«T Drodalitro 1« t Kopltarjari nlloi štor. 8/10. BokapUi se u vračalo; aafraiktraaa pisma m m = »pre}«ma)o. — Uradniškega talatau Kav. 74. = Političen list za slovenski narod. UpranUMfo {a v Koiltarjavl ollol Stav. 8. ' = Sprojama naročnino, tnaarata tn rakUaaol)e. == Opravniškofa Makma Ste». 188. ;- Današnja številka obsega 6 strani. Istrska mladina na delu. Tiho in vztrajno klijc in deluje v Istri katoliško narodna ideja, brez hrupa in šuma gre svojo pot, zavedajoč se svoje nezlomljive moči, svojega nepo-rušljivega temelja, svojih večnih ciljev. Niso še sijajni in daleč vidni njeni uspehi, a zato so pa resnični, globoko segajoči, polni kali bodočega bogatega življenja in razvitka. Najveselejši in najtolažljivcjši pojav katoliško narodne misli v Istri je dejstvo, da jo je sprejela v svojo idealno dušo poštena istrska šolska mladina in se z vsem ognjem postavila v njeno službo. Kakor je pri nas katoliško narodno dijaštvo z ostalo pošteno mladino kvas in sol naše srečne bodočnosti, tako je tudi za hrvaško-slo-vensko Istro največjega pomena preporod tamošnje mladine v katoliško-oarodnem duhu. 30. in 31. julija letos se je zbrala ta mladina k sestanku v Zdrenju, da si iz oči v oči pove svoje lepe misli in želje in skupno začrta pot do ciljev: Časne in večne sreče celokupnega naroda. Mednje je prišel med drugimi deželni poslanec č. g. Širne Červar, ki je tudi daroval sveto mašo, nadučitelj Bačič i. dr. Po sveti maši so se vršila predavanja: Abiturijent Božidar Milanovič o krščanstvu in prirodnih vedah, in bo-goslovec Ivan Ujčič o praktičnem krščanstvu; na njegov predlog je dijaštvo sprejelo in sklenilo objaviti sledečo izjavo: »Hrvaško-slovensko istrsko katoliško dijaštvo, zbrano na sestanku 30. in 31. [julija v Ždrenju, apelira na vse kompetentne cerkvene faktorje, da se zavzamejo za to, da se na naših srednjih šolah čim prej osnujejo Marijine kongregacije, a še posebno se prosi veleč. gg. katehete, da store vse potrebne korake, da se vprašanje o Marijinih kongregacijah čim preje reši.« Prihodnji dan, v nedeljo, 31. julija, je predaval jurist Stojan Brajša o podrobnem delu v narodu ter opozoril zlasti na važnost ljudskega štetja in tozadevno podučno delo med ljudstvom. Nato se je vršila razprava o pro-tialkoholnem gibanju med dijaštvom; sprejet je bil sklep, da naj se med dijaki osnujejo protialkoholni klubi, ki bodo med mladino razširjali in utrjali abstinenco. Razven tega se je razpravljalo o LISTEK. Deklfc z biseri. Angleško spisal H. Rider Haggard. Prevel J. M. (Dalje.) Na jasnem nebu nad Jeruzalemom je gorela velika zvezda repatica, ki je. bila videti kakor velikansk ognjen meč. Res je bilo, da so jo videli že poprej v Tiru, toda nikdar poprej ni bila tako svitla. To jim je bilo slabo znamenje, samo Bcnoni je trdil, da se ost me-ča obrača proti Cczareji in oznanja, da bo roka božja uničila Rimljane. Kalob je dal povelje in korakali so trepetajoč od mraza in strahu preko skalovitih gričev proti Jafskim vratam; med potom so opazili, da je bila dežela opustošena, kajti le malo žita je bilo videti na polju in še to je bilo pohoje-no, črede pa niso videli nobene. Ko so dospeli do vrat, so jih našli zaprte, in ustavili so jih vojaki, divji ljudje iz vojske Simona iz Gerazc, ki so držali Dolenje mesto. »Kclo' ste in česa želite?« so jih vprašali. Kaleb jim je povedal svoje ime in ker se je zdelo, da jim to ni zadosto- »Savezu hrv. kat. narodnog djaštva«, ki se je letos osnoval v Osjeku. Po teh razpravah, ki so jasna priča, kako resno in globoko kore.nini v srcu istrske mladine katoliška in narodna misel, se je vršil občni zbor aka-demičnega ferialnega društva »Dobri-la«. Mlado društvo je svojo skrb za sedaj v prvi vrsti posvetilo delu za dijaško organizacijo, za pridobivanje somišljenikov med srednješolci. Na tej poti je doseglo tudi najlepših uspehov. V novi odbor so bili izvoljeni: Anton Defar, jurist, predsednik; Božo Milanovič, abiturijent, podpredsednik; Stojan Brajša, jurist, tajnik, blagajnik in knjižničar; revizorja: teolog Purič in abiturijent Kajapič. Da bi tudi ljudstvo imelo viden in neposreden dobiček od tega plodovi-tega zborovanja, je društvo »Dobrila« ustanovilo knjižnico, ki jo je prevzel v svojo oskrb župnik in deželni poslanec č. g. Červar. Po popoldanskem zborovanju se je vršila na vrtu Družbine šole lepa ljudska veselica, pri kateri so sodelovali dijaki in ki je nudila, navzočemu pri-prostemu ljudstvu veliko poštene, neprisiljene zabave. Italijani so demonstrirali — z godbo. Je vsaj malo manj nevarno, kakor kadar se poslužijo svojega specielnega narodnega orožja: bo-dalca! Tebi, pošteno istrsko dijaštvo, pa tisoč sreč na. pot k svitlrm večnim idealom! Osuševanje bar a. »Domoljub« objavlja o osuševanju barja sledeč strokovnjašk članek, ki zasluži vso pozornost. Slove takole: Kdor pride v Ljubljano zlasti z Dolenjskega, radovedno gleda, kako poglobujejo Gruberjev kanal, in ljudje z glavo zmajujejo, ali se bodo ti stroški poplačali. Povejmo svojo misel o osuševanju ljubljanskega barja! Ko je inženir Podhagsky pred leti izdelal načrt za osuševanje ljubljanskega barja, je mislil samo na to, kako bi povodnji odpeljal po Gruberjevem kanalu in po Ljubljanici. Njegov načrt je bil enostranski, kajti izkušnja nas uči, da se barje ne sme izsušiti, ker izsušeno barje je slabljc od mokrega barja. Vodna višina Ljubljanice je sedaj 285 metrov in 50 centimetrov nad morjem. Če bi se ta višina za cela 2 metra znižala, tedaj bi se talna voda na. barju tudi tako poglobila, da bi šota bila, ločena od voclne gladine, ki. jo napaja, valo, je Bcnoni razložil, da so begunci iz Tira, kjer so sovražniki veliko Judov poklali. »Begunci imajo vedno denar pri sebi; najboljše je, ako jih pobijemo,« je rekel poveljnik pri vratih. »Brez dvoma so izdajalci in zaslužijo smrt.« Kaleb se je raztogotil, ukazal odpreti vrata in jih vprašal, s kakšno pravico se drznejo zabraniti vstop njemu, znanemu častniku, ki se je zmagovalno bojeval v vojski. »S pravico močnejšega,« so odgovorili. »Oni, ki so pustili Simona v mesto, naj to opravijo s Simonom. Ako pripadate k stranki Janeza ali Elca-zarja, pojdite gori v tempelj in potrkajte na njegova vrata,« in porogljivo so pokazali na druga vrata zgoraj. »Ali je prišlo že tako daleč,« vzklikne Benoni, »da Jud napada Juda v Jeruzalemu, rimski volkovi se pa brez strahu klatijo okoli mestnega zidovja? Jaz, Benoni iz Tira, nisem pri nobeni stranki, akoravno je, kakor mislim, moje ime znano in v Kislih pri vseh strankah. Jaz zahtevam, da grem ne k Simonu, ne k Janezu in ne k Elcazar-ju, marveč k mojemu bratrancu Matiju, velikemu duhovniku, ki nas je semkaj poklical.« »Veliki duhovnik Matija,« je rekel uoveljnik, »to je druga stvar. Dobro, ta in to bi jako slabo vplivalo na rodovitnost barjanske zemlje. Čisto napačno jc mnenje, ki ga imajo nekateri, da se mora šota odstraniti in da se naj obdeluje spodnja plast. Ravno šota jc za poljedelstvo, če se prav obdeluje, tako dragocena, da jo je treba pred vsem ohraniti in izrabiti. Če bi se šola izrezala in požgala, bi ostala veliko manj rodovitna spodnja plast, ki bi jo bilo mogoče le z velikimi stroški, s pridnim obdelovanjem in gnojenjem, za poljedelstvo pridobiti. Ljubljansko barje se bo moralo za vse čase obdelovati kot barje. Priroda ne trpi sile, ampak treba se ji je prilagoditi in njeno naravo pametno izkoristiti. Že dosedanji poizkusi obdelovanja barja so pokazali, da se dajo doseči na njem izredno bogati uspehi, če se z barjansko zemljo pravilno ravna. Šota ljubljanskega barja ni slabša, ampak boljša od druge prsti, samo prav jo je treba izrabiti in voda, ki je potrebuje, se ji odvzeti ne sme. Šota ima v sebi mnogo dušika; to je ona prvina, ki je rastline največ potrebujejo za svojo rast. Če zemlji zmanjka dušika, mora se ji po gnojenju zopet ta tvarina nadomestiti. V tem oziru se je šota ljubljanskega barja kemično preiskovala, in dognalo se je. da je na enem hektarju površine z globino šote 20 cm — dušika 7200 kg, kalija 2700 kg, fosforovc kisline 870 kg, apnenca 23.900 kg. Sedaj pa računajmo vrednost! Če bi se gladina talne vocle znižala za 2 metra, tedaj bi šota na površini 7200 ha bila. na suhem. To šoto bi izrezali ali požgali, ostanek bi se izpremenil v prah, ki ni za poljedelstvo za rabo. Če pa računamo 1 kg dušika v gnojilu na t Iv vrednosti, tedaj bi po pokončanju te šote barje izgubilo dušika v vrednosti 52 milijonov K! To je vrednost, ki je danes resnično v barjanski zemlji, a bi se izgubila, če bi se z barjem tako ravnalo, kakor nekateri mislijo. Kako drago se plačuje kalij in fosforova kislina kot umetno gnojilo! To vse je pa v šoti in bi šlo v nič, če bi se šota uničila. Potem bi pa drago kupovali umetna gnojila. Iz tega se tudi razvidi, da je silno nespametno, šoto na barju zažigati, kajti ravno najbolj potrebne snovi gredo z dimom v zrak. Če vidim, da barje požigajo, se mi zdi ravno tako, kakor bi videl kmeta, ki si z bankovci fajfo prižiga. Barjani morajo torej šoto ohraniti, kajti šota jc za bodočnost bogati vir, iz nas jc pustil v mesto, in milo za drago, lahko pustimo tudi mi v mesto njegove prijatelje. Pojdi noter, bratranec velikega duhovnika Matije in s teboj cela tvoja družba,« in odprl je vrata. Ko so vstopili v mesto, so stopali po ozkih ulicah proti tempeljnu. Po tlaku so ležala mrtva trupla. Izza oknic so jih opazovali ljudje, toda nikdo jih ni pozdravil. Smrtna tišina je vladala po praznih ulicah. Naenkrat so začuli en sam tožeč glas, ki pa je prihajal iz take daljave, da ga niso razumeli. Glas se je čul vedno bližje in opazili so si-vobradatega, suhega, do pasu golega človeka, ki jc kričal: »Glas iz vzhoda! Glas iz zahoda! Glasovi iz vseh štirih vetrov! Glas Jeruzalema in glas tempeljna! Glas ženinom in nevestam! Glas vsemu ljudstvu: Gorje! gorje Jeruzalemu!