L JEKLO TEHNA -ZltC' AbO PRODAJNI CENTER MURSKA SOBOTA Cvetkova 2 a tel.: 31760 • pocinkano žično pietivo • univerzaina iopata alu-9 • iopata za sneg • iepe in trpežne sanke S KARTICO ZVESTOBE 5 “o POPUSTA. Lastniška evforija dosega svoj vrhunec, sklad bo začd s prodajo debic olasbbjenih podjetij o tem na strani 3. 1 VREME F L HbbIb Soliiitt, 10. Mneiiata 19M • Leto XIVI • Sl. W • Cena 130 SITj fotografija: Nataša o tem kaj bo sežigal lendavski Lek v svoji peči preberite v pogovoru z državnim sekretarjem na strani 13. Ob koncu tedna bo delno oblačno in hladneje Vestnikov koledar 10. november, četrtek, Leon 11. november, petek, Martin 12. november, sobota, Jožef 13. november, nedelja, Stanislav 14. november, ponedeljek, Nikolaj 15. november, torek, Polde 16. november, sreda, Jera Pregovor Martin naj bo suh, da pozimi raste kruh. t * § s >03 .N ; K o I i' I •s > 4 E * J š i ir I; •S “a .aii^ PonZ '^‘tnjšin nam je v zadnjih dveh letih, k ,■ uspelo spraviti do vrelišča. Nemajhno z g nedvomno politika in politikantstvo. tti^'>ea„l^i‘*'^^^urno blago, zmeraj primerrte za I iS ko, postaja nesporno, toda čedalje J (dZ"’!! i. zmeraj bolj dodaja svoje »stroka«, . * !'^^Se,J‘^^'^^uvami« in ozkimi vzorci narodnostne p Živeče madžarske manjšine) alarmantnej . V zadnjih nekaj dneh sta bili ‘Zdo-^'^^‘°Pov do narodnostne S !‘trocP^ knjige Od Rabe do Mure, ki jo lahko J objektivno, in na drugi ‘i^ostranska ana ua ^^'^^^btete, ki sta jo opravila Inštitut za nar ^odžarski raziskovalni inštitut. ‘ rezultate, ki so zelo vprašljivi m cel 7 d„^^^''o^mizmu raziskovalnega projekta. •loZ NZiku bije zadnja ura, j P -gjg^ Zn \‘^'^ka. v omenjeni raziskavi namreč ni , kako so reagirali na tovrstna ra dvostranska analiza drugi strani meje. Enkrat • kateri so ^“^jiline (slovenske) na XPo ^^^l^uSu^^nne^^Z^sk^ ^‘^‘^^^■’j:m'ad?ar:^^ Potloben projekt, ki so ga izvaja , porabskimi Slovenci. Ti so negodov^^^^^ ^n^^tili slovenskega prebivalstva na an '■ i„ N posvetil vzrok nekooperativnosti^^n ^‘^ziuja je jasno pokazala, kulten I« ^^''oka do manjšine. Ko so Porabce , . ''*iiw*' Sln,,^‘*^‘onalnosti, je bilo takoj za ^‘‘jfžar S?""' ^<^^^0 zaradi tega, ker so jih kvabficmali za n, Pzotesta odklonili sodelovanje. potem y že zaradi svoje strokovne politike ne moremo pričakovati bistveno boljšega i bistveno boljšega odnosa, ki smo mu nenazadnje tudi bili priče. Temu ob rob je seveda potrebno postaviti sedanje raziskave in »alarmantne« ugotovitve predvsem madžarske stroke in potem bi zares lahko “ govorili o genocidni politiki slovenske države do manjšin tako v preteklosti kot tudi sedanjosti. In ko enkrat stroka ob problemih, ki jih napenja in pri tem ne upošteva zgodovinskih dejstev (v ponazoritev - železene zavese), ko se je manjšini uspelo obdržati zgolj in samo zaradi Komu bije zadnja ura? liberalne zaščite madžarske narodnosti na državni ali takratni republiški ravni, potem ni nobeno presenečanje nacionalno zaostrovanje na politični ravni. Če se povrnem na začetek sedemdestih ob uvedbi dvojezičnega šolstva, je bilo v raziskavi. ki io je opravil takratni Inštitut za sociologijo in filozofijo, obratno, saj se je zaradi dvojezičnosti in danih pravic .. .. ----„ —J— .—.J takrat nihče ni ravno ooraino, ^uj jc manjšini večina počutila ogroženo, vendar tega Dolitično zlorabil proti manjšini m je zadeva ne glede na njen ideološki pradznak zaživela. Kakorkoli zadeve obračamo, O načrtovanem zatiranju manjšine ni mogoče govoriti, saj ne vzdrži resnega argumenta. Zato je toliko presenetljivejša sedanja težnja narodnosti po getoizaciji v samostojne občine. Vpra šanje namreč je, ali je etnična čistost edini pogoj za hitrejši razvoj. Gledano z gospodarsko lučjo ni ravno tako, vprašljiva pa je tudi teza, ali bo matična država zdaj kar naenkrat vlagala takšen velik kapital v gospodarski razvoj narodnosti. Po drugi strani pa so si po razvitosti sedanje narodnostno mešane občine tako sorodne, da ni bistvene razlike vzemimo med Hodošem ali Dolenci, in če bo država primaknila kakšen dinar za razvojno ogrožene, bo to pač morala priznati obema prej naključno omenjenima krajema ne glede na to, ali sta v eni občini ali dveh. In če zadevo do konca radikaliziram, se mi kar naenkrat postavlja še antropološko vprašanje, od kod naenkrat taka razlika v sposobnostih obeh narodov, saj to napenjanje in poudarjanje lastnega razvoja kaže, da so Slovenci na omenjenem območju kar naenkrat manj sposobni. Na problem se lahko ozremo tudi z drugega zornega kota, namreč z vidika pragmatičnosti ali, če hočete, nacionalne prepotentnosti manjšinske politike. Na območju sedanje soboške občine so bili do nedavnega odnosi med narodnostjo in matičnim narodom solidni, dokler so v tej politiki delovali pragmatični narodnostni politiki, ki so sedaj pristali nekako na stranskem tiru. Prenapeta nacinalna politizacija med manjšino se je začela z delovanjem ozke politikantske skupine, ki je zadeve pripeljala celo tako daleč, da je začela trditi, da je bila iivina na narodnostno mešanem območju bistveno bolj prizadeta po suši kot v preostalem delu Pomurja. Ob tej agoniji si moramo zastaviti še eno vprašanje, ali bo ob »cenkaju« politike z manjšino in občinami, ko niso sposobni radikalno zarezati v to politikantsko agonijo in igrice, tako kot je dvignila glavo Italija, to storila tudi Madžarska? Morda je to tudi cilj narodnostnih politikantov. Etnična čistost občin odpira tudi to vprašanje. J. VOTEK stran 2 vestnik, 10. novembraj^ aktualno okoli nas M ' «.15 ■ LJUBLJANA - Na tridnevnem uradnem obisku v naši državi je bil minister za islamske zadeve Kraljevine Savdske Arabije Abdulah Ibn Abdelmohsen Al Turki, kije tudi predsednik Svetovnega islamskega koncila in osebni svetovalec kralja Fahda, Gre za prvi uradni obisk iz Savdske Arabije v Sloveniji. LJUBLJANA - Na zunanjem ministrstvu je bilo ustanovno srečanje Centra za evropske politične študije (CEPS) za Slovenijo, na katerem so predstavili zasnovo programa za Slovenijo. Ob tej priložnosti je bil na obisku direktor CEPS Peter Ludlow. LJUBLJANA - Na delovnem obisku v Sloveniji je bil pomočnik sekretarja za Srednjo in Vzhodno Evropo ministrstva za zunanje zadeve Avstralije Jeffrey Benson. Poudaril je interes za krepitev gospodarskega sodelovanja. ■ PLANICA - Kandidatura Slovenije, Furlanije-Julijske krajine in Koroške za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 2002 ima že pestro zgodovino. Tekmovalna prizorišča v Planici, Kranjski Gori, na Bledu in Jesenicah si je ogledala 15-članska selekcijska komisija MOK pod vodstvom Nemca dr. Thomasa Bacha, Japonca Čiharuja Igaje in nekdanjega slovitega nizozemskega judoista Antona Geesinka. Na podlagi njihovega izčrpnega poročila bo MOK januarja odločal o štirih najresnejših kandidatih, ki se bodo uvrstili v drugi krog natečaja. LJUBLJANA - Pred predsednikom slovenskega parlamenta Jožefom Školčem je priseglo 53 sodnic in sodnikov s trajnim sodniškim mandatom. ■ LJUBLJANA - Šele nadaljnja preiskava bo pokazala, zakaj se je 20-letni Matjan Šerenčeš iz Ljubljane, ki se je z Dušanom Vuličem pripeljal v klub K-4 na Kersnikovi, po sporu in pretepu z redaijem odpravil v avto, vzel pištolo, se vrnil v klub in začel streljati. Pri tem so bile štiri osebe hudo ranjene. LJUBLJANA - Državni zbor je sprejel zakon o privatizaciji podjetij, ki so prenesla družbeni kapital na Koržetov razvojni sklad, s čimer je njihovim delavcem omogočil privatizacijo s certifikati in notranjim odkupom. Končali so tudi drugo branje zakona o obrambi. Madžarski sejmarji prvič v Sloveniji in Ljubljani »Priznam, o Sloveniji nismo vedeli dovolj!« Zadnje dni oktobra se je madžarsko gospodarstvo prvič celost-neje predstavilo slovenskim kupcem. Marsikdo poreče, da bi glede na strukturo blagovne menjave med Slovenijo in Madžarsko, predvsem pa zaradi nenehnega povečevanja madžarskega izvoza v Slovenijo bolj potrebovali sejemsko predstavitev slovenske ponudbe na Madžarskem. Toda - ker smo večji kavaliiji, bliže Evropi... ali pa ker je nas le 2 milijona - so sejem prvi organizirali Madžari. Najverjetneje pa je vzrok za prednost Madžarske nekje drugje, najmanj pa v kavalirstvu Slovenije, Dejstvo je, da ima Madžarska v Ljubljani nadvse učinkovitega gospodar- sko-trgovinskega predstav- ■* i Da hi (hi J Jalikc mačianL! _ J razsi avliaic' ICU3IU'i«iii iinčcin* , sji drugi pa nočei«' ‘ '■ pa bi bilo ?«'■■■ drugič v Prekniuiju tudi korkoli - kdoi je st^ zume tako ali drugaj^ ««1 -edstavi- b sti celoten Jjrogrdo X| Sti celoten piug,— Vjame oo i«tO| tve Madžarske od eRia i i zapiranja. iz B«' 1 z «bando».in/olk .jjtev kčscsaba je bil I® ® proto- L uradnega otvori gjovenijo Bjjj kola. Ali smo poznali je- L dovolj dobro, da način-klamirali na pza nis^n Priznati moram, oipvenij*’ fte imeli toliko znanja kot bi smo jlOVt«") ' (.-m; Zdaj k? Me bilo po‘5®‘’“%jubljan'' že nekaj ^la ? * 1 k®® >i ie Ss dela t-ts s Temperamentna glasba iz jugovzhodnega pritegnila pozornost Ljubljančanov. nijo so prišli v glavnem proizvajalci in trgovci, ki so že prodajali v ex-Jugoslaviji. Nove Zoltan, direktor madžarske sejemske družbe, pa je povedal: »Kot organizator sejma moramo sestaviti in izve- vedno bolj ske navade. Za spoznan,e,Jl. , “%p i.« , koncu tedna v čajo Ljubljano Iz Ljubljane piše Moge, ki bi bili radi župani Predvidevam, da več kot polovico Ljubljan- bi olajšal življenje tako, da bifl laif čanov ne bo šlo na lokalne volitve in volitve brezplačen javni prevoz, župana v začetku decembra. Seveda s tem ne niče bi bile brezplačne. No, sev ’ kiifi bodo prav nič vlivali na izbor ljubljanskega tudi pisatelj. xtoni „,ii . ■ ■ ■:............................ ■■ Žili. Vse stranke so se s svoji mi konvencijami so se odločili za dr. Franceta tm gjisth jj Lj. umaknile iz Ljubljane, le Združena lista se je fani so iz širokega razpona, ^..g: nagnetla v Halo Tivoli, kjer so v populističnem srečujemo med vsemi pt^tipism slogu (od košarke, nastopa Janija Kovačiča in sem.; od Nikola Grafenauerja Magnifica) celo zbrali nekaj mladeži. Njihov župnika Janeza. Tudi So kandidat za župana Ljubljane je Lev Kreft, stranka Slovenije je podprla pisgli, profi Urana politična osebnost še iz prejšnih turo. On njem so neodvisni Z f jg časov, katerega osrednja značilnost naj bi bila politik s formatom.. Sam pa fggbui^ barvitost, jasnost in preglednost.; sam pa se bo Ijan mesto brez duše, da go W župana, tako kot ne bi, če bi se volitev udele- fr i«! S fr & fr fr, .tl p h v fr* b IkOi fr fr’ 5 riu. riciifuriKuičtri.i manj brez propagandne I iuhlinnp nt in JO predlagali 8^^Ja Pravi, L (bi se) zavzel predvsem za ekološko Ljubljano, no. Kot nestrankarski čisto in urejeno, za povezavo devetih ljubljan- skih občin, za urejevanje komunalnih zadev, danes Ljubljane ni in jo Ne bo pozabil na šport, saj misli, da se tudi na ustvariti. to spozna. Miho Jazbinškaso ------... , Krščanski demokrati so se odpravili v klav- vodstvom Bojana Adamiča. je zuro, kjer so prali glavo Lojzetu Peterletu, saj za župana, stranke nima, ta sicer ne bi rekel, da so se imeli fajn.. Njiho- izognila, največji zalogaj pa bi m vega kandidata za župana Ljubljane je predsta- ditve nekaj tisoč ljudi, ki jih Jd jg, »i* vil kar sedanji župan Jože Strgar, ki je seveda upravi med devet občin. i)' takoj nastopil v svojem revolucionarnem stilu izkušnje, saj je delal v državni in povedal, da bo dr. Jože Kušar, potem ko bo med drugim je tudi avtor ^^^no postal župan Ljubljane, našel pospravljeno in kona. Saksafon je njegovo čisto županovo mizo. Zvedeli smo tudi, da je Drugi skupina neodvisnih ar gjep' .jii polnokrven in zaveden Slovenec, širokih in ne Vlada Kreslina do Evgena Janč ozkih strankarskih pogledov. Dr. Jože Kušar gala Branka Gradišnika. ^gild-Pr :van!^' je sicer prorektor ljubljanske univerze za go- prevajalca. Bil je avtor idej o str spodarsko področje. Dejal je, da bi se najprej Ljubi jano., vendar je to opast > /tSj jd-lotil urejanja prometa v prestolnici, ureditev časom zahtevali kar LOGO Člaao je p f javnega prevoza, kjer je celo omenjal metroU). imela novoustanovljena stranka-Tega, kar nimajo milijonska mesta, bi torej ment zmanjšal to številko na dobila Ljubljana! Uredil pa bi tudi Ljubljano podpisnikov je dovolj za kan tako, da bi invalidi imeli več možnosti giban meznika. Podpiral bi Mrežo ja, saj se zaveda tega problema, ker ima sam napadel bi kulturne kolose, ki P^^^j prizadetega otroka. so samo lupina kulture, v prvt ^^glnja d, Liberalna demokracija Slovenije je bila na dom, urejal bi javni promet ° po d izletu v Metliki. Ljubljančanom pa ponujajo oddajanjem privatnih prostora , dr.Dimtrija Rupla. Doktor socioloških znano- parkinge, bil bi za mirovnega sti, poslanec in fajfar, je meščane povabil: imel moč za čez noč zapreti člo Pridite na krov!. On bi ustanovil poseben urad Predvsem pa, adijo Jože Mm za pritožbe in predloge, kjer bi v stalnem kon- tudi v Pismih iz Ljubi jane, obr taktu z ljudmi reševal probleme, upokojencem Predvsem pa. At' rt^l It, Of iS V’"!: It«, R' K ’5(i j S J stran 3 ■ ^^10. novembra 1994 54 L I aktualno doma a L >) k; r ki F‘ * S dražba delnic Sklada za razvoj Dražba bo, četudi so družbe še I » Lokalna samouprava I praznimi skladi Trojs že preveč dolgo in mečkanje pri lastninjenju ne Tako najveijetneje razmišljajo v krogih, kjer so pripravili, ter Sklad za razvoj, ki krog trgovine ijc Sklad za razvoj se je odločil sklicati prvo avkcijo ali t j( I in začasnih podjetij, ki jih je dobil od podjetij, ki so ^“Miihiila, 7. decembra. Dražba torej bo, čeprav se bodo morda tudi začasnice, ker pač vsa podjetja niso vpisana 77“ retriKtfzm mmmm rl« A««« A CO nimnin nnnnl- 'lU.. n- čeprav dražbe za upravljanje že nimajo napol, do X|Ki J®,®Uadov, ki se zaradi tega sploh niso registrirale, rile tol^^riranja sta namreč začela pred dobrim tednom ali M Infond in Atena. zaradi tega sploh niso registrirale. Sklada, je podjetjem lahko kaj malo mar. To je pač zadeva Sklada in ne več podjetja. Mogoče pa je razmišljati tudi du-gače; čeprav gre za manjše deleže lastništva v podjetju, večinskemu lastniku - to pa so v večini podjetij zaposleni in ceni povedal, da se vidi, da kovinskopredelovalni industriji pri nas rožice ne cveto. Prepričan je tudi, da Sklad njihovih delnic ob tako majhnem številu registriranih družb za upravljanje prvič ne bo prodal. Sploh pa je ta delež, ki se prodaja, le 7 odstotkov kapitala podjetja. Kljub temu si želijo za solastnika domačina, ki podjetje tudi pozna. Torej domačo banka ali zavarovalnico. Jože Hanc, pomočnik direk- Ob nelagodju velika pričakovanja Marsikje na terenu je v teh dneh čutiti nelagodje ob določitvi območij novih občin. Tako je še posebno tam, kjer so prebivalci že pred meseci na referendumih izglasovali svojo občino, z zakonom o novih občinah pa so se zadeve obrnile drugače. Zato so iz teh krajev poslali številne pritožbe na Ustavno sodišče Slovenije, ker menijo, da je bil kršen temeljni element ustave, ki govori o pomenu tradicije družbenopolitičnega delovanja na določenem ob-močju. Prav zato se ne morejo sprijazniti s spornimi sedeži posameznih novih občin. in Atena. J fcažbi, ■ l(T^?žbi, kjer bodo proda-Vin začasnice 61 po- vz... i s '5 blagajniške zapise 1 bo le peščica 10 Zh “Pravljanje, zato ži-.. i delnicami naj- •' L* bo. Živahno pa tudi ne i V seznamu paketov jo času z njimi prišli na trg, kdaj bodo lahko kotirale. I| idviiu Morda je fiiston^j Moraa je «bote^Jzaradi kate- .P^ratura v partenu k.sa tronv,,«;- r...,.-/. nekoliko i-' ^Klad za razvoj pro- >( I paketov , „ MU pelin . (^"i^gpva izklicna cena pa c.^fiijonov tolarjev in j® J takrat višja od 1 'jt^dnosti delnic. od nomi- Za ta Jit, fj^^^vo veliko zani-.V l)„!?Prav ima visoko I D- S VMf 0 fta ■ 1 fc. 5*^ la na pet paketov pomeni možnost Sklada, •'"i zak. ■’ S tem več družb L^svlia - družb ki »nn viuijo SVOJ %iih dobrih in ?«Vnik »Movn " zanimi- A ii 2-- prve dražbe, če bi V nan.'*.P’'3''ljanje vedele. Izklicna cena za večino podjetij 1:1 Kaj pa ostalih šestdeset? Skoraj vse bo Sklad prodal, vsaj ponuja tako, v enem paketu, in na prste ene roke smo lahko našteli podjetja, kjer je izklicna cena višja od nominalne vrednosti delnic podjetja. To je prvi razpoznavni znak, kaj si Sklad misli o njih ali kako so tržno zanimiva. Na prvi dražbi bo torej delnice teh podjetij prodajal na ravni nominalne vrednosti, na naslednji pa bo izklicna cena že nižja. Pričakujemo, da se bo tako odločal, ker je vendar malo možnosti, da bi delnice vseh podjetij že na prvi dražbi tudi uspel prodati. In če bo šel pod ceno, bo zagotovo tudi ta ustavljena na določeni točki in se bo najverjetneje sukala okoli 70, morda 80 odstotkov vrednosti. Zastonj tudi Sklad delnic ne bo dal iz rok. upravičenci do lastninjenja - le ; ne more biti tako vseeno, kdo (oija Gidosa, je ornenil, da se bo njihov novi sopartner. Ver- J® Pomurska investicijska jetno so se podjetja ozrla po družbah, od katerih pričakujejo, da jih bodo odkupili. Morda je tu v ozadju tudi poslovni stik, sodelovanje (banke so namreč ustanovitelj številnim družbam). Zato se bodo našla podjetja, ki bodo na pridobitev novega solastnika tudi nekaj dala. Med šestdesetimi tri iz Pomurja Med šestdesetimi podjetji so tudi tri iz Pomurja. Sklad bo prodajal delnice Varstroja iz Lendave, Gidosa iz Lendave in Zavoda za ekonomiko in urbanizem iz Murske Sobote. Za prvi dve podjetji je Sklad postavil izklicno ceno na ravni nominalne vrednosti delnic. medtem ko je Zavodu za eko- je Pomurska družba zanimala za njihove delnice, vendar še ne vedo, če bodo do prve dražbe Sklada že tudi registrirani. Vsekakor pa si želijo znanega solastnika in manj Sklad. Ali je prva dražba zanje prednost ali ne? Na to vprašanje je sedaj še težko odgovoriti, je povedal sogovornik. Direktor Zavoda za ekonomiko in urbanizem Janez Ori je povedal, da so pisali Skladu, naj njihove delnice še nekoliko zadržijo in jih ne prodajajo že na prvi dražbi, ker so pričakovali spremembo zakona, da bi jih tudi sami lahko odkupili. Novega solastnika tako še ne poznajo, bi pa želeli, da delnice, če jih že morajo oddati, kupi domača ali znana družba. MAJDA HORVAT nomiko in razvoj ceno popa vi) navzgor za petnajst odstotnih točk. Še ta mesec bodo imela MXV/UA> podjetja obisk ali ogled iz Sklada in zainteresitranih in K 1^, kav' Odkupljenimi .'^ako bo uokviq'en J?'' ’’'®d '"i’ ali kdaj kolikšnem Podjeda se ozirajo za novim solastnikom Za to kar se bo dogajalo z delnicami podjetij na dražbi družb, za katere bodo morali pripraviti kup podatkov o prodaji, poslovanju, vlaganju za razvoj in drugo, torej ponudbeni memorandum. Vodilni iz podjetij pa so o prodajanju na prvi avkciji razmišljali; Stanislav Sraka je o izklicni je »vroče« Dokaj na hitro in na neobičajen način (vabilo le na internem programu kabelske televizije) so minulo nedeljo sklicali zbor občanov 'Ustnih papiijev i ^''ejan zaradi privatizacijskih delnic papirjev v Sloveniji je pri nas povezan z usta-Ljubijani, druga stopnja pa seje po mnenju mag. ” * “ "* “ ■ — — cn<1ai Hotize. Obravnavali so novo lokalno samoupravo (priprave na volitve), delo vaškega odbora in vrnitev vaškega doma, ki ga ima sedaj v lasti Kmetijska zadruga Hotiza--Polana. Večina zbranih je izrazila precejšnje nezadovoljstvo, ker jih vodstvo v zadnjem času premalo seznanja z aktualnimi dogajanji v krajevni skupnosti. Prav tako je bilo večinsko mnenje, da bi kazalo v vasi spet uvesti samoprispevek, saj bo le tako možno realizirati nekatere nujne potrebe (projekte). v r uruga 9LU|Jiija |/a av jv |rv -—-—J---o X Ljubljanske borze, začela sedaj, L^hb.: ^celp nnSovitaft aalntpo nnilipfil 17. oroccsa lastum- pojavljati delnice podjetij iz procesa k^lasJ^®*“nJa. Tretja stopnja razvoja pomeni SS^j®nia družbenih nodietii in integracijo slovenskega fck Pibk '’®"ja družbenih podjetij in integracijo slovenskega * mednarodno okolje in priključitev k razvitim L^t to, da bodo podjetja redno mo- ,, , , . . rala obveščati borzo in javnost nrforavila o vseh pomembnih dogodkih, ama, in mu naložHi? da to stori ki bi lahko vplivali na ceno. do nedelje, 13. tega meseca, ko nai In kaj bodo s svojimi delnicami pooblaščene investicijske družbe, ki so jih na primer odkupile na avkcijah Sklada, kdaj K ‘^'hen- P’’®bbl'kovanje L ^®di veliko po-5* k*??««® r-r-;--k^fgani .'^®dnostnih pa-v več vejah k. TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV | papirejev, k’’ tjhk/^^rzna delniška za javne in prenosljive X ORGANIZIRAN TRG (BIS) AVKCIJE SKWDA M ZA RAZVOJ V NOTRANJI ODKUP dve 'tifi 7 ’ tako imeno-S^tlo vei-iu’ Predvsem X CViem: tre !.l “lo Strogi ime-kMf. ?-> npfr,,_____ . . 1 *'v* n Z ix*zv' BORZA -OTA -0TB OTC OTD i za javne in S«;?:: k., i'!?'’"; Ft; I I kSlni°tiJ^P°*ttjevali (ali za ko- javne, S K ’fale^ C>.na katerem S. a tpiv. Privatizacijske R^ni delničarje, ki ^rg vrednostnih pooblastila, na katerem samo delnice ampak tudi Papirji, ki ne n (/''^aciiJ P°8ojev za I,:>a trgana borzi. Po- • 'h h. oorzi. ro-ticej J seveda mi-I ie rtSkniv* nA_ J® papir ne- TRG MED PRIVATIZACIJSKIMI SKLADI h S I I_________J___________-L OPCIJA - omejeno javno prenesen in da JV.’—'- r 1 A ga je imela v postopku Ag ®-. __rvaniT- cija za trg vrednostnih papir- jev. Podjetja bodo s svojimi privatizacijskimi delnicami začela na OTC- trgu, ni pa nujno, da tu tudi ostanejo, saj se lahko po zaprosilu uvrstijo na trg OTA ali OTB, seveda če bodo izpolnjevala kriterije za kotizacijo. O teh pa je mag. Draško Veselinovič povedal, d3 bodo pogoji približno isti kot doslej. ------- kriteriji pa viSji, na primer višina kapitala, leta poslovanja, revidiran zaključni račun, razpršenost papirja. Novo bo tudi VI- INTERNA RAZDELITEV I J M h I bodo lahko kotirale? Pogojev za kotizacijo teh družb še ni, skoraj zagotovo pa ne bodo prišle na trge A, B in C. Zanje bodo najverjetneje odprli spet posebno vejo ali trg in objavljali tudi ločeno tečajnico. Po liiiKlioncVA ljaxi v*,.--.. ---- izjavi direktorja ljubljanske borze pa bi delnice skladov lahko prišle na trg šele po pol leta, oziroma vsaj pol leta bi z njimi družbe morale uprav- liati. Odprto pa je seveda vpra- šanje, kakšna bo trgovina med samimi pooblaščenimi druž- bami s temi odkupljenimi del- nicami. MH če že govorimo o novih občinah v okviru lokalne samouprave, ljudje upravičeno pričakujejo, da bodo v tako določenih obiSnskih mejah res lahko uresničevali svoje osnovne potrebe in interese, ki so bistvenega pomena za dobro delovanje nove lokalne samouprave. Pri tem se velikokrat opirajo na izkušnje z Zahoda, ki naj bi prinesle korist tudi našim ljudem. Ne moremo pa se znebiti občutka, da je bilo ustanavljanje nekaterih novih občin pri nas vendarle opravljeno na pamet. To pa seveda ne more biti spodbudno za vse tiste prebivalce prihodnjih novih občin, ki so se znašli v nekakšni pat poziciji, iz katere zaenkrat ne vidijo pravega izhoda. Zato letijo na poslance državnega zbora upravičeni očitki, da so pri stihijskem sprejemanju modela novih občin storili precej škode. V mislih imamo predvsem razdor med ljudmi, ki so pričakovali drugačne povezave, kot bodo v praksi. Seveda pa vsega ne bi smeli metati v en koš. Prav je namreč, da ljudje od nove lokalne samouprave veliko pričakujejo, zlasti glede hitrejšega razvoja njihovega kraja. V tej zvezi se zavzemajo ža večjo pritegnitev novega kapitala, ustanavljanje novih malih obratov in razmah obrtništva, brez česar si je nemogoče zamišljati napredek. Dejstvo je, da dosedanje velike obfine niso mogle videti vseh problemov odročnejših krajev, ki so bili za marsikaj prikrajšani. To se seveda ne bi smelo zgoditi v novih manjših občinah, kjer ljudje vendarle pričakujejo boljše čase tudi zanje. Upanje pa je brez dvoma že pol uspeha! MILAN JERŠE V Gornji Radgoni seja občinske skupščine samo Z enim sklepčnim zborom bi sklicali ponoven zbor krajanov. Dokaj nezadovoljni so vaščani tudi zaradi tega, ker je cesta skozi Hotizo izpadla iz programa za rekonstrukcijo magistralne ceste Ma-ribor-Lendava. V drugih vaseh proti Lendavi so celo dosegli, da so jim položili cevi za kanalizacijo in uredili pločnike. Spet je bilo »vroče« tudi zaradi vaškega doma, saj se niso strinjali s pogodbo, ki jim jo je ponudila Kmetijska zadruga Hotiza-Polana in tudi ne s trditvami direktorja te zadruge Štefana Ciguta. Poudarili so, da so dom zgradili večinoma sami, zato mora biti njihova last. Zaradi nezadovoljstva nad vsem tem so tudi zahtevali odstop vodstva krajevne skupnosti. Kaj bo v nedeljo? J. G. Nove občine gradijo plotove v veliki dvorani Doma gasilcev in civilne zaščite je bila v četrtek, 3. novembra, seja občinske skupščine, ki ni bila povsem sklepčna že od pomladi. Svoje delo je že opravil družbenopolitični zbor, ki je bil skoraj na vseh nesklepčnih sejah skupščine edini sklepčen. Tokrat naj bi delo (sprejetje najnujnejših sklepov) opravila še zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, vendar je bil sklepčen le slednji. Vendar tudi na seji sklepčnega zbora krajevnih skupnosti ni šlo vse gladko. Najprej se je pojavil predlog, da naj bi z dnevnega reda črtali točke, ki določajo program gradnje lokalnih cest v obdobju 1993-1997, predlagajo ukinitev statusa zemljišč v splošni rabi in druge, ki bi morebiti ogrožale ali onemogočale razvoj novih občin (Sv. Jurija in Radenec). Kljub burni razpravi so točke ostale na dnevnem redu, prav tako so kljub nasprotovanjem sprejeli predlog odloka o določitvi gospodarskih javnih služb in preoblikovanju javnega podjetja. Nekaj razprave je bilo tudi o ustanovitvi podjetja za razvoj in trženje Negoj, čeprav je to podjetje že ustanovljeno; nekateri so dvomili, da je finančna soudeležba občine nujna, če je podjetje že ustanovljeno. Vendar ne gre za klasičen soustano-viteljski delež, temveč za pomoč pri uveljavljanju (promociji) posebne turistične ponudbe na demografsko ogroženem območju občine, zato so sprejeli sklep, da bodo podjetju Negoj (solatniki so tudi domačini s Sov-jaka in turistične organizacije) nakazali vsoto v višini lO tisoč mark. Med pomembnejšimi sklepi, ki jih je sprejel zbor krajevne skupnosti in ki bi jih nujno moral sprejeti tudi zbor združenega dela (veliko poslancev tega zbora pa je ostalo brez »baze«), so dopolnitev proračuna, ter sklepi o obvezni uporabi čistilne naprave, o plinskem omrežju v Gornji Radgoni in Radencih, o plovbi po notranjih vodah in po reki Muri. Poslanci so na četrkovi seji našteli kar nekaj konkretnih predlogov in problemov, ki težijo občane (že zaradi delegatskih vprašanj in pobud bi se poslanci morali redno sestajati, saj so bili izvoljeni zaradi potreb volivcev). Tako so na pobudo poslanca imenovali posebno komisijo, ki si bo natančno ogledala zaradi obvoza uničeno cesto Ihova -Negova-Spodnji Ivanjci. Ljudi tudi zanima, kdo je lastnik, upravljalec ali odgovorna oseba za Blaguško jezero, saj naj bi tam vzpostavili nekaj več reda. Vsi so se strinjali s predlogom, da bo potrebno čim prej urediti kolesarsko stezo med Radenci in Gornjo Radgono (še bolje pa bi bilo razmišljati o obnovi celotnega odsega magistralne ceste, saj je zaradi tovornega prometa že povsem uničena), prav tako pa je vse zanimalo, kdaj bo Petrol, ki je že odkupil zemljišče, končno le začel graditi bencinsko črpalko na Meleh. Če ne bo on, bo kdo drug, saj je ponudnikov precej. I BBP LADA CENTER * AVTOTRGOVINA 62231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Maribor-Lenart), tel. 062/640-540 ODPRTO ponedeliek-petek8.-16., v soboto 8. -12, ure PRODAJA NOVIH AVTOMOBILOV LADA s katalizataijem — Najugodnejši lizing — Posojila brez pologa do štirih let — V posredniško prodajo sprejemamo vse tipe vozil — Staro za novo_ NOVI in RABUENI deli za avtomobile; ^R4, ZASTAVO, LADO. § j POOBLAŠČEN PRODAJALEC IN SERVISER * avtomehanika 10-LETNA TRADICIJA Borut Jagodič * avtokleparstvo * vulkanizerstvo stran 4 vestnik, 10. novembrajgM Seja vlade Pokojninsko in invalidsko zavarovanje bo imelo primanjkljaj Vlada je obravnavala in sprejela poročilo o izvajanju zakona o razvoju malega gospodarstva za obdobje 1993-94, sprejela program dela in statut pospeševalnega centra za malo gospodarstvo. Iz poročila o uporabi sredstev, namenjenih za učinkovito pospeševanje razvoja malega gospodarstva, ki gaje pripravilo ministrstvo za gospodarske dejavnosti, je razvidno, da so bila sredstva dobro in učinkovito naložena zlasti v projekte, za katere je obstajal konkreten interes in pri katerih so uporabniki sami sodelovali s svojimi sredstvi. V letu 1993 je bilo realiziranih 106 projektov v skupni vrednosti 402 milijonov tolarjev. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti jih je sofinanciralo v vrednosti 128,7 milijona tolarjev. Največ sredstev je bilo vloženih na področju infrastrukture, zaposlovanja, usposabljanja in izobraževanja. Vlada je sprejela tudi predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju prejšnjih vojaških zavarovancev, ki ureja pogoje in način izplačevanja pokojnin vojaškim osebam in vojaškim uslužbencem, ki so bili v službi JLA. Zakon bo nadomestil sedaj veljavni odlok, po katerem se izplačuje akontacija nekdanjim vojaškim upokojencem. Predlog zakona, ki ga je sprejela vlada in ga bo poslala državnemu zboru v prvo obravnavo, sukcesijsko prevzema odločbe, ki so bile upokojencem JLA izdane še pred 25. junijem 1991, z osnovo od septembra istega leta in nadaljnim valoriziranjem. Na novo pa določa kriterije in pravice tistim nekdanjim aktivnim vojaškim in drugim osebam, ki so se upokojile ali pridobile delovno dobo v JLA in nimajo veljavnih odločb pred 25. junijem 1991. Do teh državljanov Republike Slovenije in tujcev Slovenija nima nobene sunkcesijske obveznosti. Pri tem predlog zakona ne posega bistveno v dosedanjo ureditev, ki jo je v praksi uveljavil odlok. Strožji je le pri določitvi pogojev za pridobitev posebnih pravic po 18. juliju in pri maksimiranju najvišje pokojnine v skladu s splošnimi predpisi. Vlada je sprejela tudi predlog zakona o skladu Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki bo poslan v državni zbor v prvo obravnavo. Predlagani zakon opredeljuje naloge kulturne politike, ki jih je treba zagotoviti na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti na državni ravni, na osnovi tega zakona naj bi se utanovil Skald Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti, na katerega bi prenesli izvajanje kulturne politike na področju ljubiteljske kulture skupaj s pripadajočimi javnimi sredstvi za to dejavnost. Vlada je sprejela tudi zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, ki je pripravljen za drugo obravnavo v državnem zboru, predlog zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture, ki gre v tretjo obravnavo in predlog zakona o šolski inšpekciji, ki bo poslan v državni zbor na drugo obravnavo. Proračunski memorandum Na seji vlade so sprejeli tudi proračunski memorandum, na osnovi katerega bodo pripravili naslednji državni proračun. Na tiskovni konferenci je govoril minister Mitja Gaspari, ki je označil kot bistveno za javnofinančno sfero štiri postavke: državni proračun, občinske proračune, pokojninsko in invalidsko zavarovanje in obvezno zdravstveno zavarovanje. V letu 1995 bosta imela zdravstveni in pokojninski sklad izgube, zato jima bodo pomagali s sredstvi iz sedanjih rezerv. Vlada je pripravila dva scenarija; po prvem naj bi bil državni proračun izravnan. Prihodki in odhodki naj bi znašali 503 milijarde tolarjev. Pri drugem pa vlada predvideva 60 milijard primanjkljaja v vsem javnem sektorju. Vlada predvideva, da se bo v prihodnjem letu bruto domači proizvod povečal za 4 do 5 odstotkov, inflacija se bo predvidoma zmanjšala, zaposlenost se bo povečala za en odstotek, brezposelnost pa zmanjšala pod 14 odstotke. Po besedah ministra za ekonomske odnose in razvoj Davorina Kračuna je vlada optimistična pri načrtovanju glavnih ciljev ekonomske politike. Vzrokov, ki povzročajo inflacijo, to je plačilnobilančni in proračunski primankljaj, pri nas ni. Vlada bo največ pozornosti posvetila izenačevanju censkih nesorazmerij in preprečevanju indeksacije plač. Vlada bo poslala predlog novega proračuna v parlament do konca decembra, poslanci pa bi o njem razpravljali (in ga sprejeli) februarja. MARJAN HORVAT gospodarstvo Sanacija gospodarstva J O (bermudskem) trikotniku i Kako pa je sploh « I reševanja podjetja V spodnji predal ga potiskam, pa vendar vse bolj in močneje bije na piano. Dvom. Kot črv vrta, da podje^a od zadnjega zakona o sanaciji gospodarstva ali o restrukturiranju in reprogramiranju kratkoročnih obveznosti podjetij v dolgoročne pri bankah ne bodo imela velike koristi. Celo to retorično vprašanje se je porodilo, ali ni bil zakon potreben tudi zato, da so potem laže speljali dajanje pomoči države velikim mariborskim podje^em. Letos nerazdeljena državna jamstva že bi za vsem zapisanim naredili piko, pa vendar ne gre izpustiti še naslednjega dejstva. Naslednja ovira je vprašanje meril za podelje- _ - _ _ _ . _ . . vanje državnih poroštev, saj jih bo, kot je Tam, Avtomontaža, in še za Brestova podjetja. Zakaj dosedanja, potrebno spremeniti mračne misli in črv dvoma? Zato, ker bo pred tem, ko bo država z zakonom. Že doslej je država dala jamstvo za reprogramiranje dolgov, moralo biti zadoščeno neštetim zahtevam in pogojem. Mnogo čejev je okoli tega zakona, ki ga močno odmikajo v daljo ali postavljajo v nebo. Res bi bilo dobro, da bi ga čez čas lahko ocenjevali drugače ter zatrdili, da ni bil le pesek v oči, da ni bil potreben le za utrditev oblasti, da je bila zaradi njega vlada hvaljena s strani gospodarstvenikov. Pre- lahko izdajala jamstvo, vendar so se merila za pridobitev tako zožila, da je tovrstno jamstvo, po tem ko je bilo vnovčeno jamstvo Optimizma, prejelo le nekaj podjetij. Lani na primer so banke ob držav- - _ - „ . nih jamstvih izdale posojilo še 80 vec je torej cejev in preveč je akterjev v trikotniku reševanja podjetjem, letos manj kot desetim. podjetij, ki bi morali pristati na pogoje ali se dogovaijati. Že zato bo iz te moke malo kruha. Za trikotnik torej gre ali, kot pravijo, za trojni socialni sporazum, ko naj bi vsak od treh, to pa je država, banka in podjetje, prispevali svoj delež k rešitvi podjetja. Država bo izdala jamstvo banki za zamenjavo kratkoročnega v dolgoročni kredit, višina pa je odvisna pač od bonitetnega razreda podjetja. Komu bo potemtakem država pomagala, ali dobrim podjetjem, za katera jim bo treba razdati manj jamstva, ali utapljajočim, ki spadajo v nižji bonitetni razred? Komu bo pomoč namenjena? Že jo imamo, prvo veliko neznanko. Naslednji če je pogoj, da mora podjetje konsolidirati vse obveznosti do vseh bank. Po vladnem po- Pomurska podjetja in državna jamstva Bodo po vsem zapisanem podjetja res pokazala tako velik inte- res za ponujeno pomoč, kot ga pri- jasnjevanju poroštva ne bo mogoče jakuje minister Maks Tajnikar? Bo dobiti, če se ne bodo vse banke ■ - - • ■ odločile za refinanciranje. Predvidevajo tudi možnost, da bodo zainteresirane banke prevzele terjatve nezainteresiranih bank. To z dru- med interesenti tudi kaj podjetij z našega konca? Na vprašanje ne moremo odgovoriti, lahko pa se lotimo zadeve tako, da postav- Ijamo domneve, izhajajoč iz gospo- gimi besedami pomeni, da se bo darskega utripa naSe regije, ali moral zavrteti krog trgovine terja- ..................... tev podjetij med bankami. IVaKU jjajv »F—uri pomurskega gospodarstva p lem ni, Zbirnega podaAao .yjj. smo vsaj do pr‘’’*'^I?