.127338 gledalcev in so na vstopnini zbr^ii okoli 40.000.000 lir.
— Hilda Do!»>chellova nemška prvakJ-n.i*a v teni»u. Na nemškem državnem te-^--kem prvencu, ki J« te dni v Braun-schwelgu. je pad'a prva odločitev v tekmo-
vaniu žensk poedink. Zmagala in nemška prvakim'a ie postala Hjlda Doleschell, ki se je lani plasirala na drugo mesto. Skupno s Prccht-Thlemenovo si je priborila tudi prvenstvo ženskih dvojic.
— Oosendarp je pretekel  100 m v 10.3.
Na Nizozemskem imajo več izvrstnih sprinterjev, med niimi je najbolj znan xstari- Osendarp. Njegova najnevarnejša tekmeca stax Bersrer in Zwamm, ki pa navzlic svoji mladosti nista mogla se prekositi svojega učitelja. Zdi se pa. da ima Osendarp v svojih mišicah neizčrpne ener-2":ie. Na nedavnem prvenstvu je pretekel 100 m v nredtekih v času 10.3, k; je le-tešnii najbcliši čas v teku na 100 m v EvroDi in ki za dosežejo le redki posamezniki.   Saj   bi   lahko   prešteli   na prste
tekače, ki so doslej pretekli 100 m v 10.3,
Ste v. 1S4
»StOVENSKI   M AR OD«,
14. orcrgrusta IMS.
Stran 3
Kam z našim fantom?
Nov rod goslarjev dorašca
Ljubljana. 14 avgusta. Dve dc čici. ena javorjev«, druc.: smrekova, cbod. vrat z lepo zrc/ljaiiiin po žcm pa štiri strune — kako prcprtst je na * dez ta čudežni stver, ki mu pravimo violma! Llc'jo jc trajalo. <!a jc to. d^nes najbolj cenjeno <_ Kfli o dobilo
po zaslug1 velikih kremi rtsk h mi istrm goslar-jev svrjr d .'sončno obliko« Ki predstavlja po
svoji rr.. • sr.: lepoti n svojem prefinjenem tonu vi^ek. ki ga odtlej n: bilo več mehove prekositi. NVp< tnO največja želja vseh goslarjev v zadnjfti treh sto!ctj:h ie bila leta. da bi dosegli vvaj približno, kar su ustvarili goslarj! iz Cremcne S StradrvanjeTO na čelu.
_Dc-lga jc \r>»t:i znamenitih goslarjcv v Italiji, Nemčiji. Franciji. Ce^ki m Poljski, ki sc jim je posrečilo zdrui t: v svojih rzdelkrh skoraj vsa delna svojstva znamenitih kremenskih godal. Tudi Slovenci sc lahko pona;amo. da So na našem ozemlju ž veli prav spretni goslarji — naj navedemo samo goriškega Pclizonn in idrijskega Lukasa. oba v prvi polovici X!X stoletja. Dane* di življa nase goslarstvo nov pro-cvit. saj imamo že \rstc cdiičn;h izdelovalcev v;oln. k! se lahko ponašamo z njimi.
K napredku našega goslarstva je v zadnjih letih nedvomno odlično prispevala naša »goslar ska šola». z uradnim naslovom Pokrajinska šk;Ia za izdelovanje glasbil, ki ic uvrščena v ustroj Tehničke srednje ^olc v Ljubljani.
V strekovnjaško opremljeni delavnici z vsemi pristroji. kj jih zahteva ta plemenita obrt. se zbirajo leto za letom mladi gr.slarsk' kendi-dari. ki prehodijo v treh odnosno' štirih letih zanimivo pot. potrebno bodočemu strokovnjaku goslarjo
Naša goslarska :<Aa ima vse pogoje za to.
da pripravi temelje bodoči slovenski goslarski obrti odnosno domači obrti, k-; utegne postati slovenska  narodna  last.   Razume se. da vsak
absolvent take šole ne bo sposoben ustvarjati mojstrskih  koncertnih instrumentom zato pa bo usposobljen izdelovati vse vrste godal, pri katerih sc prav dobro zasluži in gredo bolje v denar Kajti za to je treba poleg strokovnega praktičnega in teoretskega znanj* posebne prirojene nadarjenosti in mnogoletnega izkustva, j Če naš mojster goslar M- Mvsič na stara leta izdehlje prvovrstne violine in \icle. ne sinemo j pozabiti, da :ma 50ietno delo za seboj A prav | je. da ima dorašcaječa generacija goslar je v priložnost videti jo opai ^vati njegovo delo. kajti tako ima priliko presoiati svoje lastne poskuse.
Starši muzikalnih mladeničev. ki so opazil: pri njih spretno roko pri izvrševanju de:k:h ročnih del. naj bi sc brez porn^eka odV-čM:-da jih pošljejo v hnenovano šolo. Seveda ne smejo pričakovati, da bodo njth sinov že po prv h pcizkus:h izdelovali mojstrske \-ohne. Sa: začno s predvajam1 in sc nauče v prvem :ct ivku v najugodnejšem primeru rzdelavat etre alj kitare Prav ta brenkala. posebno kitara, pa pomenijo pozneje lahko za mlade goslar jc izdaten vir dohodkov
Starši, ki se zanimajo zi to obrtno panogo-dobe natančnejša pojasnila v ravnateljski pisarni T. S. 5.
Pokrajinski šol* za izdelovanje glash:l na želimo ob nastopajočem šolskem letu novega razmaha in opozarjamo nanjo slovensko občinstvo. Opozarjamo pa pri tej priliki občinstvo tudi na tam izdelane instrumente, ki vzdržujejo vsako konkurenco glede kakevestj in cene s tujimi izdelki te vrste. —nt—
Josip Kopač — 80 let
Ljubljana. 14. avgusta.
Nedavno je praznoval svojo SOlctn co Josip Kopač, znam javni delavec in organizator iz-Tcdmh sposobnosti Jubilant ^pada v vrsto naših najvidnejših javnih delavcev iz polpretekle ciobc. Dočakal sc jc lepega z:\lienjskcga jubileja duše\no in telesno povsem čl.
Josip Kopač sc je rodi! 30. julija !. 1863 v Kandiji pr! M O vem mestu. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu. pripra\nico in en razred učiteljišča pa jc končal v Ljubljani, nakar je po vojaški službi stopi! v železniško službo. Kmalu so sc pokazale njegove velike organ'za-tome sposobnosti. Ko sc je vrnil iz Lienza v Ljubljano, je ustanovil tu z Zavrtnikom podružnico Strokovnega društva železničarjev in posta! jc njen knjižničar. Potem pa je bil premeščen zopet v Lienz in končno odpuščen 'z službe zaradi političnega delovanja, L. 1895 se je naseli! na Dunaju, kjer je dobil službo pri železmčarskj organizaciji kot njen agitator V številnih deželah bivše monarhije Tedaj se je tudi začel udejstvovati kot sotrudnik delav-
skih listov in bil je upravitelj »Delavca«. Usta-novi! je Prvo delavsko obedovalnico. Sodeloval je pri ustanovitvi delavskega glasila I. 1898« katerega izdajatelj in odgovorni urednik je bil pozneje. Ko se je list preseli v Ljubljano, je Kopač deloval še nadalje v Triestu v delavskih in strokovnih organizacijah. Deset let. od leta 1°08 do 191S. je tudi urejeval »Želczn'čarja«. lu.^ar sc je po prc\ratu preseli! v Ljubljano. Tu je sodeloval pri ustanovitvi centrale želez-ničarske organizacije. I. 1923 pa je postal pisarniški ravnatelj Delavske zbornice. Tudi na tem mestu se jc izkazal kot dober organizator. Bi! je sotrudnik mnogih delavskih listov. Svoje spomine jc objavil 1. 1925 (»Pod lipo«). Omeniti je treba še, da je do !. 1*^23 \ ustavutvor ni skupščini zastopa! mariborski okraj.
S svojo izredno dela vn ost j o. zLastH z uspešnim organizatoru i m delom. s: jc Kopač pridobil v na:i javnosti lep ugled, med dejstvom pa štcv'lnc prijatelje, ki mu ob njegovem jubileju želijo da bi še dolgo uživaj zdav ter čil zasluženi pokoj.
V HE V
— Novinarska V*st. Dr. Ivan Engely je prevzel ravnateljstvo livomskesa dnevnika »II Telegrafo«.
— Komisar Maaaini prevzel svoje posle
pri    konfederaciji    industrijcev.   Iz Rima
rx>ročajo: Novo imenovani komisar konfederacije industrijcev inž. senator J. Maz-zini je prevzel svoje posle.
— Beneška palača — muzej. Iz Rima poročajo, da bo Beneška palača, ki hrani številne dragocene zgodovinske predmete, preurejena y muzej, ki bo po končani vojni izdatno izpopolnjen.
