OlTAJTE, KA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Matter September 251 h lMt mt the Post Qtflce a* New York, N. Y„ nnila Act «f CM|nai «f Hank M lVlt.
A WA* HAL* won... * NGt kVlCTOKT I
^ 1~.St<i'v'-	PLUME Lin. — LETNIK LIIL -NEW YORK, THURSDAY, JULV 26, 1045 — ČETRTEK, 26. JULIJA, 1945 Telephone: CHelsea 3-1242
UNIČEVANJE JAPONSK. BRODOVJA

Ameriški ill angleški mornariški aeroplani so v svojem uničevalnem napadu na ostanke japonskega vojnega brodovja v Inland morju v torek poškodovali 20 sovražnik bojnili ladij, med njimi tudi tri oklopnice po 30.000 ton: Hjuga, Ise in Haruna. Haruno je že v poeetku vojne bombardiral pokojni stotnik Colin Kelly in jo poškodoval
Admiral Nimitz o napadu iiu japonske otoke v torek, ki se je nadaljeval še v sredo, navaja naslednje uspehe:
Zelo poškodovane so bile:
Oklopiiioa, lljuga, težka kri žarka Toue, ena lahka križu r-ka K uma razreda, matična ladja Antagi in en rušilec.
Zmerno poškodovane:
Oklopnica Ise, težka križar-ka Abou, lahka križarka Ojo-do, matična ladja Kaouragi in ena topničurka.
1 >abko poškodovane: Oklopnica Haruna, ena stara križarka, matična ladja A so, lahka matična' ladja HoŠo, dva ru-Mica in ena pritlikova podmornica.
Poleg toga so mogoče angleški aeroplani še potopili matično ladja razreda Kobe.
Ameriški aeroplaui so v torek izstrelili 18 japonskih ae-roplanov, na tleh so jib uničili '21, poškodovali pa 53 ae roplanov.
Angleški letalci so na tleh u-ničili 21 ae roplanov, poškodovali pa 57.
Angleški aeroplani, ki so le-tJEre* 1*1
morja do drugega, so potopi iT srednje velik tovorni parnik, 4 majhne tovorne pa mike in več manjših ladij
V	napadu v sredo, ki je bil izveden v slabem vremenu, je bil izstreljen en japonski ae-roplan, 18 pa jih je bilo uničenih in 20 poškodovanih na tleh.
V	napadu na vojno pristali k»če Kure in na bojne ladje v Inland morju je bilo vdeleie-nih 1:200 aeroplanov tretjega brodovja admirala llalseva.
Tokijski radio naznanja, da so aeroplaui val za valom bombardirali mesta, letališča, prevozne črte in ladje.
Letalci, ki so se vrnili z napada, pripovedujejo, da Japonci, ki so streljali s strojuiea-mi, izgledajo kot kaki bančni uradniki: imajo bele srajce nn civilne hlače ter se tudi obnašajo kot buučui uradniki.
"Izstrelke so razsipali po .nebu," je rekel pilot nekega torpednega aeroplana. " Ko pa smo pričeli spuščati bombe, so se poskrili kot zajci."
Cez noč so napadalni aere
Petain noče odgovarjati
Stari maršal Henri Philipe Petain, čegar obraz je kot kip, včeraj ni hotel odgovoriti na vprašanje, ako je čestital Hitlerju ob priliki angleškega poraza pri Dieppe in ie prosrl Hitlerja za dovoljenje, da bi se smel bojevati ob Hitlerjevi strani.
"Maršalova čast je v nevarnosti,'* je zuklicai nek porotnik čez natlačeno sodnijsko dvorano, med poslušalci pa je vsled maršalovega molka nastalo mrmranje.
Petain pa je molčal iu njegov zagovornik je naznanil, da mai<sal ne bo odgovoril na vprašanje.
Tretji dan obravnave sta proti Petainu pričala bivši ministrski predsednik Daladier in zadnji francoski predsednik Albert Labrun, ki sta izpovedala, da je Petain s svojim sodelovanjem s Hitlerjem ogroža! varnost Francije.
Petain. je bil pri včerajšnji obravnavi zelo izmučen in je rekel, da skibo sliši. Videl pa je Lebruna, ki je solznih oči jrtjdJ^efeeli '<£e4o «yt je žal, ko vidim pred seboj moža, bojevnika Francije, ki se je dvignil tako visoko, pa je padel tako nizko."
Oba, Daladier in JLebinu pa sta se izognila odgovoru na vprašanje, ako menita, da je bil Petain izdajalec, češ, da je mogoče to besedo razlagati na različne načine. Daladier je rekel: "Izdal je svoje dolžnosti kot Francoz"; Lebrun pa je rekel: "O tem si prid rži m svojo sodbo."
Daladier je rekel, da ob času nemškega napada Francija ni bila slabo oborožena. Rekel je, da je imela Francija 3600 tankov proti 3200 nemškim in da nenrško izdelovanje tankov ni bilo večje kot francosko. Po premirju 24. junija 1940 je bilo v svobodni zoni Francije 4200 vojaških aeroplanov.
Nato je Daladier popisal beg vlade iz Bordeauxa v severno Afriko in nato je rekel:
"Če bi bil Petain samo dal signal za vstajo v Franciji oh času ameriškega in angleškega
Angliji
ŠPANSKA BO IZROČILA LAVALA
Iz verjetnih krogov se je izvedelo, da se je španska vlada slednjič odločila, da izroči Pierre Lava»ia zaveznikom.
Laval se ne bo odbijal z istim aonijJ&iuioin. s katerim j* priletel na špansko, temveč bo odpeljan na španskim aeroiplaim.
Madridska vlada je že pro-i--:-—
silil za dovoljenje, da aeropIan|"^ T 1 • ■ pristane na nekem italjanskeui| \ O-lltV C V letališču. Vrnil se bo na isto letališče, s katerega se je pred tremi meseci odpeljal na Špansko. Pri tem se Španska drži pravila, da mora biti nezaže-1 jen tujec poslan na ravno isti prostor, s katerega je odpotoval in potem prišel v deželo. Iz katerega mesta v Italiji se je Lava! odpeljal, ni bilo po-' ročano, pa bila je najbrže Bologna. V tem kraju Italije je vojaški poveljnik feldmaršal sir Harold R. Alexander in gotovo mu je bilo iz Londona že sporočeno, kako naj postopa ž njim.
Anglija najbrže Lavala ne bo dolgo držala, temveč ga bo izločila Franciji. Laval dobro ve, kaj ga čaka v Franciji: sodba in smrt Zato bo na vse načine -skušal pregovoriti Španske oblasti, da se premislijo in ga puste živeti na Španskem.
Delavske novice
MNOGO ŠTRAJKOV SIROM DEŽELE IN TUDI RAZNE PORAVNAVE
Od 49,711 štrajkarjev v dežela, jih odpade na Detroit, Mich.2 1,762, — Tekom minolega polletja se, je plača delavcev povišala le za 1%,
Glasom zadnjih poročil iz delavskih krogov, i vsej republiki sedaj
imamo v povečanje plače; v Tampa, 49,7111 Fla., je pričelo štrajkati 6000
vpada v severno Afriko, kako
rtlanf stražili nad'poglavitnimij slavno 8tran zgodovine o svo-ciiji, da ne bi kaka poškodova« Jem življenju bi tedaj napisal, na ladja všl* Posebno na Ku ,bi pokleknil pred njim. — re so spuščali razsvetljeval ne Cakal sem na to m molil. Me in viigalne borabe, da je bilo' **<> tega pa je Petain zapove-prkrtaniače celo noč raza veti je- d al francoskim četam v Afriki, no Kadarkoli «e je dvignil «« postavijo v bran proti kak sovražni aeroplan, je Ml zaveznikom. - ^
takoj izstreljen.
Halseyevtf bojne ladje in ae-' Zavezniki na Dunaju roplani napadajo japonske kraj Poročila iz dveh virov naz je in ladje ie 17 zaporednih nanjajo, da so po dolgem za-dni in njih cilj je uničiti ja-j plačevanju ameriške, angleške ponsko brodovje, .porušiti to- i h francoske čete prišle na Du-\*ame in raadejati železnice in' naj in so se združile z rusko
okupacijsko armado.
O tem ni bilo nikakega u rudnega naznanila, toda poro čila iz Rima pravi, da so a meriški časnikarski poročevalci iz Rima odpotovali na Dunaj. Pariško poročilo pra vi, da bo francoski vojaki včeraj dospeli na Dunaj.
ceste.
2500 Japoncev ubitih
.Zavezniški glavni stan v južni Kitajski naznanja, da je bilo dbttih 2500 Japoncev, ki so od obkoljene fes reko Sit-
dr«*o JtovoOlo m
ni*, da so IDU^-sctMiM
east Tanngji sever v Burmi
Prememba v španskem kabinetu pa Lavalu ne obeta nič dobrega, kajti iz vlade je bil izločen vnanji minister Jose Felix Lequeriea, ki je bil vedno zelo naklonjen Nemčiji in bil velik Lava lov prijatelj. Lequeriea je bil španski poslanik v Parizu, ko je Francija leta 1939 sklenila mir z generalom Francom. 17. junija 1940 je maršal Petain poklical poslanika Lequeriea v svojo hotelsko sabo v Bordeauxu ter ga je prosil, da sporočil svoji Adadi v
CHURCHILL PORAŽEN 7
Pred zaključkom, lista je radio iz 1 vondoiTif n aziianll, da je bil Winston Churchill pri volitvah 5. julija poražen in da so na celi črti zmagali socialist i. Poročilo pravi, da so Lon-dončani zelo razočarani nad to nepričakovano izpremeinbo in se med seboj i sprašujejo; — ''Kaj bo sedaj prišlo!"
Glasovi sicer še niso do konca prešteti, toda do sedaj je že gotova stvar, da bodo v prihodnji poslanski zbornici i-nieli socjalisti večino in soeja-listi bodo tudi sestavili novo' vlado.
Natančen izid volitev bo znan šele danes popoldne.
Madridu prošnjo za premirje z Nemčijo.
Lequeriea je ostal Lavalov prijatelj tudi še sedaj in ga je pustil mirno živeti v Montju-richu.
Laval je stavil ponudbo, da se izroči zaveznikom pod pogojem. da zagovarja svojo stvar pred ameriškim porotnim sodiščem. Hotel je biti od govoren Združenim narodom, ne pa samo Franciji.
štrajkujočih delavcev in drugih vsliržbencev raznih podjetij, in od teh jih je samo v raetsu Detroit, Micli., 21,762.
Delavci, ki so zaposleni pri Graham Paige Motors Corp., v Detroit, Mich., in katerih je 2900, so ravnokar glasovali, da se vrnejo na delo, toda v Mi-chiganu je 'še vedno pet štraj-kov, kateri niso poravnani. — Glede teh štrajkov tudi ni pričakovati skorajšnje poravnave.