« Prišel je do njih in stopal skozi njihove vrste, kakor da bi jih ne videl. »Človek, kaj pomenijo te besede?« zavpije Benoni nad njim. Tujec pa se ni zmenil zanj, marveč je imel svoje blede oči vprte v nebo in odgovoril: »Gorje, gorje Jeruzalemu! (iorje, gorje vam, ki prihajate v Jeruzalem!« Kričeč jc šel dalje in izginil. »Kako grozen pozdrav jc to!« vzdihne Mirijam. katerega bo poljedelec dvigal svoje zaklade. To je ena! Druga je pa ta, da se osuševanje barja ne sme tako vršiti, da bi barju le vodo jemali, ampak barju bo treba tam, koder mu bo zmanjkalo, vode tu« di napeljati. Zaradi povodnji se mora« ta Ljubljanica in Gruberjev kanal poglobiti. A morajo se tudi napraviti za-tvornicc, s katerimi se bo vodna gladina lahko zvišala, tako da se dvigne talna voda po celem barju. Pa ne le to! Tudi pritoki Ljubljanice bodo morali dobiti zatvornice, da se bo ob suši voda lahko napeljevala na potrebne kraje. Kako nespametno bi bilo uničevanje šote, se razvidi tudi iz tega, da bi bili vsi stroški za osuševanje barja ven vržen denar, če bi se hkrati zgornja plast barju odvzela. Potem bi se tudi površina barju znižala — saj mnogo se jc že — in tedaj bi ob povodnji na znižani zemlji zopet voda stala. Kakor čujemo, se jc prvotni načrt za osuševanje barja že zelo izpremenil v tem smislu, kakor smo ga zdaj opisali. Ne misli se več na tako daleč segajoče osuševanje, kakor ga je nameraval inženir Podhagsky, ampak zmagal je smisel za pametno kmetovanje. Barjani pa naj varujejo svojo šoto! Foutni izlet ljubljanskega mla< deniškega društva v Trst. Kat. mladeniško društvo ima ■<* svoji kroniki gotovo zapisanih lepo število dobro vspelih prireditev, ali take poučne, kot jc bil izlet v Trst in okolico, dne 14. in 15. avgusta, pač nima še nobene. Zdi se mi primerno, da, kol udeleženec izleta, objavim tudi sloven. ski javnosti njegove glavne zanimivosti. Z jutranjim tržaškim poštnini vlakom se jc odpeljalo v nedeljo društvo kateremu se je pridružil tudi oddelek Katol. društva rokodelskih pomočnikov. Nalogo, opozarjati udeležence na vse zanimivosti izleta, so prevzeli društveni predsednik Alojzij Stroj, ravnatelj trgovske šole B. Remec in akademiki Kržan, Masič, Mazek in Tomec. Ti gospodje so že na potu opozarjali na krajevne znamenitosti in na vse, kar jc bilo videti važnega v narodno-gospo-darskem oziru. Večina udeležencev je videla prvikrat kraški svet in so jo zelo zanimale naprave za pogozdovanje Krasa in obdelovanje s trudom pridobljene zemlje. »Da!« dostavi Nehušta, »toda slovo bo še hujše. Mesto je izgubljeno in vse kar jc v njem.« Samo Kaleb sc jc delal pogumnega in rekel: »Ne boj se, Mirijam. Poznam tega človeka. Blazen jc.« »Kje se konča modrost in kje sc začenja blaznost?« je vprašala Nehušta. In odšli so dalje proti vratom tempeljna in vedno po istih praznih, okrvavljenih ulicah. XIV. POGLAVJE. Escncl zopet najdejo svojo kraljico. Vrata, kamor so begunce napotili, ako hočejo govoriti z velikim duhovnikom, so bila ena izmed vrat Huldah na južni strani kraljeve hodnicc in tja so dospeli preko doline Tiropeon. Ko so bili že blizo njih, so se naenkrat odprla na stežaj vrata, ki so jim bila najbližja in skozi nje je planilo kakih tisoč ali še več oboroženih mož, ki so glasno vpili in vihteli svoje meče tei udrli naravnost proti njim. V tem tre-notku so bili begunci sredi odprtega prostora, ki je bil nekdaj pokrit s hibami, sedaj pa je bilo videti samo črno in razdejano zidovje. S lev. 187. V LjnMIanl, tr petek, flne 19. avgusta 1910. Leto XXXVIII. s Velja po pošti: s Ea oelo leto naprej . K 26*— sa pol lota > . » IS*— la četrt» » . • 8*50 sa en meseo » . » 2*20 sa Nemčijo oelolotno » 29*— is ostalo UesematTe » 36*— == v npravništvn: s= Sa oelo leto naprej . K 22*40 ta po! leta » , » 11-20 sa četrt» » , > 5-60 ss en meseo » . » 1-90 S poiillanjcm na dom ttaae ne mesec 2 K. Posamezne »t 10 v. SLOVENEC ■ inseratl: a Enostolpna petltvrsta (72 mm): sa enkrat . . . . . po 15 v sa dvakrat . . . . » 13 » sa trikrat . . . . » 10 » sa več ko trikrat . . » 9 » T reklamnih notloah stane enostolpna gannondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem oh|av^en|a primeren pepnst. Izhaja: ====== vsak dan, lzvsemil nedelje In praznike, ob 5. nrl popoldne. Od Opčin dalje, kjer smo se udeležili božje službe, smo šli peš, da smo toliko lažjo Videli vse naravne zanimivosti. Pri openskem obelisku, katerega so Tržačani ostavili leta 1814. cesarju Ferdinandu, smo zagledali morje, obsežno tržaško mesto in njegovo slikovito okolico. Preveč bi se raztegnil popis, ko bi hoteli naštevati velika poslopja, cerkve in razne naprave v Trstu, katere nam je bila prilika ogledati, pozabiti vendar ne smemo posebej obiska c. kr. zoolo-gično - znanstvenega opazovališča in ogledovanja Llo.vdovega arzenala. Lep je pogled na morsko ravnino, a pač zanimivejšo kot tak pogled je ogledovanje živali, ki jih krije morje, in kakor jih vidimo žive v akvariju c. kr. zoologično - znanstvenega opazova-JišČa. Pri takih prilikah, kot v akvariju, se pač živo zavedamo, kako nedostaten je vsak pouk z opisi in slikami. Vsi ude, leženci izleta imajo pač boljše pojme o raznih polipih, morskih zvezdah, o vsakovrstnih ribah in o različnih rastlinah v morju, kakor bi si jih mogli pridobiti po še tako temeljitem opisovanju. Najbolj hvaležne poslušavce je pa dobil med udeleženci vodnik po Lloy-dovem arzenalu. Razložil nam je zaporedoma vsa dela, ki se vrše pri izdelovanju novih ladij. Zlasti so nas zanimali velikanski kotli, parna kladiva v približni teži 40 centov, naprava, po kateri se ladje vzdigujejo s parno silo in s podloženimi gibljivimi rižami na suho, da se jih tam popravi in zopet spusti v morje, (naprava se imenuje »slip«), in priprave, ki se rabijo, da ladja zleti v morje. — Ogledali smo si tudi prekomorski parnik »Carniolia«, ki je liil slučajno na obali v arzenalu, ker je potreboval majhnih poprav. Nadaljna točka poučnega izleta, je bil obisk deželne istrske razstave v Kopru. Geslo mladini mora biti: »Porabi vsako priliko, da se kaj novega naučiš!« Mladini, posebno mladini obrtnikom, pa zlasti dajo mnogo pouka vsakovrstne razstave. Po prijetni vožnji po morju smo si torej ogledali ko-persko razstavo. Samoumevno je, da nas je posebno zanimal elektrotehnični oddelek, kjer so razstavljeni l-azni stroji za obrtne namene in pa umetno-obrt-ne, zlasti cerkvene starine. K celotni sliki poučnega izleta ljubljanskega Katoliškega mladeniške-ga društva v Trst in okolico spada še popis glasbene, pevske in gledališke produkcije, ki jo je društvo priredilo v nedeljo, 14. t. m. pri Sv. Ivanu. Videli smo že več podobnih prireditev, a reči moramo, da nas je nad vse veselo presenetila točnost in dovršenost, s katero so društveniki izvršili posamezne točke programa. Nastop pevcev, tamburašev in igralcev, je občinstvo sprejelo z viharnim odobravanjem, tako, da so vrli tamburaši morali dodati par točk, in da so sprotni igralci bili prisiljeni priti zopet na oder, da se zahvalijo za ovaci-je. Posebno pozoronst so vzbujali pevci pri koncertu, kakor tudi drugi dan pri sveti maši v šentivanski cerkvi. Koncertu samemu pa je g. Ludovik H a j d c s svojimi vzorno prednašanimi samospevi dal umteniški značaj. Tržačani so opetovano izražali društvu zahvalo, da jim je dalo priliko slišati ljubljenca ljubljanskega občinstva. Vsa. prireditev je pokazala, da ima ljubljansko mladeniško in rokodelsko društvo izborilo izvežbane pevske, »Pristaši Janeza so, ki nas napadajo,« je za klical nek glas in begunci so zbežali na vse strani, tudi Kaleh in Be-noni, ker sta videla, da je vsak odpor nemogoč proti takemu številu. Tekli so proti razvalinam iskat zavetja, a v tem se iz istih razvalin prikaže druga četa vojakov, ki so bili pristaši Simonovi. Kmalu so Janezovi in Simonovi trčili skupaj in v ta metež zajeli še nekaj beguncev. In vnela se je krvava bitka. Nehušta je prijela Mirijam za roko, potegnila jo je za seboj in obe sta bežali. Divji kriki so ju spremljali in puščice, ki so jima brnele okrog ušes; ena je zadela Mirijam v nogo. Vendar sta še v obupnosti bežali naprej, kam, seveda nista vedeli, dokler se Mirijam ni zgrudila od slabosti. »Vstani!« je rekla Nehušta. »Ne morem,« odgovori Mirijam. »Nekaj jc ranilo mojo nogo. Glej, kri mi teče.