— Smrt znanega nemškejra slikarja. Mladi, nadarjeni nemški slikar Ulrik Mo-dersohn. ki ga je sprejela nemška umetnostna kritika s toplim priznanjem, je padci kot višji kaplar na vzhodnem bojišču,
— 400 let vseuriliške knjižnice v Lip-skem. Letos poteka 400 let. kar obstoja starodavna vseučiliška knjižnica v Lip-skem. Knjižnica šteje okoli 940.000 zvezkov razen tega pa ima še 7500 dragocenih rokopisov in 130.000 zgodovinsko važnih pisem.
— Jubilejne slovesnosti na Barbani. Jutri na praznik Velikega Šmarnu bodo proslavili na znanem božlepotnem otoku pri Gradu Barbimi 80-Ictnico kronanja bar-ban?ke M>'02c Božje. Iz Gorizije pride k slovesnostim tudi nadškof Margotti. Z vseh strani bodo Priplule na otok procesije na okrašenih čolnih.
— Razstava hrvatskih ročnih del bo jeseni v prostorih mestnega muzeja v Chemn it?M- Razstavljenih bo okoli 1000 rofcnih de! iz najrazličnejših hrvatskih krajev.
— Zgodovina Zagreba. Te dni je izšlo novo zgodovinsko delo o:\ Rudolfa Horvata. V tem delu je znani hrvatski zgodovinar zajel zgodovino hrvatske prestolnice od 1093 do 1942. Knjiga obsega 518 strani.
— Varčevanje z vodo. Zagrebški mestni vodovod opozarja prebivalstvo, da je zaradi pomanjkanja vode prepovedalo vsako škropljenje vode po vrtovih. Obenem opozarja potrošnike, naj tudi sicer štedijo z vodo in naj popravijo poškodovane vodovodne naprave.
— Na zagrebškem ribjem trgu SO prodajali morske ribe po 260 kun za kg.
— Novi poizkusni postaji za morsko ribogojstvo. V Dubrovniku in Kraljevici bosta urejeni novi poizkusni postaji za morsko ribogojstvo. Obe postaji   bosta pod
vodstvom in nadkorstvom hrvatskega gospodarskega ministrstva.
— Na bojišču so padli Franc Železnik, kaplar gorskega lovskega polka, po rodu iz Ptuja, narednik Fric Hofmann iz Radgone in vojni prostovoljec, strelec oklopne grenad irske čete. SS Valter Petsche, po rodu iz Brežic.
— Smrtna kosa. V Mariboru so umrli 40-Ietni livar Rudolf Cvilar iz Ruš. 66-Jetna zasebnica Marija Ilec roj. Lončarič in 44-letna zasebnica Karolina Mučič roj. Altrichter.
— Otrok s 24 prsti na rokah in nogah. Kmetovalcu Pavlu Trebeschiju iz Macine pri Bresciji se je rodil otrok, ki ima na vsaki roki in nogi po šest prstov. Sicer je popolnoma normalno raščen.
— Veliki   grozdni   požari   v francoskih
Alpah. V francoskih obmorskih Alpah so nastal; po nesrečnem naključju veliki gozdni požar, ki so povzroči i i precejšnjo škodo. 2rtev plamenov so po?tali*tudi deli goedov pa piodfiočju Villeneuve Loubet, ki so last maršala Petaina,
— Padel je z vlaka in umrl. Na postaji Udine je vstopil na vlak 42-letni Josip Pa-scutti iz Triesta. po poklicu železniški uradnik. Stal je ob vratih. Med vožnjo so se vrata nepričakovano odprla. Nesrečni Pascutti je strmoglavi; na tračnice. Kmalu zatem je izdihnil.
— Mlad kondor zajet. Šolski upravitelj Anton Dalla Vecchia je bil na planinah gore Klamm pri Verbeniou v okolici Veglie. Na vrhu neke skale je opazil krasnega mladega ptiča. Bil je kondor. S pomočjo
i drugih, ki jih je priklical, se mu je posrečilo, zajeti ga. Ob razpetih perutih meri 2.54 m.
— Utopljenka v Tiberi. Z mostu Umberto v Rimu je padla po nesrečnem naključju v Tibero 24-letna Clorida Carli iz Orvie-ta. Ker ni znala plavati, je utonila.
— 13 oseb zoglenelih. Na železniški pro-£i Treviglio—Cremona se Je pripetila usodna prometna nesreča. Med vožnjo je ogenj zajel železniški voz. v katerem so bili potniki. Okoli 50 potnikov ;e odneslo ope.-<ii-ne lažjega in težjega značaja. 13 potnikov je zoglenelo in ni bilo doslej še mogoče ugotoviti njihovo identiteto.
— fsoden padec. 17-letna kmetica Josipa Bizjak iz ckolice Tomadia pri Triestu je padla s senika z višine 16 m. Obležala je s smrtno nevarnimi poškodbami na glavi.
Ima tudi poškodbe na rokah n nogah. Njeno zdravstveno stanje je zelo resno.
IZ LJUBLJANE
TeSaii italijanščine v Itd. kulturnem zavodu
Italijanski kulturni zavod sporoča, da se je začel vpis za naslednje poletne tečaje:
1. c-snovni tečaj: terek in peteK od 16. do 17.
2. I. tečaj za ?2predpejše: ponedeljek in Četrtek od 15. do 16,
3. n. teCaj: torek m petek od 17. do 18,
4. iii. tečaj: torek in petek od 18. do 19. Kazen tega bo še tečaj same konverzac:je
vsak poredeljek in četrtek od 18.—19.
Pcletni tečaji, kakor so zg-oraj navedeni se prično v penederjek 16. t. m. jn bodo trajali dva meseca. Vpisnina in ukovna za vse poletje znaša 53 lir.
Vse druge informacije dobite v italijanskem kulturrem zavod v Ljubljani. Napoleonov trg 6 1.  (od 9.—12. in od 16.—19.).
Ij— Zlato raaSo bo služil jutri, v nedelj'
ob 10.30 v cerkvi sv. Jakoba. Častni kanonik profesor dr. Ctrejrorij Peejak.   Nad 30
let je pou'eval verouk na II. državni gimnaziji na Poljanski cesti in si pridobil s'o-ves cnes:?! naiodiičnejsih slovenskih kate-hetov. Veliko je njegovo delo na področju verske literature, glavno med njimi pa prevod rimskega -Obrednika«, po katerem s« v domačem jeziku opravljajo sedaj vsi verski obredi razen maše. Neumorno je bilo in je še jubilantovo prizadevanje na po ju »iobrodclnosti: že «»krog- 20 let je predsednik znane Ljudske kuhinje, v Streliski ulici. Več let je bil tudi predsednik Katoliškega tiskovnega društva. Uglednemu vzgojitelju in cerkvenemu znanstveniku ter Sićno dobremu podporniku oseb, ki so podpore potrebni, ob njegovem zlatem jubileju toplo čestitamo.
—ij 60-letnico rojstva praznuje jutri korektor Narodne tiskarne g. Vinko Vizjak. Po študijah na filozofski fakulteti se je posveti! že skoro ipred 30 leti črni umetnosti in vstopil L 1914 v službo k našemu podjetju. Z zglednim tovarištvom in zna-čajnostjo si je kmaiu pridobil naklonjenost vseh svojih predstojnikov, vsi njegovi službeni tovariši pa so mu prijatelji. Ob njegovem jubileju mu želimo, da bi učakal še mnogo let.
—Ij Mnogo ttveta je videl in marsikaj doživel Ludvik Pouobnik, msgistiatni uslužbenec, ki obhaja jutri svojo boletnico. Pristen Ljubljančan je in v Ljubljani precej populaien. V svetovni vojni in prevratnem času ob nji je marsikaj doživel na ruskih bojiščih in n-ključ je je hotelo, da se zdaj lahko ponaša še z dvema jubie^ema. Ob svetovni vojni je oirinil takoj v začetku s 4. domobranskim polkom v Galicijo. Julija 191S je ležal v jaroslavtki bolnici, ki jo je z jel požar; imel je srečo, da sj je re&il iz plamenov in zdaj se spominja, da je mini o 25 let. odkar se mu je posrečilo rešiti življenje v daljni Rusiji. Iz Rus je S3 je vračil domov v nasprotni smeri, kakor da potuje okrog sveta, skozi francosko In-dekino. V Ljubljano se je vrnil 1. 1919. Jubilej je pa tudi. da je maja letos minilo že 35 let. odkar je Podobnik nastopil službo na ljubljanskem magistratu. Se vedno č.l, bo doživel še mnog > lepih jubilejev, kar mu želimo tudi mi kot svojemu zvestemu naročniku.
—Ij Ozračje se je precej ohladilo. Po silni nevihti v četrtek, ki je bda sicer nenavadno kratka, se je . zračje zelo ohladilo. Včeraj je bilo solnčno. vendar je maksimalna, temoeivtura znašala le 23°. Z.ačni tlak, ki je bi! včeraj dopoldne precej visok, je začel včeraj zopet popuščati, davi je pa b 1 ustaljen. Po gosti megli davi sx> ljudje fo-dili. da bo pcsija'o solnce. Zdelo se je precej hia.Ino. vendar je današnja minimalna temperatura znašala 12°.