„jjti»inal» j nega podatka poskušali pnn d '^bi krat še SDK-ja, je poslovni kratkoročnih obvezn ,0 ' pasivi podjetij skoraj jjjjtko- P? torej so bila tg neb®! ročno zadolžena. Toda rih informacjah se j jjjjij pe kratkoročnimi m dolgo Ji sojih vendar oročnihp«’^ k nas in se je delež do g . j jil nekoliko Pove^’/" dasi«« O j lahko razložimo tudi IJ krajši rok podjetja‘ k med seboj. Po^T.raJ^ gdgo*® C banke, vendar im bU na vprašanje, koli nisfl’ P H podjetja pri njih zad E jb ftpj dobili. Nekoliko zav», (j upoštevanju M med posam^ Ifc djetji, kapitalske s® nekaterih dobljen h P do® k potem prišli do j^djtshu bankam dolzn® »ko«—.jjs • med seboj. tolaijev. ( Gre » kratkoročna posoJ«;»•L„(,stja In kako je z Služi’’J. venskega gospo^^ -gnisk" konjunkturo in tiko Gospodarske z «r ctznieni 'lai lili pil »a tl svojem P?f^osoi>'’ Banke - prve violine državne sanacije Bankam država ponuja, da svoje terjatve spremenijo v deleže v podjetju, če pa bi pristale na reprogramiranje dolgov, bi za to dobile v podjetju pravico do udeležbe pri nadzornem svetu podjetja. (Banke O tem, kdo bo pomoč dobil, v zakonu ni govora morda tudi nekoliko špekuliramo. nije je v P”®. «1'* Najprej moramo ugotoviti, daje da so se v jf rd tO' že začetna možnost pridobiti jam- spodarstvu P®*® j Vatdt’ stvo države za naš konec manjša, odstotka ozirom juli) saj je le peščica podjetij speljala larjev in v 1® lastninjenje tako daleč, da je dobila Dolgoročna jOO tudi drugo soglasje Agencije. Torej junija za 1,2 ah nrvfl nvtrn liiu 03 Z3 . .. Iz .i «11 prva ovira. so svoje terjatve spreminjale Zanimivo je tudi, da vlada v zakonu ni določila podjetij, katera bo ukrep zajel, ampak je najprej odločno povedala, kdo te državne pomoči ne bo deležen. Pomoči ne bodo dobila podjetja, ki so jo v raznih ukrepih (od Sklada za razvoj do sanacije bank in drugih) že do- >■ M Mi S v trajne kapitalske deleže v podjetjih tudi brez zakona in sploh imajo v podjetjih, dolžnikih, velik vpliv pri upravljanju že sedaj.) Tudi sindikat naj bi bil pri svojih zahtevah za delavce manj dosleden in bi tako prispeval svoj delež k rešitvi podjetja. Podjetje, ki bi dobilo državno jamstvo, tudi ne bi smelo izplačevati dividend ali dobička, tudi plače le po dogovoru med banko upnico in podjetjem. Na vajetih pa bi morale biti tudi plače poslovodstva. Spet veliki ČE! sedaj. Ukrep naj bi bil namenjen za sanacijo posojil iz preteklosti, predvsem zaradi izgub nekdanjih trgov. Je to res jasno razvidno? Omembe vreden je tudi pogoj, da na pomoč lahko računajo podjetja, ki imajo do konca speljano lastninsko preoblikovanje. Kup omejitev in čejev čaka podjetje, ki razmišlja o ponujeni roki pomoči. Sploh pa bodo imele glavno besedo pri vsem banke, ki so že jasno povedale, da z zakonom niso preveč zadovoljne. Predvsem osrednja pomurska banka je s spreminjanjem terjatev v trajne deleže podjetij že navzoča v številnih pomurskih podjetjih, zato ji možnost, ki jo daje v zameno za reprogramiranje dolgov zakon, o vplivu v podjetju lahko kaj malo pomeni. Sploh pa so banke, ki jih imamo na našem koncu, kolikor smo poizvedovali pri njih, mogle kaj malo povedati o tem, kako se bodo, če se sploh bodo, odločile za to možnost. Nekateri sogovorniki iz bank so menili, da je sedaj še prezgodaj o tem karkoli reči, ker podrobnosti pač niso znane. Bančniki, ki jih bremena preteklosti ne težijo toliko, pa so menili, da njihovi komitenti niso tiste vrste iz nizkega bonitetnega razreda. Drugače rečeno, denar so posojali dobrim in uspešnim podjetjem. Potemtakem bodo posojeni denar lahko tudi vrnila brez pomoči države. liju pa za 'M 'lat S Iz 94, P’ tolaije'';„„bef!'’’j;o Banke Slovenije, sep so naslednji pod je bilo bank^ , tolal^Lojil dolžno 294 *?' Avoroča''’,?ijii-tega je bto, jj 143 milijard m ^“^°eznos"’;Jiso lijard tolarjev. -gdarst''^’ jjj, imajo banke do g j,j dep , v depozitih, pa skupaj 116 n« V J tolaži milijonov Sl >!el S »e, S' P I, * Niste sai^' Vestniki® Z vaitf' i? V VI) b, Reorganizacija državnih služb, ki bodo upravljale državne ceste — Namesto RUC-a odslej »direkcija« iiip? ji Vzdrževanje cest le s koncesijo na upravam poglede o vsem Zakon o državnih cestah določa, da morajo v prihodnje v okviru uprave ostati le upravijalske, vodstvene, koordinacijske in nadzorne funkcije. Tako se je že izločil in reorganizirat cestni inženiring v Družbo za državne ceste. Ta družba je tako postala samostojen subjekt na trgu za področje strokovnih storitev pri načrtovanju in gradnji cest in se enakovredno vsem drugim izvajalskim firmam poteguje za pridobitev poslov. Marsikdo dvomi o njihovi »enakovrednosti«, saj so se že z izbiro imena družbe postavili nad vse druge izvajalce. Prav tako poteka lastninjenje cestnih podjetij (pod neposrednim nadzorom Ministrstva za promet in zveze), ki naj bi pripeljalo do večje konkurenčnosti in učinkovitosti. Poskusni projekt vzdrževanja državnih cest poteka na Cestnem podjetju Novo mesto, ponovno pa bodo preverjeni tudi standardi zimskih služb, saj le-ti predstavljajo velik delež stroškov rednega vzdrževanja. Cestna, komunalna in druga podjetja se bodo morala v prihodnje kar zelo potruditi za pridobitev del. Pogoj bo ustrezna tehnična in strokovna opremeljenost. Tudi RUC ali »direkcija« je tokratni finančni predlog pripravila pogumneje. Zato smo direktorja RUC-a Antona Šajno najprej povprašali, kako da je prav letos tako velik razkorak med zahtevano (RUC-ovo) in predlagano (proračunsko) številko, ki naj bi bila namenjena za »najnujnejše ukrepe« - Šajna namreč trdi, da bi za nemoteno vzdrževanje, obnovo in gradnjo javnih cest .potrebovaJk okrOg 64 jim po prvi verziji namenja v ta namen le okrog 14 milijard? »Ta razlika nam je bila znana že prej; zdaj je seveda tudi ovrednotena! Poglejte, Nemčija daje za ceste 11,2 odstotka od proračuna. Če vzamemo avtoceste in obstoječe ceste, je kljub temu vse to za tretjino manj. Tukaj je ves problem in na to opozarjamo. Seveda pa so nemške ceste tudi v boljšem stanju. Hočem povedati, da se premalo denarja namenja za ceste, da bi bile te v takem stanju, kot si želimo. V strokovnih krogih so nam Anton Šajna, direktor Republiške uprave za ceste projekt, bomo rešili velik del prometnih problemov. Nadaljnji korak pa je projekt na obstoječi cestni mreži.« Ali nova lokalna samouprava vpliva tudi na vaše organiziranje oziroma kako se boste organizirali za nemoteno vzdrževanje cest kljub velikemu številu novih občin? »Za nemoteno vzdrževanje rriSijard tolaijev, proračun pa '■ —— — — - - bile te številke znane, zdaj pa se bomo organizirali tako, da z njimi prihajamo na piano. , bomo razpisali kdnčešjjč. To je Z avtocestami, ki so ogromen model, ki je nekako Vj. skladu z nastajajočim zakonom in se nam tudi zdi najprimernejši. Cestna podjetja, ki bodo želela to delati, bodo morala biti ustrezno tehnično opremljena - to pa niso vsa -, zato da bomo vzdrževanje izvajali racionalno. Verjetno se bodo tukaj pojavljali še kakšni manjši izvajalci, saj želimo krog ponudbe tudi na tem področju še razširiti. Cestna podjetja so sedaj predvsem teritorialno organizirana in ta teritorialna oi^anizi-ranost pomeni na neki način tudi monopol. Jaz ne trdim, da se vsa tudi obnašajo monopolno. Toda v prihodnje, ko bo tržni boj, bo tak monopol lahko pomenil višje stroške za vzdrževanje. Tega pa ne bomo dopustili!« Kaj pomeni za vas pojav večjega števila manjših občin? »Z novim zakonom bomo upravljali z dodatnimi 2000 kilometri cest. Z novimi občinami pa se za nas spremeni naslednje: zdaj smo imeli opravka s 63 občinami, imeli smo redne stike in smo sodelovali po strokovni plati. Zdaj bo za nas, predvsem pa za ceste slabše. Neposrednega stika bo manj, bomo pa zato organizirali 5 območnih izpostav in se pogledi in P« dragoceni m J' JLjovpOjV'vpf’ nadaljnjem nač J apiej d« naj bi bilo Sanje pa je, a' občine ustrezno gjta ,5-sedene.K]eb^;>J izpos‘Xv X čeno, da bo izp rovzhodno f boru!« - Slov In kako bo p f 1 ■„ S!? k z zimsko sluz gga »Vokvirurod^nt®’;;/ S’ nja bo tisti, ^dif Jos‘Si z sijo, odgovv*- ' službo. To Z’ J rem, imamoj njimi cestnih r sij' Dileme nadaljnjega razvaja (iz referata A. Šajne z naslovom Cestno omre:^e v republiki Sloveniji danes in jatti): - prioriteta razvoja magistralnega cestnega omrežja območij Obale, Idrije, Posočja, Po-- savja in Koroške, ki danes nimajo ustrezne navezave na daljinsko državno omrežje (avtoceste) - obsežnejše rekonstrukcije na manj prometnih cestah odložiti za določen čas - povrečje asfaltiranja 20 kilometrov ma-kedamskih cest na leto je prenizko, zato je potrebna asfaltiranje pospešiti z modernizacijo po nižjem standardu - vzporedne magistralne ceste ob novih avtocestah prekategorizirati v nižji rang ~ kraje ob meji nujno {g državnim cestnim vidika, saj ima te -1« 5»» z more biti obravaavan« gl*«hfceg», vi^. ločnica med narodi, ie l državlj«! nutičntti Mctčt 1» asate bo B»fcre»»« obmejnih jM-ehodov m tilda naloga, bi bo jpottdarrik pri »ribto*«^ slovenritega ceirtnega omrezp - povezava turjeičnih točk t ustreznimi cestami I** p M H» V K M10. novembra 1994 stran 5 gospodarstvo ^^litomerskem Muralesu .Stjo I )8D' ’ Več kot polovica ato .lii- I lalo Kdelkov v izvoz -to Stala milijon 100 tisoč mark, pretežni del sredstev zanjo bodo zagotovili sami, 400 tisoč mark pa bo posojil. Prihodnje leto jih čaka še posodobitev strojne opreme, s tem pa bodo tudi zaokrožili najnujnejše naložbe. V Muralesu jim je osnovno vodilo, da ne smejo zaostati za razvojem in tudi v preteklih letih, ki niso bila rožnata, so vlagali v razvoj. Nemalokrat na račun nižjih osebnih dohodkov, vendar se jim je takšna politika obrestovala in zdaj se tudi nad plačami ne morejo ravno pritoževati. 46 tisočakov, kolikor znaša povprečna mesečna plača, sicer ni preveč, vendar delavcem plačujejo tudi prevoz na delo in malico, zaposleni pa so za letos dobili tudi 89 tisoč tolarjev (bruto) regresa za letni dopust. Ena od pomembnih nalog, ki čakajo Murales, je zdaj last- Pomurje dobilo prve tri mojstre - obrtnike oziroma »multiplikaiorje v okviru projekta uvajanja mojstrskih izpitov« Brez mojstrskega izpita ne bo šlo Leto 1994 je za obrtništvo prav gotovo prelomno. Z novim obrtnim zakonom naj bi povrnili ugled in veljavo obrtnikom, natančneje naj bi bila določena meja med klasičnim obrtništvom in obrti podobnimi dejavnostmi, vse pa naj bi se začelo ali temeljilo na izobraževanju oziroma pogojih za pridobivanje obrtnih dovoljenj. Klasični obrtniki bodo lahko dobili obrtno dovoljenje le po uspešno opravljenem mojstrskem izpitu, kajti za opravljanje te dejavnosti se lahko izpopolnijo le s praktičnim delom pri mojstru. In da bi bila Obrtna zbornica pripravljena na velike spremembe v izobraževanju, ki naj bi se začele prihodnje leto, ko bodo prevzele usposabljanje novih obrtnikov, je že letos ob pomoči nemške obrtne zbornice oi^anizirala seminaije za »multiplikatoije v okviru projekta uvajanja mojstrskih izpitov«. To so pravzaprav mojstri obrtniki različnih dejavnosti, vseh v Sloveniji je 64, ki bodo sestavljali izpitne komisije za opravljanje mojstrskih izpitov. V Pomurju smo dobili tri mojstre s certifikatom, dokazilom, da so uspešno opravili seminar. Med 16 slovenskimi mizarji se je seminarja udeležil tudi Ciril Grah iz Nemčavec pri Murski Soboti. V njegovi delavnici so zaposleni trije mizaiji in vajenec. Dela je dovolj, lani je dobil polovico naročil iz Avstrije, pri domačih naročnikih pa opaža, da se ljudje vedno bolj vračajo k tradiciji, da hočejo imeti takšna okna in vrata, kakršna so bila v tej pokrajini nekoč. Lesna idnustrija pa takšnih, ki bi povsem ustrezala njihovim željam, ne izdeluje. Tačas izdelujejo 65 oken in notranjih vrat za obnovljeno mestno hišo v Ljutomeru. Pri Grahovih je mizarstvo tradicija; od 1966. so bili še v Marlesu, zmanjšalo na zdajšnjih 280, v tem času pa so zamenjali tudi proizvodne programe. Če so včasih delali količinsko več, je izdelkov zdaj nekoliko manj, vendar so ti zahtevnejši, zato je tudi realizacija večja. Včasih so mesečno predelali 700 kubičnih metrov lesa, zdaj jim za mesečno proizvodnjo zadostuje 500 kubičnih metrov, kar prav tako kaže, da so se preusmerili v zahtevnejše in kakovostnejše programe. Med slovenskimi lesarji se s svojimi izdelki uvrščajo prav v vrh srednjega cenovnega razreda, saj gre za serijsko proizvodnjo, ki pa je kljub vsemu zelo pestra. Marlesovem tozdu v Ljutomeru pred leti ■ ivianesovem luzuu v rjuiuineru preu ivu J ® '^ločitvi iz tega podjetja in o samostojni poti, je •L.^0 Dnnv/\«M:i - _. »v )VI» :ov. ione-ned * pravilnosti takšnega razmišljanja. Vodilni pa so naredili izračune, ki so pokazali, da ’*®^®’o>**ranje takratnega sistema Marles prispevati (Kt 'lobii, n’ ujega dobili. Odločitev o izločitvi iz Marlesa I® š^Hasiai delavci, namesto Marlesa je v Ljuto- Murales in ta zdaj uspešno nadaljuje mizar-rd3 ! JO Da Podrorin iprlilničkpon nnhictvn. nai udi Ota •■''iinižal podrogu jedilniškega pohištva. za takšno odloči- '.29W, ■ ‘aKSI »sai ie s KM ob Muralesa saj je nekatere 'latskhf ®b5a usoda, v Mura- gotovih izdelkih potrebovali precej večje zaloge, da bi skrajšali dobavne roke in tako še bolj zadovoljili kupce. Murale-sov osnovni proizvodni program je sedežni jedilniški program, to so mize, stoli in kotne klopi, v zadnjem času pa uvajajo še jedilniške vitrine, da bi tako zaokrožili program za opremo jedilnic. Njihov program je zelo pester, saj izdelujejo okoli 40 različnih izdelkov, prav zaradi pestrosti pa si ne morejo privoščiti večjih zalog, ki bi jih potrebovali tudi zaradi tega, ker opremljajo številne gostinske in podobne lokale. Ker jih ne bremenijo zaloge in ker vse prodajo, tudi izvoz reče po načelu predračunov in predplačil, likvidnostnih težav ne čutijo. Gibanje količinske proizvodnje in primerjava le-te nista realna, saj se je število zaposlenih s 320, kolikor jih je bilo, ko ninsko preoblikoavnje po- djetja. Odločili so se za kombinacijo notranjega odkupa in javne prodaje delnic, prvi program pa jim je agencija odobrila že konec julija. Vrednost celotnega podjetja so ocenili na 7 milijonov mark, 20 odstotkov so namenili za brezplačno razdelitev delavcem, 10 odstotkov za notranji odkup, s 30 odstotki pa bodo šli v javno prodajo. Za takšno pot so se odločili predvsem zato, da z notranjim odkupom ne bi preveč izčrpavali zaposlenih in podjetja, k javni prodaji pa želijo pritegniti predvsem svojce in sorodnike zaposlenih. Javna prodaja delnic je že stekla, računajo, da bodo postopke lastninjenja sklenili do konca leta, podjetje pa se bo nato oblikovalo kot delniška družba. LUDVIK KOVAČ ’paSp ;• . -------- * 1 .. j® uspelo obdr- i • zl'' /in J-nl .. ML/tai- f*: proizvodnjo. f brez težav ni ?«; ; K ........ BO da zaposlenim pa njihovega po- * -vovedovanjem, često 10- TOt nizkih osebnih ta ki?.’ j’® je uspelo pre-ili- V^^j®^ase,zdajpaže 'J: da so se razmere 1^’ Al®i ali manj normalizi-'^4 ™ '^®®'9vanje poteka brez tole, ala Naročil in Ij. v zadnjem Sli v vse sile pašo ' 1™ v t '' pa so S kiin°’ J** zadovoljili IVO 5» od )j5 me- I ^fočili ■ dnevno, Pdtiskajo tako tuji t '’'>oie obdržati pa bO odstot- ki jih nare- '■ L 'Utnn, — ’ nare-h v >kem Muralesu, j® io- ‘U V Nemčijo, pa v zadnjem i’- lih' ''■'o hnl-V "U**JC“* <* ^anip ^t>jo pritiske ?'nini. V sodelova-Ifti. Sloven^lfih rt- tT h'slovenskih part-trti v. P^Odirain fiiHi na H To ift F’*'‘«vno L Da t.- od nAmJlr/ao-a >gladin' nemškega, Ao s plačilom. Le- v l> *r‘®wiuui. . prodali Slo prodali za biark izdelkov. W^a2vf po načrtih. In državo še pove- k v k« h’ tA vec «1 JI (i is bod, lo izvozili kar liNi vpn proizvod-njihoit®® povpraše- -‘lell^h pa nimao z7 Ptli, ‘'n reDrnH„vi,:;.v.,.., M« teprodukcijskem ’ Medtem ko bi pri :X l r J Posodabljanje in lastninjenje Ker želijo ostati konkurenčni tako na domačem kot tujem trgu, v Muralesu ne zanemarjajo vlaganj v posodabljanje proizvodnje. Pred njimi je širitev in modernizacija lakirnice, ki jo bodo robotizirali. Namesto delavcev bodo poslej lakiranje opravljali roboti, storilnost se bo povečala, za tretjino pa bodo s tem tudi zmanjšali stroške površinske obdelave lesa, Ta naložba jih bo r “ i / 1 J Obnova ceste skozi Lenart šele prihodnje leto - Obvoznica ali avtocesta? »Lenart« ne sme biti praksa S« kratkoročni in dolgoročni načrti obnove in vzdrževanja magistralnih cest res usklajeni z dejanskimi potrebami ali pa v njih zgolj ponavljajo že pred desetletji zapisane usmeritve, ne oziraje se na spremenjene prometne razmere? V severovzhodni Sloveniji ugotavljajo, da nekdo ne pozna dovolj »terena« in zgodovine. Ne razumejo, kako lahko kdo izreče površno kritiko: v severovzhodni Sloveniji ste v zadnjih letih porabili veliko denaija za obnove magistralnih cest. To so namreč »stari grehi«, te cste bi morale biti obnovljene že pred desetimi ali petnajstimi leti. Medtem ko si odgovorni po občinah prizadevajo, da bi dogovorjene odseke magistralne ceste M 10-1 obnovili v dogovorjenem času in z dogovorjenimi vsotami denarja, pa se na novo odpirajo druge »cestne črne točke«. Zaradi spremenjenih mednarodnih prometnih poti, ko se je ves tovorni tranzit od vzhodnih in južnoevropskih držav proti zahodnoevropskim državam usmeril prek mednarod- I uHh ' ti »»■ -- pri normalnem prometu v smeri vzhod-zahod. Pisne in ustne zahteve Lenarčanov na različne državne naslove niso obrodile sadov. V začetku oktobra so zato v Lenartu ustanovili posebno komisijo, ki naj bi pripravila vse potrebno za I zaporo ceste. Zapore ni bilo, kajti na Ministrstvu za promet in zveze in Republiški upravi za ceste so jih nega mejnega prehoda Dolga vas, „„ magistralne ceste v občinah usneli' “ 7------- Lendava, Murska Sobota, Ljuto- ™ se ta trenutek mer. Gornja Radgona, Lenart in Pesnica obremenjene 100-krat bolj :„i; „ .7. r-e- kot pred petimi leti. Če so bile -P • .®™3tiki magistralne določene ceste pred leti še normalno prevozne, so danes popoi- so noma uničene. Takšna je tudi cesta skozi Lenart, ki bo po končani obnovi ceste M 10- 1 ostala ena največjih ovir *P^cinska seja izvršnega sveta SO Gornja Radgona '^gi cen in sofinanciranja r ''•»S'»’»««'^..^p^udeležil to«>' « "»financiranju. Čeprav se je kaj =' 1 mo niso dali pnioznosti, da bi P«! ..................... kup »specialnega vozila za odvoz ‘komunalnih odpadkov Komunal- ne da storiti prav nič: »S predstavniki občine Lenart smo se pogovar- ce- ste skozi Lenart. Vsem je znano, da se pred Lenartom in za njim ceste urejajo v dokaj visokem standardu in da se tukaj načrtuje tudi avtocesta, vendar ta trenutek še ni znano, kje bo potekala. Če bo v bližini Lenarta, bo tudi kot obvoznica, če pa ne, bo potrebno v nekem doglednem času tudi v le-nartu narediti obvoznico. Stanje skozi Lenart je takšno, kakršnega tudi sicer poznamo na cestni mreži: Ciril Grah iz Nemčavec (na posnetku s svojimi delavci) je eden od 16 slovenskih mizaijev, ki bodo sestavljali komisijo za podeljevanje mojstrskih nazivov za nove obrtnike mizarje. o ®'>-'nae.v: pojavila tokrat VPaijj® enosti, kajti kapel- dastoritev. vL* I. vpri tem upošte-W Pokn'’'®*'®’ ki da na Stilopravlja V0duyJ®Ve.TakoLfndi javnih del v Radencih. Ul je nekoliko slabše cestišče, poslabšano je varnostno stanje, in to predvsem zaradi povečanega tovornega prometa. Ko bo ta šel - če bo šel - na avtoceste, bo to stanje nekoliko drugačno. Mi smo predstavnikom Lenarta vse te zadeve pojasnili in skupaj smo ugotovili, da bodo na cesti skozi Lenart neki 1 vzorno cen “Paiiških storitev. 'IPel^dslei J''®' Tako bo tudi .K DO Tuai »0dF»o za izkop tolarjev, I, zaščito »jih'r''" 9500 A'** h>® Oknr''® dvigniti tudi W di *^®denski Vrh. Že , ^ninikarskih sto-sicer Ivf * 1 '®stio feStvniih. ^fobno zvišale življenjskih ® 14,3 odstotka. Vendar pa je Oddelek za gospodarstvo in negospodarske dejavnosti SO Gornja Radgona njihov zahtevek natančno proučil in ugotovil, da je zahteva po povišanju vseeno nekoliko pretirana, zato bodo cene dimnikarskih storitev lahko dvignili šele l.januarja 1995. Zanimivo, da so k tokratnemu gradivu priložili poseben list s podpisi vseh članov izvršnega sveta: s podpisi so namreč pristali na na- .. 1 so oblaganje -.1 G.Rad-Ivadenski Vrh. sto- . 1 po- li., njihovih Opravičeni do zvi- odstotka. iz- Mogoče Wta poteza „ -dbudila vršnega sveta .sj^dbudila tttdi druge lastnike kapelic ..........................................,4/, v»* ***w.~._ in drugih spomenikov, da bodo bolj sfcrbeli aa' nji--hovo po(toix}. Prt tem pa " bi morali postaviti te en pogoj: novljcnl morajo W pravHao, ptaS stfokw-. * -tf ............. .Vryk»!s»itA.A [ nim nadsaca^- ah' dvesto let stara skalp- «<^ohpo<»e. nega podjetja Gornja Radgona«. Prav tako zanimivo je, da je izvršni svet sprejel sklep o »sofinanciranju posegi morali biti v prihodniem obnove sakralnega spomenika« letu, da pa je večji poseg odvisen oziroma okrog sto let stare kape- od gradnje avtoceste in ga lahkn lice na Janževem Vrhu; denar ’ ' - ■ - . ® bodo vzeli iz naslova Vzdrževanje kulturno-zgodovinskih objektov. Poleg tega bodo sofinancirali še pouk računalništva na OŠ Gornja Radgona in postavitev mlina na veter na Kokolanjščeku, sprejeli so tudi sklep o pravilih pri predvolilnem plakatiranju ter rušenju objekta (ostanka zidu) na poti proti mejnemu prehodu. Soglašali so imenovanjem Aleksandra Beera za gozdarsko-lovskega inšpektorje (tisti, ki se ne ukvarjajo z gozdarstvom ali lovstvom, ga ne poznajo, zato je moral Janko Kralj pojasniti, da je res pravi človek za to občutljivo delo). Na 35. seji izvršnega prednostnih zadevah' Zato sveta pa smo tudi izvedeli, da je RDG-n nnndariai., do k; Negovski grad spet »osvobojen«. Tako obrtna zadruga Vizija kot podjetje Termel iz Maribora sta v stečaju, vse sklenjene pogodbe med --------------nrA. načrtujemo šele takrat, ko nam bo to znano,« je pojasnil najbolj odgovorni mož na Republiški upravi za ceste. Seveda pa še vedno ni dokončno znano, če se bo cesta skozi Lenart v prihodnjem letu lahko tudi v resnici obnavljala. Vse je odvisno od denarja. RUC je pripravil oceno stanja cest, kamor bo vključen tudi lenarški problem. Hkrati bodo z la podjetjem, zadrugo in občino pre- * . __It..*: irrto nK?*ina nd- nehajo veljati, zato ima občina od- prto pot za iskanje novih partner- jev. So lahko tega veseli ali n^ J BERNARDA B.PEČEK predlagali tudi, koliko denarja bodo potrebovali za rešitev vseh teh problemov. Od Državnega zbora je odvisno, če bo njihov predlog sprejel ali ne. Denar se bo porabljal po vnaprej določenih na RUC-u poudarjajo, da ne bi bilo prav, če bi s podobnimi zaporami poskušali izsiljevati preusmeritev »prioritet«, saj so vse strokovno utemeljene. Vedno je tako, da če rešijo en problem na takšen način, zapostavijo drugega, še hujšega. Zato pa: imamo poslance, ki lahko s predlogi oblikujejo programe! BERNARDA B.PEČEK do 1969. leta je obiskoval poklicno mizarsko šolo, prakso pa opravil kar v domači delavnici pri očetu v Vidoncih. 15 let je živel in delal v Nemčiji, zdaj pa ima že šesto leto obrtno dovoljenje za mizarstvo v svoji delavnici v Nemčav-cih, ki jo je zgradil skupaj s hišo. Tudi v Nemčavcih se bo mizarska tradicija nadaljevala, saj hčerka Sandra obiskuje srednjo lesnotehniško šolo v Mariboru. »Prej smo delali v glavnem notranjo opremo, najsi je bilo po načrtih arhitekta ali pa sem sam izdelal načrt za notranjo opremo lokala in potem po njem izdelal opremo. Zdaj razmišljam, če se ne bi preusmeril v izdelovanje stavbnega pohištva. Za to so potrebni drugi stroji in nekaj smo jih že kupili. Problem pa je v tem, da ni plačila. Pri gradnji se za zidarja še najde denar, za mizarja pa ga vedno zmanjka. Čeprav imamo pogodbe, se jih podjetja ne držijo. Na sodišče pa zaradi tega ne morem. Kakšne posebne materiale moram dobavitelju plačati takoj, sicer jih sploh ne dobim. Sicer pa ljudje še vedno napačno mislijo, da bodo pri mizarju dobili ceneje kot v trgovini. Tu jim lahko izdelamo vse po njihovih željah, lahko izbirajo barvo, material, velikost, zagotovljeno je popravilo,« je povedal Ciril Grah o svojem vsakdanjem delu v delavnici v Nemčavcih. Seminarja se je udeležil na pobudo sekcije mizarjev. Izbirali so takšne, ki so ustrezali po letih (ne prestari), ugledu, izkušnjah, po ustreznosti delavnice, moral pa je imeti že dovolj izkušenj z vajenci. Prvi del seminarja so opravili spomladi v Mariboru, nato so se dva tedna usposabljali v Rosenheimu v Nemčiji, jeseni pa so opravili še poslovodski del seminarja. In kakšna bo njihova naloga v prihodnje: »Vsak mizar, ki bo hotel na novo začeti Z obrtjo, bo moral prej opraviti mojstrski izpit. Te izpite bo moral vsak kandidat sam plačati. Mene osebno bolj zanimajo pomočniški izpiti, ker če bomo imeli dobro usposobljene pomočnike, bomo imeli tudi mojstre. 16 mizarjev, ki smo končali tečaj, bomo člani komisij. Izpit bo iz teoretičnega in praktičnega dela. En izdelek bo kandidat naredil v svoji delavnici, drugega pa pred komisijo v določenem času, kjer bodo vključene vse faze izdelovanja. To bo »delovna proba». Izpite bodo lahko opravljali najverjetne enkrat letno, kaj vse bo vključeno v ta izpit, pa bomo še izvedeli.« BERNARDA B.PEČEK stran 6 vestnik, 10. novembr^^ Upanje za bolnike Več zahtevnih operacij na Kliničnem centru Za bolnike, Id čakajo na zahtevno operacijo ali celo presaditev organa, je morda pomembna novica, da bo Klinični center opravil več tovrstnih vrhunskih storitev kot doslej. V začetku leta se je skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenija odločila, da presežni denar lanskega leta nameni za zahtevne in vrhunske operacije, ki jih bodo opravili v Kliničnem centru. Gre za 180 milijonov tolarjev, s čimer naj bi skrajšali dolgo čakalno dobo srčnih bolnikov in zmanšali število dragih operacija na tujem. Po podatkih Kliničnega centra je konec maja na operacijo čakalo 166 bolnikov, pri katerih bi morali opraviti poseg na odprtem srcu in zagotoviti izventelesni krvni obtok. Klinični center in zdravstvena zavarovalnica sta se tako dogovorila, da bodo na Kliniki opravili 100 operacij v trinajstih mesecih po povprečni ceni milijon in 800 tisoč tolarjev. Za te posege so operatiovne ekipe tudi trikrat bolje plačane kot druge. Klinični center pa se je z zdravstveno zavarovalnico tudi sporazumel o opravljanju presaditev ali transplantacij pri njih. Dogovorili so se, tudi o ceni, za 34 transplantacij. Na Kliničnem centru bi tako presadili ledvice dvajsetim bolnikov, kostni mozeg desetim, trem srce in enemu jetra. K vesti dodajmo le željo, da pogajanje in denar ne bi zaprla vrata bolnikom, ki čakajo in upajo, ker vedo, da bi jim lahko pomagali. Čakanje namreč ubija. mh Vesela novica za »kmečke« štipendiste Vse do konca oktobra je bila neznanka, kakšen količnik za preračunavanje bo veljal v primeru tistih prosilcev za republiško štipendijo, ki so izkazali katastrski dohodek. Lani so le-tega pomnožili z 22 in tudi letos je bila to orientacijska številka pri reševanju prošenj ter izračunu višine štipendije. Najprej je bil govor, da bo ta faktor letos nekoliko višji ali pa bo ostal enak. Ministrstvo Republike Slovenije za delo, družino in socialne zadeve pa ga je konec minulega meseca znižalo na 7,68. To pomeni, da bo precej več »kmečkih« prosilcev upravičenih do republiške štipednije, poleg tega pa se bo zvišal tudi znesek (nekaterim bolj, drugim manj), ki ga bodo prejemali vsak mesec. Strokovne službe Republiškega zavoda za zaposlovanje bodo namreč ta mesec ponovno pregledale in obravnavale vse vloge prosilcev s katastrskim dohodkom in izdale ustrezne odločbe; ob prvem naslednjem izplačilu štipendij pa bodo dodali tudi poračun-ske razlike. Nekoliko nižje pa utegnejo biti štipendije upravičencev iz delavskih družin, če so se plače njihovih staršev gibale tako, kot je to značilno za slovensko povprečje. Povečal se je namreč razkorak med zajamčeno in povprečno plačo. J. G. •j pvotBSt MbMR a aOaKfttn tk. tMMai svajr poseddlEove IšitemK Imfinmbee ul začeti dr^ače imt z »K1 K s Pravgotovo^M tovitvah valcev posJJ ^«8 dvojezična s 1 asimilacijo? v vrtcih heii‘^^ii? Ali madžaršci^ * „011'’ r.3 dvojna«" . bije zadnja roma na zares “i ura-' jože 1^' / s .'(n Zavarovanje za starost mladih bo ttifi'lo-datno P'’hojn2j prejemal do sn tja membna ' varoV^J^^nsti, pi«' kojninskega z .oJidainjjtjiBb pozna načela J^aCrf dplnn velialo m ...nie,/' Refonna pokojninskega sistema ni preprosta stvar, toliko bolj, če je potrebno opustiti določeno rdečo nit sistema ali vodilno politiko, ta pa je bila pri nas medgeneracijsko ohranjanje in vzdrževanje pravic. Le šestdeset odstotkov tega, kar so vplačali sedaj zaposleni, naj bi dobili povrnjeno v obliki pokojnine, če se sistem seveda ne bo spremenil. In tu je potem prostor za razmišljanja o dodatnem varčevanju za starost pa tudi zaradi razpoznavne državne politike, da bo v prihodnje na podlagi obveznega zavarovanja upokojencem zagotovljena le pokojnina za preživetje. Kajti le tako, da bo pokojninski sistem šel v to smer, je mogoče razmišljati o razbremenitvi gospodarstva in zmanjšanju prispevne stopnje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Naš zakon o pokojninskem in ločali za najugodnejšo, s katero si invalidskem zavarovanju določa, da pokojninski zavod pripravi vse potrebno za uvedbo dodatnega pokojninskega zavarovanja, ne glede na izkušnje v nekaterih zahodnih državah, kjer so podoben sistem že imele ter ga opustile. Sicer pa ustanavljanje skladov za večjo socialno bodo »popravljali« socialno varnost na stara leta ali pokojnino. Čeprav dodatno pokojninsko zavarovanje mora uvajati tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki je tudi ustanovitelj sklada prostovoljnih zavarovanj, pa bo slednji povsem ločen in ne bo varnost in varčevanje za starost ni moglo priti do prelivanja sredstev, nova stvar, saj so to poznala razna pravijo odgovorni. Sklad naj bi po- stanovska združenja pred leti tudi kojninskemu zavodu postopoma pri nas, ter o podobnem ali ustanavljanju stanovskih pokojninskih vrnil denar, ki ga daje kot ustanovni kapital, kar naj bi bila velika skladov spet razmišljajo. Tu pa so prednost tega Sklada pred drugimi, še zavarovalnice s svojimi ponud- ki bodo prav tako ponudili do- bami zavarovanja. Torej bo možnosti, kako varčevati za starost, kar nekaj in dodatno zavarovanje, ki ga pripravlja pokojninski zavod, je ena od teh. Tisti, ki,se bodo odločili za varčevanja za starost. datno zavarovanje za starost. Druga razpoznavna in pomembna razlika bo tudi, ker bo to prostovoljno zavarovanje vezano na obvezno pokojninsko zavarovanje. Po izjavah pripravljalcev dodat- bodo torej lahko izbirali med več nega zavarovanja naj bi sklad do- možnostmi ter semžfveijetneje od- datnega zavarovanja postal »zret !« šele po sedemnajstih letih, to pa je že tako obdobje, o katerem bi tudi jasnovidci težko karkoli rekli. Rentabilen bo, če se bo dodatno zavarovalo najmanj 30 tisoč ljudi, so izračunali. To pa je že velika neznanka, tako kot je velika neznanka pričakovana življenjska doba in kapitalizacija ali oplajevanje vplačanih premij sklada, na katerih pač ves sistem tudi temelji. Premije za dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanja bodo začeli vpisovati marca. Nekateri izračuni so že pricurljali v javnost. Kaj bi za nekoga pomenilo, če bi na primer vplačeval 35 let premijo po sto mark. Za to bi dobil 1100 mark dodatne pokojnine na mesec. Vendar so vsi ti izračuni sedaj še zelo prezgodnji in se nanje ni mogoče zanesti. Znano pa je že to - ker je pravilnik o prostovoljni vključitvi za dodatno zavarovanje že pripravljen in ga bo upravni odbor Zavoda kmalu tudi obravnaval -, da nameravajo uvesti tri vrste prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, in sicer dodatno starostno pokojnino, dodatno družinsko, dodatno invalidsko pokojnino ter dodatno invalidnino. Pri dodatni starostni pokojnini bosta dve možnosti, prva je ta, da jo bodo po smrti vračali naslednikom, in druga, da ostane skladu, V slednjem primeru bo premija nižja za okoli 20 odstotkov. Do- (Pl S A k’. s delno veljalo tn«;« ka 35 odstotku'' ninske osno’«'^vilfl^6 Po osnutku P^okul ,.ti ;, ^8 jena tKu r- noK'’) 5 let pred :„o P,i60> Po OSI dodatno sta) iSt 5 let pred V; starostno P°^Jri siaifne, "h najkasneje pa P žetisk oii^ « moške in S5 „v31idk‘’Jb<’& vk Za dodatno ijj,1)0 J ^<,0 . V, ali dodatno i«^® jgcP® bi \ zavaroval za’ ■ .. »arsiv. n" :v9sa%i9'.(- z lasno izjavo 'Ldil V rosti 58 ske. Skladbol^>ii^’Z . niški pregled odločil, da m z H ne sklene. dodatno (j P*’jji#'j e morajo jn <0 jkasneje moške ah _ J. ..»nt-nSl' . ifir Za S nino se čati najl zakonca in (45) letih in ' starosti 21 1® glede na * .A start”', aJP^ . fdA- J 199^Lt ■ 10. novembra 1994 stran 7 kmetijska panorama p novembra spremenjen pravilnik o določanju odkupne cene kravjega mleka sPena še boli odvisna od kakovosti iN« ...... mleka s 3,6 odstotka maščobe je od 1. S""'’ (te,, 34,45 tolaga. Takšno odredbo je pred koncem prejš-” d- ^Pfsjela vlada, kije hkrati spremenila tudi pra’rilnik S 'm Lm ®dkupne cene kravjega mleka. Kot je znano, se je offl P**drugem letu ta pravilnik spremenil že trikrat, d fi- & ** zaostrujejo merila za kakovost mleka. Naj spom-■'^so k* s® oddajali kakovostno mleko z manj Len- *® kili ustrezno nagrajevani, za manj kako- |.j , P® tudi kaznovani. Bakteriološko neoporečnost tW ml L**g*>tavljali le pri rejcih, ki so oddajali vege , ti bij •T'®’ '' Pomurskih mlekarnah pa so se ustrezno opre-j Pj . kakovost ugotavljajo za vse rejce. pf®''’*' odstotkov vsega mleka (v Slo-Kria, “porabljali od 1. »oHnpm Tnlpka 36 od- < hC °®’Sejemleko, ki 50.000 mikro- ’ “''Sijalo v eKstra r® te,J ’^®“j P® ®o ii^ “r ■ 'h. . «» inost' > kot uvrščalo v ekstra veniji je takšnega mleka 36 odstotkov), v najvišjem razredu pa je 42 odstotkov vsega prevzetega mleka (v Sloveniji le 27,7 odstotka). Po podatkih za september so kmetje iz soboške in lendavske občine v tem mesecu oddali nekaj manj kot 2 milijona 700 tisoč litrov mleka, v ekstra kakovostni razred se je uvrstilo 29 odstotkov vsega oddanega mleka (v Sloveniji 25 odstotkov), v prvi razred 33 odstotkov, v drugega 17 odstotkov, v tretjega 15 odstotkov in v četrti razred 6 odstotkov oddanega mleka (v Sloveniji je bilo kar 10 odstot- Preici in J ■ lijrudJh i-J odstotni doda- iVl’L, •Znod __________ , ^®tie mleka ' .iRfr/^.itonca leta ' 7 Ral 1?°leta 1993 :Sv2K"‘^^‘°tkov). čeje J do 100.000 hL v s „ " ;; jr;;;. Lvi-KtekiB ^^^ovostni razred, ’ (e f 3 odstotkov mleko j® ,vn-Pra2reH"° kako- se je uvr- rf* .»Mk. M fr* IS ■ ® je zanj ko se ■" r tazr J tetjega kakovost- 1 l’>'j ra^ J 'J®SU kako’ JdOO (vsebnost ‘J Pomurskim kmetom daje mleko reden mesečni vir dohodka, do zato tudi ne preseneča, da se odkup le-tega iz leta v leto povečuje. kov mleka v najslabšem kakovostnem razredu). Prve ocene za oktober v Pomurskih mlekarnah kažejo, da se je bakteriološka kakovost mleka v oktobru še izboljšala, in to v primerjavi s septembrom kar za 50 odstotkov. Eden od razlogov za to je hladnejše vreme, veliko pa je k temu prispeval tudi nov način nagrajevanja mleka. Septembra so namreč prvič vsem rejcem, ki oddajajo mleko, le-to plačali tudi po bakteriološki kakovosti (glede na vsebnost mikroorganizmov), zato rejcem ni vseeno, kako bodo z mlekom ravnali. Upoštevajoč vse te podatke in primerjave dobijo rejci, ki oddajajo mleko Pomurskim mlekarnam, le-tega v povprečju plačanega za 5 odstotkov dražje kot na drugih območjih, kar je navsezadnje tudi rezultat dobrega strokovnega dela z rejci. Mnogim kmetom je prihodek od mleka tudi reden in pomemben vir dohodka, zato ne preseneča, če se je v zadnjem času odkup liaiHfe™ • ao zato tuai ne preseneča, oascooKupie-icgauicu , ici« pu.cvujc. BiH' ^•kroorganizmov) Takšno naraščanje je v zadnjih dveh letih sicer prekinila suša, lije znižala za vendar letos odkup mleka ponovno narašča. V prvih devetih ! i'stn'^’ ^'^leko četrtega mesecih so ga v Pomurskih mlekarnah odkupili za 7 odstotkov več itvab ^c» ive’' • ^^^^reda (do kot v enakem lanskem odboju, zdaj pa spet beležijo padec. Paše % ,^’^roorganizmov) je konec in tudi to je vzrok, da so se količine mleka nekoliko Rnik ^^.i^totkov. zmanjšale, bodo pa navkljub vsemu letos odkupUi več mleka kot razreda »‘“Za -in '^Svilni?® Odstotkov. je začel veljati lani. Foto: N. JUHNOV # C^Ubra • J® in k kriterije še ' W ^^iti t’° kaznoval rJ" tiste reice ki ne isk«' tsii posvečali ,’• . *l hiiL, dovoli no7or- spet povečeval. V letošnjih prvih devetih mesecih so ga v primerjavi z enakim lanskim obdobjem v Pomurskih mlekarnah odkupili za 7 odstotkov več, kljub manjšemu odkupu v septembru in oktobru bo večji tudi celoletni odkup. LUDVIK KOVAČ keS? l'! bakdovolj pozor-uooporoč- ‘*"Ka D “vvjjvivv ijlodatn pravilniku Sel"’ Vratno pravilniku Ji kbakm °° uvrščalo v ek- kot doslej (*) jdJ" d««' * A« Nenavadne živali pri Pušenjakovih v Veržeju ali • V« • •• Služba na manjši kmetiji Če bi ,K- In-^mKo kot doslej Uk dstotkov. evostnem razredu pitiuPo izhodiščni ceni, PJ^ ''®eh dru-, Sza d °^bitki. kakovostni ra- J”''’ za tretjega 15 “j"---- ---------------- . - . kakovostni razred pa N tudi meso. Marjeta je na- fc K) na ™''oi >cen?^totkov •k/AllUČ. Mleko Ti bodo od izho- vas kdo vprašal, kakšna žival je to, ki je podobna veliki Čačinovič) tudi strokovni semi- miši ali manjši veverici, najbrž ne bi vedeli odgovoriti. To pa nar. seveda ne velja za 23-Ietno gospodično MARJETO PUŠENJAK ” iz Veržeja, ki si s takšnimi živalmi služi kruh. Pri Pušenjakovih pa imajo tudi dva noja. Pripeljali so ju Gre za činčile, ki izvirajo iz Južne Amerike. Zelo iskani so njihovi kožuščki, dokaj dobro meravala biti veterinarka, a je prišlo drugače; in ker službe, ki <*’ Slovenije bi 1° veselila, ni mogla dobiti, > i, C integracijske ti- se je odločila, da se bo zapoje X ^ntamo prilagajati slila kar na domači kmetiji. Cin ''eijajo v teh drža- Ker pa imajo zem je premalo, f te' inin? ‘‘Setavlianiu kako- da bi lahko računala na pnme- tAi rAn ,.dn»Ak ca Ia odločila za fA* da bi lahko računala na prime- 3 v Šigfc . <=si« INB 1 "'1 .9 Prehrana kuncev Domači kunec je potomec divjega kunca, ki živi v sredozemskih deželah. Grškolatinsko se mu reče Oryctolagus cunuculus, kar v prevodu pomeni: zajec, ki koplje rove pod zemljo. Kunec resnično spada v isti rod kot poljski in planinski zajec, vendar se od njiju loči po številu kromosomov, po času brejosti, ki pri kunčji samici traja 28-32 dni, pri zajčji pa 40-42 dni, poleg tega pa se kunčji mladiči skotijo goli in slepi, mladiči zajklje pa že ob rojstvu spregledajo in imajo že tudi dlako. V dobrih rejskih razmerah lahko kunci priraščajo 35-45^dan in dosežejo prodajno težo v 8 do 10 tednih. Kunci imajo dober izkoristek krme in velik razmnoževalni potencial. Meso kuncev je zelo kakovostno ter primemo za prehrano bolnikov in rekonvalescentov ter za prehrano ostarelih ljudi. Tudi velikost živali pozitivno vpliva na rejo, saj ena žival predstavlja družinski obrok. Kunci imajo nekatere posebnosti, ki 'vplivajo na prehranjevanje. Zobje sekalci stalno rastejo; če se ne obrabijo dovolj, jih ščipljemo s kleščami. Večino svojega obroka pojedo v mirovanju in v nočnem času. Glavni del prebave pri kuncih poteka v debelem črevesu, oblikujejo pa dve vrsti iztrebkov; bobki so trdi iztrebki v pravem pomenu besede, mehke iztrebke ali cekotrofo pa žival zaužije takoj po iztrebljanju. Cekotrofa predstavlja za kunce vir beljakovin ter vitaminov (predvsem skupine B). V obroku kuncev naj bo okoli 10% surove vlaknine. Prevelika količina surove vlaknine pospeši peristaltiko (gibanje črevesja) in s tem zmanjša prebavljivost obroka. Beljakovine kunci dobro izkoriščajo, izkoristek pa zmanjša večja količina maščob v obroku. Dnevna potreba po vodi je 90%g vode/kg teže živali, vendar breje, predvsem pa samice v času dojenja potrebujejo do 3-krat več vode. Vsako zmanjšanje količine vode zmanjša tudi količino zaužite krme. Tudi v primeru, ko je obrok sestavljen iz zelene krme, je potrebno dodajati vodo. Najprimernejše žito za kunce je oves, ki ga živali rade jedo, pospešuje pa rast in razvoj organizma in daje dlaki lep sijaj. Ječmen dajemo predvsem doječim samicam, saj povečuje nastajanje mleka. Oves in ječmen lahko dajemo šele 6 tednov po žetvi. Dobro posušeni koruza in pšenica vsebujeta veliko ogljikovih hidratov in sta namenjeni predvsem za pitanje za zakol. Rž lahko uprabljamo le v manjših količinah zaradi fitina, ki zmanjšuje količino kalcija in fosforja v organizmu. Sojo, ki je sicer dobro beljakovinsko krmilo, kunci zavračajo, zato jo mešamo med druga krmila. Fižol je uporaben kot staro in zmleto zrnje. Zaradi velike vsebnosti vitaminov in mineralov je korenje za kunce zelo zdrava hrana. Veliko vitamina A vsebujejo tudi koleraba, blitva in pesa, s katerimi pozimi nadomeščamo zeleno krmo. Krmimo lahko kuhan in zmečkan krompir, ki ga pomešamo z otrobi. Posebno kakovostna krma so suhe in sesekljane koprive, ki jih poparimo, odcedimo in primešamo drugi mehki krmi. V manjših količinah lahko dajemo povrtnine, ki pred tem niso bile gnojene z umetnimi gnojili ali škropljene s herbicidi. Uporabljamo predvsem liste ohrovta, zelja, cvetače, kolerabe, radiča, fižola in graha. Kunci radi jedo pesne rezance, ki imajo prijetno aromo. Z njimi nadomeščamo koruzo in druga žita. Otrobe kuncem polagamo kot dopolnilo. Suhi kruh ima enako hranilno vrednost ko žita v zrnju. V ekstenzivni reji je trava poglavitno krmilo za kunce. Zeleno travo kosimo zvečer, preden pade rosa, in jo krmimo vedno sveže košeno. Kunci imajo radi seno, zlasti, če je sestavljeno iz različnih trav. Deteljo dajemo kuncem v manjših količinah. tako zdaj kriteriji. lA S4 mlekarnah pra-g Pregla merila ne bi V sai p.AjP*^^adeti dobrih se^i zdaj ka- kije Je kaVA„„„4 prizadeti dobrih čn^ itakovost mleka zelo iThriliJSala P" izboljšala. 