« Nehušta se je ozrla okoli sebe in videla, da sta zunaj drugega ozidja v novem mestu Bezeta, ne daleč od starih Damaških vrat, kajti na levi in nekoliko zadaj za njima se je vzdigoval veliki stolp Antonija. Pod tem zidovjem so ležali kupi smeti preraščeni s travo in cvetlicami. Ta prostor se ji je zdel primeren, da bi se mogli za nekoliko časa skriti, posebno ker ni bilo nikjer hiš v obližju. V eno velikih razpok v zi- glasbene in igralne moči, ki se z ljubeznijo oklepajo svoje lepe organizacije. Poučni izlet v Trst jim je navdušenost za njih društvo še pomnožil in okrepil. Trgovinska pogodba s Srbijo. Te dni je bila v bistvenih potezah objavljena nova trgovinska pogodba s Srbijo, ki jo jc Avstro-Ogrska po dolgotrajnih ovirah in zavlačevanjih dne 17. julija vendarle spravila pod streho. Seveda pogodba ne stopi takoj v veljavo; avstrijska vlada jo more sicer na podlagi pooblastilne postave začasno uveljaviti, a ogrska vlada nima nobenega pooblastila od zbornice in mora za to slednji pogodbo šele predložiti v rešitev. Ni pa nobenega dvorna, rla bi se ogrska zbornica kaj upirala in bo sprejela pogodbo s Srbijo tako hitro in gladko, kakor jc nedavno tudi rumun-sko pogodbo. Na kak zadržek v srbski skupščini tudi ni misliti in tako ni daleč čas, ko bodo trgovinske razmere med našo monarhijo in Srbijo zopet prišle v normalno strugo. Nova trgovinska pogodba sicer ne varuje popolnoma naših kmečkih koristi. a vendar toliko, da z njo niso zadovoljni ne oni, ki izvažajo svoje blago v Srbijo, pa tudi ne konsumenti. Z naše strani se jc jako omejil uvoz srbskega mesa, zlasti govejega, zato je pa Srbija zvišala več ali manj občutno carino na nekatere naše izvozne izdelke in blago. Tu nekoliko podrobnosti. Po novi pogodbi bo smela Srbija v našo državo vsako leto prodati 15.00 volov in 50.000 prešičev, a izključno le zaklanih. Tu pa je treba upoštevati, da bo meso izvažala k nam po svoji trgovinski pogodbi tudi Rumunska, in sicer stopnjevanje, leto za letom vedno več, tako, da bo prišlo prvo leto z Balkana v našo državo 25.000 volov in 100.000 prešičev, zadnja lota pa. 50.000 volov in 190.000 prešičev. Razven tega sme Rumunska prodati k nam tudi 100.000 ovac; Srbiji se glede drobnice ni nič dovolilo. Računati je treba dalje s tem, da se bo tudi Bolgariji moralo dovoliti vsaj malenkost glede uvoza mesa, vendar pa to ne bo posebno spremenilo položaja. Živali se bodo klale na srbskih tleh v posebnih klavnicah pod nadzorstvom avstro-ogrskih veterinarjev; meso se bo smelo uvažati le v polnih vagonih in po ponovnem ogledu. Prodaja tega mesa pa bo omejena le na ona mesta, ki porabijo veliko mesa; n. pr. Dunaj, Dun. Novo mesto, Lincc, Solnograd, Gradec, Tnomost, Trst, Praga, Brno, Olumuc, Tropava i. dr. Zacarinilo se bo živali pred klatvijo, in sicer po enakih postavkah, kakor veljajo za Ru-munsko: goved po 9 Iv -40 h za meter-ski slot žive vage, prešiči od 10 do 110 kg teže po 11 K za vsak kos, težji prešiči pa po 10 K za meterski stot žive vage. Tudi z ozirom na uvoz srbskih sliv je naša država dovolila nekaj olajšav in sicer je določila za posušeno blago v sodih ali vrečah do 50 kg surove teže, v zabojih z najmanj 10 kg surove teže ali pa prosto se vozeče nezabito blago po 8 K za meterski stot in po 10 K meterski stot za vsako drugače odpremljeno posušeno blago. Mezga iz sliv brez sladkorja 5 K 50 h met. stot. Razven lega pa je seveda na podlagi največjih ugodnosti Srbija deležna tudi vseh drugih znižanih carinskih dovju je Nehušta skrila Mirijam, jo položila na travo ter ji obvezala rano. Mirijam jc kmalu zaspala od vtruje-nosti. Nehušta jo jc nekoliko časa opazovala in premišljevala, kaj ji je sedaj storiti, a tucli njej se jc hotelo dremati. Naenkrat se prestrašena vzbudi, ker se ji jc zdelo, da jc videla nekega človeka z bledim obrazom in sivo brado, ki je gledal na nje izza neke skale. Čudno se ji je zdelo, ker je res pred seboj videla tako skalo, a človeka ni videla nobenega. Ozrla se jc kvišku. Nad njima se je vzdigoval mogočni zid visoko v zrak. Tam ni mogel izginili, samo martinček je mogel plezati po oni strmini. In tudi nikjer drugod ga ni bilo, kajti nikjer ni bilo kakega skrivališča. Ko je čez nekaj časa zopet pogledala na skalo, ni videla samo enega sivobrada-lega obraza, marveč dva, ki sta opazovala njo in Mirijam. Ko se je vzdignila, sta izginila. Nehušta se je vlegla zopet nazaj in se delala, kakor da bi spala in zopet, sta se prikazala, pozorno ju opazovala in se šepetajo živahno razgo-varjala. Naenkrat se je eden obeli obrazov obrnil, tako, da je luč padla nanj. Sedaj je Nehušta vedela, zakaj se ji jo ta obraz v sanjah tako znan zdel in se je hvaležno ozrla proti nebu. »Brat Ilijel,« je zaklicala, čemu se skrivaš po tem skalovju kakor kunec?« postavk avtonomnega tarifa, ki se jih dovoli drugim državam v pogodbah z njimi. Ugodnosti, ki nam jih je Srbija dovolila, obstoje v glavnem v tem, da se je za nižje navedene predmete dosegla carina, kakor je bila določena v pogodbi iz leta 1908. Ti predmeti so v glavnem ti-le: Slad, hmelj, drva, stavbeni in drug les, moka, olje, oljne kisline, surov sladkor, katranovi destilati, mineralne barve itd., dalje volnene rute, vrvarsko blago, dežniki in solnčniki, krtačarsko blago, tesarska dela, sodar-sko blago, lesene lale, papir, kamnito blago, opeka, surovo železo in razni železni izdelki, zlasti tudi železniški in stavbeni ter poljedelski. V prav majhni meri se je zvišala carina na pivo (od 10 na 12 dinarjev), cement (od 1 20 in 2-20 na 1-35 in 2-35), sveče (od 35 na 40), toaletna mila (od 35 na 40), bombaževe in volnene tkanine, usnje za podplate (od 66 na 75), usnjene in lesene izdelke itd. Občutno pa se je zvišala carina na pohištvo iz upognjenega lesa; leta 1908 jc bila določena na 25 dinarjev, a. sedaj na 42 dinarjev. Istotako občuten je povišek za konfekcijsko blago, za katero se bo plačevalo lOOodstotno do-klado k tkaninski carini. Zelo je prizadet izvoz ovratnikov in manšet, finej-ših čevljev in žlebastega stekla. 80. rojstni dan našega cesarja. L j u b 1 j a n a, 19. avg. 1910. Vsa svetovna javnost je še danes pod vtisom osemdesetletnega jubileja avstrijskega cesarja Franca Jožefa I. Listi slave modrega vladarja, ki si je v poznih dneh svojega življenja s svojo zmernostjo in vojaško ostrostjo proti sebi ohranil pravo mladeniško čilost in živahnost, za katero ga lahko zavidajo ljudje, ki še niso niti 50 let stari. Strog do sebe, ljudomil do drugih, obziren in ljubezniv, mož, ki veže vse avstrijske narode, je slika, ki jo podaja o njem. časopisje. Sivolasi vladar strogo izpolnjuje svoje vladarske dolžnosti. Vojaško točno in natančno si ureja svoj čas. Nad, vse ljubi planine, na katere pohiti, kadar mu to dopusti čas. — Avstro-Ogrska je Franc Jožef I. Taki akordi so odmevali te dni in odmevajo še danes v svetovnem časopisju. Ne samo Avstrijci, tudi inozemci in njihovo časopisje posveča dojenu vladarjev članke, ki slave moža dela, moža dolžnosti, velikega dobrotnika vseh, ki trpe bedo. Nadvojvode in nadvojvodinje so včeraj čestitali vladarju v tistem tihem, čarobno lepem Išlu, kjer cesar tako rad biva in kjer jc najbolj srečen v družbi svojega vnuka in vnukinj, v njihovi otročji sobi, kjer visoki vladar sam rad poigra ž njimi. Popoldne ob 3. je bila slavnostna rodbinska pojedina. Cesarju jc čestital prestolonaslednik. Cesar se mu je lju-beznjivo zahvalil in mu stisnil roko. Slavnostni dan jc zaključila v Išlu pojedina dostojanstvenikov. ¥ Cerknico! V nedeljo 21. avgusta na veliko ljudsko slavnost! Spored je zelo lep. Obhod po trgu, sveta maša na prostem pri sv. Roku z godbo in ljudski shod. Popoldne po litanijah javna telovadba Orlov, komerz in velika, zelo zabavna ljudska veselica s šaljivo loterijo. Zanimanje za to prireditev je splošno. Vršijo se obširne priprave. Vljudno še enkrat, vabimo k obilni udeležbi tudi one, ki morda niso še dobili kakega posebnega vabila. Cerkniško okrožno predsedstvo Orlov. Ofvorte društvenega Soma v Velenju. Dovolj znano je težavno stališče, katero ima Slovenec v krajih, ogroženih ocl Nemcev. Potencirano hvalevredno jc tamkaj delo in trud ter energija posameznika,ki se prizadeva v kakršnikoli obliki zajeziti prodiranje narodovih nasprotnikov, ki imajo materijelno vso moč v rokah. Le skrajna požrtvovalnost in neumorno delo jo v stanu tu kaj opraviti, kar ima trajen pomen in uspeh. V Šmartnem, deset minut od Velenja, imamo v osebi g. kaplana Goričarja moža, ki je postavil z -društvenim domom v Velenju sebi veličasten spomenik v pričo njegovega dela, slovenskemu živi ju tam okoli pa trajno torišče izobrazbe in narodove obrane. Bilo jc že zelo živahno v Velenju, ko se je pripeljala Četa pevcev »Ljubljane« ■/. zastavo v Velenje, sprejeta na kolodvoru od kmečkee-n odposlanstva s poslancem dr. VrstovŠekom na čelu, dalje v trgu pa posebej od župana, veleposestnika g. Skaze. Vobče je bilo zaznati slavnostno razpoloženje med ljudstvom, zbirajočim se k slovesni službi božji ob 10. uri. Precej prostorna cerkev je bila kmalu polna, pa tudi zunaj obkoljena od množice, ki je z zanimanjem poslušala govor č. g. dr. Medveda, tega priljubljenega ljudskega govornika. Pri sledeči slovesni sv. maši so v sicer neznosni vročini na koru izborno pope-vali pevci »Ljubljane«. Ob 3. popoldne je bilo določeno bla-goslovljenje in otvoritev novega doma. Cela prireditev je imela značaj ljudskega tabora. Kmalu po kosilu so hiteli okoličani peš in na vozeh z banderi ocl vseh strani proti prijaznemu gričku, kjer stoji novi dom. Zbirali so se Šo-štanjci, Šaleščani in Savinjčani. Po 2. uri je sprejelo istotako kmečko odposlanstvo s poslancem dr. Vrstovškom in pevci »Ljubljane« z razvito zastavo goste, ki so došli z vlakom. V dolgem sprevodu smo se napotili skozi trg v Šmartno, na čelu šoštanjska godba in veselo Vihrajoča zastava »Ljubljane«. Trikrat so zadoncli po trgu »Hej Slovani« z godbo in odmevalo je urnebes-nih narodnih vzklikov, vmes izza grma kak Hcil, ki je dobil vsakikrat gromek odgovor. Po prihodu v društveni dom jc blagoslovil novo poslopje domači g. župnik ter otvoril novi dom s kratkim navdušenim govorom g. dr. Hohnjec. Prostorna dvorana je bila seveda kmalu prenatlačena in atmosfera neznosna. Zaorila je »Ljubljana« »Lepo našo domovino«, vzneseno je govoril zbranemu ljudstvu