Leto 1894
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XC. — Izdan in razposlan dnd 20. decembra 1894.
(Obsega štev. 233. -237.)
^°pustilnica z dné 6. novembra 1894. 1.
Za lokalno železnico iz Benešova v Vlašfm.
^1 Franc Jožef Prvi,
P° milosti Božji cesar avstrijski;
^Postoljski kralj ogrski, kralj češki, dalma-i^n,s . I hrvaški, slavonski, gališki, vladimérski rjrrski; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda ra®vski; vojvoda lotarinški, salcburški, šta-rs^ koroški, kranjski, bukovinski, gorenje-6 hi in dolenje-slelkij véliki knez erdeljski; eJni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
in [	01 s*a Janez Neubauer, okrajni načelnik
v Vi jd10 “ Hufnagl, osrednji ravnatelj poseste' zPrad i'IIU’ zaPros'la> da bi se jima dalo dopustilo v y] V, m °l)raiovati lokalno železnico od Benešov: horis^ ni’ vzv’c^° se Nam je, z ozirom na obče t0 j* *e. P°djetbe imenovanima koncesionarjem: Pusdlo na podstavi zakona z dné 14. seplem
CSl0»ouiaoh.)
bra 1854. 1. (Drž. zak. št. 238.), in pa zakonov z dné 17. junija 1887.1. (Drž. zak. št. 81.), z dné 27. decembra 1893.1. (Drž. zak. št. 198.), nadalje zakona z dné 22. junija 1894. 1. (Drž. zak. št. 129.) podeliti takö-le :
§• 1.
Koncesionarjema dajemo pravico, zgraditi in obratovati lokomotivno železnico, katero bo kot lokalno železnico s pravilno raztečino napraviti od postaje Benešov na železnici cesarja Franca Jožefa v Vlašim.
§. 2.
Železnici, ki je predmet te dopustilnice, dodeljujejo se nastopne ugodnosti :
a)	Oprostilo od kolkov in pristojbin za vse pogodbe, ki jih podjetba lokalne železnice sklene, za vse vloge, ki jib vpodà, in za listine, ki jih naredi; nadalje za vse knjižne vpise na podstavi teh pogodeb in listin, in naposled za druge uradne posle in uradne izdatke v namene, povedane tu doli, namreč:
1.	v to, da se nabavi glavnica in zagotovi glavnično obrestovanje in pa obrat do časa, ko se začne ta obrat;
146
2.	v pridobitev zemljišč, v gradnjo in opravo železnice do konca prvega obratnega leta.
Té ugodnosti se ne uporabljajo na razprave sodnega postopanja v spornih stvaréh.
b)	Oprostilo od kolkov in pristojbin za izdajo delnic, namenjenih v nabavo glavnice za prvo napravo in dopustilu vstrezno opremo, sè za-časnicami vred, in takö tudi od prenosnine, kar se je nabere o nakupu zemljišč na koncu prvega obratnega leta (lit. a, št. 2.), razen pristojbin, ki jih je o tem povodu opraviti in katere po obstoječih zakonih pristojé občinam ali drugim sarnovpravnim združbam;
c)	oprostilo od pristojbin in odredbin, dolžnih za podeljeno dopustilo in za izdajo te dopu-stilnice ;
d)	oprostilo od dobitkarine in dohodarine, od plačevanja kolkovnih pristojbin za kupone, in tako tudi od vsakega novega državnega davka, kateri bi se vtegnil uvesti z bodočimi zakoni, na dobo tridesetih let, računčč od današnjega dné.
§. 3.
Za železnico, omenjeno v §. 1., dodeljuje država poroštvo letnega čistega donosa, ki je enak štiriodstotnemu obrestovanju in razdolžni kvoti prednostnega posojila v nominalnem znesku 900.000 gl. a. v. v notah, katerega bo v dobavo novcev vzprejeti pri deželni banki kraljevine češke ter odplačati v 76 letih, takö namreč, da bo, ako ne bi letni čisti donos dosegel zneska, za katerega veljâ poroštvo, državno upravstvo dopolnilo primanjkljaj.