Med te štrajke spada 14,000 štrajkarjev, ki so zaposleni v okoličanskili zalogah lesa. Teh podjetij je nekako 200. — Po leg teh štrajkarjev je tudi (5000 delavcev, ki so zaposleni pri United States Rubber Co.; -1200 delavcev, zaposlenih pri Midland Steel Co., 500 pri A-merican Metal Products Co., iu 62 voznikov onihITmšov.
Zgoraj imenovani delavci, ki so zaposleni pri Graham-Paige Motors Co., in ki so člani organizacije C. I. O. United Auto Workers, so glasovali, da se vrnejo na delo, ker je družba obljubila, da se l*xle glede njihovih zahtev posvetovala z u-nijo. Počivali so dva tedna, ker je »bilo nekoliko delavcev brez razlogov odpuščenih.
Drugi štrajki, ki so bili zadnje dni deloma poravnani, so sledeči:
Teden dni trajajoči štrajk vslužbencev Loose-AViles Biscuit Co., v Kansas City, katerega se je vdeležilo 1200 vslužbencev; 200 delavcev, ki so vslužbeni pri Rocket Powder Plant, v Chester tonu, Indiana, ki so pričeli štrajkati početkom zadnjega tedna, in vozniki busov Bridge Transport Line. ki so v prometu med Louisville, Ky.. in Jeffer-sonville, Ind.
Med druge, še ne poravnane štrajke, spadajo sledeči:
Tisoč petsto vslužbencev v tovarnah mesnih izdelkov v St. Louis, Mo., strajka in zahteva
delavcev suiotk radi uravnave plač; 2000 premogarjev št raj-ka v Kentucky ju in 450 v okolici Pittisburglia, Pa.; 113 tiskarjev je na štrajku v Birmingham, Ala., 40 v Jersey City, N. J., 60 v Fort Wayne, Ind., in 18 v Bavonne, N. J. — Tudi 1750 vslužbencev International Harvester Co., v Fort Wayne, Ind,, je pričelo z štrajkom.
Vslužbenci Wright's Aeronautical Corp., v Wood ridge, N. J., katerih je 18,000, se pripravljajo na štrajk, ker so izvedeli, da namerava družba od-
(Nadaljevanje na 4. str.)

«y £xr*A
WAR BONDS
Vojna ni končana, dokler si Japonska poražena. — Kupujte bonde vojnega posojila;
ALI JAPONCI IŠČEJO MIR?
Zadnja številka magazina Newsweek prinaša članek, ki pravi, da je maršal Stalin na konferenco treh velikih v Pots-damu prinesel japonsko mirovno ponudbo, ki stavi pogoj, da so japonski domači otoki obvarovani ameriškega vpada iu okupacije.
Newsweek pravi, da je švedski poslanik v Tokio Widar Bagtge v maju ameriški vladi izročil prošnjo Japonske, da ublaži svojo zahtevo za brezpogojno predajo.
Nato pa članek pravi dalje:
11 Za ceno, da se Rusija ne vmeša v vojno, je Japonska obljubila, da odpokliče svoje vojaštvo iz Mandžurije v prid Rusiji. Poleg tega je Japonska tudi obljulbfla, da bo priznala načelo nedvisnosti Indo-Kine, Burme in Filipinov in da lx> dovolila, da Amerikanei zasedejo Koreo m Formozo pod pogojem, da so japonski domači otoki obvarovani ameriškega vpada in okupacije.
STAVKA V TOVARNI ZA BOMBNIKE
V Paterson, N. J., in njegovi okolici so v petih tovarnah Wright Aeronautical Corp., ki ixdeTiujejo stroje za superbombnike B-29, delavci ie peti dan na stavki, kateri s je pridružilo že okoli 30,000 delavcev.
V Wood-Ridge tovarni, ki izdeluje motorje za B-29 bombnike, je pustilo delo 18,(X)0 delavcev.
Od 36,000 delavcev v petih tovarnah jih dela samo kakih 6000.
Medtem ko tovarna Wtood-Ridge izdeluje motorje za B29, stale štiri tovarne izdelujejo manjše motorje po 600 do 1500 konjskih sil, in jih rabijo za vežba'lne in lahke bombnike.
Okoli tovarn je kakih 8000 piketov, ki nosijo napise: — ''Brez pogodbe ni dela."
Stavka se je priioela, ko je bil v petek v Wood-Ridge odpuščen nek delavec v tovarniški restavraciji, ker je rabil surove besede proti nekemu preddelavcu. Njegova unija pravi, da je veteran sedanje voj ne. 50 delavcev je takoj za stavkalo in kmalu se jim jih je pridružilo nadaljnih 150, nato pa se je stavka vedno bolj širila.
Delavci so v stavko tudi prevzeli svojo pritožbo, da ima krajevni Labor Board v New
DAMASK. PRESTOLICA SIRIJE
Slika kaše glavno mesto Sirije, Damask, kjer je prišlo do spopada med sirskimi
in francoskimi četami.
NOVICA O P AVELIČU
Nekateri hrvaški ustaši se svobodno gibajo v Italiji. — Jugoslovanska mi-sija v . Rimu protestira glede milega ravnanja z ustaškimi begunci.
Rim, 23. julija. (ONA) — Objasnilo, da je Ante Pavelič ujetnik zaveznikov v Avstriji, je obnovilo očitke s strani italijanskih in jugoslovanskih oblasti, da postopajo okupacijske oblasti v Italiji mnogo preblu-go s člani ustaške stranke, ki so internirani v Italiji.
Uradniki tukajšnje jugoslovanske misije zahtevajo, da se izroči ustaške ujetnike jugoslovanskim oblastim. Od 4 do 5 tisoč se jih baje nahaja v Italiji. Oni, ki so zaprti v ta-borilšču blizu Ancone, se celo svobodno gibljejo brez vsake straže. Na tisoče pa jih je, ki so popolnoma svobodni, mesto, da bi bili zaprti. Kot primer navajajo sftučaj nekega Anto-
Yorku že od oktobra v rokah i na Kataniča, ki je bil prej
zahtevo za novo pogodbo, da pa od sedaj o tem ni Še ničesar ukrenil. V novi pogodbi stav-karji zahtevajo počitnice s plačo za vrntvše se veterane, posebni bonus za nadziranje, brezplačne bolnišnice in zavaroval* nino in plačan je praznike.
John MeGrail, predsednik krajevnega locala unije pri-
kvizlinški konzul v Reki. Tega so videli popolnoma svobodnega v Milanu, ko se je sprehajal po ulicah v drtisbi dveh ustajskih Častnikov.
Nekateri italijanski uradnik! so mnogo bolj v skrbeh glede bodočega razmerja med Jugoslavijo in Italije kot glede pre-blagega ravnanja It, ustaškimi
znava, da unija stavke ne o- begunci. Zaa&ta teh teroristov
dobruje. Rekel je, da je v torek pozvali stavkarskke voditelje, da se vrnejo na delo in naj s seboj vzamejo še ostale delavce.

llTe pozabite, krvavečega naroda v domovini! — Pošljite Vaš dar še danaa Slovenskemu Pomožnemu Odbora. 1340 W. 22nd Place, Chica-nro. m.
VtfWWWWVWVVWVWW
utegne še 'bolj pokvariti odnosa je tudi iz ftusijo. Eden članov vlade trdi celo, da je Evgen Strašenič, biv&i kvixlinski župan v Zagreba, popolnoma svoboden v Rima, ter da se nahaja oelo pod za6&to zavezniške vojaške vlade, ki mn dovoljuje prodajati na Črnem trgu zlato, katero je najbiie ukradel iz .diSavnega zaklada fašistične hrvaške vlade Hitlerjevih kviz-
lingpov.	' ^ < • «4
__
t

THURSDAY, JULY 26, 1945
mmovuiN L itn
Glas Naroda
99
f Slorenlc Pabilahing Company, (A Corporation) President; Ignac Bode, Treasurer; Joseph Lapeba, Sec. ot the corpora ties and addre—ca of above officers: n« west 1801 8TREBT. NEW YORK 11, N. T.
52nd Y K A S
"Gil Naroda" te
Yearly fT.
every day except Saturday«, Sundays •id Holiday«.
AdTerttaement an Agreement.
SA CXLO Uffd VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DR&AVE IN KANADO: CA POL LBJA	ZA ČETRT LETA 92.—.
ZA JUGOSLAVIJO — »S.— LETNO; $4.— ZA POL LETA ^nae Naroda" tehaja rmid daa tacrte^gj aoboto. nedelj ta pramikor7 "tiU* NARODA." 211 WEST 1M feTKEET. NEW YORK IL N. Y.
S—ms
Potsdam
Medtem, ko je povsem umestno in naravno, da se sedanja mednarodna mirovna konferenca "treh velikih'* vrši v glavnem mestu poražene Neradi je, oziroma v mestnem delu Potodamu, do sedaj svetovna javnost Se ni bila obveščena, čemu so "veliki trije" aa svoja prejšnja posvetovanja izbrali baa mesti Teheran in Jalta. — Toda bodisi temu kakorkoli, veliki trije", se sedaj posveta jejo glede svetovnega miru v palari imenom Sai*s Souci v Potsdamu.
Palača Sans Souci, kakor (tudi Potsdam sta sama po sebi nekaka mgunjka, toda to ngaojko je lahko rešiti in sicer na podlagi zanesljivih zgodovinskih podatkov. — Palačo Sans Sonci je zaradi! tekom let 1745—1747, neuiški cesar Friderik Veliki, ter jej je dal ime "Sams Souci" — v počast velikega francoskega modrijana, Francois Voltaire. Pravzaprav Voltaire je moral Francijo »staviti, kajti francoski Bombni so ^h izgnali, in tako se je nastanil skupno z Friderikom Velikim v palači Sajis Sonci, kajti Friderik Veliki je foil istih nazorov, kakor Voltaire #lede evolucije in svobode misli.
Stanovanja Friderika Velikega in Voltaireja v palači Sans Souci so bala vedno nedotaknjena in nei spremenjena in vsakdo si je ta stanovanja lafrko ogledal neovirano — vse do ^Hitlerjeve dobe, oziroma do dobe, »ko je milijonar Fritz Thys-*en najel pleskarja Hitlerja, da po Thyssenovem povelju pVe-iiovi vse, k*r je Wo sgodovinsko »azkimivega v Potsdamu — ^eta 1933.	✓
jit ^ ,Snns Sooči, ki je francosko, pomeni v slovenščini— ' Bre® Skrbi". To je gotovo dokaj čudno ime za palačo v kateri se vrši tekom sedanje vojne — mirovna konferenca. Zgodovina te palace nam tudi pove, da je v neposredni bližini te palače za oasa Friderika Velikega, nek mlinar hnel svoj mlin. .Nekega dne je oesar Friderik pozval mlinarja k sebi v imenovano palačo, in mu povedal, da ropot, ki' prihaja iz inl.na, cestokrat moti medsebojna svetovanja med njim in V oltairejem in tako je vprašal lastnika mlina, koliko zahteva Rii svoj mlin. In mlinar rpu je mirno odvrnil, da ni nikdar kakemu človeku svetoval naj pomanjša vrednost njegovega m .na na ta način, da - ^rtedi palačo v neposredni bližini mlina, da pa razgovori in posvetovanja med Friderikom in njegovim prijateljem Vottairejem, nikakor ne motijo delo v ^ je *** "VetOVal ^^ naj poskrbi za
^ r	^	Pal«^ Sans Souci i»
mlina, vladalo dobro razmerje sosedov, ali pa, - ako do
Z T! Priu ' imata katoika P*1*** in mlina pravico, kupit, to ali ono sosedno lastnino. Ko je mlinar odšel
domov Je Voltaire dejal Frideriku, da je on (Vride *)
^ *****	arhitekt^
da pa je mhnar najbolj dvorna t v vs«n kraljestvo, tako da
ko pravzaprav vsi trije (Friderik, ml mar in VotoHre) MiKi
<.,pJ«,natje, vsled česar naj se ropotanje v mlinu enostavno-
»	* . I A *1 * Hit
.fjt*^™"?? ni v V***«™* toda palafia Sans Sou«
*	a ?reB.^kTb,1 ' Je	In UndJe » krajev sveta so te dni prišli tja, v okolica palače z svojimi pisalnimi stroji
katerih je vse polno tudi v palači na mizah, in tekom noči celo pod posteljami.