raz oder še g. župan Skaza imenom občine, dalje poslanec dr. Ben-kovič in poslanec dr. Vrstovšek, potem pa smo šli na prosto, kjer se je razvilo pravcato taborsko ražpoloženje. Pesem za pesmijo je odmevala po dolini, drug za drugim so vstajali govorniki in podžigali zbrano ljudstvo k trajnemu in odločnemu odporu. Najkrasncjše je pač govoril zopet dr. Medved, katerega so dvignili na rame, kakor tudi pozneje g. kaplana Goričarja, ki je poleg vseh drugih govornikov, ki so se deloma opctOvano oglasili, prisrčno pozdravljal »Ljubljano«, ki jc v prvi vrsti s pesmijo nadela slavnosti toliko navdušenje. Zahvalil so je vsem zborovodja g. Svetek, povdarjajoč, da »Ljubljana« ne vidi svoje naloge završene samo v akade-mičnem gojenju glasbene umetnosti, nego tudi v praktičnem delu mod ljudstvom, ker je za slovensko stvar domaČa pesem eminentne važnosti. Posebno zanimanje je vzbudil a svojim dovršenim govorom mladenič Zaje iz Škal. Krog 6. Ure se je ljudstvo jelo razhajati. Hvaležno za prekrasen dan, nas je opletlo s cvetjem in iskreno pozdravljalo ter spremilo »Ljubljano« na kolodvor, kjer je par nemških poba« linov hotelo delati zmešnjavo, pa jih je slovenska pest brž potisnila na cesto in kvitirala falotski čin prejšnje noči, ko so strgali z mlajev pred domom zastave. Slučajno so se z istim vlakom peljali domov celjski nemški pevci in na kolodvor prišedši jeli hajlati in prepevati, ali cel vlak nemčurjev (za nas so morali pripeti nove vozove) je »Ljubljana« v družbi z drugimi udušila s slovensko pesmijo. Po vseh postajah do Celja, sosebno v Šoštanju, ni bilo miru pred heilovci, vendar v Celju ni bilo nobenega konflikta, dasi je »Ljubljana« pri večerji na vrtu sredi Celja čvrsto zapela par domorod. pesmic in na potu na kolodvor »Hej Slovani«. Končan je bil prelepi dan. Prelep po zaslugi slovenskega duhovna-pijonirja g. kaplana Goričarja ter trudoljubivega poslanca dr. Vrstovšek a. Slava jima! Dom stoji! Tisti, ki so ga sezidali, so porok, da bo v njem torišče slovenske kulture. MINISTRSKI SVET včeraj je bil le kratek. Pečal se je pred vsem z upravnimi zadevami. KOLERA. V Bariju v Italiji je izbruhnila kolera. Dozdaj jc umrlo že 39 oseb. Grozno že razsaja kolera v Rusiji. Nacl sto oseb jc na koleri umrlo na Ruskem Poljskem, v Pcterburgu pa v osmih dneh 123 oseb. Družinska Pratika 1911 je ravnokar izšla in se dobiva od danes nadalje pri vseh dosedanjih razprodajalcih. - Cena razprodajal-cem ostane nepremenjena. Dnevne novice. r-f- Cesarjev 80. rojstni dan so jc po celi deželi praznoval z izredno slovesnostjo. Vsako mesto, vsak trg in vsaka vas je bila okrašena s slovenskimi in cesarskimi zastavami, ponekod je bila tudi bajna razsvetljava, duhovniške in posvetne korporacije so se šle poklonit oblastem, da sporoče čestitke ljudstva najvišjemu prestolu. Slovensko ljudstvo je zopet pokazalo, kako ljubi cesarja in je neomajno zvesto prestolu ter avstrijski domovini. -f- septembra se vrši na Brez-j a h seja odbora Zveze Orlov. Program je jako važen za nadaljni razvoj naše organizacije. Udeležba je strogo obli-gatna, tako da brez tehtnega vzroka ne sme nihče izostati. Opozarjamo tudi vse odseke, da 4. septembra, ki je bil že pri seji v Logatcu določen, ne sme noben odsek ničesar prirediti. + Liberalna kunši. Bum! Bum! Naše liberalce zelo veseli, ker sta liberalna veleuma dr. Novak in pa Fran-chetti govorila na narodnogospodarskem kongresu. Neki strokovnjak na narodnogospodarskem polju, ki pozna dobro to reč, je včeraj tako-le rekel: »Čital sem, kar je govoril dr. Novak. Sramoval sem se, ker to, kar je pripovedoval clr. Novak, se od časa do časa bolje čita v »Merkurju«. O Franchetti-ju pa ne rečem drugega, kakor: Friseur, bleib' bei deiner Scheer!« S svojima predavanjema na slovanskem gospodarskem kongresu sta se dr. Novak in Franchetti nesmrtno blamirala. Naravnost otročje neumen je pa »Narodov« stavek: »Kaj pa. bodo take reve, kakor sta dr. Pegan ali profesor Jarc, na narodnogospodarskem kongresu, ko drugega ne znata, kakor otrobe vezati.« To je tako modro povedano, da se tej modrosti morajo smejati celo vrabci na dvorišču in na strehi »Narodne tiskarne«. + Lumen mundl. Franchetti je v svojem referatu na narodnogospodarskem kongresu v Ljubljani govoril isto, kar se je že obravnavalo na shodu kranjskih obrtnikov. Pritoževal se je tudi, da različne korporacije pošiljajo v obrtne svete neobrtnike. Mož naj Iii prijel ljubljanski občinski svet, ki je poslal za zastopnika v obrtnopospeše-valni urad neobrtnika dr. Windischer-ja, ne pa njega, Franchettija, obrtnika in občinskega svetnika, kar bi bilo tembolj pričakovati, ker »Narod« piše, da, sta dr. Pegan in Jarc ničli, Franchetti pa svetovni um, inkamacija vesoljne pameti, drugi Sakya-Muni. + S kajžarji zmerja glasilo puhlega liberalnega purgarstva, »Slovenski Narod«, pošteno slovensko kmečko ljudstvo, češ, »ker se pri volitvah glasovi samo štejejo in ne tehtajo in ker velja sto kajžarskili glasov ravnotoliko kakor sto uradniških glasov, je čisto naravno, da imajo klerikalci mandate.« Kljub temu, da bi liberalci radi kandidirali v Beli Krajini in lovili kmečke glasove, imenujejo ljudi, od katerih se liberalna »inteligenca« redi in jih odira, kajžarje. Ni jim prav, da kaj žar ravno toliko velja kakor kak liberalni uradnik. Seveda, sili in leni liberalni gospodi bi bilo prav. če bi mogli, kakor svoje čase, kajže spravljati na. boben in kajžarjcm posojati na judovske procente, dokler bi jih ne izmozgali ter se za kajžarske groše odebelili. Liberalni uradniki pa bi radi, kakor v tistih davnih lepih dneh, kajžarje hrulili po pisarnah, jih zmerjali in gulili ter ko-mandirali. Kajžarji pa seveda niso več tako neumni in zato bodo, kakor doslej tudi odslej pri volitvah postavili na prag tiste liberalne meščanske škrice, ki zaničujejo kajžarja, pa so sami doma iz kajže in so v mladih dneh otepali kajžarsko kašo, ki je sicer priprosta jed, ampak pošteno pridelana, dočim se mnogi liberalni »intelegentneži« mäste na račun in škodo bajtarja. Taki ljudje niso za med kajžarje, zato po celi domovini proč z njimi! + Rudarski shod se vrši v nedeljo dne 21. t. m. v Trbovljah ob 9. uri dopoldne. Na shodu poroča odposlanec. »Jugoslovanske strokovne zveze«. Rudarji, vsi na shod! 4- Shod S. L. S. Na Breznici je predaval dne 7. avgusta veleč. g. deželni poslanec Ivan Piber o delovanju poslancev S. L. S., o planinstvu itd. Navzoče občinstvo ga je poslušalo z velikim zanimanjem. Potem je predaval veleč. g. dr. Svetina o pomenu in na-metu »Slovenske Straže«. Njegov temeljiti in navduševalni govor je imel ta uspeli, da se je ustanovila podružnica »Slovenske Straže«. + Občni zbor pododbora »Slovenske Dijaške Zveze«. Ob izredno lepem vremenu se je vršil na Velike maše dan v Slovenski Bistrici, v hotelu »Avstrija« občni zbor pododbora »Slov. Dij. Zveze« za Štajersko. Počastili so zborovanje g. dcželftip.pslanec Peter Novak. ki jc pozdravil dijaštvo v imenu načel-stva posojilnice, vlč. g. kaplan Ozvatič, ki je želel zborovanju najboljših uspehov, g. profesor Rabuza, zastopano jc bilo tudi učiteljstvo. Abit. Slavič je predaval o prekmurskih Slovencih, g. urednik Kemperle je pozdravil v imenu žurnalistike ter govoril o obrambnem delu. Po odborovem poročilu se je izvolil sledeči nov odbor: abit. Franc Stri-žič, predsednik; jurist Ljudevit Kosec, tajnik; bogoslovec Alojzij Rozman, blagajnik. — Pri popoldanski veselici so se izkazale vrle diletantke od Sv. Jurija ob juž. žel. in celjski dijaki, pri prosti zabavi pa neumorni tamburaški zbor in pevci. Vsem skupaj in vsakemu posebej, ki je na ta ali oni način sodeloval, najsrčnejšo zahvalo! -j- Vrhovni predstojnik Salezijan-cev. Dne 16. avgusta je bil izvoljen za vrhovnega predstojnika salezijanske družbe veleč. g. profesor Pavi. Albera, bivši vrhovni spiritual, star 62 let. Njegovo mesto je zasedel č. g. dr. Julij Bar-beris. — Nadškof dr. Stadler zopet odlikovan. Dr. Stadler je v spomin 80-let-nice prejel od cesarja marmorno plaketo z zlatim cesarjevim portretom. Izvršil jc plaketo profesor R. Marschall; namenjena je le za odlikovanje gotovemu številu visokih dostojanstvenikov in ne pride v trgovino. — Zopet vojaško veteransko društvo! Tudi na Brezovici pri Ljubljani se je zbralo nekaj vrlih mož, kateri ustanovijo v nedeljo, dne 21. t. mes., ob 3. uri popoldne vojaško veteransko društvo na Brezovici, s sedežem na Brezovici pri Ljubljani. Ker so ravno vojaška veteranska društva, kakor v obče znano, izmed najbolj častitljivih društev, ki obstoje samo iz izkušenih, neodvisnih mož, bivših dosluženih vojakov, se želijo tudi pri nas zbrati in so z veseljem spominjati na mlada nekdanja junaška leta, ko so zares trpeli na bojnih poljih in prelivali kri z mečem in puško v roki za moč domovine in presvitlega cesarja. Precejšnje število patriotičnih somišljenikov se je že naznanilo za vstop v omenjeno društvo. še večje število jih je pač še pričakovati. Naznanilo se jih je tudi že več bivših junakov iz pretečenih hudih vojnih časov, kakor n. pr. iz leta 1859, 1866, kakor tudi onih iz bosensko okupacije leta 1878, katerih hrabra prsa še dandanes dičijo tedanjih hrabrih časov blesteče kolajne. Društvo bode vseskozi humanitarno in se bode ponašalo tudi z lastno bolniško blagajno, katera bode dajala svojim vestnim rednim članom v slučaju bolezni podpore. Pametni možje se tega društva tudi jako vesele. Torej, vsi zavedni pametni možje, pokažite, da ste tudi še. dandanes neustrašeni hrabri možje, kakor ste bili takrat, ko ste stali krutemu sovražniku v krvavih bitkah neustrašeno z močem in puško v roki za dom in cesarja nasproti in pridite vsi k ustanovitvi ob 3. uri popoldne. — Olvoritev osebnega postajališča Sv. Ana. Med postajo Trst. c. kr. drž. ž. in postajališčem Ricmanje v km 151 proge Herpelje - Kozina - Trst c. kr. drž. žel. ležeče obratno ogibališče Sv. Ana se otvori 20. avgusta 1910 kot postajališče. Postajališče izdaja vozne listke in odpošilja prtljage. — Vabilo k cesarski slavnosti, ki jo priredi gorjanski moški pevski zbor v nedeljo, dne 21. avgusta, ob pol 4. uri popoldne v prostorih gdč. Fani Por na Dolgem brdu. Spored: 1. Godba. Gorjanski godbeni klub. 2. Pet je. Poje moški in mešani zbor. 3. Tombola. 