Letni čisti donos, za katerega veljâ poroštvo» ustanavlja se za čas, ko se obrat po železnici prične, do preteka 76. leta dopustila na največinski znesek 37.946 gl. a. v.
§. 4-
Od letnega, po §. 3. s poroštvom zagotovljenega čistega donosa je v odplačilo prednostnega posojila, ki se vzprejme, uporabiti oni znesek, ki ga državno upravstvo določi po razdolžnem črtežu, katerega ono odobri in po katerem se mora vsa napravna glavnica (§. 12.) razdolžiti, dokler traja dopustilo.
Pri tem naj se posojilo odplača prej, kakor delnice.
Državno doplačilo vsled prevzetega poroštva naj se opravi zadnji čas tri mesece po predložbi dokumentiranega letnega računa potèm, ko je bil ta račun pregledan.
Erar bo vendar tudi poprej opravljal delna plačila za obrestovanje posojila ob dogovorjenih rokovih dospélosti po meri potrebščine, na podstavi proračuna o donosu izpravljene, a s pridržkom obračuna na podstavi letnega računa, ako koncesionarja dotično prošnjo vložita šest tednov, preden rok doteče.
Ako bi se pokazalo po dokončni ustanovitvi letnega računa, katerega bo predložiti tri mesece po preteku obratnega leta zadnji čas, da so na-prednine bile previsoko odmerjene, naj koncesionarja precej vrneta prejeti presežek, doštevši šest odstotkov obresti.
Doplačilo se mora od države zahtevati zadnji čas v letu dni po preteku dotičnega obratnega leta, ker bi sicer prestala pravica do njega.
§. 6.
Z zneskom, ki ga državno upravstvo plačuje vsled prevzetega poroštva, ravnati je zgolj takö, kakor z naprednino, ki daje obresti po štiri od sto na leto.
Kadar čisti donos železnice prestopi zagotovljeno letno vsoto, mora se dotični prebitek precej odpraviti na državno upravstvo v vračilo dane na-prednine z obrestmi vrèd, dokler ta ne bo popolnoma odplačana.
Pri tem je treba dospele obresti opraviti, pre' den se vrnejo naprednine.
Tirjatve države iz takih naprednin ali obresti, ki še niso bile plačane do časa, ko prestane dopU-stilo ali ko država železnico odkupi, opraviti je iz. še ostajajoče imovine podjetbe.
§■ 7.
Kaki stroški za beležbo efektov na tozem-skih in inozemskih borzah in pa davki, ki jih b° podjetba morala plačevati po preteku davka pr0' stih let, smejo'se v obratni račun postavljati kot raz-liodek.
To isto velja o upravnem prispévku, katerega bo plačevati deželni banki kraljevine Češke v višini
'/»odstotka posojilnega znéska, ki je vsak čas še nerazdolžen, in pa o kakih povračilih za davke in pristojbine, ki jih je dajati ravno ti banki.
Za državna doplačila podjetba ne plačuje nikake dohodarine.
§. 8.
Gradnjo v §. 1. imenovane železnice je začeti Prej ko mogoče in dokončati jo najdalje v poldrugem letu, računčč od današnjega dné. Dodelano železnico je takoj izročiti javnemu prometu ter obrat P° nji vzdrževati nepretrgoma ves čas, dokler traja dopustilo.
Da se bosta držala gorenjega rokü za gradnjo, dolžna sta koncesijonarja dati na zahtevo državnega opravstva zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati n°vci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevale zgorenje dolžnosti P° krivdi koncesiionariev, smé se izreči, da je ta Varščina zapala.
§• 9-
, Da izdelata dopuščeno železnico, dodeljuje se bcesijonarjema pravica razlastitve po določilih do-lcn'h zakonitih predpisov.
Ista pravica naj se koncesijonarjema dodeli tudi ^ajdran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in Katerih bi državno upravstvo spoznalo, da je njih "aPrava v javnem interesu.
