Kamniški OBČAN Št. 13 S14. seje občinskega sveta Zavzeta razprava o (omejenem) prostoru Kot je bilo pričakovati, so občinski svetniki na 14. seji v sredo 28. junija posvetili največ razprave težko pričakovanim spremembam prostorskega dela občinskega družbenega plana. Sicer pa so na zadnji seji v pomladanskem obdobju, ki jo je vodil podžupan Demitrij Perčič, udeležilo se je je 26 svetnikov, obravnavali skupaj 11 točk dnevnega reda. Poleg že omenjenih prostorskih aktov so v prvi obravnavi pretresali tri predloge odlokov in sicer o spremembah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišč«, odloka o ureditvi cestnega prometa v občini Kamnik in odloka o zazidalnem načrtu M-5 Zarja. Po volitvah in imenovanjih so spremenili še sklep o razglasitvi športnih objektov za objekte občinskega pomena in sklepali o prodaji oziroma menjavi nekaj občinskih zemljišč ter o izredni dodelitvi stanovanja v najem. Pred vprašanji in pobudami svetnikov pa sprejeli Se soglasje k predlogu za povečanje cen kanalščine. »To je ena najbolj nehvalež- cembra leta 1997 občinski svet Leto XXXIX Kamnik, 6. julija 2000 nih tem, kar jih je doslej pre tresal ta občinski svet,« je v uvodni obrazložitvi sprememb prostorskih aktov med drugim dejal Bojan Mlakar, vodja občinskega oddelka za okolje in prostor, »zlasti zato, ker je naš prostor omejen, ob tem pa se tu srečujejo številni nasprotujoči si interesi«. Po zadnji spremembi družbenega plana pred Štirimi leti zaradi gradnje avtoceste se je nabralo več kot 400 Predlogov in pripomb, ki so terjale spremembo temeljnih Prostorskih aktov. Zato je de- začel postopek za spremembo družbenoplanske dokumentacije. Kot je dejal Mlakar je občinska uprava po javni obravnavi, ki je potekala v dveh delih znižala raven kriterijev za upoštevanje pripomb in predlogov. Zato je bilo upoštevanih okrog polovica vseh predlogov, danih v javni obravnavi. Izrazil je tudi željo, da bi bil postopek spreminjanja prostorske zakonodaje čimprej zaključen, saj na to težko čaka vcli- Nadaljevanje na 3. strani Najprijaznejši policisti Akcija SKUPAJ IZBERIMO NAJPRIJAZNEJŠEGA POLICISTA, ki smo jo izpeljali v sodelovanju s Policijsko upravo Ljubljana, Policijsko postajo Kamnik, Občino Kamnik in z našimi bralci, se je iztekla z razglasitvijo najprijaznejših policistov, podelitvijo priznanj in nagrad ter sprejemom pri županu Smolnikarju v četrtek, 29. junija. Bralci Kamniškega občana ste za najprijaznejšega policista z območja Policijske postaje Kamnik izbrali Matjaža Ravnikarja, ki že petindvajseto leto opravlja delo policista na kamniški policijski postaji, združuje pa ga tudi s požrtvovalnim delom gorskega reševalca. Je vodja policijskega okoliša Tuhinjske doline in področja proti Kamniški Bistrici. Po glasovih naših bralcev, ki ste ocenjevali prijaznost in človeški odnos pri opravljanju plemenitega poslanstva, mu kot prijazna policista sledita Ivan Brinovec z najdaljšim. Sest in-dvajsetletnim policijskim stažem na PP Kamnik in Janez Klopčič, vodja policijskega okoliša Volčji Potok-Šmarca-Mos-te-Komenda. Bralci Kamniškega občana ste toplo sprejeli akcijo, ki smo jo izpeljali na pobudo in ob pomoči g. Igorja Kanižarja, kriminalista PU Ljubljana, pozornost pa je usmerila na področje dela policije in ljudi, ki v njej vestno, prijazno in s posluhom do sočloveka opravljajo svoj poklic. S pomočjo izpeljane akcije smo se izbranim policistom tudi simbolično zahvalili za njihovo delo. Vsi skupaj pa moramo spoznati, da policisti ne predstavljajo nekakšnega »bav bava« na cesti, pač pa je njihovo preventivno delo, posredovanje in pomoč ob najrazličnejših nesrečah še kako dobrodošlo in že kar nujno potrebno za našo prometno, osebno varnost in varnost premoženja. Prijazna, topla in spodbudna beseda policista pa je v neprijetni situaciji, naj bo to le prometni prekršek, vlom. Ob razglasitvi in sprejemu najprijaznejših policistov s kamniške policijske postaje. Z leve: spredaj najprijaznejši policist Matjaž Ravnikar, Janez Klopčič in Ivan Brinovec (po mnenju bralcev tretji in drugi v akciji izbora najprijaznejšega policista), odgovorna urednica Kamniškega občana Saša Mejač, direktor občinske uprave Ivan Pristovnik in Jože lvkovič, komandir kamniške policijske postaje. Zadaj: kriminalist P U Ljubljana Igor Kanižar, načelnik oddelka za logistiko PU Ljubljana Tomo Čelesnik, namestnik direktorja PU Ljubljana Janko Koprivšek in župan Anton Tone Smolnikar. Foto: Anita Mejač kraja, pretep ali družinska tragedija, še kako dragocena. Ob razglasitvi in sprejemu na Občini Kamnik je zbrane pozdravil župan Anton Tone Smolnikar in namestnik direktorja PU Ljubljana Janko Koprivšek, ki je ob tej priložnosti pohvalil izredno dobro sodelovanje Policijske postaje Kamnik z občino. Najprijaznejši policisti so prejeli lepa priznanja in nagrade, ki so jih prispevali PU Ljubljana, Mobitel d. d. in Občina Kamnik. S policisti, ki ste jih, dragi bralci, izbrali za najprijaznejše policiste na področju Kamnika in Komende, pripravljamo pogovor v naslednji številki Kamniškega občana. SAŠA MKJAČ Gasilsko slavje, ki bo ostalo v spominu HURA, POČITNICE SO TU! Vroč drugi julijski dan, obsijan s sončnimi torki, ki so Prodrli v vsak količek motniš-ke doline, je bil znanilec lepega vremena in velike gasilske prireditve, v počastitev 100-letnice ustanovitve in delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Motnik. Na predvečer osrednje proslave so v kulturnem domu v Motni ku nastopili metani pevski zbor, Šolski otroci z recitacijami in gasilski pionirji. Program Je uspešno povezovala Marta Pis-kar, poštna uradnica iz Motnika. Predsednik društva Ivo Orchovcc Je poročal o razvoju gasilske organizacije od ustanovitve, ko so imeli za gašenje samo nekaj ročnega orodja, pa vse do danes, ko 'majo sodobno in motorizirano Sasilsko mehanizacijo. Svečane akademije so se udeležili vidni zastopniki gasilskih organizacij in društev od Žalca, Vranskega, Lozice, Trojan, Komende in Ljubljane. Vsi so zaželeli srečo in napredek v nadaljnjem razvoju kraja. Ob praznovanju stoletnice PGD Motnik je Janez Trebušak ob navzočnosti gasilskih in drugih častnih gostov ter številnih prisotnih razvil nov, jubilejni društveni prapor. gasilcem pa pohvalo za njihovo stoletno delo na področju gašenja požarov in reševanja. Zaslužnim krajanom in gasilcem so bila podeljena priznanja in odlikovanja. Še posebej je bila izrečena zahvala in hvaležnost Vikiju Herletu, iz Trzina za finančno pomoč pri tisku gasilske kronike, ki je izšla ob temu jubileju. Drugi dan proslave, v nedeljo, 2. julija, se je Motnik v resnici spremenil v trg, saj se je tam zbralo okoli 1500 ljudi iz bližnje in daljne okolice. V gasilski paradi je sodelovalo 150 uniformiranih članov, 35 gasilskih praporov. Ga- silsko parado je popestrilo 45 gasilskih motornih vozil s častitljivo, še vedno delujočo, 100 let staro ročno brizgalno na konjsko vprego. Ko so se gasilci in ljudje zbrali pred gasilskim domom, je sledila blagoslovitev prapora, ki jo je opravil župnik Franc Hočevar, in nato pobratenje praporov. Zaključno besedo pa je povzel se župan občine Kamnik Anton Tone Smolnikar. Krajanom in gasilcem je zaželel družbeni in gospodarski razcvet z obljubo, da se bo tudi občina vključila v njihova prizadevanja za razvoj kraja. ALOJZU KONDA 5EZOM5KO ZNIŽANJE CEN SANDAL razen dr. Martene, YC, Ccko, Be w\\d. 5\mp\e, Teva od 3.7. do 30.7. Prodajalna MdStC 88 A Naslednja, preddopustniška številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 20. julija. Članke oddajte najpozneje do srede, 12. julija; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 18. julija. Kot vsa leta doslej, si bomo v avgustu nabirali novih moči za pestro podopustniško številko, ki bo med vami 6. septembra, pred Dnevi narodnih noš. Slednjič je le napočil težko pričakovani dan, konec šolskega teta, tako za osnovnošolce, srednješolce in študente. Maturantje so se poslovili z maturantskimi plesi in sprevodi, osmošolci z valetami. vrtce zapuščajo mali šolarji, ki bodo jeseni prvič prestopili prag čisto prave šole. Kakršnakoli spričevala je konec šolskega leta Že prinesel, pa se bodo prav vsem, ki so v minulih mesecih bolj ali manj zavzeto gulili šolske klopi, počitniški dnevi prilegli. Prav tako tudi staršem, saj se je del skrbi tako začasno umaknil v družinske kroge. Konec šolskega leta je namreč povezan z odložitvijo knjig in šolskih obveznosti ter t spuščanjem misli na pašo z obljubo, da se vidimo jeseni. Še prej pa je tu soočenje s šolskim uspehom ali neuspehom in reakcije staršev ob spoznanju, da njihov otrok vendarle ni dosegel ali celo presegel Željenega. V prenekaterih družinah se tako veselje ob koncu šolskih obveznosti spremeni v travmatično situacijo, namesto da bi starši skušali razumeti svoje otroke, jim pomagati in jih sprejeti v vsej neponovljivi enkratnosti. ne glede na to, kaj piše v spričevalu. Seveda imajo listi, ki jim med šol skim letom ni šlo najbolje, pred seboj še nove priložnosti, da pridobijo nekaj znanja in popravijo slabe ocene. Mnogi otroci in mladina, osvobojeni šolskih spon. so se že odpravili na počitnice na morje ali na deželo. Tisti, ki so še ostali doma, se s prijatelji odpravijo na potep po mestu, posedajo v senci dreves, klepetajo, si privoščijo ure in ure rolanja, kolesarjenja, mnogi pa dneve najraje preživijo na kamniškem bazenu, kar v teh vročih dneh še kako prija. Če se sprašujete, kam, kje in kako med počit- nicami, boste na riii.iifi straneh našli nekaj zanimivih predlogov. Mladinski center Kamnik in MRTNIH OBLAČIL, KOPALK, OBUTVE, ROLERJEV... ZNIŽANJE CEN POLETNE OBUTVE S 83 94 404 DO 30% OD 3. DO 17. JULUAII uoMOl m,KA IZBiRA K0LES - "w možnost nakupa na obroke brez obresti Servis koles, rolerjev, teniških loparjev. Odprto od 8 do 19 . sobota od 8 do r Jeseni bodo na robu mengeške občine pričeli graditi prvo namensko bivalno enoto za odrasle z motnjami v razvoju V Naši hiši bo živela velika družina Društvo Sožitje Mengeš vključuje ljudi z motnjami v duševnem razvoju k dejavnemu preživljanju prostega časa, ki si tega sami ne znajo ali ne zmorejo organizirati. Skrb posvečajo 176 otrokom in odraslim iz kamniško-domžalskega področja pri delu, razvijanju spretnosti in varstvu v INCE Mengeš, v osnovni šoli s prilagojenim programom Roje in pri preživljanju prostega časa. V celostnem razvoju in bivanju oseh z motnjami v duševnem razvoju morajo tvorno sodelovati vsi, od tistih, ki izobražujejo, razvijajo ročne spretnosti dajejo delo, pa do tistih, ki skrbijo za kvalitetno preživljanje prostega časa. Programi so zelo pestri in prilagojeni željam in sposobnostim oseb z motnjami v duševnem razvoju, obsegajo pa športno-rekreativne dejavnosti, izlete in pohode, jahanje na Krumperku, kulturne dejavnosti, družabna srečanja, taborništvo, krožek ročnih spretnosti, dramsko skupino, izobraževanje staršev in oseb z motnjami v duševnem razvoju, vikend seminarje in letovanje družin v okviru Zveze društev Sožitje- V INCE-Centru za usposabljanje in varstvo duševno manj razvitih, katerega ustanoviteljici sta občini Domžale in Kamnik, od leta 1992 pa je javni zavod socialnega varstva RS, jeza varovance dobro poskrbljeno. Ob izdatni pomoči občin na kamniško-domžalskem področju so prostore adaptirali in posodobiti, tako, da danes zagotavljajo dobre pogoje za uspešno delo. Na javni predstavitvi aktivnosti ob pričetku gradnje bivalne enote Naša hiša v začetku junija je Jože Mlakar, direktor INCE Mengeš, povedal, da so se že pred osmimi leti lotili projekta Naša hiša, saj so želeli zagotoviti bivalne pogoje tistim odraslim osebam z motnjo v duševnem razvoju, ki so ostali brez staršev ali pa starši ne morejo ustrezno skrbeti zanje. Z gradnjo Naše hiše pri Grobljah bodo pričeli konec letošnjega poletja, varovance pa naj bi sprejela naslednjo jesen. Obsegala bo 925kvadratnih metrov prostorov, od tega šestnajst enoposteljnih in osem dvoposteljnih sob, jedilnico, skupni večnamenski prostor, higienske prostore, prostore za izvajanje zdravstvene dejavnosti, dodatne funkcionalne in gospodarsko servisne prostore, rekreacijske površine in urejene dostope za telesno ovirane. To boj>rva namenska novogradnja bivalne enote za odrasle duševno manj razvite v Sloveniji in ima značaj vseslovenskega projekta. Skrb za izvedbo ima sektor za investicije pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, kije vodstvo priprav zaupalo direktorju INCE Mengeš. Pretežni del denarnih sredstev pridobitve, ki ho veljala približno 260 milijonov tolarjev, bo prispevalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, 34 milijonov tolarjev pa občine Kamnik, Domžale, Mengeš, Komenda, Lukovica, Moravče in Trzin glede na štet Ho prebit alcet1 v posamezni občini. Na skupnem sestati ku z župani so se dogovorili, da bodo varovanci z območja teh občin imeli tudi prednost za sprejem v bivalno enoto Naša hiša. Z organizacijo humanitarnih akcij je društvu Sožitje uspelo zbrati že skoraj 9 milijonov tolarjev, k izgradnji Naše hiše pa so primaknili tudi člani domžalskega Rotary cluba. Anton Preskar, predsednik Rotatj cluba Domžale, je oh javni predstavitvi aktivnosti ob pričetku gradnje bivalne enote Naša hiša uradno predal lepo darilo - ček, vreden 850.(X)0 tolarjev in zagotovilfinančno podporo tudi prihodnji dve leti ter nujno potrebno nadstandar-dno opremo. Sicer pa Rotary duh Domžale opravlja uspešno poslanstvo v društvu Sožitje. Finančno pomaga pri lajšanju življenja pomoči potrebnim ljudem in že tretje leto zapored omogoča 26 osebam z motnjo v duševnem razvoju vikend počitnice na Debelem rtiču. Seveda lahko vsakdo še vedo pomaga s prispevkom na račun 50120603-55419 s pripisom »Za Našo hišo« in s tem doda kamenček k temelju, ki ho zagotavljal vsakemu varovancu varnost, zavetje, dobro počutje, ustvarjalno življenje in prosti čas. hkrati pa spoštovanje osebnosti posameznika in zagotovitev individu-alnega oblikovanja življenja v veliki družini. SAŠA MEJAČ PRAZNOVALI SMO DAN DRŽAVNOSTI V naši občini je ob kresu in pred dnevom državnosti zagorelo več kresov. Kar dva sta bila letos v mekinjskogodiškem koncu. Zlasti v Špornovem rebru je bil ob ljudskem petju in spremljavi harmonike razveseljivo dobro obiskan. Tudi na Vrhpolju so imeli lepo kresovanje. Kres je zagorel tudi tokrat na Starem gradu in tudi v bližini Budnarjeve hiše in verjetno še kje. V soboto, 24. 6., pa so po nekako šestdesetih letih Kamničani in Spod-njekamničani zopet kresovali ob Nevljici, blizu Cankarjeve (na slikah). Ob mogočnem kresu je pel Tunjiški kvintet, uvodoma seveda Zdravljico in Slovenec sem. Ob dobri kapljici so se povsod veseli navzoči hvaležno spominjali na prvih devet let naše državne samostojnosti. Za les, za kres ob Nevljici, smo dolžni zahvalo Kmetijski zadrugi Kamnik, za kresova v Mekinjah in na Vrhpolju pa Tesarstvu Štebe iz Zej. Odbor za oživljanje starih običajev Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o„ Kamnik. Odgovorna urednica Saša Mejač. univ. dipl. ekon. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi Časopis med proizvode informativne narave na kater« se na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Kamnik breplaćno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), telefaks: 061/83-91-311, 041/662-450. Žiro raCun: Bistrica, d.o.o., 50140-601-281496. NenaroCenih Člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - TĆR. d.d. Ljubljana. Minilo je devet let od 25. junija 1991, ko je slovenska skupščina sprejela skoraj soglasno referendumsko odločitev o samostojnosti države Slovenije. Ta zgodovinski dan smo tudi v Kamniku pričakali z odprtim srcem. Na prostoru za kavarno Veronika je bila tisti večer pred devetimi leti organizirana velika slovesnost kot podpora Skupščini Slovenije. Že naslednje jutro, 26. junija 1991, so na naših cestah za-rohneli tanki. Vojska JLA je zasedla mejne prehode. Začela se je vojna za Slovenijo, ki je iz tega boja izšla kot zmagovalka. To je dosegla s polno podporo vsega ljudstva, zlasti pa so se izkazali borci v Narodni zaščiti, Teritorialni obrambi in drugih bojnih strukturah. Danes, po devetih letih, spomini na ta čas še niso zbledeli. Usodnih dni se spominjamo s ponosom. Zasluge za uspeh tega zgodovinskega dejanja si lasti lahko le narod Slovenije, ki je bil enoten, tako enoten kot leta 1941, ko je bila ogrožena narodova prihodnost. Zgodovina se ponavlja, le da tokrat ni bil naš nasprotnik zunanji sovražnik. Ob deveti obletnici osamosvojitve so pri nas v Kamniku in okolici zagoreli številni kresovi. Zasvetilo se je na Starem gradu, pri Jurju v Kamniški Bistrici, pri Bud-narjevi hiši v Zg. Palovčah, kjer so kresovali po starih običajih in na mnogih drugih krajih. V Šmartnem v Tuhinjski dolini oziroma na Gori pri sv. Miklavžu so pripravili posebno zanimivo pohodno prireditev z baklami. Mestna godba Kamnik pa je na nedeljsko jutro, 25. maja, na Glavnem trgu v Kamniku pripravila prome-nadni koncert. Slabo vreme je deloma pokvarilo razpoloženje. Vsi, ki smo sledili progra- mu, smo godbenike nagradili t navdušenim aplavzom. Prostor za kavarno, kjer je bila prireditev pred devetimi leti, je sameval v dežju. STANE SIMŠIČ Kamniški godbeniki so ob letošnjem prazniku, kljub slabemu vremenu, izvedli prijeten koncert. Kresni večer v Budnarjevi hiši Večer pred praznikom Janeza Krstnika, na večer, ko po vsej naši domovini zagorijo kresovi, ko je do jutra najmanj ur, je bilo videti v Palovčah okoli Budnarjeve muzejske hiše prav zanimivo druščino. Otroci, žen- ne Smolnikar, ki je spregovoril o prazniku dneva državnosti in o načrtih glede muzejske hiše. Vrhovnikovi Micki, častni gostji, ki se je pred štiriinosemdeseti-mi leti rodila v Budnarjevi hiši, so izročili sliko njene rojst- Pozno v noč se je kresni večer končal, zanetili so ogenj, čeprav ne tisti, ki bi se s Palovč tako daleč videl, oživili so stare običaje, ki so lahko tudi danes lepi, obiskovalcem Budnarjeve hiše pa se je v žepih goto- vo nabrlao nekaj kresnega semenja... kaj pa so doživeli in slišali do jutra, pa bomo verjetno zvedeli šele prihodnje leto. M. PEROVEC Budnarjeva Mici ni skrivala veselja ob prejemu slike domačije. ske in moški so vstopili v to, več kot tristo let staro hišo z venci na glavah; če ne bi malo prej izstopali iz avtomobilov, bi si naključni obiskovalec mislil, da se je čas zavrtel za mnogo let nazaj, v čase, ko se na nebu še ni videlo sledov letal in ko se je v Palovče prišlo po kamniti vijugavi cesti lahko le v konjsko vprego. Skozi čudovito ohranjeno črno kuhinjo Budnarjeve hiše so se gostje najprej oglasili v izibi, kjer jih je sprejela nasmejana upraviteljica muzejske hiše Iva, potem pa so se posedli na dvorišče, kje je bilo iz desk narejeno plesišče kot v nekdanjih časih. Obiskovalci so si ob prihodu ogledali še zanimivo razstavo slik na steklu Anice Zaletel iz Radovljice. Umetnica že precej let prerisuje na steklo podobe, kakršne so slikali v naših krajih pred sto in več leti in se jih je še nekaj ohranilo: razstavljene so bile slike svetnic in svetnikov, nekaj pa je bilo tudi drugih nabožnih motivov. Godec Jože Jagodic je raztegnil meh, na gudalu pa ga je spremljala žena Angelca. Pari so se zavrteli kot se spodobi za tak večer. Gostje so potešili lakoto ob okusnih domačih jedeh. Vzdušje je bilo res kresno. Se tistih, ki so bili brez kresnih kron, so si jih iz kresničk, ivanjščice in šentjanževk spletli kar za mizo. Kresovanja v Budnarjevi muzejski hiši se je udeležil tudi župan Občine Kamnik, gospod To- ne hiše, ki jo je naslikal slikar Medvešek. Bilo je lepo, med kresničkami, ki so migotale v zraku, le veter je ponagajal, tako da se ni dalo zakuriti kresa; nič zato, pa drugo leto! Ves čas pa je Francka Hribar z Malega hriba v Tuhinjski dolini ročno predla volno na kolovrat, pred tem pa jo je bilo treba tudi sčesati; delo, ki je bilo včasih razširjeno po teh krajih danes pa s tako napredno domačo volno lahko naredite tudi dobre nogavice. Na Gori pri sv. Miklavžu na predvečer dneva državnosti Številnim oheležitvam j>raznika, dneva, vitalno