1. Licitacija in nekaj za smeh. 5. Govor. 6. O mraku razsvetljava in spuščanje rakc-tov. 7. Cesarska pesem. — K obilni udeležbi uljudno vabi oclbor. — Vrši se ob vsakem vremenu. — Od strele zadet jo 10. avgusta umrl mrliški ogleda Jožef Zupan, ko je ravno kosil na polju. Čudno, da je tudi lansko leto isti dan in skoro ob isti uri postal v obližju neki kosec žrtev strele. — Suhorje. Dne 15. t. m., t. j. na Veliki Šmaren, je bil tu gospod nad-učitelj Ivan Zupan iz Dolskega in je po popoldanski službi božji predaval o perutninarstvu, posebno o kokošji reji. Navzoče žene in dekleta so pazno sledile raznim nasvetom, kako in s čim se krmi, kake vrste kokoši bi bile naj-prikladnejše za. tukajšnje razmere itd. Za naše kraje in razmere bi bilo prav dobro, da se ta panoga kmetijstva še bolj razširi in udomači. Kajti Trst, je blizu, kjer se jajca in odgojoni piščanci prav dobro lahko prodajajo. Torej, gospodinje suhorske, na noge, proč z vsemi predsodki, in bodete videlo, da se tudi v tem oziru lahko dobi lep denar za razne domače potrebo. Gospodu predavatelju pa bodi na tem mestu izročena. naša prisrčna zahvala, da so je potrudil priti v oddaljene naše gorske kraje. — Kolo ukradeno. V Dravljah je bilo na Veliki Šmaren popoldne okrog 4. ure ukradeno iz drvarnic» gostilne pri Sojerju kolo »Diirkop«, s svetilko na karbid, prostim tekom »Torpedo« in magistralno številko 359, črno na rdečem polju. Kolo je dobro ohranjeno, črno barvano, obroča na kolesih imata bolj slabo vidno rdečo progo. Plašči so novi, zadnji jo popolnoma rdeč. Spredaj je novo ponikljana zavora. Sedlo ima številko 22, je na štirih navzdol zavitih vzmetili, katerih desni je v sredini zlomljen. Prestava je izrezana v podobi triperesne detelje. Izsleditelju je zagotovljena primerna nagrada. Kdor bi kaj vedel o kolesu, naj to naznani orožnikom ali policiji. — Goveja, prašičja in perutninar-ska razstava se priredi dne 19. septembra t. 1. v Kandiji pri Novem mestu in sicer prva za novomeški okraj, druga za novomeški in krški okraj in tretja za celo deželo. Pozivljemo živinorejce in gospodinje, da se mnogoštevilno udeleže razstave, pri kateri se bo razdelilo na premijah okroglo 2000 K. Kdor želi kaj razstaviti, naj se priglasi do 31. t. m. razstavnemu odboru ali pa kmetijski podružnici v Novem Mestu. — Družinska pratika za leto 1311 je izšla v založništvu v Ljubljani z zelo raznovrstno zanimivo vsebino ter mnogimi, letos posebno izbranimi slikami. Dobiva se od sedaj nadalje v vseli trgovinah. Cena 24 vin. izvod, po pošti 10 vin. več. Kdor bi je ne mogel dobiti pri domačem trgovcu, naj si jo naroči v Ljubljani pri »Katoliški Bukvami« ali pa v prodajalni »Katol. tiskovnega društva«. Zahtevajte povsod le našo »Družinsko pratiko« s podobo sv. Družino. Razprodajalci dobe znaten popust. — Slovenec umrl v Amerik;.. V Cle-velandu v Ameriki je umrl v bolnici rojak Josip Krejič, siar 28 let, doma iz Ustja na Vipavskem. — Slovenec ubit v Ameriki. V Clo-velandu so ubili v neki gostilni dne 31. julija Slovenca Ivana Slugo. Zaprli so dva Irca, ki sla osumljena uboja. — V Ameriki ustreljen Slovenec. V Duluttu je umrl v bolnišnici Slovenec Martin Ravnihar, 30 lot star. Dne 4. julija je bil ustreljen v Aurori, državi Minnesota, z revolverjem. Iz informacije, ki jo je dal umrli Ravnikar zdravniku, je razvideti, da so v nedeljo dne 3. julija t. 1. v oni hiši, kjer jo stanoval Ravnikar, imeli neko slavnost, pri kateri je bilo — kakor navadno, preveč vsakovrstne pijače. Rekel je, da je med 12. in 1. uro popolnoči eden od mož, ki so bili tam zbrani pred hišo. začel preveč razgrajati ter ga je hotel pomiriti. Nastal je prepir. Ravnikar so je obrnil proti hiši, padel je strel in ga zadel v — Samoumor vojaka. V Sarajevu jo minoli petek nek infanterist 96. peš-polka s svojo službeno puiko petkrat ustrelil v oficirsko jedilnico, kjer so bili zbrani častniki treh bataljonov. Zadel ni nikogar; nato jc z nova nabasal puško in se ustrelil. — Veliko novo vojašnico za ulanca grade v Zagrebu med Deželičevim Pri-lazom in zidanmoško progo južne železnice. Stavbišče meri 21.000 kvadratnih m., od teh zavzema jezdarnica sama 1700 kvadratnih metrov. Vse zgradbe so izvršene iz železobetona; vojašnica bo do jeseni popolnoma gotova. — Srbski bosenski kmetje proti acjam. V okolici Bos. Gradiške so srbski kmetje svojim agam odrekli izplačilo desetine. Sploh se med tamošnjim srbskim ljudstvom pojavlja Turkom sovražno gibanje; oblasti so ukrenile vso potrebno za vzdržavanje miru. — Gcnerafoii inšpektor čet eksce-lenca baron Albori nadomestuje cesarja pri paradi dne 18. avgusta na Dunaju. Kakor čujemo, je dobil generalni inšpektor čet ekscelenca baron Albori, kateri sedaj v dobro znanem hotelu Valentina Šturma v Poljčah pri svojih sorodnikih biva, brzojavko, da po najvišjem ukazu presvitlega cesarja prevzame dne 18. avgusta parado na »Šmelcu«. To je zopet nov dokaz za priznanje velikih zaslug in visoke časti tega vobče priljubljenega generala. Danes se odpelje v posebnem salonskem vozu na Dunaj, ter se vrne v jesen, da se nekoliko razvedri na lovu. Četudi bi se lahko udeležil velikih lovov, ga vendar tu na krasnem Goienj-skem najbolj veseli iskati in streljati divjačino, četudi je ni toliko kakor drugod. — Izmed vseh letovišč v Avstriji so mu Pol.iče najbolj priljubljene, kamor že zahaja nad 20 lot. — Zahvala Jesenicami Da jo prireditev gorenjskih dijakov in Orlov 14. t. m. tako sijajno uspela, se odbor gorenjsko podružnice S. D. Z. kar naj-iskrenejšo zahvaljuje vlč. g. župniku Skubicu za krasen cerkveni govor, vlč. g. Kogoju za izborno godbo pri telovadbi in igri in vlč. g. Čuku za. pomoč na vseh koncih in krajih. Oclbor sc za- hvaljuje nadalje g. predsedniku Slov. katol. del. društva, Iv. Krivicu za brezplačno prepustitev dvorane v Delavskem domu in pozdravni govor na kolodvoru, velecenjenim jeseniškim gospodičnam za šopke in sodelovanje pri igri, vrlemu jeseniškemu telovadnemu odseku in drugim zastopnikom gor. Orlov za številno udeležbo in izborno telovadbo, katoliško-narodnim Jeseničanom za gostoljubnost in številne zastave, s katerimi so pokazali svoje simpatijo do nas, kakor tudi vsem gostom, med katerimi nas je počastil tudi g. državni poslanec Pogačnik, za obilo udeležbo in vsem dragim tovarišem ter prijateljem ki so kaj pripomogli, da. je slavnost tako sijajno uspela. Tem potom odzdravljamo tudi na številne brzojavke, zlasti premilost. knezoškofa in drugih, ki so želeli mladi setvi obi-lega blagoslova. Bog daj! — Odbor. — Romanje Kraševcev na Brezje, ki je bilo določeno za 23. avgust, je preloženo na september. Premeščenje. Č. g. Jakob Ukmar, dosedaj kaplan pri Starem sv. Antonu v Trstu, je določen za ravnatelja škofijskega konvikta. Na njegovo mesto pride č. gosp. Adrijan Brumen, dosedaj kaplan pri sv. Jakobu v Trstu. — Gosp. Ukmarju čestitamo na mestu, ki je kakor nalašč za njegovo delavnost v pro-speh katoliške misli. — Nevaren italijansk baron. V Dubrovniku je 15. t. m. na ulici pred Hrvatsko Čitalnico z revolverjem napadel dr. Iva de Giulli nek italijanski aristokrat iz kraljestva, po imenu baron Mayneri. Napadalec je že preje raz-drl zakonsko srečo dr. de Giullija, ker je zapeljal njegovo ženo, sedaj ga. je hotel ubiti. K sreči pa strel ni zadel in je ostal dr. do Giulli nepoškodovan. Vročekrvnega italijanskega barona so zaprli in bo po prestani kazni izgnan iz Avstrije. Siaisiske mmiv. š Šoštanj. Tukaj se jo dne 31. julija ustanovila mladeniška zveza; dne 14. avgusta pa dekliška zveza. V odbor so izvoljeni v mladeniško zvezo: Zaje Josip, predsednik; Koren Martin, podpredsednik; Golob Josip, tajnik; Počo-lar Janez, blagajnik; Drev Anton, Na-vodnik Matevž in Ravljen Miha. V dekliško zvezo: Ravljen Pavlina, predsednica; Hrastnik Marija, podpredsednica; Medved Ivana, tajnica; Ravljen M., blagajnica; Turinck Neža, Drev Marija in Stropnik Liza. Govoril je za mladeniško zvezo urednik »Straže«, g. Kemperle; za dekliško zvezo pa g. dr. IIoli-njec. Rog daj mnogo uspeha. š Posvečenje oltarja. V nedeljo dne 21. avgusta bodo prevzvišeni knezoškof ilr. Mihael Napotnik posvetili pri sv. Jožefu pri Mariboru novi oltar presv. Srca Jezusovega. Oltar je krasno delo mariborskega kamnoseškega mojstra Kociančiča. Pontifikalno opravilo in pridigo v misijonski cerkvi bodo imeli prevzvišeni knezoškof sami. š Maribor. Dne 15. avgusta jo bila v zavodu č. šolskih sester trojna slavnost: 1.) slavnost preobleke; 2.) slavnost začasnih obljub za 3 leta; 3.) slavnost večnih obljub. Preoblečenih je bilo 28 kandidatinj. .Med njimi je 7 učiteljic, namreč: Gorup Viktorija iz To-maja, sedaj s. Urbana. Jerman Frančiška. iz Repenj, sedaj s. Akvilina. Štih Barbara iz št. Janža na Koroškem, sedaj s. Milena. Pinter Marija iz Maribora, sedaj s. Irmina. Jager Terezija iz Ljubljane ,sedaj s. Amanda. Fohn Ana iz Celja sedaj s. Imelda in Šrbinc Roža iz Knittelfelda, sedaj s. Gizela. 