MitiStvo te uprasiiišftfo:
Maribor, Korošice ulice 5.
„STRAŽA“
'tatoft T ponđeijek, sredo in petek popoldne.
Rokopisa se ne vračajo.
I «reduštvom se more govoriti wik du ođ tl.—12. ure dopold.
T«*«fon št* U3.
Haročnina listu:
Celo leto..........[?	h
Pol leta ......	6	K
Četrt leta..........3	K
Mesečno............ J	K
Posamezne Številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se raćunijo s 15 vin. od 6 reda« pebtvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
št 32.
Maribor, due 17. n arGa 1911.
Letnik III.
Politični horoskop«
Dunaj, 16. marca.
No va! Ne gre! V aašem parlamentarnem življenju je nastala zopet stagnacija. Ce bi človek ne vedel, da leže vzroki za nezdrave razmere v našem ustavnem razvoju v neopravičeni in nemoralni nemški gospodaželjnosti in ne v zbornici splošne in enake volilne pravice, bi bilo res treba obupati. Edino uverjenje, da se nahajamo v nekakem prehodnem razvoju, ki je seveda združen % mnogimi neprijetnimi pojavi, ne vzame človeku še vsega veselja nad parlamentarizmom.
Kbliko velevažnih, za ljudsko dobrobit vitalnih vprašanj čaka na rešitev, a zgodi se ne nič. Ravno toliko se stori, da dobi vlada najnujnejše potrebščine, da se preživlja od nedelje do nedelje, za pombmonej-še probleme pa ni najti smisla. Vse se razbije ob trmoglavosti in oholosti nemške manjšine, ki bi rada imela za večne čase zasigurano hegemonijo. Kakor da M bili z egiptovsko temo vdarjeni, ne uvidijo ti voditelji kulturnega“ nemškega naroda, da po zastarelih, izvoženih potih ne gre naprej, da so časi absolutizma in privilegirane ustave, za nami in se ne povrnejo nikoli več, ker smo se postavili Slovani na lastne noge in ker sedanja demokratična doba ne pozna zapoznelih predpravic.
Ko se je začela sedanja predvelikonočna parlar mentarna kampanija, so bile stranke večine in vlada precej samozavestne. S polnimi upi so gledali vsi ti faktorji v bodočnost in so menili, da bodo tudi njim cvete rožice v pomladi. Pa človek obrača, Bog obrne ih še posebno če nerodni Bienerth obrača, potem se gotovo popolnoma obrne. Vsi zlati upi vlade so pokopani in marastične razmere, v katere smo zabredli, so obuppejše kakor kedaj poprej. Delo v zbornici ne gre naprej. Velika noč se bliža s hitrimi koraki. Proračun, rekrutni kontingent, bančna predloga in še marsikaj čaka nestrpno na rešitev. So to zadeve, ki so vezane na gotovo termine, ki bodo kmalu zapadli, a upanje za pravočasno odslovitev jo skrajno minimalno. Že največji optimisti v zbornici, krščanski so-ciakji, so zdvojili in ne mislijo več na pravočasno dovolitev državnih potrebščin. Pomagali si bomo zopet s provizoriji in gospodarili, da se Bogu smili naprej. Res, v provizorijih smo v Avstriji veliki. Korajžno in ponosno jadramo iz enega provizorija v drugega. Provizorij je edina stalnost v teku sprememb.
JPOl >USTKK.
Kapitan Sharkey*
(DalJaJ
Pihal je svež zahod, tako da so otoki že izginili z obzorja, ko je solnee prodrlo jutranjo meglo. Onemogli guverner je še vedno šepal po krovu in z roko se je oprijemal njegove ograje.
„Zdaj ste v vladni službi, kapitan“, je rekel. „Tam že gotovo štejejo dneve, kdaj pridem v Westminster. — Ali imate vse, kar potrebujete za dolgo vožnjo?"
„Prav vse, sir Charles.“
„Bojim se, kapitan S c ar row, da vam bom kot slep in bolehen človek slab tovariš na potu."
JV čast mi je biti v službi vaše vzvišenosti“, je rekel kapitan. „Žal mi je le, da bo potovanje škodovalo vašim očem.“
„Da, to je res. Prokleti soinčni žarki po belih basseterreskjh cestah so toliko krivi, da so se mi oči vnele.“
„Slišal sem pa tudi, da vas je mučila .štiridnevna mrzlica?“
„Da, da, imel sem hudo mrzlico, ki me je jako oslabila."
„Pripravili smo tudi kabino za vašega zdravnika.“
„Ah, malopridnež. Nisem ga mogel spraviti s sabo, kajti pri trgovcih ima bolj udofejno opravilo. — Toda, čujte! “
Vzdignil jo svojo, s prstani pokrito roko. Daleč zadaj je votlo zagrmel top.
„To je na otoku!“ je zavpil kapitan začudeno.
Mar je znamenje za nas, da se vrnemo?“
Guverner se je nasmejal.
Da »bi imeli odseki več časa za delo, se sedaj ne vrše plenarne seje. Toda vse nič ne pomaga. V proračunskem odseku se je še le komaj danes končala razprava o proračunu notranjega ministra. Ker se vleče debata tako polževo, ni upati na rešitev proračuna in prišel bo zopet proračunski provizorij. Bančna predloga tudi najbrže ne bo rešena pred veliko nočjo. Branih ni odsek sploh' ne more spraviti skupaj sklepčnosti. Bo silnem trudu in iskanju (posameznih poslancev se je danes posrečilo odsekovemu predsedniku Pogačniku napraviti sejo sklepčno. Prej pa že neštetokrat ni bilo sej, -kei* je bilo navzočih premalo poslancev.
Glavna vzroka teh čudnih parlamentarnih razmer sta dva;: neenotnost vladne večine in sistematično postopanje opozicije. Vladna večina, ki pa se skoraj še tako imenovati ne smo, je sestavljena iz najbolj heterogenih elementov. Pravec, ki jo druži, je misel nemške nadvlade. Radi Poljakov in Italijanov pa ta vez ni dovolj močna, za ta dva naroda je ta težnja celo odbijajoča.
S samoobsebi umevno.konsekvenco mora priti radi tega v večini do razprtij in razdorov. Ampak izrabiti se pa da nemška prešerna megalomanija izborno in vspešno. To dobro vedo Italijani in Še bolj Poljaki. Zato vidimo in čujemo, da je Bienerthova vlada, ki drugače redno patetično izjavlja, da ne pozna drugega kakor objektivnost v upravi, vedno pripravljena sklepati s Poljaki in Italijani kravje kupčije. Take koruptme razmere pa seveda morajo povzročiti v vrstah večine nesoglasje. Kjer se moli samo boga „vzemi!“, tam mora priti, do' medsebojnih prepirov. Če kdo manj dobi, pa se užaljen in ogorčen potegne v ozadje in treba je novih cukerčkbv in'novih intrig, če se Koče izpolniti razredčene vrs^e, Ker je tudi ozračje med krščanskimi socialci in nemškimi nacionale! vedno prenasičeno z eksplozivnimi snovmi, je večina skrajno žalostna in skoro bi pomilovali vlado, ki se mora nanjo opirati. Da je delo v parlamentu tako zakasnelo, da so razni odseki pogostokrat nesklepčni, je v veliki meri „zasluga“ večine, ki ne pozna nobene discipline in prepušča vlado srečnemu slučaju. Danes je bilo v zbornici mnogo smeha na račun večinskih strank. Kakor že omenjeno, je bila danes naznanjena seja brambnega odseka. Toda ob določeni uri poslancev večine ni bilo. JVsi so prihajali — Poljakov ni b’lo.“ .Ti so bili. privabljeni k bivšemu ministru Korytovskemu na dejeuner in so pri tem seveda popolnoma pozabili na — brambni odsek.
JSlišali ste, da obesijo danes zjutraj (gusarja Sharkeyja. Zapovedal sem baterijam, da ustrele k pozdrav, da izvem na morju, kedaj je poginil malopridnež. Sharkeyja ni več!“
„'Sharkeyja ni več!“ je zavpil kapitan in ravno tako so zavpili mornarji, ko se se zbrali v malih gručah na krovu in zrli na nizko, Škriatasto črto izginjajoče zemlje.
To je bilo veselo znamenje za njih potovanje po Zahodnem oceanu, in bolehni guverner je postal priljubljen na krovu, kajti splošno je bilo znano, da so ga le na njegovo zahtevo tako hitro sodili in obsodili, sicer bi Bil malopridnež našel mogoče kakega podkupljivega sodnika in bi ušel.
Pri kosilu je pripovedoval sir Charles ta dan mnogo anekdot o rajnem gusarju; a bil je tako prijazen in (pogovarjal se je tako pridno z neizobraženimi mornarji, da .so kapitan, pomagač in guverner kadili skupaj svoje dolge pipe in pili rudeče vino, kakor li trije dobri tovariši.
„jKakfeen ,pa je bil Sharkey?“ je vprašal sedaj kapitan.
„Bil je precej možat“,: je rekel guverner.
JVedno sem slišal, da je bil grd, posmehljiv vrag“, je pripomnil pomagač.
„O. včasih je znal tudi grdo pogledati“, je rekel guverner.
„Slišal sem pripovedovati nekega kitolovca iz Noyega Bedforda, da ni mogel nikoli pozabiti njegovih' oči“, je rekel kapitan Scanw. Jlmel je motho-mocire oči z rudeče obrobljenimi vekami. Ali ni res, sir Charles?“
„(Žalibog, moje lastne oči mi ne dopuščajo, da bi vedel mnogo o tujih. 'Toda sedaj sem še pa ravno spomnil, da je naš generalni pobočnik pripovedoval, da je imel takšne oči, kakor ste jih popisali, in pristavil je, da so bili gospodje sodniki tako nespametni, da so se vidno zmešali, ko jih je uprl vanje. —
Kdo bi pa tudi ne? Veliko bolj veselo je bilo gotovo pri gospodu Korytovskemu, kakor v bramjbnem odseku, kjer je že mesece na dnevnem redu predloga o reorganizaciji veteranskih društev. In komaj je bil odsek sklepčen, že so se izgubili nekateri od pridne večine in poslanec Pogačnik je moral po nekolikih paragrafih, ki se jih je obravnavalo, sejo zaključiti.
Opozicija, ki je že itak skoro tako močna kakor večina, je veliko bolj disciplinirana in dela sistematično. Njena naloga seveda ni, da bi pomagala v raznih odsekih reševati vlado, zato pa so sedanje razmere nevzdržljive. Vladne stranke same bodo dovedle položaj ad absurdum in pri doslednosti opozicije mora priti do remedure. Kedaj, se ne da prorokovati. VAv-strijji je najnehvaležnejši posel igrati vlogo političnega preroka. Pri nas je vse mogoče.. Najbolj nemogoče se nam za enkrat Še zdi, da bi sedanji merodajni faktorji ukrenili kaj pametnega in zdravega. Za gotovo vrsto ljudi velja pri nas v Avstriji znani rek; .Qjuem dii odere — ----
Združene države in Mehika«
Združene države so svoje čete mobilizirale in jih v naj večji naglici poslale na meh ihansko mejo.
30.000	mož je postavljenih ob meji. V in pred Galve-stonom, pristanišču, ki leži vzhodni Mehiki najbližje, so zasidrane severoameriške bojne ladije; štirje pešpolki so odposlani na južno-vzhodno kubansko oore-žje in iz Los Angelos je odrinilo paoifično brodovje v mehikanski zaliv.
Ce kdo pogleda na zemljevid, vidi takoj, da so bojne moči tako razdeljene, da se lahko vsak trenutek prične z napadom na Mehiko. SeveroameriSka vlada izjavlja, da so to le samo manevri. Toda to j© prazno. Na ta način se ne manevrira proti tuji, neodvisni deželi. Sedaj pa stojimo pred vprašanjem, kakšen vzrok je napotil Združene države, odrediti take zimske manevre.
Že tekom več mesecev se je opažalo, da je ame-rikansko časopisje radi revolucije v Mehiki prinašalo najrazburljivejša poročila^ Tem poročilom pa javnost,
katera dobro pozna amerikansko časopisje po raznih racah, ni verjela. Nazadnje je p« le prodrla znana brezobzirnost amerikanskih politikov, ki so po večini prebrisani trgovci. O n ost ran mehikepiskega, ozemlja
Dobro je res zanje, da je kapitan Sharkey sedaj mrtev, kajti bil je človek, ki ni nikdar pozabil krivice, hi ako bil dobil koga izmed teh gospodov sodnikov, bi ga bil prav gotovo napažil s slamo in obesil na iadijo.“
Zdelo se je, da ugaja ta misel gospodu guvernerju, kajti nenadoma se je glasno, kihajoče zasmejal in oba pomorščaka sta se tudi zasmejala, toda ne tako srčno; spomnila sta se namreč, da kapitan Sharkey ni bil zadnji gusar, ki je jadral po Zahodnem morju, in da bi se lahko njima pripetilo kaj tako iz~ vanrednega.
Odmašili so drugo steklenico in jo izpraznili na veselo potovanje, in guverner je hotel piti Še eno, tako da sta oba pomorščaka bila vesela), ko sta se 'ko-nečno odzibala — eden na stražo, a drugi na svojo ppstelj. Toda ko je prišel pomagač p(o štirih urah. ko se je straža premenjala, zopet v guvernerjevo kabino, se je zelo začudil, zagledavši gospoda guvernerja v vlasulji in plašču, ki je še vedno mirno sedel pri samotni mizi, kadil pipo, a poleg sebe imel šest črnih steklenic.
„Pil sem z guvernerjem s St. Kiitta, ko je bil bolan“, je rekel; „a Bog obvaruj, da bi se mogel meriti z njim, kadar je zdrav.“ •
Pot „(Morning Stara“ je bila jako srečna fn v treh tednih je bila v ustju brdskega kanala.
Že od prvega je začel krepiti bolehni gospod guverner in komaj so imeli polovico Atlantskega morja za saljo, je bil tako zdrav, kakor vsi ha ladiji; samo oči še niso bile zdrave.
Ohi, ki trde, da. je vino redilno, bi mogoče zma-gonoisno pripisovali ta učinek njemu, kajti nikdar m minila noč, da bi zaostal za prvo nočjo. A vendar je bil že zgodaj zjutraj na krovu, svež in vesel kakor najbolj zdravi mornar, ogledoval vse s svojimi bolnimi očmi in povpraševal o jadrih in vrvenj kajti zanimal se je zelo za morska pota.
so znale Združene države spraviti dežele v svojo odvisnost. 'Mehika jim je pa sedaj na poti. Že prej so nalagale velike kapitale v tej deželi in s tem gladile pot aneksiji, za katero se je Unija, kakor se opaža, odločila, posebno Še z ozirom na to, ker je mehikan-ski predsednik Diaz bolan na smrt in ne obvlada već razmer. Unija si hoče nasledstvo zagotoviti in zabraniti dohfod tujcem, katere je Diaz sam v deželo poklical iu med katerimi niso samo Nemci, Angleži in Francozi, temveč tudi Japonci, katere smatra Unija za svoje najzagrizenejše sovražnike.