1 h upori bakteriolo-*i|?j’ilost k°^i’ Paii pa tudi ^^bi J’®iiakovin, ki so Vkv tako eden od do1n?(o..;= i: D« Č> ki treh Odkup, cene merilih se odkupijo v Po- uvršča j: septe^^b^ k A.do tlUost pov- ,A ren zaslužek, se je odločila za rejo činčil. Trenutno jih ima »s ■» C; orio*" ***<*s^oDe zna-ie (slovensko K’. . J® bln a oo -J t Činčile so ljubke živali in z njihovo rejo se da dobro zaslužiti. N ,r • •: i .V. - ■ •-fi M DEJAN ŽIDAN, dr. vet. med. p’, , ''Seh„”*° 3,88 od- Čeprav je Maqeie k-; W^'®tlca beljakovin lovico manj (po višini m tezi) je Maijete skoraj po-* : Sm gasilcem IA> PeITCEM nove: UHITOKME UOVCEM UOtfE PVŠKE, ElBiŽEM ^„^^2 palice, XiNp6IAD*liia)N EU o škaopuenJe fASToNd I KHETliM MoBtitL f ^SAKo Stalo.- Ob nehigienski proizvodnji naraste število mikroorganizmov v enem mililitru mleka do več deset ali celo več sto milijonov. Tako mleko je v vsakem primeru nekakovostno. Mikroorganizmi pridejo v mleko z mehansko nesnago (dlaka, stelja, iztrebki) in s slabo očiščene in nerazkužene posode ter opreme za molžo. Zato moramo skrbeti za higieno živali in okolja. Mleko zdrave živali naj ne bo onesnaženo ob molži in po njej. Do 100.(W0 mikroorganizmov v enem mililitru pomeni primemo higiensko kakovost. Mleko takoj po molži ohladimo. Števila mikroorganizmov s tem postopkom ne zmanjšamo, zavremo pa delovanje tistih vrst, ki se pri višjih temperaturah hitro razmnožujejo. Čim višja je temperatura mleka, tem hitreje se ti mikroorganizmi razmnožujejo, tem bolj so aktivni in prej pokvarijo mleko. Mikroorganizmom, ki dobro uspevajo pri nizkih temperatu- V9 E "e o 500000 p- 450000 -- 400000 ; 350000 j 300 000 250000 'č 200 000 C3> - 150 000 E tOOOOO SE 50000 T + >5 •i^_. —5 . B +5 4 0 4 5 420 425'C Temperatura mleka Vpliv temperature na razmnoževanje mikroorganizmov. rah, s hlajenjem omogočimo ugodne razmere za škodljivo delovanje, zato moramo poskrbeti, da ne pridejo v mleko. Priporočamo čim hitrejše hlajenje mleka na temperaturo pod 10° Celzija in skladiščenje pri temperaturah od 4 do 6° Celzija. Skrb za higieno mleka mora biti v interesu vseh rejcev, saj je od tega zelo odvisna tudi odkupna cena mleka. J stran 8 občine Občine po abecednem redu Kako pisana je dolina Krke! snaho tekmujejo v metanju pikada. Ti očitno vedo, kako rad ima stari Bencik glasbo, zato mu kričijo, naj kaj zapoje. Z mehkim pogledom jim pravi, da zdaj ne bi. Čeprav bi mu bilo to v večje veselje kot grebsti po nekih lokalističnih razli- nese, ko pride bli^e ing . »bakarji da so »bakarji Kuzme in Doliča«. SliSalje^t I da njim tukaj pravijo bojna!t< j ampak zdaj o tem več ae b' ■ Ivan, ki se je odločil, ds 'J!’ rs, Ob lepoti goričke dežele hodi samozatajevanje. Pesem, ki tukaj zveni, je pridušena. Žvenket jesenskih barv se prekriva z zaroše-nos^o in rdečkastim voskastim prahom. Smaragdno zeleni mah je potopljen vase in mežikav kot sramne dlake devic. Gozd taji svoje globeli, ves je odrevenel in vozlast. Grmi divjega šipka bi se najraje v loku zarasli nazaj v zemljo ali vsaj ovili v scefrane niti pajčevine. Jesenske breze so kot rumenolaske, ki so si dolge lase v zadregi vrgle čez obraz, da si ga zakrijejo. Rumenolaske s karnevalsko belimi vratovi Benečank. Bakreno listje bukev komaj čaka, da se prevleče z zelenim volkom, da se čimprej zaleze nazaj v zemljo, iz katere je bilo filigransko skovano. Vasi so, kot da se ne bi hotele zares spoznati. Skupnosti, kot da si ne bi hotele ostati zveste. Mnogi pravijo, da jim ni mar za nove občine, da naj bi ostalo kar tako, kakor je bilo. Njim daje tako ali tako vseeno. Torej bi lahko tudi ostalo. Malo bi se še hoteli pozabljati. Pri vsej tej lepoti in tako imenovani »nedotaknjenosti«, kar je danes štartno geslo za naskok na pokrajino, bo to komajda mogoče. Gornji Petrovci drugi so drugje *■*»«& ; 1 S?" Ivan, ki se je odločil, slabo nadomestil Šaadorjs, is zapoje, se spomni, da sc p karji tisti, ki pravijo »sjš«.»Ge sijš, namesto ge si.« p tega bo potrebno pogledati m^nravo o dialek' ,'3 v Vratuševo razpravo tih, se spomnim.) V J©!? Aci H Evangeličanski duhn*®'' ik, ŽUP* luJ VHi Kerčmar se v svojcu* niSču spomni, da je slišal nekaj - o bojnecih, vendar naj bi na oni strani seče. »SeČajja-vijo Šalovčani živi meji, 'g naj bi tekla od > ■■ i Boreči in Hlanmia■ J - - - - 'an so sečanci na ■ ■ tcje. Tako sem sldA g na bo raziskovati.« VIJO Ta meja naj velj proti Na to stran so po bojnecje. potrebno pa bo. Stare meje, lokalistične aiebnosti, dialektološke razlik ■vse je hvala bogu tu. k od teh reči se da, če boptevv da, če rea »e aa, u. - , novih občin za to, ttati' lokalistično znavl' ■ Na pol šaljivo, na pn' nesno. V stilu: »Bojneciso/a>l-drznejši podjetniki!« Potem pa eostoljnbnott " -l nlh valcem diti lepo nost resno ta C ^0 S It feni '>Sh *i»a, Vsaka centralizacija naredi svoje. Vsaj za nekaj časa. Potem se duhovi prebudijo in začnejo žebrati svojo pesem. Če pogledaš tja gori, kjer sta se zdaj dve novi občini, Gornji Petrovci in Hodoš-Šalovci, sporekli med seboj in vsaka v sebi, se spomniš, da bi lahko šlo za spor med bojneci. Tako je prebivalce tistih krajev v prvi polovici devetnajstega stoletja imenoval pisatelj Jožef Košič. Zakaj je to pomembno, kakšno zvezo naj bi to imelo z današnjim časom, ko je za vsako delitev ključna politika in samo politika? Prav zato, ker nove občine naj ne bi bile samo stvar politike, oziroma administracije, temveč tudi vnovičnega iskanja etnične identitete, oziroma identitete lokalne skupnosti. Zaradi zavesti skupnosti o sebi. Zato da bi se skupnost poistovetila in sklenila: Tako, zdaj pa naredimo iz sebe to in to. Kakor je zapisano v naših koreninah. Predvsem pa se uredimo bolje kot naši sosedje, naša sosednja občina. - Sosedje pa seveda nameravajo enako. Križevci užaljeni Križevski gostilničar Gusti Gomboc je po rodu Cankov-čan, ki že sedemintrideset let živi v Križevcih. Brki kot pri gostilničarju iz gostilničarskega rodu z dolgo tradicijo, pristriženi in oblikovani. Take je niso bakarji, da so to tisti višje. « Križevci so, kakor bi lahko sklepali iz vsega, kar je povedal, malce nesrečna vas. Najprej nejevoljen pravi, da jim je v Križevcih vseeno, če so sedež občine ali ne, saj je to spreminjanje tako ali tako nepotrebno. Potem pa se spomni, kako je že nekje tam konec petdesetih let-slišal iz skupine treh takratnih veljakov, ki so se spuščali po stopnicah soboške Zvezde, kako je eden od njih rekel, češ, da so pa »tej kriievski bandi pokazali«. I ' Najstarejši od Bencikov: »Eh, to Goričko se deli na toliko delov ...« Kmalu za tistim so izgubili ob- imel Erol Flyn. V gostinski činski sedež, ki je bil preseljen sobi gleda večerna poročila po televiziji in od časa do časa v Petrovče. Menda so tisti, ki so bili v občini na oblasti, nekaj mehko sklene roke. Streže sin zabrkljali z denaijem. Za sede- Silvo, ki je prevzel gostilno. o bojnecih je nekaj slišal, ven- zadruga. žem občine je šla čez čas tudi Kot bi rekli potopisci, ki so hodili tod po priključitvi Prekmurja Sloveniji: ta dežela se bo zdaj zdaj' razprla in pokazala, kaj stiska v sramežljivih dlaneh. Raje bi pripovedoval o Goričkih klantuših, glasbeni skupini pri kateri poje. Triinosem- deset je star in nekako nežno kah. Milan je sicer trdnega ko- Čvrst. Okrog po gostilni se mo- ______________2_j ^_j.____ tovilijo gostje, ki s Šandorjevo obpihalo, zato ga malce za- raka, samo zdaj gaje malo vino dar se mu zdi, da živijo tam okrog Stanjevec. Za neko etnično ali kakšno meja velja že- v Petrovcih so za leznška proga. Onkraj nje naj brezplačno gostoljubje bi živeli prebivalci, ki jim ti na tej strani pravijo bakarji. »Petrovčam pa spet pravijo, da oni »vŠalovcih živijo bolj bogati PRISPEVAJTE ZA MATERINSKI DOM’ Prispevke lahko nakažete na žiro račun Materinski dom,. Karunova 16 A, Ljubljana, štev. 50101-603-43533 HVALA! in se tako malo držijo, da so nekaj več,« je rekel Šandor Bencik, najstarejši od treh Bencikovih Šandorjev. Tudi upokojeni gostilnilčar in tudi ni iz teh krajev. V Petrovče je prišel pred dvaintridesetimi leti. »Dokler sem živel na Va-neči, sem slišal, da so ljudje za koga, ki je veljal bolj za takega neugnanega, rekli, ta pa je boj-nec. Eh, to Goričko se deli na toliko delov, ponekod so ženske tudi moški.« Aha, to je tista slovnična posebnost. Da pa bi bili prav ti bojnejcje, tega pa najstarejši Šandor Bencik ni slišal. Niste sami, Vestalk je z vami! krajih' V enigosii“"r plačati in nič te ae spo^' L' tti]o. V dj-ug,- j^g^ejo, dap^ Ju Pladano. Kot da bi se med^ sporazumeli, češ ta na nikar ga ne nadiegnf^' . --^1 slogan ta v teh zabiš plačati — • gi,,- rad, nikar ga » jiogan Kakšen reklam"' bojnečki turizem- Hodoš-Šalovci: še nekaj sovalo samo 5 pa^^''. Šalovčani so občino prijeli trdo, bolj kot Petrovčani. Šan-dor Bencik ne more razumeti, zakaj se jih Šalovčani tako otepajo. »Nekje sem celo bral, da so se nas še štorklje naveličale.« Pa najbrž zadeva ni v tem, da bi se jih otepali. Bolj gre za to, da Šalovčani ne bi radi kar tako pozabili na nekatera svoja zgodovinska in ekonomska prvenstva. Šalovvci se omenjajo že leta 1365 - kot Sool, v poznejših letih pa Sal - kar je 66 let pred Petrovci. Petrolch pa je spet zapisano pozneje kot Ke-rezthur, kakor se Križevci v ohranjenih spisih prvič pojavijo leta 1405. Šalovčani so spravili na dan kronike in fotografije. Nekoč v zgodovini so jih še imenovali mesto. Za časa Dravske banovine so na Češko in v Avstrijo tam skozi ponovno tekla železniška proga. Hodoš v začasnem dvojcu Hodoš v Dravski banovini ni bil sedež občine. Od vseh večjih krajev tam ob Krki se omenja najpozneje, šele 1452. Zelko v Historični topografiji Slovenije za Prekmurje piše, da se krajevno ime Hodoš omenja sicer že v letih 1331 in 1371, »vendar v zvezi s krajem Veliki Dolenci«. Madžarska poslanka Marija Požonec je odločena, da bo Hodoš postal samostojna občina. Ne glede na zgodovino. Za zadnji del reportaže nismo hodili po prelepem Goričkem. Poklicala nas je gospa Požončva in želela po telefonu povedati, kaj si misli o izjavah. gospa žal ne more vzeti. Vse navajane izjave je pisec teksta povzel po pisni zabeležki telefonskega pogovora in razen stilskih popravkov ni posegal v njene igave. Ne glede na navedena dejstva nam ni uspelo najti skupnega jezika in smo iz prispevka umaknili vse izjave gospe poslanke Marije Požo-nec. V članku so vsi vezni teksti, oziroma novinarjevi komentarji ostali neokrnjeni. Požončeva misli, da je to na-močnejši projekt v njenem mandatu. Zakaj, ji je toliko za samo- stojnost Hodoša? » ....................................« Tako kot je, Hodoš ne bo našel svoje pravice. » « Hodošani so v utemljitev za svojo občinsko samostojnost S 11 linčičevega strankarski ........... »la-S fes 'e .. S iftiene- ji ga omenil- je rekla, »«* I M i’’ p« » » » Ni Jim pm itrebno spomeniknl^^ Pa tpl ». 'z****'' *. ci*'' • 11/ UP nila od teme S' s 1 d- Dj sei^> S s: '[s e *»!!« <&Aj ■ S M 5?^ Salovski občinski svet leta 1934: Pod bandero stare slave v nove čase izvozili do 30 vagonov jabolk. Takrat so imeli občino, tako kot Gornji Petrovci. V tejle, kakor je zarisana zdaj, so od Petrovčanov dobili zraven Če-pince. Prebivalcev nove stare šalovske občine je iz leta v leto manj. Tako kažejo številke za vse vasi. Kaj naj torej naredijo ljudje, naj se spolitizirajo in zahtevajo višje otroške dodatke, daljši porodniški dopust in čakajo, da se v parlamentu vse to spaca in morda čez dolga leta doseže kak učinek? Ni bolje, da se skuša stvari spreminjati takorekoč in loco, na kraju samem, Z obujanjem lo-kalističnega ponosa in neke, čeprav bi bila samo izmišljena, »stare slave«. Ta vsaj ljudi zadržuje v kraju, če jih že ne razmnožuje. Pri vsem tem pa nekateri že malce računajo na špekulacije z zemljišči, če bo ki smo jih na tiskovni konferenci slišali od poslancev Šiftarja, Džubana in dr. Korošca. Gospa poslanka je govorila iz svoje pisarne v »visoki hiši«, mi pa smo pogovor beležili in ga tukaj navajamo: » « PRIPIS UREDNIKA; Tu je bila zapisana prva izjava gospe napisali, da imajo železnico in jezero. Pri tem so, kakor je mogoče razumeti poslanko, govorili o projekcijah, o upanjih, o svojih dobrih namenih, ne pa o dejanskem stanju........ »............................... ..........................« Požončevi je trpko žal. Zadeva s Hodošem je tako dobro kazala. » « Dva poslanca, rojaka Džuban in Šiftar, sta potem predlagala, naj se določi občina Hodoš-Šalovci s sedžem v Šalov- cih. ». ......................« Kakor je bilo mogoče razu- poslanke, ki pa se po branju teksta in svojih igav ni strinjala tn^ii Poiončevo, to pomeni, da z vsebino članka, in zahtevala bi ga preprosto spregledali. umik celotnega članka iz objave, z argumentom, da gre za zlorabo njenega pogovora s piscem članka. Te pravice si » , . . , . . « Že je kazalo, da bo šlo vse po sreči. V prvem glasovanju je za Džuban-Šiftarjev predlog gla- gim sicer posv za organizacijo » C v h' s*" K K K v''' s tv’; „ ( k\ .......... Marijo P ni uspelo tema cema. »■■■ Razdaj Kajti bo predalih' sprašuje. Toda osi ( »■ »■ Zato, ker so gg. /icte obč” etnično čiste o Požončeva ■st' ■tf K "-''1 P'' p KS K' 'ii'-'! P' že zdaj pa so tokrat osta“ - m, tihi simpatiji, t PQ lokalnih volitvf"’^ f bo vlada svojo ». Si' S s'v'' zala glasno, K 10. novembra 1994 stran 9 kulturna obzoija ravi, W :že, icji'' Pet novih vrhunskih romanov ' Mednje leto bo Cankaijeva založba, po številu izdai prevsd- i,i» Slovenska založba, j,j- i^tletnico. Založba je že začela opozaijati na ta svoj jubu j, wlj primeren način za opozaijanje nanj in za . P® j® seveda izdajanje novih kakovostnih 18’ dati ^^8 svojimi zbirkami Sto romanov, Nobelova, lek- »ra druginii počne že ves čas svojega obstoja. V 1,. i^Gunom so Cankarjeva pred kratkim pre^* ZP« naslovov iz elitne zbirke prevedenih Rdeča nit večine romanov iz četrtega paketa zbirke je Rot usoda, sicer pa si jih oglejmo po vrsti. :j:::;;vn£j;a šiuVenska založba, praznovala svojo 7x1 51- vnil lup ekaj iveli 'Z M^iko pišoči avtor poljski '5 rodu Joseph Conrad človek z zelo raz-"i”’ liM?®. romanom Z za-(1911), katerega * vnraSanio ■'’'^'»’- stavlja opus poljskega pisatelja in vsestranskega umetnika Stanislava Ignacya Witkiewicza (1885-1939), je, kako se izog- pose, lake ebi' ate-ičil-P«* < pa lOSl po-jin-!Že eiD ača vprašanja so izdaj-lui. krivde in dilema, kako k '(!ovek, ki ni revoluci-revolucionarnih h«e hah, K'"?*'’ da bo ohranil r/ržo. Gre za zelo La ^nimiv tudi po psiho-zgodbi katerega !®nak izda svojega uni-kolega, za kar pa ki ™ koncu plačati »kazen« sluha. To jezikovno delo nam med drugim k, ladi, da človekovega v’ ae onrerioli"'" mo- ža zelo berljiv v zgodbi katerega »kazen« ^{1 opredeljuje zgolj pa prav tako nje- 'X« ''^ciieK r piav laj 'L “stinkti. za (1912-1990), (1975), ve-Stneca ^“®^’lnega in ka-fc. '■sa ___ _ značilnega pisa- ^8a romZgodba nje- I« .(°®ana je zasnovana zgodovinskem .____________ Jie ekspe- ni-„i raziskovalca >sa i," Prek 5S.I e"** celine. napihnjen niti nepotešenosti vsakdana. O tem je vse svoje življenje razmišljal filozofsko in UG vciiišiii medverskih in med-etičnih nestrpnosti, ki so pripeljale do množice masakrov, do preselitve milijonov ljudi in, na koncu, do ustanovitve dveh sovražnih držav - hindujsko-sik-hovske Indije in muslimanskega Pakistana, in to dogajanje je zgodovinski okvir Sing-hovega romana. Poleg zgrože-nosti nad močjo sovraštva in razočaranja nad novopridob-Ijeno »svobodo«, ki je še slabša od prejšnje kolonialne oblasti, preveva delo avtorjeva zaskrbljenost nad njegovo domovino (ki se je ob dolgoletnih krvavih ii «-J«* ^V^aV/IAI. na razne umetniške načine, sporih med Sikhi in Hindujci izkazala za upravičeno). za » KI" 2 /4 " ‘"s ’’o i aorip,, _ — "USVOJI!« celino, r>,sl '‘.®P°™a, da je na-a prvotnimi prebi-^''ati piiije junak do PJlin?. ^''oie maihnnsti- •osvojil« celino. »I -i f‘Paietr°^^ majhnosti, ^'aaciai P° psihološki in * k. ^''nc al • pdlllUiVbJ ro- o Avstraliji v identitete. , P’'ašanje, ki ga za- a v boju zoper totalno po-družbljanje posameznika je lahko beležil le vedno nove poraze in nezmožnost doseganja idealov. Junaki tega človeka legende, ki je svoja dela naslavljal predvsem na prihodnost in katerega življenje je bilo polno škandalov, se iz svojega položaja poskušajo rešiti predvsem z iskanjem metafizičnih razsežnosti svojega bivanja. Roman Slovo od jeseni (1927) je avtoijev drugi roman in tako kot vsa njegova dela ga zaznamujejo predvsem omenjene teme. Junaki se, pred ozadjem družbe, v kateri se dogajata tehnična in politična revolucija, ki družbo posameznikov spreminjata v uniformno družbo, poskušajo potešiti z erotiko, drogami in potovanji, a na koncu jih čaka neizogiben poraz. Sikhovski pisatelj Khush-wanth Singh (1915), avtor romana Vlak v Pakistan (1956), je predstavnik indijske klasične književnosti. Zgodba njegovega romana je zgodba sikhov-sko-muslimapske vasi, v kateri poteka idilično življenje, vse dokler ob velikih zgodovinskih dogodkih v zunanjem svetu sožitje ni skaljeno. Po zlomu angleške kolonialne oblasti je v nekdanji koloniji Indiji prišlo zgodbi romana pa žal dodajajo nove razsežnosti tudi dogodki ob razpadu in po njem neke druge, nam mnogo bližje države, ki žal opozarjajo, da so vprašanja, obravnavana v pričujoči knjigi, univerzalna. Zgodba romana Poljub ženske pajka (1976), argentinskega pisatelja Manuela Puiga (1932-90), je našemu občinstvu od vseh tukaj prestavljenih verjetno še najbolj znana, saj so po tem romanu pred leti posneli zelo dober film, ki so ga z uspehom prikazovali tudi pri nas. V romanu pisatelja, ki' se je povsem oddaljil od klasične južnoameriške literarne formule magičnega realizma, je v ospredju odnos dveh skupaj zaprtih prestopnikov, poli-tičenga in spolnega (homoseksualca). Spolni »prestopnik« jima lajša skupno jetništvo s pripovedovanjem zgodb iz deloma resničnih, deloma izmišljenih filmov in postopoma se prej povsem odtujena zapornika zbližata... V delih Manuela Puiga se prepletajo elementi trivialne množične kulture in »visoke« književnosti in zaradi tega ter zaradi njihove oblikovne strukture jih teoretiki uvrščajo v predalček postmoderne literature. D. Štefanec jcZIK Milan Vincetič Trije nageljni Dan se je vseeno zlizal: oblaki so se sicer šopirili, pa vendar ni padla niti kapljica dežja. Le sopara je dušila. Vaški cerkveni zborček je že odpel žalostinko, krsta je sredi cvetja molela kot odrinjeni čoln, niti zastava se ni zganita, duhovnik pa je že začel o končnosti tuzemeljskega življenja, o modrih psalmistih in vzvišenostih, ki da nas čakajo v nebeškem kraljestvu... Deček s svetlolasimi kodrčki pa se je na smrt dolgočasil: stal je tik ob krsti, v ročice so mu potisnili troje nageljčkov na predolgih pecljih, opletal je z njimi, jih predeval in ovohaval, medtem ko mu je njegova mama, ki je stala z žalujočimi, kdajpakdaj, zavrtela glavo in mu dala s prstom vedeti, naj le posluša besede prevzvišenega. Deček pa nič: ne le da ni spustil niti solzice, kaj šele pokazal kanček žalosti, z nageljčki je začel drezati po krilu postarane debeluške, ki bi ga najraje klofnila, a se ni upala obrniti; dečku pa se je od zadovoljstva narisal nasmešek, začel se je skrivaj zabavati, ščegetati z rožami in drezati v žalujoče, a ko ga je kateri le ošvrknil s pogledom, se je napravil pravo ovčico. Verjetno še ni videl pravega mrliča, pa tudi tega v krsti ni, nevedno se je oziral naokoli in preganjal misli, ni mu Slo v glavo, da je vse tako slovesno k' ‘ c t* 10 if t potili ali Vtow n"®”.'’’ da ime Cigan C Pl ie , nojbolj priljubljeno, Vtoie ''“deti, da to po-f ovojem nastanku in po tistem ni bilo Ao via”' ® Strani Ciganov ne- I kljub negativnih “'a v sreHn m itv Cigani !* * d r ( I t t t ''edeli, da to po- v srednjem veku in 'kv^^etih, AL na • H"** »•ijaR.iii svuiaii- ''toje LA^eatov s Cigani postalo po-obremenjeno, r' da i kontekstu po-'lliu M, It,' *“'8an, če ni «pri-S kapitali- hi ‘“8® P® ®spela asimilacijska su štiridesetih le- partijskih sociali- po- •''an od lat. «scla- V ®nždnj. AH boste Ss? ^0 va J®®® “pustih intU’ kri,JL-.'’®h ‘^tugi. Ali j avtentičnosti, 1 ^“nuješ, ali pa razlog *®8®, če je to bilo V ‘®8a, e 't, g, ko se je za lilije ; '^Sačno», razprlo muha, ker sej prodaja, igrati da L®''®‘°''ljana. Tako 'Utoni pravijo: reci ci- ko se je za h** p: V skladu z zahtevo modnega časa, da so spremembe zaželjene in potrebne, se zromantizirano cigan-stvo prilega v kontekst slovenskega svetovljanskega občutka. Cepi se na slovensko željo, da bi v sebi odkrili in gojili nomadskega duha ali pa da'bi se z njim ponašali; le-tega pa si od Romov kot posebne lastne variante, saj so jih naredili zvrst sebi enakih za hominide, za---------- ljudi, izposojajo. To pa je falsitiKa- cija in uzurpacija. Področje, ki se nanaša na literaturo o Ciganih, je relativno nerazi- skano in mistificirano. Za kar pa se M h - -j», razprlo bend in že nekaj lV.So?'&®amo po sebi Cia«. Ko ip 1,; P" ’ ° potrebno. S društva za uki- K MičnnJ" 0°’®- v>l: Pn ,1-ki so zrasla ' U i i.i’® de^°’h' ki so zrasla ' it^hK- ki V,’ pa z brezštevil-' ^^tuci "Z^kove pravice ' v na ’ ’tj®U® ''sa- to ter gn —» .vmJ, ne skrivajo ter gredo , ' potrebno, ko ne •’ oa bi se opekli. pP producira in *ci Se m ^J8an, na dolgo ________________________-i h?® kJ'® Pten'^™° bogatstvo pa romanti- je na eni strani zahvaliti iz stereotipov izhajajočemu morbidnemu ro-mantiziranju, po drugi strani pa je temu iznauju, -- , . razlog s predsodki otežen od- nos do Ciganov. Pri politiki reševanja ciganskega vprašanja pa zabredemo v mračne cone, ki so bile vedno tabuizirane in se jih redkokdo loti. Kvečjemu nasprotno: piše se ? bleščeči« kulturi prekmurskih Romov, katerim so kot antipod za primerjavo vedno postavljeni »nerazviti« dolenjski Cigani; piše se z namenom proklamiranja «'>milaciiskih o »’ -visoki, bleš- asimilacijskih uspehov, kjer so v tem kontekstu Romi (ne Cigani) koristen družbe. Ali to pomeni, da dosežeš »visoko bleščečo« romsko kulturo, če se odpoveš nizkemu ciganstvu. Kako naj bom kulturen, če preneham biti tisto, kar mene pred sabo in druge na meni fascinira. Bleščati pa bi se mer«'' > gani, ker je to bistvena tega etnikona! del morah prav Ci- lastnost Konec tiho, da diši po svečini, da so se razbežali celo vrabci, najraje, to se mu je bralo v očeh, bi jo kar pobrisal, a kaj naj vendar stori s temi nageljni, ki jih držati, da ga že bolijo zapestja. Celo rok ne sme imeti v žepih, držati se mora kot cenček, pni tam pa vlačijo kurja Čreva, gledajo v tla in momljajo z ustnicami neke molitve, ki jih še ni nikoli slišal. Že se je začel prestopati, ko so se pogrebci - na njegovo veliko olajšanje - zganili. Napotili so se proti izkopanemu grobu, stopical je za njimi, najraje bi jih kar pretekel, pa ga je zadržala mamina roka. In ko ga je umirila, je že stal na izkopani zemlji, spet opletal z nageljni, zdelo se mu je, da ga kar tiščijo k tlom, pasel je oči po bližnjih gričih, se zapičil v duhovna, kije pravkar blagoslovil zadnje ležišče, in ko ga je nenadoma neznana roka dvignila na kupček izkopane zemlje, ki je požrla krsto, ga je izza hrbta šepetaje primoral moški glas: - Zdaj, vrzil Troje nageljnov, ki so mu bili ves čas v strašno napoto, je izginilo v peklenskem trebuhu zemlje. Ni se upal skloniti, da bi videl, kam so padli, le bruhnil je v silovit jok. - A ti je tako žal strička, da jokaš za njim? ga je skušala potolažiti mama. - Moji nageljčki, moje rože, zakopali jih bodo, je jecljaje hlipal in kazal na pogrebnike, ki se niso zmenili zanj, žalujoči pa so ga le zaskrbljeno obstopili in mu začeli na ves glas dopovedovati, da bo iz teh treh njegovih nageljčkov že naslednje leto pognala kar cela dišeča rdeča greda. mora kulturni koledar RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V prostorih Pokrajinskega muzeja si lahko ogledate razstavo Kelti na Celjskem, ki jo posoja Pokrajinski muzej iz Celja. MURSKA SOBOTA: V Galeriji je razstava Vertikal Diagonal Horizontal Energie. MURSKA SOBOTA; V grajski galeriji razstavlja svoja likovna dela Vilko Gerlec. MURSKA SOBOTA: V razstavnem salonu Zavarovalnice Triglav razstavlja Goran Horvat. MURSKA SOBOTA: V likovnem razstavišču Pomurske banke si lahko ogledate izbor iz Zbirke sodobne likovne umetnosti Galerije Murska Sobota. RADENCI: V galeriji muzeja Radenske je na ogled razstava poznoro-mantičnega slikarja Alojza Eberla (1822-1887). Razstava bo na ogled do 30. novembra. LENDAVA: V galeriji lendavskega gradu je razstava mednarodne likovne kolonije, razstavljajo: Suzanne Kiraly-Moss, Helmut Kortan, Susanne Kortan Gimbel, Albert Kresz, Laszlo Nemes, Ildiko Simsay in Geza Szily. MORAVSKE TOPIČE: V razstavnih prostorih hotela Ajda si lahko ogledate razstavo oblikovalke-slikarke Bernarde Hren-Zajec. LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka si lahko ogledate VI. slikarski ex-tempore Ljutomer ’94. Razstava bo odprta do 12. novembra. Nagrajenci po vrstenm r^u so: Jože Šubic, Mitja Stanek, Dušan Lipovec, Dušan Fišer, Sandi Cervek, Vlado Potočnik, Mirko Rajnar, Zlatko Gnezda in Sara Plotajs. MARIBOR: V mariborskem rotovžu razstavlja slike-risbe Zlatko Gnezda. PRIREDITVE PIRAN: Pod visokim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Milana Kučana in v organizaciji Obalne galerije Piran bodo od petka, 11. nov., do nedelje, 13. nov., v hotelu Bernardin pri Piranu piranski dnevi arhitekture z letošnjim naslovom Arhitektura v zrcalu. KINO MURSKA SOBOTA: V četrtek, 10. nov., ob 19. uri Urga; v sredo, 16. novembra, ob 19.00 Zbogom moja konkubina. Aktualni kulturni dogodki so v minulih tednih tako zaposlili in vznemirili kroniste Kulturnih obzorij, da se z našim zadnjim zapisom o poteku letošnjega slavističnega zborovanja v Krškem dlje časa nismo mogli uvrstiti na »lestvico popularnosti«. Zato bo prav, da bralce spomnimo, o čem je tekla beseda pred tistim, 71. zapisom. Takrat smo objavili rezultate natečaja za domačo ustreznico prevzeti besedi body in razglasili nagrajence. Takrat smo tudi priznali, da predlogi niso preveč navdušili jezikovne komisije pri Slavističnem društvu Pomurja, in hkrati napovedali, da bomo k sodelovanju povabili srednješolce z levega in desnega brega Mure. Kolegom slavistom, njihovim predavateljem, ki so se prijazno odzvali na naše povabilo, gre zasluga (in zahvala), da lahko tokrat objavimo predloge obmurskih srednješolcev. Na Srednji ekonomski, trgovski, upravni in administrativni šoli v Murski Soboti je prof. Boža Ivani^a-Trajbarič »angažirala« 3. a. Dijaki so pri tvorbi domače besede upoštevali na eni strani lastnost predmeta in tako predlagali izraze oprijeta majčka, oprijetnik in oprijetnica, na drugi strani so se naslonili na že znane izraze in besdhi dres dodali prilastek, tako da je nastal spodnji dres. Pridružili so še besedi oblinar in životek, obe pa začinili s šaljivim poimenovanjem popopkuslačnik. Mimogrede; beseda životek in njena Spomenka životnik sta že zasedli svojo sobo v poime-novalni zgradbi slovenskega besedišča, saj ju Slovar slovenskega knjižnega jezika pod pomenom št. 2 opredeljuje kot »del ženskega oblačila brez rokavov, ki pokriva zgornji del telesa«, npr. krilo z životnikom^ ki pa v zastareli rabi pomeni tudi telovnik (SSKJ V/T-Ž, str. 1009). Prof. Matija Žižek, ki je pred kratkim prevzel 4. b na Gimnaziji Murska Sobota, je »uporne« dijake že motiviral do te mere, da so se odzvali na pobudo in odgovorili, da jih prevzeti body ne moti preveč, da pa jim je všeč tudi že predlagani telesnik. Najbolj besedotvorno iznajditeljski so bili dijaki 3. b Gimnazije Franca Miklošiča iz Ljutomera pod vodstvom prof. Cilke Jakelj. Očitno duh utemeljitelja primerjalnega slovanskega jezikoslovja, katerega ime gimnazija nosi, še navdihuje. Izhajajoč iz lastnosti poimenovanega predmeta so ljutomerski dijaki predlagali izraze oprijemnik, oprim-nik in oprijetnik, upoštevajoč uporabnika izdelka pa telesnik, stasnik, spodnjik, trupnik, postavnik. Dodali so še izraze prikupnik, zapeljevalnik in varovalnik, pač v misli na morebitno posebno učinkovanje izdelka. Zelo različna po-imenovalna izhodišča pa so dala izraze kot obleček (verjetno iz glag. obleči-ležem), vitalec-ka, venera, perfekta in žekote. Dijaki(nje) razredov 4T1 in 4T2 s Srednje strojne in tekstilne šole v Murski Soboti, ki jih na zaključni izpit pripravlja prof. Danica Muhič, so se omejili(e) na lastnost oblačila in predlagali(e) (telesni) oprijemnik in oprijetnik. Morda se komu zdijo predlogi srednješolcev količinsko skromni, vendar moramo priznati, da so poimenovalno raznoliki in tudi s stališča besedoslovne teorije zanimivi. Teoretični model nastajanja novih besed namreč dopušča možnost, 1. da se tvori povsem nova beseda, 2. da se besedna družina za dani pojmovni krog poveča za novega člana, 3. da se že obstoječi besedi doda nov, največkrat prenesen, metaforični pomen, 4. da se v slovenščino prevzame tuja beseda iz jezika, kjer je poimenovanje nastalo. Razen četrte možnosti, ki se ji ravno želimo izogniti, so srednješolci izkoristili vse preostale. Žal nimamo na voljo dovolj prostora, da bi predloge razčlenili tudi besedotvorno, zato se omejujemo na splošnejšo ugotovitev, da so izrazi, nastali s preimenovanjem že znanih besed, nekoliko premalo domišljeni in so prej rezultat trenutne dijaške domiselnosti kakor daljšega tehtanja in preverjanja. FRANCI JUST h' «»*<>» 1 i L i I Li : 1 Od 4. novembra do 25. januarja naslednje leto je v lendavski galeriji Muzej razstava letošnje 22. mednarodne likovne kolonije v Lendavi. Kolonija je bila v avgustu, razstavljajo pa Suzanne Kiraly Moss iz Lendave, Helmut Kortan iz Avstrije, Susanne Kortan Gimbel, prav tako iz Avstrije, ter Albert Kresz, Laszlo Nemes, Ildiko Simsay in Geza Szily iz Madžarske. Na fotografiji so razstavljala skupaj z organizatorjem kolonije in razstave Ferencem Kiralyjem (z brado, ob ženi Suzanne, ki tačas razstavlja tudi v madžarskem Lentiju). Razstavljale! so vsi likovniki, razen Alberta Kresza, ki je umetniški fotograf. Menda je res upravičeno reči, daje imela letošnja lendavska likovna kolonija izrazito skupinsko dimaniko. Recenzent razstave jih imenuje »kroniste«, ki so »zabeležili stanje lendavskega miljeja ob koncu avgusta 1994«. Ker gre za »pomalem znance«, kot piše isti, je mogoče govoriti še o čem drugem, ne samo o slikanju kronike. Skupna razigranost je za to drugo boljši izraz kot uigranost. stran 10 vestnik, 10, novembra ne zgodi se vsak dan Življenje na Veneri? t Gluhonema miss Vesoljsko vozilo Pioneer je pošlslG 2 VcCCrC 22 v TKZAvZAV' 4. JV p/k/OlCttAZ £< V VUV.v — — -C?-j . podatke, iz katerih bi znanstveniki lahko sklepali, da so bili na Zemljini sosedi nekoč oceani, v katerih bi se lahko razvile preproste oblike živih bitij. Predstavniki raziskovalnega centra Ames ameriške vesoljske agencije NASA, ki so proučevali podatke, ki jih je Pioneer pošiljal na Zemljo vse od izstrelitve leta 1978, so na novinarski konferenci povedali, da bi na podlagi dobljenih podatkov lahko sklepali, da je imela Venera nekoč triinpolkrat več vode, kot so doslej domnevali. Pioneer je v Venerino ozrai^e vstopil 8. oktobra lani in se je njenemu površju približal na 130 kilometrov, potem pa je zgorel. Danes je Venera, ki so jo nekoč imenovali Zemljina sestra dvojčica, suha in vroča. Znanstveniki ne vedo, ali je bila voda tekoča ali v obliki pare. Čeprav ni trdnega dokaza, da so bili na Veneri nekoč oceani, pa dajejo podatki, ki jih je poslal Pioneer, veliko možnosti za takšno domnevo. '• ■ 'SS S 3X5; « I o Osrednji trg v Bruslju se je za nekaj dni spremenil v cvetoči travnik. Več kot 800 tisoč rdečih, rumenih, oranžnih in belih begonij so posadili v čast osvo- buditeljev tega lepega mesta, ki velja za prestolnico Evrope. Nad omamno dišečo preprogo so bili navdušeni številni obiskovalci, še bolj pa čebele. v Skupščini za vrati, s tem bi dal se kak pretep v tajnosti držati; Lojzetu, je močno, za nohte Slo. Oh le kaj si Lojze Ti sosedom vse obljubljal? Točke predvolilne sl s tem samo izgubljal; prednost Ti, raje si, "zrihtal" bi! Predsednik jezen, kar se da ustno ti je žugal, saj Se svoj'ga Arturja nate Jso naSčuval. Jezen zdaj, Lojzek bo, storil kajl? Od jeze ves bo zardel, z jajci bo pomahal, desno bo obrv napel, bo kolo zajahal; , bo kolo, z njim lepo, v Evropo Slo. Brat Džouži OVEN Ona: Povabilo na izlet boš sprejela brez vsakih pomislekov, toda kasneje ti bo zato še presneto žal. Zamerila se boš nekomu, ki ti tega pač ne bo mogel pozabiti. Toda skušnjava bo prevelika - celo zate! On: Naložili ti bodo nove obveznosti, vendar jih boš z lahkoto izpolnil. Prišel boš v obdobje, ko ti bodo še tako težke naloge le prijetrK) razvedrilo in bo vse šlo kot po maslu. Toda kako dolgo... BIK Ona: Nepričakovano se boš zaljubila in vse okoli tebe se ti \ bo zdelo naravnost čudovito. Toda nikar ne pozabi tistih, ki so ti 't' k tej sreči pomagali. Kajti dober prijatelj je včasih vreden več kot bežen ljubimec. On: Še vedno se nisi popolnoma izvlekel iz kritičnega poslovnega jKiložaja, zato je potrebno paziti na sleherni korak konkurence. Naložba se bo povrnila šole sčasoma, zato samo brez panike. , Ona: Nepričakovan pripetljaj bo povzročil, da boš na neka-\ tere ljubezenske zadeve gledala povsem drugače kot doslej, j Nad to spremembo bodo začudeni tudi tvoji prijatelji, predvsem 7 pa oseba, ki ji bo vse to tudi namenjeno. ' On: Dobro bi bilo, če bi vsaj malo popazil na svoj nestabilen finančni položaj, saj ne moreš večno živeti iz dneva v dan. DVOJČKA Toda nikar se preveč ne zaleti, ampak vso stvar temeljito premisli, šele nato ukrepaj. RAK Ona: Počakaj še nekaj časa in spoznala boš, da se lahko stvari uredijo tudi brez tvojega posredovanja. Sprejela boš' težko pričakovano povabilo, vendar bodo rezultati nekaj povsem drugega, kot si pričakovala. On: Poskusil boš tudi tam, kjer sicer ne pričakuješ kdo ve kakšnega uspeha, toda izkazalo se bo, da imajo norci srečo. Nikar se ne obotavljaj in ne čakaj na prihodnji maj, saj je ta še zelo daleč. I’' S li S# t'- j »Hvala, vse vas imam rada,« je z rokami, nasmeškom in gibi izrazila 21-letna gluhonema Heather Witestone veselje nad tem, da je v Atlantic Citjju postala nova ameriška mis. Žirija je morala izbirati med 50 letopticami, finalistke pa je čakala še posebna preizkušnja - spretnost v plesu. Pri tem se je Heather, sicer baletna solistka, najbolje odrezala. Čeprav glasbe ne sliši, jo zaznava in dojema v mislih, z dušo in srcem, pravi. Moda je v zadnjih letih vztrajno narekovala kopalne obleke iz časov naših babic, čeprav po teh do vratu zapetih trikojih v praksi nikoli ni bilo veliko povpraševanj. Za prihodnjo sezono pa tudi vodilni svetovni kreatoiji prisegajo na načelo, ki se mu ljubitelji sonca in moija nikoli niso odrekli. Čhn manj blaga! Bikini je torej spet tu, in to v tisti najbolj radikalni različici, ki več razkriva kot skriva. Sicer pa - zakaj bi morali sploh kaj skrivati? Svetopisemsko zabavišče Uprava za razvoj turizma v izraelski puščavi Negev namerava objaviti mednarodni razpis za gradnjo svetopisemskega zabaviščnega parka pri rudnikih kralja Salomona. Z natečajem naj bi pridobili 15 milijonov dolaqev, s katerimi naj bi spremenili opuščene rudnike bakra v bližini Eliata v turistično atrakcijo, ki bi jo poimenovali Rudniki kralja Salomona. Načrte naj bi izdelali ameriški podjetji iz Orlanda na roča, da je ameriški denamik Donald Trump pripravljen vložiti 400 milijonov dolaqev in s tem denarjem zgraditi največjo igralnico na svetu. Zagrozil pa je, da bo denar ponudil bližnjemu mestu Tabi v Egiptu, če se izraelska vlada ne bo odločila dovolj hitro. Floridi. Obiskovalci bodo lahko po puščavi krožili v avtobusih, terenskih vozilih ali na kamelah, se nato v posebnih vozilih podali v podzemeljski labirint in si ogledali prikaz rudarske tehnologije od svetopisemskih časov do danes. Krajevni funkcionarji v Eliatu pa od vlade zahtevajo dovoljenje za gradnjo igralnice v tem cvetočem letoviškem mestecu. Časopis Jeruzalem Report po- v Jeni v Nemčiji, znani po steklu, je skupina mesarjev pripravila in spekla najdaljšo klobaso na svetu, saj je merila kar tri kilometre. Prejšnji rekord je pripadal prav tako Nemcem v Erfurtu, kjer so leta 1993 spekli 2.780 metrov dolgo pečenico. zvezde vam kažejo LEV DEVICA Ona: še najbolje bo, če se odločno spoprimeš z nastalo težavo, saj je to edini način, da preprečiš še večjo zmedo. Prijatelj te bo sicer pohvalil, a vedi, da ga to prav nič ne obvezuje. On: Odlično se boš počutil, saj ti bo šlo naravnost fantastično. Oglasila se ti bo prijateljica in skupaj bosta preživela karseda nor konec tedna. Nikar ne odlašaj, saj ti lahko marsikaj uide. Ona: Morala se boš sprijazniti s tem, da ne moreš spremeniti navad svojega partnerja. Toda verjetno je ravno to tisto, kar te na njem najbolj privlači, še vedno boš razmišljala tudi o nekom drugem. On: Na noben način ne boš privolil v kompromis, saj si prepričan, da je tvoja pot edino pravilna. In finančni učinki tvoje ideje bodo to tudi obilno dokazali, zato nikar ne popuščaj, ampak vztrajaj. Ona: Prevelika sramežljivost ti lahko dobesedno pokoplje tvoje načrte, zato nikar ne omahuj. Raje pusti svoje skrbi doma in odidi s prijatelji v družbo. Marsikateri bi si želel kaj več kot le prijazen |x;gled. On: Ljudje, od katerih si na svojo žalost vedno bolj odvisen, x„_ Dl rt ®° preračunljivi in predvsem pojjolnoma neodgovorni. Če boš ŠKORPIJON tako nadaljeval, se ti bo kaj kmalu zgodilo, da si boš podrl vse mostove za vrnitev. I i S f Eden najočitnejših kazalcev hitrega gospodarAe®j Vietnama so dragi avtomobili, ki na ulicah H« jjsijj niso nobena redkost več. Tale mercedes je^dajol® primerek in je samo razstavljen pred razkošnim P salonom. Skoraj na vsakem križišču je mogoče vioe Povprašev^ vejše modele te nemške tovarne. likšno, da Mercedes-Benz načrtuje že v Vietnamu odprle tovarne, v kateri bodo prestrižne avtomobile. Mercedes je namreč namu znak uspeha. I Neljubi pripetljaj štiriindvajset možičkov (lahko bi bili poslovneži, (fs rnati, vojščaki ali kaj drugega) se je usedlo za banketn dolga miza, kjer sedijo z obeh strani, dvnl Stinindvajset možičkov si je poveznilo prtičke čez ko vajset možicljev je posrebalo juhico. Do tu je vsepol^ mirano, pri solati pa se je zataknilo. Zakaj? , pd‘P Tehnični opis napake v sistemu. Predstavljajte si svojo solato na levi, drugi tudi, enako še nekaj nask^T' ji pa se najde nekdo, ki prične jesti solato na desni. porušil, njegova solata na levi ostane neizkoriščena, ‘s^ ^^uptei nji sosed ne rnore jesti leve, prične jesti desno in ® i,#'"; po'«'" konca mize. Zadnji torej ostane brez solate. Prišlo je do očitnega rušenja sistema, nihče v prišlo do namerne sabotaie, pač pa le do napake opisa! , , Sedaj si že lahko predstavljamo, kako je pa f«: pleta. Triindvajset tih ie dobilo svoie solatice, e s h svoje solatice, eac^r giifflu' stikov h lahko prišlo do ptetrgo'^!