5 jc učiteljic za ročno delo in sicer: žužek Marija iz Vel. Lašč, sorodnica preča-stitega gospoda svetnika Sini. žužeka iz Vodic, imenuje se s. Adelinda. Grmeli Mari ja iz Toma je, s. Ivordula. Muri Marija iz Jezerskega, s. Marcela. Mis-sia Ana iz Kapele, s. Mansveta in Gosak Terezija iz Žič, s. I zabela. Dve sta učiteljici za otroški vrtec: Svetel Albina iz Ljubljane, s. Viktorija in Košto-maj Olga iz Gaberja pri Celju. s. Edita. Izmed ostalih jc šost šivilj, druge pa bodo delovale pri gospodinjstvu in gospodarstvu. Začasne obljube za tri leta ic napravilo 26 sester, večnih obljub pa 9. — Kandidatinje preoblekel in obljube sprejel je v imenu nudpasarja mil. g. stolni dekan dr. Ivan Mlakar ob veliki asistenci duhovščine. Več gospodov duhovnikov, bližnjih sorodnikov kandidatinj, jc prihitelo od blizu in daleč, da s svojo navzočnostjo proslave dan veselja za naš samostan. Med njimi smo videli tudi preč. g. svetnika S. Žužeka iz Vodic. Po slovesnosti jc bil obod v samostanu, h kateremu so novo-ovenčane sestre povabile svoje bližnje sorodnike. Med obedom so sc vršile napi!niče in prebrali telegrami. Izmed drugih naj bota omenjena posebno dva: Spljit: Čestita svima ciela samostanska obiteli. — Ljubljana: Kiti cvc- loči nevest podeli Bog solnca in rose, da ko se cvetje ospe, sad se pokaže bogat. Dan je Gospodov in vaš, radujte vesele sc v Bogu, cveti vam božja pomlad, sveti vam milosti zor! Kalan in sestre. — Število častitih sester je na-rastlo do 224, kar je res častno. Sestre iz mariborske materne hiše delujejo po vseh slovanskih deželah, tudi v Bosni, Afriki in celo v Ameriki.. Očividno se ozira sv. Frančišek na svoje hčerke ter blagoslavlja njih delo v čast božjo in odgojo slovenskih mladenk. š Bralno društvo pri Sv. Križu tik Slatine priredi v nedeljo, dne 21. avgusta 1910. popoldne ob uri dvojno šlavnost. 1. V čitalnici: Odkritje A. M. Slomškove slike. Slavnostni govor č. g. V. Žolgarja. Pesem pred in po govoru. II. Na vrtu g. Fr. Ogrizka: Cesarska slavnost Spored: 1. Cesarska pesem. 2. Deklamacija. 3. Nagovor predsednika bralnega društva. 4. Dražba lepih dobitkov. 5. Petje cerkvenega zbora in sviranje gramofona. Opomba: Ves čisti dobiček je namenjen za uboge slovenske šolarje pri Sv. Križu. š Cesar je sankcioniral štajerski deželni zakon za regulacijo Pesnice. š Sv. Marko pri Ptuju. Dne 14. av-gusta sta bila poročena g. Jofcf Kette, trgovec v Ljubljani in Marica Ivanj-5ič, komptoaristinja v kat. bukvami v Ljubljani. Bilo srečno! š Z mlekom zastrupiM. Iz slovenje-graškega okraja se poroča, da sc je šest oseb Mastinškove družine zastrupilo s pokvarjenim mlekom. Vsled hitre zdravniške pomoči se je posrečilo rešiti vso družino. Ljubljanske novice. NF. IGRAJTE SE SKRIVALNIC! Kdor vzame v roke včerajšnji »SI. Narod« in današnji, sc mora zelo smejati zmedenosti tistih, ki imajo pri listu besedo. Smešno jo, kakšno stališče zav-ioina zdaj »Slovenski Narod«. Včeraj i jut raj ti piše na prvi strani, da ni bilo da predvečer cesarske slavnosti v Ljubljani nobenih demonstracij, na zadnji strani prizna, da so kričali demonstranti pred kazino »Živio« in peli »llej Slovani«. Včerajšnji večerni »Narod«, pa že priznava, da je klicalo občinstvo pred Prešernovim spomenikom »Živio Hribar«! Tudi »Narodni Dnevnik« prizna, da so se vršile demonstracije, o Katerih je »Narod« pisal, da v Ljubljani nihče ne ve zanje. Včeraj zvečer piše »Narod«, da so povzročili demonstracije Nemci, danes pa upije, da so jih uprizorili seveda »klerikalci« in se klanja tistim Nemcem, ki jili je včeraj tako psoval, da je bil zaplenjen! Kako se *;e glasi tista lepa povest o tatu, ki beži in s polnimi pljučami kriči in kaže s prstom na ljudi: »Tat! Tat!« Mi nismo tako zlobni, da bi pripisovali obžalovanja vredne dogodke v sredo tisti ofici-?lni slovenski liberalni stranki, katere jlasilo je od časa do časa »Slovenski Narod«, ker dobro vemo in smo že včeraj povedali, da so tu vmes tiste tajne sile, ki so v veliko nevoljo oficiclne slovenske liberalne stranke priredile klavrno velesrbsko demonstracijo na ce-sarjev predvečer v Ljubljani. Smešno je, kako dokazuje »Narod«, da nihče drugi kakor klerikalci, ni povzročil demonstracij. Dvajsetseptemberske krvave demonstracije so tudi »klerikalci« naredili, kaj ne? Trdi, da je prišlo akrog 25 do 30 Orlov in katoliških rokodelskih pomočnikov iz »Rokodelskega doma«. To je popolnoma izmišljeno, ker smo sc takoj danes poučili in nedvomno dognali, da si je to povest »Narod« od konca do kraja izmislil, ker ni nihče, ki jih »Narod« imenuje, uiti član Orla niti član katol. Rodelskegn društva. In klici: Živijo Srbija! Ali smo morebiti trdili, da so klicali Živijo Srbija stari »Narodovi« liberalci? Prevladali res niso, ampak žal, padli so, in jato, ker so padli, smo jih ostro obso-1 i 11. Kričala je mularija, tista mulari-ja, ki jo »Narod« prav dobro pozna, lista mularija, ki je kričala tudi »Živijo Hribar«, ki sc je prepirala s policijo, tista mularija, ki je vprizorila soptem-berske oslarije, tista mularija, ki se je »Narod« tako boji, da jo še zdaj ne obsoja in ne pove, kar ji gre ter Iti s 1em lahko vzbudil sum, da z njo simpatizi-ra! »Narod« upije, naj navedemo imena glede na srbsko ekspozituro. Tisto velesrbsko »politično oslarijo«, kakor jo je nedavno nazval sam dr. Tavčar, hoče »Narod« zdaj kar utajiti. Mi smo bili žc v sredo zvečer obveščeni o vcle-izdajskih klicih, ampak za to pa nismo na. svetu, da podajamo gradivo za kake veleizdajske procese, ker predobro vemo, da tisti, ki so kričali »Živio Srbija«, so le zapeljani reveži, med tem, ko se pravi voditelji »oslarije« lepo skrivajo! »Narod« naj piše patriotično in oslro obsoja »oslarije« in otročarije, pa bo mirna Bosna! Zdaj tega ni storil in iz- kuša zvaliti krivdo danes na Nemce, jutri na klerikalce, pojutrišnjem pa morebiti že na soc. demokrate, če ga dovede njegova hinavska taktika pozneje na anarhiste, nam ni znano. Kar je bilo, je bilo, Smo zapisali včeraj. Mi smo pošten list, ki ne zatajuje, kar sc zgodi. Zelo prav bi bilo, ako bi bili de-monstrantje ob cesarjevem predvečeru poleg lepe himne »Hej Slovani!« peli tudi cesarsko, ki jo liberalno časopisje ob vsaki priliki v nič devlje, tako pa je dobila po krivdi izvestne klike žalibog vsa prireditev značaj Hribarjevega slavlja, kar je bilo zelo neumestno in zelo netaktno, ker se ni slavil rojstni dan ljubljanskega župana, marveč osemdesetletnica za Ljubljano preza-služnega avstrijskega cesarja Franca Jožefa 1. Če kdo še do danes ni verjel, da so v Ljubljani demonstracije na cesarjev rojstni dan bile organizirane in vse kaj drugega kakor patriotične, tega je »Narod« zdaj gotovo prepričal, da so bile! Saj tako upije in besni, da samega sebe izdaja. Tako n. pr. piše, da se ni klicalo »Pereat Avstrija;« Kdo pa je to trdil? Ali ste morebiti vi ta vzklik slišali ? . . . Liberalci imajo pač slabo glasilo, ki jih samo pomaka v blato! Če bi nič no bilo, ne bi »Narod« divjal kakor španski bik. S Hribarjem pa je cela reč toliko v zvezi, da smo sc mi za njegovo potrditev zavzeli, ker ga liberalcem privoščimo in nismo tako neumni, da bi zavoljo njega odobravali kršenje občinske avtonomije, liberalci pa so netaktne demonstracije zanj sami pouzročili s svojimi reklamnimi noticami. Naše stališče glede večnih demonstracij v Ljubljani je jasno: Nam ni mar vlade, še manj pa seveda ljubljanskih Velenemcev, ki koketirajo s hohencolerstvom, ampak nam je le za slovensko ljudstvo, ki vsled pobalinstev dvajsetseptemberske organizirane mularije trpi veliko škodo. Mularija, nahujskana od ljudi, ki gonijo noro srbsko idejo, nam škoduje, dasi je sama na sebi brezpomembna. Cesarjev god se je povsod praznoval dostojno, le v Ljubljani so morale lepo patriotično slavlje kaliti temne eksistenco, ki ne nosijo nobene odgovornosti, izvestni holistaplerji, špekulantje, ki jim je le za senzacijo in za pokvarjanje mladine in tistih ljubljanskih slojev, ki sledijo vsakemu radikalnemu vetru, če je še tako smrdljiv. Pošteni ljudje se morajo zoper to vzdigniti, da ne bodo zgolj lumpje imeli pravico javnosti. Zato ne odobrujemo strahopetne taktike ofici-jelnc liberalne stranke, ki vtika glavo v pesek, pa tudi ne takozvanili »zmernih« ljudi, ki menijo, da par smrkovcov ni vredno toliko besedi. Smrkovci gotovo ne, ampak interes ceJega slovenskega ljudstva, v prvi vrsti Ljubljane, pa je, da se organizirano sinrkolinstvo radikalno pomede, da ne bo vsako slavlje pokvarjeno od mularije. In zato jo treba postaviti na pranger! Tudi dvajsetega septembra izpočetka ni bilo nič posebnega, končalo se je pa s krvjo in — železno pestjo, ki jo še danes po krivdi izvestnih falotov čutimo. Zato bomo odslej vsak tak pojav brezobzirno registrirali in obsojali! Kaj stori vlada, to nas nič ne briga — naš namen je, da se pošteni ljudje organizirajo zoper črno stotnjaštvo po belgrajskem revol-verskem načinu, ki se v Ljubljani redno pojavlja in tisto časopisje, ki hoče našemu ljudstvu res dobro, mora v boj zoper mularijo, ki svojo pokvarjenost skriva pod plaščem narodnega radi-kalizma! Ij Jugoslovanska Strokovna Zveza ima danes svojo sejo ob G. uri zvečer v »Zadružni Zvezi«, na kar opozarjamo. Ij Romanje na Trsat. Tozadevno .notico glede na romanje, ki ga priredi Podporno društvo tobačnih delavk in delavcev na Trsat, moramo popraviti v toliko, da vožnja ne stane 5 K 80 vin., ampak 6 kron 20 vinarjev. Ij Neznanec, ki jo pred nekaj dnevi utonil v Ljubljanici in za katerega ime .