- Ij Moč četrtkovega neurja na trgu pred sodnijo. Ljubljančani, ki so v četrtek popoldne m včeraj šli preko trga pred s dnijo. so se najbolj čudili topolu, ki je ležal za Miklošičevim spomenikom na tleh. Četrtkovo neurje je moralo imeti tod silno moč. Zračni vitinec je bil silovit kot majhen tornado. Izruval je mogočno drevo s koreninam? kaker bilko in ga zvrnil po tleh. Sreča je bila, da ni drevo padlo na spomenik, ker bi ga zelo poškodovalo. Z ziušenjem tega topola se je zelo pc-kvai ilo ozadje spomenika. Stoji sicer še drugi topol in ostala nižja drevesa, vendar je simetrija zelenega ozadja pokvarjena.
—Ij seznami davčnih o*nov »tolarjev, so-darjev. lesostrugarjev. tesarjev, metlarjev-sčetaijev. kolarjev. parketarjev. i-delova'-cev rolet in mizarjev so razgrnjeni do 29. avgusta t. 1. v mestnem o:l pravni št vu. torej v III. nadstropju mrgistratne hiše za. vodnjakom.
—Ij Mestni gespodar*ki urad zaradi snaženja pr. štorov v ponedeljek, torek in sredo 16.. 17. in 18. t. m. ne bo posloval za stranke, pač bo pa samo v najnujnejših pri-
Novice z okrožnega sodiš
Martin Vovko obsojen na dve leti
Ljubljana. 13. avgusta.
Martin Vovko je 2c <lavno dal slovo vsemu, kar pa je vezalo na tradicionalno IjCtdsko čustvovanje in verovanje. Za-cl je pred dvema letoma na slaba pota in z njii /'. ra/pra\ne d\i rane v zap< re. Tam v.- jc dc.končno od-luščil z njce-i ves io>č. ki mu ga je dala malomarna domača in povr>na šolska vzgoja. Pozabil je na vse debre nauke o nujnosti in prednosti poštenega življenja, z njimi pa bržkone mdi na vse dru^o. V dveh letih je dognal svojo i/^ub!jeno eksistenco tako daleč, tla je b'l včeraj po treh večmesečnih ka/nh. Mar komaj 22 let, obsojen na najhujšo in najbolj nečastno ka/en. na robijo.
Ko je Martin stopil v razpravno dvorano, kjer so ga pričakovali sodniki, državni težilce in braniiec, ni bil v posebnih skrbeh. L'pal je namreč, da sc bo zagovarjal v družbi dveh
tovarišev, obtožnica pa je prvotno kvalifieirala nje<jo-^o dejanje po milejših paragrafih, kakor
so bili tisti, ki so j:h sctlniki kasneje vzeli za podlago svoji sodbi. Iznenada se je njegov položaj zelo poslabšal. Njegma pomagača sta izostala, na zatožni klopi je obsedel sam. Med razpravo se je izkazalo, da je bil zaTadi vloma že dvakrat kaznovan. Državni tožilec je prekvalificiral dejanje in zahtc\al kaznovanje po $ 317. kaz. zak.. ki prinaša obsojencu v naj-milej-cm primeru najmanj eno leto robije.
Vovko se je včeraj moral zagovarjati, ker je konce maja v družbi z nekim mladoletnikom vlomil v lokal Marije Istemeeve na Poljanski cesti in ji odnesel raznih živil, perila, čevljev in obleke v vrednosti nad 5000 lir. Vlomlca sta odtruala ključavnici v večernih urah- kc je bila žc tema. V lokalu sta ostala vso noč in si tudi postregla z raznimi dobrotami, ki so bile na razpolago. Imela sta dovolj časa. da sta vso zalogo temeljito prebrskala in naložila tisto, kar jima je ugajalo. Zjutraj ob 5. sta zapustila pro&tor. ki ima edini izhod na dvorišče, ne da bi ju kdo opazi! in ne da bi sc kdo obregnil \anja. ker sta tako zgodaj nosila po mestu nabito polne kovčege. Blago sta odnesla v Tav-
čarjevo ulico, kjer je stanoval neki Yovkc/v prijatelj, ki se je enkrat žc zagovarjal zaradi nakupovanja in razpečavanja ukradenega blaga. Katero pot je petem šlo blago, ni pojasnjeno. Vovko trdi, da ga je nekaj predal na kolo-d\cru. nekaj pa ga jc prevzel njegov pomagač. Verjetneje je. da mu je pri razpečavanju pomaga! njegov prijatelj, ki je zanj povedala neka priča, da sta vedno bila skupaj.
Proti temu Vovkovemu prijatelju je imel včeraj državni tožilec pripravljeni dve obtožnici. Mcral pa ju je položiti nazaj v mapo neprebrani, ker je obtoženec poslal zdravniško >rr:čcvalo. da je bolan in da se ne more udeležiti razprave. Vcvkov komplic pri vlomu pa je neznano kam izginil in ga ne morejo najti. Proti njemu navaja obtožnica še več drugih prestopkov, zaradi maloletncsti pa najbrže ne bo kaznovan, temveč bo samo postavljen pod nadzorstvo.
Vovko je že v preiskavi priznal vlom Ugovarjal je le. da bi bil vzel toliko blaga in živil, kakor je navedla oškodovanka v sv Ji prijavi. Tudi njegov pomočnik ni bi! zadovoljen z navedeno količino. Vendar v priznavanju blaga, ki sta ga ukradla, nista bila soglasna. O^kodo-vanka je dobila nekaj malenkosti nazaj, oško devana pa je šc vedno za okoli 4000 lir.
Razpravo proti Vovku je vodil scs. Ivan Brclih. Kot vetanta sta sodelovala v malem senatu sos. Fran Gorcčan in dr. Josip Felaher. Obtožnico je zastopal državni tožilec France Sever. Obtoženca pa je branil dr. Viljem K. rejci.
Vovko je bil obsojen na dve leti robije in dve leti izgube častnih pravic. Plačati mora 190 lir takse. Oškodovanki je dolžan povrniti 2500 lir. Obtežilno zanj je bilo, da je vlomil ponoči, v družbi, da je v kvalificiranem povratku in da je izrabil izredne razmere v zvezi s sedanjim vojnim stanjem, ko je v nočnih urah kretanje omejeno. Obtoženec si je pri-držal tridnevni rok za premislek ali se bo s kaznijo zadovoljil.
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
KINO UNION Telefon 2*2-:* 1
SMEŠNO IN ZABAVNO!
Neverjetno  zmešnjavo  v zakonskem
življenju odličnega civilnega letalca je povzročila reklama za roman
Kdo poljublja Magdaleno
V glavnih vlogah: Magda Sehneider in Albert Matter»tock
Predstave: danes ob 16.30 in 18.30, jutri ob 10.30, 14.30.  16.30  m  IS.30
KINO MATICA Telefon 22-41
Ljubavno-pustolovska zgodba močnega dejanja z glasbenimi  vložki — Najzanimivejša vsebina
GREŠNA 2ENA
Simpatični igralci: Otelio To»o, Gustav Dies»lf VivćVa Lindfors
Predstave: ob delavnikih ob 16.30 in 19.. v nedeljo ob 10.30, 15., 17. in 19.
KINO SLOGA Telefon 27-30
Kaj se lahko zgodi v velemestu ponoči na prostem ? Lahko atentat na zakon ljubezni, lahko tudi atentat na kazenski zakon . . . ? To se prikazuje v prelepem filmu
POD ZVEZDAMI
Za  uspeh  jamčijo:   Michel Simon, Jean Pierre Aumont in lepa Meg LeniOnnier
Predstave ob 14.. 16. in IS. uri
i
Zve&taoa
I
KINO MOSTE
Komedija prijetne glasbe, nepretrganega humorja, plesa in petja. - - V glavnih vlogah: Carola Hohn. Lucia Englisch, Heinz Kiihman
3 DUNAJSKA DEKLETA
Močna madžarska drama. Film globokih čustev in socialnih problemov
Je tulca
Delavnik  ob 6.;   nedelja  ob   5L. 3 in uri; konec predstav ob 8. uri
merih sprejemal stranke te dni samo od 9. do 10- ure.
—Ij llavnateljstvo IV. moške renlnr g'm -nazije v Ljubljani obvešča vse učence, ki imajo popravni izpit iz italijanskega jeziki, da BO zaceli delovati vsi tečaji zi iti ij in-ski jezik.
—Ij Državna dvorazredna Irjrov-krv š'da v Ljubljani. Vsakdo, ki želi obiskov3ti v š. 1. 1943 44 prvi ali drugi razrel, se mor .i prijaviti čimprej, najkasneje pa do kon^a avgusta 1943. Natančnejša navoiila s> razvidna iz objave na razglasni de:ki. — Ravnateljstvo.