Nekdanji rdpot mlinskih koles se je sedaj spremenil v ropot pisalnih strojev, toda v palači vlada tihoba, in časniški poročevalci ne vedo' čemu. Toda odgovor, oziroma pojasnilo
je prav lahko, kajW---ko so se "Veliki Trije" v prvič
sestali, so v palači vse luči poano v noči nakrat ugaaaiile. In poročevalci pravijo, da je one noči pmčel v palačo nek 44duh", li je imel na svojih nogah lesene, odd je in ki je dejal, da je •1 il nekoč lastnik mlina, ki je etai kraj palače Same Sonci, in da je bil sosed Friderika Hafaemollein in Francois Vol-taire-ja, ter je dejal: "Z Friderikom in Voltairejem smo se prav dobro razumeli, toda dr. GortMjevo kričanje in glasno
•	'okosnvanje potrebe svetovne vojne, ni ni dalo spati kar celih dvanajst let, in tako sem prišel nazaj, da zaprosim, da poskrbite za to, da bede vsaj v*pala* Sans Souci — zopet zavladal mir." . . .
• ^
Tn tako poročevalci sedaj ne morejo poročati vsemu sve-/«, riti "Rusija ne mara za mtr'% "da so se posvetovalci ta-;r*j prvi dam, s po rekli," in da je "med njimi radi Molotova ft vladalo nesoglasje— kaj« oni "duh" f Voltaire je vega so-& -da, je 'Velikim Trem" «vetoval, naj se jpo^vye^yjjejo na podlagi zdrave človeške pameti in nad bodo
NA MOSTU V GORAŽDI
V feftrnaTjn, leta 194*2, je napisal Rodoljub Čolakovjč sledečo črtico "Na mostu v Go-raždi", ki opisuje početje čet-nikov v Bosni.
Stoiim na mostu, ki veže bregove reke, ki jo imam zelo rad. Nanjo me vežejo spomini mojih otroških in deških let. Okrog stebrov na katerih sloni most, pljwska zelena voda. Ni ji prav, da se je nekdo vstavil na njeni poti. Navajena je, da na svoji poti vse poruši in odnese s seboj. Divja in skrivnostna je reka Drina; polna je sil, ki se ne dajo ukrotiti in ki ne vedo, kaj bi napravile. V zelenkastih valovili se valijo od bregov do bregov, jih spodkopavajo in podirajo, prenašajo zemljo in delajo otoke, da jih s hladnimi rokami nemirne in vedno razpenjene vode epet raznesejo in porušijo.
Na obeh bregovih reke leži v prijazni kotlini mestece, ki se bojazljivo in nezaupno ibudi. Nekaj tednov je živelo •kot v mori. V imenu "srbske svobode" so v njem divjali in uganjali orgije četniki. Sadisti, psihopati, alkoholi'ki, lopovi in razbojniki v oficirakih uniformah, razk net rani 'bradači, ovešeni in olišpani z bombami, bodali, poštolami in noži so bili strah in trepet mesteca. Most pa, na katerem sedaj stojim, zagledan v zelenkasto vodo Drine je bil nema priča njihovih zverinstev nad nedolžnimi in neoboroženimi ljudmi, ki si niso mogli pomagati.
Semkaj, na ta most, so pijani ljudje na povelje svojih pijanih komandantov gonili muslimane in jih klali s topimi noži. Velikokrat so še ne-zaklane pometali v Drino ali pa -so jih obesili na železno o-grodje mosta. Tu so viseli cele dneye, dokler jih ni kdo strmoglavil v reko. Vsako noč so žrtve v grozno -fenšino mesteca klicale na pomoč, toda pomoči ni <bdlo od nikoder. Zastonj so srbski meščani prihajali k eetniškim vodjem in jih rotili, naj prenehajo s klanjem njihovih sosedov, šolskih tovarišev in prijateljev. (Zastonj. Pijani oficirji so jim odgovarjali, da so tudi' Turki ustaši, in vsako noč so slišali pod svojimi okni udarce korakov. -Raib-lji «o gonili na most prav tiste ljudi, ki so Srbe obvarovali pred hrvaškimi u<sta<ši, toda St-bi jih niso mogli reišdti iz srbskih rok. Dvigali so se kriki nesretčnih ljudi, slišalo se je zamolklo hropenje, gorka lepljiva človeška kri je brizgala po snegu. Na enegu in po ograji mosta so ostajali krvave sledo-l vi divjaetva in sramote. Vsaka' kaplja te nedolžne prelite krvi J je oferos na veliki zastavi svobode, ki so jo hoteli srbski iz-rodlki osramotiti.	(
Pod inoistoni leži v Drini na' trebuhu truplo, ki je padlo med kamenje. Noge ima razkrečene,' roke razširjene, nekoliko dvig-J njene, kot da se k" vsemu sve-
tu obračajo za pomoč. Ne več zase, temveč za drage Ibre, Jovane ali An te je po vsej nasi trpinčeni domovini Bosni. Tisti, ki leži zaklan v hladni vodi Drine, je spoznal, kakšna groza je biti zaklan kot jagnje na mostu svojega rodnega mesta, v katerem je preživel svoja mlada leta, na mostu preko katerega je brez slnrtn tekel kot otrok, nad čudovito zelenkasto vodo, v kateri se je poleti kopal v veselem vrišču. In kako sedaj ne bi prosil ves svet, vse hrabre ljudi, poštene in dalekovidne, da bi šla ta gTenka čaša vsaj mimo drugih, če že mimo njega ni mogla iti.
Zelenkasta voda hitro teče čez zaklanega človeka. Na njem pušča vedno debelejšo plast rjave barve. Ta plast gu dela vedno bolj podobnega kamenju, med katerega je padel. Zelenkasta, vedno vznemirjena voda teče naprej na sever, tja proti Drinjači, kjer so pred nekaj meseci drugi izrodki klali nedolžne Srl»e. Še vedno stoji tam ko* izzivajoč spomin njihovega divjaštva velika lesena kil d. Vanjo se divjaki lovili'kri poklanih. Tudi tam so v nočeh, polnih obupne tišine, klicale na pomoč žrtve, ki si niso mogle pomaigati, tudi tam se je iz neke kmečke šupe slišalo zamolklo hropenje, tudi tam je iz človeških igri v curkih lila jrorka rdeča kri. Mesto v sneg in na železno ogrodje, je tekla v leseno kad. In nikogar ni bilo. da bi ustavil rabljevo reko. da bi ustavil to klanje v majhni vasi na Drini. Kot žrtve prav tako sta skrivala raiblje tema in nočna tišina.
Kalkor tukaj, na mostu na (Joraždi, tako so tam, v vasi Drinjači, klali kot jaignjeta o-troke Bosne. Klali so jih z nožem, ki ga je slftotval in naibru-sil tujec, klali so jih, kot so jih klali vedno tisti, ki so v Bosni vladali. Se nikoli niso bili otroci Bosne gospodarji v svojem rodnem kraju, nikoli ni bila zemlja, ki je vse odgojila, zares njihova. Od vekov hrepene njihova srca po pravici in svobodi, toda pravice in svobode v domovini Bosni ni bilo. Bile so samo goljufije in prevare, bil je samo tujčev nož, s katerim so klali zdaj ti, zdaj drugi.	f
Srce se ti krči od bolečine, toda sitskajo se tudi zdbje in pesti od sovraštva in želje za maščevanjem nad tistimi, 'ki so skovali in nafbrusili nož, s katerim so klali sinove te trpinčene domovine.
Ko stojim nad vodo razpenjene reke, slišim udarce korakov. To so koraki maščevalcev, ki bodo maščevali Jovane in Ibre, nedolžne zaklane. Njihov korak je trden, njihova roka ne bo zatrepetala, ko se bo v upravičeni jezi dvijgnila nad zlikovce in ubijalce.
In tedaj bo nad našo izmučeno in okrvavljeno B<*sno za
PHOTOGRAPHY
Specializing in
WEDDING or PARTY PHOTOGRAPHY
An Album of 15- Pictures of a Wedding in Actual Ceremony
$25 —
V Blag Spomin
»TI OBLETNICE SMRTI NA&EGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN DRAGEGA OČETA
jOSEFA HERVATIN-A
vedno
dne 26. julija. 1944.
Ene leto je že minulo, od kar zapustil si »a£ dom. Nam pa tetko jo pri. src«, ker so žalostni spomini za na«.
Bridka bUa je ločitev, ko odvzel te ua je Bog. ker t, srcu -smo si vsi želeli, da bi še med nami ostal.
Y totem grobu zdaj počiva* in plačilo vedno u&vafi. . . L«S naj nebeški m. vedno Ti Kije, in v mislih med nami bod vsak Čas.
Edina tolažba nam jo de ostala, da bo pri Bogu srečno svidenje.
Žalujoči ostali: FRANCES, soproga;
Pre. JOSEPH, SIL VIS. FANNY. ROSE.
HELENA. ZORAN NE. otroci.
Lewis Run. Pa., julija, 19«.	£ * »
Se priporoča jugoslovanski fotograf:
L. Thos. Patschke
2840 — 49tb Street or 3#26 — 46th Street.
ASTORIA, L. L, N. Y.
=
RAZGLEDNIH
TATARSKA REPUBLIKA
vihrala tista zaiatava, pod katero se Bosna edino more o-s v o bod iti m se pomiriti, velika zastava svoflx>de in ljudske sreče. Ali je čuduo, če bo ta zastava rdeča? Saj so jo s svojo krvjo pobarvali otroci Bosne, nedolžno poklani, in njeni najboljši sinovi, ki prelivajo kri za s vol »odo in bratsko Bosno.
