Pol?z«šr Uto LM ftev. 166
D UiibllonL v sredo 24 )ull]o 1929.
Ceno Din 1*-

Izhaja vsak dan po pol dne, izvzemši oeđelje in praznike — Inscrati do 30 petit h. Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večii insenti petit vrsta Din 4.—* Popust po dogovoru. Inseratni   davek   posebei.   »Slovenski   Narod«
velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300,—  Din.   —   Rofcopisi se ne  Tračalo.   —   Naie telefonske števllke so: 3122, 3123, 3124. 3125  in  3126.
Albanski demantiji in metode
Albanija se je znašla v objemu bolgarskih komitov in tuđi ssvoje strani ruši mir na Bal
kanu - Nestvaren demanti albanskega poslanika v Beogradu
Beograd, 24. julija. Po enodušni in dolgi polemiki vladnih listov v Sofiji Je prišel včeraj tuđi s strani tukajšnjega albanskega poslaništva uradni demanti, v katerem kratkomalo zanika vse nelju-be dogodke, Jri so se pred par dnevi odigrali med Prespanskim jezerom in ju-goslovensko-albansko mejo. Četudi so boljarski komiti razcepljeni v dva tabora, je splošno znano, da oba tabora tekmuieta med seboj, kdo bo povzročil našemu narodu in državi večjo škodo. Eni nastopajo na bolgarski, drugi na albanski meji. Ko so bolgarski komiti, ki jih veže isti duh in ki se poslužujejo istih metod, mislili, da so nam po vseh napadih in atentatih od Štipa pa do naj-severnejših krajev ob bolgarski meji t>o-vzročili že dovolj gorja, so se sedaj vr-gli na drugo stran, da si tuđi tu poišcejo čim več žrtev. Ta napad se razlikuje od prejšnjih samo po tem, da prihaja iz Albanije. V akcijo so stopili novi elementi, albanski kačaki.
Za Bolgarijo je š!a sedaj tuđi Albanija, da tuđi ona s svoje strani izpodkop-
lje mir in red na Balkanu ter tako iz-zove razburjenje v vsem kulturnem svetu, ki se zgraža, nad tem krvoločnim početjem. Bolgariia in Albanija pa sta v zmoti in pod sugestijo svojega sveto-valca ne pofmita, kako nevarni so n|uni poskusi in kako usodepolne labko po-stanejo zločinske metode, ki jih uporab-Hata proti našemu mirnemu prebival-stvu. Sofija je na vsa taka opozorila odgovorila z ostudnimi napadi in podtika-nji. Albanija se v pomanjkanju lastnega tiska poslužuje rimske »Agencije Stefa-ni«c ter na neskropulozen način vznemir-ja evropsko javnost. A to še ni dovolj. Ko je albanski poslanik stopil na naša tla, je dal svečane izjave o lojalnosti Albanije do Jugoslavije, sedaj pa v služ-benem demantiju oporeka, da bi bll v Albaniji le samo eden komita in da je bilo zasledovanje komitaške bande do albanske meje zlonamerno in tendenci-jozno izmišljeno. Take so metode albanske diplomacijer vseskozi žaljive po svoji nestvarnosti, a prav tako nevar-ne po svoji neavtentičnosti. Naše oblast! so ob sodelovanju ćele pokrajine in
žandarmerije zasledovale komite in se spustile z njimi v oboroženo borbo in ne samo naš, marveč svetovni tisk je več dni razpravljal o tem. Sedaj pa misli Albanija, da lahko z navadnim demantijem, v katerem vse kratkomalo oporeka, spravi resnico s sveta.
Ponovno ugotavljamo, da borno ze-lo zadovoljni, če bi Albanija dejansko dokazala svoj pacifizam, ki ga je pro. slavljal njen poslanik g. Džafer Vila ob svojem prihodu. Ni dovolj reci, da ugo-tovljena dejstva ne obstojajo, da bi svet to že verjel. Naš tisk je pokazal svojo veliko Širokogrudnost, ko je objavil demanti albanskega poslaništva in je s tem pokazal naše dobre namere. Naš tisk je s tem le dokumentira! svojo nepristranost. Demanti predstavnika države mora biti pred vsem navdahnjen z avtentičnostjo in popotno resničnostjo. V Albaniji in albanski meji Pa obstoiajo nelegalne organizacije bolgarskih komj-tov in albanskih kacakov. To so dej-stva, ki se ne dajo z nobenim demantijem zatajiti.
Zanimiva seja ljubljanskoga obeinskega sveta
Počaslitcv spomina pokojnega dr. Žerjava — Nov gasilski dom na Barju — Živahna razprava o kopališcu v Mednem — 7 mifi-fonsko posoplo za zgradbe iz 6odstot.   obligacijsfcega   posojila
Ljubljana, 24. julija.
Va včerajšnji seji občinskega sveta je župan dr. Puc po otvoritvi naznanil, da so opravičili svojo odsotnost obč. svetnik Turk, Golmajer, dr. Rožič in dr. Koprivnik. Ker ni bilo nobenega ugovora, je bi! nato odobren  zapisnik  zadnje  seje.
Čestitke  k   rojstvu  tretiega   kraljevića.
2upan je nadalje sporočil, da je ob rojstvu tretiega kraljevića takoj čestital kralju in kraljici k radostnemu dogodku, na-kar Je prejel od Nj. Vel. kralja zahvalo. Občinski svetniki so poslu šal i to poročilo stoje ter ga sprejeli z klici »2ivio«.
Zahvala beograjskega patrijarha.
Srpska pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani je prejela iz pisame Nj. svetosti srbskega patrijarha Dimitrija dopis, ki ga je poslala občinskemu svetu na znanje In ki se glasi:
Povodom tamošnjeg izveštaja od 16. maja 1929. g., kojim se izveštava, da je politička opština u Ljubljani ustupila besplatno najlepše mesto za podizanje srpske pravoslavne crkve. Nj. Svetost patrijarh srpski gospodin Dimitrije blagoizvoleo je doneti sledeču odluku:
Pravoslavnu crkvenu opštinu u Ljubljani obvestiti. da smo sa zadovoljstvom primili na znanje njeno pismo od 16. 5. o. g.
Dajuči svoj blagoslov za početak akcije oko podizanja srpske pravoslavne crkve u Ljubljani, želimo svaku sreću i napredak u radu.
Ovom prilikom izjavljujemo ljubljanskoj opštinsko.i upravi toplu blagodarnost na podarenom zemljištu za podizanje srpske pravoslavne crkve.
Pravoslavnoj crkvenoj opštini prepuru-čuiemo, da se ovakovim pismom obrati i nadležnom arhijereju u PlaŠkom i obavesti ga  o  započetim  radovima.
O gornoj odluci NJ, Svetosti gospodina patrijarha izveštava se ta crkvena opština radi znanja.
Po naredbi Nj. Svetosti patrijarha srpskog — sekretar N. N.
Počastitev   spomina   dr.   Žerjava.
2upan ie nato naznanil, da je umri bivši minister socijalne politike dr. Oresor 2er-qav. Ne glede na politično prepiKanje se mora priznati, da je bil pokojnik velik slovenski duh, ki si je brez dvoma priboril velike zasluge za našo domovino v ožjem smislu, pa tuđi za vso jugoslovensko domovino. Mnogo je pretrpel zanjo in ker je delal dobro, bo ostal veđno v spomimi. Slava mu!
Tuđi to poročilo so posluiali obćinslri svetniki stoje ter počastili spomin pokojne-ga  dr. Zeriava s klici »slava«.
Gasilaki dom na Barju.
Po predsed*tveniri poročflib m prtila na vreto porobila finančnega odseka, za kate-re<za je poročal obč. svetnik Tavčar.
Proetovoljno gasilno društvo na Barju na-mprava zgraditi svoj Gaailaki dom na lem-ljišču posestnilui Iv. Vrbinoa na Ikmd, ki ie pripravljen odMopiti 1000 m» *rvtn pare. 350/52, ako mu odstopi ob&na «*•* na par-celah 59^/15 in 5G2/16. M««toi *r*\ ,# t»il ocenjen po 1.50 Din mJ, <W5un j* 7«ht«v«l Vrbinc za svojega po 5 Din od m2. fiMenj«-no je bilo, da 8« odatopi po*. Vr*«nou S«00 kv. metrov mestnega sveta xa 1000 m» nie-povaga sveta. Nadalje j# bio flklenj*no, da prevzame mestna občina ja 50.000 Din jamstva pri zgrađbi novega ga*il«kega doma, čegar vradaort ba mmšašm flfcro« aoaOOO ^RsacBVP«
K«pališie v Mednem.
Pred^ednik Društva hišnih po&estnikov Iv. Frelih je vlofcl 29. maja pritožbo proti zgraditvi mestnega kopalilča v Mednem, ČeŠ, da je v škodo ljubljanskim prebival-cem. da bi moral o tej zgradbi sklepati ob-činski evet, ker se tiče občinskega gospodarstva, da je naprava nemogoča, ker vsota zanjo ni bila postavljena v proračun za 1. 1929, in da bi bilo bolje zgraditi nova ko-paliSča  na  Ljubljanici  in   ob  Gradašcaci.
Finan&ii od«ek je dobil od mestnega magistrata glede na to pritožbo dopis, da je imela občina doslej dve kopališči na pro-stem, na Ljubljani« in v Koleziji. Bazen kopališča na Ljubljanici se je moral imanj-Sati zaradi prevelikih stroškov vzdrževanja, kopališče na Gradaščiei pa se je moralo pred leti opustiti veled regulacije Grada-ISice in se je lani le za silo uredilo. Ražen tega ee je že sam občinski svet, ko je ob-ravnaval predlog obč. svetnika Hribarja, naj ee kopališče v Mednem ne zgradi, izrekel, da se naj zgradi. Zato predlaga, naj se pri-tožba Iv. Freliha zavrne.
Ob?. evetnik D a c h s je i$javil, da se etrinja s pritožbo Iv. Freliha, ker ne gre, da bi se promet odvračal iz Ljubljane. Reklo se je, da je lee kopalisča na Ljubljanici slab, vendar pa ee je porabil za kopališČe v Mednem Kopališče na Ljubljanici bi bilo treba le še razširiti.
Tuđi obč. evetnik Moear se je pridru-žil pritožbi Iv. Freliha, če§, da je nujno potrebno, da se kopališče na Ljubljanici pri-hodnje leto ropet razširi, ker je mnogo Ljubljančanov, ki nimajo prilike poeečati kopališča  v  Mednem.
Obč. svetnik Hribar se je pridružil predgovomikoma, češ, da je kopališJe v Sfednem preoddaljeno, kalikor ljudi pa priie tja, se koplje raje na prostem. Ker se je kopališče na Ljubljanici skrčilo, je nastala posledica, da se sedaj vee koplje na tako zvani >špici<. Promet bi se moral v Ljubljani koncentrirati, mestna občina pa ga e kopališČem v Mednem odvaja iz Ljubljane. KopaliSča na Savi naj grade drugi, ki imajo interee na tem, da odvajajo Ljubljančane iz mesta, tega pa ni treba delati mestni ob-čini sami.
Obč. evetnik Likar je povdarjal, da kopaliSče v Mednem že stoji in je zato od-več raspravljati eedaj o njegovi umcsmosrl NaglaŠa pa, ć& so se kopalne razraero bi-stveno izpremenile, ker eo se uvedle v vseh uradih deljene delovne ure, zaradi česar se uradniltvu ai mogoče kopati v popoii.iriskih a i ah. S tem dejstvom pa meseca maica ko ?e je primio graditi kopali^če, nihče ni mo-jf^l računati
Druga neugodnost je ta, da vozi kopal-ni vlak že pred 1. uro, vsled česar se ga mnogi ne morejo posluževati. Ča pa so tri-je možje zgrradili kopaliSče »Ilirije* za okroglo 2 milijona dinarjev, tuđi ni treba nam ustvariati križ zaradi kakih 300.000 du narjev. kolikor je veljalo kopahSče v Med-nem, ko ustvarjamo kopališča za 66.000 prebivalcev. Ker se tiče pritožbe g. Freli-ha, je treba povdariti, da je svoiečasno zahteval odpravo stanovanjske zaSČite, če^, da bo takoi dovolj stanovanj na raz-polajjo. Sedaj, ko je stanovaniska za^čita skoro popolnoma odpravljena. vidimo, da to ni res. Enako bo tuđi z njeKOvimi pre-rokovanji   o   kopališču   v   Mednem.
Obč. svetnik Ambržič: Kdor opa-zuje promet s kopalnimi vlaki. vidi. kam stremi mestno prcbivalstvo.   CasL   ko so
hodili Ijiidje samo na Rožnik, so minuli. Ljubljanica, iz katere marsiki-e mole razne sumljive stvari, gotovo nima take tekoče vode kakor Sava. Odobrava stališče mestnega  magistrata.