—Ij Izvrstna vina, odlično kuhinjo, senčnat vrt nudi gostilna Lovšin. Gradišče št. 13
Zadaja nevihta in živilski trg
Ljubljana. 14. avgusta.
V četrtek je toča napravila precej škode na povrtnini v nekaterih mestnih okrajih in v okolici, od koder tudi dovažajo blago na živilski trg. Sreča je pa bila. da toča ni pobiia tako zelo v Trnovem, na Viču in v Rožni dolini, od koder dobivamo največ blaga na trg. Precej škode je v Kra-kovem. Na trgu se danes ni mnogo poznalo, da je pred dnevi besnela tako huda nevihta, ki je marsikomu začela budili skrbi glede prehrane.
Vendar je treba menda pripisovati vsaj nekoliko neurju, da danes ni bilo na trgu mnogo paradižnikov. V splošnem je bil trg zelo dobro zaseden, da ni bil bolje že zadnji dve leti. Zdaj bo dosežen višek sezone, ko je naprodaj največ blaga, po-vrtnine in poljskih pridelkov. Na trgu že diši rx> jeseni. Do.-lej je bilo navadno zasedenega le polovico ali še manj glavnega tržnega prostora na Vodnikovem trgu. danes so se pa tržne mize vrstile tudi na drugi polovici. Posebno razveseljivo je, da ie začel oživljati tudi perutninski trg, ki ga dolgo sploh ni bilo. tako da nismo mogli govoriti o njem. Sicer ni še naprodaj posebno mnogo perutnine, a za redke kupce je je bilo danes dovolj.
Med domačimi pridelki je bilo danes naprodaj največ salate, stročjega fižola in buč. Danes je bilo tudi več zelja kakor pred tednom. Zadnje čase dovažajo zopet tudi več pese, ki je je nekaj časa primanjkovalo. Ni pa posebno mnogo zelene kolerabe, ki je letos nekaj časa prevladovala na trgu. Tudi cvetača je precej redka in pridelovalci ni=o zadovoljni s pridelkom. Malo je tudi domače čebule, menda zaradi tega. ker ne more tekmovati z uvoženo, ki je sorazmerno poceni in ki je je vedno  precej naprodaj.
Bali smo se, da bo naprodaj malo salate, ker je na vrtovih napravila precej škode že ploha, kjer ni bilo toče. Toda danes je bilo, vsaj v prvih tržnih urah. na izbiro salate. Prodajajo tudi že endivijo. ne le letno salato. Videli smo tudi skodrano en-diviio. Prav tako ni bilo danes nič manj domačega stročjega fižola kakor prejšnje dni; v resnici ga je bilo še več, ker je bilo pač več prodajalcev. Manj je pa bilo uvoženega stročjega fižola pri branjevcih. Stolnice branjevcev so bile v splošnem slabše založene. Zadnje čase je bilo uvoženega nekaj več le lepega česna. Uvoženega sadja v zadnjih dneh ni bilo. Danes je pa bilo naprodaj precej domačih jabolk za vkuhavanje, menda več zaradi tega, ker je vihar v četrtek sklatil mnogo sadja.
<Betexnica
KOLEDAR
Dancs; Sobota,  14. avgusta Evzebij. Jutri: Nedelja, 15. avgusta: Vnebovzetje Device Marije.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Grešna žena. K>no Slo^a: Pod zvezdami. Kino  Union: Kdo poljublja Magdaleno. Kino Moste:  Tri  dunajska  dekleta. — Jetnica.
PRmEDITVE V NEDELJO Kinematografi nespremenjeno.
DEŽURNE LEKARNE Danes in jutri:  Dr. Kmet, Bleivveisova cesta  43;  Trnkoczv  ded..  Mestni  trg 4; Ustar, Selenburgova ulica 7.
m
Nedeljsko dežurno zdravniško službo bo
opravljal od sobote 20. do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Cesta 29. oktobra 7.
Gledal Mir. skozi ckno ra pcnvn, kjer je vrselo nenavadno življenje. Skoraj vsak potnik jc rr::el rva ." Jezmško postajo v spremstvu svojec*   In pozdravljanja ni hotelo ruti k on ca.
Sonce ie z. hajalo za visokimi, /asne/enimi vrhovi, ki so sc ostro začrtali na obzorju, -n
njegov; pojemajoči žarki so pozlatil: \%o okr»-llco. Pc&tajni na£eJxule je počasi stopal pmri službenemu vovu ... Poslednji objem: . .. poslednji stiski r % ...
Med poslavljajoč-mi sc ljudmi ie vzbujala največjo pozornost mlada dvojica. Nehote aern pomislil, kako sc imata rada... Morda ze desetič sta si segla v roko. se objela in polju-h !a . . . A *c zmerom 50 ni>ta mogb ločiti... Zmerom znova jo je stisnil na prsi. zmerom znova mu je padla v objem . . .
Z ncprkrtim zadoščenjem sem ju gledal m topla mi ic bilo pr, srcu oh pogledu na n;uno \e!iko ljubezen ... Z.'hrepcne! sem, da bi ju spoznal, in v /t!e\ da bi \>ai « na stopi'a v moj oddelek, ki je bil prazen, da bi se pogovorna o lepem delu življenja . . .
Lokomotiva ie zabrl:zgala in postajni načel* nik jc dal znak .. . Brzi vlak se je počasi pre-nukn'1. ..
Se Lii strasten objem in mlada žena je kakor srna planila na vlak. ki sc jc žc pcimka! . . . Na vratih pa je obsta'a .n pomahala v pozdrav . .. Potem je izginila n notranjost. V naslednjem trenutku so sc odprla vrata mojega oddelka.
Spoštljivo sem se odmaknil od okna. da V mogla poslednjič pozdraviti moža ali zaročenca ...
Zdelo sc je. da me sploh ni videla, s tako naglico jo stopila k oknu in p./dravii-*'a proti peronu, ki sc je zmerom h:trcjc f>dm kal njenim vlažnim očem
D-loi. črni kodri so se ji v vetru pOVSC« skuštrali, a ona sc nj zmenila za to. sele ko je \lak zavil v sotesko, se je odtrgala cd okna in mi sedla nasproti.
Takraj sem si jo natančneje ogled.-', l.cpa ie bila. <*"rni lasje so sc ji usipali na ramena in so se presenetljivo ujemali s pravi iv.nii potezami obraza. Verice oči peni košatimi obrvmi bi bile krasne, če bi jih ne kazila mačje zelena barva. .\ kaj. ko je bilo toliko lepega na nji. Na ustnih so ji ;e goreli poljubi in v odsotnem pogledu sta *e zrcalna obžalovanje in neute-:eno hrepenenje p*y nadaljevanju nenjdVma prek'niencga trenutka.
Udobno je sedela v nas!an;aču, kakor da bi bila sama. in nekaj iskala p<> torbici. Potem je prekrižala nogi "n pri tem sc je že tako kratko krilo odgrnilo, da so se videla kol?na. ki so se v prvih sencah mraka zablestela v presenetljivo vabljivi belini . . .
Takrat -ta >o najina p«-gleda prvič srečala in se mi je zazdelo, da se je v nicmh očeh
zabliskaio.
Skoraj neprijetno rni je postalo zato *^em potegnil iz žepa časnik in sc odloč^. da preberem vsaj podl:stek in smesn'ce.
Takrat pa se ie /ganila in me vprašala: »Cio-spod, dovolite, da sc sezujem? Cc želite kaditi, kar brez strahu, jaz radii prenašam tofrakov dim . . .«
Medtem se je že sklonila in odpela čeveljčke in v naslednjem trenutku je bila bosa.
Takrat flem sc šele priklonil in dejal, da ne kadim.
"Ne kadite?« me je živahno vprašala »Res ne? Oh. če bi vedeli. Moj mož pokadi naimanj sto cigaret na dan. Nikakor nc morem prenašati tcaa dima!«
»Dovolite,« sem rahlo opomn:1, čuteč, da nekaj i/guhljam. »ali niste pravkar dejali, da radi prenašate tobakov dim?*
»V vlaku ze,« jc odvrnila in me zagonetno pogledala; »doma pa je to nekaj drugega «< Po tem jc utihnila.
Nemo sem gledal sopotnico ki >c jc * T."ko ljubeznijo poslovila od svojega mo-ža. in nc hote mi je postalo žal. da sem Bamec bi bil oženjen, bi me bio nje i p« I< hit ie spre milo na železo iako postajo in zdaj bi potc.\aJ misleč nanjo. Tako pa . . .
Nehote som spet pogledal mlado neznanko. Pozab;l sem povedati, da ie bil*' poletje. I.ahk* obleka se ji je tesno prilegala :n poudarjala zapeljivi njenega vitkega telesa.
Gledal sem jo in čudne nvsli so mi zarojile po glavi. Moj pogled jo je očividno spravil v slabo voljo, zakaj neugodno sc ie presedla v ket in zaspano dejala:
»Tako fecm zaspana!« in zcha;<*: zanrla oč:.