pomembnega za razvoj in obstoj slovenske države, sta se na jiredvečer dneva državnosti z osrednjo slovesnostjo na Gori pri sv. Miklavžu nad Šmartnim v Tuhinju, priključili tudi Občina Kamnik, in Krajevna skuj> nosi Šmartno v Tuhinju. Na prostoru, kije skozi bogato preteklost doživljal različna obdobja, odpoznoanličnih naselbin do protitur-škega tabora, so se zbrali številni krajani Šmartnega, [>a tudi Kamničani niso manjkali. Z baklami osvetljeno obzidje je predstavljalo prijetno okolje, v katerem seje dogajala osrednja slovesnost. Ob pesmi Mešanega pevskega zbora Mavrica Srednja vas, pod vodstvom zborovodje Lojzeta Kolarja, skladbam harmonikarja Andreja Zamljena sta slovesno Cerkev sv. Martina na Gori SMUK foto: Franc Modrijan Predica Francka Hribar je spretno sukala volno med prsti, obiskovalci pa smo si spletali kresne krone iz poljskega cvetja. podobo jmrediivi nadela govora župana Antona Toneta Smolnikarja ter j)redsednika KS Šmartno v Tuhinju, Toneta Rajsarja. Op timizem, volja ter želja f>o nadaljevanju začrtanih poti in uresničitvi želenih ciljev so bile besede obeh slavnostnih govornikov. Z njimi se je prav gotovo strinjal marsikateri navzoči. Po jmrediivi, kiji tudi temni oblaki niso bili kos, so si številni obiskovalci pod vodstvom farnega župnika g. Franca Haloha lahko ogledali najnovejša izkojmvanja, zanimiva arheološka odkritja v cerkvi sv. Miklavža. Pri obnovi tlakov baročne cerkve sv. Miklavžu na Gori so nedavno arheologi Zavoda za varstvo narave in kulturne dediščine Kranj namreč odkrili, da cerkev sloji na ruševinah naselja iz pozne antike. Zagotovo najdba, vredna širše obravnave. Ob protiturškem taboru, cerkvi sv. Miklavža j>a so si »pohodniki« nci Gori lahko ogledali tudi staro mežnarijo. v kateri je do današnjih dni še vedno hranjena starejša zasnova hiš s črno kuhinjo, kamro in lako imenovano hišo. V hiši je še do jtred letom dni prebivala gorska mami, dandanes pa stavba prav gotovo sodi med jx>membnej-še pričevalce ljudske preteklosti. Slavnostni večer seje končal ob prijetnem klepetu, sponzorji pa so poskrbeli za prigrizek in varno, z baklami osvetljeno pot ti nižino. AE KamniSki OBČAN URAD ŽUPANA - OBČINSKI SVET 6. julija 2000 3 S14. seje občinskega sveta Zavzeta razprava o (omejenem) prostoru Nadaljevanje s I. strani ko Število občanov. Seveda pa ho to odvisno tudi od sklepa Vlade RS o skladnosti občinskega plana z obveznimi izhodišči republiškega dolgoročnega Plana. V razpravi naj bi svetniki ne dajali povsem novih predlogov, Pač pa naj bi podkrepili nekatere, ki so bili dani že v javni obravnavi, pa niso bili upoštevani. Kljub temu pa so tako svetniške skupine kot posamezni svetniki opozorili tudi na mnoga Se nedorečena vpraSanja v zvezi s spremembami prostorskih aktov. Po mnenju svetniške skupine SDS, predstavil ga je Srečo Repanšek, je nesprejemljivo, da predlagatelj ni vseh lastnikov zemljišč obravnaval enako. Pri tem so imeli v mišjih zlasti bolj svobodno razpolaganje s prostorom na območju Ml Zarja, na območju KIKa Pa naj to ne bi bilo možno, čeprav so pripravljeni razvijali ludi rekreacijsko usmeritev, zgraditi hotel in podobno. Svetnik DESUS Marjan Schnabl je menil, da je bilo pri Pripravi dokumenta premalo Povezave z občani. Poudaril je tudi napačno usmeritev v pozidavo nekaterih kmetijskih zemljišč na južnem delu Šmarcc, hkrati pa naj bi bile prazne nerodovitne površine na severu Srnarce namenjene zelenju ne Pa pozidavi. Po mnenju svetnikov SKD (Marjeta Humar) predlagani Prostorski akt, v prostorskem smislu ne povzema temeljnih usmeritev občine v razvoj turizma, malega gospodarstva, kmetijstva in kulture. Nikjer ni predvidenega prostora za hotel. Velika planina in Arboretum sta premalo poudarjena. Za obrtno cono še vedno ni pravega prostora. Preveč smo posegli po najboljši kmetijski zemlji. Premalo je obdelano celotno območje občine Kamnik. S Svetilnikom smo pogled na staro mestno jedro že zapravili. Skupina ZLSD (Tatjana Rot -Djalil) se sprašuje, ali je bilo pri načrtovanju izrabe prostora kaj usklajevanja z Mcngšom in Domžalami, saj se prav na vo-doz.birnih območjih na jugu občine predvidevajo dejavnosti z »motečimi in nevarnimi vplivi na okolje«. Zavzela se jc tudi za ycčje upoštevanje prostorskih Potreb na področju otroškega varstva in prostorov za starejše občane. V razpravi je nato sodelovalo še dvanajst svetnikov (Pod-brežnik, Sekavčnik, Orešnik, Hočevar, Leskovec, Semprimož-nik, Rajsar, Petek, Stražar, Spruk, Golubovič, Capuder), ki so pogrešali prostorsko obdelavo celotne občine, ne samo mesta, lokacijo za odlagališče odpadkov, upoštevanje malih hidrocentral (Podbrežnik), Predlagatelj naj bi upošteval tudi pripombe svetnikov, dopolnil lokacije parkirišč in rekreacijsko območje ob KamniSki Bistrici na Duplici, jasno določil namembnost prostora na območju starega Stola (Orešnik), krivdo za neupoštevanje nekaterih predlogov občanov bodo nosili svetniki, čeprav na to ne morejo vplivati, turistična infrastruktura bi se lahko predvidela tudi na podeželju, občina naj podpre gradnjo malih hidrocentral (Hočevar), skoraj nobena pobud KS Mekinje ni Upoštevanih, ali jc res za vse »kriv« pogled na samostan, končno jc treba rešiti problem Cankarjeve ceste (Petek), svetniki bi morali prejeti vsaj karte predlagane namembnosti Prostora, več pozornosti nameniti Veliki planini in šolskim športnim igriščem (Stražar). Svetniki so dali Se nekaj takih aH drugačnih pobud, ki naj bi Jih predlagatelj tudi preučil, upošteval ali pa odgovoril zakaj jih ni moč upoštevati. V tem smislu je občinski svet sprejel tudi dodatni sklep poleg sklepa, da se je seznanil s stališči do pripomb in predlogov danih v času javne razgrnitve in javne obravnave prostorskih aktov. Predlagatelju je naložil, naj po pridobitvi soglasja pristojnih organov predlog odloka posreduje Ministrstvu za okolje in prostor ter nato občinskemu svetu v obravnavo in sprejem. Občinski svet je nato v prvi obravnavi soglasno sprejel predlog odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Kamnik za obdobje 1986 - 2000. Svetniki so v prvi obravnavi sprejeli spremembe odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Zaradi odločbe Ustavnega sodišča je bilo treba odlok spremeniti tako, da se nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča plačuje le od površine gradbene parcele, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določena za gradnjo. Izven območij, ki so urejena s prostorskimi izvedbenimi akti, pa se nadomestilo plačuje le od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, za katero je izdano lokacijsko dovoljenje. Na ugotovitev v gradivu, da sprememba odloka ne bo pustila nobenih finančnih posledic za občinski proračun, ker se zaradi pomanjkljive evidence doslej nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče sploh ni zaračunavalo, razen izjem, ko so lastnik podatke sami posredovali, je reagirala Marjeta Humar. Dejala jc, da bi si občinska uprava morala čimprej pridobiti vse potrebne podatke, da nc bodo eni plačevali, drugi pa ne. Po mnenju Mira Petka bi dosledno plačevanje nadomestila od teh površin vplivalo tudi na to, da bi bilo na voljo za nakup več gradbenih parcel. Pri prvi obravnavi predloga odloka o ureditvi cestnega prometa na območju občine Kamnik so svetniki imeli največ pripomb, da bi odlok moral obravnavati prometno ureditev na celotnem območju občine, ne pa samo v mestu. Za fizično zaporo posameznih območij pa naj bi pridobili tudi mnenje tamkajšnjih prebivalcev. V mestu bi bilo treba določiti parkirišče za kolesa in na širšem območju mesta urediti tudi kolesarske steze. Prometna ureditev na posameznih ulicah in cestah bo poslej zapisano v prilogi k odloku zato, ker se bo tudi v prihodnje Se spreminjala. Volitve in imenovanja Občinski svet jc s 15 glasovi za in 7 glasovi proti v svet Agencije za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik imenoval Franca Pogačnika, klavdi ja Kodermana, Janeza Leskovca in Jožeta Semprimožnika kot predstavnike ustanovitelja ter Emila Grzinčiča in Ano Nušo Lisjak kot predstavnika članov Agencije in Staneta Kavčiča kot predstavnika zaposlenih. Svetniki SDS s takim predlogom niso soglašali, ker med kandidati za predstavnike ustanovitelja ni bil upoštevan tudi kandidat SDS. Kot predstavnike ustanovitelja v svetu Osnovne šole Stranje jc občinski svet imenoval Alenko Koncilja, Milenko Brajer in Marjana Kregarja. Občinski svet je dal tudi pozitivno mnenje o Tatjani Novak, kandidatki za ravnateljico Ekonomske šole Kamnik. V prvi obravnavi so svetniki brez razprave sprejeli odlok o zazidalnem načrtu M- 5 Zarja, ki ga je pripravil Urbanistični biro Kamnik. Poleg interesa dosedanjih uporabnikov prostora Zarje Kovis in Zarje Elcktronik bo zemljišče na severnem in južnem delu območja namenjeno stanovanjski gradnji. Predvidena pa je tudi ureditev kolesarske steze in pešpoti ob Kamniški Bistrici. Precej kritične razprave svetnikov pa jc spodbudil predlog o spremembi sklepa o razglasitvi športnih objektov za objekte občinskega pomena. Zupan jc namreč predlagal, naj bi veljavni sklep o razglasitvi celotnega območja kamniškega strelišča za športni objekt občinskega pomena spremenili tako, da bi v sklepu ostal samo iztek skakalnice. Ugotovili so namreč, da so vsa ostala zemljišča last fizičnih oseb. Drugi predlog pa je zadeval športne površine na Duplici ob KamniSki Bistrici. Teniški klub Duplica in športno društvo Vir-tus sta se pritožila zoper sprejeti sklep občinskega sveta, ker je Nogometni klub Virtus leta 1976 za nekaj parcel plačal odškodnino bivšim lastnikom. Zato se prenovljeni sklep nanaša samo na tiste površine, ki so bile v družbeni lasti. Po dogovoru bosta pod tem pogojem Teniški klub Duplica in Športno društvo Virtus umaknila tožbo za odpravo odločbe. Na predlog Franca Orcšnika pa naj bi občina dala svoj del zemljišča Virtusu v brezplačno uporabo. Svetniki so izražali pomisleke ali ima smisel razglasiti za športni objekt, nekaj kar praktično ne obstaja (obstaja samo podrtija) in še to samo iztek skakalnice. Vendar so nazadnje s 13 glasovi za in 4 proti le sprejeli predlagane spremembe sklepov. Če bo na Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj potrjen predlog, h kateremu je dal soglasje občinski svet, bomo v prihodnje plačevali za 19% višjo ceno za odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih voda oziroma krajše kanalščine. Poldrugo leto veljavna cena za gospodinjstva 12.18 SlT/m1 in 23.57 SIT za gospodarstvo namreč ne pokriva povečanih stroškov vzdrževanja 56 km dolgega kanalizacijskega omrežja, ki pokriva območje s 14.200 prebivalci. Po predlogu naj bi gospodinjstva plačevala po 14.49 SIT/m', gospodarstvo pa po 28,05 SIT/m' porabljene vode. Svetniki so po daljši razpravi, v kateri so poudarjali potrebo po določenih začasnih stanovanjih, (nekateri so omenjali materinski dom), za reševanje najtežjih družinskih ali socialnih stisk, sklenili, da se na priporočilo Centra za socialno delo za določen čas dodeli enosobno stanovanje občanki, ki se je znašla v takih težavah. Občinski svet je obravnaval tudi nekaj premoženjsko pravnih vprašanj v zvezi s prodajo oz. zamenjavo občinskih zemljišč. Tako je sklenil odprodati 1499 m2 zemljišča na Zgornjem Perovem po izklicni ceni 15.000 SIT/m2 in menjati 568 m2 zemljišča za enako površino zemljišča, last Graditelja, namenjeno lokalni javni cesti. Podobno zamenjavo z Graditeljem je občina opravila tudi za 20 m2 zemljišča na območju Zapric. Tudi tu gre za gradnjo, oziroma rekonstrukcijo javne ceste. Svetniki so občinski upravi in županu postavili tudi več pisnih vprašanj, na katera pa bodo dobili odgovore do prihodnje seja. Kot je ob zaključku zadnje seja pred poletnimi počitnicami dejal župan Smolnikar, bo naslednja seja občinskega sveta v drugi polovici septembra. FRANC SVETELJ Vi sprašujete, župan odgovarja Na vprašanje g. Toneta Metelka iz Kamnika, Kovinarska 10 b, v zvezi s poškodbami barve avtomobilov, ki so stalno parkirani v okolici tovarne Titan, podajam nasledji odgovor: V letošnjem letu nas je že več občanov, ki živijo v bližini tovarne Titan (Zikova, Livarska, Kovinarska ulica), obvestilo da opažajo na svojih avtomobilih rjav prah, ki razjeda barvo avtomobilov in ga ni mogoče odstraniti. Ker v neposredni bližini ni druge dejavnosti, ki bi domnevno lahko povzročala tovrstno onesnaževanje, se vse obtožbe nanašajo na emisije, kijih verjetno povzroča dejavnost podjetja Titan. Občina v skladu z veljavnimi zakoni in podzakonskimi akti ni pristojna za izvajanje nadzora nad industrijskimi onesnaževalci, ima pa po Zakonu o varstvu okolja možnost pridobiti podatke o obremenjevanju okolja, ki ga povzročajo posamezni onesnaževalci in sodelovati oz. obveščati Inšpektorat za varstvo okolja RS. Ta je v skladu z vladno Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja pristojen za izvajanje nadzora. Inšpektorat RS za okolje in prostor smo s problematiko onesnaževanja zraka in hrupa kot posledico dejavnosti podjetja Titan seznanili novembra 199H in dobili odgovor, da inšpekcija za okolje od leta 1995 naprej v tej tovarni izvaja redno inšpekcijsko nadzorstvo nad emisijami v okolje in da se v zvezi z emisijami snovi v zrak v tovarni Titan izvaja program sanacije odpraševalnega sistema iz livarne in pocinkovalniee. To je razvidno tudi iz letnega poročila o vplivih na okolje za leto 1998, katero je Titan d. d. poslal Občini Kamnik marca 1999 in v katerem med drugim piše, da je za zmanjševanje emisij v zrak izdelan terminski plan. ki je potrjen s strani inšpektorja zu okolje in prostor. Zaradi pogostih pritožb občanov v zvezi s hrupom in onesnaževanjem zraka smo v začetku letošnjega leta zahtevali od podjetja Titan d. d., da nam pošlje rezultate meritev hrupa in onesnaženosti zraka, ki so bile izdelane v zadnjih dveh letih. Rezultate meritev hrupa smo dobili, glede meritev onesnaženosti zraka pa le odgovor, da le-te v zadnjih dveh letih niso bile opravljene in da tudi pripravljeni ukrepi za zmanjšanje onesnaževanja zraka zaradi kriznega stanja podjetja v tem času še niso bili izvedeni. Meritve onesnaženosti zraka naj bi bile izvedene v prvi polovici aprila letos, dobljeni rezultati pa nam bodo posredovani takoj. Podjetje Titan d. d. smo nato še nekajkrat opomnili, naj nam posreduje rezultate meritev onesnaženosti zraka, vendar jih nismo dobili. Z. zadnjim takšnim dopisom smo podjetje Titan ti. d. seznanili tudi z zaključki Odbora za varovanje okolja (odbor deluje kot delovno telo občinskega svetu na področju varovanja okolja), kije okoljevarstveno problematiko podjetja Titan obravnaval na svoji izredni seji M. maja 2000. Todjetje Titan d. d. smo zaprosili, da nam poleg že večkrat zahtevanih rezultatov meritev onesnaženosti zraka posreduje tudi terminski plan ukrepov za izboljšanje varovanja okolja. 2H. juniju 2000 smo prejeli odgovor, v katerem Titan d. d. navaja, da je Zavod za varstvo pri delu začel izvajati meritve onesnaženosti zraka 5. 6. 2000 in že izvedel meritve na petih mestih. Ostale meritve bo predvidoma izvedel v juliju in avgustu. Titan d. d. tudi sporoča, da nam bodo rezultate meritev poslali takoj, ko jih bodo prejeli. Kdaj se bo to zgodilo, pa nam še ne morejo sporočiti. l'o končanih meritvah onesnaženosti zraka in zagotovitvi finančnih sredstev bodo izdelali sanacijski načrt in terminski plan izvedbe sanacijskih ukrepov. Informacijo glede ukrepov zaradi onesnaževanja zraka smo pridobili tudi od pristojnega repuh liŠkega inšpektorja za okolje, ki pravi, da bo lahko ustrezno ukrepal, ko bo dobil rezultate meritev onesnaženosti zraka. ANTON TONE SMOLNIKAR ŽUPAN J Ob 30. dnevih narodnih noš (II.) Prvi sprevod narodnih noš leta 1966 Po uspeli prireditvi Podgorske ohceti leta 196 j se je prizadevno vodstvo kamniškega turističnega društva s predsednikom dr. Sveto-zarjem Franlarjem in tajnikom Alfonzom Skalo leta 1966 odločilo za prvo prireditev z imenom Dan narodne noše. Njihovo povabilo je naletelo na velik odmev med prosvetnimi društvi in posamezniki iz bližnje in daljne okolice Kamnika. Prvega sprevoda v nedeljo, 11. septembra 1963, ki je potekal od Osnovne šole Toma Brejca prek Šutne do Samskega doma na Cankarjevi cesti, se je udeležilo okrog 350 narodnih noš. Sprevod je popestrilo tudi sedem starih okrašenih kmečkih voz, kočij, zapravljivč-kov in parizarjev, na katerih so se popeljali člani prosvetnih društev in foklornih skupin iz Kamniške Bistrice, Podgorja, Križa, Količe-vega in Trzina. Trzinci so takrat prikazali tudi stara kmečka opravila. V programu na dvorišču samskega doma so folklorne skupine predstavile narodne plese. Med njimi so bili tudi plesalci folklorne skupine iz Bele krajine. Velikopla-ninski pastirji s širokimi klobuki, pvajši iz lipovega lubja in v lesenih coklah pa so zapeli nekaj pastirskih pesmi. Značilno za 2. Dan narodne noše, 3. septembra 1967, je bilo ocenjevanje izvirnosti ženskih narodnih noš. V tekmovanju za najlepšo nošo, ki je potekalo na vrtu tedanjega dijaškega doma, danes OŠ 27. julij, se je pomerilo prek 100 udeleženk. Strokovna komisija je ocenila vsak del narodne noše (čevlje, nogavice, spodnje krilo, ošpetelj, predpasnik, sklepanec, ruto, pokrivalo, okrasje in dodatke) s točkami od ene do treh točk. Pravo navdušenje gledalcev, pa tudi komisije, so zbudile najstarejše slovenske noše s Tržaškega. Zato je tudi udeleženka od Sv. Ivana pri Trstu zasedla prvo mesto, drugo nagrado pa sije prislužila Radom-/janka. Za dopoldanski promenadni koncert je poskrbela domžalska godba. Ob tej priložnosti so trgovci odprli nekaj trgovin, prodajali pa so tudi spominke in razglednice s priložnostnim poštnim žigom. V sprevodu, ki je krenil od Kulturnega doma na Grabnu skozi mesto, na čelu pa sta jahala dva konjenika, so poleg narodnih noš iz Kamnika in okolice sodelovali tudi udeleženci iz gorenjskih Rateč, iz Starega trga pri Črnomlju, Tržača-ni. Na prireditvenem prostoru pri tovarni Svit na Bakovniku, leto poprej namreč prostor za samskim domom ni mogel sprejeti vseh obiskovalcev, so Belokranjci predstavili svoje svatovske običaje, folklorna skupina iz Kamniške Bistrice pa gorenjske plese in pesmi. Predsednik Turističnega društva Kamnik dr. Svetozar Frantar se je toplo zahvalil vsem udeležencem in razdelil spominska darila najbolje ocenjenim narodnim nošam. Ob tej priložnosti so se pobratili člani folklornih skupin iz Bele krajine in Tr-žaškega. Posebno priznanje so tokrat izrekli tudi Maksu Lavrincu, direktorju Svita - pokrovitelja prireditve, kije tudi poskrbel, da bi v primeru slabega vremena prireditev lahko potekala v tovarniških prostorih. Za solidno postrežbo pa je poskrbel takratni gostilničar na Šimnov-< u Andrej Zorman. Dan narodnih noš v Kamniku je vsako leto obiskalo več narodnih noš in seveda tudi gledalcev. Tako se je 3. dneva narodnih noš, 1. septembra I96H udeležilo že prek 600 narodnih noš. Poleg domačinov so na prireditvi takrat sodelovali še Podgorci. Mengšani, Domžalčani. Jaršani, Lukovčani. Prišle so narodne noše iz Medvod, Sodražice, Črnomlja, iz Starega trga ob Kolpi, z Visokega, pa tudi zamejski Slovenci iz Ukev v Kanalski dolini in Rezije. Dopoldne je predstavnike posameznih skupin na občini sprejel predsednik občinske skupščine Vinko Gobec. Sprejema se je udeležil tudi župan Rezijske doline, ki seje zahvalil za prijazen sprejem in obljubil sodelovanje njihove skupine tudi v prihodnje. Nedeljski sprevod narodnih noš je spet krenil od Kulturnega doma med številnimi gledalci skozi mesto proti Svitu na Bakovniku. Tu so v sicer nekoliko dolgem programu sodelovale folklorne skupine iz Ra-vence, Ukev, Črnomlja in Starega trga. Pri ocenjevanju te prireditve so organizatorji že razmišljali, kako bi v program prireditev vključili tudi prikaz ljudskih običajev. FRANC SVETE/J Prvi sprevod narodnih noš je septembra leta 1966 krenil s Šutne prek železnega mostu po takrat še makadamski Cankarjevi cesti (na sliki) na dvorišče samskega dama. 4 6. julija 2000 O DELU DRUŠTEV Kamniški