«e še takrat ni vedelo, se je sedaj dognalo, da je leta 1891. v Mošnjah na Gorenjskem rojeni in tjekaj pristojni Franc Pire, ki je bil zaposlen pri po-globljenju prekopa. Potegnili so ga danes dopoldne okoli 10. ure iz Ljubljanice. Ij S ceste. Predvčerajšnjim je po Čevljarski ulici nek kolesar tako naglo in neprevidno vozil, da je zadel v neko damo ter ji pri tem napravil na obleki za 30 kron škode. — Tudi prevozniški hlapec Korcl P. je po Florijanski ulici tako naglo in neprevidno vozil, da jo zadel tesarskega pomočnika Ivana .Torino, kateri je vsled sunka padel na nek kamen ter sc na obrazu znatno poškodoval. Ij Zagoneten slučaj. Ko je pred nekaj dnevi no«oi 11-lelni, nekoliko slaboumni sin nekega peka iz Most košaro kruha v mesto, ie bil od nekoga moške- ga na poti napaden, češ, da je lačen in da mu mora dati kruha in žemelj. Ker mu deček ni hotel nič dati, ga je neznanec prijel za usta in mu zagrozil z odprtim nožem. Nato je deček popustil košaro s kruhom in zbežal. V bližini je ležal pod nekim kozolcem nek drug moški, v tem trenotku sta prišla po cesti dva moška in sta na dečkovo pripovedovanje o dogodku komplica prijela, medtem ko je napadalec utekel. Aretovanec, ki je tudi nekoliko slaboumen, je najprvo povedal napačno ime. Ker je bil že večkrat zaradi tatvine predkaznovan, so ga oddali sodišču. Po ubeglem napadalcu se poizveduje. Ml v Ajdovščini. O tem se nam še piše od druge strani: Vipavska okrož. telovadba v Šturiji se je v nedeljo dobro obnesla. Sprejem je bil veličasten, dekleta v lepi narodni noši so odičila 160 Orlom s svežimi šopki prsi, iz oken se je vsipalo cvetje nanje. Pri sveti maši je igrala krasno vojaška godba. Ob četrti uri je nagajal dež dobre pol ure, potem pa sc je vendar javna telovadba in ljudska veselica krasno izvršila. Telovadni prostor —-veliki zaprti vrt — jo bil nad vse pripraven in tudi lepo odičen. Orli so im-ponirali s svojim lepim, uzornini nastopom; zlasti je ljudi vzpodbudilo, da so se službe božje tudi popoldne udeležili. Srce nas je bolelo, ko so odšli. Sobotna »Edinost« je poživljala Ajdovce, naj pri pohodu Orlov ohranijo mirno kri in naj pokažejo, da so tudi napram nasprotnikom olikani. Nad spokorjenim grešnikom sc jo treba veseliti. Zato nas je tudi ta vest iznenadi-la in razveselila. Treba pa poudariti, da je prišlo to povelje — prepozno. Med tem, ko so bili dopoldne res popolnoma mirni, so zvečer ponavadi zopet izzivali in psovali. Tako vidimo, da so mladi učenci - bubci svojim vzgojiteljem žc čez glavo zrasli in jih no morejo več krotiti. V omenjeni notici > Edinosti« se povdarja svoboda. To je tista svoboda, ki je v našem okraju že prišla v pregovor: svoboda Kuncovega notarja Lokarja. To svobodo on že pri-diguje, odkar je zapustil gimnazijsko klopi. Kadar on govori, se mu usta cedijo te svobode. Ta svoboda pa obstoji v tem, da bi smeli njegovi somišljeniki in učenčki vse na tem ljubem svetu, pozdravljati celo javne plesavcc s kršč. pozdravom: »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« — med tem ko pijani liberalci med tolpo uganjajo najostudnejša bo-goskrunstva s sv. spovedjo in obhajilom itd., mi pa bi kakor pohlevni kužki morali mirno čepeti v kotu. Mi zahtevamo svobodo za vse. Na javni cesti zahtevamo mir, sicer si ga bomo izvoje-vali pred c. kr. sodnijo. Mi nikogar ne izzivamo. Besede, ki so res stale na naši okrožnici, niso imele tega namena. Iz skušenj, ki smo jih že uebrojnokrat doživeli v Ajdovščini, smo le hoteli opozoriti naše Orle na neolikane in podivjane razmere ondot, v katerih naj s svojim olikanim in pogumnim nastopom imponirajo. Zahtevamo pa tudi mi, da sc nas ne izziva. Kadar boste to definitivno dosegli in pokazali v dejanju, takrat bomo veseli, pa bomo tudi javno razglasili, da ste sc poboljšali. Orel. Emm stvari Ginekološki kongres v Peterburgu. Pod predsedstvom dr. Otta vrši se od 22. do 28. septembra I. I. v Peterburgu V. mednarodni ginekološki in porodni-čarski kongres. Presedstvo kongresa pozvalo je »Društvo zdravnikov na Kranjskem«, da opozori slovenske zdravnike na to prireditev in da eventualno skliče slovenski narodni odbor, ki bi imel vršiti potrebne predpriprave. Gospodje kolegi, ki se nameravajo udeležiti kongresa, javijo naj se predsedstvu društva zdravnikov. Peš okoli sveta. »Amerikanski Slovenec« poroča: Na svojem pešpotova-nju okoli sveta so je v ponedel jek zgla-sil v Jolietu g. Josip Mikulcc, rodom Hrvat iz Zagreba, odkoder jc odpotoval dno 5. februarja 1906. Doslej je prepotoval Evropo, Afriko in Južno Ameriko. Prehodil je skupaj 22.000 milj in raztrgal 41 parov obuval. V začetku svojega potovanja je nosil obutev št. 6, sedaj nosi Št. 9. Od tu je odpotoval proti zapadli in poleni se obrne proti New Yor-ku, kamor upa priti dne 1. jan. 1911. Potuje za stavo 10.000 dolarjev. Književnost. Za romarje v Sveto deželo priporoča »Katoliška Bvkvnrna« v Ljubljani sledeče potopisno knjige: VVoerI, Kleincr Orienlfuhrer, 2 K •10 vinarjev. Meyers Reiseführer durch Palästi. na und Syrien, 9 kron. Baedekers Reiseführer durch Palä. stina und Syrien, 12 K. Posendorfer, Vom Donaustrand ins heilige Land. Gcdenkbuch an den II, oberösterreichischen Pilgerzug, vezano 7 kron. Keppler, dr. Pavel, škof rottenbur-ški. Wanderfahrten und Wahlfahrten im Orient, vezano 12 Iv 60 vin. * Erker »Enchirldion Liturgicum in usum Clericorum et Sacerdotum in sacro Altaris minislerio. Editio altera emendata et aueto. Broš. 4 K 60 h, vez, 5 Iv 80 h. Druga pomnožena izdaja Eiv kerjevega Enchiridiona je avtentična, jasna in precizna, upošteva vse dekrete in spada med klasična dela te vrste. Dobi in naroči se pri »Katoliški Bukvami« v Ljubljani, ki je delo založila. * Aprobirana učna knjiga. C. kr. ministrstvo za bogočastje in nauk je izjavilo z razpisom dne 14. julija 1910, št. 28.990, da se bo razglasila obča apro-bacija knjige Juvančič Friderik: Učna knjiga francoskega jezika za srednje in njim sorodne šole. I. del. Dobi se v »Katoliški Bukvami«. Telefonska le toiara poroHla. MINISTRSKI SVET. Dunaj, 19. avgusta. Ob 3. popoldne se včeraj prekinjeni ministrski svet nadaljuje. V prvi vrsti se bo vršilo posve-. tovanje glede mesne draginje. PRESTOLONASLEDNIK HOČE, DA SE REŠI ČEŠKO-NEMŠKI SPOR? Praga, 19. avgusta. »Narodny li-sty« poročajo, cla prestolonaslednik zelo dela. nato, da sc reši češko-nemški .spor in se omogoči delavnost češkega deželnega zbora. Baje se mu bo v kratkem času ponudila prilika, da sliši o tem vprašanju sodbo kompetentnih mož. Baje je obisk prestolonaslednika pri grofu Černinu imel namen, se o tem vprašanju informirati. »Videnski dennik« objavlja o tej stvari članek in pravi, da mora prestolonaslednik izvedeti, kakšno dvojno moralo imajo Nemci, ki hočejo v Pragi to, kar Slovencem v Gradcu nočejo dati. Treba je, da so na najvišjih mestih o nedoslednosti nemške politike poučeni in posežejo vanjo. BURIAN. Budimpešta, 19. avgusta. Minister Burian se poda prihodnji teden na Sedmograško, kjer ostane en teden, potem pa se poda na 7 dni trajajoče inšpekcijsko potovanje v Bosno in Hercegovino. i IZVOZ ŽIVINE V NEMČIJO SE PRE-POVE. Mcnakovo, 19. avgusta. Bavarska vlacla je na vprašanje mesarske zadruge. odgovorila, da Avstrija no misli na to, da bi z ozirom na draginjo mesa prepovedala izvoz živine v Nemčijo in tega sploh tudi ne moro storiti, ker se temu Ogrska, ki je na izvozu zelo in-teresirana, odločno protivi. MEZDNI BOJI V OGRSKI. Budimpešta, 19. avgusta. Vsi tukajšnji mlini so delo ustavili, vsled česar je čez 8000 delavcev brez posla. ŠPANSKE REČI. Dunaj, 19. avgusta. V »Fremden-blattu« izjavlja P. Ledochowsky v imenu generala jezuitov P. Weruza, da so vesti, da je P. Weruz svoj dopust prekinil in s papežem konferiral, da ga pregovori k milejši politiki nasproti Španiji, oziroma gospodu Canalcjasu, popolnoma izmišljene. DEMONSTRACIJE PROTI NEMŠKI ZASTAVI V PRAGI. Praga, 19. avgusta. Na hiši »pri zlatem križu«, ki je last pomožnega društva v Nemčiji, so izobesili včeraj nemško državno zastavo. Opoldne se jo zbralo pred omenjeno hišo več ljudi, ki so burno zahtevali, naj se zastava, odstrani, češ, da je to provokacija. Ker sc je zbiralo vedno več ljudi, je policija demonstrante razkropila. Drugih demonstracij ni bilo. POSLANEC V AMERIKO. Krakov, 19. avgusta. Socialno-demokratični poslanec Dascynski se poda v Ameriko, kjer bo v več mestih predaval, vrne se pa v Evropo šele novembra meseca. GRŠKE HQMATIJE. A*ene, 19. avgusta. Vojni ministet Zorbas jc prosil za demisijo. Kralj je odredil ustanovitev nove vojne akademije. POLET AVIATIKA MOISANTA IZ PARIZA V LONDON. London, 19. avgusta. Včeraj dopoldne je nadaljeval aviatik Moisant svoj pole i iz Tilmanstone, kjer se je spustil na zemljo, dalje proti Londonu, a sc je moral pri Bromlyu zopet st) usti ti na tla, ker mu je veter preveč nasprotoval. Ko je bilo vremo ugodnejše, se je dvignil, nakar je nadaljeval svoj polet z letalnim strojem nemoteno. V Londonu ga je pričakovala velikanska množica v okolici kristalne palače. Ko je Moi-•sant dospel s svojim Blcriotovim strojem v London in ga je množica okoli kristalne palače zagledala, mu jc ob činstvo priredilo nepopisne ovacije, ki so postale tem večje, ko je drzni zrako-plovec zavil v zraku preko trga ter se srečno spustil na zemljo pred kristalno