Nov grob v Sharonu
Sharon, Pa. — Tukaj je nagi umrl Frank Žagar, podo-inače Kraščev, doma iz Iške va«i pri Igu, odkoder je pri-sšel v Ameriko pred 43 leti. Star je bil 65 let, V Sharon se je priselil pred 37 leti iz, New Catstle, Pa. Žena umi je umrla pred 12 leti. Zapušča dve liče-ri, tri sinove (stare.jšega v Nemčiji, mlajšega na Pacifiku) in več sorodnikov. Pokopan je bil 19. julija.
Baggnlev, Pa. — Za bolni ško strežnico je v bolnišnici Latrobe gradili nil a Anna Pla-ninšek.
"GLAS NARODA" V JUGOSLAVIJO "
Sedaj pošiljamo naš list našim rojakom in rojaJkinjam v Jugoslavijo. Nekateri rojaki so že naročili list za svoje ljudi v starem kraju in jim ga pošiljamo. — Naročnina za list v Jugoslavijo je $8 na leto ali $4 za pol leta.
Naročite list svojcem v stari domovini, da jim bodo tukajšnje razmere m druge svetovne novice bolj znane.
Naročila z natančnimi imeni, priimki in maslovi v Jugoslaviji, kakor.so bili pred to vojno pošljite na : "Glas Naroda", 216 West 18th St., New York, 11, N. Y.
Četrt stoletja je le kratka doba v življenju in obstoju narodov. To da napredek in sreča tatarskega naroda je tekom zadmjih petindvajset let napredovala hitrejše, kakor pa razvoj (kateregakoli naroda na svetu. *
Tatari so početkom julija proslavili petin dvajestletnico obstanka svoje avtonomije. Leta 19>25 je sovjetska Rusija pričela z preizkusom, kateremu ni para na vsem svetu in v vsej agodovini, in sicer z tem, da je organizova'la celo vrsto narodov in rodov v zvezo sovjetskih republik, katerih osnovna podlajga je neomejeno skupno in medsebojno zaupanje ter bratsko in prostovoljno sodelovanje v prid celokupno-sti.
Tatarska republika sedaj kar najboljša in najlepša sve-dočba popolnega vspeha tega preizkusa. V za vedno minoli carski dobi, so bili Tatari dokaj razvit narod in tudi delavni, toda carska vlada je vedno skrbela za to, da niso imeli prilike napredovati v narodnem in gmotnem smislu. Njihova <rbrt je bila namenoma omejena tako, da so imeli v vsej deželi le eno večjo kemično tovarno in nekoliko manjših tovarn ali delavnic. Njihovo glavno delo je bilo poljedelstvo. Glasom arhivov iz carske do-'be, ki so še vedno shranjeni v Kazanu pod napisom "Zemljiški odbor za kmetske zadeve" ima,jo sledečo vknjižbo: Dolgovi kmetov na davkih, so ta!k*> veliki, da — ako se jim proda vsa njihova Sivina, njihove koče in vsa druga njihova lastnina, — s tem niti polovica njihovih dolgov ne za more biti poplačana."
Isti carski akti tudi dokazujejo, da tekom cai^ske dobe, da po ena izmed vsakih Štirih tatarskih rodbin, ni imela svojega zemljišiča in da vsaka tretja rodbina ni imela niti enega konja. Vsi ostali kmetje so se preživljali s tem, kar so zamo-gli pridelati na svojih majhnih zemljiščih, na katerih so orali •svoje njive in njivice z lesenimi plugi.
NAJBOLJŠI PRIJATELJ V NESREČI VAM JE:
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA
BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA
Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50v in otroke do 16. leta starosti.
ClAMtvo: 64,500
Premoženje: $11,000,000.00
Za ožje informacije glede zavarovanja ' vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ
Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave.r Chicago, 111.
Carska vlada je ravnala z Tatari natančno tako, kakor ravna angleška vlada z narodi svojih kolonij, v katerih domačini nimajo nikakih pravic. Nek carski uradnik, ki je upravl-Ijal tekom carske dobe deželo Tatarov, je dobil od vlade sledeča zauipna navodila: 'Izkušnje vseh (čaisov nam dokazujejo, da je mnogo ložje vladati neukim in nevednim narodom, kakor pa onim, ki so saj malo uadbraženi.' Uvaižujoč to navodilo, so krajevne oblasti storile, kar je bilo v njihovih močeh v svrho zatiranja prebivalstva. Le 16 odstotkov vsega prebivalstva je znalo čitati in pisati; in le otroci uradnikov in lokalnih takozvanih bogatinov, so obiskovali šole. V Tatari ji se je toraj vladalo nekako tako, kakor v stari Avstriji, kjer je "c. & k." vlada skrl>ela le za napredek Nemcev in ponemčendh Slovanov.
V Kazanu, oziroma g-lavnem mestu Tatarije imajo sicer vseučilišče, ki je staro 113 let, toda tekom dolgo do!>e cariz-ma, dovršilo je le šest dijakov tatarske narodnosti svoje študije v imenovanem vseučilišču.
Tako je Ibfl položaj tatarskega naroda, ko je pričel pred 25 leti s svojim svobodnim razvojem in neodvisnostjo v o-kvirju sovjetskih republik.
Potom preiskusa, kateremu ni para na vsem svetu, se je v imenovani ma>li deželi, kakor tudi v mnogih diiigih narodnih republikah sovjetske zveze repu)»lik, dosegel skoraj neverjeten napredek raznih narodov.
„Po odstranitvi srelnjevefiikih razmer in vladanja v Rusiji pred petindvajsetimi leti, so dobili tatarski kmetje 700,000 hektarov zemlje, katera je bila preje last veleposestnikov. Deset let kasneje, ko so tovarne v urals&ih pokrajinah, Ukrajini in Bjelorusiji izdelovale dovolj modernih poljedelskih strojev in orodja, so tatarski kmetje združili svojih 400,000 malih kmetij v 4000 kolektivnih poljedelskih zadrug. Že pred sedanjo vojno, so kmetje obdelovali svoja polja z pomočjo tisočerih traktorjev in trnkov, in kmetje so že tedaj povečali svoja polja v toliki meri, da je postala velikost obdelane zemlje več, kakor še enkrat tolika, tako da se je skoraj podvojila.
Potem so Tatari izdelali svojo lastno ustavo, izvolili svoje zastopnike v državi zbor in ustanovili svojo lastno vlado.
Istočasno se je spremenil tudi položaj v drugih pokrajinah republike, ki niso bile bae poljedelske. Iz Rusije so prišli v deželo geologi, kateri so kmalo dognali, da je v Tata-riji obilo petrolja in premoga, železa, gipsa in drugih rudnin, (leologom so sledile pošiljat ve strojev za gradnjo tovarn in sličnih poslopji, vse kar je potrebno za »ustanovitev laboratorijev, stroji za izdelovanje strojev in tudi tiskarski stroji. Zajedno z stroji prišlo so v deželo faidi inženirji, znanstveniki in uortelji.
(Konec prihodnjič.)
Kupite en 11 extra'' bond ta teden I
THEWEAJHEn
s no ww ^ L^ikX
mi
f* TODAY


THURSDAY, JULY 26, 1945
V8TANOYLJEN L UN
1Z
naselbin
Dapki so nam vedo* dobrodwiii. ker m naae tUaieije is m i njtati naii ivjaU la-k«rri(«i m«d seboj pogovarjajo.
PI8M0 SLOVENSKE BEGUNKE
Vale 6ummit, Md. — Ceuje dom opustcfeen, bres vsega — urednik: Moj »in ae je ae- ne bo živine, prašičev, ne vosi s slovensko žensko v Nem- rov, ne poljskega orodja, — i ji, ki je doma is JStajerskega1 vse uničeno. Jas % mojim 15 mi je pisala prav sanimivoj letnim sinom in 2 hčerkama, ustno ter Vat, prosim, ako bi 6 in 8 let. Daj Bog nam sdrav-hoteli priobčiti v "(jrlasuj je in srečno domu priti, pa bo Naroda/' S spoštovanjem — Knton Urbas.
I •
hres( Po krivici
Erkheim, Nemčija, ragi moji rojaki! Vem, da si bode te mislih, od od da to pismo prihaja o Vas. Sporočam Vam, da va se z Vagini sinom skupaj ešla tukaj v putoti Nemčiji, m kod hrabri vojak, oh, mi pa ibogi preweijeiKM. Mi, zavedni iovenci, smo se veliko pogo-arjali o trii treh letih nam reiikega življenja. Dal mi je ats eeujend naslov, da naj a ni popnšem življenje nas u-K>gih pregnanih Slovene«*. Mi ino bili odpeljani z nagega jubega doma na oktobra, eta 11141* ter na tisoče še z nami na« ultogkh 8lovencev. Ni mogoče vse Vam popisati, kaj je trpel narod slovenski, dokler niso prišli iiafca rešitelji, hrabri anglo-auierikan-ski vojaki, ki smo jih tako jui-željeno čakali, ter zaupno, vroče, goreče prosili Boga, naj na« reši in uslkši prošnje ubo-tfb-
Na 26. aprila solze nam so oči zalivale, ko smo zagledali tanke, oklopne avtomobile in v njih amerikaneke vojake. — Govorili smo tiho drug drugemu: "Rešeni smo, domu bomo šli, hvala Bogu samo, da so pogazili ta krvoločni nemški načrt, pa uničili S. S."
Ljubi mi, Vi si ne morete misliti, kaj suio mi trpeli pod tem hudobnim SS-arjem. Če bi oni ostali na površju, bi mi bili večni hlapci in dekle N«n-eem; naši otroci berači lastnega doma. trpeti je hudo in zakaj, se da ne« ne vemo.
Moj mož, jaz in otroci smo' dosti pretrpeli bud^ga. tudi lačni smo bili, ker nam so rse. kar je dobro bilo, pojedli SS-j a rji in sestre, nas p* hranili j z krompirjem, kolerabo, brez masti. Bog jim naj poplača za njih hudobijo, pa da bi to sku-( kar smo ml pri njiti pretrpeli. Hudo za hudo!
Le najhujše me je zadelo na 9. februarja: izgubila, sem mojega ljubljenega moda. Bil je nekaj bolan; doktor od laserja j ga je poslal v bolnico ▼ Oeis-' sen, odkoder se ni več vrnil k meni in k svojim ljubljenim otrokom. Bil je bombni napad anglo - amerikanskih aeroplanov. Podrli so mesto, pobili mojega moža in tako aem ostala sama z mojimi ljubljeni o-trofciči ▼ tujini; on je p« moral umreti v tej prokleti Nemčiji.
Peljala sem se iskat mota, šla k doktorju od bolnice, vprašala kje je moj mož, on pa, ta grdi nemški pee mi refte: "Če je »gorel, je že pepel in nato me je vstran nagnal.
Taki so bili za nas uboge Slovence. Dosti so pobili mest in vasi VaAi aeroplan i. N«S jih ni Skoda, samo Skoda je naših ljudi, ker jih je dosti smrt storilo pod ruvalmami. Sedaj mi nestrpno čakamo, da dobimo od amerikanske oblasti dovoljenje, da ae odpeljemo domu v nafto lepo Slovenijo. U-pam, da bomo acvpet lepo 'živeli pod ljubljeno domačo streho. NaS dom je na Stajer»kem, mesto BrsSiee, lelesiriška proga Ljubljana-Zagreb Gotovo Vam je poznan ta kraj, kate-
šlo z božjo pomočjo in dobro voljo. — Nam je pač življenje z trnjem posuto, pa moramo vse pretrpeti.