Povod k temu je dalo največ dejstvo, da se je udeležilo japonsko brodovje mehikanskega stoletnega jubileja in ker se je baje takrat sklenila zveza. Da bi bil povod za mobilizacijo, se je iz Washington a n-pon sistematično podpiral, tako, kakor se je to godilo pred nedavnim časom v Panami. Kapitalisti in podjetniki iz Združenih držav so takrat skrito in tuili i. čitiio vodili revolucijo iz zasebnih interesov, da bi pri slučajnem prevratu spravili zopet lep dobiček v žep. Tako se godi sedaj tudi v Mehiki.
Taftova politika meri na to, uduŠiti revolucionarno gibanje v vseh srednje- in južno-amerikanskili republikah, z namenom, da bi ob času otvoritve panamskega predora na celem kontinentu vladal mir in red in da ne bi kaka izvenamerikanska država s pomočjo kake ameriške neodvisne republike motila veliko podjetje.! Ameriški jenkiji so začeli uporabljati svojo taktiko vspešno napram Španiji, so jo ravno tako vspešno nadaljevali napram Kolumbiji, Panami in Nikaragui in sedaj je prosta Mehika na vrsti, da izgine kot samostojna država iz površja.
Iz New-Jorka se poroča, da vlada v El Paso veliko razburjenje radi poročil, da je bilo postreljenih 15 vjetih Amerikancev, ki so bili med uporniki.
Vojašnico v Jaurezu je neki majhen oddelek in-šurgentov pognal z dinamitom v zrak. Devet sto mož mehikanske konjenice je bežalo v divjem strahu. Vendar so izgube minimalne.
Mehikanski finančni minister Kimantur je s svojo soprogo nenadoma zapustil New-York in se je podal po suhem čez Teksas v Mehiko. Pred odhodom je objavil izjavo, v kateri pripisuje glavno krivdo radi revolucije amerikanskemu časopisju, katero z neresničnimi vestmi iz Mehike bega javnost.
Gospodarska bilanca.
Zmotil bi se, kdor bi hotel trditi, da je naš sedanji gospodarski položaj slab ali nezdrav. Konsum in povpraševanje po delavskih močeh nam 'dokazuje ravno nasprotno. Mesečni izkaz za januar tega leta kaže znatno zvijanje dohodkov naših državnih železnic. Samo trgovska bilanca je Še venomer nagnjena k' pasivu. Zu 5 milijonov je v januarju 1911 slabša, kakor v janüarju 1910. Čudno je tudi, ,da se Še vedno uvaža žito, med tem ko smo pa mi računali na znaten izvoz.	,
Veliko ulogo je v januarju igral uvoz bombaža, ki se je uvažal v velikih množinah in za visoke pene. Iz tega se lahko sklepa, da se naša predilna. stroka pripravlja na živahnejšo trgovino. In rajvno v tej stroki je vladala v zadnjih letih naj večja industriel-na slabost. Tudi gumi se zelo uvaža, ki se v vedno večji meri potrebuje v avtomobilni in električni industriji. Kave se je v januarju sila dosti upeljalo. Mogoče je, da se pričakuje, da se bo napravil kavin
trust in zato se hočejo trgovci v pravem ča£ii založiti.
Izvoz se je zvišal skoro za osem milijonov. Največ se gre tukaj za tovarniške izdelke, pri katerih se zasluži. Zvišanje pasiva v januarju se razlaga s tem, da se je industrija preskrbela, z surovinami. Zato se lahko trdi, da je naš gospodarski položaj ugoden. Samo nezadostna žetev vrže na ta položaj majhno senco. Glavna stvar je pa bilanca plačil, o kateri pa nimamo nobenega izkaza. Sicer ima pa taka bilanca pomen samo zn večji čas, ne pa od dneva do dneva
Iz socialno-demokratič-nega tabora.
Vsa naša moderna kultura je v mozgu bolna in gnila, ker je izniknila iz razkristjanjenje šole. Če hočemo da bo javnost in javno življenje ozdravelo, mora se opreti šola zopet na temelj krščanske resnice, morajo se v Šoli vzgajati zopet prvi kristjani. Koliko Časa se bo najvišja šolska oblast Še ukvarjala z neplodnimi in malenkostnimi reformami, ki ne koristijo in ne ustrezajo ne katoliškemu ljudstvu, ne državi, ne Cerkvi?
Dragoceno izjavo glede razmerja med socialno demokracijo in prostozidarstvom vsebuje najuglednejše znanstveno glasilo nemške socialne demokracije, „Die Neue Zeit“. V zadnji številki razodeva neki so-drug skrbno zakrinkano dejstvo, da je mednarodni socializem v službi mednarodnega prostozidarstva „in da zadnji stremi za istimi cilji kakor pa prvi.“ Y i-menovanem listu stoji dobesedno: .„Proletarijat bo svoj cilj tem lažje in tem preje dosegel, čim bolj bo vse naprave obstoječe družbe okupiral. Med tem, ko nasprotnike trdno vežejo religijozne dogme, mora socijalna, demokracija vzeti vsako pomoč, ki se ji ponudi. da vzdrži svoje maloštevilne, razkropljene Čete. Razun strokovnih zvez in zadrug se bo morala posluževati tudi prostozidarstva. Obadva skupaj bodeta u-ničila klerikalizem, kar dosedaj ni zmogla nobena sila in nobena revolucija. Obadva stremita za istim i-dealom splošne humanitete. Nič drugega ju ne loči, kakor nekaj predsodkov. V svoji glavni tendenci in v svojem bistvu je prostozidarstvo socialistično. Reakcija se bojuje proti prostozidarstvu energično, kajti dobro ve, da, če vrže slednje, vrže tudi republiko, to veliko delo revolucije, in jz republiko pade tudi so-cijalizem. Prostozidarstvo tvori trdno, trajno organizacijo; edino, ki je enaka cerkvi, ki se enako močna ž njo bojuje; ker je pa socijalizem neposredno naperjen proti cerkvi, bi dobil z zvezo s prostozidarstvpm posebno silo.“
To so res tehtne izjave:	zveze in zadruge so
socijalnodemokratični franki samo sredstvo k namenu, ki se udejstvuje v pobijanju in uničevanju katoliške cerkve; ker pa stremi prostozidarstvo za istim ciljem, zato gresta socijalna demokracija in prostozidarstvo roko v roki. Seveda, socijalnodemokratični agitatorji ne smejo biti tako odkritosrčni, kakor je samo za tiste sodruge, ki že vse vejo, pisano glasilo, ker potem bi se zapeljanim delavcem odprle oči! Iii kakšne posledice bi imelo to? Velikanski beg iz soci-alnodemokratičnih organizacij.
*. *
*
Pred kratkim so se vršila mirovna pogajanja med zastopniki osrednjih zvez in med zastopniki čeških separatističnih organizacij. Končala so se brezuspešno. Odgovor separatistov pomenja zasmehovanje
osrednjih zvez in ne vsebuje nič drujs%a, kakor to, da morajo osrednje zveze v čeških narodno enotnih krajih vpeljati svoje Člane v separatistične zveze, v narodno mešanih krajih jim morajo glMe narodnega dela pustiti popolnoma proste roke in razun tega še morajo ČeŠko-separatistične sodruge v ^lučaju štraj-kov s svojimi fondi vzdrževati. Seveda so se vočigled takim pogojem morala pogajanja razbili.'
Ker pa oficijelno glasilo strokovnih društev, „Die Gewerkschaft“, izjavlja, da je eelg zadeva končana, se bo boi med separatisti in centralisti Še hujše razvnel.	' ‘8
—..........■.1 ■	- j -----------------a..1
Politični pregled.
Državni zbor.
Dun# 15. marca.
V današnji seji proračunskega odseka sta takoj s početka protestirala dr. K o r o Š e o inydr. Diamand proti raznim konvestikelnom nemških šffanfc z' ozirom na delo v odseku.
Poslanec Gostinčar je zabtevžtbodločno, da se prošnje in od državne zbornice sprejeti predlogi o
podporah za po uimah poškodovane posestnike rešujejo hitreje. Vlada naj ne obtežuje župaiitev z nepotrebnimi raziskavami premoženjskih razmer poškodovancev. Dalje protestira proti temu, da fgavurovaini-ca proti nezgodam v Gradcu zaračuna prestale slovenskih vlog zavarovancem po sedem kron. Zavarovalnica obsega pol milijona Slovencev, zato mora tudi imeti primerno število slovenskih uradnikov. Zahteva tudi, naj policijsko uradništvo v Trstu lepše ravna z slovenskimi služkinjami in jih ne zapira, ako iz gotovih vzrokov zapuste brez odpovedi,službe. Zapirati bi jih' gotovo ne smeli med vlačuge^ s čemur se gotovo ne pospešuje morala. Glede ljudskega štetja se pridruži predlogu poslanca Korošca, da se črta za ta namen predlagana svota, ker se je ljudsko Štetje vršilo v znamenju potvare in sleparije glede narodnosti.
Poslanec P i š e k in tovariši so vložili predlog za uravnavo hišno-najemnega davka in predlagali, da so hiše ali hišni deli, katere so za poljedelske delavce in obrti potrebne, hišno-najemnega davka proste.
Dr. Verstovšek, dr. Benkoyifc in tovariši so vložili interpelacijo na ministrstvo notranjih zadev radi rešitve aktov glede servitutnega spora več posestnikov iz katastralnih občin Spodnje Pobreže, Trnove, Lačova vas, Kokarje itd. z gornjegrajsko graščino. Interpelantje zahtevajo, da se pritožba občanov' radi servitutnih pravic reši in da se interpelantje o tem obvestijo.
Poslanci Roškar, dr. Verstovšek in tovariši so vložili predlog glede prevstrojitve šolskega zakona. Poslanci zahtevajo vstop v ljudsko Šolo na deželi Še le s sedmim letom, nadalje Šestletno obliga-torično obiskovanje šole brez olajšav. ,V dveh zadnjih letih' naj se začne z poukom o kmetijstvu, seveda primerno starosti šolarjev. Predlog zahteva nadalje obii-gatorični dveletni nadaljevalni pouk vseh šolarjev na deželi. Ta pouk se naj uredi po potrebah kmečkih občin v kmetijstvu in mali obrti. V goratih' krajih se na zahtevo Šolskih okolišev, oziroma všolaf^t občin mora uvesti poldnevni pouk. Ena točka zahteva tudi spremembo učnega načrta učiteljišč, dalle učiteljske moči vzgojijo tudi v kmetijskih strokah. Predlog bode utemeljeval svoječasno v učnem odseku .poslanec dr. Verstovšek.
Kapitan je dovolil, da ga je spremljal oni mornar, ki so ga našli v samotnem čolnu, ; in mu tako nadomestoval njegove bolne oči; pred vsem pa je moral sedeti poleg njega, kadar so igrali, in mu kazati karte, kajti brez tuje pomoči , ni mogel razločevati kralja in fanta.
Bilo je naravno, da je Evanson rad služil guvernerja, ki se je maščeval zanj, ki je bil žrtev silovitega Sharkeyja. Z veseljem je vodil silni Amerika-nec onemoglega guvernerja po krovu, ponoči pa je spoštljivo stal v kabini za njegovim stolom in mu kazal s svojim velikim kazalcem karte, katere je moral izigravati.' In kadar so ugledali Gaščerieo (ozvezdje), sta imela navadno že oba prazne žepe, — kapitan Searrow in Morgan, ,prvi pomagač.
Pred kratkim so spoznali, da je bilo neresnično vse, kar so slišali o plemenitosti sir Charles Ewa-na. Ako mu je človek le besedico oporekal ali doka* zoval, takoj je vzdignil svojo brado izza ovratnice, vihal nesramno svoj nos in njegova palica je zažvižgala po nasprotnikovih plečah.
Nekoč jo je zlomil nad tesarjevo glavo, ko se je ta slučajno zadel z njim na krovu.
Ko so nekoč mornarji nekoliko godrnjali radi hrane in govorili o uporu, je bil guverner mnenja, da se ne sme čakati, da si psi uprejo, ampak jih treba takoj kaznovati in1 jim izbiti iz glave njih podle načrte.*
„Dajte mi nož in golido!“ je vpil in klel, in komaj so ga zadržali, da ni Šel sam pogajat se s kolovodjo mornarjev.
Kapitan Searrow ga je opominjal, da bi bil to umor, ako bi ubil koga na morju, akoravno ni nikomur odgovoren ha St. Kittu. V politiki je bil, kakor je zahtevalo njegovo oficielno stališče, ognjevit zagovornik hanoveranske rodovine in pri kozarcih je prisegal, da je vsakega pristaša Jakoba II. ustrelil kar na mestu, kjerkoli je naletel nanj. Toda vkljub svoje-
mu pretiravanju in svoji nasilnosti je bil vendar dober tovariš, ki je znai toliko čudnih' dogodb in spominov, 'da Searrow in Morgan nista doživela Še nikoli prijetnejše vožnje.
Končno je prišel zadnji dan in ko so odjadrali otok, so pristali zopet k suhi zemlji pri visokih, belih čereh, ki se razprostirajo skoli Beachy. Heada. Ko se je zmračilo, je ladija plavala po umazani, mirni vodj miljo daleč od Winchelsea z dolgim, temnim rtom Dungeness, ki je Štrlel pred njimi.
Drugo jutro so hoteli kreniti proti Forelandu in zvečer bi se lahko sir Charles že lahko sešel s kraljevimi ministri v Westminstru. Krmar je bil na strar ži in trije prijatelji so se zbrali zadnjikrat pri kartah v kabini, kjer je zvest Ameritoanec še vedno bil guvernerjevo oko. Na mizi je ležalo precej 'denarja, kajti pomorščaka sta poizkušala zadnji večer zopet pridobiti, kar sta izgubila pri potniku.
Nenadoma je ta vrgel proč karte in pometal ves denar v žep svojega svilnatega telovnika.
„Igra je moja!“ je rekel.
„He, sir Charles, ne tako urno!“ je zakričal kapitan Searrow, „saj nisva igrala za vse in torej nisva izgubila vsega.“
„jVrag vzemi lažnjivca!“ je rekel guverner. — ■„Pravim vam, da sem igral za vse in da sta torej izgubila vse.“
Snel je svojo lasuljo in naočnike, dočim je govoril, in pokazalo se jima je visoko, golo čelo in dvoje zvitih, modrih, rudeče obrobi jen jfr oči, kakor jih imajo nekateri psi.
„Za božjo voljo!“ je zakričal pomagač. NTo je Sharkey!“
Oba pomorščaka sta skočila s svojih sedežev, toda veliki amerikanski zavrženec se je uprl s hrbtom ob vrata in v vsaki roki držal revolver.