§• 10.
Koncesijonarjema se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati tega, kar ustanavlja ta do-Pustilnica, in pa ukazil, ki jih zastran tega vkrene govinsko ministerstvo, pa tudi tega, kar velevajo semkaj meréôi zakoni in ukazi, zlasti zakon o doji^ čanjd železnic z dné 14. septembra 1854. 1. 1 zak. žt. 238.) in železniški obratni red z dné • b- n°vembra 1851.1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.), Pa zakoni in ukazi, kateri se morebiti v bodoče
Kar se tiče obrata, odpuščajo se varnostne e be in prometni predpisi, podani v železniškem lik^nem reC*U *n v dotičnih dodatnih določilih, v toil/0 I k°''kor se b° z ozirom na posebne prometne ratne razmere dopuščene lokalne železnice,
sosebno na njeno znižano vozno brzino, trgovinskemu ministerstvu zdelo pripustno, ter bodo na to stran veljali dotični posebni obratni predpisi, ki jih izdâ trgovinsko ministerstvo.
§• H-
Gradnja dopuščene železnice se po ukazilih, ki jih izda trgovinsko ministerstvo, izvrši pod neposrednim vodstvom in nadzorom trgovinskega mini-sterstva in urada za lokalne železnice, oziroma glavnega ravnateljstva avstrijskih državnih železnic.
Gradnja in dostavke naj se oddajejo po podrobnem projektu in proračunu stroškov, ki se sestavi pod primernim vplivom državnih organov pod neposredno ingerenco vlade in po pogojih, navadnih pri gradnji državnih železnic.
Dela za gradnjo naj se oddajejo ločeno od nabave novcev po načinih, katere odobri državno upravstvo. Toisto velja o vseh drugih dostavkah, izvzemši samö tiste, katere deležniki zagotovijo s prevzetkom osnovnih delnic.
Vrednost dostavek gradiva, odstopov zemljišč in drugih oprav, ki naj se zagotovijo s prevzetkom osnovnih delnic, naj se določi po postavkih stroškovnika, ki ga državno upravstvo pregleda, eventuvalno po sodni cenitvi.
Vozila, šine in drugačne železniške sestavine, in pa vsi predmeti za opremo se morajo dobavljati samö in edino iz domačih tvornic.
Izjemo od tega določila more trgovinsko ministerstvo dovoliti tedaj, kadar bi se dokazalo, da domače tvornire ne morejo opraviti dotičnih dostavek gledé na ceno, kakovost in čas, do katerega jih je izvršiti, po istih pogojih, kakor jih ponujajo inozemske tvornice.
§• 12.
Koncesijonarjema se priznava pravica, da s posebnim dovolilom državnega upravstva in s pogoji, ki jih to postavi, naredita v izvršitev dopuščene pod-jetbe lokalne železnice posebno delniško družbo, katera naj stopi v vse pravice in zaveznosti koncesionarjev.
Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državnega upravstva.
Pri tem naj velja to načelo, da se ne smejo v račun postavljati nikakoršni drugi stroški razen
stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in opravo železnice in za dobavo vozil z odobriloin državnega upravstva res uporabljenih in prav izkazanih, in pa razen zneska za dobavo gradivne zaloge in blagaj-nične dotacije, katerega ustanovi državno upravstvo, prištevši interkalarne obresti in razdolžne kvote, ki so bile med grajenjem res izplačane, in kar je bilo res kurzne izgube pri dobavi glavnice.
Ako bi po preteku prvega obratnega leta bilo treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, smejo se dolični stroški prišteti napravni glavnici, če je državno upravstvo privolilo v naincrjane nove stavbe ali v pomnoži-tev obratnih naprav in če se stroški izkažejo, kakor gré.
Posojilna pogodba, ki se sklene z deželno banko kraljevine češke, nadalje družbena pravila, in pa obrazci delnic, ki se izdadö, potrebujejo odobrila državnega upravstva.