Oprostite, da Vam pišem, ker sem Vam nepoznana. Jaz hodim v tisto hišo delat, ko je Vaš sin, vsa začudeno ab-stojim ker me obgovori slo-veusko. Potem sva nekaj časa govorila pa mi ;veli, da naj Vam popišem, kako smo mi živeli pri Nemcih.
Vaši vojaki so tu kar dobri. Nemci imajo strali pred njimi. Mi JHi spustu jemo, te hrabre Vaše vojake ker so naiu odprli pot na iiHiš dom. Nemci so nam vedno grozili: Nikdar več domu! Sedaj so pa poparjeni. kakor koprive, ko jih mraz pomori.
Priložim Vam naše lagerske pesmi od nas ubogih Slovencev.
Prejmite prijateljske pozdrave od uboge preseljene družine _ GRUB iO-EVE.
Še to Vaui moram napisati, da Vaše rojstveno mesto — Ljubljana — ni bilo do 20/2.45 še nič pobito od bombnih napadov.
Danes so na« obvestili, da gremo domov 2o. junija.
-PRIJATELJ NOVE JUGOSLAVIJE
(Iz "Enakopravnosti")
Ko se je predsednik Truman starejši brat je bil odgnan v koncem junija podal na prvi Nemčijo na suženjsko, delo, do-oddih, odkar je nastopil pred-j čim se je njegov mlajši brat sedniški urad, je obiskal drža- z drugimi Bračuni vred boril vo Washington na skrajnem v vrstah Titovih partizanov, sseverozapadu, ki slovi radi
svojih naravnih krasot in svojega poljedelstva. Ob isti priliki so bile v javnosti priob-čene alike, ki so prikazovale
predsednika na ribolovu v Pu-! T'T * iT" *, . u j r> .. . v , I Anton Barella, doma iz trzaeke d get Soundu. Z njuni v čolnu
IZ JUŽNE AMERIKE
Buenos Aires, Argentina.—* V Zaparallu je meseca februarja umrl po kratki bolezni
le
maj
Preseljevanje Slovencev
Ubogi mi Slovenci smo; kedo se nas usmilil bo T '2 doma so pregnali nas, to pač njim je za kratek čas.
Imetje so nam zaplenili, hiše naše zaklenili, kar smo si z trudom spravili, to bodo nam zapravili.
Preljuba naša domovina, kjer je bilo dosti kruha, dosti vina,
mi morali vse smo zapustiti, pa v obljubljeno deželo iti.
Vojaki v hiše so prišli, tako so govorili vsi: "Kar tukaj boste zapustili, to v Rajhu bodo Vam vrnili."
To so bile obljube lepe, pa na žalost bile so vse slepe, ko smo tukaj setfn prišli, od teh dbljnb nibČe vedel ni.
Ubogi naš slovenski rad zagnali so na vsepovsod, tak načrt je zdaj izdan, skrretiski jezik mora vstran.
Kruli je skoraj nam neznan; majhen košček za celi dan, živil drugačnih tukaj ni, voda slafoa se dobi.
T lika j v lagerju nas nbi, ker želodček nam kriči; krompirček poje dan na dan, nič zabeljen, malo slan.
Pokušajte Slovenci vsi, saj konec vojne zdaj še ni; zato srčno sapojmo, da Slovenci mi ostanemo.
Slovenska mati nas je rodila, slovenski jezik na« učila, Slovenec sam, Slovenec bom, slovenska zemlja je moj dom.
Slovenska zemlja biser nad, ta pusti kraj* tu nj za nas; v biser si tMk Seli, po njem nam srce hrepeni.
sta bila dva moža. Eden je bil wa-shingtonski goveroer Wall-green, drugi pa .je bil označen kot "Nick Bez, a burly Yugoslav who operates Alaskan fishing fleets."
Kdo je Nick Bez ?
On je, dasiravno malo poznan nied širno jugoslovansko javnostjo v Ameriki, eden tistih mikih rodoljubov, ki malo govore, pa tem več delajo. Je predsednik Ameriškega odbora za svobodno Jugoslavijo v Sea:ttlu, Washington, in je veliko pripomogel v obe i ameriški javnosti in med visokimi uradnimi krogi za pravilno o-ceniter borbe jugoslovanskih narodov.
Bil je slej ko prej v tesni zvezi z Združenim odborom ju-žuoslovanskih Amerikancev in relifno akcijo za Jugoslavijo in prispeval za delo teh organizacij blizu dvajset tisoč dolarjev. Na ietuetn zborovanju >Zd ružeuega odltora \- Pitts-burgbu je bil soglasno izvoljen za blagajnika Združenega odbora.
Mr. Bez ni samo eden najza-vednejših jugoslovanskih rodoljubov v Zedinjenih državah, temveč tudi eden najvažnejših industrijalcev na ameriškem zapadu.
V Ameriko je dospel 1. 1910 kot mladenič iz sela Selce na otoku Brač. Iz New Yorka se je podal v Tacomo, Wash., kjer se je pridružil t a mošnji naselbini dalmatinskih ribičev. Prvo njegovo delo je bilo pod kapitanom Lee Markovičem, ki je danes blagajnik Ameriškega odbora za svobo^po Jugoslavijo. ZIkwt svoje delavnosti in nadarjenosti je Mr. Bez Ijnialu postal delničar in predsednik Peninsula Packing Co. in International Packing Co. v A-laski.
Pozneje je organiziral zračno progo Alaskan Airways, ki je danes združena s Pan-American Airways. Med njegova največja padjetja spada organizacija zračnih linij, ki tvo* rijo del splošnega zračnega o-mrežja na daljnem zapadu. Da-si popoln samouk, je danes e-den najuglednejših mož v tr-.govs&em in podjetniškem življenju ameriškega zapada.
Mr. Bez, čigar polno ime je BesmattMoviic, je «tar 50 let. Za. veliko vnemo, s katero se je vrgel na delo za svobodno Jugoslavijo, so bila morda vzrok poročila o okrutnostih, katerim so bili izpostavljeni njegovi ožji rojaki z otoka Brač, ko so t aim gospodvali naciji in fašisti. Njegov naj-
Slabo vreme	Ferdinand Turk preminul
Phillips, Wis. — To vam j V torek, dne 17. julija je pošljem naročnino za pol leta preminul Ferdinand Turk, $3.50. — V Wisconsin« ima-' star 77 let, ki se je nahaja na ino letos kaj čudno vrtane. I j domu svojega sina Johna na meli smo zmeraj dež in tudi Grand River v Austin burgh o-zimo. Še v nedeljo, 15. julija kraju pri Genevi, O. Rojen je je bila slana, ki je veliko ško-, bil v Hinjski fari pri Žužem-de naredila. Na fižolu je sa- tberku, odkoder je prišel v A-mo listje pomrznilo, jagode pa meriko leta 1894. Bil je vdo so vse pozeblje in tudi sadja j vec. Njegova žena Mary, roje-letos ne bo, ker, ko je bilo v(na Gliha, je umrla leta 1913. cvetju, je prišla slana in je Zapušča tri sinove: Ferdinati-
okolice, menda iz Herpelj.
Dne 11. maja je v Llavallo lu, F. C. S., umrl Ludvik Tro-šsir, star 49 let in doma iz Murske Sobote v Prekmurju. V stari domovini je bil strojevo dja na državni železnici in a Argentino je priišekpo vojni Delal je v kavčuka rs k i tovarni, kjer se je lani prevzdignil in radi poškodovanja glavne sivne žile dva mesema. pred smrtjo ohromel na levi strani. Zapu&ča ženo in 5-letnega sinč ka.
Dne 18. aprila je umrl Stefan Murovec, star 40 let in do ma iz Čep ovana na Primorskem. Zapustil je ženo in dve hčerki.
vse pomrznilo. S spoštovanjem
v New Yorku, Johna in
Franka ter hčer Mary Ferrick. Trije otroci so v detinarkih le tih umrli.
Nov grob v Pennsylvania!
Baggaley, Pa. —.Tukaj je umrl Joseph Skoda, star 61 let. Doma je bil iz fare Dole pri Litiji, odkoder je prišel v A meriko pred 30 leti. Tu zapušča -ženo, hčer, sina in pastorko, v Milwaiikeeju pa tri pastorke.
Anna Retel.
Odlikovan za hrabrost
Bannock, O. — Pfc. Frank, Oheme ntl. je bil v Avstriji odlikovan z bronasto medaljo za hrabrost, ki jo je pokazal 26. aprila. Z nekim vojakom ' sta naskočila utrjeno pozicijo v trenofrku, ko so Nemci hoteli streljati v hrbte ameriških vojakov, katerim sta rešila življenje. Enega Nemca sta ubila, dva pa ujela.
Pobit v premogovniku
Houston, Pa. — Dne 11. julija je bil pobit v premogovniki] Joseph Delost, star 58 let, in doma iz Ko ritnice na Kra sil. Bil je odpeljan v bolnišnii co v Pittsburgh, kjer se nahaja v kritičnem stanju.
SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO
DRUŠTVU ** Greater New York in okolico, ink.
Kdor izmed rojakov ali rojakinj ie nI član tega društva, naj vpra-fia svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed pdbornikov za natančna pojasnila. V nesreči se šele pozna, kaj pomeni biti ilaa dobrega društva.	#
TEKOM :t2 LETNEGA POSLOVANJA je druitvo izplačalo $11.200. smrtoine in $18.&?2. bolniue iu ima v blagajni r. 31. decembrom. 1M3 $17.459.23.
Naloženi denar je: $ 8.320.00 V. S. Saving? Bonds S 5,000.00 Defense Bonds $ 4.130.23 naložen ▼ banka
Skupno: $17,459.23 C Hi bor za leto 1945:
Jakob Nagode umrl v Pittsburghu
Pittsburgha. Pa. — Dne 2. julija je na svojem domu za-tisnil oči k večnemu počitku Jakob Nagode, po 4 mesečni mučni (»oleani. Rojen je bil v letu 1877 na Rovtah pri Logatcu, sem pa je prispel (v dmgo) leta 1923. Zapušča ženo in dva sinova.
Predsednik: MIHAEL URŠE
18» Wyckoff Ave.. Brooklyn, N. T.
Tajnik: JOSEPH POOACHN1K MO Liberty Avenue Wllliftton Park, L. L
ANDREJ IVANŠEK
Podpredsed ZapHntkar:
355 Linden St. B'klyn, K. T.
Blagajnik:
ANTHONY CVETKOVICH 991 8«*nec* Avenu« Brooklyn. N. T. Nadsomlkl:
I. FRED VELE PEC	11. VINKO ZALOKAR
7S2i — 67th Place	'l-M — «»th Stroe«
G lend ale. L. L	GI en dale. L. L
m. JOHN TURKA 8
1714 Putnam Ave., Brooklyn, N. T.
Arhivar: JOSEPH POOACHNIK, »M Liberty Ave., WtlHaton Park. L. L
Orottvo zboruj« vsako četrt® aoboto * avojlh dnrftvenih preatorlh • American Slovenian Auditorium, 293 Irving Ave.. Brooklyn, N. V.