OBČAN 75 let gasilskega društva Duplica PREGLED (ZASTARELE) GASILSKE TEHNIKE 25. decembra 1925 se je zbralo nekaj somišljenikov iz Šmarce in Duplice in ustanovilo gasilsko društvo. Za načelnika so izbrali tovarnarja Franca Remca, poveljnik pa je postal Josip Semeja. Med ustanovnimi člani pa so bili tudi Josip Zupan, Josip Okoren in Peter Gre-gorš z Duplice ter Niko Žurbi, Viktor Rode, Ivan Jerman in Drago La-pajne iz Šmarce. Ker novo gasilsko društvo ni imelo nobenega prostora niti orodja, sta za to poskrbela Josip Okoren, kije skladišče svoje gostilne začasno prepustil gasilcem, za orodje pa je z nakupom motorne brizgalne poskrbel tovarnar Franc Remec. S pomočjo Franca Brleča, kije brezplačno odstopil zemljišče, so leta 1927 zgradili gasilski dom, leta 1930 pa so nabavili prvi avtomobil. To je le nekaj misli iz slavnostnega govora sedanjega predsednika Gasilskega društva Duplica Staneta Osolnika na slovesnosti ob 75-letnici društva 10. junija v parku pri nekdanji Remčevi vili na Duplici. Dupliški gasilci so se kmalu po ustanovitvi društva soočili z velikimi požari v tedanji smodnišnici, v Remčevi tovarni na Duplici, v Bo-načevi papirnici na Količevem in drugod. Današnja ekipa dupliških gasilcev si prizadeva ohraniti gasilsko tradicijo na Duplici in s svojim delom opravičiti zaupanje tako gasilske organizacije kot krajanov Duplice in okolice. Že zaradi narave svoje dejavnosti smo gasilci vedno presegali vseh vrst zamejeno ozkosrčnost, pa naj gre za sosede, sosednjo vas ali mesto, je še dejal predsednik Osolnik in ob jubileju čestital vsem članom. Za uspešno delo v gasilstvu so ob tej priložnosti prejeli občinska gasilska priznanja Anton Jerman, Janez Bajde in Safet Mahič. Priznanja Gasilske zveze Slovenije pa sta prejela predsednik Stane Osolnik in poveljnik Damjan Godicelj. Naziv častnega predsednika GD Duplica pa so za dolgoletno vodenje GD Duplica podelili Cirilu Vidmarju. O delu Gasilske zveze Kamnik je spregovoril poveljnik GZ Kamnik Jože Oblak. Povedal je, da po osamosvojitvi GZ Komenda kamniško gasilsko zvezo sestavlja 16 prostovoljnih gasilskih društev s preko 1000 gasilci in gasilkami in je ta- Humanitarna akcija Rdečega križa Slovenije Akcija zbiranja pomoči ostarelim in socialno ogroženim ter zbiranje pomoči za brezposelne in začasno nezaposlene je v času od marca do 16. junija obrodila lep uspeh. Darovalci so v tem času na žiro račun RK prispevali že več kot 66 milijonov tolarjev. Zbrana sredstva bodo dodeljena občinskim združenjem RK, tudi Kamniku, ki jih bodo razdeljevala upravičencem po lastnih kriterijih ali že obstoječih programih. RK se vsem darovalcem za vplačane prispevke iskreno zahvaljuje in zagotavlja, da bodo z njimi pomagali najbolj upravičenim pričakovalcem. Rdeči križ Kamnik je od 19. aprila do 7. junija v Špitaiiču organiziral 70-urni tečaj prve pomoči za bolničarje (za tečajnike KS Mot-nik, KS Špitalič in KS Tuhinj) in 10-urni dopolnilni program v Tuhinju. Strokovno teoretični del snovi sta tečajnikom predavala dr. Aleksander Doplihar in Jožica Lužar, prikaz poškodb je ponazorila Saša Štrajhar. Ob zaključku 70-urnega oziroma 10-urnega dopolnilnega tečaja sta se oblikovali dve ekipi, ki sta se 10. junija udeležili regijskega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči na Igu. Z ljubljanskega območja se je tega preverjanja udeležilo 14 ekip. Kamniška II. ekipa, ki so jo sestavljali udeleženci pravkar končanega tečaja in Zg. Tuhinja- 4, Buča -, 1 in Špitaliča - 1 je dosegla zelo dobro 3. mesto z 991 točkami. Prejela je tudi posebno priznanje. Prva kamniška ekipa, sestavljena iz tečajnikov iz Špitaliča (2), Motnika (3) in Zg. Tuhinja, (1) pa se je uvrstila na 5. mesto z 950 točkami. Alije NOB prevara? V petek, 23. junija, je bik*na Glavnem trgu v Kamniku zelo živahno. Združena lista socialnih demokratov ZLSD je na stojnici zbirala podpise proti izjavi Justina Stanovnika, ki je na spravni prireditvi v Kočevskem Rogu izjavil, da je bila narodno osvobodilna borba prevara. Številni Kamničani in okolišani so z ogorčenjem sprejeli tako nezgodovinsko izjavo in svoje nestrinjanje potrdili s podpisom protesta. Združena lista je protestne izjave zbirala tudi v Tuhinjski dolini in na Lazah. Podpisovanja protestne izjave bi se udeležili še mnogi drugi, a o tem niso bili pravočasno obveščeni ali pa je bil čas podpisovanja prekratek. STANE SIMŠIČ Pred postrojenimi gasilci in gosti na tribuni seje nato po Jakopičevi in Groharjevi razvil dolg sprevod gasilske tehnike. V njem je sodelovalo 20 različnih gasilskih vozil z , opremo. Na čelu takoj za poveljniškim vozilom so se na starem pari-zarju s konjsko vprego na vajetih Toneta Jermana - Škricovega peljali dupliški gasilci s svojo najstarejšo opremo, s prenosno motorno brizgalno Rosenbauer iz leta 1927, ki pa še vedno lahko zmeče 600 litrov vode na minuto. Za njim so se peljali Selani s prenosno črpalko iz leta 1938. Sledilo je skoraj trideset let staro in najstarejše vozilo v GZ Kamnik iz leta 1971. Zji njim pa so se zvrstila vozila za prevoz, moštev in 11 manjših gasilskih vozil. Po šestih gasil- skih vozilih s cisterno so sprevod zaključila malo tehnično vozilo za reševanje pri avtomobilskih nesrečah, orodno vozilo za reševanje v primeru razlitja nevarnih snovi in nazadnje gasilska avtolestev s košaro iz. leta 1989. Vsa tri vozila upravlja Gasilsko društvo Kamnik. Celoten sprevod gasilske tehnike, ki je zbudil veliko zanimanje med gledalci, je komentiral podpo-veljnik GZ Kamnik Janez. Kune. Ob tej priložnosti so dupliški gasilci po nekaj desetletjih spet pripravili vrtno veselico s srečolo-vom, ki je tudi zaradi znanega na-rodno-zabavnega ansambla Gamsi in toplega, skoraj poletnega vremena pritegnila veliko obiskovalcev iz bližnje in daljne okolice. FRANC SVETEIJ O 75-letni zgodovini gasilstva na Duplici je zbranim gasilcem in krajanom spregovoril predsednik društva Stane Osolnik. jino sredstev, ki so bila priporočena in dogovorjena v republiški upravi za zaščito in reševanje. ko ena največjih gasilskih GZ v Sloveniji ter skoraj edina, ki varovanje pred požari, naravnimi in drugimi nesrečami opravlja prostovoljno brez poklicnega jedra. Samo lani so kamniški gasilci sodelo- vali v 185 različnih akcijah. Čeprav po besedah poveljnika Oblaka v gasilskih društvih veliko pozornosti namenjajo izobraževanju in usposabljanju, vendar še taka usposobljenost in požrtvovalnost ne moreta v nedogled nadomeščati vse slabše opremljenosti gasilskih društev. Lokalna skupnost namreč že nekaj let zmanjšuje svoj delež sredstev, namenjen opremljenosti. Letos so iz občinskega proračuna dobili samo tret- Ob visokem jubileju je dupliškim gasilcem čestital tudi Franc Orešnik, predsednik sveta KS Duplica, in izrazil pripravljenost krajevne skupnosti, da tudi v bodoče kot doslej po svojih močeh pomaga gasilskemu društvu. Častno mesto v pregledu gasilske tehnike je pripadlo 73 let stari dupliški Rosenbauerci, ki so jo peljali s Škricovim, že sodobnejšim »gumiradelnom«. Gasilci pravijo, da jih kljub visoki starosti še vedno uboga... PGD Zg. Tuhinj uspešno na tekmovanju Tudi v letošnjem letu, posebej v mesecu maju se je v PGD Zg Tuhinj na gasilskih vajah rada zbirala vsa gasilska mladina. Priprave so potekale na občinsko tekmovanje. Med naše vrste je prišlo ponovno veliko mladih gasilcev, ki so dobili zgled pri starejših. In prav te- mu dajemo pri nas velik pomen. Ukvarjati se z mladino, jih naučiti osnovnih gasilskih taktik, spoznati orodja, pa tudi gojiti pravilen odnos do gasilstva, torej nagovoriti otroke, kako pristopiti k taki stvari z nekaj več resnosti in podobno. Vse to se je uspešno izvajalo s pomočjo mentorice Marte Lajmiš, posebej pa naj tu omenim celotno žensko mladinsko desetino, kajti pri delu so bile več ali manj samostojne. Sadovi pa so se pokazali v soboto, 10. junija, v Komendi na občinskem tekmovanju gasilske mladine. Mladinska ženska desetina je zasedla I. mesto, pionirke pa 3. mesto. Torej dvojni izkupiček, s katerim smo zelo zadovoljni tako mentorji kot mladi in nam daje novega elana za delo z mladimi gasilkami in gasilci. M. SLAPNIK Na občinskem tekmovanju gasilske mladine smo zmagale mladinke iz Zg. Tuhinja... . pionirke pa so dosegle odlično tretje mesto. Skoraj tisoč gasilcev je pokazalo svoje znanje in spretnosti Tradicionalno meddruštveno tekmovanje gasilcev kamniške in komendske občine se je letos odvijalo na hipodromu v Komendi. Tam se je v soboto in nedeljo, 11. in 12. junija, v znanju in gasilskih veščinah pomerilo skoraj tisoč gasilcev, ki delujejo v okviru Gasilske zveze Kamnik in Gasilske zveze Komenda. V soboto so teoretično in praktično gasilsko znanje pokazali pionirji, pionirke, mladinci in mladinke iz obeh občin. V okviru Gasilske zveze Kamnik je pri pionirkah zmagala ekipa PGD Srednja vas, pri pionirjih ekipa PGD Nev-Ije, pri mladinkah ekipa iz. PGD Zgornji Tuhinj in pri mladincih ekipa PGD Srednja vas. V nedeljo pa so se na komend-skem hipodromu pomerili člani, članice in veterani. Iz kamniške gasilske zveze so bili najboljši pri članicah A ekipa iz PGD Kamnik, pri članicah B ekipa iz PGD Kamnik 1, pri članih A ekipa iz PGD Srednja vas 1, pri članih B ekipa iz PGD Srednja vas in pri veteranih ekipa iz PGD Nevlje. Med gasilci, ki delujejo pod okriljem gasilske zveze. Komenda, pa so bili naboljši pri pionirkah ekipa iz. PGD Moste, pri pionirjih ekipa iz PGD Komenda, pri mladinkah ekipa iz. PGD Moste, pri mladincih ekipa iz. PGD Komenda, pri članih A ekipa iz. PGD Križ I, pri članih B pa ekipa iz PGD Kril SAŠA MEJAČ JAVNI RAZPIS za oddajanje trgovskih in gostinskih stojnic na javnih površinah v času od 7. do 10. septembra 2000 (Dnevi narodnih noš) 1. Predmet javnega razpisa je: - oddaja trgovskih stojnic na javnih površinah (Glavni trg, Šutna), -oddaja gostinskih stojnic na javnih površinah (Glavni trg, Trg talcev). 2. Pogoji za opravljanje predmetnega razpisa: -na razpis se lahko prijavijo pravne ali fizične osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje po veljavnih predpisih (Zakon o trgovini, Zakon o gostinstvu) in - so sposobne poravnati finančne obveznosti. 3. Merila za izbor so: - kvaliteta ponudbe, - reference ponudnika, -oprema stojnice, - prednost pod enakimi pogoji imajo pravne in fizične osebe s sedežem v občini Kamnik. 4. Rok prijave je 14. avgust 2000. 5. Cena za najem trgovske stojnice je: -Glavni trg 60.000 SIT -Šutna 35.000 SIT. Cena vključuje DDV. 6. Predvidene lokacije za gostince: -pri pošti 100 m?, - nasproti pošte 90 m2, - pred Podgorškom 50 m2, - SKB Banka 50 m2, - Delikatesa (vhod) 50 m2. Cena za najem na navedenih lokacijah je 3.600 SIT za m2. - pred barom Vitez 70 m2, - 5 x lok. Glavni trg 50 m2. Cene za najem na navedenih lokacijah je 3.600 SIT za m2. - stara knjižnica 150.000 SIT, -Trg talcev 300.000 SIT. Cene za gostinske stojnice so brez DDV. 7. Ponudba mora vsebovati naslednje elemente: - dokazilo o izpolnjevanju razpisnih pogojev, - določbo upravne enote, da ponudnik lahko opravlja dejavnost, - garancijo za plačilo v skladu z veljavnimi predpisi, - izjavo, da je ponudnik pripravljen do določenega roka oz. do v pogodbi določenega datuma poravnati obveznosti do organizatorja. 8. Vse ostale medsebojne obveznosti se določijo s posebno pogodbo. 9 Ponudniki naj svoje ponudbe pošljejo do 26. 7. 2000 na naslov: OBČINA KAMNIK, Glavni trg 24, 1240 KAMNIK. Na ovojnici mora biti označeno »DNN 2000 - NE ODPIRAJ«. Občina Kamnik Kamniški OBČAN NAŠI POGOVORI 6. julija 2000 5 Zlata poroka Vrtačnikovih iz Soteske Zakonca Panika in Peter Vrtačnik, zlatoporočenca, smo obiskali 26. junija. Živita v Soteski, v hišici, ki sta jo gradila od leta 1951 dalje. Oba izhajata iz družin s številnimi otroki, pri Faniki jih jc bilo deset, sest bratov in štiri sestre. Peter izhaja iz družine šestih otrok. Oba sta tistih letnikov, ki jih je II. svetovna vojna moćno prizadela. Fanika je bila rojena 2. junija 1928 na Selih. Tam je dobila osnovnošolsko znanje, nato je obiskovala Solo trgovske smeri. Vojna vihra njeni družini ni prizanašala. 2e leta 1943 je bila izseljena skupaj z vso družino v taboriSCe blizu Frankfurta. Oče je bil v taborišču Da-chau. Po vrnitvi ob koncu vojne se je zaposlila v trgovini Potrošnik. Od leta 1957 pa vse do upokojitve leta 1982 jc polnih 25 let delala v KIK-u v finančno-raču-novodski službi. Svoje življenje je Fanika posvetila družini. V mladih letih jc rada hodila v hribe, na morje. pa tudi veselice sta s Petrom rada obiskala. Redno spremlja novice, bere razne zanimivosti, sicer pa je bila najbolj zadovoljna na svojem domu pri družini. Peter je bil rojen v Srednji vasi 22. februarju 1924. Prvo znanje si je nabiral na Selih in sc nato izučil za čevljarja. V času vojne je bil leta 1943 mobiliziran v nemško vojsko. V Franciji je bil eno leto. Tam je bil ranjen in s transportom poslan na zdravljenje na Češko. Nato je padel v rusko ujetništvo in se ob koncu vojne vračal domov prek Subotice vse do 17. avgusta 1945. Delo je našel v kamniški čevljarni do 1951. Zaradi težkih razmer se je priključil zidarjem Projekta Kranj, kasnejši Gradbinec. V tem podjetju je ostal do 1984, ko je bil upokojen. Novemu poklicu v zidarstvu se je predal z veseljem in do- Fanika in Peter Vrtačnik s sinovoma. bro voljo. Postopoma je od navadnega delavca napredoval in se strokovno izpopolnjeval do kvalificiranega delavca ter vse do inštruktorja. Delal je cele dneve, ob vikendih pa je bilo veliko udarniškega neplačanega dela. Prostega časa ni imel veliko. Rad je hodil v naravo, tudi na planine. Z ženo Faniko sta mnogokrat obiskovala družabne prireditve. Fanika in Peter sta se poročila 3. junija 1950. V zakonu sta se jima rodila dva sinova. Oba sta poročena in imata že po dva otroka. Zelo sta vesela in srečna, kadar se srečujejo na obiskih. Svoj 50-letni jubilej sta želela proslaviti v skromnem ožjem krogu družine, a so ju otroci presenetili. Slavnost so jima pripravili na Selah, tam, kjer sta se pred 50 leti poročila. Del poti na to slavje so se peljali z avtom, nato pa ju je čakala kočija s konji. Bilo je tako kot ob poroki. Presenečenje je bilo neizmerno. Res sta bila srečna ob tem dogodku, enako pa tudi gostje, ki jih je bilo več kot 30. Preživela sva čudovite trenutke, sta nam povedala. Vseh 50 let skupnega življenja sva preživela v zadovoljstvu in bila eden drugemu v oporo in pomoč. Zadovoljna sva v krogu svojih otrok in vnukov. Zelo dobro se med seboj razumemo. Upava, da bo tako tudi v prihodnje, seveda le ob dobrem zdravju. Oba sva preživela več let v tujini in izgnanstvu-ujet-ništvu. Takrat sva občutila, kaj nam pomeni domovina. Bolj bi jo morali spoštovati, ceniti njene lepote. Slovenija je čudovita, enkratna, sta zaključila naša jubilanta. STANE SIMŠIČ Ivančičeva zlatoporočenca Fanika je bila 11-kratita udarnica, Bogdan je bil udeleženec bojev Pri desantu na Drvar in je sodeloval pri osvobajanju Beograda. Društvo upokojencev Kamnik ja odpeljali na otok Korčula Po redno vsako leto obiskuje bolne ostarele člane in jubilante. Še Posebno skrb društvo namenja članom ob njihovih življenjskih jubilejih kot so zlate poroke. Tako smo Marjana, Stane in Marija v ponedeljek 26. junija, obiskali Ivančičeva iz Šmarce, Ljubljanska c. 39, ki sta maja dočakala 50-letni jubilej skupnega življenja - zlato poroko. Poročila sta se 20. maja 1950 v Lukovici. Bogdan je bil rojen 24. januarja 1924 v Gabrovici pri Črnem Kalu v družini treh otrok. Osnovno šolo je obiskoval v Os-Pu in Gabrovici pod Italijo. Zaposlitev je našel v Trstu, kjer je ostal tri leta, zatem so ga oblasti Premestile daleč v Italijo z namenom, da mu onemogočijo odhod v partizane. Po kapitulaciji Italije septembra 1943 sc je vključil v I. Prekomorsko brigado. Kmalu zatem so se iz Bari- sovražnem napadu so se izkrcali na Visu, zatem prišli v Biograd in Drvar. Bil je udeleženec bojev ob desantnem napadu na Drvar in v bojih pri osvoboditvi Beograda. Iz JLA se je vrnil novembra 1946. Njegova vas Gab-rovica je bila požgana, zato je odšel v Ljubljano. Delal je na Odpadu pri zbiranju odpadnega materiala. Na priporočilo se je prijavil v policijsko šolo in zatem služboval na Ptuju in v Kamniku. Pri policiji je ostal do 1952. leta, zatem je delo našel v podjetju Stol. Skupaj z ženo sta v Šmarci kupila staro hišo, jo obnavljala, predelovala. Obnova hiše ga jc polno zaposlovala, zato mu je za ostale zadeve zmanjkalo časa. V podjetju Stol je bil več let kurir, nato pa voznik viličarja. Za udeležbo in sodelovanje v vojni je prejel medaljo Zasluge za narod in medaljo za hrab- Zlatoporočenca Fanika in Bogdan Ivančič s pričama Danilom Ivančičem "i Francom Oražmom. Oba sta brata zlatoporočencev. rost, v delovni organizaciji pa mnoge pohvale in nagrade. Fanika je bila rojena 4. februarja 1929 v Krašnji pri Lukovici v družini sedmih otrok. Tu je obiskovala osnovno šolo. Zaradi težkih vojnih razmer in mladosti je ostala doma pri starših. Leta 1948 se je zaposlila v Stolu v Stolarni. S ponosom nam je povedala, da je delo opravljala s posebnim veseljem in bila kar 11-kratna udarnica. V tem podjetju je tudi zaključila svojo delovno dobo z upokojitvijo leta 1984. Danes zelo rada goji rožice, to ljubezen ima že od malih let. Izdeluje gobeline, ki so razobeše-ni po stenah v stanovanju, Bogdan pa bolj skrbi za vrt. Kot mlada človeka sta spoznala, da sodita skupaj, zato poroka ni bila več vprašanje. Danes z zadovoljstvom ugotavljata, da je bil to pomemben življenjski korak in ga nikoli ne bi spremenila. Zakonsko življenje jima je prineslo tri otroke: Milojko, Albin-co in Bojana. Z njimi je do sedaj prišlo tudi že 5 vnučkov, ki so odlični kotalkarji. Dosegajo izvrstne rezultate doma in v tujini, kar potrjujejo Številni pokali. .Jubilej - zlato poroko so proslavili doma prav na dan obletnice 20. maja. Vnuki so organizirali »kar pravo poroko« in tudi prstani niso manjkali. Zbralo se je 30 družinskih članov in sorodnikov. Prijetno je bilo kramljati z njima. Kar žarela sta od zadovoljstva. Predstavniki društva smo ju skromno obdarili in se poslovili od enkratnih ljudi. I/, obeh zlatoporočencev. Fanike in Bogdana, kar žari optimizem in življenjska sila, zato smo ju zapustili s prepričanjem, da boste še marsikaj lepega dosegla na skupni poti, ki je Se pred njima. STANE SIMŠIČ Gospa Mila Klemenčičje slavila 95-letnico Ob spominih na moža Mirka in sina Borota 4. junija je praznovala svoj 95. rojstni dan Kamničanka gospa Mila Klemenčič. Izhaja iz znane kamniške trgovske družine Klemenčičev. Ljudmila Sitar, kolje njeno rojstno ime, se je rodila 4. junija 1905 na Jesenicah. Tu seje sezna- Gospa Mila Klemenčič je devet desetletij in pol svojega življenja praznovala v kamniškem Domu starejših občanov. nila z bančnim uradnikom Kamničanom Mirkom Klemenčičem. Po poroki sta od Mirkovih staršev leta 1929'prevzela špecerijsko trgovino na Sutni v Kamniku. Oh nemški okupaciji leta 1941 je družina Klemenčič takoj začela sodelovati s partizani. Pomagali so jim z živili, usnjem in drugim. Zato so moža Mirka skuj>ajs 13 Kamničani januarja 1944 Nemci ustrelili v Šentvidu nad Ljubljano kot talca. Tudi sama je bila nekaj mesecev zaprta V begunjskih zaporih. Tudi oba brata sta padla kol jiariizana, »Veliko smo moralipre stati, vendar moram reci, da je za vojne vdove danes slabo poskrbljeno,«pravi gospa Mila, ki danes živi v kamniškem domu za starejše občane. Rada j>a se spominja svojih mladih dni, ko je plezala po Julijcih skujmjz alpinistom Jožo čopom. Pove tudi, da je znani planinski J'ot< j graf in alpinist Jaka Cop njen bratranec, čeprav jjravi, da ni več tako trdna v nogah, dnevnega razgibavanja kljub visokim letom ni opustila. Vsak dan napravi po petdeset po čepov. »Zmerajsem rada telovadila, »pravi,« če imaš voljo tudi danes ni težko...