V pravila delniške družbe, ki se napravi, je vzprejeti določilo, da morajo vsi udje načel-ništva (upravnega svéta, ravnateljstva) biti avstrijski državljani ter prebivati v ozemlju kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru.
S- 13.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb in reči se je v tem oziru in pa gledé polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, katera vsak čas veljajo pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila se uporabljajo tudi za deželno brambovstvo in črno vojsko obéh državnih polovic, za tirolske deželne strelce in za žandaremstvo, in to ne samo o potovanju na račun državne blagajnice, ampak tudi o služabnem potovanju na svoj račun k orožnim vajam in priglednim zborom.
Koncesijonarja se zavezujeta, da bosta pristopila dogovoru, med avstrijskimi železničnimi družbami sklenjenemu zastran nabave in imctka opravnih reči za prevažanje vojakov in zastran vzajemnega pripomaganja z vozili za veče vojaške prenose, nadalje da bosta pristopila vsak čas veljajočim predpisom o železništvu za čas vojske in pa dodatnemu dogovoru, ki je obveljal I. dne junija 1871. 1. o pre-
nosu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležčče prevažati na račun vojaške blagajnice.
Vsak čas veljajoči predpis za vojaške prenose po železnicah, in pa vsak čas veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobé za koncesijonarja moč in veljavo z Juém, ko se po dopuščeni železnici prične obrat. Predpisi enake vrste, ki se bodo izdali po tem času, ki se pa ne bodo objavili po Državnem zakoniku, zadobé za koncesijonarja veljavo in moč, kadar se jima bodo uradoma priznanih.
Te dolžnosti imata koncesijonarja samö v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje zdi' izvršljivo z ozirom na drugotnost te proge in na olajšila, vslcd tega dodeljena gledé na napravo, opremo in vrsto obrata.
Koncesijonarja sta dolžna, pri oddaji služeb ozirati se v zrnislu zakona z dné 19. aprila 1872.1. (Drž. zak. št. 60.) na doslužene podčastnike iz vojstva, vojnega pomorstva in deželne brambe.
§. 14.
Koncesijonarja sta dolžna, v slučaju mobilizacije in vojske vsak čas brez zahtévka odškodnine ustaviti obrat dopuščene železnice v toliko in tako dolgo, kolikor bi to vojaško oblastvo spoznalo za potrebno.
§- 15.
Za prevažanje civilnih stražnih čet (varnostne straže, finančne straže i. e.) naj se slično uporabljajo znižani tarifni postavki, ki veljajo za prevažanje vojaščine.
§. 16.
Obrat železnice, ki je predmet te dopustilnice, vodi ves čas, dokler traja dopustilo, na račun koncesionarjev država, in koncesijonarja bosta morala upravstvu državnih železnic povrniti stroške, ki mu s tem obratovanjem zares nastanejo, in kateri se eventuvalno ustanové s poprečnim zneskom. Način, kako naj se vodi ta obrat, vravnâ se z obratno pogodbo, ki se sklene med državnim upravslvom 'n koncesijonarjema.
Pii tem se državnemu upravstvu, dokler se državno poroštvo res še zahteva in dokler šc niso
Povrnjene poroštvene naprednim», ki jih je daladržava, pridržuje po svojem prevdarku vredba obrata, usta-na'l,janje tarif za prevažanje oseb in blaga, in pa Ustanavljanje razredbe blaga in vseh na prevažanje ovorov se nanašajočih postranskih določil, kakor udi ustanavljanje dajatev, ki naj jih železniška pod-Je a opravlja za javne namene, sosebno na korist Postnega upravstva in državnega telegrafskega za-v°da, pr; čemer st! je vsak gas oz;rati na obstoječe P'ometne potrebščine.
Nadalje se vredba tarif za osebe in blago in vredba dajatev za javne namene vsak čas pri-rzuje zakonarstvu, in taki vredbi se morata lconce-s,Jonarja podvreči.