Potnik je tudi položil revolver pred se na razmetane karte..in se glasno, kihajoče zasmejal.
sw?
„Kapitan Sharkey mi je ime, gospoda“, je rekel, „in to je Roaring Ned Galloway, kanarski pomagač na „Happy Delivery.“ Ker sva jimaianalo preveč zagodila, so naju postavili na suho; mene na zapuščeni otoček Portuga, njega pa, v čoln brez vesla, — Psa, revna tepca, sedaj vaju imava preo — revolverjem.“	• ”*
„Streljajta ali pa ne streljajta!“ j| zavpil Skar-row in se udaril po prsih. „Ako je to moja zadnja u-ra, Sharkey, ti pravim, da si krvoločen potepun in podlež, za katerega je že — pripravljala vrv lis pa pekel! “	J
„To je duhovit človek moje vrste In zato je vreden lepše smrti!“ je zavpil Sharkey. „Na zadnjem delu ladije ni nikogar razun moža pri kolesu, zato je bolje, da varujete svoja pljuča, ki jih bodete kmalu rabili. — Ali je čoln s krmilom sigurno pripravljen, Ned?“	jg|
„Da, da, kapitan! “	It
„Ah so drugi preluknjani?“
„Vse sem prevrtal na treh krajiEH'
„Torej vaju morava zapustiti, kapitan Skarrow, „Zdi se mi, da se Še niste zavedli popolnoma. Ali me hočete prositi za kako stvar?“
„Zdi se mi, da si sam Hudič! “ tan. „Kie je guverner s St. Kitta?“
„Zadnjikrat sem videl njegovo stelji s prerezanim vratom. Ko sem izvedel od svojih prijateljev — kapit
namreč v vsakem pristanišču ljudi, 1	____
— da je guverner nameraval odpotoyfti v Evropo s kapitanom, Id ga ni videl še nikoli. Splezal sem na verando in mu poplačal, kar sem mu-bil dolžan. Potem sem prišel na vaš krov s takšnimi stvarmi, ka-koršne sem rabil, in z naočniki, da Hm skril svoje izdajalske oči, in se bahal, kakor ba se guverner. Sedaj pa, Ned, se lahko soraviš nad nffiu!"
(Dal}« prihodafM-l
zavpil kapi-
višenost v poli iz ječe, sem Sharkey ima ga imajo radi
V seji proračunskega odseka
fine 16. marca so se vršili burni prizori, V zbornici vlada namreč med socijalnimi demokrati in med nemškimi nacijonalei velika napetost radi ožjih volitev na Češkem. Govoril je najprej socijalni demokrat radi znanega bojkotnega odloka. Malik je zakričal: „Soci-ji so največji teroristi,“ Socijalni demokrati so začeli kričati, in psovke so letele sem in tja. Poslanec Seliger je zaklical, da so nemški burši, ki so Šli v Warnsdorf reševat nemški „Freisinn'“, smrkovci. Poslane« Stransfcy je zagrabil nato stol in ga vihtel proti Se-ligarju. Drugi pametnejši so ga pomirili, nakar je počasi nastal mir. Predsednik baron Cltiari je dal Seli gorju ukor,
Drž.-zborske nadomestne volitve
na Češkem so se končale z zmago nemških kandidatov,
V Hartmanicah je Izvoljen nemški agrarec Pavlik z 4084 glasovi proti 4203, katere je dobil socialni demokrat Winter. Pavlik je bil izvoljen z večino 781 glasov.
V	Warnsdorluje izvoljen nem škona c ion al n j kandidat dr. Langenhan z 4737 glasovi proti 4239, katere je dobil socialni demokrat dr. Karpeles. Nemške na-oionalče so rešili krščanski soci alci .
Grof EMödy — prihodnji han hrvaški?
Öd 15. t. m. biva v Zagrebu prejšnji ban baron Ranch, ki se pridno posvetuje z vodilnimi politiki nekdanje Unionistične narodne stranke in stranke prava. Posvetovanja bodo trajala do sobote. Baron 'Rauch je prišel v Zagreb z naročilom, pripravljati tla za naslednika barona dr. Tomažiča, grofa Tomaža Erdödi-ja.
Hrvaški sabor	ml goden.
V	seji dne 16. t, m. ob 2. uri popoldne je vstal ban dr, Tomažič in je dal predsedniku kraljev res-kript, ki je datiran z 4. t- m., z pojasnilom, da je sabor v svoji sedanji obliki nezmožen za delovanje. Kraljevi reskript, katerega je prebral med splošno pozornostjo zapisnikar dr. Kunnčič,odgodi sabor na nedoločen čas.
Med Hrvati in Srbi v Bosni
je prišlo do ostrega konflikta radi jezikovne predloge, ki jo je izdelal poslänec dr. Mandič. Ta, predloga določa, naj bo v Bosni in Hercegovini uradni jezik ali samohrvaški ali pa samosrbski. Srbi smatrajo to za kršitev svojih narodnih pravic in izjavljajo, da bodo uporabili vsa sredstva, da preprečijo uzakonitev te predloge. Predloga nadalje določa, da se mora vsak v Bosni službujoči uradnik v dveh letih nar učiti deželnega jezika, razven tehničnega osobja, Ker hočejo Hrvati v zvezi z muslimani na vsak način prodreti s tem predlogom, bo prišlo do ostrega boja.
Razburljivi dogodki v Macedoniji ih Albaniji.
V	okraju Kumanova, ki je glavno taborišče bolgarskih ustaških čet, se je pred kratkim vršila pravcata bitka, ki je trajala celih 24 ur. Cela stvar se je vršila tako-Ie:
Dne 25. februarja je oblegala kakih 30 mož bro ječa četa bolgarskih ustašev turško vas Pečina, južno Kumanove. Nad ustaše se je poslalo iz Kuma-nove 300 mož vojaštva in orož/hišfva. jKmjulu se je razvil obupen boj, v katerem je takoj pri prvem naskoku padel en častnik; počasi so se ustaši začeli u-mikati, so zasedli višavo in so se v cerkvi Starska-monastir zabarikadirali. Na tem kraju so ostali do naslednjega jutra. Ko je že vojaštvo imelo velike izgube — več kot 30 vojakov je padlo, med temi tudi dm podčastnika — so zapustili ustaši cerkev, ne da bi imeli kako izgubo. Ko je že bila. bitka končana, je prišel DŠ(avid-paša z artilerijo in z oklepnimi avtomobili iz Üsküba, toda bilo je že prepozno.
Med bolgarskimi in albanskimi četovodfaml so se vršili pred kratkim tajni sestanki. Neka mohamedanska četa je v dolini Morava napadlo srbsko kmetijo, ubila dve osebi in hišo oropala.
Poročila iz Djakove se glase ravno tako vznemirjajoče. V djakovski okolici je prišlo večkrat do spopadov med Albanci in med vojaki; pri neki taki priliki so Albanci razorožili 150 vojakov.
Meseca februarja se je vršilo v Podgorici v Cr-nigori zborovanje, h kateremu je prišlo 2000 Albancev, ki so sklenili, da ne zapustijo prej črnogorskega ozemlja, dokler jim turška vlada ne izpolni vseh zahtev.
Nadomestne volitve v Kotbru
za mandat umrlega poslanca Bjejladinoviča se bdelo vršile dne 20. t. m. Največ upanja do izvolitve ima odvetnik dr. Božidar Vukotič.
Rusko-kitajski spor.
Glavni krivec radi pooštrenja rufrkojkitaj škili razmer je baje kitajski poslanik v Petrogradu, Sain-Tu. On ni v svojih poročilih dovolj označil resnosti ruskih zahtev. Radi tega se ga je odpoklicalo. Njegov naslednik je že dospel v Charbin.
Zbirka za ponesrečene v Ököritn,
J Az Ujzag“ poroča, da se Še dosedaj ni razdelilo nabranega denarja med žrtve ököritske nesreče, med temi tudi ne onih 10.000 K, katere je darovalo dunajsko mesto.
Ministrski predsednik grof Khuen-Hederyary se je izrazil napram uredniku „Az Ujzaga“, da je zahteval od komitatskega podpredstojnika, da preaioži poročilo o uporabi nabranega denarja. Ker se pa ta podpredstojnik ni popolnoma nič zmenil za njegov poziv, ga je brzojavnim potom k sebi poklical.
Mongoli imajo dolge prste. Cigani Še bolj, pri Ogrih je mongolska- in ciganska kri zmešana, zato ni čuda, da se dogajajo na Ogrskem tako pogosto slični škandali.
Statistika ruske cerkve.
Po zadnjem izvestju generalnega prokuratorja svetega sinoda Šteje ruska pravoslavna cerkev z ge-orgijskim eksarhatom 46,051.060 moških in 45,653/520 žensk, skupaj 91,704.580 duš. V Štirih eparhijah (škofijah) imajo ruski razkolniki 444.407 duj-p V rusko cerkev je. prešlo leta 1907 ruskih razkolnikov 7000, katolikov 1435, luteranov 9Ö8, Židov 579, paganov 732, mohVmedancev 169. Iz ruske eehkfee je prešlo v ruske sekte. 11.000 pravoslavnih, v katoliško cerkev'5115, v luteransko 1938, v židovsko 54, v islam 3561.
Na štirih duhovnih akademijah v Petrogradu, Moskvi, Kijevu in Kazanu preda v a, 119 profesorjev pred 862 slušatelji. Semenišč je 57 z 8981 profesorji in 19.298 slušatelji. Cerkvenih Šol, ki pripravljajo dijake za semenišča, je 186 s 30.143 äijaki. Cerkvenih elementarnih šol je 615 z 47.248 učenci in 23.456 u-čenkam, Šol z enim razredom je) 24.868 z 914.211 u-Čenci in 444.122 učenkami. Za te šole in za primarne šole, kjer se poučuje samo čitati in pisati, trosi država 28,584:087 rubljev.
Raznoterosti,
Iz politične službe. Narednik Friderik Pleter-šek pri pešpolku štev. 17 v- Celovcu je imenovan za kancelista pri ‘okrajnem glavarstvu v- Slovenjem Gradcu.
Osebna vest. Deželne sodnije svetnik Nadwfid v Slovenjem Gradcu je dobil Šesttedenski dopust. Kot zastopnik je poklican okrajni sodnik v Konjicah Dr. pl. Račič,
Smrtna kosa. V Krškem je umrla v visoki starosti blaga, gospa J osipints Hoče var, daleč na okoli znana radi svoje dobrotljivosti, N- v m. p.!
Izpred sodišča. Včeraj dne 16. t. ni. še je vršila druga; obravnava pred mariborsko poroto. V torek in sredo ni bilo obravnav, ker so tiskovne pravde preložene (Aistrieh-Rabitsch-Ambrositsch in Zava-dil-Roškar), oziroma je prišlo do poravnave (Slovenski Gospodar“). Včeraj je sedel na zatožni klopi Vincencij Kapun iz Stročje vasi pri Ljutomeru. Obtožen je bii uboja na svojem bratu Andreju. Dne 10. febr. je prišel Andrej ponoči pijan domov. Pri vratih je napravil ropot, vsled katerega se je vzbudil Vincencij, ki je prišel nekoliko prej domov iz gostilne, v kateri sta popivala skupaj z bratom. Vincencij je Šel odpirat. Vrata sicer niso bila zaprta, toda Andrej jih je bil vlomil in je sunil Vincenca, ki je prišel tja, v obraz. Slednji je pa prijel brata in ga« je potisnil skozi vrata ven, da je padel preko stopnic na zmrznjeno dvorišče. Pri padcu je vdaril Andrej z glavo na tla in si je prizadjal rano, vsled katere je po izreku izvedencev dne 16. februarja umrl. Vincencij je bil raditega obtožen uboja. Pri obravnavi so pa porotniki zanikali enoglasno vprašanje glede uboja in so potrdili samo vprašanje o prestopku zqpen telesno varnost. Sodni dvor je obsodil Vincenca po par. 335 na 10 mesecev težke ječe. S to obravnavo je sedanje porotno zasedanje zaključeno.
Da se poznamo. „Slovenčev“ urednik gospod Stefe je bil v zadnjem času predmet ogabnih napadov revolverskega „Jutra.“ Ker je bila stvar koneč-no že vendar nekoliko preočitna in so se laži dan za dnem kopičile, je vložil gospod Stefe proti „jJutru“ tožbo in je predlagal takojšnjo hišno preiskavo v uredništvu. O tej preiskavi, ki se je vršila dne 14. t. m., prinaša „Slovenec“ od dno 15. t. m. zelo zanimivo poročilo. Že zdrav humor in piker sarkazem, ki diha iz „Slovenčeve“ notice, je nekaj vreden, š,e veliko več pa razkritja, katera je spravil s tem posetom gospod Stefe na dan. Iz poročila posnemamo: ,„V uri, ko se zbira Plutov generalni štab, sta krenila preiskovalni sodnik in Stefe v „Učiteljsko tiskarno.“ Preiskovalni sodnik je odprl vrata zarubljenega uredništva in je zbranemu generalnemu štabu predstavil —, Stefeta. Pri eni zarubljenih miz je sedel — mestni tržni nadzornik (?) Ribnikar, ki je obširno svoje telo naslonil nazaj na stol in gledal Stefeta, kakor bi predenj stopila njegova nevesta. „Posebno me veseli, da Vas tu dobim!‘% ga je pozdravil Stefe, — zakaj, bo Ribnikar že izvedel. Poleg Ribnikarja je stal slikar karikatur Gaspari, fant, ki se tako rad, vrti okoli naših ljudi. Ce bi drugega ne našli v generalnem štabu J Jutra“, kot tega moža, bi se poset izplačal. Od drugih oseb je omeniti še generala bum-bum Frančiška Pirea, ki je znan po svojih Šrapnelih na Pluta, dalje Zalarja, kateremu so postavili k mizi krematorij — železno peč, v kateri zažiga svoje papirnate ostanke. Na mali mizici poleg Zalarja stoji mrtvaška glava, kot znak minljivosti „Jutra.“ Nasproti Ribnikarju je sedel zastopnik „Jutrove“ inteligentnosti dr. Lah, ki je prej jemal -ljudem dobro volio s svojimi kot zamotana čreva dolgimi romani in ki sedaj opravlja isto delo z „Jutrovimi“ noticami ter bije na „JJutrovemu“ papirni oster boj za prvenstvo s pariškim romarjem Levstikom, ki bi tvoril prav za prav vreden zaklju-
ček „J ut rov ega“ kroga, v katerem pa smo opazili še odlično jugoslovansko moč, Brozoviča, ki prinaša v uredništvo klobase in kruh'. Temu nasproti je sedela Še neka „moč“, ki je bila zaglobljena v srbske čašo-, piso in je bila videti precej izstradana — sploh možje, ki bi tvorili veliko veličino, če bi kdo skupaj seštel — njihove, dolgove. Ko sta si ta poparjeni jutranji cvet ogledala, sta preiskovalni sodnik in Stefe stopila v drugo sobo k cvetu vseh cvetov, Milanu Plutu,“ Tako, sedaj jih poznamo. Gospodu Stefetu vse priznanje. Podlosti in nesramnosti, po katerih se odlikuje „Jutro“, ki ne pusti nobenega poštenega človeka pri miru, presegajo že vse meje. Gnojnica, ki se izliva potom v,Jutra“ iz „Učiteljske tiskarne“, smrdi do neba. Dobro je, da poznamo razne ,„značaje“ in po-Štenjakoviče, ki stoje za vsemi temi grdobijami, se jih bomo znali varovati, slovensko ljudstvo bo pa videlo, da je „juirovsko“ gibanje humbug in pehanje s seboj nezadovoljnih eksistenc za osebnimi interesi. Naše geslo mora biti: Proč z osebnimi koristolovci j n političnimi faloti iz našega javnega življenja!