Odločil sem se. da ne bom več mislil nanjo in se resničn.-, zatopil ▼ branje.
Ne vem. koliko časa sem bral in rudi ne. kaj. Nehote sem dvignil pogled in oparil. da je /c mračno. Lepa /ena v kotu pa ic očividno spala spanje pravičnega. Bujne pr*i *rr sc ji dvigale in padale. Dhala je enakomerno in tiho. kakor če bi bila doma in nc v družbi tujega moškega. Tako je bila zapeljiva, da to mi morale oči nenavadno strastno zagoreti ...
Lokomotiva je zateglo zažvižgaa.
Trenutek kasneje je vlak izgini v predor Kri mi je udarila v glavo Gledal sem neznan ko in se mi je zazdelo, da se potaplja v neznano ... V naslednjem trenutku pa sem videl le še belino njenih nog in njene oči. ki so *e nenadoma široko odprle in zagorele kakor mač jc v temi.
Potem nč \cč. Misel, da bi stopil k speč' lepotic', me ie zmerom boli prevzemala. Fo nrslil sem: Predor je dolg nekaj kilometrov, vlak pa brzi razmeroma počasi, ker se proga skozi predor nekoliko dviga. c':asa je terej dovolj.
Takrat pa *em začutil prijetno topel dih v lice... Nekaj tc/kega voljnega se mi jc zaupalo v naročje in dvoje r.ežnh rok me je čvrsto objelo okoli vratu. Tako nato so se pritisnila vroča usta cb moja . ..
Prijel sem dragoceno breme in ga nbsul l strastnimi poljubi. Sproščeno jc sedela v naročju. Trepetala je po vsem telesu in sc me od časa do časa zmerom strastneje oklepala ... Nenadoma pa je omahnila na naslanjač m me potegnila za seboj. ..
Ko sem se zavedel, sem bil sam in ropo4 koles bežečega vlaka je treskajoč odmeval od sten dolgega predora ... Lokomotiva je besno puhala, kakor da bi ji pojemale moči, in v naslednjem trenutku se je začelo svitati. Kakor strela smo šinili iz predora.
Najprej sem pogledal po sopotnici.
Sedela jc na svojem mestu v kotu in mirno spala. .. Prsi so se ji dvigale in padnle. kakor takrat, ko smo za\ožili v predor, le dihanje je bilo nekaliko glasnejše. Bluzo je imela odpeto, a na zapeljivo odprtih ustnih so zmerom goreli moževi poljubi. V oddelku je *A" gorela luč in v svetlobi sem opazil, da njena bleda lica obliva rahla, zmerom večji obseg zavzemajoča rdečica .. .
Vlak je kakor misel hrumel skozi gluho noč in mimo njega so bcžale neznane hiše, polja in travniki, soteske So treskale ob okna in čuvajnice so se potapljale v temo.
In na odhodni postaji, ki je bila že daleč za nami. se mlada dvojica n'kakor ni mogla ločiti. Zmerrm znova sta se objemala, zmerom znava poljubljala ... I ladimir.
Stran 4
Prof. Piccard se bo spustil v morsko globino 20.000 metrov
Potapljalna krogla za tri osebe jc ie pripravljena
Ime -slavneg"a prof. Piccarda. stopa zopet v ospredje. Znano je. da je Piccard napovedal, da se pripravlja za stratosferični polet do višine 40.000 m. Podoba je, da je slavni mož to svojV. misel zaenkrat opustil. Zaposlen je z drugimi problemi. Zahotelo se mu je. da bi pogledal, kaj se godi v morskih globinah do 20.000 in več metrov. Trenutno proučuje skupno s svojima s*>de-la/vcema prof. Cousinom in prof. Wertme-scherjem možnost, kako bi se lahko potopili v morske globine.
KaJtor poročajo iz Bruslja, ie apar ' katerem se hoče P^card spustiti v globino, že pripravljen. Oni del tega aparata., ki bo molel nad morsko površino, je sestavljen iz nalažjih kovin. Je okrogle oblike in ima v premeru 16 m. Z močnimi železnimi vrvmi je ta de! aparata pritrjen na jekleno kroglo. Ta krogla j;- visoka 3 m. v premeru m i 2.80 m. V tej čudoviti krogli bo - ^ 3 osebe, ki pojdejo na morsko
dri •. d ijo, kakšne Je rast morskih rastlin in kal > jo življenje rib v doslej nedostopnih ..orskih globinah. Verjetno bo ta svojevrstna potapljaJna priprava lahko dosegla globino do 20.000 m. Njena važ-nc=l po posebno velika v povojni dobi. ko bo I n iskati in ugotavljati mesta, kjer so * potopljene v p- -skih bitkah neštet jne in trgovsk je vseh vrst. Na-r~.eT sci rđa -i  pri zasnovi po-
tap1.- riprave preo vsem    znanstven in
raziskr /alen. slo mu ie za to, da odkrije podmorske tajne, da posreduje svetu vse ono. kar se nanaša na floro in favno naj-
iz postavnega „karozakija" — brhko dekle
Senzacija na trgu Omonia v Atenah — Zanimiva življenjska zgodba ubu^e grške sirote
Trg Omonia v Atenah je važno prometno kiiZL-ie pa tudi izhodišče k podzemski železjuc:. ki pelje v Piiej. Tukaj sc- zbirajo -karozaki . ki se preživljajo s tem. da vozijo aiter.skim gospodinjam na dom nakupljene "tižne potrebščine. Ti karozaki so zelo za m mi vi ljudje. Kadar imajo d -ber zaslužek. lenarijo po končanem delu ves dan in še med seboj razgovarjajo. Med njimi je nemara tudi precej temnih elementov. Zaradi teh gi g.■ nizu a atenska policija od časa do časa razne čistke in racije po trgu Omonia. Te racije s<> se običajno končale z nezanimivi uspehi. Ta ali oni karozak' je pač zaradi manjše ali večje nepoštenosti poromal za nekaj dni za zapahe. Ko se je vrnil med svoje tovriše. je šlo življenje po starem tiru naprej.
Te dni pa imajo atenski . karozaki', ki prenašajo potnikom kovčege na kolodvor, ki vozijo atenskim gospodinjam na trgu nakupljeno blago na. dom in ki opravljajo \x> potrebi tudi druga slična de:a. svojo posebna, senzacijo. S tem v zvezd so tTicli njihovi
dnevni pogovori na trgu Omonia. Predmet teh razgovorov in kramljanj se je za par dni  ustiiid na os=ebi. ki je del j  časa živela
mod njimi in ki je bila nedavno po naključju razkrinkana.
Prišel je nekega dne med nje postaven mlademč. zagorelega, lica in s prsti, vsemi ožganimi od nikotina. Lase je imel na kratko porezane. Mladi karozak« se je s svojim uslužnim, vedrim obnašanjem zelo priljubil starejšim tovarišem. Bil je najpopularnejši med njimi, če ga ni bilo neknj ur. so že povprasevali po njem. Sedaj pa je prišla spet racija in jim odkrila mladega, priljubljenega tovariša z neslutene strani.
Med zajetimi je bii namreč tudi mladi ka-rozak . In ko se je moral v p >hcijskih prostorih sleči. S" policijski organi nemalo osupnili. Hipoma se je pred njihovimi očmi pretvoril postavni karoz. k v — brhko dekle.
Mlada, čedna Vasiljki Dirnula je pripovedovala stmieeim svojo življenjsko zgodbo, že pred tremi leti je posta a sirota. Iz Pa trasa, kjer je bila rojena, jo je mahnila v svet, da si poišče zaslužka. V rednem mestu ga ni našla. Življenjska pot jo je zanesla v At"ne. Tukaj je imela srečo. Pridružila se je »kazozakom«, skupno z njimi delala, kramljala, se smejala in tudi včasih trpela. Med nje je prišla v moški obleki, saj je vedela, da si bo laže pomagala skozi življenje kot moški. In to svojo vlogo je sijajno odigrala. Nikomur od sicer radovednih ~>karozakov se ni posvetilo, da bi se Za vedrim tovarišem skrivalo dekle. In sedaj so tako presenečeni, da ne morejo že več dni spremeniti predmeta svojim kramljanjem. Njihova misel se zmerom iznova vrača k Vasiljki Dimula. ki ji je prinesla.
racija ugoden preokret v življenju. Zanjo
se je zavzel državni tož-iler v Atenah, ki S "Vi kot zelo človekljuhen mož. Vse mu jc morala Vasiljka Dimula točno pripovedovati. Za vse podrobnosti njenera življenja se je zanimal. In nekatere med njimi mu je morala celo ponoviti. Ko se je vneti človekoljub,   ki življenje globoko   dojema in
razume, prepričal, da ima pred seboj poštc_ hO dekle, ki si je tudi zaradi svoje časti nadelo moško obleko, je poskrbel za dobro službo, ki jo bo Saviljka Dimula z veseljem opravljala in ki ji zagotavlja mimo. »rečno življenje.