Obč. sveftniik <ii. Klepec: Ona, ki kiia»kiu,j<&jo kofpalaščie v Me<itbeim, ne i»<raajo razaner. V M«d-no so liudj« že p»rej bodiila. V kopališcu »JJ-irije« se more kon>au Ie okrof 1500 ljudi na«akTajt, so-tovo pa crnci vsak dan po>trebo loopanda najmaoj 15.000 Ljiiblaaačaiiov. Ako }e občraa n-udila ko-paJoem v Mednem priliko, da lajiko 5cwavijo> svojo obleko, je storila !« svojo dolžnost. Ti tjudj« so LiJuhiljaočani m imajo pravico do ma-lenikostne ugodnicsti. Kopališče v Mednem je ved-no potao ljudi, ki pa se se-veda raz^be na ve^K> daljavo po strugri. Pritoftva naj se  zavrne.
Ot>č- svetniik Rebek se pridiruiuje predio gu nuaujčioesa odseka, priipOTOČa pa, naj se kcMpališče na Ljubija-n-ici  razšiiri .
Ziipaii dr. Puc: Javna kopalušča so socajalme ustaiw>v :e nišo najpravjjene sainio za.:c, da bi prinaial-e dobičeJt. To j-e izpovedal že obć. svet pod županom dr. Peričeoi], ko je sktenil, da se ogradi koipaliioe na LjuibltiaiiicL Tađtrai je biila S'Dvax simipaiti'čno siprejeTa, vendar pa tehnično sla<bo iivedeaia. Lctne jxxp«ra.ve kotpališća na Ljiuib-ijamici so vcljak toliko, koliikor sraae kop^lišć« v Mednem. Kopališče na Ljubljanici je veljalo 8 imldtiocov kron. Pred leti je nastala nevarorat, da. hi ob naias-tli vodi odtneslo splav. Inžanjerji so uao-tO'viii, da bi se laJiko sj>Lav odtrsal m po-šikodoval zatvornioc v Grubarjeveini pxeto>piu. Ko so se pred par leti razpdsaia dela za njegovo po-praivo, ni honel noben podjetnlk pre-vzeti odgovornost, da bi se .splav n« odtrgal. Na druffi stirani je hidrotehnJčaii urad zabteval od občaie iaanst\'o za more bitno neaaodo. Jasno je, da Ie-tos mag. 2Temij ni hotel še emkirat prevzeti odgovornosti za popravo splava, ki bi veljaJa okoli 200.000 Diim- fciženjerji piravijo, da je treba kopališče vzdTŽevati v sedanjem zjn-anošam-em ohse-ifu ali pa z^radifti be<to<nsi.e zidove, kar b« veljalo 2.5 mdlijoina dinarjev. Reklo se je, da obisk Medina ne zadovoiiuie. Res je, da ni offro-men, vendar pa >e nad vse zado-vol'jv. Ne smejo se tuđi prezreti pritožt>e okolišnih občm zarad! škode, ki so jo naipravljali ljubljanski kopalci na njihovih zemljiscifa. Lani je morala občima p-la-Čati odSkodnisio v Ra.tečah, ker vendar ne jre, da bi zaTadi Ljublaančaoov trpeli Škodo uiw>gi kmetje. Le<tos bo to odpadlo. Kat se tiče odvajanja prometa, je povdairjajti, da se ne more-roo obdati s kitajskim z-idom. V italijainiski Padovi so razdirili tramvaj na 20 km v oikolico ter taJco ptritessiili ves komzuim v mesto. Prometna sredstva ne odvajajo konauma, amjpak za pri-tegujejo. >Hiriija« j< kopali&če za one, ki nimajo mnogo Časa, ktiot pa ima ves dan Časa, jre ven iz Ljubljane. Sdceir pa več v nobenem primeiru ne borno iasn»bili v M^dnean, kaikoT sido na Ljub-lđanic!. Kar se tiče le-sa, ki se je prepe4|al z Ljut*!jamice v Me^doo, je gotovo, da se ni moglo zame-tavati zdfaveja lesa, m je Ie prav, ako se je uporabn, ker so se zmanlšali stro&ki. Kopalni vlafci res Oidthadajjo v neprimernem čas«, uradni-ki pa tuđi ne boć-o imeli vedno deljenih ut, Tcer je d-oilcazaaiiO, da prav nič več ne narede, afo de-la-j«  »epire^rgaiio  aH  pa  deljeno.
Priitožba l\. FTeliha je bd-la nato zavrnjena proti jlasovoim otoč s\-etnik<n' Dachsa, Mu5aria, Je-gii-č-a, Hrlbarja   m  Serneca.
Za-betm je bia odkkmjena. prstožba Aavt. Mavra vr^*\ ^redmi'S.u o<hčim<ke trošarine. Nada'lije ie h\-V> s8ckti'>e>nr«, da se odiproda Jos. Marinlcu v Priis^n,! ulici 99 m* sve-ta po 36 Din pod po«r>-temi, da plfaSa v»e s^rofifce prepisa. Pn*o#tto   za   z«radbe   Iz   oM^KJiskeca   posofUa.
Medine stanovan^ke hiše, ki 50 se gladile i« 6% oMi^aaijKkie-ga posojila na Po4jamisiki ce«ti, v K-oleOTiii, za aTti->jeTiBsko vo*jašivkx> in Delavslta ziboTTiica, hodo veliale 34 rmilijoflKMv dinarjev. Na obli-gacioe ie bi>k> vB>Iačanh 12 mHJdonov, za kri-tje  stroSkov  pa j«   bilo   na]e<to   še- posebno  po-
soji»!o 15 miilijonov drnarjev. P»riiman|kfliaj zđvaša tore1! §e vedno 7 mnlijonov- ditiarietv. Za<o se je sfcleaiMo najeli &ov>o posoiilo 7 miL^ooov »a kritj. prt»a»JWWt.       .        .       ;   ...i?     .    -''    >..
Gradbeoe  zadeve.
Za   ^radbeni    odsek    je    poročal  cbt.   s-vern* prof.  Jaic.
Pivovania »Utnion« d. d. je- prejela mp^Dia.bmo d<v\-oli>e.nje za prizidek skladiiia za deflaturirni špirit pod pogojem, da poloi: ob Celovški in Ruski cesti trotoar po pred^isih mestntga masr-srtrata. Pod istirad poffoji je pcejela ucvorabno do-voljenje za napravo novega železn-ega rezervar-ja za melaso. Njen r>riz:v pio ti zabtevi po na-fravi trotoarja se je kot neutemeljen zavrnil. — P«>koinvTiskemu zavodu se je znižal pri.srevfflt ?* trot-oar na 2 treij-, to j< na Din 17.570.—, ker .*e ena tretjina že p-la^Sana. — Pritožba Po&tne hrani Lnice prm i plači kl ta nap-ravo robnikov na Aleksandrovi cesti se j* kot neutemeljetia zavr-ndla. — Pritolba Marije Srebo-tniak pro-n p!a Čilu za napravljeni tro-toar v Slom&kovi u!ic: ^e !e kcwt ne-urterneljena zavrnila. — Priziv Lovra Dem-šar jlede pirispevka za napiravljeni trotoar v Pražafkoivi ulici se je zavrnil. — Pntožba direkcije državnih železnic ^roti stavboemu dovol e-nju R. Lukežu za zjradbo enonadstropme h:ie ob Dun-ajski cesti se je zavraila, ker so interese«.' že!ezn.is4"e mprave zadostno varovani po stavb-nem konsenzu in izjavi, ki jo je podpjsal stavbmi go-spodar. — OtmaTju Bamberjru >e bilo naTc*Je»K». naj zviša obstoječi dimnik v pcitličnem p-o&lopju svoje-^a dvOTiiča, ki služi za centralno kurjav« na Mik!osi6evi ces/ti M. 16 za toliko, da bo segal vsaj 3 metre nad sleme nah'i^jega s^sednega poskupja. Njegov priziv se je za<wmi1. — Na predlos obč. svetnika z. Dachsa se t^vtavi>o stopnice pri cerkvi sv. Florijana. Obenem se odstrani tainkaj se nabajaK»č.a Iesena baraba. — Pavlu Kalinu se dovoli parcelacija zem!j:š^ eh StreiisMci in Kumanovski ulioi po p-redl->8W mest« ne-za gradbeneja urad a. — Fr. Deve rak u se d-o* voli izirjrememiba parcelacije zenrUiSča v Močmi-ko<vi im Korjikovi uilici. — Dragu Franku in im«. E. Franzm se odpiroda v Stanice vi ulici neka) svera po 20 Din za kv. m. — Perdanovi dediči so vložili prixirv proti odprodaji Ozke ulice, če^. da  ima   t-   S«ele   s   to   ulico   gotove   namene,  ki
ko: K*sedo<m ne U2d.a>o- Pr nv se »e kot ti* ur«-me'jen zavrnil m se j< o<kdx.\* tuđi c«na 2S r>:n za kv. m pod poBojem, da velja za o-dprodi-no O^ko uko stavbna s»repo\«d. Wcr s« nahaja v n-hej česmi kana!, do kaf<rega nia mewna občina vedno dovop. — V!ad Vaidi st- zda stavh-w> d<vvoljen(je za zgradbo ff>r<!r jinvke h ie n« pare. &t. 271-1 k. -". i'.. r>fersko predrres'?« 1   del.
RecnUcU« l>MiMJ»kc  et*m.
Ni predloj obc. svetnitka dT. Grts-riia se )<? slcl-emlo začasđK) ods-o-drtj ikk-jia«!« o pritož-bah ^rl^adetlh posestnikov pir-o-M nameravam no\i re-julaciji Dmajvke ceste. Zaio je poroCevalec prM. Jaic prečital samo poro čelo me*tnega grad-benega urada o tej zadev., k\ ga oNiavljamo n* druffe-m   mest u.
Pet aa Gra* U StroIlU« aMcc.
Dobod na Urad je zt-io ^:'ttxn tud: od strani Streliike ulice, kh?r sedaj                •: rmize«. Mesrni »--t^"'-' "rad je ie vc\*;«. t- >l\uial pn-2Jde-e . da bi odit^-p-^. p^'trebe« *vei, \endar pa >o postavljali p^reiirane rafrieve. D»« 29. marca je 2- Mag.ster po daljiem pag;ajufl#u podal izjavo, da odstoip-a svet za napravo nove poti na Grad bTez,p!ačno n«yn: obisna pod po-g^j^.rn, da na-pra^v: me»stoa občina na lawn« ^•r^šike: a) betonska ikarpo, ki bi bila potrebna, in uredi i>ot; b) da brezplačmo napelj« vodovod (eno pipo) k jposrtilm.iiki kuhinj:; c) oMm mof* napraviti iz varnos«tniih oz rov potrebit orraje, poleg tega pa ie pffinrtivjH) o^rajo proti vrt*. Pot bi bila okrog ?50 m lirola in bi ila trasa novo rjeokktirane poti severno od vodenjaka, nk vTta g. Maci st Ta do strtnrne nad baluničem, o4 tu v smeri r*os*stne mele. kjer b\ se »družba » KravK1 po.tW>. CeloJt'Upni Mroiki za napravo tt p^ti bi znaiali s»kur>n-"« Sn 000 Din. Delo se bo n-vrs.lo postotpoma z mes'niimi dela-vci Sprevet )« bil predlog, da se pogoju t- Magistra spre-ime.i© ter napravi pot na Orad v s-mislu r*oro^i1a mest-neza   zradbemeca  urada.
O ostaliiih s-klepih obc-msfoe-g« »veta bo.nv> poručali  ivdrobnefSe   jutri.
Aretirani komunist ustrelil dva policijska
stražnika
Krvav dogodek na policiji v Dubrovniku. — Po atentatu je na-
padalec pobegnil.
Dubrovnik, 24. julija. Policija je bila včeraj obveščena. da priđe z zagreb-škim vlakom v Dubrovnik pod lažnim imenom komunistični agitator Cvetko Celan. On je imel potni list izstavlien na ime Cvetko Škarić, dijak medicine iz Zagreba. O prihodu vlaka je izvršila policija strogo kontrolo vseh potnikov ter je Celana res tuđi izsledila in aretirala. Celan je hotel stopiti v stike s komunisti v Dubrovniku ter razvijati svojo agitacijo po vsej južni Dalmaciji. S kolodvora so ga v varnem spremstvu od-vedli na policijo, kjer so ga začeli za-
sli^evati. Še predno so izvršili pri njem telesno preiskavo. ie Ćelan nenadoma TX>tegnil revolver ter ustrelil orožnika Marina Patikiča in ^liciiskega stražnika Nikolo Gjurića. Oba sta bila na me-stu mrtva. V splošni zmedi je ćelanu uspelo, da je pobeKnil. Kliub takojšnie-mu zasledovanju ga nišo več našli. No-tranje ministrstvo je sedaj razpisalo Din .^0.000 nagrade za one?a, ki ga \jame, odnosno pripomore, da se Celana izsle-di. Celan je star okrog 2* let, oblečen >e v svetlosivo obleko, je visoke postave, vendar pa šibke telesne konstrukcije.
Značibie svečanosti v Sofiji
Posmrtne svečanosti za »heroji«, ki so izvršili napade in aien tate na našem ozemlju       Potrebna ugotovitev
Sofija, 24. julija. Dne 20. t. m. ie bila Sofija preplavljena z lepaki, v katerih se je poveHčevalo junaštvo Josipa Kv-rova. ki je tekom minulega meseca^ po-ginil v okolici Dorjana pri Visoki Čuki. V lepakih se je pozivalo mešćanstvo, naj se udeleži posmrtnih svečanosti za tem komitskim banditom. Lepak je iz-dal Osrednji odbor makedonstvujuščih skupno z raznimi drugimi bolgarskimi nacionalnimi organizacijami.