« V pogovoru ne more itidi mimo sj>omina na svojega edinega, žal že pokojnega sina Borota, ki je po končanem študiju fizike na ljubljanski univerzi leta 1958 odšel službovat v Nemčijo, kjer je leta 1994 umrl. Pokopan je na kamniških Žalah. Kol je sama povedala, danes zanjo lepo skrbi nečak arhitekt Arsen Lazič, ki seje iz Beograda preselil v Kamnik. Ker ji življenje ni prizanašalo, je vedno znala ceniti pomoč ljudem v stiski. Več kot deset let je kot predsednica Rdečega križa v Kamniku po svojih močeh pomagala pomoči potrebnim. Aktivna je bila tudi v Društvu vojaških vojnih invalidov v Kamniku. Ob visokem življenjskem jubileju so seje poleg znancev in prijale Ijev iz Kamnika spomnili tudi v invalidskem društvu (DVI) Kamnik. Vimenu društva je ju-bilantki s skromnim darilom čestitala tajnica Ivanka Jevšnik. FRANC SVETELJ Pripis uredništva: Včeraj smo zvedeli za žalostno novico, da se je bogata življenjska pot gospe Mile Klemenčič 1. julija zaključila. Naj bo ta zapis v spomin na spoštovano Kamničanka. Lepe želje šmarskih gasilcev Karlu Jegovniku, prvemu poveljniku Najmlajše gasilsko društvo v kamniški občini Šmarski gasilci smo se na naši zadnji seji odločili, da ob bližajočem se osemnajstletnem organiziranem delovanju gasilcev v našem kraju in ob življenjskem jubileju - šestdesetletnici našega prvega poveljnika Karla Jegov-nika, predstavimo naše dosedanje delo. Vsa leta vestno sledimo svojemu poslanstvu in tako pomagamo pri požarih in drugih naravnih nesrečah. Letos smo se aktivno vključili v čistilno akcijo naše občine, že tradicionalno pa smo priredili tudi zabavno prireditev -veselico. Prvi poveljnik našega društva Karel Jegovnik seje pred šestimi desetletji rodil v Celju, odraščal pa v Mozirju. Ko se je odločil, da si zgradi hišo v Šmarci, se je leta 1983 vključil v delo ustanovnega odbora našega društva. Ko se je v Šmarci začela obnova kulturnega doma, so si člani odbora zadali, da se h kulturnemu domu prizida še gasilski dom. V ta namen smo ustanoviti še gradbeni odbor, katerega član je bil tudi naš jubilant. Z zavzetostjo je spremljal gradnjo in bil skoraj vsak dan navzoč pri izvajanju del. Ko smo ustanovili novo gasilsko društvo, smo Karla Jegovni-ka izvolili za prvega poveljnika društva in še nikdar nam ni bilo Žal. Zavedal se je namreč svoje dolžnosti, odgovornosti in se še z večjo vnemo lotil dela pri izgradnji, pridobivanju znanja in gasilskih veščin, kijih je prenašal na člane našega mladega društva. Kot vzor poveljnika nam je bil zvest od leta 1983 pa do leta 1998. Tedaj je na lastno željo dolžnost prepustil mlajšemu, ga- silci pa smo se mu za njegov bogat prispevek oddolžili z imenovanjem za častnega poveljnika. V petnajstih letih poveljevanja nam je Karel dokazal, kaj vse se da doseči, če si zvest društvu, za svoje zvesto delo pa je bil tudi odlikovan z gasilksim priznanjem II. stopnje leta 1985 in z gasilskim priznanjem III. stopnje leta 1993 ter leta 1998 še z gasilskim odlikovanjem lil. stopnje. Karlu Jegovniku se člani PGD Šmarca zahvaljujemo za njegovo zavzeto, zvesto in uspešno delu in mu ob jubileju želimo še na mnoga leta, da bi bil zdrav in vesel med nami, vselej, ko bomo praznovali obletnice našega gasilskega društva, ki si mu tudi ti dal trdne temelje. Za gasilce iz Šmarce JOŽE LENARČIČ Šmarski gasilci od najmlajših do malo starejših. Prvi poveljnik društva Karel Jegovnik sedi v prvi vrsti, četrti z leve strani. k torbe Krištofovega Pepeta II Bomo kmalu brali Slamnik kamniškega občana... ? Tfar se tiče športa, se naš žu-M\. pan Tonti kar dobro uveljavlja in uspešno nadomešča bivših 10000 obratov. Zadnjič smo ga lahko videli pogumno jahati na srednjeveškem konju na nekdanjem Starem trgu in še nekaj prej na starem motociklu, v katerim se je skozi mesto popeljal ob srečanju motoristov veteranov in se uvrstil na drugo mesto. Vrh pa je dosegel na nedeljskih kasaških dirkah županov v Komendi. Z žrebcem Žužkom je gladko pustil za seboj vse svoje županske kolege: cerkljanskega Čebulja, med-voškega Žagarja, mengeškega Štebeta in komendskega Drolca, kije odstopil. Tako se je naš Tonti maščeval za lanski neslavni padec s kasaškega sulkija na treningu. Ker se loteva samih nevarnih športov, bi bilo prav, da se primerno zavaruje pri Triglavu ali Adriaticu. Sicer pa pravijo, da se tako utrjuje za jesenske »boje« z novo koalicijo, saj se bodo ljudski svetniki verjetno morali posloviti od sedanje »nenačelne« koalicije... "hKJekdanji županski kandidat 1 ▼ mestni kavarnar Florjan je pokazal, da je res mol beseda, čeprav ni imel te sreče, da bi bil izvoljen za župana. Kot je obljubljal pred volitvami, je k novemu otroškemu igrišču pod Malim gradom ali za njegovo kavarno prispeval idejo o otroških igra-lih. Nič kaj dobre volje pa ni župan Tonti, kije moral prispevati denar iz občinske blagajne. Upajmo, da bo kavarnar poskrbel vsaj za kakšno varuško, medtem, ko bodo starši v vročih dneh pili njegovo ledeno kavo... f\ b letošnjem državnem praz-\J niku - dnevu državnosti so tudi Kamničani morali pohiteti na Goro nad Šmartnem, saj v mestu ni bilo nobene slovesnosti. In prav je tako, da so vsaj videli, kako se pripravi izvirna proslava, ki je pritegnila veliko ljudi, več kot dve ali tri kamniške proslave skupaj... ~f£ot kaze, smo Kamničani res J\ lačni pisanih novic. Drugače ne bi poleg Kamniških in Domžalskih novic, ki, kot na njih piše, pokrivata obe občini in še nekaj občin zraven (da najstarejšega Kamniškega občana sploh ne omenjam), te dni dobili novo revijo z imenom Kamniško domžalske novice, ki spet pokrivajo obe občini in še nekaj občin zraven. Letniki in številka 1. na naslovnici kažeta, da gre res za povsem nov mesečnik. Kaj se bo ob istih oglaševalcih, vsaj na kamniškem, zgodilo s slavnimi KN, pa lahko samo ugibamo. Bojimo se samo, da ne bodo doživele usode nekdanjega Utripa. Sedaj samo pričakujemo, da bo v kratkem nekdo začel izdajati Slamnik kamniškega občana za obe občini in še nekaj občin zraven, potem bo pa zmešnjava zares kompletna... ~Mfo so občinarji zadnjič pre-a\ tresali odlok o prometni ureditvi občine, so se nekateri podeželski občinski možje jezili, da njihovih cest odlok ne zajema in da se nanaša samo na mesto. Pa se oglasi mestni svetnik in jih zavrne: to pa ni res, saj tudi Kurja vas ni zajeta in pojasni, da so tako nekoč dejali Novemu trgu. Pa jih je spet dobil nazaj: Kakšna Kurja vas, saj vsi vemo, kje so Dedinje. Torej so občinski uradniki pozabili tudi nanje... v Smarčani so bili na zadnji občinski seji pošteno užaljeni, ker so jim strokovne službe v prenovljeni »družbenoplanski prostorski dokumentaciji« namesto šmarskega cerkvenega patrona sv. Mavricija podtaknile podgorskega sv. Miklavža. Če bi še živel nekdanji politik in sindikalist Šmarčan Mavricij Bore, krščen v šmarski cerkvi, se kaj takega ver-jeno ne bi zgodilo, ali pa bi kdo letel iz službe... rudi to se lahko zgodi, da občinarji proglasijo samo iztek nekdanje kamniške skakalnice, ki je nikjer več ni, za objekt občinskega pomena. Kaj pa zalet in odskočišče, boste vprašali. To pa je po obrazložitvi pristojnih v privatnih ali božjih rokah. Zato bodo v bodoče, če bo še kaj snega, skakalne tekme na skakalnici v podgorski Dobravi, ki ima vse tri dele, na »izteku« v Streliški ulici pa bodo postavili spominsko ploščo. Zato je imel kar prav tisti tuhinjski mož in podžupan, kije za govornico dejal, da bo dvignil en karton, da pa še sam ne ve ali rdečega ali zelenega... Krištofov Pepe II. PISMA • MNFNIA . ODMFVI Da ne bo prepozno - še enkrat Z velikim začudenjem prebiram Kamniški občan z dne 22. 6. 2000 in sicer odgovore g. župana Antona Toneta Smolnikarja, ki se nanašajo na članek DA NE BO PREPOZNO. G. župan, naslov avtorja imenovanega članka je v uredništvu Kamniškega občana, torej je trditev o nepodpisanem članku oz. anonimnosti napačna. Tudi sicer ste tokrat udarili mimo. Ne vem zakaj so bile v vašem odgovoru izpuščene ulice, ki so bile v članku navedene, saj so v našem naselju poleg Ogrinčeve in Parapatove tudi ulice; M. Paglavca, Koželje-va, Aleševčeva, Podgorska pot in Pot Marije Vere. V vašem odgovoru navajate »križanje« proge z Ogrinčevo cesto. Pred in po prehodu se križamo le mi - krajani oz. uporabniki prehoda, o drugem »križanju« tu ne moremo govoriti, saj se na prehodu ne križa, ali pač? Oprostite mi, saj tudi sam ne vem, na kateri ulici je prehod, toda omenjeni prehod preko proge prav gotovo ni na Ogrinčevi ulici. Tudi sicer je v odgovoru še nekaj napak, npr. Ogrinčeve ceste v našem naselju ni, obstaja le »Ulica Josipa Ogrinca«! Ta Ogrinče-va ulica se prav nikjer ne odcepi v Parapatovo ulico, kot naj bi bilo zapisano v zapisniku komisije, v kateri so sodelovali tudi člani občinske uprave. Zato sprašujem: kakšne načrte ulic pa imate v občinski upravi. G. župan, v odgovoru navajate nekatera določila Zakona o železniškem prometu in na koncu navedb tega zakona navajate: »Prav tako je upravljalec dolžan zaradi ohranjanja in izboljševanja prometnih in varnostnih lastnosti vzdrževati prehode obstoječe javne železniške infrastrukture.« Kaj pa je storila občina za izboljšanje našega prehoda ? Vaš nekdanji poklic je bil povezan s prometom, zato vas moram vprašati: Andrejev križ označuje prehod preko železniške proge. Ali ni ta označba prehodov še iz časov, ko so vozili le vlaki na parni pogon? Takrat se je vlak prej slišalo kot videlo, sedaj se odvija promet po železniški progi z motornimi vlaki, hitrost je znatno večja, zato je sedaj mnogo primernejša signalizacija z lučko, mar ne? Toda problem ni v samem prehodu preko tirov, čeprav je še vedno takšen kot takrat, ko je vozil samo »čuha puha«, oziroma »hlapon«, problem je v tem, ker je način prehoda ostal enak kot takrat, ko je le vsaka peta hiša premogla avto, dandanašnji ga ima skoraj vsaka, ponekod tudi po dva ali več in tudi hiš je več. Težava je v tem, da je pri našem prehodu preko lelezniških tirov vidljivost zelo slaba, kljub temu da se je pred leti »le nekaj naredilo za varnost, saj se je posekalo nekaj grmovja«, toda kljub temu »velikemu posegu« je na našem prehodu še vedno slaba preglednost tudi v lepem vremenu, močno sonce, noč, dež., megla in sneženje pa vidljivost povsem izničijo in takrat je vsak prehod preko tirov kot ruska ruleta, zato je naše križanje upravičen postopek. Ustavljanje na Kranjski cesti v primeru približevanja vlaka, je kršenje Zakona o cestnem prometu RS, saj prehod ni na Kranjski cesti, ustavljanje na vozišču pa je prepovedano. Kje je rešitev? V odgovoru ni nikjer omenjen naš strah, da bi bilo naše naselje v primeru nesreče na prehodu dobesedno odrezano od sveta, kajti takrat bi bil onemogočen prihod tudi za gasilsko vozilo in še in še. V odgovoru je navedeno, daje komisija »predlagala« povezavo po levi strani proge na Svetče-vo in Kranjsko cesto na zavarovan cestni prehod. Sprašujem, ali ni bilo to že davnega leta 1996? Mi pa še vedno čakamo! Zagotavljam, da se po takih in podobnih predlogih in kupih papirjev z načrti, na katerih so napačni podatki, še vedno ne da varno prečkati železniškega prehoda. Menim, da občinska uprava ne bo dovolila izgradnje novega večstanovanjskega objekta na Podgorski cesti tik ob obstoječi progi, v kolikor bi imela resne namene urediti »našprehod.« Zato predlagam naslednjo rešitev: cestno signalizacijo oz. semafor, kije namenjen za »varen prehod živine« v Šmartnem v Tuhinju, naj se prestavi na naš prehod, saj bo tu služil svojemu namenu in pri nas ne bo v okras in v posmeh kot spomenik zgrešeni investiciji. G. Anton Tone Smolnikar! Kot župana občine Kamnik vas vabim na ogled našega »problema« oz. prehoda! Pridite in videli boste, kako napačne podatke ima občinska uprava pri imenih in situacijah ulic. Pridite in videli boste, zakaj se nam je zapisala prošnja, ki jo ponavljam; »Ne prižigajte nam lučke potem, tam na Žalah, kajti tam bo prepozno, prižgite nam jo sedaj tu. »Zgoraj« je ne bomo rabili, saj »zgoraj« večna luč že dolgo gori - tudi zaradi takih prehodov. G. župan, pridite! Pa, da ne boste iskali (če boste gledali le občinske načrte ulic v Kamniku, takrat v naše naselje ne boste našli) naše naselje je v KAMNIKU OB KRANJSKI CESTI IN JE TIK OB ŽELEZNIŠKEM TIRU! Pridite, splačalo se bo, kajti na volitvah boste dobili kar nekaj glasov, vi in mi pa bomo (samo po za nas ugodni rešitvi) mirno spali! JOŽEF JELEN KOŽELJEV A 3, KAMNIK LEPO JE BITI THINC - VI. (malo za šalo, malo zares, v glavnem pa vse zares) Ko sem se zadnjič oglasil iz Tuhinja, je bila še mrzla zima, vsi pa smo bili še pod vtisom praznovanja novega leta. Takrat sem obljubil, da se bom naslednjič javil, ko zberem dovolj gradiva v zvezi »dogodkov« na Menini planini. Pa se je začelo, govoril sem s tem in onim, nekateri so mi navrgli to in ono. Ko sem mislil, da vem že vse, so se pojavile nove govorice. In vse, kar sem slišal, kar so mi povedali, je bila sveta resnica. Bilo je tudi nekaj namigov, naj ne drezam, kjer mene srbi, da se bodo stvari uredile same od sebe. Vse te zgodbe sem želel, vsako posebej, spraviti na papir, pa sem ugotovil, da bi naredil samo še večji razdor med vsemi, ki se borijo za svojo »pravico« na Menini planini. Preveč je resnic, preveč jih je, ki želijo Menini le dobro. Seveda pa se tudi zavedam, da bi bilo pisanje takšnih resnic nemoralno in seveda neodgovorno. Mi pa kot Thincu vsekakor ni vseeno, kako se bo nadaljeval razvoj turizma, pašništva, lovstva in drugih aktivnosti na Menini planini, zato pozivam vse zainteresirane strani, da v Kamniškem občanu objavijo svoje poglede, zahteve in predloge za rešitev probemov. Upam, da se bo nato lažje dogovoriti in najti skupni imenovalec, ki bo v korist vseh. Poleg ekonomskih koristi pa pomislite tudi na korist neokrnjene narave, na lepo urejene sprehajalne poti, prijazna počivališča in koče z domačo planinsko nrano, vsekakor pa ne dovolite »industrijskega turizma«. Pa pohitite, saj je za razrešitev teh »problemov« potreben le kanček razumevanja drug drugega, strpnosti in dobre volje. No, dobre volje pa nam Thincem ne manjka, mar ne? Lep pozdrav iz sončne Pšajnovice in na svidenje prihodnjič, VAŠ PŠAJNOVČAN, IGOR KANIŽAR PISMA. • MNENJA * ODMEVI Odmev na kritiko predvidenih preureditev na Malem gradu Konservatorji in arhitekti, ki sodelujemo pri posegih na Malem gradu v Kamniku, si seveda želimo dialoga z javnostjo. Vendar je dialog ploden le, če je argumentiran, misli v njem pa jasne in usmerjene na obravnavano temo. Prispevek Nika Sadni-karja Kritika predvidenih preureditev na Malem gradu (Kamniški občan, 8. 6. 2000) pa je pravo sračje gnezdo. Le s stavkom »Nasprotujem nestrokovnemu posegu z novim vhodom« se dotika obravnavane teme, pa še ob tem vzkliku pogrešamo argumentacijo. Ostalo so zgolj brez reda nametane domislice, kijih povezuje le neosnovanost. Sledimo vrstnemu redu trditev. »Nihče še ni zapisal, da so bili Rimljani skoraj 400 let na Malem gradu in ga poimenovali Častnim parvum« in »... da je imel Rim naselbino na Žalskem hribu...« Seveda tega nihče še ni zapisal, ker bi moral to prej dokazati. Dva rimska novca (od tega eden preluknjan in torej uporabljen kot obesek), pač nista temelj, na katerega bi lahko poleg rimske trdnjave postavili še tempelj, civilno naselbino na Žalskem hribu, cesto skozi Tuhinjsko dolino itd. Zato me zelo zanima, kdo so tisti, ki vedo vse o rimskih objektih na Malem gradu in Žalskem hribu in od kod jim to vedenje. »Še vedno trdim, da kapela ni zidana na nekdanjem obrambnem temelju stolpa« (avtor je verjetno želel zapisati »na... temelju obrambnega stolpa«). Za podkrepitev domneve, da je v JZ vogalu najstarejšega grajskega pomerijo stal stolp (v katerem je bila lahko tudi kapela) govorijo ostanki zidu, v svojih objavah (M. S., Mali grad v Kamniku, Varstvo spomenikov 37, 1997, 108 s; isti. Mali grad v Kamniku, Zbirka vodnikov 191, 1997) pa sem temu v prid navedel vrsto primerjav. G. Sad-nikar te argumente pozna, saj je o vodniku po Malem gradu zelo pohvalno pisal, te argumente naj torej ovrže ali pa jih sprejme, prazno zatrjevanje nič ne velja. Več argumentov za obstoj predromanske kapele (vendar ne rimskega templja, ki - mimogrede -še daleč ni stal v vsakem rimskem kast rumu), daje struktura staroslovanskega grobišča na Malem gradu. V vsakem primeru primeru pa je stik med najstarejšim obzidjem na južni strani in temelji kapele dokazal, da je sedanja kapela mlajša celo od prvotnega gradu. Ko g. Sadnikar govori o »obzidju z. balustrado« verjetno misli zidec, ki ograjuje obhod ob kapeli (balustrada je namreč »ograja iz stebričev« in bi jo na Malem gradu zaman iskali.) Njegovi predlogi po vzpostavitvi prvotnih lesenih mostovžev pa zahtevajo tako radikalne posege, da je izdelava novega dostopa do kapele v primerjavi z njimi pravi mačji kašelj. Upodobitev Malega gradu, ki jo prinaša v svojem prispevku g. Sadnikar, je znana. O stopnicah, ki so na Mali grad vodile po južnem pobočju, danes ni sledu, pa tudi lastniška in urbanistična struktura tega dela vznožja je toliko spremenjena, da rekonstrukcija tega dostopa ne pride v poštev. Od omenjenih nešteto napačnih posegov pa naj g. Sadnikar strokovno utemelji vsaj tri. V stokrat prežvečena imena, ki so v stoletju veljala za Mali grad, se ne bom ponovno spuščal. Če g. Sadnikarju ni zalegla jasna in strokovno utemeljena razlaga dr. Ivana Stoparja, je vsaka beseda odveč. Zainteresirano javnost opozarjam le, da se v prvi omembi iz 1202 tako za Stari kot za Mali grad uporablja ista beseda. O funkciji objektov znotraj najstarejšega jedra gradu (g. Sadnikar pravi »v Dolinici«) je bilo na podlagi otipljivih arheoloških najdb in kastelološ-kih analiz tudi že veliko napisanega (poleg navedenega glej še I. Stopar, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji, I. - Gorenjska, 1997, 65-73). Preden kdorkoli odpre prosto pot svoji domišljiji naj vsaj zavrne doslej navedene argumente. Novo oblikovanje vhoda v malograjsko kapelo temelji torej na dolgoletnih arheoloških raziskavah in primerjavah s podobnimi gradovi. Rezultati teh raziskav so vsak hip preverljivi in na terenu tudi otipljivi. S prezentacijo odkritega prvotnega vhoda v grad in njegove zahodne ščitne stene malograjsko kapela ne bo več sestavni del parka, pač pa najbolje oz. edini ohranjeni del gradu. Gre tudi za to, da z novim oblikovanjem vhoda v kapelo ruševine saniramo in rekonstruiramo do take mere, da ne bodo nevarne mestu in da bo razvoj grajskega tlorisa razumljiv obiskovalcem. O vsem dosedanjem delu na Malem gradu bo konec letošnjega leta tudi pripravljena razstava na gradu Zaprice (potem ko so bila sredstva zanjo v preteklosti že dvakrat zavrnjena). Vzklik saneta (ne santa!) simplicitas je kar na mestu, a vprašanje je, komu velja. G. Sadnikar je doslej pokazal veliko zavzetost in zanimanje za dogajanje na Malem gradu, česar sem bil vedno iskreno vesel. Žal ugotavljam, da so bili najini pogovori precej brezplodni. MILAN (NE ANDREJ) SAGADIN Pojasnilo Upravne enote Kamnik V članku g. Nandeta Škarje, objavljenem pod naslovom »Prenova Palovške ceste« v rubriki »Pisma, mnenja, odmevi« v Kamniškem občanu z dne 22. 6. 2000, imenovani zahteva pojasnilo Upravne enote Kamnik o izdanih gradbenih dovoljenjih za stanovanjsko hišo g. Šulina in za ograjo med hišo in Palovško cesto. Po pregledu vložene dokumentacije za gradnjo stanovanjske hiše in za rekonstrukcijo dela Palovške ceste ugotavljamo naslednje: I. Ga. Zdravka in g. Borut Sulin sta 30. 7. 1999 zaprosila za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo stanovanjske hiše na pare. št. 788/12 k. o. Kamnik. Dovoljenje še ni izdano, iz priložene dokumentacije pa je razvidno, da gre za legalizacijo gradnje skladno z odlokom o prostorsko ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora v Občini Kamnik (Ur. list RS, št. 47/94). V projektni dokumentaciji ni predvidena izgradnja protihrupne ograje, je pa po lokacijski dokumentaci- ji št. 14-99 V, izdelani v avgustu 1999 za stanovanjsko hišo, predvidena posebna lokacijska dokumentacija za priključek na Palovško cesto in za protihrupno ograjo med pločnikom ob cesti ter območjem stanovanjske hiše. Imenovana do sedaj nista zaprosila za dovoljenje za gradnjo protihrupne ograje. 2. Občini Kamnik je bilo dne 3. 12. 