Vedno bolj drzni. Stajerč^janski voditelji res mislijo, da so njih' pristaši sami bebci. Ce bi prisojali le kateremu izmed njih nekoliko lastne razsodnosti in politične samostojnosti, bi ne vganjali takih .političnih. lumparij in sleparstev. Linhartov .„zmagoslavni“ pohod preko zelene Štajerske je hipoma ustavljen, štajerčijanski rešitelji slovenskega kmeta, ki so sa tako cedili obljub, so zopet retirirali v ptujsko šnopsarsko gnezdišče in namesto na olajšanje kmečkega trpljenja, se je vrgel. Linhart na propagando za šulverein in Südmarko. Vse besede o ljubezni štajer-čijancev do slovenskega ljudstva so bile laž, namenjene vjeti nekaj kalinov. Vedno drzneje in očitneje Kažejo sedaj posilinemci, da se jim gre samo za vsu-žnjenje in ponemčenje slovenskega naroda. Na brez-primerne drznosti, ki jih je izgovoril Linhart med nemškimi buršaki v Gradcu, smo že ponovno opozorili. Oti takrat je že zopet govoril na. dveh nemških shodih. V nedeljo dne 12. t. m. so zborovali na Pragerskem nemško-nacionalni železničarji in govoril jim je Linhart. Ne vemo, če so ga prosili. Mogoče se jim je vsilil, toda na stvari to nič ne spremeni, „Reševa-telj“ slovenskega kmeta govori na zborovanju nem-ško-naeionalnih železničarjev, ki zaključijo svoj shod s popevanjem veleizdajalske vsenemške pesmi: „Die Wacht am Rhein“, ki ima naravnost naperjeno ost proti habsburški dinastiji. Čedni patriotje so res naši posilinemci. V torek dne 14. t. m. zvečer je govoril Linhart na nekem šulvereinskem shodu v Gradcu. Slovenske matere sin Linhart je tak „jznačaj“, da se ni sramoval proslavljati nemške narodne boje na Sp. Štajerskem in hvaliti šulverein, ki ustanavlja nepotrebne nemške Šole in ponemčuje slovensko deeo. Takim drznim, narodnim odpadnikom moramo povsod spodnesti zaslombo. Od političnih neznačajnežev se ne sme dati voditi slovensko ljudstvo.
Glavna posojilnica. O sanaciji. Glavne posojilnice V Ljubljani se je vršilo pri deželnem odboru v sredo, dne 15. t. m., posvetovanje, ki je trajalo dob-n dve uri. Posvetovanje je vodil deželni glavar Fr; pl, Suklje, Udeležili so se ga zastopniki raznih korporacij, in sicer zastopniki deželnega odbora 'dr, Lampe, in zadružni komisar dr. Pogačnik: od deželne vlade c, kr, vladni svetnik Kremenšek, od mestne obči-ne ljubljanske e. kr. vladni svjetnik pl. Laschari in mestni knjigovodja Trdina, od odvetniške zbornice kranjske predsednik dr. Majaron, od trgovske in obut*-, ne zbornice predsednik I. Kregar, od. Zadružne zveze uradni ravnatelj Gjuro Rašica in od likvidacijske-: ga odbora Glavne posojilnice njega načelnik e, kr. višje deželne sodnije svetnik ViŠnikar in dr, Dražen. Načelnik likvidacijskega odbora e. kr. višje deželne sodnijo^ svetnik ViŠnikar, je razložil sedanje stanje zadruge in dosedanje delovanje likvidacijskega • odbora, ■ na kar se je razvila živahna debata, v kateri se oje razmotrivalo vpliv poloma Glavne posojilnice in raz-mišljevalo, kako naj se ublažijo njegove hude posledice na kredit ljubljanskega, oziroma kranjskega trga, kako naj se varujejo po možnosti upniki in člani posebno, da ne bodo prehudo prizadete nedolžne žrtve. Poudarjalo se je, da je treba čimprej pospešiti konec konkurza, potem pa seveda gledati na to, da ne bodo šle hipoteke za slepo ceno na prodaj. Soglasno se je izražala misel, da je neobhodno potrebno, preprečiti paralelne eksekucije od strani upnikov in od strani- likvidacijskega odbora, ker bi imelo to nedo-gledne posledice za člane zadruge, Razmotrivalo se je, kako se naj uporabi od deželnega zbora deželnemu odboru pritegnjeni kredit, in kako naj se pritegnejo k sodelovanju za sanacijo zadruge tudi drugi poklicani faktorji. Izrekla se je tudi misel, naj se osnuje konzorcij denarnih zavodov, da bi izpeljal nameravano asanaeijo tako, da bi ne gledal preveč na svoj' dobiček, ampak se oziral tudi na prizadete nedolžne žrtve. Deželni glavar se je zahvalil zastopnikom udeleženih korporacij za udeležbo z obljubo, da. bo deželni odbor storil vse. kar je v njegovi moči in pospešil pričeto asanačno akcijo.
Odborova seja „Matice slovenske“ dne 13. marca t. L Društveni tajnik g. M. ‘Pugelj se imenuje v smislu pravil in poslovnika za natialjno dobo treh let. Poročilo o dopolnilnih volitvah na glavni skupščini se vzame na znanje. Izreče se zahvala g. Ferd. Bradaški, ki je bil 22 let preglednik društvenih rabinov, istotako g. kustosu L. Pintarju, ki je bil 12 let odbornik, več let urednik Zbornika in Matičin so-trudnik. Per ' acclamation em se izvoli predsednikom: dr. Fr. Ilešič, L podpredsednikom Peter vitez Grasselli, II. podpredsednikom kanonik Ivan Sušnik, Ha-
rajnikom tir. Fr, Detela (dosedanja uprava; ključar-, ja ostaneta dr. L, Požar in dr. Fr. Zbašnik. V knjižni odsek se voli novi odbornik Oton Zupančič, Poleg dosedanjih stalnih odsekov se voli poseben odsek za revizijo društvenih pravil. Nekatere knjige za 1, 1910. se že tiskajo. Načeloma se sprejme predlog Matice hrvatske o Skupnem, in vsled tega višjem harmonira-uju spisov. Iti jih izdasta obe Matici zajedno. Poročilo Srbske knjižarne zadruge se vzame na znanje. U-reditev knjižnice se izvrši v že lani določenem smislu. Matica se udeleži 251etnice Pisateljskega podpornega društva,
„Dan.* Slovensko katoliško akademično društvo „Dan“ v Pragi je izvolilo na IV. rednem občnem zboru dne 14. t. m. sledeči odbor za letni tečaj 1910-11: predsednik: Josip Dular, stud. iur.; podpredsednik: Pavel Cvenkel, stud. iur.; tajnik: Anton Rebel, stud. iur.; blagajnik; Franc Strižič, stud. iur.; knjižničar: Anton Leskovec, stud. iur.: gospodar: Ljudevit Koser. stud. iur.
Štajersko.
Mariborske novice.
Slovensko gledališče y Mariboru. V soboto dne
25.	t. m. popoldne se na splošno željo ponovi Še enkrat krasna in efektna zgodovinska, žaloigra „V znamenju križa.“ Začetek ob %4. uri popoldne. Kdor še ni videl zanimive in pretresljive igre, naj ne zamudi te prilike. Toda tudi onim, ki so že bili pri predstavi, bo nudila na lepotah bogata igra novih užitkov.
Umrla je dne 12. t. m. Marija*Ferk, soproga hišnega posestnika, v 73. letu starosti.
Jupe culotte. Še vedno imamo pri nas v Mariboru jupe culotte == hlačno krilo le v izložbenem oknu. Vidi se, da smo zelo skromni in filisterski. Že manjša mesta kakor Beljak so nas prehitela in so videla v, svojih ulicah to najnovejšo modo. Ampak korak naprej smo pa le napravili. Hlačno krilo je razstavljeno tucli že v oknu modne trgovine Holliček v Gosposki ulici. Ker smo že zadnjič rekli, da prepuščamo odločilno besedo glede nove mode lepemu spolu, za katerega je namenjena, nočemo vsiljevati lastnega mnenja, ampak smo se obrnili za razsodbo na poklicani forum. Imeli smo priliko govoriti z več damami, ki so bile tako prijazne, da so nam povedale svoje mnenje. Ena. se je izrazila, da je na vsak način elegantnejši in primernejši 'kbstjum, ki ga je videti pri Holličeku, kakor oni pri Škerbincu. Površni paletot pri Holličekovem se ji zdi kaj .primeren in vsa obleka decentna. Sama bi je pa vseeno ne hotela obleči in je odlično odklonila,, ko ji je rav(no navzoči gospod soprod ponudil, da jo ji kupi, če jo hoče nositi. Tudi drugi dami, ki smo jo vprašali, bolj ugaja Holličekovo hlačno krilo, kakor pa Škerbincevo. Po njenem mnenju je vtis pri prvo imenovanem prijetnejši radi tega, ker hlačnica ne končuje kot nekaka široka zapestnica, ampak' je natjrana. Na vprašanje, če bi ga hotela obleči, ni bilo odgovora, ampak samo poreden nasmeh . . . Bolj odkritosrčna je tila dama, ki je na naše radovedno vprašanje, če bi hotela nositi jupe culotte, brez obotavljanja povedala:; h,Seve-da, zakaj pa ne, samo prva bi ne hotela biti.“ Iz vsega je bilo videti, da ji je nova moda prav všeč in bi imeli mi, Če bi bile vse take, v najkrajliem času z nežnim svetom najživahnejše konkurenčne boje radi hlač.- — V nemškem gledališču je nastopila predvčerajšnjim neka igralka v hlačnem krilu na odru. Nismo bili pri tem hlačnem debutu, toda v kolikor smo informirani, ženskemu svetu nova moda, vsaj takšna, kakor jo je imela dotična igralka, — ni u-gajala.
Pobrežje pri Mariboru. Podružnica šulferajna na Pobrežju je imela dne 12. 1. m. letni občni zbor. Iz poročil posnamemo, da je imela čistih dohodkov 662 K 84 v. V odbor so bili voljeni naslednji; nadučitelj Seidler, Striedinger, učitelj Legat, učitelj Ferner, Z'aff, Jerausch, Gusel, Jerausch star., Schwertner, Rojko.
Celjske novice.
Osebna vest. Titulami finančni nadpaznik F. Pavline je prestavljen iz Celja v Brežice.
Celje. Trgovski pomočnik Viktor UŠen je dne
1.	maja 1910 otvoril v Braslovčah novo trgovino. Ker mu pa ni Šlo, je zabredel Čimdalje bolj v dolgove. Ko je koncem decembra trgovec Karol CimperŠek zahteval od njega 1000 K, mu je povrnil dolg z blagom in je tako odtegnil upnikom velik del svojega premoženja. Pred celjsko sodnijo je bil obsojen na šest tednov ječe.
Lažnjiva poročila nemških' listov. Nemški in nemškutarski listi so svoj čas poročali o bivšem občinskem slugi Francu Gorjancu v Škofjivasi, da je kradel občinski les. Pri obravnavi,ki se je vršila v petek dne 10. t. m. v Celju proti Gorjapcu, se je izkazalo, da občinskega lesa sploh krasti ni mogel, ker občina nima svojega gozda in je bil Gorjajnc v tej točki oproščen.
Škandali pri ljudskem štetju na Spodnjem Štajerskem. „Südeteirische Vol'kfsstimme“ v Celju poroča, da je komisar Zoffal, ki je bil dodeljen celjskemu okrajnemu glavarstvu, izročil upokojenemu davčnemu uradniku Donnerju vse pole, da jih pregleda in izpolni, katero delo mora storiti okrajno glavarstvo. No, to še ni nič hudega, toda to je nečuveno, da se mu je dovolilo, da vzame pomožne moči, kakoršne hoče. In
najel si je slavno znano trojico Beeliineta, Balogha in Hröna. ,Te tri „pomožne moči“ so še.(redaktorju Ambrožiču izdala vse podatke glede ljudskega štetja v celjski okolici, Laškem itd. Radi tega. se dogaja, da se na nemške gospodarje pritiska, d'a pripravijo svojo slovensko služinčad do tega, da popravi Svoj občevalni jezik.
Ptujske novice.
Povest o kavalirstva. Ko zapusti kak kavalir svojo rezidenco, nastanejo med služabniki zmešnjave. Ptujska družba pa pogreša v zadnjem času svoje solnce, kajti odšel je prvi plemenitaš. Tla priimek je popolnoma nat mestu, ker je bil omenjeni v vsakem oziru kavalir. Ptujska okblicia mu je na primer predbacivala ,v predzadnji številki ,„(Sloge“, da, se po Časnikih sam hvali, toda molčal je kot kjavalir. Drznili so se slovenski učitelji in učiteljice (priti k plesnim vajam v Narodni dom; zavrnil jih je brez žaljive beseda zopet kot kavalir. Vsak plemenitaš ima tudi svoj Šport. Našemu je zlasti ugajal lov na ^[klerikalce“ ter si je kot glavnega lovca nastavil nevtralnega (?) predsednika liberalne čitalnice, ali ,pa vice versa, pričakujoč od njega, da bode vsak: teden vsaj dva klerikalca spravil s svet/a- Nadejal se je seveda, da bode on sam pri glavnem lovu „klerikalnega“ zmaja ubil. z „jfajcfanotejinom.“ Skoda, že privi mdö(po se je zlomila lovcu čiarobniška, palica: pri trudapolnem delu in kakor znano je odpovedal službo. Vitez razžaljen, odšel je v Maribor, da bi tudi tam družbo limal in se sliši, da se hoče podati v tujino razna društva študirat in konečno izdati pomožno knjigo za društvene tajnike in blagajnike. Mi žalostni Ptujčani mu priporočamo, naj preštudira zgodovino ptujske čitalnice; posebno hvaležno bi bilo dognati, koliko so bogaboječi predniki naših odvetnikov odpustili kapitala in obresti, ko je ljubljanska Hranilnica konvertirala dolg čitalnice. Za danes srečno!