HELP WANTED
2ENSK0 DELO
Help Wanted (Female)
HELP WANTED
Tbe War Man Fairer Commissi on hM ruled tkat no ob« in this area MW eMplayed in esseatlal aettvitj transfer to another Job witb-«1 »■ailaWllj-
PRACTICAL CURSES
$HT> ni<mtli A maitHenaiwe—uur»»gi.st«ed month it maintcnaut'e — registered $i*5 in on tli & uiaintenaw-e — senior HOSPITAL isaril STREKT & 3nl AVENUE New York C'ity
1145-—1471
H E M M E R 8
MERKOW STROJ — OTROŠKE "POLO" SRAJCE — DELO OD
KOMADA DOBRA PLAČA — POVOJNO Vprašajte: ART CRAFT SPORTSWEAR Kd BROADWAY	X. T. C.
Pokličite CA tt-1180	<145—147)
CHAMBERMAIDS
Prvovrstni stanovanjski liotel DOBRA PLAČA — DOBRE URE DOBRE NAPITNINE — STALNO Vprašajte: HOUSEKEEPER HOTEL-TEN PARK AVENUE 34tli ST. A PARK AVE.. N. T. C.
1145—151)
11 I R L S !
LIGHT FACTORY WORK
OVERTIME IF DESIRED «5? per HOUR TO START Permanent — Pleeisant surrounding Apply: DAXeO CORPORATION »9 HUDSON ST..	N. Y. C.
(145—147)
ŽENSKE ZA ČISTITI
URADNIŠKO POSLOPJE KRATKE URE . . . POČITNICE
$22 NA TEDEN NADURNO DELO. AKO ŽELITE. DOBRE RAZMERE Vprašajte SUPERINTENDENT 1501 BROADWAY, near 43rd St. NYC ____(144—150)
LIKARICA
MORE BITI IZVEZBANA NA SVILO in ŠKROB (Starch) Stalno — Dobra plače — Prijetna
okolica LITZ LAUNDRY 002 E. 84th ST.. N. Y. C. RE 7-3396
(144—150)
S I V A L K E |
i IZURJENE > A ''SHOULDER i STRAPS"	|
I Eno-fiivaukne opereta ire 75C uro I l Dvojno-šivankne *'	uro |
i Dobre delavske razmere— Vprašajte I I 27 w. 24th ST., n.y.C. Room 1102 j
(145—151)
Š I V A L K E
IZURJENE 5 dni na teden — Stalno na uro za začetek — Priložnost za pravo osebo. — VpraSajte: GRACE STRAP & NUVEI.TY CX>. 208 E. 27tb ST., N. Y. C. 4th fL
(145—151)
.OpoMrite ie druge, ki tie Otajo
"G. N." na te
Slovenska lemlja, mili doni, •po tebi solzil se vedno bom; 90 domu eree hrepeni, ■a domači ualji
SLOVENSKI DOM na 36 DANUBE ST., LITTLE FALLS, Y.
PRIREDI	-i	•"! >
VESELICO

i h
i r* \
v soboto zvečer, 28. julija, 1945
PriMA ob 8. aH
tnjudno se vabi VSE SLOVENCE in njih pri-jatelje, da ae po možnosti ndelei^.
Člani so proSem. j>a se odklbBb kot sklenjeno.
ZA PLESAŽEUNt BO SffitBn llMUNIKAlt SOBRAT JOHN ZOBCE
ZA DOBRO POSTREŽBO BO PBESKBBIJEllfO
__ZA ODBOR — FRANK M*»TrlR
I Sivalke i
|IZURJE>E NA SINGER ŠIVALNE i USTROJE . — DOBRA PLAČA ZA!
PRAVE OSEBE j Hospitalizatoii — Life Insurance j i POVOJNO — Vprašajte: FORM j | FITTING SLIPPER CORP.. I | 134 SPRING ST.._S. Y. C. 1
_(144—146)
KUPIT« EN "EXTRA" BONO OANU
STENOGRAPHER
PERMANENT POSITION $30 WEEKLY FRIGIDAIRE SALES & SERVICE for NEW YORK CALL: MR. HAYWARD UN 4-3000
(143—148)
i šToll |
EXPERIENCED i VAMPERS — SOLE OPERATORS 1
also TABLE WORKERS i Steady Poet War Job — Good I I Pay — Apply
BELMONT FOOTWEAR i i 890 — 2nd AVE., K Y. C. i
(142—148)
CHAMBERMAIDS
and	4
BATH MAIDS
STANOVANJSKI HOTEL Dobre plače in delavske razmere Vprašajte HOUSEKEEPER PARK AVE A 51gt ST.. N. Y. C.
POMOŽNA HIŠINJA
SLUŽKINJE BATH - MAIDS
Dobra plača — Prijetna okolica VpraSajte: HOUSEKEEPER 115 EAST 51th ST.,	N. Y. C.
(140—140)
SHOE OPERATOR
VISOKA PLAČA POVOJNO
Vprašajte: LA MKNDOLA .
AG7 .W. 4Ml sim s. j. c,
<143—
MANCI RIST l«t CLASS
EXPERIE><'ED NEEDED AT ONCE
GOOD PAY Apply: HALO SALON 444 Madison Avenue New York City Call PL 3-4046
(144- 140)
FLOOR GIRLS |
i	LIGHT WORK
I TRIM & EXAM IN E—GOOD PAY t
5 DAY WEEK !	POST WAR
I Apply	BENLEE
18 EAST 18th ST.. N. Y. C. 4th fl. I
SIVALKA na 31115 Singer ŠIVALNEM STROJU
DOBRA PLAČA VpraSajte: EMPRESS HAND-BAG CO. 27 WEST 33rd ST..	N. Y. C.
(144—143 >
GIRLS — WOMEN
KNOWLEDGE of SEWING MACHINE
SIMPLE SEWING
GOOD PAY — Apply GRANDEUR PRODUCTS 2» WEST 30tb ST.. N. Y. C.
(144—14«»
H IŠ I N J A
SPI NOTRI — LASTNA SOBA 2 OTROKA — DOM UČITELJICE PO VOLJNI PROSTI CAS REPUBLIC 9-8354
(144—146)
S I V A L K E
IZURJENE IZDELKI IZ MEHKEGA USNJA Dobra plača—5 dni na teden Vprašajte: BEN LEE 18 EAST 18th ST.. N. Y. C.
(144—150)
H I š I N J A
nudi se dober dom dobri hišinji. majhna družina. ki živi v long beachu skozi celo leto. — telefonirajte: walker 5-0506 v {»onedeljek, sredo ali v petek.
(144—150)
| § I V A L K E |
| z ali brez znanjem o |
šivalnem stroju I 5 dni—stalilo—prijetna okotioa | I Priložnost ae naučiti. — VpraSajte j i wallet shoulder strap co. j i 25 e. 27th st.,	n. y. c. |
(142—148)
I G I R Ii S
I EXPERIENCED PREFFEJtED Will consider bright beginner I MAKING WAXES FOR JEWHLBV TRADE
I Apply: LOU ATKIN | «2 W. 47th ST. N. Y. C.
(142—148)
•CUTTERS
•SEWERS
for Individual Orders on Cuetom Made
NURSES' UNIFORMS Good pay — Steady work — Postwar Future — Apply L. MacMILLAN INC. 445 — 2nd AVENUE	N. Y. C.
(142—148)
POZOR ŽENSKE!
TRTMMERCE
Izurjene na ŽENSKIH KLOBUKIH Stalna služba; dobre plače; prijetne okolice — potem tudi potrebujemo DBKLEf A PRIROČNE ZA ŠIVANJE
VpraSajte — BILTMORE HAT CO. -W W. 3Wh Št,	Be* York
(140-140)
(144—146)
BEAD STRINGER
AND
PLIER WORKER
KAUFMAN NOVELTY 208 FIFTH AVE.. N. Y. C.
(144—146)
KUPITC EN "BXTHA" BOND DANUI
:: New Jersey :: GIRLS	WOMEN
NEEDED IMMEDIATELY
FULL OR PART TIME
NO EXPERIENCE NECESSARY Pleas<ant Working Conditions GETA STEADY JOB NOW AND
AFTER THE WAR Easily reached by Bus Number 8 or 30; also Hudson County Blvd. Bus WMC Rales Observed Apply
VICTOR LAUNDRY
630 — 6lat Street WEST NEW YORK, N. J.
v	(144—1{*»
PRESSERS on LADIES NECKWEAR
also FINISHERS Experienced preferred: will accept
learners — paid while learning Good hours — Good salary — Steady work. WMC Rules observed. — Apply CRAFT LACE A EMBROIDERY CO. 5514 Hudson Ave., WEST NEW YORK N. J._t__(142—148)
SHUTTLER9
EXPERIENCED ALSO LEARNERS
Paid While Learning Day work; steady; Good hours; good pay. Apply
AUGENLICHT A GREEN WORKS 546 Gregory Ave., WEEHAWKEN, N. J.__(142—148)
COUNTER WOMEN
« NEEDED AT ONCE FOR CAFETERIA Day work; good hours; good pay; steady working conditions; meals and uniforms furnished. — Apply HOWARD D. JOHNSON, O. D. B. BUILDING. 213 Washington St., NEWARK, N. J. — Telephone 3-12&6 _(142—148)
OPERATORS
HEMMERS, BUTTONHOLE AND BUTTON SEWERS on DRESSES Good Pay — Steady O. Df-BIASE DRESS CO. 417 S. 10th ST., NEWARK, N. J. BI 3-8077
xm-w).

"GLAS NA«ODA".
YORK
THURSDAY, JULY 26, 1945
TBTANOTUEN t 18*8
m
SERZANT DIAV0L0
tb
Spisal MARCEL PRIOLLET

*n
(38)
Sicer je pa bil seržant dovolj dober psiholog, da je opazil, da že njegova navzočnost sama zadostuje za pomirjanje Monike in Yvete.
Odklonili sta sioer njegovo ponudbo, toda z odšlo vi t vi jo se jima oči vidno ni mudilo. Nasprotno, prosili sta ga, naj sede. Namenoma sta jra zadrževali. Prosili sta ga, naj pove vse, kar ve o vojni v Maroku. Zdelo se je, da zelo radi kramljata z njim.
A ko je zače' seržant Diavolo med pogovorom navdušeni govoriti o svojem poveljniku b'rofu de Royalijoie, je dejala Monika Yveti:
—	Pojdi v mojo spalnico, dušica . . . Tam najdeš na kaminu zadnjo polkovnikovo fotografijo. Prinesi jo, da jo pokažem seržantu.
Dekle je takoj ubogalo. Odšlo je v sosedno sobo.	*
(Minila je minuta . . . Yveta se je vrnila s praznimi rokami..