To ni niti prvi, niti zadnji slučaj, da se sredi Sofije javno vrše posmrtne svečanosti in parastosi za »bolgarskimi heroji«, ki vrše napade in atentate na ju-goslovenskem ozemlju. Bolgarski tisk je skorai po vseh atentatih in napadih, ki so se izvršili z bolgarske strani na na^e ozemlje, skušal dokazovati, da atentator^ nišo prišli iz Bolgarije. Označeval jih je dosledno kot nezadovoljneže z našega ozemlja. Te metode se je posluže-
val tuđi o priliki napada komitske čete v minulem mesec-u na grsicem ozemlju, kjer so komiti poskuša'i preko Grčue priti do Strumice. a so bili v borbi z na-šimi in grškimi obmejninii stražami poraženi. Prav tako so bokarski lisii demantirali, da bi bila štipska atentatorja poslana iz Sofije od makedonskesa re-volucionarnega odbora. Po \ seli takih demantih pa pride.io vedn*> parastosi /a »bolgarskimi komitskimi heroji«. To se je zgodilo sedaj in tako je boćarski tisk pisal tuđi takrat, ko je storil smrt atentator Momčilo, ki ie izvršil atentat na 2ik'i Lazića. O priliki takih paraMosov bolgarski tisk d<>>ledno poziva H^lgare, naj slede vzidedu teh »herojev«. loda bolgarski tisk hitro pozabi, kai ie pisal vćera.i. ne pozabimo pa tega mi ne pozabi tega inozemstvo, ki si ie danes že docela na jasnem, k>c je resnica in k.ie je laž.
Žeiezniška nesreća mi Nišu
Niš, 24. julija. Vćeraj popoldne se je pripetila na postaji Crveni krst pri Nišu žeiezniška nesreća. Dva tovorna vlaka, ki sta manevrirala na postaji sta se za-letela drug v drugega, pri čemur sta bili obe lokomotivi in več vagonov raz-bitih. Rajen je bil samo kurjač Mihajlo-vić. Materijalna škoda je znatna, promet je bil za eno uro prekinjen.
Konferenca o reparacijskem problemu
Beograd, 24. julija. Danes dopoldne ob 11. je pričela v zunanjem ministrstvu konferenca o reparacijskem problemu, v kolikor se tiče naše države. Na kon-ferenci sodeluiejo zastopnik zunanjesa ministra dr. Kumanudi, finančni mini-•ter dr. Svrljuga. pariški poslanik   dr. '
Spalaiković, londonski poslanik dr. Oiu-rič, na^ delegat v reparacijski komisiji dr. Bo^kovič, njegov zastopnik dr. Ploi, univ. profesor dr. Spasojević in dr. Mile Novakovič ter tehnično osobje zunanje-ga ministrstva.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA   BOEZA.
DeTiw: A mete r dam ^2.8525, 3*H»» 13.565 — 18.595 (13.5*), Bru^el) /9145. Hu-dimpeita 9.(Bl. Curih 1(>94 4 _. 11197.4 (1(95.9), Dunaj 8<¥K>7 — 8(«97 (8 0247), London 276.44. Nemvork M.#i% Pari* 223.23, Praga 1^8 83, Trst 296 W 19R** (207-Nl.  197-95).
Efekti: Cebsk* 176 d. Uu#i|>iiiair ■ k/*4 tu« i:.^ d, Prai<Te<lK>aa KM) d, Kredrnm 170 4. Vc^ &• 1>5  d. RuAe 275—1W.  Srtav4>aa 50 d.  9«ilr   IM 4.
1NOZEMSKE   BORZFL
Curih : I ondon 25J26JB, Nevrork 5.W.70. Ptriz 30.37. Mtlin 27.185» Madrid 75.75. Berlin 123.90, DuoaJ 73Ja Beofrmd 9.1265.  Praga   15.3825.  Botau«ta «Ml
Stran i
•SLOVENSKI   N A R O D«, dn« 24. juHJt 1909.
lev    \tt)
Kako nai bi bila regulirana Dunajska cesta
Razprava v IjuUjanskem obeinskem svetu   Porodilo nestnega gradbenega ureda - Skle-
panje o pritožbah hišnih lastnikov začasno odgođeno      :
Ljubljana, 24.  i uli ja.
V našem listu se je nedavno razvila daljš-a polemika o novi regulaciji Dunajske ceste v svrho naprave nadvoza oziroma podvoza pri prehodu preko železniške proge. Včeraj je prišla ta zadeva v raz-pravo občinskega sveta liubljanskega, ker je sradbena direkcija vrnila mestnemu magistratu vse spise in nacrte o novi re-gulacijski crti na Dunajski cesti z željo, naj poda o prizivih prizadetih hišnih po-sestnikov svoje mnenje tuđi občinski svet. ObČinskemu svetu je bilo predloženo ob-Sirno poročilo mestnemu gradbenemu ura-du o te i zadevi, ki ga je na seii prečital poročevalec gradbenega odseka prof. Jare. Sklepanje o predlogu gradbenega odseka, naj se zavrnejo vsi prizivi prizadetih hišnih posestnikov, ker se strinja s poroči-iom mestnega gradbenega urada. se je odgodilo do prihodnje seje na predlog obč. svetnika dr. Gregoriča, da bi mogli do te-daj proučiti to za Ljubljano izredno važno radevo vsi posamezni občinski svetniki.
Poročilo mestnega gradbenega urada se glasi:
Občinski svet je v svoji seji dne 6. marca 1928 sklenil izpremembo regulačne crte na Dunajski cesti in sicer v sektorju med Trdinovo ulico in Vilnarievo cesto. Z ozirom na ta sklep se je v iavnosti oglasilo nekaj dopfsnikov, ki so predlagali napravo podvoza v raznih varijantah. Ker razprava v javnosti ni prinesla nikakih momentov, je bil pod datumom 16. avgusta 1928 nabit na občinski deski iaven razglas o gornjem sklepa in so bili v smislu § 3 stavbnega reda pozvani vsi interesenti, naj morebitne ugovore vlože tekom 6 tednov pri mestnem magistratu. Ta razelas je bil nabit na občinski deski od 27. avgusta do 6 oktobra 1928. PravoČasno ie bilo vlo-ženih 8 rekurzov, ki so v naslednjem navedeni obenttn s kratko vsebino ugovorov:
1. Josip In Matilda 2alta. lastnika pare. §t. 30/19 deželne deske Kranjske, Izražata v svojem rekurzu mnenie, da bi bilo po* globljenje tirov skozi mesto mnogo veliko-poteznejša rešitev, kakor od občinskega sveta sprejet predlog o regulaciji Dunaj-poske  ceste.
2.) Dr. Erik Miihleisen, posestnik, Dunajska c. 36, pravi v svojem rekurzu, da bi bil projekt, po katerm naj bi se podvoz nahajal pod železniškim ozemliem (nekako v sredini med Dunajsko cesto in kolodvorom) zani dosti boljši; napravile bi se rampe ob Masarvkovi cesti od Dunajske ceste do tega podvoza in o Vilharjevj cesti in zopet nazaj proti zapadu na Dunajsko cesto. Mnenja je tuđi, nai se raje po-čaka in pusti sedanje stavbne crte v miru, ker bo itak moralo priti do preložitve kolodvora in tirov na periferijo mesta. Če bi pa osnovna misel nove regulacije ostala kl}ub rekurzu ista, predlaga, naj se enake širine odvzamejo na obeh straneh Dunai-ske ceste preko sedanje crte. ker bi bilo po njegovem mnenju krivično, da postane-jo Žrtve regulacije prav za prav le posest-niki  na njegovi  strani  ceste.
3.) Zadružna zveza v Ljubljani kot last-nica št. 38 na Dunajski cesti ugovana iz razloga, kar bi ta niša — ki ie bila sezi-dana po potresu — prišla izven regulačne crte. Ce bi se morala zgradba podreti, bi imela lastnica škodo zaradi odstranitve poslovnih prostorov, ki so ji potrebni v blizini  kolodvora.
4.) Josip Verlič, lastnik pare. št. 310/4, 210/5 in 210/6 ob vogalu Dunajske in Ma-sarykove ceste, predlaga na mesto spre-jete nove regulacije naslednjo rešitev: Napravi naj se podvoz, ki bi se pričel na Dunajski cesti ob usthi Vilnarieve ceste, dosegel pod tiri najnižjo globino in se nato zaokrenil v ostrem kotu proti vzhodu pod otokom na Masarvkovj cesti ter b; prišel pred ustjem Miklošičeve ceste na Masary-kovo cesto zopet na sedanji nivo. Kot drugo varijanto predlaga predelavo liubljanskega kolodvora v čelni kolodvor, ki naj bi stal ob Dunajski cesti in bi tako odpadle vse železniške proge zapadno od te ceste, ker bi morali vlaki voziti zopet nazaj proti vzhodu.
5.) Javna skladlšča kot lastnik kompleksa »Balkan« ugovarja iz razloga, ker bi se — če se prevoz v sedanjem nivoju preko tirov zatvori — nHhovi transporti iz skladiŠČ preko nadvoza ali podvoza po-daljšali in bi morali napraviti nekaj ovin-Yav, če bi hoteli priti na prirner na glavni kolodvor.
6.) Strojne tovarne in livarne ugovar-jajo iz istih razlogov, kot javna skla-dišča
7.) Zidarjevl dediči, lastniki hiše št. 31 na Dunajski cesti, ugovarjajo iz razloga, ker bi se s potrditvijo nove regulačnc crto vrednost posestva zmanjšala, In predlagalo premestitev kolodvora ali pa poglobitev železniških tirov.
8.) Emil Tdnnles kot lastnik pare. št. • 41/4 k. o. Kapucirrsko predm. ugovarja iz razloga, ker bi se njegova parcela z novo regulacijo tako zmanišala, da bi je ne bilo več vredno zazidati in misli, da bila naj-boljša rešitev preložitcv ljubljanskega kolodvora.
Mestni magistrat je pod datumom 8. decembra 1928 posla I sklep občinskega sveta o novi regulaciji fa pa vse vložene re-kurze crađbenl direkciji v nadaHno poslovanje.
Dne 29. maja 1929 Je z. dr. Vinko Ore-gorič priobčil v »Slovenskim Narodu« do-besedno poročHo in sklep o irpremembl re-gulacn© (rte na Đvnajskl cesti rn zabteval.
uaj se zadeva, ki jo obravnava gradbena direkcija, v najkrajšem času resi. Objava omenienega članka je rodila v omenjenem časopisu javno razpravo, tekom katere se je oglasilo še U člankarjev s krajšimi iz-javami in predlogi. V btetvtt se Iz raž a Jo vsi ki so imeli pomisleke proti novi regulaciji, skoraj ravno tako, kot zfcorij na-šteti prizivnikL Tako se gibljeio zahtevev nasledniih  smeren:
a) Glavni kolodvor in vsi tiri. ki sedaj režejo mesto, naj se preložilo na periferijo mesta;
b) vse železniške naprave in tiri naj se tako pogreznejo, da bo možen Drehod na vseh komunikaciah preko teh naprav v sedanjem   nivoju;
e) vse železniške naprave in tiri naj se tako visoko dvignejo, da bodo vse komunikacije lahko v sedanjem nivoiu preha-jale pod temi napravami na drugo stran že-lezniškega ozemlja;
d)   pusti naj se vse pri starem in naj se prepove   železniški   upravi   premikanje   in razširjanje   preko  Dunajske  ceste:
e)   napravijo naj se podvozi ali nadvo-zi, ki bi v raznih krivinah prišli preko že-lezniškega   ozemlja   in  bi   se   na   ta  način obvarovala  sedanja  resrulačna crta na Du-najski cesti.
Oglasili pa so se v iavnosti tuđi član-karji, ki so premotrivali zadevo s širšega vidika in soglašali s soglasnim sklepom občinskega sveta z dne 6. marca 1928.
Potem, ko se je ta javna razprava sprožila, je gradbena direkcija dne 21- maja 1929 vse zadevne spise vrnila mestnemu magistratu s povabilom, da o rekurzih prizadetih posestnikov poda svoie mnenje tuđi občinski svet.