^ diplorrtate,^i lahko prišlo d°fS pretreaniako^^!-^l^^oalicije, bi bise spleileJ/^^^J^^^ med voisdakf P takšnega zapleta prišlo F Pisti ki ip vf,^ vojna neizbeina! . esel pesek v kolesje sistema, je takt^ Tisti, ki je vnesel pesek v kolesje sistema, napako in ga je zelo pekla vest, saj v bistvu ni bil /tfio r U človek. Oni, ki je ostal brez solatke, pa je bil nesk Na banketih strežejo fine solate, mešane, Z tu je zelena solata, treh štirih vrst, pa radič, -J korenček, cikorija, jajce, sir, orehi, kaviar, oreščki so tudi tu ... Se in še bi lahko vsega. Krona takšne solate pa je dressing. bltišt s dressinga, to so bili preprosti in neuki ljudje. olje in zmešali solato. Danes pa ne počno veČ vsaj na banketih ne. Tu vlada dressing? Ce bi me kdo vprašal, kaj je dressing, bi rekel: p gljt .. jj •riatnrteti r,n ti, /icnn„n /1ri,win(ra SOl, .../ittll^l I verjetnosti pa je osnova vsakega dressinga sol, vse tisto, kar so že naši stari, ubogi neuki ljuaj l»l pripravo solate. . gg, Ostalih triindvajset je opazilo žalost štiriindvajs^^^ postali otožni. Prej vesel pogovor je skoraj ^mpakt’' pftP strežbe (oko, ki mora vse videti!) diskretno razresu zatem je štiriindvajseti možiček veselo grizljal sV I stavljajte si lepega zajčka ob zeljnati glavi. It H H I, 2. !, 4. S, 5. ) tvijajie Sl lepega zajcna oo zeijnaii giuvi. ereia^ ,!«} Sedaj je bilo spet vseh štiriindvajset možiČkov ^jholl" ocuuj jc uiiu vAcn liururiuvujiici je spet stekel, veselo so grizljali razne dobrote. slišalo hrustljanje solate. ,, Banket je mirno potekal naprej. Kmalu so vsi pripetljaj. Tako ni prišlo ne do prekinitve poslovttt f razdrtja koalicijske pogodbe, ne do diplomatske kt daj, celo vojne. STRELEC KOZOROG Ona: Nenadoma se ti bo zazdelo, da te vse skupaj dolgočasi. Le kje so tisti časi, ko se je okoli tebe dogajalo tisoče zanimivih reči? Mogoče pa je že skrajni čas, da storiš nekaj tudi zase in za svojo srečo. On: Zdaj je čas, da se odločiš in greš do konca! V začetku bodo rezultati res nekoliko nespodbudni, toda na koncu se bo TEHTNICA vendarle pokazalo, kdo je imel prav. Vsekakor boš veliko pridobil, več kot izgubil. VODNAR zlepa ne bo ponovila. On: Izpolnila se ti bo RIBI fl l, 2, 1, h veSjpiil’.' Ona: Zaupala se boš človeku, za s« naklonjen z vsem srcem. S pravilnim aasv® pika' žala cilju, ki si ga tako zelo želiš. Predvsem v (i« -, ampak vsak korak dobro premislil nič vs^' gtaj" On: Postajal boš čedalje bolj ljubosumen । |gti^ j pv uspelo spraviti na normalna pota. Pazi se, sai |j5fW’ nim ravnanjem nekomu prav pošteno zame slovnost te bo stala več, kot pričakuješ.•■ >! Ona: Dnevi, ki so pred teboj, bodo polni vendar se nikar ne predaj. Vseeno pa se naiP^j*^«)j realnejša tla, ker se ti lahko načrti zapletejo a' On: Kljub superiornemu počutju se ti ne P brega. V poslovnem življenju se ti bo poP^soP®'’ ™ goda, ki pa le bo stala veliko več, kot si aP“ Pohiti in reši, kar se še da rešiti. Ona: Prijatelj, ki si mu sicer zelo J«’ nakloni»P/>jX o tvojih čustvih, zato je najbolje, da mu P°.®^yp|j0P® nikar se preveč ne obotavljaj, saj se ti »9 lia dolgotrajna želja, g, T« obvladati svoje e?%{n9''' tokn na fe" prenagli, ampak poskusi obvladati v prihodnosti zelo obrestovalo tako na |Xi|X)lnoma zasebnem fiodročju. Ona: Končno ti je uspelo: začela si sezav^ |gf,xo svojih resničnih zmožnosti. Samozaupanje ‘ pgsi saj se ti obeta precejšnje napredovanje tako p tudi zasebnem življenju. . . gfedie^J' On: Oglasil se ti bo nekdanji prijatelj in tj Pp^p IS kupčijo. Nikar preveč ne odlašaj, saj se n “ go, « I------,----------------, »rt iinravi^’’ kupčijo. Nikar preveč ne odlašaj, saj -boš kasneje še pošteno ksMii - in to upr« l. 2, 3. 4. S S, 2 J« Ji Ni E« «1 1, 2, 3 4, S 6. 2 fft l, 2, 3, S '•I, I« i: I 'Hi 994 ^4nik, 10. novembra 1994 stran 11 za vsakogar nekaj S J acaa Stekla čistimo z mehko jelenjo kožico. Tu pa tam jih '®J]emo v topli vodi, ki ji dodamo malo kisa. !' i' i I« li d d c »• 10 le t- i ■/m)' iiii4- 4' i 'i' Vj/f lit'’' sie”' ileii- ni"' IR«’ nji' R«’ (ijf IK* Jll* #■ Jli’ ii"' j’", J* (i* in^ * * * Najbolj vsestranska modna dodatka sta gotovo šal in ruta. Z malo spretnosti jo lahko zavežete na stotine načinov« Na naši sliki je eden od načinov, Z kako si lahko zavežete šal ali ' ruto. Baker: bakrene predmete zdrgnemo z mešanico grobe ‘ ^ke soli in toplega kisa. Zatem jih splaknemo in zloš-z mehko kr^. * * * .Gubice: Če se pojavi na obrazu kakšna drobna nova obupati: vsak večer nanesemo na obraz 'Z krušne sredice in limoninega soka. Ko se posuši, umijemo s toplo vodo in ga namažemo z običajno Hranljivo kremo. * * * koža: Prevremo otrobe, tekočino precedimo in JO vsak večer umivamo obraz. •A i • -t \ i r Zažgano Pred pečenjem dajte v pekač nekaj zrn posušenega graha - maščoba se ne bo zažgala in dobila neprijetnega vonja. Jedi iz riža in kaše se ne bodo prismodile, če na dno posode najprej poveznete krožnik. Včasih pa se vendarle pripeti smola. Kaj storiti? Mleko izgubi okus po prismojenem, če ga prelijete v steklenico in jo postavite v mrzlo vodo za toliko i. Sal ali z dvema vogaloma proti sredini zganjeno ruto damo okoli vratu. En konec naj bo daljši. Na njem naredimo preprosti vozel. 2. Drugi, krajši del potegnemo skozi vozel in ga zategnemo. Vozel lahko okrasimo z broško. Kuhajte z nami •w čiščenje garnitur Če imate sedežno garnituro, oblečeno v gladko usnje, jo obrišite z vlažno krpo, vendar uporabljajte destilirano vodo ali trdo vodo prekuhajte. Zielo umazano usnje operite z milnico iz nevtralnega mila ali raztopino za pranje finih tkanin, izperite s čisto vodo in obrišite do suhega. Dvakrat na leto ga morate še dodatno natreti z mešanico kisa in lanenega olja v razmerju 1:2, pustiti učinkovati en dan in nato zdrgniti do čistega. Tako preprečite, da se usnje ne izsuši in razpoka. Garnituro, oblečeno v semiš usnje, lahko čistite samo s sesalnikom za prah, saj ne prenese vode. Umazanijo, madeže in galdko posedena mesta zdrgnite še z radirko ali krtačko za nego semiša ter posesajte s sesalnikom. Oblazinjeno pohištvo najprej pokrijte s krpami, namočenimi v okisano vodo, nato udarjajte z iztepalnikom. Krpe preprečijo, da bi se prah usedal nazaj na pohištvo, pa še barvo blaga osvežijo. Plišate blazine samo skrtačite. kj buiiiti |i<»- h„jU."rega razpoloženja po-»blifjl * živahnimi barvami Gama na našem pos-Mtjij “brala toplo oranžno-ili^ I kombinacijo: široke rebrastega žameta so k karirasta jopa h™’’ ■ našitimi žepi. L - ------ • hijiij debele nogavice, in romantičen Ido* Glasbene lestvice Ja sedem TUJIH skladb "»tsjg^VALU 1, l 3. 4, S, 5. ) časa, da se tekočina popolnoma ohladi. Kuhinjske krpe in krpe za pomivanje bodo či- stejše in brez neprijetnega vonja, če jih boste po uporabi na hitro preprali v vroči vodi, enkrat na teden pa še v vodi, ki ste ji dodali nekaj žlic sode. Pri obešanju jih ne upogibajte čez vrvico, ampak naj prosto visijo na ščipalkah, da se tudi temeljito prezračijo. Ingelit Iz te umetne mase izdelujejo v glavnem plastične namizne prte, primerne zlasti za vrtne garniture. (5e pa si hočete prt iz igelita sešiti sami, morate biti zelo pazljivi; šivi se namreč radi razvlečejo, ker igla v trdi plastiki drsi. Temu se izognete, če robove posameznih delov posujete s pudrom ali vtaknete mednje svilen papir, ga preši-jete s plastiko vred in na koncu odtrgate. Zato pa se igelit lepo in lahko čisti z blago raztopino pomivalnega praška za fino perilo. Te snovi pa seveda ne smete likati. BADIO MV - MURSKI VAL - UKV 94,6 MHz (dopoldne tudi SV 648 kHz) Mandeljni Brez težav jih boste olupili, če jih najprej poparite z vrelo vodo, nato pa prelijete z mrzlo. Grenki mandeljni so strupeni in lahko povzročijo prebavne motnje, zato ne jejte surovih, ampak jih uporabite za sladice ali pikantne omake; kuhanje namreč strupene snovi uniči. Sesekljani man- deljni imajo še posebno prijeten okus, če jih pred uporabo rahlo prepražite. Namesto lahko bučna semena. mandeljnov uporabite tudi THE STREETS - Prince Ital Joe & Marky Mark Wor£ s THE FREQUENCY, KENNETH? - R.E.M. Vdif *L^P-Gun bOfi:JOU BE THERE - Heart SEl>j,TWANNA-E.L.O UNp tto RAP - Jovanotti ‘^K-The Cranberries • SECbe!? ®®:AT go on - Dr. Alban ^TATE-WarrenG. StOVENSKE ZABAVNE GLASBE , 'častnih ■ Ca 1 ~ Boštjan Rous 4 '^kNl ec ''A - Aleksander Mežek ) CIGa^Vza dež -Nikola ■SRe?^^,A-Robi Horvat NJE - Dominik KozariC h« ^Al> Sr “ Hanka Kraševec-Prcšem ^ftoiJ^IAMURI-Chateau •‘TISTIL same - Pop design ^*^Šc’av,'^arodnozabavne glasbe 1. J '^on, cekron pa z marelof 3 moja bo - štajerskih 1 4 Ans. Nika Zajca ' y6SEl A ‘-JT'B1;ZNI - Primorski fantje Jn o5?A^AM - Alpski kvintet > TTJSNIL-Ans. Tonija Verderbeija ''AS,57?SEL - Igor in Zlati zvoki CASANOVA - Fantje treh dolin »tulili J. S S, 1. s 7, t. > .^ZNk' - Dominik KozariC M 3 ZVONOVI - Ans. Slavček ' ^^'JA m . SVETU - Ans. Franca Zcmela k MAM’CA - Ans. Stanka MIkolc ^•1 Ir ^’Slov2 •“P»ne pvšijilc do četrtka, 17. novembra 1994, na 41,69000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. naslov: Murski www IVIUrBKa OOUOMIj ^inaR/vau*- L^^pon št. 45---------------------- || za skladbo: I i: ^'^oiača I L ^ozabavna ' ter k naslov J Petek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Glasba - 10.00 Poročila -11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC-ja -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Danes do trinajstih -13.30 Popoldne na MV -14.30 Romska oddaja -15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 17.30 1 = 2 in 3 in 4 - 18.00 MV-dur -18.30 Poročila BBC-ja -19.00 Dnevnik Radia Slovenija -19.30 »Sipli mi« z Duškom in Sašom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Soboti - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.50 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 9.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila - 10.30 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC-ja -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Danes do trinajstih -13.30 Popoldne na MV - 14.30 Alterantivna oddaja - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja - 8.00 Začenjamo nov dan - 8.10 Panonski odmevi - 9.30 srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 Nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Potočila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Ponedeljek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 10.15 Evropa v enem tednu - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Bilo je nekoč - 17.30 Šport - 18.00 S kranščakon, cekron, pa z marelof - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Večno zelene melodije z Benom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Torek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8. 30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 12.00 Potočila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 Potočila -17.00 Tema popoldneva -17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Mursko-morski val s Simono in Dušanom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Infotmarije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na WV - 8.30 Mali oglasi -. 10.00 Potočila - 10.15 NSTSNMV - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17,00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi -18.00 Na narodni farmi -18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Glasbeni kviz s Smiljo - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Četrtek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 9.15 Sedem veličastnih - 10.00 Potočila - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 To sem jaz - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Geza se zeza (humor in domača glasba) - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija. Sarma s kislim zeljem Potrebujemo: 1 glavo kislega zelja, 60 do 70dag mletega mesa (polovico govedine in polovico svinine), 2 žlici olja ali masti, 1 čebulo, 10 do 12dag riža, 1 jajce, poper, sol in po možnosti lOdag suhe slanine. Omako pripravimo iz 2 žlic maščobe (olje, mast), žlice moke, pol čebule, 3 žlic paradižnikove mezge, lovorjevega lističa, paprike po okusu in 2dcl kisle smetane. Zeljne liste ločimo od glave, srednjo žilo obrežemo ali potolčemo, da list lahko upognemo. Na maščobi prepražimo sesekljano čebulo, dodamo zmleto meso, nazadnje malo prevret in odcejen riž. Pražimo nekaj minut, odstavimo in ohladimo. Dodamo stepeno jajce, popramo in solimo po okusu. Na ožji del vsakega lista položimo žlico nadeva in zvijemo v klobasico - sarmo. Ob straneh porinemo list proti notranjosti, da nadev med kuho ne uhaja. Sarmo pa lahko na koncu spnemo tudi z zobotrebcem. Preostali del kislega zelja od glave zrežemo na rezance. Polovico ga položimo na dno kozice. Nanj razvrstimo pripravljene sarme, med nje pa vržemo male koščke narezane hamburške slanine, kar jedi zelo izboljša okus. Po vrhu sarme razgrnemo preostanek narezanega zelja. Zalijemo z vrelo vodo, ki naj sega do polovice vsebine v posodi. Pokrijemo in dušimo približno 1 uro na šibkejšem ognju. Jedi med dušenjem ne mešamo, le kozico večkrat potresemo, da se vsebina premakne in ne prime posode. Med dušenjem pripravimo paradižnikovo omako, tako da na maščobi svetlo zarumenimo žlico moke, dodamo sesekljano čebulo in ščep sladkopa, potresemo z žličko (ali žlico) paprike, primešamo paradižnikovo mezgo, zalijemo s skodelico mrzle vode in razkuhamo. Dodamo lovor in začimbni posip. Prilijemo toliko vode, da razkuhamo v bolj gosto omako. Ko je zelje kuhano, ga prelijemo s pripravljeno omako. Vse skupaj naj Še 10 minut počasi vre. Preden damo jed na mizo, primešamo še kislo smetano. Če nimamo kisle zeljne glave za pripravo sarm, lahko zanje uporabimo svežo zeljno glavo (manjšo). Lepo očiščeno glavo ob kocenu s koničastim nožem okrog in okrog zarežemo, da prerežemo glavne žile listov. Delno odrežemo kocen. V večjem loncu zavremo slan krop, v kocen zabodemo dvorogelno vilico in z njo zeljno glavo v kropu rahlo vrtimo. Listi bodo sami odpadli v krop. Pustimo jih vreti 3 do 5 minut, da se lepo zmehčajo. Nato jih oblikujemo v sarme. Pod nje in nad nje v kozici pa damo navadno kislo zelje in ravnamo z njim, kot je opisano zgoraj. Pazimo, da zelje ni prekislo. Cuka Sukič Niso tako zelo zdrave Ribje meso je dolgo veljalo za zelo zdravo, zadnje raziskave, ki jih je objavila britanska revija za zdravstvo prehranjevanje, pa kažejo drugačno sliko. Vzrok za to so hudo onesnaževanje in vzreja rib na ribjih farmah, zaradi česar ribe obolevajo, njihovo meso pa škodi človeku. Zadnji podatki o stanju voda v Severnem morju so pokazali, da je tamkajšnja voda polna kemikalij, pesticidov, nafte in strupenih kovin, te snovi pa se nalagajo tudi v tkivu rib. Ironično je, da je ribje meso tako dolgo veljalo za zdravo prehrano, če vemo, kako so ribe dovzetne do onesnaževanja vode, v kateri plavajo. Revija sicer ne odsvetuje rib, porabnikom pa priporoča, naj kupujejo le sveže ribe, in to v specializiranih trgovinah, kjer pazijo na kakovost. Riž obdrži snežno belo barvo, če vodi, v kateri ga kuhate, dodate nekaj kapelj limoninega soka. Za riževe solate, rižote ali narastke uporabljajte dolgozrnati riž, ker ostane čvrst, suh in lepe oblike. Riž z okroglimi zrni, ki se rad razkuha, je primeren za enolončnice. Da se riž ne bo oprijel dna posode ali prismodil, ga takoj, ko zavre, stresite v cedilo in kuhajte do konca nad soparo. Voda, v kateri kuhate riž, ne bo prekipela, če rob posode namažete z maslom. SESTAVIL MARKO NAPAST MESTECE V PREKMURJU UŽIVALEC OPUA KISLA KEMIČNA SNOV PRISTANIŠČE V IZRAELU ZEMLJIN NARAVNI SATELIT AVTOMOBILSKA OZNAKA PRIŠTINE AMPER TRAVNIK, LIVADA RAOU LJUBKOVALNO MOŠKO IME JEZERO IN POKRA- JINA V KANADI ELEKTRONKA S ŠTIRIMI ELEKTRODAMI KDOR ZELO OBČUDUJE DOMAČI KRAJ ANTIČNI FILOZOF PRVI ŽIDOVSKI MESEC PRAŠIČ MAKARSKA NIZKO LEŽEČ SVET NEKDANJI UGANDSKI DIKTATOR .(»PII DIŠAVA ZA PECIVO KRONST. LETOPBEC AFRIŠKI VELETOK LEKARNAR LITU NEKDANJI POLJSKI KONJENIK JADRANSKI OTOK KRAJNA KOROŠKEM TURŠKO MESTO NEMŠKI SKLADATEU VENO TAUFER GRŠKA ČRKA RIMSKI PESNIK AVGUSTOVE DOBE ZENONOVA RLOZOF-SKAŠOU stran 12 vestnik, 10. novembrajl^ J 0) >(/) podlistki o CQ < v LU < ra v ANGLEŠKI KRONI škoslovaške in nosredriC t::d: lui? Jerneja KATONA Drago PINTARIČ DROGE škoslovaške in posrei VVlll* * bivše SZ. Tu moram opozoriti, da bri- " jnrik A S K? X; ■ KOT CMLISSACIJSKO VPRAŠANJE 10 ji -n H IIP n Da ie Irska med drugo sve- tinski viri ne omenjajo propa-tovno vojno razglasila nevtral- gandnih trikov številnih tujih obveščevalnih služb, denimo nost in zaprla svoje meje, ji Churchill ni zlepa pozabil. Še CIA, ki ima stalno pripravljene več, IRA je tedaj vzpostavila vei^’e količine orožja tujega po-več kot prijateljske vezi z naci- rekla, namenjenega ilegal- stično Nemčijo. V zameno za nemu svetovnemu trgu z orož-nemške pošiljke oro^a je IRA jem, kjer trgovci, po uspešni povzročala težave britanskim transakciji, spretno prikrijejo varnostnim silam. Bombne poreklo dobavitelja. Podobni eksplozije v Londonu in Co- triki so izredno koristni, ko ventryju leta 1940 so bile naj- pride do odkritja ilegalnih po-veijetneje njeno delo. Z ide- šiljk orožja, namenjenih posa- politično krilo Sinn Fein Irski narod (in z njim danš-nja IRA) je prilagajal oblike in načine bojevanja skozi stoletja oblikam in načinom okupacije, okupacijskim sistemom, pa tudi glede na lastno samoorga-niziranost, pripravljenost in možnosti za uspeh. Taktiko boja so izbrali v soodvisnosti z obstoječo družbeno, gospodarsko in politično situacijo. Vse upore pod vodstvom ološkim razcepom znotraj IRE konec 60-ih je bilo konec sta- meznim ilegalnim terorističnim skupinam. Saj sredstva mno- Hugha O’Neilla 1591-1601, upore v v letih letih rega frontalnega načina boje- žičnega obveščanja običajno vanja, ki je bilo v zadnji fazi razbobnajo edino dosegljivo zlasti usmerjeno na vpade v vojaške objekte - vojašnice in skladišča. Irske in britanske obveščevalne službe so v sodelovanju polovile in spravile na hladno večino članov, kar je resno ogrozilo obstoj organizacije. informacijo - poreklo orožja in komu je bilo namenjeno. IRA je svoje prijateljske vezi s sorodnimi organizacijami potrdila na srečanju v Libanonu maja 1972. Na tem vsesvetov-nem kongresu teroristov so se dogovorili za pomoč pri oskr- 1641-1649, leta 1689, upore Wolfa Toneja 1796 in 1798, IRB in Patricka Pearsa 1. 1916 so ulsterski-slojalisti zadušili, Njihovo nesposobnost je na bovanju z orožjem in izmenjavi svoji koži najbolj občutilo ka- informacij ter za vsestransko toliško prebivalstvo, ki je med pomoč pri izvajanju operacij nekdaj s pomočjo kraljevskih * regimentov, nastanjenih na otoku in dodatnih čet iz An-' glije ter ob izdatni pomoči policijskih odredov, RUC-ov (pro-' testantskih odredov v sklopu britanske vojske) in polvoja-‘ ških formacij UVF, UDV in : UFF. nemiri in pohodi protestant- skih lojalistov v v imenu bratskih gibanj, da bi letih tako varnostnim silam otežili 1968-1969 ostalo nezaščiteno, delo pri odkrivanju odgovor- Gverilski način bojevanja, ka- nosti. Po podobnem srečanju terega se je oprijela Začasna v Dublinu istega leta je IRA IRA, je zahteval manjše, učin- podstavila bombo v zahodno- kovitejše skupine, sposobne nemškem veleposlaništvu na brezkompromisnih akcij. Za to Irskem. Odgovornost je prev-je bila potrebna tudi nova, pri- žela skupina Baader - Mein-mema oborožitev, ki je po letu hof, frakcija RAF. 1970 redno prihajala iz ZDA. IRA je v svojih vrstah zapo- Britanski premier Wilson je slila tudi številne strokovnjake decembra 1975 pred ameri- za proizvodnjo predvsem last-škimi dopisniki izjavil, da 85 nega eksploziva in specialnih odstotkov vsega orožja, ki ga vžigalnikov. Tehnologijo izlo-uporablja IRA v svojih akci- čevanja amonijevega nitrata iz jah, izvira iz ZDA. Točnih po- umetnih gnojil, ki predstavljajo datkov, za kakšne pošiljke gre, glavno surovino za izdelavo britanske službe nimajo, zato eksploziva, so izpopolnili do se toliko bolj opirajo na uspehe podrobnosti. domačih in tujih varnostnih sil IRA je v svojih vrstah med pri odkrivanju pošiljk z orož- drugim razvila tudi tehnologijo jem. specialnih vžigalnikov za t. i. Med IRINE prijateljske dr- vodene speče bombe, ki se žave lahko lahko poleg ZDA lahko prek radia aktivirajo ka-štejemo tudi Libijo, ki svoje darkoli v roku treh let. S svojo direktne vpletenosti ni nikoli ponudbo je šla IRA na »sve-priznala. Zajetje 4 ton orožja tovni teroristični trg« in svoje Odprt frontalni spopad se v boju z britanskimi vojaškimi silami, gledano v preteklem in malo manj preteklem obdobju, ni obnesel. Nepovezanost, neorganiziranost in elitizem so večino odvrnili od podobnih podvigov. Vsak odprt spopad s številčnejšimi britanskimi četami je bil vnaprej obsojen na propad in bil povod za obračunavanja z večinskim prebivalstvom, medtem ko so se plemstvo in višji sloji, največkrat prav pobudniki uporov, umaknili v izgnanstvo. Prav IRA je bila pobudnik drugačnega pristopa pri organizaciji oboroženega upora. Njihova taktika se je utijevala v obdobju osamosvajanja irske države 1918-1923, ko je frontalni spopad pokazal svoje po- Človeku je torej uspelo obuditi kabalističnega Golema, ki je dolgo živel le kot mit in v literaturi (Meyring pa tudi Mary Shelley: Frankenstein itd.). Golem v judovskem izročilu simbolično predstavlja opozorilo in svarilo človekovi radovednosti in demoničnemu igranju s črno alkimijo, s katero kliče nadse pošast. Sodobni Golem je pravzaprav človek sam, vendar oblečen v specialno obleko, ki ga seli v svet VR. Zopet se je naše razmišljanje sploščilo na površino ekrana in spet se zdi, da v njem ni globlje (tretje) dimenzije. Vendar nam že dejstvo, da je premislek, ki nas je pripeljal do sem (do VR), terjal ves spekter vprašanj: o posamezniku, družbi, civilizaciji, v razmišljanje je pritegnil mitologijo, literaturo, znanost in navsezadnje tudi fenomen drog, daje misliti, da povrhnja mreža ekrana za sabo skriva odgovore, za katere še ne poznamo pravih vprašanj. Nemški filozof Gotthard Gunther, sicer izobčeni mislec Heglove tradicije, je že sredi tega stoletja v svojem delu Zavest stroja, 1957, zapisal, da bosta človek in stroj vedno ločljiva, ker subjekt z evolucijo strojev ne bo več isti. Subjekt se v stroju povnanji, cepi, izgubi svojo staro mehanizirano formo zavedanja in prodre v nove globine (višave) zavesti. Človeški duh bo vedno presegal stroj. Naj torej razmišljanje o drogah kot civilizacijskem vprašanju sklenemo prav z razmišljanjem o Strojih oz. VR, ki se zdi z obema (z drogami in zahodno civilizacijo) v usodnem soodnosu. Nas, posameznike, pa vrača k izhodišču, kjer si moramo skupaj z našo dozorevajočo civilizacijo zastaviti nekaj resnih in pomembnih vprašanj - predvsem o prihodnosti (planeta, civilizacije ter posameznika v odnosu do obeh). Za začetek se je treba pogumno spoprijeti z lastnimi napakami oz. zasvojenostmi ter jim - kot se odraslim ljudem spodobi - odvzeti tisto »out law« avreolo, ki nas je pritegovala kot mladostne upornike. Razvpita generacija X svoj »teen špirit« doživlja po svoje in radikalnost ji ni tuja. Nikar ji ne dajajmo v roke prepovedanega orožja, ki bi ga uporabila samo zato, da nam dokaže, da ji naše prepovedi niso mar, in nikar je ne pehajmo v bližino prepovedanega, ko kar hlepi po tem, da nam pokaže, kako ji naše zmote niso ostale prikrite. Na nas je, da jih popravimo! Terence McKenna: MIKO L RAZSEŽNOSTI. DIONIZ HIPE^ j ■7Mr>RTI. 1 pis za kritiko znanosli' let. XXI, 1993 S. 156—157 Mg. VIRTUELNA RESNIČNOST: tematsKa Časopis’ * h * tl 1h Vilka „ “S 5 • za nosti. Tet. sl. 1992, 150-151 ,, bogov. Razgledi' ' Ivan Valenčič; HRANA 15/93 u Fritjof Capra: POGOVORI Z R. D. LAINGO (odlomek iz knjige RazgJ 2 izjemnimi posamezniki), skupina gledi št. 15/93 avtorjev: CENA ' .. DROG, Založba Lj. 1993 ,,amia/NE Aldous Huxley: VRATA ZAZNAV^ .........................PEKEL, Stu J’ _ . . r- manitatis-minora, Lj. Erich Fromm; ZDRAVO DRUŠTVO, BESA IN Zagreb 1984 Erich Fromm: REVOLUCIJA NADE. Beograd 1980 Peter Russel: SEDAJ, Založba Alph« Lj. 1993 VESTNIK češke izdelave na amsterdam- izume ponudila zainteresira- skem letališču Schipol oktobra nim strankam, ki so ji za njene 1971, je spravilo v neprijeten patente povrnili s protiuslu-položaj tudi vlado tedanje Če- gami in lastno ponudbo. NADA 5 manjkljivosti. Ekspedicijski odredi, sestavljeni iz kaznjencev in avanturistov, so uprizarjali pokole, ki so zahtevali nepotrebne žrtve med civilnim prebivalstvom. (Se nadaljuje) UPOŠTEVANO GRADIVO: DROGE NA TEHTNICI, tematska številka Časopisa za kritiko znanosti, let. XX, 1992 št. 146-147 HAPPV NEW AGE, tematska številka Časopisa za kritiko znanosti, let, XX, maj 1992 GrafoS' cent«'’ je za bralca aktualen časoP je časopis, nt se morate nad" se NAROČILNICA če ga želite prebirati, Izrežite In podljite na ne«!'*' VESTNIK, Slovenska 41, 69000 Murska Sobota Podpisani: ...... Ulica: .......... Kraj in poštna št.: NAROČAM VESTNIK Pošiljati začnite: .... Podpis naročnika: ..... VESTNIK Vas bo obiskal vsa* teden; je tisti, ki Vam bo povedal, kaj in kako ravnajo z vašo usodo BOGOVI! it I«, H' 9 « Ja I* ih ki h s Pfi 1» Po p« ko isc 1)1 Ut Pti h bi '2 jSli t t fei, ta k« Pet E m ih 'Jt •ta H M Ni •kr ItVi »hi, iiv fko Ferdo Godina VRNI SE 30 Jaz sem vedno živela za otroke in moža. To mi je bilo v največje zadovoljstvo. Sedaj pa ne vidim več poti naprej. Otroci imajo že svoje hiše in svoje družine. Ne potrebujejo me več. Vse, kar mi je ost^o, je nezvestoba mojega moža. Novega življenja ne morem več začeti. Zvonka pa še vedno ljubim in svojega telesa ne bi mogla dati drugemu moškemu. Mama! Tako sem polna bolečine, da vam ne morem povedati. Vedno sem slutila, da nisem nikoli bila jaz edina pri svojem možu in kljub temu sem ga tako ljubila. Vedno znova vprašujem Boga, zakaj ga moram tako ljubiti, vendar ne dobim odgovora. V zadnjih šestih letih se me je v postelji kakih dvanajstkrat dotaknil. Ni čudno, saj je bil z drugimi ženskami zapleten. Vem, da ne bom nikoli več zdrava. Rak v moji krvi je poguben, vendar rak V moji nesrečni ljubezni in v mojem zakonu je še mnogo pogubnejši. Mama, vi ne bi nikoli tega zvedeli, vendar pa sedaj čutim, da se vam imam pravico potožiti. Ne želim, da bi se vam po moji smrti Zvonko smilil, ker tega ne zasluži. Ne boite žalostni zaradi moje smrti. Veselite se, da sem vse prestala. Moja želja je, da bom upepeljena. Eden izmed mojih otrok vam bo moj pepel prinesel domov. Nočem tu groba, ker tudi nočem, da bi ga Zvonko kdaj obiskoval. Ljubim vas v življenju in v smrti. Ne bodite žalostni in žehte mi mir. Vedno vaša Romana.« Romana je Danijela silovito iztrgala iz njegovih misli. Ne bi si bil mogel nikoli predstavlajti, da premore človek tik pred smrtjo, katere se z gotovostjo zaveda, toliko miru in premisleka, kakor je bila tega zmožna Romana. Nekoč je slutil, da se v njej skriva neka čudna moč in tudi mehkoba. Prav zato ga je zabolelo in sram ga je bilo pred samim seboj. Spoznal je po njenem odkritem pismu, da ni bila nikoli pri njem ne 2 mislijo, še manj pa s srcem. Res mu ni nikoli ničesar obljubila, a on se je njej zavezal, morala je to čutiti; prav zato pa se je prevaral. Vendar je bila vsa Zvonkova. V njem se je prebudila jeza. Jeza še največ na samega sebe. Se mu Romana sploh smili? Tako ljubiti, kakor je zmogla ona, zmorejo redki. A prav zato, ker je zmogla tako ljubezen, o kateri pa se je Danijel varal, se mu je vse uprlo. Strina je preveč primitivna, da bi to razumela. Saj ju priskutno povezuje, ko vendar po pismu ve, koga je ljubila. »Zvonka pa še vedno ljubim in svojega telesa ne bi mogla dati drugemu moškemu... Vedno vprašujem Boga, zakaj ga moram tako ljubiti.« Ali strina ničesar ne razume, da hodi s pismom k Danijelu in skuša najti zvezo, ki je sploh ni bilo. Kako more v svoji pameti povezati spomin nanjo z njim in naj bi bil ta spomini najlepše darilo mrtvi Romani. Strina v svoji nadležni preproščini ni mogla razumeti, da je Romana vse, kar je zmogla, dajala Zvonku. Vendar je Danijel strino končno razumel. V svoji bolečini za Romano išče opravičilo za njeno zmoto. Kaj naj stori zdaj on? Ko je strina odšla, je postalo vzdušje okrog mize turobno. Pustila je za seboj notranje razdejanje. Niso se mogli pobrati. Babica, ki je že v začetku Danijelovega branja z berglami prikrevsala k mizi, je tu obsedela. Med branjem so se ji ves čas spuščale debele solze po mlahavih, gubastih licih, ki jih ni brisala in so ji padale na prsi, na prepran, čist predpasnik. Sonja je solze najprej skušala zatajiti, potem pa si jih je morala z robčkom sproti loviti in brisati. Danijel je molčal. Tomc ni maral vzdušja motiti. Ob tem, kar je slišal, se je prvič, odkar je prišel iz aresta, v njem zgodilo nekaj novega. Ali je njegovo trpljenje največje in edino, zaradi česa se toliko trapi, ko vendar drugi doživljajo večje bolečine? In ne samo, da jih doživljajo, tudi prenašati jih znajo bolj častno, pogumneje. Kar zdrznil se je, ko je Danijel z dovolj teže in resnosti dejal: »Vi ostanite, tovariš Tomc. Pot v Ljubljano je dolga.« Danijel ne bi rad Tomcu pokazal, kaj doživlja. Po volji mu je bUo, da je Tomc našel pot do Dominkovih, saj je eden izmed tistih, ki so bili vrženi v osamelost. Razume, da najde tu uteho, in če so ga Dominkove ženske sprejele, naj jo najde. Danijel je vstal, pes pod mizo je v hipu skočil pokonci in se zagnal proti vratom in mahal s kratkim repom. »Vesel bi bil, če bi se še srečala,« je rekel živahno Tomc in čakal, da Danijel v to privoli. »Ob soboti ponavadi.« »Vem. Zdaj bom še z večjim zanimanjem bral vaše stvari.« Babica si je od pritajenega joka toliko opomogla, da je postavila predse bergle. Pripravljala se je, da se dvigne in začne potovanje s povitimi nogami proti štedilniku. »Nekaj bi vas rad prosil,« je rekel Tomc Sonji, ko so ostali že nekaj časa sami. »Bi hoteli stopiti po Nado?« Obe je nekoliko presenetil. »V teh letih vama kaj takega lahko rečem, saj je to brez nevarnosti za moža,« je dodal z nasmehom. »Nadinega moža ni doma. Je že spet v Iraku,« je rekla »Prava nesreča,« je pridela babica. gonj*' »Zakaj nesreča?« je vprašal Tomc. jjj »Kdaj je srečna žena, ki nima moža nikoli doma? 1 1l» ‘ i« z Nado. Pri njej gre vse narobe.« Vedel je, da se v tej lepi, mladi ženi nekaj skriva, že privlačen. Najbrž gre za skrivnost, ki jo nakazuje odkrito® psC komplicirana babica. Če je Nada sama, bo prišla, kajti KOmpncirana DaDica. je iNaua sama, uu piisia, ts-ajv* -ve, kakšne so nedelje za osamljene ljudi. Če je prinesel K volje Sonji in babici, zakaj je ne bi še Nadi. Sonja ne bi rada šla po njo. Calafk okrog nje in Mir''’ F dovolj; vendar ni mogla drugače. Kmalu se je z Nado vrnila. Še prej sta pritekli v Bojan in Angelca. Ustavila sta se pri vratih, ko sta moža s sivimi brki, s sivimi lasmi in lepo oblečenega, njiju že opravljala z lepim vedenjem: da sta Tomca pe^ gledala v oči in se predstavila. Nato sta se zmuznila iz Nada je morala sesti za mizo. Tomc je delal vtis, kakot cJ doma in ne Nada. Nalil ji je v kozarec črno gosto vino nazdravili. Tomc je prišel v svoj element, v katerem je knaditi tisto, v čemer je bil prikrajšan. Vina si je Nad vendar tega ni smela pokazati. Pred babico in Sonjo ji skrivati. Vendar je Tomc s svojim budnim očesom opazil, d^^^ t izpraznila kozarec. Zdelo se mu je imenitno, saj je / Nadino dobro voljo, ker jo je povabil. Nada se je vkljucd^Jj C UlliU * s v.^,*** ur,,. -j . ■Kaj bi sama doma,« ji je rekel Tomc. Nada je preic ». babico in Sonjo. Torej so o njej govorili. »Nisem sama. Trije smo.« »Seveda nisi sama in še dom imaš blizu,« je skušala ba^j): i> viti vtis. Sicer pa Nada ni bila prizadeta. Tomc je nada9 Jp* 1 VUb. oieer pa iNaua xu uiia piizraucua. luiuv jc ii***^- •Nič za to, če je človek sam. Jaz sem skoraj vse življem ». ne morem več misliti, da bi kdo živel ob meni.« »Ste vdovec?« je vprašala babica. »Vdovec. Žena mi je umrla, ko sem bil zaprt.« Dominkove ženske so se bale govoriti o zaporih. Do Č1<Ž bil v zaporih, so imele ne samo strah, ampak tudi ol or'i|9' takega irži sramota. S Tomcem pa je bilo drugače. niso jemale v misel, čeprav so zanj vedele. V tem jih je J Danijel, ki je Tomca sprejel kot prijatelja. Vendar 3-odgovorile, ker so bUe kljub vsemu v zadregi. Tomc je t® i rekel: i »Dva sina imam in štiri vnuke, v Ljubljani. Oba sta y Tako se še bolj razveselim poštenih ljudi.« Ženske so se počutile počaščene, saj je pri tem nje jeh* ■ 1 1 Soma se je opo^mila: »Ce imate dva sina in vnuke, zakaj ne živite pri njih’* kr »Stari in mladi ne gredo skupaj. Pri vas Dominkovio Sicer pa imam tu v Murski Soboti pokopano ženo. Ne, ^K, “ bom šel. V tej zemlji si bom poiskal tudi jaz svoj po*’ v življenju nisem imel.« »Kdo ga pa ima,« se je prvič vmešala v pogovor pd' Tomca ogrelo. Nekaj posebnega je bilo v tem, kar se ne (Nadaljevanje P J 94 I novembra 1994 stran 13 I intervju o R’ St 5l sekretar Ministrstva za okolje in prostor mag, Radovan Tavzes o problematiki industrijskih odpadkov Smo pokrajina »umazane« industrije? »• sa «• K, ši s. i- j i if d, & ir, C i4 S i 1^ t ] ! ( ■ ^dovan Tavzes, državni sekretar Ministrstva za okolje in pro-™ ^ločen za sogovornika, ko smo najvišji državni inštituciji želeli od ministrstva izvedeti. Zanimalo nas je, kako bo “ dosedanje in prihodnje industrijske odpadke, kako bo '^'“na industrija se uvaža, kakšni odpaki se uvažajo in VP®’ bodo začela izvajati določila Zakona Seveda pa so nas zanimali tudi okoljevarstveni problemi, pomurskimi podje^i. letita *** ^''oriščih tovarn morajo biti pravilno skladiščeni; to in pa M p ®®®snaževanje bodo torej inšpektoiji v prihodnje stroge nadzo->ilti ju’* žlenu zakona o varstvu okolja morajo čezmerni onesnaže-* sanacijski program, ga financira podjetje? „^weda. Prek ___________________________ samo izdelke po- fr,;. 'h OrPanizarii nli r,a pooblaščenih or- Dora to narediti. Ministr- V tej odločbi pove- organizacij ali pa jih na- aii pa jiiž ii podje^a •T* jf^merje med oko-1 te J Sospodarstveniki gospodarstveniki ’'te po rešitvi po- "iUii,i,^'*^'‘ejši in da se pozab- _____s____________ problema ^fritv. ’ j® tako. Določene *®ni področju so. % jk'"® na primer, d: j čk v kemijska indu- »e; «mkem letu največje do-^0 akšnimi številkami bi Srnazali. da je da hkrati najbolj '''•'ki 1 gospodar- ^'iiJel ' kolikor sem jih razumel ^^stanku na gospodarski govorili o emisi-«- niso bili nroti nor- niso bili proti nor- mam kot takim ... seveda so opozarjali, da je vsaka taka naložba v ekologijo lahko včasih tudi šest-ali sedemletna. Navsezadnje bi »okolje« tudi lahko potrpelo v nekem takem obdobju, vendar vse v mejah normale. V nekem smislu se mora zato v sanacijskem programu videti dobičkonosnost, ki bo lahko okolje sanirala. Če tega ne vidimo, potem seveda v tak program ne verjamemo.« Kako privatizirati ali prodati podjetje, v katerega je potrebno veliko vlagati za rešitev ekoloških problemov? »Zakon o privatizaciji dopušča, da na račun določenih naložb v okolje ti lahko tisto prodajno maso, ki je kot družbeno premoženje dana na trg, znižaš, če identificiraš okoljske investicije v prihodnjih letih. Skratka, družbeno pr-moženje lahko rezerviraš 3a vlaganje v okolje. Seveda pa to ne velja za skladove tovarne, saj bo sklad to prodajal na drugačen način ali pa ne ... zdaj nisem prepričan. No, z Agencijo za privatizacijo smo se dogovorili, da bodo pri privatizacijah posebno pazili na bremena okolja in tista uredba, ki to dopušča, bo zdaj dopolnjena v smeri sankcioniranja. To pomeni, da če nekdo znižuje prodajno maso premoženja, ki je ponujeno trgu, na račun vlaganj v okolje, naj bi se hkrati zavedal sankcijske odgovornosti. Dimezije Sklada za razvoj pa nismo še nikdar definirali! Včeraj je bil ravno prvi sestanek zaradi Jesenic, ker se bodo železarne privatizirale, tam pa ostane ne vem koliko neprečiščenih zemljišč.