Monika in seržant sta jo presenečeno pogledala, kajti bila je mrtvaško bleda. Hotela je spregovoriti pa ni mogla. Sklenila je roke na prsih, kakor da hoče zadržati močno utripanje srca.
Slednjič je premagala razburjenje in spregovorila z drhtečim glasom:
—	Ndkdo ... je ... v spalnici.
—	Kaj pravite f — je vzkliknil Maxime.
Od strahu omedlevajoča Yveta je odgovorila: — Je . . . tam . . . nekdo . . . črna postava.
Seržant Diavolo je vedel dovolj.
V1 enem skoku je bil v sosednf sobi. Toda Čim je planil v sobo, je ugasnila luč. Beatricin brat je imel za seboj burno življenje, polno pustolovščin. Zato se tudi nenadne teme ni bal. Ni ga mogla prisiliti, da bi se vrnil.
Zdaj jc bil prepričan, da je bil strah grofice de Royaljoie in njene hčerke upravičen in da je govorila Yveta resnico. Nekdo se je bil skrivaj splazil v stanovanje polikovnikove žene. Moral je biti zločinec.
Maxime je trdno sklenil zgrabiti predrzneža in izročiti ga roki pravice.
Razprostrl je roke in planil naprej. Krilil je z rokami po temi, da doseže zločinca, ki je vdrl pod plaščem noči v privatno stanovanje poštenih ljudi.
iSeržant je vedel, da je vsaka sekunda dragocena. Vsaka izgubljena minuta je pomenila mnogo. Vodil ga je instinkt. Vedel je, da se prižge električna luč navadno pri vratih. Zato je krenil proti vratom. Hoteit je prižgati luč, da bi mogel zasačiti zločinca.
je bil pri vratih. Iztegnil je rdko in prižgal Iir-. tZassvetilo se je, toda v naslednjem hipu je zuprasketalo in zopet je bila tema. Seržant je takoj vedel, da ima opraviti s spretnim zločincem. Boječ se, da bi ga, utegnili zasačiti, je lopov pretrgal nekaj žic in nastal je kratek stik. Kontakti so pregoreli in del hotela se je pogreznil v temo.
Toda ko se je zasvetilo, je Maxime de Fri-leuse opazil strahotno postavo v Črnem tri-koju. To je klasična obleka zločincev, ki kradejo in more po hotelih.
Seržant je dobro vedel, da se mora požuriti. Planil je na zločinca in ga na vso moč stisnil čez prsa.
V temi je nastal boj na življenje in smr.t med katerim je Maxime opazil, da nima opraviti z moškim, temveč z žensko.
< im je to spoznal, je bil prepričan, da bo omagal. Bil je dovolj močan, da ukroti to žen-
sko' Zgrabil jo je in jo hotel položiti na tla. iNcznaiika je bolestno zastokala. To je bilo edino znamenje slabosti.
Maxime de Frileuse je stisnil zobe in zamr-mral:
—	Te že imam l
Toda komaj je izgovoril te besede, je začutil silno bolečino in z loč into je moral izpustiti. Zapestje mu je zalila kri.
Hitro si je opomogel od presenečenja. Ho tel je na vsak način dohiteti zločinko, ki je izrabila ugoden trenutek in zbežala.
Toda vrata so se odprla in takoj zopet zaprla. Črna postava je izginila v temo, kakor da se je udrla v zemljo. Maxime je zaman krilil z rokami po zraku. Zločinke ni bilo več.
Maxime de Frileuse je v naglici pozabil, da je ranjen. Hotel je planiti za bežečo ziočiuko, toda v istem hipu je planila v sobo Monika de Royaljoie in vprašala z drhtečim glasom:
—	Kje ste, seržant? . . . Kaj se je zgodilo? ' Maxime je hitro odgovoril;
—	Gospodična Yveta je imela prav. Nekdo jc- bil tu . . . neka ženska . . . ženska, ki me je ranila in zbežala. Toda daleč ne more biti. Takoj jo ulberem za njo in ne vrnem se, dokler je ne ujamem.
Maxime je res hotel planiti za zločinko, toda začulo se je povelje: •
—	Ostanite tu!
Maxime ni hotel ubogati. Presenečeno se je ozrl na grofico, rekoč:
—	Moram poravnati račun z zločinko, ki se je drznila vdreti v vaše stanovanje.
—	Ne, ne, na storite tega, lepo vas prosim! Tehten razlog imam, da ostane ta zadeva tajna. Nikdar ne delajte škandala, gospml. Zadovoljite se s tem, da naju boste še branili.
Maxime de Frileuse ni (mogel odbiti te prošnje. Stal je pred Moniko presenečen in ginjen obenem.	. •
Kar se je začul še nežnejši glas Monike de Royaljoie, ki je vprašala:
—	Se vam ni morda pripetila nesreča '
—	Bil sem ranjen na levem zapestju. Toda to jc malenkost v primeri z nevarnostjo, ki vam visi nad glavo.
Lepo vas prosim, dovolite mi zasledovati zločinko.
—	Ne, ne . . . pojdite, da vam obvežem roko. A ko se vam vrne razsodnost, spoznate, da mi skrb za moj dober glas narekuje op rez
nos t.
Ta čas, ko sta se seržant in Monika de Royaljoie pogovarjala, je stopila Yveta v predsobo. Poklicala je službujočo sobarico in ji dejala:
V našem stanovanju so pregoTeli kontakt. Bodite tako prijazni in nadomestite jih z novimi.
Takoj so prispeli hotelski elektrotehniki 7. lučjo in Monika de Royaljoie, Maxime de Frileuse in Yveta so morali molčati.
Ves fas popravljanja niso spregovorili be» sedice. Sele, ko so elektrotehniki odšli, je sto pila dražestna Yveta k seržantu in videč, da ga ranjena roka hudo boli, je dejala:
—	Pokažite mi rano!
_____• • • Dalje prihodnjič.
Nemški voliun se je obesil
Ludwig Kuehner, bivši vodja neniško-ameriškega bunda v Milwaukee, ki je priznal, da je vohunil za nemški konzulat v Cliicagu, se je obes f l v ječi v Mosbachu v Nemčiji, kmalu zatem, ko ga je prijela ameriška 84. infanterijska divizija.
Kuchneh se je obesil s kravato in žepnim robcem v svoji celici nekaj minut zatem, ko je podpisal izjavo, v kateri je priznal, da je pričel širiti na-cij-iško progando v Milwaukee leta 1927 s pomočjo zveze nemških veteranov, ki jo je vsta-novtrl. Zvezo je pozneje prevzel nemSko-anleritški bund, čegar gnippenleiter na severu je bil Kuehner.
Kuehner je priznal, da je vohunil za nemški konzulat v Cliicagu in je skušal dvigniti nemire med Nemci v Milwaukee in je prigovarjal izvežba-mra nemškim delavcem, da se vrnejo v Nemčijo in delajo za domovino.
Kuehner je prišel v Združene države leta 1923 in se je vrnil v Nemčijo en mesec po izbruhu vojne ter je postal poročnik v nemški armadi. Bojeval se je na vzhodni in zapadni fronti pet let in je bil letos odpuščen. Živel je v Ileidefl-bergu s svojo ženo in hčerjo, dokler ga Amerikanci niso prijeli in odpeljali v ječo v Mos-bacli. Svojo hčer je poslal v Nemčijo v Šole že leta 1930.
HELP WANTED ::
DELAVCE IŠČEJO
HELP WANTED
Th« War Man Power Commission bas ruled that no one In tbifl irra now employed in essential activity may transfer to another job without statement of availability.
POTREBUJEMO
TESARJE ill TEŽAKE
izvrstne delavske razmere j Mnogo nadurnega Priložnost za napredek Vprašajte: MLSON	i
52-la Metropolitan Are., Brooklyn, X- Y.	(14.T—147)
POTREBUJ EMO
TESARJA
Ki Je izurjen v -'DISPLAY" DELA STAL N O DELO Izvrsrtne delavske razmere 1'okliC-iic Glt 7-3000; ali vprašujte: RiP STUDIO	$
15 EAST 22ud ST..	N. Y. (J.
(144—110;
P E K A R J I
11.13 NA HOUR — CAS In »/z ZA NADRNO STALNO — POVOJNO Vprašajte: FRANK C. WIUTE 15 CATHARINE ST.. New York, N. Y.
.....................................
______
Kupite en "extra* VOJNI BOND

Angleško-Slovenski
BESEDNJAK
Isftel je novi aagleško-alorenski besednjak, ki ga
je sestavil
Dr. FRANK J. KERN
V njem so vse besede, ki Jih potrebujemo v vsak. daajem življenja. — Knjiga je trdo vesana v platnu in ima 273 strani.
Cena je $5/»°
Naročite jo pri: KNJIGARNI "GLASA NARODA" «16 W. 18th Street	Hew York 11, H« T.
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
Knjlfllca daje poljudna navodila, kako poetatJ amoiiik] državljan. (V alovenKInl)	Cena M centa*
Dobite pri Knjigami Slovenic Publishing Co., 216 West 18th Street, New York 11, N. Y.
ŠTRAJKI IN RAZNE PORAVNAVE
(Nadaljevanje z 1. strani.)
sloviti nekega njihovega tova-rištt, ki se je prepiral z nekim foreiiianoin.
»
Washington, D. C., 25. julija. — Zvezini urad za delo je ravnokar objavil poročilo, iz katerega je posneti, da se je redno poviševanje delavskih plač pričelo ustavljati. Plače, katere s<> dobivali delavci v mestih, so napredovale tekom pol leta le za nekaj nad 1/c, dočim so v prejšnjem polletju napredovale za 2.2%, kajti dela v raznili tovarnah je dokaj nazadovalo radi nazadovanja količine naročil. Od leta 1941 nadalje so plače delavcev redno napredovale in sicer kar do 53 odstotkov, toda od tedaj naprej je to povišanje nazadovalo.
V Denver ju, Colo., in Pittsburgh u so povprečne plače že nazadovale za nekako 2 odstotka.
Ker je izdelovanje vojnih potrebščin pričelo postajati redno manjše, bodo vslužbenci General Motors Co., katerih je 331,000, dobili svoje redne počitnice in zopet drugi bodo dobili druga dela, za katera je določena manjša plača; mnogo-jih 'bode enostavno odslov-ljenih, dasiravno to še ni do ločeno. To velja tudi za delavr ce, ki so vslužbeni pri raznih družbah električnih naprav Teli delaveev je nekako 31,000. Delavci, ki dobe počitnice, bodo tekom počitnic dobivali plače, kakonšno so dobivali neposredno prfcd dobo, ko so se pričele platče zniževati.