Pri presojanju predmetnfn rekurzov Je treba vpoštevati naslednja deistva:
1.) Ljubljana se razvija predvsem proti severu. To ni razvidno samo iz dejstva, da leži večina novoimenovanih komunikacije v severnem delu mesta, to nam pri-čajo tuđi nove zgradbe, ki predvsem v severnem delu Ljubljane naraščajo. Pa tuđi podatki ljudskih šteti] nam kažejo izredno mečnejše naraščanje prebivalstva v saver-nih okrajih napram južnim okrafem, kar dokazuje naslednja  tabela*
St. preb.   Porastek 1.1880  1. 1921   v % Južni okraji:   1.)   bolski,   2.)   št.   Jakobski, 3.)   Dvorski, 5.  Pred-kraji                              19.000   28.000   47%
Severni okraji: 4.) Kolodvorski, 6.) Vodmat, 7. Šiška                         9.000    25.000 177%
2.) Posebno moćno naraičajo stvarni okrali v zadnjih letlh onkra] žeJeziilfke prose Dunaj - Trst. Dočim je stalo še po prevratu ražen topničarske voiašnice le nekaj hiš ob Dunajski cesti in Hranilniški ulici, je sedaj slika povsem drugačna In se bo bržkone še hitreje izpreminjala. Novi rezulačni nacrt, ki Ie bil pred nedavnim časom za severozapadni del mesta sprejet, vsebuJe prostora za ca 35.000 ljudi, ki bodo v glavnem jcrivltlrall proti centrumu mesta Ie po Dunajski cesti. K temu priđe še precejšoje števllo sedaafe-ga, posebno pa še bodočega prebivalstva med Dunajsko cesto in gorenjsko proso, kl bo gravitiralo v centrum mesta tndl v ogromni  većini le po Dnoalski cesti.
3.) Gornja dejsrva že sama na sebi predočujemo kak ogromen pomen bo dobila sca soma Duuajska cesta, kl ne bo samo velika tranzitna medkrajevna komunlkach Ja, marveč tuđi najvažnejša žila IJabljan-skega prometa samoga, flavna arterija med severnim in Južnim delom mesta. Promet na Dunajski cesti se bo dal sicer deloma razbremeniti preko Smartinske ceste in po novi komunikaciji, ki ie določe-na v blizini Jamskega trga v Mostah, kl naj tuđi veže severovzhodni z lugovzgodnim delom mesta. Dunajska cesta pa ostane kljub omenjenim možnim razbremenit-tam vsekakor centralni problem vsega prometnega vprašanja sploh in bi bilo vsled tega razpravljanje le s stališča osmih privatnih interesirancev največji gTeh na razvoju celokupne Ljubljane.
4.) V vloženih rekurzih In razpravah ▼ časopis ju se pojosto ponavlla misel, na) se Uublianskl kolodvor preloži O tem problemu je že razpravljala asketa Iz leta 1919, ki se je zedinila za projekt II. kot najboljšo rešitev Železniškega vpraianja v Ljubljani. Novi osebnl kolodovor na] bi stal ob Smartlnskl cesti normalno na se-danJo smer tirov (približno na prostoru Kolinske tovarne). Za n|hn proti vzfeodu bi se nahajal tovornl kolodvor, med poko-pallšćem Sv. Križa In volaš. vefbaBičea pa premikalnl In tranzitni kolodvor. Prosa na Trst bi šla irlmo Ornbefleveca prekopa ln preko Mestneta loga do sedan^h tirov zapadno od Vlča. na OoreaMo pa mimo  Tomačeveca  In  Ježiće v VttaMrfe.
Te ankete so se udeležili strokovniaki državne železnice, takratne južne felezni-ce, Gradbene direkcije in mestnera rrad-bene^a urada. Z označeno re&ltvifo bi od-padil vsi thi ▼ mestn. kJ ležlk) t^r»*ih od Šntartinske ceste. Izvedba takesm protek-ta bi bila v resnici ena izmed naiidealnej-ših rešitev, zahtevala bi pa po podatkih železniških strokovnjakov nad 300 ntllljo-nov dlnarjev stroškov. To ie bil najbrže tud! vzrok, da se akcija za preložitev ko-lodvorov ni nadaljevala, kaj ti med prvtml ukrepl bi moralo biti Izdanje stavbne pre-povedl za vse ono ozemlle v LIvMlaBf In posebno v Mostah, kantor nai M prlflt osebol, tovornl, premlkani !■ traazftnl ko-
lodvori. Take stavbne prepovedi pa ni Izdala niti llablianska, niti moičanska občl-na, niti Jo ai zahtevala želecniška uprava« niti Jo ni povzročfla gradbea* direkcija.
5.) Potlobitev železttlikih tirov in ostalih naprav bi ne ustrezala vsled dostl sla-bejše načelne rešitve. Tuđi anketa iz 1. 1919 se je bavila s takim projektom (projekt III.), pa ga je ocenila dosti sla-beje kot v prejšnii točki omenjeno rešitev. Pomisliti je tuđi treba na silne stroške, kajti naprava moćnih opornin zidov in pa mostov v smeri sedanJih in bodočih komu-nikacij ter težave s kanalizacijo bi dvig-nik stroSke na Izredno visino ln sicer preče] preko zneska 300 mHiJonov dlnarjev, ki je bil prt/računan za projekt ob Šmartin-ski cesti.                              (Konec jutri).
Srebrna nnrnk» Nnbljanskega
podjetnika
Domžale, 24. t. m.
Na današnji dan pred 25 leti je stopil v cerkvi na Gončici v Domžalah pred oltar gosp. Rudolf W i 11 m a n n, lastnik stroj* nega podjetja v Ljubljani, Slomškova uli* c* 3, s svojo nevesto Ro»o roj. Brilli. Nju* na poroka je bila prva v tej cerkvi in de* loma zaradi tega jubileja, še bolj pa, da bi tržani, zlaeti pa vagani nekdanje Stude izkazali spoitovanje in hvaležnost svojemu velikemu dobrotniku, so priredili nenavad* no veliko sUvnost ob tej priliki.
Gospod NVillmann, katerega izredno na* glo se razvijajoče podjetje slovi po vscj deželi, ima namreč v Studi, v sedanji Stud* Ijasski ulici trga Domžale, prijazno hifico z vrtom, kamor prihaja s svojo družino na oddih poleti in tuđi dVugače preživi ve« svoj prosti Čas med dobroduSnimi »osedi. To simpatično ljudstvo se mu je tako pri* ljubilo, da mu je navečje veselje priskočiti na pomoč, kjer je le potreba. Poudarjamo pa, da vedno tako, da ne ve levica, kaj dela radodarna desnica, in da nikdar za to ne pričakuje priznanja niti ne zahteva iz* kazovanja hvaležnosti.
Fantje so pred slavljenčevo hišo in po vsej vaši postavili mnozico mlajev, vaKani so izobesili zastave in okrasili Studo, da je bilo imenitnejše, kakor ob novi maši. Snoči so prišli iz Ljubljane tuđi vsi delav* ci in uslužbenci podjetja in se pridružili domaćinom pred pravkar dozidanim God* benm domom. Dolga povorka gasilcev, za* stopnikov občinskega sveta, mladine in va* ičanov iz Dotnžal in okolice je ob 21. od* Sla z godbo na čelu in z lampijoečki pred »lavnostno okrašeno vilo uglednih zakon« cev, da jima čestita k lepi družinski sve* čanosti. V imenu vaščanov Stude je izrekla ganljivo čestitko mala deklica in izročila gospej krmsen šopek s srebrnimi trakovi. Najstarejši delavec podjetja je v svojem govoru zlasti peudarjal globoki jubilantov čut in razaimevanje za delavske težnje in poželel srečo slavljencu in njegovi družini ter izrazil prepričan je in željo, da se naj podjetje pod slavljenčevim vodstvom tuđi v bodoče tako lepo in naglo razvija, kakor se je dosedaj. Drugi delavec je pa v spo« min na pomcnljivo svečanost zakoncema iz* ročil srebrn venec z imeni vsch delavcev in uslužbencev podjetja, pisaraiiko o«ob» je ja pa ie po«ebej izroćilo kr«sen Sopek svoji dobro go«podanji. Načelnik gasilcev je poudaral dobro srce in vodno radtodar* no odpTte roke za soobčane. Njegovim če* stikam se je pridružil z lepim govorom ie zastopnik trske obČine, izražajoć »hivljeti* cu primanje za čk>veko!jubno delo v prid vse občine. Gospod VVillmann se je vidno presenećen in ginjen kratko zahvali! za simpatije in povabil vse mnogoštevilso občinatvo na vrt, kjer jih je pogostil prav po domaće s pivom, vinom in prigriokom. Ob sviranju godbe, prepevanju, plesu in zaziranju raket to umetalnega ognja je ta redki srebrni fantovski večer trajal seveda do joitra. Malokdaj je vkleti tovamarja, da bi se tako prijateljski zabaval s svojinu delavci in vaSčani. To je pravi demokrati* zem. Delavci i majo daocs seveda prost dan.
Lepo svečanost zaključi danea popol* dne ie apominski obred v župni cerkvi na Gori čiči.
Našemu uglednemu someftčanu in nje* govi simpatični gospej čestitamo ob sre* brni poroki tuđi mi z željo, da bi v sreći in zadovoljstvu obhajtla trdna ha zdrava tuđi 9e zlato poroko.
IKLJUC
Dr. Igor Tavčar
speci a list   a eotranje b lezni
ne ordinira
od 28 \. m. pa do 16. «vgosta
Habda pripdjejo drevi f v Ljitbljano
Ljubilana, 24* julija.
RciUne espedicije SPD in Skalaiev so včeraj nadaljevale požrtvovalno in skrajno naporno resevanje obeh ponesrečenib turi-stov v Triglavskem pogonu. Viktorja Vre-ža in pokojnega Vinka Habeta. Včeraj 14u-traj so Skalaši odšli na Kredarico in od-premili Vrela v dolina Transport ranjen-ca je trajal od pol 7. zjutraj do 3. popoldne. Vrež se je ves čas počutil dobro in tuđi prenos v dolino sa ni posebno izmučil. V Mojstrani so ga naložili na kranjski rešilni avto, ki ga je prepeljal v Kranj. demonstrirati    umetnosti,    ka ter ih  priučenje'
Ceprav so bih Skalaši od napornssa transporta skrajno izmučeni, so se po pre-nosu Vreža pod vodstvom Jožeta Janše zvečer vrnili v Vrata. Davi ob 4. je re-Silna ekspedicija SPĐ, ki jo vodi Joća Cop. odsla v vrata, pridružili so se ji tuđi Skala-ši in obe skupini sta znova naskoiili Se-verno steno. Po napornem plezanju Je ekspedicija okoli 9. dopoldne dospela do pone-srečeneza Habeta. Transport mrliča je združen z velikimi težkočami in nevaraostjo. Ekspedicija bo truplo pokojnega Habeta previdno spuSčale po vrveh po strmi ste-ni do prodišča pod steno. Vse kaže, da pred večerom ekspedicija s Habetom Se ne bo v MojstranL
V Mojstrani bo komisijonelni ogled trupla, na kar sa bo pogrebni avto mestne občine ljubljanske, ki je fe odšel davi v Moj-strano, še ponoči prepeljal v Ljubljano, kjer polože pokojnega Vinka na mrtvaški oder v Sokolskem domu na Taboru. Pogreb prve letošnje žrtve naših planin bo iutri ob 17. uri.
Žalosten konec prekrokane noći
Ljubljana, 24. julija.
Včeraj je najela družba ljubljanskih ve« seljakov, obstojcča iz treh gospodov, pri* znanih kiubljanskih don Juanov, pred1 Kre* ditno banko avtotaks Šoferja Zvonka P. in mu naročiia, naj jih pelje v Kranj. Go* spodje so vzeli s seboj na avtotnobil 19* letno Savko M., ki je že dalj časa brez posla in postavala po Tivoliju, ter njeno intimno prijateljico Marijo G., katere edi* ni posel je lov za kalini in katero ima po* licija že opetovano zabeleženo v svojih analih.
Veselo družbo je tofer pote^nil v Kranj. Kje so bili in kako so ga lomili, ni znano. Dcjstvo je, da je bila družba proti jutru že moćno okajena in razposajena. Proti ju« tru se je vesela družba napotiia dbtnov. Bila je krasna juli jaka noć, luna je sijala na nebu in vsem je bilo mehko pri srcu. Toda ni sreče brez nesreće. Bas, ko so bili fantje in dekleti najbolj zatooljeni drug v drugega, je počUo, avtomobil je imil kvi* šku. se prevmil in pokopal veselo družbo pod seboj. Ćule so se pridušene kletvice in kriki obeh deklet pod avtomobilom. Pr« vi so se streznili gospodje, ki 90 imeli are« Čo, đa so ostali skoro nepoškodovani. S te« žavo 90 se privlekli izpod avtofnobila, ga postavili zopet v normalna lego in pobrali dekleti, ki sta stokali o bolečinah na no« g&h-
Slavka fn Marija sta bili prečej po£ko» dovani in so morali gospodje poklicati re« silno postajo na pomoč. Obe je rešilni avto prepeljal v bolnioa Tuđi fcfer Zvonko je mori v bolnico, veaela triperesna dete« ljica se je pa kar potuhnila. V bolnico ni bilo nobenega.