« Tovarne in njihove zapuščine Ali ste že sprejeli kaj konkretnega, kaj z zapuščinami tovarniških dvorišč, posledicami industrijske proizvodnje minulih desetletij? »To je posledica industrijske proizvodnje, onesnaževalec je v teh primerih identificiran. Tu ni govora o subsidiarni odgovornosti! Mi imamo samo en primer subsidiarne odgovornosti, pa še to je vprašanje, če je res. Gre namreč za Pesniško jamo v Mariboru, za razne ostanke olja, ki so nastajali v industriji. Tu se lahko trdi, da je onesnaževalcev več, vsi, ki so koristili motorna olja in so v nekem trenutku (v nekem sistemu) odlagali tam staro rafinerijo ... pa še tu smo se zmenili, da imamo nosilca sanatorja, gre za Petrol, ki bo prev- dišča. Imamo že seznam, kje so takšna najbolj nevarna skladišča!« Ali izvažamo veliko odpadkov? »V zadnjem letu je tega več. Po nam znanih podatkih smo zadnje leto izvozili kar nekje 600 ton nevarnih odpadkov, to so razna topila, razredčila, olja, odpadki, ostružki itd., torej tisto, kar ne moreš predelati. Inšpekcijski nadzor pa je možen za vsa skladišča, saj je znano, koliko se sme takih odpadkov količinsko spraviti, kakšna morajo biti skladišča in tako naprej. In ta skladišča so vsa prvič prenapolnjena, drugič nimajo ure- 1 Državni sekretar MOP-a mag. Radovan Tavzes zel neko javno službo in se bo z naslova javne službe to saniralo.« Torej bo morala vsaka tovarna na svojem dvorišču poskrbeti za odpadke? »Mora. In kupec te tovarne ali sklad mora to upoštevati. Zdajle po Kolumbiji se že dogaja, da prihaja do večjega izvoza teh odpadkov. Mi bomo ta status izvoza uredili, da bo izvoz teh sodov, ki jih mi tu ne moremo predelati, vezan na dežele OECD-ja. Mi bomo torej zdaj zaenkrat izdali uredbo, kako se ta zadeva lahko rešuje, spravlja v promet. To je ta uredba, ki je v skladu z baselsko konvencijo. Naslednja zadeva je, da z inšpekcijskim nadzorom ugotavljamo, ali oni kršijo skladiščne normative - to pa vsi po vrsti kršijo. Tako bosta okoljevarstvena in sanitarna inšpekcija začeli pregledovati ta skla- I 1 jenega varstva tal - podtalnice in tretjič niso pokrita. In zaradi tega bomo silili vsa podjetja v to, da se po tej baselski konvenciji poslužujejo tega ekobiznisa, kakor se temu grdo reče. Pri nas je to vpeljano in v deželah OECD-ja imamo že prevelike zmogljivosti uničevanja odpadkov in mislim, da ni nobenega razloga, da Slovenci ne bi mogli starih zalog odpadkov izprazniti. Seveda pa to ni dolgoročna, to je le kratkoročna rešitev.« Verjetno pa je izvoz takih odpadkov velik strošek in si ga vsa podjetja ne morejo privoščiti - vsaj ta trenutek ne? »Morajo si, če hočejo poslovati, sicer pa naj zapro ... Jah, to je delovno izhodišče, jaz drugače ne morem! Zlasti če se prodaja na tuji, evropski trg. Namreč šala je v tem: razumljiv je odpadek, ki je nujno potreben za naše bivanje na Slovenskem, na primer naše bivanje je pogojeno z načinom embali-ranja mleka. Ni pa razumljiv odpadek, če neko naše podjetje prodaja izdelek v državah OEČD-ja, odpadek, ki nastaja pri izdelovanju, pa pušča tukaj! Tak primer so Sava, Krka in pa Gorenje, kjer je 95-odstotni izvoz. Oni se morajo združevati tudi na nivoju odpadkov z Evropo, tako kot se združujejo pri prodaji izdelka.« Kdaj bo cena izdelka vsebovala tudi stroške za odpravo onesnaževanja okolja, ki nastanejo s proizvodnjo izdelka? »Nekje to že imajo. Na primer teh 700 ton ... en kilogram teh odstranjenih odpadkov ni manj kot pet mark. Te tone so po evidnci carine, morebiti ni vse točno, ker je evidenca carine včasih »težka«, ker imajo oni neke druge postavke kot baselska konvencija. Ampak sedemsto ton pomeni približno 35 milijonov mark - toliko je Slovenija v letošnjem letu porabila za odstranitev odpadkov. Pa je lahko 5 mark še dokaj nizka cena? Teh 35 milijonov mark so letos gotovo vključili v ceno, kje bi drugače dobili denar!« Ali bo država s kakšno uredbo predpisala obvezno izvažanje nevarnih odpadkov? »Ne moremo prepovedati, da jih skladiščijo, če je to skladiščenje pravilno. Če pa skladiščenje ni pravilno, lahko z neko uredbo določimo, da te odpadke izvozijo ali zgradijo primerno skladišče - če seveda dobijo lokacijsko dovoljenje. Potrebno pa je ločiti med javno službo odstranjevanja odpadkov in individualnim odstranjevanjem odpadkov. Pri industrijskih odpadkih je zelo težko uveljaviti javno službo, torej da bi nekdo hodil iz tovarne v tovarno in zbiral te odpadke. Vlada je zaenkrat sprejela sklep, da se mora na področju embalaže fitofarmacevtike, torej v kmetijstvu, urediti javna služba, in tam bo urejeno tako, da boš ob nakupu fitofarmacevtskega proizvoda plačal recimo 150 tolarjev na kilogram za embalažo. In potem bo trgovska mreža zbirala to embalažo in tudi zbirala sredstva za odstranjevanje te embalaže.« Sežigalnica le za lendavski Lek Lendavski Lek ima novo sežigalnico odpadkov - micelija. Lju- dje se kljub vsemu sprašujejo, ali to sežiganje res nima nobenih posledic za zdravje ljudi in ali niso morebiti sem prispeli Krkini odpadki? »Takole vam bom povedat rta imamo to uredbo o sežigalnicah preverjeno. Povezani smo s tistimi, ki opravljajo prevzemne meritve Lekove sežigalnice, ne nazadnje zato, da testiramo kredibilnost cele uredbe in da vidimo, kako se taka stvar sploh testira. Dobivamo vse informacije. Zaenkrat so to ie vedno prevzemne meritve, sag še niso zaprosili za dovoljenje sežiganja. In te meritve so vse ugodne, tako mi vsaj zagotavljajo eksperti, ki poznajo problematiko. Standard sežigalnice je tak, da zadošča vsem evropskim normativom. Drugo, kar nas v zvezi s tem mori, je izvajanje nadzora ali po domače: bodo oni opravljali javno službo ali pa bodo sežigali le svoje odpadke. Ko bodo dobili obratovalno dovoljenje, bomo morali to razčistiti, kajti bistvena razlika je, če opravljajo javno službo ali sežigajo le svoje lastne odpadke. Če sežigajo le lastne odpadke, se nadzorujejo le emisije in pa to, da ne uvažajo odpadkov - to bi bil hud prekršek, kajti če bi opravljali javno službo, bi za to morali dobiti koncesijo. Ne morejo v Lekovi sežigalnici sežigali nobenih podobnih odpadkov, niti Krkinih? »Ne, ker nimajo koncesije.« In kako boste vedeli, da tega ne počnejo? »Mislim, daje to dolžnost inšpe-kecijskega nadzora, jaz ne bom hodil gledat tja v tiste sode! Zahtevali bomo njihovo poročilo, kjer pa ni navedena le emisijska norma, ampak tudi vrsta in količina snovi. Če bo sum, da se nekaj ne ujema, bomo pač to ... Pravzaprav bi oni lahko sežigali le svoje odpadke, sežiganje vseh integriranih odpadkov iz vseh Lekovih obratov pa je že javna služba. Že o tem bi se morali pogovoriti! Če so le v delniškem, lastninskem razmerju, so neodvisni. Jaz se nagibam k temu, da so oni podvrženi javni službi! kajti, če bo »javno«, bodo morali upo^e-vati vse predpise.« B BI Nafta z omejeno perspektivo žalostno pa je, če se takšne lokacije iščejo samo na enem db-močju — in to v veliko primerih prav lendavskem kotu: tam Lek proizvaja velike količine atibioti-kov, državna rafinerija predeluje nafto z zastarelo tehologijo ... »Za Lekovo sežigalnico zaene-krat ni dvomov, verjamem ljudem z Inštituta Jožefa Stefana, ki PRODAJA IN SERVIS VOZIL M ♦ » ' opravljajo nadzor. Za Nafto pa je sedaj nekaj problemov. Mislim, da je perspektiva Nafte omejena! Zdaj bo izšla odredba, ki jih bo nekoliko »stisnila«, saj prepoveduje prodajo mazuta z vsebnostjo žvepla. V bistvu je slovenski trg to rafinerijo zelo omejen. Ta za ma- W»W^m DC ^1- november 1994 L sd Otvoritev ^vtosalona! d 1 *4 i.V ‘t! 'UJ zut, to težko olje z veliko vsebnostjo žvepla, bo lahko prodano industriji samo s posebnim dovoljenjem našega ministrstva. Zato bodo oni kar hitro ugotovili, da takšen način predelave ruske nafte ni optimalen niti gospodaren, lu zato je zdaj vprašanje, koliko je eksistenca te rafinerije sploh realna? Trg izdelkov se jim bo začel ožiti, tudi pri bencinih zelo težko sledijo vsem normam in morajo nekaj mešati. Pri njih je sporna že vsebnost žvepla v navadnem bencinu, pa tudi s svincem ni vse v redu. Oni so pred tem, da bodo morali obnoviti svojo tehnologijo. Vsaka obnova, rekonstrukcija, pa zahteva upoštevanje vseh novih predpisov o varovanju okolja!« BERNARDA B. PEČEK. Vsak ^^krijte z nami vse novosti Fiat, Lancia, Alfa Romeo! 2yb ^ERvis LAJTER Dobrovnik, 6 C sms '9 015 Četrtek Vestnik stran 14 vestnik, 10. novembrajj^ Prva državna nogometna liga Mura : Publikum 1:0 (0:0) Murska Sobota - Igrišče Mure, gledalcev 2.000. Sodnik: Kandare (Ljubljana). Strelec ; 1:0 Topič (76). Mura: Volk 8, A. Baranja 7, Kokol 7, Cifer 7, Poljšak 8, Žekš 7, Breznik 7, Gajser 8 (Brezič -), Poznič 7, Bakula 8, Topič 7 (S. Baranja -)• Rudar (V): Beltinci 2:1 (1:1) Velenje - Igrišče Rudarja, gledalcev 1500. Sodnik: Durmič (Koper). Strelci: 0:1 Baranja (5), 1.1 Živanovič (22), 2:1 Pavlovič (89). Beltinci: Irgolič 6, Godina 7, Božič 7, Jengurazov 7, Šarkezi 7, Cirkven-čič 7, Vorobjov 8, Črnko 8, Herceg 7, Baranja 7, osterc 7. Druga državna nogometna liga RCS Gratnatex: Beltrans 0:2 (0:1) Turnišče - Igrišče RCS Gramatexa, gledalcev 300. Sodnik: Horvat (Maijeta). Strelec: 0:1 Stojko (38), 0:2 Stojko (79). RCS Gramates : Stamenkovič, Temar, Lebar, Vori, Ko veš, Ropoša, Voroš, Škafar (Pucko), Lackovič, Novak, Zver. Beltrans: Rajh, Slana, R. Berendijaš, Hošpel, Puklavec, A. Osterc, Z. Osterc, Sreš (Zrim), Brunec (B. Berendijaš), Vozlič, Stojko. Drava: Nafta 1:1 (1:0) Ptuj - Igrišče Drave, gledalcev 400. Sodnik: Kerčmar (Hodoš). Strelca: 1:0 Lončarevič (29), 1:1 Vickovič (90). Nafta: ZajtI, Hozjan^ Gaševič, Novak, Žalik, Drvarič, Hranilovič, Utroša, Prekazi, Baša, Šabjan (Vickovič). Tretja državna nogometna liga Renkovci: Svoboda 3:1 (2:1) Renkovci - Igrišče Renkovec, gledalcev 150. Sodnik: Velički (Maribor). Strelci: 1:0 Markoja (17), 2:0 S. Bojnec (28), 2:1 Zorko (45), 3:1 Zadravec (89). . Renkovci: Magdič, Kocet, Koren, Štaus, Markoja, st., Zadravec, Balažič (Kuzma), R. Bojnec, Markoja, ml., Tompa (Litrop), S. Bojnec. Impol: Bakovci 2:2 (1:2) Slovenska Bistrica - Igrišeč Impola, gledalcev 100. Sodnik: Šardt (Prevalje). Strelci: 1:0 Modic (8), 1:2 Radikovič (25), 1:2 Levar (38), 2:2 Modic (82). Bakovci: Maučec, Emiša, Zadravec, Sršen, Papič, Levar, Kokaš, Ko-vačec, Titan, Jančar, Radikovič. Slovenska mladinska liga v tekmovanju enotne slovenske mladinske nogometne lige je soboška Mura v Ljubljani premagala Ilirijo z visokim izidom 7:0. Strelci so bili: Fras 4, Kerec 2 in Cipot. Mladinci Olimpije iz Ljubljane pa so premagali Beltince s 5:0. Slovenska kadetska liga v tekmovanju slovenske kadetske nogometne lige je Mura v Ljubljani igrala z Ilirijo 1:1. Gol za Muro je dosegel Skledar. Kadeti Olimpije iz Ljubljane pa so v Beltincih premagali domače Beltince s 4:0. £POR7iM4 M4POVED V športni napovedi št. 15 sodeluje Metod Cigut iz Renkovec - tehnični vodja Nogometnega kluba Renkovci. Prognoziral je takole: Pari Napoved Šport I. SNL Rezultati -13. kolo Mura Rudar (V) Izola Maribor Olimpija Primorje Korotan Gaj Olimpija Maribor BELTINCI Železničar Publikum MURA Gorica Rudar (V) Korotan Izola Koper Vevče Gaj (-1) Primorje Živila Jadran : Publikum : Beltinci : Vevče : Jadran : Gorica : Železničar : Koper : Živila 1:0 2:1 2:1 5:0 1:1 2:4 0:1 1:1 13 10 1 2 30:12 21 13 9 3 1 30:13 21 13 7 3 3 32:12 17 13 8 1 4 34:19 17 13 7 3 3 21:10 17 12 7 2 3 24:12 16 13 6 3 4 28:17 15 13 6 2 5 20:18 14 13 5 1 7 20:21 11 13 4 3 6 17:27 11 12 4 2 6 9:15 10 13 3 3 7 18:30 9 13 2 6 5 13:29 9 13 2 4 7 17:22 8 13 1 6 6 13:20 8 13 0 1 12 6:55 1 II. SNL Rezultati - 13. kolo Gramatex Drava Št. pivov. Slovan Elan Domžale Steklar Rudar (T) : Beltrans : Nafta : Dravinja : Mengeš : Zagorje : Radeče : Šmartno : Piran 0:2 1:1 1:1 0:0 0:0 0:1 0:2 1:0 mSOMETM KOMENTAR _ .gJiS J 1 Pomembna zmaga Mure, poraz Beltinec v Velenju 1 1.1 J X 1' ""m, v moštvu pa so i. lahko vodstvo povečali, ven- nekateri isralci, ki na zadnji« mačini so nastopili z trenerjem novim Stankom Mauže; 1. BELTINCI 2. Železničar 3. Vevče 4. Publikum 5. Živila 6. Izola 7. BELTRANS 8. GRAMATEX 9. BAKOVCI 10. Kovinar : Olimpija : MURA : Koper : Korotan : Primorje : Maribor ; NAFTA : Št. pivov. : Pohorje : RENKOVCI 1 2 1 1 1 2 0 1 1 0 MM MB IM Ml BM Zagorje Šmartno Rudar (T) NAFTA Piran Radeče Dravinja Mengeš Slovan GRAMATEK Drava Domžale BELTRANS št. pivov. Steklar Elan 13 8 4 1 26:4 20 13 8 4 1 27:13 20 13 8 3 2 18:10 19 13 5 7 1 20:14 17 13 7 1 5 30:18 15 13 6 2 5 20:15 14 13 4 5 4 19:14 13 13 3 7 3 6:9 13 13 4 5 4 19:24 13 13 4 4 5 18:19 12 13 4 4 5 17:25 12 13 4 3 6 17:20 11 13 4 2 7 14:19 10 13 2 4 7 19:27 8 13 1 5 7 11:23 7 13 0 4 9 5:32 5 III. SNL Rezultati -12. kolo Renkovci Impol Pohorje Pobrežje Sl. Gradec Kob Ford Starše prosto Aluminij Šentjur BAKOVCI Kob Ford Dravograd Impol Pohorje RENKOVCI Kovinar (-2) Starše Sl. Gradec Svoboda Pobrežje : Svoboda : Bakovci : Šentjur : Dravograd : Kovinar : Aluminij 3:1 2:2 1:1 1:2 0:2 4:0 11 8 1 2 26:17 17 12 7 2 3 33:14 16 11 6 3 2 32:11 15 11 7 1 3 32:16 15 11 7 1 3 20:20 15 11 5 3 3 20:15 13 11 4 5 2 19:16 13 11 4 2 5 14:14 10 11 4 3 4 11:13 9 11 3 2 6 9:13 8 11 1 2 8 9:25 4 11 1 2 8 12:30 4 11 1 1 9 11:44 3 I. MNL MS Rezultati -11. kolo Vesna Serdica Dokležovje Rakičan Tigop Remet . Serdica Rakičan Čarda Les Emal Goričanka Bratonci Kerna Dokležovje Tigop Remet Vesna : Les : Čarda : Emal : Kerna : Bratonci : Goričanka II. MNL MS 1:2 2:0 0:2 1:1 1:2 1:1 11 6 5 0 16:7 17 11 6 2 3 15:11 14 11 4 5 2 16:7 13 11 4 4 3 13:10 12 11 4 4 3 10:11 12 11 4 3 4 16:14 11 11 3 5 3 14:14 11 11 2 7 2 15:16 11 11 2 5 4 9:14 9 11 3 2 6 17:19 8 1116 4 13:19 8 11 3 0 8 12:24 6 Rezultati -11. kolo V trinajstem kolu prvenstva v prvi državni nogometni ligi je bila derbi tekma kola v Murski Soboti, kjer je Mura gostila celjski Publikum. Srečanje, ki je bilo pomembno za obe moštvi, ki se potegujeta za gornji del lestvice, so dobili Sobočani. Potem ko sta obe moštvi v prvem polčasu zapravili nekaj priložnosti za gol, so bili Sobočani v nadaljevanju boljši nasprotnik, več so napadali, vendar so morali gledalci čakati na zadetek vse do 76. minute, ko je Bakula na desnem krilu preigral dva obrambna zaigrali j • .st • v neKdLcri igiciivi, v--: dar je žogi pot v mrežo pre- tekmah niso igrali. DoinaCini prečila prečka. Tudi po ize- i _______________________________ načitvi rezultata, ko je vratar bud77n 'tudi priložnosti e Irgolič nerodno posredoval, g^j „3 jjj, niso izkoristili' so imeli Beltinčani lepe pri- Veržejčani pa so imeli v svo-ložnosti za gol, ki pa jih niso jjjj vrstah iznajdljivega izkoristili. Vratar Čanič je ^stojka, ki je kar dvakra dvakrat uspešno posredoval, , nremagati vratarja Na imeli večji del tekme P° j » t l i v f p i S p F jih dlOJKa, KI . Cfo. uspel premagati vratan ,,„j„ menkoviča. Lendavska 1 Ijal, medtem ko je strel Črnka gostovala na Ptuju m za las odšel mimo gola. Tudi Dravo neodločeno. 10» pa je Lendavčanom zagolo VieUič, ki je vstopil v? ko je Vorobjov nevarno stre- v drugem polčasu so Beltin- čani večji del tekme napadali, VicKovic, ki jc — r-vendar niso imeli sreče. Ko je zadnji minuti igre. Lenoa že kazalo, da si bosta moštvi Nafta ki je na solio'“^ razdelili točki, so minuto četrtem mestu, pa bo v pr« , pred koncem domačini dose- zadnjem kolu igrala/ gh zmagoviti zadetek. Tako transom v Veržeju, so Beltinčani na zadnjih dveh tex na bo v Turnišču g^ iz igralca Publikuma, lepo podal žogo v kazenski prostor Celjanov, kjer se je najbolje znašel Topič in z volej udarcem premagal odličnega vratarja Zupana. Zatem so si gostje zelo prizadevali, da bi rezultat izenačili, kar pa jim ob dobri obrambi domačih in zanesljivem vratarju Volku ni uspelo. Mura je tokrat nastopila v nekoliko spremenjeni postavi, saj je iz Murske Sobote odšel Ilič, zaradi poškodbe pa ni nastopil tudi Belec. Drugič pa je tokrat uspešno zaigral v članskem moštvo mladi Žekš. S to zmago so si igralci Mure ustvarili lepe možnosti za dobro uvrstitev v jesenskem delu pirenstva, čeprav jih že še oseu-^^g, v soboto čaka težka naloga tekmah po nepotrebnem iz- nred koncem vodih• B v Ljubljani, kjer bodo igrali gubiti dve točki. V soboto pa ki so trenutno na tretj z Železničarjem. Nogomeuši y Beltincih zopet pravi no- stu, si lahko z zmag" „ gometni spektakl, saj v goste njem kolu s Pohorje^ . jo- Olimpija. tovijo drugo mesto, transom v tex pa bo v Štajerske pivovarne bora. V tretji državni ligi je bilo na spor zadnje kolo. ligi je bilo na stili Brežice in po j SLU, DICZIUV r ‘ gaoiso« nju zmagali. Renko .»gfili že v prvem gol, več zrelih priložno jiii le od katerih pa so izk jju-dve. Boljši so bili tudii , gem polčasu in SVOJ P s trebim go^, Beltinec so gostovali pri Ru- točke. Beltinčani, ki so nasto- H li P( i li tt J« Ji bi p I I I I I I I I I ŠPORTNA NAPOVED ŠT. 15 1. BELTINCI 2. Železničar : Olimpija : MURA 3. Vevče 4. Publikum 5. Živila : Koper : Korotan 6. Izola : Primoije : Maribor 7. BELTRANS 8. GRAMATEX 9. BAKOVCI 10. Kovinar : NAFTA : Št. pivov. ; Pohorje : RENKOVCI NAP. Izpolnjene lističe pošljite na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, ISiovenska 41, do 13. novembra 1994. Pri žrebanju bomo upoštevali po 8 pravilnih napovedi. I I Priimek in ime ter naslov I I I I I I I I I I I I Tromejnik Rotunda Križevci Prosenjak. Grad šalovci : Bogojina : Tešanovci : Cankova : Gančani : Apače : Hodoš 1:1 2:1 1:5 2:6 1:2 2:0 V športni napovedi št. 14 naši reševalci niso imeli sreče, saj nismo našli niti enega lističa z 8 pravilnimi napovedmi. Tokrat vam želimo več sreče. Pravilna rešitev: Mara : PabHkom 1, Radar (V) : Beltinci 1, Gramatex : Beltrans 2, Drava : Nafta 0, Impol: Bakovci 0, Renkovci: Svoboda 1, Vesna : Les 2, Serdica : Čarda 1, Rakičan : Kerna 0 in Tigop : Bratonci 2. Tromejnik Bogojina Apače Cankova Šalovci Rotunda Grad Gančani Tešanovci Hodoš Prosenjak. Križevci 11 10 1 0 39:14 21 11 7 4 0 32:10 18 11 7 3 1 42:18 17 11 7 2 2 28:15 16 11 6 1 4 24:16 13 11 5 2 4 18:15 12 11 4 1 6 30:30 9 11 3 3 5 25:29 9 11 4 0 7 20:22 8 11 3 1 7 23:27 7 11 1 0 10 14:59 2 11 0 0 11 10:50 0 Strelci i. SNL 11 golov 7 golov 6 golov 5 golov 4 gole 3 gole 2 gola 1 gol : Škaper (Beltinci), : Herceg (Beltinci), : Poznič (Mura), : Osterc (Beltinci), : Topič (Mura), : Nejman (Beltinci), Rous (Mura), Cener (Beltinci), : Baranja (Mura), Breznik (Mura), Belec (Mura), : Brezič (Mura), Krančič (Mura), Kokol (Mura), Bakula (Mura), Kosič (Beltinci), Poljšak (Mura), Jerigurazov (Beltinci), Baranja (Bettinci). za- u^daC^ako- mer je bila pečatena. Nogometaš* vec so m Igral' z '' so Topič (Mura) - strelec od- Bistrici in igrali z jo ločilnega zadetka na tekmi neodločeno. Mura : Publikum. bili zelo blizu P°P j^ut uspehu, sajsoše oseffl^^ei, . , ,. v drugoligaški konkurenci bra iztočnica za pili precej oslabljeni, brez šti- je bilo razburljivo v Turnišču Rem drugega dela p^®^ go- •V \ J J v ■ ; T J lazuuiijivu v luiuiavu, OFUgegU UCia h* VnlU 5^ rih standardnih igralcev. Jan- kjer sta se v pomurskem der- kovci pa v zadnjeT k Čiča, Nejmana, Ceneija in biju srečala domači RCS Gra- strnejo pri Kovinar)" Skaperja, so že na začetku matex in Beltrans iz Veržeja, boru kier prav tako m kovci pa v zadnje^ matex in Beltrans iz Veržeja, boru, kjer prav tekme z golom Baranje po- Presenetljivo, vendar zaslu- možnosti. vedli. Tri minute zatem pa bi ženo so zmagali gostje. Do- Feri Strelci II. SNL 6 golov 5 golov 4 gole 3 gole 2 gola 1 gol : Hranilovič (Nafta), : Kukič (Gramatex), Vickovič (Nafta), Stojko (Beltrans), : Novak (Gramatex), : Brunec (Beltrans), ; Zver (Gramatex), Šabjan (Nafta), A. Osterc (Beltrans), S. Lebar (Gramatex), Ropoša (Beltrans), Včrčš (Gramatex), Hozjan (Nafta), Ropoša (Gramatex), : Vori (Gramatex), Bedč (Nafta), Gabor (Nafta), Prekazi (Nafta), Gaševič (Naftaj, Novak (Nafta). Posavao (Beltrans). Slana (Beltrans). strelci III. SNL 14 golov 7 golov 4 gole 3 gole 2 gola 1 gol : Jančar (Bakovci), : Radikovič (Bakovci), : Tompa (Renkovci), Koren (Renkovci), : Sombolac (Bakovci), Buzet! (Bakovci), : Kokaš (Bakovci), Levar (Bakovci), Zadravec (Renkovci), : Vinčec (Renkovci), Papič (Bakovci), Markoja (Renkovci), Balažič (Renkovci), S. Bojnec (Renkovci). Nogomet Pokalne tekme Na območju Občinske nogometne zveze Lendava so odigrali drugi krog pokalnih nogometnih tekem. Izidi: Črenšovci : Renkovci 2:0, Polana : Opel Horser Lakoš 2:1, Čentiba Wreng : Odranci 4:3, Olimpija : Bistrica 1:2 in Hotiza : Dobrovnik 3:1. Gramatev prvak v povratni finalni mladinski nogometni tekmi na območju Občinske nogometne zveze Lendava so Črenšovci premagali Gramatex iz Turnišča s 4:2. Ker pa so nogometaši iz Turnišča zmagali na prvi tekmi s 3:0, so postali mladinski prvaki lendavske občine. I, ONL LENDAVA 1 2 1 z J 4 5 6 1 ,8 -2. 10 11 12 1 2 5 4 5 6 ČRENŠOVCI 3 i-0 4 HOTIZA ODRANCI KOBILJE PANONIJA NEDELICA ČENTIBA KKENG .DOBROVNIK OLIHPIJA BISTRICA POLANA MOSTJE 5 010 6 h-V 7 _ i'O 6 to /.0 J-l JI 'lf'O s‘l [)'X n 00 l-lf c-.(. Vi V le M r-.tL Vo 51 o-.h [I-.O Ir:!! i-o -('t 0'l j-t i:0 0'0 3'.0 ■t:o 0'L c:1 tl tJ 0’t -(.'L II. ONL LENDAVA ni M 1-1 M 5:t 14 77 1'0 hO 0^ 14 L« Vi, o-.o o-.ll •IC, 0:1 0:5 OPEL HORSER LAKOŠ GRANIČAR SENICA ŽITKOVCI KAPCA DOLINA NAFTA VETERANI Mali nogomet OJ VI o.v VI rf 7« «:o i'.t 1 k 1 1-i •1'5 M or O'.>i A-fc -iili 0' k 4'.i o- "b 0'6 r-i Vi. i-i 0't o-b 2 ^■.0 ti. ±2. p:e> 2i-1 '1^ b:«9 Križevci jesenski prvak Odigrano je bilo zadnje kolo v prvi območni nogometni ligi klubov malega nogometa. Največ uspeha so imeli nogometaši Križevec pri Ljutomeru, ki so brez jporaza zasedli prvo mesto. Najboljši strelci v ligi so bili: Nemec (Križevci) 18, Mohorič (Žel. Dveri) 9, Lesjak (Radenska) in Ploj (Križevci) po 8 ter Sobočan (Agrotim) in Ciglarič (Interier) po 6 golov. Rezultati - 7. kolo: Agrotim O-K If.t- V-O C'.O 0'.s d-0 H VI 0'S o;‘i 1:0 5 22 li-i r-L o-b o-.o ±2. }.;l >■■0 V 5 4 ilH 5^ pi- s-y 4:‘f' 6 pl-li 7^ v5, 0^' Tehnosi*^ ; nauciisn.« I . 4.2, ’ i 1 4 :12 I'! 4 3 3 7 2 0 5 7 1 fl'2^ al k Ut ( i) sta lit ■'n I I 1 I I I 1 I I 'J 1 t I l J s \ s t s s v sil 1 e, 'dri S s i N. >1 ' s n, 'On t ŽSžInK 10. novembra 1994 stran 15 šport i ^0 državna odbojkarska liga Vigros Pomuije brez poraza 1’11 prvi krog prvenstva v prvi moški odbojkarski A-ligi. Vnnm^ t 1®'*’' J® Vigros Pomurje iz Murske Sobote med tednom P'15 i2eti ] ^anju premagal Bakovce s 37:23 (16:12). Bakovci: Kurtenjak, 9, Kolbl, Jakšič 4, Vogrinec-Tratnjek 3, Vohar 2, Šantl Cajnko. Prvi poraz Radenec v četrtem kolu prvenstva v slovenski članski košarkarski D-ligi je Podčetrtek premagal Radence s 85:73 (35:35). Najboljši strelec pri Radencih je bil Ulaga z 20 točkami. Pragersko pa je premagalo Lindau iz Lendave s 121:56 (66:23). Največ košev za Lindau je dosegel Zrna, 15. Radenci so tako prvič izgubili, Lindau pa je še brez zmage. Karate ------------------------------------- dfžavna rokometna liga Kroga in Pomurke Dve drugi mesti v Petrovčah je bilo tekmovanje v karateju. Med 58 tekmovalci in tekmovalkami iz 5 klubov so bili tudi Ljutomerčani in se lepo odrezali. V katah je bil najuspešnejhši Branko Horvat, ki je med dečki do 18 let zasedel drugo mesto. Boris Filipič je bil (do 15 let) tretji, Sašo Pregelj (do Strelska družina Škorpijon v soboški vojašnici so ustanovili Strelsko družino Škorpijon, ki šteje 30 čalnov. Na zboru so sprejeli okvirni program dela, ki predvideva, da bodo sodelovali na vseh tekmovanjih, ki jih organizirata Strelska zveza Slovenije in Občinska strelska zveza Murska Sobota. Za predsednika družine so izvolili Braneta Mohoriča. Judo Vehah na pripravah Danijel Vehab, član Judo kluba Murska Sobota, je kot član slovenske mladinske rrepezentance na 7-dnevnih pripravah v Bratislavi. Žal pa se Vehab po sklepu predsedstva Judo zveze Slovenije ne bo udeležil evropskega mladinskega prvenstva, ker je še premlad (kadet). T. Kos Košarka 12 let) pa četrti. Brigita Brezovec (do 18 let) je bila tretja. V borbah je Brigita Brezovec zasedla drugo, Andreja Štelcl in Darko Barber pa tretji 'PPurlt prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi je Črn ®Bkovec v pomurskem derbiju premagala Mladinca iz Mur- s 26:11 (13:4). Strelci: B. Kavaš 7, Bedekovič 6, Buzeti 4, StrelstVO______________________________________________________________ ^’:rkn’ 2, Ritonja, Škraban, Lovenjak in M. Kavaš po enega za StiA Gomboc 4, Marič 3, Gregorinčič 2 in Serec 2 za Mladinca. i • Celje s 27:22 (14:9)^Strelci za Krog: A Kolmanko 10, DeSCt CKip V DOmUrSkl hgl , OiTj, ; D- Sapač 6, Hegeduš 2 ter D. Kolmanko m Titan po enega. V r O P”*®! Murske Sobote s 16:23 (16:14). Strelci za začelo se je tekmovanje v po- gram, v kateri sodeluje deset ekip. Atgj gel] 5, Sečko 5, Lovenjak 5, Kovačič 4, Merica 2 m Čemela ^lurski strelski ligi - serijski pro- V prvem kolu so bili doseženi na- mesti. murski strelski ligi - serijski pro- slednji izidi: Dolina : Obrtniki Lju- obrazi - Oliver Rogan - državni prvak Sotin^^^i^tletni Oliver Rogan iz Osnov __________o______ Avto,''® ^ole Sv. Jurij in član V leto^P^tiitros kluba Sotina, je * Biot u državnem prvenstvu ''ecjj “krosu dosegel svoj naj-"ostjo^j^®*’' Prepričljivo, s pred-tiiin n pred drugouvršče-stai .“Jnianora iz Tržiča, je po-nravni v v učenec osmega razreda prvak v razredu Sv ^el 2^° športno pot je Oliver za- '•ci 2fti puijc L7IIVC1 za- I”®! i® klil star ko- P°'’ j® član Avto-moto Kovača iz Mur- Za ta šport ga je '®kn)oy , Jože, ki je bil vnet 'fene- sedaj pa je njegov 'ek, '^=ner, £ tale .'''uf pokazal, da je -'u da ima prihodnost, *el ker se je zelo hitro otre-Viri- ^^tneoa Ctrak.. M;««aw s svojimi prvimi na- ve- ''itlnejf- strahu. Njegov prvi slovjJ ' ^^Peh je bil osvojitev na-PrvaljJ^^Publiškega pionirskega , '' razredu 50 ccm. Kmalu K, tenis zatem je postal državni prvak v razredu 60 ccm, drugi pa je bil v razredu 80 ccm. Pred tremi leti je že začel tekmovati v članski konkurenci v razredu 80 ccm in zasedel tretje mesto, čeprav so ga pestile poškodbe. Lani pa je na državnem prvenstvu zasedel četrto mesto. Na letošnjo sezono se je dobro pripravil in doMgel zavidanja vreden uspeh. Čeprav je bil na prvih dveh dirkah za državno člansko prvenstvo v motokrosu v razredu 80 ccm šele peti. ,•5*! * * - Avstriji ali Nemčiji. Seveda pa mu to ni vzelo poguma, temveč načrtujeta tudi sodelovanje na I- evropskem mladinskem prven- očetom vestno vadila in Sta z Gvvkv«.. • — uspeh ni izostal, saj je zmagal na stvu. Pričakujeta, da uspehi ne bodo izostali, čeprav so jima ne- vseh preostalih šestih dirkah ... - . državno prvenstvo, na nekaterih kateri vaščani zagodli, saj so se tu^s nrece š^ho prednostjo. I^re- pritožili, češ da jih treniranje na tosil Ppa se je Fudi na medna- lastni motokros progi v Sotini za-rodni sceni Sodeloval je na med- radi hrupa moti. Zaradi tega je n^rndni motokros dirki v Mar- soboška sanitarna inšpekcija pre-h^ku v AvsS in zasedel prvo povedala trenirat, in tekmovati mesto To je dalo obema z oče- na progi za motokros v Sotini. nnve snodbude in odločila Tako se morata sedaj na treninge valni sezoni preskušala v tujim Kegljanje Feri Maučec ®čiivan med osmerico i® prvenstvu Slovaške, ki je bilo' J' S' QrevV'?''®"sko reprezentanco igral tudi član Moravskih Topbc So^ 'tvai;^,bul, Gydrek in Zver pa med 32 najboljših, prav tako pa tuoi f®® in Gorčan med mlajšimi pionirji. skupine Kardinaijeva odlična tre^a v italijanskem Traminu je bilo tekmovanje za svetovni pokal v kegljanju, na katerem so sodelovali državni prvaki. Na njem je sodelovala tudi slovenska državna prvakinja Marika Kardinar iz Dobrovnika, članica Ema iz Celja, in se odlično odrezala. Kardinarjeva ■> so tudi je s 487 podrtimi keglji zasedla prvo mesto v drugi skupini in se ' uvrstila v polfinale, kjer je izgubila z nemško tekmovalko Budyjevo. V tekmi za tretje mesto pa je premagala Marinescujevo izRomunije in osvojila bronasto medaljo. tomer 966:893, Varstroj : Elrad 866:911, Jovo Jurkovič : Gančani 874:987, Kloman Flisar : Varstroj n 925:634 in Črenšovci : SCT 918:948 kogov. Po prvem kolu vodijo Gančani pred Dolino in SCT-jem. Med posamezniki je bil v prvem kolu najuspešnejši Marjan Ba- Tečaj za strelske sodnike Občinska strelska zveza Murska Sobota organizira v petek, 18., in soboto, 19. novembra 1994, tečaj in izpite za vse strelske sodnike v Pomurju. Tečaj bo v prostorih Občinske strelske zveze v Murski Soboti. Uspeh Pomuija Zaradi preložitve prvenstvene tekme druge državne lige med Domžalami in Pomurjem so Sobo-čanke odigrale prijateljsko mednarodno tekmo z Volanom iz Zala-egerszega, madžarskim prvoligašem, in zmagale z 79:75, kar je vsekakor lep uspeh, šobočanke so namreč še edine neporažene lažic s 348 krogi pred Milanom Ha- Elrad premagal Ormož v prijateljskem strelskem tek- v drugi državni ligi. Najboljše strelke za Pomurje so bile: Sokola-nova 26, Drožinova 22 in Zadraž-nikova 12. (Z. Tibaut) rijem (oba Gančani), 333, in Štefa- movanju je Elrad iz Gornje Rad-- • - - - — - gone premagal Ormož 51623:1591 nom Režonjo (Dolina), 330 krogov. Šah__________________________ Radenska-Pomgrad prva v Monoštru na Madžarskem je bil mednarodni turnir v aktivnem šahu, na katerem je sodelovalo 30 igralcev iz Slovenije in Madžarske. Lep uspeh so dosegli šahisti Radenske Pomgrada iz Murske Sobote, saj so ekipno zasedli prvo mesto s 26,5 točke. ŠD Lendava je z 12,5 točke zasedlo sedmo mesto. V posamični konkurenci si prvo mesto deli Boris Kovač z 8' točkami. Danilo Hari je s 7 točkami zasedel tretje, Robi Radosavljevič s 6 točkami četrto in Štefan Režo- nja s 5,5 točke peto'mesto. To je bil I. A DOL - moški krogi. Najbolj-ši pri Elradu je bil Horvat s 548 krogi. (DS) Tenis VIGROS Pom. Olimpija Kamnik Pionir LJUTOMER Fl PROM 5 5 0 15:3 10 5 3 2 12:7 5 3 2 9:9 6 6 5 2 3 8:10 4 5 2 3 9:12 4 5 0 5 3:15 0 Dve zimski ligi Začelo se tekmovanje v pomurski zimski teniški ligi, ki poteka v dveh skupinah - modri in redči. Vsaka skupina pa šteje po 11 ekip. Tekme bodo v teniški hali Forming na sejmišču v Gornji Radgoni. V tekmovalni sezoni 1995/96 bo ustanovljena prva in druga pomurska liga. V prvo ligo se uvrsti 10 najboljših ekip iz tekmovalne se- zone 1994/95 (osem ekip iz play offa in dve ekipi iz play auta). Zmaga Rokade iijct o lwa.v liivoLv?. i U jC Uil • ._ prvi tovrstni šahovski turnir, odslej Iti I ,PTin$IVP pa naj bi postal tradicionalen. *** Hokej na travi -DL Lek Lipovci Triglav P. Pomurje Svoboda Lipovci Železničar Predanovci 6 6 0 0 22:1 12 6 5 0 1 30:5 10 6 3 0 3 7:7 6 6 2 1 3 7:14 5 6 2 0 4 12:15 4 6 114 7:12 3 6 1 0 5 3:34 2 I. DNTL - moški I I 4 V četrtem kolu prvenstva v drugi slovenski šahovski ligi je ekipa Rokade iz Lendave prepričljivo premagala Branik iz Maribora s 5:1. Za Rokado so zmagali: Vidič, Ivance, Štumbergerjeva in Pukl, remi-zirala pa sta Schneider in Gerenčer. Šahisti Lendave pa so s 4,5 : 1,5 premagali Malečnik. Za Lendavo so zmagali: Gaber, Žilavec, Sedonja in Maričeva, remiziral pa je Vučko. Vodi Rudar (Trbovlje) pred Rokado iz Lendave. (F. Bobovec) Gaber in Žilavec Na mesečnem hitropoteznem turnirju ŠD Lendava sta bila najboljša Gaber in Žilavec, ki si s 7,5 točke delita prvo mesto. Sledijo: Vučko' 6, Strbad 4,- Toplak. 3,5 točke (FB) M. T. SOBOTA Melamin TAM G. V. Vesna Kajuh Preserje RADONA Olimpija Ilirija Novotehna 3 3 0 18:3 6 3 3 0 12:9 6 3 2 1 15:6 4 32 1 9:12 4 3 1 2 11:10 2 3 1 2 9:12 2 3 1 2 8:13 2 3 1 2 8:13 2 3 1 2 6:15 2 3 0 3 9:12 0 II. SKL - ženske Maribor ml. ŠD Šentvid POMURJE Sežana Domžale Jesenice ŽKK Šentvid 6 5 1 469:388 11 5 4 1 313:303 9 4 4 0 324:178 8 5 2 3 303:321 7 4 2 2 269:267 6 5 0 5 282:360 5 5 0 5 235:387 5 II. SRL - moški Krško Radeče POMURKA Dol Lisca Ormož V. Nedelja POLET KROG Celje Brežice MLADINEC 7 6 0 1 190:118 12 7 5 0 2 172:138 10 7 5 0 2 184:141 10 7 4 1 2 165:158 9 7 4 0 3 169:150 8 7 4 0 3 162:154 8 7 4 0 3 143:153 8 7 3 1 3 161:146 7 7 3 0 4 152:156 6 7 3 0 4 158:174 6 7 0 0 7 131:188 0 7 0 0 7 98:199 0 i stran 16 vestnik, 10. novembraj^ iz naših krajev i’ Kje se ustaviti, če pridete v Ljutomer? Potrebna nova parkirišča Večkrat smo že slišali, da bi prišlo oziroma se ustavilo v Ljutomeru več gostov, če bi bilo bolje poskrbljeno za parkirišča. To velja še zlasti za obiskovalce, ki bi se radi ustavili kje bUzu mestnega središča, da bi obiskali hotel ali druge gostinske lokale, trgovine, muzej idr. Na Glavnem trgu in v bližnji okolici je sicer kar precej parkirnih mest, toda tam večinoma stojijo avtomobili, s katerimi se pripeljejo v službo domačini in delavci iz okolice. Ali se da kaj storiti, izboljšati? Najprej bi kazalo uresničiti zamisel o tako imenovani modri coni v mestnem središču, s čimer bi lastnike avtomobilov, ki tamkaj parkirajo od zjutraj do popoldanskega vračanja iz službe, prisilili, da bi si poiskali druga mesta. Režim bi bil lahko podoben, kot ga imajo v Piranu, Ptuju ali kje drugje. Ko bodo končali obnovo Mestne hiše, bi bilo vsekakor dobro, da bi rešili tudi to vprašanje. Med drugim pa bi lahko pridobili več novih parkiranih mest tudi z ureditvijo dvorišč v Prešernovi in Kajuhovi ulici (pri Prleku). Gre za površine, ki so jih dobili v upravljanje lastniki stanovanj ali poslovnih prostorov, ne eni ne drugi pa nimajo interesa, da bi zagotovili denar za njihovo ureditev. Občinska vlada meni, da gre v tem primeru tudi za širši interes, zato je sklenila, da bo sofinancirala ureditvena dela v višini do 30 odstotkov. Stroške naj bi si torej porazdelili lastniki in sklad stavbnih zemljišč oziroma občinski proračun. In na ta način naj bi se v prihodnje lotili tudi urejanja drugih površin, ki so širšega (javnega) pomena. Vse drugače in bolje pa bi bilo, če bi vsak lastnik trgovskega, gostinskega ali kakšnega drugega lokala, ki zaprosi za obratno dovoljenje, še prej zagotovil ustrezno število parkirišč za svoje goste oziroma stranke. Takšna praksa velja v Avstriji, Nemčiji in drugih državah. Zakaj se na njihovih dobrih izkušnjah ne učimo tudi pri nas? J. GRAJ Krajevna skupnost Voličina V osrčju Slovenskih goric Črmljenšak, Dolge Njive, Gradenšak, Nadbišec, Rogoznica, Selce, Straže, Zavrh, Zgornja Voličina in Spodnja Voličina so kraji, ki so združeni v krajevno skupnost Voličina. Gre za 650 gospodinjstev, v katerih živi 2.300 ljudi. Krajevno središče je Spodnja Voličina, kiji nekateri pravijo Sv. Ropert in jo tako poimenujejo po cerkvi oziroma farnem zaščitniku sv. Ropertu ali Rupertu, kakor vedo reči starejši ljudje. Cerkev v tem kraju pisni viri prvič omenjajo 1443. leta, sedanji sakralni objekt pa naj bi dogradili 1538. leta, razen stranskih kapel, ki so ju prizidali pozneje. Cekvena oprema je delo nekdanjega mariborskega kipaija Jožefa Holzingeija, narejena pa je bila v letih 1760-1772. V Spodnji Voličini oziroma Ropertu je tudi osnovna šola, ki sojo zgradili 1902. leta, a sojo leta 1970 dozidali in obnovili. Znova sojo širili v letošnjem letu in tako pridobili eno učilnico in dve igralnici za predšolske otroke, ki jim poslej ni treba več v vrtec v Lenart ali na Selce. Oboje je stalo 22.000.000 tolaijev. Ob sklenitvi del so pripravili uradno otvoritev s kulturnim programom, v katerem je sodeloval tudi ženski nonet kuda Voličina. Zdaj je občina Lenart vključila v program še gradnjo telovadnice v Voličini, pri tem pa seveda računa tudi na denar iz republiškega sklada. Malo telovadnico v Voličini sicer imajo v nekdanjem Sokolskem domu, a je seveda neustrezna. 200.000 tolaijev za asfalt Predsednika krajevne skupnosti Voličina Franca Jurša sem povprašal še po drugih pridobitvah zadnjega obdobja. »Dobro imamo razvito telefonijo, saj je na območju krajevne skupnosti Voličina okrog 400 telefonskih priključkov. Uspelo nam je tudi asfaltirati * v 'X- i i« . 1 Lfli ■ j »id ■Sl ■ JUROVSKI DOL - V Jurovskem Dolu (znam po uboju Ivana Krambergerja) so imeli referendum o preimenovanju kraja in krajevne skupnosti v prvotno staro ime Sv. Jurij v Slovenskih goricah. Ljudje pa niso pokazali kakega večjega zanimanja, saj se je glasovanja udeležilo od 1.567 vpisanih volilcev le 660, povrh pa je bilo 16 glasovnic neveljavnih, zato so upoštevali 644 glasov. Za spremembo imena je glasovalo 359 volivcev, proti pa jih je bilo 285. Jurovski dol je poslej Sv. Jurij v Slovenskih goricah. (S. S.) ■ KAPELA - Na negovskem pokopališču so pred dnevom mrtvih uredili skupen grob za vseh sedem doslej pokopanih duhovnikov. Ob njih bodo lahko še pokopali troje duhovnikov. Prekopi so pomembni ne le zato, da bo imela duhovščina poslej eno mesto spomina, ampak tudi zato, ker so se tako na tesnem pokopališču »sprostila« mesta za nove pokope. (F. KI.) ■ LENART - Zasebno podjetje Štrakl, d. o. o., Lenart je letos izdalo že 12. številko Domačih novic. Tokrat je časopis izšel na 16 straneh, ki pa jim je dodanih 10 strani reklam in oglasov. Tokrat Domače novice prinašajo poročilo o obisku Lenarčanov v kneževini Liechtenstein, poročilo o ekskurziji šolnikov na Angle- ?■ škem, vesti iz krajevnih skupnosti, reportaže o življenju med Dravo in Muro, zanimiv portret Iva Lorenčiča in drugo. ;nju me (Š. S.) LENDAVA - Ribiška družina Lendava ima enote v Črenšov-cih, Dobrovniku, Hotizi, Lendavi in Petišovcih. Letos so ribiči v ribolovne vode vložili 2.500 kilogramov raznih mladic, za mlade ribiče pa so pripravili ribiški tabor. Uspelo je tudi ribiško tekmovanje, kije bilo ob Bukovniškemjezeru. Tam tudi prodajajo dovolilnice za enodnevni ribolov. (J. Z.) ■ ZBIGOVCI - Krajani Zbigovec, Radmošec in še nekaterih drugih krajev bodo časoma vendarle dobili zdravo pitno vodo, saj že polagajo cevi glavnega voda. Da je bila naložba zelo potrebna, kaže tale primerjava: včasih so popotniku laže ponudili kozarec vina kot-kozarec vode. Tamkajšnji vodnjaki so namreč često presahnili in vodo so gospodinjstvom potem vozili s cisternami. (L. Kr.) LENDAVA - V okviru vzdrževalnih del so cestni delavci pregledali ceste, popravili prometno signalizacijo, uredili kar nekaj križišč, zakrpali več cestnih lukenj in vozišče pri železniški progi v Petišovcih. Za ta delaje občina zagotovila 583.000 tolaijev. (J. Z.) v okviru interesnih dejavnosti deluje v ljutomerskem vrtcu že drugo leto tudi planinski krožek. Njegov osnovni cilj je, da bi že mladi rod vzgojili za zdravo življenje in da bi mladi vzljubili gore. Lani so se podali v Olimje, letos pa so se skupaj s starši, bratci in sestricami povzpeli na vrh Donačke gore (864 m) pri Rogatcu. Tudi najmlajša udeleženca - dvoletni Tadej in triletna Laura - sta se povzpela na vrh gore. Med potjo so si ogledali tudi nekatere kraje. Vso pot so bili zelo dobre volje in ob vrnitvi so si rekli: »Še bomo šli v hribe!