Sedanje ljubljansko središče pred 5© leti
Ljubljana. 14. avgusta Pred poL toletjcm je bilo ljubljansko središče še vedno na Mestnem trgu. V razvoju Ljubljane imenujemo tx> dobo predpo-tresno. Velik preporod našega mesta se je začel po po'.resu 1. 1895. Toda že nekaj let prej se je razmahnilo v mestu precej živahno stavbno gibanje. Ljulj] j a .a je tedaj dob'la nekaj lepših poslopij, ki niso izgubila svojega pomena niti v novejšem času, ko stoje v senci modernih palač. n. pr. operno gledališče. Tedaj se je mestno središče začelo premikati od Mest ega trga na levi breg Ljubljanice. Na *v aju. kjer zdaj sto n palača Ljubljanske kreditne banke, je pa bilo tedaj še v starem samostanskem poslopju vojaška oskrbova.lišče z vojaško bolnšnico. Staro poslopje ni krasilo razvijajočega se mesta in stremljenje po ureditvi v sedanjem mestnem središču je prišlo do izraza v »Slovenskem narodu < pred polstoletjem v n.uslednjem članku, objavljenem 3. avgusta 1893:
»Za razvoj Ljubljanskega m«rta jako važno vprašanje, to je premestitev vojaške bolnišnice in oski bovališča se utegne 'n-dar le ugodno rešiti, že spomladi je d ilo vojno ministrstvo ceniti staro vojaško bolnišnico in oskrbovališ6e in so se ceaila poslopja in vrt. ki skupaj zavzemajo 4 orala in 131S kvadratnih sežnjev. na 220.000 goldinarjev. Zdaj pa je baje vojno ministrstvo odobrilo dva načrta, katera je predložil inžener g. Eduard Pou./.a dolični novi zgradbi, in sicer za v.-jaško bolnišnico na g. Auerja zemljišč- v sv. Petra predmestji, za oskrbova lišče pa na vrtu in skladiščih g.  Iv. Rodeta  in K. Kan -heka na
Dunajski cesti. Ker je po kcnusiionelnem ogledu, ki ga je vršilo ženijsko vodstvo na licj mesta, vojno ministrstvo spoznalo imenovana zemljišča kot popolnoma pnpr trna se je nade;'ati. da so bc 'o začela v kratkem zopet pogajanja z mestno občino Ljubljansko, ki je že ponudila 180.000 gld. za staro vojaško bolnico <n oski bovališče. Ker se gre tu v prvi vrsti za sanitarno zboljšanje položaja v mestu in za izdatno olep-šanje mesta na jednem najvažnejših kraje-" sinemo vendar nadejati, da se bode - > sporazunljenje in da bede tudi v i kaj storila za našo prestolnico ter
Smesnice
KAKOR LASTNEGA SLN A
Po razpravi pravi odvetnik svojemu klijentu: — Zagovarjal sem vas kakor svojega lastnega sina . . .
— Tako?! — se začudi obsojenec. Kaj je tudi vao sin teko velik falot ?
VSAJ  NEKAJ «,
— iSram te bodi. zopet si dobil v šoli nez; iostno!
— Da. toda med tistimi, ki se nis.» dobro naučili naloge, sem bil najboljši.
SKROMNA  BAHARI.JA
>.ira. s kakšnim, besedami bi dal dobrodelnemu društvu sto tisoč ?«
»kaj se to pravi? Pošlji denar :n napiši; »Malo. toda iz srca!«
večjih morskih globin. Zaradi tega so se zbrali okoli prof. Piccarda najbolj znani učenjaki in raziskovalci, ki so s strok* »v_ r.m nasvetom sodelovali pri zanimivih in važnih pripravah. Seveda bodo v povojni dobi njegova dognanja 1-hko uporabili za dvig potopljenih vojnih ladij in drugih dra-gotin. ki so šle z njimi na dno morij.
Sedaj proučuje prof. Piccard s svojimi sodelavci funkcijo številnih znanstvenih in_ trumentov, ki mu bodo služili pil točnem opazovanju morskega življenja. To znanstveno raziskovanje in prizadev-nje bo ostalo zmerom poglavitni nameji sijajno zgrajene potapljalne krogle, že pred petimi leti je namreč Piccard naročil v Nemčiji nekatere zelo točne priprave, predvsem mikroskope, ki <»mogočajo s svojim izredno finim, natančnim prikazovanjem študij ter opazovanjem najmanjših bitij v morskih globina h.
Zelo dragoceno je bilo v tem oziru sodelovanje piof. VVertmescherja, ki si je zastavil cilj. da ne sme ostati nič neznanega o skrivnostnem življenju v pomorskih breznih. V tem pogledu je vneto pripravil ko listno gradivo, ki ga je obdelal v številnih znanstvenih razkrav^h. Doslej je postavil t znanost številne teorije glede starosti zemlje in življenja na njej." Upati smemo, da bodo prizadevanja prof. Piccarda. nanašajoča se ra rnzdsk->v-nje življenja in obliko morskih globin do 20.000 m. utegnili zadovoljivo prispevati k razčiščevanju problemov glede starosti zemlje ter njenega nastanka
I as m _        . _________ _ _____
' dosedanjo boinioo tz sredine erasta, kakor se je to zgodilo pred par leti * Budimpešti in v družili mestih. Na vvaJt način pa je želeti, da vzame mestna občina to stvar
( prav energično v roke in jo skuša resiti ugodno, za kar ji bode gotovo hvaležno vse prebivalstvo glavnega mesta, katero tako nujno potrebuje stavbišč za razna večja poslopja, ki bi se vsa dala zgraditi na prostornih zemljiščih dosedanjega oskrbova-i šča in bolnice. Koliko bi pa mesto pridobilo, ako se tam zgradijo jednaka poslop. ja kakor so zdaj okolu muzeja gledališča bodočega >Narodnega Doma« in nove pošte, tega ni treba poudarjati. Vprašanje je pereče in se mora rešiti. Treba je le dobre
j volje!«
,Rabutanje' po vrtovih
Ljubljana. 14. avgusta
V ^Slovencu« z dne 12. avgusta t i. je bil priobčen članek »Več dobrodelnosti »n manj rab u tanja«. Javnost naj zaščiti sadjarje pred fantički, kj delajo $kodo. Posestniki vrtov pa naj bi se zavedali nalog dobrodelnosti.« — Vseskozi aktualno vprašanje, posebno v današnjih časih. Resnica je. da se pri nas na splošno vzeto ne smatra »ranu tanje- povzročeno po mladini, za zlo, ednesno za tatvino. Je to dejstvo, ki ga moramo javno pribiti, pa tudi žigosati.
Tatvina sadja je bila od nekdaj nredmet živahnih razprav vsakoletnih skupščin fcVD že desetletja semkaj. Sprejeti so bili tudi sklepi in preolog\ naslovljeni na javnost predvsem pa na oblast]; ostalo ie Žal vse pri starem in razmere se niso zbcijšale. Glavni odbor SVD je tudi na svoji zadnj' redni skupščini razpravljal o pred m trem vprašanju. Načelstvo je* storilo primerne korake pri odločujočih čirrteljih za ublažitev razmer. Storjeno je bilo ono. kar se v danih prilikah da storiti. Pritožbe last-rikov sadovnjakov so pa kljub temu na dnevnem redu.
Zares, to razvado si naša javnost tolmači po svoje. Večin; se celo zdi. da je to početje v zvezi z razposajenostjo mladine in da se s tem ne dela bogve kakšna škoda posestnikom sadovnjakov. Sploh smatrajo to za nekaj mani važnega, čeravno v svoji notranjosti tega početja ne odobravalo Kako naj se potem v takih razmerah zahteva od 12—16 let starih fantičev da ne bi počeli teh dejanj? Pomanjkliiva -Je pa tudi njih domača vzgoja, pa tudi v šoli morda ne slišijo dovoli svarilnih naukov, da naj ne delajo škode.
V imenu tisočerih lastnikov sadovnjakov, članov SVD v Ljubljani in v zaščito njihovih interesov, prosimo, da storijo krajevna oblastva (občine) primerne ukrepe, da se prepreci ta grda razvada, ako jo že ne morejo popolnoma odpraviti. Nihče ne more zahtevati od lastnikov vrtov, da zaščitijo svojo lastnino, ko je to nemogoče :zvesti. Dalje nujno prosimo predvsem starše otrok, da poučijo in posvarijo svoje mi-1'ence. naj ne delalo škode sosedom, predvsem naj ne lomijo vei in vrhov in ne trgajo zelenega nezrelega sndja ter ne kvarijo ograj. Prosimo vse vzgojitelje mla_ rUr:eT da vzgajajo mladino v duhu skun-nosti :n k neštenjn. »R«liuta.njo« tatvina m to se mora vcepiti mladini v glavo.
da je to kvarno za skupnost. Pozivamo načelstva vseh podružnic SVD. da vplivajo na svoie člane da spravijo čim več sauja pa četudi je druge kakovosti (nekoliko obtolčer.o. piškavo. k ie primerno za sveže 'iživanjel. da en ponudio v nakup po znosnih cenah SVD v Ljubljani. Sploh na"1 nošliejc podeželske podružnice, kjer je sadno drevje obrodilo, čim več sadja v Ljub-mo da se more ni ta način zadostiti ve-I;ki potrebi po sadju. Zavedati se moramo v s ■• da ie sad-'e izredne važnosti za zdravo prehrano mladine
To je nuicn poziv na vse sadjarje, ne .rirde na to. ali so člani ali nečlani društva ki ima;: vsa; količkasmisla za skupnost in wlalnegd čuta za olaginjo mladi--e. bodočnosti naroda. — Načelstvo SVD .' Ljubljani.