Novi Ljubljančani
Xa vfierajšnji seji občin«skega sveta je bilo rešenih več proJenj za sprejein v )jub-ljanako domovinsko svezo. Ugodeno je bilo prošnjam za ragotovitev sprejema v občin-«ko sveio: 1. OuliČ Rudolf, trgov«ld pošlo-vodja, iena Ljudmila in h-čerki Dagmar ter Šonja, 2. Bruckner Lambert, zobotehnik, 3. Polach Edvard, pos«ctnik. in nedora*Ui otroei Marija, Gabrijela t^r Edvard, 4. Pe-ri8 Filip, proleeor in direktor bivše triiSke >Edinosti«, lena Josipina in sin Boris. Ugo-deno je bilo prošnjam za proatovoljni upre-jem v domovin. rvezo: Jarmakov Avramij. uradnik dravske art. delavnice, iena Elizabeta in ned. otroka Konstantin in Leonid, Blatnik Ivana, trgovka, BrozoviČ Marija, *.'•-rar Jerioa, boln. streaaica, Golob NfateJ, knjigove&ki pom. z i>no Franci Ako. H#ine Vincencija, hilnica, Hribar Tereiija, siviljft, Kaiter Ivan, po*tr#ie>k, iena Urla in na-dorada h«erka Amalija, Karnar >Utej. kroj. pom^ Kaatelic Ivan, trgovec, i«na Vincencija in §in Gabrijel, Kokalj Viktor, kroj. pom. žena Neža in otroei Vera, VTUdimir, Srečko in Ltanialav, Kervina Marija, kuhari ca, Mralikar Franc, iena Marija in *in SU-nialav, Pečnik Elisabeta, goapodinja, in otroka Silva in Franc Perhaj Marija, pc-•trežnica, Poljanac Albina, sluftinja, R0-panlek Jakob, kotlar dri. Sel., iena Marija in otroka Marjan in Janko, Ribar Ivan, pecar, mojtter, in otroka Drago in Ivan, dr. Sagadin Anton, direktor, iena Marija in otroka Aleksander, Erik in Vera. SlivSek MariM* fluidi** Smrke Anton, pek. pom., iena Ana in otroka Dragotin in StanisUv, Smrkol Alojiij. kleparaki mojster, 1 fcno Valburgo, Salehar Tererija, perica, Schiller Oakar, dnevničar OUZD, i>na Marija in otroei Oikar, Marija in Vera, Skerb«« Josipina, »obarica, Scfeuller Rudolf, tov. vratar v p. 1 leno Mari)o,Tihelj Vilibalda. delavka, Trotoiek Julij, v«ni mojster, *>na Jo«ipina in sin Jo«ip, Verovlek Valentin, delavec. iena Marija in otroka Ciril in Anton, Žalo-kar Franc, trg. zastopn, iena Emestina in otrok Dušan, Zaplotnik Marija, delavka, Za-
' veri Jotip, delavec tob. tov., Ž>nt Marija in
i otroei Rudolf, Veronika in Stanislav, Zri Biftek Frane, kroj. pom. z lw»o Marijo, Zupan-či? Karl, pek.  potn.   Železnik  Ludovik, nie-
1 hanik t S^no Karolino, Kuast Valentin, bii-
i ni •oUstnik
Odkleaj«a«   pro»nje   ••   bil«   im   |»rt»»t#T«»^ai «^r«j«m  t  d*a»*ria*k<» it«i#.
Bartol    Hinko.    d^Uvec,    Belak    Mihael, trafikant,  Bergant   Iv;>n,   krojač,  Bew   Joaip. dimnikarski  moj^tfr.  Boritner   Ivani    /.a**»b nica,   Brodnik   Ivan,   trgovski     sluga,   Crne Marija,    I>ov£   Ivjtki.   Kr;av                      uha
rica, Fugina Marija, žen« delavt«, Q*r*-he Oskar, Hafner Josip, potfr^'ek, Ka#t.»|ic Amalija, iteparica, Klemenš^k Lučici, ilui kinja, Krmec Ivan, tiskam\*'\i uslužb^o« Lončar Leopoldina, žena fin^nč uminik«, MarinČic Ludovik, MatičiČ Janko, i^lavec. Notar Alojzij. klepanki pomoćnik. Novak Jernej, uradni sluga. PotoČnik Jaoec, ta*, uradnik. Puki Franiiika, za^ebnica, KajvAt Marija, lasebnira, RoŠkar Fran<\ strusarski pomoćnik, Rut Joaipina. «luikinja, Strukelj AlojujV del^, ec, Vokal Marija, iena t***ar-&kega pomoćnika, Vrenk Franc, trgov^ki ^otrudnik, ZrimJek Ivan, nadkurjac, Zavir-»ek Alojzija, delavka, Cerar Frid*»rika, ta-sebnica, Hudovernik Marija, jasebnica, Mo-dic Ivan, voj. sluga v p.. Zore Marija, sasab-nica,   PodrŽaj   Terezija,   zasebnica.
(8c/exttte€i
Koledar
D&net: Sreda, 24. julija 1929. katoličini: Kristina, pravoslavni: 11. julija, Euf. i Olga.
Daaaaaj« prireditTe.
Kia« Matica: Na mrtvi straži (RonaM Col-man).
Kino   Ideal:   TihoUpci   (John   Gilbert).
Deiurne   Ukame.
laaes: Piocoli, Dunaj&ka ce«ta; Baktrči* Sv.  Jakoba  trg.
ISe se greš kopat, pusti listnico doma
Po koledar ju so d&nes nastopiJi pasji dne% t. j. čas, v katetn prcide solnec v znamenje Leva. Pasji dnevi trajajo tore} od 24.  julija do 24. avgusta.
To pM. samo po koladarju, zakaj mete« orološko to nastopili ie najmanj teden dni prej. Zato jo je vsakdo, kdor ima le ko» lickaj pod palcem in pa komur dopuiča čas, popihal ix Ljubljane. Tako je milostiva n. pr. dojala, đa ji je v Ljubljani prc« vro* *če ln da pojde na morje, kjer upa, da se bo ohladila. Drugi, ki nimajo denarja niti toliko časa, kakor miloctiva, so ostali kar v Ljubljani in se v nedeljo udovolje s kopanjem na Savi, med tednom pa jo opoldlie ali pa po 6. mahnejo na »Špico* ali kamor ima na£ kdo bliže.
Med temi je rudi prijatelj Rafko. Nede* ljo ra nedeljo yo mahne pam v hližnjo okolico. Ce ne v Reteče. pa na S*vo pri Ježići ali kamorkoli že. Iti ker človeku ni dobro samerau Wti. vzame s teboj vedno svojo prijateljico.
V   r ieljo   9ta   jo   mahnila  v   Sv.   Jako-b. Pravijo, da je tam Sava relo prijetna in je tam pravi weekend.  Baje so tam  prav ide« altii   samotni  kotičici,  kjer  tloveka  ne  motl nc^rodnost  drugega  in   kicr  je   sploh   xelo fletno. Tuđi  nai prijatelj  ti   Jo iibrtl pri« jeten  kotiček  rn   zadovoljno sta  kramljala s prijateljico v hladni sencl.
Ta čas se je priplaril drzen tat k Raf' kovi obleki. ki je bila sicer skrita v grmov* ju, vendar ne tako. da bi je ne oparilo ve* $Če oko drznega tatu. Neopaženo se je rrrV plaiil, neopafeind je »egel po lepi mnjatl lMtnici in jo odnesel. Ko se je Rafko oble-kel, je presenećen oparil. đa je obleka vsa premetana m da mu je netnani unnoviS odnesel li«tnico • 1500 Din, ramimi listi-nam i rtd.
Nauk: Ce se grel kopat, pusti liitnleo derat!
Iz policijske kronike
Ljubif*nm. 24. julija.
Približno tako senzacijo, kot so jo v soboto ponoči dofiveli prebivalci Cankar« jcvega nabrežja. kjer se je raziiriia vest. da je neka mati vrgla srojt dete v vodo. so doživeli snoči tixii prebivalci GradiSča in ozke HHSerjeve ulice. Po Grad'lieu so namreč danes ponoči po strehah preganjali nočne^s tatu m zato ni čixla, da je vse <?rlo skupaj in opazovalo zanimiv tiočtii prizor, ki ga — sploh ni bilo.
Ponoči je bila policijska direkciia okve-Jčena, da se po strehi vokalne hi*e Gra* diiča in HilJerjeve ulice potika neznane«, ki ima baje namen krasti. Neka stranka je videU. kako se >e po stavhnem odru povzpcl neki moški na streho. Baje m> ga videle tuđi druge stranke. Policija je hita rastražila, toda o drsnem tatu ni bilo duha ne sluha. Policija je mnenja, da gre za nočnega va*ovalca, ki je izkorist^l ugodno priliko in  prilezel k  tvoji   ljubici.
Včtraj popoidn« te je pripetila v Se« fOoburgovi ulici čudna prometna ne+rtča. Sofer Maloželemiške cetrne družbe j« ro* Ti\ avtobu« 15—o43 ptvti Zve>di. Voril jt pravilno po desni, ko se je pa hotel umak« niti nasproti prihajajočemu voru, je zavo» zii v senčnik rvrdke VTekoslav Lesjak in ga podrl. Tvrdka ima 4000 Din  Skođe
V   bolnico to davi  pnpeljali   težko  po* škodovano   39»letno  delav ko   Marijo   l'rtifl H Javorja, katero  je na pali  nabodla  kra« va v trebuh in  jo težko poikodovala   Sta« nje ponesrečenk« je zelo težko.
V   bolnico   je   moral   tuđi   lidar  Fra ne* Zupaa   i«  Trzina.   Mož   je   včeraj   v   samo« morHnem  namenu pil lizol. bil pa je tako trmast, da   je  odkkmil   vtakn pomoč   Ote* pal   s«   Je   aaanoev   in   domaćih,   ki   so   mu hoteli pomagati,  t vaemi   Itirimi  in  morali so  ga  rrertti.  da  so ga  lahko nsložili   na reiilni  avto   Tuđi   v   bolnici   se   France  ai vedel ntč bolja« in morali so ga vtakn 1 ti v prisilni  iop-ič, da se je pomiril. Sele potem so mu lahko »dravniki  iz prali  želodec   Sa« moroof tmi  kandiat   je   že  irren  nmnmtl
Kupujte pri tvrdkah, ki insert-rajo v „Sknrtreken N&rs^"'
Stev    16*
•SEOVENSKI   NAROD«, đi* 24. fuHji 1$W
StIM i
Dnevne vesti.
—   Novi rudarski   zakon.  Kakor   znano, je ministrstvo za Sume in rudnike izdelalo nacrt novega rudarskega zakona,   ki ga je poslalo v izjavo raznim delavskim korpora-cijam. O nacrtu novega rudarskega zakona se vrše sedaj ankete delavskih zastopnikov. Prva anketa je bila preteklo soboto v ljubljanski Delavski zbornici, ki so se je udele-žili zastopniki central delavskih organizacij v Ljubljani, včeraj 23. t. m. pa se je vrSila anketa o  novem  rudarskem  zakonu v  Tr-bovljah in so se je udeležili zastopniki vseh obstoječih rudarskih organizacU, med njimi druStva rudarskih nameščencev ter Narodne strokovne zveze. Poročal je o nacrtu novega rudarskega zakona tajnik Delavske zbornice v Ljubljani s. Filip Uratnik, ki je na-vedel tuđi izpreminjevalne predlogc, katere je  izdelala Delavska  zbornica.  V petek  se bo  vrSila   anketa   zastopnikov  vseh  delavskih zbornic in rudarskih organizacij v Beogradu, na  kateri  se bodo  končno veljavno sestavili   izpreminjevalni   predlogt   Te   ankete se bodo udeležili tuđi zastopniki vseh slovenskih rudarskih organizacij, med njimi kot zastopnik Narodnega kluba v ljubljanski Delavski zbornici dr.  Joža Bohinjec in  zastopnik druStva rudarskih nameščencev Ru-dolf Goneli. Delavsko zbornico za Sloveni-jo bo  zastopal   njen   tajnik   Filip  Uratnik. Dne 29. julija pa se bo vrSila v Beogradu anketa, ki jo sklicuje ministrstvo za šume in rudnike in katere se bodo udeležili zastopniki  delodajalcev  in nameščencev.   Na tej   anketi  bo  končno  redigiran  nacrt  novega rudarskega   zakona.   Prisostvovali   ji bodo  zastopniki raznih  rudarskih organizacij  kot eksperti,  dočim bodo  oficijelno  za-stopali    rudarje    samo    delegati    delavskih zbornic.
—  Od hod našega generalnega konzula iz Prage. Dosedanii gen. konzul kralj. SHS v Pragi   Franjo   Cvjetiša   je   bil s kraljevim ukazom  imenovan  za  generalnega  konzula v   Hamburgu   in  zapusti   koncem   tekočega tedna Prago, kjer je bil zelo priljubljen.
—  Iz državne službe. Iz državne službe je   odpuščen   policijski   agent   pri   policijski direkciji  v Ljubljani Viljem Pecar.
—   Za  poglobitev   kulturnih  stikov  me<f Slovanl. Lektor na varSavski univ. dr. Bo-humil Vvdra je prispel te dni v Zagreb, kjer bo v arhivu proučeval dokumente o kulturnih stikih med  Jugosloveni in SlovanL Za-nimajo ga zlasti stiki Hrvatov s Poljaki in vpliv narodne poezije Jugoslovenov na druge  Slovane.   Iz   Zagreba   odpotuje  odlični učenjak  v   Beograd  in   Ljubljane  Njegove studije izda  Slovanski   zavod v  PragL
—   Not  odretnik   v  Maribor«.    V  imenik odvetniSke zbornice za  Slovenijo v  Ljubljani je bil vpisan dr. Ivan Šestan.