§• 17-
Koncesionarja imata dolži,ost,državnemu uprav-, aU n.a njegovo zahtevo vsak čas dopustiti soporabo ezruce za promet med že obstoječimi železni-in rr?J a11 pa takimi, ki se bodo še le napravile odo v državnem obratu, in to takö, da ima Za avno upravstvo pravico, prosto ustanavljajo tarife, Prirnérno odškodnino odpravljati ali odpravljati r Ki- . e vlakli a1' posamezne vozove po sopo-sib ^t»11 ^e1ezn'ci a1i posameznih njenih delnih ko-<la ia S0P°raba naj se vendar vrši samö takö, i; se ž njo ne moti lastni pravilni obrat soporab-Jane železnice.
Do .^žkodnina, katero bo opravljati, ustanovi se z dné0*0^'*'*1’ razëiaâei,ih v prilogi C k dopustilnici sev ‘ ianuvarja 1886. 1. za cesarja Ferdinanda ern° železnico v Drž. zak. iz leta 1886. na trani 63
oddana, vsak čas odkupiti po nastopnih določilih:
1.	Da se ustanovi odkupnina, seštejejo se letni čisti donosi, kar jih je podjetba imela v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti donosi najslabejših dveh let in potèm se izračuni poprečni čisti donos ostalih petih let.
2.	Ko bi se pak železnica odkupila pred preteklim sedmim obratnim letom, ah kadar bi po določilih odstavka 1. najdeni srednji čisti donos ne dosegel vsaj letnega zneska, enakega potrebščini za pogojeno obrestovanje in povračilo pri deželni banki kraljevine češke vzprejetega posojila (§. 3.), s prišteto tisto letnino, kije potrebna za štiriodstotno obrestovanje in razdolžbo po državnem upravstvu odobrene delniške glavnice v času, dokler traja dopustilo, tedaj se ta spredaj oznamenjcni letni znesek določi za čisti donos, ki ga je jemati v podstavo za odméro odkupnine.
3.	Odškodnina, ki jo bo dati, bodi v tem, da se koncesionarjema v še ostali dobi dopustila izplačujejo za pogojeno obrestovanje in razdolžbo posojila potrebni zneski do časa, ko se bo to posojilo popolnoma odplačalo, ob pogojenih tokovih dospélosti, nasproti pa, da se po odbitku teh zneskov ostajajoči srednji donos izplačuje po zmislu odstavka 1., oziroma ako bi nastopil kak v odstavku 2. omenjeni slučaj, tamkaj navedena letnina za delniško glavnico v polletnih obrokih 30. dné junija in 31. dné decembra vsakega leta po dospelosti.
§. 18.
zako D°PUStilna ‘luku u' ž njo vred v g. !). lit. b) pioti a ° doPu^an.iu železnic izrečena obramba 9(1 t naPrav* novih železnic se ustanavlja na lem ’ la^un^ od današnjega dné, ter mine po
Državno
tudi -----,,u upiavstvo sme izreči, daje dopustilo
moč *)rC<' 'z1ekom gorenjega rokü izgubilo svojo jjj ’’ ako sc po krivdi koncesijonarjev ne bi izpol-dovpv' ,^°1žnosti, v §. 8. ustanovljene o začetku in kak * V1 8radnie ‘n Pa 0 začetku obrata, ter bi se znK 1)res1°P rokü ne mogel opravičiti v zmislu §.11. *akona o dopuščanju železnic.
§. 19.
I \v
smé I 'Zavno opravstvo si pridržuje pravico, ' °PL|žčeno železnico, ko bo dodelana in v o
da obrat
4.	Državi se pridržuje pravica, prevzeti kadarkoli namesto še ne dospelih letnih plačil, ki jih je dajati po odstavku 3., vsak čas še neodplačani del posojila, da ga sama plača, in daljo plačati glavnico, enako znesku glavniške, računčč obresti od obresti, po štiri od sto na leto diskontovane vrednosti onih plačil, ki jih je po določilih odstavka 3. opravljati polletno, razen zneskov, potrebnih za počrtežno obrestovanje in razdolžbo posojila.