1999 izdano gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo dela Palovške ceste po projektni dokumentaciji, ki predvideva le običajno odbojno ograjo ob tej cesti. Ta dokumentacija ne predvideva nobene protihrupne ograje. Stanovalci Lobodove in Palovške ceste so bili o tem že obveščeni z našim dopisom dne 29. 5. 2000. Iz spisne. dokumentacije je tudi razvidno, da sta pred izdajo gradbenega dovoljenja ga. Zdravka in g. Borut Sulin dne 2. 7. 1999 dala pisno soglasje za izvajanje del rekonstrucije dela Palovške ceste tudi na delu njunega zemljišča, investitor pa se je zavezal, da bo opravil izmero odv&tega zemljišča, zemljiškoknjižni odpis dela zemljišča in izplačal ustrezno odškodnino. UPRAVNA ENOTA KAMNIK Kamniški OBČAN KULTURA - ZANIMIVOSTI 6. julija 2000 7 ZA KULTURO JEZIKA Televizijska jezikovna nekultura Pred časom smo v tejle rubriki pisali o polvikanju kot o nepravilnem načinu ogovarjanja: »Ste to le slišala? Ste to vedela? Ste tudi vi tako mislila? Ali boste ponovila?« Prav je: »Ste to le slišali? Ste to vedeli? Ste tudi vi tako mislili? Ali boste ponovili?« Če koga vikamo, ga moramo v celoti, ne samo deloma. Polvikanje kaže na primitivno jezikovno znanje tistega, ki tako govori. Primerno je kvečjemu za neuradne in nizke govorne položaje, sicer je žaljivo. Prejšnji teden je bil na prvem programu slovenske državne televizije pogovor s predsednikom države Milanom Kučanom. Torej pogovor na najvišji ravni. Vodil ga je novinar in urednik (če ne celo glavni) Uroš Lipušček, kije predsednika vseskozi polvikal. Slovenska državna televizija postaja vse bolj primitivna. Ponujajo nam zabavo najcenejše vrste, tretjerazredne filme. Tak je tudi njen odnos do jezika - pogosto skrajno primitiven, prostaški. V eni od študij je Evropska zveza ugotovila, da bo slovenski jezik izumrl. Se bo to res zgodilo? Ali slovenska državna televizija, ki jo moram plačevati, če imam električno napeljavo, res nima več Pametnih ljudi, ki bi usmerjali njeno delovanje v bolj kulturno smer? Bo tudi televizija prispevala k zatonu slovenščine in slovenskega naroda? Gotovo. Brez kulture, tudi jezikovne, kot narod ne moremo obstati. MARJETA HUMAR KONCERT TRIA FLAVT »TITYRE« Trio Tityre sestavljajo vrhunske glasbenice flavtistke Mojca Rozman, Nevenka Tršan in Lara Zurunič, ki so zaključile Akademijo za glasbo v Ljubljani in se izpopolnjevale na številnih mojstrskih tečajih doma in v tujini. Trio deluje od leta 1998. Ob tem da prireja koncerte po Sloveniji, se je septembra leta 1999 udeležil Mednarodnega glasbenega tekmovanja v italijanskem mestu Cortemilija, kjer je dosegel v najvišji kategoriji komornih zasedb 11. nagrado (1. nagrada ni bila podeljena). TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23, KAMNIK TEL.: 01/839-14-70, FAKS: 01/831-81-19 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net; http://www.kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK Japljeva 2, Kamnik, tel.: 01/831-75-56 Sabota. 8. iuliia. ob 20. uri Cerkev Frančiškanskega samostana FESTIVAL MUŠICA AETERNA Koncert Pihalnega kvinteta Slowind Vstop s prostovoljnimi prispevki! Mgdelia. 9. iuliia. ob 21. uri Glavni trg Koncert orkestra BIG BAND RTV SLOVENIJA Dirigent: Lojze Kranjčan. Solista: Alenka Godec, vokal, in Primož Grašič, kitara. Soorganizacija: Imago Sloveniae. Sobota 1 §, julija, ob 20. uri Cerkev Frančiškanskega samostana FESTIVAL MUSICA AETERNA Koncert Alojz in Andrej ZUPAN, duet klarinetov Vstop s prostovoljnimi prispevki! MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 01/831-25-97 Od ponedeljka. 24. 7.. do petka 28. 7.. od 11. do 12.30 DELAVNICA »LAHKO BERES HITREJE« Nauči se hitrega in učinkovitega branja. Metode, tehnike, vaje. Primemo za učence od 5. razreda dalje. Cena: 2.000 SIT. Vodi: Andreja Štorman, prof. Qd ponedeljka. 10. 7.. do petka 14. 7.. od 10. do 12. ure »SPOZNAVAJ NARAVO SKOZI IGRO« Naravoslovne igre, zverinice na tleh, travniške rastline, spoznavajmo naravo z računalnikom. Vse to - zares in tudi za hec! Cena: 2.500 SIT. Vodi. Katarina Komatar, učiteljica biologije. OdJonedelika. 10, 7.. do petka 14. 7„ od 10- do 13. ure POČITNIŠKA VILA ČIRA ČARA Slikanje na svilo, bombaž, steklo, keramiko, pa še kakšno presenečenje. Za predšolske otroke in osnovnošolce. Cena okvirno: 9.000 SIT. Vodi: Rosana Kleindienst Premk, prof. Sabota. 8. 7.. od 9. do 15. ure Sabota. 15. 7. od 9. do 15. ure SLIKANJE NA SVILO Delavnica je namenjena srednješolcem, študentom in odraslim. Cena: 5.000 do 7.000 SIT. Vodi Rosana Kleindienst Premk BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA Zg. Palovče 5, Kamnik, tel.: o 1/831-20-62,041/545-580 Budnarjeva hiša bo zaprta do 1. septembra. Za večje skupine je možen predhodni dogovor. SO MLADINSKI CENTER KAMNIK Glavni trg 23, Kamnik, tel.: 01/831-54-77,041/957-609 V-Sflko soboto od 10. do 1 2 ure na Žutni OTROŠKI BOLŠJI TRG z ročno-ustvarjalnimi delavnicami * knjige, učbeniki, igrače, športni rekviziti, posterji, sličice. Pjlponedelika. 17. 7.. do petka. 21.7. Igrišče Osnovne šole 27. julij KOTALKARSKI TEČAJ Informacije: 041 /564-918, Teja. Cena: 1.000 SIT (5 dni) Qd Ponedeljka 17 7 rio netka. 21.7. P-SBedelJek. 17.7.. in torek, 1» 7.. od 17 rln 18. ure ter 19„ 20, JtL21.7od11.do12. ure Matična knjižnica Kamnik PLESNA DELAVNICA - Z IGRO DO PLESA Informacije: 01/839-24-20, Ana. Cena: 1.000 SIT (5 dni) Qd srede. 19. 7.. do petka, 21. 7.. od 11 ■ do 12. ure Galerija Maleš FOTO TEČAJ Informacije: 041/511-795, Grega. Cena: 1.000 SIT Iarek. 18. 7.. oziroma vp»k torek od 11. do 12. ure Igrišče- Klavčičeva ulica ZABAVNE IGRE NA VAŠEM IGRIŠČU (brezplačno) Četrtek. 20. 7.. oziroma vffak četrtek od 11, dO 13, ure Igrišče pri Osnovni šoli Duplica ZABAVNE IGRE NA VAŠEM IGRIŠČU (brezplačno) DRUGE PRIREDITVE Krajevna skupnost Šmartno, tel.: 01/834-71-51 Medelia. 9. 7..ob 15. url Pri spomeniku NOB - Gradišče KRAJEVNI PRAZNIK Letos februarja so s krajšim programom že nastopile na otvoritvi razstave Prešeren in Maleš - poet in slikar v Maleševi galeriji v Kamniku, 22. junija pa so se predstavile na celovečernem nastopu v prijetnem intimnem ambientu pod arkadami gradu Zaprice s programom, ki se je začel z. dvema klasičnima deloma G. F Haendta in G. Ph. Telemanna, nato pa je sledil repertoar skladb sodobnih skladateljev 20. stoletja Jean-Michel Damasa, A. Blanka, A. Dobbinsa in Šest otročarji Pierra Paubo-na, za dodatek pa so nas nagradile še z angleško ljudsko Scarborough Fair. Zelo uigran trio flavtistk nam je torej postregel z zahtevnim in kakovostnim programom, kije polepšal večer številnih publiki. M. KUMER Matična knjižnica Kamnik Poletje v knjižnici Tudi za to poletje in seveda predvsem počitnice smo v knjižnici za otroke pripravili počitniške delavnice. Namenjene so temu, da bi počitnikarji namesto dolgočasja uživali kratkočas-je in predvsem prijetno združili s koristnim. Izbrali smo teme, ki so v veliko pomoč zlasti šolarjem in ki jim lahko pomagajo premostiti marsikatero težavo. Najprej seveda z učenjem. Zato smo prvi julijski teden, torej ta delavnica ob izidu te številke Občana ravnokar mineva, posvetili učenju. Naslov tega tečaja je Kako se učiti? in jc namenjen vsem šolarjem, ki bi radi spoznali korake uspešnega ali vsaj lažjega učenja. Nc gre le za premagovanje lenobe ali odpora, pač pa za prijeme, ki lajšajo poti do znanja in tudi manj uspešne učence spremenijo v uspešne, uspešne učence pa lahko še bolj uspešne. O načinih uspešnega učenja bo učila prof. Andreja Vukmir in sicer od 3. do 7. 7. od 10. do 12.30 v dvorani knjižnice. Naslednji teden od 10. do 14. 7. je posvečen naravoslovju. Vsak dan od 10. do 12. ure vas bo v svet narave v delavnici z naslovom Spoznavaj naravo skozi igro vodila učiteljica biologije Katarina Komatar. Ne boste se igrali le naravoslovnih iger, pač pa boste spoznavali tudi zverinice v tleh in travniške rastline, zato vas bo Katarina seveda popeljala tudi v naravo. Vse to pa bodo otroci lahko zaključili s spoznavanjem narave z računalnikom. Cena te delavnice je 2.500 tolarjev za cel teden. Isti teden bo v dopoldanskem času Počitniška vila Čira-Čara, za katero je vsako leto kar precej zanimanja. Prof. Rosana Kleindienst Premk otroke popelje v svet ustvarjalnosti in domišljije s slikanjem na svilo, steklo in keramiko, vendar od 10. do 13. ure. Namenjena je predšolskim in šolskim otrokom, okvirna cena pa je okrog 9.000 tolarejv (cena vključuje material), otroci pa bodo svoje izdelke lahko nesli domov. Veliko tistih, ki so že obiskovali Rosanine delavnice, še naprej sami doma ustvarjajo in si ustvarjalno zapolnjujejo popoldanski prosti čas. Od 24. do 28. 7. oomo imeli delavnico Lahko bereš hitreje, kjer se boste skupaj s prof. An- drejo Štorman naučili, kako brati hitreje in bolj učinkovito. Seznanili se boste z metodami, tehnikami in vajami, ki vam bodo olajšale branje, zlasti pa je to dobrodošla pomoč pri učenju, katerega osnova je prav hitro branje z razumevanjem. Zelo ga priporočamo osnovnošolcem iz višjih razredov ali pa srednješolcem. Cena je 2.000 tolarjev. Srednješolcem in dijakom smo namenili Poletno delavnico filma,k i je sicer že minila, vendar vas vseeno seznanjamo s tem. Z organizacijo se je trudil Študentski klub. Zelo si želim, da bi bila njihova in vse ostala kamniška prizadevanja, namenjena kvalitetnemu druženju, učenju, spoznavanju in ustvarjanju nagrajena z dostojno udeležbo, da ne bo več po kamniških vogalih ali gostilnah slišati, kako se v Kamniku nič ne dogaja. Samo od sebe se pač ne more, za dogodke so potrebni ljudje: tisti, ki organizirajo, in tisti, ki se zanimajo. Kljub vsemu povejmo, kaj se je dogajalo: dopoldne so se vrtele risanke za otroke (pripravili smo celo nekaj nagrad za male obiskovalce), zvečer pa so se vrteli filmi in potekali pogovori. Prvi večer se je predstavila Mavrica iz Radomelj in njeni predstavniki so zavrteli nekaj kratkih filmov, drugi večer je bil namenjen ogledu filmov, tretji pa je bil obogaten tudi s predavanjem prof. Igorjem Koršičem, predavateljem na AGRFT. Srednješolce in študente vabimo še na ročno-umetniške delavnice, ki jih bo prav tako vodila Rosana Kleindienst Premk. Na razpolago sta dve izbiri: oblikovanje gline (osnove in poglobitve) in slikanje na svilo, bombaž, steklo in keramiko (osnove in poglobitve). Izveden pa bo tisti program, za katerega bo več prijav. Okvirna cena delavnice je 9.000 tolarjev (odvisno od porabljenega materiala), predvideni termin pa je 4. do 7. 7. od 15. do 18. ure. Ker je termin že skorajda mimo, se vseeno lahko pozanimate za ponovitev. Vse informacije in prijave dobite pa pionirskem oddelku Matične knjižnice Kamnik, tel. 8311-217. Odločite in prijavite se, ker boste zagotovo zadovoljni. BREDA PODBREŽNIK VUKMIR Zbornik ob 10. obletnici priprav in vojne na kamniškem Med nakaterimi člani Združenja veteranov vojne za Slovenijo in Združenja slovenskih častnikov Kamnik, Komenda že nekaj tam obstajajo želje in tudi občutek dolžnosti, daje potrebno o dogodkih pred, med in j>o vojni za Slovenijo zbrati pisna, slikovna in druga gradiva, ki bi z največjo možno mero objektivnosti opisala tedanja dogajanja. Pobudniki te ideje, predsednik ZVVSJanko Blagšič. Boris Zakraj šek, načelnik Manevrske strukture narodne zaščite v občini Kam nik. infožeArko. predsednik ZSČ Kamnik Komenda, so se sestali in določili osnovne smernice za izdelavo Zbornika ob 10. obletnici priprav tn vojne v letu 1991 na kamniškem. Seveda bodo pobudniki in ostali člani uredniškega odbora pri sluhnili tudi pobudam in željam sodelujočih pri nastajanju knjige Osnovni namen zbornika je v pripovedni obliki opisati dogodke kot so se vrstili. V ta namen bomo zaprosili poveljujoče in tudi nekatere ostale v enotah, da posamezno in tudi skupno opišejo videnje tedanjih dogodkov. Uredniški odbor in tudi zadolženi za pisanje knjige bodo na osnovi teh pripovedi oblikovali celotno podobo knjige Pomemben vir informacij bodo tudi dostopni deli tedanjega dokumentarnega gradiva, ki bodo verodostojno prikazali tedanji čas in odločitve organov in posameznikov. Knjiga naj bi v uvodnem delu prikazala Splošne tedanje razmere [/prvem delu bi Opisovala delovanje Manvi rske strukture narod ne zaščite v občini Kamnik, v delih pred začetkom vojne f>a reorganizacijo tedanje TO ter priprave na vojno. Največji del knjige naj bi bil namenjen medvojnim dogodkom tako na kaminskem kot ludi v enotah, ki so delovale na širšem območju Ljubljane. Optimistična pričakovanja in želje so sodelovanje najodgovor nejših tedanjega časa, predvsem poveljnikov in drugega poveljujočega kadra. Seveda sodelovanja ni mogoče "izsiliti«, predvsem ne j/ri lislih. ki po mnenju pisca tega članka niso dobili zasluženih nagrad za svoja častna, moralna in odgovorna dejanja, ki so temeljila predvsem na odnosu do vrednot domovine. Upamo, da bomo te ljudi, ki si v prvi vrsti zaslužijo to knjigo in opise njihovih dejanj pridobili k sodelovanju. Težka naloga čaka tudi uredniški odbor, ki bo moral pravilno ovrednotili j>osamezne naloge enot in dejanja posameznikov ter razvrstiti prispevke 'po težit. Izida knjige ni pričakovali takoj, vsekakor j>a v drugem letu Z.c sedaj se zavedamo tudi kritik, užaljenosti in podobnih pripomb, kar je lahko tudi osnova za naslednje knjige. Seveda jo je potrebno tudi najnsali in izdati. JOŽE AR KO MALESEVE UPODOBITVE FILMSKIH ZVEZDNIKOV NA RAZSTAVI V GLEDALIŠKEM MUZEJU V Slovenskem gledališkem muzeju gostujeta v maju in juniju dve sočasni izjemno zanimivi razstavi, kiju je pripravila kustosinja muzejskega oddelka Slovenske kinoteke Lilijana Nedič: »Fritz Lang - Skulptu re« in »Film v slovenskem slikarstvu dvajsetih let«. Na prvi so na ogled skulpture filmskega režiserja Fritza Langa, ki so nastale v njegovem predjilmskem obdobju, med prvo svetovno vojno, ko je bival v Ljutomeru pri pionirju slovenskega filma Karolu Grossmannu, na drugi pa so prispevki slovenskih slikarjev (Božidar Jakac. Ivan Čargo, Avgust Černigoj, Miha Maleš idr.) na temo filma iz konca dvajsetih in začetka tridesetih let 20. stoletja. Razstava predstavlja primere počasnega prebijanja filma v motivni svet slovenskih slikarjev. Pomembnen delež na razstavi obsegajo tudi dela slikarja in grafika Mihe Maleša iz kamniške galerijske zbirke. Maleša je motiv filma oziroma kina večkrat pritegnil. Prvič že v njegovem praškem študijskem obdobju ter kasneje v njegovih znamenitih Rdečih lučkah, ki vsebujejo tudi portrete Charlieja Chaplina, Lilian Gish in Grete Garbo. Rdeče lučke so večkrat in različno interpretirali, vendar so nastale tudi pod vplivom filma. Leta 1929je Maleš postal likovni urednik prestižne meščanske ilustrirane revije Ilustracija. V njeni filmski rubriki je Maleš ponovno objavil risbe filmskih igralcev iz Rdečih lučk, posebej za revijo pa je narisal še Greto Garbo, Brigitte Helm in češko igralko, kije nastopala v Hitchcockovih filmih Anny Ondrakovo. O Malešem smislu za promocijo govori objava pisma filmske igralke Lilian Gish, ki se umetniku zahvaljuje za poslani portret. Kot je zapisala Lilijana Nedič, pa pomeni višek Maleševe stilizirane portretne risbe upodobitev zvezdnika burlesk Busterja Keatona iz leta 1929, kije bila prav tako narejena posebej za Ilustracijo. Razstavni projekt, ki ga spremlja izčrpen in bogato ilustriran sloven-sko-angleško-italijanski katalog z besediloma dr. Jureta Mikuža in Li-lijane Nedič, bo letos od konca avgusta dalje gostoval tudi v Benetkah. M. KUMER matična knjižnica kamni k Cenjene uporabnike Matične knjižnice Kamnik obveščamo, da je knj ižnica julija in avgusta odprta: ponedeljek: 13. do 19. ure torek: 13. do 19. ure sreda: 9. do 15. ure četrtek: 9. do 15. ure petek: 9. do 15. ure sobota: zaprto Medioteka: ponedeljek: 13. do 19. ure sreda: 9. do 15 ure petek: 9. do 15. ure 8 6. julija 2000 BOTANIKA Kamniški OBČAN turizem in zavarovane rastline III. Za zaključek poglavja zavarovanih, nekaterih avtohtonih, močno ogroženih in endemičnih za naš prostor rastlinskih vrstah, pa smo pripravili še seznam ter slikovni pregled vseh sedemindvajsetih vrst, da jih bomo lažje prepoznali ter tako dodali svoj delež pri ohranjanju in zavedanju o pomembnosti le teh za našo domovino. Pokažimo svojo izobraženost tudi na tem področju in jih pustimo rasti tam, kjer so, saj so tam najlepše in v vsem svojem sijaju. Peter Ribič, Študent BF - Odd. za agronomijo LEPIČEVEIJC (Cypripedium calccolus) GORSKA IjOGARICA (Fritillaria tenclla) HRSTICNA LILIJA (Lilium bulbiferum) K'Yj KRANJSKA LILIJA (Lilium carniolicum) A VRIKEU (Primula auricula) TISA (Taxus baccata) MOČVIRSKA LOGAR1CA (Fritillaria meleagris) FROlilJCHOVSVlSČ (Gcniiam froelichii) Kamniški QbČAIJ MED MLADIMI - ZANIMIVOSTI 6. julija 2000 VELIKA PLANINA - NARAVNA, KULTURNA, TURISTIČNA ZNAMENITOST Tretješolci na OŠ Frana Albrehta smo bili predzadnji teden v šolskem letu še kako aktivni. »Milijoni let so gradili Veliko planino,« smo lahko prebrali v pesmi, mi pa smo poskusili v enem tednu spoznati vsaj delček njene lepote in veličine. Učenci so zbrali veliko gradiva in slik o Veliki planini. Spoznali smo rastlinski in živalski svet v planinskem svetu, reševali križanke, se podrobneje seznanili s pastirskim Življenjem na planini, poslušali pripovedke o divjih možeh, belih ženah, škrateljčkih, prepevali planinske pesmi, slikali pastirske koče, živino na planini, planšarje, nihal-ko... in se sredi tedna tudi podali na to največjo slovensko planino. Cel teden smo trepetali in poslušali vremensko napoved in očitno smo si s li planini, Marko Štritoj nas je posladkal s cenejšim sladoledom in kavico, podjetje Forum pa je prispevalo svinčnike za vse udeležence projekta. la kot klop. • Na Zelenem robu smo malicali, se malo sončili in nagajali sošolkam. • Pešačili smo do jame Vetrnice. Takole smo se pomešali med krave. Nekateri so celo zaplesali ob veselih ke in roga. svojim delom prislužili tudi lepo vreme. Pričakalo nas je sončno jutro in da se je dan začel še lepše, nas je na spodnji postaji žičnice pričakal muzikant Karel v planšarski obleki in s harmoniko v rokah. Iz nje je potem celo pot izvabljal prijetne melodije, ki so nam izboljšale že tako dobro razpoloženje. Upravnik nam je razkazal spodnjo in zgornjo postajo žičnice in marsikomu je zastal dih ob pogledu na 40 ton težke uteži v kleti. Na zgornji postaji se nam je potem pridružil še planšar Peter Erjavšek, ki nam je povedal nekaj o svoji planšarski opravi, o Življenju pastirjev nekoč in danes in nas prav tako pospremil do pastirskega naselja in nazaj. Kako lepo in zanimivo smo se imeli in kaj vse Nekaj zabavnih... 