—   li   >Uradnega  lista«.   »Uradni  lisU St. 76 z dne 23. t. m. objavlja zakon o notranji upravi.
—   Zelerniškim  upokojencem.  Na  mnoga vpraSanja  glede   razlike  preredbe  krootkih upokojencev, umrlih po 1. avguetu 1927, dajemo   sledeČe   pojasnilo:   Vaak   upravi5enec po umrlem upokojencu ali vdovi v gori na-vedenem Čaau, ako zaoj ni Se bila i z plač a -na razlika  prevedbe, naj  ti  preekrbi  urad-no  sodnijsko  potrdilo,    da   je  po    umrlem upravičen  «prejeti   izplačilo   razlike.   Napiše naj prošnjo, kateri naj priloži sodnijsko potrdilo, oboje  naj   predloži  direkciji  državne ieleinice  v  Ljubljani  v nadaljnje  obravna-vanje.   V   zadevi   20%   eksekutivne   in   sta-roetne  doklade   upokojeneem   po  novem  zakonu bo  finančna  direkcija   poročala  v  ča-•opisih. Toliko v pojasnilo in ravnanje pri-»adetim.   —   Društvo  želexniSklh  upokojencev  v   Ljubljani.
—   Raipisane   idravniški  slnžbe.   Ministrstvo  socijalne   politike  in  narodnega  zdrav-ja   razpisuje   natečaj  za   štiri   šef-zdravnike in   enega   upravnika   bolnice    Zdravniki   eo potrebni  za  šefa   internih   oddelkov bolnice v  Mostar ju   inTuzli, sa iofa ginekoloiko-ba-biSkega   oddelka   bolnice   v  Novem   Sadu  in za  šefa    kirurgičnega  oddelka    v    Plevlju, upravnik pa za bolnico v Kragujevcu. Prošnje je treba vložiti do 80. avgujta.
—   Topla   voda   v Sorl.   Tuđi   Sori   se pozna, da je pritisnila prava poletna vroči-na.  Včeraj  popoldne je znašala temperatura Šore 20.8 C.
—  Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo vroče in da je računati z nevihtami- Včeraj je bilo deloma oblačno samo v Mariboru  in Zagrebu, drugod pa Jasno.  Vročina veđno bolj pritiska. Včeraj je bilo v Splitu 36,  v  Beogradu  in  Skoplju 34,  v  Zagrebu in Sarajevu 33, v Ljubljani 31.8, v Mariboru 28 stopinj. Danes bo vročina Še hujša. kajti že   zjutraj   je   kazal   toplomer  v   Ljubljani 18.8 C. Barometer je kazal 764 mm.
—   Nezgoda vojaškega letala. Iz Zagreba   je   te   dni   poletela   eskadra  petih   letal proti Zemunu. Nad Požego je eno letalo ne-nadoma  zaostalo  in  se  začelo naglo  spu-Sčati. V zraku se Je avijon večkrat preko-talil, vendar se je pa pilotu posrečilo sreč-no   pristati   na   ravnini   pod  Požeško   goro. Avijon se je s sprednjim delom zaril v zem-Uo,   pilot   in   njegov   spremljevalec   sta  pa ostala nepoškodovana.   Nesreča   se   je  prl-Pctila  zato,  ker je  pilotu  tik  nad Požego zrnanjkalo bencina in ko je iskal primeren prostor za  pristanek,  je  nastal v motorju , defekt Letalo so v Požegi popravili, nakar je zopet nadaljevalo polet.
—  Velika poneverba v Sremski Mitro vi-cL V radrugi »Poročna dota« v Sremski Mi-trovici so prišli te dni na sled veliki pone-verbi v znesku 140.000 Din in ponarejanju rasnih Hstin. Poneverbe in drugih nepoštenih manlpulacij je obdolžen blagajnik 2ivko Milovanović.   Pri   reviziji   knjig   so   namreč dognali,  da  je  Milovanović vpisal  napačne postavke, Vpisal je Šest priznanje po 15.000 Din ln vknjiiil, da so ta denar prelell zadružni člani. Seveda člani denar ja nišo vi-deli. Poleg tega je Milovanović v zadnjih treh letih potrolil 33.549 Din, kate rt vsota je ostala nepokrita. Velika poneverba je vz-budila v Sremski Mitrovici senzacijo, ker je bil blagajnik Milovanović sploino znan.
— Dva nova velika patnika Jagosloven-skega Ltoyda. Jugoslovenski Lloyd je v ladjedelnici v Sunderlandu na Angleškem naročil dva velika parnika in sicer »Triglav« in »Argentina«, vsak po 10.500 ton. Parnika bosta kmalu dograjena.
—   Smrtna keta. Včeraj  je umri v Ljubljani tapetnik in dekorater gosp. Fra ne Sa-j o v i c. Pogreb bo jutri ob pol 16. iz Svabi-6eve ulice St. 7. Blag mu spominl Težko pri-zadeti  rodbini  naše iskreno soialje!
—  Še o nesreti pri Subotici. Včeraj smo poročali o težki železniški neereči, ki *e je pripetila  na  progi blizu Subotice. Subotiški osebni  vlak je  povodi nekega   moftkega  in neko žen6ko. Sedaj eo ugotovili, da gre ta 601etnega  trgovca  Gustava Hubata iz Subotice in njegovo služfcinjo Ilono Kiraly.    Ne-sreča se je pripetila »to, ker tatvornica ni bila spuščena. Progovni čuvaj, ki je bil ta-sliSan, je izjavil, da je bila zapornica pokvar jena in da je že pred dobrim tednom opo*o-ril na nedostatek ielezniško direkcijo.
__  Velika   poneverba  v  Zagrebu.  Pri   in-
dustrijskem podjetju Tegma d. d. v Zagrebu je bila pet let nameščena kot blagaj-ničarka Marija Tudjan. \>i no jo smatrali za pošteno in uživala je splo&no zaupanje podjetja. Zato je te dm vzbudila tem vecjo senzacijo vest, da je Tudjanova poneverila večji znesek. V soboto je Tudjanova, ki je bila sicer v uradu vedno vestna, nenadooia položila svojemu šefu, da ji je slabo in da mora k sdravniku. Odila je ob pol 10., toda nazaj je ni bilo več. Temu se ni nihče fcu-dil, kajti vsi so mislili, da je zbolela. Ko pa je v nedeljo opoldne direktor pregledo-val pošto, je našel med poiiljkami pumo, ki ga je preeenetilo: Tudjana je pisala, da je v blagajni velik primanjkljaj, ki ga ne more pokriti. Zato je eklenila skupno i mažem izvršiti samomor. Za kritje primanj-kljaja naj tvrdka proda avlomobil njenega moža šoferja Tudjana in pa njuno pohiStvo. Direktor je seveda sadevo takoj prijavil policiji, ki je začela poizvedovati za begunce-ma, kajti izkazalo »e je, da je bil samouior samo fingiran. Pri kontroli knjig so v pr-vem hipu ugotovili 30.000 Din primanjklja-ja, kasneje so pa dognali, da gre za večje zneske. Tudjana je baje z možem pobegnila iz Zagreba. Zakonca sta eicer pustila i»hi-Štvo in avtomobil v zastavo in protivred-nost, toda avtomobil je že zelo obrabljen in tuđi pohištvo ni dosti vredno. Policija je za  beguncema   izdala  tiralico.
POTENJE ROK, NOG itd.
zioestjivo odstrani  »SUDOR<-mast lekarne »Pri orlu«. Celje.______
17 Ljubi i a ne
—   Najemnina   r   mestnih     ^tanovanjskih hifah.  Oočinski svet ljubljanski   je na tvoji včerajšnji   eeji   sprejel   predloge   stanovanj-skega   odseka   o  novi   ureditvi   najemnin   v meetnih   stanovanjskih     hišah.     Zaradi   pomanjkanja  prostora  borno  podrobne je poro-Čali  o   tej   novi  ureditvi  najemnin  v  julri-šnji   Številki,  na   kar  o po zar jamo  vse   interesente.
—LjSokolu U na Taboru je preminul zopet zvest, marljiv in aktiven član brat Ivan Vrtačnik, zato pozivljamo članstvo, da se udeleži polnoštevilno pogreba, ki bo danes 24. t. m. ob 16.30 iz mrtvašnice spi. bolnice k Sv. Križu. Pokojnega spremimo v kroju in z društvenim praporom. — Zbirali-šče ob  16. na Taboru. — Odbor.
»lj Sokol I. na Taboru sporoča vsemu članstvu in prijateljem, da je naš nepozab-ni brat Vinko Habe odbornik Sokola I. in tajnik družbe za upravo Tabora preminul v svoji najlepši živlienski dobi na severni steni Triglava. Vsa Taborska družina, s katero je živel in delal, se težko loči od njega ter mu ohrani bratsko ljubav. Pogreb se bo vršil jutri 25. t. m. ob 17. iz Sokol-skega doma k Sv, Križu. Na zadnji poti ga spremlja članstvo v kroju z društvenim prapororn in godbo Sokola I. Zbirališče članstva in pevcev ob 16.30 na telovadišču Tabora. — Odbox Sokola I.
—lj Drultre »Skrb ia mladino« oazaa-nja, da je preminul včeraj v splošni bolnici njegov dolgoletni agilni odbornik g. Ivan Vrtačnik. Pokojnega odbornika spremljamo k večnemu počitku danes ob pol 17. izpred bolnice. Pozivljam celokupni odbor, da ee pogreba korporativno udeleži. — Predsed-nik.                                                        437/n
—lj Kresni večer, katerega sta priredili moška in ženska Šentjakobsko-trnovska podružnica v Ljubljani je prinesel Družbi 4 tisoč 5S8 Din 50 p čistega dobička. Priredi-teljem iskrena hvala!
Iz Celja
—c Razne izgube. Amalija Kreuh, stanu-joča Za kresijo, je izgubila v mestu 400 Din vredno zlato verižico z obeskom. V Oospo-ski ulici je bila izgubljena 700 Din vredna zlata zapestnica. Ivan Rebernik, stanujoč v gostilni »Zeleni travnik« v Kladni ulici, je izgubil 450 Din vredno moško uro. Trgov-ski pomočnik Engelbert MiklavčiČ iz Ga-berja Je izgubil 19. t m. med potjo s kolodvora do doma crno usnjato listnico, v kateri je imel 210 Din gotovine, 2 legitimaciji in več drugih papirjev. Voznik piva Ciril Krivec je izgubil na državni cesti od šmat^ jete do svojega doma na Mariborski cesti 9 medeno pipo za točenje piva, vredno 300 dinarjev. Alojzija Lipovškova, stanujoča Za kresijo, je izgubila pred dnevi med potjo iz mesta po Ljubljanski cesti do levškega mostu zlato žensko uro brez stekla, vredno 400 Din.
—c PrtporočlJIva »Mlca Kovačeva«. Pri zasebnici Ivani Marčičevi v Gaberju je sta-noval in se obenem tuđi hranil zidarski delavec Vekoslav Borović iz Zagreba. V no-či od 20. na 21. t. m. je Borović brez slo-vesa tapustil svoje stanovanje In Celje ter se napori! v neznano smer s trebuhom sa kruhom, ubogi Marčičevi pm Ie lapnstil sa spomin đolg 106 Din na hrani In stanovanju. Kakor je pripovedoval zadnji dan svojim tovar&em, Jo je popihal v rodni Zagreb.
RADION
pere sam!
Sladko skrirnost
je rasodd* goipa Mlca svojemu sreC-nemu soprogu. Lahko bo od sedaj uživala prepotreben mir, ker ji trudapolno in  nepifetno  dek>  pranja  odviema
Schichtov
RADION
Ljudje jeklenih živcev
Kot take si namreč predstavlja slavni stolni kapitelj ljubljanski prebivalce Kers-nikove ulice ter dela Gosposvetske ceste in Dunajske ceste. Sicer bi mu bili lahko hva-ležni za ta izredni naziv, če bi se name-ravali n. pr. pozneje vsi prizadeti posvetiti artističnemu pokliču ter v kakem varijeteju demonstrirati umetnosti, katerih priučeinje se imamo zahvaliti omenjenemu kapitlju.
Pa k stvari: Mi, nesrečni prebivalci omenjenega okraja, smo obsojeni v to, da od zgodnje pomladi do pozne jeseni, dan za dnem z malimi presledki prisluškujemo koncertu! Da! Pa ne koncertu vijolin in saksofona, ampak jazzu, najbolj futurističnemu, ki pozna Ie dva strašna instrumenta: cir-kularko in njen pogonski eksplozivni motor. In to dan za dnem brez prestanka! Po-zorišče: Mcdijatovo dvorišče, Avditorij: prebivalci omenjenih ulic Saj bi se človek ne razburjal radi tega, Če bi gg. korarji med nami poprej priredili kak plebiscit, ki naj bi odločil, če večina glasuje za koncert ali proti, pravica naj bo povsod. In če bi nas tišti, ki so za to glasbeno produkcijo tolj navdušeni, preglasovali, bi se mi drugi radevolje uklonili, že iz staliSča humanite-te, v svesti si, da je raajoriteti s tem Ie ustreženo. Dokler bi se pa to glasovanje ne izvršilo, bi bilo Ie prav umestno, če bi se cei orkester morda preselil kompletno na Orlovski stadij on, saj tam ima dovolj prostora in tuđi niše nišo tam v tako neposredni blizini.