Ako se država odloči to glavnico plačati, plača naj jo v gotovini ah z državnimi zadolžnicami, kakor si to sama izbere. Državne zadolžnice je pri tem računih po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju na dunajski borzi zaznamovali o državnih zadolžnicah enake vrste.
5.	Izplačavši odkupnino, pride država po odkupu železnice in z dném tega odkupa brez daljne
odplate v bremen čisto, oziroma samö še z neodplačanim ostankom vzprejetega posojila obremenjeno last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši tudi vozila, gradivne zaloge in blagajnične zaloge, potèm dovlačnice, ki so morda lastnina koncesionarjev, in postranska družabna opravila in pa iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade, ako le-ti niso že bili namenu primerno uporabljeni z odobrilom državnega upravstva.
§• 20.
Ko mine dopustilo in tistega dné, ko mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek tu dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, tudi vozil, gradivnih zalog in blagajničnih zàlog, potèm dovlač-nic, ki so morda lastnina koncesijonarjev, in postranskih družabnih opravil in pa iz napravne glavnice narejenih obratnih in pričuvnih zakladov v obsegu, povedanem v §. 19., št. 5.
Ako to dopustilo mine in pa tudi, ako se železnica odkupi (§. 19.), obdržita koncesionarja last pričuvnega zaklada, napravljenega iz lastnih donosov podjetbe, in kar bi imela po obračunih tirjati, potèm tudi last posebnih del in poslopij, napravljenih ali pridobljenih iz lastne imovine, katere sta si sama koncesijonarja sezidala ali pridobila po pooblastilu državnega upravstva z izrečnim pristavkom, da té reči niso pristojstvo železnice.
8- 21.
Ako se napravi dčlniška družba, iméj komisar, ki ga postavi državno upravstvo, tudi pravico, koli-korkrat se mu primerno zdi, hoditi v seje upravnega svéta ali drugega zastopa, kateri veljd za načelništvo družbe, in pa v vélike zbore, ter tam ustavljati vse sklepe in. naredbe, nasprotne zakonom, dopustllu ali družbenim pravilom, ali pak kvarne javni koristi, oziroma finančni koristi po-roštvujočega državnega zaklada; toda v takem slučaju je komisarjeva dolžnost, precej si izprositi raz-loko trgovinskega ministerstva, katera naj se dd brez odloga ter naj veže družbo.
Za tu ustanovljeno nadzorovanje železniške podjetbe plačujeta koncesijonarja z ozirom na opravila, ki so ž njim združena, v državno blagajnico poprečno vračilo, čegar višino ustanovi državno upravstvo, oziraje se na obseg podjetbe.
Koncesijonarja se odvezujeta zaveznosti, izrečenih v §. 89. železniškega obratnega reda z dné
16. novembra 1851.1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.) gledé na vračilo večih stroškov, ki bi se nabrali po policijskem ali dohodarstvenouradnem nadzoru, in pa gledé dolžnosti, zastonj nabavljati in vzdrževati uradne mestnosti.
§. 22.
Ako bi se poleg vsega prejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, ali v zakonih naložene dolžnosti, pridržuje se državnemu uprav-stvu tudi pravica, da se poprime zakonom primernih naredeb ter po okolnostib izreče, da je dopustilo izgubilo svojo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Resno opominjaje vsakega, da ne delaj zoper to, kar ustanavlja td dopustilnica, in dodeljujoč.kon-cesijonarjema pravico, zastran izkazne škode zahtevati vračila pred Našimi sodišči, dajemo vsem obla-stvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro m skrbno čujejo nad to dopustilnico in vsem, kar se v nji določuje.
V spričdlo tega izdajemo to pismo, navdarjeno z Našim vélikim pečatom, v Našem države glavnem in prestolnem mestu dunajskem šestega dné me-seča novembra v letu milosti tisoč osem sto devetdesetem in četrtem, Našega cesarjevanja šestinštiridesetem.
(£^ Franc Jožef s. r.