'Avtobus nas je pripeljal do spodnje postaje žičnice. Pričakal nas je planšar s harmoniko. Obut je bil v cokle in v žepu je zvokih hormoni- /„„,/ mobitel. • Ko smo se peljali z nihalko, sem se droga drža- Tam se je vse šele začelo. Kepali smo se sredi vročega poletja. • Med potjo smo bili s prijatelji zadnji. Tu in tam smo si ogledali kakšno cvetlico. • Roman je nabiral rože za čaj kot čebela. »Skakali smo in se podili za puncami. • Najbolj sem bi vesel, ker sem lahko preizkusil planšarjevo harmoniko. META KREGAR Na »Veliki« smo srečali pastiričko Tjašo. smo doživeli, pa pričajo utrinki tret-ješolcev, ki so dan po izletu pisali doživljajske spise. Najboljši trije v vsakem razredu so bili tudi nagrajeni z vstopnicami za Veliko planino. Prav tako so si enake nagrade prislikali tudi najboljši trije likovniki v vsakem razredu. Vse nagrade je prispevalo podjetje Veliku planina d. o. o., za kar se jim lepo zahvaljujemo, prav tako tudi za popust pri vožnji z nihalko. Pri projektu pa so nam pomagali še: Planinsko društvo Kamnik, ki nam je brezplačno nudilo dva planinska vodnika (z nami na pol sta odšla in nas varno pripeljala v dolino Matevž Košir in Marjan Ko-bav), lastnik Jarškega doma na Ma- Pa še vtis tretješolke Doživetja na Veliki in Mali planini 14. junija zjutraj nas je na parkirišču pričakal avtobus. Vsi veseli in razigrani smo se odpeljali proti Veliki planini. Ko smo izstopili, nam je naproti prišel planšar in nam zaigral veliko pesmi. Potem smo dali prednost a razredu in oni so si prvi ogledali spodnjo postajo in se odpeljali proti vrhu. No, zdaj smo pa mi na vrsti. Prijazen gospod nam je razkazal spodnjo postajo in nosilno vrv. Težka je bila kar 17 ton. To me je zelo presenetilo. Toda, ko nam je pokazal še uteži v kleti, bi kmalu padla v nezavest. Potem smo se še mi odpeljali z gondolo na zgornjo postajo. Tam smo si ogledali veliko gumbov in naprav. Bilo je zelo zanimivo. Ko smo si ogledali vse naprave, nas je zunaj pričakal še en planšar. Prvi planšar je imel prave pastirske cokle in harmoniko, drugi pa plašč iz lipovega lubja in rog. Končno smo se Odpravili proti Zelenemu robu. Po poti smo si ogledali razno planinsko in zdravilno cvetje. Ko smo prilezli na vrh, smo si privoščili pošteno malico. Potem smo odšli dojame Vetrnice. Počasi eden za drugim smo prilezli v jamo. Kar veliko snega je bilo notri. Počasi smo potem zlezli tudi ven. Kmalu smo prišli v planašrsko naselje. Tam smo si ogledali staro kočo gospoda Preskarja. V koči je bilo nekaj starih loncev, posod, žlic, stolov, slamnata postelja in star kril Pred kočo smo se tudi fotografirali. Nato smo se odpravili do kapelice Marije Snežne. Spotoma smo si ogledali paglavce v mlaki. Tudi pri kapeli smo malo počivali. Potem smo z Mašo in njenim dedkom, kije bil tudi z nami, odšli do njegove koče. Ta je bila še zelo pastirska. Z Mašo sva nabrali veliko rož, materinih dušic. Dedek nama je skuhal čaj. Imel je tudi dve kravi, Rdečko in Lisko. Bili sta zelo leni. Hranili sva ju s soljo. Na Mali planini smo si ogledali še razbitine letala, kije tam strmoglavilo po vojni. Počasi smo se začeli vračati domov. Zelo so me bolela stopala. Končno smo prišli do gondole. Vstopili smo vanjo in se odpeljali v dolino. Šofer našega avtobusa je bil prijazen in nas je odpeljal še do izvira Kamniške Bistrice ter do ozke in globoke soteske Predaselj. Srečno smo se vrnili v Kamnik. Ta izlet mije bil zelo všeč. Andreja Jeklar, 3. B OŠ Frana Albrehta Na mehki travi bi od utrujenosti najraje zaspali.. KmmMk 2 Duplim Vselitev septembra 2000. a voljo še ? stanovanj in poslovnih prostorov! Bodoči stanovalci boste lahko vplivali na končni videz notranjosti stanovanji prvem objel Počitnice z Mladinskim centrom Kamnik Tako, dragi šolarji, pustili smo vam štirinajst dni dolgega jutranjega spanja, neomejenega posedanja pred računalnikom in gledanja televizije do onemoglosti, zdaj pa se malo »skulirajte«, zavihajte rokave in pojdite v družbo. Pridružite se nam! Vsako soboto dopoldne v juliju in avgustu se nam lahko pridružite na OTROŠKEM BOLŠJEM SEJMU na Šutni, kjer lahko prodajale in kupujete knjige, učbenike, športne rekvizite, igrače, kasete... in zamenjujete vse, kar zbirate. Ob bolšjaku bo vsakokrat tudi brezplačna delavnica. Načrtujemo pletenje zapestnic, poslikavo majic, izdelovanje nakita, poslikavo telesa, izdelovanje oblek iz vreč itd. ZABAVA NA OTROŠKIH IGRIŠČIH je predvidena od 18. julija pa do konca avgusta ob torkih na Bakovniku (za ograjo) in ob četrtkih na Duplici pred šolo, obakrat od 11. do 13- ure. Animator ji se bodo z vami pogovarjali in se igrali družabne in gibalne igre. Obiski so brezplačni. PRIPRAVILI BOMO TUDI NAJRAZLIČNEJŠE TEČAJE. FOTOGRAFSKI TEČAJ bo potekal od 19. do 21. julija od 11. do 12. ure (tečajnina je 1.000 tolarjev), KOTALKAR-SKI TEČAJ pa od 17. do 21. julija od 11. do 12. ure (te- čajnina je 1.000 tolarjev). PLESNA ŠOLA Ane Medvešček - z igro do plesa - bo od 17. do 21. julija, tečajnina je 1.000 tolarjev. Počitnikarji bodo lahko kvalitetno preživljali prosti čas tudi v delavnicah različnih vsebin: v avgustu pripravljamo ROČ-NO-USTVARJALNO DELAVNICO (200 tolarjev dnevno), PO-TEPUŠKO DELAVNICO, v okviru katere bomo obiskali porodnišnico, si ogledali ljubljanske znamenitosti, Budnarjevo muzejsko hišo vZg. Palovčah... Cena delavnice je strošek vozovnice in vstopnine. Če bo v avgustu dovolj zani manja, bomo ponovili tudi julijske tečaje. Prijave sprejemamo po telefonu HI 5-477 ali 041/957-609 in v počitniški skrinjici v Matični knjižnici. Za zaključek počitnic j>a načrtujemo MALO ŠUTNO, kjer naj bi mali in veliki umet-niki-uslvarjalci združili moči in skupaj risali, slikali, fotografirali, ustvarjali nakit, obleke... nakoncupa vseskupaj razstavili. Želimo vam lepe in uslvar jalne počitnice. HELENA STERLE Vsako soboto do konca šolskih počitnic se bomo srečevali na otroškem bolšjem sejmu na Šutni. Smo najmlajši člani zborov kulturnega društva Solidarnost. Imenujemo se Vrabčki. Vodi nas zbo-rovodkinja Marinka Aparnik, ki nam je omogočila peti in nastopati. Vsak teden imamo vajo ali dve in z njimi smo zelo zadovoljni, saj so pri nas doma veselje, smeh ter prečudovita glasba in prepevanje. Pred nastopom v Kamniku smo se trudili, da bomo kar najlepše zapeli in to smo tudi storili. Ta nastop smo imeli 3. junija popoldan pod razvalinami Malega gradu. Prireditev se je imenovala II. srečanje pevskih prijateljev. Zapeli smo pesmi Vaško veselje, Čudežna klop in Šola zdaj adijo spet. Na klaviature nas je spremljala Mateja Kališnik, na kitaro njen brat Samo Kališnik, na flavto pa sem igrala jaz - Nina. Deležni smo bili čestitk, dobili pa smo tudi naše prvo priznanje. Dokazali smo, da tudi malo mlajši lahko lepo pojemo in razveseljujemo. Upamo, da bomo sčasoma postali še boljši pevci, zato v novem šolskem letu k zboru vabimo še več otrok z dobro voljo in veseljem do prepevanja. Zapisali: Anka Kalan in Nina Kešcić OVZ Vrabčki KAKO DOBRO POZNAMO SVOJO OBČINO? Tudi OKROG PRI MOTNI-KU, pravzaprav Zgornji Okrog, ki je bil na sliki v prejšnji številki Občana, leži kar visoko nad morjem - po uradnih podatkih 745 oziroma 789 m, medtem ko je Spodnji Okrog kakšnih 45 do 90 m niže. Z Zgornjega Okroga se tudi nadaljuje cesta na Menino planino, ki ima status gozdne ceste, zato ni nujno, da je vedno prevozna za vse. S Spodnjega Okroga se pa da prepeljati v Špitalič. Z Okroga je bil doma tudi Andrej Volkar, strokovni pisatelj in pravnik. Čez Kozji hrbet je nekdaj šel tovorni promet iz Tuhinja v Špitalič, Zgornji in Spodnji Motni k. Tudi tokrat je, kakor že za Sidol, prišlo nekoliko manj pravilnih odgovorov kot običajno. Naselje pač ne leži ob močno prometni cesti in še ne doživlja množičnega obiska izletnikov, čeprav bi ga zaradi svoje prijetne lege lahko. Žreb je iz- med pravilnih odgovorov izbral odgovor Urške Baloh iz Špitaliča 22, ki prejme knjižno nagrado v knjigarni Kočna na Ljubljanski cesti v Kamniku. Danes sprašujemo po imenu naselja na sliki, ki leži ob glavni cesti skozi Tuhinjsko dolino. Odgovor, ki ga pričakujemo do srede, 12. julija, na naslov Kamniški občan, (.lavni trg 24, SI-1240 Kamnik, je ime naselja na sliki. Izmed pravilnih odgovorov bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo poklanja trgovsko podjetje Vele. \ V \l «1 p o » ivin \ M»\in( l»U ftj 111(10 I iiihljiiim trlfiml W 1? »5 514, 01/2*34 'IN • (HI/610394 . . . I \a.al ii k.'.nit 10 6. julija 2000 ZA RAZVEDRILO Kamniški OBČAN ANEKDOTE, ŠALE, ISKRICE, KI SO NASTALE ALI SE JE IDEJA ZA NJIH PORODILA V ALPINISTIČNO-PLANINSKO-VODNIŠKI SRENJI in imajo za osnovo resnične dogodke Pojasnilo V planinski srenji se, podobno kot tudi drugod, dogajajo zanimive reči. Med njimi je tudi precej zanimivih in duhovitih domislic in podobnega, kar včasih sproža salve smeha in dobre volje. Nekaj takih domislic sem poskusil bolj ali manj verno prenesti na papir, da bi lahko tudi drugi tako ali drugače uživali v boljšem in slabšem humorju. Se pa že vnaprej opravičujem vsem, ki se bodo prepoznali in pri tem počutili kakorkoli prizadete ali užaljene ali karkoli podobnega. Moj namen prav gotovo ni bil, da bi kogarkoli žalil ali kako drugače prizadel. Ravno obratno, ohraniti želim zabavne lepe trenutke. Rok vračanja Pri pisanju pravilnika o izposoji opreme je nastala dilema, koliko naj bo dolg izposoje valni čas. Končno so se zedinili za dva tedna, potem pa je potrebno opremo obvezno vrniti »Ja, kaj pa naj naredim, će bom dva tedna v Franciji, pa bi rad še ostal tam?« »Bos pač moral priti nazaj in prinesti opremo.« »Kaj pa, če bo tisti, ki jo bo nato rabil, tudi šel v Francijo? Ali bi mu jo lahko pustil kar tam?« »Ne, tega pa ne, da se ne bo zgodilo tako, kot se je na Pumo-riju, kjer naš šotor še vedno čaka naslednjo kamniško odpravo.« Prava dolžina Med plezanjem se prvi v navezi pritožuje. »Le zakaj so ti klini tako narazen, tako daleč drug od drugega, da jih skoraj ne dosežem?« »Nič niso preveč narazen, samo ti si malo prekratek!« Javna delavka V'izpitni nalogi je kandidat za vodnika med drugim opisal tudi. kako je organiziral izlet in kakšni so bili udeleženci. Med drugimi naj bi bil eden njegov znanec, medtem ko naj bi eno od obeh deklet poznal samo s ceste. »Potem pa je bila to prav gotovo pocestnica«, je komentiral njegov sotrpin s tečaja. »Bila je javna delavka...« je bil dvoumen odgovor. Zdravilo Po končanih turah vojlniki navadno naredijo tudi analizo ture in dogajanja na njej. Na eni od tur je imel neki udeleženec rahle težave z želodcem, ki jih je vodnik rešil tako, da mu je dal rupurut (zdravilo proti zgagi in spahovanju). Pa mu je eden od navzočih vodnikov (ki menda tudi sam precej rad golta razna zdravila in »zdravila«) očital: »Le kako si mu mogel dati to zdravilo, saj ga še celo jaz ne jem!« (se nadaljuje) BOJČ 11H rTBTTl H ni H V centru Kamnika na Maistrovi ulici prodamo oziroma oddamo v najem poslovne prostore velikosti od 12 do 25 m2. Informacije: SGP Graditelj d.d. Maistrova 7, Kamnik, telefon 01 831 88-00 USPEH SLOVENSKIH NOGOMETAŠEV Velik uspeh je dosegla reprezentanca, pod vodstvom selektorja Srečka Katanca, zasluge za uspeh ima tudi Popivoda Danilo, pred leti najboljše Olimpijino desno kri. Ob prezvemu reprezentanca v svoje roke, so nekateri govorili, da nimata prave stroke, da bosta reprezentanco spravila z. dna brezna, je redkokdaj razmišljala kakšna glava trezna. Verjeli niso niti večni optimisti, da bo reprezentance hitro napredovala na rang listi. Edino onadva sta v Jante verjela, da se bo Slovenija na Evropsko prvenstvo zavihtela. Kmalu se je pokazalo, da imata prav, namreč, da je njihov kolektiv popolnoma zdrav. Že prvo potovanje na tekmo v Atene, je favoritom Grkom pomešalo štrene. Z dvema goloma v Atenah je zablestel Zlatko. Prvo piko proti Grkom so osvojili zelo gladko. Celo tri pike bi lahko domov prinesli, če se grški branilci ne bi nad Šiljakom znesli. Na drugi tekmi v Ljubljani so » Vikingi« bili popolnoma nadigrani, izid tekme je skrojil neobjektivni sodnik, tako, da je reprezentanca ostala brez. pik. Že naslednje tekme so pokazale, da s slovenskimi nogometaši ne bo šale. Po vrsti so padali vsi favoriti. celo na drugo mesto se jim je uspelo prebiti. Potrebne so bile dodatne kvalifikacije, kjer niso bile možne več nobene kalkulacije. Ukrajince je bilo treba na tla spravit, ter se na EURO 2000 odpravit. Prvi gol v Ljubljani je dosegel Ševčenko Andrej, vsi so že mislili, da so se Ukrajinci uvrstili naprej. Vendar je njihovo veselje bilo kratko, kajti za izenačenje je poskrbel Zahovič Zlatko. V drugem polčasu je prišlo do preobrata, ko je Mile iz centra zadel ukrajinska vrata. Stokrat so na TV mrežah vrteli posnetek, fantastičen Miletov s centra zadetek Čez. 14 dni se je reprezentaca ponovno zbrala, ter z letalom odletela preko Urala. Tam so jih čakali Rebrov in družba, ob igrišču pa pripravljena zimska služba. Zimske razmere so bite na igrišču, zato je sodnik večkrat porabil »piščo«. Večinoma v škodo slovenske reprezentance, pravi zato, ker ne mara Balkance. Nemški sodnik, gospod Majer, je na igrišču izpadel največji frajer, ko je on na enajstmetrovko pokazal, ter si tako svoj obraz še bolj umazal. Najbolj je Srečkota spravil ob živce, zato je po tleh zabrisal rokavice. Odprl je usta in se prijel za brado, terzavpil: Poglejte, kako nas^odniki »krađo.« Na igrišču se je bil pravi nogometni boj, dobro je deloval slovenski napadalni stroj. Za izenačenje je poskrbel Pavlin Miran, kajti z njegovim golom je bil Šoki matiran. Ob koncu tekme še sami niso verjeli, da so za največje presenečenje poskrbeli. Uvrstili so se na Euro 2000 ter tako postali junaki čez noč. Po vrnitvi v Ljubljano drugi dan jih je sprejel predsednik Milun Kučan. Vse skupaj je pohvalil in jim namenil čestitko za zadnjo v Kijevu dobljeno bitko. Tisti dan je v Ljubljani vladala prava zmeda, zbrati so se navijači iz Metlike, Kranja in Bleda. Iz Lendave. Maribora, Celja, Kopra in Pirana pred magistratom je bila druščina zbrana. Kreslin, Predin in Lovšin so priredili pravi show, za nogometaše so zapeli komad nov: »še en gol mi dej, Slovenija gre naprej« iz njiovih grl je odmevalo po Ljubljani tej. Ljubljanska županja Vika je obljubila, da bo novi štadion zgradila. Nogometaši in navijači so jo za besedo prijeli, ker ni razlogov, da ji ne bi verjeli. V naslednjih dneh je žrebanje sledilo, ter Slovence v C skupino določilo. Med same stare dobre znance: Norvežane, Jugoslovane in Špance. Zelo naporna je bila pripravljalna faza, na Brdu pri Krnaju je bila njihova baza. Potrebno je bilo nabrati moč in polet, da ne bi odšli v Belgijo samo na izlet. Prijateljske tekme so pokazale, da ni več reprezentance male. Francozi so bili za poraz zreli. Slovenci bi jim skoraj skalp vzeli. Pokazala je že prva tekma proti Jugi, da v kvalifikacijah niso bili zastonj drugi. Popolnoma je bila nadigrana četa plava, poraza jih je rešil »jocker« Miloševič Sava. Na tej tekmi je bil sodnik zelo fer, kajti izključen je bil jugo-bombarder. Sprovoeiral ga je tldovie Sašo, prav to je bilo usodno za ekipo našo. Za Slovenijo je bilo usodnih šest minut ter zelo natančen svetega Save šut. Na koncu se je tekma z remijem končala, za zmago je lahko le Slovenija žalovala. Na tekmi je Evropa spoznala tudi navijače, skupino veseljakov: ki do stropa skače. Uglašeni so bili kot pravi pevski zbor, s svojim obnašanjem so lahko vsem za vzor. Igra proti Špancem je bila pesem ista, tekma je bila zelo lepa, poštena in čista. Vendar med igro se naših držala je smola, prejeli so dva zelo poceni gola. Za igro proti Norvežanom so nabrusili noge, da jim že enkrat pokažejo roge. /a grobosti med igro je norveška ekipa kriva, ker so pred tekmo preveč popili piva. Če bi dejansko obstajal lyg, bi se Slovenija morala uvrstiti v drugi krofi. To srečo so imeli Spanci in Jugoslovani, čeprav so oboji bili popolnoma nadigrani. Predčasno so se morali iz EURA posloviti, pa čeprav po igri bi morali še tam biti. Svetu so pokazali, da so dobri nogometaši in ne, kot pravijo Srbi samo »skijaši«. Za vse, kar so naredili res »kapo dob,. da so nogometaši postali mladini idol. Priznanje zaslužita Srečko in Pope, da so Slovenci osvojili srca Evrope. MILENKO SPASIĆ t: f AVTOR: JOŽEF CAJHEN PITAN PRAŠIČ S FARME I ODKLON 00 SPLOŠNEGA PRAVILA. IZJEMNOST KRAJ PRI ŽALCU ZAČETNIK NA KAKEM PODROČJU NASELJF JUŽNO 00 KAMNIKA MATEMAT ZNAK ZA ENAKOST KRAJ VZH. 00 PRAGE MALINA ZIDNA OBLOGA SIMBOL ZA NATRU NI PRAVU NI GLAGOL DEL SMUC SKAKALNICF PLOŠČICA PRI HOKEJU AM. PEVEC (FRANKIE) PRUEMALKA. SČIPALKA OTOČJE V VZHODNI INDONEZIJI NADALJE VANJE GESLA PRISTANIŠKO MESTO V BISMAR. CK0VEM MORJU NA NOV! GVINEJI OBLIKA KEM PRVINE LEVI PRITOK RENA V ŠVICI REKA V SEV ZAH. ŠPANIJI PODOBNOST V VIDEZU ALI USTROJU RAZNIH VRST ALI RAS (BI0L.) RTV ŠP. NOV (PARE) SLIKARSKA TEHNIKA STROJNI DEL ZA PRENOS GIBANJA. GIBALO ARABSKI 2REBEC DARJA AIAUF PEVKA VRHOVI C BODIČASTO TRNAT0 GRMOVJE PRIPADNIK AM INDIJANCEV NEMŠKI P0UT1K (FRIEDRICH) TEŽNJA K VOJAŠKI OBLASTI IN REPU PRITOK DRAVE USTVAR JALEC. STVARNIK ALPSKI SMKNMM CENTER NA ŠVEDSKEM oznaka ZA REKO KNJIŽEVNIK CANKAR DALMATINSKO Ž. IME KMETIJSKO POSESTVO SL PEVEC (RAFKO) MERA ZA RITEM SKRIVN' oorauMK SEL JAHALNA ŽIVAL SHRAMBA. HRAM ZNAMKA FR. AVTOMOBILA OKRASNI IGLAVEC VEDA 0 IRANSKIH JEZIKIH VRSTA KAMNITEGA STREŠNIKA PREBIVALCI BISTRICE (OŠARKaSKO MOŠTVO ARETHA FRANKLIN VRSTA VRBE AKADEMSKI PEVSKI ZBOR SIMBOL ZARADU PROSTOR /A ČAKANJF 'ČL NEC BALETA tm.) ODSTRANITEV, UMAKNITEV VELIKO RESETO DEKLICA EVA VRSTA PRASKA ZA POMIVANJE RTV VODIT •GORE IN LJUDJE- (MARJETA) JANI K0VAČIČ NAJVIŠJI HM MASIV NA BALKANU. milGARIJA WATT PO NAŠE UGANDSKI DIKTATOR NAJMLAJŠI 0D0ELEK JURE (GEOL.) SL ŠAH. VELEMOJSTER (BRUNO) LJUBEZEN DO BLIŽNJEGA LJUDEVIT STIASNV TRČENJE. TRK NEM FILOZOF (IMMANUEL) TLDtNSKA TRIBUNA KRATKO KRILO PREMIK TELESA PIŠKOT VEDENJE. OBNAŠANJE KDOR KOPIJE GROBOVE ŠVIC. PISATELJ (CLAUDF) KRČMA ALI BIFE POLETNE CVETLICE Z LEPIMI CVETOVI NAZIV VERSKIH VODITELJEV ŠIITSKE SEKTE OUŠIČNI spojini DERIVATI AMONIAKA STALNA DRUŽBA. K! SE POGOSTO SESTAJA NESP0I.N0 RAZMNOŽEVANJE VRSTA MINERALA AM ZVEZNA DRŽAVA SIMBOL ZA KALCU SPOJINA JODA l DRUGO PRVINO mtjtm BESEDA RAJK0 L0TRIČ ZVITA ŽENSKA DESNI PRITOK VISLE MESTO V HRV. ISTRI POVABILO, VABILO DESNI PRITOK K0LUBARE V SRBIJI I0PRTH V STENI SAMODEJNI STROJ ADAMOVA DRUŽICA DEL NASELJA PRI LJUBLJANI FRANCOSKA TISKOVNA DRUŽBA(KR) DEVETI GLAS, INTERVAL POJAV NA VODI poutjCju »RIBEŽA- LlSČE IGRALNA KARTA NAJVIŠJE •REDNOSTI PREMIK TELESA OZNAKA ZA NIŠ VZLETNA STEZA ZA LETALA STAR SLOVAN POJAV, VIDEZ IVO RADIN OZNAKA ZA KOPER IGRA OMMBI IN OPERJENO ŽOGICO, »AUMIN'ON ILUSTRA-T0RKA VOGELNIK ODTOK VODE V DVE RAZLIČNI REČNI MREŽI. RAZCEP AfONSKA NABIRA. ^A BISEROV SI MBHD PISATELJ SANCI CVETI IČARNA NA ŠUTNI V KAMNIKU NEM.