Ce se bodo pa ljudje Ie zanimali za oratorij, ki ga predvaja ta orkester, se bodo lahko osebno potrudili na štadijon, saj prostora je tam neprimerno več in vstopnine za enkrat tuđi še ni. Ali pa bi bilo v tem slučaju tuđi prav, da bi se stopilo v stik s kakim našim odličnim glasbenikom, da poda svoje strokovno mnenje. Morda bi pa kazalo ta koncert oddajati po radni in naj bi se tozadevno stopilo pravočasno v razgovor s Prosvetno zvezo, da nas zopet kdo ne prebiti, saj pravijo, da smo Slovenci itak povsod zadnji.                                        I. K.
Napravite red!
Ndavno sem čital v »Slovemskem Na« rodu« pritožbo zaradi kravalov pozno po* noći, ki se dogajajo v Spodnji Siiki. Last* nik hiše, kjer se tako kričeče kriU noćni mir, je resničnost navedb t svojim podpi* som potrdil, samo nagtoil je, da njega ne zadene nohena krivda, češ da je on sam pri policiji ponovno prosil da bi napravila red, žal — zaman! Bil sem tako naiven ta sem upal, da bo vsaj ta objava kaj zalegla, če že prejšnje prošnje ne. Res naiven, kaj« ti kakor v zasmeh se nemir ponoći ntda* ljuje baš v blizini policijske strainice v Spodnji Šiški.
Opisati hočem kot primer prmvkar mU nulo noč od nedelje na ponedeljek Pri« bližno do 10. ure zvečer so kri£«*i ite« vilni otroci, približno do 1. so delili 5un* der odrasli ponočnjaki in psi. Ko je to pre* nehalo, »em mislil, da bo vemHr mir, to* d* jedva sem zadremal, prikolovrtti trija* nec in *poje« na vsc grlo, tako da me je popolnoma zdramil. Vedel sem, da je pri meni sedaj naravno kemec s ■penjem, zato sem vstal in vzel uspavalno sredstvo. To* da pređno je učmkovalo, to te pričeli dreti petelini. bilo ni niti še 3. (eden se je dri že ob pol 2.!). To je moje živce tako r*a» dražilo, da tem moral se£i po ie močnej« 5c m sdravihi, zabil sem vi* okna t okni« čami vred, zamaJHl si ueeaa in tako ven<Ur ie zasptl — ob 4. zjutraj t Z meaoj vred je bila ponovno prebujetia tuđi moja lena, ki je bridko to^Ha, kako jo boli glava, ka« ko je slaba — ves ljubi <fin naj pa dela.
Da ne poreče kdo, tako je bilo p*£ na nedeljo, ugotavljam, <U ob delavnikih ni dosti bolje. Poaamezni ponočnjaki se tuđi tedaj oglaiajo, otrokom, peom in peteli* notn je pa kak vaarao. Najbolji« noti so tedaj, kadar ja tako hladno, da moram imeti trojno tapeta v<ea okna, p*e4viem po> rimi, ko so tud! kalile! miru spravljeni na varoeen, ne na proatem. Tedaj moran tpati br©» vteh sredatev, torej doka«, da ia aw
spadam med tište nesrečneže, ki zbog traj« no tako zelo bolnih živcev sploh ne morejo spati. Vena pa, da većini tukajšnjih prebi* valcev razni nemiri ne delajo dosti ali tuđi nič preglavic; je bistvena razlika, ali kdo takoj spet zaspi, kadar »e prebudi. ali da brez na<laljnjega sploh ne more več zaspa* ti; znano je tuđi, da se nekateri ne »bu# dijo, če bi bil ne veni kakšen nemir, Ven« dar se naj pomisli, da tukaj ne bivajo sa* mo telesni delavci, ljudje, ki napeojajo Ie svoje mišice, nikoli pa ne svojih živcev, marveč, da so tukaj tuđi duševni delavci, ljudje, kojih Živci so radi napornega du* ševnega dela od mladosti naprej in težkih bojev v življenju vsi izmučeni. Končno. kar si nekateri do voli jo, si lahko vsi dru« gi, sedaj pa pomislite, kaj bi bilo, ako bi imela vsak a hiša. na primer takega pete« lina, kakor je v Podjunski ulici, ki se že vsako uro podne vi dere, da se človeku kar studi, ali pa takega psiČka na verigi, kakor je v Aleiev&evi udici, ki bogzna kolikokrat in doklej neprenehoroa bevska, ne da bi ga kdo domaćih zavrnil Tuđi sem ikromnega mneja, naj imajo starsi svoj« otroke sami na glavi, ne da jih puSčajo od ranega jutra do pozno v noć baš pred hiše, kjer ni no* benega otroka in ki nimajo z njimi nobe* nih stikov. Tukaj se jih nabere včasi ćela kop«, da kričijo, rudi mečejo kamenje po cesti in hodnikih.
Navedel bi lahko še več, vendar za* enkrat naj zadosruje. Če organi za javni red in mir ne nudijo odpomoči, se usojam prositi meetni fizikat, kjer to zdravniki, da razmotrijo zadevo in potrebno ukrene* jo, saj je menda mir in pocitek predpogoj »dravju m dolžnost v to poklicanrh činite* ljev, da vse odstranijo, kar ogroža zdrav« je in življenje me§čanov.              Trpin.
Izumitelja trpljenje in zado-
ščenje
K temu, včeraj priobčenemu članku pripominjamo, da se glede prvega odstav-ka s piscem R. P. popolnoma strinjamo.
V   nadaljnem pa  bodi  g.  Rudolfu Pucu povedano, da imamo pri nas kot dolgoletni zastopnik tvrdke in tovarne Columbia aparate   z   novo    zvoČno   izpeljavo,   katera   se imenuje
PLANO   REFLEX   TONE-ARM
že dolgo časa in se prav nič ne čudimo, da se poznejsi izumitelj tega izuma g. R. P., kateri je bil slučajno nekaj časa naš potnik že takrat ni zanimal za to novost
V   našem   izloibenem    oknu   smo   danes razstavili
COLUMBIA   APARATE   S   PLANO RErLEX   ZVOCNICO
katere oddajarno po najnižji ceni in dvelet-no pismeno garancijo. Gospodu R. P. pa želimo, da se tuđi on v tej hudi v ročim" kar najbolje razvija in izumi kmalu zopet kaj novega.
Centrala   za   splošno  gramofonijo »Gramofon« A. Rasberier — L]abl]ana,
Miklošičeva cesta 34, Palača Pokojninskesa zavoda.
Pfsatdj Elgart-Sokol umri
V   nedeljo je umri znani čeiki r^sa-telj   Eteart-Sokol.   ravnatelj    deklSke obrtne Sole in  učitelffSCa v Brnu. Za-dcla ga je kap. Pokojnik je bil odl^fen pedagog, pa rudi eden nafbol*^ čeflc:h pisateljev. Bil je predsednik Moravske-ga Kola pisateljev, ki je pod njegovim vodstvom  zelo    uspeino 'delovalo    na knjržnem polju.
Karl Elgart-Sokol je bil rojen 1. 1874. Studira! je v Brnu in posvetit se je uči-te4jskemu noklicu. Kot pisatelj je naste-r>il s krajšo rx)vestjo »Deca«. pozneje ie pa nap4$al romane »Somce«. »Vihar« in »Zlato runo«. Polet teg* je na«p>isal več literarnih Studij, povesti in jKrtapHSnih črtic. Med zadnjim! njegovinri deH sta znana dva velika romana »Beli in Crni« in »Safiara«. Tuđi kot gledaliiki kritik in dramaturg se Je pokoini ptodon<xno udejstvoviL
Žene zahtevajo plačo
Na varšavski konferenc. ženske Male antante je bil s^prejet predlog, naj se prizna zakonskim ženam, ki vestno opravljajo gospodinjske posle, pravica do plače. Možje naj bi torej svojim ženam plačevali gospodinisko dek> tako, kakor se plačuie nirh-ovo delo v raznih pokhcih. Ta zahteva ie pa taktično in praktično neizvediva. Zakonska Žena, ž'veča v normalnim srečnem zakonu, bi plačo odklonila kot poniiuiočo, oa drugi strani bi pa večina zakonskih žen ne mogla dobivat: plače, kajti moievi dohodk: zadostujejo komaj za vsakda-rvje potrebščine. Če bi obveHala ta zahteva, bi bilo Se več nesrečnih zakonov in razporok. Zato ni verjetno, da bi se našla vlada, ki bi prisilila zakonske može plačevati ženam gospodinfsko delo. Ta  zahteva torej ni praktična.
Pač pa je praktična žaliteva, naj bi dobivale zakonske Žene detež tam, kkr je na razpolago imetje. ena se mora vse življenje truditi in pomagat možu pri delu, toda koristi od tega nima nobene. V pretežni večini priin-erov gredo pri-hranki na račun ženine marljivost in varčnosti. Zato je krivično, da žena, ki porrvaga možu zbirati prihranke in ko-pPČiti denar, nima notoenc pravice do ka-p tala, ki ga je vestno zbirala. Oospo-dinja, ki je s svojim delom omogočHa, da je mo-ž del svojih dohodkov prihra-nil, nima pravice do teh prihrankov. Za-konci lahko zaslufek solidarno zapra-vijo, prihranjeni denar je pa izključno mo-ževa last. Pravično bi bilo, da bi pri-padla polovica v zakonu pridobljenaga imetja ženi.
2 mrtvo se je poročil
Ni vedno dobro, če boce žena utajiti zvok) starost in prepričati ljudi, da j« mlada, čeprav je v resaici že stara. Mnoge ženske za vse na svetu nočejo priznati, koliko so stare, in da utaja svojo starost, se poslužujejo raznih tri-kov. Tako je storila tuđi neka Madžar« ka v Budinrpešta. Nek vdovec se je poročil z damo. ki je bila stara po krstnem listu 39 let. Kmalu po porok je pa mo* ugotovil, da je žena stara že 51 let. Za poroko si je namreč preskrbela dokumente svoje umrle sestre, kn je bila 12 let mlajša od nj«. S sestrinrm krstni« 1 stom je ženinu dokazala, da je stara 39 let. Vdovec se je poročil v resnici i mrtvo Ženo in zakon z njeno starejSo sestro bo seveda razveljavljen.
Šlep letalec in mrtev opazo-valec
An-gleški letalec Georg Kementi pri-poveduje o redki 1-etalski nesreći pri Ypru, kjer je z vojaki opazoval an«le-Ski aeroplan. Visoko v zraku ie začelo letalo naenkrat kolebati in se spuJčati. potem se je pa v vratolomnih krivuljah zopet dvignilo in nadaljevalo polet, dokler ni srečno pristalo. Ko so pri-hiteli k letalu vojaki, so našli opazoval-ca mrtvega, pilot je pa komaj s> d haU Ko so ga potegnili iz letala, je zaklicai, da je šlep in da naj hitro pokličejo z-dravnika.
Zdravniku je rvesrečn-ež pripovedoval, 4a je začutil med poletom v uSesih s Ine bol'ečine. Mislil je, da mu ie od m-očnejja brnenja motorja ooči! boben-Ček. Kmalu se mu je v očeh stemnilo in mislil je, da se iz motorja močno kadi. Obmil se je k opazovalcu in ga vprašal. zakaj se je naer>krat sterrmilo. Ker ni bilo odeovora, je mi$l*H, da se ie ^tovariSu kaj rgodilo ln hotel %e je spu-"stiti. Kar je spoznal. da je oslepil. Dpa-zovalec mu je zaklicai, naj se hitro sipu-sti. Letalo je vodi I pa ni vod. Mi. ki mu j;h je dajal s hropečim glasom optzo-valec. Končno je opazovalec umollcnil in slffati je bilo samo $e hropenje. Pilot je napel vse sile in sre5no pristal na 4o-ločenem kraju, od koder so ga odpe-ljali v bofriico. V bolnici je £ez pol ure umri.
— Trdo vratno /apeko, katar debelega črevesa, napetosti želodfine motnje, zasta-janjc krvi, neđelavnosti jeter, ilato žilo, ho-lečine v kolkih od pri vuno t uporabo naravne »Franz-Josefove« frenčice, £e Jo »ipije-mo zjutraj in ivečer malo čiiico. Zdravniki strokovne veličine izpričujejo, da učinku)« »Prani-Josefova voda c*i« pri zđraiH-vem Crevesu bret boltčln. Dob* *t v vith tokamaK, 4i0C9fH&fe ki ip*o*rt|afcfc trgv^-nah.
Strmo 4
*SEOSENSK1   NAROD«, dne 24. julija 1929.
i^tev   ir,n
Vsfa valovik strasti
:                               ć/tOTTlClil
Tako je stal poveljnik .nekaj časa, ko se je njegov pogled naefcikrat usta-vii na postavi, ki se mu je poČasi bK-žala.
Bil je mladenič v bluzi s cigaro v usti'h. Pred poročnikom se je  ustavil.