Windisch-Graetz s. r. Wurmbrand s. r. Plener s. r.
334.
Ukaz ministerstev za finance in trgovino z dné 24. novembra 1894.1.
o izpremembi določil uradnega abecednega blagovnega spiska k čolni tarifi pri iskalnici „karbo-lova kislina*'.
Porazumno z vdeleženima kraljevima ogrskim* ministerstvoma se določila uradnega abecednega
blagovnega spiska k čolni tarifi pri iskalniki „kar-bolova kislina“, izpreminjajo takö-le:
»Karbolova kislina (fenilova kislina, fenol) surova, t. št. 322........................ 1 gl. 50 kr,
očiščena (na podstavi člena IV. v carinskem zakonu), t. št. 324., . . . .	4 gl. — kr.
~~ Čista (trdna in tekoča), t. št. 329., 10 gl. — kr. Opomnja:
Karbolova kislina se v trgovini nahaja sosebno v treh vrstah : kot surova, čista in očiščena karbona kislina.
Surova karbolova kislina je teinnorjava tekoma z močno empirevmatičnirn, na premogov kotran cikajočina duhom; dobiva se s prekapanjem premogovega kotrana iz deleža, nadprekapajočega pri bO do 200° Celsijevih, ter se navadno uvaža v lesenih sodih.
Zmešaj 50 c»> karbolove kisline, ki jo hočeš preskusiti, s lOOcm» čistega natronovega luga specifične teže 1 -35, stresaj to mešanico krepko eno minuto ter jo ohladi na 10° E. čista karbolova kislina napravi pri tem čisto, samo z zračnimi mehurčki napolnjeno tekočino, očiščena karbolova kislina pa napravi v istih razmerah motno raztopino, katera se pokaže, če jo pustiš na miru tri ure, napolnjena z več ali menj blestečih lusek naftalina, a ne da bi delala dva sloja, kakor se to vidi, če zmešaš surovo karbolovo kislino z natronovim lugom (spodnji sloj je namreč iz fenolov, raztopljenih v natronovem lugu, zgorenji sloj pa iz premogovih kotranovih olj, ki se ne dadö zmešati z natronovim lugom).
Za očiščeno karbolovo kislino je torej po tarifni št. 324. šteti samö tisto, pri kateri se, če napraviš zgoraj navedeni preskus, izločujejo luske naftalina“.
Cista karbolova kislina je bčla ali rudečkasto arvana trdna kristalna gromada ali pa prozorna, rezbarevna, pa tudi rudečkasta tekočina značajnega Uaai dobiva se iz surove karbolove kisline po eKtifikaciji ter se navadno uvaža v pločevinskih PosocJah, steklenicah in enakem posodju. Čista, dna (kristalovana) karbolova kislina se pri gorkoti do 44° Celsijevih stopi ter se pri tem izpremeni Prozorno, svetlobo zelö ugibajočo tekočino. Čista, °ča karbolova kislina (narejena iz trdne s pri-. e'k°n> okoli 10°/0 vode ali alkohola) okrene, ako '° hladiš do 5 — 6° Celsijevih, v trdno kristalno Bromado, katera pa se zopet otaje pri 17—18°
Uljevih.
Očiščena karbolova kislina je, ako jo črstvo P'aviä, brezbarevna in prozorna, pozneje pa , ,ena ali rujava tekočina; tudi ona se dobiva po ge dikaciji jz surove karbolove kisline; vselej obsega majhne množine naftalina in tekoča premo-. ’^a kotranova olja ter diši navadno po naftalinu m fenolu vkupe.
Stopljena ali že tekoča čista in očiščena kar-°Va kislina napravi, ako jo streseš z glicerinom in* 6 Pros*ornine, jasno, vendar le slabo opalizu-o tekočino, katera se ne razmeša, če tudi stoji . Je časa; nasprotno pa napravi surova karbolova zelöna' Zme^ana v enak> prostornini z glicerinom, j motno tekočino (mlečnato, temno barvano ^molžo), katera se loči, ako stoji dalje časa, v dva vorT’ k.er se na površino tekočine izločujejo ogljeni n ,eaci (premogova kotranova olja), ki se vedno I aJaj° v surovi karbolovi kislini.