-FR. PESNIK. SLIKAR IN KIPAR (HANS) KRAJ PRI KOLNU (NEM.) Kamniški OBČAN ZANIMIVOSTI 6. julija 2000 11 v v STAROGRAJSKA KASCA SREDI KAMNIKA? Že dolgo se po Kamniku govori, da so v srednjem veku, takoj ko so dokončno pozidali graščino Stari grad - Oberstein, zidali grajski tudi Kasčo, ki ni mogla biti ob graščini, temveč so jo zidali nekje v centru mesta, zavarovano z mestnim obzidjem. Pri nekdanjem Nebeškem očetu v današnji Maistrovi ulici so morali obnoviti ostrešje in kritino. Kot mi je umetnostni zgodovinar akademik dr. Marjan Zadnikar vedno lastnica je dipl. ing. arh. Marinka Pogačnik. Ta je postala lastnica, ko je odkupila »Kot«. Na sam dan sv. Vida, 15. junija, sem si z g. Marinko ogledal hišo. Že ko sem vstopil v vežo, me je prevzel neverjeten vtis stare zgradbe, povezane s srednjeveško zgodovino Kamnika. Veža ima star velb, vhod v dvorišče pa ima vsaj 300 ali več let stara lesena vrata s starinskim lesenim zapahom, kje je uporaben še danes. V veži so med okupa- Maistrova ulica s Pogačnikovo in nekdanjo Uršičevo hišo poudarjal, je podstrešje tisti prostor v hiši, ki z natančnimi preiskavami zidov lahko največ Pove o zgodovini zgradbe. Tako je bilo tudi pri tej hiši; pojavili so se stari zidovi in opazile so se prezidave hiše. Že gospod Prašnikar, ki je bil pred g. Uršičem lastnik hiše št. 19 jc Uršiču povedal, da jc hiša, ki jo kupuje, zelo stara in je slutil, da je mogoče povezana z graščino na Starem gradu. Omenil je na steni dvorišča plastiko Matere božje v vogalu hiše, ki jo je raziskal akademik dr. E. Cevc. Slutilo se je, da je hiša prezidana in tudi g. Uršič, ki je imel dolga leta gostilno Pri nebeškemu očetu mi je že pred II. svetovno vojno govoril, de je lahko hiša nekdanja kašča in da je on lastnik samo pol bivše zgradbe. Drugo polovico, ki nosi št 18, je kupil g. Kajetan Pogačnik leta )9I7. Pri obnovi hiše v gostilno je" dobil same velbane velike prostore, ki jih jc moral predelati v sobe za prenočevanje turistov. V pritličju, kjer je Se danes prostor za kuhinjo, jc bila nekoč »črna kuhinja«, zraven je bila obokana velika klet, ki še danes služi svojemu namenu. Ogledal sem si vse prostore te hiše. Sonja Bervvangcr, ki ima cijo v stranskem prostoru Nemci iz lesenih brun napravili bunker, opornike pa so uprli kar na zgodovinski velb. Ves prostor veže deluje izredno gotsko, prav tako vhodi v »črno kuhinjo«, veliko pritlično sobo na Maistrovo cesto. Seveda, pod ometom ta prostor verjetno skriva še večje zanimivosti! Velika pol-krožna vrata vodijo v dvorišče, ki jc danes zapuščeno, saj tam raste bezeg, trava in plevel po dvoriščnih tleh. Na levi strani od vhodnih vrat na dvorišče so jo iz te častitljive hiše v Prečno ulico. Izhodna vrata z dvorišča so velikih dimenzij, stara več stoletij. Z druge strani sem opazil, da so sosednja Uršičeva vrata hiše nekoč bila enake velikosti in oblike - iz enojne srednjeveške hiše, po vsej verjetnosti starograjske kašče, je vodilo dvoje enakih vrat za izvoz in uvoz materiala v Kaščo! Pogled od vrat na dvorišču pri Prečni ulici proti sami hiši je inpozan-ten. V pritličju in prvem nadstropju so arkade s stebriščem že renesančnem baročnem slogu. Žal so arkade popolnoma zapuščene. Zgradba daje vtis nekoč bogate stilno zidane v gotskem in rcne-sančno-baročnem slogu postavljene zgradbe, polne starinskega srednjeveškega navdiha. Omeniti moram tudi cehovski kamen, vzidan na stranski steni desno v dvorišču z letnico 1546 z znakom usnjarskega noža, kar da slutiti, da je iz iste dobe kot cehovski znak, ki so ga našli ob obnovi fasade na Ho-marjevi hiši na Trgu svobode. Ker nisem profesionalni zgodovinar, predlagam, da bi se ga Marinka povezala z zgodovinarjem in z umetnostnim zgodovinarjem ter z arheologom, ki bi dokončno potrdili domnevo o grajski kašči. Ta zgodovinska hiša, verjetno iz XV. stoletja, me je kot ljubitelja starih kamniških zgodovinskih hiš prevzela in v mislih sem že videla osebo, ki bo kupila to zapuščeno stavbo in jo lahko preuredi v enkraten prenočitveni hotelček z bogato zgodovin- Hlevi na dvorišču Pogačnikove hiše. zadaj stanovanje, mi je povedala, da so našli lansko leto tudi zazidani portal, ki je vodil v drugi del kašče, v Pogačnikovo hišo. Torej stavba je bila povezana in v starih časih očitno enotna Druga polovica prezidane kašče je danes zapuščena stavba sedanje hiše št. 18, ki je od 1917 v lasti Ane Pogačnik. Sedanja Vhodi v Pogačnikovo in Uršičevo hišo s Prečne ulice. Vidi se delitev prvotne stavbe-kašie! sko vsebino. Naj bo to prvi zapis o tej znameniti stari zgradbi, ki bi jo lahko odkupila občina in jo ustrezno obnovila. Prepričan sem, da bodo sedaj prišli poklicni zgodovinarji, umetnostni zgodovinarji in arhitekti, ki bodo najprej dokazali identiteto zgradbe in jo obnovili tako, a bo Kamnik z njo dobil še posebno mesto v restav-riranju. Pogačnikova in nekdanja Uršičeva hiša prav gotovo sodita med najstarejše hiše v Kamniku. Kljub neštetim prezidavam skozi stoletja, je danes čas, ko lastnica dipl. ing arh. Marinka Pogačnik prodaja zgradbo (danes hišna št. 5 v Maistrovi uliciX da odgovorni poskrbijo za kulturno dediščino. Predlagam, da bi to zgodovinsko redkost Kamnika odkupila Občina Kamnik ali pa Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije! dr. NIKO SADNI KA K (literatura: Kamniški Zbornik 1955 št. 1, Milko Kos: Grajske kašče). velbani prostori v pritličju shrambe, pralnica, kleti, verjetno tudi hlevi. Prav na predelu že Prečne ulice je obokan prostor, v katerega vodijo kamnite stopnice. Na desni strani proti bivši Polčevi hiši oziroma prejšnji Japljevi hiši, je z debelimi stenami spet velik obokan prostor, shrambe in hlevi. Sel sem proti izhodnim vratom, ki vodi- Od besed k dejanjem o Kamniški Bistrici kot turistično rekreacijski osi regije Z Gusarjem na bistriškem produ... kot nekoč, zlasti v poletnih mesecih, kažejo zanimanje za obisk bližnjega, čeprav sedaj še zaraščenega sveta vzdolž Mlinščice in Kamniške Bistrice, zlasti med Bonačevo centralo in Stolom Zato je svet KS Duplica v zadnji razpravi 0 prostorskih aktih dal predlog za ureditev tega območja in za vzdrževanje večjega reda ob obrežju Bistrice. Ob vročem junijskem popoldnevu smo z našo kamero obiskali bistriški breg pri dup-liškem jezu in nastala se kot pod Niagarskimi slapovi. To je najlepša pesem reke, pravi Gusar na je kratka fotoreporta-dupliškem jezu na Mlinščici - Počutim skalah oh Veliko lepih besed je bilo že zapisanih o tem, da morajo mesto in ostala naselja bolj zaživeti z reko Kamniško Bistrico, kot so denimo živela nekoč, ko je njen rokav Mlinščica poganjal številne mline in žage, ko so se otroci še lahko brezskrbno igrali na bistriškem produ in kopali v mrzli, vendar bistri Bistrici. Že davno so minili časi, ko je kamniš- - Škoda, da nihče na popravi razpadajočih mostnic na bistriškem jezu, kjer se najraje zbirajo kopalci. Potreba po takem rekreacijskem območju se čuti zlasti tam, kjer so se stanovanjska naselja najbolj zgostila. Eno takšnih območij je gotovo Duplica, kjer na razdalji poldrugega kilometra živi blizu pet tisoč ljudi. Zato Dup-ičani spet tako za. Osrednja osebnost dogajanj ob reki je prav gotovo Bor/s Dolenc, bolj /nan pod imenom Gusar. Kot dolgoletni tabornik zelo rad živi v naravi. Zato mu je preživljanje ob reki postalo že del njegovega vsakdana. Njegovemu bistremu očesu nič ne uide. To so posebej začutili tudi tisti, ki so pogosto vozili prat avtomobile ali celo menjat olje v grmovju na obrežju Bistrice. Naj spregovorijo posnetki naše kamere. Besedilo in foto: FRANC SVETELJ - »Tukaj Gusar, je tam policija...« Kot dolgoletnemu uveljavljenemu radioamaterju Gusarju ni težko v nujnih primerih hitro poklicati policije, komunalnega redarja ali inšpekcije. Zato bo v kratkem dobil tudi posebna pooblastila KS Duplica, ki predvideva v soglasju z lastniki zemljišč ureditev obrežja, da bo lažje skrbel za red na tem območju ... ki Žajspoh nekako nadomeščal kamniško kanalizacijo, pred slabimi tremi desetletji smo dobili kanalizacijski kolektor, ki ob Bistrici zbira hišne odplake in jih pretaka v čistilno napravo v Domžalah. Zato je Bistrica spet postala bolj čista, čeprav še vedno ne moremo biti povsem zadovoljni. Morda se bo naš odnos do naše reke le spremenil, če bomo začeli bolj povezano živeti z njo. V tem pogledu je gotovo treba pozdraviti zamisel, naj bi Kamniška Bistrica s svojim obrežjem prerasla v turistično rekreacijsko os kamniško-domžalske regije. - »Danes ima 14 stopinj, kljub temu sem preplaval že 400 metrov., sar vsak dan kopalcem pove, kako topla je reka na dupliškem jezu . Gu- Zaposlimo ključavničarja z znanjem elektro varjenja. Prednost imajo mlajši moški. Tel.: 01/723 00 40 Zasebna ambulanta za otroke in mladino dr. Terezija Ftičar Novi trg 26, 1240 Kamnik obvešča. da bo od 17. do 31. julija 2000 zaradi letnega dopusta ambulanta zaprta. V nujnih primerih se zato v tem času obrnite na Zdravstveni dom Kamnik. Hvala za razumevanje! Dan slovenskih vaterpolistov Mlaiše selekciie NK Kamnik v sezoni 1999/2000 Leto je naokoli in že sedmič zapored so se vaterpolisti iz vse Slovenije zbrali v Kamniku, na prireditvi Dan slovenskih vaterpolistov. Prireditev je potekala v soboto, 24. junija. Kljub nekoliko slabšemu vremenu jo je organizator - Vaterpolo klub Kamnik z odlično pomočjo staršev otrok - uspešno izpeljal. Prireditve se je udeležilo šestnajst ekip iz osmih klubov iz vse Slovenije. Slovenskim vaterpolistom se je to soboto pridružil tudi klub Delfin iz Rovinja, ki je bil v času prejšnje Jugoslavije član Vaterpolo zveze Slovenije. V dopoldanskih urah so se v kamniškem bazenu odvile zanimive tekme med najmlajšimi vaterpolisti. Tekmovali so v dveh kategorijah; prvo so sestavljali dečki rojeni leta 1989 in mlajši, drugo pa dečki rojeni od leta 1986 do 89. V obeh je na koncu slavil Triglav. Oglejmo si razvrstitev: Dečki 89: 1. Triglav, 2. Tivoli, ?. Koper, 4. Kokra, 5. Delfin, 6. Kamnik. Dečki 86: 1. Triglav, 2. Tivoli, 3- Kamnik, 4. Delfin, 5. Gorica. Popoldanska uradna otvoritev je potekala v znamenju podelitve spominskih pokalov najbolj zvestim klubom, ki se že vrsto let udeležujejo letnega srečanja vaterpolistov, temperaturo pri gledalcih pa so dvignili mladi ponjavarji na mobi prožni ponjavi iz OŠ Frana Albrehta. Pod vodstvom mentorice Tamare Bračič so uprizorili pravo ekshibicijsko predstavo in poželi bučen aplavz. Vaterpolo Klub Kamnik je najhitrejšim plavalcem medtem podelil promocijske žoge evropskega nogometnega prvenstva EURO 2000. Najhitrejši so bili Jure Pogačnik v konkurenci letnika 1986, Martin Krašek v konkurenci generacije 1989 in Ana Jeran med konkurenti starimi od pet do sedem let. Najslajšo nagrado - torto -pa so si razdelili najmlajši plavalci skupaj z najboljšimi v igrah z baloni. Najboljši balonarje bil Kristijan Novak. Na popoldanskem delu tekmovanj je pozornost pritegnila domača veteranska vaterpolo ekipa, kije pokazala, da lahko tudi Kranjčanom, sicer absolutno najboljšim slovenskim vaterpolistom, »zagrenimo« dan. Razvrstitev veteranov: 1. Kranj 90, 2. Triglav, 3 Kamnik, 4. Celje, 5. Delfin. Še tole; prireditev je spremljalo precej športnih novinarjev, ki so zbrali pogum, skočili v bazen in se pomerili - z nikomer drugim kot z gledalci v mini vaterpolu. Slednji so zabili dva gola, novinarji pa so mrežo gledalcev zatresli kar štirikrat. Tekma je bila kratka in bolj za poslastico, saj ne eni ne drugi v vodi niso dolgo zdržali. Državno prvenstvo v ženskem vaterpolu V sklopu Dneva slovenskih vaterpolistov je potekalo tudi državno prvenstvo Slovenije v ženskem vaterpolu. Po prvem turnirju trenutno vodijo Koprčanke, druge so vaterpolistke iz Kamnika, tretja pa ekipa kluba Celje Pozejdon. Igrale so takole: Kamnik : Celje 7:3, Celje : Koper 1:16, Kamnik : Koper 2:9. M. P. POLET tokrat tretji Letošnje državno prvenstvo jadralnih padalcev, odvijalo se je v Posočju, so zaznamovali dobri letalni pogoji, veliko število izvedenih tekmovalnih dni in zelo solidna konkurenca. V osmih dneh, kolikor je prvenstvo trajalo, je bilo izvedenih šest tekmovalnih dni, tekmovalci pa so vsak dan preleteli med 60 in 90 kilometrov dolge razdalje. Ker je bilo tekmovanje odprtega tipa (Slovenia Open), se je tekmovanja udeležilo 85 pilotov iz devetih držav, med katerimi je bilo seveda kar dve tretjini tekmovalcev iz Slovenije. Kamniški POLET je imel tudi tokrat številčno in kvalitetno zelo močno ekipo, tekmovalo je 11 pilotov. Na papirju je bila Po-letova ekipa, tako med posamezniki kot tudi v ekipni konkurenci, prvi favorit. Žal pa se ni vse izšlo po pričakovanjih in državni naslov se je tokrat preselil v Železnike. Tekmovalci Poleta so vseskozi leteli v ospredju, večinoma v vodilni skupini, toda športna sreča jim je obrnila hrbet. Dovolj je bil en rezultatsko slabši tekmovalni dan in ta željeni tretji zaporedni naslov državnih prvakov se jim je izmuznil. Novi državni prvak v posamični konkurencije tako postal Roman Lotrič iz Železnikov pred Primožem Sušo iz ljubljanske Špice in Matejem Joci-fom iz Poleta. V ekipni konkurenci je prvo mesto osvojila ekipa iz Železnikov, pred ljubljansko Špico in kamniškim Poletom. Tekmovanje je zaključilo 79 tekmovalcev, ki so bili razporejeni v osemnajstih klubskih in tudi nacionalnih ekipah. Zelo dobro se je uvrstilo še nekaj Po-letovih tekmovalcev, tako je zopet zelo dobro letenje pokazal Jurij Vidic, ki je osvojil 5. mesto, presenetil je Dejan Adamovič s šestim mestom, dobro pa je letel tudi Miha Ra-zinger, ki je osvojil 12. mesto, V konkurenci Odprtega prvenstva Slovenije je zmagal češki tekmovalec Ondrcj l )n pal, sicer eden najboljših evropskih tekmovalcev, jwed Lotričem in Sušo. Tolmin in Posočje seje znova pokazalo kot zelo primerno za organizacijo tako velikih tekmovanj, tako, da se bo na istih terenih prihodnje leto verjetno odvijal Svetovni pokal v jadralnem padalstvu. DO Vzlet Poletovega tekmovalca Zdešarja Kobale nad Tolminom. Dolgoročno delo z mladimi nogometaši lahko obrodi sadove le ob dobrih pogojih V vsesplošni evforiji in nogometnem navdušenju, ki ga povzroča reprezentanca Slovenije, vsekakor ne smemo pozabiti na mlajše nogometaše, ki si utirajo pot do nogometnih viSav. V NK Kamnik se tega Se predobro zavedamo, zato smo v prejšnjem letu zastavili dolgoročni načrt vzgoje domačih igralcev od najmlajših pa do mladincev. V nogometu so kategorije igralcev razporejene na vsaki 2 leti. Tako imamo v NK Kamnik 5 mlajših selekciji: cicibani Oet. 89 in mlajši), ml. dečki (88-87) st. dečki (85-86) kadeti (83-84) in mladinci (82-81). O mladincih in kadetih je bilo govora v prejšnjem prispevku, zato bomo o ostalih spregovorili v tem zapisu oziroma naslednjih prispevkih. V 3 mlajših selekcijah (cicibani, ml. dečki in st. dečki) trenira prek 50 mladih nogometašev. Treningi so 3-4 krat na teden. Ob koncu tedna pa je še prvenstvena tekma. V sklopu treningov smo se v našem klubu že pred dvema letoma dogovorili, da bomo organizirali tudi tedenske zimske in letne priprave za st. dečke, kadete in mladinec. Pridružili pa so se jim tudi perspektivnejši ml. dečki. Letošnje zimske priprave so bile na Hrvaškem v Medulinu, kjer so pogoji za treniranje zelo dobri. Omenim naj, da priprave sofinancirajo igralci sami. Ostali stroški pa se pokrijejo iz članarine in sredstev kluba. Namen priprav ni samo koncentrirano pridobivanje nogometnih veščin, ampak tudi druženje igralcev in njihovo medsebojno spoznavanje izven nogometnega igrišča. Ekipa starejših dečkov je v letošnji sezoni zasedla 5. mesto med 12 ekipami II. lige MNZ Ljubljana. Glede na to, da je ekipa nastopala samo z dvema igralcema letnik 1985, vsi ostali pa so bili leto mlajši, je rezultat zelo dober. Napredek, oziroma postopno lovljenje nasprotnikov je viden žc potem, da smo v spomladanskem delu sezone precej napredovali. V jesenskem delu smo bili na 10. mestu z 12 točkami. Spomladi pa smo osvojili 22 točk ter premagovali tudi ekipe, ki so na končni lestvici uvrščene pred nami. Posebej razveseljiv je opazen napredek v igri in pristopu k njej. Igralci se postopno zavedajo, da je uspeh posledica kolektivne igre in predvsem odgovornega posameznika v okviru kolektiva. V naslednjem letu, ko bodo fantje pridobili na fizični moči in se tako izenačili z nasprotnimi ekipami, lahko pričakujemo še boljši rezultat in eventualno uvrstitev v najvišjo ligo za to kategorijo (I MNZ). O mlajših dečkih in cicibanih pa več v naslednjem prispevku. Pereč problem našeg akluba je predvsem samo eno igrišče. Kljub temu, da letos praznujemo že 80 let obstoja nogometnega kluba, šc vedno nimamo pomožnega igrišča. Za primer naj navedem tolikokrat omenjeni Dc-Bilt, kjer je trenirala naša reprezentanca (curo 2000) - Nizozemska), ki ima po navedbah novinarjev kar 10 igrišč, kljub temu, da nastopa njihova članska selekcija v podobni kategoriji na državnem nivoju. Na našem edinem igrišču trenira in igra skupno kar 8 različnih selekcij. Zato se morajo predvsem mlajši prilagajati ostalim tako, da imajo treninge v zgodnjih popoldanskih urah. Posebna težava je usklajevanje tekem na tem igrišču, saj še je zgodilo, da je bilo na isti dan kar pet ekem. Igrišče je zaradi tega tudi precej obremenjeno, kvaliteta pa je iz leta v leto slabša. Upam, da se bodo občinski veljaki in vsi ostali, ki lahko pripo- morejo k napredku športa, zavedli, da ustrezne infrastrukture ne more izničiti še tako dobro delo posameznih entuziastov. Lep primer, kako se nudi pogoje športnikom, je sosednja občina Domžale, ki je na področju nogometa imela pred 20 leti neprimerno slabše pogoje. Konec koncev, če bi imeli več igrišč, bi lahko prijavili tudi več ekip v okviru posamezne kategorije in tako navdušili oziroma zadržali na igriščih šc več mladine, ki danes brezdelno postopa po ulicah. Na koncu prispevka pa bi povabil vse tiste fante, ki jih nogomet navdušuje, da se nam kadarkoli na nogometnem igrišču v Kamniku pridružijo in po posvetu s trenerjem pričnejo trenirati nogomet. BORIS ŠVAJGER Z leve lepijo: Hribar, Mohor, Ninii, Radotič Ninil, Dedič in Švajger (kap), stojijo: Einjalt, Vuk, Duranovič, Ad-rovič, Davidovii, Romšak, Škrbine, Duzič in trener Švajger Gorsko kolesarstvo Martinjaš: »Teh osem tisočink ni nič« »Teh osem stotink sekunde ni nič, res nič, vendar tako je,« je bil po državnem prvenstvu v spustu razočaran gorski kolesar Aljoša Martinjaš. V razburljivi finalni vožnji državnega prvenstva v Črni na Koroškem, na znameniti »Divji jagi«, ga je večni rival Škofjeločan Janez Grašič zaradi te časovne razlike potisnil na tako nehvaležno drugo mesto. »Pa kaj mu bo še četrti naslov, jaz nimam še nobenega. Očitno bom prej prenehal tekmovati, kot da mi uspe«. »Če ne bi že v kvalifikacijski vožnji padel,« pojasnjuje kolesar Calcita,« bi mi nemara uspelo. Tako pa sem že 20 metrov po startu zadel s pedalom ob korenino. Nisem je videl, tako hitro se je vse zgodilo.« V kvalifikacijski vožnji jc tako dosegel zadnje mesto. Posledica: številka med prvimi. Tudi na progo je moral med prvimi. Vendar, dosegel je čas 5:58,34. »Naredil sem nekaj napak. Tudi dva tekmovalca, ki sta startala minuto pred mano sem moral prehitevati, kar ni bilo ravno brez časovne kazni. Poleg tega me je bolelo v rebrih zaradi padca in ker je bilo potrebno na tej po konclicijski plati izredno zahtevni progi hitro vrteti tudi pedala, nisem mogel vse iztisniti iz sebe.« Potem pa ... Čeprav po časih iz kvalifikacij čas ni obetal vrhunskega rezultata, so tekmeci na razmočeni progi, na enem delu jc tekla voda kot v globokem potoku, vse bolj zaostajali. Le Grašiču je nato uspelo iztisniti iz napak za vsega osem stotink boljši čas. Na progi, ki po tehnični plati ni bila med bolj zahtevnimi, je drugič v spustu nastopil tudi Tadej Trobcvšck in osvojil še eno nehvaležno mesto - četrto med mlajšimi člani do 23 let s časom 6:35,49. Za prvakom te perspektivne kategorije Črtom Slivnikom je zaostal dobre pol minute, za bronom 4 sekunde. S komentatorjem jc pa tako. Je zelo zaposlen s progo za dual v Repšah v Stahovici. Tudi v generalni razvrstitvi jc pristal na zanj odličnem 10. mestu. Točno deset sekund počasnejši jc bil še drugi mladi obet kolesarjev Calcita Rok Podbcvšck, bronasti z lanskega prvenstva med mladinci. Osvojil je šesto mesto v kategoriji do 23 let. Med mladinci je bil Janez Stopar peti, prvak pa Luka Novak. V kategoriji masters jc prvak žc tretje leto zapored, kdo drug kot Sandi Srdar (čas za primerjavo) 6:36,26. METOD MOČNIK VELIK USPEH I.P.S.C. STRELCA UROŠA JEREBA Od 9. do 11. junija je bilo v Budimpešti na Madžarskem tekmovanje v jiraktičnem streljanju za Centralno Evropsko Ligo (C. li. i..). Tri dni se je tekmovalo na dvanajstih progah (STA-GE). V tej najx>rni preizkušnji stelskega znanja je med evropsko elito dosegel sijajno drugo mesto kamniški IPSC strelec Uroš Jereb. Potrebno je vedeti, dajejnvouvrščeni na tekmi Slovak Ma-rian Vysny evrojjski prvak in že skoraj legenda v tem športu. Tretji, Madžar Csaba Glicza j>aje madžarski prvak. Četrto mesto je pripadlo grškemu prvaku Stephanosu Cheropuliosu. Med 158 tekmovalci iz vse livroj>e sta se odlično uvrstila s 17. in 18. mestom še Matjaž Kobal in Matjaž Jereb, oba iz PSCKamnik. Pokal in srebrno medaljo opaje naš Uroš prejel iz rok samega predsednika svetovne zveze praktičnega streljanja IPSC gospoda Nicka Alexakosa. Predsednik zveze pa je tudi povedal, da so se vsi strelci svetovnega strelstva povezali in bo leto 2003 v znamenju nekakšne vseslrclske olimpijade nekje v Evropi. Sicer pa se bo naššjjort IPSC poskusno predstavil na olimpijskih igrah v Avstraliji. Na koncu nam preostane samo še to, da Urošujerebu čestitamo k resnično lepemu usj)ehu z dobrimiželjami za naprej. Milan Potočnik Na stopničkah z leve proti desni: Uroš Jereb, Marian Vysny, Csaba Glicza. Uvo z brado predsednik zveze praktičnega streljanja IPSC g. Nick Alexakos. ^--.—i—i—_.