« STAŠKA BREZOVAR ■fi 1 M Na nadmorski višini 350 metrov je 23 metrov visok Maistrov razgledni stolp, s katerega vidiš ne le Slovenske gorice, ampak tudi Pohoije, Kozjak ... V bližini je Maistrova klet. več kot 35 odstotkov krajevnih cest, za preostale pa si prizadevamo, da bi jih posodobili v najkrajšem možnem času. Če bo tudi v prihodnje taka pripravljenost, kot je bila doslej, potem nam bo to prav gotovo uspelo; nekatera gospodinjstva so namreč dala za asfaltiranje cest po 200.000 tolarjev! Resnici na ljubo pa naj povem, da smo si veliko pomagali tudi Z denarjem, ki smo ga dobili od države kot manjrazvito in de- mografsko močje.« ogroženo ob- Pustošila je trtna uš Med popotovanjem skozi kraje krajevne skupnosti Voličina se mi je pogled ustavil na več zasebnih kmečkih gospodarstvih. Ugotavljal sem, da gre za velike kmetije. Da je takih kar precej, je potrdil tudi predsednik krajevne skupnosti in dodal, da se kmetje ukvarjajo predvsem z živinorejo, v razmahu pa sta tudi sadjarstvo in vinogradništvo. Veliko gospodinjstev pa je odvisnih od osebnih dohodkov iz zaposlitve, a kaj, ko pa tudi na tem območju čutijo posledice težav posameznih lenarških in mariborskih podjetij. Še dobro, da je tudi tod na pohodu zasebna pobuda in rezultati; samozapo- EL na Veliko naselij, ki jih sestavlja KS Voličina, je s katerih je lep razgled po niže ležečih naseljih. Tole na Spodnja Voličina. I I In J j. - Znamenita cerkev sv. Roperta v Spodnji Voličini, po kateri domačini imenujejo ta kraj tudi Sv. Rupert. Maistrov razgledni stolp »s tega kraja je občudoval lepoto Slovenskih goric in jo opeval Rudolf Maister-Vija-nov, pesnik in general. Turistično društvo Zavrh 1963«. Tako je zapisano ob vznožju kovinskega razglednega stolpa na Zavrhu, visokega 23 metrov, s katerega se ponuje lep razgled po Slovenskih goricah, Pohorju in Kozjaku, saj stoji na nadmorski višini 350 metrov. Na Zavrh je namreč pogosto prihajal general Maister, borec za severno mejo, ki je v završki lepi pokrajini dobival navdihe za svoje pesmi in eno je zložil tudi o završkih fantih. V neposredni bližini je lepo urejena gostilna Maistrova klet. Kaj pa drugi kraji? Črmljenšak je bil nekoč zelo vinoroden kraj, a je to nehal biti, ker je trta shirala. Zdaj spet oživlja vinogradništvo. V kraju se je rodil Anton Murko, slovničar in leksikograf. Na pobočjih Dolgih Njiv raste čedalje več sadnega drevja in trtnih nasadov. Nekoč so prevladovale »cimo- '-^'4 ...», i w PESA - Tale 18-kilogramska slovanje. Morda pa utegne ka- krmna pesa je samo ena iz tera od novih dejavnosti prerasti v večji obrat, kot se je to množice obilnih pes, ki so zra- sle na njivi Karla Botjaka zgodilo s Fekonjevo ključavni- s Krajne. Hrane za prašiče bo čarsko obratovalnico. Dohodki tako več kot dovolj, to pa je pa so tudi od vinogradništva, ki pomembno, saj bodo tako U-se vedno bolj razvija na poboč- treje dosegli želeno težo in pri-jih. Nekoč je že »cvetelo«, a ga šel bo čas koUn. - Fotografija: je uničila trtna uš. F. Kuhar sliki? fr""'®' st - Vogl^n bora Osvobodiln^e tam je doma Frari j|(j ugledni šolnik m _P .g jo-delavec. V Rog«®'" »ni pi«®' dil Franc Bezjak, na p*; uii riaiiv telj. V Selcah so veqi Nekoč sta bila na ijtrtžesa'.'" goznica dva mhna. i’'^trov jo nadmorski višini 34 joRolt z njih je razgled v in Od tam so oprezal za ko so se približevali. rili kresove. Iz .^. ifijiinia®' čine se je pred leh ’ tr^asto'’®^' gim dobro znan se-Sama Zgornja Jasžlko*' stavljena iz množi natereg^ Eden takih je H'?’’-.ja Voli' je lep razgled. Zgo la VOinO oaj 1,6' čina je med vojno^ f.« jll to Im lllll Us prane« hiše zdaj pa najdeš tako le redkokje. Na Graden-šaku imajo kužno znamenje - »Pomorski križ« iz leta 1710. Nekoč je bil na tem območju kamnolom peščenca. V Nadbi-šecu pri kmetu Rojku je bil od decembra 1944. leta do osvoboditve sedež okrajnega od- cina je iiicu . i čišče partizanom, za* h kateri tam tudi zašli v nemško zase _ p SOH^' so svoPFvi ie?' so ponosni na ici je Zavrnika (1888^19 veterinar in pisec razprav ter izre^°' skega veterinarskeg slovja. §. SOB^* iČAt^ S" S /f f i s ^ed L*«' Nt Prleški* fiičkec Mdrtin z ormoških bregdč ji rika Fifiki s »Ti si kak ina gdska - lepo zapičina po ritiki; P‘’. si gda ti kušnin, kak da so ti duma v vini skdpali, pr prišla na rdndi!« Ti pa sta šla fkiipir na martinoval 'hjjii: pa ji pji Fifika Mdrtini rikla - gda ji bija fsi »Martinik, ti si kak loterki kindergartn; pdt veŠP ripubliških normativof; za čilih šfirdisit prociritof »Ja, pa toti kindirgartn zaj pričakiiji ot ripublike p rdsširitif...« se ji spfsja Martinik. »E, moj Martinik, td ji slab izgdvor! Ripuba cdjt čoka; kaj, pa keko, di ima dobila ot občine- »Juj, ti moja ripublika,« si ji zbrihta Mdrtin, » ». »I zaj k mini, si sin si zaj striznaf« jiitiir Ti pa ji bila Fifika jako zadovolna z Mdrtinon. ^ipoi’ ti, gda sta dobro obrdči na piičil gor nabila, pO lukjo doj zafulala, ka ji dihtalo kak md bid, rekla: »Si prleški Čehi te fajn. samo dugo vanjkooi S ti si moga prit rdndijon iti kčn td na Lunovec, aa n ali pa mo rti na Kog k kdkšimi pintari; ka bi ti ma r s pintarskin hdmron nabija, ka bi si ti gor Hihihi; hdnga, pdj! Ta pridji dt prleško-p^ drždve bi mogli k pintari gnati prit kak so , uvažati irsko pivo po 250 tolarof. Toto pivo Cm- svol? žlahtno prliško vino... Fajn - naj začnijo Pi imenitno vino izvožati v milih fldšah z nalipka Hehi, Prliki uvožajo toti dni tiidi afstrijsko pea hirse po 253,60 tolara za mdli škrniclj. Zdtoma pintari državo po buči, ka bi duma sijali prosa rasprtij! j^g Hehe, radgunski župnik pri edini skrbi za na Jdnžbf vrh. F čist a po pintarsko je dd vun spf^ svetnike - ja, svetniki, ni pintari - ob vinskoj Pa čismo že pri Mdrtinino pripintafih, tipa ino na visilji. Ot pintarof - ni od župnikaf, hiiii ot pPntarof: je pintar, tan jS vino za gospodo, za boitno, najbolP pa za tebe, kmet, gda ga hodiš lizat f klet. Pintarof či nSbi mili, vino teklo bi po brigi, f kcihlah šmigo bi si grili, po drožih bi fsi smrdili. F piičlih slabih, si ši šmarnica pok zatd pintari v ofjai’ , si so prdvi bdžji ’ Pintar skčs ma pu‘; „ ji ob fašinki al' po‘ f hiidin leti gloda ’ čriva jimi vliči ki • BUk iivi pintari Vaš k s« S( M S s 'tu k’! s h Jiij jS s ^Vi P S s S s ‘tf '^i ■K Si f' N S k« J v ži' H' ,1^^' s ! 10. novembra 1994 stran 17 iz naših krajev 1 ISiedelja: Je to mogoče? ; Konec i pri Mar ^^Ptembra smo bili ! ■ Nedelji na slovesni ! Moritvi 'I nove šole z vrtcem. Gte *io7ai?‘’ ’'4rat naokoli. In kdo bi I 1 te niislil, da imajo tam- kaj »za bregom« še štiri po- I membne pridobitve, ki so jih I »prihranili« za proslavljanje 4. | krajevnega praznika KS Mala ; Nedelja?! Tako smo lahko zadnjo oktobrsko nedeljo videli in slišali skoraj neverjetne stvari. * K: •• 1 ♦-il ‘ v ! Nekoč je bil v zaselku Kršovčak naravni izvir vode, kjer naj bi domačine prekrščevala brata Ciril in Metod, smo slišali. Danes imajo pri Mali Nedelji dokaj velik betonski vodohran, v katerem je okrog 160.000 litrov vode. Zgradili so tudi 22 kilometrov vodovodnega omre^a, na katerega je priključenih 200 gospodinjstev. Poleg tega so zgradili novo hidrantno mrežo,, ki je dolga okrog 10 kilometrov in je prav tako povezana z rezervoarjem v vodohranu. Vse to jih je stalo okrog 30 milijonov tolaijev. Denar so skoraj v celoti prispevali uporabniki (nekateri tudi čez 200.000 tolaijev), nekaj pa so primaknili iz blagajne krajevne skupnosti. O h “ «41 ^•Sluvlin • ® je začelo pri novi mrliški veži, ki so jo zgradili prispevki in delom krajanov iz vse malonedeljske jHiliion Nedelja in KS Radoslavci). Stala pa je okrog '"Kče i Preden sta vežico blagoslovila duhovnika Ivan s ** Ogrizek (to sta storila tudi pri kasnejših otvori- StajA’’ priložnostnem kulturnemu programu nastopili učenci kipji J® osnovne šole in domača godba na pihala. Zbranim pa ^Sotoril tudi predsednik SO Ljutomer Mirko Prelog. T A,.".... S s s, , { • S ***''oritev nove zdravstvene ambulante, ki so jo uredili tJ^hliik liuvv Z,Uiav»lTClic auik/uiao^v., n.« JV r C ‘rgovine Vesna. Stroške je poravnalo Ministr- Do naslednjega prizorišča - pri Zorčevi kapeli - so se dokaj številni udeleženci proslave podali v povorki, in sicer s traktoiji, kočijo in avtobusoma. Povorko pa so spremljali domači konjeniki. To je bilo res nekaj posebnega! Kot je najprej povedal predsednik sveta KS Mala Nedelja Vilko Vajda, so končno »pokopali« večino blata na 3,7 kilometra dolgem cestnem odseku Mala Nedelja-Moravski vrh-Gomila, vrednost naložbe pa znaša 9,8 milijona tolarjev. Slavnostni trak čez cesto je prerezal predsednik IS SO Ljutomer Ludvik Bratuša, ki je poudaril, da so se s to pridobitvijo izboljšale možnosti za hitrejši razvoj tega ob-moqa, tako tudi bližnjih toplic v Moravcih, Besedilo in fotografije; JOŽE GRAJ Neverjetna zgodba Tiranozaver v Apaški dolini! Pravi tiranozavri naj bi bili dolgi 12 in visoki 6 metrov. Tiranozaver, ki že nekaj časa stoji pred hišo Rudija Ritlopa v Janhovi v Apaški dolini, pa je dolg »samo« 6, visok pa 3 metre, kljub temu pa vzbuja pozornost, pri nekaterih tudi strah. Kako je tiranozaver prišel na Ritlopovo domačijo? Izdelal ga je 34-letni Rudi, ki se je sicer izučil mizarskega poklica, a ga ne opravlja. Že v mladih letih je iz gline izdeloval razne figurice, ko pa je bil pri vojakih v Dubrovniku, je iz lesa in vžigalic naredil več miniaturnih zgodovinskih objektov, denimo dubrovniško galejo z 32 veslači, Eifflov stolp in še kaj. Rudi se je v Avstriji, kamor hodi ob- ■v časno delat, prekvalificiral v polagalca keramičnih ploščic. Ker je zaslužek dober, je zgradil in opremil veliko hišo. Pred njo pa ni šel postavljat palčkov, ampak »pravega« tiranozavra. Za izdelavo je porabil tono cementa in veliko betonskega železa. Dela je bilo za šest mesecev. Ko je bil gotov, je dal tira-nozavrva z nakladalnikom prenesti na podstavek pred hišo. Obiskovalcev ne manjka. Tudi Avstrijcev je veliko, zato utegne tiranozavra narediti še kakemu tuj'cu. L. KRAMBERGER 50 w TIRANOZAVER - Ne prestrašite se, to ni pravi tiranozaver, ampak 3 metre visoka in šest metrov dolga »pošast«, ki jo je izdelal Rudi Ritlop iz Jamne v Apaški dolini. Ima pa jih tudi v garaži, vendar so tam le naslikani na stenah. Fotografija: L, Kr. 1" 'S' a ■ L Hch r trgovine vcaiia. juuaRcji. klali L^^like Slovenije za zdravstvo. Splošni zdravnik prihaja trikrat tedensko, zobozdravnik pa dela Nckl ‘“kaj je imel krajši slavnostni nagovor predsednik t ^Phčinske skupščine, v kulturnem delu praznovanja pa '^''ajalcem pridružile še ljudske pevke iz Stevano-h ?Jats|,*”J“ (spremljala sta jih predsednik Zveze Slovencev na Hi L ^“1 Jože Hirnbk in števanovski župan Sandor Holec) in iz Juršinec. ^Jiala obiskali rojstno V 'trhu"®J^templa na Norič-(■•ilMi n N spominski NEDELJA malonedeljske čani in prebivalci Lendavskih Goric. Tako urejeno vežico je dala krajevna skupnost v najem komunalnemu lendavskemu plošči podjetju, ki bo poskrbelo še za ureditev notranjosti, kupilo pa naj bi tudi zvonik. (J. Ž.) Iw'' ofv’ ' venec. Obisk je Cm P’'aznovanja 150- - „ - p •'ti tega štajerskega GORNJA RADONA V,'8’ ki in nabožnih V zobni ambulanti zdrav- leta svojega ’ sektorja so imeli Ct*. P- °tokrat v Gra-so protipo-ti?šaitip'^^”l®''e in motorne v tukn imAnArion/v trza_ stvenega doma v Gornji Rad- po- Gasilci ti- j!"' v ‘ako imenovano ve-Hr. .?kciir ■ , .. pa je bila tudi h 1®’ l^atere namen je Jdn. 'tl zelpn,-„ k goni so dobili nov rentgen za slikanje zob, ki je stal 5(X).000 tolarjev. Nova aparatura slike takoj razvije. Direktorica ZD Gornja Radgona dr. Marija Kuzma je povedala, da si prizadevajo še za en rentgen, in sicer za slikanje pljuč, ki pa stage 12.000.000 tolarjev. Zdaj namreč paciente pošiljajo na slikanje v Mursko Soboto. (L. Kr.) Pismo mojemi poslanci Dragi moj Kovet! v začetki etoga mojega pijsma Ti pošijlan preveč lejpe gesenske pozdrave, pa čiglij je vrejmen pravo gesensko z dosta deždja pa blata je vekšitao Itijdi f Čurgovi sejadef opravilo. Zviin toga pa ešče na prouti von, kak vij Kdvetke ton v Drlavnon zbori delate z nomi proustin narodon. Po tiston referendumi za nouve občine ste sten nikaj nej delati skoro pou leta, te ste pa v dvej dnevaj sprijali nevenkelko zakonof zatou, tak kak če bi von pod petej gorelo. Zakoj je zaj te moglo se tou se zgoditi tak friško. Vinci pravi, ka je tou zagvUSnč zatou, ka paverski pouli puno driigoga dela geste, pa tudi bejlo repo de trbelo pobrati. 'j . j r Fčera je pa bilou takše kilavo vrejmen, pa san si mislo, ka malo k sousidi Vinceki blarovomi po- Pf‘ ftej nouvi občinaj se vrokej zemejo pa se stare funkci-jonare z ovoga preminučega režima notri spravijo. Zaj več nej trebej niti, kak se je moderno pravlo, »zbora volilcof«, te je tou bar buo svejtek, ka narod malo fkiip prišo pa se vo zlarmo pa poštiiko, pa te fkrčmej so se komaj si zmejrili, zaj do se tou delale stranke, fšteri pa tak znamo, ka so prejgnji tej, šteri so prlej fpartiji bilij, som saki v driigoj stranki, pa saki se za vekšega demokrata držij. Ges san se pa tak odloučo, pravi Vinci, ka nemo ŠOU v nikšo stranko, liki mo kandidejro za nouvoga Župana ete non od parlamenta vO doloučene občine kak samostojni kandidat. Pijtan ga, kak je pa ti tou mogouče, ka de kandidejro, či ga nišče naprej ne da? Vijdin Janči, ka nikaj ne vejte, pa un pravi, zaj trbej f Soboto na staro občino, ta kak je nikda UDBA bijla, prignati 15 lujdi, šteri ton pred tistimi pisači morejo podpijsati, ka nikakoga denejo za kandidata, pa je te se rešeno, tou pa telko povej, ka što ma ejmen, pa sc, Zelarovomi po- sredi vasi, tA, polepšali poko- |) 'Jlli živo mejo in ^Ku.polico ...... Sv« Vt-Sn?? povezuje s ccsiu Ivanjci-Gornja V t^esto so sami Pl tolarjev, poma- motnjo mrliške vežice. ,C«VA V Kunovi so 400 metrov povezuje s cesto PM?Ks' % > 0 tni"'®’ je primaknila J} |Nir|( 'arjev. Vaški odbor-k’a do Nožman je povedal, 1 anirp«P°a°dobitvijo cest-liik'500rn nadaljevali. Gre V odsek, ki ^al s cesto Spodnji vJStt AVa - Podjetje - Podjetje 'lo dolnje Bistrice je na lendavski je stalo ki so jih pri-hdavčani; TrimllTi'-' " staneta Rozmana 17 69000 Murska Sobota tel./fax: 069 32-230 PRODAJA MONTAŽA SERVIS TELEFONSKIH naprav O d •d bi Q ec glejdnen, ka un sikdar za kakšo novino zna, pa san se nej fkono, ka san fčasi na dvoriSči vido nikši nejpoznani auto stati. Bilou bi preveč naoupak pa grdou, če bi se obrno pa nazaj domou Sou, pa fsi sousidovi bi mi tou preveč zamerili, zato san šou f ižo pa za stolon z ovimi domačimi je sedo eden sregnji lejt moški pa mi ga Vinci kak svojga pajdaša Matijo z Lipe ime-nuvo. Ne bi bilou lipou, če bi spitavo, ka za navoule ga je v naš kraj prineslo, pa san po ton, ka so si z domačimi zgučavali, preštijmao. Matija je tak kak fsi v njuvon kraji ie predse lejt dosta krumpičof pouvo, spomijna se preveč dobro, da so tista prva lejta po bojni aktivisti odili od iie do ile pa posisili trucali sakoga kmeta, ka zavolo toga, ka se narod v našoj krajini nemre preraniti, nad dosta krumpičof sadij. Tista prva lejta so tou deleli pod mus, pa tiidi ka so pripouvali, so njin skoro Šenki odpelati, sledi so pa tou samij radi delali, ka so gor prišli, ka se sten da dobro zaslttiiti. Z lejtami so svoje delo čiduie bole z mašinami delali, se ka so s krumpičami privd-tivali, so vmašine vloiili, tak ka zaj za sako delo mašin majo, nej njin se več trbej po njivi po koulinaj vlačiti pa gor pobejrati, tou se kombajn za krumpiče dela, pa ešče takši mašin majo za prebejrati pa v vrejča pakivati. Človik bi si mislo, ka je sten se po najboukšen rejdi, ali zaj da bi njin sten leži bilou delati, je na krumpline, kak oni pravijo, kiiga prišla. Letos je na 9 plugof preveč lejpi pouv mdu, si pri kuči so delali pa se kstrani spravili, ali gda bi tou trbelo odati, te je navola gratala. Zadruga, štera tak kak se driijge preveč slabo stoji, čiglij ka ma nouva skladišča napravlena, za tej poseu pravi, ka nemre od kmetof kiijpiti, ka ne vej, če de mogla kaj dale odati, ka pa so kiijpili, pa nemrejo plačati pa po takšoj cejni 14 tolarof, ka je skoron boukše svinjon spolagati. Prišo je zato človik v naš kraj, če štoj za svoj poseu ali pa za semen krumpiče niica, ka nemre nači nikak do pejnes prijti. Kleti pravi, ka nede telko sadilo, pa tiidi v zadrugi njin pravijo, ka naj mašijne za tou zadajo pa se na nikoj driigoj preorientejrajo. Zgučali so si, ka človik kotili nedele prpela ni-kelko krumpičof za souside na naSen brejgi, šteri so zavolo siiše letos slabe krumpiče pripouvali pa tudi za saditi na sprotoletje. Da je Matija odišo, te Vinci pravi, ka je tou s tejmi krumpičami letos zatou tak, ka je driava od driigec krumpiče notri pripelala, naj doma cejno doj spravi pa. kmeta ešČe bole za srmaka napravi.. Dale Vinci pravi, ka tak kak tisti, šteri delajo tak grdou s krumpičami, so ešče pravi angelci pejneze, tej 15 vkiip najde pa je zapojij, pa te zonjega podpijšejo. Dale pravi: Ges nemo tej 15 Itijdi, med šterimi sta tildi viiva z Žiiškof vračuni, gnau na avtobus kak ovi s Stanjovec pa Šiilinec, liki mo se pelali skoulami pa skonjami. Poznan enoga v Fij-luvci, šteri dober par konjof ma, pa ga pogodin, koula gor napravimo v duge lestvice, tak kak če bi snopje vozili, pa se z zelejnin gjeličonvo opletejmo tak kak regeruti, da se na štelingo pelajo, Rozafpejči spečej edno malo vekše prasej, ka po, pouti nihe nede lačen, pa natočimo akovno bučko mošta. Najviše na koula denemo gor našo drfavno zastavo, mcilo niie pa ovo piroš-feher-zdld ka zaj tou tiidi lepco, pa mo po cejtoj pouti popejvali tisto našo »Snočkar kesno slanca pala«. Zakoj pa te nej kakS-todrujgo pijtan, naprijliko »Hej brigade«? Nikšo driigo nej, somo tou, pravi Vinci, tou pa zatu, ka je slana spadnola pa Slovensko pomlad pomorijla, somo ka tou nej bijla bejla slana. Po ton so Vinceki takše skuzej začale tečti po Ucaj, ka smo ga komaj doj vtolili, pa tudi menej je začelo nikaj fprsaj stiskavati pa san odišo domou. Gda san si od toga slede začo premišlavati, san znao, ka si tij najbole za tou pozvani, ka mi rastolmačiš, zato Ti pijšen, ka je zagnja vdra Tebi pa sen von vdarila, ka idete med prousti narod pa povejte, zakoj setou pa tak, ka ovak vas drgouč več niSče nede voloči, gelibar, si z velkimi pejnezi f penzijo ne odijdete ali. pa saki župan v svojoj občini gratate. Pripravleni na volijtve Tvoj Janči Borojčnjek š Čurgove F Curgovi, f cajti kandidejranja 1994 ZLATOPOROČENCA - 50 let skupnega zakonskega življenja sta proslavila Milena in Franc Šaruga iz Melov. Ker sta bila oba že večkrat v časopisu, saj je Milena več let vodila folklorno skupino in pesnila, Feri pa je ob i^inarskem in oljarskem poklicu našel še čas za kiparstvo, ju tokrat ne bomo širše predstavljali. Morda ie še to, da sta imela šest otrok, od katerih pa živijo le trije, da imata pet vnukov in da je jubilant pred praznikom izklesal križ, ki so ga postavili v Čreš-njevcih, blagoslovil pa ga je radgonski prodekan Andrej Zrim. Fotografija: Oste Bakal Vestnik I’ ''f KAPELICA - A' Nedelici imajo tri zaselke in v vsakem je kapelica. Tale na sliki je iz zaselka Farka-šovci. Ker jo je zelo načel zob časa, saj so jo zgradili že J92S. leta, so jo letos obnovili in okrasili. V njej je kip žalostne Matere Boge. Za kapelico seje še posebno zavzela »botra« Angela Matjašec. - Foto: stran 18 vestnik, 10. novembrajj^ *e s, nasveti Dogajanja na ljubljanski borzi Spoštovanc bralke in bralci, tokrat bo poročanje o dogajanjih na Ljhb^anski borzi oziroma na trgu vrednostnih papirjev zajemalo obdobje med sredo 2.11. in ponedeljkom 7. 11. 1994. V tem tednu se je zelo malo trgovalo z obveznicami, največ z repu-bfiškima obveznicama prve in druge izdaje. Enotni tečaj prve je od začetka do konca omenjenega tedna padel za 0,1 odstotno točko, enotni tečaj druge pa za 0,2 odstotne točke. 7. 11. so bile po daljšem zaustavljenem trgovanju iz kotacije na borzi umaknjene obvez-nice, katerih izdajatelji niso objavili prospekta za kotacijo in sicer Mesto Ljubljana, Gorenje, Lesnina, Občina Šmarje in Laško, tako da^ je tečajnica sedaj precej krajša. Živahnejše trgovanje je bilo zaslediti pri delnicah, ki so v glavnem naraščale, razen v četrtek, ko je večina delnic padla. Nekatere delnice so padle tudi v petek in sicer LEK C, UBK, KBTP in RGSP. Po daljšem času je prišla na dan informacija v zvezi z redno in pred- v primeru, da le tega ne bi zbrali, lahko z večjimi bankami sklenejo pogodbo o sodelovanju. Obstaja tudi možnost združitve s kakšno drugo banko. Za sodelovanje se zanima Probanka d.d. iz Maribora, ki si je pridobila v tej banki cca 15 odstotni delež, pogovori pa potekajo tudi z drugimi bankami. Uvlečena Rotacija I - obveznice v sredo je enotni tečaj obveznice RSL 1 rahlo padel iz 99,9 na 99,8 ter se na tem nivoju zadržal vse do petka, prometa je bilo v torek za nekaj manj kot 51,9 mio tolarjev, v četrtek za nekaj manj kot 28,3 Uvrščena Rotacija n - obveznice z obveznico SKB 1 je bil v petek sklenjen aplikacijski posel v vrednosti 136 tisoč tolarjev po tečaju 98,0, kar predstavlja padec tečaja za 1 odstotno točko, v ponedeljek pa na 95,0 ob prometu 658 tisoč tolarjev. Uvrščena Rotacija n - redne delnice 2. 11. je enotni tečaj delnice Pro-banke iz 17157 zdrsnil na 16111, ko je bilo za več kot 14,1 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 15158 ob več kot 9,9 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni I I i 1 I ( I 1 t I I 4 nostno delnico Hipotekarne banke, s katerima je bilo zaustavljeno trgovanje 14. januarja letošnjega leta, kasneje pa sta bili izlo-Sem' iz kotacije na borzi. Hipotekama banka Brežice je imela 2. 11. 1994 skupšfino delničarjev. V Hipotekami banki Brežice so podali podatek, da je le ta v prvih devetih mesecih ustvarila dobiček v vrednosti 77 milijonov tolarjev (nerevi-diran). Pretrgane so tudi kapitalske povezave s podjetji sistema Hi-poco, ki so bila istočasno lastniki, obenem pa tudi največji dolžniki te banke. Tem podjetjem so se v zameno za njihove dolgove odvzele delnice, katere pa mora banka po zakonu o gospodarskih družbah ponovno odtujili. Tako so prodali že precej delnic, do konca leta pa nameravajo prodati še preostali presežek. V banki menijo, da prisvojitev delnic ni bila nezakonita in da ni oškodovala malih investitorjev. Po njihovem mnenju naj bi v nasprotju z interesi malih delničarjev delovala borza, ker je izključila delnice iz kotacije na borzi. Banka je do 30. 9. 1994 zbrala dovolj kapitala, da lahko nadaljuje E vsemi posli, ki jih je opravljala do tega datuma (opravlja lahko vse posle razen upravljanja deviznih vlog občanov). Do dmgega leta morajo sicer zbrati še enkrat toliko kapitala, vendar jih to ne skrbi, saj Mm Ceste prvih borcev «. Bretics 68250 «0608 62-236. Teletek«. 0608 62-852 FOSLOVMOMfCA LJUKjMMA eooo Slovanska casta 5«. Uubllsna______ «0« QM55. TalatakS: OS at-M7 MaiMNMaCi« MAMMM Partizanska casta 9-5. 62000 MsHbor «062 29-460, Tetofaks; 062 29-460 imo tolarjev, v petek pa za nekaj tečaj porasel na 16361, ko je bilo za manj kot 36,7 mio tolarjev. Na - ■ — - ■ enakem nivoju se je njen enotni tečaj zadržal tudi v ponedeljek, prometa pa je bilo za nekaj manj več kot 35,5 mio tolaijev prometa, v ponedeljek pa na 17909 ob nekaj manj kot 10,2 mio tolarjev prometa. kot 37,3 mio tolarjev. _ Enotni tečaj obveznice RSL 2 je Prosti trg - obveznice v sredo iz 100,3 porasel na 100,4, ko je bilo za več kot 5,5 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa se je vrnil na 100,3 ob 8,0 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj padel na 100,2 ko je bilo za več kot 21,5 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 100,1 ob 48,2 mio tolarjev prometa. Z obveznico RSL 11 so bili tako v sredo kot v četrtek sklenjeni aplikacijski posli po tečaju 93,5 in sicer v sredo v vrednosti več kot 18,1 mio tolarjev, v četrtek pa v vrednosti nekaj manj kot 15 mio tolarjev. 2. 11. je enotni tečaj obveznice RSL 1 z izkoriščeno davčno olajšavo z 98,1 padel na 97,8, ko je bilo za 28 tisoč tolarjev prometa, v petek pa na 97,0 ob prometu 131 tisoč tolarjev. Njen enotni tečaj je padel tudi v ponedeljek in sicer na 95,7, prometa pa je bilo za 68 tisoč tolarjev. Uvrščena Rotacija I - redne delnice Enotni tečaj redne delnice SKB je v sredo iz 36701 rahlo porasel na 36740, ko je bilo za 76,4 mio tolar- dcbliCC jev, naslednjega dne pa padel na Enotni tečaj obveznice Občina Zagorje je v sredo z 81,7 porasel na 81,9, ko je bilo za nekaj manj kot 1,6 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa poskočil na 83,0 ob prometu 559 tisoč tolarjev. V sredo je enotni tečaj obveznice PTT Celje iz 104,0 padel na 103,9 ko je bilo za več kot 1,3 mio tolarjev prometa. Enotni tečaj PTT Ljubljana se je v sredo zadržal na petkovem nivoju 102,6, ko je bilo le za 35 tisoč tolarjev prometa, v petek porasel na 102,9 ob prometu 93 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa na 103,0 (le 6 tisoč tolarjev prometa). Z obveznico PTT Nova Gorica so bili tako v sredo kot v četrtek sklenjeni aplikacijski po-sh po nespremenjenem tečaju 99,3, v sredo v vrednosti 147 tisoč tolarjev, v četrtek pa v vrednosti nekaj manj kot 1,2 mio tolarjev. Z obveznico Rogaška 1 so bili v sredo in petek sklenjeni aplikacijski posli v skupni vrednosti 182 tisoč tolarjev po tečaju 94,0, kar predstavlja padec tečaja za 0,8 odstotne točke. Prosti trg - redne z redno delnico BTBR so bili 36646 ob 17,2 mio tolarjev pro- meta. V petek je njen enotni tečaj v sredo sklenjeni aplikacijski posli porasel na 37703, ko je bilo za 22,8 v vrednosti nekaj manj kot 11,2 mio tolarjev prometa, v ponedeljek mio tolarjev po tečaju 13000, kar pa na 39647 ob nekaj manj kot 31,6 predstavlja porast tečaja za 24 to-mio tolarjev prometa. larjev, v ponedeljek pa v vrednosti 142 tisoč tolarjev po tečaju 12950. 2. 11. je enotni tečaj delnice Dadas iz 140450 poraselna 147164, ko je bilo za več kot 5,5 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa padel na 143954 ob nekaj manj kot 7,8 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj porasel na 151034, ko je bilo za nekaj manj kot 48,8 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 165747 ob 7,4 ob 8 mio tolarjev prometa. V sredo je enotni tečaj delnice Finmedia iz 24360 padel na 24013, ko je bilo za malenkost manj kot 3,7 mio tolarjev prometa, nasled- Uvrščena Rotacija I - prednostne delnice v sredo je enotni tečaj prednostne delnice SKB iz 34564 poskočil na 36321, ko je bilo za več kot 52,2 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa padel na 35853 ob nekaj manj kot 30,3 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj poskočil na 37262, ko je bilo za več kot 96,2 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 39898 (več kot 30 odstotni porast tečaja Vsem poslovnim partnerjem Creditanstalt-Nove banke Na podlagi 19. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur- '■ . št. 55/92,7/93 in 31/93) in 16. člena Uredbe o pripravi programa preoblikov i^ in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij (o ■ RS št. 13/93, 45/93, 55/93, 6/94 in 43/94) objavlja MURA, Murska sobota, P-Program lastninskega preoblikovanja podjetja, ki ga je odobrila Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo z odločbo št. Lr 94-MRe z dne 4. 10. 1994. neniate- 1W DESIGN, PROIZVODNJA^^OBLa^i^ razdeljene začasnice v Murska Sobota, p. o., »BLACIL, nalizirani obliki na računih posameznih up «- po vpisu preoblikovanja y sodni register pa bo vsakemu delnicaO 2. Sedež; Plese 2, 69000 Murska Sobota 3. Matična številka podjetja: 5037212 izdalo potrdilo o lastnini delnic. 8.2. Notranji odkup noziv® Podjetje MURA, Murska sobota, P-®''Ljoi(O' 4. Osnovna dejavnost: Proizvodnja obla- vse zaposlene, nekdanje zaposlene in čil jence podjetja, da v 30 dneh od oD) jtsiiue puujoijci, Ud v ov uiivu . vjjpi e u.. . nega poziva V Časopisih Delo, Večer in ip % u ©»Sanraranostl: nik ter na oglasnih deskah podjetja vpišeP MU RA«, Murska Sobota, p. o., je druž- vplačajo delnice s 50 % popustom. . . beno podjetje, ki je v 100% družbeni Tisti upravičenec, ki zamudi 30 0! H ta ta S «si »sla i »h OS F s 'b S s % ki* s it, I S. s v »»s, Š| I M X/ V ■ KZ . f l\U^M, VI|^\ZIMkZI f^KZKZJ KZ IJ KZ f-'"* ~ živa vse zaposlene nekdanje zaposlene in onalno merilo. gg clelf”^ upokojence podjetja, da v 30 dneh objave Če bodo udeleženci vplačali pr® go vp>' javnega poziva v časopisih Delo, Večer in z denarjem, se pri nižanju upravi® m®' Vestnik ter na oglasnih deskah podjetja vpi- sanih delnic uporabi kriterij povpr® i(' šejo delnice v zameno za lastniške certifikate, sečnega OD zadnjih treh mesec ^jpraV' Certifikate zbirajo na sedežu podjetja v Mur- vedbo vplačila, preplačila pa b® ski Soboti, Plese 2, ter na sedežu proizvodnih čenči dobili vrnjena. narh®^)®^- enot v Ljutomeru, Gornji Radgoni, Lendavi in Če v določenem roku delnice, " vpl"' Gornjih Petrovcih ob delavnikih od 10.00 do notranjemu odkupu, ne bi bil® '(... |0tih®“i 15.00. čane, bo podjetje v naslednjih sl' Upravičenec, ki zamudi 30-dnevni rok za kupilo od Sklada za razvoj vsako । potrabJ predložitev lastniških certifikatov, ne more so- 1/4 preostalih delnic, namenjenih .A.,., . njega dne pa na 22400 ob prometu glede na tečaj 5. 10. 1994) ob 109,5 ggg tolarjev. V petek je njen mio tolarjev prometa. enotni tečaj porasel na 23614, ko je bilo za več kot 3 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 25182 mio tolarjev prometa. Enotni tečaj delnice LEK je v sredo iz 12388 padel na 12290, koje bilo za 516 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 11800 ob prometu 118 tisoč tolarjev. V petek je njen enotni tečaj padel na 11500, ko je bilo za 230 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 11925 ob prometu 954 tisoč tolarjev. Tudi enotni tečaj delnice- MK Založba je v sredo padel in sicer 9149 na 8879, ko je bilo za nekaj manj kot 3,1 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 8800 ob prometu 521 tisoč tolarjev. V petek so bili v vrednosti 610 tisoč tolarjev sklenjeni aplikacijski posli po tečaju 9390, v ponedeljek pa je njen enotni tečaj porasel na 9603, prometa pa je bilo za nekaj manj kot 13,2 mio tolarjev. Iz 105350 je enotni tečaj delnice NIKA v sredo poskočil na 112320, ko je bilo za nekaj manj kot 31,6 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa padel na 106528 ob nekaj manj kot 5,9 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj porasel na 109587, ko je bilo za 24,3 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 117768 (kar predstavlja več kot 30 odstoten porast tečaja od zadnje objave) ob prometu nekaj manj kot 38,2 mio tolarjev. 2. 11. je enotni tečaj delnice Salus iz 18040 padel na 17813, ko je bilo za več kot 4,8 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 17119 ob več kot 2,7 mio tola^ev Z dvigom kapitala na 30 mio DEM je banka izpolnila pogoje Banke Slovenije za opravljanje vseh bančnih poslov. Hkrati pa ta obseg kapitala banke ob njenem mednarodno priznanem imenu zagotavlja popolno varnost poslovanja. Struktura delničarjev se je s povečanjem kapitala spremenila. Creditanstalt-Bankverein AG-Dunaj, ki je sicer že bil večinski delničar, je svojo udeležbo v kapitalu banke še povečal in znaša sedaj njegov delež že prek 99 %. Banka je spremenila tudi ime, ki je sedaj BANKA CREDITANSTALT, d. d.. LJUBLJANA. Skrajšano ime Creditanstalt, d. d., Ljubljana. Zagotavljamo vam vestno, temeljito in hitro poslovanje. Obiščite našo enoto v M. Soboti, Lendavska 11. CREDITANSTALT Banka CradHanatalt d.d., Ljubljana prometa. Božinovič Tončka n«".« S st K delovati pri interni razdelitvi delnic podjetja. Če bo morebiti vrednost tako zbranih lastni- odkup. notranjem o Delnice, pridobljene v nu« “"^'gKe, o«! ških certifikatov manjša od 20 % družbenega imajo oznako C, so navadne, ~ kapitala, bo podjetje objavilo v 14 dneh po 10. pravico do upravljanja in do divicl gggv 12. 1994 interni razpis za ožje družinske neprenosljive zunaj kroga odele* ggdo'' člane zaposlenih. Vse upravičence bo pova- grama notranjega odkupa, razen bilo k predložitvi certifikatov ožjih družinskih nju. v članov prek oglasne deske podjetja. Rok Delnice, ki jih upravičenci P® -Jg las*®'Mj. predložitve bo 30 dni od objave na oglasni njem odkupu v zameno za deski. Interni razpis bo izvedla komisija za certifikate, imajo oznako D in so e lastninsko preoblikovanje. Če bo lastniških cam interne razdelitve ter so 'LJeh certifikatov ožjih družinskih članov preveč, bo dve leti, razen ob dedovanju, p® ®. kriterij pri dodelitvi delnic proporcionalni. Pre- se spremene v delnice oznake C1 ostanek delnic, ki ne bo razdeljen niti na ta notranjega odkupa. način, bo podjetje preneslo na Sklad RS za Podjetje vodi odkupljene razvoj v vskladu z zakonom. Če bo vrednost predloženih lastniških certi- fikatov večja od 20% družbenega kapitala, lahko upravičenci, ki so sodelovali pri interni razdelitvi, presežne lastniške certifikate upo- iteti' delnice^^^^^^Idej: alizirani obliki na računih preoblikovan žencev, po vpisu p,____________ v sodni register pa bo vsakehio izdalo potrdilo o lastnini delnic. Se h' S s C Vi ž: »d M N. »u rabijo za pridobitev delnic v programu notra- 9. Dodatne informacije . sv^-j-oiic Vse dodatne informacije v zvezi1 pgd y ntom nri lactninckom nrAnbllkOV^ i .jU O^z/1 njega odkupa tako, da se presežek certifikatov uporabi proporcionalno za vsakega udeleženca posebej. Delnice, pridobljene v interni razdelitvi, imajo oznako B, so navadne in imenske, dajejo pravico do upravljanja in do dividende ter njem pri lastninskem preoblikovani^ go lahko dobijo upravičenci vsak del® L jp do 15. ure po tel. 069/31535, int . ali osebno na sedežu podjetja. _ 10. Kontaktna oseba pieft" jemag^Vin^ ilefaks P so neprenosljive dve leti od njihove izdaje, taš, tel. 069/31 535 telefaks -- razen ob dedovanju. MURA. Murska ,0- I ^0, ''ei 4 10. novembra 1994 stran 19 L '1' - M r "'t — "... _ -■•"tr? ' ,. ■ , ' odsevi mladosti veste? Dnnufrfr®') nagradnega kviza je knjigarna in papirnica “OBRA KNJIGA Murska Sobota) -gfr "Pi] i® bilo treba dopolniti slovenski pregovor, kdo Svečka še gori Na tihem grobu, ki ga cvetje krasi, še svečka gori, iz mojih oči žalostna solza polzi, v njej njegova podoba še živi. On mi je pravljice pripovedoval, me v naročju svojem je pestoval in veselo se mi je smejal. Sedaj v tihem grobu spi, na njen svečka še gori in šopek rož cveti... ANDREJA KOČAR, 6. b OŠ Cankova vrata. Dobili smo več zanimivih odgovorov, navedb ^lekateri zapisali, da ima to moč rja, drugi ste ' smrt, tretji močnega človeka itd. V nekem smislu pregovor se glasi takole: Denar železna havilp To j® mišljeno seveda v prenesenem pomenu. Otofrg ogovor nam je poslala samo PETRA RANGUS iz Wti °° Čestitamo! Nagrado ji bomo poslali po lako ■mate št. 8 - ALI VESTE Veste, kakšna je razlika med besedama delaven in ®ven? Odgovore pošljite najkasneje do 16. novembra in Pri] Y posijiie najKasneje uo lo. novcmuia in JaoT a kupon, če želite sodelovati pri žrebanju 11 naslov je: Podjetje za informiranje. Slovenska ’ 91)00 M. Sobota. kratko iz vaših poročil ijMOVCI - * SSL,--' ^“v - Pred kratkim so nas obiskali Američani Billy, ki Paul, ki je bil učitelj, in Ruth. Doma so iz Virginije. l’ Ruth ” frH' prevajalka, tako da smo se lahko brez težav pogovar-i® drugim povedala, da je njena hčerka posvojila 'tkili Ha ga imajo vsi radi. Tudi med bogatimi in revnimi ni Otroci hodijo v šolo 12 let, zato imajo tam drugačno Jiiiiaijg • *v^veselili smo se, ko so nam povedali, da poznajo slovenske ^^KOCE"/^ ''H najlepših držav, ki so jih obiskali. --------- Nainro: __________ N smo se v Maribor v Slovensko narodno il%va p snio si ogledali staro dvorano, v kateri je bila kasneje phva ip strehi. Igralci so pojoč počasi prihajali na oder, frc, iigf 'rajala tri ure, vendar mi je čas hitro minil. Najbolj me je ganil nrorala družina po dolgih letih izseliti iz Rusije. Ponoči, fVni''”" domov, sem zaprla oči in zaslišala violino svojega domov, t____________ _ aIIŠ JOKANOVIČ, 6. b) Velik kostanj Janez je šel v gozd nabirat kostanj. Zagledal je tudi zelo velik kostanj. Ko ga je hotel pobrati, se mu je izmuznil iz rok. Janez se je prestrašil. Oh, saj to je jež! KRISTJAN GOMBOC, 2. a OŠ Bakovci Varčevanje Luknjica 'iPAfllr JUKANOVIC, 6. b) Wa]j J ''E ~ V četrtek smo šli na ekskurzijo v Gornjo Radgono, /Piknili fr ''ifsko klet, polnilnico in sadovnjak. Nazadnje smo imeli ■ t, TUlAMfrfro smo namreč prinesli kostanje in mošt. Imeli smo se f » fr illAi GRAGER, dopis, krožek) It 7nhKll ffktned^ ^®4)ELJA - Od 25. do 28. oktobra smo imeli kulturne ( obleti,”®'’® naslovom Dogodivščinam naproti. Povod zanje je bila kfr” pisatelja, pesnika, zgodovinarja in velikega rodoljuba Luknpco v zobku ^tnnn^?'fr ki je napisal knjigo Dogodivščine štajerske zemle z’ naša Manca ima. 31. oktober je dan varčevanja. Varčujem že zelo dolgo za jahalno obleko. Vsakokrat, ko dobim denar, ga vržem v hranilnik. Nekateri otroci pa zapravijo denar za sladkarije. Tudi jaz jih imam rada, ampak vsega denarja ne porabim zanje. Doma varčujem tudi z elektriko in vodo. Ne prižgem vseh luči naenkrat. Mislim, da bi bilo lepo, če bi vsi ljudje varčevali. (EVA CELEC, 4. b, OŠ I M. Sobota) * * * “''iinn T ' *■’ J® napisal Knjigo uogouivscine stajersKe zenne z Slovence. Najprej smo obiskali Kremplovo doma-A’ “nslstlnji dan pa smo se odpravili v tiskarno v Mursko i zanimalo tiskanje knjig in plakatov, ogledali pa smo si raz' ^Hnko o Keltih ter evangeličansko cerkev. Tretji dan pa so Al ij tlejavnosti v šoli. Reševali smo raziskovalne naloge Anton °tllet pHNščine, Mladi nekoč in danes, Najpogostejša osebna «M94T Jteijjii ? 