V Ptuju se je dne 14. t. m. vršilo zborovanje podružnic obojnih društev, 'šulferajna in Siidmarke. Podružnici šulferajna ste odposlali glavnemu vodstvu 631 K. V odbor so bili voljeni:	gimnazijski učitelj
MiŠkonik, nadinžener Weber, dr. pl. Fichtenau, o-skrhnik Wessely, neizogibni Linhart in učitelj Kramberger. Siidmarki se je poslalo 694 K. Knjižnica šteje 2209 zvezkov. V odbor so izvoljeni: dr. pl. Plach-ki, Blanke, Hofer, Murko, Pristolič, fioler, Tam, Ne* kola. in Jurij Blanke.
Ljutomerske e o vice.
Ljutomer. Uprizoritev velike narodno igre „Rokovnjači“ po Ljutomerskem slovenskem pevskem društvu dne 5. in 12, t. m. je uspela v vsestransko veliko zadovoljnost. Obakrat je bila dvorana gospe Kukovec; napolnjena. V častni deputaciji so prihiteli vrli Križevčani, mili gostje iz Ivanjkovec, Sv. Miklavža, Vučje vasi, Veržeja itd. Igralo se je res izborno: vse vloge so bile v srečnih rokah, posebno pa je s prav umetniško rutino pogodil, svojo vlogo Mozol (g. Janko Dijak), Pevske točke je spremljala s finim občutkom gdč. Nidica Herzogova, med odmori pa je sviral neumorno na klavirju g. nadučitelj Cvetko, na gosli pa g. Bračko. Vmes smo slišali tudi nekaj točk na klavir, gosli in Čelo (g, Zaclierl). Hvala vsem, posebno pa Še g. Cvetka, ki je prihitel tako daleč na pomoč. Slov, pevskemu društvu moramo res čestitati na dobrem uspehu z željo, da večkrat uprizori take krasne igre. Zakaj tudi ne, ko razpolaga s tako izbornim materijalom. Gotovo nas bode Še v kratkem presenetilo s kakim .koncertom, ker ima sedaj svoj klavir, kajti dobre igre in koncerti so velev/ažno na-rodno-vzgojevalno sredstvo, kar gotovo vedo tudi tisti, ki se navadno odlikujejo z odsotnostjo.
Ljutomer. Nemško-nacionalni urar Ebner, ki je več let prejemal od Südmarke mnogo stotakov podpore, pospravlja svoja Šila in kopita ter jo bo popihal, menda v nemški „rajh“. Zloglasna Südmarka podpira pri nas Še več obrtnikov. Upamo, da bo tudi pri teh brez uspeha. Drugič vam poročam, kako naš (nekdaj) Hrabroslav agentuje za Südmarko.
Drugi kraji.
St. Lenart v Slovenskih goricah. Mnogo prahu so vzdignile naše občinske volitve in veliko se je pisarilo o njih, ja, neka vročekrvna liberalna butica še sedaj ne more mirovati in zopet in zopet premleva jedno in isto. kar smo že tolikokrat slišali. Slovenci se med seboj tožarimo, eden na drugega zvračamo krivdo na našem propadu, o prvem in glavnem Vzroku našega nevspeha, o nemSkutarskcHfünfarskih političnih lumparijah in goljufijah pri volilnem imeniku pa se molči. Sicer razumljivo je, kajti korak liberalnega notarja je bil tako nepričakovan, da je začasno potisnil vsa druga čustva v ozadje. 'Muhiča, ki baje niti svojih lastnih' hlač nima, pa je vendar volil v I. razredu, Grejana, bivšega davkarja tukaj, in Elize Mravlag, ki plačujeta menda davek od spomina, ki sta ga tukaj zapustila in zato volila v II. razredu itd., teli nihče ne omeni. Naši nasprotniki se pa nam smejijo, in ko se mi med seboj prepiramo, pa nemškutarji skupaj držijo, kot „mažarske svinje.“
St. Lenart v Slovenskih goricah. Neki odličen Slovenec tukaj, ki je tudi sedaj pri občinskih volitvah igral ulogo, po mnenju nekaternikov sicer nekoliko čudno, menda ne ve, da imamo mi Slovenci tudi neko geslo, ki se glasi: „Svoji k svojim.“ Že zavedni kmetje dandanes izvršujejo to gešlo\, a ta gospod, ki se sicer šteje med voditelje tukajšnjih Slovencev, pa pošilja dan na dah svojo deklo kupovat
ne v našo slovensko trgovino, temveč k nekemu najbolj zagrizenemu posilinemcu in največjemu našemu nasprotniku. Narodnost na jeziku med štirimi stenami malo pomaga, če je človek dejanski ne kaže. Tudi radi mesarja smo v skrbeh. Slovenskega mesarja še dosedaj žalibog v trgu nimamo, pa če tudi kateri pride, se splošno misli, in ne pppolnoma brez vzroka, da ta gospod ne bo pri njem jemal meša., ker je preveč „Jdiek befreundet“ z nemškim mesarjem gospodom Soli agom.
Na Plavču, blizu svečinske cerkve, je neki posestnik na dan občinskih' volitev prodal tako težkega prolenka, da sta ga komaj v noč privlekla dva močna. možaka v Slatinski dol v mesnico s koncesijo ali brez koncesije. Dotični prolenk je sicer dvorogat ter govori kakor kača v raju, ih bi nam potemtakem lahko naznanil, ali ima tudi za tako živad koncesijo.
Sv. Miklavž pri Ormožu. Trgovec Franc Simonič se je vračal te dni z vozom iz Ljutomera. Bilo je že precej pozno. Na Stari gori so naenkrat ustavili neznani ljudje voz in konje. Simonič je uvidel, da ga hočejo oropati in si je pomagal z revolverjem. Enega napadalca je ustrelil, enega težko ranil na nogi, drugi so zbežali. Ranjenca so dobili že orožniki in ja ,pod ključem. Oni, ki je ustreljen, je doma v Medmurju.
Ormož. Začasno vodstvo notarijata je prevzel notarski kandidat Milan Detiček iz Celja.
Sv. Vid pri Grobelnem. Zaradi dopisa v „Straži“ z ddne 5. marca je zavladalo po St. Vidu velikansko razburjenje in ogorčenje. Ljudje so si članek tolmačili na raznovrstne načine in tako še bolj dražili prizadete osebe. Izjavljamo, da nismo imeli namena, da bi katerega sramotili z dotičnim dopisom. Bljuvali so na nas žveplo in ogenj ter klicali; Takšni so 'klerikalci! Kadar pa prinese celjska ali ljubljanska cunja najgrše napade na „klerikalce“ in duhovnike, takrat pa ne bodo rekli; Takšni so liberalci !i Na drugih vidijo napake, na sebi pa ne. Sicer pa naj bodo prepričani, da plesa ne bomo nikdar zagovarjali, posebno po gostilnah ne.
Dobje pri Planin:. Tukajšnji posilinemški trgovec in gostilničar Detoma (kateri bi še sedaj ne imel veliko svojega, kakor včasih, ako bi mu Slovenci ne nosili denarja), prodaja „Štajerčeve“ vžigalice. Čudno je to, da Slovenci nimamo toliko ponosa, da bi zahtevali vžigalice v korist „Obmejnim Slovencem“. Posebno čudno je pa tudi to, da še vedno zahajajo v to gostilno in trgovino ljudje, ki hočejo veljati na zunaj kot narodni Slovenci, imajo pa seveda vedno svoj prostor v „Štajercu“ in „Nar, Listu“, ampak pomagajo jih še dejansko uničevati1; s tem opravljajo svoje narodnoobrambno delo. Ce bodo pa sami padli v jamo, jim mi tega ne bomo krivi, ampak; sami. „Roka roko umije, lice pa obe.“
Dobje pri Planini. Mnogo se je že govorilo, pisalo in razpravljalo glede ceste Lesično, Prevorje, Grobelno; tudi naši občani želijo cesto, od katere bi imeli kaj koristi. Zato zanesljivo pričakujemo, da se letos začne z delom nam obljubljene ceste, ki bo tudi našim občanom v korist.
Braslovče. Mnogo lepih cerkvenih in narodnih pesmi že hrani arhiv našega Pevskega društva, kajti potrudili smo se v teku 19 let, kar društvo obstoji, nabaviti si pesmi od najboljših skladateljev. Pred kratkim pa smo prejeli dve krasni Marijini pesmi kot dar in spomin od slavnoznatfiega skladatelja g. dr. Antona Švaba iz Celja, Pesmi so za majnik s krasnim solospevom, katere je skladatelj nalašč za naš zbor komponiral, NajprisrČnejŠo zahvalo mu zato na tem mestu izreka naše Pevsko društvo,
Dramlje. Katere so tiste podivjane in neznosne razmere, ki nas jih dolžijo liberalci v „Nar. Listu“ od 23, februarja do 9. marca? Hm! Vsemogočni nišo več, kakor pred kratkim. Jezi jih, da je večina njihovih pristašev med prelepim misijonom pridige zvesto poslušala, prejela sv. zakramente, ohranila lep mir brez hrupa ves čas, ter da so nekateri brezverskega misijonarja, „Nar. List“, zagnali iz svojih liiš. Srditi so liberalci na naše Izobraževalno društvo, ki zboruje vsak mesec, njihovo pa je lani julija zadnjikrat. Jezi jih, da si upa kdo po njihovem zgledu nje same s kakim pismom postrašiti. Sami so si krivi neke nesreče pri lovu itd. Ne od nas, ampak od vas izhajajo slabe, podivjane razmere. Sad liberalizma je tudi za liberalce grenak.
Žetale. Žalostno,. Zadnjo nedeljo je naznanil pri cerkvi Simon Potočnik, da ima po rani maši liberalno Kmetijsko bralno društvo v Žetalah neko predavar nje. Vabil je posebno s tem, da pride k njim govorit neki poslanec. Potem pa ni govoril nobeden poslanec, ampak znana urednika Špindler in Pesek. Žetalanei se od javno plačanega preklicatelja tako javno ne damo farbati in take neresnične ovinkarije odločno zavračamo.
Žetale. Govori se, da bodo naši katoliški slovenski možje ustanovili novo posojilnico, če dosedanja slovenska liberalna ne bo nehala tako strankarsko postopati. Liberalci, ki vodite to posojilnico, ali v njej ni kaj v redu, ker se tako bojite enega Človeka! ? Čudno!
Žetale. Veliko novico je naznanil zadnjo nedeljo po rani maši Simon Potočnik pri cerkvi; da bo v SotoŠekovi šoli imeli liberalno Kmetijsko bralno društvo predavanje, govoril bo g, poslanec i. dr. Milo, milo je vabil ljudi na shod liberalcev, ponujal neko brano ter obljubljal neka drevesa, za katere Še niti seme ni dozorelo. Shod ali predavanje bi moralo biti takoj po rani maši v novi šoli; gg, govorniki pa so se Še v Berlizgovi gostilni krepčali za trudapolno de-
k). Dobri' katoliški in pridni Žetalajnei so drveli in bežali mirno nove šole, kjer gospodujejo liberalci, kakor „ta hudi“ pred križem. Sime je letal sem in tje, vabil in prosil ljudi, naj gredo poslušat; pri enih vratih je potegnil poslušalca v Šolo, pri drugih pa mu je že všel. Drugič bo dobro, vrata na šolsko dvorišče zakleniti, da, ne bodo mogle trmaste ovce iz Simonovega hleva uhajati! Govorniki so tu; shoda in predavanja pa ni, ker je — premalo poslušalcev. Bili so v sobi I, razreda „poslanec“ Špindler iz Celja, predsednik liberalnega društva Potočnik, učitelj Zrimšek, Letonja Jernej, župan Kolar iz Stopnice (seveda !X Simon Kolar, Adam Janez, neka ženska. Še nek mož 'm dva naša moža. Torej 10 ljudi! Gospodom liberalcem je bilo to Število vendar premalo, zato so pustili oditi te poslušalce domov ali pa v kremo, ne da bi jih kaj poučili. In sedaj se je zajčel lov na ljudi za drugi'shod. Potočnik Simon se je zopet trudil za poslušalci v krčmi, na cesti, in iz Šolskega praga je ponujal’svoje liberalno blago. Začel se je drugi shod ob 10, uri pred pozno mašo, IV začetku je bilo ukaželj-rijb poslušalcev 20, in pozneje jih je prišlo še dvakrat po pet, In kateri so bili? Najprej štirje govorniki: G. „poslanec“ in strokovnjak Špindler iz Celja, bivši u-Čitelj in imenitni urednik, lista „Ilustrovani tednik“, Pesek, oba predsednika velikanskega liberalnega Bralnega kmetijskega društva, g. nadučitelj Martin Sotošek in slavnoznani Simon iz Gaja. Videl sl tam tudi učitelja T.ralenika, Brlizgovega hlapca, učitelja Zrimšeka in Mikoliča. Sami ukaželjni ljudje! Tam so bili tudi Krušič Jakob, Širec Andrej, brata. Hoh-
nj.ee, Poklič Anton, Kolar Simon, Steineker in Ka-menšček Franc, Petrovič in še nekateri. Vseh skupaj je bilo pač 30, Nič več in nič manj. In sedaj se je začelo. Ker se je drugi predsednik Potočnik Sime že poprej nasproti g. Sotošeku izrazil: „Ne bom govoril, ker sem tako jezen, da vidim vse črno pred seboj,“ je otvorit slednji zborovanje po svojem dolgočasnem načinu. Za njim je govoril tiho in skrivnostno (da bi ja nikdo ne slišal) znani Pesek o združenju kmetov, če sem prav slišal. Z velikim pričakovanjem sem čakal na govor „poslanca“ Špindlerja, (Pa ne mislite, da je to od ljudstva izvoljen poslanec, ampak ta. naslov mu je dal samo Simon Potočnik, ko je pri cerkvi prekliceval, ker je menda, mislil, da bo Šlo na ta Jim več muh,) In govoril je „poslanec“ samo par besed. Imenitni ljudje malo govorijo. V teh par besedah je najbolj tožil čez to, da je premalo poslušalcev. Verjamem, da mu to težko dene. Ce hoče videti enkrat veliko poslušalcev, naj pride gledat h Katoliškemu bralnemu in izobraževalnemu društvu v stari Šoli. Pri liberalcih gre vse v nič. K sklepu se je Še-le začet zahvaljevati vsem skupaj Gajski Simon. Ko pa je omenil, naj bi za božjo voljo pristopili k liberalnemu društvu in plačali 2 K, so mu celo liberalni poslušalci obrnili hrbet in šli. Pristopila, sta samo Hohnjee Matevž in Anžič, za katerega je plačal udnino Gajski Jože, Takšna je bila slavna liberalna komedija v nedeljo dne 12, marca 1911 od 10. do % 11, uro. Poučni shod s Štirimi govorniki je trajal torej cele Četrt ure. Liberalci, ali nimate sedaj. zadosti dolg nos ? Pa mi se smejimo . ,,
Iz Savinjske doline. Kakor sem vam že naznanil, gospod urednik, da se bodem pomudil nekoliko pri St. Petru v Savinjski dolini v Šoli, kamor jaz jako rad pokukam, sem našel tam precej zanimivega. Tista napredna nemška (?) učiteljica pogovarjala se je z otroci v blaženi nemščini. Pomislite, da se to godi na slovenskih tleh, na slovenski ljudski šoli! Tako ubija ta učiteljica slovenskim otrokom blaženo nemščino v glavo, in ni čuda, da imamo potem izdajalce materinega jezika, kajti zvedel sem, da hodijo iz Št. Petra otroci v nemško Šulierajnsko šolo na Polzelo. Ali mar res ni več slovenskih učiteljev na razpolago? No, in ko sem sklenil, da se bodem v kratkem seznanil s to učiteljico, ki je slovenski kruh, odkrevšal sem počasnih korakov svojo daljno pot. Pa, glej ga, para! Komaj sem se dobro poslovil, že mi pride na ušesa, da nekaj vre po Št. Petru in tudi v Št. Pavlu. Ko bolj natanko poslušam, slišal sem, kar ko sta se dya možakarja pogovarjala, da je gospod župnik dal učiteljico v „cajtenge“ in tudi Št. Pavel-čane je dal kaplan v. „cajtenge.“ Glej ga, para. to je dobro, da malo posluhneš, Nič ne dene, če sem prajv pod oknom, ker je pri Št. Petru taka navada, da se rado pod oknom posluša. No, če bode pa 'kdo drug prišel, mu bodem pa prostor napravil. Glejte, gospod urednik, zvedel sem, da se v resnici hudujejo nad mano* ker si upam o Št. Pafvelčainih pisati, ter so prav mastne letele. No, dobra je ta! Sklenil sem, da se boda treba še večkrat tam oglasiti, da bodem nekoliko pokukal po trgovinah in gostilnah, ker bode treba vzeti veliko krtačo v roke, če hočemo, da se bo tisti zastaran prah malo od naprednih Št. PavelČanov izkrtačil. Začel bom kar po vrsti in upam, da bo dosti dela. Povem pa, da se po nedolžnem jezite, Št. Pavelčanje in Št. Peterčani, na gospode duhovnike, da vas v „cajtenge“ devajo, ker nimajo pri tem nič opraviti, ampak to je delo „samotarja pod goro." Kmalu na svidenje!