- „___- Kamniški OBČAN OD TU IN TAM 6. julija 2000 13 Damjana Virman na začetku uspešne tekmovalne poti Mlada Kamničanka - svetovna prvakinja v ekipnem kadetskem tekmovanju v kegljanju Tudi v Kamniku se lahko pohvalimo z uspešnimi mladimi športniki. Ena med njimi je Damjana Firman, dijakinja prvega letnika gimnazi- Damjana Pirman je, kegljačica, ki se s tem športom ukvarja že od četrtega razreda osnovne šole dalje. Damjana je članica kadetske državne reprezentance v kegljanju. Svoje pet le t n o delo je letos okronala z izjemnim uspehom. V Celju je na svetovnem prvenstvu za kadete v kegljanju skupaj s tremi sotekmovalkami (Gluvič, Ugrin, Potokar) posegla kar po prvem mestu v tej kategoriji! Tekmovanje, kije potekalo od 14. do 17. junija, seje tako za Slovenijo končalo zelo uspešno. Športni komentatorji so v svojih poročilih navajali, da so dekleta pokazala psihično in tekmovalno zrelost in da so vse odlično metale. Ekipa je končala tekmovanje s skupnim rezultatom 1761 kegljev, kar je celo nov ekipni svetovni rekord. Za seboj so pustile ekipe Nemčije, Pojske, Romunije in Madžarske. Damjana je skupaj s Tino Ugrin kasneje še v dvojicah dosegla 8. mesto, posamezno pa 10. Članica državne reprezentance je od letošnjih izbirnih tekem dalje, na katerih seje uvrstila med pet najboljših slovenskih tekmovalk Izbirne tekme so trajale celo leto. Tekmuje za Kegljaški klub Eta Kamnik, trenira pa dvakrat tedensko v Ljubljani. Za gimnazijko so to kar velike obveznosti, saj ima poleg dveh treningov na teden še en dan rezerviran za tekmovanja, poleg lega pa ji veliko časa vzame še vožnja v Ljubljano. Za šport jo je navdušila mami Lidija, ki že polnih 25 let tekmuje in trenira kegljanje in ki jo tudi vozi na trenin- ge. Pravi, daje za kegljanje zelo pomembna moč v rokah, nogah, pa tudi splošna telesna kondicija, zraven pa sta ključnega pomena tudi znanje in koncentracija. »Ta šport se mi zdi zelo v redu, všeč pa mije tudi zato, ker je nekaj posebnega. Poleg tega pa se mi zdi dobro tudi to, da se z nečim ukvarjam,«pravi Damjana, ki je bila poleg rednega treniranja v osnovni šoli celo odličnjakinja. Vendar pa je letos posvetila zelo veliko časa treningom, zalo ji ga je nekoliko zmanjkalo za učenje. Za seboj ima torej kar naporno šolsko leto. Zaradi športnih uspehov ima tudi status športnice. Načrtuje še več treniranja in se drugo leto udeležiti svetovnega mladinskega prvenstva. »Zelo rada bi šla na to prvenstvo,« pravi, »čeprav je bilo kegljanje do zdaj zame le rekreacija. Po tem kadetskem svetovnem prvenstvu pa bi rada dosegla še boljše rezultate« Vendar pa je Damjana že pred osvojitvijo mesta ekipne svetovne prvakinje dosegla še nekaj drugih lepih rezultatov. Deset dni pred svetovnim prvenstvom je postala državna prvakinja posamezno v kategoriji kadetinj, še teden dni prej pa državna prvakinja v dvojicah v kategoriji mladink. Tako je prišel še naslov kadetske državne prvakinje v Kamnik, kamor ga je prinesla Damjana po napornem tekmovanju, kjer je bila tudi konkurenca trd oreh. Obetavno! Vendar pa ji šola veliko pomeni, zato si želi, da bi lahko trenirala v Kamniku. »Na treninge se vozimo v Ljubljano, kar mi vzame veliko časa. Težko je vse to usklajevati s šolskimi obveznostmi, zmanjkuje mi časa za učenje. Če bi bilo kegljišče v Kamniku, bi šla lahko kadarkoli na trening,« je še dodala prvakinja Damjana Pirman. In seveda tako odprla kamniško temo - kegljišče. Prav bi bilo, da bi se občina ob takšnih rezultatih tekmovalke, ki nastopa pod imenom kamniškega kluba, potrudila poiskati možnosti za treniranje kegljanja, s tem pa bi seveda razširila možnosti za zimsko rekreativno vadbo za vse generacije. Kamniški problem kegljanja, pravzaprav prostora, naj se tudi zaradi takšnih mladih upov čim prej razreši! Rezultata, kot sta prvi mesti v svetovnem in državnem merilu, celo zelo, zelo presegajo le nivo mladih upov. Kažeta na to, daje treba na tem graditi naprej in spodbujati tudi druge 'i'kmovalce k takšnim uspehom. B.P. PLANINSKI KOTIČEK Končan tečaj za varnejšo hojo v hribe Tokratnega tečaja za varnejšo hojo v kopnem v hribe se je udeležilo pet znanja in izkušenj željnih planincev in ena planinka. Po teoretičnih predavanjih in razgovoru o osnovni opremi, nevarnostih in osnovnem tehničnem znanju, na katerem so vsi prejeli tudi lično brošurico z naslovom »Varneje v hribe«, je sledilo še praktično preveranje znanja in učenje uporabe samovarovalnega kompleta in varnejše hoje. Prva skupina je to naredila z vzponom po zavarovani poti na Gradiško turo nad Vipavo in sestopom čez Plaz (vrh Gradišča) v dolino, druga skupina pa z vzponom čez Konja na Rzenik in s sestopom po Martinj stezi na Kopišča. KEGLJA CI DU KAMNIK REGIJSKI PRVAKI Na vrhu Gradiške ture AGROPROMET CERKLJE j Ul. 4. okt. 10, Cerklje | tel.: (064) 426-444 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: j - žita (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - vse vrste krmil za purane, piščance, nesnice- | kokoši, prašiče, govedo | - umetna gnojila | - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo - SEMENA V VREČKAH - MOKA tip 500, SLADKOR UGODNE CENE j RAZPRODAJA RIŽA SLABŠE KVALITETE, primernega tudi za krmo, po 30 SIT/kg. Cene za krmila so tovarniške. Kegljači DU Kamnik smo se 17. maja udeležili regijskega ekipnega tekmovanja v Triiču na kegljišču KK Ljubelj. Tekmovanja se je udeležilo 11 moških ekip v disciplini 4 x 100 lučajev mešano, kar pomeni, da ekipo sestavljajo po štirje tekmovalci iz posameznega društva. Že ob prihodu na kegljišče smo glede na rezultate ekip, ki so tekmovanje le končale, ugotovili, da se bomo morali za prevzem trenutnega vodstva zelo potruditi. Računali smo, da moramo podreti povprečno 400 kegljev na tekmovalca. V naši ekipi smo nastopili Rudi Vidic in Vojko Poljanšek v prvem paru ter Franc Novak-Fačo in Drago Leben v drugem paru. Tekmovanje smo začeli zelo uspešno, saj je debitant Vojko Poljanšek podrl odličnih 424 kegljev, kar je ob koncu tekmovanja zadoščalo za osvojitev drugega mesta med posamezniki. Meni je uspelo podreti 407 in tako je bil naš plan po 200 lučajih presežen. V drugem paru sta z odlično igro nadaljevala Fa-čo s 417 podrtimi keglji in Drago s 404 podrtimi keglji. Skupno smo podrli 1648 kegljev, kar je pomenilo prevzent prvega mesta in osvojitev pokala ter prehodnega pokala. Domačinom DU Tržič, ki so nastopili za nami, navkljub odlični igri ni uspelo doseči boljšega rezultata in so s 1618 podrtimi keglji zasedli drugo mesto. S tem rezultatom smo se kegljači DU Kamnik uvrstili na driavno prvenstvo, ki bo letos jeseni. 26. junija smo nastopili na tradicionalnem troboju v Slovenj Gradcu. Srečanja kegljačev se tradicionalno udeležujeta še DU Ravne in DU Slovenj Gradec, kije letos nastopil v vlogi organizatorja. Ekipo sestavlja po deset članov, ki tekmujejo na borbeni način, to pomeni, da vsak član ekipe izvede po tri lučaje na set, skupaj torej 30 lučajev. Prvi kegljač začne na polno, v nadaljevanju pa se izvaja čiščenje. Naša ekipa je dosegla odličnih 800 podrtih kegljev v šestih setih, kljub temu da smo bili kegljači in kegljačica Jožica Vidic v zadnji sezoni praktično brez treninga, saj naša sekcija ni delovala. Dosegli smo drugo mesto, saj so domačini podrli neverjetnih 875 kegljev. En prehodni pokal smo že osvojili, trenutno je rezultat med DU Slovenj Gradec in DU Kamnik 2:2. Upamo, da nam bo prihodnje leto uspelo prekiniti serijo dveh zmag kegljačev DU Slovenj Gradec in s tem doseči možnost osvojitve pokala, saj bomo Kamničani organizatorji srečanja prihodnje leto. Nastopili bomo na kegljišču gostišča Repovž v Domžalah, saj na žalost kamniškega kegljišča ni več. Kot upokojenec sem tudi član KK CALC1T KAMNIK in sem ponosen, da se je prva ekipa z osvojitvijo prvega mesta v drugi državni ligi uvrstila v prvo B državno ligo za sezono 2000/20001 in da sem s povprečjem 844 podrtih kegljev na petnajstih nastopih tudi sam primaknil delček k uspehu ekipe. V imenu ekipe bi se rad zahvalil podjetju Calcit iz Stahovice za finančno pomoč, kije pripomogla k našemu uspehu. Kegljaški pozdrav! RUDI VIDIC HITIMO ZA SONCEM V okviru evropskega programa Mladi za Evropo smo izvedli srečanje med Zavodom za usposabljanje invalidne mladine Kamnik in Centrom Heliomare na Nizozemskem, v maju 2000, in smo ga poimenovali »Hitimo za soncem«. Izmenjava je bila namenjena pridobivanju življenjskih izkušenj mladih, medkulturnemu učenju in seznanjanju z življenjem v državi, ki je članica EU. Na strokovnem področju smo želeli pridobiti oz. izmenjati ideje za še bolj kakovostno življenje mladih, oviranih v telesnem in gibalnem razvoju in za izboljšanje njihovega položaja v družbi. S Centrom Heliomare, ki stoji v obmorskem mestecu Weejk aan See, sodelujemo že od leta 1997. Začeli smo na športnem področju. Tokrat smo si z našimi Nizozemskimi prijatelji zadali pester program. Predstavili so nam Center, kjer smo videli veliko zanimivega in uporabnega. Prisostvovali smo pouku, ki je v resnici pisan na kožo vsakemu otroku oz. mladostniku, glede na njegove specifične potrebe. Velik poudarek dajejo, tako kot pri nas v Zavodu, samostojnosti in neodvisnosti v življenju telesno oviranih. Poleg strokovnih srečanj smo imeli tudi »social meetings«, bili na večerji v družinah, imeli skupno okroglo mizo, pripravo obroka, se učili plesa v plesni šoli in še in še. Seveda tudi turističnih ogledov ni manjkalo. V tipični nizozemski vasici - muzeju Enkhuizen, smo poskusili ribo, dimljeno na star način, obiskali staro šolo, si ogledali mline na veter, njive tulipanov in videli kako se naredijo prave nizozemske cokle. Samostojna vožnja s kanuji po kanalih je bila nekaj posebnega in zabavnega. Domov smo prinesli vsak svoj sir, ki smo ga izdelali na kmetiji. Izvedeli smo, kako reSujejo nasedle ladje in si ogledali delo teh prostovoljcev. Bili smo kapitani na »muzejski« ladji. Seveda, biti na -Nizozemskem pomeni, videti tudi Amsterdam. Bil je res lep v prečudovitem sončnem dnevu. Polni veselja, lepih vtisov, obojestranske želje, Nizozemcev in nas, da se še naprej srečujemo in poglabljamo naše stike, smo se po zaključni zabavi, prirejeni nam v čast, poslovili. Res si želimo še ... ik heb de zon in die zuider zee zien zak-ken. ANA tO s IZDELUJEMO: J% ui • cvetlična korita, fontane • elemente za ograje • elemente za brezine WA "\ ™ C • tlakovce, plošče ^ ■ M >^pp c • robnike • tople grede, kompostnlke • kamine, umivalnike • mulde, galanterijo NUDIMO TUDI MONTAŽO ZA TLAKOVCE, ROBNIKE IN OGRAJE 1225 Lukovica, Vrba 7, tel. 061/735 408 LIP RADOMLJE Smo podjetje s stoletno tradicijo v predelavi lesa. Ameriški kupci poznajo naše stole že skoraj 40 let. Proizvodni program smo v zadnjih letih prenovili z vrsto tehnološko zahtevnih izdelkov in ga naredili privlačnega tudi za številna druga tržišča. Zaradi večjega obsega in zahtevnosti naročil vabimo k sodelovanju kandidate naslednjih poklicev: zaposlimo delavce s končano poklicno šolo lesarske smeri. Dobrodošli tudi pripravniki! Oglasite se v kadrovski službi LIP Radomlje, d.d., Preserje, Pelechova 15, 1235 Radomlje, ali po telefonu 01 /724 09 30. AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Nova telefonska številka 83 91 383 GSM: 041/715 455 Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) Odprto: 9h-12h, 15h-18h, sobota: 10h-12\ ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale teU 7212-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h'18h torek, petek 9*-l2h STEKLARSTVO IRMI HOMEC ■ DOMŽALE 01/721 57 17,722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik Padla spet je smreka ena v širnem gozdu nas ljudi. Manjka pika ta zelena tam, kjer smreke padle ni. Dušu njeno sonce greje, daleč proč od travnih tal, le spomin na brhke veje vedno v srcu ho ostal. OSMRTNICA Prvega julija nas jc po kratki in težki bolezni v 96. letu zapustila naša ljuba teta in sestrična LJUDMILA-MILA KLEMENČIČ roj. Sitar najstarejša meščanka Kamnika in dolgoletna predsednica okrajnega odbora Rdečega križa. Kljub vsem življenjskim viharjem in težavam je rasla, živela in umrla pokončna. Pogreb ljube nam pokojne bo v sredo, 12. julija, ob 16. uri na pokopališču v Kamniku. Vsi njeni Ne stoj ob mojem grobu in ne joči, ker ni me tam. ne spim v temni noči. Sem med tisoč vetrovi razpet in v diamanten lesk snežink ujet. Sem sonca sijaj na zrelem žitu, sem nežen jesenski dež v čudežnem svitu. Ko se prebudil v jutranjo tihoto, sem v preletu ptic obdan z lepoto. Ne stoj ob mojem grobu in ne objokuj. Ni me tam, jaz nisem mrtev! Ne žaluj! ZAHVALA Ob izgubi naScga dragega moža, oćcla, starega ata, brata in strica IVANA HOMARJA z Duplice prisrčna hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, nekdanjim sodelavcem in vsem, ki ste ga imeli radi. za besede tolažbe in misli sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter za zadnji poklon ob pogrebu, ki ste se ga udeležili v tako velikem številu Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku iz Šmarce za lepo opravljen obred, zboru France Gačnik za čudovito petje in trobentaču za ganljive tone. Žalujoči vsi njegovi Junij 2000 Ni več trpljenja, ne bolečine, Življenje je trudno končalo svoj boj. ZAHVALA Ob izgubi drage tete in svakinje CECILIJE PANČUR J iz Kostanja S se iskreno zahvaljujemo sosedom za nesebično in vsestransko pomoć. Vsem hvala za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, za svete maše in darove cerkvi. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in cerkvenemu pevskemu zboru za lepo petje. Vsem, ki ste našo teto obiskovali na domu v času njene bolezni in jo pospremili na zadnjo pot, iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Junij 2000 I /T] trn. Novi* Seat Leon. Moč, ki ne pozna konkurence. Ima vse, kar odlikuje resničnega prvaka. Takoj vas Edini pravi bosta vzemirili njegova športnost in dinamičnost. zmagovalec. S vojo močjo bo z lahkoto opravil s tekmeci. 180 konjskih moči, 6-stopenjski menjalnik pri izvedbah s turbo motorjem in štirikolesni pogon bodo navdušili vse, ki si želijo do konca izkoristiti moč Leonovega motorja. Pustite se mu očarati. Naj vas zapelje z bogato paleto osnovne ter dodatne opreme. In ostane vaš za vedno. Samo pri vašem trgovcu. (Žetan-—— ob kamniški obvoznici, tel. trgovina: (061) 831 49 90 tel. servis: (061)723 54 00 Žalost srca trga, solza Uje i: oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. ZAHVALA V 89. letu starosti nas jc zapustila draga mama, stara mama, prababica, talca in teta MARIJA BRNOT p. d. Vapčeva mama iz Zg. Palovč Iskreno sc zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem drugim, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Hvala za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče, darove za svete maSe ter spremstvo naSe mame na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo sc dr. Jcrmanovi in patronažni sestri Resnikovi za zdravljenje in pomoč, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za ganljivo zapete pesmi in govornici za besede slovesa. Vsem in vsakemu posebej Sc enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Junij 2000 ■ Tiho si nas zapustila, m od nas se nisi poslovila. 1 Obljubljamo Ti, draga mama, m da ne boš ostala sama. /.• KRITINE. BRAMAC, TONDACH, SALONIT, CREATON IN OSTALE >► HIDRO IN TERMO IZOLACIJE ^APNO, CEMENT, MALTIT >■ FASADE IN FASADNE SISTEME BAUMIT, JUB in TIM »• SCHIEDEL DIMNIKE >• ARMATURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO >► ROBNIKE, TIAKOVCE, BETONSKA KORITA >• OPEKO IN OPEČNE IZDELKE VSEH VRST >• ORODJE IN OPREMO ZA GRADBENIŠTVO >■ TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA ASORTIMANA NUDIMO VAM MOŽNOST DOSTA VEZA VTOD VIGA LOM Izkoristite AKCIJSKE CENE OPEKE MODULARNI BLOK, DEM IT EASAD, SANITARNE KERAMIKE STRUMICA v mesecu juliju! V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. V SAMU NISI NIKOLI SAM! Internet: WWW.SAM.SI Mlajši upokojenec najame opremljeno sobo z delno oskrbo (pranje...) pri osamljeni upokojenki v Kamniku. Pisne ponudbe pod šifro »Voznik* na Kamniški občan, Glavni trg 24, Kamnik. Najamem skromno hišo, brez opreme, v okolici Stranj ali Tunjic. Tel.: 041-218-698po 17*. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 738-157, 041/322-571. V najem oddamo garsonjero na Klavčičevi za določen čas. Tel.: 817-156. FOTO GRO ✓ v—___ -i mv*-' * V Svetilniku, Ljubljanska 3/d, Kamnik ; s Se obsežnejšo ponudbo in novim C FOTOGRAFSKIM STUDIOM ?a fotografiranje porok, rojstnih dni, dokumentov... Odprto: pon.-pctek 750-l900, sobota 7*4 5tf EKSPRES IZDELAVA FOTOGRAFIJ FOTOGRAFIRANJE ZA VSE VRSTE DOKUMENTOV V dobro založeni trgovini vam poleg fotomateriala in ostalih fotografskih uslug nudimo tudi pestro izbiro fotoalbumov, okvirjev, daljnogledov, video in avdio kaset. Pred odhodom na dopust smo za vas pripravili izredno ugodno in pestro ponudbe fotoaparatov, da boste lahko posneli zanimivosti in prijetna doživetja. ZA VAS GRADIMO POSLOVNI CENTER PEROVO. PRODAMO LOKALE OD 66 - 300 M' TRGOVSKO STORITVENO DEJAVNOST. ZA Informacije in prodaja: SGP Graditelj d.d. Maistrova 7, Kamnik, telefon 01 8318-800 RTV - HiFi SERVIS POPRAVILO RAČUNALNIKOV KVARK d.o.o . Ljubljanska c. 21e, KAMNIK (najdete nas v obrtni coni Duplica) VODENJE POSLOVNIH KNJIG ZA s.p. Knjigovodski servis tel.: 83 92 285 041/831 970 TRGOVINA ZGAJNAR na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 814-348 UGODNA PONUDBA! - Ledeni čaj Erik multivitaminski, 1 I - radenska, 1,5 I - ACE, 1,51 - Multidan, 1,51 - Joe cola, pomaranča, 2 I - pivo Union, pločevinka, 0,5 I • pivo Zlatorog, pločevinka, 0,5 - whisky Black Jack, 0,75 I - olje Cekin, steklenica, 1 I - olje Friola, PVC, 2 I - moka tip 400, Žito, 1 kg - testenine Vole chiara, 500 g - narezek zlata skrinja, 150 g Ponudba velja do prodaje zalog. 79,90 99,90 149,90 149,90 139,90 129,90 129,90 999,90 179,90 399,90 109,90 89,90 119,90 narezek ABC Pomurka, 150 g kumarice, 680 g fižol rjavi + beli, 400 g grah, 400 g alpsko mleko 1,6 + 3,2 m.m. Lj. mL, 11 Milka mlečna, 100 g namaz Nussenia, 400 g marmelada mešana, marelična, 700 g kava tropic, 100 g kava Slovenka, 100 g kis za vlaganje, 3 I Ariel tekoči, 3 I ] 95,90 129,90 59,90 49,90 129,90 99,90 199,90 249,90 69,90 89,90 299,90 .199,90 V našo trgovino ste povabljeni vsak dan od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure. Združeni NAPREDEK KOČNA TABOR //A VELE prijeten nakup POHIŠTVO KAMNIK VfillKA IZBIRA SVETU PESTRA PONUDBA POHIŠTVA IN TALNIH OBLOG. Spalnica Anabela Otroška soba Petra UNIVERZAL KAMNIK Armature Armal 156.990,- Sedežna garnitura Rimini Jedilnica iz uvoza (miza in 6 stolov) 88.990,- 48.990,- Pohištvo Kamnik, Kranjska lb, Kamnik, tel.: 831 62 96 PRI NAKUPU MEŠALNIH BATERIJ ARMAL DO 31. 7. 2000 Univerzal Kamnik, Medvedova 15c, Kamnik, tel.: 839 14 21 3 S H s ŠKODA ŠKERJANEC Domžale, Krumperška 21 telefon: 01/710 340, 724 40 85 Fabia. Novi razred. Nova Škoda. GLAVNI TRG 11, KAMNIK TEL: 831-73-21 MARJANCA JUH KAMNIK, TUNJiŠKA 2m telefon: 83 17 423 Cenjene stranke obveščamo, da ho v času letnih dopustov od 10. julija do 19. avgusta spremenjen delovni čas salona: nondeljek, sred«, petek 7* - 15" torek, četrtek 12" - 20h sobota do 11* po naročilu Za izbran termin sc lahko naročile rudi po telefonu, /a plačilo sprejemamo vse plačilne kartice in čeke. OMV ISTRABENZ MATERIALI ZA PAPIRNE IZDELKE IN LIKOVNO^ USTVARJANJE AHAČIČ Domžale, SERVIS Pre^ernova 1/a, TUmVINA te'-061/72"42-1"7 lKbUVlINA faks:061/719-475 MBR0Ž anna FIAT PUNTO »KLIMA« 1.2SX60KM/3V Oprema: 2x zračna blazina, klimatska naprava, centr. zaklepanje, el. stekla, servo volan, barvni odbijači, potov, računalnik Cena od 1,892.000 SIT ""T. Dobava takoj. POPUSTI ZA VOZILA PALIO, BRAVO, BRAVA, MAREA 00 180.000 SIT IZ ZALOGE. Ugodna prodaja testnih vozil. PRODAJA VOZIL: Lahovče 2, tel.: 04/2529 070 SERVIS VOZIL: Lahovče 40, tel.: 04/2529 050 prodajalna izdelkov gOfGIlJG POPOLNA IZBIRA BELE TEHNIKE pujjudijii:; HLADILNIK-1921-4L379 sit (50 cm širine, 113 cm višine) ZAMRZOVALNA OMARA (641)-29.600 sit ŠTEDILNIK s steklokeramično ploščo-101.354 sit ŠTEDILNIK 2 plin, 2 elektrika, ventilacijska pečica - 61.283 sit POMIVALNI STROJI, vgradnji od • 65.224 sit Barvni TV 51 Gorenje (3 leta garancije) - 35.520 sit IZKORISTITE ZELO UGODNE CENE, brezplačna dostava in možnost nakupa na več obrokov ^|NAStOVZAeNAKelPAPARArov Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure POD PRIJAZNO STREHO BENCINSKEGA Tiis Drlciihuja žoaiubtm iMrliiisi 5 oljii, ii/topmi/ilEO, j/jI/jJ imrkaiutn hi MtufutU. ^HONDA Salon motornih koles OPERATIVNI LEASING <2£> ZA FIZIČNE IN PRAVNE OSEBEI ZNIŽANJE CEN MOTORNIH KOLES KAMRA I Dodatne informacije dobite pri vseh pooblaščenih prodajalcih v Sloveniji. DOMŽALE Telefon 01 5« 22 243 XI1000VVARADERO 2.751.000 SIT 1 .«99.000 SIT CBR1 I00XX BLACKBRD 2.489.000 SIT 2.399.000 SIT CB600F HORNET 1.634 OOO'SIT \ .549.000 SIT ST 1100 PAN EUROPEAN 2.