RAZ>£D LJUBLJANA
NEDELJA,  15.  AVGUSTA 1943:
8.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — v.l5: Koncert izvaja organist Alessa. ero Pa.scuc-ci. — 11.00: Prenos pete maše i/. Bazilike Pre^v Oznanenja v Firenzi. — 12.00: Razlaga Evangelija v italijanščini (O. G. B. Marino). — 12.15: Razlaga Evangelija v slovenščini. — 12.30 Poročila v slovenščini. —  12.45:  Pesmi  in napevi.
— 13.00:   Napoved  časa.  Poročila  v italijanščini.
- 13.10: Poročilo Vrhovnega PovclStva v slovenščini. — 13.12: Orkester vodi dirigent Pe-tralia. — 14.00: Poročila v italijanščini. — 14.10: Koncert Radijskega orkestra in Komorneaa .:bora. vodi dirigent D. M. šijanec: 1. P. Sattner Hugolin: Jetfejeva prisega — oratorij; 2. Savin-Bernard: Snita — barcarola. narodna pesem, romanca; 3. Aplamič: Na kmečki svatbi. — 15.00: Poročila v slovenščini. — 17.15: Ing. Rejc Hinko: O gozdnih sadikah in drevesnicah — predavanje v slovenščini. — 17.35: Pesmi in napevi. — 17.45: Orkester vodi dirigent Rizza. — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45: Pisana glasba. — 20.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 21.10: Simfonični koncert vodi dirigent Alfredo Simo-;ietto. sodeluje pianistka Maria Luiza Farni. — 21.00: Orkester vodi dirigent Petralia — 21.30: Gla-sb£i za sodalni kvartet. — 22.00: Orkester vodi dirigent Angelini. — 22.45: Poročila v ita-
;  lijanščini. — 23.00: Orkester vodi dirigent Zeme.
; Padlago za domačo knfižnico
i n i n.«..: poceni u-tvante ce se naročite na knjižno zbirko »Dobro -njigo*. Vsi njeni romani so taki. da jih bo.^»e radi vedno na novn iemali v roke Vsak mes"f izide po ena kniicu Povprašajte v upravi »Jut*-a* in »Slovenskega naroda«   v   Narodni tNkarni.
V italijanskih tovarnah za vojno proizvodnjo delajo ženske s polno paro in v
da je njiti delo neobhodno potrebno za zmago
■■BB
7\\\ <-M i.
Ob 300-letnici tlakomera
Naj p a^cln e j ši vacuutn, ki ga more doseči človek
V fiziki velja leto 1643. za rojstvo tlakomera. a zamisel je nastala dve leti prej v krogu G-alilejevih učencev.
2e od davnine v starem ve-ku je črpanje vode s črpalko temeljil., na domnevi, da se narava upira brezziv.čnemu prostoru , kakor je miilil Aristotel. Ko so pri neki vodni naprav: v Italiji ugotovili, da se voda v dolgi črpalki ne dviga nad 10 m, je G; lile j menil, da ima odpor narave proti brezzrač-nemu prostora svoje meje. Tudi Gaiilei je bil še preveč pod vplivom Aristotelovih nazorov. — Italijanski fizik Tor: iceili < 1608 —
1647) je proučeval pojav odpora narave proti bieztačnemu prootom in zam*.:i|>.l je ve.'iko črpalko z modelom črpalke. Sklepal je, da mora iz istega razlog: , ki preprečuje, da bi se voda v SrnalKi dvignila nad 10 m visoko, ostati na določeni \iš>in: tudi ti in 1 jstkrat težje živo sreoro v sorazmerno manjši cevi. Pri tem poizKusu se je izkazalo, da se je živ-* srebro V približno meter visoki stekleni cevi. postavljeni navpično v živo srebro, znižrlo za približno 76 cm. Nad sio.pcem živega srebra je n:.-
9fcaJ brezvačni prostor, ki g-a. v fiziki Imenujejo Tomcellijev vacuum.
Torricelii je kmalu tp^znal po spreinlnja-
j"či se višini živeg-a srebra v cevi, da na Živo srebro vpliva pritisk zraka. Tako je bil odkrit barometer ali ti: komer, priprava za merjenje zračnega piUiska. ki je tako popularna kakor le redko kateri instrument. Tlakomer je torej že sorazmerno zelo star.
L». 164S. je francoski učenjak Fenier opazil,
tla je stolpec živega srebrn v tlakomem na gori Puy de Dome. visoki 1645 m, za 8 cm
nižji kakor na podnožju gore, na -i70
m nad morjem- Tako je bHo f> vič jaano dokazano, da. na živo srebro v barometru vpliva zračni pritisk in spi znali s>. ti . tlakomer izredneg-L ponuna zh VTeoncno-slovje. L#. 1850. je prišel v naix> namestu barometra z živini srebrom aneroiil. — Za fiziko je vsekakor velikegn. pomenu i odkritje tako zvanega Tonice.lij. vega vacu-uma: to je morda najp»»]>olnejš v cu;m:i. ki ga more doseči človek. — šele 1. 1857. se je posrečilo Geisslerju, da je tmm načelu tega pojava sestavil zračno črpalko s pomočjo živega srebra in cev. ki nosi p,> njem ime-Odkrit jc bil način izdelovanja brezzr.-umh steklenih cevi, ki so izrednegrv pomena v tehniki in industriji, predvsem xa badeloviau nje žarnic, katodnih in rentgenskih eevi ter radijskih žarnic
Prva piščalka na lokomotivi
Prvi železniški vlaki niso ane!i nobeu&l cftoigih s\*arilnih naprav razen velikega roga, ki ga je nosil strojevodja okrog vratu,
da  je  lalrko po potreb,  zatrobil,   sele  ]> *-
zneje so izdekili mgu rx>iol> > i
ki je bil piitrjen na lokonic>iiv;\ n Vanj je priiskala.    para.    da je zatrobil. l
kmalu se je pokazalo, da t- na*, mestih s parniiTLi pii.calka.in:.  kaKrSne r,v" prave no zadostujejo in zato so  u'i nado-znamo v nekoliko izpolnjeni obliki se zd ij. EX>kler so imele lokomotive rogu signame  naprave  se  je  veJScmt ' da so se potniki tako presti iših. ločno protestirali. V Nemčiji 90  -    p >. žili celo na kralja, in era pr gA
pove hreščeče signalne naprave.
Križanka št. 109
Besede pomenijo:
Vodoravno:   1. zemeljska smola, 2. Kersnikov  roman.   12.   Ludolfovo število. 14. planjava, širna ravnina, 15. sok igliča-stega drevja. 16. vrsta kamna, 18. škatlica. 20. premagati Lžkušnjavo, 23. žuželke, 24. površinska mera. 25. bolezen. 27. proteži-ranec. zaščitena oseba. 28. rac i on i rano živilo,   30.  vrsta   pesništva.    31. italijanski 1 spolnik, 32. običajen, vsakdanji. 36. ose-j bni zaimek. 37. žito. 39. del ladje, 40. VT-j sta jedi. 43. ptica. 45. h. k (lat.). 46. pada-| vina.  47. kratica za  italijansko družabno j organizacijo, 48. država v Zadnji Indiji. Navpično:   1.   temnopolti   vojak v Afriki.   2.   predmet   zbiranja ljubiteljev. 3   orientalsko   pokrivale.   4.   poziv, klic. 5. papeže.     :.!ača v Vatikanu, 6. rimski I bog ljubezni. 7. osebni praznik,   3. v:.:a
prsti, 9. uradna obleka, 10. oljka, TL egipčanski sončni bog, 12. delo. opravek, 13. pripadnik evropskega naroda, 17. skromen, nezahteven. 19. srebro v kemiji, 21. glavno mesto Armenije, 22. premikanja, pretakanja, 26. grška boginja nesloge, spora, 29. vodna žival, 33. čut, 34. talent, sposobnost, 35. del obraza. 37. sovražnica železa, 38. Noetov sin. 39. oziralni zaimek, 41. barij, 42. grška črka, 44. pod redni veznik.