Šoštanj. Triletna hčerka Ivanka zakonskih Klančnik' se je igrala z drugimi otroci pod nadzorstvom dekle Berdev. Našla je pa nekje vžigalico, jo užgala, pri tem se ji je pa vnela obleka in je Ivanka dobila težke opekline.
Kozje. Gospodarsko bralno društvo v Kozjem je imelo v nedeljo, dne 12, sušca svoje letno občno zborovanje in volitev novega odbora, ki se je izvolil ta-ko-le: prečastiti gospod Tomažič, dekan, predsednik; gospod PodlinŠek Jožef, podpredsednik; gospod Pu-
stišek Mihael, tajnik'; gospod BrstoŠek Vinko, pismonoša, blagajnik; gospod Holler Vinko, cerkovnik, knjižničar. Za odbornika pa: gospod Dobnik Roman in gospod Petek Tomaž. Namestnika: gospod Maček Vinko in prečastiti gospod Vedečnik Janez, kaplan. Tako si je Gospodarsko bralno 'društvo za leto 1911 izvolilo za voditelje nekaj novih moči, ki bodo gotovo delovale v prid svojim članom za izobrazbo v gospodarski in ‘kmetijski stroki, ter za izobrazbo naše ljube mladine na podlagi katoliško-narodni. Samo eno se vas prosi, dragi nam mladeniči, možje in dekleta, pa tudi žene, ne ostanite- v ozadju, ampak le trdno se oklenite vsi našega bralnega društva, ki vam nudi in obeta mnogo žlahtnega sadu! Pristopite vsi brez izjeme k društvu, ki vas sprejme vsak <*gs za uda za malenkostno udnino ene krone, ki jo pač gotovo lahko skoz celo dolgo leto najubožnejši spravi skupaj. Naj bi so pokadilo toliko manj cigaret, cigar in tobaka, in udnina bi bila skupaj. Za to žrtev boste pa imeli mnogo kratkočasnega berila na razpolago v bralni sobi, kakor tudi več raznih katoliško-nairodnih časopisov in knjig. Želi se samo, 'da bi si knjige prav pridno izposojevali in jih tudi brali doma. Časopisi se ne bodo več, ali le redkokedaj izposojevali nadom, ker po enem tednu časopis zastari in za drugega izposojevalca nima nobenega pomena in vrednosti več. Na razpolago bodo časopisi le v bralni sobi. .Toliko na znanje! Pa tudi gledaliških predstav in zabav ne bode manjkalo. Za poučne shode se bode tudi skrbelo in Še za marsikaj drugega. Torej le vkup, vsi prijatelji društva, in podajmo si roke. Trdno se oklenimo našega društva ter delujmo skupno vsi za enega in eden za vse. Ako bodemo tako skupno delovali, Bode naše Gospodarsko bralno društvo v letu 1911 izrastlo v veličastno in močno drevo, ki bode rodilo zlati sad boljše bodočnosti!
Dobova. Na pustno nedeljo smo zagledali na naši postaji v nekem železniškem vozu pri oknu sedečega znanega nadučitelja gospoda Slanca, kateri je svoječasno tukaj v Dobovi služboval in deloval. Ves zamaknjen in zamišljen je gledal ven na našo Dobovo in iz njegovega obraza je bilo razvidno, da so se mu vrnili različni spomini iz preteklih časov. Pa naenkrat — kakor bi mu lezla kaka črviea črez jetra — se je stemnil njegov obraz in njegova markantna glava se je zopet skrila za zagrinjalom železniškega okna. Da, spomini iz preteklih časov! Še teče po naši ravnini mogočna Sava, v katero se steka globoka Sotla in njeni valovi Šumljajo in sanjajo o različnih dogodkih preteklih časov; zopiet bodo zelenile naše šume in vabljivi gaji, po katerih se razlega domače pesmice mili glas in razveseli vsa nedolžna, srca, in kmalu bodo zopet v pomladanski krasoti razcvetele lepe cvetlice ter napolnile naš rajski kraj s svojim duhom, dokler jih ne bo zopet pomorila neusmiljena jesenska slanca. Mi pa živimo zdaj mirni tukaj na naših rodnih tleh. Sanje, spomini — pa naenkrat zažvižga zopet vlak ter odpelje našega prijatelja od nekdaj s pustnim dnevom vred v daljne kraje. Srečno pot, gospod Slane!
Koprivnica pri Rajhenburgu. Res da se je izražalo izredno zanimanje za skioptično predavanje, ki se je imelo izvršiti v našem društvu preteklo nedeljo. Toda nismo pa vendar pričakovali tako mnogo-brojnega obiska. Ne le domači farani, temveč tudi sosedje so prišli v obilnem številu. Opazili smo tudi ve-Iečastitega gospoda kaplana Martina GaBerca iz Raj-henburga, ki se neumorno trudi za povzdigo tamošnjega izobraževalnega društva. Slike so bile tako krasne, plastične, in predavanje tako živo, da smo mislili skoraj, da hodimo res po sveti deželi. Nihče pa se ni poprej spomnil na potrebo ventilacije, ki je pri tako ogromni udeležbi neobhodno potrebna, Radi pomanjkanja kisika je odpovedala luč, vsled tega niso mogle priti vse slike na vrsto. Gotovo so se vendar vsi udeleženci s hvaležnim srcem vrnili na svoj dom, ker kaj tako lepega še niti pričakovati niso mogli! Naj bo mili Zveličar plačnik požrtvovalnemu gospodu govorniku! — Našemu Katoliškemu slovenskemu izobraževalnemu društvu sta velikodušno poklonila mnogočastita gospoda Janez Ev. Prešern, župnik ko-privniški, in Fr. VraČun, župnik šmiklavški, vsak po 10 K. Bog povrni! Vivant seguentes! — Društveni odbor.
Brežice. Od svojega moža ločena Jožefa Pres-ker je dne 6. oktobra lanskega leta porodila. Otroka je zavila v cunje in ga vtaknila pod Čebelnjak. Šele letos v tem mesecu se je našlo pod čebelnjakom o-stanke okostja. Po izvedencih se je doonalo, da so to ostanki okostja novoroienega otroka. Ker je mož Jožefe Presker na Nemškem v službi in je ona imela razmerie z nekim Ogorevcem, je otroka iz strahu pred možem skrila. Jožefo Presker so izročili okrajnemu sodišču v Brežicah.
Kranjsko.
Stavka v ljubljanski predilnici. V pondeljek so pričeli stavkati v ljubljanski predilnici. Vodilo je to stavko lastno strokovno društvo in J. S. Z. Posebno predsednik J. S. Z. drv Zajec se je mnogo trudil ter je marljivo posredoval. V torek dne 14. t. m. se je ta stavka končala. Delavstvo je doseglo gotovo tri četrtine svojih zahtev. Plača se jim je izboljšala od 20 do 30 odstotkov, zagotovila se jim je podpora za brezdelni čas v tovarni. Predilni nadmojster ter blagajničarka se morata naučiti slovenščine. Jv S. Z. je dosegla prav lep vspeh in zasluži vodstvo vse priznanje. Delavci, oklenite se J. Sv Z.
Ljubljana. V seji trgovske in obrtne zbornice dne 10. t. m. je bil izvoljen jvređseidnikom veletržec Ivan Knez, podpredsednikom pa Ivan Kregar. Dosedanji predsednik Lenarčič je pri zopetni izvolitvi izjavil, da iz zasebnih ozirov ne more sprejeti predsed-ništva.
Primorsko.
Trst. Novi Škoi. V sreciu dne 15. t. m. je 'dospel novi škof msgr. dr. Andrej Karlin v Trst. Na kolodvoru so ga pričakovali zastopniki oblasti in uradov, na čelu jim, princ Hohenlohe, ki je Škofa pozdravil in mu navzoče predstavil. Prevzvišeni se je nato odpeljal v gaia-vozu, v kojega sta prisedla msgr. dr. Pe-tronio in župan dr. Valerio, v Škofijo.
Trst. Ljudsko štetje na Primorskem. Kakor se že sedaj ve, ima Trst z okolico 226.423, poknežena grofija Gorica in Gradiška 257.473 in Istrija 385.987 prebivalcev-. Avstrijsko Primorje ima potemtakem v celem 869.883 prebivalcev, seveda brez vojaštva. Prirastek prebivalstva znaša v Trstu 28.37%, za Gorico in Gradiško 11.43’% in za Istro 14.41%.
Narodno-obrambno delo.
Naši nasprotniki. V soboto dne 18. t. m. se bo vršil v Mariboru v kazinskih prostorih zabiavni večer Südmarke. Bo pa zopet hajlanja! ■— V torek dne
14.	t. m. se je vršil prvi občni zbor železničarske podružnice Šulferajna v Gradcu.. Odkar je bila ustanovljena, to je od avgusta lanskega leta, je imela čistega dohodka 507.40 K. Na zboru seveda ni smel manjkati ptujski agent Linhart, ki je kvasil nekaj o ogroženem (!) spodnještajerskem nemštvu in z vsemi registri pel hvalo šulferajnu. Vlivat!	—■ O dosedanjih
vspehih Roseggerjeve zbirke pravi vodstvo šulferajna, da je cilj, ki ga je postavil Rosegger s svojim pozivom, že dosežen, da, nemška požrtvovalnost ga je še prekosila,, kajti manjka še samo 130 kamnov do tretjega milijona. — Toda tudi Slovani imamo zaznamovati krgsne vspehe. Poljaki so nabrali tekom sedmih mesecev 1 milijon kron za grunvlaldsko zbirko. Posebno se je pa češki Školski Matici darovalo o-gromne svote. Decembra la/nskega. leta umrli Ladislav Kuchinka ji je zapustil 300.000 K. Nekaj dni pozneje so prinesli zastopniki plzenske podružnice 36.548 K, zastopnice praške ženske podružnice pa
35.000	K; zakonska Korbel iz San Frančiško v Ameriki sta poslala 50.000 K, v ralvno ist^m času je poslal gospod Korbel ček glaseč se na 50.000 K, katero svoto so darovali amerikanski Cehi pod geslom: „Kar naša srca veže, morje ne razloči.“ K vsem tem darovateljem pa se še pridruži Čehinja Kral iz Pri- -brama z svoto 300.000 K. —■ To je resnična nesebična narodna požrtvovalnost, ki res pomore narodu do lepše bodočnosti, ne pa tiste puhle rodoljubne fraze, ki največkrat izvirajo iz od alkohola popolnoma o~ mehčanih možgan večine naših hipernarodnih rodoljubov. Srce se nam krči, ko čitamo skoro da vsak dan, ta je toliko daroval, to društvo je toliko dobilo, ali tudi dalo, a pri nas Slovencih? Mi pa spimo, in se tolažimo z obrabljeno frazo: Ne bodimo pesimisti, Ce nas Nemei niso zatrli spečih, ne bodo nas bude-čih: toda vsaka sila do vremena. Naša meja se vidno krči, obupni klici po pomoči se slišijo od vseh strani iz ogroženih krajev, a kaj, ko pa ni sredstev. Zato pa stori vsak svojo sveto dolžnost in po moči podpiraj „[Slovensko Stražo!“
Moravsko. Zemljiški oddelek Narodne Enote za vzhodno Moravsko v Olomucu je bil ustanovljen v prvi polovici preteklega leta, da pomaga narodno in gospodarsko okrepiti severo-vzhodno Moravsko in pa Šlezko. Kljub Skromnim denarnim sredstvom in kljub težavam, ki se ima boriti ž njimi vsako novo podjetje, predno se premagajo predsodki in konkurenca. Ta oddelek napreduje. V celem je kupil zemljiški oddelek dosedaj razven poslopij 241 oralov zemlje ter plačal v gotovini 281.392 K. V veliki večini so bila to nemška posestva, ki jih daje sedaj oddelek češkim kmetom v najem, ali pa jih razparcelira ter jih prodaje češkim železniškim in tovarniškim delavcem, da jih obvaruje pred židovskimi špekulanti. Vspehi še (bodo lepši, ko dobi zemljiški oddelek večji kapital in ko prodre vest o njegovem delovanju med najširše kroge. Tedaj bodo možno vpeljati tudi organizacijo zaupnikov, da se bo vršilo vse delo sistematično.
Nemško agrarno banko v Pragi ustanavljata bivša nemška ministra dr. Bärnreiter in dr. Schrei
ner.	Prošnja za potrjenje pravil se je že predložila vladi. Akcijski kapital nove agrarne banke bo znašal 4 milijone kron. Podobna češka agrarna banka ima pravila že potrjena, ali še ni začela delovati.