„v.xy^akč je razločevati čisto karbolovo kislino od °čiščene, uči tâ-le način:
Ta ukaz stopi v moč z dnem razglasitve.
Plener s. r.	Wurmbrand s. r.
835.
Ukaz ministerstev za poljedelstvo, notranje stvari, trgovino in finance z dné 9. decembra 1894.1.,
da se c. k. veliki carinski urad v Opavi privzema med carinske (vstopne) urade, oznamenjene v dodatku k ukazu z dné 15. julija 1882. I. (Drž. zak. št. 107.).
V dodatek k ukazu ministerstev za poljedelstvo, notranje stvari, trgovino in finance z dné 15. julija 1882. 1. (Drž. zak. št. 107.), govorečemu o opreznostih, na katere je paziti v prometu z inozemstvom, da bi se ne zanesla trtna uš (Phylloxera vastatrix), določuje se, da je med carinske urade, navedene v dodatku k zgoraj namenjenemu ukazu, v opom-nji lit. a), privzeti tudi c. k. véliki carinski urad v Opavi.
Falkenhajn s. r. Oacquehem s. r.
Wurmbrand s. r. Plener s. r.
*36.
Ukaz ministerstva za notranje stvari, z dne 14. decembra 1894.1.
o zdravilski odredbini za leto 1895.
Dné l.januvarja 1895. 1. stopi v mož zdravilska odredbina, izdana v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnieo pod naslovom „Zdravilska odredbina za leto 1895. k avstrijskemu lekarskemu pravilniku iz leta 1889.“ in ustanovljena po najnovejših lekovinskih cenikih.
Vsi lekarnižarji brez izjeme, potem vsi tisti zdravniki, ranocelci in živinski zdravniki, ki so vpra-viženi, imeti svojo domažo lekarnico, morajo se od 1. dné januvarja I 894-, 1. naprej ravnati po ti novi zdravilski odredbini ter si je oskrbeti po en tiskan izvod.
V	moči ostane še nadalje ukaz ministerstva za notranje stvari z dné 12. decembra 1889. 1. (Drž. zak. št. 191.) o avstrijski zdravilski odredbini, oziroma premembe in dopolnila k njemu podajajoči ukaz ministerstva za notranje slvarl z dné 14. decembra 1892. 1. (Drž. zak. šl. 122.), govorčž o zdravilski odredbini za leto 1 893.
V	zdravilski odredbini v porazumu s c. k. trgovinskim ministerstvom na videž postavljeni podrobni popis oficinalnih lekov bodi za vodilo pri izvrše-
vanju ukazov ministerstev za notranje stvari in trgovino z dné 17. septembra 1883,1. (Drž. zak. šl. 152.) in z dné 17. junija 1886. 1. (Drž. zak. št. 97.).
Hacquehem s. r.
*3*.
Ilitzglas vsega ministerstva z dné 15. decembra 1894. 1.,
kaj je državni zbor sklenil o cesarskem ukazu z dné 27. julija 1894. I. (Drž. zak. št. 164.), da naj se dodeljujejo podpore iz državnih sredstev v olajšflo stiske.
S tém se daje na znanje, da je državni zbor dodelil ustavno pritrdilo cesarskemu, na podstavi §. 14. v državnem osnovnem zakonu z dné 21. decembra 1867. 1. (Drž. zak. št. 141.) izdanemu ukazu z dné 24. julija 1894. 1. (Drž. zak. št. 164.). da naj se dodeljujejo podpore iz državnih sredstev v olajšllo stiske
Windisch-Graetz s. r. VVelsersheimb s. r. Sehönborn s. r. Madeyski s. r.
Falkenhayn s. r. Racquchein s. r. Wurmbrand s. r. Fl euer s. r.
Jaworski s. r.