4941, Kelti na Slovenskem, Tisk, Nastanek knjige in Igre na Ao g . ® odru. Številni učenci so se prijavili v skupino, ki je skupaj Ljutomera izdelovala papirnate (voščene) rože, neka-tfrizl delo v skupini, kije oblikovala izdelke iz gline. Gospa , Pc^^frmera pa nam je tudi pokazala, kako izdeluje sveče. Zadnji (froji^i skupinah poročali, kar smo ugotovili, ter vse to tudi prikazali Ani, fr "^^^tavi. Učenci 8. razreda pa so se pomerili na kvizu Kaj veš AVaii^T^.f^Plu. Tudi učenci razredne stopnje niso lenarili, ampak so GO Ste, pfr’^®ie ob trgatvi ter spoznavali Grimmove pravljice in delova-pa so imeli kulturni dan z mamicami. (Člani šolskega kioika) ij^eod ■ ■ ■ in tam Mamica pa reče: »Hitro k zobozdravniku, da ti zobek popravi in zvezdico dal« TAMARA ELBE, 3. b OŠ Videm ob Ščavnici Razmišlitgte, !x>čktujte! * z d ®i® lPov,, “®‘ovnega potovali se je z Malimi £'3itie v studio, da k ?.' - ■ S-Tie v .L^terial Ps , za novo »/'a M plošči, ki se bo ime- fc’Sodf 'ga jutra, ko se fr Be'|f'fr® tudi nepogre-JfrpoMa banda, ŠuLr, ift^MhTri • - :rajh Trio in Jo- p bo 14. de-^nkarjevem domu. * * * * * * J?*'® ižiLu i”* i® kompaktno Tomaž Domi-mMicT’’*’" "j®j pa so '1 “^a Afrika, V”62 n naroda sin, Jože k'** iti io se že vrti na Big Mountain so že leta skupaj, čeprav jih večina pozna po predelavi Framptonove skladbe Baby I Love Your Way. Pred tem pa so nastopali pod imenom Shiloh. Po tem ko so spremenili ime, so izdali album Unity, s katerega je tudi njihov hit v reaggi ritmu. Za vse pristaše belega reaggija bodo kmalu izdali nov singl Sweet Sensual Love. * * * Namesto dolgo pričakovanega novega albuma Jona Bon Jovija so izdali album s svojimi največjimi hiti. Naslov je Cros-sroads, na njemu pa so hiti, kot so Bed Of Roses, Livin’ On t' s 'lie 4' 1'olea^'fr V J z ft ® je izdal Do-ji)fre j ®4utoni Činčem še Ha K P’'®l‘’*«n«rsl£e pri-i|fre so pesmi za frke. ''elike rockovske rockovske A Prayer in še nekatere nove skladbe Always, Someday 1’11 Be Saturday Night. Dečki pa že vneto pripravljajo na novo turnejo, Jon se je ustri-gel, hkrati pa lahko na veliko veselje mimoidočih na londonskih ulicah vidijo Jona in Ric-hija, kako igrata Bridge Over The Troubled Water. se ^.^sbena uganka fri, g H.a vam tudi takšne vrste i"'''"^ v-' "^cirai °d rok. Pravilno je frgov’ “®’vkova 1, 69000 Murs,K„ --- . • frtiif, ® narisala tudi simpatično risbico. Čestitamo. U -^Ovin^K"Ogradi, ki jo poklanja pokrovitelj te rubrike 7 shop, boš dobila po pošti. In ker smo danes ° ljubezni, naj je še uganka takšna. "'•'tiiiit ^41 naslove domačih ali tujih skladb, kjer je J'””' ljubezen! H.a vam tudi takšne vrste ugank, ko morate preva-X -vi .v,.. je odgovorila tudi Daqa ®«vkova 1, 69000 Murska Sobota, ki je poleg ''Saj tri naslove domačih ali tujih skladb, kjer je ^Hgovor. .^<1, '8ovi 4i'’’l>ra kupončkom pošljite na dopisnici do 1 ■ f ’ "aslov Podjetje za informiranje. Slovaška Ho Murska Sobota, s pripisom za Pop Rock No Pri nas so taki časi, da je treba varčevati z denarjem Nekateri otroci takoj kupijo sladkarije za denar, ki ga dobijo, in tako jim nič ne ostane za šolske potrebščine, čevlje m obleko. Denar pa lahko privarčujemo tudi s smotrno porabo električne energije - ugasnemo luč, da ne gori po nepotrebnem, izključimo televizor, ko ga nihče več ne gleda... (BOŽENA ŽIŽEK, 4. b, OŠ I M. Sobota) * * * Komaj čakam, da pride prvi dan v mesecu. Takrat namreč moja prateta dobi pokojnino in me pokliče k sebi. Vzamem vrečko, jo napolnim z jabolki in se s kolesom odpeljem k njej. Vsa srečna me že pričakuje in komaj čaka, da se bova pogovarjali. Vedno me sprašuje, kako je v šoli, če sem pridna ... Potem mi stisne v roko tisočaka, jaz pa se ji vsa srečna zahvalim in se odpeljem domov. Podobno je pri drugi prateti. Denar, ki ga dobim, pridno varčujem. Rada bi si kupila računalnik, zato komaj čakam, da bom imela dovolj denarja. (KLAVDIJA DRAŠKOVIČ, 4. b, OŠ I M. Sobota) Rubriko pripravila: ALEKSANDRA NANA RITUPER i. » o- - -MV.’- 'C. e S5ru S ^1 r <-■ semaas aeaia O prometu - Na cesti je nevarno, ker je zelo veliko tovornjakov. (Matej) - Na poti v šolo vidim policiste, ki ustavljajo avtomobile. (Sonja) - Ko grem čez cesto, pogledam na levo in desno. Prestrašim se, ko pripelje tovornjak. (Leon) - Ko grem v šolo, drvijo mimo mene traktorji in avtomobili. (Aleksandra) - Na cesti pazim, da me ne podre avto. (Denis) - Imela sem prometno nesrečo, zato sem na cesti zelo previdna.. (Andreja) - V šolo hodim po levi strani ceste. Včasih stopim tudi v jarek, da me ne povozi avto. (Vesna) - Kadar grem v šolo, gledam prometne znake in pazim na avtomobile. (Nenad) - Premalo pazijo na nas otroke. (Simon) Koncerti, koncerti Učenci 2. b razreda OŠ Tišina Napovedan koncert italijanskega pevca Jovanottija je preložen na 8. decemer. Jovanotti se je namreč poškodoval pri snemaniu videospota. ■' * * y Ljubljani pa bo v ponedeljek, 14. novembra, nastopil Dorde Balaševič, prevoz je organiziran tudi iz Gornje Radgone. Mariah Carey in Luther Vandross: Neskončna .Medtem ko skladba Without you še ni zapustila lestvic, se vzpenja že nov hit Mariah Carey - End-less Love, ki ga poje v duetu z pevcem soula Luthrom Vandrossom. Vandross se je rodil 20. aprila 1951 v New Vorku, svojo kariero je začel s prepevanjem komercialnih džinglov, z leti pa je postal eden vodilnih sesion pevcev. Sodeloval pa je tudi zvezdami, kot so David Bowie, Shaka Khan, Barbra Stre- isand, Donna Summer in Quincy Jones. Sodeloval je tudi pri filmu The Wiz and Bustin’ Loose in potem začel svojo samostojno kariero. Leta 1981 je izdal svojo prvo ploščo Never Too Much, leto pozneje Forever, For Always, For Love. Potem je izšla ena od njegovih najbolj znanih plošč Biisy Body, na kateri je hit How Many Times Can We Say Goodbye. Izdal * je še plošče The Night I Fell In Love, Give Me The Reason in nekaj kompilacij. Sedaj pa je začel uspešno sodelovati s Mariah Ca-rey. Te dni sta Mariah in Vandross odpotovala na dvotedensko promocijo v Evropo. Tommy Mottol, mož Mariah, zaradi poslovnih obveznosti ni mogel z njima. Vendar ni imel nič proti, kajti tako se bo lahko predstavila tudi evropski publiki. Z Mariah in Vandrassora sta že nastopila pred prepolno londonsko Royal Albert Hall, v Franciji in na nekaterih pomembnih TV-po-stajah. Po tej kratki turneji se bo Mariah vrnila v New York, kjer bo začela delati za svoj novi album, ki bo izšel naslednje leto. Pred tem bo objavila še album božičnih pesmi z naslovom Merry Christmas ter singl s tega albuma AH 1 Want ljubezen For Christmas Is You, ki je posvečen neskončni ljubezni do njenega moža Toramyja. Pred kratkim je pred milijonsko publiko izjavila, da vedno, ko poje pesem Endless Love, misli nanj, kajti njuna srca so kot eno in on je tisti, ki ga neskončno ljubi in ki ji je vse na svetu. Kako romantično... AUDIO - VIDEO - CD /KIshop 69000 Murska Sobota, Slomškova 43 TELEFON, TELEFAKS: 069/32-465 i stran 20 vestnik, 10. noverr^ralj^ L kronika A’’ T »Mi ■ Kaj printKa zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami? Nič več: Naj sosedu crkne krava! Prvega novembra je začel veljati Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Z njegovo uveljavitvijo so prenehale veljati nekatere določbe zakona o obrambi in zaščiti, ki se nanašajo na Ib. sistem zaščite in reševanja. Zakon ureja varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediš- Civilna zaščita Se srečami. NOVI PROSTORI KRAJEVNEGA URADA ROGA-ŠOVCI - »Leta 1987 je neurje težko poškodovalo stari gasilski dom, zato so se gasilci in vaščani odločili za gradnjo novega. Zakonca Štefan in Ida Šinko iz Rogašovec sta bila dobrosrčna in vaščanom podarila 10-arsko gradbeno parcelo. Gradnja je stekla in naslednje leto je izvršni svet občine Murska Sobota sprejel sklep o sofinanciranju dela zgradbe za potrebe krajevnega urada,« je na nedeljski otvoritveni slovesnosti povedal predsednik gradbenega odbora Alojz Marič. Sekretar oddelka za občo upravo Feri Cipot pa je dejal, daje to velika pridobitev za novo občino Rogašovci, saj so prostori v velikosti 80 kvadratnih metrov med najlepšimi v občini; nato je prerezal trak. Objekt stoji v neposredni bližini zdravstvene ambulante; v istem kom- čine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami. Pod pojmom naravne nesreče so mišljeni; potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni. Kot druge nesreče pa; velike nesreče v cestnem, železniškem in zrač- nem prometu, požar, rudniška nesreča, porušitev jezu, nesreče, ki predstavi Dobro je, da smo omenili tudi za sankcije, saj so ljudje, ki na varstvo kaj prida ne dajo in s tem ogrožajo sebe in druge jih povzročajo aktivnosti na morju, jedrske nesreče in druge seveda premoženje. Cilj ------- “ - - ganiziranega in spontanega ekološke ter industrijske nesreče, pa tudi vojna, izredno stanje... or- pleksu pa grade otroški vrtec. GEZA KISILAK Zamolčane žrtve »Na poti v svobodo so umrli kot žrtve brezsrčnih podivjancev vojne: Ludvik Rajšp iz Cogetinec, Miljan Majhen iz Sv. Ruperta, Friderik Rojs iz male Nedelje, Alojz Dunaj iz Cezanjevec, Mirko Kos iz Male Nedelje, Milan Ploj iz Oseka, Matin Štuhec iz male Nedelje in Karl Hii^ iz Selnice,« piše na novoodkritem spomeniku pri Urbančevi kmetiji v Lehnu na Pohorju. Gre za skupino fantov, ki so se 4. januarja 1944. leta hoteli pridružiti partizanom, a sta štajerski partijski in partizanski vrh menila, da gre za gestapovske vrinjence in plavogardiste, zato so jih mučili, pobili in v skednju zažgali. Zdaj so te nedolžne (zamolčane) žrtve končno dobile spominsko znamenje, ki opominja. Š. S. Poroke MATIČNI URAD GORNJA RADGONA: Darko Sreč, delavec, iz Mahovec in Sabina Geder, študentka, iz Podgrada; Gilbert lazar, skupinovodja, iz Nemčije in Marjana Bauman, delavka, iz Vratjega Vrha; Vladimir Katan, tehnik, iz Zgornjega Porčiča in Ana Fras, tehnica iz Lešan. (F. KI.) Prednost: človeško življenje Vsakdo ima pravico do varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Zakonodajalec je pravilno določil, da imata ob naravni in drugi nesreči zaščita in reševanje človeških življenj prednost pred vsemi drugimi zaščitnimi in reševalnimi aktivnostmi. Vsakdo je dolžan pomagati po svojih močeh in sposobnostih, kar je seveda človekova moralna dolžnost. Denarne kazni (najmanj 30.000 tolarjev) pa so zagrožene za posameznika, ki ne izvršuje ali se neupravičeno izmika dolžnosti sodelovanje v Civilni zaščiti; če ne uresničuje materialne dolžnosti z dajanjem v uporabo Civilni zaščiti vozil, strojev, opreme, zemljišč, objektov, naprav, energetskih virov, potrebnih za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah. Ista kazen je zagrožena tistemu, ki se na podlagi poziva brez upraviče- nega razloga ne zglasi na določenem kraju ali ob določenem času ali ne preda materialnega sredstva. Obveza streha za brezdomce Kaznovan bo tudi tisti lastnik ali uporabnik stanovanjske hiše, ki noče začasno sprejeti na stanovanje evakuiranih in ogroženih oseb. Kazen je zagrožena posamezniku, ki ne obvesti najbližjega centra za .obveščanje, policije ali najbližje gasilske enote... o nevarnosti naravne ali druge nesreče takoj, ko jo opazi ali ko zanjo zve kako drugače; kaznovan je lahko lastnik ali uporabnik stanovanjske hiše ali druge stavbe, ki ne izvaja predpisanih zaščitnih ukrepov ali ne zagotovi potrebnih sredstev za zaščito, reševanje in pomoč; če kot lastnik ali uporabnik zaklonišča le-tega ne vzdržuje v stanju, ki ustreza njegovi namembnosti ... varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je zmanjšanje števila nesreč ter preprečitev oziroma zmanjšanje žrtev in drugih posledic teh nesreč. Ker pa vsega tega ni mogoče zagotoviti »volontersko«, čeprav velikokrat »odigrajo« po- membno vlogo društva, na primer gasilsko, in druge nevladne organizacije, imamo Civilno zaščito kot namensko organiziran del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; dolžnost občanov pa je, da v njej sodelujejo. Državljan Republike Slovenije je namreč obveznik Civilne zaščite, če ni razporejen k oprav- Ijanju vojaške obveznosti. Dolžnost se prične z 18. letom in traja pri moških do 63., pri ženkah pa do 55. leta. Tisti, ki pa niso obvezni po zakonu, lahko sodelujejo prostovoljno, na primer listi, ki so stari najmanj 15 let. V Civilno zaščito državljana razporeja upravni organ, pristojen za obrambne zadeve oziroma za varstvo pred naravnimi in drugimi ne- t-.t. IS .-a « ! 1 a S' - fe STEKLENJAKI - V Gornji Radgoni že deveto leto posluje cvetHčama, ki jo vodita Kristina in Franc Velel. Letos jima je uspelo zgraditi 600 kvadratnih metrov steklenjakov. V njih so medtem že začeli po nizozemski tehnologiji gojiti razno cve^e. Naložba je omogočila zaposlitev dvema novima delavcema. - Fotografija: L. Kramberger Vaneku v spomin Zahrbtna bolezen je spet terjala žrtev: ugasnilo je življenje 64- letnega Ivana Kramarja, po domače Kramarjevega Vaneka, rojenega v Veliki Polani. Do leta 1962 je bil v službi v lendavski občinski upravi, potem pa je z družino odšel v Nemčijo, kjer je delal v tekstilni dejavnosti. Tako kot marsikateri drugi Po-lančan je bil vešč v pisanju. Prva svoja odmevna razmišljanja je v nekaj nadaljevanjih objavil 1962. leta v Vestniku pod naslovom Rojstvo, poroka in smrt. Tudi po odhodu v tujino je živel z utripom domovine in od »daleč« polemično razmišljal od slovenski odcepitvi, večstrankarskem sistemu in tako naprej, o čemer so braci Vestnika lahko brali v rubriki Pisma, mnenja, stališča. Zdaj Vaneka ni več, ostala pa so njegova dokončana in nedokončana dela. Nekaj mesecev pred smrtjo se je namreč upokojil, potem pa ure preždel v svoji knjižnici, veliko bral in pisal. Pokopali so ga v nemškem Horbmiiringnu, kjer je živel z družino. Pri Vestniku bomo pogrešali njegove članke, sam osebno pa sem ob dobrega prijatelja. Š. S. Pripadnik d®'’*.''■m V ,,8«ite. C'«"” žico Civilne zaščite. vodenja- zaščita obsega organeyc- . enote in službe za zašči o, enote in biuzuv vanje in pomoč, zaščitno ter ševalno opremo ter ouj naprave za reševanje * moč. • • 9 Koga ne razpor®J®J®' 21. a« o varstva pred naravnimi in drug i* srečami določa, da nov, ki prostovoljno n klicno opravljajo na' J,jjjso čite, reševanja ter in organizirani y enote, druge operativne se štev in drugih nevla " nizacij (gasilska dru - |(j nizacije Rdečega kr ’ ^jslta reševalna služba, ^društva-društva, potapljaška kinološka društva, . in skavtske organizsi It, radioamaterjev in J^jžnost razporejajo na če v obrambi in Civiln hi reševalna na i« Civilni . -----------UIVIU opravljajo v enotam jovan drugih operativni jpi-naloge, ki jih glede ” m uspo^dtugi sane pogoje m u j ne morejo oprav J člani. Kako pa je z nadomestili? Pripadniku denao«’^ Civilne Zgodilo se je Iz neznanega vzroka je v sredo okrog 21. ure zagorel osebni avto Renault 5, ki ga je H. H. parkirala na Markišavski cesti v Murski Soboti. Ker je vozilo povsem zgorelo, je škode za 1.000.000 tolarjev. dila med špirovci. Fruk se je povzpel na streho, da bi vejo odstranil, pri tem pa mu je spodrsnilo in je padel v globino 3,2 metra na betonska tla. Na kraju nesreče je žal umrl. Uspešni pa so bili lenarški policisti, saj so v četrtek ob 2. uri ponoči zalotili 33-letnega Bojana K. iz Maribora, ki naj bi poskušal vlomiti v trgovino Potrošnik v kraju Zamarkova. Predali so ga preiskovalnemu sodniku. log, usposabljanja, - paJo materialne dolžnosii• bije mestilo plače oziro tudi nega zaslužka, ^rej ^ara^! denarna nadomes^^|,a ah poškodb, saj se P bolezen, ki nastane jjiJgiijen® „cnosav; alne dolžnosti v Ci al šteje kot poškodba P i® poklicna bolezen < S^z^varovanlJ^Pjnir-sih o zdravstvenern, E skem in invalidske po nju. Še več: »P^^^S^vljaJJ ’ šicodbo, ki jo je - delo* pel na poti z doina ozirom^ , utr- ?? pri P" nega mesta o--, • po- vratku na običajni P' pravlj®”]!, Ijan, ki se je pr>^ df< nalog ali izvrševa™ ^,1 dolžnosti v Civiln^.^ f I' ■i I $3 škodoval brez svvj tako da je njego* okvarjen najmanj z e kov, pa ima pra-oči. K, kratne denarne P jfUŽi® nje so upravičencu ^pj6. K član, če je izgubil ži L v kratna denarna , g Škodoval brez v Kratna oenai*«" r šini 12 zajamčenih Pj, In kako je s oOinS Civilne zaščite. 2 ggpuh j tele vire: proradu jojial , Slovenije, prora ij, skupnosti (obline)’ nine, prostovoljn mednarodna pot”^ dru^lAfl gospodarskih dru nine, I I VeSca« Melincih V okviat i v so uredili. Nak 7.600.000 teteud«! je sednik ** •* župnik «co ia pokfi^B*^ slo«. J b I i I i I I rt R 4 10. novembra 1994 stran 21 irS a L a 1 > i il televizijski spored od 11. do 17. novembra fiui £ B IsC f® !S IS 8r S H II Is! b § I I' I II bB H B I b Ig < T 2 LU > O CO > < -3 2 lU > O Vi > < T 2 LU > O CO C T 2 UJ o .4 C/) *? 2 UJ > o co C T 2 O co T 2 LU i. O cn i. toVl 4 C'*» 4 rtrti 4) CM > O o > .P XJ • 4) X • © TZ? rt B £ s 'C 3 B frg Q S Q 3 7 ■S I sS ' $€ 2 B 5 „ .g S ra o » >O to '.g 9 CM W « 2 ■ s « ’ p 8S-§! -n C O , CM .9 to SiS^BJSlioS ra E o‘.> s 1= ra 3 •S .g -C’!^ > O O S .9 - -d S''« .2 S u '"S o 5 ” .P • rt tr izj M O C N -rt rtH 'B 4) 52 E ris« c t g m nJ d • — 2i7|s • c rt >1 00 ' P • = ) 5> 3 I z 3 3 B 5LJS-rt'®«? p p p T "P to 2 bO :§ o ® E © o 3 I I .rt p " o- I rt -i*5 ca 2 frt to « — J,.,™ — >o E 2 trt "^44 3 'P P « ? i5 g :=-7 § 8 •“ >2h 4>Gp5’3n *N 5 -5, 3 P rh ■— B o528:2‘^'3’g.§ Ji .9 i.<9%!“-o = tr, G =i u~, r\ •'X‘ E T E A Vi c O to -s c i- ' Vi O J «87 c P 3 , P I . A s > '. fi «IH g r4 ., ' I ' 4) TO i .”£S. «7^ g s 3 c 2 to 44 i6sli.i 3: J*! O S 52 !i4 to 'o ."3 ° © -P — 'H rtv ‘3 W o E B .rt "to CM Trt 4) I I O ' IZ) ■g « o rt > © to m X E o CM in >0 4^ O 00 «(/) xj ‘n f2 to O ^9 3 XI o > C8 nJ O ■ 3 4) in A, o 2 --p -c?^ 3 -g ra :rain .ra •c's'^ g £ 7 “"g s S Ort . 44 O r »I ' J2 Ph o § 2 So 2^2 o O ', 2 “ o o ± o cn cn o S g 3 3 g 6 3 R8>£c’a63o'4S6JS o;ri^-a>Soa<’Sa E “-g u B 3 3 i «« I Oh e “• Xj ■ 3 • 4) O _ 3 ' J- CM 3 H y> f,nr=3 ca I s ' jŽ^,§ o 44 J5 < q 3 ''ca i'* > "p od’^ to -g ° E ->O X čd 4) in ' o 4) g I 3 2 P«® S) P .p rš 0,0; P CM 3 o *''.rt^> ■B,'« '7 O>o in H 22 3 3 •’—jin t-H jto P Ph 3 0-0 rtJ« O e L?® E P ■“ 2 2 m 3 CA Ms- P 'C rti s tS 'T’ o XA “ ■ c ,£ -Z s c T, ..aoia^gso. giS “S'"^ rt t— 4) O u P .rt 2 ’ ' •— 3 « og-§;g'c-gHjK3gs o rt "bb^rt s-5 >2 c > r > -3 -I 8 > <0’3in-— r 1 r= rt o to , 3 .5 ca •p-C * ' ' S 3 'o* P .2, 3 C •3’ o .3 rt rt -to .■ji,-5-,S jS-s-a.Boč.-gS 5 s o ■§ o IT! »H "" c » ® 3 '^.B.š S ____ -r- S g P "P.9®.S Sg B g°£2:^8 .9 b E^ ‘ CZ, >N TJ 5 ! -S,.© Os*CM o 3 3 g -o c ‘C I 12 I •>5^ Q®to9®^.^ • "•^©B Boo “4.2SW §.= a.E-“ OCnfrj^J^T—tM.X ^2’-‘r9'lO^-:iN:to . to^CZ) 100.2^'^'© E Oi ii—,9P*^raOfM £.li8;2§0 I fra I ra.H -St cura CM S 3--;t-~i 3 n E dl rt _, -- ito to >tM 3 .9, ;Sg ©.ažoin gp'’ * T . -.' Gh g *~'5 • ' ■ rt 3 •c 2 ca .! >N 4) N CA O Vi X < >N O S > < g- iTo 2i-i O« > q OS o.«o 3S3^4>,^2‘«44 >N J3 Q >- Q •3’ 2 ® 4) > r1 w“s.l"7 o 4> O S . ca co c o8|S^«Ž'§18.S ■a®«'»'ssSgRs o l’nP’oOC0QtA I 2 io3=S n =®3 JI 6 B - ®&iS2!S2gCT,o2.2, SC) fe2to3’-'-lBc SB.2|5g’ i?jw| '5 cc 3 .5, »* 52 00 « I 3 o. »■c 8^3 o8g-",3 7',7 WA «>o - 1^44 3^ Z ■'< 7 A .0 I sSa" g 1 1'^:e §7 ' -g«i , p .p in >N ® O 44 g E ' I § « s- “-'E 5 > 5 45 'O 45 o CA ‘co’ u 45 8 (Ž O ' 00 3 3 • NO rt ® ‘to rt d ® .52 o 0^5^ ElS’« ' M|-’3 ca 3 OJ b; ca I > O f > ra i« niv] ”‘>uG"Ha______-H«’-' 'ra , o »o .5" g ra G -rt ' fc-GO^^-^P^^nh ®2.2Ž o « P-S m^ra**' OiGto = to« to 3|g 8N i (§15.e “ 1=,«■« K.'i' 8 7 T “ P .9 P "G C- SO 10 § °a° B^ «5 ■ • - u “"2 ■« ' .S S JI I >S o l*, n B . Ji O t .S,cS ‘^6 I a 40 2 c2 > «-32 = £B" w o Vi > < > o s m ca .3-2s X ■ .3 3 « CM « > sh <-1 4*) CZ) M CL. ca >0 rt c- . rt V3 CA E c, 2 s B c jH s; o •- ea 'Sž ' © 2 G 0 « P « ■>O > ® m .9 -S I 44 N HABJ i-O-GŽ [Jj ’-B E e o 7 ori ■= o o .ra M-H -.-rt to 1^ rt cg - I C i.rt’U3 34^3 I r~i 9 '440 ioShajs '82 9.52feufn'opP3;w "rž 12 s rti Q ---- rt>C/) to to ass-g J? d p G — •-rt r; i“i g sS o E : I “N a Is^^S o 2 g © .E > 00 W Si CL>2^ >N '3 *4> 2 I M g > = to 4; .rt 3 a !;ej!>'5!c ■* 3 iN §§2 a I I .r- >O ' p E a m a 3 I Vi 3 ^frs’C)44Q 1 —^3 .3 Srt^Tt^sS-S I 2 N ■^S^Bn^rt-C-SCM 4)‘S rti^^P^-PCMgg to I I w 1—3 Oh rt ( 3 G co 5: rt « Q £€S"?} - to« 3 "G pa Tl j in O J s s 7: E c if8 3 rtH rt to to CM bi 3 4) dl fab 1 I CZ) X) « I bS « 9,1, ra 51 "to --t . ra"«« 2i © 4} 2-n rt > o o ■© ^ rt dl Pi2 rs 3 rt", 77 .— G C CA.PgcO«^'-^ *• I ■č®^p8ggS s 3s9'P’~^ OŠ Q Q .3 Š N I I «= •= to ■n ei C T>H 3 Ci- I s s '-ES r< nr £ b ra, 7 <5 o i3 B I >CZ) CA >* c i2 3 > 1 „ u, .B ^28'^ = ® ® CM C 3 ' -ss.^ I Lb.p ® o S ra '9 ' :p 2 :6£N7a-sl£a£?-2g I 3 4) |zg , p B. 5 « 'o-iž S c c •g-B § «■■5,16^.972«'^ S Q’3 3x3 p’7S’^’^’7to2'c rt, S,>O o Ito l to Jig I Trt fH) to O bO O fcS := rt C' on rti —• y irtm>OHi»tf>oimx3>oi i3 o •' . ca I O E m ;r; . . '-^ 'S'='8 > 'v> 00 ■ 2s27 3 • 3 ca J> I o H, 4» CZ) 'n' jžs2'B o vS I > 5:18 BS 88 ra g aSa|7|2|jS £ra I Sl g Q!i^N“-.giž2N;n |§'£Sag-g.8S 8OraoaKm£7 I _ EKZ) Oh « u I 2^ S ^rrt Ecnf*^- GŽS c p .Z’-’2 s P ' : ca •4 E < S5 X 3 O i'^S N C O0 X o e co Q i-H I S 2 ' I I «n > CA 3 4) ‘c ATS rtS rt dl .9, O od Ta c o p 3 44 —' to to to XA čp TJ P . IVI , b. •; to: "O g J, 0- - 2 2 ■ >cA 4m. t .G Vi ra c o 3 00 ^rG ra I 'B .2^ 2 rt ocm’'7o "gK« i2 a 5 -g, o 2,7 gj 0 « S r ~ - - •-Tl-; d « |Oh c O o 2 Vi > > SSgSas e Š8 CAT'*-CACACA.'Z:E .7. -t^ iC rt 2 > •H y, I C« CA ------ to C 2-3: 4 P = §l^O|85":s" 52 2 o.m tst; to t- © 3h :s>§sra-7.e£§7! — J o o m 3 'O4*i 3 3 cn gScngtsj gg -g 75 5 Ir Irt Irt Irt rt, sz rts ... CA ci.^ 8 o 3 o ‘rt V5 I .cn 3 O § O £ 2 S“ D.’^ J? M tto -5 3 c JM — •; I 1 >0 t « 1 H cu CA ' G in 3 0 o in S E-i S":-08^17 om^or^^JG^o P 9 -GOJBs-h God P ® Ž - sj s> A a« -4 .4. 3 3 CZ) S p 41 , ® to ^oQ Tl, (M 3 cg' E I lE o I IZ B bi Q H p 2 3 B ."O S u >T S- e 'S ''~ 'O _ S) p •2>j2 g 2 ® i O 3 4) 3 C*) 3 •P'.^ — "to to i*’ sO 3 3 "to rtH > ;g' bH 4> rt O ' “a-s-a^ = £ £> 2 ■5- o o E> o 3 Ji Oiz, ®- 5 ^22 I o 3 3 0 4 •R‘z'^ 2 rp ra m to “ rti Oi>§ « M *o sj 2a 06 "o c CArl.^ C 0 - 4(5 O 40 I ® Oh 5 I J3 Olh rt XA KJ o -‘•c7? §1L So S° -r-, n Ž -B N S .S 2 «« to rt 5 O g ^ = o E ' S -c-.-B -3 >9 ' . 3 c 4) o 3 06 O .•’3 > >0 T" 3 rt .>to 'C o 57 ) 'c' 2^ .. p !G rt 00 00 CI,CZ) 3 «3-^ S o « S-- §?^‘3 3 to u2 2^ “ a 3 •®>N «:□ o 3cz)^:53 y 5 ■S g •-'NrjP .8S7§g2 2 ' • rsl bH S o o c 3 I 3 ’ B -E <*) •g g>Š-aj. = 1« 8 g- •O 2 ca o ;rt cu © C "P 3 § !2 ‘S P I 2 o .§ a>,5 ;^.B >se5’2-§> Q7:Sa7'B S' -B 3 3 ".Sl 3 X « > I ©.■2.©>8 ' ra lE £ ir. B K '.5 i" trt 45'0 ® 4) CM 3 4> 3 > X o'-S-g>-g^'8 E O O © > C CM © O aj>cnx3^ 9 ”3 3 g in p I © •"S 2ž , 00 00 4? > o 9 ta ’^ '-' >^ 'to O 2 '1 ' ' s " s 2 a5,2žS'.£'® 78 6 š>g = S > 06 _; a 2-° :§ o r Vi Vi •** g BoC- ■| t5 7'"'''‘^ "7 B>s io ' ' ' 7>" io^ i H g 1= ' '2 i^o ca >''^ © 2-ra ' I Ta g s g I e -s g ScSpii^sgja ;tH Gto 2 §--4žraH^^»^_o »d"^ rt ra’« *‘raort.-©rttN . o ca c o < Vi X < >N Q < > ca ca ca u o u ca u a ■S E '> Q 8)h 3 4) T rs iC ^44 44 Trt £ \ . P -O p CM O co' ' Co^ griO 3 Irt ^J 3 HS, P^ pS ^52^^ a3 §7^ ' S:2,^ 1 « ’-• 5 o o o ” ■ rt^ I - ‘ IS« -'^537 ž « o :B .3 7 7 P (A ? > _ I .9,® dl ^N ■?7 £ T £-3 00 t; ig s g “«i a I -f O o7 o|>us u-^’a7Sg8Ss8 _ 3 O ’ ■ • ■“ • S 45 P ® ra co — OŠ N Oh 1 I N ! i I I os iS /s c>o E O Oh c ca 3 tT-E « ' I •*' “T ,-H I c -p «-p to .rt I . p trt © 'Cl o oS8 2-:2 £ «S-^8 I O o ® ”> I ® 3 CA ra I 3 I cx,>^3'to^-T’ |5«|.^=as£a^^ obg O'^3^B ' o 5 s o gs^ a..!, 08,3111 §77 -i8b. g s § s «n 3 sj ,-H N TO C/5 i cn I « -SP « Q t-5 I s:aa I TJ Lp; " ‘cš*^ I 5.2PO 2| I ' S §72rt® žf§ p'®,2G'>i2 ^®»n 3 >(j ‘3 P N to I 2"'’'* ® en - '53 rt P-'P 0 .2 o :to3 2bp > O 5 pS'?fG 7i! o OM BrS-.S':' . ‘a o o — s =s S,S|sa;i ^8:-Eli.£ 27 • in «"— G«^ >z\44 fMto-45LC O«44Qxa 4 E 4> E I ’3 ra .. giiH X I>-7 a2.SE ” a 7 ra « «; o S i 'C B2»>|Stn-iH.3yO c S'"-a g I 7 g-’’ .1 -----ra ^a7ri7^ w «® ' W CZ) — '"'05 g ' 44 © B 9 44 T3 •- o-"^ •^/<1 Tc v -: *< •S «'7‘^ 2?7 “ = “S Ul rs 2 g S I S o o ■d •* M v, •c 4> M E CA 3 ca Vi 3 I bH * 3 b-rt 4)-O E 00 o o « n •"Z I 3 w ® ^2 3 Dlh TJ • ■;? 3 cn 2 »n G.CM m 00 to ' ^ra® p — 3 I p s-H P ’Bi .H ’ rtrt cn I ra Trt rt i2-«S.“'^b g>7=.e.e Oo.S“B®SEESig •a £§a^88S B-§,@ c 8> s gs7»2 £3® B Bigra'?! I I i£”.SE ' aii^gTi-s.-^iSo■■=■■§ E o'^-S gS,-97£3-a O 3 Dl'n .Ž; o 4) rt to 3 -o g« "1». a*, o 7 d g S Ji-HT,g.„ 0. 30_; >-g 8 .H S > ! •SiaSS^-B 3887:^88 65 §8 E . . •C‘«-i-39Hto ©'C^o ©■« 3®*® T-«^rH,-lj^,rttoft^ ’ ' I ' G ’£2 « o 3 Os CM O Os 3 .„, I 7>'^N E ' ir» p P 3 4) O 4^ 3 ;to'".y • 3 ■o E5 z m' o S O O 2 0 ©' . c, rt rt E to p 0.2 rt 5b I w 4; N Bi E Oi >CA i o :S 3 2 T» -S c 3 1 £S.1®e “ rt dl to rt 8-S £07 M= 8 1 s ^55 I s -S 4>y3 As&S I «§“8- §2 s ' -3 Zh w 3 3" H. -to "p ' •B-So gl 6 • o 4) to 3 H od p (2 c — ,_, to tJ **• 4) shigf|37ž o J i—'I— rtn34»"ri 'O od »-ra ® O 3 ' -Stcg ' 3 oao.4!S ,2,2Sono««'5;n '»G ,«9 Olh "o in Q & ■£ » , M t-h It* 3 3 I £SSg'§S«e^ 8S®°|StEg« I Vi 3 & I i E 3 < X Vi > < > E>{8'5 : rtj,; -i-; o 4) rt >cz5 rn >N Oh^n g ! ir» r*) 3 O "O rt CM I .2,5« TJ 33 CM 'C ;> bo^^^T^SSo ' i^.rt xA>o 'Z.Ptoocn.rt 'ocn Žl go.gO^S '^2 - GS2t-i. Oh3JN CA cn 3 N I I g o._ ~ cto rt .- ... H g ' ® 3 to 3 p « S 'S 3 od •43 ! ra > -4 s ito ■ rt CA 3 -to 3 J* 52 s^ CA «0 -■ ' m’" Š r — 44 PH >Z ) « CA 44 IG ■ — Pto < Vi X < >N O < S > N 2 5 3 2^ 3 S M«, s M I 8S|^7a -B “ 3 ,2 'd <> « 2g g 3 . I oao-^;s^87 S'72CMcn^’Čib3 CA cAfM’^d p Os O. 1 I UO-Oh ZOKJ i i ( S3 -.-o a s s « S-S .S.B •to © o 3 xr © to 2 44' rt, .a > w s £ š3 uSdiNZPL. 0,2 5 2 ga o®^7a7 2 B * 9 "a bO i« t—, i ' O' • J- •— S 8-2 ra^^ B §OS °,B S|sggS3.s§ li^s i rt 1 2 3'47 S ra K a _ ,§«3 «“",1"' 2"^ §a '3 .rt « O m O «* ' .3 G pS® 92'CG >.5 § t-h P« I CJ to r*) ’n .9,.P p BO 7 gS-O-B B a,-5.w2;:j2o O5'^ 2 S .2 > -F 3 7 , 3 - • -B •-«S E'gs V 'C .S M < So,!' 2 rt S 373 p ' ti ,*j m A CA X rt 'S oS S g ■■3 I ^87 o‘S’£ i g-CM OŠ I 0.2 > 'B E ZSKiS'i‘-’7 gl I o 3 c o ■s-rt 3^303 .©. GT) CM h3 3-rt 2-;g.7M8 g-šS °::S5E2^::; Q -rt G xj p 1 c5 to _ 3 >0 rt ito 1.3 gb0o2u3,^c-eio '^©HrtO3’^srtO. O •= *; • S, ’ I 4) 3 rt 05 I P *5 5 1 I _ o o ’-^ '•’ u.i-i O^Ti’-’ o-Ea-^iŽ rtfN uSCQ^0h>^>U i ffi )U X) n Oh t o > g 52 'p "3 o ® c 'p ® h\ "i 2 “jS s sS a.") o g t; 0 7ga^as’g2,£-£pj| 1 0 I s Br, b . . ., , -H B s.« 7 - 2X O 4) 33rara333p js'S£:2 3šž rt g o2_°°5-£& -. ">O ®Xn i'’»r-šP23 08 sl .ra I 75O ■^T-H 9’^.2ia®o^to '-i CM O M 1^ XA “H jH XA ° O 5 •£ & 5 _ S £ n o E •oi:s!m g-K 81^5 8 š ea o ca o o :to'‘2 b y-o 3 o 3 3 4) ' g 44 3 I 'G '^7 9^'’§-5S®§?s'S| l “■''g°o^ So'",c i33B,i2„«; 'Dg''i3 CAICA >305(Dto’3crt—H 888S:šB ‘ ’ si rri ® •— 8Š^,Š"° 22 o-ŠSP^u 0.0 -------7._-z- 1 in CA 3 'Sg s.g-° B O-.rt >5 c .2 c «> S “OIH O I S rt. — — ■ g i« ' g„-X , T5°oSS «i3 a.2-a g,.37Hg ' £3^ g-2,< Jg g I S2j^ 2=3' .§2 s>«£-|a I »§|.-s a”3s7'>^3 »-jj '1.'7''^2;5x2>-^2 i .0 o I ' ' s I 3‘b’3.9,C G^S .9,'rt’X X> G 3 -to ?? o^ 9 O *© ’ti 2 > o o* 3 |.rt ISO ^".asf.rg.agži-Sf “ £-^ ?gš§.§s=7S -§17.3 8^1« 7 -o9£&7§g,5 ® 3 "rt Oh j2 1=^ 3 3 C N Q < S > “ B :2,§ “ S gO^s^iS „ <3-g s'S7iefcS-2 3 N XJ 4) ® .-K to cn O CA XJ o hQ •q C4 .s„° ' 4) Vi • JQ § o I.' < T X ' 12 rts -T h X? S.--u«*« «> 2 2 00 •! p: s 2 I — 4-.P t> Jrt .3. ■ ' .’ S-S-gas 27i§-|1gl .- • to * oOcA^ra-Pi« •o m 4> rt Z 00 3 "3 1 4«4 ŠS^U p 4^ 00 ® ® 2 JS Ta o — d S .as 81 #0^0 (S 'C? « I 3 H CZ) • -3 Os 4) . P ' 4) Oh ’3 o « *3 sSt^S 'š“ 3 s6 c« ■ s w s > > !G « 4) « en 3 1 s3 to 4) “ J m p •' ^ I I I I p o CM 2 ■Cš''S-; 3 rt ' Q^ 3 0 o 4 CZ) 43’ BbH SO N J 00 3? 31^ S,.dJ. g 'C « s 3 o ■c S g rt srt CZ) .?5.° 1 *Si)O — o ODO *J .rt CO _J rt rt T- P O ' 'P fi tH Oh 3 I 1 o Oh 3 I i O ISi 06 Cu iVi 4) •3^0 .-= '^lA g g 3 3 ■ cn 5 * ^to *-* bO” to o rn O 3 3 |88.g3SpSg«2| z.sdig-' ..^‘n «"«3 'en ss#'"7i§k3 >’^ S §° 0,3 ra ' 1 ra^ “8 B u I a.'”, 7 ® _! U) > < > Vi I c -i 3 p 2 m O 3 N ” 2 pp 1-^ .7 • 2 ' £ o I I'' '5 3 rt 4z —, P«c-. a § lE .® » A 3^0 c 0 cn Q 5 OOCM . .3 0 'C) X 3 5 Cu to rti p ,■3^3 ® ■ CM ’l« 9 I 3 s 4< I—. Tto344_^335® 'S © -ra ‘[7 o ’“* ' 9ra'^ pOhoš '5 0.0’^*'^-to o •>C .X 9 4) a ®®’“' 1 © s ' ^-|go.S2rt|ž37 I -to-SZ^S S-? 1.8 eS B.g;g § sŽfi>§77;7S)a77-|’*? Vi I ' E dk ±2 I.H 'sp ’S 3 rn >-E'S:^2KJoj 2 , 06 O o ' «1 d r>^ 2 * ’ rt -2 2 3 -T 5 _: 2 I I sl = i7 g.,agjč « E — «'32,00'25 |oE ■B.S-’2£!.-= SomZ s''’"3 I ;^g « “02 SS 2 PrE ”3 4) Os O .>5£,.5i,>S 2 ^®S5 I -E >0 ® ■“E’©2^2- - o "P« S ^to 'G f;: 2 p-2.9 i" »J > , N I ’P^ ® '’'7ptoS'Prt©to2'’P -i5raHa-2-P'GOtodi • Ta Z O 45* 3 CM CM > .2, I cn' > I ffi I I N '-G b"® c 3 ~ x> 4> 3 jsl? fiSIs a g « 1>iS°|73sO^3 £88^ ^S°-g aSss m^tojgg co (< I I •« Ct I -G I I I !i\ 2 'Jp.-inMA P TO 3 CLh o 8| OŠ 2 3 o • CU ■ o y 4> ' s JH O-S .9 I •=><« K ■=• 'o’’ 3 e=) ( o o I *H r------ PAi^ooin^in ' to 4) 3 -“H • • «5 —H kj . o'C o™‘n'0^oo*© Gto en .5: > ž 3tM čZ N.) .W . . I . 2„z*\ . ■a=!g!^ B O S , «6i .N g>g I - • - "> "cA- 4> '^ © ?3 13 s 7 Sl I rt, s s; as g K a H ■ o ■" B B 'S g 7 -2 oi S S ' ra gg-SaS I Sa7 I 0§ g 8 o 2 S a .H 7 o 5 ■” 'S '^^c' rtiaq>£!Z,S I m s .3 =• g £ s s • S, I 00 o JS I -rt o co 3 3 m g 3 0 to •T’ I- 3 s-l cn '7?^ '’Zio34>3 ••25_; = •0 2 o-iS-t 2 E S ■a T, 2 o 43 , ^7 '2 c °o-B,i ' « ' 4 S S 2,“’ ■■-^^1;2i2-|q2, 3 o 3 o i, 4> ■P •3'« "S :b8 oo-j 3 52 ow-= Crt’ ^>6’4) to o 3 -raS n m-o s ,g-o t-i 4) T3 O 5 rt. P ■3'A ©■3'©50« > >''n © N 2 S g^tsS © O® □0'3’0 22^ S¥*>s'^ p-O X ’7 to -G .9 ' -«!g^ = °3^gg7 :G’U cm * izj 3- f., CM N 4 o 3 4).'« '4-1 3 C / M '^7 4) ® i 4) > 3 .3 P 5 H P I ^•g^Š ■a 2f m to "bb op od g g S 3>|!4rao ,01 Ig Jo^a.iSsSu.H-ss _'E'Sa9raB >oi09> to . 3 rt rt _■ 3 G P © m .©, P 2’PcSra’obp > rt«^ _• -^£0 rt rt G dl 3 Os > 144 PPOpGOrt ^3cz»<=)^ ""^CJ-rt^iS ^^-G S'^.2>2^9 S §Z4 s s® 4) 6 ^ ■ ■ t 44 2 9 I >N g ra So 3 .-|-^■g■:JH .27° 3:7°-§£g §s§ ’^^9«'X3 2*^.P2^cnX > bS 1.&.3 'Sgss:? 75^8;qž ,sg5 ,0-' ^l'7^a "S F.sas §7 11 9,5 Ji7®7 N I ® rt I /S S ® ' 'C.®, ® 5 3 S -ra A -B L: 44 3 m 4) 44 45* C p S 'p , (A 44 n G ' d tS "e ^.a pj a to".2. ,xz) 1 o rt Irt’ dl PhX> rt Jto B a|,S^ ,Sh S,'^?! oON'ji I c2 ■ ■ 2 «H . o P s. o a .S o :i- -so B5 -H O I 03 I CA « •C 4) > •to rt 3 X 3 e to-to 3 S >0 44 3 "to '-' O P "P S CA 4> P4 p * trt •n 3 3 ® . 0) o ts ® H 00 4) P ' G U < »'^>8 >->«27 SgjiS !□ ' -b-b ' 27- M5 opoš G 4J T-l G —I — 3 C B. s ou’^r'1 4J -3 « ' 3 oa^sea-giBiiEoi 8 . E-H s • E a ra o .£ t o “■■Br°7 E3:a^>N ' g.2S72 s s o 's 93 ° g ,3 SŠ -H. 'rt Q CA ^PS2 i'*S'^Siti9_o 00 >- G I to 3 00x5) 2 5? ra iG 3 - . > t-h^ ct^ '*h g |0.2P^’S,® o2 CK. § U 5 o 1 ® -i2 -■) to.o to 3 S Si‘§ tol 3 oOvH^ -2 4) < Vi X < >N O < S > O Vi 3 O c I •2 po I 4) 4) P I to CA Tj »n rt 2 .•5‘n I 'B OŠ ’-i .' S « i 78 O en w^rt§ I to to «a >0 * >y »n 2 2 ' o c. N O N £ “-jž s ; BI • B, o o B-l ><3 o B 2 I I o o rt I 7 IB s L« s 0 .e-o 2'C - .9 i* a , -EsCm ito ST-i^ gcM 27 p^Š« — •to- I s c « to •p o-O 4) 2 I «0 ±1 * N «- • to CO i2 rt - o. 3 S 2 '« N o C 3 00 N to 7 P •5’ E I 3 •^3 ^.9 *) -rt .rt 44 KI Irti •to‘.r* SS.I 2 s §7 Hrt o §'E gaKp^si s ' •^18rt,ž-rs,? sw Srt « -rt > c “ 'Z “ a -g' E S g;B.|>2-3^ss “P Z^mBCuSHoBo ^“Ot.3gu^N°E ? .0 'l '5 -“.-c !Ž “ 3 3 3 4) ' CU' CA C o X Vi > < > °^-c5:a rt.O 3 S2 « ® o TJ O rt o 2.9 P-§ ’» "' •-1 3 U ■P’-S ' a> 3 ■*? n .55 ® »^Ss-gs in I 4) Oh :3»«ri to tOtoSs-aiB I o« I Ž2a'§£;2Již g” 7§8 ®g7i£8g’.|o2.Sg7 'tS,P^iS>!H! '•a^o N ft, . w S JI o H g ;E’° o G. , 4) I 'c^fM .4) XA = 2 ' a 9 Jt3 8.si,.S’.S ■šja £5=?^ 5'^> a 3 3 3.52 - I '^-s ^§27 rs ' o 3 I o 5ž " 3 « d> 3 « h . PC s g CA •p Vi 'C ' |2“ ao.:-9§SGS.g li^l ’U2;2-,C(rt>NCZ) > © 4) *H I rt" tPra trt Trt’'" ob' O X ,?a'5 tl. c 3 rt 3 O4=Z gs-p T 'B m cu o ® t 8 7> o saB^t^ o očC^.^S S o ® ir, —1-3 «72 •E’ -go;''-®'" logogo S I o I 7 .iS,o ,£ rai S tH E . 'n i 7 -g 1 g ra, I p •E o 3 O S I T) 3 2 cL I 1 -3 «n os 4- u 3X 4.» 'J? O Oh 2 O I 78^ ' a\ 4) ' '.rt ' a-S >gS BEal-ŠB-d'-’ a.3l'"7l'5i='l ij^N irT S -rt J ... "S — rt 52 ‘U45-rtO'a.^ > T) Cm O44^ra‘3 9^-toO^ i«^« 2 i* — f*s PS 4J I '^•3 «inž rt O 't »C) P rrt m to rtH o . m •p O w s 9P XA E 4> 3 3 3 'S <0 o E 4> Sl & gB^-Sg Č '.p Ptow-?3 I X rtJ ra rt i« ©' 4-* rt © p' O 29© .VinS^-^že g3O • G o o lX.9 gsa«s3a«og s-llPoslg v, I >7.7>jio. I ž a5 3 o 2 a “ I 'SSs a rt 3 ‘ t rt ns ■S 3 _- M .2,'«i H. sto 3 -4 3 ■T I 12 -2,2 I •'"J og^^G"^ -.s®. TH4)®33ir; S-a S s »'cigS od.lso - - - - 4 2 o >N CA 4) s -« -.3, 70 3 § I S p-g 3 OS-o rtO I I -S S.O P^m.^ O-o « g «>2 >oš2 SfgiE^S g * s-S a a I I s ShBS'1 ffiž §•§ o »-■o.B.S..-^ S'i ■s Ji •9 “ “ £.E 2S s cn-s-g !Z ■=-o 7 o a,r,.S8-N Sa > =■ v^ra^o • OliH SlSSrai a-Soot 3 „ „ I N "T M I 1 S '»"š ‘ll .ai a ' “2 “S S S ..o !2--.7 HSbT, 1£° S .10, 4) B k^Zd®®®'^ • !^’“'>«rarM-- li—, .xf*) ■ I © »5 • 2 'T trt *N '»islfi-to rti^riS^ I Sj' 7 11. I o 3 7 s m B S 2., g I I fe.ti e7 2 © U5 I P.2- o >« P ^?P"SJ{c p N bo I ''"JSS B §1 S S g ” 6 2 3:“ 4> 3 4) to o 4) 3 jiZ rti rti rt P 0 0X» £2^2 S8.2> z __ s §-2:^ ’-1)CZ) -“-i >* g 5 4) 3 3 J? s.' 5 I- QS,? ■ I ® M rt "S) rt , rt"! t: *: TS • fs I Q G 2 to -3 I in JC 3' B X cn rtH CM O p ■4 - -iž I to I , N G ss-gfš 00 I ,2 rt >£ I 7 fn I 5-5 G:G.x,q »-crš iP 5 S ^1 ° ra ° ' ® >^T)iO t-s C- - - « S "ob I "''ifG TJ ’N CZ) G 44 „ °S I 7« g!| “ ^7 gS.S SS.I I I pa I EQ I OP Si -g 5 a -s g »SS to <3 c o 3 5 «■ ® £>«ra tsa-.Bs-s-2 e-g I 78>d rt m 1.2,5 a BO o g 4) >0 to , Oh i« 3 ‘ E SBcACM'ra3(AGiA‘P’or*) ®'3’'^‘*’P’3 ea‘"-cCM4) oši>4 I > >30 >>0 >0 I g’ "S >3 3 >«" iS 5 “'■Bom ^8 s8 2 3 ® o J2 -i. o-E Sr^r^^S I 2 ^•^^a ”3 irt rt — CfcH 2 ‘ I E rt ' •- ^ •= I > 3 > ta rt:to4)rtrt4>Co3'^ □ .2, o E.2,PXJ > o 0 .51. ra n 3 •[: Q ‘b-i 34^ to 'C I 'E £ & £ 0 'C O S š S iL"" .2, '''■■g’2! g I M Š '^o ■9 s “ I § iŽ .2 ■« '■ 7 ? 3 9' gi>H S I 3 3 ■' 3 ■aS-lTlI ,s,2 ,37 'iZSg^.g I ,5 .5 (Z ',9ooNo6iur2 S izsSiO'^^p’'^«5«S o j2 o v f- Irt to bt,(x I I > 6..S D s B« CK 3 ' Isis bi N N 4) 4) T5 • 3 ® “5 N- I I' ' .B-' S-n^ ° .© ' 2?C 2 « 2 3 P .9 P E 9 o o _ tn '5 .E o .9_ 2 u"" ,-S S-&7 o sj o £3 rtJ > w T 4) O B?CM CZ) .5 >bq I |8issf aS sf I *- «3 in 4) o ” grt. E oss" I a ■ a »o 3 ,2 4) 3 to 3 "O Os 3 'B > E o 2 3 4) O to iž rt * O 5 I .2 fs'Ps B^ B gn JI 7'-'5 ' Ji i u -s ;a :§■ § .2, "s 2 -S ■“ 52 "P e §" S 5 P c/> e .3 “; -S g g-3 B - O.W,2ing g 1^3.„E 00.^ o fi o 4) od o 44 “S •- to CM o 3 3 I I Q 'ob > X > X le o CA • o I NE Ncn ' S :> 2. ^>« .2 7 Š »IE« '8 ob|s o-2,7 §>,>7 a l-g B E 3 ’-^>co .2 I ”3 2 0 Os .5 K t >C -H, P 3 P rt o o CL*« 78 a ■«’•-' 2 ■= ^ 2 o 2 3 ogoog44 —' cMcnoostofno-rt g ocM^inršoooi-^.Si, tolsto^s-ts-HT-HCMZiD^ I I I -2 O O 2h I © ' □ to to o o J £3 I “ I S ^§M#°Ea « ■> ® -G •= B S f*? y2 Ta "© ©5 -.T P ' 44 G 8 o:.52 črt o 7S3 3 3 ‘3 s H' :2.8 I ■= s •c < X < > 2 ‘"irt« - - « -7 2 ‘"•n ‘"-rt G 2i š-Es ' t? > 9 > "S 2 to y} . Z S - rrt 45 3 CA •; 3 < B8 B a^g-B-S-gS a c 0 3-0 -to-G > 'C S T O 4> P Oi-p-p 'S O P « 'J « 2, _____ .7o'S'£3 7 o. JH,95it«Z8t-; o.-a^H.g o 5,2m-iOuS--'S ».tL, n 5 J 2o‘"'o7gs§S> ' IS § I |aa-& c o J£? 3 E4)Ti^^SO - B^is J-iž-aS °”g Ž-.Era,oEE3i'5!^7 7 'S S S- i^S 4< 3 3 g‘> 'ca N 3 3 4) > ' -,77 Z :^> 7^ JS »-Jii ® 2 ©< 2 "ob^ c'>'"i4to’©5 ^0^:2 š> °“ I E S-‘ po-SS-S m w m <3 O 4> * 43 "O CM to I cn U 4) , * , Sj.g 3 N 3 17 V) o ® Vi X < >N Q < S > 4) S I 'C 8« |S5 a72,3S'i' “ 7 ' o‘7in'.§77 b8 s « I rt lh , in to I loiOfly ■c |.?i7(5 i £7 S iS 3 K.« 44 ^-n o 'S s g o 'up m”'F š :=,a S“-Xii:B''ig2aB'3^ •B-O^ 02 E o g JI g S .2,E^d)O I 30 I |i'^7 oŽ<|kS2 eN8-£,7a5 e7s|77k P^^B?^-- < ri so I o rt-N I I S <=• SsTi J b. !2 5 CM > .S^ 3^3 44 * to p 1 u. 3 4) 3 3 to CA ■".rt S"fi:toOs m 3 I > «'-S - 'iS > « Q K I H ni '3 •>. "p --H B Ji o o 8 ! J? •o Jx3£2 - S8us8 „ i ji S23'7>oa|,2o VI m 4> 3; Zg' CA Os o 00' 8 a-i a; “S 'tl’ 38:2, Vi ■7^3 "O 'W Vi u J <—' /,83” “ ' o " CA T5 B I ' 2 o O p' „ i s ' ' s 33 .8q - 4) '3 S O I Js 6 4) w > p o w co d 5 I «-9. gTr^ži:; o-sš §0 S-® I C C O LJ • - o I .7Eg’?:g°B2 •^>« • o P ' 9* o I 00 B. ’ a 3 S? O X o "«3 4> O-:! O P S K "S .C ..**>•» .3 CA C 3 to fM 5^ "Za 3 . ) to rt c.E^o^Hia SSro^-io B ‘I »n Qo‘ . 00 H| N I 4) B ■"8£ „ !=,>«-! 8'5 . a.s.2 2 I >'-žž |SSig-S2ž^,2 P® 'incDOin^inn •-»O _OOcnCM<^CM:U-,;=rt - ' a7o73».S7;21 '^X! s to « to to 3 o "to •n I N f } ag:2,'-SS"S-S5 '‘^'pE e o’~*’^o'rt*^ > g sl 8- I S-^R = 3«< .3a,-s I«,3 ■o S3 .-2!» ffgfS.g 3 u I25 £% "O ' I ® B -g, ' - .H. fs. S — n >§?3^ .to 3 so 4) * 41 S - I s-1 'S 'Š" s 5 > ic 8- ' 2 « r. to o I p ' s ?? s TJ CM CA o 06 3- I «03 CZ) 5S TJ I B g , j2 2 B8 ">IS 2 E ' Ig ic'1 Ji 2-0 o “157 ePSfi/o ' £ «z. I 00 ” -c A s e s« CZ) Oh g .2,^ o I § o Sei 8 27 m <30 3 •n •=>€*) S c'^ < ■2 o X •rt «> "S 4) rt >0 O i'* 4) -■ '’ I , I OZ3t) i :=r CZ) > < > 4) 3 3 O 35 3 3 S3 G p g o:? c gfra'’S 3 «<„•3 še ' S § •■rtXA B >i.hO.S .2 Sig^S 2 oei E 3 P I "G X CM -r-E.to.OXS P rt' m s ra ra’^:!'"! jg'^’'3o §0 2« 8 E 3 O ;^'C 2 a777£gO P«!g 06 "O o .3 . '5 P I O -o «n Uih OcLS £ E'-',§ P s -Ih ’a I 22 ‘ 2=S2''^£o--j= KH BT-n TJ < I CU-Ja f IG 7.2 I §’N * ca to f.., Prtl93P' I ivjiia , 4jCMt»HG"3 — '44S' S7 S'^:> £ra^-d-a g t« 2 s « »H « XA .® 3 G A S> sIe.IIT”-^ i CA .* .3 cd »c« —H 45 T-C _ o • 3 e -a 2 4) O > 0.52 ej 5".— .3 »-■ cu"«;^ > fcx,iw ^•“.až^HOoS^o g| •-4? o P g en"« S :p,-c “ S ri 2 •S S ® 2 g-S S >z-737gž« lOg SSgiSsSisSBgis I CA I 3 N I N •5*^ OS . < )d Vi X < >N Q < S > cgu§gj,-g8£3riiS •SSs^til B §-227 s ®S3 .S(js 8 I B g.t:.s^ « I , . . o y^3N 04«! to-« 'S^B |i2ž 7S-a^- C±>rtO3rt'rta sajži 3 |'c’g,s.2 E ^as.Srt §>3.o3qb 3 o hH .CQ 3 o,-— 00j_i ■^JG 2 5 2J CL N 4) >u I 4) - 8lS| O ■^a o ' « 7* ) o £ S^Tift '-rt '-S^^lCM^ 30« .2, 8 3Os|g ^,-H n -rt* «1 hrsto .3 2 I 1 •i 4> 3. 3 c« .;a. X co shi, I n P O 'C rt c® bO^ — -r* 8«£'c B I --Sf ® ift O _'.2 S2 O 2 2 o ® 4) o '*'' »^^"S'B.2'^,SmiR O 'O vnSO 4< T to B.-- * ^"G Vi 1 •q «;w O -H .»H Trt 44 ito ' TH .e 3^3® P ‘SiS -Si. i«^aS§§,^7.ii'= K 2 ra G ' J 44 p a CU^4'7 ;~s ' »■•sa^oSji ..ioig ° 8 .B .g 2 o a O S ® E ^.SK S^a I ^7 o “.ra-igic gl iot4jt-ra a'oa ra-raJjBgjig I S ra iJ E .-i^, .51, O-"G 1.