KRŠITEV KKI2AJVKE ŠT. 108
Vodoravno: 1. letališča, 8 prote, 9 ga, 11. epi, 12. Ra, 13. ari, 15 dar, 16. redovnica. 17. ino, 18. mat, 19. ta, 20. tbt, 22. mu, 23. bivol, 25. metropola.
Navpično: 1. logaritem, 2. tp, 4. lo-povstvo, 5. iti, 6. še, 7. aparatura, 10. arena. 12. racam, 14. ido, 15. dim, 20. tir, 21. top, 23. bt, 24. lo.
P. G. Wodehouse:
50
MALA PEPITA
»Ne rečem, da ne, ne rečem, da ne.«
»In vas nikoli vest ne peče zaradi žalosti in strahu, ki ga povzročate?«
»Oboje je le začasno. Sicer pa skušajta pogledati stvar z druge plati. Zamislite si olajšanje in veselje roditeljev, kadar se fantič vrne domov! To je tak vrhunec sreče, da je zanj vredno pretrpeti nekaj bridkih ur. V nekem pogledu me lahko smatrate vpav za dobrotnika človeštva. Jaz, vidite, učim roditelje, koliko so vredni otrocL Saj veste, kakšni so: oče na primer ima smolo na borzi — in kaj stori, kadar pride domov? Ohladi si jezo s tem. da nahruli sina Ali pa: na i kom se znese mamica. Če jo gospa Tainta pozabi povabiti na svoj piknik? Dečka se loti. Da, oče in mati, oba imata sinka najbrže rada; toda preveč navajena sta ga in se ne zavedata, kaj jima pomeni v resnici. Nato pa, glejte si ga. nekega dne ni malčka nikjer. Kakšna žalost! Kakšno gorje! Kakšen obup in kesanje! .^Oh,€ stoka papaček, : kako sem se mogel dreti na ubogega izgubljenega angelčka, naj nikar ne kriči!<: In mamica ihti: »Enkrat sem ga celo udarila! Da, s tole oprsta-njeno roko sem dala najinemu izginulemu niserčku zaušnico!« In potem javkata oba v en glas: -»Oh, saj ga nisva bila vredna! Oh, da bi bil spet pri naju!* Nu. evo. in nazadnje dobita otroka nazaj, kakor hitro
ga je moči brez nevarnosti zamenjati za nezaznamovane bankovce. Od tistega trenutka naprej se vselej dvakrat premislita, preden začneta znašati živce nad ubogim otrokom. Tako torej vidite, da prinašam v vsako hišo žarek sreče. Ne trdim, da ne bi očka potem nekoliko škripal z zobmi, kadar vidi luknjo, ki je nastal, v njegovem bančnem računu: ali. hudimana. čemu nam pa je denar, ako ga ne trosimo? In: ali je takšno spoznanje in poboljšanje sploh moči predrago plačati?«
Sam je kar sopihal od človekoljubne vneme.
»A zakaj vam je toliko do tega. da ugrabite prav Ogdena Forda?* sem vprašal. Vem, koliko je vreden, mislim pa. da morate imeti že doslej lep kupček na strani. Saj se menda že precej časa udejstvujete'v tej posebni panogi človekoljubja. Zakaj ne greste v pol^oj ? t
Vzdihnil je.
>Iti v pokoj, mladi človek, to so moje najljubše sanje. Verjemite ali ne verjemite, povem vam. da gre moje nagnjenje za skromnim, domačim življenjem. Kadar utegnem zidati gradove v oblakih, imajo vselej podobo zložne hišice z vrtom, senčnico, basenom in vodometom.«
Tako govoreč me je napeto gledal, kakor bi se hotel prepričati, ali sem vreden njegovega zaupanja Bodi si. da je bil uspeh opazovanja ugoden zame. bodi si. da je bil v tistem duševnem stanju, ko se človek nehote razodeva prvernu. ki pride — vsekako je nadaljeval svoj srčni izliv, človek, ki se
ukvarja s takimi posli, ima najbrže malo zaupnikov in časih res ne more kaj. da ne hi odprl zatvornic.
Ste že kdaj okusili, kaj je ženska ljubezen, ljubezen »redne ženske, sinko moj? To vam je čudovita stvar.* čuvstveno se je zamislil in čez nekaj trenutkov spet nadaljeval; zdelo se mi je le. da nekaj kvari slovesnost prvih besed:
Ljubezen vredne ženske je prekleto čudovita stvar na tem hudičevem svetu. Iz lastne izkušnje vem.«
Iskrica se je utrnila s cigarete m  mu I padla na roko. Poskočil je in zaklel. X.:to se je vrnil k s vari:
Oba sva iz istega mesta . . . Ko sva .ala otroka. s\a skupaj hodila v šolo... Nosil j sem n košarico z malico in ji pomagal, kadar je plezala čez žive meje . . . Oh' . . In ko sva zrasla, je bilo isto: zmerom tovariša, zmerom prijatelja. To je bilo pred dvajsetimi leti . .. Potem sva sklenila, da pojdem v svet in zaslužim, kolikor je treba za lasten dom. nato pa se vrnem k nji in jo vzamem za ženo.«
sKaj vraga vam je bilo. da niste take storili ? sem vzkliknil z nehotno strogostjo v glasn.
Sam je zmajal z glavo.
Mladi človek, ko bi lopove le malce bolje poznali, bi vedeli, da so v vsem, kar ne spada v njihov poklic, od sile nerodni. Pihnež, pa že ležijo na tleh. Vsaj pri meni je bilo zmerom tako. Komaj sem imel kaj na strani in sem se jel pripravljati na povratek. sem že naletel na zapeljivega ne-
znanca, ki me je zvabil k igri in slekel do golega: pa sem moral spet znova za< i ti. To se mi je zgodilo nekajkrat, in ko sem se nazadnje vendarle vrnil s potrebnim de-narjem, sem jo našel poročeno z drugim. Uboge ženske: Niso zmerom vsega one krive, vidite,« je viteško pojasnil; same se čutijo, in ker odsotnega knvalirja ni nazaj, se peroče s komer si botii. samo da uidejo strahotam zapuščenosti.
Po tem takem je zdaj gospa Kdoisibo-di?« sem sočutne vprašal.
Se pravi, bila je do pred letom dni. Z d i je vdova. Mož se je bil sporekel z nekakšno steklo zverino, kakor sem slišal. Hfatftn, da je bd vrl dedec; a oliž^ ga nisem poznal, spominjam se le. da sem ga nekoč po vseh pravilih naklestil. ko sva bila še sošolca. Z njo sem govoril, tik preden sem odpotoval semkaj; in vem. da me ima še vedno rada kakor nekdaj. Tako je torej vse v najlepšem redu. in če so mi posreči, da nnnesem kaj cvenka s seboj, se vza-meva.<
>2elim vama vso srečo, sem dejal.
»Lahko bi storili še več. s tem. da m.^ popeljete k fantu.<:
Izmaknil sem se in vprašal: Kaj pa pravi gospa o načinu, kako si služite denar?
Ona o tem nič ne ve in tudi ne sme vedet:. Ne razumem, zakaj bi moral človek praviti ženski vsako neumnost iz svoje preteklosti. Ima me za trgovskega petnika neke manufakturne tvrdke. če bi poznala resnico, ne bi hotela nič slišati o meni. Zelo
natančna je, kar se tiče poštenja; že od nekdaj je bila takšna. Zato, vidite, se umaknem v pokoj, kakor hitro uredim zadevo z .malo Pepito'.« Pri teh besedah me je upapolno pogledal. i-Torej me popeljete k fantu, kaj ne?«
Odkimal sem.
»Kako? Res nočete?«
:>žal mi je, da vam moram pokvariti roman, ali — ni mogoče. Poiščite si kako drugo hišo. da jo osrečite po svoje. Hiša gospoda Forda vam je zaprta -
Od sile ste trdovratni, mladi človek, i je rekel žalostno, toda brez vidne zamere pomnite si. da se boste kesali. sinko mol. že zdaj vas v duhu vidim, kako si puide lase. Ko me boste -ideli v mojem avtomobilu .. .«
Mar mi je vašega avtomobila«
»Nu, pa ne.«
Vlak je obstal kakor vsi angleški vlaki, preden zavozijo na glavno posrajo; nato se je spet obotavljajo premaknil, kakor bi ugibal: »Hm, ali me res pričakujejo? Kdo ve, ari bom dobro došel?« Nato je še enkrat obstal, znova leno potegnil in obmrl vzdolž postajnega hodnika.
Odprl sem vrata, skočil iz voza in zdirj*»l proti vrsti taksijev. Preden se je utegnil vlak do dobrega umii*ti, sem že sed^l v enem izmed njih, ki je naglo odbrzel s postaje.
Ko sem pogledal skozi zadnje okence, ni bilo nikjer ne duha ne sluha o Samu. Prepričan sem bil, da sem ga s svojo naglico dokončno odložil.
Urejuje Josip Zupančič. — Za Narodno tiskarno Pran Jeran — Za inseratni de) Lista: Ljubomir Volčič — Vsi y Ljubljani