H I 8 X I K
Prvovrstfii stanovanjski hotel DOBRA l'LATA — DOBRE Uit C DOB RE N APITNI NE—STALNO Vprašajte: HOUSEKEEPER
HOTEL-TEN-PARK AVENUE ^4th St. & Park Avenue N. Y. C. __(145—151j
< 144—14«»
CHENILLE MAKER
IZURJEN
CUTTER, TAILOR |
Starejši moški ima prednost | STALNO DELO—DOBRA PLAČA I STALNO
Vprašujte	j ORAČE VIXCE NOVELTY CO. | 128 IBeecker St.. N. Y. C. _ <;Rauierey 5-2104
New Jersey
i 144—140)
DA PREVZAME OSKRBO TOVARNE POLISHER & BUFFER
STALNO DELO — DOBRA PLAČA
CONCORD CIIEN1LE CO.-10 WEST 20th ST.,	N. V. C.
(145—151)
ELEVATOR OPERATOR
POTNIŠKI in TOVORNI Unljsko Brezplačno zavarovalnino Vprašajte: M AN AG ER HOTEL BULI V AR 2:10 Central Park West N. Y. C. Phone TR 7-5708
(145—151)
IZURJEN JOBBING ŠOP STALNO — NAJVIŠJA PLAČA Vprašajte: FRED OLSE.N 1348 DEKALB AVE., BROOKLYN,
N. Y. — Pokličite G L 2-1080 __(144—100)
(MALE & FEMALE HELP WANTED)
Bookkeeper — Typist
EXPERIENCED STEADY WORK GOOD PAY Apply: SHIELDS BROS. 207 MAIN STREET PORT WASHINGTON, L. I. Plioue: Port Washington 2110
(i:a»—145»
Opozorite še druge, ki ne Čltajo "G. N." na te oglase. — Mogoče bo komu vstrežeuo.
Kaznilnica bo izpraznjena
'Zadnje dni je v kaznilnici Regina Coeli, kjer je zaprtih mnogo zločincev, prišlo do velikih izgredov, ker je kaznilnica prenapolnjena. Sedaj oblasti razmišljajo o tem, da nekaj kaznjencev prepeljejo v dniige kaznilnice.
iinminmiiiumiiiiiiHininiiiuininuiH)
AMERICAN
WILD , LIF E
■K
NOVA IZDAJA *
HammondoT SVETOVNI ATL A8
V njem najdete zemljevida veega aveta, ki bo tako po-trebni, da morate slediti današnjim poročilom.
Zemljevidi «o ▼ barvak.
Gena 60 centov
Naročite pri: "G h A 8 U NARODA", 216 West 18tK Street, New Yoi% II. H. Y«
"f v i \s ;
V knjigi je natančno popisano IIt Ijenje posameznih' živali, živečih na suh eni, t morju ln t zraku, tako da bo vsakdo, ki ljubi naravo ln njeno pestro živalstvo, knjigo bral a rellkbc zanimanjem, ker bo v njej nadel marsikaj Iz življenja divjih živali, kar mu dosedaj še nI bilo znano.
Prvotno je bilo nameravano to veliko delo Izdati v petih knjigah, toda je slednjič IzSla v eni sami knjigi, ki pa pri vsem svojem skrčenju prinaSa POPOLNI POPIS ŽIVLJ&NJA AMR jRIŠKK DIVJAČINE.
Knjigo bo s užitkom bral lovec, ket navaja ln popisuje vse živali, .ki jih jc 'dovoljeno ln prepovedano streljati;
ker so popisane Hvali, ki na polju koristijo ali Škodujejo ter slednjič ribič, ker so t knjigi naStete VSI RIBE, KI ZlVB V AMERIŠKIH VODAH.
Poles poljudnega popisa ln pri pove dovanja vsebuje knjiga 327 SLIK (fotografij) ; 6 slik ▼ naravnih barvah, v velikosti cele strast, ter ima 778 strani. Velikost knjige Je 9 z t inčev. Knjiga opisuje sesavee, ptiče, ribe, ka-če tn živali, Id so ravnotako na suho* kot v vodi doma. — Vezana je v močno platno * zlatimi /črkami.
V ANGLEŠČINI Cena $3.*«
Naročite pri:
KNJIGARNI
Glas Naroda
216 West 18tb St. New York 11
Polishers Die Makers
I z V i; Ž B A N I I> O B It A P L A C A 8 T A L X O D K L O Vprašajte:
CHARLES ROBERTSON COMPANY
500 WEST 52nd STREET NEW YORK ____<139—145)
PLUMBERS
CI IAI FFEUR'S LICENSE
S T A L N O DOBRA PLAČA
Vpra-šajte: SHIELDS BROS.
Main St.. PORT WASUI> GTON, L. 1. — Pbune: Port Washington L'110
LATIIE HAND & M A C H I N I S T
IZURJENA IZVRSTNA PLAČA STALNA SLUŽBA Vprašajte QUEENS MACHINE & TOOL CO. 30-1,1 — ISnd St.. Long Island City, y- Y___,110—110)
FREIGHT ' ELEVATOR OPERATOR
I« UR — $31.80 NA TEDEN
STALNO DELO Vprašajte SUPERINTENDENT oJo W. 4.':tU ST.. MANHATTAN _ (141—147)
POTREBUJ EMO
U R A R J A
I Z U It J E N DOBRA P L A C A Vprašajte v popoldnevu ROOM 1105 — 11. FRE1DMAN 100 FULTON ST.. N. Y. C. _______(142—148)
SUPERINTENDENT
DRUŽINSKO — ELEVATOR Shore Road predelj — Lepa okolica Incinerator Plača — Brezplačna stanarina Mož lahko dela drugje. Pokličite: SO 3-70*J0 ______(112—11«)
UMIVALEC OKEN — HIŠNIK
IZURJEN Dobra plača—Stalna služba—Napitnine Vprašajte: FRANKLIN TOWERS • HOTEL, :J33 West 80th Street New Turk City — Room 210 _______(142—148)
MEN	MEN
w ANTED IM M ED I ATE L Y
Grinding Mill Operators and Batch Tinters
for SMALL PAINT FACTORY
Good working conditions — Excellent jol> with post-war future W. M. C. Rules Apply CALL OR WRITE McCAUE PAINT & VARNISH CO. 16 Melville Place Irvineton. N. J.
Telephone ES 2-MS00 All communication* will 1m.* In-ltl confidential___(145—147»
WAR AND POST WAR JOBS NOW AVAILABLE — OPENINGS FOR THE FOLLOWING:
MASONS. CARPENTERS LABORERS
Skilled — Semi-Skilled Operator*
Also TRAINEES
Exceptionally high wages Steady work — Bright Post War Future — W. M. C. Rules observed. — Apply: VOLCO BRASS & COPPER CO.. INC. Boulevard	Kciiilwortli. N. J.
< 145—151)
I
POTREBUJ EMO TAKOJ HELPERS FOR PACKING & CRATING IN SHIPPING DEPT.
STALNA SLUŽBA Dobra plača — W. M. C. odredbe rpuštevane — Vprašajte: SCHOCK GUSMER i CO. S1U Clinton Si., HOBOKEN. N. J.
(145—151 >
LEATHER WORKERS
SEA SON 12ItS and FINISHERS (Jood Pay — Steady Work W. M. C. Bute's Apply APPLY IMMEDIATELY H. E. & C. I>. WILLIAMS. INC. 21 o Wilson Ave., NEWARK (5»,N. J. __(145—151 >
M EN — FOR LIGHT FACTORY TRUCKING IN CLEA> TOWEL DEPT. — ESSENTIAL INDUSTRY 5 day week — 40 hours — All holidays off—Steady work—Good working conditions — ApiAy immediately.
UMON TOWEL SUPPLY CO. :S2 Bishop St., JERSEY CITY, N. J. »	<144—150»
Draftsmen
GOOD POSITIONS FOR EXPERIENCED
D R A F T S M E N DETAILERS in ENGINEERING DEPT.
TOP W AGES GOOD WORKING CONDITIONS MA> Y EMPLOYEES ADVANTAGES POST-WAR SECURITY W. M. C. RULES OBSERVED WRITE OR APPEAR IN PERSON
NATIONAL TOOL & MFG. COMPANY
N. 12th ST.. K E NIL WORT 11, N. 4.
1142— 14-S)
KITCHEN M A N for Short Orders DISHWASHERS — PORTER
Good Hours — Good Salary Steady Work Good Working Conditions — Apply
I	at once
CLAM BROTH HOUSE Newark St., HOBOKE>. N. J. ___(142—118)
FIRE M A N AND GENERAL MAINTENANCE MAN — Needed at onee for low pressure system.
Steady work now and after the war; Good wages; Room and Board: WMC Rules apply. — HOTEL SUBURBAN 570 Springfield Ave.. SUMMIT, N. J. Summit 0-IWOO — Take 70 bus from Newark.__<140—140 >
New J e r s e y
ESSENTIAL INDUSTRY WANTS YOUNG MAN FULL TIME SUMMER HELP Experience Not Necessary Good wages—Steady work — Apply : HOUSEHOLD PAPER PRODUCTS 909 Newark Ave., ELIZABETH, N. J. EL 3-G900
(145—151)
HELP WANTED (Male)
TRUCK DRIVERS
MUST KNOW NORTH JERSEY TERRITORY THOROUGHLY—Also
WAREHOUSE HELPERS Good hours—Top salary—Steady work now and after the war — Excellent opportunity for right men — Apply immediately: MR. BECHT 115 Railroad Ave., JERSEY CITY, N. J.	(145—151)
HELP WANTED (Male)
ATTENTION — MEN
NO EXPERIENCE NECESSARY-
For Ice-Manufacturing Plant
OPENINGS IN BROOKLYN — QUEENS — MANHATTAN VETERANS ESPECIALLY WELCOME
" KNICKERBOCKER ICE COMPANY
259 BOND STREET, BROOKLYN BROOME & ELIZABETH STREETS, N. Y. C. 1423 RED FERN AVENUE, FAR ROCKAWAY

(MALE & FEMALE HELP WANTED)
MEN	WOMEN
TO WORK ON COUNTER ft* GRILL
Good salary and tips — Good hours Steady work — Pleasant working conditions — Meals and uniforms su]>-plied free — Work in Newurk or East Orange. — Apply immediately to Mr. APTER, HULL DOBBS HOUSE
:i00 Clinton Avenue, NEWARK. N. J. __
POTREBUJEMO TAKOJ MOŠKEGA in ŽENSKO Z.\ DEM) V KUHINJI — PODNEVNO DELO DOBRA PLAČA — STALNO DELO
Vprašajte: CLIPPER SHIP 122 ROSEVILLE AVE., .NEWARK.
N. J. — IIU 3-9570 __(114—150)
WAITRESSES (9)
Experience necessary; good hours — good salary nnd tips: steady work — good working conditions. — Also:
SHORT ORDER COOK Experienced: good opportunity f«*- reliable man. Good salary; steady work. Apply In person. HARRISON LUNCH 501 Harrison Ave., HARRISON. N. J.
(141—147»
Naznanilo
Kot je bilo že poročano se pobira obleka za naše reveže v stari doaiOvini tudi v dvorani cerkve sv. Cirila na 62 SL Marks Place (na osmi)t New York Gity. — Dvorana je odprta vsaki dan* ....
0223232323482348484848532353