^ rti -r- —H I ‘n 0.9 2 —cn'2 4) 2 ■ 2 ei»"i4 to o .2 X, G I« . H G . .9 P «0 • S 00 IH, i-M .52,'^ o .g I 'ČA <2 -.>S^ X 3 , irt . — ISI 1 08“, p to m >9 T E 2 ' I" s »ČM “.'O B £ I «7 g Ji-S I :s-g ' 2'^3-EŽg’' 'nPP3®!5inra®o g o 3'?^^ -M- Z »N o 212 2t2©5 .rrlcM . (M .9 O CM to I > > 44 I I ; 3 4) CA 3 CA 4) © S to X O ■> N p rtSs 7w.2'’3’*p2> -sig5?1a^°°.E S 'S E S« 2 s ©s .3 m.G S 3 Trt rt OtortHCM in OS I Oh O I J I > •■=,'5'3 I S 2 6 Vi -2 4) •c OS m Os 4> ri I (P ) — .- XW 2 I « I 5._ =1 i cS M <-? 3 T) rt a> crt Ss^Si rt T) 'rt* • c S 00 x> - .X c-* O — E 3 Q>51c ca ' -ra ' "■ 3>o"^±i.5i.«.9 rt»^2-, in co > o S?gX-G O J 52 c « o •G ‘R I «S o stran 22 vestnik, 10. novembraj^ vestnik Mesna industrija POMURKA, d.o.o. Panonska 11, 69000 MURSKA SOBOTA objavlja javno dražbo rabljene tehnološke opreme ^MERKUR 01. Monočrpalka NETZH, tip NE 501, izklicna cena 02. Monočrpalka NETZH z reduktorjem, NE 50 A, 03. Monočrpalka NETZH, tip NE 50 A 04. Monočrpalka NETZH, tip NE 40 A 05. Separator BRPX 413XGD-14C/74 z motorjem 30 KW, Alfa Laval 06. Elektromotor RADE KONČAR, 15 KW, 1460 min ’ 65.000,00 SIT 83,000,00 SIT 110.000,00 SIT 110.000,00 SIT 1.000.000,00 SIT 35.000,00 SIT 07. Vodna črpalka z elektromotorjem, 10 KW, 2850 min ’ 90.000,00 SIT 08. Elektromotor z reduktorjem, 2,2 KW, 1420 min ’ 09. Črpalka za mast z elektromotorjem, 7,5 KVV 10. Elektromotor z reduktorjem, 2,2 KVV, 1440 min ’ 11. Elektromotor, 15 KVV, 2910 min ’ 12. Vibrator, 0,55 KVV, 1500 min ’ 13. Elektromotor, 5,5 KVV, 1450 min-’ 14. Elektromotor z reduktorjem, 1,5 KVV, 1390 min ’ 15. Elektromotor z reduktorjem, 1,1 KVV, 910 min ’ 16. Črpalka z elektromotorjem in reduktorjem, 1,1 KVV, 1400 min’ Črpalka z elektromotorjem in reduktorjem, 1,1 KVV, 1400 min-’ 17. Elektromotor, 15 KVV, 1460 min-’ 18. Elektromotor z reduktorjem, 1,1 KVV, 1400 rriim’ 19. Elektromotor, 11 KVV, 2905 min ’ 20. Elektromotor z reduktorjem, 3 KVV, 2860 min ’ 21. Elektromotor z reduktorjem, 3 KVV 22. Centrifuga (Purifikator), tip UVPx407 BGP-74 23. Poiiesterska cisterna, prostornina 25 m^ 24. Črpalka HIDROSTAL Črpalka HIDROSTAL 40.000,00 SIT 50.000,00 SIT 40.000,00 SIT 50.000,00 SIT 30.000,00 SIT 40.000,00 SIT 45.000,00 SIT 40.000,00 SIT 50.000,00 SIT 50.000,00 SIT 55.000,00 SIT 40.000,00 SIT 45.000,00 SIT 50.000,00 SIT 50.000,00 SIT 500.000,00 SIT 120.000,00 SIT 60.000,00 SIT 60.000,00 SIT 25. Elektromotor 55 KW, leto izdelave 1981, poškodovan 75.000,00 SIT 26. Vakuumska črpalka Litostroj 45.000,00 SIT 27. Reduktor Mlinostroj, tip RP7-80/3,807min, moč 3 KVV 40.000,00 SIT 28. Reduktor Mlinostroj, tip RP7-80/2,2, 807min, moč 2,2 KVV 29. Vodni stolp TIM LAŠKO, 180 m^/h • 30. Trije silosi, prostornine po 30 m^, s polžastim transporterjem, z nadstreškom - komplet ali po delih (za vsak silos) 31. Plastična cisterna, prostornine 30 m^ - 2 kosa 40.000,00 SIT 1.500.000,00 SIT 1.500.000,00 SIT 500.000,00 SIT 120.000,00 SIT/kom 32. Fotokopirni stroj DIGITRON REX ROTARV, pokvarjen primeren za rezevne dele 10.000,00 SIT Javna dražba za sredstva in opremo bo 16. 11. 1994, in sicer za opremo pod zaporedno številko od 31 do 32 ob 9.00 v obratu Klavnica, Panonska 11 (informacije Rafko Jerič, tel. 069 32 440), za opremo pod zaporedno številko od 1 do 30 pa ob 11.00 v obratu Predelava, Lendavska 9 (informacije Vlado Škrllec, tel. 069 31 865). Ogled opreme je možen dan pred dražbo ali na dan dražbe. Na dražbi lahko sodelujejo domače fizične in pravne osebe, ki plačajo do začetka dražbe varščino v višini 10% izklicne cene pri blagajni družbe v Panonski 11 ali jo položijo v gotovini pred začetkom dražbe in o tem predložijo dokaz na dražbi. Plačana varščina se kupcu, ki bo na dražbi uspel, všteje v kupnino, drugim, ki na dražbi ne bodo uspeli, pa se takoj vrne. Prometni davek in vse druge morebitne stroške plača kupec. Kupec, ki bo na dražbi uspel, je dolžan skleniti prodajno pogodbo takoj ali najpozneje v 5 dneh od dneva dražbe; v istem roku mora plačati tudi kupnino, sicer plačana varščina zapade. Kupec postane lastnik in posestnik prodanih stvari z dnem plačila celotne kupnine. Rok plačila je bistvena sestavina pogodbe in je dokončen. V skladu s pravili o javni dražbi bomo opremo prodajali po načelu videno - kupljeno in tako morebitnih reklamacij ne bomo upoštevali. m UMUŠMCfSrA!, sto, fAKMzfiei-eso TV KAMPANJA ~ LOKALNE VOLITVE ’94 NA KANALU 59 - POHORJE vsak dan Od 14. novembra dG 2. decembra 1994 zvečer ob 20. uri - neposredni prtnos is^t^tavitve ter soočenja kandidatov Iz ^ntečke dvm^ne Betnavekega gradu v Maribonc. Po Oddajah vsak dan celovečerni film. « PREDSTAVITVE PO DATUMIH: - 14. 11. 1994: Maribor in soočanje kandidatov; - 15. 11.1994: Ruše, Pesnica, Šentilj, Kungota, Rače, Duplek, Starše; - 16.11.1994: Slovenska Bistrica, Lenart; ' - 17. 11. 1994: Ptuj, Desternik, Trnovska vas,* Videm, Majšperk, Zavrč, Gorišnica, Kidričevo; - 21.11.1994: Murska Sobota; - 22. 11. 1994: Gornja Radgona, Radenci, Sveti Jurij; - 23. 11. 1994: Ormož, Ljutomer; - 24. 11. 1994: Rogašovci, Kuzma, G. Petrovci, Hodoš, Šalovci, Cankova, Tišina, Puconci; - 28. 11. 1994: Moravske Toplice, Beltinci, Odranci, Črenšovci, Turnišče, Kobilje, Lendava; - 29. 11.1994: Maribor, Celje; - 30.11.1994: soočenja - 1.12.1994: Ptuj, Murska Sobota; - 2. ,12. 1994: Maribor. qa 062rttnrv ** interesente.stare^ljeni 30 let, ki sopti^a^ sodelovati pn ?majodokoni^ Ali-^>11 siopii|w—■ -voni'' lzobrazbe,pog,gjo aktivno obV““gjo nemški 'hnii'’*” nagnjenje do ®" ^0,0 strok, da poš^giov: 1 RENAULT priporoča filf RENAULT ___AVTO__ ŽIVLJENJA ponudbe Zdravilišče Toplice, Kra^5, 69221 Martiajg^ od najpozneje ® dneva oPja^^acil® Podrobnejše lahko dobita P° ®a 3^^ 069/48210, if tern ivs^® h I H v novem^^ zahtevate in novoletnih i‘t LendiivskJ, pl »»iKA murska rA i i I H i 1 stran 23 i®stnil^-tO. novembra 1994 i ii I vestnik sa JELOVICA V-esna industrija ŠKOFJA LOKA, tel.: 064/631-241, fax: 064/632-261 ■.77?.'.' ■ 11 J ■ L _ ._________ __________— i L 1^' I' g S j I s 1^0 daj ni program: I H »^ELOTERW.1^RMQ7W? .JELOBOR Oj 7 teMJSKEatr;:. Obiščite nas na ^'^hištvenem sejmu b ’ od b MURSKA SOBOTA, Cankarjeva 25, tel./faks: 069/22921 DISKONT UNIVERZAL, Križevd/Ljutomer - i »1 POMIVALNIKI f PRI MERCATI DOBITE Ik SVOl CERTIFIKAT VEC DELNIC KOT PRI KATERIKOLI DRUGI INVESTICIJSKI DRUŽBI! V pooblaščeni investicijski družbi MERCATA smo bili pri oglaševanju svojih prednosti varčni. Zato lahko vse, ki so nam že zaupali svoj certifikat nagradimo z dodatnimi delnicami. Dodatne delnice bodo za nagrado dobili tudi vsi, ki bodo svoj certifikat vložili v MERCATO do 15. decembra. Skladno z obstoječimi predpisi bo prenos delnic na vlagatelje izvršen takoj po kotaciji na borzi. Glede na vpisani znesek Vašega certifikata boste prejeli naslednje število dodatnih delnic: ZNESEK CERTIFIKATA 100.000 SIT 200.000 SIT 250.000 SIT 300.000 SIT 350.000 SIT 400.000 SIT ŠTEVILO DODATNIH DELNIC SKUPNI NOMINALNI ZNESEK DODATNIH DELNIC 2 4 _6 2 8 3.000 SIT 4.000 SIT 5.000 SIT 6.000 SIT 7.000 SIT 8.000 SIT Vsi vpisniki navedenih zneskov prejmejo tudi brezplačne nakaznice in vpisnice! VPISNA MESTA: - Vsi sedeži podjetij Poslovnega sistema MERCATOR - Vse enote PTT Slovenije - Enote SDK - Sedež družbe MERCATA, Dunajska 51, Ljubljana o najbližjem vpisnem mestu se lahko pozanimate v vsaki Mercatorjevi trgovini in na informativnem telefonu ( 061 ) 97-33. Svoj lastniški certifikat lahko vpišete tudi preko pooblastil. Za Vas bomo opravili vse potrebne formalnosti in Vam naknadno poslali potrdilo o vpisanih delnicah. Spodnja pooblastila pošljite na naslov: MERCATA, d.d., Dunajska 51, Ljubljana. POOBLASTILO ZA ODRASLE POOBLASTILO ZA OTROKA >■- B o O L K SPODAJ PODPISANI: 1. ime in priimek 2. točen naslov SPODAJ PODPISANI: OČE! MATI 1. ime in priimek 2. točen naslov Pomivalniki •"^zličnih tipov in izvedb »7 sg A ; C, 3. EMŠO 4. Znesek certifikata, ki ga želim zamenjati za delnice kot zakoniti zastopnik otroka 1: ime in priimek 2. točen naslov ■■■Al Vaša kuhinja bo veliko lepša če boste izbrali pravega Veliko dodatne opreme vam bo olajšalo delo Enostavna je priključitev stroja za pomivanje posode M ® KOVlNOPLAg^^ HoOt __________——" ’ I Se 57 c.' 'f'«oDra Ložu Telefon; 061/707422 Telefaz: 061/708466 31588 LOZ Sl Telex: Pooblaščam družbo za upravljanje INTARA S&P, upraviteljico pooblaščene investicijske družbe MERCATA, da kot moj pooblaščenec v mojem imenu in za moj račun: - vpiše in vplača delnice MERCATA d.d. - sprejme vse pogoje in podeli vsa pooblastila, navedena na lastninski nakaznici in vpisnici. 3. EMŠO otroka 4. Znesek certifikata, ki ga želim zamenjati za delnice Datum Podpis Novega delničarja pooblaščene investicijske družbe je pridobil: 1. ime in priimek ___________________________ 2. točen naslov i Pooblaščam družbo za upravljanje j INTARA S&P, upraviteljico pooblaščene i investicijske družbe MERCATA, da kot I pooblaščenec mojega otroka v njegovem i imenu in za njegov račun: ! - vpiše in vplača delnice MERCATA d.d. - sprejme vse pogoje in podeli vsa pooblastila, navedena na lastninski nakaznici in vpisnici. Datum Podpis Če želite dodatna pooblastila, vpišite število izvodov v ustrezno polje. Naročam:________pooblastil za odrasle _______________pooblastil za otroke I I Novega delničarja pooblaščene investicijske družbe je pridobil: 1. ime in priimek____________________________ 2. točen naslov b?"4 Mercata Pooblaičena Investicijska družba d.d. NAJVEČ ZA VAŠ CERTIFIKAT. Stran 24 vestnik, 10. novembt^l^ K vestnik REPUBLIKA SLOVENIJA Občina Gornja Radgona Izvršni svet Na podlagi 3. odstavka 8. člena Zakona o volilni kompanji (Ur. I. RS, št. 62/94) je Izvršni svet SO Gornja Radgona na seji 3.11.1994 sprejel naslednji SKLEP O lepljenju in nameščanju plakatov z volil-nopropagandnimi sporočili I. Organizatorji volilne kompanje z območja občine Gornja Radgona so dolžni v skladu z Zakonom o volilni komisiji lepiti in nameščati plakate z volilno-propagandnimi sporočili (v nadaljnem besedilu »plakatiranje«) na običajnih mestih. II. Predstavniki političnih strank oz. organizatorji volilne kompanje lahko sklenejo pogodbeno razmerje z javnim podje^em Komunala Gornja Radgona, da le-ta v njihovem imenu opravi plakatiranje na posebnih panojih. III. Organizator volilne kompanje pa tudi druga pravna ali fizična oseba mora pri plakatiranju upoštevati načelo enakopravnosti, oz. spoštovati določbo 10. člena omenjenega zakona. IV. Če se želi plakatirati na objektih oz. nepremičninah, ki niso namenjene za plakatiranje ali so v zasebni lasti, si je organizator, ki plakatira, dolžan pridobiti soglasje lastnika ali upravljalca tega objekta. V. Organizator volilne kompanje oz. druga pravna ali fizična oseba, ki pri plakatiranju ne spoštuje določb IH. poglavja Zakona o volilni kompanji, se kaznuje po 28. členu omenjenega zakona. VI. Ta sklep velja takoj. PREDSEDNIK Izvršnega sveta SO G. Radgona Miha VODENIK Vabljeni v prenovljeno restavracijo »GRAJSKI HRAMa V enkratnem ambientu Vam v restavraciji 1 GRAJSKI HRAM ponujamo izvrstne Jedi, | ne najdete v vsaki restavraciji, I ( MATERINSKI DOS ZA MATERINSKI DOM! Prispevke lahko nakažete na žiro račun Materinski dom, Karunova 16 A, ' Ljubljana, štev. 50101-603-43533 HVALA! 3 3 3 3 3 11 3 3 3 3 2 3 3 3 2 3 3 3 J 3 3 POHIŠTVO, KAKRŠNEGA DRUGJE NE DOBITE Sedežne garniture brez ležišča od 68.900 SIT, z ležiščem od 74.000SIT; kavč 26.900SIT, dvosed 24.900 SIT; pisalne mizice (bele, črne, rjave in bor) že za 8.400 SIT. Velika ponudba regalov in garderobnih omar. Izkoristite ugodne možnosti plačila. SALON POHIŠTVA MODERNI INTERIERI, Murska Sobota, Bakovska 1, tel. 21 739 in 21 398. Parkiranje na dvorišču! ING. PAVLINJEK, MURSKA SOBOTA, Temlinova4, telefon: 069/32174, 21 903 Cenjene stranke obveščamo, da režemo pleksi stekla za traktorske kabine. Po potrebi jih tudi vstavimo. Poudarek je dan divjačinskim in ribjim specialitetam: medvedov in jelenov file^ srnin medaljon, lososovi morski list, jakobinke in še in še... Na voljo je bogata ponudba sladic ter vrhunskih vin> Prostor je posebej primeren za skupine in zaokrožene družbe do 50 ljudi! Odpiralni čas pozimi od 11. do 22. ure, ob nedeljah in pon ZAPRTO! ^edeljk'^ VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE! 1 $ s Rezervacije sprejemamo po tel.: 069 ^rntn žVeždS MurskaS^2!2- t )< 3. IZDAJA DELNIC KREKOVE BANKE Preteklost nas navdihuje Že takrat, ko so slovenski narod na lastni zemlji teptali tuji gospodarji, je Janez Evangelist Krek - ustanovitelj prvih domačih hranilnic - dokazal, da se lahko še tako majhno bogastvo najpreprostejšega slovenskega človeka z znanjem, vzajemnostjo in poštenostjo oplemeniti ter postane temelj za vseobsegajoč napredek in razvoj. V tem prepričanju je nastala in zrasla tudi Krekova banka, ki ste jo tisoči Slovencev doma, v tujini, v izseljeništvu priznali za svojo in postali naši zadovoljni partnerji, komitenti, delrtičaiji. Sedanjost nas obvezuje Vaše zaupanje, ki nam ga izkazujete, je naš ponos in naše vodilo. Zato si prizadevamo z vsem svojim strokovnim znanjem in s posluhom za sočloveka odgov hitro, učinkovito ter pošteno zadovoljevati vaša pričakovanja in potrebe po vseh v bančnih storitev, namenjenih tako posamezniku kot podjetjem, poslovanju doma tujini. Poslovni razultati kažejo, da skupaj dobro gospodarimo. Prihodnost nas združuje Težnja po ohranitvi naše identitete in poslanstva, po nadaljnjem razvoju in samostojnosti nas je vzpodbudila k tretji izdaji delnic Krekove banke. Delnic, ki so za vsakega Slovenca ne samo vama in donosna naložba, temveč tudi jamstvo, da bomo jutri skupaj še močnejši, samozavestnejši, bogatejši. In to bogatejši v vseh pomenih besede. KREKOVA BANKA d.d. Za vse dodatne informacije, vpis in nakup delnic nas lahko pokličete po telefonu, oz. obiščete: - SEDEŽ BANKE, SLOMŠKOV TRG 18, Maribor, telefon 062/222 261 - POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA, Ciril Metodov trg 1, Ljubljana, telefon 061/13 24 170 - POSLOVALNICA LJUBLJANA, Pogačarjev trg 2, Ljubljana, telefon 061/13 31 272 - POSLOVALNICA ZREČE, Cesta na Roglo 11/h, Zreče, telefon 063/762 565 - POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO, Prešernov trg 4, Novo mesto, telefon 068/322 190 - POSLOVNA ENOTA NOVA GORICA, Bevkov trg 2, Nova Gorica, telefon 065/26 654 Z veseljem si bomo vzeli čas za vaša vprašanja in želje! in'' ^0 5 % 5 I fi H Pl h Ur « stran 25 )4 s 10- novembra 1994 I lastnik Izvršni svet Skupščine občine Ljutomer, razpisuje NATEČAJ za dodelitev sredstev za razvoj kmetijstva na območju občine Ljutomer ''^'na razpisanih sredstev znaša 10,000.000 SIT, dodeljevala pa se bodo kot posojilo z obrestno mero R-i-6% z enoletnim moratorijem in 4-letno dobo vračanja. Za posojilo lahko zaprosijo: ‘lene in pravne osebe, ki se ukvarjajo s kmetijstvom na svoji ali najeti zemlji Sedež prosilca mora biti na območju občine Ljutomer. CHINCHILLA INTERNATIONAL EXPORT - IMPORT Prednost pri dodelitvi sredstev imajo: riouiiu&l pH uuuom* ....-J- 1- 'Proizvodni in razvojni programi, ki bodo zagotavljali kmetiji primeren in trajen dohodek, primeren m rrajeiiuuiiuuDiv, 'tolgoročni programi za pridelavo kakovostne m cim cenejše hrano '®^°toško primerni programi (obtežba GVŽAia, varstvo kmetijskih --"V pilil IVI III piu^icillll — Zemljišč in voda pred onesnaženjem in nesmotrno raro). — III VUUtt piou Ul looi ..... 'dfugi programi, pomembni za razvoj kmetijstva v občini Ljutomer. Palici vložijo prošnjo s potrebno dokumentacijo vi 5 dn^ d«. '*' »lozi o prošnjo s poireunu uui\ui uv - ■ - - ._ objave natečaja na Izvršni svet Skupščine občine Ljutome , Vrazova 1, Ljutomer, pisarna št. 21 ■ Vlogg Vrazova i, Ljutomer, pisai । la oi. c... wl(o rt • vprašalnika, ki ga zainteresirani ovignejo v sprejemni pisarni občine Ljutomer, Vrazova 1, SMO AVSTRIJSKO SLOVENSKO PODJETJE NA INTERNACIONALNEM TRGU S 15-LETNlMl IZKUŠNJAMI. 62204 Miklavž, Kirbiševih 53, tel. 062/692 250 ZAČNITE DONOSNO DELO. POSTANITE NAŠ PARTNER VVZ(30JI JUŽNOAMERIŠKIH ČINČIL. Ponujamo VAM: Visokokakovostne živali s strokovno pomočjo. Farmske potrebščine (oprema, hrana...) ZAGOTAVLJAMO ODKUP ŽIVALI IN CENO. agromerkur proizvodnja perutninskega mesa, Murska Sobota, d.o.o. objavlja prosto delovno mesto (za nedoločen čas) - tehnologa v mešalnici krmil Lendava Pogoji: - diplomirani kmetijski inženir živinorejske smeri ali doktor veterinarske medicine - dve leti delovnih izkušenj Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Agromerkur, 69000 Murska Sobota, Industrijska 8. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh od dneva objave. Ljutomer. prošnji priložiti še naslednje dokumente: I' opis kmetije, njene dejavnosti in razvojni program (največ Informacije o brezplačnih seminarjih dobite po telefonu vsak dan od 18.00 do 21.00. I 1 1 2 strani), ~ potrdilo o plačanih obveznostih državi, - zemljiškoknjižni izpisek, -gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del. Seminarji bodo: 19. novembra 1994 RAKIČAN, tel. 069/87 404 LJUTOMER, tel. 069/82334 Sprejel?!.?''®' Ljutomer bo na predlog odbora za kmetijstvo Sklep o dodelitvi posojila v 15 dneh po končanem zbiranju Na o* i-® ° obvestil vse sodelujoče na natečaju, kretji?’^”''' sprejetega sklepa o dodelitvi sredstev se sklene 'ha pogodba med natečajnim udeležencem in Izvršnim Dodat • Skupščine občine Ljutomer. “■ne informacije lahko zainteresirani dobijo pri Slavku Modlicu, članu IS SO Ljutomer. DEVIZNA HRANILNA KNJIŽICA SLOVENSKE ZADRUŽNE KMETIJSKE BANKE, d.d., LJUBLJANA Tokrat Vam iz naše bančne ponudbe predstavljamo devizno ^/nic* Wnl Ib ______ , hranilno knjižico, s katero lahko poslujete v vseh večjih mestih širom po Sloveniji, prav tako pa tudi v Avstriji in Italiji. Prednosti Vašega varčevanja pri naši banki so: Sorejsko-veterinarski 8ha Kovača 40 ^^Pisuje delovno mesto finančno-računovodskega sektorja .......-------------- ^“Soji P°®®hnlml pooblastili In odgovornostmi (reelekcija) ekonomist - VII. stopnja strokovne izobrazbe in 3 leta 'efc izkušenj ali stopnja strokovne izobrazbe in 5 let delovnih krijj^g ^3hdidat bo imenovan za štiriletno mandatno obdobje. ° izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 c izbirinaslov. “Odo kandidati obveščeni v 8 dneh. objavlja prosta dela in naloge - cenilca in likvidatorja škod pri avtomobilskih zavarovanjih Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še: - da imajo višješolsko izobrazbo VI. zahtevnosti, strojne smeri in 3-letnimi delovnimi izkušnjami. 9IIIC7II II' - Za objavljeno delovno mesto se sklepa delovrio razmerje _______________________________ m nncsklIRnim de- s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim do- lom. tuni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: Zavarovalnica TRIGLAV, d.d., Območna enota Murska Sobota, Lendavska 5. Kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po izbiri. - zelo ugodne obrestne mere; - zaupnost in zanesljivost pri urejanju Vaših denarnih zadev; - brezpogojna varnost Vaših sredstev, saj so vaše devize dosegljive tudi v Avstriji in Italiji; - celostna ponudba bančnih storitev (menjave, poravnava Vaših obveznosti do tujine, prilivi iz tujine...), ki jo v okviru možnosti prilagodimo Vašim posebnim potrebam. Vabimo vas, da se oglasite osebno jki telefonu, mi pa Vam bomo z veseljem pojasnili vse, kar Vas bo zanimalo o naših bančnih storitvah. Najdete nas v Kosijev! 16, naša telefonska št. je 31 630. SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETIJSKA BANKA PRAVA BANKA ZA DOBRE GOSPOOARJE. aiX>VENaKA EMETUM^EA^A. Had sedem tisoč Pomorcev je že zaupalo svoje certifikate Pomurski investicijski druaii d.d. Mi ^nčniki in borzniki LB Pomurske banke d.d. in Pomuiske dnaie za upravlianje skladov d.d kako jih dobro investirati! vemo Delnice Pomurske imesucijske diuS« I lahko vpišete do konca javne ponudbe delnic ali najkasneje do 17.1.1995 Na okencih LB Pomurske banke d.d. V pomurskih enotah Agencije za plačilni promet (SDK) Na več kot osemdesetih drugih pooblaščenih vpisnih mestih v Pomurju O tD CC > Pomurska Investicoska Družba naložba v domači l prižigate sveče. Za vedno tvoj mož Mnogo prezgodaj nas je zapustil m~le cvetjei" J 0: it 4 h Sl tl ob mpp 8-REBRNE RDEČE PLOŠČE za streho, nove, 20% ceneje, prodam. Žbill, Sv. Jurij 12b, Rogašovci, tel.: 57 061. ml213 Preklic! -f Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 570234 HKS Panonka M. Sobota, izdane na ime Alojz Matjašec, Gomilica 50. ml215 Preklic! Preklicujem veljavnost maturitetnega spričevala, izdanega v šol. 1. 1981/82 na r -------o- ----------------- 8 AROV /400 trt/, 4 leta star vinograd Pedagoški gimnaziji v M. Soboti na ime H v Čentibi, Merišče, ter avtoprikolico. Milan Cigiit, Prešernova 24, M. Sobota. Stanko Horvat -Svak Z njim smo izgubili dobrega sodela''^ izrednega prijatelja. in J liki i' ^ili prodam. Franc Somi. Kranjčeva 8/2, Lendava, tel.: 75 268, dopoldan, ali 76 963, zvečer. m-le PARCELO v Dolini, 12 arov, z lokacijskim dovoljenjem in enoosno traktorsko prikolico Tehnostroj s poviški, 4,5t, prodam. Tel.; 22 871. mll65 GRADBENO PARCELO za počitniški hišico ob asfaltni cesti in vinograd po ugodni ceni prodam. Tel.: 48 633 ali Sebeborci 15. mll88 VINOGRAD, 12 arov, z vinsko kletjo, s pomožnimi prostori (vila) in vrt s sadovnjakom, v Lendavskih goricah 639 ugodno prodam. Ulica Vladimirja Nazorja 20, Lendava, m-le TRISOBNO STANOVANJE v Stari ulici, opremljeno, dam v najem. Tel.: 32 193, v soboto od 10. do 12. ure. mll94 TRGOVINO v Brezovcih, s skladiščnimi prostori ali brez njih, primemo tudi za gostinsko ali proizvodno dejavnost, prodarn. Informacije po tel.: 26 027, zvečer. mll74 SKLADIŠČE V Brezovih na 25-arski asfaltirani, komunalno urejeni in ograjeni parceli, primemo za servisno, proizvodno ali trgovsko dejavnost, prodamo. Informacije po tel.: 26 027, zvečer. mll74 ENO - OZ. ENOINPOLSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti kupim. Ponudbe pošljite na naslov: Cafuta, Stara ulica 14, M. Sobota. ml211 NJIVO v Rakovcih in termoakumulacijsko peč, 2,5kW, prodam. Tel.: 26 428 in 43 281. mll75 razno DVE OTROŠKI POSTELJI z jogiji prodam. Krog, Brodarska 3. mll73 OJAČEVALEC za električno kitaro Solist 102 in električno kitaro prodam. Tel.: 23 736. mll54 ------Gostilna------ ŽELEZEN, BEZNOVCI vabi v soboto, 12., in nedeljo, 13. novembra NA DOMAČE KOLINE Z BUJTO REPO. Vabljeni’ ■Telefon; 49025-------- ml200 delo ŽENSKO za delno pomoč v gospodinjstvu iščemo. Hrana in stanovanje v hiši, drugo po dogovoru. Tel.: 48 726. mll80 NATAKARICO V GOSTILNI GOM- BOC V FIKŠINCIH iščejo. Tel.: 57 088. ml203 INŠTRUIRAM KEMIJO in KEMIJSKO RAČUNSTVO za srednje šole ter matematiko za 1. letnike srednjih šol. Tel.: 22 105. ml210 DVA ŠOFERJA z E-kategorijo, enega s prakso v mednarodnem prometu, zaposlimo. Plača do 2.000 DEM. Tel.: 70 189, Odranci, Panonska ul. 8. mll81 POZOR LENDCINE PONUJA klasične satelitske antene vrtljivi sistemi (55 programov in TV Beograd) deko-der in kartica za FILM NET Z vsemi sistemi je mo- Žen sprejem nove ASTRE 1 D informacije, svetovanje, naročila LENDCINE, Partizanska 20, Lendava ali po telefonu 069 77367 POZOR NISMO NAJCENEJŠI - SMO BOLJŠI! RADIESTEZIJA Tečaj za začetnike Pomagaj sebi in drugim Osnovna šola i: 11. in 19, novembra ob 16.00, 13. in 20. novembra ob 9.00. Informacije po tel.: 22045, po 20. uri. Niste sami 5 * Vestnik je z vami! Sodelavci podjetja Montažaj Lendava, d.o.o. v SPOMIN 12. maja je minilo 29. let, odkar nas je zapustil naŠ drag) dedek in pradedek Jožef Gomboc iz Andrejce ri ,ioče.s»" 12. novembra mineva 10 let, odkar nas je zapus Veronika Gomboc roj. Kološa 19. junija je minilo 31 let. odkar nas je zapustil oče. stan pradedek Ludvik Škerlak iz Lucove r •i oče. dedek in z I I s S ■ _ 7qoUS()!^ 26. oktobra minevajo 3 leta, odkar nas je z H Vilma Škerlak - Majk^ roj. Breskoč i Iskrena hvala vsem, ki se jih spominjate, prižigate grobove krasite s cvetjem- Vsi njihovi sved® bi Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiS, nam pa lalost srce trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te, draga žena, manta. več med nami ni. H V AL^ (S ja!« obtihe»®^,trioe drage žene. mame, t Z bolečino v srcu se iflS' Marjane Rajnar roj. Štertak iz Prešernove 74 v Murski Sob«” icd" _________________________________... iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, in nekdanjim sodelavcem, ki ste jo v tako lepem Stevi njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste njeno prerano z venci, šopki in cvetjem, darovali sveče in za svete ustno izrekli sožalje. Hvala g. župniku za zadnje slovo, P^^ odpete žalostinke, trobentarju za odigrano Tišino podjetju Banfi iz Veščice za pogrebne ala onunrniVnmn nrAdctavnilrii VrflieVne -MS** Posebna hvala govornikoma, predstavniku krajevne skup^^jiesK^jn riju in predstavnici GEP Pomurski tisk - kartonaža,ostaja ganljive besede slovesa, predstavnikom Policijske P «2. odbojkarskemu klubu Ljutomer, 1. pehotnemu bataljon Maribor ter nekdanjim sodelavcem Pomurskega tisk ^|K9-izkazano čast in spoštovanje v najtežjih . Hvala vsem, ki postojite ob njenem zadnjem domu m M. Sobota, Maribor. Gradec, Ljubljana, Rogatec, Tišina, Motovilci, 5. 9. 1942-26. 10- v X X. Žalujoči: mož Stefan, sinova Janko in Bojan z druži""’ drugo sorodstvo B ’l! T j J J 10. novembra 1994 stran 27 26 SmŽ -1 f. s Kje si ljubi mož in oče, kje r\>oj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas. Truplo tvoje zemlja krije. v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, v naših srcih še živiš. ZAHVALA .1 • v 82. letu nas je za vedno zapustil naš ljubi H mož, oče, dedek, brat in boter Franc Bence iz Serdice id. r f izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodni- nS'* •»»iciiuzanvdijujCHiu vsem uuui im suscuum, svi vum- il^^vali znancem, ki so nam pomagali in izrekli sožalje, za sv. maše, prišli od blizu in daleč ter ga v tako Hvala dr t slabemu vremenu pospremili na njegovi zadnji poti, lilo Po/ in vsemu osebju intenzivne nege v Rakičanu, ki so [Aed Hvala g. župniku za ganljiv pogrebni I ’ pevcem za odpete žalostinke, zvonarjem in pogrebnemu zavodu. Vsem še enkrat - najlepša hvala! Žalujoči vsi iyeguvi i Iskti hvala Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, nam ostala je praznina, in velika bolečina. V SPOMIN 13. novembra 1994 bosta minili dve leti žalosti, odkar smo ostali brez tebe, draga žena, teta, sestra in bo-trica Irena Planinšek iz Velenja Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate svečke. Velenje, Strukovci, 13. novembra 1994 Žalujoči mož Jože, brat Zoltan z družino in drugo sorodstvo Minilo je peto leto, odkar si zatisnil trudne oči. Čas je obložil bolečino. v naših srcih pa še vedno rana skeli. v SPOMIN 9. novembra bo minilo pet žalostnih let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, dedek in pradedek Koloman Časar iz Ženavelj 41 vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se s toplo mislijo spomnite nanj. Emilija, vnuk Franc z ženo Vesno ter pravnukinja Urška f* Ljubezen, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, vsakega osrečiti si znal, vendar pred usodo neizbežno več nemočen si zaspal. Nam ostala je praznina in velika bolečina. ZAHVALA V 68. letu nas je zapustil dragi mož, oČe, tast in dedek Žižek iz Srednje Bistrice 31 O, vsi, ki srečal sem vas kdaj na cesti življenja, rad bi vam poslal pozdrav. Še vedno ste sopotniki mi zvesti, rad vsaj za hip bi z vami spet postal, vam segel v roko, rekel vam besedo in z vaših ust odmev pričakoval. ZAHVALA v 22. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil naš ljubi sin, brat in vnuk Franci Toplak iz Gornjega Lakoša živeč v Miinchnu Ob nenadni, boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili k njegovemu preranemu večnemu počitku. Iskrena hvala Pogrebništvu Banfi za prevoz in organizacijo pogreba, g. kaplanu za ganljive besede slovesa, pevkam iz Lakoša pa za čutno odpete žalostinke. Hvala vsem, ki ste se prišli poslovit od njega. Vsem skupaj še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči: mama, oče, brat Bojan z ženo Dragico, stara mama, dedek in drugo sorodstvo ZAHVALA Po dolgi bolezni nas je v 70. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek, brat in svak Ivan Holeman iz Murske Sobote Iskrena hvala družini Kumin za pomoč in zdravstvenemu osebju sobe za intenzivno nego internega oddelka bolnice Rakičan. Posebna hvala g. kaplanu in g. dekanu iz Bakovec za pogrebni obred. Prav tako hvala pevcem, sorodnikom, botrini, sodelavcem, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in v humane namene. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Oh, kako je hiša prazna, odkar te v njej več ni, prej bila tako prijazna, sedaj pusta, sama tam stoji. ZAHVALA V 82. letu nas je tiho in brez slovesa zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in sestra Marija Abraham roj. Mikola, iz Brezovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali, nam izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke ter g. Vijoli za ganljive besede slovesa. Brezovci, M. Sobota, Ravne na Koroškem, 25. oktobra 1994 Žalujoči vsi njeni Ne jočite ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 81. letu nas je za vedno zapustil naš. dragi oče, dedek in pradedek Jožef Heric iz Gabeija Z nasmehom svojim vsakega osrečiti si znal, a pred usodo neizbežno nemočen si obstal. ZAHVALA Po težki bolezni nas je 2. 11. 1994 v 51. letu za vedno zapustil naš dragi Ob boleči izgubi dragega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter botrini, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti na dom počitka, darovali vence, cvetje in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Prisrčna hvala duhovnikoma g. Krampaču in g. Šantaku za pogrebni obred ter pevcem za lepo odpete žalostinke. Vsem še enkrat - iskrena hvala’ '“'■boi ^»i,iskreno zahvaljujemo vsem sorouuiKum, 5u;>cuu*.w in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob jj-biia 11’, ®fnvali cvetje in za svete maše ter nam iztekli sožalje, 't ' h » Itaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpele žalo-’'’bia » "liku za besede slovesa. Hvala tudi kolektivu Mure Stiskih plaščev. Planiki Turnišče in NK Bistrica. Vsem še h iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedonir in za svete maše ter nam izrekli sožalje. 8' kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalo-' — besede slovesa. Hvala tudi kolektivu Mure Ignac Žabot iz Murske Sobote ’ K enkrat - iskrena hvala! v ,,, • Žena Agata ter hčerki Majda in Suzana z družinama I ! h' ZAHVALA vsem, ki ste našo drago mamo Apolonijo Behek Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli ustno ali pisno sožalje ter darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše. Posebna hvala zdravnikom in negovalnemu osebju Bolnišnice M. Sobota za njihov trud, osebnemu zdravniku iz Zdravstvenega doma M. Sobota in patronažni službi. Prisrčna hvala g. župniku za ganljiv pogrebni obred, govornikom krajevne skupnosti in delovne organizacije za ganljive poslovilne besede, pevskemu zboru iz domače župnije in pevskemu zboru iz rojstne vasi Bistrica. Vseni skupaj še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Gaberje, 5. novembra 1994 Žalujoči: hčerka Jožica z družino ter hčerki Anica in Francka z družinama iz Kanade ZAHVALA V 86. letu je odšel v večnost dragi oče. tast in stari oče ■ ’ L pospremili na njeni zadnji poti. I' zdravnikom in sestram bolnišnice v Rakičanu, fi ‘''ckovira, Drvaričevim in Hiillovim ter vsemu sorod- •<1' ^ašo stvu. Hvala za vence in cvetje.^ ritamo bomo ohranili v lepem spominu. IlA bi Herman Behek z družino iz Ijk Se n « Gornje Radgone, Frida Zgonc z družino iz S*« ZEC »ZCO l z 'A av ®oo8 3*^ i. Svoje zveste bralce in naročnike bo VESTNIK razveselil tudi tokrat. 11 I ■r 9. Ii 41 a? 8 Vsi, ki boste do 25. novembra poravnali naročnino svojega VESTNIKA, boste sodelovali v velikem nagradnem žrebanju. Petdesetim izžrebanim bo VESTNIK podaril nagrade v višini 20.000 tolarjev. I "S. B. i I & h Hillih i s V •M ' lili CS i itaM''' 5 m I; i' ii” a ■U® o- "ž?. 4 M O ■ z II S š* f? .fs? ice'' tjod'® V v —44IMO !■ < ‘n •» J« i 3 Q Cene sadja in zelenjave Jabolka Pomaranče Banane Grozdje Limone Paprika Krompir Solata Korenje Čebula Zelje Česen Cvetača A6- R R.|> . * RMin I «04,, Hi ‘JI iojol i':««’! Tržnica Murska Tržnica Gornja Sobota Radgona 50-80 180 120 240 200 240 25 170-300 100 90 30 300 250 Mandarine 160-200 Med(doma£l) 250 50 180 120 200 180 220 24 200 150 70 35 300 240 260 350 69000 MURSKA SOBOTA, Veičica 4«, tel.;069/23 507, fax;31 576 dolnja BISTRtČ J ' (7 "1 — dolnji lAicnču Martin Kustec, Martin vucau-Raj- GORNjiRTCTČr^'1 GOMILICA: Martin Martin Žižek^H(rn7^Aj, ' Martin Balažič, Martin Farkaš Martin C" ? Mnrtin J.ehaf. KOEITJE' jerek. MALA POLANA: Martin Helene - -A—Gostan, Martin Horvat, Martin Kustec, Martin Lebar. Martin MdŠTJE:''Martin Mertik. ODRANCI: Martin Martin Kavaš, Martin Kociper, Martin Kovačič, Škafar, Martin Zver. PETISOVCI: Martin —----- - - - - -------- —tr' A. Martin < KOVCl: Martin Sraka. PETISOVCI: Martin SREDNJA BISTRICA: rEIš- bar, Martin Čurič, Martin Kreslin, Martin Kustec. HOVCI: Martin Časar, Martin Nemec. TRN^C. Čurič, Martin Kolarič, Martin Kozlar, Martin POLANA: NIartin Hozjan, Martin Ene ZiZKI: Martin Prša, Martin Tibaut. ., . .po Takole, tu je več kot štirideset Mlartinov, ki nosijo ‘ svojem slavnem predhodniku sv. Martinu, ki je j^jih plašč in ga polovico dal revežu. Mi, siromaki, od se Martinov ne pričakujemo velikodušnosti, da bi ttdm polovico svojega »kaputa« (plašč), ampak naj vsaj god ne bodo škrti in lačne nasitijo, žejne pa napojil^' ^gjp le-ti, ki sem jih popisal, ampak tudi oni, ki zarb površnosti niso prHli na seznam. Če je kdo znjO »kiksa« užaljen, nm' se oglasi in hkrati sporoči, koj dati s svoje mize. ' ' ''—i^t namterv iio t/E- se oglasi m hkrati sporui-h Rg lepo Če pa je bil kateri od teh, ki narn »čmigajo« (pomežikujejo), s pisanjem izzvan irnei lom (lačne napojiti, žejne odžejati), pa je lans^^ izdatke, naj se oglasi, saj mi je ostalo še ne šmarnice (Jurko sem že zdavnaj popil), rade • i^tudi čim kak pint. Ne bom pa mogel povrniti Z „ vrf ne pri naši hiši tako kot pri mnogih drugih: ne 'ne kokokoši ne zajcev ne rac ne gosi..., saj se Problem pa je tudi najti človeka, ki bi to »golazen« --y-- -----1._1---_/_•--t----t^z-ipilskO- nttto- J //U yc Ipt-Ct-l IHAJll VtkZKC-fVM-, /VI, 1X4 »V" 'O- , - ušesa, zasukal vrat ali pa, kar je še bolj moribko-^^. priba sekal glave. Postali smo prave mevže, razen kada tepsti z nam enako (človeško) vrsto. „ gnrern^^‘ Martin pa je tudi krstitelj. Saj veste, ein hto r^j^gJa v mlado vino? Te dni torej ne bomo od Martinoj jjai v mlado vino? Te dni torej ne bomo od Martinov bi »častili«, ampak tudi, da bi (pri)čarali zelet^^^’ iivijo vsi Martini, pa naj so v belih, rumenih, plavih... Bog iivi, dečkil h (pri)čarali aou'-,, ii„vh stranki rdečih, uArrir Turnišče: cene pujskoA^ pritneijavi s prejšnjim sejmom, ko so rejci 1/ pujskov, je bila minuli četrtek ponudba v J jjj nekoliko večja, vendar ni zadovoljila večja, venaar ni zaaovuijna , lOtcu** , tokrat pripeljali 31 živali, starih od a" sejem so l____r- r—j___________ in težkih od 15 do 20 kilogramov, za par pa -9.000 do 12.000 tolaijev. Prodali so vse pujske- E Pomurska banka [ ZZ3 Moja dom^ Menjalniški tečaj Pomurske banke 4. novembra 1994, tečaji 1994 od 00.00. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 8. novembra Država Enota ,ji veljaj« 1994 od (»■»«* a r t I' 'I I I 1 I f I I I t / P t P o d ii h i ni fi i I tu i % H ! «1 f. lit i S i i; M: li n I bt i iei »i ft^^ 1.^ 2.^ 7.9!’^ 'IM 1 't« Nakup L055^ 7730^ 7^ 9.156,0« Banka Slovenije 1.148,6510 2.356.3274 8.085.6748 100 Avstrija Francija Nemč^ Italija Švica 100 !; “Pl i '^0 lESniK I vas v »»‘V2?; P »UJIA- v«^ "4 >f ■M ‘A Si p*** Compa«»y Veščica d.o.o. Cene rabljenih avtomobilov Na sejemu rabljenih avtomobOov pri soboškem Agroservisu so prodajalci minulo nedeljo ponujali 46 vozil. Več kot resnih kupcev je bOo na sejmu radovednežev in tako je lastnike zamenjalo le 5 vozil. Znamka avtomobila Opel Kadett 1,3 S Renault 5 D Zastava 128 Golf JL Lada 1600 Opel Vectra 20i Golf JLD Fiat Uno 1,9 Opel Corsa l,3i Renault 4 GTL Nissan Sunny 1,6 Jugo 55 BMW 318 Letnik 1987 1991 1988 1982 1981 1989 1986 1993 1988 1982 1987 1989 1983 Prevož. km 84.000 47.000 65.000 130.000 114.000 110.000 89.000 28.000 66.000 72.000 98.000 53.000 102.000 Cena 10.000 DEM 810.000 SIT 3.300DEM 3.300 DEM 17.000 DEM 18.500 DEM 8.700DEM 15.000DEM 10.000 DEM 1.900 DEM 9.200 DEM 4.400 DEM 10.000 DEM ZDA 100 100 100 1 7,8746 9.654,2957 122,4414 OBRESTNE MERE ZA TOLARSKE VLOG,|^ Od 1. novembra 1W4 - Revalorizacijska stopnja za mesec -- ‘•/'S* 6«-$> obrestna mera mesečn^ OM il il!; 4 ‘te šo/, k;, Hranilne vloge Tekoči in žiro računi Tolarska varčevalna knjižica Dovoljena prekoračitev na TR Nedovoljena prekoračitev na TR VEZAVA rok vezave - znesek od 10 do 19 dni nad 30.000 SIT od 20 do 30 dni nad 30.000 SIT nad 31 do 90 dni do 50.000 SIT 50.000 do 100.000 SIT nad 100.000 SIT nad 3 mesece do 50.000 SIT 50.000 do 100.000 SIT nad 100.000 SIT nad 4 mesece do 50.000 SIT 50.000 do 100.000 SIT nad 100.000 SIT nad 5 mesecev do 100.000 SIT nad 100.000 SIT nad 6 mesecev do 50.000 SIT 50.000 do 100.000 SIT nad 100.000 SIT nad 9 mesecev do 100.000 SIT nad 100.000 SIT nad 12 mesecev do 80.000 SIT nad 80.000 SIT nad 24 mesecev nad 36 mesecev 60% OD R 50% OD R R + 3% R+16% R + 25% 1.20% 1.00% 2.25% 3.25% 3.89% ih'«) !1 '"t ’'0i Pl P obrestna mera mesačna^ R+1% R-l-2% R + 6% R-l-8% R + 8.5% R+6% R + 8.5% R + 9% R-h7.5% R-i-9% R-1-9.5% R-I-9% R+9.5% R+8% R+10% R+ 10,5% R+10% R-1-10.5% R +11 % R+ 11.5% R+11.5% R +12% OM K 2.08% 2.17% 2.49% 2.85% 2.69% 2.49% 2.69% 2.73% 2.61% 2.73% 2.76% 2.73% 2.76% 2.65% 2.80% 2.84% 2.80% 2.84% 2.88% 2.92% s5‘ 2.92”’ 2;95%-_^^ Za depozita nad 24 In 36 mesecev se doda Se ttlmulacl|a od 9 mere za zneske: nad 80.000 SIT - 2% nad 200.000 SIT-4% nad 500.000 SIT-6% nad 1.000.000 SIT-8% J.« J