palačo. Policija je komaj vzdrževala red. Vedno in vedno so se ponavljaje ovacije zrakoplovcu, ki je poletel iz Pariza v London z letalnim strojem. Ljudje so ga dvignili na rame ter ga nesli v dvorano palače, kjer je zrakoplovec, ki ni od predvčerajšnjem ničesar za-vžil, spil kozarec mleka. K POŽARU NA BRUSELJSKI RAZSTAVI. PANIKA MED OBČINSTVOM NA RAZSTAVI. Bruselj, 19. avgusta. Predvčerajšnjim ob 9. uri zvečer je nastala med posetniki svetovne razstave velika panika. V Avenue dos Nation, na mestu, kjer je bil paviljon mesta Pariza, se je opazil naenkrat velik oblak dima. Ljudje so mislili, da jc izbruhnil požar in je nastala velika panika med njimi. Pozneje se je dognalo, da jc gorela samo neka mast, kar je povzročilo mnogo dima. Bruselj, 19. avgusta. Število razstavnih uslužbencev, ki so izgubili vsled požara svoje službe, je izredno veliko ter se ceni na 5000. Večinoma so pazniki, natakarji in natakarice, prodajalci in prodajalke. Za te uslužbence se namerava uvesti obširna pomožna akcija. Njim v korist nameravajo prirediti gledališke predstave ter vrten koncert vseh belgijskih pevskih društev. Tudi se zbirajo za uslužbence denarne podpore, ki so že doslej dosegle znatno vsoto. -1--- 48 DRŽAV ZDRUŽENIH. Ko se Arizona in New Mexico v kratkem združita s severno ameriško Unijo, bo zadnja sestavljena iz 48 držav. Od začetka jih je bilo 13. Leta 1791 se je pridružila Vermont kot 14. država. Kentucky je sledila 1792, Tennessee 1796, tako da se je novo stoletje moglo začeti s šestnajstimi državami. Leta 1803 se je priklopila Ohio, edina država, ki se jc združila brez vsake formalnosti. Predsednik ni izdal nobenega proglasa in kongres ni določil nobenega ukrepa; dotedanji teritorij jc bil kar prištet k Uniji. Devet let pozneje se je pridružila Louisiana, in lota 1816 je sledila Indiana. Leta 1817 je pristopila Mississippi, 1818 Illinois, 1. 1819 Alabama, 1820 Maine in 1821 Missouri. Potem je preteklo petnajst lot preden je k štiriindvajsetim državam prišla petindvajseta. Lota 1836. sc je pripustila Arkansas, 1837 Michigan, 1845 Florida in Texas, 1846 Iowa, 1848 Wisconsin, 1850 California, 1859 Minnesota, 1861 Kansas. Leta 1863. sc jc napravila iz delov države Virginia nova država: West Virginia, in leta 1864. je bila pripuščena Nevada. Spet je^ preteklo dvajset let, da jc prišla nova zvezda v državni prapor: leta 1876. je stopila v zvezo Colorado. Trinajst let pozneje, leta 1889., so se smele priklopiti South Dakota, North Dakota, Montana in Washington. Sledili sta Idaho in Wyoming leta 1890, potem sta prišli tekom let na vrsto Utah in Oklahoma, in sedaj skleneta vrsto Arizona in New Mexico._ TBZJiE CENE, Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 19. avgusta. Pšenica za oktober 1910 .... 9 69 Pšenica za april 1911.....9 93 Rž za oktober 1910......7 34 Rž za april 1911.......-•- Oves za oktober 1910.....7 30 Koruza za avgust 1910.....5 57 Koruza za september 1910 . . . 5 62 Koruza za maj 1911......5 64 Meteorologično poročilo. Vtilna n. morjem 306*2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm 19 Caa opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura Celziju Vetrovi Nebo Padavina v 24 urab v mm 9. zveč. 7377 211 brezvetr. jasno 7. zjutr. 38-9 lč'7 • megla 00 2. pop. 372 29 2 si. jzah. pol. obt. Srednja včerajšnja temp. 21 2\ norm. lS'ö5. JermvaUo^ železtiato JCina-Vino Higienična razstava na Dunaju lOCč Državno odlikovanje in častni diplom k ziati kolajni. Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Izborni okus. Večkrat odlikovano. Nad 7000 zdravniških spričeval. j. , c. in kr. dvorni dobavitelj THST-Barkovlje. jRli ste že odposlali položnico „Slovenski Straži"? 2379 Globoke žalosti potrti naznanjamo v svojem in imenu vseli sorodnikov vsem prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša predobra in nepozabna soproga, oziroma mati, hči, sestra in teta, gospa Antonila Pičiš m. Fisar danes dne 18. avgusta ob 2. uri zjutraj po dolgotrajni bolezni, v 37. letu svoje dobe, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Truplo nepozabne pokojne se bode v petek dne 19. t. m. ob 5. uri popoldne slovesno blagoslovilo in preneslo iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Svete maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Predrago pokojno priporočamo v blag spomin in pobožno molitev. Novo mesto, 18. avgusta 1910. Rodbina Paučičeva. sSSFö «k %}. 'v '*• ; s ' , , / v«\ v •"•'>< •■ •''"«.:• vv-à•. «• 'i:-: v 2eniîbena ponudba! Vdovec star 34- let brez otrok in lesni trgovec na deželi se želi seznaniti s kako gospodično y starosti 20 do 30 let ter s premoženjem najmanj 3000 bi bila zmožna tudi nekoliko pisave in računstva. Vdove brez otrok niso izključene. £e resne ponudbe naj se z natančnim naslovom in ako mogoče s sliko, pošljejo do konca tega meseca y zaprtem pismu na naslov „Zvestoba" na upravo „Slovenca", [g Proda ali v najem se odda 2368 primerna za stavbeno obrt: cesta na Ru-dolfovo železnico štev. 10. Prostor jc primeren tudi za vogalno stavbo. Poizvc sc v »Obrtnem pomožnem društvu« v Ljubljani, Kongresni trg 4, I. nadstr. zmožen slovenskega in nemškega jezika, nemške stenografije in strojepisja želi vstopiti v službo. Nastop takoj. Cenjena pisma poštno ležeče pod „B. 32" Loka pri Žusmu. 2373 3 dfilač trgovec v 28. letu išče prijenitve v trgovino ali na posestvo s 1600 gotovine. Pozneje veija dedščina. Pisma na upravništvo pod „7rgovec". 2380 3 Katoliška Bukvama v Ljubljani sprejme v svrho knjigotržko - strokovnega naraščaja praktikanta ki jc dovršil vsaj Štiri gimnazijske razrede in jc bil vseskozi vzornega obnašanja. Ponudbe sc sprejemajo do 25. avgusta. Vstop 1. septembra 19 1 0. 2371 2 učenca sprejme takoj za mizarski obrt Damijan Bonča, mizar v Vižmarjih štev. 48, p. Št. Vid nad Ljubljano. 2372 10 Velik lep 2383 terarium 7. vodometom in stojalom sc radi odpoto-vanja takoj ceno proda. — Naslov pri upravništvu „Slovenca". Št. 13.928. za zgradbo iazpis n-nm v III KBGBVJ na 65.400 kron proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javno po* nudbene obravnave. Pismene vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila na enotne cene proračuna ali z napovedbo pavšalnega zneska naj se predlože L eis 12. uri opoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlaU jc zapečatene z napisom: »Ponudba zaprevzetje cestne zgradbe Malagora-Polom« Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, dapripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Bazventega je dodati kot vadij še 5°/o stavbnih stroškov v gotovini ali v pupilarno varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Poleg pismene ponudbene obravnave se vrši dne 29. avgusta t. 1. ob polu 2. uri popoludne v Maligori še ustmena zmanjšcvalna licitacija in sicer za posamezno cestne dele, dolge po okroglo 2000 m, oziroma 1084 m, v katere se bo cela 7684 m dolga proga delila. Pri ustmeni ponudbeni obravnavi za delne proge jc od vsakega ponudnika položiti 100 kron vadija, kateri so bo pri odobreni ponudbi popolnil kot varščina na IO°/o pogojene svote iz zaslužka, ki se ho izplačeval vsaki mesec po napredku dela. Deželni odbor si pridržuje pravico, izbrati ponudnika no glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo ali sploh vrniti vse ponudbe. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 19. avgusta 1910. 2382 (3) Št. 14525-10 o spremil učencev 9 limelilsKo šolo m Grmu. Meseca novembra se prične na Grmu novo šolsko leto za učence zimske in letne šole. Zimska šola traja dve zimi od novembra do konca marca in je namenjena kmetskim sinovom iz poljedelskih in živinorejskih krajev, letna šola traja od novembra do konca oktobra in je namenjena v prvi vrsti mladeničem iz vinorodnih krajev. Za šolsko leto 1910/11 je popolniti 20 prostih mest in sicer po 10 za učence zimske in učence letne šole. Razen tega se sprejemajo v šolo tudi plačujoči učenci, ki plačujejo za hrano in stanovanje v zimski šoli po 150 K in v letni šoli po 300 K na leto. Prošnji za sprejem in za deželne ustanove je priložiti: 1. rojstni list, 2. zadnje šolsko izpričevalo, 3. zdravniško izpričevalo o telesni sposobnosti, 4. izpričevalo o lepem vedenju in 5. izjavo starišev ali varuha, s katero se zavezujejo plačati stroške šolanja. Prošnjo, ki je koleka prosta, je poslati ravnateljstvu šole na Grmu do 15, septembra t. L Prosilci, ki se morejo izkazati s tistim znanjem, ki ga daje prvi tečaj zimske Šole, se lahko sprejmejo v drugi tečaj zimske šole. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo šole na Grmu. deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 12. avgusta 1910. 2376 (2) ® V V # «1 BrezBiarono, ramena in rnjauo za parkete ali pelikane tla priporoča u škatlah pa en, pol in četrt kg ali prosto = hdolf HHUPTmHnn = prva kranjska tovarna oljnatih barv. firneža, laka in stek. kleja 7 I 7 1 KO 707 Najboljša ura sedajnosti: zlata, srebrna, tula, nikelnasta in jeklena sc dobi samo pri ff« Lastna tovarna ur v Švici. »» G i inj SS »I pcfni ira I1IHMI9» 2018 Tovarniška varstvena znamka „IKO". ..............BU ■j-!■_il ruf iirYi>j' i*1 ■ ** Iïlerkur< Peter Majdič Celje 2334 se priporoča. 5 5 so neprekosne glede kakovosti in trpež-nosti; čevelj se težje zvrne, manj drči in čevelj dobi elegantno obliko. Pazi naj se na znamko BERSON" i) Dobe se v vsefi trgovinah za usnje, čevlje, ij gumijevo in drožer. blago v monarhiji. Na '' debelo pri zastopnikih SIGMUND BEER & sinovi DUNAJ VI/2.