Tudi za nas! Severo-moravsko sadjerejsko društvo je pokazalo v prvem letu svojega obstanka krasne vsnehe. Nemški prekupci so prišli sicer ob svoj' zaslužek, zato pa kaže bilanca češkega društva čist! dobiček 1663 K 68 h. Na pomlad priredi Narodna Enota celo vrsto predavanj v velikem narodnem m gospodarskem pomenu sadjarskih društev.
Veleposestvo Jenikov Vetrny, o katerem te na Ša „Straža“ zadnjič poročala, je prešlo iz nemsKift v češke roke. Vendar pa češki obrambni delavci s m vspehom niso popolnoma zadovoljni, ker se ve ep sestvo ni razparceliralo. Sede parcelacija ’n kol ' zacija veleposestva bi pomenila s socialno-raa J skega stališča popolno narodno pridobitev.
O znanih izrekih.
Mnogoštevilni so primerni in izborni izreki, ka~> terih začetnik je Abraham Lincoln, in miorda se nobeden tolikrat ne navaja, kakor ta-le:
• „Vse ljudi pač lahko enkrat prevarate, lahko nekatere ljudi vedno zopet prevarate, ampak vseh ljudi vedno varati ne morete!“
Toda, ali je Lincoln izgovoril ta izrek? Ali ne prihaja od nekega drugega moža, ki se ne da, četudi je 'bil poznavatelj ljudi, v nobenem drugem oziru primerjati z Lincolnom — od P. T. Barnuma?
V listu „London Spectator“ razpravlja to vprašanje Herbert W. Honviil, in kar tu izvaja, ni vsaj nezanimivo. Že pred nekaj časom je poskušal pomožni knjižničar kongresne knjižnice v Waishinigtouu, UnsWorth R. Spa|iord, določiti,- k'daj in kje je Lincoln izrekel pripisovane mu besede, Toda .vkljub najmarljivejšemu zasledovanju, vkljub njegovemu natančnemu pregledu pisem in listin in govorov, ki jih je spisal predsednik Lincoln, ni bilo najti niti sledu. Ne jednega dokaza ni bilo pokazati, da je bil Lincoln začetnik omenjenega izreka, izvzemši morda po skleptv-h ju iz samoraslega humorja, ki se dostikrat kaže v govorih in izrekih Lincolnovih.
Potem je nadaljeval Spafford svoja zasledovar n ja.-v drugi smeri, in posrečilo se mu je najti vir. Izrek je izfcovai Phineas T. Barnum, slavni glumač in cirkusni podjetnik, v eni svojih neumrjočih izjav o lahkovernosti občinstva.
Gospod Horwill, pisec članka v ^Spectatorju“, ne navaja poglavja in vrste, kjer je zapisano Barnu-movo reklo. Prav lahko je mogoče, da je Barnum silno primerni izrek ukradel. Morda ga je ukradel celo od Lincolna.. Ali kdor besedo mirno premisli, tisti spozna, da zveni skoro bolj po Blarnuniu, nego po Lincolnu. Iz temeljne mjšfeli omenjenega izreka je sklepati takorekoč bolj na cirkusnega podjetnika, nego na. državnika. Prva dva stavka izražata izkušnjo, ki jo je imel pisatelj z občinstvom. Zveni tako, kakor bi pisatelj rekel:	„Poznam to, poskusil sem dosti-
krat.“ Pa v Lincolnovi nravi ni bilo nikdar, ali vse ljudi enkrat prevarati, ali nekatere ljudi ponovno trapiti. Nikdar ni poskušal ljudi varati, nikdar posameznika, nikdar ljudstva. Na drugi strani ni dvoma O tem, da je Barnum to večkrat poskušal, in s sijajnim vspehom, in da je Vedel, kaj je govoril — ako prihaja izrek' od njega.
Narodno gospodarstvo.
Zadružno življenje v Avstriji se lepo razvija. Stanje nam lepo predočuje jo naslednje številke, —' Koncem leta 1909* je obstajalo v Avstriji po poročilih c. kr. statistične komisije 15.160 pridobitnih in gospodarskih zadrug, med katerimi je bilo 7116 rajfajzen-skih posojilnic, in. 2607 ostalih kmetijskih zadrug. Zadružno gibanje 'med. avstrijskim kmetijstvom je še dokaj mlado, kajti začelo se je šele pred dobrimi 20 leti, v nekaterih deželah Še celo mnogo pozneje. Vsled tega je treba priznati, da se je kmečka zadružna organizacija v primeroma kratkem času močno razvila, vsaj po Številu zadrug. - Naslednja tabela pojasnjuje, koliko je bilo koncem leta 1907 v posameznih kronovinah rajfajzenskih posojilnic, in koliko so ime-
Nižja Avstrija .
Gornja Avstrija Salcbnrško Štajersko Koroško Kranjsko Tirolsko Predarelsko Primorsko Dalmacija Češko ; ■
Moravsko Slezija .
Bukovina .	,
Gaiioija
Sknpaj
Po statističnih podatkih je znašalo 1. 1907 v vseh deželah stanje hranilnih vlog 556,319.345, in stanje posojil 428,242.262. Lastno premoženje kmečkih posojilnic, to'je deleži in rezervni zakladi, je znašalo koncem leta 1907 v vseh deželah: svota deležev 9,096.743, svota, rezervnih zakladov 10,391.992. Povprečno pri-dclltorej na eno posojilnico v Avstriji po 1547 K deležev in 1767 K rezervnih zakladov, — Upravni stroški vseh rajfajzenskih posojilnic v celi državi so leta 1907 znašali 2,128.137 K, čistega' dobička so imele 1,842.092 K, prometa pa 1.019,405.129 K.
Kmečke zadruge v Italiji. Po statistiki, ki jo je sestavila Kmečka zveza posojilnic v Rimu,' je bilo koncem leta 1910 v Italiji 1763 kmečkih posojilnic in zadrug, in sicer 1121 v Severni Italiji prištevši Emilijo, 180 v Srednji Italiji, 120 v Južni Italiji in 342 na otokih. Največ zadrug z ozirom na gostost prebival štva ima Benečija.
Koliko vina se je pridelalo v Avstriji leta 1910? Kakor je posneti iz poročila poljedelskega ministrstva, se je pridelalo v Avstriji lani 2,508.000 hi vina, pred-
Število posojilnic	Članov	
	skupaj	povprečno na eno.
531	56*591	106
288	25*514	107
44	4*803	1C9
353	42*626	121
158	14*664	92
146 :	39119	267
428	40*183	93
74	11*411	154
139	22-856	174
95	15332	161
1738	160 6.64	92
689	84-142	122
216	24-184	112
33 L	43"262	131
700	140-405	200
. 5880	725*666	123
lanskim pa 6,253.000 hi. Na Štajerskem se je. pridelalo 162.000 hi vina, na Kranjskem pa 29.000 M belega in 29.000 hi rudečega vina. Na hektar se je pridelalo na Štajerskem 11.5 hi, na Kranjskem 5.7 hi.
Da kokoši žro jajca se tudi lahko večkrat opazuje, Čeravno bolj poredkoma, Ta razvada prihaja odtod, da 'dobijo kokoši ne na drobno razdrobljene jajč-jeplupine. To je potem povod, da začnejo pikati tudi jajca. Ce pa okusijo enkrat kokoši vsebino jajc, potem imajo vedno slast po jajcih. Redno pretoičejo jajčjo lupino s svojim klunom in povžijejo vsebino.• 'A-ko te grde razvade kmalu ne zapazimo, se razširi i-šta na vse kokoši. Ako naletimo na takšno kokoš, ki žre jajca, pravočasno, potem jo zaprimo v temen prostor. Ako tudi potem ne opusti te razvade, ne prestaja drugega, kakor da jo denemo pod nož. — Da preprečimo to razvado, ne smemo dajati kokošim ne-zdrobljenih jajčjih lupin; odstraniti so takoj iz gnezda jajca, z mehko lupino, skrbeti je, da je dovolj apnenih snovi v krmi za napravo jajc j e lupine. Tudi prikrajšavanje konca: k lun a deluje včasih uspešno.
Kolek za pomožni fond, ob ujmah potrebnim poljedelcem je vpeljala češka zveza gospodarskih zadrug. Vsaka zadruga, vsak član uporablja ta kolek pri zadolžnicah, računih, pismih itd., denar, ki se nabira pri zvezi, da je določen za pomoč poljedelcem tam, kjer je nedostatna že pomoč države in dežele. Zveza računa, da bi dobila letno 2—5000 K na ta kolek, Kolek velja 2 vin.
Cene živini. Na včerajšnjem tedenskem sejmu v Gradcu so cene nekoliko narasle. Prignalo se je pa manj živine, kakor pretekli teden. Izvoz se je zvišal, posebno v Trst. -- Govori se, da se je pojavilo v graški okolici več slučajev slinovke. Vest se ne potrjuje.
Katar na spolovilih goveje živine (Vaginitis follicularis infectiosa), V,„ Österreichische Wochenschrift für Tierheilkunde“ poroča okrajni živinozđravnik Sa-kar o kužnem katarju na spolovilih goveje živine in o ugodnih uspehih, ki jih je dosegel pri zdravljenju take bolne živine s pomočjo „Bissulina“, Ko se je rep ostrigel ter s Čopom vred omil s formalinovim milom, se je porinilo kravam vsak dan skozi teden dni v nožnico po en bissulinov Čepek. Uspeh se je opazil že v drugem tednu po takem zdravljenju, in sicer na tem, da niso bili izpahljaji več tako močno temno-rdeči, kakor spočetka; 2 tedna kasneje je postala spolovil-na sluzna kožica rumenkasta, a tudi beljakovinasti nenavadni iztok je ponehal. Po pet tednih ni bila spo-lovilna kožica več vneta, izpahljaji so se skrčili in splahnili. Istočasno se je razkužil tudi hlev. — Izmed brejih živali ni podvrgla nobena, a tudi ona, ki se je pustila kasneje po plemenu, se je ubrejila brez drugega. Kako dolgo se ima zdraviti taka bolna živina, ni mogoče določiti, kajti to odvisi od starosti živine, in sicer je treba, zdraviti mlado živino več časa, nego starejšo. Merkurializma se ni opazilo v nobenem slučaju, - Po njegovem mnenju se doseže z bisulinom gotov uspeh, na vsak način pa se mora razkužiti tudi hlev, ’ r r-
Književnost in umetnost.
Ljudski oder. Tako je ime zbirki, ki jo je začela izdajati Katoliška bukvama v Ljubljani, in katere prvi zvezek prinaša narodno igro v petih dejanjih, „Domen“, ki jo je pö istoimenski lepi povesti Josipa Jurčiča priredil Ivan Cesnik, —- Kdo ne pozna Jurčičevega „Domna“, nesrečnega sina zlobnega graščaka Sove. Oče ne mara za sina in se ga hoče znebiti, ker mu je na poti in ker ljubi Anko, ki je všeč tudi pohotnemu graščaka. Domna pusti Sova vjeti, da bi ga vtaknili v vojake, a Domen, ko je med tem od svoje matere izvedel, kdo je njegov oče, se biričem iztrga in pride ravno ob onem Časti domov, ko je že vsa vas izvedela za Sovine grehe in se obrnejo reči slabo za malopridnega moža. Šaljivi berač in godec Urh tudi poseže v velezanimivo dejanje in zažge Sovi grad, da slednji znori. Ob smrtni postelji Mete se nato Domen in Anka vzameta v zakon. — Zelo srečna je bila misel „Domna“ dramatizirati in tako vsposobiti za naše ljudske odre. Igra. je v resnici narodna s krepkimi pristnimi kmečkimi značaji, domačim, in včasih izvirno dovtipnim 'jezikom, dejanje se tudi plete velezanimivo, tako, da si bo ta ljudska igra gotovo na mah osvojila, vse naše odre in postala ena najbolj priljubljenih. — Cena izvodu je 80 vin. in se dobiva, v Katoliški bukvami v Ljubljani.
- „Zlata Doha“," letnik V., štev. 3,^ ima sledečo vsebino Brezalkoholne gostilne. — čujte, kaj nam pišejo iz Košane! Vzorno! Ali bi drugod ne bilo mogoče? — K lanski slabi vinski letini. --- Kdaj naj se zlasti ustanavlja družba treznosti ? — Listek.. Do-
pisi. — Raznoterosti:
„Slovenski Učitelj.“ Štev. 3. Letnik XII. Vsebina: Nova pota. Delovni princip v ljudski šoli. Predaval A. C. Konec. — Šolski voditelj. Piše nadučitelj Ivan Štrukelj. Dalje. — Primerjanje. Pedjagoška študija s posebnim ozirom na verouk. Profesor Anton Kržič. — Zrak. Učna slika za višjo stopnjo. — Pre-osnova za preosnovO. — Razstava narodnega ženske-ga ročnega dela iz Bele Krajine. Leopoldina Bavdek. — Katehetski vestnik. —- Učiteljski vestnik. — Vzgoja. — Raznoterosti. - Slovstvo in glasba.
.'„Naš Dom.“ Leto XI. Zvezek 6. Vsebina: Pouk: Berilo. Sprehodi p n prirodi. — Zabava: Maža
Svoje zdravje
si ohrani e! Slabosti ia bolečine Vas gmo*o Zapuste, Vkše oči, živci, mišice, kite _ zopet dobro, ako rabite pristni Feller j e? fluid z znamko „EkaflauP, Dvanajsterica V. Feller ? Stubiei, Elzin trg St. 264. (Hrvaško).
za kugo, dalje. Kletev na Šnops. Kes. — Razgled po svetu. — Dekliški vrtec. — Društveni glasnik. Govorniške vage:	Veliki pomen društvenega življenja.
— Drobtinice. — Poštni predalček. — Nove knjige.
Razgled po svetu.
Visoka starost. V stoto leto svojega življenja je vstopil letos spomladi J. C. Johnson, ki je iznašel cement. S 16. letom je postal abstinent, tako da je sedaj nad 83 let, odkar ne pije nobene opojne pijače. Da je še vedno telesno in duševno čil, se ima zahva,-liti abstinenci. Občudovati moramo njegove duševne moči. Se pred meseci je spisal knjigo o zgodovini cementa, Njegova pisava je zelo lična, prav nič se ne opaža, da bi se mu tresla roka. Večino dneva še vedno posveča svoji trgovini. 87 let star se je začel učiti kolesarenja. šele pred par leti je nehal kolesariti. Svoj prosti čas je pa porabljal za treznost no gibanje na Angleškem. Tu je torej dokaz, da si daljša življenje, kdor živi zdržno. Ljudje imajo vedno še tiste neumne nazore, kakor da le opojne pijače člo-veka krepčajo in mu daljšajo življenje. Ravno nasprotno je resnica, Ce si abstinent., boš zdrav, ?Mv-pak in zadovoljen.	,
Vroče poletje utegnemo imeti. Dr, Maurer,.ravnatelj meteorologičnega zavoda v Curihu, ozhaČi,VaT kor vrlo zanimiv in čuden pojav v Zgodovini vremena, da so bili pomladanski in zlasti poletni meseci — od aprila do Julija — zadnjih 5 let 1906 do 194Ö zaporedoma hladni. Skoraj prav tako hladni so bili pomladanski in poletni meseci od leta 1886 do 1890, še bolj hladne spomladi in poletja pa so bila od leta .1836 do 1845, Iz vremenskih opazovanj v zadnjih 100 letih pa se je pokazalo, da so taki hladni temperaturi sledili tudi ekstremi, velika vročina. In dr. Magrer je trdno prepričan, da bomo Imeli prihodnja leta yr§-čo pomlad in Še bolj vroče poletje.