—  Kaj hooete tu? Zakaj se tu ostavljate?  Zakaj ne greste  svojo  pot?  — je vprašal poročnik mladeniča v bluzi samozavestno.
—   Kaj  je   mar   preppvedano   stati tu? — ie vprašal mladenič v bluzi.
—  To bi moraH sami vedeti.
—  Toda Če je človek sam?
—  Vseeno. Bodi te torej tako prijazni in nadaljujte svojo pot, morrsieur, in sicer lakoj.
—  Da, takoj odidem, — je odgovo-ril mladenič v hluzi in prestopil, kakor da hoče  res izpolniti  poročnikovo povelje!  Pri tem  mu je  pa padla cigara iz roke.
—  Parbleu! — je zamrmral in zaČel iskati cigaro na tleh.
—  Kaj še ne greste? — je zagodr-njal poročnik.
—  Do voli te mi pobrati cigaro, — je
prosil mladeni-č v bluzi in hitel brskati po tleh.
—   Dovolj rni je ten komedij. Izgubite se,  morrsieur! — je  zakričal po-roorrik.
Mož v bluzi se pa ni dal motiti. Br-skal je po tleh :n se bližal časrniku. Približal se je njegovim nogam tako, kakor hi mislil, da se je cigara zarrk-Ijala poročnik u pod noge.
—  Aretirati vas dam, če se takoj ne poberete!  — mu je zagrozil častnik.
—  Ne, pač pa vas aretiram jaz! — je vzklikni mož v bluzi. In že je objel poročnika   čez   pas   in   ga  stisnil  tako krepko, da ni nrogel niti dihati, kaj Sele kričati.
Tišti hip je priskočilo z dveh strani kakih trideset mož v bluzah. Planili sq na puške in še predno so se vojaki prav zavedli, kaj se je zgodilo, so bile puške v rokah napadalcev.
Toda to napadalcem še ni zadosto-valo. Obkolili so razorožene vojake in namerili puške na nje.
—  Prvi, ki se gane, bo ustreljem! — je zaklical vod ja napadalcev.
—   Ali priznavate,  monsieur, da  se morate  udati v svojo usodo?    —    je vprašal  mož, ki je držal častnika čez pas. — Upam, da me ne boste prisilili ustreliti   tako junaškega  častnika,  kakor ste vi.
Pri tem je zavihtel poročnika na rame in ga od'nesel tja, kjer so stali njegovi tovariš:.
—  Zaprite vse v stražnico in kdor poskusi  pobegniti,  bo  ustreljem!  —  je zakl'eal tovarišem.
Potem je potisni] prestrašenega po-roćnika v polkrog.
— Bodite tako prijaznu monsieur, in dajte vojakom dober zgled, — mu je prigovarjal. — Vsak odpor je izključen, vse poslopje so obkolili naši, vse straže med vašo in drugimi postojankami so premagane. Zato se obrnite in hajdi v stražnico, kjer boste zaprti. Marš!
Vojaki so povesiH glave in ker so čutili na hrbtih bajonete, so brez obo-tavljanja odšli v stražnico.
Poročnik je bil še ves zmeden. Ni mu šio v glavo, da se mora pokoriti po-stopaču v delavski bluzi in da je ostal poveljnik brez vojakov.
Ko mu je pa bližnji delavec iztrgal iz rok sabljo, ki jo je imel še vedno opasano, je bridko zaplakal in morali so ga odvesti v stražnico.
Mož, ki ga je bil aretiral in ki ni bil nihče drugi nego naš junak Armand Cambon, je vzel poročnikovo sabljo iz rok svojega tovariša in stopil k mlađemu častniku. ki je bil omahnil na stol in se držal z obema rokama za glavo.
—  Monsieur, — je spregovoril Armand, —   dolgo vas ne mislimo držati
pod ključem. Takoj se poslovimo od vas in čim odidemo, ste prosti Menda vas ni treba še posebej prositi, da postopate s svojimi jetniki prav tako obzirno, kakor mi z vami. Lahko noč, messieurs! — je pripomnil in se poklonil vojakom.
Potem se je obrnil k svojim tovarišem, rekoč:
—  Pojdimo!
In zapustil je  stražnico.
Tovariši so sicer sledili svojemu po-veljniku, toda bili so nezadovoljni, da je jetnike osvobodil. Ko so stopili iz straž-nice, se je Armand ustavil.
—  Tiše! — je zaklical tovarišem. Vsi so utihnili.
—  Čujte!
—  No, kaj pa je? — je vprašal Eu-gene presenečeno.
—  Kaj slišite? — je vprašal Armand.
—  Slišim korake bližajočih se vcja-kov, — je odgovoril Eugene.
—  Bliža se oddelek pehote, — je pripomnil drugi.
—   Zakaj ne ćela stotnija, zakaj ne cei polk ali ćelo dva? — je vprašal Armand.
—  No in zdaj?... No in zdaj?
— Zdaj... Hitro proč s Champs r!ly-sees in ustavite se sele na St. Honore.
In Armand je hitel čez Elvzei-ska polja.
Trideset mož mu je sledilo s puškami
in eeladami vojaške straže, toda nihče ni vedel. kaj namerava Armand
XLL Modri  moz.
V obokani sobi v pritličju velike hi-še v rue de la Paix, tej najlepši pariški ulici, razprostirajoči se med Place Ven-dome in bulvarjem, je stanova! j»tar moz. znan v Parizu že davno pod imenom »Modri mož* in sicer zato, ker je hodil pozim! in poleti vedno \ svetio nunJnh hlačah ter v suknjicu in čepići iz enake-ga blaga in enake barve.
Kako se je v resnici imenoval. ni nihče vedel. a če je govoril sam o sebi. kar se je pa dogajalo zelo redko, se ie tuđi nazival »Modri mož*.
Kdo je bil in kaj je počenjal v družbi, tuđi nihče ni vedel.
Pač pa je bilo splošno znano in sicer v najobljudenejših, pa tuđi v najboli za-puščenih okrajih, da je hodil »Modri mož- vseh štirideset let skoro dan za dnem po siromašnih okrajih in dajal list— ke za hrano in moko vsakemu siroma-ku, katerega je srečal.
To pa še ni bilo vse. Obliođil je vse zakotne ulice in siromašne hiše, k.er je poma^al onim, ki nišo imeli toliko moć!, da bi mogli stopiti na ulico in pokazati svojo revščino svetu.
Nihče ga pa ni videl na zabavi, v giedališću ali na ljudski veselici.
>«4faf* og1asi<
Vsaka bcscđa 5© par- Plača se lahko tuđi * znamkah. Za odgovor znamkoJ - Afa vpra&arija bre* znamkm nm — ndGovaHama.    -   NajnUmSH O£la»OHn  5^* ——
Žagovodja
perfeleten, vešč lesne i«i pisarni-«kc manipulacije, želi primernega mesta Z3i takoj. PoniKibe na upravo »Slov. Narodat pod »Starejia moč«.                                        l571
Domačo hrano
dobro, iš6em. Rsmene ponudbe Tta upravo »Slov. Naroda« pod »hrano«.                                       1569
Separirano prazno sobo
po možno.sti v centru  mesta, Blei-^-eiso-va cesta  — išče   ffos.p>odi<5fia V  posudbi naj se  navede cena. — Pismene   pofl-ud.be   na   upravo   »SI. Naroda«  pod »BIeiwesova  cesta«.
1574
Malinovec
z   najfi-nejšim   stad'korietn   vkuhan,
brez   vsake   kemične   p-rimesi,   ea-
rarttirano   naraven.   se  dobi   v
lekarni Dr. G. Piccoli Ljubljana
1 kg 20 Din
Pri   večjem   odjemu   ceneje. RazpoSiltja se po pošti in železnlci.
Meblorvano sobo
oddam.  Stre liska ulica  10, I. nstr.
1579
Množin&ki predmet
potreben za vsako eospodiniisttvo, p>a.t€n-tiram v 17 državah. — Prospekt počine brez-plačno Samuel Leopold. Senta (Bačka).           1557
Slabim
pošljemo brezplačno pojasnjujočo literaturo. Nov naciji obnavljanja moči, zdravia in d-elo-vne sposobnosti. Pišite na naslov: Miloš Mar-ković,   Beograd, Mo-lerova  27.  144S
L Stjepušin
UGIS. Jnftnta 5?
priporoća o^Jboljie Umbire. fice. 4Ute. partitvre I «stale H~
trebiCiae u
sva fltzbala. -
Odlikom u
ptnskojizltfbf
Cjeaid Iraoko
Stavbno podjetje
sprejme takoj žensko pi&arnilVo moč, ve^čo knjigovodstva in vseh pisarniškin dcl. Prednost imajo tište, katere so bil« že zaposlene pri stavbnem podjetju. Ponudbe z zahtevo plače pod »Samostojna 33 — 1549« na upravo »Slov. Naroda«.
Stavbno podjetje
sn.rej.me absolive&ta aiije o-brtne SO'Le, že nekoliko verzirane sa v zidarstvu. Fon.udt>e z zahtevo plače pod •Vesten 32 — 1550« na upravo »Slov. Narodat.
L. Mikuš
UUbUANA   Mes r   tq 15
pr poročći svojo zalogo dežnikov m solnćnikov ter   sprehajalni i   palic.
Popravila se izvršujejo — točno in solidno —
Z najboljšim   uspebom
se oad 23 let trporabUa^o Lanicin kapsule sa ozdravljenje spofaih balezni (triper, belo kapaole). V tAsaki lekarni puš&ca Din 25.—. S pošto poslije teka ma Blam. Sabo-tica.                                             Z9-L
Zanesljiv pomoček za nego ias
Z rabo na aovo izoaldčoe traneoske   pomade   »MlSCL«   se  ostavi  hpadanje tu   sivinjc   tas»   povrnejo  se   Izgubljeni   lasje,  odstranilo  se  vsi  pojavi,  ki  zaradi njih   iasje   hz-Dadajo   lo   iive.   Uspeh  ]e  zanesLjiv   pri 60 do   160  eramih.  kakor  so vo  ie  kjmu   dali   ta sa  siveli  tfi   Izpadal  tasie. Cea« z dostavitvijo vsakema aaro6niku na dom:  60 cr  115 Din. 80 gr.  150 Dim  100 c  185 Dio.  160 gr 290 Din.
Vsakemu   naročito   priložimo   garancijo   za   popoki   aspeh ia  ta  lek.  Za  slamaj,  da bi a« bilo aspeba. vrnemo deoar ln poravnamo vse strojke.
V tuzemstvo po&illa po  povzetlo Depo ta  Ju gosta vijo pomada   »MIŠCL«.
Beograd   Vasina S. —  V Beogradu prodaja lekarna Delini. Knez  Mihailova  1
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, brat in svak, gospod
Franc Sajovic
tapetnik in dekorater
dne 23. julija 1929, po dolgi mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb  pokojnega se vrši v četrtek,  dne 25. t. m. ob 72 4.
popoldne  iz hiše žalosti  Trnovo,  Švabičeva  ul. 7, k  Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 24. julija 1929.
Stavka Sajovic, soproga        Ivan, Ignac Sa]ovic, brata
in ostalo sorodstvo.
Pogrebni   M.Tod  J.   Gajiek, Vođmat-Ljubljaaa.

■%  I.....Juditi  im  mušmijml y......<■■
t
—^^—^—^^^^—^—^—-------------------------------------------------------------------------------------                                    ____________________________^
Makulaturni papir
kg a Din 4*-prodaia uorav» "Slov. Naroda**
V glo-boki žalosti naznanjamo, da ie naš srčnolfiiblieni, đobr! 5<>i>roe. oče, sioi in brat, gospod
Dr. Vane Radej
velepodjetnik v Beogradu In peš. poročnik v
rezervi
v torek, dne 22. t. m. v Splitu r>o kratki, mučni botezni, previđen s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki nepozabnega pokojnika se bodo prepeljali v Celje, kjer s« bo vrša I v Četrtek, dne 25. t m., popoldne ob 4. pogreb iz hiše žalosti na Bre^u na okoliško pokopali-šče, kjer se truplo položi v rodbinsko grobnico. Celje — Beograd, dne 23, julija  1929.
Globoko žalujoč: ostali:
Nada dr. Radej roj. PreŠeren, soproga. — Nadica, hčerka. — Ivan Radej, po-sestnik, oče. — Marija Radej, mati. — Marta in Mira Radej, sestri. — Totič© Radej, sodnik, pater Lavrencij Novak, kapucin, Avgust Novak, direktor v pok.,
Martin Novak, zasebnik
CEHOSTAKLO podr. Ljubljana na znanja tužno vest, da je preminu! njen druiabnik, gospod
Dr. Vane Radej
v Splitu 22. t. m.
Pogreb se bo vršil v Celju dne 25.   t. m. iz hiše žalosti na Bregu na oko-MSco pokopališče.
Pokojniku obranimo trajen i*n blag  spo min!
Ljubljana, dne 24. julia 1929.
ČehosUldo, podružnica Ljubljana«
UraM«: Jodp 7w*mHl. — Za »Nmošao MtkanHM: Fm Jtteriek. — Za «nyo ia tostraM đd Ibia:   Otom CkrMoi.   —  Val v UaMlart.