Roparji v Lodcu. Onemoglost policije. Neverjetno je, kake stvari se dogajajo v Rusiji. Nam,„M bivamo v rednih razmerah, razne novice iz Rusije /donijo na uho, kot pripovedke iz srednjega veka- • ■ ; Lodza se poroča dnevno take stvari, da bi človek «o verjel, da se morejo dogajati v kulturni državi. ..Colo na najživahnejših ulicah napadajo roparji občinstvo s klici „Roke kvišku!“ in jim pobirajo denar in dragocenosti. V zadnjih tednih so roparji umorili deset očividno jo, da obstoji roparska organizacija, katere načelnik je razupiti Dlušnewski. Pri belem dnevu je prišel s svojimi tovariši na kolodvor v Pavijanieah pri Lodzu in je pobral iz blagajne 7000 rubljev, ne da bi mu uradništvo branilo. Policijske patrulje sicer hodijo po ulicah, toda ko poči strel, hitro izginejo. Pred kratkim je bil delavski mojster Wulfsohn sredi med sto delavci ustreljen. Ljudje so bili tako presenečeni, da je morilec lahko ušel. Jednake razmere,je Širijo menda tudi po drugih mestih. ..	':,VV
Velik ciklon v Italiji. V sredo, dne 15- , t. mes. je divjal velikanski vihar v Viareggio v Italiji, Mnogo poslopij je podrl ali poškodoval. Razrušil jo tudi marmorno delavnico Guarnieri, v kateri je delalo ’1.50s delavcev. Od teh se je eden smrtno ponesrečil, d kar najst jih je bilo teško in 'dvajset lahko ranjenih. "...
Velikanska eksplozija v Ameriki. Iz Cikage sc poroča, da je iz dosedaj neznanega vzroka eksplodirala smodnišnica, kar je imelo za posledico,, da, je cela vrsta poslopij popolnoma poništenih. Pok se je slišal kakor potres, čulo se ga je do 50 milj daleč Na stotine tam zaposlenih delavcev je več ali manj ranjenih. Dosedaj: so našli že 40 mrtvih. Med prebivalstvom vlada panika.
Vrag, smrt in slovaška kmetica.
Neka slovaška kmetica je dobila od svojega, v' Ameriki živečega moža 5000 K. Ker me je kmetici naročilo, da mora priti k poštnemu uradu z dvema pričama, ako hoče dobiti denar, se je obrnila na župana. Ta jo je pa zagotovil, da zadostuje samo, uradno potrdilo, vendar pa ne sme nikomur o denarju ziniti besedice.
O polnoči je pa v hiši kmetice nastalo naenkrat živo in preplašeni ženski sta se prikazali dve grozni pošasti, vrag in smrt. Vrag je prisilil do, smrti prestrašeno žensko priseči, da mu bo izročila denar, katerega je njen mož itak pridobil na nepošten način, če ne, jo bo izročil smrti.
Drugi dan je prišla kmetica z uradnim potrdilom na pošto. Ko se je pa od nje vnovič zahtevalo priče, je rekla, da ni tako neumna, da bi še pričam potnino plačevala, ker mora itak ves denar izročiti vragu in je celo ponočno dogodbo natančno povedala. Poštni uradnik ji je nato izplačal' denar, obenem' je pa brez njene vednosti naznanil celo stvar orožni Štvu.
Po noči sta zopet prišla vrag in smrt in ju je obupana kmetica (zastonj prosila, da bi ji pustila vsaj, 500 K. Morala je ves denar izročiti. Toda ko sta se hotela tička odstraniti, so jima orožniki zaprli pot in ju prijeli. Toda kakšno presenečenje je nastalo, ko se je konštatiralo, da je bil vrag — župan, smrt .pa njegov sorodnik, Oba so seveda zaprli.
postanejo močne, Va^e sijanje bo zdravo, počutili se boste za poskušajo 5 K poit. presto. Proizvajate!j je lekarnar E.
M: v&gene, -toge (mosI-m%- eeotimaljje. ikaloi e, iöÄtlne, n**, živino, tsiÄove in vsake dfu-§e vrate za gospodarske k slfrtaiSke namene iz-delni» ter priporoma po niškihcen? h
Jos. Kalab,
tovarnama vsge,
iriij Meti$ branil.
80 Smuška otet,
dlje
m razne stroje oddaja tiskarna sv. Cirila v Maribora 100 kg po 25 K.
Mračne =
= zavit
priporoča
Tiskarna sv. Cirila
v Mtir i bo r u^
POSLANO.
Steklarski
učenec
se takoj sprejme pri Ivanu Kleiaiek, steklarja v Mariboru, Koroška cesta št. 17. Ima prosto vso oskrb. So
Najnovejše spomladanske sezone Je došlo«
Elegantni Čevlji za dame« gospode in otroke v naj večji izberi in v vseh oblikah. 'Z velespoštovanjem
Stefan Strašek
pm največja zaloga in izdelovale čevlje! v
: Kovaška ulica 3.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem o tvoril v Celju nasproti hotela .Pri belem volu“ novo mesnico.
Prav pridnega poseta svojega podjetja proseč, zagotavljam pri kakovosti mesa, ceni kakor postrežbi storiti vse možno, da si pridobim zaupanje, in s tem blagohotno nadaljeval-njo priporočilo. Z velespoštovanjem
Josip Stelzer,
mesar.
Veselje zjutraj, Žalost zjutraj, to je bilo pri meli zmiraj, dokler nisem poskusil Fay-evih yristnili „Sodener Mineral-Pastillen.“ Sedaj mi le Škoduje ne kajenje, ne pijača, ne trpim tudi'več radi nadležnega katarja in zjutraj sem 'kot riba. In vse to le radi tega, ker vzamete zjutraj in zvečer nekaj Fay-evih prist-nil „Sodenor.“ Ena škatljioa mi zadostuje za dolgö časa in stane samo K 1.25.
Trgovin^ špecerijskega blaga _
Svoji k svojim?
Urar, očalar m zlatar
> .
Zaloga pražene kave „An Mikado“.
Priporoča sa tekoči čas pod zagotovilom točne in solidne postrežbe:
raškega in kitajskega čaja, pristnega Jamajka rama, slivovke, brinjevca, konjaka is raznovrstnih likevjev. Sveže rozine, grozdiče, oivebe, mandelne, lešnike, orehe, bosanske češplje, strdi itd.
B	Živinorejcem nndim za pitanje svinj dobro
zcanegsB Lnccnlns“, mastina in klajno apno. Ob časn setve opozarjam p. t. kmetovalce, da se dobi v moji zalegi Zanesljiva, kaljiva semena za polja in vrtrove.	w •<
Tudi priporoča in raznovrstnih, voščen ihm dragih sveč, kadilo molje.	177
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Gornje Avstrijsko.
zvrstne m v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, amaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za knbinjo s soparam, s klinom in peči n& plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki srgovinifhjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj V Originalni Koloseas-štedilniki in manj vredni izdelki ver naj se vračajo. Ceniki zastonj.
je najboljše krepčilo želodca I
Žakdčni liker FLORIAN“ ne slabi in ne omami kakor razne opojne pijače, ampak daje moč in veselje do delal
Maribor
Tegethefova cesta 38
pred kolodvorom, priporoča svojo pogato zaloga zlat nine, srebrnine, ar i. t d. po nanižji ceni.
8 slovenskimi ploščami, čistim io ITidUlUlUIlv jasnim glasom iz najboljših tovarn
—	Priznano najboljše igle *a gramofone.
Popravila ge točno in hitro izvršujejo.
Slov. brivnica v Mariboru!
Slavnemu občinstva v Mariboru in okolici priporočam svojo brivnico, ki se nahaja v
Tegetthofovi ulici štev. 22
v hiši g. dr. Kaca. Postrežba strogo solidna! — Za obilen obisk prosi
Juro GredliS, brivec»
Syoji k svojimi
liter K 2 40.
________________ ■ » 4-80;
Maslov sa naročila: „FLORIAN“, Ljubljana,
Lindeka kakovost Kabinetna kakovost
Umetni zavod za slikanje na steklo
Maks Tušek :
Sv. Petra nasip št. 7
se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom ca izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vse v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni
Hotrfe 1st proračune na razpolago. =
registrovana zadruga z neomejeno zavezo

Stolna ulica št. G (med glavnim trgom in
TT
Ut.
'% . ............-
■ ' Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: na-
V dne po 4°/^ pran 3 mesečni odpovedi po 4*/*. Obresti se pripisujejo b kapitala I. januarja in 1. jSfjja vsakega leta. Ebranilne knjižice se spre-jemgjfr kot gotov denar, ne da bi se iyih obre-
»tovile kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnd hranilne položnice na razpolago (šek konto 97JÖ78). Rentni davek plača posojilnica sama.
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 4*/*%, na vknjižbo sploh po 5%> na vknjižbo in poroštvo po B1/**/« m na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojajo na zastavo vre-dnostnih papiijev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica p brezplačno, stranka plača le kolek». ^
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V uradnih arah se sprejema in izplačuje denar.
pojasnila se dajejo
k prednje sprejemajo vsak delavnik od 8.—!*■ k od S.—5. popoldne. m ®
ar?:
PoMjIlBtM
Karol H antic h, Maribor, Marijina ulica št. 10
nas teti okr inema sodišča. — liljoSBejU ta BBjhitlojtl izvršitev deljenj* stavljenja mejnikov, parceliranja itd. itd.
Kdor želi
denar prihraniti, ter za* neslijiko dobro blago po nizki eeni kupiti, naj gre z zaupanjem ▼ pošteno trgovino
Janko Artman-
v Šent Jur ob lužni žel.
Naročite Straža!
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Kamnosek Franc Koban,
Glavni zastopnik za Štajersko:SMpo4 Pr,n Po,r,K *1,ibor’
Fabriksgasse 21, blizu Nar. Doma.
166
sprejema:
1.	zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni šktdi;
2.	zavarovanja zvonov proti poškodbi.
PcjsBn la daje in sprejema ponudbe glavni zastep zavarovalnice ter pogtreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Ta edina slovenska zavarovalniea sprejema zavarovanja pod tako n-godn mi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico.
V krajih, kjer še ni stalnih poverje nikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel.
■ Postavno vloženi ustanovni zaklad e jamči zavarovancem popolno varnost.
Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim!
poprej A. Horvat v Račjem =.... pri Mariboru -----
n a vnanja, da ima v ; alogi vsake vrste nagrobnih spomenikov po nizki ceni.

ača stavbena tvrdka s,
L. Čeh in Rojs
M. Zabukošek
krojaški mojster v Celju
priporoča svoj . :.
modni salon za gospode,
ki se nabaja v novi posojilnični bili na!
#«♦♦»»♦♦»♦»»»» »tu
Za veliko noč!
Podpisana naznanjava čč. duhovščini, slav. občinstvu, raznim društvom iu korporacijam, da sva otvorila stavbeno podjetje za sedaj: Sv, Miklavž pri Ormožu.
Prevzameva vsa v to stroko spadajoča dela, kakor zgradbe šol, društvenih domov, hiš za zasebnike, gospodarskih poslopij, mostov, zgradbo cest itd. Izdelovanje vsakovrstnih načrtov po zmernih cenah.
Za solidno in strokovnjaško izvršitev se jamči.
Upajoč, da se bo pri oddaji del oziralo na domačo tvrdko biiježiva 198	velespoštovsnjem
Ij. Ceh in Rojs.
priporočam svojo veliko zalogo mm-fakturnega blaga za možke in ženske oble * e, svilene robce, srajce, kravate itd.
vse najnovejše "BC
Toraj ne bode nobenmu žal akt m spodaj imenovana trgovina poišče Manufakturna trgovina;
Ulaga : Maribor
Tegethofova cesta št, 21.
postrežba tožna in solidna. *
:: Po jako nizkih cenah.::
Častns priznanje 1885.
£gSina šiaj> narodna steklarska trgovina
mm debelo in ne drobno
Franc Strupi s Celje
Graška cesta
po najnižjih cenah svojo bogato zaloge steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
FfOfzstjs vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah.
«M?
Stanznana trgovina s semenjem
M. Berdajs, Maribor
5&flin tr$-
priporoča stojo veliko zalogo trajnega, deieljnega vrtnega j in gozdnega semena po aizki eeni. —- Opominjam posebno | na deteljno seme, katero se letos po precej niski eeni % ot „naturell“ ponuja, ter omenjam, da prodajam sata« pristno 1 deteljo, garantirano, brez predence (griute) in go Saši. kapo- ! valoven spričevala na razpolago.
Poljski mavec (gips)
najboljše umetno gnojilo za polje in travnike priporoča
ttXttXttXXXXXttKttXNXKXXttttXttKKKXKXXXXXftXXXX»K«Xtt **• Berdajs - marlbr - Sofijln trj.
Delniška dražba združenih pivovaren Žalec in Laški trg v Ljubljani
priporoča svoje marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo
v sodčekih in steklenicah.
»TJUPSKA TTRANILNICÄ
in "POSOJILNICA V CELJU £
registrovana zadruga	z neomejeno zavezo
▼	litst (Hotel „Pri belem volu“) v Celju, Graška cesta št. 9, I. nadstropje
obrestuje
MWBaaaBaBaaai uraduje
posojuje
hraniti» vlaga po 4»/,% brez odbitka rentnega davka. Sprejema hranilne knjižice dragih zavodov kot vloge, ce da hi «e obratovanje prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepu vloge na tekoči račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne vzdiga.
»sak torek m potek dopoldne. ProSaje se sprejemajo m pojasnila se dajejo vsak dan, izvzemži praznike, dopoldne od 8. do 12. ter od 3. do 6 ure popoldne. Za vplačila po poiti se dajejo zastonj poštno-hrantlnične položnice, Štev. 92465. Telefon ima št. 8. Za brzojave zadostuje naslov: ljudska posojilnica Celje.
na zemljlHa pe 5»/0 do »'/,•/, e amortizacijo ali brez rye, na
zastavo vrednostnih listin in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Konvertqje »knjižene dolgove pri drugih s
zavodih te
izteriuje svojim danom njih terjatve. ProBqje in listine za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le koleke
ititAoik ta !MtepM»l): Eqbsohbj „Straž*“.
Odgovorni uradnik: Lav. Kemperle,
T-sk tiskarne sv. Cirila v Maribor».